GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
SEZONA 1928/29 10. OKT. 1928 ŠTEVILKA
2
IZHAJA DVAKRAT HA MESEC 'c.,	.-.s	CEHA	DIH	3
ot/uo
cAU31fVMO /JOlG**
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
f
SEZONA 1928/29 — 10. OKTOBRA 1928 — ŠTEVILKA 2
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja dvakrat na mesec	Cena	Din	3'—
71 ase defo in naše „razmereu
T?ri razni!) kritični!) pomenkuj afi ocenafj našega gtedati~ škega deta se pogosto ponavfja 6eseda „razmere“. Utagofjotna ati ztovotjna kritika marsikaterikrat ostro ati mito napada „razmere", do6ri ati sta6i izvajatci pa se tudi kaj radi zatekajo po izgovor in opravičBo k tem našim stovitim, ztogtasnim „razmeram“'Kakor Bi tat)ko pod to pogtavje nanizat neskončno vrsto najpestrejšit) činjenic, ki vse na ta ati oni način motijo ati četo onemogočujejo dosezanje zadovotjivifj umetniškifj vrednot, tako se mi zdi, da so poseSno štiri „razmere“ takega značaja, ki Bi jitj kritika nikdar in nikoti ne smeta pozaBtjati in Bi jifj morata torej pravtako kakor izvajatci pri izvajanju fjočeš nočeš vpoštevati tudi pri ocenjevanju.
T?rvi tet} štirit) momentov je: premajfjno števito skušenj. Drama proizvaja na tetopriBtižno 20 -24- predstav. Tudi pri najpametnejši izraBi danega časa pride na eno deto priBtižno 15 — 25 skušenj (se menja po značaju komada). Kako žatostno nizko je to števito, nam Bo še najBotje razumtjivo, če pomistimo, da imajo vsa večja gtedatišča poseBno za vetike igre po 50 — 70 skušenj. Hudožestveniki, kateritj visoko umetniško igro smo v DjuBtjani že nekajkrat opozovati, so imeti za nekatere svoje najuspešnejše komade tudi po 100 in 150 skušenj. Tiikjer ni zapisano, da imajo drugi narodi tudi retativno večje števito darovitifj gtedafiški/j umetnikov; nasprotno, dokazati se da z tafjkoto, da na tem potju Stovenci za drugimi, večjimi narodi prav nič ne zaostajamo. Da pa so predstave drugifj prestotnit) gtedatišč ktju6 temu umetniško višje cene, je iskati enega izmed raztogov ravno v tefjpravkar imenovar.ifj „razmeraf)“ razpored6e in večje števitnosti skušenj.
9
!Drugi tefj važni!) momentov je, da razpofaga naša drama z izredno majhnim števifom umetnišRega oso6ja. Znatnif) povečanj v tej smeri finančne prifiRe (vsaj začasno) še ne dopuščajo, opravfjati taRo o6sežen repertoar s števifom šestindvajseti'fj dam in gospodov pa je nenavadno naporna in težavna nafoga, ki jo naši igratci pri vsej doBri vofji in požrtvo-vafnosti večinoma Romaj, Romaj zmagujejo. KaRo Rvarne nepri-fiRe so zvezane s fjitrim in vedno menjajočim se študijem vfog, ve te tisti, Ri je imet vsaj enRrat s tem poRficem resno opravRa. Zlgodnost naštudiranja dvefj afi tretj večji!) vfog na sezono, RaRor se to z fafjRoto in sistematično praRticira na večjif) gfedatiščif), pri nas seveda že a priori odpade. "Zato 6i Bifo tudi pri eventuafni enakovredni prirojeni in izučeni d ar ovit osti pretirano primerjanje z darovitostjo RaRšnega ZOegenerja, ‘Pavfova ati ceto TCofjouta povsem neumestno, Rajti našemu igrafcu spričo danifj „razmer“ niRdar ne Bo dana prepotreBna prifožnost, da Bi se Bavit s svojo vfogo intenzivno in nemoteno od drugi!) raztičnifj ati ceto manj važni!) sRrBi. 72aš igrafec (ati naš režiser) mora dajati, vsaj v pretežni meri, predvsem to, Rar zafjteva od njega čas in Rar zahtevajo od njega naše „razmere“, ne more pa večinoma proizvajati tega, Rar 6i zafjtevata od njega njegova votja in njegova umetnišRa zmožnost. Zaradi matega števifa osoBja prifjaja naš igrafec enostavno prevečRrat na oder — in to šRoduje taRo njemu, RaRor tudi oBčinstvu, Ri si (razumfjivo in z ideafnega stafišča tudi razvesefjivo) žeti vedno samo sprememBe in vedno naj6ofjše proizved6e.
Tretj a tefj naši!) g favni/j neprijetni!) „razmer“ je: aBso-tutna pomanjRfjivost tehnične opreme našega odra. Sistem premenjave, deRoracije, garderoBe, razne optične in aRu-stične naprave so ztasti v drami (v operi se Bomo fetos, fjvata 'Bogu, postaviti z novo uvedeno, moderno razsvettjavo) v taRo Rfavmem in zaostafem stanju, da ne zadoščajo niti najenostav-nejšim zafjtevam današnje inscenacije, natančnejši podatRi iz tega področja Bi Biti navsezadnje fe preveč žatostni in zato jif) Bomo previdno opustiti — toda vsaR, Ri si je ogfedat Rdaj tudi naprave RaRega večjega gfedatišča in je videt na pr. našo „te!)nično“ revščino na gfedatišRi razstavi tansRega vefesejma, nam 60 radevofje pritrdit, da defajo naši režiserji na tem pofju naravnost presenettjive čudeže.
Četrti tefj momentov, Ri nam ztasti Betijo gfave, pa je: še vedno premajfjno zanimanj e o B činstv a. TZes je, da
10
zanimanje v zadnjem času spet vidoma raste, vendar pa Bi vodroBna statistika dokazata, da poseča naše gtedatiške predstave še vedno porazno matenkosten def tjuBtjanskega preBi-vafstva. (jtedafišče je navezano na dofjodfie. Cim večji so d o tj od ki, tem večja je možnost za razne prido6itve v tehničnem in perso-nafnem pogtedu. Večji oBisk 6i povzročat večje dofjodfie; večji dotjodki 6i omogočati razne koristne naBave, števito predstav 6i se zmanjšato* njitj fivafiteta primerno povečata — to 6i zopet oBratno vptivafo na zanimanje s strani oBčinstva itd. itd. Saj to je ravno pri gtedatišču, da so vse stvari med seBoj v nepo= sredni zvezi in da je treBa zeto izkušenega pogteda in roke, da vse te tokove pravifno uredi in da si zna iz tega večnega krogotoka izva6iti tiste vrtine, ki jifj naše (ati sptofj) gtedatišče potreBuje, da se razvija in dviga do pravega in vzornega umetniškega zavoda.
Oz tefj kratkifj in samo površni'tj opazovanj pa spet nujno stedi tista stara resnica, ki Bi si jo morati vsi vedno in vedno nanovo ponavtjati: gtedatišču morajo pomagati vsi, vsi Brez raztike in vsak po svojitj močef): gtedatiško vodstvo, umetniško in tetjnično osoBje, dnevno časopisje, kritika in o Bčinstvo. Samo na ta in na noBen drugi način je možen resničen in trajen napredek.
Jz v sef) navedenitj „razmer(< pa še nadatje stedi, da je sicer tudi za nas zeto koristno in priporočtjivo poznati in primerjati vse vetike vzorce, da pa se moramo tjkrati točno zavedati, do kam sme to naše primerjanje segati in kje nam je torej poseBno iskati samoniktitj doBrin 'našega cetotnega gtedatiškega udejstvovanja.
Igre na repertoarju
Izbira iger začetnega repertoarja se je v toliko posrečila, v kolikor audi hkrati literarnim poznavalcem kakor tudi širšemu občinstvu zadosti bogate prilike za najlepši užitek. Naš stari in zvesti prijatelj Shakespeare je že itak najbolj preizkušeni in zanesljivi ljubljenec ljubljanske publike, s čemer si publika sama gotovo spisuje najdostojnejšo spričevalo. »R o m c o in J u 1 i j a«, ta pretresljiva tragedija mladosti in ljubezni, sc tudi na našem odru ni izneverila svojemu tradicijonelnemu uspehu. Naslovni vlogi igrata ga. Mila Šaričeva (izmenoma gdč. Vida Juvanova) in g. Jan, režijo pa ima g. prof. Šest.
oj ‘Pri zvečanem osoBfu 6i osfafo šfevifo seveda fafjfio nespremenjeno.
11
Veliko zanimanje vzbuja tudi na novo naštudirana in inscenirana Cankarjeva farsa >P o hujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je zadobila v pojmovanju in režiji g. M. Skrbinška povsem novo in vsekakor originalno obliko. Shakespeare in Cankar sta nedvomno pisatelja, ki bi ne smela ostati nikomur, zlasti pa nobenemu izobražencu, tuja ali celo neznana.
Nenavaden uspeh je doživela tudi Klabundova, po kitajskem vzorcu predelana pravljična igra »Krog s kred o«. Polne hiše najjasneje dokazujejo zadovoljnost občinstva in tudi vsa kritika se je o lepotah in vrednotah tega komada najpohvalneje izrazila. Neprestana napetost dejanja, vabljiva eksotičnost okolja, globoka človeška vsebina in opojna krasota jezika (delo je poslovenil Oton Župančič) — vse to so sestavine, ki ganejo vsakega poslušalca z neposredno in nepremagljivo močjo. Glavno vlogo igra ga. Šaričeva (Haitang), režijo pa ima g. Ciril Debevec.
Še od lanskega sporedji pa se nadaljujejo ponovitve angleške družabne veseloigre »Fanny, tete, strici e t e« (spisal .Terome-Jcrome), v glavni vlogi z gdč. Debelakovo in v režiji g. Skrbinška.
M. Polič:
Ob pričetku nove operne sezone
Sicer začenjamo nekaj pozneje kot navadno. Zadržalo nas je delo okrog nove električne naprave, ki bo zamenjala z neprekos-ljivim sijajem staro, neporabno in za življenje nevarno instalacijo izza leta 1892. Vsa ta predpotopna ropotija s svojim nerazrešljivim kaosom vodov in žic bi pravzaprav spadala v muzej, zato, da bi se še pozni rodovi mogli čuditi, kako se je s takimi napravami moglo izhajati še celo desetletje po vojni, v kateri je tehnika slavila svoje triumfe.
Toda. de mortuis nil nisi bene! Odslužila je stara elektrika in dobili smo novo, sijajno, vzorno, opremljeno z najmodernejšimi pridobitvami, ki nam čarajo najsubtilnejše svetlobne efekte. Mesto štirih, zaprašenih, skoraj neuporabnih reostatov jih imamo sedaj kar šestdeset! In kakih! Poleg svetlobnih sufit t. zv. sistema s kasetami (vsaka žarnica ie montirana v posebni kaseti, pred katero se nahaja barvani celon-filster), imamo moderno 3>Spielflachen-Beleuchtungc, kompletno horizontalno razsvetljavo s 40 razsvetljevalci in dragocenim aoaratom m oblake (s filmi), kar predstavlja vrednost ca. 120.000 Din. Kazen tega dva reflektoria iz publike, ki se avtomatično urejata. Mnnika sicer še marsikaj, kar imajo še bogateiši teatri kot je naš, ali že s tem, kar imamo sedaj, smo nad vse mere lahko zadovoljni in srečni, ker šele sedai bomo zares mogli poskusiti kako resno inscenacijo.
Poleg navedenega dobimo letos še novo portalno konstrukcijo s pregibljivim, razsvetljevalnim mostom, naprava, ki je nima še nobeno gledališče pri nas.
12
Še daleč, zelo daleč smo od tistega, kar se imenuje moderen teater, toda storjen je ogromen korak v tej smeri naprej, mogoče celo najvažnejši korak.
Ni nam mogoče danes razpravljati podrobneje o tej naši najnovejši pridobitvi. Storilo bo to v kratkem poklicanejše pero. Toda morali smo vsaj na ta način dati duška našim čustvom hvaležnosti, ki jih občutimo za dar, ki sta nam ga ob desetletnici poklonila naš oblastni odbor in mestna občina ljubljanska.
Stadij repertoarja je radi intenzivnega dela za omenjene naprave sicer malo trpel, posebno pa zato, ker se oder sploh ni mogel vporabljati za skušnje. Zato pa se je tem bolj študiralo po sobah, pri klavirju, v orkestralni dvorani. Tako so pripravljena za oder poleg »Daliborja«, ki se vprizori to soboto, in »Boccaccia«, ki pride v teku prihodnjega tedna pred občinstvo, še sledeča dela: »Jonny svira«, »Oedipus rex«, »Iz komične opere«, »Ljubezen treh kraljev«, »Beg iz sera ja«. Tem bodo kmalu sledile: »Lepa Vida«, »Črne maske«, »Walkiire« itd.
Za sredo novembra se pripravlja skromen festival slovanske muzike, ki nam poleg malega ciklusa slovanskih oper »Lepa Vida«, »Dalibor«, »Zaljubljen v tri oranže«, »Oedipus rex«, »Iz komične opere« itd.) prinese dva koncerta naše sodobne instrumentalne in češke glasbe.
Čeprav skromno, se vendar hoče tudi naš zavod spomniti desetletnice osvobojenja našega duha.
Toda dovolj besed, dovolj napovedi! Slede naj dejanja, ki naj opravičijo zaupanje našega občinstva, ki se zopet z vnemo obrača in vrača k svojemu, slovenskemu gledališču!
Nove dramske premijere
Po prvih treh premijerah je pripravila drama dvoje del lažjega, zabavnega značaja in sicer je vprizorila takoj v začetku tega meseca Jaeger - Schmidtovo trodejanko »Kukuli«. Veseloigra, ki se ji Se po izvrstni tehniki in lahkem konverzacijskem tram pozna francosko poko-lenje, je po svojem zamisleku (prirodno zamorsko dekletce pride med fran-- cosko visoko družbo, kjer se srečno zaljubi in zaroči), kakor tudi po orisanih značajih izredno zabavna, v besedah in situacijah pa toliko komična, da bo gledalce gotovo in vedno z uspehom kratkočasila. Naslovno vlogo navihane in razposajene, a v bistvu preproste in prisrčne male zamorke igra ga. Nablocka, režijo pa ima g. prof. Šest.
Peta premijera v letošnji sezoni bo Bergmannova štiridejanska komedija »N o b 1 o v a nagrada«. Bergmann spada med najboljše današnje švedske komedijografe in ravno >Noblova nagrada« je tisto delo, ki mu jo prineslo največ priznanja in slave tudi v inozemstvu. Ta, v tehničnem, odn. gledališkem pogledu nadvse sijajno zgrajena komedija obravnava napol v resnem, napol v veselem tonu problem časti v stari in kremeniti rodbini znanstveno in umetniško talentiranih Svedenliielmov. Stari Sve-denhielm, ki po usodni pomoti smatra, da je njegov sin ponaredil njegov
13
podpis na menici, se zaradi te ponižujoče sramote odpove težko dočakani Noblovi nagradi, dokler se po izpovedi pravega krivca — tete Marte — ne obrne vse k srečni rešitvi in dobremu koncu. Ne toliko v sami vsebini, kakor pa v zlatih in klenih značajih ter v žlahtnem in srčno kulturnem razmerju teh krasnih svedenliielmskih ljudi leži vsa pomembna vrednost tega pri-kupljivega dela. Najčistejša in najplemenitejša srca pod nerodno in navidez površno zunanjostjo, tihe in krotke duše za grobim in navidez neresnim obličjem — v teh kontrastih in teh oznakah tiči glavna cena te sicer lahkotno, a vendar skrajno ljubeznivo, toplo in s pravim življenjskim izkustvom pisane komedije. Glavno vlogo starega Svedenhiehna bo igral g. M. Skrbinšek, teto Marto pa ga. Medvedova. Režijo ima g. Ciril Debevec.
Tekom jeseni pridejo na vrsto med drugimi deli še Čapkova znana komedija: »Stvar Makropulos« (v kateri bo praznovala ga. Avgusta Danilova štiridesetletnico svojega gledališkega delovanja); Tolstega »Živi mrtvec« v deloma novi zasedbi in obnovljeni režiji ter Ben Jonsonova renesančna komedija »Vol pon ec v predelavi štef. Zweiga. Za mladino pa pripravlja drama novost Osličkove dogodivščine«.
Razno
»Umetniški teatre v Moskvi praznuje 27. okt. t. 1. 30 letnico svojega delovanja. Sloviti Stanislavski, ki se je te dni mudil v Berlinu, je med drugim izjavil ob tej priliki: »V začetku našega javnega delovanja so nas umetniki carskih odrov proglasili za diletante prve vrste. Tmeli pa smo tudi častnega literarnega nasprotnika, ki še živi. Ugleden pariški redakter ga je nekoč vprašal: >Koliko dobivate mesečno od Stanislavskega za svoje uničujoče kritike?« »?!«« >No. ne čudite se.« mu pravi dalje uvidevni urednik, »zakaj vsako literarno gledališče, ki ve, koliko je vredno, mora imeti literarnega nasprotnika: taka opozicija širi zanimanje za gledališče, mu služi kot najboljša reklama in mora biti zato tudi dobro plačana.« — Nadalje je rekel Stanislavski:
»Po mojem prenričanju more igralec črpati samo iz enega vira: to je igralčevo doživetie. Kier ni doživetja, ni umetnosti: doživetje Je prvobitno, nato šele pride tehnika. — Lenin ie bil velik prijatelj našega gledališča, ^esto je prihaial k Čehovi »Stričku Vanji«. Nad vse je ljubil to melan-liolično-romantično igrn. Sedel je ponavadi zadai v lolži in zbrano užival predstavo. Vendar pa jaz osebno nisem imel prilike govoriti ž njim. — Labko si mislite, da sedaj, ko sem preživel razdobje od jadrnice do podmornice, od tlačanstva do boljševizma, pač lahko pišem spomine. Moji memoari bodo izšli v treh delih. P n’a knjiga je namenjena igralcem in ima naslov »Dnevnik učenca«. Obseda: 1. Delo icralca. 2. Vzsroja samega sebe. 3. Razvoj inscenacije. Dnitra kniiera ie posvečena Delu režiseria in tretja »Operi . ?elim si ustvariti tudi filmske posnetke za mimiko in crra-mofonske za različne vrste deklamacije kot dopolnilne ilustracije mojega dela. Režiral sem doslej opere ■'E. Onegin- (Čajkovski). »Carska nevesta'. -Majska noč« (R Kor/akov) in 'Roheme« (Puccini); sedaj pa pripravljamo Musorgskega opero Boris Godunov« v prvotnem skladateljevem pojmo-
14
vanju, nadalje novo rusko dramo »Blokada« ter Shakespeareovega j>0thella< z našim starim umetnikom Leonidoviin v naslovni vlogi. Naš repertoar mora biti zelo pester.«
M. A. Čehov, nečak pisatelja A. Čehova in ločeni soprog filmske igralko Olgo Čehove, je sprejel engagement pri M. Reinhardtu v Berlinu, kjer bo igral dve leti v nemškem jeziku. Njegova najbolj znana kreacija iz moskovskega »Študija« je Strindbergov »Erik XIV.«
V Parizu je ruski knez A. A. Cereteli ustanovil stalno rusko opero, ki jo bo financiral Massenet, ndčak francoskega komponista Masseneta. Uprizarjali bodo tudi večje opere kakor »Mesto Kitješ«, »Carjevič Igor« in dr. Operni zbor bodo tvorili zboristi letske narodne opere in opere iz Beograda, kjer je mnogo ruskih zboristov. Najprej bodo vprizorili opero »Sadko«. Za »Carjeviča Igorja« bo izdelal scenerijo ruski slikar Korovin, za »Carja Sultana« pa Bilit>in. Pri tej operi sodeluje tudi Sevastjanov, ki jo paed leti deloval na naši operi.
Jubilej Tolstega. Na dunajskem Volkstlieatru bodo proslavili1 jubilej z uprizoritvijo igre »Luč sveti v temi«, Beograd z »Močjo teme«, Zagreb z »Živim mrtvecem« in Vinogradsko gledališče v Pragi z isto igro.
St. Zweig je spisal epilog k i čistega igri »Luč sveti v temi; z naslovom »Beg k Boguki ga bodo igrali v Kielu.
\ inogradsko gledališče v Pragi slavi bO-letnico rojstva Jar. Kvapila z uprizoritvijo njegove drame »Oblaki«. Letošnje novitete so: A. Dvorakova drama »Kelih«, »Neklan« (J. Zeyer), »Nai>oleon« (Grabbe), »Aladinova svetilka« (Ohlenschlager), »Rihard III.« in »Milo za drago«, (Shakespeare), »Mass ftir Mass<, »Giovanm in Arabella« (John Ford), »Irydion« (Kraszin-ski), »Saloma« (\Vilde) ter »Locandiera« (Goldoni).
Vit. Novak je zložil baletno pantomimo »Signoriha Giuventu« po besedilu Čehova novele.
M. Reinhardt bo (najbrze v novembru) igral v Ne\vyorku »Živega mrtveca« z Moissijemi v naslovni vlogi, nato bo gostoval s to igro po vseh večjih ameriških mestih.
Tilla Duricux, znana nemška igralka, je napisala roman »Vrata se zaproc, v katerem slika ljubezen in zakon igralke.
Klabundora prcmijcra komedije »Ljubav na kmetih« bo v Frankfurtu. Snov komedije je vzeta iz sodobnega življenja današnje Rusije.
Dunajski »Burgtheater« javlja novitelte: nanovo naštudiran »Faust«, lad. Rittnerja »Poletje; in Shawovo komedijo »Spreobrnenje kapitana Brassbonda«. — Ravnatelj Jan pa vprizarja na dunajski »Komediji« z velikim uspehom Čehova »Tri sestre«', kjer igra polkovnika Oskar Beregi.
Berlinska »BiihnengenossenscliaJk je izdala od 1. jan. 1924 do 31. avg. 1928 pol milijona mauk podpore brezposelnim igralcem, ki jih je, samo v Berlinu okrog 1500, v vsej Nemčiji pa nad 3000.
V Budimpešti bodo igrali novo komedijo M. Lengyela »Tihomer«.
V Sarajevu igrajo Čapkovo igro »RuR«, Karlovec pa je otvoril sezono s Cankarjelvim »Hlapcem Jernejem« v Skrbinškiovi dramatizaciji. Fr. L
Popravki: V Prologu k »Romeu in Juliji« (prevel O. Župančič), priobčenem v 1. štev. Gled. lista, se pravilno glasi namesto »rodila za bridkost ...« — »rodita« in namesto »konec žalosti« — »konec žalostni«.
15
KUKULI.
Veseloigra v treli dejanjih. Spisal V. A. Jaeger-Schmidt. Poslovenil Fr. Sturm. Režiser prof. O. Šest.
Osebe:
Marie Claire Germoisova . . Gospa Duvat pl. Germoisova . .
Nicole ...................
Markiza ..................
Luca .....................
Gospodična Piiieeret .
Dejanje se vrši
Nablocka
Marija Vera Debeljakova Medvedova Mira Danilova Balatkova
Matoha.......................Rakarjeva
Gerard pl.	Mareil	.	.	Levar
Kapitan Bellot	.	.	.	Cesar
Guy ......................Drenovec
Francis	..........Jerman
Ciril..................Sancin
Sluga.................Smerkolj
Vrtnar.................Potokar
na posestvu gospe Duvalove tekom par dni.
DALIBOR.
Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Napisal Jos. Wenzig, uglasbil
Bedf. Smetana.
Dirigeut: Niko Štritof.	Režiser: Mirko Polič.
Osebe:
P. Grba St. Marčec
V. Janko J. Betetto
Vladislav, kralj če&Ki Dalibor, vitez Budivoj, zapovednik kraljevske grajske straže ....
Beneš, ječar Vitek, Daliborov oproda ..... F. Mohorič
Kraljevi vojaki, oprode in sluge Daliborovi, ljudstvo.
Dejanje se vrši v Pragi, deloma na gradu in njega okolici, deloma v mestu. Petnajsto stoletje.
Milada, sestra ploskov-škega, grajščaikia . .
Jitka, mladenka z Da-liborovega posestva Sodnik ...	.	.
Prikazen Ždenkova
V. Thierry-Kavčnikova
Št. Poličeva A. Perko
XXX
NOBLOVA NAGRADA.
Komedija v štirih dejanjih.
Spisal Hjalmar Bergmann. Prevel Fr. Albrecht.
Režiser: Ciril Debevec.
Osebe:
Roli S\vedenhielm, sen.,
inžener..................Skrbinšek
Roli Swedenhielm,
jun., ................Rogoz
Julija Swedenhielm,
igralka.................Debelakova
Bo Swedenhielm, poročnik .................Jan
Astrid, njegova nevesta Vida Majrta Bohmann, S'\ve-denhielmova svakinja in gospodinja Pedersen, žurnalist — začetnik , .■ ,
Erikson ....
Medvedova
Sancin
Lipah
Kraj: Stockholm. Čas:,Sedanjost.
Lastnik in izdajatelj:	Uprava	Narodnega gledališča v Ljubljani.
Urednik: Ciril Debeve|c. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
16
TTTTm
1+Šho /to V
Tfrrrr
CALtOlVKO /TOl«/«*
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
OPERA