Dolenjski utrip za Korošce Učitelji s koroških dvojezičnih šol na nekajdnevnem seminarju dobili tudi vpogled v kulturna snovanja in delež Dolenjske_______________________________________ Škufce in iz pesmi sedmerice sodobnih ustvarjalcev Jožeta Dularja, Avgusta Gregorčiča Janeza Kolenca, Milana Marklja, Franccta Režuna, Lada Smrekarja in Ivana Zorana, ki so jih avtorji delno sami prebrali, druge pa so obiskovalci slišali v umetniški interpretaciji slovenskih dramskih igralcev Ive Zupančič in Domov na Koroško se je včeraj vrnila skupina učiteljev z dvojezičnih šol, ki je bila od minule nedelje na študijskem seminarju na Dolenjskem. V ponedeljek so si gostje v Novem mestu ogledali nekatere kulturne ustanove in druge zanimivosti ter v enem od gimnazijskih razredov sledili besedi književnika Jožeta Dularja iz Metlike o Župančiču in Beli krajini. Zvečer so v Kostanjevici prisluhnili interpretacijam pesmi dolenjskih avtorjev, v torek pa so se na osnovni šoli v Šmarjeti udeležili hospitacijskih ur in nato s tamkašnjimi učitelji in drugimi udeleženci srečanja izmenjali mnenja o pedagoško-didaktičnih problemih dvojezičnega pouka na osnovnih šolah. Na literarnem večeru v Lamutovem likovnem salonu so koroški učitelji (po ogledu kostanjeviške šole in galerij) spoznali mozaično kulturno in literarno podobo iz obširne uvodne besede prof. Jožeta DITZINGENCANI NA SUTJESKI Konec prejšnjega tedna je Novo mesto obiskala petčlanska mladinska delegacija zahodno-nemškega Ditzingena. V Sloveniji je ostala do 20. mraca, v štirih dneh pa se je dogovorila za nadaljnje sodelovanje obeh mest. Tako bodo poslej čvrsteje sodelovali predstavniki obeh glasbenih šol, Rdečega križa, novomeška Zveza prijateljev mladine bo omogočila petčlanski pionirski delegaciji iz Ditzingena, da se bo udeležila tradicionalnega tabora Sutjeska itd. Nemci so obiskali tudi predsednika občine, se dogovorili, da bodo sodelovali na ,zdomskem* področju itd. v novem hotelu ,,SREMIČ' v Krškem —strip tease —mednarodni artistični program —moderna magija —ansambel ,,Univerzal selekcion 77" • odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje Mihe Baloha. Enourno srečanje z avtorji je bilo najbrž premalo, da bi koroški učitelji lahko dobili globlji vpogled v besedno pesniško tvornost Dolenjske. To srečanje s koroškimi Slovenci sta pripravila republiški komite za V2gojo in izobraževanje in novomeška organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo, medtem ko je bil literarni večer v Kostanjevici organiziran v sodelovanju z Dolenjskim kulturnim festivalom. V TOREK NA ŠMARJEŠKI ŠOLI - Koroški učitelji pozorno sledijo hospitacijskemu nastopu v enem od razredov šmaiješke osemletke. Pomladitev pred kongresom ZK V Posavju so v razgibani predkongresni dejavnosti dali poudarek izobraževanju članov ZK - Mirko Kambič znova izvoljen za sekretarja medobčinskega sveta ZK za Posavje Za predkongresno obdobje je v Posavju značilen živahen utrip v vseh organizacijah Zveze komunistov. O aktivnosti članstva v posameznih občinah so minuli teden na seji medobčinskega sveta ZKS v Brežicah z zadovoljstvom poročali sekretarji občinskih konferenc ZK. V vseh treh občinah so začeli prekongresno aktivnost z akcijami Komunista in študijem Kardeljeve knjige, ki so ji posvetili veliko časa tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih. Čas do kongresa izpolnjujejo sprejemi novih članov v organizacijo, razprave o resolucijskih dokumentih, izobraževanju komunistov, itd. V brežiški občini so v vrste ZK sprejeli 26 mladih, posameznike pa osnovne organizacije še vedno sprejemajo. V krški občini so pomnožili število članstva za 88, število osnovnih organizacij pa za 33. Tudi tam so dali poudarek izobraževanju, razprave v krajevnih skupnostih pa so pripeljale do odločitve, da je število KS treba povečati. Mirko Kambič, ki so ga na seji ponovno izvolili za sekretarja MS ZKS, je iz predstavitve posavskih razmer opredelil izhodišča za bodoči delovni program tega medobčinskega organa. Poudaril je, kje je bil dosežen napredek in kje Posavje še vedno zaostaja. „To ne sme biti dogmatski program, ampak mora biti dovolj odprt, da ne bo vlekel nase operativnih nalog, je dejal Franc Šali, član IK predsedstva CKZKS. Le sodelovanje rodi sadove S prve seje novega medobčinskega sveta ZK Ljubljana — Sodeloval M. Prosenc Na prvi seji novega Medobčinskega sveta ZK Ljubljana, kije bila 15. marca, so izvolili za sekretarja Marjana Jelena, za njegovega namestnika pa Jožeta Novaka (Kočevje). Oba sta to dolžnost opravljala tudi že doslej. Na seji so razpravljali tudi o poročilu o delu sveta v minulem štiriletnem obdobju in bodoči programski usmeritvi. Pri tem so ugotovili, da je medobčinski svet opravil pomembno delo na več področjih, predvsem pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov. Tudi v bodoče bo ta svet pomagal, oziroma usklajeval delo pri reševanju zadev, ki jih bo nakazala baza, se pravi osnovne in občinske organizacije ZK. Seveda velja to le za zadeve, ki so pomembne za več občin, za vso ljubljansko regijo ali celo za še širšo skupnost. Že v poročilu, osnutku programske usmeritve in razpravi so poudarili kje so taki skupni interesi. Pri tem so nekateri posebno poudarili, da na področju kmetijstva ni treba posvečati posebno pozornost le večji proizvodnji, ampak tudi varovanju kmetijskih zemljišč. Opozorili so še, da je treba storiti več za varstvo narave oz. okolja. V razpravi je sodeloval tudi član IK CK ZKS Miloš Prosenc, kije med drugim poudaril, da je tudi pri delu medobčinskega sveta treba preprečevati vsakršno zaprtost, tozdovsko ali občinsko, ki izhaja iz ozkih interesov. Delo je vedno najuspešnejše tem, kjer je dobro sodelovanje. Tako sodelovanje je potrebno tudi med občinami. Vendar je posebno pomembno, da pri takem sodelovanju nobena občina oziroma partner nima že v naprej neke zagotovljene prednosti J. PRIMC Kratek stik v Iskri Bršljin Delavci zahtevali pojasnila glede osebnih dohodkov V tovarni Iskra-tozd Napajanja Bršljin so v petek, 17. marca, zjutraj ob prihodu na delo zahtevali najprej sestanek. Izvedelo se je, da je prejšnji dan delavski svet odklonil predlog strokovnih služb o povišanju vrednosti točke in tudi ni pristal na to, da bi izplačali več onim, ki manj zaslužijo. Res so osebni dohodki v Iskri majhni in težko čakajo uveljavitve novega sistema nagrajevanja. Novi sistem pa ne more v praksi takoj zaživeti, ker manjka še nekaj vmesnih členov, ki jih izdelujejo strokovnjaki inženiringa. Delavci so na sestanku, ki je trajal do 9. ure, dobili vrsto pojasnil, potem pa je na njihovo zahtevo delavski svet vnovič zasedal, vendar ni spremenil odločitve. Še isti dan so imeli zbor delovnih ljudi, kjer pa so zaposleni potrdili odločitev delavskega sveta. Proti je glasovalo manj kot 15 odstotkov zaposlenih. Brežice: odmev v vseh okoljih Knjižna darila jubilantom za članstvo v ZK Seji občinske konference ZK v Brežicah je v ponedeljek, 21. 3. prisostvovalo 45 slavljencev, ki letos dopolnjujejo trideseto leto članstva v ZK. Svečani nagovor je imel sekretar MSZK Mirko Kambič. V znak priznanja in zahvale za dologoletno delo v ZK so jubilantom poklonili knjigo Heroj Tito. Konferenca je nato obravnavala in ocenila predkongresne aktivnosti v občini, ter potrdila kandidatno listo za organe ZKS in ZKJ. Seje se je udeležil tudi član IK predsedstva ZKS Franc šali in se s tehtnim prispevkom pridružil razpravi. Uvodno besedo je imela sekretarka komiteja Božena Ostrovr-šnikova. Iz razprave lahko povzamemo, da so kongresni dokumenti našli odmev v vseh sredinah, kjer komunisti delajo in živijo. SVET JE IZVOLJEN Posavsko medobčinsko študijsko središče politične Sole CK ZKS je dobilo svoj svet, v katerem so zastopani člani iz vseh treh občin. Iz Brežic sta v njem Bojan Gričar in Franc Pacek ter Miha Haler kot predstojnik. Tov. Haleija je MS ZKS izvolil tudi za namestnika sekretarja medobčinskega sveta. Iz Krškega so v svetu študijskega središča Željko Kolar, Slavko Šribar in Alojz Štih, iz Sevnice pa Jože Bogovič, Stane Kralj in Maks Popelar. Yl) ISSN 0416-2242 Št. 12 (1493) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek 23. marcu 197' 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Otvoritev mostu v Sor dražici in televizijskega pretvornika — Svečana seja bo v Loškem potoku Praznik Ribnice Po slabem vremenu v jačetku tedna se je v sredini tedna vreme izboljšalo. Ob *^ncu tedna se pričakuje P?novno poslabšanje z ohla- - Berite v današnji številki! - njim naj bodo te vrstice v SPOMIN str.5 POGOLTNOST,KI POGUBLJA str.10 ŠE MALO,PA BI CVIČKA ZMANJ. KALO str.24 ZA TOVORNJAKE PREPOVEDANO str.27 POMLAJENI STARČEK str.28 novi del ribnice - Ribničani so posebno ponosni na novo stanovanjsko sosesko na Trgu Veljka Vlahoviča, kjer je samo v zadnjem letu dni dobilo stanovanje nad 40 družin. (Foto: Drago Mohar) Občina Ribnica bo letos, 26. marca praznovala občinski praznik v znamenju 35-letnice bojev v Jelenovem žlebu, partijskih kongresov in volitev, ki so nadaljevanje naših prizadevanj za utrditev in uveljavitev delegatskega sistema. Svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij bo v soboto, 25. marca, v Loškem potoku. Na njej bodo zaslužnim družbenopolitičnim delavcem in organizacijam pode lili občinska priznanja in nagra de. Kulturni program bodo izvedli člani KUD Ivan Vrtačnik iz Loškega potoka, domače osnovne šole in pevski zbor. Motorizirana kolona članov AMD Ribnica, Kočevje in Ljubljana bo krenila v soboto ob 9. uri iz Ribnice skozi Loški potok v Jelenov žleb, Jcjer bo ob 12. uri pred spomenikom polaganje vencev. Ob tej priložnosti bo zbranim spregovoril udeleženec te bitke Ivan Pezdirc. Jutri, 24. marca ob 9. uri, bodo osnovna šola Dolenja vas, občinsko vodstvo ZZB NOV Ribnica in KUD France Zbašnik organizirali pohod v Makoše in proslavo s kulturnim programom ob spomeniku, kjer so padli borci IX. brigade. Ob 18. uri bo v prostorih doma JLA v Ribnici otvoritev razstave, posvečene bojem Cankarjeve in Gubčeve brigade. V soboto, 25. marca, bo prostorih doma JLA organizirano srečanje borcev Cankarjeve 'n Gubčeve brigade. Po sprejemu oo kulturni program, v katerem oodo sodelovali učenci osnovne “le „Dr. France Prešeren** glasbene šole, pevci in humoristi. v okviru tega srečanja bodo Podeljene plakete „Jelenov žleb“ Sercerjevi, Cankarjevi, Gubčevi, Tomšičevi, Levstikovi lJ* IX. brigadi, nadalje osnovnim *>lam Sušje, Dolenja vas Loški rotok ter centru RSNZ na •“omci in krajevni skupnosti avski venec v Beogradu, kjer se 'ntenuje ena izmed cest „Jelenov žleb“. V soboto bo v novi športni “vorani še prijateljsko rokometno srečanje dveh zveznih UgaŠev, v nedeljo, na sam dan občinskega praznika, pa bo košarkarski turnir. ZEMLJA JE „ODKLENJENA “ - Trintrideset minut po polnoči se je v torek, 21. marca, začela pomlad. Astronomom pomeni začetek točno izračunan položaj Zemlje na poti okoli Sonca, v ljudskem izročilu pa v prvem pomladanskem dnevu zmagajo dobre sile nad zlemi. Zima je pregnana in dobrotna nedra zemlje so „odklenjena", da iz njih požene bujno rastlinstvo. Za mnoge se s tem dnem začne prastari posel - obdelovanje zemlje. Njive so željne človekovih rok, v vinogradih mlado trt je potrebuje novih opor. V okviru proslav občinskega Ptaznika bodo predani v upora-° tudi nekateri objekti širšega ^•žbenega pomena, kot novi V*°st_ v Sodražici, pretvornik za „ u8' televizijski program nad Onekom in nova poročna ''Orana v ribniškem gradu. FRANC ŽELEZNIK ZUNANJEPOLITIČNI tedenski mozaik Ugrabitev Alda Mora, predsednika italijanskih krščanskih demokratov, je osupnila Italijo, v zadnjih nekaj letih sicer vajeno političnega in drugega nasilja. Toda osuplost ni trajala dolgo, kajti zamenjala jo je trdna odločenost velikanske večine, da ne popusti pred tistimi silami, ki se tako očitno skrivajo za tem gnusnim zločinom. Ugrabitev Alda Mora namreč ni sama sebi namen - in tudi izpustitev zaprtih Spodletela namera teroristov organizacije „Rde-če brigade", ki so jo ugrabitelji terjali kot pogoj za osvoboditev uglednega politika, je zgolj postranski dodatek. Pravo bistvo te ugrabitve je drugje: skriva se v očitni želji, da bi skrajne desničarske sile (ime organizacije ,Jldeče brigade", nimajo kajpak nikakršne zveze s politično naravnanostjo) sprožile v sosednji deželi nemir brezvladja, ki bi ga ne bilo mogoče ukrotiti drugače kot s politično ali voja-ško-policijsko prisilo. Rečeno drugače: z ugrabitvijo Alda Mora in vsemi drugimi nasilnimi dejanji te vrste, ki smo jih imeli priložnost videti pred tem, so želeli skrajneži politične desnice prisiliti vojsko in varnostne sile, da bi pod krinko varovanja reda in ustavnosti prevzele oblast in uvedle diktaturo desnice. Ta namera je spodletela. Italija, ki je bila videti v nekaj prvih kritičnih urah po ugrabitvi na robu državljanske zmede, je našla samo sebe. Zmagala je demokracija in prepričanje, da je mogoče deželo rešiti iz krize le na demokratičen način, z demokratičnim dialogom, vseh političnih smeri in prepričanj. To je na najbolj očiten možen način potrdila tudi na ulicah skoraj vseh italijan- stotisočglava množica, ki je skih mest javno izkazovala svojo podporo demokmciji, obsodila zločinsko ugrabitev in tiste, ki stojijo za njo. V bistvu je Italija v nekaj minulih dneh doživela orjaški plebiscit, na katerem se je velikanska večina prebivalcev sosednje države izrekla proti političnemu terorju p vseh oblikah, zavrnila nasilna dejanja, kakršna je ugrabitev Alda Mora in najostreje obsodila sleherno misel na tisto, kar so skrajne desničarske sile želele: izjemne ukrepe, ki bi se kasneje sprevrgli v državni udar. NOV NAPAD IZRAELA Skoraj nihče ni bil pripravljen po nedavnem poboju izraelskih civilistov v predmestju Tel Aviva priseči, da bo ta nepotrebna akcija palestinskih komandosov ostala nekaznovana -toda razmeroma redki so predvidevali, da bo ,maščevanje“ prišlo v obsegu, kakršnega lahko opazujemo. Okrog 25.000 izraelskih vojakov je namreč izvedlo doslej največji vojaški napad na eno izmed sosednjih dežel po vojni leta 1973. Letalstvo, tanki, topništvo in mornarica so praktično zasedli dobršen del suverenega neuvrščenega Libanona in vsa znamenja pričajo, da se ne kanijo umakniti s svojih položajev. Za zdaj je ostal spopad med palestinskimi komandosi in izraelsko armado sicer omejen, zakaj v boje ne posegajo (z izjemo libanonskih kristijanov, ki so izrabili priložnost za poravnavo nekaterih starih računov s Palestinci) niti sirske, niti enote katerekoli druge arabske države, toda to stanje se lahko tudi spremeni. Izraelski vdor je nedvomna nova grožnja že tako krhkemu premirju na Bližnjem vzhodu, pri čemer nekateri opazovalci poudarjajo, da so Izraelci komaj čakali na kak palestinski izziv, da so lahko udarili za povračilo. JANEZ CuČEK L ■ ■ m 1 v.y. NEGOTOVA USODA ALDA MORA - Edina novost po petih dneh od ugrabitve predsednika italijanske demokrščanske stranke Alda Mora, je podatek, da policijski strokovnjaki v iskanju za pripadniki ,,Rdeče bngade“, ki so izvedli akcije, vse bolj verjamejo v to, da so teroristi v akciji uporabili najmanj šest avtomobilov. Sicer pa je,do zaključka redakcije ostalo pri starem: policija in vojska še naprej iščejo ugrabitelje, medtem ko je usoda Alda Mora - kljub temu, da so teroristi sporočili, da je živ in zdrav - še vedno negotova. Na sliki: pri iskanju ugrabiteljev Alda Mora sodelujejo tudi italijanski graničaiji, ki na italijanskih mejnih prehodih preiščejo vsak avtomobil (Telefoto: UPI) Združevanje zemlje ni bavbav ________Ne gre za nikakršen prisilni odvzem zemlje ali prisilno kolektivizacijo Kmetom je treba omogočiti take dohodke, da bodo lahko prispevali potreben denar za svoje zdravstveno, invalidsko in pokojninsko — ne le starostno — zavarovanje. Tak cilj omenjajo vse pogosteje kot nalogo vse družbe in ne le kmetijskih organizacij; sicer je še daleč, kajti v kmetijstvu bo treba še veliko izboljšati, določen pa je tako jasno, da ga ne bi smelo zakriti nobeno izkrivljanje. Smerniki, ki vodijo k temu bati. Ce hočemo biti natančni, cilju, so tudi že postavljeni. Kmetije naj si samoupravno urejajo svoje gospodarjenje tako, da bodo z ustreznejšim delom pridelali več, dohodke pa si zvečevali tudi z zmanjševanjem pridelovalnih stroškov. Nekateri kmetje, zlasti na večjih posestvih, so s sodobnejšim gospodarjenjem napredovali že toliko, da zmorejo prispevke za lastno invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Drugi bodo morali združevati delo na razdrobljenih parcelah, da bi laže izboljševali slabo zemljo in jo obdelovali z ustreznimi stroji. Kupovali *naj bi skupne stroje, da bi izdali manj denarja. Zakaj bi sosedje kupili pet enakih strojev, če lahko vsi opravijo vsa dela enako dobro z enim? Za nakup skupnih strojev dobijo tudi laže kredit. Tudi združevanja zemlje za skupno obdelavo se ni treba NOTRANJEPOLITIČNI ,.Hočem živeti v svetu, ki ne bo poznal izobčenj. Jaz nočem nikogar izobčiti. Ne morem dejati duhovniku iz El Taboe: nimate pravice, da kogarkoli krstite, ker vi ste antikomunist. Nočem reči: ne bom objavil vaše pesmi, vašega dela, ker vi ste antikomunist.... Živeti hočem v svetu, ki bo poznal samo humane odnose, brez etiket in ostalih grdih reči. Nočem gledati aretacij in pregonov ljudi...“ Tako pesnik Pablo Neruda v svojih spominih. Hoče ideal? Je to, kar si želi, nerealna vizija? Morda. Toda hkrati je Val terorizma upanje milijonov, upanje, ki se izraža na tisoč načinov, a je vendarle en sam protest zoper naraščajoče nasilje, ki hoče obvladati svet. Francoski pisatelj in časnikar je cinično pripomnil: „Satan je nepotreben, ker opravljajo njegovo delo ljudje ...“ Že domala celo desetletje se v Italiji stopnjuje teror ekstremistične reakcije bla-gozvezečih, romantičnih imen: podtaknjene bombe na vseh koncih sveta so se že zdavnaj preselile iz prvih časnikarskih strani v ozadje: politični umori, ugrabitve, izobčenja se vrstijo na tekočem traku. Toda to nasilje ima nekaj skupnega: koncentrirano se pojavlja tedaj in v tistih družbah, ki hočejo ubežati na leva pota, ki morajo resneje prisluhniti zahtevam svojih delavskih razredov. Ni več mogoče govoriti le o popolnem skladju med človekom in naravo, o tem-, daje postal človek tehnološki gospodar narave, kajti teijatev zgodovine hoče več: hoče, da bi človek samostojno razpolagal s pogoji, sredstvi in sadovi svojega dela. In prav med to potrebo in željo, da bi kapitalizem ohranil svoj prevladujoč položaj v družbenoekonomski reprodukciji, nastajajo močne napetosti, ki se sproščajo na različne načine. Ne le, da delavskemu razredu ni treba dati njegovih pravic, celo željo po pravicah mu je treba zatreti. S silo, grozečo subverzivno propahando in tako dalje in tako naprej. Toda naj nam nehajo prebijati ušesne bobniče vsi mogoči strategi ideologije ..meščanske dobrote41 s trditvami, da sprožajo nasilje le banditi, lopovi, vandali, ekstremisti, barabe, neofašisti, ultraleVičarji, desničarji in vsi ostali, ki naj bi bili družbeno in psihosomatsko moteni. Vse to je morda res, vendar ni vsa resnica, kajti ta je dosti manj osupljiva: gre za natančno vodene marionete, id igrajo predstavo, ki jo režirajo dejanski nosilci objektivno preživelih družbeno ekonomskih odnosov, ti pa živijo na račun tujega dela, na račun nasilnega prisvajanja viškov dela. Gre za premišljeno igro zoper demokracijo ali vsaj takšne in drugačne poskuse, da bi ljudje ne obvladovali več samo narave, marveč še kaj več. Toda še nekaj je več kot očitnega: stopnjevanje nasilja in izraz ofenzive nacionalnih in nadnacionalnih reakcij: prej gre za krčevito obrambo starih pozicij z vsemi sredstvi, kajti dovčerajšnji ideali pesnikov, delavcev, mislecev, starih in mladih, sestopajo s piedestala zgolj dovoljevanega čaščenja in se pričenjajo udejanjati. To je sicer proces, ki bo dolg, vsekakor pa se je že pričel ... MILAN MEDEN s = I ■ = miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiimmiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiimmii niti ne gre za združevanje zemlje, temveč le dela na njej, saj se pri vpisu v zemljiški knjigi ne bo nič spremenilo. Sprememba nastane le tam, kjer združijo veliko parcel, npr. zaradi melioracije ali nasadov, in jih potem na novo razdelijo. Ždruženi kmetje bodo lahko dobili v obdelovanje tudi tako zemljo, ki je lastniki ne obdelujejo. Z večjimi kmetijskimi stroji in z dobro organizacijo bodo zmogli delo na njej brez napornejšega dela, kot ga opravljajo zdaj na manjših posestvih. To je tudi ena najpomembnejših možnosti, da bi bila dobro obdelana vsa kmetijska zemlja ali vsaj kar največ. Zemlje ni moč nikomur odvzeti brez plačila. To pa še ne pomeni, da družbi ni mar, kaj bo z njo. Z raznimi predpisi usmerja, da bi kmetijsko iiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiimm TELEGRAMI PARIZ - Vladna večina je na nedeljskih volitvah dobila 91 poslancev več kot levica ter se tako kljub delni izgubi glasov udobno utrdila v skupščini. Opozicija je sicer na boljšem, kot je bila doslej, vendar je s svojim porazom za nekaj let pokopala upe številnih Francozov, ki so si obetali spremembe. V nedeljo izvoljena skupščina, v kateri je četrtina novih poslancev — in med njimi sedemnajst žensk - se bo prvič sestala v ponedeljek, 3. aprila. KARADJORDJEVO - Predsednik republike Josip Broz Tito je v Karadjordjevu sprejel predsednika ljudske skupščine Nemške demokratične republike Horsta Sindermanna in se z njim prijateljsko pogovarjal. Horst Sindermann je predsednika Tita seznanil s pogovori, ki jih je imel med obiskom v naši državi, in z ugodnimi možnostmi za nadaljnji razvoj dvostranskega znanstveno-gospodarskega sodelovanja. BEOGRAD - Delegacija Jugo slovanske ljudske armade je pod vodstvom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo armadnega generala Hikole Ljubičiča odpotovala na obisk v republiko Alžirijo. Delegacija bo zatem obiskala še Angolo in Libijo. BONN - Po večdnevni stavki grafičnih delavcev in založniških podjetij so se na zahodnonemških cestah spet pojavili vsi dnevni časopisi. Sindikat grafičnih delavcev in lastniki založniških hiš so podpisali novo tarifno pogodbo. TUNIS - Tu so preklicali policijsko uro, uvedeno po krvavih nemirih, ki so v Tunisu in okolici izbruhnili 26. januarja. Takrat so vpeljali tudi izjemno stanje, ki je trajalo do 25. februarja. zemljo, ki je ne obdelujejo lastniki, obdelovali drugi. Vsak kmet lahko dokupi toliko zemlje, da doseže zemljiški maksimum. Na hribovskem območju lahko dobi za tak nakup tudi kredit pri svoji hranilno-kreditni službi in banki. Na ravninskih območjih naj bi zemljo bolj odkupovale tudi kmetijske delovne organizacije, lahko tudi kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti tako, ki bi jo dajali v obdelovanje združenim kmetom. Združevanje kmetov ima dve razsežnosti: združevanje dela na manjših parcelah tako, da bo produktivnejše, pri tem sproščeni čas pa nameniti za obdelavo nove zemlje, kjer je ta na razpolago. Z nakupom ali tudi brez njega, če bodo tako nalogo dobro opravljale kmetijske zadruge oziroma temeljne organizacije kooperantov. JOŽE PETEK LJUDJE, KI RADI ZBl RAJO REKORDE, imajo d konca minulega tedna neki novega za svojo zbirko: p1 šestindevetdesetih dneh sti se na zasnežena tla tundrti 265 kilometrov zahodno oi mesta Celinograda, srečni spustila na tla sovjetski vesoljca Grecko in Ro manenko. S tem sta potolkli prejšnji ameriški rekord L dolžini bivanja v vesolju Med svojim kroženjem okd zemlje sta opravila mnogt meritev in znanstvenih po skusov. Na tla sta sc vrnili vedra in zdrava, saj zdravnik takoj po postanku (in tud med dolgim kroženjem po vesolju) niso pri njiju mogk najti nobenih slabih točk r če odštejemo rahle bolečini vesoljca Grecka v srcu & oslabitev nožnih mišic pd obeh ... Kljub trimesečno mu potovanju je bilo pro malo priložnosti za razgiba vanje nog v vesoljski It dji... TAČAS PA SO V ZAIRSKEM GLAVNEM MESTU Kinsasi brez usmiljenja ubik trinajst zapornikov, obtoženih, da so sodelovali v zarod proti predsedniku Mobutujv in njegovemu režimu. Usmrtili so devet višjih častnikov in štiri civiliste, prizanesli pl neki podofleirki... Manjd grehi ali obzirnost do nežne ga spola... AMPAK KDOR POŠTENO PLAČA mu ni treba bit v skrbeh, pa še veselo jt lahko presenečen - tako H lahko rekli za tistega Ameri čana, ki je te dni od nekt zavarovalnice v San Frand scu dobil štiri dolarje in pol. Toliko je namreč prevei vplačal pred 37 leti zavarovalne , premije in napako so odkrili šele sedaj, ter mu vrnili odvečen denar... Po štenje brez meja ali samč kanček brezplačne reklame ...? Elllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllillil iz zadnjega PavlilK i i DELAVEC MODBUJE — Pravzaprav bi moral biti 1 bolj vesel svojega 90-odstotne-| ga osebnega dohodka za Jana* | ar in februar, ker sedaj točno i vem, zakaj sem samo toliko i dobil. Prej namreč nikoli ni* I sem bil točno Informiran, ka* i ko so mi naračunali tistih 100 i odstotkov. illlllllHinilllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIUIIinilllllUlllillllllllllllllllllMIlll LICITACIJA SGF „PIONIR" Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Krško, Zdolska 27 razpisuje licitacijo za prodajo POMOŽNE BETONARNE Betonarna je razstavljena. Izklicna cena je Din 35.000.00. Ogled je možen vsak dan v Gramoznici SGP „Pionir" Velika vas pri Krškem. Prodaja bo dne 31. 3. 1978 ob 8. uri v Krškem, Zdolska 27. DOLENJSKI LIST PODALJŠEK KANALIZACIJE - Ob Zagrebški I' ki^ ^0vetn mestu gradbeno podjetje Gradis iz nnd f-*nf Pr'PravUa veliko gradbeno jamo kot n J** do tu že zgrajene kanalizacije za P trebe Industrije motornih vozil. (Foto: J. DIANA V GRMOVJU — Prvi pomladanski dnevi so tu, pa vendar ni pred nami nikakršen arhivski posnetek. Grojance je namreč minulo soboto dodobra pobelil sneg, kar pa je presenetilo tudi voznika ljubljanske Diane, ki je takole pristal v grmovju pri Radohovi vasi. (Foto: Braco Smreč-nik) SKUPNA RAZSTAVA - Od 8. do 20. marca je bila v galeriji „Sestre Bakovič" v Zagrebu odprta skupinska razstava umetniških slik in tapiserij. Tapiserije je razstavila Cvetka Miloš iz Brežic, slike pa Gordana Miloševič iz Beograda in Vita Markulin iz Zagreba. (Foto: Jaranovič) SVETI POTROŠNIKOV SAMO NA PAPIRJU Od svetov potrošnikov so v metliški občini precej Pričakovali. Res so konstituirani v vseh krajevnih skupnostih, vendar vpliva njihovega dela za sedaj še ni čutiti. Ponekod se niso še niti prvič sestali. Premalo in prelahko je samo kritizirati in bentiti nad slabo preskrbo in previsokimi cenami, zlasti če so na voljo organizirane oblike za dogovarjanje in vplivanje na stvari, ki žulijo vsakega in vse. NA „INTERGRAFIKI“ — Grafični delavci Dolenjskega lista in Knjigotiska so si v želji po hitrejšem razvoju grafične dejavnosti na Dolenjskem v petek v Zagrebu ogledali zanimivo mednarodno razstavo grafične opreme Intergra-fika.“ Na sliki: ob komandanem pultu nove reprokamere. (Foto: M. Klinc) Abeceda se začne pri kadrih Razvoj IMV ogrožen zaradi prepočasne stanovanjske gradnje — V zadnjih dveh letih je tovarna lahko kupila samo 25 družbenih stanovanj! Sejmišča NOVO MESTO: Cene pujskom so tokrat nekolikanj poskočile. Naprodaj je bilo le 235 pujskov, razen teh pa še 28 nad tri mesece starih prašičev. Prodanih je bilo skupno 225. Pujski so stali 680 do 900 din, nad tri mesece stari prašiči pa 910 do 1.350 dinarjev. BREŽICE: na sobotni redni sejem so rejci pripeljali 567 pujskov in 17 nad tri mesece starih prašičev, prodali pa so jih skupno 427. Prvi so veljali od " d° ^ dinajrev, drugi pa od do 24 dinarjev kilogram žive teže. Petkova predkongresna razprava o stanovanjski problematiki v novomeški občini, ki jo je organizirala delovna skupina občinskega komiteja ZK v tovarni IMV (le prostor je bil drugje), ni izzvenela v pranje umazanega perila, marveč v iskanje rešitev, kako bi čimprej presekali staro prakso. Glede na velike nadaljnje razvojne načrte tovarne IMV so planirali od leta 1976 do 1980 izgradnjo 532 družbenih stanovanj in pomoč pri gradnji zaposlenim za okrog 600 starovanjskih hiš ter gradnjo vsaj dveh samskih blokov z 250 ležišči. Rezultat doslej: kupili so lahko le 25 družbenih stanovanj in pomagali delavcem pri gradnji manj kot 50 hiš. Vsega drugega ni, pač pa imajo danes na razpolago okrog 40 milijonov dinarjev za stanovanjsko izgradnjo. Kaj z njimi? Denarja ni moč vložiti v gradnjo, porabiti za druge namene ga ne smejo in ne morejo. Medtem so po časopisih razpisovali mesta za strokovni kader. S težko muko so zbrali okrog 800 ponudb od ljudi iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije se je javilo le 20 kandidatov, iz Dolenjske niti eden. Jasno je, da strokovnjakov od drugod ne bo, če jim ni mogoče nuditi stanovanj. Ob kričečem primeru IMV, ki je predvsem posledica pomanjkanja lokacij in dokumentacije za gradnjo, so ugotovili, da je razen te rakave rane kriva še birokracija. Za malo zahtevnejšo družbeno gradnjo je potrebnih 65(!) soglasij pred izdajo lokacije, medtem ko mora občan sodelovati v 11 upravnih postopkih, preden dobi vse veljavne ,.papirje" za gradnjo hiše! Ker so potrebe po hitrejšem planiranju in zbiranju osnovne dokumentacije (zazidalni načrti itd) osnova za razmah vseh vrst gradenj, Dominvest pa je v reorganizaciji in jo kadrovsko šibko zaseden, bi bilo zaman pričakovati, da bo nekaj posameznikov v kratkem času rešilo to, kar je šlo več let narobe. Obveljalo je stališče, da je edini možni izhod iz sedanjega položaja v tem, da sc osnuje skupina sposobnih strokovnjakov iz raznih kolektivov in da ta prevzame planersko delo, dokler se na novo organizirana ustrezna služba v Dominvestu ne postavi na noge ter zaživi. R. BACER Kmetijski nasveti Tudi gnoj potrebuje nego [ Nič ne more povsem nadomestiti hlevskega gnoja in drugih i i/cH Ob vsem nenehnem napredovanju kemije in | elovanju umetnih gnojil je treba pribiti, da samo organska § živk ystvai3aj° zemljo godno, rodovitno, z obiljem drobno- § in deževnikov, ki imajo posebno blagodejen vpliv. ima'01? H®”0'*’ komPost’ zeleno gnojilo, šota in humusna gnojila § jg j!° *“di v prihodnje v gnojenju svoje pomembno mesto. Zato | kmet" if * a Pr'merno posvetiti na vsaki kmetiji, na vsakem | mest li m °*>ratu- Med organskimi gnojili gre ponavadi prvo | 0 hlevskemu gnoju in danes naj gre pozornost njemu. hlevT^t0VaM P°navadi, zlasti zdaj, ko že oijejo s traktorji, s § Rnoi m S00.)6111 pognojijo jeseni. To je najbolje; izjema je le | nai d h-na pečenih tleh in v planinskih predelih. Gnoj | 1q j, *J° Predsvem okopavine, vrtnine, vinogradi in sadovnja- = hekt r°mP!r’ koruza in pesa ga prenesejo celo do 800 stotov na | tudi d °. jno Pa zadošča že 200 stotov. Upoštevati je treba | gre ’ a Je hlevski gnoj marsikje dragoceno gnojilo, s katerim ne | °dnierkeletaVat*: ^eve(?a Je tre^a uporabi gnoja zmanjšati | čaJU|f' ^eyski gnoj zahteva primerno nego in pripravo. Svoj [ tem ra° n' ^0 v Široki rabi trošenje umetnih gnojil, se je o | Pripra^r Prava zbirka receptov. Danes velja, da je treba gnoj § nam? ^.0 da bo hitro, vendar enakomerno zorel. V ta | Je treba vkladati na gnojišče, pa tudi tlačiti, če je I vili &r> v njem, in polivati z razredčeno gnojnjco. Ugoto- § zorenje ^ **° ^ stopinj najbolj primerna toplina za | Č • 1 najb0/e ^evski gnoj preveč moker in s tem preveč hladen, ga je | 2°reni*e rnav??*t' na njivo, na kup. Premetavanje pospeši § gnojil , n.°j je zelo koristno izboljšati z dodajanjem fosfornih | kilo«.’ aSti superfosfata. Računa se, da ga je treba dodati pol | zarelitika Jugoslavije ter idejna in ak-ijska krepitev ZK v boju za razvoj scialističnih samoupravnih odno-ov. Razen tega bo za območje Medobčinskega sveta ZK Ljubljana, vendar brez mesta Ljubljane, organiziran še en oddelek trimesečnega tečaja marksizma. Tečaj je namenjen predvsem mladim delavcem iz neposredne proizvodnje. V občini Kočevje pa potekajo še vse dosedanje oblike idejnega izobraževanja. Tako je bil pravkar končan seminar za kandidate za sprejem • ZK, ki ga je obiskovalo 23 udele-: 'ncev. Na programu so še seminar i nove člane ZK, partijska šola, ; ninarji za sekretarje in vodstva r novnih organizacij ZK, študijski f Stanki itd. J. P. 4 K V avli Doma JLA je novomeški Foto-kino klub 18. marca odprl Q. republiško razstavo mladinske črno-bele fotografije na temo: „Mladi in SLO ter družbena samozašči-ta“. Razstava pod pokroviteljstvom ZOTK Novo mesto je bila dobro pripravljena, saj je svoja dela poslalo kar 14 slovenskih klubov z 38 razstavljalcL Med 151 razstavljenimi deli se je strokovna komisija odločila, da za prvo temo: Mladina in SLO ter DSZ, podeli le tretjo nagrado, ki si jo je s fotografijo ,.Zaseda" teklosti na zasedanjih odrezali delegati zbora uporabnikov. Ugotovljeno je, da se družbenoekonomski odnosi niso odvijali skladno z družbenimi cilji, saj je regionalna zdravstvena skupnost vsa leta izkazovala primanjkljaj, ki ga je bilo potrebno reševati z dodatnimi prispevki. Prav tako na današnji razvojni stopnji samoupravnin odnosov ni sprejemljiv način dela, da izvršilni odbori zdravstvenih skupščin odločajo o menjavi dela, namesto da bi se o tem dogovorila oba zbora skupščine. Pri regionalni zdravstveni skupnosti je leta 1975 začel delati aktiv komunistov. Vpliv aktiva je bilo čutiti na terenu posebno v tem, ker se je razkorak med razvitimi in nerazvitimi občinami naše regije zmanjševal. To je bila posledica sporazumevanja o solidarnosti in združevanju sredstev. Leta 1976 so se zdravstvene organizacije Dolenjske združile v SOZD Zdravstveni center Novo mesto, ki ga sestavlja 9 tozdov s 1157 zaposlenimi, med katerimi pa je samo 97 komunistov. Glavna problematika, ki jo občutijo delovni ljudje, se kaže v tem, da področje osnovnega zdravstva zaostaja v kadrovskem, strokovnem in prostorskem pogledu. Zlasti pa je to očitno v Novem mestu. Predvsem manjka zdravnikov splošne prakse in zobozdravnikov. Delo delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ je bilo v minulem obdobju že marsikje ocenjeno kot dobro. Mimo take ugodne ocene tudi niso mogli ob obravnavi poročila te delegacije delegati vseh treh zborov sevniške občine skupščine na seji 7. marca. 2e sam pregled zakonodajnega dela v minulem obdobju vliva spoštovanje. Ob določenih rešitvah tudi ne manjka negodovanja, vendar kot so menili delegati sevniške skupščine, je treba vendarle samokritično priznati, da je prihajalo do stikov predvsem na pobudo samih delegatov v zveznem zboru. Le-ti imajo prislužil Igor Adlešič, član fotokrož-ka osnovne šole Cmomelj. Pri svobodni izbiri teme je Zdravko Kramar, članFK Mirna, prejel 3. nagrado za fotografijo „Čila korenina". Tretjo nagrado za kolekcijo pa je prejel Novomeščan Sašo Fuis za kolekcijo z naslovom „Prošnja“. Ostale nagrade so prejeli člani FKK iz Pirana, Maribora, Gorenje vasi in Kopra. Razstava je dokaz uspešnega dela slovenskih klubov, ki jim tudi Novo-meščani ne stojijo ob strani, temveč uspešno nadaljujejo tradicijo nekdaj zelo aktivnega kluba. Na razpise ni bilo odziva ali pa ga je bilo zelo malo, ker pri nas ni mogoče nuditi stanovanj in drugih ugodnosti, ki jih strokovnjaki drugod dobijo. Trenutno je na podiplomskem študiju in specializaciji 20 zdravnikov in zobozdravnikov iz zdravstvenih domov in 23 iz hospitalne službe. Zal pa praksa kaže, da po končanem študiju in obvezni dobi službovanja veliko teh strokovnjakov gre drugam. Kadrovska problematika postaja iz dneva v dan bolj pereča in bati se je le tega, da bomo zgradili lepe stavbe, nabavili drago opremo, pa ne bo zdravnikov in drugih strokovnjakov. Zdajšnjemu stanju pa je precej krivo tudi nagrajevanje, Ki doslej ni bilo dovolj spodbudno. Medtem ko so v ostalih občinah dolenjske regije že zgradili OBNOVA ŽUPANČIČEVE ROJSTNE HIŠE Od začetka marca je Zužančičeva rojstna hiša na Vinici zaradi obnovitvenih del zaprta za obiskovalce. Hiša bo dobila novo ostrešje, popravili bodo gornje nadstropje, ojačili stene in opravili druga dela. Vse skupaj bo veljalo več kot milijon dinarjev, obnovo pa financirata republiška in občinska kulturna skupnost. Računajo, da bo delo končano do 25. maja, ko bodo zopet odprli Zupančičevo spominsko zbirko. poleg odgovornih delegatskih nalog kot drugi delavci prvenstvene obveznosti v svojih delavnih sredinah. Vprašanje iskanja načina čim učinkovitejše povezave zato ni obrobno vprašanje. Zato je vredna premisleka zamisel, da bi pri občinskih skupščinah ali še političnih organizacijah zadolžili skupino ljudi za dogovore. Negovanje stikov z vodjem delegacije na sedežu republiške skupščine naj bi bil most za stike z delegacijo. Širše akcije, kot npr. razprava o družbenem načrtu države, ki jo je delegatom zveznega zbora omogočala tudi SZDL je bila razprava, ki je imela precejšen odmev. Navsezadnje omogočajo dopolnitve poslovnika zveznega zbora več časa razpravi tudi na terenu. A. ŽELEZNIK Posavsko posvetovanje o socialnih vprašanjih v okviru predkongresnih razprav 15. marca v Sevnici je opozorilo na vso obsežnost in zahtevnost te problematike. Izkazalo seje,da je konferenca ZKS o socialnem razlikovanju - zasedala je pred VIL kongreosm — v marsičem še vedno aktualna. Socialnim vprašanjem so v sev-niški občini pred nedavnim posvetili posebno zasedanje občinske konference. Takšen pristop pomeni tudi prelom z obrobnimi obravnavami, vse preveč značilnimi za ta vprašanja. Med dosedanjimi zgledi je treba vsekakor navesti gradnjo domov upokojencev. V posavskih občinah je izpolnila pričakovanja tudi zidava družbenih stanovanj. Poslej bo treba skrbeti za to, da bodo solidarnostna stanovanja še naprej upravičevala namen. ZK ne bo smela ostati neprizadeta ob neaktivnosti neposredne samouprave stanovalcev. Razstava v Sevnici je tudi pokazala, da bi delegat iz Posavja na kongresu slovenskih komunistov lahko marsikaj prispeval v razpravi pomanjkljivostih sedanjega študija medicine, kjer se posebno stažiranje kaže kot neustrezno, obstajajo pomisleki o ustrezni izrabi bolnišničnih postelj v Sloveniji ipd. Čeprav je potekala konferenca slovenskih komunistov še pred zadnjim kongresom, temeljitost tedanjih obravnav pomeni dobro bolnik sodobne zdravstvene domove, kjer so ugodni delovni pogoji, pa novomeški zdravstveni dom še vedno posluje v stavbi, ki je bila do zadnje vojne vojašnica, poprej pa stara gimnazija. Na posvetu so se dogovorili, da bo potrebno sile združiti in jih usmeriti v postopno reševanje zadev, začenši pri najbolj perečih. R. BACER izhodišče za akcijo v tem trenutku. Članica CK ZKS Majda Gaspari je na posvetovanju v Sevnici zato na to konferenco še posebej opozorila. V obdobju med kongresom je bilo narejenega precej. Ponovno kaže ovrednotiti učinke raznih socialnih prejemkov, predvsem s stališča, da ne bi jemali spodbude za zavzetost delavcev pri delu. A. ŽELEZNIK SEVNICANI GOSTUJEJO Sevniški Oder mladih namerava nastopati s Torkarjevo dramo Zlata mladina še vso pomlad. Do konca minulega tedna so igrali že šestkrat. Doslej so imeli izredno pičel odziv med občinstvom le v Brežicah. V soboto ob 18. uri bodo gostovali v Krmelju, v nedeljo ob 15. uri pa na Blanci. Konec minulega tedna so igrali na Bučki in v Loki. Oder mladih želi prerasti v stalno amatersko gledališče v mestu. NOVOMEŠKA OCENA: MNOŽIČNO IN ZAVZETO Komite občinske konference ZK v Novem mestu je 20. marca med drugim ocenjeval predkongresne aktivnosti v domači občini. Menili so, da je predkongresna dejavnost zelo živahna, da je zajela širok krog ljudi in daje zato dana dobra osnova za mobilizacijo vseh komunistov pri uresničevanju akcijskega programa. Problemske razprave potekajo zadnje dni tudi po kolektivih. Tako so imeli v IMV razpravo o stanovanjski problematiki, v tovarni Krka o informiranju, v Labodu pa o otroškem varstvu. Se posebej so namreč delovne skupine pri komiteju pripravile gradivo s področja stanovanjske problematike, informiranja in otroškega varstva, kar je treba trenutno šteti kot najbolj problematična področja. PRAZNIK DOMSKIH GOJENCEV V spomin na narodnega heroja Majdo Šilc praznujemo učenci doma vsako leto 17. marca, na njen rojstni dan, svoj praznik. Ixtos smo učenci in predstavniki ZB Novo mesto položili venec na spominsko obeležje nad Težko vodo, kjer je Majda Šilc leta 1944 padla. Kot običajno smo na srečanje povabili tudi borce X. ljubljanske brigade, Majdine soborce in družbenopolitične delavce iz Novega mesta. V kulturnem programu so sodelovali: Sentjernejski oktet, operni pevki Bogdana Stritarjeva in Vida Gele, pevski zbor in folklorna skupina doma. Izmenjali smo si priložnostna darila. Borcem smo podarili izdelke prebivalcev Šentjemejskega polja. Ob tej priložnosti smo podelili tudi knjižne nagrade najboljšim učencem doma, ki se odlikujejo v različnih dejavnostih in pri pomoči součencem. Nagrade je prejelo 31 učencev. JOŽICA BREZNIKAR Dijaški dom Majde Šilc Novo mesto PRIPRAVE NA SEJO Člani novomeškega Planinskega društva bodo imeli v kratkem seio upravnega odbora. Na njej boao i razpravljali o sodelovanju s člani novomeškega Jamarskega kluba, pripravili se bodo na društveni občni zbor, ki bo v začetku aprila, pogovorili pa se bodo tudi o predavanju ob 200-letnici pohoda na Triglav, lci bo 30. aprila. Vodstvo društva obvešča člane, da članarino lahko plačajo v novomeški Mladinski turistični poslovalnici. POPRAVEK V Dolenjskem listu št. 11 z dne 16. marca 1978 je v razpisu SGP Pionir na 4. strani prišlo do napake. V pogojih za sprejem pod točko 10 bi namesto „kon-čana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj" moralo pisati: »končana ekonomska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj". \________________s Želite graditi hitreje, ceneje in kakovostno? Gradbeni material E FE ustreza vašim željam! Za vaše potrebe smo pripravili: • NOVO MALTO EFELIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov • ZIDAKE EFE — modularni blok M 1, M 100, M 150 in M 200 — blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200 • MALTE EFE — M 100, M 150 in M 200 Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, DO Elektrofiltrski elementi ERE Šoštanj, tel. št. (063) 851 100 rek velenje efe šoštanj proizvodnja gradbenega materiala J. PAVLIN Tudi zdravstvo kroničen „Komunisti v zdravstvu bodo morali voditi akcijo za spreminjanje razmer do kongresa in po njem,“ je rekla na novomeškem posvetu Majda Gaspari, članica izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. V razpravi so poudarili, da bi bilo potrebno doseči novi odnos med združenim delom in medicinsko Delegatom v zvezi dobra ocena Vrsto pobud za stike z občinami so dajali predvsem sami delegati zveznega zbora JSKI LIST ...0; st. 12 ()493) - 23. marcu 1978J 9>-~ J| li/rocUu>5two' 'bobur^Ja^a/ (xda/ USPEL DAN ŠOLE Pred kratkim je osnovna šola K*tja Rupena praznovala dan šole. Z dnevom šole se spomnimo Pogumne partizanke Katje Rupene, k1 je padla med narodnoosvobodilno vojno. Proslave sta se udeležili tudi nekdanji ravnateljici. Zbrali smo se v domu JLA. Mateja Peterlin je najprej prebrala nekaj o Rupeninem življenju, člani dramatskega krožka 80 recitirali pesmi, predstavil pa se je tudi mladinski pevski zbor. Razvejili smo se tudi nastopa dveh folklornih skupin. ROBI RUDMAN OS Katja Rupena Novo mesto KROŽEK ZA ROČNA DELA Pod vodstvom mentorice Vesne Jovanovič deluje na naši šoli krožek “ ročna dela. Učenke smo raz-v dve skupini in smo do zdaj delale veliko prtičkov. Tudi razsta-? f. SI"° jih, da so si jih lahko ogle-učenci in učitelji. Zdaj kvačkanj® in delamo gobeline, novo razsta-™ svojih izdelkov pa bomo priprave konec šolskega leta. ANICA POTOKAR OS Tone Seliškar Cerklje ob Krki novinarjev OBISK 7. marca nas je obiskal novinar ■ oruria Igor Longyka. Pozanimal se za delo naravoslovnega krožka, o razmerah na šoli in o gradnji nove , e.\ °rejšnja leta smo se vključili v ®Jo zbiranja kamnin in proučevanja močvirskih ptic, pred kratkim P3 sipo se vključili v akcijo odkrivanja 'najdebelejših dreves v Sloveniji. BLAŽKA REMIH OŠ Artiče OGLED DREVESNICE jjsasffissrjs; sadike okratmTdr^ VdTetsruS majo tudi veliko vrst oSh grmičev. Delovodji smo učenci zastavili veliko vprašanj in izvedeli, da prodajo največ smrekovih sadik, zasebniki pa na veliko kupujejo okrasne grmiče. Tudi za nasade v mestnih parkih prodajo mnogo sadik. Takih poučnih izletov si še želimo. BOJAN KLAVŽAR novinarski krožek Usmerimo zbirateljske strasti! Se nekaj mesecev nas loči od dobe dopustov in šolskih počitnic. In pošto bo zajela prava poplava razglednic, ki si jih ljudje izmenjujejo v tem času. Tistemu, ki je razglednico izumil, bi morala pošta v resnici postaviti spomenik, saj je ogromno prometa prav na ta račun. No, razglednice same pa imajo tudi drug pomen: seznanjajo nas s kraji, kijih dostikrat sicer ne bi videli. Razvili so se že zbiratelji razglednic, ni mi pa znano, če se je že kaka šola lotila sistematičnega zbiranja tega gradiva, ki je lahko izredno poučno. Seveda bi nekoliko organizacijskih sposobnosti že moral imeti tisti, ki bi tako dejavnost vodil. Povezati bi se bilo treba s šolami bratskih republik, zatem s šolami iz zamejstva, tj. s slovenskimi šolami v Italiji, avstrijski Koroški, porabskimi Slovenci in zatem z našimi zdomci, izseljenci pa s šolami prijateljskih držav, neuvrščenih itn. Tako bi imela šola v nekaj letih bogato gradivo za pouk zemljepisa, pa tudi zgodovine. Šolarji bi lahko ob tehničnem pouku izdelali panoje ali albume, tako da bi tako gradivo bilo ohranjeno. Ce stopiš danes v kako pisarno, vidiš cele stene prekrite z razglednicami iz doobesedno vseh kotov sveta. Če bi bila kaka šola pripravljena zbirati razglednice, sem pripravljen zastonj odstopiti večje število razglednic. Javi naj se le Dolenjskemu listu. Ta mi bo poslal naslov šole, jaz pa gradivo. GORAZD KLEVIŠAR Še: ,Vsakemu delo po sposobnostih’ Poučni odmevi na .nepoučen članek" — Le enostranska informacija? — Se odgovor _____________________avtorja ______________________ našem kraju so začeli graditi sicer v bližini šole. LESKOVEC: NOV VRTEC v nov vrtec, in prem jmam° vrtec kar v šoli, pa ima malčke° v°Stora’ da bi sPrejel vse cicibani u i10” z6radbl se bodo upamo h J P°čutili- Pioniiji končana i j bo S^dnja kmalu marca b° VTtec nared do 8- lepše darii0 ^ matere "aj‘ MOJCA ŽIČKAR OŠ Leskovec PONOSNI NA BAZEN Bazen je za nas velika pridobitev. Kako smo ga veseli! Še ko so ga gradili, smo nestrpno čakali, kdaj bo otvoritev. Tako je poleg telovadnice in igrišča za Leskovec bazen velika pridobitev, kajti v njem se bomo lahko kopali tudi pozimi, ker je centralno ogrevan in pokrit. Učenci, ki še ne znajo plavati, bodo kmalu postali plavalci. V popoldanskem času pa bodo otroke zamenjali starejši in poskrbeli za potrebno rekreacijo. Leskovčani smo na lepi športni objekt zelo ponosni. IRENA MIRT OŠ heroja Milke Kerin Leskovec BRSLJIN: KVIZ OSNOVNOŠOLCEV V počastitev stoletnice rojstva Otona Župančiča je bil 17. marca v avli bršljinske osnovne šole kviz, na katerem so se pomerile bršljinska, šmihelska in grmska šola. V odmorih so učenci pripravili krajše kulturne točke (klavirski skladbi, spremljava pesmi s kitaro, nastop plesne skupine in še kaj). Na kvizu je zmagala domača ekipa, naša šola je osvojila drugo, šmihelska pa tretje mesto. Vsi tekmovalci smo dobili nagrade, po prireditvi pa je bil ples. IRENA GRAHEK lit .-nov. krožek OŠ Grm Novo mesto Podpisani sva sodelavki Cirile Surine, o kateri ste 9. 3. 1978 objavili članek pod zgornjim naslovom. Vzroke in okoliščine, zaradi katerih je bila tov. Surina prisiljena vložiti predlog za varstvo pravic na sodišču združenega dela Novo mesto, dobro poznava, zato sva bili ogorčeni in začudeni nad izvajanji vašega novinarja tov. Bojana Budje, ko je v svojem članku opisoval stališče sodišča prve stopnje. Naslov, pod katerim je članek izšel, nikakor ne izraža bistva zadeve, v kateri delavki njenih delovnih sposobnosti na dosedanjem delovnem mestu ni nihče oporekal ali vsaj formalno dokazoval, in je za delavko kot tako žaljiv. Sklep o prestavitvi se naslanja izključno na potrebe v računovodski službi podjetja, ki naj bi bile tako pereče, da je bila nujna takojšnja zasedba delovnega mesta. Tov. Surina oporeka predvsem temu dejstvu in pa dejstvu, da je bila ravno ona tista, ki je bila prisiljena proti svoji volji prosto delovno mesto zasesti, ne da bi podjetje predhodno iskalo tovrstno delovno moč prek razpisa, posebno še, ker ima za delo na dosedanjem delovnem mestu precej boljše pogoje kot delavka, ki gaje zasedla za njo, novo delovno mesto pa je relativno bistveno manj zahtevne kategorije kot njeno dosedanje (razvidno iz sistemizacije delovnih mest). Pogoji izobrazbe, ki jih navaja novinar v članku, so posledica stare politike izplačevanja osebnih dohodkov, ko so s pretiranimi zahtevami po izobrazbi umetno navijali oceno delovnih mest, ki so jih nato zasedli delavci z bistveno nižjo dokazano izobrazbo. Tov. Surina je bila ena izmed redkih, ki se je zaradi pogojev za delovno mesto odločila za nadaljnji študij in ga tudi uspešno opravlja. Tov. Budja je ravnal nekorektno, ko je pripravil članek na podlagi enostranskih informacij, ne da bi poskušal stopiti v stik s tožečo. Skrajno neodgovorno je postavljati ugled nekega delavca na tehtnico s tako javno prezentacijo, posebno v primeru, ko odločba še ni pravnomočna in se prav lahko zgodi, da bo na sodišču druge stopnje zadeva doživela drugačen epilog. Zadeva sama po sebi nikakor ni tako poučen zgled, da bi bilo o njej nujno obveščati široko javnost. Če pa novinar misli, da to je, naj se vsaj toliko potrudi, da bo stvari prikazal objektivno in pravilno. V članku se namreč pojavljajo tudi popolne neresnice, na primer, da je bilo delavkino dosedanje delovno mesto ,.splošni referent stanarin" v Urbanističnem biroju. Novo mesto, 14. 3. 1978 MARTINA LIPNIK, dipl. ing. arh. JELKA KUPEC, dipL ing. arh. PRIPIS - Ne vem, če je potrebno o tem primeru 2gubljati kaj dosti besed. Omenjeni sestavek sem namreč znova skrbno prebral, v njem pa nisem odkril prav ničesar, kar ne bi bilo v skladu z odločbo novomeškega sodišča združenega dela. To pa velja tudi za zadnji odstavek, v katerem mi podpisani očitata popolno neresnico. Naj citiram sporni stavek, kot stoji v odločbi: ,,Predlagateljica graja odločitev začasnega oigana (oz. njegovega predsednika) o njeni razporeditvi z delovnega mesta splošnega referenta stanarin v enoti Urbanistični biro na novo delovno mesto knjigovodje stanarin v finančno računovodski službi." - Dovolj jasno? Pa še beseda, dve o korektnosti in poučnosti sestavka. Podpisani pravita, da je izšel na podlagi enostran- Zakaj tako mlačen odnos? Kdo naj ima veselje organizirati kulturne prireditve Mešani pevski zbor Društva upo kojencev Senovo je skupno z mešanim pevskim zborom „Rudi Rožanc" iz Zdol priredil 4. marca ob 19. uri v šolski dvorani na Senovem pevsko prireditev pod naslovom „Večer narodne pesmi". Oba zbora je vodil pevovodja Janez Zupančič. S prireditvijo smo hoteli počastiti tudi 100-letnico rojstva Otona Župančiča. Večer je obiskal v imenu Zveze Društev upokojencev Slovenije tov. Gorič iz Laškega, ki je oba zbora in izvajani program pohvalil glede na to, da delujeta šele dobro leto. Do tu vse lepo in prav. Hvala in čast tistim, ki so ta večer obiskali, česar jim prav gotovo ni bilo žal, saj so poslušali lepo izveden program. Silno omalovažujoče in nerazumljivo pa se nam je zdelo, da smo ta večer pogrešali tiste, kijih prištevamo k delovni inteligenci. Vemo da je bolj lagodno sedeti doma pred televizorji ali pa se izgovarjati na prezaposlenost. Toda to jih ne opravičuje, če gre za to, da damo priz- nanje prizadevanjem pevcev, ki pri svoji starosti ne štedijo časa niti truda za pripravo takega večera. ANTON HORJAK, Senovo 69 skih informacij, hkrati pa zahtevata od novinarja, naj potem, ko že ima v rokah odločbo sodišča, vso stvar preišče še na lastno pest! Mar to ne pomeni nezaupnice delu sodišča združenega dela? No, na srečo so takšne ocene sila resna stvar in jih lahko dajejo le pristojni organi, ne pa „ogorčeni“ sodelavki Surinove. S tem pa seveda ni rečeno, da je primer zaključen. Novomeško sodišče, kot vsa podobna občinska, so namreč prvostopenjska, in njegove odločbe še niso pravnomočne. Mislim, da to ni potrebno v vsakem primeru posebej poudarjati. In ker vemo, da se je Surinova na odločbo novomeškega sodišča pritožila, bo imelo končno besedo sodišče združenega dela SRS. Kar pa se tiče poučnosti: že s samo objavo sta tako uredništvo, kot sodišče pokazala svoje stališče. BOJAN BUDJA '/ Najlepši dan Petek, 17. marca, je bil dan, ki bo materam in vdovam padlih borcev ter ženam umrlih vojnih invalidov Novega mesta ostal v spominu kot eden najlepših in najsrečnejših. Solze sreče in veselja v očeh Ivanke Kumer, Marije Šuštaršič, Helene Gričar, Ane Kastelic, Frančiške Hočevar in še šestdesetih vdov padlih borcev ter vdov invalidov so povedale vse. Potem, ko so mislile, da so jih po toliko letih že pozabili, so bile ob dnevu žena prijetno presenečene. Po ogledu proizvodnih prostorov v Ločni so se žene zbrale še na tovariškem srečanju v Šmarjeških Toplicah, kjer so jim člani KUD Krka pripravili kulturni program. V imenu gostitelja je žene pozdravil direktor Boris Andrijanič. Težko bi bilo opisati vse vtise s srečanja, ko nam že pismo Otilije Lutman iz Bučne vasi, ki se srečanja ni mogla udeležiti, pove, kako veliko je nekaterim pomenilo samo povabilo na srečanje: „Do solz sem bila ganjena, ko sem videla, kakšno pozornost imate do nas, starih in bolnih žena. Žal na vaše srečanje ne morem priti, ker hodim le s stolom. Iskrena hvala za povabilo, hvala tovarni zdravil ,Krka‘ in vsem, ki ste me bili pripravljeni sprejeti medse." J. PAVLIN « »t« ptu nimr^ 20 šolarjev je izgubilo dan Obsojamo tako ravnanje V sredo, 15. marca, je prišlo v zobno ambulanto zdravstvenega doma v Črnomlju približno 20 šolarjev iz raznih belokranjskih vasic in zaselkov, ki so bili za ta dan naročeni na redne preglede v ortodontski ambulanti. Peto leto že prihaja v Črnomelj specialistka-ortodont iz novomeškega zdravstvenega doma, ki uravnava otrokom zobe ter jim tako prihrani pot, zamudo časa in stroške, saj bi sicer morali obiskovati tako ambulanto v Novem mestu. To sredo pa z medicinsko sestro, ki prihaja z njo iz Novega mesta, otrok nista mogli pregledati: v ambulanti je delala zobozdravnica dr. Amtiše va, ki bi ta dan morala delati zaradi rednega urnika speciali-sta-ortodonta popoldne. V veži zdravstvenega doma specialistka svojim malim pacientom seveda ni mogla pomagati Predstavljajte si razočaranje mater, ki so prišle s svojimi šolarji na naročene preglede, pa žalostne občutke otrok, ki so izgubili šolski dan in bili ponovno naročeni na eno izmed prihodnjih sred! Ambulanta, določena vsako sredo v tednu za delo ortodonta že vrsto zadnjih let, je bila zasedena po zobozdravnici Amuševi tudi 22. februarja in 8. marca. Mar naj Bela krajina izgubi na tak način svojo ortodontsko ambulanto, kamor prihajajo prizadeti šolarji iz metliške in črnomaljske občine? Mar je to human odnos zdravstvenega delavca do najmlajših pacientov, če ne spoštuje dogovorjenega urnika v razporeditvi ambulant? Kaj pravi na to vodstvo črnomaljskega zdravstvenega doma? PRIZADETI STARŠI -vvn.Vvvvn.v* OBČNI ZBOR RK ŠMIHEL 3. marca je bil v šmihelski osnovni šoli v Novem mestu občni zbor KO Rdečega križa, na katerem so pregledali lansko delovanje in očrtali delo za prihodnje leto. Na zboru so izvolili nov odbor, ki ga vodi Anica Šegedin. V razširjeni odbor so vključili tudi 5 delegatov mladinskih organizacij ter 5 delegatov obeh krajevnih skupnosti, ki sta združeni v KO RK. Pohvaliti je treba poverjenika RK za Boričevo in mladinke Dijaškega doma Majde Šilc za predčasno pobrano članarino. FILIP RIHAR NA OGLED TOVARNE — Matere borcev in vdove vojnih invalidov v tovarni zdravil „Krka“ v Ločni. (Foto: J. Pavlin) \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\vm\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\w^ Delali bodo te vrstice v spomin Mrtev kočevski rudnik — „Bilo nas je štiristo, štiristo rudarjev, ostalo nas je 46. J nas je štiristo. Rudnik Kočevje tsto štiric shujšani'^ „?redCasno razbrazdanih, tisoč ZZS”™*' Pisalo se je leto °bJraz°v- Za nami so bila darske kri desetletJe dolge gospo-delali tudi * °° nedavnega smo teden Samo P° dva „šihta“ na dni car-ij , zaslužili več, smo tiste krat v vrm* i?1 Črna živ>na, največ- . * V vrn^’U največ- ih. jn Ve» ’ nePrezračenih odkop-P°gledal im,3 mota ~ (Prvo- kar si Pripeljal „ IseP° končanem delu <*an> je kT2®01 P° ja&u na beli tnorda nenl7 °glasna deska). & °dpuščen 7 na.°8lasni deski, da si Vala ena sa ie v^asih zadosto-iziečen* i_i,.a nePreniišljena beseda, . Ž>vlienl(. 0tUdlvg°stilnL Oljenje v Težko rudarsko m3 ‘akratnf lopata’toje bila Je bilo ™hanizaclJa- Odkopi, 8°iela benri . mal° ““ka, da ni Vsake Četrt luč' Vročina. da si j*stih Sk "re z,lival »oj iz gumi-n°jene hhči » > !* in ovijal Prez-akord. Tom,' , ° ^oko postavljen dan, če ne ° ’,untov“ premoga na n čeprav od mladega Blas navajen trdega dela, se je človek dostikrat že naprej bal naslednjega dne. Ali stiskali smo zobe in trpeli. Dela še z lučjo opoldan ne bi našel nikjer. Tudi je takrat večina rudarjev stanovala v rudniških stanovanjih. Ce si pustil delo, si bil - tudi z družino, če si jo imel — drugi dan na cesti. In ta - več kot mizerna plača je bila takrat v rudniku vsaj za 50 odstotkov večja kot drugod. Zato je vsak dvakrat premislil, preden je odšel proč. Bilo nas je štiristo. Štiristo ljudi, ki se skoro niso znali več nasmejati od srca. Delo, ki smo ga opravljali, je bilo zelo težko, naš rudarski kruh pa zapečen z devetimi skorjami. Pisalo se je leto enainštirideseto. Vojna. Država je razpadla v nekaj dnevih. Če smo poprej poležavali v času krize pod brezami na Trati in spet drugič pod visokimi smrekami v Mestnem logu, zagrenjeni, preklinjajoč vse od kraja, je bilo naše življenje vse prej kot lahko. Sedaj pa smo morali lačni — bilo je vse na karte - trdo delati vsak dan, celo ob nedeljah. Začel se je teror. Zapirali so ljudi. Nihče ni bil nikjer več varen. Zgodilo se je, da so na lepem obkolili kak gostinski lokal in vse ljudi, ki so jih tam dobili, zaprli ter odpeljali v internacijo. Na ljudi je legla mora, hujša od lakote in nekdanje brezposelnosti V samskem domu, kjer sem stanoval, smo se držali po službi vsi doma, ker sc ni upal nihče od hiše. Zvečer smo se tiščali okrog štedilnika in se pogovaijali o vsem mogočem. Bilo nas je še dvesto. Samo še polovica. Ostali so bili po internacijah in v partizanih. Bil je oktober leta dvainštirideset Tam zadaj za mestom, kjer je sedaj strelišče, so streljali ljudi. Talce ... Človeško življenje ni bilo nič vredno. Smrt je sedela tam na hribu nad mestom in piskala na votlo kost. Devetega decembra triinštirideset, ob napadu partizanskih brigad na Kočevje, pa je bil rudnik razrušen, požgan in zalit z vodo. V partizane so odšli vsi rudarji, doma so ostali samo terencL Leto petinštirideseto. Maj, mesec mladosti, dan zmage. Zastave, cvetje. Ljudje se objemajo od sreče. Brigada koraka skozi mesto z godbo na čelu in njena pot je posuta s cvetjem. Ali večina rudarskih mater in žena se ne more nasmejati od srca. Njihovo veselje je okrnjeno. Na dnu srca pekli misel, veliko vprašanj, na katerega še danes ne vedo odgovora. Bodo naši sinovi, možje, očetje prišli? So preživeli? Počasi se vračajo iz končen tra-cijskih taborišč, shujšani, bolni, betežni in z oteklimi nogami, kajti dolga je bila pot tam iz osrčja Nemčije. Vračajo se tudi sinovi in možje iz brigad. Vsi so veseli in nasmejani Potem štejemo. Ni mogoče, pa je le. Saj ne more biti mogoče. Od štiristo rudarjev se jih sto dvajset ni vrnilo. Sledil je čas obnove. Rudnik je bil do vrha jaška zalit z voda Kdo je takrat poznal osemurni delavnik ali celo proste sobote in nedelje? Nihče! Delali smo prav vsi. smo in delo je bilo pesem. Minila so leta, desetletja. Nekoč zastareli rudnik je postal moderen, sodoben. Popolna mehanizacija v jami, zunaj pa je bila zgrajena nova separacija. Rudarju, ki mu je bilo delo v kočevskem rudniku vse dotlej ena sama muka, se je sedaj z mehanizacijo še kako izboljšalo. Čas hiti Ko bi se dal vsaj malo ustaviti, če se že ne da zavrteti nazaj! Zal to ni mogoče. Leta se neutrudno obračajo in stari rudarji odhajajo drug za drugim. Odhajajo v pokoj, nekateri pa tja v Mestni log, v bližino smrekovih gozdov k večnemu počitku. Vrste se redčijo. Boli pa nas, da nobeden od teh starih rudarjev od leta 1972 dalje, odkar je rudnik zapisan koncu, ne sliši, ko odhaja, nobene besede priznanja. Nobene 'zahvale za dvajset, trideset ali celo za štiridesetletno delo. Odideš in si pozabljen, še preden si odšeL Tudi potem, ko ta človek umre, je največkrat pozabljen. Pred kratkim smo pokopali upokojenega rudarja, ki je delal v jami kočevskega rudnika celih 46 let. Na njegovem grobu ni nihče iz njegovega nekdanjega kolektiva spregovoril poslovilne besede niti mu ni, igrala bivša rudarska godba - to je skoraj celo življenje vsak mesec plačeval -poslednje žalostinke. Žalostno. Še toliko bolj, ker ta primer ni osamljen. (U93) 23. marca 1978 V tolažbo nam je, da se upokojencem po drugih kolektivih ne dogaja kaj takega. Vedno jih ob raznih prilikah vabijo v svojo sredino. Če delijo dobiček, ga delijo tudi svojim bivšim sodelavcem, dobro vedoč, da je dobiček plod minulega dela. Ali denar ni vse, dostikrat pomeni človeku lepa beseda mnogo več. Februar. Piše se leto 1978. Ob zavijanju rudniške sirene se je pripeljal iz jame zadnji skip premog^. Stali smo tam in pri srcu nam je bilo, kot da je pravkar umrl naš stari, dobri prijatelj. Bilo je več kot to, bil je dolga desetletja naše življenje in naš kruh. Kruh, čeprav za marsikoga dostikrat tudi grenak. Od 400-članskega kolektiva iz leta 1940 živi danes samo še 46 rudarjev. Med temi je več kot polovica bivših borcev, internirancev in aktivistov. Šestinštirideset! Seme predvojenga, sedaj izčrpanega rudnika. Šestinštirideset upokojenih, čakajočih na tisto, kar po neizprosnem zakonu narave doleti človeka čisto nazadnje, na koncu življenja. Šestinštirideset pozabljenih. Njim naj bodo te moje vrstice v spomin. IVAN HEGLER KOČEVJE DOLENJSKI LIST POSOJILA ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št. 8 Na podlagi 2. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih odbora za kreditiranje stanovanjske graditve (Skupščinski Dolenjski list št. 15/75) ter v skladu z določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74 in 9/77) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev v letu 1978 razpisuje odbor za kreditiranje V. NATEČAJ za odobritev posojil iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977-1980 pri LB Temeljni dolenjski ban ki — poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Razpisuje se naslednja posojila: 1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve do vsote„ 31,000.000 din 2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve do vsote 1,000.000 d in 3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do vsote ,9,000.000 din 4. posojila organizaciji za pridobitev in opremo stavbnih zemljišč ter za gradnjo komunalnih naprav na zenljiščih, kjer se bo izvajala družbeno usmerjena stanovanjska gradnja do vsote 3,000.000 din 5. posojila delavcem za rekonstrukcijo obstoječih zasebnih stanovanjskih hiš do vsote 800.000 din 6. posojila skladu stanovanjskih hiš za rekonstrukcije obstoječih družbeno najemnih stanovanjskih hiš in stanovanj do vsote 1,000.000 din Razpisni pogoji Ad 1) Posojila za nakup ali gradnjo družbeno najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), če združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v skladu z določili samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977—1980 pri LB Temeljni dolenjski banki — poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima srednjeročni program za obdobje 1976-1980 in letni program za leto 1978 za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev; — da gradi ali kupuje stanovanja v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da je sposobna vračati posojilo: — da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša: za organizacijo, v kateri je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1977: nad 90% nad 100% nad 115% do 90% do 100% do 115% je najmanjša lastna udeležba organizacije 50% 55% 60% 65% Vzgojno varstvene in izobraževalne organizacije sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1977 z lastno udeležbo najmanj v višini 25 %. Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine cene za 1 m2 površine standardnega stanovanja, ki jo je potrdil pristojni organ. Organizacija, ki ponudi večji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih, ima prednost pri odobravanju posojila. Za lastno udeležbo organizacije šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri banki na podlagi vezave sredstev, in razpoložljivi znesek amortizacije od vloženih stanovanj v sklad stanovanjskih hiš pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti: — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1); — srednjeročni program za obdobje 1976—1980 (kolikor še ni bil dostavljen!) in letni program za leto 1978 reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1977 (obrazec 2); — zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1977; — sklep samoupravnega organa o nakupu oz. gradnji stanovanj, o najetju posojila, o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe in sredstev za odplačevanje posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu družbeno najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, ter ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja. Prednost pri odobravanju posojil po tem natečaju imajo organizacije, ki so imele v letu 1977 nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša kot 20 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija lahko iz združenih sredstev najame samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istih družbeno najemnih stanovanj. Ad 2) Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini v okviru družbeno usmerjene gradnje lahko dobi: - delavec organizacije, ki združuje svoja sredsteva pri LB -Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, in ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri banki. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — da ima neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da sodeluje z lastno udeležbo: Če je znašal poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1977 je najmanjša lastna soudeležba delavca v znesku vrednosti standardnega stanovanja potem lahko dobi delavec posojilo v znesku vrednosti standardnega stanovanja največ do do 50% 30% 35% nad 50% do 75% 35% 25% nad 75% do 100% 40% 20% nad 100% do 120% 45% 15% nad 120% 50% 10% Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, vendar ta ne sme presegati cene za 1 m2, ki jo je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1 /a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); — izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini z navedbo stanovanjskega objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za 1 m2 stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oz. vselitve v kupljeno stanovanje; — fotokopijo pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila;' — fotokopijo posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za nakup stanovanja. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečju ima delavec, ki: — je imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana; — kupuje standardno stanovanje. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja, ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanja; v nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup istega stanovanja v etažni lastnini. Ad 3) Posojilo za izgradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB - Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — da še ne prebiva v stanovanjski hiši, za katero prosi posojilo; — da gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo; — da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, oz. zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše; — da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo; — da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1979; — da sodeluje z lastno soudeležbo: Če je znašal poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom v SRS v letu 1977 je najmanjša lastna udeležba delavca v znesku vrednosti druž. stan. hiše potem lahko dobi delavec posojilo v odstotku od vrednosti stand. druž. stan. hiše največ do do 50% 40% 30% nad 50 % do 75% 45% 20% nad 75 % do 100% 50% 15% nad 100 % do 120 % 55% 10% nad 120 % 60% 5% 6 DOLENJSKI LIST 93 - 23. marca I978 Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za izračun vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Novo mesto, vendar ne sme presegati cene za 1 m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, katero je odobril pristojni organ. Če gradi delavec individualno družinsko stanovanjsko hišo na zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, se uporablja cena za 1 m2 standardnega stanovanja, zmanjšana za 20 %. Delavec, ki gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira občinskega programa organizirane stanovanjske graditve, lahko dobi posojilo, izračunano po določilih v prejšnjem odstavku, zmanjšano za 20 %. Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3/a) priložiti: ~ izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1/a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); ~ izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); — izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanjsko hišo do 31. 12. 1979 (obrazec 8); ~ gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno- tehnično dokumentacijo; — predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše; — fotokopijo pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila; — fotokopijo posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše; — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hiša Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečju ima ob enakih pogojih delavec, ki: ~ je imel v preteklem letu nižji mesečni dohodek na družinskega člana; — nima stanovanja oz. ima neprimerno ali neustrezno stanovanje; — prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — gradi stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa družbeno usmerjene ali organizirane gradnje; — gradi stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo; — gradi stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda; — ima stanovanjsko hišo, ki je zgrajena do višje gradbene faze; — namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo. °h^!ačilna •.do*3a za Posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za gradnjo iste individualne družinske stanovanjske hiše. Ad 4a) Posojila za pridobitev in opremo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev lahko najame organizacija, ki je pooblaščena za to dejavnost. Organizacija lahko dobi posojilo po tem natečaju, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da pridobiva in komunalno ureja stavbno zemljišče, ki je po občinskem programu določeno za etapno družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Novo mesto; — da je sposobna vračati posojilo; — da zagotovi lastno udeležbo najmanj v višini 20 % od predračunske vrednosti investicije. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti: ~ sklep, s katerim pristojni samoupravni organ organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja sredstva za lastno soudeležbo in sredstva za odplačevanje posojila; ~ zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1977; ~ investicijsko-tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za pridobitev in komunalno urejanje stavbnega zemljišča, ki ga namerava pripraviti s posojilom ter lokacijsko odločbo; ~ soglasje koordinacijskega odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Novo mesto, da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za etapno in programirano družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Novo mesto. Odplačilna doba za posojila bo določena za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša °d 5 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih 0(1 dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija vrača posojilo v polletnih anuitetah. b) Posojila za gradnjo komunalnih naprav za individualno in skupno porabo, med katere ffcje: kanalizacijsko, električno, vodovodno in telefonsko omrežje do priključka, lahko dobe komunalne organizacije, ki te naprave oz. napeljave grade in so le-te knjižene kot njihova osnovna sredstva. Organizacija lahko dobi posojila po temnatečaju.če izpolnjuje naslednje pogoje: ' da gradi komunalne naprave oz. napeljave za individualno in skupno porabo na stavbnem zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za etapno družbeno usmerjeno stano-_ ^anjsko graditev v občini Novo mesto; ~ da je sposobna vračati posojilo; ~~ da zagotovi lastno udeležbo najmanj v višini 20 % od predračunske vrednosti investicije. - 9r.9an'2ac'ja mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti: sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja redstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za oidplačevanje posojila; — zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1977; — investicijsko-tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo namerava zgraditi s posojilom, ter lokacijsko odločbo; — soglasje koordinacijskega odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Novo mesto, da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za etapno in programirano družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Novo mesto. Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša od 15 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija vrača posojilo v polletnih anuitetah. Ad 5) Posojilo za rekonstrukcijo obstoječe zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto: a . za rekonstrukcije, s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, vendar samov okviru standardnega stanovanja; b. za ureditev ali modernizacijo sanitarnih naprav; c. za ureditev ali modernizacijo ogrevalnih naprav. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali — da nima sanitarnih naprav, oz. ima neustrezne sanitarne naprave ali — da nima ogrevalnih naprav, oz. ima neustrezne ogrevalne naprave; — da je lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se bo s posojilom rekonstruiralo; — da sodeluje z lastno soudeležbo: Če delavec izvaja: a rekonstrukcijo stanovanjske hiše b. ureja sanitarne naprave c. ureja ogrevalne naprave 40 % mora zagotoviti lastno udeležbo od predračunske vrednosti investicije najmanj 40% 40% lahko delavec dobi posojilo največ do 40.000 din 12.000 din 25. 000 din Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 9) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1/a); — po trdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter njegovih obveznostih (obrazec 4) ter enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a); - izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 10); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 11); - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanjske hiše oz. stanovanja, v katerem bo opravljena rekonstrukcija; - gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, za ureditev sanitarij in ogrevalnih naprav oz. potrdilo upravnega organa skupščine občine Novo mesto, da za manjše preureditve ni potrebno gradbeno dovoljenje. Posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov, ki v njej prebivajo. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih prosilec, ki: — ima nižji osebni dohodek na družinskega člana; — ima premajhno ali neustrezno stanovanje. 1 Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti — za posojila do 30.000.- din daljša kot 5 let, — za posojila do 60.000,- din daljša kot 7 let, — za posojila nad 60.000,— din daljša kot 10 let. Obrestna mera za posojilo je 4 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za rekonstrukcijo iste stanovanjske hiše oz. stanovanja. Druga določila: Natečaj za posojila traja: — za posojila pod zap. št. 1 in 4 do 30.9.1978 — za posojila pod zap. št. 2, 3 in 5 do 30. 4. 1978 Vloge za posojila, dospele po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto, Prešernov trg št. 8/1, soba št 23, vsak ponedeljek in petek od 8. do 13. ure ter vsako sredo od 8. do 15.ure, kjer interesenti tudi prejmejo podrobnejša pojasnila ’ *. '•'•‘aiem in vse potrebne obrazce. Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo sprejel odbor za kreditiranje stanovanjske graditve. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po prejemu na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto; sklep skupščine je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Udeleženci, ki bodo uspeli na natečaju, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB -Temeljni dolenjski banki - poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Številka: 271/5 Novo mesto: 23. 3. 1978 Samoupravna stanovanjska skup ost občine Novr mesto Odbor za kreditiranje stanovanjskr ji tv o ^ 23. marco I978 DOLENJSKI kultura in izobra- ževanje Srečanje „peres” Letos tudi v Črnomlju in Kočevju, osrednje 7. srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov pa bo na Gradišču v Slovenskih goricah Na slovenskem literarnem nebu je vsekakor več zvezd, kot jih moremo videti s prostim očesom. Poleg najsvetlejših in komaj vidnih je to nebo posejano šele porajajočih se zvezd, ki bodo močneje zasvetile in dosegle naše oko kdaj v prihodnosti. Mednje lahko uvrstimo tudi pesnike in pisatelje začetnike. To so tisti med nami, ki sicer sukajo pero, a se jim še ni posrečilo prebiti se do samostojne knjige, razen izdane v samozaložbi. Njim so tudi namenjena tradicionalna srečanja, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z najrazličnejšimi družbenopolitičnimi in kulturnimi dejavniki ter pripravi zaključno prireditev na Gradišču sredi Slovenskih goric, torej tam, kjer se je svoje čase mudil bard slovenske moderne Ivan Cankar. Dodatni pogoj za sodelovanje na zadnjih srečanjih je bil tudi ta, da kandidat na njih še ni bil uvrščen med najboljše, lahko pa je kajpak že sodeloval. Vse to bodo morali upoštevati tudi interesenti za pravkar razpisano sedmo srečanje, sestavljeno iz osmih območnih in zaključnega glavnega srečanja, ki bo po tradiciji spet na Gradišču, in sicer 10. in 11. februarja prihodnje leto. Ker so območna srečanja vsaj za Dolenjsko novost, se velja pri njih ponuditi nekoliko dlje. Najprej povejmo, da bosta pri nas dve območni srečanji: v Črnomlju 15. in 16. julija, v Kočevju pa 7. in 8. oktobra. Sicer se bodo območna srečanja zvrstila med 9. junijem in 13. oktobrom. Pričakujejo, da kandidatov ne bo manjkalo, saj so se pišoči Dolenjci, Belokranjci in Posavci na dosedanjih srečanjih na Gradišču in zadnja leta tudi v kolonijah nekajkrat že uspešno predstavili, njihove proizvode pa so priobčile publikacije, ki izhajajo v južnoslovenskih regijah, čeprav bolj poredkoma. Posamezni kandidati bodo na srečanju lahko sodelovali z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Organizatorji so določili omejitve, tako da črtica lahko obsega le tri strani, esej deset, novela petnajst, gledališki tekst šestedest in roman največ sto tipkanih strani. Pesniški teksti pa tudi ne smejo presegati dveh strani. Prispevke bo treba poslati pod šifro v zapečateni ovojnici (na njej naj bo ime občine), v tej pa manjša ovojnica (seveda zaprta) z naslovom kandidata, šifro prispevkov ter z njegovimi podatki o izobrazbi, poklicem in starostjo (sodelovati smejo le kandidati, starejši od petnajst let). S pravim imenom podpisanih prispevkov organizacijski odbor ne bo upošteval. Pravilno opremljene pošiljke bo treba do 20. maja letos poslati na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 7. srečanje), Ljubljana, Dalmati nova 4/II. Po deset najboljših avtorjev za nastope na območnih srečanjih bodo tričlanske žirije izbrale po pravočasno prispelih prispevkih. Osrednja žirija, ki jo bo imenoval odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, bo z vsakega območnega srečanja izbrala dva kandidata, pet avtorjev, ki bodo izbrani za območna srečanja, in do pet tistih avtorjev, ki se sicer ne bodo uvrstili na območna srečanja, bodo pa dosegli raven, ustrezno temu srečanju. Območne žirije bodo končale delo do 10. junija in najkasneje pet dni za tem objavile imena izbranih avtorjev. Osrednja žirija naj bi delo zaključila do 1. decembra, spisek izbranih za nastop na Gradišču pa objavila do 10. decembra. Organizacijski odbor se bo poleg tega potrudil, da bo dela izbranih avtoijev objavil do 15. januarja prihodnje leto. i z. Kako sveti krško žarišče V sredo — po premieri filmov o Krškem — pogovor o programski politiki Delavskega doma Delavski dom v Krškem je začel z natisnjenimi zloženkami obveščati obiskovalce o kultur- nih in drugih prireditvah v svoji veliki dvorani in drugih prostorih. V marcu se je poleg rednih filmskih predstav zvrstilo nekaj gostovanj in nastopov domačih skupin, več pa jih je na sporedu do konca meseca. Do zdaj so si Krčani med drugim lahko ogledali Partljičevo komedijo „Oskubite jastreba'* v uprizoritvi celjskega gledališča, nastop svojih malčkov, učencev glasbene in osnovne šole, folklorne skupine ,,Tine Rožanc" s sodelovanjem Zlatka Šugmana iz Ljubljane na akademiji ob dnevu žena, prisluhnili recitalu članov ljubljanske Drame in si ogledali razstavo „Oton Župančič v slovenskem gledališču" ob počastitvi Zupančičeve stoletnice; prejšnji teden pa so si ogledali premiero „Modre vrtnice", s katero sc je predstavila dramska skupina krške osnovne šole „Jurij Dalmatin". Gledališki spored se bo nadaljeval jutri, 24. marca, ob 19.30, ko bo v Delavskem domu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z domačim delom „Balada o trobenti in oblaku". 31. marca pa bodo Krčani imeli v gosteh ljubljansko Opero, ki bo uprizorila znano Verdijevo delo „Traviata“. V sredo, 29. marca, bodo v Delavskem domu prikazali dokumentarna filma „Vlaki vozijo mimo" in „Gremo v Krško", Id sta bila posneta za 500-letnico Krškega. Po predvajanju bo pogovor o programski politiki Delavskega doma, kakor jo je zasnoval programski svet. Uporni Gubec na večni straži pred Delavskim domom v Krškem. Domači violinist Volodja Balžalorsky in japonska pianistka Yukuio Sakai sta se pred- Režiserjev bo dovolj Trideseturnega režiserskega seminarja se je udeležilo veliko število bodočih snovalcev gledališkega življenja V novomeški občini je že dalj časa opaziti premajhno aktivnost gledaliških odrov in veliko pomanjkanje režiserskih kadrov za vodenje gledaliških skupin v kulturnih društvih. Za spodbuditev nekdaj aktivnih odrov je ZKPO v mali dvorani Doma JLA pripravila šestdnevni osnovni režiserski tečaj, ki se ga je udeležilo 34 obiskovalcev predvsem mladih iz skoraj vseh kulturnih društev novomeške občine, ki delujejo v KS, šolah in delovnih organizacijah. Predavatelji iz Zveze gledaliških skupin Slovenije so slušatelje sezna- Violina in klavir V Kočevju koncertirala domači violinist in japonska pianistka, ki študirata na koelnski glasbeni šoli stavila kočevskemu občinstvu 14. marca. Najprej sta imela koncert za mladino, zvečer pa še za ostale poslušalce. Igrala sta dela Vitalija, Debussvja, Brahmsa, Paganinija in Blocna. Volodja Balžalorsky je domačin iz Kočevja, ki se sedaj šola na visoki glasbeni šoli v Koelnu pri profesorju Igorju Ozimu, našem priznanem violinskem virtuozu in pedagogu. Študij violine je začel z devetimi leti, leta 1975 je prejel na slovenskem tekmovanju violinistov prvo nagrado, na zveznem tekmovanju pa tretjo. Danes je star 21 let. Yukuio Sakai je končala konservatorij doma na Japonskem, zdaj pa se izpopolnjuje na koelnski visoki glasbeni šoli. J. P. nili z nekaterimi gledališkimi besedili, „opremo“ gledaliških del in jim dali napotke za reševanje problemov s katerimi se srečujejo gledališke skupine pri svojem delu. Zal pa je bil po mnenju slušateljev seminar le preveč strokoven in je bilo premalo navodil -za delo na slabo opremljenih domačih odrih. Ce bo dovolj prijav, bo ZKPO že v jeseni pripravila nadaljevalni seminar. J. P. Šest tisoč „pojočih” ur Lani je imel moški pevski zbor „Dušan Jereb" 72 nastopov, letos pa jih načrtuje 42 Moški pevski zbor „Dušan Jereb11 sodi med najmarljivejše amaterske kulturne skupine v novomeški občini. Lani je imel 62 vaj in kar 72 nastopov. Vseh 35 pevcev, kolikor jih šteje zbor, je za to dejavnost porabilo 6.045 ur, posamezniki pa povprečno 173 ur. Iz tega ni težko izluščiti, da je lani sleherni jerebovec (pretežno so še vsi zaposleni, nekaj pa je že upokojenih) dvanajstim delovnim mesecem dodal še izrednega pevskega. Za ta nadštevilni mesec ni kajpak nihče dobil dodatnega plačila, če ne upoštevamo povračila nekaterih najnujnejših (materialnih) stroškov. Letos bo zbor, ki ga že peto leto Potrebno je povedati, da deluje zbor vodi pevovodja France Milek, s svojo vneto aktivnostjo nadaljeval, kar lahko razberemo tudi iz njegovega na februarskem občnem zboru sprejetega delovnega načrta. REKORDNI ,,KRIKI“ Italijanski barvni dokumentarni film „Zadnji kriki iz savane", ki ga je režiral Anotnio Climatti, komentar pa napisal znani pisatelj Alberto Moravia, si je v novomeškem Domu JLA ogledalo okoli 3.500 obiskovalcev, kar je svojevrsten rekord. kot samostojna sekcija pri istoimenskem novomeškem kulturnem društvu in ima tudi svoja upravna telesa. Njegova nenehna skrb velja kvaliteti, dal pa si je še posebno nalogo, da bo naštudiral predvsem pesmi, ki ustrezajo današnjemu času in se tudi z vsebino lahko vključijo v sporede, kakor si jih zamišljajo prireditelji nastopov. Vseh zborovih nastopov bo letos 46, seveda pa bo sodeloval tudi izredno, česar v svojem načrtu ni mogel predvideti Tako ga bomo slišali na dveh samostojnih koncertih, enkrat na radiu, za katerega bo posnel šest do osem pesmi, sodelo- val bo na tradicionalnem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, na reviji pevskih zborov občine Novo mesto, na prireditvi „Bela krajina poje", na akademijah itd. Vse to pa tudi kaže, da je delež, ki ga v sodobno kulturo Dolenjske prispevajo jerebovci, nepogrešljiv in za ohranitev pevske tradicije v Novem mestu neprecenljiv. I. Z. SEDMERICA MLADIH Marko Butina, Franci Gruden, Zdenko Huzjan, Mladen Jernejec, Erik Lovko, Lujo Vodopivec in Žarko Vrezec, likovniki mlade generacije, bodo razstavljali svoja slikarska dela in skulpture v Dolenjski galeriji v Novem mestu od otvoritve 30. marca ob 18. uri do 17. aprila. Umetniki, združeni v priložnostno skupino, so v dogovoru s slovenskimi galerijami sklenili pokazati svoja likovna prizadevanja kar največjemu številu obiskovalcev. NOVE IDEJE IN SNOVANJA — Predavatelj Sergej Verč seznanja „novopečene“ režiserje na nedavno končanem seminarju s scensko obdelavo gledališčih del. (Foto: J. Pavlin) Kultura osvaja šole V počastitev Zupančičeve stoletnice ustanavljajo v novomeški občini šolska kulturna društva r PEDAGOŠKI KOTIČEK UČITELJ ŠE NI SAMOUPRAVLJALEC Mislim, da bi učitelji mnogo laže prenašali vse tegobe svojega poklica, če bi imeli vanje ve č zaupanja, če se do njih nebi tako birokratsko vedli, če bi lahko več samoodločali in če bi bili deležni več vsestranske pomoči. Spet bo najbolje, če pedagoški delavci kar sami spregovorijo. „Stalno dirigiranje z vrha navzdol hromi mojo voljo do dela." - „Vznemirja me, imenovala ga bom politični pritisk' na posamezne negativne ocene, pa premalo skrbi vodilnih, (tu ne mislim na ravnatelja, ampak na pedagoško službo, komite za izobraževanje, zavod za šolstvo), da bi nam pomagali delati dobro." - „Ko moram poklanjati pozitivne ocene, da ne visi nad menoj ravnatelj, starši in pedagoška služba, bi šla takoj iz prosvete. “ - ,JVenehno moram dokazovati, da delamo. “ - „Mislim, da doživljamo polno pritiskov od vsepovsod in da nesvoboden učitelj ne more osvobajati s svojim delom drugih." - „Moti me ,invazija' inšpektorjev, ki je zadnje čase modema. To je nezaupanje! Naj raje nudijo pomoč! Zakaj ni več svetovalcev? Učitelj je že tako izpostavljen javnosti in mora biti angažiran. Učitelj še ni samoupravljalec; odvisen je od drugih, ne glede na rezultate svojega dela. Ni napredovanja." - Nezadovoljstvo, ki zaradi mnogih ^ neurejenih (svobodna menjava dela) pogojev dela včasih bolj, včasih manj preveva naše vrste, „podpihujejo' tudi načini pedagoškega nadzora ali inšpekcije. Najbrž noben poklic ni tako izpostavljen!"... Kako naivno je misliti, zlasti v naših samoupravnih pogojih, da se bodo učitelji z navdušenjem lotevali nečesa, pri čemer niso sodelovali in soodločali, daje možno ločevati zadolževanje in uresničevanje, pravice in dolžnosti! V tem in pa v miselnosti, da je v šoli treba krepiti nadzor, da je možno obvladati učitelja in njegovo tako subtilno, intelektualno in zavestno tako zahtevno delo z inšpiciranjem in s sankcioniranjem, se kažejo močne prvine etatistične in birokratske miselnosti v šolstvu. Dr. F. Strmčnik v Sodobni pedagogiki 1977, str. 284-285 Dvanajst osnovnošolskih in srednješolskih kulturnih društev v novomeški občini že deluje, za devet pa pripravljajo ustanovne občne zbore. Več društev je zaživelo prav v tem šolskem letu, saj so se odločili, da bodo stoletnico Župančičevega rojstva počastili tudi z ustanavljanjem novih kulturnih žarišč. Sole oziroma društva pa to nedvomno so. Temu pripisuje Zveza kulturnih organizacij velik pomen, kar se vidi po tem, da deluje pri njenem izvršnem odboru poseben odbor za šolska kulturna društva. Ko te dni delajo bilance, s katerimi bodo novomeški delegati nastopili na 3. konferenci ZKO Slovenije in VIII. kongresu slovenskih komunistov, prihajajo na dan nekateri spodbudni podatki o šolskih kulturnih žariščih in oblikah dejavnosti. Tako v novomeški občini zdaj lahko naštejejo: dvanajst dramskih krožkov, trinajst reci-tacijskih in deset lutkovnih skupin, trinajst literarnih in deset novinarskih krožkov, tri krožke mladih knjižničarjev, šestnajst mladinskih in pionirskih pevskih zborov, devet folklornih in sedem likovnih krožkov, dve instrumentalni skupini itd. Na štirinajstih šolali izha- jajo tudi glasila, ki jih pišejo in urejajo učenci pod vodstvom učiteljev. Posebno pozornost je treba posvetiti šolskim knjižnicam, kjer dobijo učenci knjige za domače čtivo, bralno značko in sploh za duhovno bogatitev iz knjig v prostem času. Bralska vnema je zlasti na osnovnih šolah zavidljiva, kar dokazujejo naslednji podatki z grmske šole v Novem mestu: učenci preberejo na leto kar 60.000 knjig, bralcev pa je celo več kot vseh vpisanih učencev. Kaže, da bo ukaželjna Slovenija svoja dolgoletna prizadevanja za preobrazbo srednjega in visokega šolstva že čez nekaj mesecev okronala z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Optimizem ni neutemeljen, potrjujejo pa ga tudi ugodne vesti izza republiških - delegatskih omizij. Tako sta prejšnji teden zbor občin in zbor združenega dela slovenske skupščine dokončno sprejeta predlog za izdajo takega zakona, in ko bo slednji naposled sprejet, bodo odpadle še zadnje proceduralne formalnosti za uzakonitev učenja ob delu in za delo. Isti viri nadalje sporočajo, da se bo v oblikovanje zakonskega osnutka o usmerjenem izobraževanju vpregel izvršni svet. Ta temeljni sistemski predpis, ki ga narekujejo zakon o združenem delu, Zakon bo krona partijski, sindikalni in drugi družbenopolitični dokumenti, bo radikalno in celovito urejal samoupavne odnose delavcev pri zadovoljevanju njihovih interesov in potreb po izobraževanju. Po besedah predsednice republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ele Ulrik - Atene, bo opredelil razpon usmerjenega izobraževanja, ki se bo začelo z opravljeno osemletko in končalo z doktorskimi disertacijami. To bo posebej izbrušen sistem načrtnega izobraževanja in usposabljanja mladine in odraslih za delo in samoupravljanje, za pridobitev poklica in izpopolnjevanje v njem V usmerjenem izobraževanju bodo doživele preobrazbo vse srednje, višje in visoke šole ter specializirane organizacije za izobraževanje odraslih. Hrbtenica usmeritev v tem sistemu bodo programi, na podlagi katerih bo moč razviti svobodno menjavo dela in dohodkovne odnose. Uresničitev novega zakona bo izrinila z dnevnega reda razprave s kritičnimi pripombami, kakršne je bilo do zdaj slišati in so dobile krila tudi v predkongresnih diskusijah na Dolenjskem. Pripombe namreč trdijo, da se združeno delo še vedno raje zateka k uvozu tujega znanja, kot da bi pokazalo posluh in razumevanje za lastno načrtovanje in vzgojo kadrov, potrebnih za opravila v proizvodnji. Prav tako čaka močan odmik od togosti tudi obravnavanje poklicev, češ da je izobraževanje slednjih še preveč odmaknjeno od potreb človeka prihodnjih deset- letii- 1. ZORAP Življenje v objektivu Jutri v Trebnjem otvoritev razstave umetniške fotografij Zdravka Kramarja, člana Ljudske tehnike z Mirne Vlastja Simončič, mojster fotografije iz Ljubljane, bo jutri ob 18. uri v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprl samostojno razstavo umetniške fotografije mirenskega srednješolca Zdravka Kramarja, člana Ljudske tehnike z Mirne. Kramar šteje med tiste mlade avtorje, ki se pri iskanju motivov ne zadovoljijo s površnim opazovanjem in s tehnično brezhibnim izdelkom. Njegovo fotografsko oko poišče vselej ‘udi pravšno vsebino. Kot samorastnika ga zanirr.a življenje okrog njega, zato ni naključno, da se je v njegov objektiv ujelo nekaj motivov z izrazito socialni poudarkom. . O Kramarju moremo vseka*® govoriti kot o uveljavljenem avtorj ’ ki si je za uspešna dela ,,prisl°^*a tudi že nakaj odličij. Tako je skupinskih razstavah „Mladina f°l grafira" dobil dve zlati plaketi,l ^ plaketo še na slovenski meddonis^. razstavi, prvi nagradi pa na ra. na del srednješolcev v Valjevu in republiški razstavi umetniške f° y grafije, odprti prejšnji teden Novem mestu. 8 DOLENJSKI UST Stran uredil: IVAN ZORAN Št. 12 (1493) - 23. marca Regijski ne za fiade’ Na regijskem posvetu o problemih v telesni kulturi prerešetali vrsto težav — V krajevnih skupnostih šport še ni zaživel — Popraviti statute V Metliki je imela 15. marca sej0 delovna skupina za pripravo razprave o telesni kulturi, ki dela v okviru Medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko. Člani komisije so najprej poslušali poročilo o dejavnosti TKS iz črnomaljske, metliške, trebanjske in metliške občine, nato pa opravljali o programu tekmo-vj*nj v organizaciji območne skupnosti za vrhunski šport. Zrimšek drugi ^ petek gresta Zrimšek in Antončič v Braunschvveig, kjer bosta prevozila 1181 km Minulo nedeljo se je s kolesarsko dirko Poreč — Pulj - Poreč tudi [jradno začela letošnja tekmovalna kolesarska sezona. Na 112 km dolgi progi sta med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji vozila tudi člana novomeškega Novoteksa Antončič fn Zrimšek. Slednji je vozil odlično jn prišel na cilj drugi z dvese-kundnim zaostankom za zmago valcem Grajzerjem. Zrimšek je tako prehitel vrsto bolj znanih tekmovalcev (Ropreta, Bobovčana, Zanoškarja itd). Solidno je vozil rudi Antončič in prišel na cilj dvanajsti. Skupaj s člani so vozili mladinci, v dokaj močni konkurenci pa sta vozila Stih in Papež. V konkurenci starejših je bil Štih deveti, med jnlajšimi mladinci pa je Papež osvojil dvanajsto mesto. Ta čas najboljša novomeška kolesarja Zrimšek in Antončič sta trenirala v Poreču tri tedne in se udeležila kar petih mednarodnih dirk. Tako sta bila na prvo dirko dobro pripravljena in sta poskrbela za prijetno presenečenje. Zapisati pa moramo, da sta za njun uspeh zaslužni tudi ujuni delovni organizaciji Kovinar oziroma Novomontaža, ki sta omogočili trening pa tudi desetdnevno gostovanje v nemškem Braunsch-)veigu, kamor bosta kolesarja odšla jutri in v mednarodni konkurenci Prevozila 1181 km. J. P. Na sestanku so poudarili, da so sc 1975 začeli za telesno kulturo boljši časL V vseh štirih občinah so vpeljali sistematično delo, povečalo se je število organizatorjev, šolskih športnih društev, za rekreacijo se je ogrelo vse več zaposlenih. Člani delovne skupine pa so opozorili na kampanjsko delo v času priprav na delavske športne igre, bili pa so tudi proti tako imenovanim ,iadam‘, na račun katerih delovne organizacije porabijo preveč denarja. Proračuni za take športne igre nemalokrat presegajo proračune tradicionalnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Ko so govorili o športni dejavnosti v krajevnih skupnostih, so ugotovili, da so jih odgovorni v minulih letih precej zanemarili. Poslej naj bi imela vsaka krajevna skupnost športno društvo s številnimi športnimi sekcijami. V nekaterih občinah je uspelo organizirati rekreacijske lige. Več pozornosti bodo telesnokulturni delavci morali poslej posvetiti akcijam, kot so množični teki, kolesarjenje, hoja, plavanje itd. Ko so ocenjevali delegatske odnose, so potrdili staro ugotovitev: v naši regiji se še vedno niso uveljavili tako, kot bi se morali. Moti tudi resnica, da so statuti, ki so jih TKS sprejele ob ustanavljanju, še vedno v enakem besedilu in niso usklajeni z zakonom in s portoroškimi sklepi. „POLET“ IZŠEL Pred kratkim je šolsko športno društvo „Polet“ šentjernejske osnovne šole izdalo bilten ,Polet*, ki prinaša podrobne rezultate in dosežke članov šolskega športnega društva. Glasilo je dobro urejeno in mikavno ravno zaradi preglednosti in pestrosti Natisnili so ga v 150 izvodih. NOGOMET: V SOBOTO SESTANEK Odbor novomeške občinski nogometne lige sporoča, da se bc liga začela 1. aprila. Zato bodo št pred pričetkom sklicali sestanek predstavnikov klubov, ki bodo igrali v A in B ligi. Zbrali se bodo v soboto, 25. marca, ob 10. uri v prostorih kegljišča Pri vodnjaku. Do sestanka morajo klubi poravnati vse obveznosti, urediti registracijo igralcev, prijaviti kandidata za nogometnega sodnika itd. ■ TESNA IN ZASLUŽENA ZMAGA - Novomeške odbojkarice, članice II. zvezne lige, so se . minulo soboto v prvenstvenem srečanju pomerile z vrstnicami Jesenic. V izenačenem in dokaj zanimivem srečanju so bile domače igralke boljše. Največ zaslug za zmago domačih ima Zdenka Rajer, ob njej pa so se izkazale tudi mlajše igralke. Na sliki: Rajerjeva po udarcu. LEPA TEKMA — V soboto zvečer sta se v novomeški športni dvorani pomerili vrsti Industro-montaže (po novem Monting) in Novega mesta. Domači igralci so bili dobršen del tekme kos Ple-čaševi vrsti. Šele pred koncem, ko so morali zaradi petih osebnih napak kar štirje zapustiti igrišče, so Zagrebčani dosegli zanesljivo zmago. (Foto: Janez Pezelj) Tekmo med novomeškimi košarkarji in Plečaševo Industro-montažo je prišlo zadnjo soboto gledat nekaj več kot 500 občanov. Bili so priča tipični prvenstveni tekmi, ki se je odlikovala s številnimi zadetki, lepimi podajami in borbeno igro obeh vrst. Kakovostno košarkarsko prireditev sta nekoliko pokvarila neobjektivna sodnika. V soboto zvečer se je zdelo, da sta piskala tako, kot je želela zagrebška vrsta. Novo mesto: Plantan 8, Ž. Kovačevič 6, S. Kovačevič 14, Munih 11, Ivančič 19, Župevc 2, Bajt 6, S. Seničar 4, P. Semčar 20, Beg 3. NOVO MESTO -INDUSTROMONTAŽA 93:118(45:54) Le malokdo v dvorani je pred srečanjem računal na izenačeno tekmo. Zlasti zato, ker je trener gostujoče vrste (igrala je v zelenih dresih) poslal na igrišče najboljšo peterko. Navzlic temu so domači, ki v tem srečanju niso imeli kaj izgubiti in so zato igrali sproščeno, bili v prvih minutah uspešnejši. Vodili so 14:10, 19:18 in v nadaljevanju igrali presenetljivo dob ro. Gostje Novo-meščanov niso podcenjevali, igrali so na vso moč, zlasti Plečaš, ki je z igro (ne pa tudi obnašanjem) dokazal, da je še vedno stari mojster. Gledalci so videli eno lepših košarkarskih tekem, zlasti zato, ker so odlično igrali, kar po svoje dokazuje rezultat, tudi domači: Ivančič, brata Seničar, Munih, Plantan, S. Kovačevič, Bajt in drugi. Ce bi sodnika svojo nalogo bolje opravila (sodila sta samo pod novomeškim košem), bi bilo srečanje še zanimivejše, zakaj zaradi petih osebnih napak so morali z igrišča kar štirje domači igralci. ^ petek odpotujeta Zrimšek in Antončič v Nemčijo, kjer se °sta udeležila desetdnevne Odnarodne dirke in prevozila *1®1 km. Na sliki je Zrimšek, v1 je na ,uvodni4 dirki dokazal, 08 je v dobri formi. Po jušnem’ obdobju dve zmagi V soboto sta zmagali obe novomeški odbojkarski vrsti - „Krka" dobila republiški derbi Novo mesto pa je v petinštiridesetih minutah odpravilo Mislinjo NOVOMEŠČANI V KOŠARKARSKIH REPREZENTANCAH Zadnji ponedeljek so se v Ljubljani zbrali najboljši slovenski košarkarji in z močnim turnirjem počastili tradicionalni dan košarke. Nastopile so ekipe mlade reprezentance slovenskih klubov iz II. zvezne lige (igrala sta tudi Župevc in Plantan), mlada reprezentanca Slovenije (nastopil je Slavko Seničar), mlada reprezentanca slovenske lige in članska reprezentanca Slovenije, za katero je nastopil Munih. Trenerja ekipe iz IL zvezne lige sta bila Splichal in VaupoticT ŠPORTNI KOMENTAR Košarkarska uspešnica Minula odbojkarska sobota je prinesla ljubiteljem odbojke dve zmagi in eno samo dobro tekmo. Novomeščani, ki so pred stotimi !;ledalci brez težav premagali slabo Mislinjo, so namreč dobro igrali e od časa do časa, medtem ko je bilo srečanje med Novomeščan-kami in Jeseničankami zanimivejše. Z novo zmago je „Krka“ na šestem mestu, Novomeščani pa so prehiteli „Mislinjo“ in so četrti. KRKA - JESENICE 3:2 (-13,11,-4,9,10) Pred kratkim je brez večje Reklame izšel priročnik o vsebini in metodah treni-r?nja košarkarjev v osnovnih srednjih šolah. Avtorji *njige ,Košarka‘, ki je nadvse pomemben prispevek k nszvoju te igre v naši republi-so znani slovenski košar-kfuski strokovnjaki: prof. jf- Mik Pavlovič, prof. Prane Dežman in trener Selekcije Ilirija-Slovan prof. J°nez Drvarič. Za novi priročnik smo na Z°lenjskem vedeli že pred ° rirn letom. Takrat so j~8°vorni novomeški košar-nki delavci obljubili na izmed sestankov bod^ars^‘*t trenerjev, da dni0. 20 vsako ekipo v tenjski ligi preskrbeli po . ‘z vod. Zato, ker so se že pJ^Zpvorov z avtorji pre-ali, da bo knjiga, opre-narn0 S številnimi skicami, Pre?v,sem mP „ oim. ,Košarka je pisana 2nJazun}ljivem jeziku in sotavlja trenerjem, vadi- teljem in začetnikom, ki bodo detli po njej, načrtno, tekoče in uspešno delo. Povrh vsega priročnik uresničuje izvajanja učnega načrta za usmerjevalne selekcije v osnovnih šolah. Zato biga z veseljem vzeli v roke tudi trenerji iz dolenjske košarkarske lige, saj je v njem obenem združena košarkarska teorija s sodobnimi dognanji s področja igre pod koši, obogatena z dognanji iz drugih področij telesne kulture. Po njem najbolj sprašujejo mladi košarkarski aktivisti, ki se na trenerskem področju šele uveljavljajo. Najpogosteje det jo na osnovnih šoth kot zunanji sodetvci in pri treningih si pomagajo z lastnim znanjem In ravno tu je bil najpogosteje vzrok za počasno napredovanje. Zato je zadnji čas, da novomeška medobčinska košarkarska zveza poskrbi za pošiljko .Košarke', ki zagotovo ne bo obležat na njihovih policah J. P. Prvenstvena tekma 9. kola II. zvezne odbojkarske lige - ogledalo si jo je okoli 30 gledalcev - je bila ves čas izenačena. Prvi niz so z veliko srečo dobile gostje, v drugem pa so domače, predvsem po dobri igri na mreži, strle odpor borbenih Gorenjk in set tudi dobile. Nadaljevale so zelo slabo in po vodstvu gostij z 2:1 je kazalo, da bo načrtovana zmaga splavala po vodi. Vendar je trenerju Mohorčiču uspelo najti pravo .taktiko*, razigrala seje Rajerjeva in zmaga je po dveh setih lepe odbojke ostala doma. Razen najbolj izkušene igralke so se izkazale še Zevnikova, Piličeva in Urbančičeva. „Krka“: Rajer, Pflič, Zevnik, Boh, Adamčič, Gorjanec, Urbančič, Brajer, Galeša in Bregar. NOVO MESTO -MISLINJA 3:0 (10, 6, 9) Pomlajena vrsta „Mislinje“ v Novem mestu ni imela , sreče**, zakaj domačini so bili v soboto zvečer, morebiti tudi zaradi številnih fledalcev, za igro razpoloženi, .ačeli so dokaj dobro in neizkušeni gostje niso znali zaustaviti močni h udarcev novomeških tolkačev. Srečanje so domači dobili v dobrih petdesetih minutah, če bi igrali malo pozorneje, pa bi ga lahko še prej. Novo mesto: Vernig, Cbtič, Goleš, Babnik, Cotič, Grabcrski, Novo mesto: Vernig, Cotič, Goleš, Barnik, Cotič, Graberski, Pavlemč. NOVA ZMAGA „KRKE“ V 10. kolu II. zvezne odbojkarsko lige zahod za ženske igrajo Novo-meščanke v Pulju. V zadnji tekmi z Jesenicami so dokazale, da so v dokaj dobri formi, pa tudi sicer bi morale z morja priti z novimi točkami. Novomeščani igrajo z Bovcem. V gosteh imajo malo možnosti za novo zmago, čeravno v drugem delu Ijge igrajo precej bolje kot v jesenskem delu. RIBNICA: DO PRVENSTVA ,LJAO‘ VSE NARED Navzlic neugodnim vremenskim razmeram dela pri gradnji novih ribniških športnih objektov, na katerih bo letošnje prvenstvo pripadnikov ljubljanskega armadnega področja, lepo napredujejo. Izravnali so teren, položili več kot 16.000 kubičnih metrov kamnitega materiala, opravili drenažo itd. Veliko zaslug za uspehe gre prizadevnim vojakom pa tudi mladini, ki bo s svojim delom pripomogla, da bodo športni objekti sad mladih rok. S. N. ,Zeleni’ sosedje bili boljši V sobotni tekmi z Industromontažo sta obe vrsti dosegli kar 211 košev — Nikola Plešaš (41 zadetkov) poskrbel za dobro košarko, z obnašanjem pa se ni izkazal Namiznoteniški preporod Minulo soboto je bilo v Ljubljani namiznoteniško regijsko prvenstvo za mladinke in mladince, in sicer za posameznike ter dvojice. Udeležili so se ga tudi novomeški igralci in igralke, ki so dosegli precej spodbudne uspehe. Pri mladincih je bil najboljši. Guštin. Začel je dobro, saj je brez. težav premagal nosilca druge skupine' izgubil pa je s kasnejšim zmagovalcem 2:1. Pri izenačenem rezultatu je Novomeščan vodil že 20:18, imel servis, a je srečanje vseeno izgubil in se uvrstil na dobro 5. do 8. mesto. Ostali Novomeščani so igrali solidno, zmagali v 1. kolu, v naslednjem pa podlegli bolj izkušenim igralcem. Za prijetno presenečenje je poskrbela Janja Glavan: uvrstila se je med šestnajst najboljših, iz nadaljnjega tekmovanja pa jo je po izenačenem boju izločila kasnejša zmagovalka. Glavanova je izgubila 2:1. Dobro je igrala tudi Jegličeva in se ravno tako uvrstila med šestnajsterico. Tudi v parih so mladi dokazali, da raste v Novem mestu nov rod dobrih igralcev in igralk. Jegličeva in Glavanova sta se uvrstili med osem najboljših parov, iz nadaljnjega tekmovanja pa ju je izločil kasnejši zmagovalni par po izenačenem boju z 2:1. Brata Guštin in par Švent-Kump so se uvrstili med šestnajst najboljših. Gimnazija in ICTŠ Minulo soboto dopoldan je bilo v telovadnicah novomeških osnovnih šol v Bršljinu in na Grmu občinsko srednješolsko prvenstvo v košarki za dekleta in fante. V Bršljinu, kjer so igrala dekleta, so bili doseženi naslednji rezultati: Kmetijska -Tehnična 5:15, Kmetijska - Gimnazija 0:20, Tehnična - Gimnazija 0:22, Kmetijska - Ekonomska 19:28, Gimnazija - Ekonomska 20:19 in Ekonomska - Tehnična 16:8. Vrstni red: 1. Gimnazija, 2. Ekonomska, 3. Tehnična in 4. Kmetijska. V reprezentanco novomeških srednjih šol, ki se bo v kratkem pomerila na območnem prvenstvu, so se uvrstile: Z ura, Hrovat (Ekonomska), Kure, Žagar, Senica, Tomšič, Bilobrk, Galič, Grivec, Žnidaršič in Oberč (Gimnazija), Hace (Kmetijska) in Mežan ter Sre-bernjak (Tehnična). Srednješolci so igrau na urinu, lezultati: Kmetijska - Gimnazija »3:43, ICTŠ - Kmetijska 48:21 in Jimnazija - ICTS 30:40. Vrstni Srednješolci so igrali na Grmu. Rezultati: 23: Gimnazija ____ red: 1. ICTS, 2. Gimnazija, 3. Kmetijska. V reprezentanco so se uvrstili: Župevc, Kren, Kramar, Janežič in Nemanič (ICTS), Fuis, Marn, Zupanc, Lekše, Silvester, Cerkovnik in Jerman (Gimnazija). Trojni sekretar Ko so na novomeški območni rokometni zvezi za Dolenjsko razmišljali o kandidatu za sekretarja območne rokometne ljge, so odgovorno delo ponudili dolgoletnemu športnemu delavcu Marjanu Gregorčiču. Menda je bilo še nekaj zainteresiranih za sekretarsko delo, vendar so rokometni delavci menili, da je Gregorčič najbolj primeren pa tudi izkušen. Že vrsto let sc namreč ukvaija z rokometom, vodil je eno prvih pionirskih rokometnih šol za dekleta, delal ' klubski upravi novomeških rokometnih klubov, povrhu vsega pa je še rokometni sodnik. O zaupani nalogi je 34-letni Novomeščan povedal naslednje: ,,Za sekretarsko mesto se ne bi odločil, če mi ne bi rokomet tako prirasel k srcu. Ko sem prišel v Novo mesto, sem bil nogometaš, v novem okolju pa sem se navdušil za .moško* igro. Sicer nikoli nisem oblekel novomeškega dresa, zato pa sem toliko raje sodeloval v upravi Bil sem zapisnikar, časomerilec, organizator, raznašal sem plakate ... Še danes mi ni žal žrtvovanega časa. Kmalu sem ugotovil, da klubu lahko izdatneje pomagam: začel sem se zanimati za trenerstvo in se vključil v delo. Pod vodstvom izkušenega Janeza Štruklja sem kar dobro napredoval, prav tako moje gojenke. Opravil sem sodniški izpit in še letos bom, če bo šlo po sreči, delil pravico v najkvalitetnejši slovenski rokometni ligi. Navzlic temu nisem odklonil sodelovanja v območni rokometni organizaciji. Rad bi namreč, da bi rokomet na Dolenjskem kar najbolj zaživel. In sekretaijeva naloga območne rokometne ljge je tudi po mojem mnenju dokaj zahtevna. Paziti bom moral, da se bo pravkar rojeno tekmovanje, ki povezuje ekipe iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, postavilo na noge m postalo čimbolj množično.** Prvo leto bo Gregorčič .dirigiral* šestim ekipam: z Doba, iz Semiča, Šentjerneja, Novega mesta (veterani in IMV) m Črnomlja. Rokometaši bodo začeli nastopati 31. marca, med sabo pa se bodo pomerili kar štirikrat. Gregorčič je v pogovoru nekajkrat poudaril daje to na rokometnem področju prva liga, Id bo tekla v okviru štirih občin, da pa ne bo med tekmovanjem zastojev, ima zasluge tudi tovariš Kolarič. ..Prepričan sem,** je nadaljeval trojni sekretar (sekretar novoustanovljenega sodniškega zbora v Novem mestu in sekretar zimske lige za pionirke) Ckegor-čič, „da bo liga v medobc inskem merilu uspela. Dokaz za to je tudi košarkarsko tekmovanje, ki poteka že tretje leto in se zanj zanima vse več ekip. Tako bo tudi z rokometom. Že naslednje leto se bo prijavilo še nekaj novih ekip, tako da bomo morah počasi večkrožnost odpraviti in ustanoviti raje dve hgi . Sicer pa so to zaenkrat le načrti. Že sedaj lahko povem, da bomo ustanovili tudi občinsko rokometno ligo. V medobčinski oziroma občinski Ijgi bo igrala tudi sindikalna rokometna vrsta iz da lahko pričakujemo, da bo v občinski ligi nastopilo precej delavcev iz nekaterih večjih organizacij združenega dela v novomeški občini Na ta način bomo rokometni delavci poskrbeli, da bomo uspešno uresničili eno izmed stalisč portoroških sklepov — množičnost.** J. PEZELJ - 23. marca 1978 Slran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= tisti STARO ODHAJA - Tistih hiš, ki so hišice, in oken, ki § 1 so okenca, kakor je pel Župančič, skoraj ni več mogoče | | najti v naši deželi; zamenjale so jih zidane hiše, bloki, | | modeme zgradbe. Če so nove hiše tako prijetne za pogled in | | če se tako lepo vključujejo v pokrajino, je vprašanje, o i = katerem ne bomo govorih, a za našo rubriko je predvsem | | zanimivo, da je Anton Medved iz Boštanja s fotografsko | = kamero zabeležil trenutek, ko so štiri stene stare kmečke § | hišice podrli. Na ruševinah stoje odrasli, ki so zazrti v podrte § I stene, medtem ko mladina pogumno zre v kamero - nič ah I I zelo malo jo povezuje z razbitinami. Sam posnetek sicer ni = 1 nič izrednega, vendar pa ponovno potrjuje dokumentarno | | moč fotografije, hkrati pa svetuje vsem, ki se s fotografijo | | ukvarjajo, naj pridno beležijo, kar vidijo, saj se v hitrih § I spremembah vse več stvari izgublja v spomin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiNiMiiiiiimiiimiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (j h«< predMleti } Nove določnejše oblike SPOMNIMO SE prvih volitev ljudskih skupščin. Spomnimo se velikih naporov, ko smo z dolenjskim lesom in s hrano pomagali graditi temelje nove države in kako smo od domače industrije začeli dobivati prvo blago. Takrat smo si zaželeli napredka, industrije, podjetij, zaslužka in večji kos kruha tudi v naših krajih. Stoletna nerazvitost Dolenjske nas je začela dušiti. Da zaostajamo za naprednejšimi kraji, smo občutili v nizkem narodnem dohodku. Številne želje in načrti, da bi šla tudi naša pokrajina v korak z drugimi področji nove Jugoslavije, so začeli dobivati nove določnejše oblike. NAPAKE, KI jih delajo komunisti, izvirajo v glavnem iz nizke ideološke ravni kadrov v okraju. Tudi tuje treba iskati vzroke v zapostavljanju nenehnega osebnega izobraževanja. Sprejem v članstvo Zveze komunistov v okraju ne odgovarja delovnemu poletu množic, zlasti pa mladine. VSE DO LETOŠNJEGA februarja so prebivalci vasi pod Gorjanci pri Kostanjevici preživljali svoje delovne večere in razvedrilo ob zakajenih starih petrolejkah. Kadarkoli se je razbilo steklo, kadarkoli je zmanjkalo petroleja, je ta in oni z nejevoljnim in kislim glasom vzdihnil: „Ko bi že enkrat dobili tudi v naš kraj tisto luč, ki se nič ne kadi, pa ni treba nobenega cilindra, ne petroleja ...“ In kar so tako dolgo želeli, se jim je te dni izpolnilo. Zasvetila je elektrika. IZ KRASINCA V BELI KRAJINI poročajo, daje krava sivka posestnika Jožeta Sladiča povrgla dve telički. Telički sta normalno razviti. Sladič bi ju bil rad redil, toda nima krme in ju je zato oddal mesarju. V ČRNOMLJU IN OKOLICI dobivajo kmetje vedno večje zaupanje v umetno osemenjevanje krav. Mnoge krave so se obrejile, precej tudi takih, ki se z naravnim skokom niso. V kratkem bodo dobili tudi osemenjevalca, ki bo to delo uspešno nadeljeval. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. marca 1958) m SVETU OKOLI SPOMIN IN POL - Mohamed Ali Helik iz Ankare je bil nedolgo tega proglašen za Turka z najboljšim spominom. Zakaj? Pred šestčlansko komisijo poznavalcev Korana je v času šestih ur odrecitiral 6666 (šest tisoč šeststo šestinšestdeset!) verzov iz te svete muslimanske knjige. Kajpak brez napake! MIMO NJIH - Nekaj tisoč levičarjev je na nedavnem mednarodnem srečanju s kancem zaskrbljenosti ugotovilo, da gre razvoj tehnike in še česa mimo njih. Orodje in ... - pa kaj bi naštevali, vse je izdelano za desničarje. Statistika pa je neizprosna: levičarjev je iz dneva v dan več! No, v tolažbo levičarjem zapišimo, da so žlice, vilice, noži in celo skodelice za kavo narejeni tudi zanje. ČEK S PRIPISOM - Jacka Nicholsona, ki je tako dobro zaigral norca v filmu „Let nad kukavičjim gnezdom1*, daje za vlogo dobil celo l)(oskarja“, je inštitut za duševno zdravje države Oregon proglasil za svojega častnega člana. Za izkazano čast je Nicholson poslal inštitutu ček za 25.000 dolarjev s pripisom, naj ga za to ne imajo za — norca! ZOPER STRAH - Porod brez bolečin je pravzaprav porod brez strahu. Zato so vse knjige in tečaji za bodoče mame namenjeni odpravljanju strahu. V Franciji nosečnice že lahko kupijo tudi kaseto, s katere ob spremljavi prijetne glasbe izvejo vse o nosečnosti in porodu. Da bi se ženske, ki poslušajo omenjeno kaseto, kaj manj bale roditi, še ni dokazano z otipljivimi podatki. PREMALO NASILJA - Iz tj. črnih časopisnih kronik, filmov, šund literature in tako dalje kar pljuskajo valovi nasilja. Povsod si prizadevajo, da bi omejili to zlo, Johnny Rotten pa je drugačnega mnenja. Na vprašanje, zakaj je razpustil svojo rock punk skupino „Šest pištol1*, je odgovoril: „V tej glasbi je premalo nasi-lja.“ Če bi ga kdo od razočaranih poslušalcev lopnil s kitaro po buči, bi imel nasilja najbrž dovolj za vse večne čase. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. (V mojei) službi mi je dana prilika, da sem se spoznal s sajenjem tobaka. Večkrat sem vže mislil: tako dober tobak kakor tukaj, bi mogel tudi pri nas doma rasti — v tistih krajih, kjer vino dobro zori - na reki Kolpi in dolnjej Krki v okrajih Novo mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika — posebno v Metliki bi se mogla pridelovati jedna najboljših vrst tobaka za cigarete. V obsegu mojega okroga v Bosni nahaja se okraj, katerega podnebje do cela novomeškemu odgovarja. Pridelalo bi se lahko v tem okraju še več tobaka, ali tukaj v Bosni je lenoba doma. Mislim, da bi bilo mogoče za našo Dolenjsko pridobiti dovoljenje za sajenje tobaka in da bi se moglo s tem vspešno zaprečiti izseljevanje v Ameriko. (V Krškem) nahajaš veliko novih in prenovljenih poslopij, ki so nastala po znani dobrotni hiši; pa tudi okolica je v novo obleko zavita. Bližnji Videm ima novo župno cerkev, ki je večinoma tudi po znani dobrotnici sezidana. * * * * 5 * * * * * * * * * * S + * * Tobak bo uspeval na Dolenjskem Z aspirinom nad infarkt Presenetljivi uspehi Med zdravih je aspirin gotovo najbolj razširjena tableta. To je postala kmalu zatem, ko so leta 1899 odkrili, da salicilna kislina, osnovna sestavina aspirina, zbija povišano telesno toploto in blaži bolečine. Do začetka sedemdesetih let ni nihče pomislil na to, da ima ta dokaj preprosta kemična tvarina lahko tudi druge zdravilne učinke. Raziskovanja pa so postregla s presenetljivimi ugotovitvami. Po večletnih proučevanjih so znanstveniki in zdravniki na Zahodu prišli do spoznanja, da aspirin lahko preprečuje trombozo in opravlja motnje pri preskr-bovanju venčnih žil na srcu in možganov s krvjo. Raziskave pri več ko tisoč bolnikih so pokazale, da salicilna kislina ne razkraja že obstoječih krvnih strdkov, toda primerna količina te kisline lahko prepreči nastajanje novih trombusov. Klinična uporaba aspirina pri zdravljenju bolezni srca in ožilja je že dala pritrdilen odgovor na vprašanje, ah salicilna kislina lahko ublaži usodne posledice koronarnih obolenj. Prof. P. C. Elwood iz Cardiffa je dognal, da zdravljenje z aspirinom zmanjšuje smrtnost po srčnem napadu. Elwood je dve leti zdravil 635 srčnih bolnikov, eno skupino s po 300 mg aspirina trikrat na dan, drugo pa z zdravih, ki jih običajno dajejo bolnikom po srčnem napadu. Pri prvi skupini je bila smrtnost skoraj za 6 odst. manjša. Pri podobnem zdravljenju je imel prof. C. R. Klint iz Baltimora še večji uspeh, ker je dajal bolnikom po 1.500 mg aspirina na dan. Nemški zdravniki iz sedmih klinik pa poročajo, da z aspirinom več ko zadovoljivo preprečujejo ponavljanje srčnih napadov, ki so navadno usodni za večino srčnih bolnikov. - -A V Reševanje živali s potapljajočih se „otočkov“ sredi umetni v Panami ni le težko, ampak tudi nevarno. Pogoltnost, ki pogublja skupine spretnih indija^ lovcev s čolni, mrežami, kle1* mi, škatlami in še čim dan dnem rešujejo živali. Lovijo) in prevažajo na kopno. Del0) nevarno, kajti živali so lačn«1 se besno otepljejo ljudi. D Ostrostrelec pa je 0 jel Tam je v temi sre*n°caIu f privezal k svojemu. ® j dno, da bi se vsej ne # moči za naloge, ki s0 n) V Tomovo domačij® s , ne bi deklet preveč P g preden si ne bi priPr* Nnvn RTa/unvaM macci ir \/ r/rMini MAZILO« PEST&VO/ BOMBA2N/ PRIHOD V TKANINA GOSTE HAMMAR SKJDLO PEROANSKI GRM SKOKAINI) ZNOJNICA NA5EMIME KRETNJA 3ZAMIJI PARADIŽ GOSPODAR ULMESTO TATARSKE ASSR(SZ) Rešitev prejšnje križanke jjtešite P O L o T < /) k V A/ .A/f. S * A T ::. 4 OKRASNA CVETICA GL.MESTO GANE TEČAJ PRI KOUSU ŠAH. POTEZA SVOBODNO POSESTVO ut™ GLMSAUC Hi Beseda išče sliko, sliko iščeš v besedi. Iščeš, da bi našel. IVAN BEZNIK . So pravice, ki ti jih priznavajo samo zato, da jih nikoli ne “Porabiš. Človek je vsota vseh svojih ij: tistega, kar je storil, in ;a, kar zmore storiti. A. MALRAUX 'ijniHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIimillllllllllinil POVRŠINA NAJMANJŠI DELEC SNOVI Pozabljeno mesto spet najdeno Na vzpetini Tel Mardik v severni Siriji so italijanski arheologi izkopali že zdavnaj pozabljeno mesto Eble — Razvozlavajo ebleitski jezik Ob koncu preteklega leta so arheologi v Grčiji odkrili grob Filipa II., očeta Aleksandra Velikega, največjega vojskovodje antičnega sveta. Najdenih je bilo zelo veliko stvari, toda šele podrobnejše raziskave bodo pokazale, v kolikšni meri si arheologija z njimi lahko pomaga pri preverjanju in dopolnjevanju že znanih zgodovinskih dejstev o političnih, gospodarskih, kultur- g _ v kratkem času po odkritju ni moč izreči tehtne sodbe o | njegovi vrednosti, dokazuje tudi primer mesta Eble. Od prvih | nih in še kakšnih posebnostih takratnega časa. s Da v kratkem času po odkritju nr —* :— _ pr | izkopavanj je minilo že poltretje desetletje, arheologi pa so šele a “ed nedavnim prišli na dan z obsežnejšimi ugotovitvami, iz terih je razvidno, da pomeni odkritje tega mesta tako rekoč revolucionarni korak pri proučevanju starih kultur Bližnjega vzhoda. OSTANKI VELIKEGA MESTA Znanih je dovolj podatkov o sumerski civilizaciji na jugu Mezopotamije, kjer je prednjačilo mesto Uruk. Na osnovi redkih izkopanin iz zapisov pa arheologi niso vedeli domala nič določenega o morebitni urbani civilizaciji na področju današnje Sirije. C e je sploh obstajala, ali je bila pod vplivom mezopotamske? Da bi nedvoumno odgovorili na to vprašanje, so se italijanski arheologi pod vodstvom Paola Mat-thiacja lotili raziskovanja Tel Mar-dika, 60 km od mesta Alepa oddaljene vzpetine v severni Siriji. Izkopavanja so trajala skoraj celo desetletje, dokler niso 1964 naleteli na prve otipljive sledi in v naslednjih osmih letih izkopali °stanke velikega mesta. V enem od številnih mestnih hramov so našli nedokončan kipec, na katerem je bilo v klinopisu zapisano: Ibit Lim, sin kralja Igriš Kepa, vladarja Eble. Tako so arheologi dobili neizpodbiten dokaz, da so na Tel Mardiku odkrili skrivnostni Eble, ki ga omenjajo tudi mezopotamski zapisi. POLITIČNI CENTER Po teh zapisih naj bi bil Eble dolga stoletja podjarmljen, samostojnost pa si je ponovno priboril okoli 2150 pred našim štetjem in postal politični center severnih sirskih pokrajin. Domnevajo, da je imelo mesto tedaj blizu 30 tisoč prebivalcev. Zapisi mesta Ura iz leta 2000 pred n. š. omenjajo Eble kot mesto, ki je bilo daleč naokoli znano po izdelovanju prvovrstnega blaga. Arheologi menijo, da je imel Eble v času največjega razcveta velik trgovski vpliv na področjih zdajšnje Palestine, na zahodu vse do Cipra, na severu do Andolije in na vzhodu do Mezopotamskega višavja. Zdi se, da se je mesto v doslej neznanih okoliščinah kmalu po letu 1600 pred n. š. spremenilo v ruševine. Nanj je leglo tisočletno pozabljenje. Italijanski arheologi so postregli z odkritje svojske kulture, ki se je povzpela visoko v urbanizaciji in umetnosti. Mesto se je razprostiralo na 56 hektarjih, njegova osrednja točka pa je bila akropola, obdana z debelimi zidovi. V trdnjavo je vodilo četvero ogromnih vrat, ojačenih s stebri in stolpi. Spodnji del mesta je bil razdeljen na stanovanjske četrti, ki so hkrati bile tudi središče tekstilne obrti. Okoli akropole so bile razporejene upravne in kulturne zgradbe. Mesto je premoglo veliko hramov, ki so bili iz enega samega prostora, vsak hram pa je bil posvečen kakemu božanstvu. Grajeni so bili iz ilovnate opeke, ki so jo sušili na soncu. Po zadnjih dognanjih je ebleitska religija poznala okoli 500 božanstev. Vrhovni bog je bil Dagan, takoj za njim pa boginja Ištar, za katero se ne ve, ali je bila simbol vojne ali pa plodnosti in poljedelstva. Do najpomembnejšega odkritja so arheologi prišli pred tremi leti. V dveh sobanah ebleitske kraljeve palače so našli okoli 16.000 tablic, izpisanih s klinopisom. Gre za doslej najstarejši znani semitski jezik, tablice pa so proučevalci razdelili na več vrst tekstov. Trgovski, ekonomski in upravni predstavljajo v glavnem trgovska poročila, v katerih so omenjeni podatki o predaji blaga in oblek drugim mestom, manjše število tekstov pa govori tudi o poljedelstvu in živinoreji. Zgodovinski in pravni teksti so zbir državnih pisem, kraljevskih ukazov, spiskov podjarmljenih mest in izvlečkov iz zakonika. Najzanimivejši so slovarski teksti, ki dokazujejo, da je ebleitska pisarska šola uporabljala cel niz imen za živali in ljudi. Italijanskim arheologom je uspelo r azvozlati nekaj deset tablic, ki predstavljajo pravcate dvojezične, sumersko-ebleitske slovarčke. Najmanj je literarnih besedil; v glavnem gre za himne božanstvom in izreke. Arheologi so si edini, da je odkritje mesta Eble eno največjih po zadnji vojni, toda okoli te civilizacije je še zmeraj veliko ugank. Nadejajo se, da jim bodo kos, ko bodo v celoti razvozlali ebleitski jezik, ki je dokaj podoben sumerskemu. Relief iz karboniziranega debla so našli v kraljevi palači sredi Ebla in menijo, da je star 4300 let. ''''''''iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiim TURISTIČNE mjb INFORMACIJE DOLENJSKI LIST INTEREXPORT LJUBLJANA TOZD POTOVALNA H"I LJUBLJANA AGENCIJA QUyyj2|3 TITOVA 25 Organizirata Prvomajski družinski relly Otočec — Ljubljana — Rabac od 29. aprila do 2. maja 1978 START: 29. aprila 1978 ob 7. uri zjutraj pri bazi Avto-moto zveze Slovenije na Otočcu. CENA: za bralce Dolenjskega lista, ki bodo ob prijavi predložili za vsakega udeležence po 1 kupon, je 550 din, za ostale občane pa 600 din. V ceni je všteto: 3 polni pensioni, turistična taksa, organizacija in vodenje rallyja in servisna služba AMZS. Želimo vas opozoriti, da prvomajski družinski rally ni nikakršna hitrostna dirka, ampak vožnja po cestnoprometnih predpisih, saj se ga bodo udeležili poleg voznikov tudi njihovi družinski člani. Izpolnjene kupone oddajte osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. aprila v lnexovo poslovalnico v Novem mestu. Ob prijavi je potrebno vplačati 300 din akontacije, razliko pa do 15. aprila 1975. Udeleženci rallyja bodo bivali v Rabcu v hotelu Girandella (A kat), ki se nahaja na izredno lepem položaju ob morju, odkoder je prelep razgled na Kvarnerski zaliv in otok Cres. Gostom pa so na razpolago gostinski in družabni prostori ter športni objekti. ČE ŠE NISTE NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA, STOPITE K NAJBLIŽJEMU PRODAJALCU ALI PA V NAROČNIŠKI ODDELEK NA GLAVNEM TRGU ŠT. 3. ČAKA VAS VAŠ PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST. DOLENJSKI UST Kupon št.2 Priimek in ime........................................ stanovanje:........................................... tip vozila:........................................... Nepreklicno se prijavljam za prvomajski družinski rally pod pogoji, navedenimi v razpisu. (podpis) PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX poslovanica, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571 O trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 STE SE ODLOČILI, DA BOSTE SODELOVALI NA PRVOMAJSKEM DRUŽINSKEM RALLYJU? STE! PRIPOROČAMO VAM, DA SE OGLASITE V TRGOVSKI HIŠI MAXIMARKET V AVTODDELKU (V KLETNI ETAŽI), KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNO ZA VAŠ AVTO. NE MISLITE SAMO NASE, AMPAK TUDI NA SVOJ AVTO! INTEREXPORT Ljubljana TOZD nINEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Tatefon: (061) 312-996 «4. »Ul *oln predaie{ L so be- Sfert? od*n®11-J * o# jezera. *wnujev |n *a NeU ^ni* na trdo 'i* ■'asi "J si nabral ' dne. * Vra«ati, da **» n xn° n°vicO, n*črta. Prebudil se je o prvem svitu. Odprl je oči in se hudo prestrašil, kajti v neposredni bližini je za -sliSal jutranje ptičje žvrgolenje. Spoznal je, da ga je veter zanesel nevarno blizu k bregu. Najhuje pa je bilo to, da se je tretji čoln ie čisto primaknil k suhemu in da ga bo komaj lahko še ujel, preden pristane. Da ga kanu, ki je bil pripet k njegovemu, ne bi oviral pri manevriranju, ga je odvezal in ga pritrdil k skali, ki je v bližini molela iz vode. Oni čoln se je medtem ie dotaknil brega in Ostrostrelec je previdno zaveslal ponj. Vsak trenutek je bil pripravljen na napad, zato se je čim bolj skrival v čolnu in z očmi napeto opazoval zeleni breg. Ravno je hotel prijeti za puško, ko mu je nenadoma mimo ušes prlžvlžgala krogla. Vrgel se je na dno. Tedaj je iz bližnjega grmovja z zmagoslavnim krikom skočil Indijanec in se hotel polastiti praznega kanuja. A Natty je samo na to čakal. Bliskovito je vstal in prislonil puško k licu, a sprožil ni. Tako je dal Mingu, ki je najprej od presenečenja otrpnil, priložnost, da si z naglim begom reši življenje. DIDACTA - Bruselj, ANDALUZIJA—MADRID, odh. 11. 4., cena din 2.900 odh. 8. maja TUNIZIJA, odh. 20., 22., 24., 27. aprila, 2., 7., 10., 15., 17., 22. in 28. maja ATENE, odh. 13., 15. in 29. aprila ATENE-KRETA, odh. 18. in 25. aprila MADRID-TOLEDO, odh. 12. maja PRVOMAJSKI RALLY, Rabac od 29. 4. — 2. 5., za bralce Dolenjskega lista je cena 550 SKANDINAVIJA, odh. 27. aprila DOPUSTI NA JADRANSKI OBALI OTOK ELBA, odh. 27. aprila ISTANBUL, odh. 24. in 30. aprila ANDALUZIJA, odh. 30. aprila PRIJAVE IN INFORMACIJE: TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji UPOKOJENCI! Za vas 10-odst. popust, te letujete z nami v Tuniziji meseca maja. INEX, poslovalnica Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327—947; INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 RIKO 23. marca 1978 DOLENJSKI LIST RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA RIBNICA NOVA ŠPORTNA DVORANA V RIBNICI IZVRŠNI SVET OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI mednarodni transport EUROTRANS ZA PRAZNIK BODO V SODRAŽICI IZROČILI PROMETU NOV MOST — -------------------------------------------------------- PRAZNIK RIBNIŠKE OB&NE PRAZNIK RIBNIŠKE OBČINE V___________________________________________________________J Inles OKNA inleš l_J VRATA I——l inles inles inles ZAHTEVAJTE PROSPEKTE INFORMACIJE: maloprodaja 61310 Ribnica tel.: (061) 87-125 n n inles industrija stavbnega pohištva ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM NOVO NA TRŽIŠČU! ~\ Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO. — GARDEROBNA STENA dimenzije 1500x230 mm cena 156,50 din — BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din. Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko „zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno. — OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500. Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča. Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak. OGLEDALNE OMARICE Obenem vam predstavljamo ogledalne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA", ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko. Ogledalne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x 150, 1050 x 600 x 150 in 1400 x 600 x 150 mm). Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne okuse potrošnikov. Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84—530. PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17,30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00. •n novoles prodajna razstava pohištva v gradu Brežice od 15. do 30. marca 1978 Bogat prikaz pohištva in stanovanjske opreme: — spalnice — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinjsko pohištvo in jedilnice — kosovno pohištvo — dopolnilno pohištvo Ob nakupu odobrimo tudi kmetovalcem kredit v višini 50.000 - din pod normalnimi kreditnimi pogoji. Za kupljeno blago nad 10.000,- din vrednosti opravimo brezplačen prevoz do kupčeve hiše na razdalji do 30 km. lesnina Poslovalnica Zagreb — Palmotičeva 26, Vlaška 121 SOLIDARNOSTNA STANOVANJA V OBČINI METLIKA Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika je skupščina enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na svoji seji dne 16. 3. 1978 obravnavala predlog komisije in sprejela naslednji SKLEP o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanje iz solidarnostnnega sklada in sicer: Zap. št. Priimek in ime St SOCIALNE DRUŽINE: 1. Starešinčič Ljubica 2. Per Branka 3. Ribarič Anton 4. Vujčič Nikola 5. Štefanič Jože 6. Vinovrški Milka 7. Čečelič Sonja 8. Bulič Vida 9. Milič Bernarda MLADE DRUŽINE: 1. Ovniček Milena 2. Jaklič Rade 3. Smukovič Ivan 4. Pavič Mija Pritožbe je potrebno dostaviti na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Metlika najkasneje v desetih dneh po objavi v Dolenjskem listu. PREDSEDNIK ENOTE: Bajc Milan, I. r. . čl. Ustanova Naslov Št. točk 4 Beti, Belt Ul. Belokranj. odreda 13, Metlika 651 4 Lekarna, Novotehna Mestni trg 14, Metlika 581 3 Beti, Komet CBE 130, Metlika 530 3 TGP, Komet Župančičeva 10, Metlika 528 4 Novoteks, Komei Gor. Dobravice 5 504 3 Komet, Novoteks Šestova 1, Metlika 498 3 Mercator, Beti Stara c. 7, Metlika 492 1 Beti Ul. XV. brigade 19, Metlika 464 4 Beti, pri vat. CBE 21, Metlika 463 3 Beti, IMV Župančičeva 7, Metlika 521 3 Beti, Beti Ul. 1. maja 1, Metlika 518 3 Beti, Novoteks Ganglova 14, Metlika 508 3 Beti, Beti Ganglova 18, Metlika 508 CARINARNICA LJUBLJANA izpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA sodelavca za carinjenje blaga v carinski izpostavi novo mesto Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po odloku *veznega izvršnega sveta o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št 64/74) izpolnjevati še Naslednje pogoje: — diplomirani inženir strojništva, " Popolno znanje slovenskega jezika, — znanje enega tujega jezika, — starost največ do 35 let, " urejena vojaščina poskusna doba je 3 mesece. red sprejemom bodo kandidati testirani, sebni dohodek znaša do 10600 din, brez upoštevanja podatka za minulo delo. ■ !^nie s kratkim življenjepisom pošljite Carinarnici HUbljana, Smartinska cesta 152a, do vključno 10. 4. 1978. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodenje knjigovodstva osebnih dohodkov 2. inkaso denarja, marksenziranje kartic, odvajanje denarja in sporočanje sprememb. Delo se združuje za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, pod 2. kvalifikacija trgovske ali obrtne stroke. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh na naslov: TOZD Elektro Novo mesto. Novo mesto Ljubljanska 7. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. (1493) - 23. marca 1978 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR — Velepreskrba n.sub.o. Ljubljana TOZD STANDARD n.sub.o. NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SALDAKONTISTA 2. POSLOVNEGA ADMINISTRATORJA v skladišču v Novem mestu 3. PRODAJALCA v prodajalni Otočec strokovnost z obvladanjem strojnega Pogoji: pod 1: srednja knjiženja, pod 2: srednja strokovnost, pod 3: kvalificirani trgovski delavec živilske ali mešane stroke. Nastop: :TAKOJ ALI PO DOGOVORU' Pismene prošnje pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto. Glavni trg 3. DOLENJSKI LIST 13 naredite sami imoiiT) lesene ograje ter drugi elementi iz lesa v -J |B| ^>118 PRODAJA INFORMACIJE-RAZSTAVA © trgovska hiša maximarket LJUBLJANA. Trg revolucije 1 © supermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini PRIPOROČAMO VAM LE PILA • preprosta za uporabo • poceni • niso vnetljiva niso škodljiva zdravju MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 Vinikol Sodobna paša z električnim pastirjem „Kekec ANDALUZIJA - NAJ- BOLJ SONČNA DE2ELA ŠPANIJE Na jugu Iberskega polotoka se vzpenjajo Kordiljere, naravna meja med vročo celinsko in blago mediteransko Andaluzijo. To je najbolj sončni del že tako sončne Španije. Za to trditev so „krivi" vremenoslovci, ki trdijo, da je v letu kar 320 sončnih dni. Anduluzijski življenjski utrip je prisoten tudi na 120 kilometrov dolgi sončni plaži (Costa del Sol). Temperament in gosto jubnost sta glavni odliki prebi 'alcev te čudovite dežele. Spoznati je treba stare vijugaste uličice s skrbno urejenimi dvorišči (patii), ki so skrita pred soncem in radovednimi očmi. Če ne bi videli fieste, koride, temperamentnega plesa gitanov, flamenca, bi težko rekli, da smo spoznali Andaluzijo. Bogate zakladnice umetnosti, ki so jih ustvarila stoletja, bomo spoznali, če se bomo sprehodili po veliki mošeji nekdanjega kalifa Cordobe — Mazquite, skozi dvorane Alhambre in po visečih vrtovih Generalife. Preteklost nam bo pomagala spoznati sedanjost. » ISKRA AVTOMATIKA - TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLIN 63, telefon (068) 21-050 Novomeška Iskra je dala na tržišče sodobni pripomoček za pašo goveje živine, ovac, konj in ograjevanje lovskih revirjev: električni pastir „Kekec". Ta sodobno oblikovana naprava, ki je izdelana iz najkvalitetnejših materialov, je že takoj na začetku proizvodnje pokazala neizpodbitne kvalitete. Zasluga za proizvodnjo „Kekca" gre Iskrinim tehnologom, ki so to napravo skonstruirali tako, da je rokovanje z njo preprosto in varno. Plastično ohišje pa varuje pred morebitnim prebojem električnega toka. Pastirja napaja 9-voltna baterija, ki lahko obratuje približno 2000 ur. Poleg pastirja prodaja Iskra še stebričke z izolatorji ter vodnike (žice). Moč električnega pastirja „Kekec" omogoča napeljavo do treh kilometrov dolge ograde. * Proizvodnja „Kekca" je sorazmerno mlada. Toda to ni ovira, da ne bi že sedaj slišali pohvalnih besed uporabnikov. Lovci Lovske družine Padež iz Novega mesta so nam povedali, da so s pomočjo Iskrinih strokovnjakov tovarne napajalnih naprav iz Novega mesta postavili za preskus deset pastirjev „Kekec" na vseh tistih predelih v svojem revirju, kjer je bilo možno z njimi zavarovati poljščine pred divjadjo. Zadolžili so tudi po enega svojega člana, da je nadzoroval ograjena mesta skladno z navodili proizvajalca. Po končanem petmesečnem preskusu so ugotovili, da se električni pastirji „Kekec" zelo obnesejo. Divjad ni zahajala izven ograde, kar je občutno zmanjšalo lovsko škodo. Vsi, ki so sodelovali v tej akciji, pa Iskri — Tovarni napajalnih naprav v Novem mestu izrekajo priznanje. Na osnovi rezultatov preskusa bodo lovci izdelali načrt montaže pastirjev povsod tam, kjer je divjad do sedaj povzročala škodo. O koristnosti „Kekca" so se prepričali tudi kmetje, člani lovske družine. Ogreli so se za to, da bodo tudi oni pričeli uporabljati ta sodoben pripomoček. Brezhibno delovanje pa zagotavlja tudi natančna montaža brez površnosti in pravilna višina žic. Zaradi vseh naštetih kvalitet bo Lovska družina Padež priporočila montažo „Kekca" vsem lovskim družinam v Sloveniji. Naslednji preskus so opravili na Veterinarskem zavodu Slovenije za pašo ovac. Na podlagi eno in polmesečnega preskusa so ugotovili, da je „Kekec" primeren tudi za pašo drobnice. Mnenja pa so, da morajo biti stebrički postavljeni v razdalji vsaj petih metrov in z dvema vodnikoma. Spodnji vodnik naj bo montiran v višini 25 centimetrov od tal, da se ne bi dotikal trave in tal. Ovce se privajajo električnemu pastirju približno pet dni. Privaditi pa se mora tudi ostala živina. Sprva sili čez ogrado. Kasneje pa, ko ugotovi, da se ob dotiku z vodnikom dogaja zanje nekaj nenavadnega, se mirno pasejo v ogradi. Zaradi pomanjkanja delovne sile vse več živinorejcev uporablja električni pastir „Kekec". Eden izmed njih — Ivan Babič iz Velike vasi pri Leskovcu — nam je povedal, da več let živine sploh ni pasel, ker ni imel človeka za to delo. Ko pa je zvedel od sosedov, da Iskra v Novem mestu izdeluje električne pastirje, ga je takoj kupil. Ogradil je 25 arov pašnika. Živina se je kmalu privadila, tako da jo je lahko puščal samo. Babič in še mnogi drugi menijo, da električni pastir „Kekec" odtehta delo več kot enega človeka. K posodobitvi našega kmetijstva prav gotovo sodi tudi taka naprava kot je električni pastir „Kekec". POTA IN Slllf Dežurni poročajo RAZBIJALA KOZARCE -Zužemberški miličniki so 13. 3. zvečer pridržali do iztreznitve 34-letnega Alojza Kastigarja in 32-letnega Jožeta Kumelja, ker sta razgrajala in razbijala kozarce v žužemberške kmetijske gostilni zadruge. GROZIL CELO MILIČNIKOM - 14. 3. so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Venclja Perka iz Novega mesta, ker se je v hotelu Kandija neprimerno obnašal, nadlegoval in zmerjal ljudi, grozil pa je celo miličnikom. Za vse to bo moral še k sodniku za prekrške. „HLADEN“ KONEC CVIČ-KARIJE - Sentjernejski miličniki so 19. marca odpeljali na hladno Antona Peterlina iz Cadraž, ker se je na „Tednu dolenjskega cvička" nedostojno obnašal, razgrajal in razbijal kozarce. Moral bo še na zagovor k sodniku za prekrške. VINJEN HOTEL V DOM JLA -19. marca so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Viktorja Zmajska. Ker je razgrajal ob vhodu doma JLA, pa ga vinjenega niso pustili v prostore. Nesrečna tretja vrtina Miniranje ne Stražnem vrhu se je končalo v bolnišnici Pri zidanici na Stražnem vrhu sta 11. marca minirale kamenje lastnik Bernard Majerle iz Tuševega dola in 45-letni Ignac Gizdavec iz Črnomlja. Slednji se je Majerletu sam ponudil za delo, čeprav je bil lastnik že dogovorjen z minerjem iz Dragovanje vasi. Začela sta uspešno. Najprej sta razstrelila dve skali, nato pa še v tretjo izvrtala luknje in vložila razstrelivo. V trenutku, ko bi moralo počiti, pa je mina v tretji vrtini odpovedala. Gizdavec se je odločil, da si bo vso zadevo pobliže ogledal. Stopil ie k skali, takrat pa je počilo. Sreča v nesreči. Drobec ga je zadel v oko in seveda so ga takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. Varnejši kot kdaj prej Ugotovitve s tiskovne konference v Ljubljani Pretekli petek je bila v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri so predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve in sekretariata za informiranje seznanili novinarje z delom in rezultati minulega leta. Tako je bilo v naši republiki lani zabeleženih 5,8 odstotka kaznivih dejanj več kot predlani, večinoma na rovaš ogrožanja varnosti v cestnem prometu. Sicer pa je viden padec tako na področju javnega reda in miru, kot pri številu kaznivih dejanj zoper življenje in svoboščine. Skratka: ugotovitev, izrečena na tiskovni konferenci, je, da je naša družba trdnejša in močnejša kot leta poprej. To potrjuje tudi velika zavest naših občanov, pa tudi podružabljanje funkcij države pri vprašanju varnosti in vse močnejše uveljavljanje družbene samozaščite. Mozeljčanom je prekipelo Ob osmi zaporedni nesreči na istem kraju bodo Mozeljčani sami poprijeli za lopate in izravnali ovinek Nevami ovinek pri Mozlju je minuli četrtek ponovno zakrivil hujšo prometno nesrečo. Žrtvi sta bila tokrat domačina Andrej Senekovič in Jana Makše. Na že omenjenem ovinku jima je namreč nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Marjan Mohar iz Lazca pri Ribnici. Zaradi hitre vožnje in spolzke ceste slednji ni mogel izpeljati ovinka po svoji strani cestišča in se je tako zaletel v fička, pa čeprav se mu je ta pred trčenjem umaknil za meter izven ceste. V popolnoma uničenem osebnem avtomo- Z LESTVE PADEL NA BETON Viktor Blažič iz Šmarjeških Toplic, delavec SGP Pionir, je 13. 3. delal na gradbišču novega muzeja v Novem mestu. Ko je tega dne plezal po lestvi iz prvega nadstropja v pritličje, se je zlomil leseni klin, tako da je padel skoraj dva metra globoko na beton. Blažič se je pri padcu poškodoval po glavi in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. bilu sta se Senekovič in Makše-tova poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Pa še nekaj je gotovo: tudi če tovornjak ne bi trčil v fička, ne bi ostal na cesti. Zletel bi v dolino, kjer so svojo vožnjo končali že mnogi. Vse to dovolj jasno in nazorno kaže na neodgovornost in malomarnost investitorja in izvajalca rekonstrukcije ceste Livold — Mozelj. Domačini so na to mnogokrat opozarjali bodisi ustno, fismeno, ali preko javnih občil, okrat, ob osmi zaporedni nesreči na istem kraju, ki je ponovno terjala veliko materialno škodo in ogrozila življenje dveh mladih ljudi, pa jim je prekipelo: sami bodo prijeli za krampe in lopate ter izravnali ovinek, račun stroškov dela pa poslali odgovornemu organu pri SO Kočevje. Naj bo ta primer v opozorilo vsem tistim, ki varčujejo na račun naših življenj, našega denarja. I. STANIČ s I PRI KOLESU SE PRIČNE — Pionirji na osnovnih šolah se že skrbno pripravljajo na bližajoče se občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu? “ Poleg dobrega poznavanja prometnih predpisov morajo temeljito obvladati vožnjo s kolesom na poligonu, kot so si ga za učenje pripravili na igrišču pri osnovni šoli v Vavti vasi. (Foto: J. Pavlin) Šolanje brez haska ni zastonj Kaplanova se ni držala pogodbe — Vsako dodatno izobraževanje se naj pokaže v delu STROJ GA JE ZGRABIL ZA ROKO 15. 3. se je med dopoldansko izmeno v IMV, tozd Podgorje Šentjernej, poškodoval pri delu 24-letni Jernej Nerat iz Šentjerneja. Na stroju je med obratovanjem popravljal jermen, pri tem pa ga je zagrabilo za roko in jo potegnilo v stroj. Šele ko je drug delavec pogon ustavil, je Nerat roko lahko osvobodil. Zaradi poškodb so ga takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. KDO JE POBEGLI VOZNIK? 15. 3. ob 19.40 je Vinko Ergotič iz Vrhnja šel peš ob kolesu po regionalni cesti pri Župelevcu v smeri Brežic. Za njim je takrat pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki je Ergotiča zadel s sprednjim delom, tako daje ta padel najprej na pokrov motorja, nato pa zdrknil na tla in obležaL Voznik osebnega avtomobila je po nesreči odpeljal naprej, najverjetneje v smeri proti Dobovi. Delavcem UJV so doslej znanii podatki, da gre za vozilo bele barve, znamke Zastava 101. Kdor bi karkoli vedel o tem dogodku, naj to sporoči najbližji postaji milice. PONOVNO POŽAR ZARADI VARJENJA 17. marca nekaj pred 8. uro je prišlo do požara v stanovanjskem bloku na Drski, ki je še v gradnji. Goreti je pričelo v kleti, kjer je bil zložen stiropor. Vzrok je znan: do požara je prišlo zaradi varjenja v gornjem nadstropju, potem ko je kos žarečega železa padel skoz odprtino v klet. Tako je zgorelo okoli 30 kubičnih metrov stiropora, zraven pa še plastična električna in vodovodna instalacija. Škodo cenijo kar na 300.000,00 din. Pred novomeškim sodiščem združenega dela se je minuli teden znašel zahtevek Podjetja za ptt promet Novo mesto, v katerem stoji, da jim Cvetka Kaplan dolguje plačilo 4.288,88 din. Slednja se je namreč s pogodbo iz predlanskega leta obvezala, da bo odšla na telegrafski tečaj, ki ga je tudi končala, in v primeru, da bi po lastni želji prenehala delati v nave- Opozorila za v predal? Medobčinske inšpekcijske službe za Posavje skušajo v svojem delovanju spodbujati samozaščitno zavest v delovnih organizacijah tudi tako, da z odločbami ali drugimi nepravilnostmi ne seznanjajo le odgovornih v delovnih organizacijah, temveč tudi sindikalne organizacije in organe delavske kontrole. Ravno na ta način bi namreč lahko najbolje vplivali na to, da ne bi prihajalo do ponovnih kršitev. Na koncu so lahko ugotovili, da so takšna pisma včasih posamezni direktorji preprosto prestregli. Splošna ugotovitev posavskih inšpektorjev za minulo leto je, da je bilo kar precej raznih kršitev. Tokrat smo izločili le delokrog inšpekcije dela, ki v mnogo-čem varuje delavce, med drugim se le-ti nanjo dostikrat tudi neposredno obračajo. Lani je bilo res 50 manj nesreč pri delu kot prejšnje leto, vseeno pa bi se ob skupnem številu 237 nesreč morali zamisliti Med njimi sta celo dva smrtna primera na gradbiščih krajevnih skupnosti v Pišecah in Cerkljah, kjer so opustili potrebne varnostne ukrepe. Delovni inšpektor tudi ugotavlja, da so delavci še vse preslabo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi Se vedno so delovna razmerja najbolj pogostno jabolko spora. Celo v združenem delu, ne le pri zasebnih obrtnikih, so sprejemali učence na uk brez sklenjenih učnih pogodb, kratili določila o počitnicah, delovnem času in nagradah. Z novimi volitvami v samoupravne organe izbirajo tudi nove ljudi v organe delavske kontrole. Pogostejši stiki družbenopolitičnih organizacij s temi delavci bi še kako vplivali na odločnejše posege. A. 2. deni delovni organizaciji pred potekom dveh let, tudi povrnila stroške tečaja. Za sodišče je bila stvar jasna: Kaplanova je po petnajstih mesecih samovoljno zapustila delo in zahtevek PTT podjetja je seveda utemeljen. Pa čeprav „oškodovanka“ trdi drugače, hkrati pa poudarja, da je bila doba trajanja tečaja v popolnem nesorazmerju s časom, ki bi ga potem morala prebiti na delu. Odgovor senata novomeškega sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je takšen: Prav v nikakršnem nasprotju z načeli socialistične morale ni to razmerje. Jasno je namreč, da tovrstno izobraževanje delavcev zahteva tudi določena sredstva: od nadomestil za osebne dohodke do potnih in drugih stroškov, po drugi strani pa ima seveda delovna organizacija interes, da se ji vložena sredstva skozi delo v določenem času tudi povrnejo. Takšno ravnanje (v tem primeru se kaže v sestavljeni pogodbi) je pač v skladu s kadrovsko politiko podjetja in ne nazadnje težnjo, da se zmanjša precejšnja fluktuacija delavcev. Odločba, ki pa še ni pravnomočna, je torej, da mora Kaplanova povrniti omenjeni znesek, ki znaša sorazmerni delež v primerjavi s časom, ki bi ga še morala prebiti na delu. Otroci nabirali - naboje V Beli krajini odkrili dvoje nevarnih ostankov II. svetovne vojne: V Črnomlju mino, pri Semiču naboje Primera najdb nevarnih ostankov druge svetovne vojne minuli teden v Beli krajini ponovno opozarjata vse, naj v takih primerih ravnajo kar se da prevideno. Najprej so 14. 3. pri poslopju AMD v Črnomlju našli mino minometalca. Kako se je znašla tam, zaenkrat še ni ugotovljeno. Vemo le, da je najdba minila brez posledic, kajti delavci oddelka za ljudsko obrambo so pravočasno poskrbeli za uničenje nevarnega spomenika. Le dan zatem pa so otroci nad vasjo Gaber pri Semiču nabirali zvončke. Med mladimi nabiralci sta bila tudi 9-letni Robert in 8-letni Jože iz Kota, ki sta našla nekaj kosov nabojev in jih, na srečo, prinesla domov. Robertovemu očetu ni ušla najdba otrok in je o tem hitro obvestil pristojne organe. Kot Z GLAVO UDARIL V DREVO Na cesti Laze-Konjsko pri Sevnici je prišlo 19. III. ob 13.30 uri do hude prometne nesreče, ki je terjala smrt 48-letnega mopedista Franca Mlakarja iz Radne. Mlakar je vozil moped, na sicer ravnem delu ceste pa ga je po klancu navzdol na gramozu pričelo zanašati, zapeljal je v desno in z glavo udaril v drevo. Udarec je bil tako silovit, da si je Mlakar zlomil tilnik in bil na mestu mrtev. se je pokazalo kasneje, je nad Gaberjem še več protiavionskih nabojev, starejši Semičani pa zatijujejo, da gre brez dvoma za ostanek iz vojnih časov, kajti prav takrat je nad Semičem stal protiavionski top. Najdbi sta se torej srečno končali, vendar naj bosta kljub temu v svarilo, kajti v vrstah, najditeljev11 so največkrat prav otroci. Ravnanje Robertovega' očeta pa naj bo za zgled. ZAKURILA IN ODŠLA 17. 3. je gorelo tudi v stanovanju Ksenije Lipar iz Partizanske ceste v Črnomlju. Liparjeva je tega dne zjutraj zakurila v štedilniku, nato pa odšla z doma. Zaradi nepravilne montaže dimnika, ki je v neposrednem stiku z leseno steno, pa se je slednja vnela. Na srečo so gasilci iz Črnomlja ogenj hitro pogasili, vseeno pa je Liparjeva oškodovana za 20.000 din in črnomaljska stanovanjska skupnost za 50.000. Romu je le Rom za zgled Če lahko na novomeškem območju govorimo o vse uspešnejši preventivni dejavnosti, upadanju krimina- litete ipd., vendarle ne smemo mimo ugotovitve, da navzlic vsem tem prizadevanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni Vzrok: Romi. Številne družbene akcije, kot zaposlovanje Romov, obvezno šolanje njihovih otrok, zagotavljanje socialne pomoči, niso našle pravega mesta pri odpravljanju kriminalitete. Tako so v lanskem letu odkrili med Romi 178 oseb, ki so storile 127 kaznivih dejanj, delavci novomeške UJV pa sumijo, da bo to število večje še za 46 doslej neraziskanih dejanj. V večini primerov gre za tatvine iz stanovanj, za krajo poljskih pridelkov, domačih živali, predvsem v bližini začasnih ali stalnih romskih naselij (domačini vseh tatvih sploh ne prijavijo), nadalje za vlome v stanovanjska poslopja, lani pa so zabeležili tudi en rop in šest kaznivih dejanj zoper življenje in telo, največkrat pri medsebojnih obračunavanjih. Kar pa najbolj zaskrbljuje: med storilci najdemo veliko otrok (lani 19) in mladoletnikov (35), še največ pa je „grešnikov“ (43) v starosti od 18 do 25 let. Kje iskati vzroke za to, pa tudi za ugotovitev, da delikventnost pri starejšem romskem prebivalstvu pojema? Romsko življenje je nekaj posebnega, navzlic vsem poskusom približevanja še vedno daleč od nas in današnje civiliziranosti Redki so primeri asociali-zacije Romov in njihovih družin, pa vendar bi morali graditi prav na njih. Kajti Romu je lahko za zgled edinole Rom B. BUD JA MALOMARNOST SE MARSIKJE GORI Delavci novomeške UJV so v lanskem letu zabeležili precej manj požigov v primerjavi z letom poprej: „vsega“ 44, od tega pa so le trije ostali neraziskani. Predvsem razveseljuje, da se je zmanjšalo število naklepnih požigov in tistih iz malomarnosti, pa tudi gozdnih požarov je nekaj manj. Vzroke je iskati v povečanem preventivnem delovanju, medtem ko je v delovnih organizacijah te dejavnosti bore malo. Spomnimo se samo lanskega požara žage v Soteski pa v „Krki“. Prav v slednji so v lanskem letu končali poizvedbe in ovadili javnemu tožilcu štiri osebe, ker jih sumijo, da so krive eksplozije v obratu sinteze, ko so bili trije delavci hudo poškodovani (eden je kasneje tudi umrl). V. OBA PO SREDI CESTE Voznik osebnega avtomobila Jože Gmajnar iz Celja je 20. 3. ob 13.50 vozil iz Reštanja proti Senovemu po sredi ceste. V nekem ovinku pa mu je nasproti, prav tako neprevidno, pripeljal z avtomobilom Vlado Čepin iz Reštanja. Vozili sta čelno trčili; pri tem se je Čepin huje poškodoval, Gmajnar in njegov sopotnik pa laže. Materialno škodo ocenijo na 30.00 din. DELO BREZ UČINKA - Pri- E- tno presenečeni smo bili pred •atkim, ko so pešci vendarle dobili dobro označene prehode čez cesto, še bolj pa razočarani po nekaj dneh, ko od belih oznak ni ostalo skorajda ničesar. Tako je spet vse po starem (Foto: B. Budja) OTROK STEKEL PRED AVTO - Pavla Jakše iz Orehovice je 17. marca dopoldne vozila osebni avto mobil iz Novega mesta proti Žabji vasi. Ko je pripeljala do Lobetove ulice, je čez cesto nenadoma stekel 7-letni Boštjan Zrimšek. Voznica je dečka zaradi gostega prometa pozno opazila in kljub močnemu zaviranju zbila- na tla. Mali Boštjan je na srečo dobil le nekai prask in odignin, na avtu pa je za 300 din škode. ZADEL PEŠAKINJO - Isti dan je Ljubljančan Marjan Gršič peljal osebni avtomobil v koloni od Kar-teljevega proti Novemu mestu. V Dolenjih Kamencah je pričel prehitevati, ko pa je bil vzporedno z avtomobilom Alojza Muhiča iz Birčne vasi, je tudi ta pričel prehitevati. Gršič je zavil na rob ceste, pri tem pa je trčil v 73-letno Nežo Gliha z DoL Kamene. Glihova je padla in so jo z zlomljeno nogo odpeljali v novomeško bolnišnico. V OVINKU GA JE ZANESLO -Željko Novakovič iz Regerče vasi je 19. marca vozil osebni avtomobil od Dobrave proti Novemu mestu. V ovinku pri Družinski vasi pa ga je zaneslo s ceste; trčil je v obcestni kamen, se prekucnil na streho in drsel še kakih deset metrov. Pri tem sta se voznik in sopotnica Jožica Pevec laže ranila, slednja pa je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici Materialno škodo cenijo n* 10.000 din. NEPREVIDNO NA CESTO ' Prejšnji ponedeljek je Darko Trlep * Gornje Straže peljal osebni avtoflJ°J bil proti Novemu mestu, pri Poto*. pa je takrat s parkirnega prostora P gostilni Pod smreko zapeljal cesto Jože Hočevar iz Zaloga '” avtomobilom zavil v levo. Vozil's trčili, pri tem pa je Trlepa odbil0' . levo, kjer je trčil še v oseD avtomobil Poldeta Špringerja, vozilo parkiral ob robu ceste- JV nesreči se je laže poškodoval s°Ej|u nik v Hočevarjevem avtom°D . Jože Derganc, materialno škodo r cenijo na 30.000 din. PADEL Z MOTORJEM ^ Vincenc Zagorc iz Gmajn? Šentjerneju se je 15. 3. P^Ljzi neregistriranem motorju ** 4 Šentjernej. Vozil je brez voz^l^ tako da je kandi- j Na-C Podilo 30.340 volilcev. . ditiL odstotek potrditve kan- : jevnih 6 '“te ^ bil dosežen v kra- : Mest skupn°stih Bela cerkev, ■ ne njive in Majde Sile kjer je j stoti- glasovalo preko 96 od- • ditev°r’ medtem ko je bila potr- ■ do««* e z najnižjimi odstotki ■ odst ^ V Podgradu (75,6 j škn* V krajevnih skupnostih • «*&!»«■* (nekai md 78 j stalno izpostavljenih tepežu, preganjanju in prepirom. Praksa kaže, da je alkoholika zelo težko pripraviti do zdravljenja. Pri zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu ali na Polikliniki v Ljubljani je bilo v zdravljenje zajetih samo 41 alkoholikov iz novomeške občine, vendar se jih uspešno zdravi samo 22. Kar 19 jih je zdravljenje prekinilo, največ zaradi neustreznega sodelovanja svojcev ali ožjega okolja. Po zdravljenju se alkoholiki in njihovi svojci vključujejo v Klub zdravljenih alkoholikov, ki deluje od leta 1975 dalje v dveh skupinah. V obeh skupinah za zdaj redno sodeluje 15 zdravljencev in njihovih svojcev. Pri alkoholikih, ki jih ni bilo mogoče pripraviti do zdravljenja, so pa povzročali nemogoče razmere doma, je center posredoval tako, da je VSI TRIJE ZBORI SKUPAJ V torek, 28. marca, bo v Domu JLA zasedanje vseh treh zborov novomeške občinske skupščine. Obravnavali bodo predlog stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem uresničevanju delegatskega sistema, predlog sporazuma o gradnji Doma pionirjev v Dol. Toplicah, dogovor o usklajevanju davčne politike, predlog odloka o proračunu občine za leto 1978 idr. Na seji bo podana tudi informacija o uresničevanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Dominvestu. Ker se zavedajo, da brez tovrstne pomoči krajanov ni mogoče nič narediti, že začenjajo politično akcijo za uvedbo novega samoprispevka, namenjenega komunalni dejavnosti. V programu za 1. 1978 je tudi razširitev telefonskega omrežja v naselju Jablan, Veliki Kal, Biška vas in postaja Šentjurje. Za zdaj imajo telefon samo v Mirni peči, potreben pa bi bil tudi v bolj oddaljenih vaseh. Če Mirnopečanom omeniš cesto do Novega mesta, skočijo pokonci. Zmenjeno je, da bo letos asfaltirana cesta iz Novega mesta do smetišča, od tam do Mirne peči - za 1200 m poti pa bo denarja zmanjkalo. Imajo krasno cestno povezavo s Trebnjim, medtem ko v domače občinsko središče ne pridejo po asfaltu. Postavitev spomenika padlim pa je akcija, ki traja že več let. „Če ne bi bilo potrebne toliko dokumentacije, bi spomenik že stal,“ sta rekla predsednik in tajnik krajevne skupnosti. Kaže pa, da se bo tudi glede tega letos premaknilo. Načrte, ki so jih v Mirni peči lani in prej pripravljali, bodo letos začeli prenašati v življenje. Še veliko dela in truda pa bo Najviše ocenjena trta Odlok o novih katastrskih lestvicah prinaša precej sprememb, vendar pa se kmečke dajatve ne povečujejo V obravnavi 780 alkoholikov Alkoholizem narašča, pa ni videti, da bi nas zato bolela glava — Točne evidence o alkoholikih ni, vendar ima Center za socialno delo precej podatkov v 7 družinah dosegel prenos otroškega dodatka na drugega roditelja. Zaradi grobega ravnanja in zanemarjanja mladoletnikov je center predlagal 3 alkoholike v kaznovanje, 2 otroka pa sta bila staršem odvzeta in premeščena v rejniške družine. Materialno najbolj ogroženim družinam je center v sodelovanju z Rdečim križem nudil gmotno pomoč. Podatki o številu alkoholikov bi nas morali zaskrbeti, če že ne iz drugega vidika, vsaj zaradi tega, ker so ti ljudje v službi večinoma problematični in malo produktivne Zaradi neustrezne organiziranosti in gledanja na ta problem pa kadrovske službe v več organizacijah združenega dela ne sodelujejo s centrom kot bi morale. Čutijo se pozabljene - Drska je veliko naselje z več sto družinami, zato menijo, da bi moralo mestno plakatiranje doseči tudi ta predel. Vabila za razne prireditve so natrpana na vsakem stebru in oglu sredi mesta, na Drski -verjetno pa še kje v obrobnih mestnih naseljih - jih pogrešajo. MEŽAN ŠE DO PONEDELJKA Razstava slik in skic Janeza Mežana v Dolenjski galeriji bo odprta do ponedeljka, 27. marca. Razstava je vzbudila zanimanje obiskovalcev, četudi si je v Novem mestu ne morejo ogledati v takem obsegu kot pred meseci v Ptuju. Pred nedavnim izglasovani odlok o katastrskih lestvicah v novomeški občini zajema 28.500 hektarov površin v bivšem katastrskem okraju Novo mesto, 35 hektarov zemlje na območju Suha krajina — Gorjanci in pa majhen del katastrskega okraja Krško za področje okrog Šentjerneja in Škocjana. Spremembe so bile potrebne zato, ker je od zadnjega izračuna katastra poteklo že trinajst let. Medtem so bile nakaterc kmetije opuščene, na drugih pa so začeli strojno obdelovati zemljo in bi st .e-no povečali hektarski donos. Največje spremembe so bile zadnja leta v vinogradništvu. Če upoštevamo še inflacijo in pa medrepubliške dogovore o poenotenju davčne politike, je menda dovolj utemeljeno, da sc lestvica katastra na novo izračuna. Odlok določa različno povečano vrednost katastrskega dohodka pri kulturah in v posameznih razredih, ki jih je osem. Po novem je najviše ocenjena trta, kjer se lestvica povečuje desetkratno, sicer pa gre za poprečno 4,8-kratno povečavo. Pri tem je treba poudariti, da davki za kmeta ne bodo spremenjeni. Masa PREDAVANJE: „200 LET TRIGLAVA** Letos mineva dvesto let, odkar je prvi gornik stopil na Triglav. V počastitev tega jubileja vabi PD Novo mesto vse planince in ljubitelje gora na predavanje „200 let Triglava**, ki ga je pripravil mag. Mirko Kambič. Predavanje, spremljano s predvajanjem barvnih diapozitivov, bo v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v dvorani novomeškega sindikalnega doma. dohodkov iz tega naslova bo ostala ista, spremembe (ne bistvene) pa so možne le pri posameznikih, ki so medtem menjali parcele. Upoštevano pa ni dejansko stanje na terenu, ampak parcela, kakršna je vpisana. Cc ima kmet vpisan vinograd, pa na njem raste osat, bo plačal, kot daje roden, dokler ne bo zahteval revizije zemljiškega lista. Verjetno bodo te spremembe marsikoga spodbudile, da bo opuščeni vinograd ali njivo ali obdelal ali pa prodal. Orehovica in Gabrje prva Na volitvah 12. marca se je na voliščih v posameznih krajevnih skupnostih spet razvil tekmovalni duh, kje bo večja udeležba, kje bodo prej končali - kar naj bi po svoje izpričalo zavest občanov. Najboljšo volilno udeležbo so dosegli v krajevni skupnosti Orehovica in krajevni skupnosti Gabrje, kjer je na volišča prišlo 99 odstotkov vpisanih volilcev, z 98-odstotno udeležbo pa so se izkazali v Beli cerkvi, Birčni vasi, Brusnicah, Dolenjskih Toplicah in Hinjah. Najslabše se je glede tega odrezala krajevna skupnost Novo mesto-center, kjer je volilo le 84 odst. upravičencev, ne dosti bolje pa ni bilo v Ločni (86-odstotna udeležba na voliščih) in na Drski ter na Malem Slatniku, kjer je volilo 87 odst. vpisanih v volilne imenike. Za nekaj odstotkov se bo te dni rezultat vsem še povečal, ker bodo vštete glasovnice, ki so jih po pošti poslali fantje, ki služijo vojaški rok. Za nekaj odstotkov pa bi bilo lahko boljše glasovanje tudi primeru, če v volilnih imenikih ne bi bilo napak. Ker so se zadnja leta občani precej preseljevali iz enega območja mesta na drugo, niso pa spremenili naslovov, je bil imenik po starem, volilca pa v več pimerih ni bilo. Novomeška kronika OSTANKI PRETEKLOSTI ALI... Zadnje čase, ko se mimoidoči radovedno ozirajo na kos zemljišča nasproti ločenskega pokopališča, če se je gradnja novega naselja že začela, opazijo tudi kupe pločevink, odpadkov vseh vrst in smeti Pred leti je tu resda posloval ODPAD, ampak najbrž zdajšnji ostanki niso od takrat. RAZSTAVA VEZENIN Dom JLA v Novem mestu prireja razstavo vezenin in pletenin, ki bo v avli doma odprta 27. marca v počastitev dneva žena. Avtorice ročnih del, ki bi želele sodelovati, naj do 25. marca pošljejo upravi doma svoje prispevke. Razstava bo odprta več dni. SVOJEVRSTNO OGLEDALO -Redke so izložbe v Novem mestu, ki jih večkrat menjajo in vzdržujejo, kot se spodobi. Med take pa nikakor ne sodi lokal Dolenjke v bivši Turkovi trgovini na Kidričevem trgu. Starejši meščani vedo povedati, da je danes ta lokal videti na zunaj neprimerno slabši, kot je bil za časa zasebne trgovine s špecerijo - pred tridesetimi leti. STOJIJO NA NEVARNEM MESTU — Ob Cesti herojev pred Ivanetičevo hišo je nastalo neuradno čakališče štoparjev. Ob katerikoli uri lahko tam vidiš mlade ljudi, ki z dvignjenim palcem čakajo, da jim bo kateri od voznikov ustavil in jih vzel s seboj. Izbrali pa so kaj nevarno točko glede na razmere v prometu. Čudež bo, če se tu ne bo prej ali slej zgodila nesreča. TRIJE SE BREZ IMENA -Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kastrevc iz Ulice Majde Šilc 20 — Ano; Tere zija Malenšek iz Ulice na Lazu 10 -dečka; Alenka Kočevar iz Ulice Majde Šilc - Barbaro; Marjeta Butalin iz Koštialovc 28 - Aleša; Sabina Jazbec-Ahlin iz Majstrove 20 - dečka in Silva Zaletelj s Trdinove 5 a - deklico. TRŽNICA JE BILA v ponedeljek sicer dobro obiskana, ampak gospodinje so kritizirale izbiro, češ da je po raznovrstnosti blaga in kvaliteti sadja in zelenjave veliko nazadovanje, odkar m več stalnih stojnic. Kmetice so prodajale jajca po z,50 din, sirčke po 2 dm, smetano v skodelicah po 20 din, radič in motovilec ter regrat na merice po 10 din. V zadružnem kiosku so imeli običajno izbiro po nespremenjenih cenah. Največ zanimanja je bilo ta teden za nakup vsakovrstnih smen. Ena gospa je rekla, da se minulega regijskega posveta o vzgoji in izobraževanju ni udeležil niti eden od ravnateljev novomeških osnovnih šol. Dodala je, da oni že vedo, zakaj niso prišli... DOM UPOKOJENCEV — V Brežicah ga gradi „Pionir“. Stavba bo kmalu zrasla iz zemlje. Upokojenci „bodo imeli v njej 89 postelj. Kandidati zatrdno upajo, da se bodo 1. oktobra že lahko preselili v svoj novi dom. Gradnja se je podražila od prvotnih 24,850.000 dinarjev na 31 milijonov in zdaj se investitoiji sprašujejo, kje dobiti denar za opremo. (Foto: Jožica Teppey) Otrokom nov prostor ob morju Do začetnega kapitala z združevanjem lanskih presežkov - V kolektivih premalo _______________________________________ posluha Letos je Savudrija dokončno odpisana. Otroci so ostali brez kotička ob morju, kajti poslopje, ki ga je imela v najemu občinska Zveza prijateljev mladine, je sanitarna inšpekcija zaprla. Kaj zdaj? Organizatorji otroških letovanj so se znašli v hudi zagati. Denarja nimajo, toda nepričakovano se je ponudila priložnost, da bi s pristankom delovnih organizacij brez dodatnih obremenitev zbrali začetni kapital za ustanovitev otroškega letovišča. Gre namreč za okoli milijon dinarjev presežka, ki so ga organizacije iz brežiške občine nakazale Zvezi skupnosti otroškega varstva Slovenije. Tajim je presežek vrnila. Občinska Zveza prijateljev mladine je na predlog koordinacijskega odbora za skupno porabo pri izvršnem svetu skupščine in na predlog koordinacijskega odbora za skupno in splošno porabo pri občinski konferenci SZDL razposlala združenemu delu v podpis sporazum o združevanju teh presežkov za ureditev otroške počitniške baze. Vendar ne gre samo za počitnice. Lahko bi jo koristno uporabljali skozi vse leto, poleti za letovanje, sicer pa za šolo v naravi in za okre- vanje oziroma klimatsko zdravljenje otrok, ki trpijo za boleznimi dihaL Rok za vrnitev podpisanih izjav o pristopu tozdov k samoupravnemu sporazumu se bo iztekel zadnjega marca. Sodeč po dosedanjih odgovorih v združenem delu za namensko združevanje omenjenih presežkov ni pravega posluha. Kaj lahko se zgodi, da bodo upi splavali po vodi. Spet zamujena priložnost več, kajti najteže je vedno najti začetni kapitaL Teh milijon dinarjev bi po izjavi sekretarke občinske Zveze prijateljev mladine Albine Tomin za začetek veliko pomenilo. Ponuja se namreč možnost za PEVCI NA OBISKU — Člani pevskega društva „Kozjanski odred“ v Sromljah so 19. marca obiskali ostarele in bolehne ženske v vaseh Volčje, Sromlje, Cumovec, Oklukova gora in Zgornja Pohanca. Izročili so jim skromna darila ter jim čestitali za dan žena. Povsod so bili toplo sprejeti, saj so prinesli s seboj del prazničnega vzdušja, za kar bi bile sicer vse te ženske prikrajšane, saj se zaradi bolezni niso mogle udeležiti proslave. Na sliki: pri Mariji Strgar v Volčjem. NOVO V BREŽICAH NAJVEČ ZA VODOVODE - Za napeljavo vodovodnega omrežja bodo letos v krajevnih skupnostih porabili 2,2 milijona dinarjev, za vzdrževanje in urejanje krajevnih poti nekaj ved kot 10 milijonov dinarjev, za elektrifikacijo naselij pa okoli 300 tisoč dinarjev. V razširitev telefonskega omrežja bodo v občini vložili 160 tisočakov, za vzdrževanje pokopališč in gradnjo mrliških vežic pa 1,790,000 dinarjev. NOVE SKUPNOSTI - Dosedanjim kmečkim skupnostim se bodo v kratkem pridružile nove. Agraria-tozd kooperantov jih namerava namreč ustanoviti še devet, vsem pa nuditi strokovno pomoč. Obzorje si bodo člani skupnosti širili na predavanjih, na strokovnih ekskurzijah. nove izkušnje pa naj bi jim posredovale tudi demonstracije dela s kmetijskimi stroji. Kmetice bodo povezali v dveh novih aktivih kmečkih žensk: enega nameravajo ustanoviti v Dobovi, drugega v Cerkljah. NIKAR NEPRIPRAVLJENI! -Planinsko društvo v Brežicah ima v načrtu planinsko šolo za odrasle, če bo le dovolj kandidatov. Pomagati namerava vsem, ki si želijo oddiha v gorah, pa se pogosto odpravijo na zahtevne poti brez osnovnega planinskega znanja. Društvo ima na voljo tudi nekaj opreme, ki jo rado posodi. GRADITELJI MOSTU SPET ZAČELI — Letos jih narasla reka ne bo več ovirala, saj so že jeseni zabetonirali nosilne stebre v rečno strugo. KDAJ LEPŠI POGLED NA GRAD? - Ploščad z mehaničnimi delavnicami in garažami močno kazi dohod v brežiški grad. 2e pred leti je bil tam v načrtu park, vendar se stvari niso nikamor premaknile, ker ni bilo denarja za odškodnino. Zdaj je spet več upanja, če bo le podpisan družbeni dogovor o obnovi mestnega jedra. odkup poslopja za letovanje na otoku Pagu ali pa priključitev k rekreacijskemu središču repu bliške Zveze prijateljev \ Pacugu pri Strunjanu. Z združevanjem denarja bi tako pošto poma rešili pereči problem letovanja socialno šibkih, telesno ter duševno prizadetih otrok obenem pa bi izkoristili letovišče za šolo v naravi. J. TEPPEY KURIRJI GREDO NA POT Pioniiji osnovne šole v Artičah bodo 3. aprila v Dolenji vasi prevzeli kurirčkovo pošto od vrstnikov iz Krškega. Od javke v Dolenji vasi bodo krenili do svoje šole, od tam pa do Krošljevega milina in Špičaka, nakar bodo izročili torbo Globo-čanom. 4. aprila bo stekla kurirska zveza od Blatnega do šole v Pišecah, nato v Dramljo in na sprejem v bizeljski šoli. Kurirji bodo nadaljevali pot do javk Sateijevo in Župelevec, od tam do šole v Kapelah in skozi Podvinje v Dobovo. Naslednji dan bodo pioniiji prenesli torbo do Cateških Toplic in Podgračenega, nato pa v šolo na Veliki Dolini Po sprejemu bodo kurirji krenili na javki v Ribnici in Čatežu ob Savi, potem pa v Brežice, kjer bo ob 12. uri pri spomeniku revolucije osrednji miting v počastitev prihoda kurirčkove pošte. S torbo bodo nato nadaljevali pot v Krško vas in Cerklje, 6. aprila pa v Brežino, Bušečo vas in Vrhovsko vas, kjer jo bodo spet izročili Krčanom LETOS 33 KILOMETROV Pomlad jc tu in začenja se sezona za delo na cestah. V brežiški občini jih bodo letos modernizirali 33,5 kilometra. Na vrsti so tile odseki: Pirošica—Bušeča vas, Velika Doli-na-Ponikva, Dcčno selo-Sromlje, Globoko-Bojsno, Brežicc-Cundro-vec, Velike Malence-Pirošica. Ceri-na-Sobenja vas, Velike Malence-Čatež-Dvorc, Gornja Pohanca-Pečice, Bizeljsko-Pišece in 3,3 kilometra ulic v Brežicah. Nobenih pritožb Dosledno po vrsti Najbrž je malokje toliko interesentov za stanovanje kot v Jutranjki, tozd Orlica v Brežicah. Od 300 zaposlenih jih je 124 brez stanovanja. Na kredit jih čaka 93, na družbeno stanovanje pa 31. V kolektivu so najprej popisali vse želje, nato pa je komisija tozda obiskala interesente na domu. Stanovanja so točkovali in nato sestavili prednostno listo. Pred sprejetjem je kolektiv o njej temeljito razpravljal. Lani je tozd odkupil pei stanovanjskih enot in razdelil za 580 tisoč dinarjev posojil individualnim graditeljem stanovanjskih hiš. Letos so razdelili še 370 tisoč dinarjev in zaprosili stanovanjsko skupnost za pet stanovanj. Računajo tudi na solidarnostna stanovanja. V dveh letih bi tako rešili 13 prošenj za družbena stanovanja. Nerešenih bo ostalo samo še 18. Pri delitvi kreditov in stanovanj nimajo nobenih pritožb, ker dosledno upoštevajo prednostno listo, za katero se je izrekel kolektiv. Spodbujajo tudi namensko varčevanje. Manj hrupa in boljši zrak Do konca 1979. leta tudi čistejša Sava — Celuloza Krško postopoma omejuje onesnaževanje okolja - Napoveduje še nove izboljšave, da bi ustregla krajanom Že precej časa je poteklo od dne, ko so v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj na zahtevo krajanov pripravili širši sestanek, na katerem so razgrnili problematiko onesnaževanja okolja in prizadevanja, da jih postopno odpravijo. Da bi se seznanili s tem, do kam so doslej prišli, smo se oglasili pri direktorju TOZD Celuloza inž. Marinu Mahnetu. Postregel nam je z vrsto podatkov, ki kažejo, da so dosegli že pomembne uspehe. V veliki meri jim je uspelo odpraviti močan hrup z zvočno izolacijo črpalk pri izžemalnem stroju; luščilni bobni sedaj ne obratujejo več ponoči in ne ob sobotah in nedeljah. Najbolj neprijeten pa je bil hrup, ki je bil posledica nenadnih nihanj pri odvzemu pare. Problem pa bodo dokončno rešili z vgra- INDOK CENTRA ŠENI V krški občini že dolgo spoznavajo potrebo po občinskem informacijskem centru, vendar dlje od ugotovitev niso prišli. Pripravljenost je zdaj večja in temeljne naloge mu med drugim že tudi določa občinski statut. Informacijsko dokumentacijski center bo zapolnjeval v prvi vrsti vrzeli pri delegatskem obveščanju. Da je le volja Mladi zadružniki gojijo letos izredno delavni Pri prizadevanjih za pospeševanje zasebnega kmetijstva ima v krški občini pomembno mesto tudi aktiv mladih zadružnikov, ki deluje v okviru temeljne organizacije kooperantov pri Agrokombinatu. Lani je štel 80 članov, kar je v primerjavi z leti nazaj, pomemben napredek. Zadružniki pa s tem niso zadovoljni in si želijo večji priliv mladih k metovalcev pa tudi dijakov poklicnih, srednjih in drugih kmetijskih šol Da bi to čimprej dosegli, so sklenili popestriti in razmahniti svojo dejavnost Program za letos so sestavili tako, da bo vsak mesec prinesel po eno akcijo, bodisi strokovni izlet, predavanje, demonstracijo kmetijske mehanizacije in podobno. Mimo tega se bodo mladi zadružniki iz krške občine ponovno udeležili tekmovanj mladih traktoristov in republiškega kviza „Kaj veš o kmetijstvu". Ves ta program, kije primerjavi z lanskim zares obsežen, bodo lahko uresničili le ob primerni finančni podpori Nekaj denarja bodo skušah pridobiti sami, če jim bo kmetijska zemljiška skupnost dala v najem kos orne zemlje. Na njej bi preizkusili nova semena in vse agrotehnične ukrepe. Pridelek bi potem seveda prodali Denarno pomoč jim je obljubila temeljna organizacija kooperantov, pa tudi občinska konferenca Zveze mladine in Zveza za tehnično kulturo. Prav bi bilo, da bi vsi obljube tudi iz polnih in tak o spodbudili mlade kmetovalce pri snovanju novih načrtov. KAKŠNO VODO PIJEMO Analiza lani odvzetih vzorcev pitne vode v posavskih občinah je naravnost porazna. Kaže namreč, da je voda zelo pogosto onesnažena s fekalijami, to pa pomeni nevarnost za tifus, paratifus, .grižo in druge nalezljive bolezni. V vseh treh občinah so sanitarni inšpektorji odvzeli za bakteriološko in cemijsko analizo 190 vzorcev. Med njimi je bilo 111 bakterio-oško neprimernih, dva pa sta )ila neužitna zaradi kemičnih primesi. Voda je kolikor toliko nadzorovana samo v večjih vodovodih, kjer jo redno klorirajo. V vaških vodovodih delajo to le občasno ali pa sploh ne. lam je torej nevarnost za zdravje mnogo večja. ditvijo dušilcev, ki jih že imajo na novem kotlu. Rezultati meritev, ki jih je izvedel republiški Zavod za varstvo pri delu, so pokazali, da je sedanji hrup v okvirih dovoljenega. Druga stvar, ki je krajane zelo motila, je bil pogost neprijeten vonj v zraku, ki so ga prinašale stranske organske spojine, iz tako imenovane primarne in sekundarne emisije. S predelavami in nekaterimi naložbami so že odpravili nekatere večje vire onesnaževanja zraka, k temu pa je prispevala tudi boljša utečenost proizvodnje celuloze. Idealnih razmer sicer ne bodo dosegli, poskušali pa se KAJ PA SVETI POTROŠNIKOV? Malo je krajevnih skupnosti v Posa\ju, kjer so ti sveti zares zaživeli. In četudi so pokazali voljo do dela, do zdaj niso v celoti uresničili svoje vloge. Gre namreč za pomanjkljivo sodelovanje z inšpekcijskimi organi,' ki pa doslej tudi niso navezovali stikov z njimi. V prihodnje bo ta povezava nujna, zato medobčinski inšpektorat v Krškem pripravlja posvet predsednikov svetov z inšpektorji, ki nadzorujejo predpise s področja trgovine, gostinstva in obrti. jim bodo čim bolj približati, saj so tudi njihovi delavci krajani. Precejšen napredek bodo razen tega dosegli pri odpravljanju onesnaževanja Save. Le-to je zmanjšala že nova tehnologija, v načrtu pa imajo še dve nalogi. Do konca 1979. leta bodo naredili naprave za čiščenje papirniških voda, izboljšali zajetje luga ter nevtralizirali in sedimentirali odplake iz tovarne celuloze. Po letu 1980 pa je v načrtu postavitev skupne biološke čistilne naprave za tovarniške vode in krške komunalne odplake! Z.ŠEBEK SPET PLANINSKI VEČER NA SENOVEM Mladi planinci PD Bohor tudi letos vabijo na veseli planinski večer, ki ga prirejajo v počastitev 200-let-nice prvega vzpona na Triglav. Prireditev bo 28. marca ob 17.30. Pokroviteljica letošnjega planinskega večera je občinska Zveza prijateljev mladine. V programu bodo sodelovali Janez Hočevar-Rifle, Rado Riedl, Franjo Berger, Vaško Matjan in Živko Šebek, povezovala pa ga bo Sonja Drugovič. Prireditelji obetajo nadvse zanimiv večer, zato računajo tudi na dober odziv občinstva. FfcSfcK ZA ASFALT — Na tisoče ton so ga že izkopali na Krškem polju in ga uporabili za kilometre in kilometre asfalta na cestah. Zaloge peska so za te kraje pravo bogastvo, vendar niso neizčrpne. Marsikdo se vpraša, kakšno bo Krško polje potem, ko bo vse razrito. Bo to sploh še polj? Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE LETOS DVAKRAT! — Po nekajletnem premoru so učenci osnovne šole Jurija Dalmatina znova stopili na oder. Pred dnevi so za sošolce člani igralske skupine uprizorili v Delavskem domu Kristine Brenkove „Modro vrtnico za princesko**, še pred koncem šolskega leta pa jih bodo razveselili še z Makarovičeve igrico ..Sovica Oka“. ZANIMANJE POPUŠČA? Medtem ko so bili v krškem Delavskem domu z gostovanjem tržaškega gledališča z »Veroniko Deseniško** izredno zadovoljni, sedaj obisk kakovostnih prireditev že upada. Slabši jc bil že na uprizoritvi Celjanov, ko so uprizorili Partljičevo igro ..Oskubite jastreba**, na „Županči-čevem večeru** pa je bilo manj kot 100 poslušalcev. Če je bila temu vzrok samo slabša obveščenost, se poslej ne bo moč več izgovaijati nanjo, saj je vodstvo Delavskega doma natisnilo mesečni program prireditev, kar bo posulo stalna praksa OBETAVNI NAČRTI - Krški rad ioamateiji, katerih dejavnost res bogata, a javnosti manj znana, imajo za letos veliko načrtov. Med njimi naj postavimo na prvo mesto postavitev radijske postaje v otrošk* počitniški bazi na Malem Lošinju> svoje članstvo in dejavnost pa nam«" ravajo razširiti še na Senovo in v osnovno šolo Milke Kerinove * Leskovcu. Ker radioamaterstvo |J* poceni, bodo nekaj naprav, ki j"1 nujno potrebujejo, izdelali kar saH"- VEČ ČRNIH CEST - V krš** občini bodo koli 50 kilometr«?’ novega asfalta, ki so ga po občinska cesta potegnili lani in predi*1] dodali tokrat še okoli 14 kilqn>*\ rov. K predračunski vrednosti °e naj bi krajani prispevali v denarij} okoli 900 tisočakov, tako kot v P1* teklih letih pa bodo asfaltiraj; podprli še s prostovoljnim deloj1 rj brezplačnim odstopom zemljišč« Jr bodo potrebna ob morebitnih s*11 vah prometnih povezav. Branko Kirm prišli i da je i velika prvič; gubo, ravno tako so dosegli nurovanje obveznosti in posojil za dve leti. ZN ANJA Krajevne skupnosti solidarne Vrednost letos predvidenih del enajstih KS ocenjene na nad 19 milijonov din 0 redkokateri družbeni naložbi teče tako obširna javna razprava kot o programih krajevnih skupnosti. Navezava teh programov na ^niženo delo je v minulem mandatnem obdobju prinesla številne prednosti. Občinski izvrščni svet je na seji v Petek obravnaval predlog o delitvi tega denarja v letošnjem letu. Letos »e pieviddevajo bistvenega porasta ~ i^ja, predvsem zaradi neugodnega poslovanja nekaterih kolekti-Predvidoma 4,8 milijona dinar- jev naj bi se nabralo iz 3 odst. oziroma 1,5 odst. družbenih dejavnosti od dohodka združenega dela in obrtnikov. Nekaj več naj bi v te namene kanilo od odstopljenih kmečkih davkov; računajo na 747.500 dinarjev. Nerešene zadeve v financiranju cestne službe postavljajo to Jtmarčna: vrsta tudi na njih Majhna vas 400.000 dinarjev za asfalt — Hkrati zgraditi avtobusno obračališče ' Ob zadnjih volitvah so na ^marčni že poldrugo uro po ^četku lahko volišče zaprli, ker so glasovali vsi do zadnjega. Tako hitro ni zaključilo volitve n°beno volišče v občini, čeprav 50 imeli ponekod manjše število yolil cev. Tudi na ta način se torej P°trjuje enotnost kraja. S tem ^ na Šmarčni lahko pohvalijo. namreč pred akcijo asfaltirala ceste po vasi. Člani vaškega °dbora SZDL so eni in isti m°žje tudi v gradbenem odboru. METALNA: DOVOLJ DELA Razreševanje težav v krmeljskem tozdu Metalne Ppteka ob skrbi vrste dejavnikov. Lanska izguba je znašala 9,84 milijona dinarjev. V Krmelju je skupina strokovnjakov iz Maribora, ki sodeluje pri razreševanju težav v organizaciji proizvodnje in tehnologije. Pomoč teh strokovnjakov se je že izkazala kot uspešna. Metalna ima tudi sicer mnogo de-med drugim je partner v gradnji tovarn sladkorja. Odkar šolski avtobus ne sme več obračati na glavni cesti, mora v vas, tam pa doslej tudi ni pravega obračališča. Ravno tako si po ozki poti dan za dnem utira pot tovornjak z mlekom. Že pred leti so predlagali razširitev vaške poti in asfaltiranje. Kot zatrjujejo člani odbora, so razumeli potrebe vaščanov Vrha za pitno vodo, zato niso vztrajali s svojim predlogom v krajevni skupnosti. Ravno tako niso silili zraven, ko so asfaltirali Dolenji Boštanj. „Sedaj je vrsta naa nas,“ zatrjujejo in glasno računajo na 370 tisočakov, kolikor bi bilo treba nujno dodati k 400 tisočakom, kolikor imajo svoje soudeležbe. Priznati je treba, da ni malenkost odšteti iz žepa tudi 16.000 dinarjev, kot pride na nekatere kmete. Po hiši so namreč določili prispevek 5.500 dinarjev, 100 odst. in še kaj zraven je treba dodati še po višini katastrskega dohodka. V preteklosti za nobeno pridobitev ni bilo lahko. Pri vodovodu - gradili so ga složno s Kompolj čani — so dobili vsega 10.000 dinarjev družbene pomoči, predračun pa je takrat znašal nad 600.000 dinarjev. Ko sedaj računajo, kako so do asfalta drugod, menijo, njihova soudeležba dovolj Navsezadnje prosijo za kai več. A.Ž. ob£OC V DAN - Ribiči že čistijo ko drstišča ob Mirni Ravno ta-Či, 5? postavili več drogov za lu- i,*** so bila nato tudi izločena Vsgj^nteta. Pivci so inšpektorjem JENie pomladi in Se KAi ielk® leP° cejeno prodajalno iz-..Lisce" kazi na zunaj velik xi:vxiši:i viinivii dejavnost v občini v precej neugo- | den položaj. Ne morejo je namreč več obesiti na pleča občinskega proračuna, posebne interesne skupnosti za to dejavnost pa tudi še ni. Izhod v sili je začasno financiranje te dejavnosti iz tretjine denarja, namenjene po samoupravnem sporazumu negospodarskim naložbam. V tem primeru gre za 1,4 milijona dinarjev, od česar bodo 300.000 dinarjev namenili za odkup zemljišča bodoče • avtobusne postaje v Sevnici, 100 tisočakov pa za vračanje posojila za greder. Po predlogu naj bi se po posebnem ključu krajevnim skupnostim tekoče nakazoval denar iz predvidene vsote 3,4 milijona dinarjev. Omembe vredno je solidarnostno načelo pomoči KS Zabukovje in vsem trem v Mirenski dolini za letošnje večje naloge pri modernizaciji cest. Na območju KS Zabukovje naj bi uredili pomembno cesto za delavske prevoze; za te namene naj bi šlo 300.000 dinarjev. Krajevne skupnosti Tržišče, Krmelj, Šentjanž lahko izkoristijo mehanizacijo z republiške ceste za dela pri modernizaciji ceste Krmelj - Tržišče, za kar predvidevajo 600.000 dinarjev. Krajevne skupnosti, ki bodo v letošnjem letu okrnjene za ta denar, ga bodo dobile v prihodnjem letu. Na podoben način so uspešno združevali denar že v preteklosti. A. ŽELEZNIK GLAVNI VOD V ENEM NALETU V začetku marca so v eni soboti in nedelji izkopali glavni vod za vodovod v Pijavicah. Vodo bodo dobili iz Mladetič. Vsa potrebna dela nameravajo opraviti v tem mesecu. Vodo iz tega omrežja bo dobila tudi železniška postaja. POMOČ RADIU Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta starega sestava v petek v Sevnici je bil govor tudi o nujni pomoči sevniški lokalni radijski postaji. Oprema je dotrajana, marsikaj je bilo namreč le zasilno rešeno že ob začetku obratovanja. Sedanja postaja tudi ne pokriva vseh krajevnih skupnosti v občini. Planinsko | analitski službi občinske skupščine je bili; nzreceno, da ugotovi natančnejši obseg denarja, ki ga bo letos združeno delo namenilo po samoupravnem sporazumu za krajevne skupnosti in negospodarske naložbe. Po vsej verjetnosti se bo namreč zbralo več denarja, kot to predvideva sedanja ocena. Iz te vso-1 te naj bi se lotili etap najnujnejših del na radiu. Nosilec akcij naj bi bila občinska konferenca SZDL ZA DELO — Na nedeljskem občnem zboru sevniških j£-**vcv so 54 članom izročili potrdila o opravljenem tečaju za Prašane gasilce. Podeljenih je bila vrsta priznanj za deset in dvaj-(nl v 01Kanizaciji. Dolgoletni gasilski deiavec Jože Smodej jj® Iev0 je podelil značko za 20-letno delo predsedniku občinske ^silske zveze Martinu Kovaču. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ napis ..SIGURNO SPET PRIDE POMLAD". Podobne uidejo tudi oglaševalcem filmov na sedaj že boli številnih oglasnih tablah, npr. GUŽVA v Hongkongu! Vse to se dogaja v času, ko si spet odločneje prizadevamo za pravo rabo jezika v javnosti! ZMAGAL RAZUM - Pred začetkom minulega tedna je prodajalna trgovskega podjetja z gradbenim materialom na Glavnem trgu spet lahko nadaljevala s prodajo plina. Trgovci so se obvezali urediti plinsko postajo v skladu s predpisi. Posebno la- stniki večjih jeklenk so bili v neprijetnem položaju, saj so morali po plin drugam. Sredi tedna je bila prodaja desetkilogramskih jeklenk v tej prodajalni še po stari ceni. Korak nazaj? V sevniški občini so do letošnjega leta tako imenovani vodje krajevnih uradov (razen sevnice, Krmelja in Primoža) v okviru svojih delovnih nalog opravljali tudi tajniška opravila za krajevne skupnosti Ob razčiščevanju nagrajevanja, predvsem pa čiščenja proračuna so to delo razmejili in dejali, da ga morajo krajevne skupnosti plačevati tajnikom posebej. Načeloma temu ne gre oporekati. Opravljeno delo mora pač plačati tisti, čigar je. Seveda je bilo marsikje precej govora o dodatnem honoriranju teh opravil, kot ponavadi nekaj tudi za gostilniški mizami. Slednjemu bi verjetno najbolje storili kraj, če bi zneske objavili Pri vsem tem je bila puščena ob strani še druga možnost, ki jo omogoča med drugim tudi osnutek zakona o javni upravi S posebnim sporazumom naj bi bilo namreč mogoče skleniti dogovor o sofinanciranju tudi za taka opravila. Navsezadnje je marsikaj mogoče opraviti v službenem času, posebno zato, ker sama merila nagrajevanja niso posebno dodelana. A. 2. DELAVEN KOLEKTIV - Mokronoška Iskra - tozd Elektroliti bi bila mnogo uspešnejša, če bi lahko njeni delavci delali s sodobnejšimi stroji. Sedaj je mnogo opravil, ki jih v svetu zmorejo avtomatizirani stroji, še povsem ročnih. S predvideno novo opremo bi lahko prešli od sedanjih šestih milijonov elektrolitov letno na 25 milijonov. (Foto: Železnik) Mokronoška kanalizacija uročena? Načrti za gradnjo dobivajo že brado, dela se kljub skrbi krajevne skupnosti ne premaknejo Mokronožani so znani po svoji dobrodušnosti; marsikatero smrtno resno uganejo bolj na šaljivo stran, pa je vsem skupaj laže. Sala in negotovost imata vseeno svoje meje. Če nanese beseda na > kanalizacije, marsikdo resno in nejevoljno zmaje z glavo. Kako tudi ne, načrte imajo ritvijo je bila kritika na račun že skoraj dve leti, pravi predsednik sveta KS Tone Koščak. Najmanj tridesetkrat je bil že po raznih pisarnah, vendar se nič ne premakne. Upravičeno se nekaterih v odboru že loteva jeza. Drugod se namreč o načrtih šele pogovarjajo, Mokronožani pa ob vsem nemočno ugotavljajo, kako se iz dneva v dan vse samo draži. Vmes pa izhajajo novi predpisi. Vendar Mokronožani niso dali ugnati: v sili so dosegli, da so bili lani v pičlih dveh tednih načrti predelani. Mudilo se je priključiti novo šolo. Pred otvo- ZK s posluhom do mladine Mladi so v trebanjski občini v vrsti osnovnih organizacij ZK okrepili članske vrste. Med štirimi delegati za bližnji VIII. kongres slovenskih komunistov iz trebanjske občine je tudi Branko Kirm iz Dane. Hkrati je še sekretar občinske konference ZSMS. Bližnjega kongresa komunistov ne pričakuje le kot priložnost za ugotovitev stanja, temveč predvsem kot dobro usmeritev za naprej. „Mladi v občini tudi v družbenopolitičnem delu ne stojijo ob strani,“ meni Dane, pri tem misli tako na družbenopolitično usposahljanje, kot udeležbo v samoupravljanju. Navsezadnje se to kaže tudi v zanimanju za študijo Edvarda Kardelja, ki so se je v trebanjski občini to zimo uspešno lotili po osnovnih mladinskih organizacijah. Kot pomembno nalogo so se lotili tudi priprav na volitve. Veliko več kot enkratne akcije ocenjuje zanimanje mladih za pohode, kajti to je dober način obujanja tradicij NOB. ..Solidarnost mladih je očitna. Pomembno delovišče imamo v občini v Dobrni Siki dolini. S tem ko postaja tudi to del zvezne akcije, bomo tako rekoč v naši sredini krepili bratstvo in enotnost med mladimi," meni mirenski delegat za kongres. To dolžnost šteje tudi za zelo odgovorno. smetišča ob pokopališču. Šolo so na hitro priključili, tudi pri pokopališču so naredili red. Naprej ni šlo, v Mokronogu sedaj seveda kažejo na občinsko komunalno skupnost. Skupno s kanalizacijo naj bi bilo urejeno tudi čiščenje odplak . Predviden je mehanski del čistilne naprave. Za slednjo še manjka lokacijsko dovoljenje in seveda ostala dokumentacija. Branko Kirm: „Mladi bodo z zanimanjem sledili VID. kongresu slovenskih komunistov!" KDAJ ZANJE — Hudomušneži zbijajo šale, da so cevi za mokronoško kanalizacijo že tu. Res so zložene v bližini starih odprtih kanalov, namenjene pa so za rtiodernizacijo ceste proti Pijavicam. V svežem spominu so Mokro-nožanom še zapleti z dokumentacijo za kanalizacijo. Moledovanja po pisarnah v Trebnjem niso pomagala, razgovor s projektantom pa je pokazal, da je bila prenekatera beseda odveč. Sam načrt jih je veljal 63.000 dinarjev, trenutno pa od vsega žal ni nič oprijemljivega. Kot kaže, se bo treba v komunalni skupnosti o marsičem odkrito pogovoriti. Če strokovna služba vsega ne zmore, naj bi pač zaposlili še koga. Če namereč dela ne gredo, je izguba zaradi podražitev na kraju že večja, če izvzamemo že nepotrebno slabo voljo! a. ŽELEZNIK RAČUNAJO NA MARLES Predstavniki občinske izobraževalne skupnosti in nekaterih šol so v sredo, 15. marca, obiskali Marles. Znano je, da bo le-ta gradil telovadnici v Velikem Gabru in Šentrupertu skupaj z oddelki za otroško varstvo. Za Veliki Gaber je v izdelavi glavni projekt, dela pa naj bi začeli okrog 1. maja. Vse naj bi bilo končano do 1. oktobra. Za Šentrupert naj bi bil do konca meseca narejen idejni načrt. Manj trdna, kot kaže Tramovom v šentruperški šoli so šteti dnevi Zgradba šentruperške osnovne šole je na zunaj trdna, toda videz pogosto vara. Krajani so jo gradili vrsto let, menda kar od leta 1947 vse tja do leta 1954. Tisti, ki so imeli pouk v nadstropju, so že lep čas opozarjali, da se vse skupaj trese bolj, kot je navada za lesene stropove. Na kraju so v šolo poklicali strokovnjake Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. Skrbni pregled je ugotovil, da so leseni tramovi (razponi so precejšnji) precej črvivi in nasploh v nezavidljivem stanju. Strokovne ugotovitve so v predalu občinske izobraževalne skupnosti Zadeva je mučna, saj bi korenit poseg veljal lepe denarce. Kaj pravzaprav storiti, še ni jasno. Po vsej verjetnosti se lahko primeri, da bodo delavci Marlesa, ki naj bi gradili telovadnico, strope podprli Lešje bil pred dobrimi tridesetimi leti pač na hitro posekan ob nepravem času. Danes so na voljo sicer razna zaščitna sredstva, tega pa seveda takrat ni bilo. Sum, da s temi stropi ni vse prav, je bil torej upravičen. IZ KRAJA V KRAJ NAČRTI ZA GRAD - Marsikakšna starina še čak a svoj prostor v Kmečkem muzeju na Veseli gori V letošnjem letu naj bi pripravili idejni načrt za ureditev celotnega gradu. Pri raznih delih zgledno pomagajo delavci mirenskega tozda IMV. Pred nedavnim so se obvezali prispevati 200 delovnih ur za razna dela. KRAJ ZA SMETI - Na cesti proti Gradišču je na enem mestu postavljena tabla z opozorilom, da se tam lahko odlagajo smeti. Priznati je treba, da drugod v glavnem ni nesnage. Ob drugih cestah, posebno proti Lipniku, v gozdu ne manjka štedilnikov in druge odslužene navlake. To se pravi nič ne sklada s sicer lepim pogledom na gorice. KDO BI POPRAVLJAL ZA NJI-NJf? Ob modernizaciji ceste proti Laknicam so izvajalci del sneli luč javne razsvetljave pri mokronoškem zdravstvenem domu, potlej pa se niso spomnili, da bi jo obesili na staro mesta S pokvarjeno potjo so ostali tudi v Škarpi. Ob modernizaciji ceste je tod potekal obvoz. Težki tovori so ponekod znižali cestišče tudi za 30 cm. Voda s cestišč na tem območju dela preglavice prebivalcem v trgu. SVOJO POLOVICO IZPOLNILI - V Sentlovrencu se sprašujejo, kdaj bo kanilo kaj asfalta na cesti od Krtine proti vasi Krajevna skupnost je v celoti opravila svoj delež pri zemeljskih delih. Taka je cesta ostala skozi vso zimo. Sedaj bi se morala izkazati še komunalna skupnost TREBANJSKE NOVICE Še več pozornosti obveščanju Vse večje OZD v črnomaljski občini redno izdajajo svoja glasila — Priprave na ustanovitev lokalne radijske postaje za Belo krajino — Kaj je z Indok centrom? V okviru predkongresnih aktivnosti v črnomaljski občini je komite občinsKe konference ZKS v četrtek, 16. marca, organiziral posvet o vprašanju informiranja. Poudarili so, da postajajo tisk, radio in televizija vedno bolj izraz ustvarjalnih in najnaprednejših ^teženj delovnih ljudi, v oblikovanje uredniških in programskih konceptov pa se vključuje širši krog družbenih organizacij, ustanov in organizacij. V črnomaljski občini so po 7. kongresu ZKS posvečali vprašanju informiranja veliko skrb. O tem so tekle razprave v okviru OK SZDL in njenega odbora za informiranje, občinskega sindikalnega sveta, OK ZKS, o informiranju pa je bil govor tudi na posebni seji druž- Uspešen pouk CZ Izobraževalna sezona 1977/78 je bila za usposabljanje pripadnikov enot in štabov civilne zaščite v črnomaljski občini precej uspešna. Pripadniki civilne zaščite so obiskovali 30-urne tečaje v večini OZD in nekaterih krajevnih skupnostih. Ob koncu tečajev so opravili preizkus znanja. Predavatelji so se za te tečaje zelo dobro pripravili, kar dokazujejo tudi uspešno opravljeni testi slušateljev. Namen teh tečajev je seznanjati pripadnike civilne zaščite z osnovami in bistvom CZ, da bodo pozneje laže dojeli gradivo pri specializiranem pouku v posameznih enotah CZ. V prihodnji izobraževalni sezoni - začela se bo jeseni - bodo nadaljevali splošni del pouka in začeli s strokovnim delom osnovnega pouka za nekatere specializirane enote dvilne zaščite v OZD in KS. Poleg tega je v letošnji izobraževalni sezoni potekal tudi dopolnilni pouk civilne zaščite za nerazporejene prebivalce občine. Pouk še ni v celoti končan, skupaj pa ga bo deležno okoli 4.000 občanov. benopolitičnega zbora občinske skupščine. Sprejeli so vrsto sklepov, stališč in priporočil za nadaljnji razvoj informacijskih sredstev, in sicer javnih in internih glasil Seveda pa se je treba zavedati, da ni enotnih modelov za informiranje in si morajo vsi nosilci informiranja utirati lastno pot, iskati najboljše rešitve in posredovanje informacij prilagoditi svojim razmeram. Razveseljivo je, da imajo v črnomaljski občini vse večje organizacije združenega dela svoja glasila, ld redno izhajajo, poleg tega pa marsikje vsak dan izhajajo še kratka informacijska glasila. Največje uspehe pri izdajanju internih glasil so dosegli v Bel-tu, semiški Iskri ter bivšem OKP. V preteklem obdobju so v črnomaljski občini največ po- zornosti na področju informiranja posvetili pripravam na ustanovitev belokranjske radijske postaje, katere sedež bo v Črnomlju. Sedaj je potrebno zagotoviti primerne prostore za to lokalno radijsko postajo za celo Belo krajino, nabaviti opremo ter zagotoviti usposobljen kader za to delo. Čim prej bo treba rešiti tudi vprašanje ustanovitve Indok centra. Dosedanja razprava v občini ni dala pravih rezultatov, saj so v glavnem ugotavljali, da za to ni prostora, kadrov in sredstev. Vsekakor so pomen in naloge tega centra tako velike in pomembne, da si morajo vsi prizadevati, da bi čim prej zaživel. Na posvetu so tudi poudarili, da se mora družbeni vpliv na vsebino javnega obveščanja in s tem tudi na sredstva javnega obveščanja še okrepiti. Zato bodo v občini skrbeli za krepitev dopisniške mreže, si prizadevali za nastavitev stalnih poročevalcev in še z drugimi ukrepi skrbeli za čim boljše informiranje delovnih ljudi in občanov. Manj članov nove,vlade’ Predlog za novo sestavo občinskega izvršnega sveta V črnomaljski občini so oblikovali predlog o novi sestavi izvršnega sveta. Po tem predlogu bo izvršni svet štel manj članov kot prejšnji; število članov se bo zmanjšalo od 13 na 11. Sedaj so bili člani izvršnega sveta vsi načelniki oddelkov, po novem predlogu pa bodo samo trije: načelniki oddelka za gospodarstvo / in finance, oddelka za splošne zadeve in družbene službe ter oddelka za ljudsko obrambo. Ostali člani IS bodo iz drugih strokovnih in javnih služb, vsak pa bo zadolžen za posamezno področje. Po predlogu tudi ne morejo biti za člane izvršnega sveta izvoljeni vodilni delavci in poslovodni organi. V skladu s temi izhodišči je mandatar za sestavo izvršnega sveta inž. Jože Urh že začel postopek evidentiranja članov. Usklajevalni postopek bo tekel na OK SZDL, predlog članov IS pa bo madatar predložil na prvi seji vseh zborov občinske skupščine v novi sestavi 12. aprila. NEVARNO KURJENJE - Kljub opozorilom in prepovedim in ne nazadnje tudi kljub veliki škodi, ki jo povzroče gozdni požari, se spomladansko požiganje suhe trave in kurjenje ognjev v gozdovih in na steljnikih leto za letom ponavlja. Bela krajina je v teh dneh črna, požgana in osmojena. ČRNOMALJSKI DROBIR PRAZNIK KS ADLEŠIČI V nedeljo, 26. marca, bodo krajani krajevne skupnosti Adlešiči proslavili svoj praznik. Ob 10. uri bo slavnostna seja zbora delegatov, sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, sledil bo kulturni program. Kot vsako leto se bodo tudi letošnjega praznovanja udeležile delegacije iz pobratenih krajevnih skupnosti Prilišče-Vuko-va Gorica iz sosednje Hrvaške ter iz stare Ljubljane. UBRANI GLASOVI V Adlešičih uspešno deluje mešani pevski zbor, ki ga sestavlja 23 žensk in sedem moških, vodi pa ga Miha Vahen iz lljubljane, nekdanji partizanski učitelj v Adlešičih. Zbor vadi v šoli, nastopa pa na vseh domačih proslavah, nastopil pa je tudi na medobčinski reviji pevskih zborov. -«*ir : % mm?* ''M RvSifJSkv-« OD JUTRA DO NOČI — Poleg tega, da so prispevali 190 tisočakov, so se vaščani Zemlja na referendumu odločili, da bodo sami opravili vsa zemeljska dela pri posodobitvi 1.800 m dolge ceste od Podzemlja do Grma. Od občine zato upravičeno pričakujejo, da bo prevzela stroške za asfaltiranje. O TELESNI KULTURI V OBČINI 13. marca je bil v Metliki sestanek aktiva Zveze komunistov v telesno-kulturni skupnosti, na katerem so razpravljali o kongresnem gradivu, ki govori o telesni kulturi. Prav tako so kritično ocenili stanje v telesi" kulturi v občini, beseda pa je tekla tudi o uveljavljanju subjektivnih silv telesni kulturi v tem obdobju. PREKONGRESNA AKTIVNOST IN OCENA VOLITEV Na današnji seji občinske konft' renče ZKS Metlika bodo mf* drugim ocenili predkongresne aktiv' nosti v občini, razpravljali in P0" trdili kandidatno listo za član6 organov ZKS in ZKJ iz Slovenije-Na konferenci so podali tudi ocen volitev. Zemeljčeni delajo dva ,šihta’ Prebivalci Zemlja, ki šteje le 22 hiš, bodo s svojim denarjem in delom opravili ^ zemeljska dela pri posodobitvi 1.800 m dolge ceste — Lani vodovod Volišče v Zemlju so v nedeljo, 12. marca, lahko zaprli že ob 7. uri zjutraj. Do takrat so vsi volUci iz te vasi opravili svojo državljansko dolžnost. Takoj za tem pa so se odpravili na delo: tega dne so namreč začeli delati' na cesti od Podzemlja do Grma, ki vodi skozi njihovo vas. Posodobitev 1.800 m dolge ceste je za vas, ki šteje le 22 hiš, vsekakor velika in težka naloga, toda prebivalci Zemlja ji bodo gotovo Kos, saj so se v vseh dosedanjih podobnih akcijah izkazali kot zelo splošna in tudi na težko delo in odpoved pripravljena vas. Da se bodo lotili tega dela, so se odločili lani jeseni. Na referendumu za samoprispevek konec januarja so bili vsi za. Vsako gospodinjstvo je za cesto prispevalo štiri do osem tisočakov; nekateri so prispevali celo več, kot je bila njihova obveznost, tako so zbrali okoli 190.000 dinarjev. S tem denarjem plačujejo strojno delo in potrebni material, vse fizično delo do priprave ceste za asfaltiranje pa so vaščani prevzeli na svoja ramena. Računajo, da bo vse, kar bodo s svojim delom in denarjem naredili na tej cesti, vredno kakih 600 tisočakov. Zemeljča-ni so že do sedaj pokazali res posnemanja vredno delovno vnemo: vsak dan delajo od jutra do noči; zjutraj gredo na cesto tisti, ki imajo takrat delo v popoldanski izmeni, tisti pa, ki ob dveh pridejo iz službe, se takoj odpravijo še na en „šiht“ — na cesto. Konec telefonskih težav? V Metliki je skoraj že pravi podvig, če kdo po telefonu v razumnem času pokliče Novo mesto, da o Ljubljani in drugih slovenskih in jugoslovanskih mestih sploh ne govorimo. Prav tako je iz drugih krajev po telefonu zelo težko dobiti Metliko. Zato ni čudno, da ta telefonija v Metliki povzroča precej slabe volje in hudih besed. Nič manjši namreč ni oroblem pomanjkanja telefonskih priključkov. So ljudje, ki imajo prošnjo za telefon vloženo že leto in dlje. Kaže, da bosta tako vprašanje slabih zvez kot pomanjkanje priključkov kmalu rešeni, vsaj tako so zagotovili na upravi novomeške PTT. Metliška občina je edina na območju novomeškega PTT, ki ima še tako imenovano končno avtomatsko telefonsko centralo in mora tako ves telefonski „promet“ preko Črnomlja. Pred kratkim so dobili vsa dovoljenja in soglasja, da bodo lahko v Metliki postavili vozliščno ATC, s tem pa bo Metlika dobila neposredno zvezo z Novim mestom in tako tudi z drugimi centri. To bo tako imenovana radio-rele-jna zveza preko antene na Mirni go- ri, ki bo omogočala 60 telefonskih pogovorov istočasno; sedaj pa je za Črnomelj in Metliko le 12 hkratnih zvez. Glavni projekt je že narejen, sedaj izdelujejo tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Prav tako je že plačana oprema za radio-relejne zveze, ki jo bo dobavila Iskra, veljala pa je 3,29 milijona dinarjev. Metliška telefonska centrala ima sedaj okoli 300 priključkov, kar je veliko premalo. Novomeška PTT je že lani z Iskro sklenila pogodbo o razširitvi te centrale za nadalnjih 400 priključkov, kar bo stalo 3,80 milijona dinarjev, sredstva pa so že zagotovljena. Vendar poudarjajo, da je taka razširitev centrale zelo zamudno delo in traja montaža opreme šest do osem mesecev. Novi naročniki bodo dobili telefonske priključke prihodnje leto ob takem času. A. B. Vaščani želijo, da bi njih°v? asfaltirano cesto slovesno odpf" v okviru praznovanja dneva b°.fj ca. Takrat bodo odkrili tu spomenik 18 padlim vaščan®1^ za katerega prav tako zbi^J prostovoljne prispevke. Ze^*” ljčani upajo, da jih bo metli*1'' občina podprla in za njiho'' cesto prispevala denar za asfal^ ranje, saj do sedaj vas Zemelj ^ občine ni dobila še nič. San» r so že marsikaj naredili za napf dek vasi. Tako so lani jese® svojim delom in denarjem nap® ljali 800 metrov glavne vod vodne cevi od Pozdemlja ® svoje vasi in danes ima vs|^ hiša v Zemlju vodovod. Kraj®, na skupnost jim pomaga, tor more. Za posodobitev ce> je prispevala 30.000 din. ^ Iz Zemlja se vsak dan vozi delo v Metliki 25 ljudi morajo peš do Podzemlja Grma, kjer jih pobere delavs avtobus. Ko pa bo cesta asfa1 rana, se bodo lažje potego^ 1 naj delavski avtobus pelje f skozi njihovo vas. A. BARTE, TELOVADNO IGRlS# PRI „BETI“ V metliški občini že dalj .j, poudarjajo, da je premalo odp^ telovadnih igrišč in da se šport .^j zato ne razvija tako, kot bi & lahko. V načrtu je gradnja^ telovadnih igrišč pri delovnih J, nizacijah oziroma v krajevnih nostih. Kaže, da bo prvo n* ^ igrišče pri poklicni šoli „Beti“> dj bodo začeli graditi letos. bodo atletsko stezo ter in naprave. Gradnjo bodo fina?fUfii» nnHienn Jnla TTVS in poklicna šola, TTKS in k' skupnost, najeti pa bodo mor®11 posojila. tu* Sprehod po Metliki SELITEV DPO - Prenovljeni prostori bivšega zdravstvenega doma so nared, da sprejmejo nove „stano-valce“. Te dni se namreč tja selijo do sedaj na različnih straneh „gostu-,ioče“ družbenopolitične organizacije, prostor pa so dobile tudi samoupravne interesne skupnosti, občinski Rdeči križ in knjigovodski center. POPOLDNE BREZ KRUHA - V Črnomlju popoldne lažje dobiš ptičje mleko kot kilogram kruha. Trgovci naročajo premajhne količine kruha, ker se boje, da jim bo ostal. Vendar je ta strah odveč, tako vsaj kaže izkušnja. Poleg tega bi Črnomelj moral imeti posebno trgovino, v kateri bi prodajali samo kruh in druge pekarske izdelke. ZDOMCI PREMALO OBVEŠČENI - Vsako leto znova na novoletnih sestankih z zdomci ugotavljajo, da so ti delavci na začasnem delu v tujini premalo obveščeni o dogajanjih v domači občini, lzato so v Socialistični zvezi sklenili, da bodo nekajkrat na leto izdali poseben bilten in ga poslali vsem zdomcem iz domače občine in jih tako seznanili z vsem, kar zdomce zanima. REKREACIJSKA LIGA - Črnomaljska telsnokulturna skupnost namerava organizirati tekmovanje v malem nogometu v občinski rekreacijski ligi. Osnovne organizacije ZSMS, delovne organizacije in drugi lahko svoje ekipe prijavijo do konca marca pri TKS. Računajo, da se bo prijavilo okoli 25 ekip. wmm, _ v = Razstava domače obrti Ob razstavi belokranjskih vin v Semiču na ogled tudi izdelki domače obrti V_ V okviru razstave belokranjskih vin, ki bo v Semiču od 29. aprila do 1. maja, bo prireditelj pripravil še eno zanimivo razstavo. Na ogled bodo izdelki belokranjske domače obrti. Prireditelj se je za to razstavo odločil tudi zato, da bi ugotovil, koliko nekdaj bogate domine obrti se je ohranilo do današnjega časa in obenem spodbudil tudi mlajše ljudi, da bi ohranjevali in razvijali lepo in tudi koristno domačo obrt svojih prednikov. Pripravljalni odbor poziva Belokranjce, naj se v čim večjem številu odzovejo in prijavijo izdelke domače obrti za to razstavo. Pokažejo lahko vse vrste prediva in domačega platna, ročno tkane vezenine (merkljanje, tkaničenjc, heklja-njc itd.), belokranjske narodne noše, pisanice, lutke, izdelke iz lecta, lončarske, keramične in druge izdelke. Seveda morajo biti izdelki izvirno belokranjski; če bodo ocenjeni kot kič, ne bodo dobili prostora na razstavi, ki bo v mali dvorani prosvetnega doma „Jože Mihelčič" v Semiču, odprta pa bo vsak dan od 9. do 19. ure. Prijave sprejema do 20. aprila pripravljalni odbor za ustanovitev Društva belokranjskih vinogradnikov v Semiču (Janko Bukovec). Vsak, ki bo prijavil svoje izdelke, naj tudi pove, koliko predmetov bo razstavljat Izdelke za razstavo bo odbor sprejemal 26. in 27. aprila, za prevoz na razstavo in nazaj pa mora poskrbeti vsak razstavljalec sam. Vsi razstavljeni predmeti bodo zavarovani in popisani, posebna komisija bo izdelke ocenila, tako da jih bodo lahko razstavljala tudi prodajali. Najlepši eksponati bodo prejeli priznanja in nagrade. RECITATORJI MLADINSKEGA KLUBA so pripravili recital poezije Ivana Minattija v prostorih mladinskega kluba nad Obrhom. Večer je lepo uspel, po končanem programu tura, nato pa še kulturna zabava. tsploh so mladi zelo razgibali svo- SPOMLADANSKEM dejavnost, odkar je za sekretarko pa je bil ples. Tako se dela: najprej kult ................ Nas irena" f lajnik, ki tudi sama pleše in poje pri mladinski folklorni skupini. UREDNIŠTVO ZA KULTUR-NO-ZABAVNE in javne oddaje RTV Ljubljana in delovna organizacija „Beti“ sta priredila javno radijsko oddajo Srečanje tekstilnih delavcev. V kviz tekmovanju so se pomerile ekipe Beti, Sukna Zapuže, Tekstine iz Ajdoviščine, Tekstilin-dusa iz Kranja, v programu pa so sodelovali: ansambel Union, Branka Kraner, Rajko Koritnik, Janez škof, Tone Fornezzi-Tof, Jože Papič in Pavle Jakopič. Oddajo so vodili: Milanka Bavcon, Saša Veronik, Milan Krapež, Dare Milič in Brane Dmitrovič. Režija je bila v rokah Gregorja Tozona. STAVBA BLIZU STARE LIPE NA Vinomeru je spet zaživela. Svojim poslovnim partnerjem razkazuje „Beti“ modele iz jesensko ^ kolekcije 1978-79. Kup« voljni, proizvajalec pa tudi, w .cvete, če že noče vzbrsteti &g] vrtu, nedaleč od nekdanje ” ske gostilne. — — M GRAJSKEM* SEJMU Moda ’ f je prejela delovna organizacij ti“ posebno priznanje P°?0ieKci za okusno in moderno * k. spalnih srajc in pižam. j jema zadnje čase na najraz sejmih najvišja priznanja, jim polni in kmalu bo treba novo, kajti ta bo vsak 9, S hna. Kaj nočemo, komisije » šniki imajo okus. KAŽE, DA ZA NEKA^ sebne gostilničarje v MetUK fljt predpis o pravočasnem kalov. V gostilno lahko PY,j \)K krepko po polnoči, stan°^ved0' a objektov pa vam lahko p" pe*',, jih nemalokrat zbudi P«®Tne.& tudi ob treh zjutraj, ce s u(jjp. neje. Tudi med tednom. * Qy rajo biti ponočnjaki na oe tih. Kako jih krvavooke H1 . - - • nam m sprejmejo sodelavci, J metliški tednih vprašuje INKOP: Letos velika investicija || Njen učinek se bo pokazal že prihodnje leto, ko bo IN KOP v primerjavi z lani _ proizvodnjo skoraj podvojil - večje serije D^JKOP Kočevje ima za letos v načrtu investicijo v višini 35 L,.J°f10v dinaijev. Zgraditi nameravajo novo 1.500 kv. m veliko Kinuco in 400 kv. m veliko avtomatizirano galvaniko s čistilnimi Pravami, razen tega pa še kurilnico ter posodobitev strojne preme. Dela se bodo začela predvidoma aprila, dokončali pa jih b0 kar pomeni, to tU(K promet. Morda železo odpeljali vsaj °s? (Foto: J. Rrimc) Drobne iz DNEVU žena - Dan b? v oicnKUl?1 v Kočevju, še posebej bNkom *eP° proslavili. Pred SS: m?. J® bilo pisano in predla-tu* Žena Jmo napačno vrednotiti E* in d’,P°P*vati> razsipavati s cve-BroJi®1?'" Vs' so sklenili, da ta dan z delom, ie L kot gostinskih lokalih manj oz. podjetjih in ^j imaš nogo vso pove- !$£žsodf?om ”ravbši' C*, in ml •’ da P moJa noSa Je vanjo zapičil vi- Poročali smo že, da je po prvih podatkih, ko še niso odšteli glasove zdomcev in prešteli glasove občanov, ki služijo vojaški rok, glasovalo 88,46 odstotka vpisanih volilcev. Po podatkih, ki upoštevajo ta dva popravka in so bili znani šele minuli petek, je za družbenopoh-tični zbor glasovalo 11.503 volilcev (od 12.276) ali 93,70 odstotka. Od oddanih glasov je bi- lo 10.935 za predlagano listo, 274 proti, 294 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Kočevja NEPRIJAVLJENE SELITVE -Volitve so minile. Potekale so ugodno in ob veliki politični zavesti krajanov. Volilne komisije pa so imele nekaj težav, predvsem z volilnimi imeniki. Zaradi tega se je razburjalo več volilcev, niso se pa zavedali, da so temu sami krivi, ker niso prijavili preselitve, kar so po zakonu dolžni, pa četudi se preselijo le iz ulice v ulico. Težave so bile tudi s tistimi, ki so na delu v tujini, pa svojega odhoda niso prijavili. Prijavljanju sprememb bodo morali v bodoče občani posvečati več pozornosti, sicer bo res treba poseči po kaznih. TOPLO VREME - Koledarsko bo nastopila pomlad v torek, 21. marca, 33 minut po polnoči. Tudi vreme se nam ponuja že kot pomla dansko, vendar se ni treba prenagliti z vrtnimi deli, le drevje bi lahko obrezovali. MRKNILO BO - Letos nam napovedujejo dva sončna in dva lunina popolna mrka. Pri nas bosta vidna samo lunina. Prvi bo že kar jutri, v petek, 24. marca: viden oo ob ugodnem vremenu, vendar samo v zadnji tretjini, in to od 19. ure dalje. Pri nas bo vzhajala luna že delno zatemnjena. skih konferencah Bevske novice NOVA TELOVADNICA — Na področju negospodarstva je bila lani gotovo poleg stanovanj in vrtca zelo pomembna tudi dograditev nove športne dvorane. (Foto: Drago Mohar) Veliki uspehi majhne občine Skoraj za tretjino uspešnejši kot leto prej Delovni ljudje in občani občine Ribnica so tudi ob letošnjem občinskem prazniku 26. marcu lahko ponosni na uspehe, dosežene v minulem letu. Na področju gospodarstva so povečali celotni prihodek na skoraj 1,6 milijarde dinarjev ali za 30 odstotkov v primerjavi z letom prej, dohodek za 29 odst. in čisti dohodek za 31 odstotkov, izgub pa ni bilo. proizvod je pora- 37 ' Družbeni | stel celo za 37 odst., izplačani čisti osebni dohodki so za 30 odst. večji, število zaposlenih je večje za 6 odst. (in znaša 2,383), povprečni osebni dohodek pa je večji za 22 odst. in znaša 4.478 din. Dohodek na zaposlenega je porastel za 30 odst, ekonomičnost pa le za odstotek. Organizacije združenega dela so precej investirale, čeprav ne- DARILA NAJSTAREJŠIM Ribniško društvo upokojencev je za dan žena obdarilo 14 svojih članic, ki so že dopolnile 80. leto. Za občinski praznik 26. marec pa bodo obiskali in obdarili nad 80 let stare moške, ki jih je 10. Društvo deluje za območje KS Ribnica, Dolenja vas in Velike Poljane. koliko manj, kot so predvidele. Inles je obnovil oknamo v Loškem potoku, „Riko“ je nakupil novo opremo, ITPP je gradil delovne prostore ter nakupil stroje in naprave, Donit je uredil sodobne sanitarije in garderobe, tozd Sukno je dogradil delovno halo, Eurotrans je nakupil nova vozila, tozd ZKGP Jelenov žleb in tozd Kooperacija sta gradila ceste in nakupila mehanizacijo, KZ je kupila nova vozila, Mercator pa je dogradil samopostrežno trgovino v Sodražici in pripravil vse potrebno za gradnjo trgovske hiše v Ribnici. V občini so delno ali v celoti uredili več vodovodov, raznih elektro objektov, asfaltirali so več odsekov cest in ulic, uredili in širili ceste, gradili kanalizacijo, nov televizijski pretvornik pri ortneškem gradu itd. Posebno pa so ponosni na zgrajenih 86 stanovanj oz. stanovanjskih hiš, na novi vrtec in telovadnico v Ribnici. Bazen pa je še v gradnji. Ribniška občina je torej v zadnjem letu zelo napredovala, zdaj pa že pripravljajo novo investicijo, ki bo koristila gotovo prav vsem občanom: gradnjo novega zdravstvenega doma v Ribnici. J. PRIMC Za zbore občinske skupščine in SIS so izvolili skupno 2.549 delegatov. Od tega je 24 odstotkov mlajših od 27 let in 33,5 odstotka žensk. Skupno je bilo izvoljenih 323 delegacij. V razne delegacije je izvoljenih skoraj polovica vseh članov ZK. V združenem delu so izvolili v delegacije 1.916 delegatov, kar pomeni, da je kar tretjina delavcev delegatov. V tej številki niso všteti kolektivi, ki štejejo manj kot 30 zaposlenih in I vsi predstavljajo delegacijo. Tudi pri teh volitvah so se j pokazale nekatere hibe, ki so se dogajale že ob prejšnjih volitvah. Predvsem gre za nepopolne volilne imenike, saj nekateri občani sploh niso bili vpisani v | imenike na območju, kjer stanujejo. Za to pomanjkljivost so v večini primerov krivi sami volila, ki niso prijavili spremembe bivališča. Včasih pa je prišlo do zapletljajev tudi zato, ker so se spremenila imena ulic in hišne številke; Vse to je v mestu za nekaj odstotkov znižalo volilne rezultate. O tem in drugih ugotovitvah ob volitvah so pred kratkim razpravljali tudi na pravkar minulih drugih temeljnih kandidacij-ah. Kmalu novi športni objekti Grade jih vojaki za svoje prvenstvo, dostopni vsem kasneje pa bodo J. PRIMC KOLIKO STANOVANJ? Iz poročila Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje o gradnji stanovanj v obdobju 1976 do 1970 povzemamo, da je bilo predlani zgrajeno 101 družbeno stanovanje, lani nobeno (po nekih drugih podatkih so bila zgrajena 3 stanovanja), letos pa bo zgrajenih 81 družinskih stanovanj, 730 kv. metrov poslovnih prostorov in kotlarna s skupno močjo 3,6 Kcal. V vsem srednjeročnem obdobju pa naj bi bilo zgrajenih 414 družbenih stanovanj, 1650 kv. metrov poslovnih prostorov in dve kotlarni. Gradnja objektov za 33. športno prvenstvo ljubljanske vojne oblasti, ki bo od 27. maja do 4. junija v Ribnici in Kočevju, poteka po načrtih. To so nam zagotovili ob nedavnem obisku. Na površini 38.500 kv. m v Ribnici delajo brez oddiha in ne oziraje se na vreme že vse od novembra lani. Stroji in ljudje se ne ustrašijo ne mraza ne snega, dežja in vročine. ZemljiSče v Ribnici so najprej očistili in uredili odvajanje vode, nato pa napeljali nanj okoli 30.000 kubikov raznega materiala. Zdaj ga utrjujejo in grade že tribune za okoli 1.000 ljudi. Doslej je bilo opravljenih za ta dela pribl 70.000 delovnih ur. Tu je treba 2graditi še garderobe, sanitarije, pripraviti površine za asfaltiranje, dograditi tribune in posejati travo. Vsa ta dela bi morala biti končana že okoli prvomajskih praznikov. Takrat bo tu zgrajeno nogometno igrišče s 400 m dolgo atletsko stezo, steza za tek čez ovire 2 x 120 m, igrišča za odbojko, rokomet in košarko ter še posebno vadi-šče. Na nogometnem igrišču bodo tudi tekmovanja v metanju bombe, diska, krogle in kopja ter skok v daljino in višino. Tudi v Kočevju že od novembra obnavljajo in izboljšujejo športni park. Nogometno igrišče in atletsko stezo so dvignili za okoli 70 cm, za kar so morali navoziti blizu 14.000 kubikov raznega materiala. Grade še igrišča za košarko, odbojko in rokomet. Za ta dela je bilo doslej potrebnih okoli 16.000 delovnih ur. V Ribnici bodo te dni začeli urejati še športne objekte okoli nove telovadnice. Tu bo 100 m dolga atletska steza, prostori za skoke v daljino, skoke s palico, metanje krogle, igrišči za odbojko in košarko ter tribune. Konec maja in v začetku junija se bo tu pomerilo 8 vojaških ekip v šestih športnih disciplinah. Srečanje naših vojakov bo prenašala tudi televizija. MILAN GLAVONJIC Program za praznik 24. marca ob 9. uri: Pohod v Makoše. ob 18. uri: Otvoritev razstave slik o boju Gubčeve in Cankarjeve brigade (Dom JLA). 25. marca ob 9. uri: Svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij (osnovna šola Loški potok. ob 9. uri: Odhod motorizirane kolone AMD v Loški potok in Jelenov žleb. ob 12. uri: Polaganje vencev k spomeniku na prizorišču bojev v Jelovnem žlebu. ob 15. uri: Sprejem borcev Cankarjeve in Gubčeve brigade v Domu JLA ter podelitev plaket »Jelenov žleb“. ob 19. uri: Rokometna tekma (športna dvorana Ribnica). 26. marca ob 9. uri: Košarkarski turnir (športna dvorana Ribnica). Ribniški zobotrebci EKIPE VADIJO - Ekipe prve medicinske pomoči mladih članov Rdečega kriza in mladine iz občine Ribnica obiskujejo te dni tečaj in vadijo. Najprej se bodo pomerile za naslov najboljše na svoji šoli oziroma v svoji sredini, 13. maja pa bo občinsko tekmovanje. Na pripravah in tekmovanjih ne bodo sodelovale ekipe prve medicinske pomoči iz KS oziroma enot dvilne zaščite. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bo danes, 23. marca, film »Veliki preobrat", 25. in 26. marca „Maratonec“, 29. in 30. marca pa „Amarkor“. Matineja bo 25. in 26. marca, predvajali pa bodo film „Zlomljena puščica". JE AVTOMAT POKVARJEN? -Del Prigorice, ki ima javno razsvetljavo, si z njo ne pomaga dosti. Vaščani pravijo, da sveti podnevi, ponoči pa ne, oziroma da se prižge šele po deseti uri zvečer, ko je ljudje niti ne potrebujejo več, ker že spijo. Menijo, da je avtomat, ki prižiga in ugaša luč, pokvarjen ali pa ni prav nastavljen. Radi bi tudi javno razsvetljavo od pokopališča do mostu, kjer je še ni. Opozarjajo pa še, daje sedanja električna napeljava zastarela in da bi jo bilo treba popraviti prej, preden se pretrga kakšna žica in ubije človeka. J. P. ob KRAJANI O JEZERU - O zajezitvi oziroma umetnem jezeru pri Prigorici sc Prjgoričani veliko pogovarjajo. Pravijo, da naj bo jez -če že bo - v redu narejen. Nekateri se namreč boje, da ne bi popustil, nakar bi voda poplavila vas. ZAMAŠENE RUPE - Ponikoval-ne jame na dolcnjcvaškem polju so zamašene s koruznico in drugimi odpadki. Krajani sami pravijo: „Naši očetje so rupe čistili, zdaj jih pa le mašimo.11 Ponikalnice oz. rupe je treba očistiti, nakar bo voda hitreje odtekala in bo manj poplav. medved odgovarja - Zakaj med nedeljskimi volitvami po Ribnici skoraj ni bilo zastav? — Ker so vsi hiteli na volitve in so mislili le na Volilno udeležbo, na zastave pa so pozabili. REŠETO .J,“" fTr iJP ■■■*■ 'j Jvgos/oi/£/vsx/ . Ar#or#4vtPo/?rmm ^ ,,,,MJ,,ttUU ..................'iiiSSSM wrmm U Dragi potniki! Predstavljamo vam novo Jatovofloto DC-10 — letalo, s katerim boste lahko potovali v drugi polovici leta 1978. OC-10 Je simbol sodobnega letala s širokim -trupom, v njem pa je 282 potniških sedežev. DC-10 Je pojem kakovosti in udobja, v letalu DC-10 se potovanje spremeni v oddih. JUGOSLAVIJA - ZDA RED LETENJA OD 1. APRILA 1070 JU 502 JU 500 JU 501 JU 503 707* 707* 707* 707* 3 1 5 2 6 4 FY FY LT - GMT± FY FY 10.00 10.00 d. BEOGRAD* +1 a. , ^ 10.15 10.15 10.45 a. ZAGREB* +1 d. 09.30 11.50 d. ZAGREB al 08.30 (2) (6) 11.00 a. LJUBLJANA +1 d. 09.15 12.00 d. LJUBLJANA a. 08.15 16.00 16.00 s , a, NEWYORK -4 d. 19.00 19.00 (3) (1/5) r (KENNEDV AP) ' (1/5> (3) Pojasnilo znakov 1 = ponedeljek 2 = torek 3 = sreda 4 = četrtek 5 “ petek 6 =■ sobota 7 «=» nedelja d = odhod letala a ■* prihod letala LT = lokalni čas GMT = čas po Green« wichu 707 = B-707 Za vse Informacije In rezervacije še obrnite na najbllijo agencijo ali na poslovalnico JAT, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340 ali 314-341. * = od 17. julija naprej DC 10 ' LICITACIJA Komunalno in gradbeno podjetje NOVOGRAD, Novo mesto TOZD GRADBENIŠTVO in STRANSKI OBRATI razpisuje javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1) kamionet KM V TIP 1600 Super B, letnik 1972 — nevozen | 2) kombi Zastava 430/K, letnik 1974, vozen -registriran za leto 1978 3) kamionet IMV TIP 1600 Super B, letnik 1970 — nevozen 4) kamion TAM 6500/Kipar, letnik 1972 v voznem stanju, registriran za leto 1978 5) motor za nakladač JCB 6) električna gradbiščna omarica 7) vibrirna plošča — pokvarjena 8) kombi Zastava 750/K, 2 kom., let. 1972 in 73 — nepopolna 9) kompresor FAGRAM TIP — 700, letnik 1970 — pokvarjen Licitacija bo v petek, 31. marca 1978, na dvorišču TOZD Gradbeništvo in stranski obrati, na Cikavi ob 10. uri. Pred licitacijo je potrebno položiti 10 % garancijski polog od izklicne cene. Prometni davek in stroške prepisov plača kupec. Kupnino je treba plačati pred prevzemom osnovnih sredstev. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen v sredo, 29. in četrtek, 30. marca, ter do 10. ure v petek, 31. marca, na Cikavi, kjer bodo vsa os. sredstva razstavljena in opremljena z izklicnimi cenami. „2lTO" LJUBLJANA TOZD PEKARNA DOLENJSKA PEKARNA ČRNOMELJ OBJ A VLJA prosto delo in naloge DIREKTORJA POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno politične vrline. Kandidati lahko vlože prijavo z dokazili v 15 dneh po dnevu objave na naslov: „ŽITO", Pekarna Črnomelj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. SGP »SLOVENIJA CESTE", n.sol.o. LJUBLJANA, TITOVA 38 (zaščitni znak) OB JA VLJA za delo v TOZD Nizke gradnje, gradbišče SEMIČ, prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA (za vnaprej določen čas do 1.12.1978) Pogoji: poslovni administrator ali delavka s končano osnovno šolo znanjem strojepisja in enoletnimi delovnimi izkušnjami. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema SGP ..Slovenija ceste", kadrovsko-splošni sektor, 61000 Ljubljana, Titova 38. A ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata ANTONA MARTINČIČA kmeta iz Hinje pri Krmelju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Hvala sosedom in vaščanom za pomoč, Metalni Krmelj, pevcem Svobode za žalostinke in Borisu Debelaku za besede slovesa. Sc enkrat hvala vsem, ki ste imeli našega očeta radi. Žalujoči: Tončka, sinova Tone, Jože z družinami, sestra Jožefa in drugo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je tiho za vedno zaspala naša draga mama ANGELA ČERNIČ rojena GORŠE Pokopali smo jo 27. februarja na pokopališču v Piranu. Žalujoči: sin Stane z družino in drugo sorodstvo Piran, Dragatuš, Kočevje ZAHVALA Ob prerani izgubi borca RUDOLFA PAVLIČA se iskreno zahvaljujemo ZB Dol. Toplice za podarjeni venec, pevskemu društvu in godbi, govornikoma Tonetu Strniši in Jožetu Godnjavcu. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Gradišče, Portorož, Trst ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ANTONA MARKLJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali vence in rože, nam izrekli sožalje in čutili z nami v tem težkem času. Vsi njegovi M V SPOMIN 29. marca mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi in ljubljeni sin TONČEK ZUPANČIČ z Jezera pri Trebnjem V trenutku, ko je najbolj ljubil življenje, ga je v 21. letu starosti prezgodnja smrt odtrgala od nas. Odšel si tako iznenada, da sc še vedno ne moremo sprijazniti s kruto resnico. Bolečina v naših srcih in spomin na tebe sta večna. Hvala vsem, ki sc ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Žalostni: mama, ata, brata France in Jože ter sestra Anica z družino TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 23. m. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 1 5.00 TV V ŠOLI: Naši umetniki v Francoske pokrajine, Pogovor * Tonetom Pavčkom - (Zg) 0.00 TV V SOLI: Francoščina -(Sk) 10.30 TV V SOLI: Risanka, Fizika '<&> 5.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg) 16-00 Šolska tv: sodobno naselje, Dobro videti in biti dobro ^en \l-lS POROČILA *p0 REKA SV. LOVRENCA, ?jdaja iz nanizanke Velike reke - B “■25 OBZORNIK j”-40 ZGODBE IZ KALEVALE ->8.50 TEHTNICA ZA TOČNO tehtanje - b Kar navadili smo se že, da nas °ddaje z gornjim naslovom vsak ^TEK, 24. III. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9-00 TV V SOLI: Ruščina, Od P^ka do petka, Zagreb - (Zg) Drugi prispevek bo učencem Postregel z nenavadno zgodbo: Na "e.0.00 TV V SOLI: Angleščina, fjsanka, Carigrad - (Bg) •5.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg) teden opozorijo na katero izmed naših vsakodnevnih navad oz. razvad. Televizijska tehtnica z nezmotljivo natančnostjo odtehtava resnico od laži, pravičnost od krivičnosti, zlasti pa opozarja na napake, brez katerih bi bil vsakdanjik mnogo bolj človečen. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TELEVIZIJA ZA KONEC TEDNA - B Druga oddaja bo uvodoma parodirala sodobno zabavno glasbo, skladatelje in izvajalce. Dalje se bomo lahko smejali malce čudno zastavljeni drami, ki z glavno temo, pozabljivostjo, smeši t. i. visoko družbo. Posrečen bo tudi navidezni dokumentarec o reji lepotic za razna tekmovanja, sledil pa bo kviz, ki je poln nesmisla. Oddajo bo končal protestni pevec s prostodušno izjavo: ,.Doslej sem za svojo glasbo trpel jaz, zdaj pa ste na vrsti vi.“ 20.35 KANALSKA DOLINA Dokumentarna oddaja bo prikazala življenje Slovencev v dolini, ki je bila po prvi svetovni vojni podar- 16.45 POROČILA 16.55 PARTIZAN:BOSNA, prenos košarkarske tekme 18.30 GOZDNE ZGODE IN NEZGODE - B 18.45 DEČEK DOMINIK - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IZVOLITE, KAR NAPREJ, zabavnoglasbena oddaja 21.05 KAM GRE QUEBEC? - B Sest milijonov kanadskih Francozov, potomcev Quebečanov, ki so jih pred več kot dvesto leti premagali Britanci, zadnja leta zmeraj bolj glasno zahteva daljnosežne družbenopolitične, gospodarske in še kakšne spremembe. Mnogi menijo, da je zaostritev že dosegla mejo, ki sproža vprašanje: biti ali ne biti Kanada, kakršna je danes? Razsežnosti quebeškega vprašanja bodo v tokratni oddaji Kanadskega mozaika osvetlili quebeški politiki in 1 I sobota, 25. m. © 1 ^trgovska hiša maximarkct Ljubljana POROČILA ZGODBE IZ KALEVALE, ^na nanizanka - B •15 S. Makarovič: KOSOV1RJA p LETECl ŽLICI, nadaljevanka - *-30 VRTEC NA OBISKU: PO-MD V DOLINI RIBNIKOV - B TEHTNICA ZA TOČNO Svitanje _ b 1° PISANI SVET: LETNI ČASI 445 MEDNARODNA OBZORJA: ‘e*orizem : .'-etudi gledalci pogosto negodu-lo" zaradi ponavljanja nekaterih 0 ®*j, bo tokratna ponovitev oddaje terorizmu povsem primerna, saj 'em ^ z dogodkom, ki je do aj/1eljev pretresel ne le italijansko, vso svetovno demokratično ^°st. Teroristična ugrabitev Alda Ijlifo-' Oddaja, ki jo je pripravila l^jT^nska televizija, govori o ideo-razsežnostih in družbenem ozadju terorizma v zahodnoevropskih državah. Te plati podtalne dejavnosti, ki je usmeijena zoper demokracijo, pa najbrž dopuščajo še hujša dejanja, kot je doletelo predsednika italijanske krščanskodemo-kratske stranke. Na posnetku: ubiti Morov spremljevalec. 11.25 ŠTUDIJ NA UNIVERZI: MATEMATIKA 11.45 POROČILA 15.30 POROČILA 15.35 RADNIČK1:BORAC, prenos nogometne tekme 17.40 OBZORNIK 17.50 KONJIČEK GRABAVCEK, film - B Eden od temeljev kulturne dediščine vsakega naroda je gotovo ljudsko izročilo in v okviru tega tudi pravljice. Na Slovenskem izide v knjižni obliki precej pravljic iz vsega sveta, pravljice sovjetskih narodov pa so zaradi duhovitosti in ljudske modrosti med najbolj privlačnimi. jena Italiji za njen vstop v vojno. Naš živelj pod Mangartom in Višar-jami na oni strani meje sc je pred raznarodovanjem boril z materinščino v družini in cerkvi ter slovensko pesmijo, preživljala pa ga je skopa zemlja. Z velikimi težavami so si Slovenci v Ukvah, Žabnicah ali Ovčji vasi priborili pravico do materinega jezika v šoli, dandanes pa se sprašujejo, ali bo prostora za njihov jezik tudi v novi italijanski šoli, ki jo gradijo v Ukvah. 22.10 TV DNEVNIK 22.25 J/GOSLAVIJA: JAPONSKA, posnttek hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B - B 23.35 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TVkole-dar - 17.45 Razgrete glave — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.35 Zanimivosti narave - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Od glave do pete - 21.15 Jugosla-vija:Japonska (prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B) - 22.40 Ženski spol, moški spol znanstveniki. Kaj se bo zgodilo jutri, o tem tudi oni lahko samo ugibajo, kajti spor med kanadskimi Francozi in anglosaksonskimi politiki, ki imajo v rokah večino kapitala, je vse preveč zapleten. 21.50 TV DNEVNIK 22.10 SERPICO - B 22.55 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit - 18.15 Obramba in zaščita - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Sodobniki: slikar Nikola Graovac - 22.00 M. Ruždjak: Kolo okrog Marka (glasbena oddaja) - 22.55 Zabavata vas Rita Moreno in Bruce Rorsythe - 23.45 Kronika festivala dokumentarnega in kratkega filma Morebiti kdo od gledalcev že pozna pravljico o prismuknjenem Ivanušku in njegovem zvestem konjičku Grbavčku, o njunih neverjetnih dogodivščinah pa o neumnem carju in njegovih podložnikih. Toda nič ne bo napak, če si bo pravljico ogledal še v obliki risanke. Posnel jo je režiser Ivan Ivanov-Vane, ki se je z risbo, besedilom in glasbo na ped približal pristnosti ljudskega izročila. 19.00 PAJKOVA MREŽA, oddaja za otroke 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanje in konec - B 21.00 TV ŽEHTNIK 21.30 TV DNEVNIK 21.45 625 22.25 JUGOSLAVIJA .'ROMUNIJA, posnetek hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B - B 23.35 POROČILA 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Feljton - 20.30 Jugoslavija:Romunija (prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B) PONEDELJEK 27. III. 2EdELJA, 26. IH. I® trgovska hiša maximarket Ljubljana l 4oPorocila H)XR ZA. NEDELJSKO DOBRO 77 *0: SREČANJE OKTETOV *Ž625 C^v. M- Kerstner: GRUNTOV-^Q.0n'f\lan'zanka - B S °Troci BREZ OTROŠTVA, 12,3a ^AFETA MLADOSTI 13 3ft S^ETIJSKA oddaja l3^c UROČILA l4-2sl^ŽEHTNIK pilni 0 M0RJE> film ''titanst- z 8°mjim naslovom je Po tez*ser Charles Frend po-?^.q? r°nianu Nicholasa Monsarr-i 20 Pripoved o konvoju ladij, ^je P°sadke se ob začetku 1 * dvCnV°^ne na -4 'tantiku spopadajo sovražnikoma: Nemci in m°rjem. V bitki za majhen otok branijo čast Velike Britanije, pri tem pa ne štedijo s hrabrostjo. Z očrtovanjem značajskih potez vojakov in prikazovanjem neizprosnosti narave je režiserju uspelo narediti film z dokajšnjo epsko širino, poznavalci pa trdijo, da vseeno ni bil kos pripovednemu izročilu romana z enakim naslovom. Glavne vloge igrajo Jack Hawkins, Donald Sin-den, John Stratton, Vigrinia McKenna in drugi. 16.20 POROČILA 16.25 JUGOSLAVIJA :SVICA, prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B (med odmorom ŠPORTNA POROČILA) - B 18.30 OKROGLI SVET 18.45 NASTOPA MIREILLE MATHIEU 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH, nadaljevanje in konec -B 21.05 POMORSKA IMPRESIJA -B Videli bomo dokumentarni film, ki ga je Rudi Klarič posnel na svoji poti okoli sveta. Gre za prikaz svetovnega in slovenskega pomorstva, utrinke o vsakršnih značilnostih tega področja gospodarstva pa je zabeležil sredi širnih morskih prostranstev in v raznih svetovnih pristaniščih. Sliko smiselno dopolnjujejo glasbeni vložki. Čeprav malce pozno, ljubljanska televizija posveča prikazovanje filma svetovnemu dnevu pomorstva (17. marec). 21.25 TV DNEVNIK 21.40 GLASBENA MEDIGRA 21.55 VOJVODINA:HAJDUK, nogometna reportaža 22.25 ŠPORTNI PREGLED 23.15 POROČILA 15.35 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.05 TV V SOLI: Matematika, Jegulje, Za pesmijo - (Zg) 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg) 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše -(Sa) 15.05 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg, Sa) 17.05 POROČILA 17.10 ČAROBNA ŽOGA, risanka -B 17.25 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 17.55 OBZORNIK 18.05 DA BOMO LAŽE ODLOČALI V drugi iz niza oddaj z gornjim naslovom bomo podrobneje izvedeli, kaj je skupni prihodek, oz. kaj TOREK, 28. III. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 10.00 TV V SOLI: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje - (Bg) 14.30 TV V SOLI, ponovitev - (Zg) 16.05 ŠOLSKA TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sadež 17.25 POROČILA 17.30 GLASBA PRED KAMERO -B 18.00 OBZORNIK 18.10 MALI SVET 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA -B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: KAJ JE SAMOUPRAVNI INTERES? SREDA, 29. III. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana l 8.35 TV V SOLI: Dnevnik 10, v Goranovem rojstnem kraju, Od Budve do Žabljaka, Literatura -(Zg) 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg) 17.25 POROČILA 17.30 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETECl ŽLICI - B 17.50 POTOVANJE V DEŽELO LUTK - B 18.10 OBZORNIK 18.20 NA SEDMI STEZI sc skriva za tem pojmom, s katerim se srečujemo pri uresničevanju zakona o združenem delu. Za nazor-nejši prikaz bodo poskrbeli delavci ajdovske tovarne Mlinotest. 18.15 STAROGRŠKA MATEMATIKA V okviru nanizanke Čas in računanje sc bomo tokrat seznanili z neprecenljivim deležem, ki ga je k razvoju matematike prispevala starogrška kultura. Videli bomo, kaj so v temelje današnje matematike vgradili misleci Tales, Pitagora, Platon, Evdoks, Evklid, Diofant in drugi, ki se niso ustavljali zgolj pri vnanjih pojavnih oblikah naravnih, torej tudi matematičnih zakonitosti, ampak so iskali in našli tudi vzročne povezave med pojavi. Se najbolj pa preseneča, da so do trajno veljavnih ugotovitev prihajali ob uporabi bornega inštrumentarija. To pomeni, da tudi v okviru skromnih tehničnih možnosti ni bilo ovir za človeški um. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SLOVENIJA 1973-1977 Pluralizmu samoupravnih interesov je E. Kardelj v svoji znani knjigi, ki predstavlja teoretično predkongresno gradivo, namenil celo poglavje, o tej temi pa so doslej govorili že številni znanstveni in drugi delavci. 20.50 M. Dabrowska: NOCl IN DNEVI, nadaljevanka - B Roman Noči in dnevi ni le najboljše delo pisateljice Marije Dabrowske (1892-1965), pač pa velja tudi za osrednji poljski roman med obema vojnama, saj idejno in slogovno nadaljuje tradicijo velikih del kritičnega realizma. Gre za kroniko življenja v času od poljskega poraza 1863 do prve svetovne vojne, se pravi v letih, ko se je poljsko plemstvo spreminjalo iz graščakov v meščane in izobražence. S pravo epsko širino je prikazana zgodovina dveh rodov izobražencev plemiškega porekla. Osnovno poročilo je v tem, da se časi in ljudje Med štirimi prispevki bomo lahko slišali aktualni komentar, seznanili se bomo z osnovami dviganja uteži, o svojih tekmovalnih nastopih pred letom 1970, o zadnjem svetovnem prvenstvu, na katerem je nastopil, ter o življenjski poti pa bo govoril Miro Cerar. 18.55 MOC ZBOROVSKEGA ZVOKA: NAZAJ V PLANINSKI RAJ - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: AMBASADORJI - B Film z gornjim naslovom je prvenec libijskega režiserja Mohameda N. Ktarija in je zanj dobil veliko pohval. Film je sestavljen iz več zgodb o sezonskih delavcih iz severnih afriških dežel, ki se znajdejo v neki pariški čertrti. Parižani jim niso vselej naklonjeni, zgodi se Enourna oddaja bo s pomočjo arhivskih posnetkov in sprotnega gradiva prikazala razvoj naše republike v času od 29. seje CK ZKS do izteka mandata zadnje skupščine in izvršnega sveta. Podrobneje bodo prikazane prednostne dejavnosti (energetika, promet, proizvodnja hrane), značilnosti spremenjenih odnosov v gospodarstvu ter uspehi na področju socialne politike in šolstva. 21.05 W. A. Mozart: IDOMENEO, opera - B 23.10 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije - 18.00 Dositejcve basni - 18.15 Od Budve do Žabljaka - 18.40 Ali ste vedeli? - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film - 22.50 Kronika MES spreminjajo, življenje pa neizprosno teče dalje. Vsebino tega življenja (ljubezen, skrbi, bolečine in celo smrt) je zajela tudi nadaljevanka iz dvanajst delov. Režiral jo je J. Antczak, v glavnih vlogah pa nastopajo J. Baranska, J. Binczycki, B. Ludwizanka, J. Traczykowna, E. Starostecka, J. Kmas in drugi. 21.50 IZ KONCERTNIH DVORAN 22.25 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Iz oči v oči - 20.50 Akcije - 20.55 24 ur - 21.15 V znamenju znanosti - 22.00 Zgodbe za lahko noč - 22.25 Kronika MES celo, da morajo zdomci pod pritiskom živeti v nekakšnem getu. V glavnih vlogah nastopajo poklicni igralci pa tudi sezonski delavci. Precej scen je nastalo v pravem zdomskem okolju, zato ima film tudi dokajšnjo dokumentarno vrednost. Igrajo M. Kouriet, J. Rispal, T. Kebaili in drugi. 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.45 MINIATURE: TADEUSZ BRZOZOWSKI -B 22.00 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda — 22.00 TV dnevnik PRVI RADIJSKI PROGRAM) t. . . .. ^ PETEK, 24. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Josip Ribičič). 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. C Remic: Mehaniziranost gozdne proizvodnje). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oadaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05—4.30 Nočni program. SOBOTA, 25. HI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Svetovna reportaža. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. T. Brodnik: Dolgost kalivosti semena). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Majdo Sepe. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Srečanje (kviz). 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 26. III. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske zbori pred mikrofonom. 14.30 NaS jjoshišalci čestitajo in poz_dravljajo. proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (M. Dražič: Lazar spod klanca). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Valjavec: Poezije). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 27. ID. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekai. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Dr. T. Tanjšek: O redčenju sladkorne pese). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski i pred oslusalci Kulturna kronika. 18.05 fzro-čila tisočletij (Ljubezenske ljudske pesmi). 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Avgusta Stanka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (T. Šalamun: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 28. ID. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dipl. vet. j. Bergant: Kako skrajšati poporodni premor pri kravah). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Pota sodobne medicine. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Dobrepolje na Dolenjskem). 20.30 Od premiere do premiere. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Lewis: Olivier Lutkins). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 29. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Žunko vič: Vzdrževanje domače sorte rži okta). 12.40 Holandske pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasoene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske 51asbe. 19.45 Minute z ansamblom ožeta Privška. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (O. Župančič: Ivanič in pavijan). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 30. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (L. Kastelic: Vrednotenje čebelnih družin med letom). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori (prof. J. Gradišnik). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer . domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Znanstvena fantastika). 21.40 Lepe melodije. 22.20 V svetu fantazijskih skladb. 23.05 Literarni nokturno (M. Grujič: Vse pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. ZAHVALE tedenske 333 TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 23. marca - Oton Petek, 24. marca - Gabrijela nka Sobota, 25. marca - Minka Nedelja, 26. marca - Velika noč Ponedeljek, 27. marca -Rupert Torek, 28. marca - Ivanka Sreda, 29. marca - Ciril Četrtek, 30. marca - Branko LUNINE MENE 24. marca ob 17. in 20 min.: ščip BRESTANICA: 25. - 26. amer. film. „Kazen na planini Eiger." BREŽICE : 24. - 25. amer. bar. film „Čmi ščit Folvorta" 26. - 27. franc, barvni film „Strah nad mestom" 28. - 29. amer. barvni film „Reka brez vrnitve" ČRNOMELJ: 23. 3. britanska komedija „Alfie darling" 26. 3. hongkonški film „Karate v službi Interpola" 28. 3. ameriški risani film „Paja Patak in pajdaši" KRŠKO: 25. - 26. nemški film „Winettou in Apači" 29. 3. amer. film „99,5 % mrtev" MIRNA: 25. 3. „Afriška zveza" MOKRONOG: 26. - 26. amer. film „Taksist“ NOVO MESTO: 21. - 23. amer. akcijski film „Trije neustrašni" 24. — 37. j ........... . amer. pustolovski film „Gusar z Jamajke" RIBNICA: 25. - 26. ital. barvni film ..Polnočne strasti" TREBNJE: 25. - 26. vojni film „Vrhovi zelene gore" SLUŽBO DOBI IŠČEM mlajšo upokojenko za nego a C................. in pomoč bolni upokojenki. Stanovanje in hrana v hiši, plačilo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod „NUJNO“. TAKOJ ZAPOSLIM KV avtokle- parja, tudi brez prakse. Plača po dogovoru, stanovanja ni. Ponudbe na naslov: Janez Kuhar, Mokro- nog 87, telefon (068) 82-768. SPREJMEM KV ali PKV sliko-pleskarja v redno zaposlitev. Branko Simončič, Gradenje 7,68220 Šmarješke Toplice. ZAPOSLIVA KV zidarja, PK zidarja in dva NK delavca. Plača dobra. Z i d a r s t vo-f a s derstvo Lado-Martin Klavs, Brezovo 7, 68283 Blanca. IŠČEMO pošteno natakarico. Hrana in stanovanje v hiši, osebni dohodek po dogovoru. Gostilna Šinkovec, CKŽ 97, Krško. SLU2BO IŠČE J VZAMEM v varstvo otroka. Našlo v v upravi lista (1016/78). STANOVANJA IŠČEM neopremljeno sobo s kopal- nico in možnostjo kuhanja. ' islov Poseben vhod. Naslov v upravi lista (951/78). DEKLE najame opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe na telefon 23-604. V BLIŽINI Novega mesta nujno potrebujeva sobo s kuhinjo. Plačava za 1 leto vnaprej. Ponudbe pod,APRIL". ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom in kopalnico dekletu, ki dela izmenično. Naslov v upravi lista (1037/78). Motorna vozila PRODAM R 4, letnik 1974, prevoženih 66.000 km. Cena ugodna. Drago Pavlin, Brezovica 2, Šmarješke To ilice. PRODAM traktor Porsche (38 KM) 54. PRODAM strirani 22 DOLENJSKI LIST PRODAM avto spaček, letnik junij 1975, prevoženih 24.000 km, dobro ohranjen. Informacije po telefonu 22-743. PRODAM ŠKODO ŠL 100, letnik 1970, dobro ohranjeno in opremljeno. Ogled vsako 5opoldne ter soboto in nedeljo, ože Pečnik, Šentlenart 52, Brežice. PRODAM 125 P, letnik 1976. Verbič, Mestne njive 5, Novo mesto. PRODAM BCS kosilnico ter traktor Maser Ferguson (42 KM), vse odlično ohranjeno. Franc Kerne, Gor. Globodol 11, Mirna peč. PO UGODNI ceni prodam nov traktor UniversaL pogon na vsa štiri kolesa. Naslov v upravi lista (979/78). PRODAM traktor Zetor (65 KM) s kabino (900 delovnih ur). Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice. PRODAM VW 1200 starejši tip, motor 1973, neregistriran, lahko na kredit ali ček. Naslov v upravi lista (986/78). UGODNO prodam NSU 1200, 171...................... letnik 1971. Nad mlini 52, telefon 23—366. PRODAM traktor Ursus 35. Alojz Mahnič, Sela pri Zagorici 5, Mirna peč. PRODAM fiat 850, karamboliran. Lado Kukec, Kostanjevica. FIAT 1300, letnik 1972, registriran do osmega meseca 1978, prodam za 10.000,00 din. Naslov v upravi lista (995/78). PRODAM traktor Ursus, star 2 leti. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič pri Trebnjem. PRODAM NSU 1000, registriran do decembra 78. Ogled vsak dan popoldne. Bozovičar, Prečna 25 a, Novo mesto. UGODNO prodam karamboliran NSU 1200, skupaj ali po delih. Informacije: Karel Kolman, ier dobrem stanju. Unetič, Sajevce, Kostanjevica. ŠKODO 110 L, letnik 73, ugodno prodam. Jože Gliha, DoL Toplice 46. PRODAM fiat 750, letnik 1972, v dobrem stanju. Ogled vsak dan Rudi Papež, Potov vrh MOSKVIČA 408, regi-do 26.11.1978. Martina Gričar, Rumanja vas 37, Straža. PRODAM zastavo 101, letnik 1973, in enoosni traktor maček s prikolico in priključki (grablje, freza). Janez Potočar, Vel. Bučna vas 13. UGODNO prodam tovorni avto MAN 520 v voznem stanju. Mirko Štukelj, Ivana Roba 30, Novo mesto. PRODAM zastavo 750 v voznem stanju, letnik 1973. Joakin Nad, Zagrebška 6, Novo mesto. PRODAM skoraj nov moped Tomos 14 TLS. Avtokleparstvo, Mokro- POC^NI prodam škodo, letnik 71, v voznem stanju. Jablan 24, Mirna peč. PRODAM skoraj nov osebni avto škoda 110 R coupe. Jože Jurak, DoL Kamence 2 a, Novo mesto. PRODAM vinogradniški traktor Nibi (25 KM), z obračalnim om in branami. Rozman, vrh, Mirna peč. PRObAM traktor Nibbi (35 KM), pogon na 4 kolesa, hidravlični volan in z dvobrazdnim plugom. Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč. PRODAM traktor Univerzal (42 KM) v dobrem stanju. Franc Lužar, Strelac 3, Šmarješke Toplice. PRODAM NSU 110, letnik 1967. Janez Zakrajšek, Mirana Jarca 19, Novo mesto. PRODAM motor MZ 175. Češča vas 28, telefon 23-335. PRODAM zastavo 101 L, staro dve leti. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zdravko Tekstor, Lešnica 1, Otočec. POCENI prodam Gokart. Telefon 23-529. PRODAM FIAT special 850, letnik 1971, v dobrem stanju. Cena 25.000,00 din. Rafko Švigelj, Pod goro 9, Krško. pri Podgradu, Stopiče. PRODAM škodo, oktober 1972. PRODAM PRODAM malo rabljene Maraton za 4.500,00 din. Karel Cugelj, Vel. Mraševo 4, Podbočje. UGODNO prodam nove fergu- Simo Vrlinič, Bojanci ‘ PRODAM dele za škodo 1000 MB. sonove Bojanci pluge. Simo Vrlin 35, Vinica-Čmomelj. Branislav Letič, Mali Slatnik 16 a, Novo mesto. PRODAM brejo kravo. Bršlin 1, Novo mesto. PRODAM belo oblekico, čevlje in torbico za 12 do 13-letno dekle za birmo. Naslov v upravi lista (1047/78). VOZNO kravo, brejo 9 mesecev, rodam. Vrhovšek, šutna 30, prodam. Podbočji :je. Florjanska 46, Sevnica. V dopoldanskem času lahko tudi po telefonu 81-198, Tovarna konstrukcij, Sevnica. PRODAM PZ 125, letnik 1975, reg. do februarja 1979, 37.000 km, dobro ohranjen. Telefon 76-164. PRODAM FIAT 1300. Anton Derganc, Cešča vas 4, Novo mesto. PRODAM Opel kadet karavan, letnik 1973, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Jože Papež, Pod Trško goro 67, Novo mesto. PRODAM AUDI 60 L, letnik 1970. Ogled možen v četrtek, 23. t. m. ah informacije po telefonu 84-902. Branko Simončič, Gradenje 7, Šmarješke Toplice. PRODAM FIAT 850, letnik 1970. Crnčič, Koštialova 27, Novo mesto. UGODNO prodam tri leta rabjen traktor (englež. Mauser ferguson) s kabino, koso in dvobrazdni obračalni plug. V račun vzamem ček za gradbeni materiaL Ogled: Pišece št. 57 pri Brežicah. PRODAM traktor Ursus (35 KS) v dobrem stanju, s 400 delovnimi urami. Alojz Lenarčič, Pristava 8 idu PRODAM rovokopač Ferguson, letnik 1970. Oglea pri Mesojedcu, Mršeča vas 1, Šentjernej. PRODAM obe košnji v Starem bregu pri Brhovem. Jože Gorenc, Brusnice 2. PRODAM globok otroški voziček. Informacije po telefonu 23—236. PRODAM 2000 kg sena. Jože Janc, Lešnica 6, Otočec. PRODAM, motorni kosilnici BCS in Rapid 101 v dobrem stanju. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto. PRODAM dve ovcL Rozman, Goriš- ka vas pri Mirni peči. VM dobro ohranjeno kosilni- PRODA co Alpina. Štefan Rozman, Vrhpeč 17, 68216 Mirna peč. PRODAM BCS kosilnico na petrolej, skoraj novo, zastavo 750 (letnik 1976) in mlatilnico s popolnim čiščenjem. Tone Gri-vec, Globodol, Murna peč. PRODAM 14-colski gumi voz in peresni voz v dobrem stanju. Franc Rolih, Gor. Suhadol 9, Brusnice. PRODAM obračalnik za BCS in kotel za žganjekuho. Anton Mrak, VeL Brusnice 46, Brusnice. PRODAM televizor Diplomat, anteno, stabilizator in diatonično harmoniko. Kastrevc, VeL Bučna vas 29. PRODAM malo rabljeno kostanjevo kolje za _ vinograd. Slapničar, Cegelnica 23, Novo mesto. ZELO UGODNO (za 1.500,00 din) prodam dve postelji (zakonski), dve nočni omarici, dve posteljni žimnici in tridelno sobno omaro. Ogled možen vsak dan od 10. ure dalje. Olga Černigoj, Sevnica, Prvomajska 5. PRODAM po ugodni ceni 6 mesecev staro diatonično harmoniko znamke Stahel Avstrija. Ponudbe na naslov: Branko Novak, Črešnjice 38/a, 68263 Cerklje ob Krki. PRODAM 15-colski nov gumi voz. Franc Žibert, Lukovec, Boštanj. PRODAM prikolico za prevoz živine. Marjan Lah, Okrog 20, Šentrupert. PRODAM obračalnik za BCS. Rudi kupim Šimič, Jerebova 12. POCENI prodam avto Austin maxi in zastava kombi 430 K. Brane Jerman, Novo mesto, Prešernov POSEST grablje |r6a ^ orni KUPIM mali traktor 15-21 KS. Guštin, Križevska vas 10, 68330 Metlika. KUPIM motor za VW 1200, starejši letnik ali prodam karoserijo. France Nemanič, Rakovec Metlika. KUPIM zaprt obračalnik za konjsko vprego. Anica Jakolič, Vrhje 68, 68258 Kapele. KUPIM koso in grablje za traktor Ursus, lahko starejše. Navedite ceno. Anton Bine, Griblje 48, Gradac. KUPIM plinski številnik s plinsko pečico. Naslov v upravi lista (948/78). PRODAM gradbeno parcelo na želez, postaji Mirna peč. Elektrika in cesta poleg. Naslov v upravi Usta (973/78). PRODAM 27 arov parcele na lepi sončni legi, primerno za vinograd na Zajčjem vrhu. Oglasite se pri Stopič NA LEPEM kraju v Artičah blizu Brežic prodam hišo, primerno za vikend, podkleteno, s 60 ari zemlje. Lepa lega za vinograd. Pojasnila dobite pri Mihu Pres-karju, Pavlova vas 68 pri Pišecah. PRODAM novejšo zidanico v Straški gori z nekaj zemlje in trtami. Naslov v upravi lista (999/78). PRODAM vse njive, gozde in vino-rade. Interesenti naj se zglasijo '6. in 27. marca 1978 pri Jožetu Slaku, Šmaver 22, Dobrnič. UGODNO prodam 25 arov njive ob cesti zraven vasi Dol. Skopice. Ana Piltaver, Krška vas 8. PO UGODNI ceni prodam v bližini železniške postaje Semič parcelo, primerno za vikend. Ogled v soboto, 25. marca, ob 14. uri. Zvone Tkalec, Sadinja vas 4 a, Semič. PRODAM vinograd in parcelo za zidanico (12 a) v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi, Janez Gothb, Luterško selo 5, Otočec. V TRŠKI GORI na najlepši sončni legi prodam parcelo 60 a z mladim vinogradom na žici in zidanico najboljšemu ponudniku. Elektrika, voda, dostop z avtomo- bilom. Naslov v upravi lista ali na 41458. telefon (061) 41 Povše, DoL Podboršt 8, Mirna peč. PO ZELO ugodni ceni prodam navadno tritonsko harmoniko. Janez Jereb, Grupa 5, Šentjernej. PRODAM sadike za živo mejo. Dragomir Pokorny, Drejčetova pot 11. UGODNO prodam konjske grablje Sonce 3. Ivan Jereb, Gruča 5, Šentjernej. PRODAM 500 kg mrve. Jožefa Muhič, Gor. Lakoviče 3, Novo mesto. PRODAM 4 t bukovega oglja. Rudi NahtigaL Trebelno 32, Mokronog. MANJŠI VINOGRAD v Bclinju nad Bušečo vasjo prodam. Informa- cije dobite Čatež ob Savi 65. PRODAM novozgrajeno stanovanjsko hišo v Kostanjevici na Krki, Gorjanska cesta, n. h. Zgrajena je prva plošča, material za elektrika, voda urejena, 'laslov v upravi lista (993/78). PRODAM gozd, 3 km od Črnomlja proti Čudnemu selu ob kamionski cesti, v velikosti 1 ha 24 arov 50 m2. Je precej zaraščen in odmerjen po geometru. Informacije dobite pti Janku Muellerju, gostilna Loka, Črnomelj. PRODAM vinograd z zidanico pri Hmeljniku na sončni leg L Dostop z vsakim vozilom, elektrika in voda v bližini Naslov v upravi lista (1055/78). PRODAM parcelo, primerno za gradnjo, v Šentjerneju. Ponudbe pod „UGODNO . PRODAM travnik v Maharovcu v velikosti 30 arov. Parcela je zazidljiva. Ivan Ban, Pod Trško goro 10, Novo mesto. RAZNO KMEČKI FANT (37) išče dekle za skupno življenje. Imam veliko mehanizirano kmetijo v Posavju. Diskretnost zajamčena. Ponudbe Diskretnost zajame pod „DRUŽINA“. IŠTRUIRAM na domu kemijo za osnovne in srednje šole. Naslov v upravi Usta (952/78). POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Oddam hišo s 15 sobami (po potrebi s 30 sobami, jedilnico, kuhinjo, parkirnim prostorom) za letni dopust v Bibinjah pri Zadru, oddalje- no 10 m od morja. Božo Kero, Bibinje 60/B pri Zadru. & FRANC ROLIH iz Gor. Suhadola 9 V SPOMIN HIŠO ali zazidljivo parcelo v Novem mestu ali okolici kupim. Ponudbe Ob boleči izgubi našega moža in očeta ter starega očeta FRANCETA MAKŠETA iz Mirne peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem. Posebno se zahvaljujemo Amaliji Zajc in Ani Progar za vso požrtvovalnost ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sinova Ludvik in Anton, hčerka Milena z družinami in hčerka Ana V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric na Dolenjski list pod ,,GOTO-VINA-PREPIS" Franciju Judežu, Zajčji vrh 9, iče. ROLETE in žaluzije vseh vrst vgrajujem. Za svoje izdelke dajem 2-letno garancijo. Prav tako je zajamčeno nadaljnje vzdrževanje vseh izdelkov. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem zopet redno začela delati v novoimenovani AvtonegovalnicL Parkirni prostor za čakanje na želeno storitev preskrbljen. Martina Zajc, v Ulici talcev, Na žago 1. Se priporočam! Telefon 22-415. Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, posebej še najbližjim sorodnikom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izraze sožalja, za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za častno spremstvo in ganljive poslovilne besede članom ZB Gabrje, katerega član je bil pokojnik. Hvab župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Franc in Jože ter hčerka Marija z družinami in drugo sorodstvo Dne, 12. marca smo za vedno izgubili drago mamo, staro mamo, sestro in teto SLAVKA TURK in MAJDA JURŠIČ iz Črmošnjic 31 opozarjava MARIJO PAVLIČ, Črmošnjice 32, naj preneha obre- —r —j - - kovati naju in najini družini. Le tega ne bo upoi sodno preganjali. :evala, jo bova JOŽEFO ŠTRAVS iz Muhaberja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji potu Posebna zahvala sosedom. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Dragica z družino, brat, sestri in drugo sorodstvo ALOJZ !>OVŠE, Vel. Poljane 8, Škocjan, prepovedujem paš° kokoši in živine ter delanje kakršnekoli škode po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, g® bom sodno preganjal. JOŽEFA MUHIČ, Gor. 3, Novo mesto, prepovedujem vožnjo in oranje s traktorjem P° moji košenici. Kdor tega ne bo moji košenici. Kdor tega — upošteval, ga bom sodno pre- VIDE STRUNA, Potov vrh 20, Novo mesto, prepovedujem hojo po moji njivi v Ladiscu. Kdor tega DOBRI in ljubljeni mami ANICI MATKO iz Gaberja 85 želimo za njen 74. rojstni dan veliko sreče in zdravja hčerki Rezka z možem Tonetom ter Anica, vnukinji Tadeja in Tončka z Bojanom. DRAGEMU možu in očetu STANKU PUNGERČARJU iz Gruče pri Šentjerneju za njegovo a mlad vse najlepse in mnogo srečnih ter zdravih let v lalinjei Tončka, sinova'Stanko ih Tone z nadaljnjem življenju želijo: žena družinama, hčerka Milena z družino, sinova Lojze, Jože in hčerka Jožica ter pet vnučkov, ki starega ata toplo poljubljajo. DOBRI in zlati mami TEREZIJI RAVBAR z Rateža 42 za 70. rojstni dan iskreno čestitajo in ji ...................tim želijo še mnogo zdravih in srečni! let ter dobro počutje v novem domu: hčerke Sbvica, Elica in Marija ter sinovi Rudi, Janez, Jože in Stane z družinami. ne bo upoštevaL ga bom sodno preganjal. ANA NOVAK iz Šentlenarta št. 78, Brežice, preklicujem kot neresnično vse, kar sem dab objaviti v rubriki OBVESTILA, pod naslovom 19. FEBRUARJA, v Dolenjskem listu št. 10 z dne 9. marca 1978 proti oz. na račun ANTONA TOMŠETA iz Čateža. Obža: lujem žalitve, storjene proti njemu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona, oz. da se tega ni poslu žiL JOŽE ZAGORC, Paha 2, Otočec, prepovedujem vsakomur uporabo nove poti skozi vinograde v Rišev-dh. Vožnja je dovoljena samo za Franca Jožefa, Jožeta Prešerna ter Jožeta Kuplenika. FRANC KARLIČ, Dobrnič 10, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in travniku pri Dobrniču. Kdor tega ne bo upoštevaL ga bom sodno pre-ganjaL 1^OBVESTI LA ■ OPOZORILO D ROLETE vseh vrst in žaluzije proda-montiramo. Naročib jamo sprejema Tončka Janžekovič, Cvetličarna, Črnomelj, telefon: 76-582. PONOVNO opozarjam MARIJO EN, Verdun 7, Stopiče, ha s svojimi klevetami, me za vedno pusti pri i protnem primeru bom primorana iskati pravice na sodišču. da preneha s svojimi klevetami, ter da me za vedno pusti pri V nasprotnem primeru bom pri- i miru. Vera Kralj, Plemberk 6, Stopiče. r. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata IVANA ŠTURMA iz Gradca se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Žalujoči: žena, sin in sorodstvo DOLENJSKI LIST 19. marca je minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče in stari oče KAREL RIBIC upokojenec iz Črešnjic pri Trebelnem Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in mu prinašate cvetje, prisrčna hvala! Vsi njegovi IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured- jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Drago Rustja. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na; ročnina 198 dinaijev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnapreJ - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (°z; ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32000-009-8-9. = OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določen* strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm “* prvi strani 250 din. - Vsak mali ogbs do 10 besed 45 din, vsa* nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge ogbse in oglase v barvi ve« do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 — Na podlagi mnenj" sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1 se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizv dov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, UU« talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 680 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611- Nen ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stave > filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi , tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. _ Št. 12 (1493) - 23. mnrea ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ANE FRANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Posebna hvala delovnim organizacijam: Industriji obutve Novo mesto, Kolodvorski restavraciji Novo mesto, Zdravstvenemu domu Murska Sobota, kolektivu osnovne šole Vodice nad Ljubljano, tovarni „Krka“ in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Najlepša zahvala pevskemu zboru iz Šentjerneja ter obema duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste se od pokojne mame poslovili na domu in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dol. Stara vas, Novo mesto, Martjanci, Vodice pri Lj., Pristavica, Drama ZAHVALA V ljubljeni domači zemlji počiva naš dobri ata JOŽE MARJETIC iz Štrita pri Bučki Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti in nam v teh težkih dneh nesebično stali ob strani in izrekli sožalje. Prisrčna hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za neumorno in vztrajno pomoč ter lajšanje trpljenja. Topla zahvala sotovarifem iz gasilskega društva in predstavnikom krajevne skupnosti Bučka za tolažilne besede in organizacijo pogreba, župniku Vidicu za opravljeni obred, tovarišu Engelsbergerju za poslovilni govor, pevcem iz Škocjana za ganljive pesmi. Hvala delovnima skupnostima in sodelavcem IMV Novo mesto ter TE Brestanica, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskreno sočustvovanje in pomoč. Vsi njegovi: žena Antonija, otroci Jožko, Jurček z Jožico, Darinka, Zdenka, Vinko in Štefan z družinami, sestra Nežka in brat Lojze z družinama Štrit, 20. marca 1978 ZAHVALA 16. marca nas je v 26. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mamica, sestra in teta JOŽEFA MIHALIČ Podhosta 2 a, Dolenjske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in darovali vence, izrekli sožalje in spremili pokojno na zadnjo pot. Hvala tudi članom kolektiva Novoles in GG Straža, godbenikom in duhovniku iz Dol. Toplic. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerka Judita, mama, sestre, bratje in drugo sorodstvo w V SPOMIN Nepričakovano, mnogo mnogo prezgodaj naju je zapustil ljubi sin DRAGO MIRTIČ Sela pri Straži 25. marca bo minilo eno leto, odkar te, ljubi sin Drago, ni. Tvoja mama z bolečino v srcu zdaj trpi. Žalost, bolečina v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz kot ti zdaj, vgrobu spala. Najlepša hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Prežalostna mama in ata ZAHVALA Ob dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stric PETER FRICE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, cvetje in vence, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB in njenim članom, ki so organizirali pogreb in se z ganljivimi besedami poslovili od pokojnika pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Amalija, hčerki Marija in Ema, sin Peter in drugo sorodstvo V SPOMIN 17. marca je minilo tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni sin, očka, brat in stric FRANCIVERDERBER Mlaka pri Kočevju Spet bo prišla pomlad, katero si tako ljubil, a tebe ni, Franci. Ne moremo verjeti, da ti je bila kruto pretrgana nit mladega življenja. Vedno si v naših mislih. Vsem, ki se ga še spominjate, prisrčna hvala. V žalosti tihe bolečine: mama, ata, hčerka Darja, sestra Nada z družino ZAHVALA V 74. letu starosti je 12. marca nehalo utripati bolno srce naše ljube mame, žene FRANČIŠKE ŠMIT iz Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za kakršnokoli pomoč. Hvala vsem za podarjene vence, cvetje, vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. Prisrčna hvala tov. Kočevaiju, Zupancu ter župniku za opravljeni obred in slovo pri odprtem grobu. Se enkrat izrekam prisrčno hvalo vsem, tebi, ljuba mama, naj bo mili dom, kjer boš večno počivala. To so želje sina Francija. Žulajoči: mož Franc, sinova Justin in Franci z družinama, hčerka Albina, Milka z družinama in družina Štancar ter drugo sorodstvo IT' V SPOMIN 20. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra FANI PETEK Mrtvice 7 pri Stari cerkvi Težko se je vživeti v misel, da te ni več med nami. Tih in pust je brez tebe dom, katerega si tako ljubila. Bolečina v naših srcih bo trajna. Hvala vsem, ki obiskujejo tvoj grob, ti prižigajo sveče in prinašajo cvetje. Žalujoči: mož, hčerka z družino, sin z družino, sin Franc in sestre V SPOMIN 11. marca je minilo žalostno leto dni, odkar te, ljuba hčerka, mamica, sestra MARIJA TANKO roj. KLUN med nami ni. Za vedno si nas zapustila, v srcih pa je ostala velika bolečina. Naš dom je brez tebe pust in prazen. Vsi njem ' Jaz sem imela posla v kuhinji in v hlevu, pa nisem precej opazila te neumnosti. Krohot in vrišč ljudi mi naznani, da se mora goditi na cesti nekaj posebnega. Grem gledat. Uboga žival se mi je smilila. Psa in mačko odvežem, Gregca pa pritiram domov in se mu zagrozim, da ga bom zatožila tebi. On pa mi gleda prijazno v oči, kakor da bi se ne bil nič pregrešil, in pravi: ,Kaj ne, da nie ne boste zatožili, če bom zdaj priden? ‘ Ne smeš zmerom noreti, moraš delati tudi kaj takega, kar bo ateju všeč, da te bodo radi imeli.' Gregec pravi: ,Kadar ata zvečer domov pride- jo, vselej vprašajo, kje je zajec, da si izujejo čevlje. Najprej grem iskat zajca, da jih bo čakal tu pri peči. Potlej bom pa dejal na kadunje tobak, da si ga bodo precej lahko nabasali, ne pa šele povpraševali, kje je mehur. Zraven mehurja bom pa položil še škatlico klinčkov in fajfo. Vi pa le povejte, da sem jim jaz vse to pripravil, pa dobro vem, da ne bodo nič hudi name’“ - O tej povesti se je jel Andrej na ves glas smejati, postal je tako dobrovoljen, da je kar priskakoval in se vrtil, kakor da pleše. Prav rad je imel sicer tudi Mihca in Marijanico, ali v Gregca je bil vendar najbolj zaljubljen, zato mu je dopadla na vso moč ne samo njegova postrežljivost, ampak tudi srboritost. „Se ta teden", reče ženi, „mora priti Tone, da mu pomeri hlače in janko, morain napraviti tudi jaz njemu kako veselje.“ Mica prikima in pravi šaljivo: „Zdaj se ti moram pa pobahati še jaz. Prišlo je danes več kupcev, pa sem prodala petnajst funtov masla in vsa jajca, ki jih je premogla hiša. Iztržila sem toliko, da imava zdaj zopet petdeset goldinarčkov skupaj. Če boš hotel, jih poneseš v nedeljo na pošto, da pojdejo v Ijnbljano. Tam nama daje denar več dobička kakor doma.“ Andrej, ki je med tem odjužinal, prime ženo za roko in pravi, pogle-davši proti nebesom: „Vidiš, Micika, kako rad naju Bog ima. Blagoslov svoj nama usiplje, da ga prav vidiva. Dokler sem samoval, si nisem prihranil nič. Ko sva se vzela, me je obhajal na tihem dostikrat strah, kako bova zdelovala, kadar pridejo otroci. Zdaj pa nama teče vse tako lahko in gladko! Pač je res, kar pravi pregovor, da otrok in glažev ni nikoli preveč. Bog ne daje nikoli le z eno roko, vselej z obema, z eno pišče, z drugo proso, z eno kravico, z drugo travico. V Ljubljani nama bodo tekle obresti.zdaj že od dve sto petdesetih goldinarjev in doma sva si prikupila tudi lep travniček in dobro njivico. Otroci ne bodo trpeli lakote, če bodo pametni. Najina dolžnost pa je, da se zahvaliva Bogu vsak dan in vsako uro in ga prosi va za milostiVo podporo za naprej." O teh be sedah poklekne vrli delavec, ravno tako njego va žena; z zbranim duhom sta odmolila dva očenaša; potem dvigne ona košarico, on seki ro. Molče sloni Mica nekoliko trenutkov mo žu na prsih, on ji gladi belo lice in svetle črne lase, podasta si za slovo roke, on jame sekati deblo, ona pa koraka počasno proti domu, ali gotovo se je več kot desetkrat še obrnila, da vidi in pozdravi še enkrat svojega Andrejčka. Ne morem dopovedati, kako globoko me je ganil ta prizor, ki sem ga gledal cel čas od blizu. Da se misliti, kako veselo je delal po takem preljubem shodu srečni Andrej in kako še veselje se je napotil zvečer proti domu. Ko sem pripovedal pozneje o tej ljubezni nekaterim omikanim ljudem obojega spola, so se smejali in norčevali. Ta Andrej in ta Mica morata biti pravi prismodi; pametni kmetje se tako ne ljubkajo, se tako ljubiti niti nečejo niti ne znajo. Kmet ima rad mastne štruklje, ne pa babo, in kmetica mara za pisano kiklo, ne pa za dedca. To mi je bil nov dokaz, kako malo pravih pojmov ima gospoda o dobrodušnosti slovenskih kmetov. Skoda in žalost je le to, da se taki vseskozi blaženi zakoni ne nahajajo preveč pogostoma, posebno ne po mestih, mestnih okolicah, v obližju fabrik in toplic in ob velikih cestah. V zatišju oddaljenih dobrav, po samotnih dolinah in lokah tihih dolenjskih rek in potokov, v malih gorskih vasicah, v osamljenih lesenih kolibicah pa se je ohranilo hvala Bogu, še dosti prisrčnega in nedolžnega družinskega življenja. Ali za veliko zakonov bi bolje bilo, da se ne bi bili nikdar sklenili. Glavni vzrok tej nesreči je kakor povsod pomanjkanje ljubezni, izvirajoče iz različnosti lastnosti in značaja. Večidel se mora priznati, da je kriv več mož nego žena. Večina kmečkih zakonov pa je taka, da se ne morejo zvati srečni, pa tudi ne nesrečni. Če ne pritiska revščina ali bolezen, teko dnevi možem in ženam brez posebne radosti in zadovoljnosti, pa tudi brez moreče otožnosti in obupnosti. KONEC entjerne Izkušnje delegata Franceta „Danes se delavec veliko bolje počuti, kot se je včasih, saj ve, da sam odloča o vsem, kar ustvari; da bo več imel, če bo več naredil, in da je torej sam svoje sreče kovač," nam je povedal najstarejši delegat zbora KS občine Ribnica 72-letni France Merhar iz Prigorice. Te svoje besede je podprl s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami. France se je šel 1922 v Ljubljano učit za peka. Potem je delal na Stajer skem, v Tržiču pa spet v Mariboru, dokler se ni 196J vrnil v rodno Prigorico, kjer je bil tajnik SZDL in KS, odbornik občinske skupščine, delegat, danes pa je spet delegat zbora KS in predsednik ribniškega društva upokojencev. Čeprav je bil obrtnik, pravi: „Nacionalizacija je bila potrebna. Pred vojno je lastnik podjetja odločal o vsem, tudi o tvojem osebnem dohodku, delovnem času, in odpustil te je lahko kadarkoli Šele nacionalizacija, se pravi družbena lastnina, omogoča, da združeni delavci odločajo o svoji usodi. Že pred vojno, v stari Jugoslaviji, smo razpravljali, da mora delavec dobiti veljavo in oblast, kar se zdaj vedno bolj uresničuje. Med nami revnimi obrtniki in delavci je bilo takrat namreč le malo razlike. “ O delu KS Dolenja vas meni: „Dobro delamo. Neki Ljubljančan mi je oni dan dejal, da imamo pri nas vse vasi asfaltirane, pri njih pa še marsikatere ulice ne. Sodelovanje krajanov je potrebno in dobro vodstvo KS je treba imeti, pa gre. Kar sklenemo, tudi uresničimo in tudi vsi zaupajo KS. “ O kulturi: „Človek mora biti vedno bolj razgledan, če hoče samoupravljati, misliti s svojo glavo in tako prispevati k najboljšim rešitvam Odkar imamo v Dolenji vasi novo dvorano, je veliko kulturnih prireditev in vse so dobro obiskane." Na vprašanje, kako se počutijo upokojenci v naši družbi in kako cenimo minulo delo, pa je povedal: „Po vojni smo veliko delali brezplačno. Tudi stavbo našega Hrasta oziroma Inlesa v Prigorici smo zgradili z dobičkom, posojilom in svojim delom. Inles nas, upokojence, vsako leto povabi na srečanje. Za novo leto nas obdarijo. Tudi odpadke lesa dobimo za kurjavo brezplačno. Zelo smo zadovoljni, ker mladi upoštevajo nas in naše izkušnje, se pravi da cenijo naše minulo delo. “ J. PRIMC TEDEN, KI TRAJA NAZAJ — Vsaka čast Šentjernejčanom, prijetno in brez zapletov so priredili letošnjo cvičkarijo. Za vse večne čase pa bo v fotografskih kronikah ostalo zabeleženo, da je to edini teden cvička, ki je trajal nazaj in je torej odšteval čas. Po transparentu sodeč je bil od 17. do 9. marca 1978. Očitno je imela enica, ki bi morala stati pred devetko, vnaprej mačka in je ostala doma. (Foto: Marko Klinc) CVIČEK JE HMELJN1KOV - Naivišjo oceno, potemtakem m najboljši cviček ima letos PU—TOZD Hmeljnik Novo mesto. Dip mo je Alfonzu Čučniku, direktoiju TOZD Hmeljnik, izročil Jože Frelih, predsednik društva vinogradnikov. Prejeli so jih Janez Lorenci in Jože Sever iz Trebnjega, Stane Okleščen iz No ga mesta, Janko Zalokar z Vrha ter Janez Grgovič iz G. stare v pri Šentjerneju in Vojko Kutnar iz Šentruperta. (Foto: J. Pavlin' Še malo, pa bi cvička zmanjkalo Letošnja cvičkarija je bila v Šentjerneju — Škodilo ni niti Novomeščanom — V nedeljo 7000 litrov — Menda tudi medrepubliški pomen — Nadaljevanje v Trebnjem? Očividci trdijo, da je gostom zadnjega, nedeljskega dne „Tedna dolenjskega cvička'1 uspelo zliti vase ali mimo ust kar 7000 litrov te dragocene tekočine. Poznavalci se boje, da je ves lanski cviček že popit, pridelovalci jih tolažijo, da na mizo še niso položili vseh bokalov. Popolnoma resen in trezen Sentjernejčan, ki ga včasih upoštevajo celo v Ljubljani, je izjavil, da je šentjernejska cvičkarija dogodek medrepubliškega pomena. V uradnem biltenu je celo pisalo, da vsak ljubitelj „to vino dobro pozna, po njem se dobro počuti in čeprav cviček postaja razmeroma draga pijača, pravemu ljubitelju ni žal sredstev za to pijačo". Sredstev res nikomur ni bilo žal, čeprav se je začelo popolnoma nedolžno. Zaradi popravila starega mostu čez Krko v Novem mestu, ki menda ne bi vzdržal silnega navala pivcev, so letošnje peto po vrsti dolenjsko pitje preselili v Šentjernej. Šcntjernejčani s svojim galskim (petelinjim) duhom ne bi bili to, kar so, če ne bi iz „posojene“ cvičkarije napravili cvičkarijo vseh cvičkarij. MEDKLUBSKO SREČANJE PSOV Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto prireja medklubsko srečanje v Novem mestu 26. marca 1978 ob 7. uri na stadionu. Vabimo ljubitelje psov, naj si prireditev ogledajo. NOVO MESTO: V SREDO NASTOPAJO AVSENIKI Srečanja z ansambolom bratov Avsenik so vedno prijetna. Zagotovo bo veselo tudi srečanje z njimi v sredo, 29. marca, v novomeški športni dvorani. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli Slavko Avsenik, Franc Košir, Albin Rudan, Jožica Svete, Alfi Nipič in vsi drugi iz priznanega slovenskega ansambla, ki je igral že na vseh kontinentih. Vstopnice prodajajo v Kompasu in Športni dvorani. VELIKO ZAČUDENJE V H1TR0TKALU Bilje delovni dan, toda praznik. Zrak je bil poln veselosti, ljudje so si stiskali roke, si čestitali že pri vrataiju, hiteč za stroje in v pisarne. V pisarni številka 24 so pili kavo s smetano, si pripovedovali vice in gledali skoz okno sonce, ki je skušalo uničiti zadnje krpice snega. V sobi številka 52 se je zbral ves finančno-računovodski sektor, da bi pospravil pecivo, ki ga je nekdp kupil v slaščičarni za osladitev praznika. Malo je manjkalo, pa bi pričeli uslužbenci peti, toda nekdo se je le spomnil, da je delovni dan in da bi pesem le preveč izzivalno plavala prek dvorišča k proizvodnim halam. Zaposlenim v tehničnem sektorju je uspelo pretihotapiti mimo vrataija nekaj steklenic vina, ki so ga praznili v sobi številka 83. Zaposleni v splošnem kadrovskem sektorju so vse dopoldne telefonirali drugim delovnim organizacijam, jim čestitali za praznik in sploh so se imenitno zabavali s telefonisti na centralah. Zenske in moški v prodaji so se zaprli v kolekcijsko sobo, kamor so jim prinesli iz kuhinje pohane piščance, francosko solato, kruh in vložene kumarice, v stekelnicah pa sok in mineralno vodo. Iz nabavnega oddelka je bilo slišati glasbo. Direktor vseh direktoijev je pričel iskati okrog poldneva komercialnega direktorja, ker je pozabil, da muje le-ta povedal, da mora nujno odpotovati na Poljsko zaradi reklamiranih zelenih nogavic. Torej komercialnega direktorja ni našel v njegovi pisarni, zato je odprl vrata kolekcijske sobe, od koder je prihajal razigran praznični smeh: ob pogledu na razpoložene ljudi in obloženo mizo mu je zmanjkalo sape, da je lahko rekel samo: „ Lahko bi se prijeli kakšnega dela, se vam ne zdi? “ Potegnil je vrata za seboj. Sc preden se je kljuka ohladila od njegove tople roke, je rekla referentka za rdeče nogavice: ,,Je pa res posrečen ta naš direktor vseh direktorjev. In zakaj naj bi po njegovem delali prav na praznični dan, če že druge dneve ne?" TONI GASPERIC Malo jim moraš dati tudi prav, med Novim mestom in Kostanjevico so šentjernejčani res najbolj nadarjeni za vse vrste prireditev. Dogajalo se je v novih delovnih prostorih tovarne Iskre v Šentjerneju. Pred glavnim, tretjim dejanjem se je vil skozi šentjernejsko mesto silen sprevod. Sentjernejski očaki so s solznimi očmi opazovali lipicanca, ki se je dal jezditi na čelu sprevoda. Iz šup in garaž so privlekli prav vse traktorje, občinstva je bilo desno in levo prav veliko, Šentjernej in bližnja okolica (Novo mesto) nista zatajila samega sebe. Dolenjski ljudje so namreč navajeni v trumah skupaj hoditi - pa magari na volitve. Prvi gostje so se v „novih delovnih prostorih tovarne Iskre“ oglasili že v petek ob treh popoldne. Tistih nekaj veh iz sodov natakarjem ni bilo prav težko izbiti, prav udomačeno so te prve lastovke pričakale ostale udeležence „dogodka medrepubliškega pomena", ki so se nekaj NOVOMEŠČANI PREMAGALI TRBOVELJČANE V enajsti radijski oddaji ,,S poznavajmo svet in domo-vino“ sta se zadnjo soboto v Trbovljah pomerili domača in ekipa OK ZSMS Novo mesto, ki so jo sestavljali Boris Dular, Rafko Križman, Bojan Mikec in Milan Obra-dinovič. Novomeščani so z navijači prispeli v Trbovlje že dopoldne in si tamkaj ogledali muzej in druge znamenitosti. Med prenosom oddaje je bila dvorana delavskega doma polna, zmagali pa so Novomeščani z rezultatom 7 : 6 in se tako uvrstili v polfinale, v katerem se bodo čez mesec dni pomerili doma z zmagovalcem srečanja Šmarje pri Jelšah: Gaber. MILENA LENART zamudili pred vrati. Gledali so podeljevanje medalj in papirčkov tistim, ki imajo najboljši cviček. Prvič je imel pri tem nekaj besede tudi družbeni sektor, prvonagrajeno Hmeljnikovo vino je dokaz, da bo mogoče cviček v naslednjih stoletjih pridelati tudi v industrijskih količinah. Prvi poskusi so (zlasti okoli polnoči) več kot presenetljivi. Da ne bo zamere. Nezadovoljnih na šentjernejskem tednu dolenjskega cvička ni bilo. Glede na količino vina, ki je bilo popito v proizvodni dvorani, ni težko napovedati, daje dolenjsko ljudstvo zavzeto pripravljeno v prihodnosti storiti nekaj novih delovnih naporov. Med sprehodom od mize do mize je bilo namreč slišati nekaj prav človeških dvogovorov. Politična miza: „Če bi bil jaz predsednik občine, bi iz svojih prihrankov kupil en ali dva semafo-ra. Ce je semafor predrag, bi razpisal družinski samoprispevek". Šentjernejska miza: „Samo most jim crkne, pa si že ne morejo več pomagati. Kot da so cviček izumili Novomeščani". Miza leteče podružnice prometne milice: „Danes ne smemo nobenega ustaviti". Novomeško omizje: „Že od nekdaj smo trdili, da je Šentjernej s Kostanjevico ustvarjalno predmestje Novega mesta". Kostanjeviška miza: „Končno pa menim, da bo eden od prihodnjih tednov dolenjskega cvička primerno dopolnilo slovesnostim ob otvoritvi začetka' delovanja krške jedrske elektrarne." In tako naprej. Najprej bo 1979 menda v trebanjski občini, kjer pospešeno načrtujejo naslednji teden dolenjskega cvička. Na koncu pa je treba napisati, da je to edini teden na svetu, ki v splošno zadovoljstvo traja samo tri dni. MARJAN BAUER HREN - VELIKAN - Anica Avguštin iz Novega mesta je za dan žena prejela nenavaden „šopek“, ki je težko in hudo darilo. Avguštinova je namreč dobila velikanski hren, dolg 45 centimetrov, težak 3,20 kilograma, z 2: vršički. Na vrhu so mu namerili 75 centimetrov debeline, pri dnu pa 18. (Foto: S. Avguštin) j KAMERA ODKRIVA -{ Takšnole smetišče v središču • Novega mesta ni nikomur y j čast, še najmanj pa Šolske-{ mu centru za gostinstvo, ki v • prehodu s Ceste koman j danta Staneta do tržnice | odlaga na odprtem dvorišču • zapuščene hiše vse, od neu- ] j porabne embalaže do ostan- j | kov hrane. Ker je- Šolski ■ j center vzgojna ustanova, j : lahko v bužnji prihodnosti j : pričakujemo takšna £ j smetišča tudi drugod po : j naših visoko razvitih turis- j \ tičnih in gostinskih centrih. j ■ (Foto: Marko Klinc) Pred 120 ■■■ ■ ■ milijoni gledalce Novo mesto bo s svojej ekipo nastopilo avgust v Švici na mednarodnilj Igrah brez meja — stop pred tčlevizijskir kamerami Jugoslavija se je leto vključila v mednarodn zabavni program, ki ga ' pravljajo televizije sedr držav, članic Evrovizije: V Britanije, Francije, Belgije Italije, Švice, ZR Nemči; Možnost sodelovanja sr dobili, ko je lani zemska izpadla. Organizatorji te zeld popularne prireditve, ki si prek televizijskih zaslonoV| ogleda 120 milijonov ljudi * Evropi, Ameriki in K; so med jugoslovanskin mesti ponudili sodelovanj! Kragujevcu, Ohridu, S pl iti Novemu mestu, Mostarju Kotoru in Zemunu. Slednfl bo tudi gostitelj iger v nas državi, medtem ko bodo ekipe vseh drugih mest odšle tekmovat drugam. Ob organiziranju in sodri lovanju na teh igrah pomembna tudi razna drug srečanja med sodelujočin pripadniki držav, kar vs prispeva k razumevanju sodelovanju med narod Evrope. Za Novomeščane. važno tudi to, da bo pre igrami nekajminutni proi gram o življenju in del*^ našega mesta prav ta posredovala celotna mrež Evrovzije, to pa bo koristofl tudi za naše poslovne turistične načrte v bodoče Odgovorni na občini menij0 da bo potrebno vsekako*! organizirati večje števil°J avtobusov, da bodo v Švica' sko mesto Aroso 24 avgust! peljali domače navijače R. BAČI BRODARSKO DRUŠTVO SE ROJEVA Zanimanje za brodi dejavnost, pod katero raz' mo čolnarstvo, brodarsko delarstvo, motonavtiko, nje in izdelavo čolnov iz in cementa, je v novoifl1 občini vse večje. V želji, d*j interes dobi organizirano 0 ko, bo v torek, 28. man sejni sobi športne dvoran® Novem mestu ustanovni nek brodarskega društva, sodelovanju so vabljeni P1 vsem mladi in sindikalne oit zacije, ki bi lahko brodar8 koristno uporabili pri svf rekreacijskih dejavnostih. se5; TG 605 SERIJA 70 Z JEKLENIM PASI figi iz Žabje vasi, odlični trio Draga Mlinarca in angleški pevec Wizz Jones. Tako glasbeniki kot glasba, ki so jo igrali, so bili zelo različni in jih je mogoče spraviti skupaj le na pomensko zelo širok imenovalec. To je folk glasba. . „Pri nas ta pojem še nima povsem določenega pomena, na zahodu pa pod njim razumejo že kakih 15 let več vrst glasbe, slogov in oblik, za katere pa je značilno, da nastaja iz starih ljudskih virov," pravi Drago Vovk, ki je idejni oče festivala in gotovo najbolj zaslužen Novomeščan za to, da je bil prvi festival po zasedbi zadovoljiv. Zanimiva je predvsem njegova zamisel, da v folk glasbo uvede tudi našo sloven^o ljudsko glasbo, kakor nastaja sedaj. Predstavljal jo je harmonikar Bogolin, le škoda, da je zaradi nepoštenega odnosa nekaterih obiskovalce^zdrknil v igranje posladkane „Che sera" in podobnih v^ s plesišč. ,,Povedati moram, da so izvajalci zelo radi pristali na sodelovanje. Pri nas je premalo takih prireditev. V Novem mestu smo ustanovili društvo, v katerem bodo ljubitelji tovrstne glasbe iz vse Slovenije, in upam, da bo dovolj naredilo zanjo. V načrtu imamo že jesenski festival folk glasbe," pripoveduje Vovk. Festival je minil, pripravlja se drugi, življenje teče dalje. Daleč so časi, ko so se ljudem ježili lasje ob misli, da bo šeststo mladih v mraku poslušalo dolgolase pevce, daleč je nezaupanje in sumničenje v huliganstvo na takih prireditvah. Festival je minil v redu, če izvzamemo nekaj omagancev, razstrošene steklenice piva po tleh pa nezdravo veliko cigaretnih ogorkov. Mladi imajo prireditve, kakršne si žele, in če z njimi odkrivajo tudi svet glasbe, potem nekega dne tudi steklenic piva ne bo po tleh. steklenice piva, katerega uradno tudi ni bilo dovoljeno piti v dvorani, četrti se s svojo skupinico lačno zagrize v narezane koščke sira, petemu polmrak siska v objem izbranko — ojačevalci pa delajo s polno paro, včasih res tudi zacvilijo ali onemijo (dva smrkavca, ki bi morala že davno biti v postelji, sta se za odrom zapletla v kable), v glavnem pa delujejo in bruhajo boljšo in slabšo glasbo v dvorano. Skoraj celih pet ur. I\la odru so se po polnoči, ko se je festival končal, zvrstili: Andrej Trobentar, slovenska skupina Sedmina iz Tržiča, dubrovniški pevec Ibrica Jusič, samouki harmonikar Franc Bogolin tem postranska zadeva, da je le kulisa, ki jo mladi potrebujejo za druženje. Drugače si težko razložimo vse početje, ki k zbranemu poslušanju ne more prav nič pripomoči. A vendar je veliko obrazov zamaknjenih v obsijani oder. Naj bo že kakor koli, obiskovalci se ne dajo dosti motiti; ta se mirno zlekne po tleh in podloži pod glavo zvesto spalno vrečo, s katero je verjetno prepotoval že lep kos sveta, oni mirno prižiga cigareto, čeprav je na začetku prireditve slišal, kako ne bo nihče kadil (zdaj pa vsi!), tretji spet krepko potegne dolg požirek iz „Festival je zaradi glasbe. Glasba je najvažnejša," meni Vovk. Morda bo res tako! M. MARKELJ DOBER DAN, DOLENJCI MARJAN REMIC Nenadoma se mu nekoliko japonsko stisnjeni pogled razživi. Oči so modre in vedre in v celotni pojavi Marjana Remica je nekaj otroško pogumnega. Nekakšen nedoumljen in nedognan proces spreminjajočih se odnosov in prisotnost iskrivega duha, ki je kakor ustvarjen za dinamično in improvizirano komunikacijo. Marjan Remic, odgovorni urednik Nedeljskega dnevnika, je takšna vitalna, samorasla osebnost v neprestanem gibanju. V naporu, da bi obvladal in speljal vse niti odgovornega dela v smiselno akcijsko celoto, ki se imenuje ustvarjanje časnika. „Vedno sem si želel, da bi delal tisto, kar me v resnici veseli, neglede na plačilo. Željan sem bil spoznati življenje. In kaj je bolj normalno in smiselno za dosego tega cilja, kot je novinarstvo? Spremembe in nenehni boj za odpravo drobnih krivic, ki se dogajajo ljudem iz dneva v dan. Novinarstvo je ljubezen, in če bi se še enkrat rodil, bi si izbral prav ta poklic." Remic je realist in dober poznavalec človeške duševnosti. To so prirojene lasnosti, kakor je prirojeno tudi dejstvo, da se je rodil pred šestinštiridesetimi leti v Mirni peči na Dolenjskem, v starodavni vasici, ki spominja na trg. In čeprav je bila mama učiteljica in oče trgovec, je Marjan živel in dihal kakor vsi vaški pobje: lazil za ptiči, pasel živino in pomagal pri kmečkih delih (doma so imeli tudi malo kmetijo). To je bilo srečno otroštvo, ki ga je nenadoma grobo pretrgala vojna. „Bilo mi je dvanajst let, ko sem 1944 z očetom, ki je bil Maistrov borec in aktivni partizan, odšel v gozdove. Pozneje se je naša partizanska družina ponovno sešla v osvobojen Beli krajini. Postal sem član mladine in dijak partizanske gimnazije v Črnomlju. Toda kri, iznakažena trupla, mrtvi prijatelj, ki so ga Nemci komaj trinajstletnega obesili pred domačo hišo, so moje otroštvo in moj rojstni kraj spremenili v temo. Potrebno je bilo več kakor petindvajset let, da sem se znova vrnil — tokrat kot povratnik, da oživim mrtvo domačijo. Med vojno je bila v naši hiši nemška postojanka. Vse je bilo izropano. Ostal je samo kavč brez nog, ki so ga Nemci in beli uporabljali v bunkerju na Gradišču (Sv. Ana)." Remic je maturiral na IV. državni gimnaziji v Ljubljani in se posvetil študiju slavistike in angleščine. Med tem časom pa je študiral še glasbo in bil aktiven glasbenik ter športnik. S košarkarskim klubom Ljubljana, ki je bil takrat v zvezni ligi, je prepotoval dobršen del sveta. Bil je brigadir na progi Brčko — Banoviči in Šamac — Sarajevo. Kot študent je prepotoval Evropo in si služil kruh kot delavec v rudnikih v Porurju, v Essnu. V Angliji je pobiral krompir, se učil jezika in praktičnega življenja. „Delo me je vedno reševalo. Nobenega poštenega dela ne podcenjujem in mislim, da je za mladega človeka zelo pomembno tudi fizično delo. Telesno delo in šport krepita voljo do življenja." Remic se loti vsega in vse mu gre od rok, kakor da je že od nekdaj pri stvari. To je posebna sposobnost in posebna sreča. Toda največ mu pomeni novinarstvo: „Čeprav je v tem poklicu tudi veliko grenkobe, saj je znano, da je povprečna življenjska doba novinarjev le 42 let, se vse slabo nekam porazgubi. Novinar mora biti oborožen z znanjem in mora znati krmariti med nevarnimi čermi. Časopis res ni vsemogočen, lahko pa veliko pripomore pri odkrivanju resnice. Tako se je zgodilo, da sem kot novinar pomagal že mnogim ljudem. Če se zavzemaš za pošteno stvar, brez špekulacij, tvoje delo ne more in ne sme ostati brez odmeva." V rubriki „Zamejski pogovori" v Nedeljskem dnevniku je Remic odprl tribuno demokratičnih dialogov z zamejskimi Slovenci. Ti pogovori so jedka in drzna podoba časa in političnih razmer, v katerih živijo naši bratje. Remic pravi: „Ti ljudje živijo že stoletja pod tujci. Izpostavljeni so terorju in vsem mogočim psihičnim pritiskom. Zame pomeni zamejski Slovenec biti izpostavljen, živeti v nenehnem strahu za lastno eksistenco. Mi tukaj v miru in ugodju težko razumemo njihov boj za nacionalno osvoboditev. Toda ta boj je pošten in čist. Takih pravih bojevnikov nam ne bo potrebno nikoli preštevati. Še posebno je razveseljivo dejstvo, da je med zavednimi Slovenci vse več mladih, ki cenijo svoj materin jezik, pa ne zaradi kvazi revolucionarnosti, kakor mislijo nekateri." Remic ima poleg svojega novinarskega poklica in družine še eno veliko ljubezen. Če bi jo radi spoznali, potem morate z njim na Dolenjsko, v Mirno peč ali pa na jago v golobinjske gozdove. Tam okrog je polno lisic in Marjana Remica preganjajo tudi med spanjem. Ko pa jo ima na muhi tisto preklemansko rjavko, je že kaj narobe, da mu pobegne. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da vsaka le nima te sreče. Lovska družina v Mirni peči mu pomeni novo vez in nova prijateljstva, ki jih je čas za toliko let zabrisal. „Ko pridem domov, komajda še koga poznam. Pogovarjam se s starim Stembergerjem, sosedom, ki je živa zgodovina tega kraja in mož z izrednim spominom. Boli me, da je Mirna peč še zmerom premalo razvit kraj. Nobena rešitev ne pride sama od sebe." LADISLAV LESAR N Petk uri i Pra2 sez0 6. d U nu OStč gret VOJAŠKI KOTIČEK KDO JE VOJNI UJETNIK Vojni ujetniki so osebe ustreznih kategorij, ki jih med oboroženim spopadom ujame nasprotnik in jih zapre ali internira. V praskupnosti niso poznali vojnih ujetnikov. Zajete nasprotnikove vojake so ubijali ali pa jih sprejeli v svoje pleme kot enakopravne člane. Kasneje so vojne ujetnike spreminjali v sužnje. Zelo kruto so ravnali z ujetimi vojščaki v fevdalizmu. Vojne ujetnike so začeli odkupovati šele proti koncu srednjega veka, v navado so prišle tudi zamenjave. Bili pa so tudi primeri, ko so ujetnike puščali na zagotovilo, da se ne bodo več borili. Sedanja stališča o ravnanju z vojnimi ujetniki so se rodila v 18. stoletju s francosko revolucijo in njenimi idejami o enakosti, bratstvu in človekovih pravicah. Leta 1899 je bila sprejeta haaška konvencija, njene določbe pa so v prvi svetovni vojni hudo kršiti. Leta 1929 so v Žene- vi sprejeli novo konvencijo, ki pomeni v humanizaciji postopkov z vojnimi ujetniki korak naprej. To konvencijo so najbolj kršile Nemčija, Italija in Japonska. Hitler je že 1941 izdal ukaz, da je treba vsakega ujetega komisarja Rdeče armade takoj ustreliti. Okupatorjevi vojaki so ubijali ujete partizane, v koncentracijska taborišča pošiljali tudi civilno prebivalstvo itd. Na podlagi izkušenj iz druge svetovne vojne je bila 1949 sprejeta tretja ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki, ki jo je do leta 1973 podpisalo 134 držav. Po tej konvenciji imajo status vojnega ujetnika ne samo pripadniki oboroženih sil, milice in prostovoljnih enot, ampak tudi ujeti pripadniki odporniškega gibanja (vanj sodijo tudi partizani) v primeru, če imajo starešine, razpoznavni znak, ki ga je moč opaziti na daljavo, če orožje nosijo vidno in če v boju spoštujejo vojne zakone in navade. Med drugim konvencija določa, da oficirjev v ujetništvu ne sme nihče siliti na delo, drugi vojni ujetniki pa ne smejo opravljati poniževalnih in nevarnih del. VSAK SEDMI PARTIZAN VEZIST Brez dobro organiziranih zvez si je težko zamišljati uspešno vodenje vojne, še posebno pa ilegalno delo oziroma narodnoosvobodilno gibanje. Ta ugotovitev je bila potrjena tudi med NOB v Sloveniji. Tako imenovane veziste so imele vse partizanske enote od čete navzgor. Sprva so bili to le kurirji, kasneje pa so posebne enote za zveze sestavljali poleg kurirjev še telefonisti, signalisti in radiotelegrafisti. Tako je na primer leta 1944 vsaka slovenska divizija NOV in POJ imela pose; ben bataljon za zveze, ki je običajno štel žtiri čete. Tri so bile pri brigadah, četrta pa pri štabu divizije. Proti koncu vojne so imeli v NOV in POS že 155 radijskih postaj, glavni štab sam šest. V začetku januarja 1945 so postaje glavnega štaba vzdrževale kar 34 rednih zvez. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje pa se ni odlikovalo samo po dobro organiziranih zvezah v vojaških enotah, temveč tudi po izredno učinkoviti terenski kurirski službi. Prve stalne kurirske postaje so nastale že jeseni 1942, leta I 1944 pa je bilo na slovenskem ozemlju (tudi nf \ Koroškem) omrežje s 145 kurirskimi postajami-Na pomembnejših postajah, ki so vzdrževale zvezo vsak dan, je bilo tudi po 20 in več kurir* jev. Če upoštevamo osem bataljonov za divizijah, korupusih in glavnem štabu NOV POS ter enote za zveze v diviziji VDV in nih enotah pa še telefonsko omrežje na obmoC' ju 7. in 9. korpusa ter 4. operativne cone pripadnike terenskih kurirskih postaj, ugotovi' mo, da se je v zadnjih dveh letih vojne z z vezami ukvarjalo okoli 5800 ljudi. To pa pomeni, je bil vezist vsak sedmi partizanski borec, vsa NOV in POS so namreč spomladi 1945 štel' okoli 41.000 pripadnikov. »»DIOTILIORAMKA lOLA IX. KOMUM MOV IW »OJ X- IZKAZ r„ Simončič Darko aJ>'.'la- . , Ra/cek _ >«•> il>MI ti* K '77 . CAtyk. — DOLENJSKI LIST 1 y r Za ffiy°RNJAKE PREPOVEDANO Nebogljeno in mrko stojijo po parkiriščih. V Petkih od 15. ure do 20. ure, v nedeljo celo dve J} dalj, podobna pa je slika tudi ob dnevih pred s®2nilnaročnike“. Razen tega R ^eni 23 etno|og'jo tudi sicer J?*kovaiV nairaz*'^nejše raziskovalne naloge et^Vcj /ne skupnosti Slovenije, in sicer kot V-1Vna Etnološka topografija slovenskega 'knjn r ozemlja, Etnološka monografija o . * Galjevici ipd.). pJbolj konkretnih raziskav je do sedaj ^vja ilve*o prav na območju Dolenjskega in ^ ' e Pred tremi leti so začeli študentje PZE za etnologijo pod strokovnim vodstvom s terensko raziskovalno nalogo za Dolenjski muzej v Novem mestu. Naloga z naslovom „Kultura in način življenja mlinarjev in žagarjev na Dolenjskem" je v svoji fazi zbiranja in urejanja gradiva končana. Dokumentirani so bili mlini in žage na vseh dolenjskih rekah in potokih. Dolenjski muzej v Novem mestu pa je tako edini slovenski muzej, ki ima v svojem etnološkem arhivu najpopolnejšo dokumentacijo o tej pomembni obrtni dejavnosti. Prav mlini in žage so dolenjski pokrajini dajali specifičen značaj, mlinarji in žagarji pa so s svojim načinom življenja tako v preteklosti kot sedanjosti določena obrtniška, jioklicna skupnost, ki z drugimi socialnimi plastmi prebivalstva dopolnjuje raznoliko podobo življenjskega načina Dolenjcev. V letu 1977 so tri ekipe študentov PZE za etnologijo opravile obsežno in v neki meri tudi pionirsko delo za Posavski muzej v Brežicah. Območje, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva Posavski muzej doživlja v zadnjih letih nagle spremembe, kar se seveda najbolj kaže v spremenjenem načinu življenja prebivalcev tega območja. Ker se pozitivne in negativne spremembe osebnega ali družinskega standarda kažejo med drugim tudi na področju bivalne kulture, prihaja prav na tem področju do številnih premikov in novosti. Komunikacijske povezave bolj oddaljenih bizeljskih naselij, dnevna migracija v večja, industrijska središča, uporaba osebnih in javnih prometnih sredstev, tesnejši stiki med ljudmi in izmenjava informacij so samo nekateri elementi dinamike tega spreminjanja. Prav zato so študentske ekipe PZE za etnologijo ..prečesale" teren Posavskega muzeja in poskušale kar se da popolno dokumentirati še ohranjene in specifične primere starejše kmečke arhitekture. Pri tem delu jih ni vodilo ..romantično" iskanje t. im. lepih, starih hiš, ampak strogo strokovno izhodišče: temeljito (na osnovi terenskega gradiva) prezentiranje posameznih stavb in prostorov, v katerih se je v določenih obdobjih odvijalo življenje določenih socialnih, določenje, družbenih skupnosti. Prebivalci krajev, kjer so delale študentske ekipe, so z velikim zanimanjem sledili njihovemu delu. Vsako izbrano hišo so najprej podrobno fotografirali in narisali njen tloris. Nato je sledilo zbiranje podatkov o načinu življenja v posameznih hišah. Tako so zbrali vse temeljne podatke, ki lahko koristijo raziskovalcu načina bivanja. In ker je bila akcija tudi muzejskega značaja in za muzejske potrebe, so študentje vedno povprašali tudi po najrazličnejših predmetih notranje opreme in orodju, ki ga hranijo ljudje na podstrešjih ali pa so ga zavrgli. Ti predmeti so tako dobili svoj novi dom v Posavskem muzeju, seveda primerno restavrirani, preparirani in opremljeni z vsemi potrebnimi podatki. Tudi dokumentacija, ki so jo zbrali na terenu, je že primerno urejena v etnološkem arhivu Posavskega muzeja. Urejanje dokumentacije, inventariziranje predmetov in njihovo usladiščenje v depoju je včasih še bolj zahtevno delo kot pa samo zbiranje podatkov na terenu. Vsaka etnološka raziskava brez urejene in tučne dokumentacije je nekaj podobnega, kot če bi hišo pričeli graditi pri strehi. Primeri načina bivanja v preteklosti so prav gotovo tudi del naše kulturne dediščine, ki bi jo morali razen v muzejskih depojih in razstavnih panojih varovati še na druge načine. Ob tem se odpirajo velike možnosti v sodelovanju s posameznimi krajevnimi skupnostmi, ki bi lahko na svojem terenu poskrbele za ohranitev najbolj tipičnega primera starejše ljudske arhitekture. Tako bi nastal manjši krajevni muzej na prostem. Menda je popolnoma odveč poudarjati prednosti take odločitve. Če samo pomislimo, kakšno korist bi imela taka postojanka za potrebe pouka, šole v naravi ipd., seveda ustrezno opremljena s strokovnimi komentarji in urejena kot domačija v celoti (stanovanjski in gospodarski objekti z vsem inventarjem). Osnovo za take odločitve je dala tudi akcija, ki so jo izvedli študentje PZE za etnologijo. Pregled objektov je narejen; sedaj je potrebno začeti v drugi smeri, z veliko volje in tudi sredstev. Posavski muzej s svojo akcijo dokazuje, da se je nekoliko drugače lotil vprašanj, povezanih s kulturno dediščino. Dokazal je, da se muzej ne začne in konča za muzejskimi vrati, ampak je njegova dejavnost živo prisotna na celotnem območju, ki ga pokriva. S povezovanjem z univerzo pa je Posavski muzej (in tudi Dolenjski, ki smo ga omenili na začetku) pokazal, kako je treba vzgajati svoj bodoči strokovni naraščaj. JANEZ BOGATAJ OD PEŠKE DO JABOLKA Piše se Prelog, pravijo pa mu Grmski Jože. Dopoldne je uslužbenec v IMV, popoldne sadjar na Adamičevi v Novem mestu. Čeprav je na Dolenjskem že tri debela desetletja, je ostal (vsaj po govorici) zaprisežen Prlek. „Moji predniki in tudi jaz smo se rodili v Dobrovi pri Ljutomeru," pravi sadjar Jože Predlog. „V 200 letih je naši rodovini uspelo povečati posestvo z dveh na štirinajst hektarjev. Se danes je vse v enem kosu, tudi obdelovalna zemlja, ki jo je deset hektarjev. Dediči smo se zmenili, da ne bomo delili. Drobiti zemljo je greh." Te besede morda najbolje označijo Grmskega Jožeta, človeka, ki je dosedanji kos življenja, srečal je Abrahama, posvetil sadjarstvu. V Novo mesto je prišel Jože takoj po vojni, ministrstvo za kmetijstvo ga je kot izučenega sadjarja in vinogradnika dodelilo kmetijski šoli na Grmu. Odtod tudi tisti nadimek Grmski. Jože je ostal zvest Jože Prelog Grmu do leta 1969, ko zanj niso več imeli kruha in dela. Ukinili so drevesnico in trsnico. Zaposlil se je pri IMV, izredno končal srednjo ekonomsko šolo, sadjarstvo pa mu ni dalo miru. Vzel je popoldansko obrt, kot se temu reče. „Na pomlad in v jeseni sem eden najbolj iskanih Novomeščanov," se pošali Jože. „Vsako leto je več ljudi, ki bi hoteli imeti doma, na svojem vrtu, vsaj jablano ali dve. Pa vrsto hrušk, za otroke češnjo, breskev ali marelico. Živimo v mestu in se vsaj simbolično, s svojimi rokami posajeno korenino vračamo zemlji. To je ena vrsta mojih kupcev. Rekel bi jim vrtičkarji. To ni žaljiv izraz. Na drugi strani pa prihajajo k meni ljudje, ki se s sadjem ukvarjajo poklicno, od sadja žive; pridelek sadja je del njihovega dohodka." Jože Prelog ima na voljo sadike desetih sort jabolk, osmih sort hrušk, tu so tudi tri sorte breskev, češnja, domača sliva. Vzgaja rane in pozne sorte, visoke in nizke. Po pravilu: za vsakogar nekaj. „Neverjetno je, kako zelo si ljudje žele posaditi češnjo," glasno modruje Jože. „Morda zato, ker jih v njihovi mladosti ni bilo dovolj, ali pa so jih ?jedali samo čez dobro čuvan sosedov plot. iešenj mi je letos zmanjkalo, čeprav sem prodajal samo po eno. Češnja tako bogato zraste, da je več kot ena na eno družino preveč. Naj jedo češnje ljudje in ne škorci." Zdaj bo nekdo vprašal, zakaj sadjar Jože Prelog pač ne vzgoji več češenj. Če že za druge ne, je to dobro za njegov žep. Vidite, tu pa se začne zgodba, zakaj ni vsak sadjar. „Za češnje je težko vzgojiti podlago, na katero cepimo," zavzeto pripoveduje Prelog. „Češnja je postala modno drevo pred kratkim. V enem ali dveh letih ne moreš vzgojiti toliko podlag, kot bi že cepljenih češenj hoteli s seboj odnesti kupci. Družbene drevesnice ne dajo zasebnikom podlag niti za suho zlato. Prav tako ne družbenim drevesnicam. Češnja je konjunkturno drevo. Vse to pripovedujem zaradi tega, ker bom na primeru jablane opisal, kako vzgojimo to drevo. Mi, sadjarji. Vzgoja se namreč kasneje nadaljuje. Kupcu damo samo krepkega novorojenčka." Takole je povedal Jože Prelog: „Laiki, to je samo bolj obziren izraz za nevedneže, mislijo, da zraste jablana iz malo lepše odvrženega ogrizka. V začetku je res tako. Pečke jabolk (divjih) odstranimo iz tropin, ki so ostale po prešanju. Iz plodov izločeno seme očistimo, ga posušimo v senčnem in zračnem prostoru in nato do setve shranimo. Mora pozoreti, doživeti razne biokemične spremembe, sicer ne bo skalilo. Te spremembe pa so možne samo v okolju, kjer so podobne razmere kot v naravi. Takemu shranje' vanju pravimo stratificiranje. Spomladi pečke posejemo v sejališče. Dobimo bilko, ki se imenuje sejanec. To je tako imenoval' divjak, podlaga za cepljenje. Sejanec je zrel z« cepljenje po letu rasti, bolj šibki po dveh letih. Podlago, dobimo jo lahko tudi z različnim1 načini vegetativnega razmnoževanja, cepimo P° navadi na oko. To počnemo sadjarji od 10 avgusta naprej. V očescu so vse zasnove plemen' tega jabolka te ali one sorte. Drugače povedan0: s cepljenjem prenašamo del žlahtnega drevesa n* divjak ali podlago in tako združimo dve rastlini " podlago, ki je odporna in čvrsta ter primerna z» našo zemljo, in žlahtno sorto, ki smo si jo izbrali’ da nam bo rodila sad, kakršnega si želimo. Končni „izdelek" sadjarja je enoletni a* dveletni okulant, debelce jablane, ki gre v prod* jo. Postopek vzreje sem opisal v najbolj grobi'' črtah, vmes je škropljenje, plevel je trebi odstranjevati itd. Sto in sto drobnih, venda' pomembnih opravil. Pečka torej le ne zraste tako hitro; kot J( videti na prvi pogled. In pečka je komaj začetek Do jablane je še dolga pot Kakšna bo jablana, j® odvisno od lastnika. Od rezanja, od pravilne neg«’ škropljenja, skratka: od „dobre roke', kot f reče. ..Novorojenčki" so namreč vsi zdravi j1’ krepki, vsakega sadjarja nadzoruje republiška ij občinska inšpekcija. Slabega blaga si ne smem privoščiti". ^ Tako Prelog, ki je vzgojil že blizu 210.0^ sadnih dreves. Velika večina jih raste na Doleflf skem, njegovi drugi domovini. Če računamo, <* rodi povprečna jablana okoli 25 kg jabolk J leto, ni težko potegniti črto in zmnožiti za ko11 ko tisoč in tisoč ton žlahtnega sadja je posredfl zaslužen dolenjski Prlek — Jože Prelog. Stanko Kramar sveta. Stanko, sedmi in najmlajši otrok v Kramarjevi družini, je namreč sklenil, da bo na očetovi kmetiji naredil konec skoraj dvestopet-desetletni tradiciji. Kruh, ki je bil za njegove prednike in ostale Kamenjčane bridka stvar. prigaran iz hribovite, s kamenjem, potom, kletvami, pa tudi ljubeznijo posejane zemlje, bi naj bil zanj in za njegove potomce .lažji'. Prislužili naj bi ga z načrtno prirejo mleka. Danes tridesetletni kmet Stanko je takrat vedel, da so mladeniške želje eno, uresničitev načrtov pa povsem nekaj drugega. Zato je bilo veliko težkih dni. Stanka v tistem domačnostnem pogovoru, ko smo sedeli za mizo je skoz okno neusmiljeno tolklo že pomladansko sonce, ni bilo sram priznati, dasiravno sta zraven sedeli tudi ženski, da so bile nekajkrat tudi trmaste fantovske solze, da se je oziral po ustrezni službi v mestu. Vendar sta zmagali sinova vztrajnost in očetova močna želja, da bi na kmetiji, ki jim je nudila razen garanja tudi veliko sončnih dni, ostal ,pravi' potomec - Kramar. Zakaj ostalih šest otrok so pogoltnile šole. In vse se je uredilo, da je bilo prav. Za Stanka je bilo poslej več sonca kot sivih senc, in streljaj od hiše, na sredi domačije, ki stoji na zelo kamnitem svetu pod Kamensko goro, je iz tal pognal - hlev. Zagrabili so vsi: stara Kramarja, Jože, Janez, štiri sestre, vsak po svojih močeh. Tudi sosedje niso stali ob strani. Vendar so se nekateri čudili, starejši možakarji napovedovali slab konec. Ni jim bilo jasno, kaj bo s tako velikim hlevom, ki je povrhu vsega veljal precej denarja in zahteval od Kramarjev veliko moči. Pa se mladi Stanko, ki je kar rastel s hlevom, ni uštel. Veliko podpore je občutil pri vseh, zlasti pri materi Ančki. Iz dneva v dan je dokazoval, da je njihov, za kmetovanje neprimerni svet že dolgo časa klical po usmerjenem delu. In tako danes, ko stopiš na dvorišče njegove, pravzaprav očetove kmetije hitro vidiš, da je dodobra zaznamovana z napredkom in da je za domačije nad prijaznima dolinama Temenice in Radulje edina rešitev usmerjeno in načrtno delo. Najlepši dokaz za to je prav Kramarjeva domačija. „Kot otrok sem iz dneva v dan lahko gledal," je povedal Kramarjev Stanko, „kako se starši mučijo na kamniti zemlji. Zdelo se mi je, da smo vedno vložili več truda, kot nam je potem za delo vrnila zemlja. In sem razmišljal, čemu bi dal prednost. Takoj sem se odločil za proizvodu mleka. V to me je konec koncev prisilil tudi ze1 skop svet in spoznanje, da je krava hvaležna živ*' Je pametna, lahko se sama pase, ob sodobfl1 strojih pa je delo z njo skoraj igračkanje." In potem je na domačiji kmalu zapel sodob^ traktor, v soncu je nase opozarjal nov p|u“ brane, gospodarstvo je dobilo še tri no prikolice, trosilnik za gnoj, traktorski sejalnik Pred hlevom so postavili dva petinsedemde^ kubična silosa, v sodobno opremljenem hlevti J našlo nov dom vse več živine. Danes ima Stan\ sedemnajst glav živine, do njih pa je priže' domačo prirejo. „Ko smo začeli — bilo je pred desetimi leti' je nadaljeval Stanko, „smo kmetijski zadrug^ katero sem pogodbeno vezan, prodal ko^ 5.000 litrov mleka. Letos pa jim ga bom P°nJ\j — vsi smo prepričani, da ga ne bo manj — oK štirikrat več. Od kod takšen uspeh? V f1]* nimam štirikrat več krav kot pred desetletij zato pa si pomagam z boljšo krmo. Kmalu * , ugotovil, da brez silosov ni kmetovanja. Precej ^ je odvisno tudi od košnje. Včasih smo klepa'1 ( 10. junija, sedaj dober mesec prej že pospra^ j in krma je tudi neprimerno boljša. Seveda^, danes ne gre brez električnega pastirja; P0(T1nf nam od začetka aprila pa skoraj do ko novembra. Tudi v hlevu imamo sodobno de*{; možni stroj, brez katerega si danes ne more*11 zamisliti našega hleva. S takimi sodob% „hlapci" in „deklami" pa je delo tudi na svetu človeku v veselje. Kaj naj še rečem? ^ mati vedno pravi, da je bilo hudo, težko, * smo z voljo, z ljubeznijo vse premagali." . Hribovec se vedno, kadarkoli pride v doli^; trenutek ustavi in z očmi poboža ravnico. načrtov se takrat porodi v njegovi glavi! In z«^ da se na njegov obraz naseli spokojnost. ^ nekako je tudi s tridesetletnim Stankom. ^ sedmi Kramarjev otrok sedaj ne bi zarnegflj< Navadil se je na svojo skopo zemljo, na kar*1 iz katerega že deseto leto „dela mleko". ^c\) JANEZfE^ IZ KAMNA MLEKO Ko se pomenkuješ s prijaznimi vaščani iz Gornjih Kamenj pri Novem mestu, kaj radi povs*lo, da se je Kramarjeve kmetije, tiste, ki leži za i an pod častitljivim Hmeljnikom, že pred desetlfitiem dotaknil pozdrav iz sodobnejšega pomlajeni starec cestnj rca so začeli obnavljati stari novomeški m0st 171051 v Kandiji. Izvajalci obljubljajo, da bo letos "*cot 'z škatlice" do 15. junija, seveda Pcj£a'k °.oc* najsodobnejše tehnike pa je odveč bi| 0(3°v?t'' da bo most spet tako trden, kot je če mu roj5tvu- Kljub temu bo pomlajeni starček, ^kim la^ko rečemo, še naprej služil novo-v°2ilorn Pe^cem- mestnim avtobusom, dostavnim dru ^ ln. Prometu z osebnimi avtomobili. Vsa generac-°zila in tovore bo morala prevzeti mlajša $tarjl,a' zaenkrat je to le novi most v Ločni. star natn n .S ^14* t < # aS 4°,,4A.A. i r* Of.TjA.' iNll * ,,Vsaj nekoliko je Vodnkovo življenje (ne brez majhnega vpliva na njegovo duhovno podobo) povezano z Novim mestom," je zapisal kronist pred dvajsetimi leti, ko je Slovenija izkazala posebno čast svojemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku ob dvestoletnici njegovega rojstva. Na novomeških prireditvah tega časa so poudarjali, da je bil Vodnik izrazit narodov pesnik, hkrati pa učitelj in buditelj slovenske zavesti v slovenskem človeku. Iz šolskih knjig vemo, da je 1758. rojeni Valentin že kot devetletni deček „pustil igre, luže in drsanje", ukovanje pa ga je zaneslo tudi v dolenjsko metropolo. Tukaj se je v letih 1767 do 1769 šolal pri stricu, frančiškanu patru Marcelu. Po končani šesti šoli v Ljubljani so ga starši določili za bogoslovni študij. Tri leta potem, ko so ga odgnale „muhe v klošter k frančiškanarjem", se je spet odpravil v Novo mesto in od 1776 do 1778 v redovni (frančiškanski) šoli študiral modroslovne nauke (filozofijo). Čez štiri leta je bil na Krku (ne pa na Sveti gori pri Gorici, kakor nekateri domnevajo) posvečen v duhovniški stan. Od škofa Herbersteina si je izprosil pravico biti podeželski duhovnik. Poslej ga je „službena" pot zanesla na Dolenjsko le še enkrat, in sicer 1788, ko je odšel v Ribnico za štiri leta „duše past". Od 1798 do 1815 je bil profesor na gimnaziji v Ljubljani, kjer je 1819 tudi umrl. Ža tem na videz skromnim življenjem prosvetljenega, ljudskega duhovnika, pozneje celo člana prostozidarske lože in profesorja s ..francoskim mišljenjem" (oz. z idejami francoske revolucije), kot mu je očital dunajski režim in ga zato upokojil, se skriva izredna dejavnost pesnika, slovničarja, šolnika in vsestranskega ljudskoprosvetnega delavca, kakor mu v njegovem času ni bilo primere in je lahko marsikomu vzornik še danes. Široko razgledan in temeljito izobražen mož, kot je bil Vodnik, navdušen za nevsakdanji svet poezije, gotovo ni v lastno zabavo sestavil Kuharskih bukev, prevedel Babištva, izdajal in pisal Male in Velike pratike, Lublanskih Novic pa abecednikov, marveč je to delal iz ljubezni do naroda, iz spoznanja in zavesti, da vse to potrebuje ljudstvo za svojo izobrazbo in napredek takih stvari v svojem ..krajnskem" jeziku. „Vselej sem želel krajnski jezik čeden narediti," je pisal, to pa je naredil tako prizadevno in uspešno, da mu za to vestnost lahko še danes izkažemo vse časti. Dejali smo, da je Vodnik prvi slovenski pesnik. Tega ne pišemo slučajno, neutemeljeno. literarnem nebu že * * Res je, da je na slovenskem v pred njim utripalo nekaj zvezdic, toda s pravim pesniškim sijem je slovensko književnost ožaril šele Vodnik. Bil je med prvimi Slovenci, ki se je docela zavedal svojega pesniškega poklica, da je kot pesnik tudi glasnik naroda, njegov buditelj in učitelj. V slovensko literarno zakladnico je izročil več pesmi, ki bodo vselej našel prostor v antologijah, predstavljajočih svetu cvetje s Parnasa malega naroda. „Za pesmi slovenske živim in gorim", je zapisal in še: „Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo". Lepšega spomenika mu ne more nihče postaviti. V knjižnicah so se ohranili tudi najrazličnejši dokumenti, ki po svoje osvetljujejo Vodnikovo življenje in čas, v katerem je zasijala njegova pesniška zvezda. Novomeška študijska knjižnica je februarja, ob 220-letnici Vodnikovega rojstva, razstavila (poleg drugega gradiva) kar devetnajst takih dokumentov, od tega pretežno originale, nekaj pa je Vodnikovnih prepisov. Mednje štejejo: rojstni in krstni list, gimnazijsko spričevalo, diploma o presbiteriatu dekret škofa Herbersteina p. Marcelianu Vodniku (Aarcelian je bilo Vodnikovo redovniško ime) p postavitvi za subsidiarja v Sori, podoben dbkument o njegovem katehetstvu na Bledu, ryavstveno spričevalo, dekret o imenovanju na mesto stolice za poetiko, dekret o sekularizaciji, dekret o imenovanju za profesorja italijanščine, zgodovine in zemljepisa n3 ljubljanskem liceju in drugi, akt, s katerim bil Vodnik imenovan za profesorja „de deuxieme annee d'Humanitee" (drugega letnika humani' tete), cesarjeva odločitev da je treba Vodnike upokojiti ali pa ga namestiti zunaj Ilirije, vendar pa mu je prepovedano vzgajati mladino, druge. Vseh arhivalij je 60 kosov. Novo mesto se ponaša, da hrani prvo tiskano Vodnikovo pesem, ki jo je le-ta zložil, je bil pri novomeških frančiškanih na ukova-nju iz modroslovja jo dal natisniti na poseben list; unikat je ohranjen v novomeški franC1' škanski knjižnici. Gradivo, ki ga danes Študijska knjižnica Mirana Jarca označuje kot Vodnikove dokumente, je bilo vsaj sedemdeset let na podstrešju neke hiše v Ljubljani. Ko ga je z ženitvijo pridobil nekdanji novomeški dijak in rednj obiskovalec študijske knjižnice, ga je prepusf' Novemu mestu. Od njega je dobila študijsp knjižnica tudi obsežnejše gradivo, ki bo še z,a' sti dobrodošlo za razsikovalce zgodovine slo venskega šolstva. ^ mA k » m. lik '-4K ^ M. 'ifc. -.4.