oltarnem delu, v konec XVII. stoletja datirani kam nitni steber, ki nosi dežni- 
kasto strešno konstrukcijo — vse te okoliščine odpirajo vprašanja, ki so rešljiva 
sam o s posegi v zidovje. Za take sonde seveda iz raziskovalnega fonda ni na 
voljo nikakih sredstev, zato morajo nekatere dilem e nujno ostati nerazrešene. 
A li še drug, prav tako pom em ben primer. Tudi uganke o nastanku Marijine 
cerkve v Obršljanu pri Komnu ni m ogoče razvozljati brez sond v zidovje stavbe. 
N ajtehtnejši delež im a pri tej cerkvi seveda XVII. stoletje. N atančnejša opazo­
vanja pa so postavila na dnevni red najpoprej delež XVI. stoletja, ki ga naka­
zujejo v vseh štirih bifornih zvončnicah ohranjena krogovičja znotraj rene­
sančnih arkad (po dosedanji evidenci pri nas unikat!), prav tako pa tudi pri­
spevek XVIII. ali celo X IX . stoletja v ladji. Povrh tega je zanim ivo, da se 
kaže ozka zveza m ed tem spom enikom in poprej obravnavano cerkvijo v Svetem . 
Obe cerkvi im ata soroden m otiv portalnih niš, vzidani portal je tudi v Obršljanu 
datiran v XVI. stoletje, m edtem ko napisna plošča govori o prezidavi cerkve 
v XVII. stoletju. Kaže, da je zvonik stal nekdaj sam ostojno. Kakor rečeno, 
tudi teh vprašanj ni m ogoče razrešiti brez sond, ki so za raziskovalca kajpak 
predrage. Treba je torej čakati na priložnost, ko obnovitvena dela om ogočijo 
nadaljne raziskave.
Zato smo tem bolj veseli, da se v zadnjih letih tudi na Prim orskem taki 
posegi vidno množe. Goriškemu zavodu za spom eniško varstvo gre zasluga, da 
je om ogočil raziskavo nadvse pom em bnega dvorca Zemono pri V ipavi. Raziskave 
so razkrile prvotni načrt, ki se ozko naslanja na severnoitalijanske palladi- 
jevske vile, pa so načrt potem poenostavili in prilagodili skrom nejšim m ož­
nostim naročnika ter kajpak tudi klim atskim pogojem V ipavskega. Piranski 
spom eniški zavod pa se je med drugim lotil za naš korpus prav tako ključno 
pom em bnega spom enika, baptisterija v Piranu. Kaže torej, da bo povečana 
spom eniškovarstvena dejavnost v zahodni Sloveniji, ki jo še zm erom prem alo 
poznamo in ki je dovolj zanem arjena v literaturi, tudi za ta del naše dom ovine 
om ogočila potrebne znanstvene preiskave spom enikov ter s tem tudi njihovo 
pravo vrednotenje.
Nace Šumi
NARODNA GALERIJA V LETU 1972
Potujoče razstave:
1. Hinko Smrekar. 45 risb in grafik iz zbirke Narodne galerije (dela našteta 
v ZUZ n. v. IX, 1972, p. 161). 2. 4 .- 9 . 5. 1972 Rogaška Slatina; 23. 11. 1972—5. 1. 
1973 Maribor, I. gim nazija.
2. Risbe Franca Kavčiča. 33 risb iz zbirk Narodne galerije (dela našteta 
v ZUZ n. v. IX, 1972, p. 162). 6. 2,— 1. 3. 1972 Rogaška Slatina.
3. Risbe in skice bratov Šubicev. 21 del Janeza Šubica in 14 del Jurija 
Šubica iz zbirk Narodne galerije (dela našteta v ZUZ n. v. IX, 1972, p. 162).
2. 4.•—31. 3. 1972 Rogaška Slatina.
4. Razstava fotografskih povečav slovenskih umetnostnih spomenikov od 
srednjega veka do začetka 20. stoletja. 52 povečav (fotokopije naštete v ZUZ 
n. v. VIII, 1970, p. 309). 11. 2.—30. 6. 1972 Ljubljana, Šola za oblikovanje.
5. Od baroka do impresionizma. 42 oljnih slik iz zbirk Narodne galerije.
R azstavljena dela:
Valentin Metzinger: 1. A legorija ljubezni, inv. št. NG 1287 in 2. Sv. Leopold, 
inv. št. NG 269; Fortunat Bergant: 3. Portret baronice Gašperini, inv. št. NG 235 
in 4. Portret barona Jožefa Antona C odellija; Anton Cebej: 5. Sv. Leopold, 
inv. št. NG 36; Franc Kavčič: 6. Fokion z ženam a, inv. št. NG G 79 in 7. Zenitna 
pogodba, inv. št. NG G 82; Jožef Tominc: 8. K apitan Polič, inv. št. NG 1656; 
Matevž Langus: 9. Podoba dr. Crobatha in sestre M arije kot otroka, inv. št. NG 
190 in 10. Jožef Karinger, inv. št. NG 204; Mihael Stroj: 11. H elena Pesjak, 
inv. št. NG 378 in 12. Podoba žene Aleksandra Vilharja, inv. št. NG 361; Franz 
Kurz von Goldenstein: 13. Sv. Janez ob B ohinjskem jezeru, inv. št. NG 180; 
Marko Pernhart: 14. Grad Schrottenthurn pri Celovcu, inv. št. NG 286; Anton

Karinger: 15. Bohinjsko jezero, inv. št. NG 138, 16. Kranj, inv. št. NG 140 in 
17. M ojstrana z dolino Vrat, inv. št. NG 1564; Janez Šubic: 18. Bratranec Tine, 
inv. št. NG 419 in 19. N otranjščina z orodjem in posodo, inv. št. NG 1160; 
Jurij Šubic: 20. Skica za portret žene, inv. št. NG 448; 21. Gospod z monoklom, 
inv. št. NG 456 in 22. Češka deklica, inv. št. 1311; Jožef Petkovšek: 23. D ekliška 
glava, inv. št. NG 1307; Ferdo Vesel: 24. D ivji lovec, inv. št. NG 533 in 25. Tiho­
žitje, inv. št. NG 532; Ivana Kobilca: 26. Sestrici, inv. št. 559 (pastel) in 27. Ženska 
glava, inv. št. NG 156; Anton Ažbe: 28. D ekliško poprsje, inv. št. NG 1605 in
29. Mož s črno ovratnico (na hrbtni strani Mož z rdečo ovratnico), inv. št. NG 4; 
Gvidon Birolla: 30. Iz m inulih časov, inv. št. NG 1758; Ivan Grohar: 31. Brna, 
inv. št. NG 76, 32. Sejalec, inv. št. NG 1327 in 33. Pogled z m ojega okna; Rihard 
Jakopič: 34. Tihožitje, inv. št. NG 102, 35. K rakovski vrtovi, inv. št. NG 1395, 
36. A lkoholik, inv. št. NG 1386, 37. Borovci, inv. št. NG 1400, 38. Sestrici, inv. 
št. NG 104; Matej Sternen: 39. D evin, inv. št. NG 349 in 40. D evin, inv. št. NG 
348; Matija Jama: 41. Belokranjci, inv. št. NG 113 in 42. Pogled na Barje, 
inv. št. NG 114.
4. 1972 Škofja Loka, Loški muzej
stanjevica, Lam utov likovni salon 
1972 Žalec, Savinov razstavni salon (Spom inska hiša skla­
datelja Rista Savina). R azstavljenih 22 del z naslovom 
Slovesko slikarstvo od konca 19. stoletja do impresio­
nizma (št. 18—32, 34—42)
10. 8.— 22. 8. 1972 Zagorje ob Savi, Steklena dvorana (39 slik — vse
zgoraj naštete, razen št. 25, 40, 42)
5. 10.— 15. 10. 1972 Ptuj, Pokrajinski muzej (39 slik — vse, razen št. 25, 
40, 42)
15. 11.—22, 12. 1972 Murska Sobota, razstavni paviljon arh. Novaka (39 slik
— vse, razen št. 25, 40, 42)
K senija Rozman
23. 3.— 19. 4. 1972
6. 5.— 6. 6. 1972
1. 7.— 14. 7. 1972