227 Letnik 45 (2022), št. 1 Vinko Skitek: Biseri koroške arhivske dediščine iz arhivov PAM Razstava Pokrajinskega arhiva Maribor, Enota za Koroško, Čečovje 12a, 2390 Ravne na Koroškem, 4. 2. – 30. 4. 2022 V letu 2022 praznuje Enota Pokrajinskega arhiva Maribor (PAM) za Koro- ško 30. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je pripravila manjšo premično razstavo o arhivski dejavnosti na Koroškem v zadnjih tridesetih letih. Razstava, katere uradno odprtje je bilo 4. februarja 2022, je najprej stala v prostorih eno- te arhiva, medtem ko je od začetka maja na ogled v mestni hiši občine Ravne na Koroškem. V nadaljevanju je predvideno tudi gostovanje po ostalih koroških občinah. Razstava je oblikovana na osmih panojih, na katerih se dopolnjujejo zgodovinski razvoj arhivske dejavnosti na koroškem območju in Enote PAM za Koroško, naloge le-te ter arhivsko gradivo, ki ga hrani. Besedila na panojih so opremljena tudi z bogatim slikovnim gradivom, ki predstavlja arhivsko gradivo, vezano na Koroško in hranjeno v depojih PAM. Na naslovnem panoju je poudarjen del promocijskega plakata Jeklarne grofa Jurija Thurna na Ravnah pred letom 1910. Drugi in tretji pano predstavlja- ta začetke arhivske dejavnosti na območju Dravske, Mežiške in Mislinjske doli- ne. Po določitvi nove državne meje med Republiko Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1920 je bila skrb za arhivsko gradivo tega območja sprva predvsem na plečih predstojnikov posameznih institucij, ustanov in pod- jetij. Izjemo predstavlja arhivsko gradivo, ki ga je pridobil Banovinski arhiv v Mariboru med letoma 1933 in 1941 (npr. arhivsko gradivo gospostva Pukštajn oziroma Bukovje pri Dravogradu). Zaradi odsotnosti javne arhivske službe na tem območju sta v prvih povojnih desetletjih prevzemala skrb za arhivsko gra- divo Koroška osrednja knjižnica in Delavski muzej na Ravnah. Oba še vedno hra- nita v svojih depojih precej arhivskega gradiva, vezanega na tukajšnjo literarno in gospodarsko zgodovino. Leta 1963 je na področju varstva arhivskega gradiva območje treh dolin prišlo v pristojnost Pokrajinskega arhiva Maribor. Z željo po krepitvi javne arhivske službe tudi na bolj odročnih krajih je svet Pokrajinskega arhiva Maribor 6. julija 1992 ustanovil novi enoti arhiva, in sicer za Pomurje in Koroško. Obe enoti sta dejansko zaživeli šele jeseni leta 1994. Pri tem avtor raz- stave ne zamolči prostorskih težav, s katerimi se je srečevala enota skozi vse ob- dobje delovanja in zaradi katerih je bila tudi dobro leto dni zaprta. Slikovno sta oba panoja obogatena s primeri srednjeveškega listinskega gradiva v povezavi z Mislinjsko in Dravsko dolino ter starejšega upravnega gradiva izpred leta 1945. Na četrtem panoju je predstavljeno pristojno območje Enote PAM za Ko- roško. Slednje obsega vse javnopravne osebe na območju štirih upravnih enot: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. V depojih enote na Ravnah je trenutno hranjenih okrog 770 t. m. arhivskega gradiva, ki sega od začetka 16. do konca 20. stoletja. Opis pristojnega območja je pospre- mljen tudi s fotografijami starejšega arhivskega gradiva iz arhivskih fondov ge- ografsko bolj oddaljenih krajev. Peti pano obiskovalcem pobliže predstavi dejavnosti koroške enote PAM. Opis slednjih izhaja iz nalog, ki imajo podlago v slovenski arhivski zakonodaji. Poleg navedenega koroška enota PAM izdaja publikacijo »Gradivo za zgodovino Koroške«, namenjeno znanstveno-kritični objavi arhivskih virov. V navezavi na slednje so besedilu dodane tudi slikovne priloge arhivskih dokumentov, izmed katerih se lahko izpostavi urbar ustanovitelja slovenjgraškega mestnega špitala, Bernarda iz Loke, iz let 1451–1453. Šesti, sedmi in osmi razstavni pano so namenjeni podrobnejši predstavi- tvi arhivskih fondov, vezanih na zgodovino koroške regije in tukajšnjih institucij. Tako so na šestem panoju predstavljeni arhivski fondi v zvezi z uprav- no zgodovino obravnavanega področja od srednjega veka vse do 20. stoletja. 228 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions V sklop starejšega arhivskega gradiva za Koro- ško poleg srednjeveških listin sodijo arhivski fondi zemljiških gospostev: Dravograd, Galenhof pri Slovenj Gradcu, Hartenštajn, Legen, Mislinja (imenje), Muta/Kienhof, Marenberg, Pukštajn/ Bukovje, Rotenturn, Slovenj Gradec, Stari trg, Vodriž, Vuzenica, Zavlar (Imenje) ter magistra- tov Guštanj, Muta in Slovenj Gradec. Žal arhivsko gradivo navedenih zemljiških gospostev zajema samo časovno obdobje 18. in 19. stoletja, saj sta- rejše gradivo še vedno hranijo v Koroškem de- želnem arhivu v Celovcu in Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Izjema je urbar gospostva Dra- vograd iz leta 1523. Le–ta je hkrati tudi edini ar- hivski dokument za območje historične Koroške (Mežiška dolina in Dravograd), ki je nastal pred letom 1650 in ga hrani PAM. Šesti pano sklenejo arhivski fondi občin izpred leta 1945, medtem ko jih dopolnjuje arhivsko gradivo okrajnih glavar- stev Slovenj Gradec in Velikovec ter sreza Dra- vograd. Arhivsko gradivo uprave po letu 1945 je ohranjeno v številnih fondih koroških krajevnih ljudskih odborov, občinskih ljudskih odborov, okrajnih ljudskih odborov Prevalje in Slovenj Gradec ter skupščin občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Be- sedilo omenjenega šestega panoja krasijo foto- grafije arhivskega gradiva zemljiških gospostev in upravnih fondov izpred leta 1945. Sedmi pano je posvečen predstavitvi ar- hivskih fondov s področja šolstva in pravosodja. Arhivsko gradivo fondov koroških osnovnih šol sega v drugo polovico 19. stoletja in je nastalo pri delovanju osnovnih šol Libeliče, Brezno - Podvel- ka, Muta, Potoče/Bach (A), Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem (OŠ Prežihovega Vo- ranca), Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec (I. OŠ) in Vuzenica. Na področju pravosodja je glavnina arhivske dokumentacije nastala pri delu okrajnih sodišč Marenberg (1850–1945), Prevalje (delo- ma tudi Pliberk, 1894–1949), Slovenj Gradec (1850–1978) ter pri osemnajstih na Koroškem delujočih notarjih iz 19. in prve polovice 20. sto- letja. Slikovno podobo panoja bogatijo fotografije šolske kronike I. OŠ Slovenj Gradec iz leta 1869, registra sirotinskih zadev okrajnega sodišča Pli- berk iz leta 1902 in drugih primerov arhivskega gradiva iz tega sklopa. Zadnji, osmi pano predstavlja arhivsko gradivo s področja gospodarstva, zdravstva in arhivskih fondov posameznikov iz Koroške, ki so hranjeni v depojih PAM. Na področju gospo- darskih fondov je najprej izpostavljeno gradivo rudnikov Rabelj v Kanalski dolini, Litija, Srebre- nica (BIH), Mežica, Remšnik ter premogovnikov Leše, Holmec in Sv. Štefan v Labotski dolini. Poleg 229 Letnik 45 (2022), št. 1 naštetih so v prostorih enote za Koroško hranjeni še fondi: Železarna Prevalje, Železarna Ravne ter fondi koroških gradbenih in drugih podjetij predelovalne industrije. Izmed finančnih ustanov, ki so sooblikovale koroško zgodovino v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, so navedeni fondi hranilnic in posojilnic: Guštanj, Marenberg, Brezno in Slovenj Gradec. Na področju zdravstva in socialnega varstva hrani koroška enota PAM ar- hivsko gradivo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, nastalo med letoma 1898 in 1980, ter centrov za socialno delo Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, ki je nastalo po letu 1948. Zadnji sklop arhivskega gradiva, ki se nanaša na Koro- ško, tvori arhivsko gradivo posameznikov, kot so Marijan Gerdej, Franc Ksaver Meško, Josip Mravljak in drugi. Tudi ta sklepni pano krasijo podobe arhivskega gradiva iz nekaterih navedenih fondov. Pri tem velja izpostaviti knjigo rudarskih listin družbe Scheriau in Composch v Črni iz let 1828–1858, knjigo proizvodnje tovarne kos v Slovenj Gradcu za leta 1888–1903 in knjigo članov bratovske skla- dnice Železarne Prevalje – obrat plavž za obdobje 1860–1871. »Biseri koroške arhivske dediščine« je razstava, ki po dolgem času ponov- no postavlja v ospredje arhivsko tematiko/problematiko na Koroškem. Namen razstave ni zgolj podajanje podatkov o zgodovini javne arhivske službe na Ko- roškem, temveč prek dodanih fotografij arhivskega gradiva, ki ga hrani Enota PAM za Koroško, opozoriti na pomen, raznolikost, pestrost in uporabnost gra- diva tako za znanstveno–raziskovalne kot tudi druge kulturne, pravne, upravne in turistične namene. Dr. Vinko Skitek Lilijana Urlep: Jožef Smej: škof, ki ga je Bog obdaril z mnogimi darovi Razstava ob stoletnici rojstva mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja (1922–2020) Maribor: avla pred Slomškovo dvorano, 15. 2.–30. 3. 2022 Leta 2022 mineva sto let od rojstva mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja (1922–2020), ki je s svojim delom in življenjem vplival na številne ljudi in zapustil veliko sledi. Bil je goreč duhovnik in škof, teolog, zgodovinar, literarni ustvarjalec, prevajalec, publicist, urednik, intelektualec in vsestran- sko razgledan človek. Ob tej priložnosti je Nadškofijski arhiv Maribor pripravil priložnostno razstavo Jožef Smej: škof, ki ga je Bog obdaril z mnogimi darovi; razstavo je pripravila mag. Lilijana Urlep. Namen razstave je večplasten: obudi- ti spomin na življenje in delo velikega Prekmurca in Slovenca ter opozoriti na prepletanje njegove osebne zgodbe in cerkvene zgodovine Prekmurja. Razstava, za katero je predvideno, da bo gostujoča, temelji na gradivu iz škofove bogate zapuščine, ki jo hranimo v Nadškofijskem arhivu Maribor. Sesta- vljena je iz dveh delov. V prvem delu je prikazano škofovo življenje od rojstva v Bogojini in odločitve za duhovniški poklic do imenovanja za pomožnega škofa in bogate jeseni življenja. V drugem delu je prikazano njegovo delovanje na pa- storalnem, raziskovalnem in ustvarjalnem področju. Razstava govori o velikem človeku, ki je goreče ljubil rodno Prekmurje, a je velik del življenja preživel v Mariboru, ki ga je prav tako vzel za svojega. Svojega dela ni posvečal samo ro- dnemu Prekmurja, temveč tudi celotni mariborski škofiji in slovenskemu naro- du nasploh. Zaradi številnih vezi s tujimi duhovniki, škofi (predvsem avstrijski- mi in madžarskimi) in verniki je njegov vpliv segal tudi preko slovenskih meja. Jožef Smej se je rodil 15. februarja 1922 v Bogojini, ki je takrat uradno spadala še pod sombotelsko škofijo; Prekmurje je namreč šele leta 1924 prišlo