poštnina plačana v gotovini Leto LIV. V Ljubljani, v Četrtek dne 1. julija 1926 St. 145. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnovna izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedelj.lcn trdota .celoletno vJugo-(sinvl)l HO Din. za lnozc msfvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglasor 1 »tolp. pefll-vraln mali oglasi po 130 In 2 D.večji oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30, velUd po 3 in 4 Din, yr uredniškem deta vrstica po 10 Din o Pri večjem o Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. «111 Molcoplal se ne vračalo, ne franki rana plama se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlitva itev. 323 Uprava /e vKopltarfevl al.St.« * Čekovni račun: CfuUlfana Stev. 10.650 tn 10.349 xa 1naerate, SarafevoSt.7363, Zagreb St. 39.011. Vraga In Dunaf it. 24.797 Slovenska Orjuna razpuščena. Orjuna v celi državi se razoroži. Velika nevolja proti velikemu županu Baltiču. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Krvavi dogodki, ki so se odigrali v pondeljek v Ljub-tti- so na tukajšnjo javnost naredili skrajnr mučen vtis. Gotovo je, da ti dogodki nikakor ne morejo biti v korist Ljubljane in slovenskega naroda, posebno raditega ne, ker so se istočasno v Ljubljani nahajali gostje iz Srbije, ki so odhiteli v Ljubljano, da si ogledajo ve-lesejem. Med temi gosti je večje število srbi-janskih parlamentarcev, ki so po prihodu v Belgrad dali javno duška ogorčenju nad povzročitelji teh neljubih krvavih dogodkov, katerih posledica je samo ta, da se bodo tujci Ljubljane bolj izogibali, kakor dosedaj. Dobro mnenje in reputacija, ki ga je Slovenija dosedaj uživala, je zelo padlo. Krivda za to, da se bodo tuji gosti izogibali naših letovišč, tako je dejal ugleden radikalni poslanec, ki se je udeležil otvoritve ljubljanskega velesejma in je videl te krvave, po Orjuni povzročene dogodite, pade seveda na povzročitelje teh dogodkov. Poslanci Jugoslovanskega kluba so povodom teh dogodkov poslali na notranjega ministra sledeče vprašanje: »V pondeljek, 28. junija, jo tekla v Ljubljani kri. Organizacija jugoslovanskih nacionalistov je priredila v Ljubljani manifestacije. Veliki župan Baltič nasproti akciji oborožene Orjunc, ki je že večkrat, zlasti v Trbovljah, pokazala, da so njeni nastopi ra javnost nevarni, ni pokazal dovolj odločnosti in je dovolil, da se je policija z oboroženo Orjuno pogajala, po katerih ulicah bo slednja v vojni opremi manifestirala. Kakor pravi poročilo, se Orjuna ni pokorila policijski odredbi in je pričela na policijo streljati, nakar se je razvila prava bitka, ▼ kateri je bilo na obeh straneh več ranjenih, en stražnik »evarno. Gospoda minisra vprašamo: 1. Ali hočete, g. minister, skrbeti za to, 3a se bodo krivci krvavega incidenta poklicali na zakonito odgovornost? 2. Kaj nameravate g. minister ukreniti, da Se enkrat za vselej onemogočijo javni nastopi oborožene Orjune? 3. Kako zagovarjate zadržanje tolikega župana Baltiča napram Orjuni, ki dovoljuje manifestacije Orjune v bojni opremi in vsled tega indirektno odgovarja za krvave dogodke?« Preko teh dogodkov niti sama vlada ni mogla. Notranji minister je po prvih vesteh zahteval od velikega župana podrobnih poročil, Minister Pucelj pa mu je pozneje poročal. Poročali so mu tudi nekateri radikalni poslanci, ki so se tačas nahajali v Ljubljani. Na današnji se" ministrsk. sveta je notranji minister poda ladi podrobno poročilo o poteku dogodkov in povzročiteljih tega neljubega slučaja. Obširno je poročal o samem slučaju tudi minister Pucelj, na kar je ministrski svet sklenil: 1. da se organizacije Orjune ljubljanskega odbora takoj raz. pustijo, 2. da se Orjuna v celi d r -žavi razoroži. V tem smislu je ministrski svet dal notranjemu ministru potrebna navodila in proste roke, da preko policijskih oblasti, velikih županstev in njemu podrejenih organov skrbi, da se sklepi ministrskega sveta striktno izvedejo. Nato je notranji minister izjavil časnikarjem, da bo proti vsakemu, ki se emu sklepu ne bi pokoraval, podvzel najstrožje korake. Zakaj se ni razpustila organizacija celokupne Orjune, o tem niso hoteli ministri dati nobeuih pojasnil. Zdi se pa, da zaenkrat ni bilo mogoče iti tako daleč, dokler se ne dobi možnost da se vse teroristične organizacije v državi odpravijo in razpustijo. Notranji minister je z ozirom na sklepe ministrskega sklepa dal velikemu županu ljubljanskemu potrebna navodila. Tukajšnja javnost je to vest sprejela z zadoščenjem. Poudarilo pa se je, da je sklep enostranski in da bi bilo pri tej priliki potreba razčistiti še principielna vprašanja ali je v skladu s pravno in ustavno ureditvijo države, da obstojajo zasebne organizacije, ki imajo pravico nastopati oborožene in se predstavljati kot nekakšni čuvarji miru v državi, v resnici pa ravno te organizacije v sedanjem obstoju in delovanju kažejo, ne samo da to niso, ampak, da celo pogosto izzivajo izgrede in nemire. —o— Vse konvencije z Italijo od večine sprejete. >Zdaj gre skupščina lahko spat«. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Skupščina je Je danes pričela razpravljati o prometni konvenciji. Prvi je govoril dr. Trumbič. Odgovarjal mu je prometni minister Vasa Jovano-vič. Nato je govoril Avramovič. Nato so bile konvencije sprejete s .135 proti 27 glasovom. Nato se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne ob 5. uri. Na popoldanski seji so prišle na vrsto konzularne konvencije. Dr. Trumbič je v svojem govoru naglašal, da je ta konvencija od vseh najbolj škodljiva, ker posebno dalmatinsko prebivalstvo izroča popolni gospodarski propasti in daje popolno moč italijanskim delavcem, da služijo v naši državi. Princip reciprocitete, ki ga te konvencije vsebujejo, je prah v oči. Jasno je, da se te reciprocitete ne bomo posluževali. To ve vsak otrok, ki količkaj pozna razmere v Italiji. Nato govornik kritizira druge odredbe te konvencije, posebno pravice, ki se dajejo italijanskim podanikom, da jih sodijo italijanski konzulati v vseh civilnopravnih zadevah. Toraj so naša sodišča nepristojna. Izjavlja, da bo glasoval proti konvencijam. Radičevce poziva, da tudi oni glasujejo proti. Njemu je odgovarjal zunanji minister Ninčič, ki pravi, da prinašajo konvencije velike koristi. Nato je govoril Ry-bar, ki je polemiziral s Trumbičem. Proti nje govim izvajanjem je protestiral demokratski poslanec Pera Markovič, bivši poštni minister. V svojem dobro utsmeljenem govoru je pokazal na upravičenost nastopov vladnih ekspertov, kakor jc Rybar. Glede vladnih zaupnikov se ne more strinjati, na kakšen način se imenujejo. Protestira proti sedanjemu uvajanju prakse, ker bi se moglo zgoditi, da bi vsak minister lahko vpeljal v skupščino uradnike ki bodo govorili. V interesu ugleda parlamenta je, da so to ne vrši. Markovičeva Ovajanja so bila sprejeto z odobravftpjgin. Vladna večina je to tolmačenje odbila. Nato je bilo glasovanje. Konvencije so bile sprejete s 123 proti 28 glasovom v načelu, v podrobnostih pa 128 proti 24. Nato se je pričela razprava o poslednji belgrajski konvenciji, o pošti in telegrafu. Za poročevalca je bil določen minister Šuperina. Ker je ta konvencija formalnega značaja, se ni nihče prijavil k besedi. Sprejeta je bila s 124 proti 28 glasovom. S tem so vse štiri belgrajske konvencije sprejete. Nato je skupščina prešla na razpravo o spTemembi čl. 89. fin. zakona, da se zakon za belgrajsko univerzo raztegne tudi na zagrebško. Po pojasnilu prosvetnega ministra je govoril Polič, bivši rektor zagrebškega vseučilišča. Na spremembo je pristal, obenem pa je zahteval, da se vstavi določba o stalnosti profesorjev. Svoj amandement je obširno utemeljeval. Za njim je govoril poslanec Deme-trovič, ki je govoril proti zakonskemu predlogu. Poslanec Jugosl. kluba Dušan Sernec je v svojem govoru naglasi) da je težko govoriti o tej zadevi z ozirom na izvajanja poslanca Poliča, ki je kot bivši rektor bolj poklican podati svoje mišljenje. Kljub temu so te odredbe tako dalekosezne, da tudi neinteresirani lahko poda svoje mnenje. Odločno protestira proti škodljivi praksi, ki se uvaja, da se po finančnem zakonu skušajo izvršiti tako dalekosezne spremembe. To je škodljiva praksa in nevaren precedent za bodoče. Potem poudarja, da je odločno za Poličev amandement, da se sprejme v zakon odredba o stalnosti vseučili-ških profesorjev. Kakor znano, je v uradniškem zakonu tudi ljudskošolskim učiteljem zajamčena stalnost, vseučiliškim profesorjem pa Kot argument navaja izročilo belgrajske juridične fakultete, ki je mnenja, da uradniški j&l&aa Msfcaftusin uc ismlje stgtooati. Zato zahteva, da naj minister to mnenje belgrajske pravne fakultete sprejme. Kar se tiče stalnosti, poudarja poslanec posebno važnost sprejetja s tem, ker bi s sprejetjem stalnosti vse-učiliških profesorjev končno odpadli vsi predsodki in bojazen glede ljubljanske univerze. Proti ljubljanskemu vseučilišču nasprotniki delujejo in skušajo ukiniti sedaj to, sedaj ono fakulteto. Dokler ni stalnosti vseučiliških profesorjev, je ta možnost izključena. Zato poslanec zahteva, da se ravno v interesu tega stalnost sprejme, ker se s tem za vedno onemogočajo te pretnje, četudi so izmišljene in se z različnimi namerami spuščajo v svet. V istem smislu je govoril demokratski poslanec G r o 1. Nato so je prijavili še nekateri govorniki v medsebojno pojasnitev. Nato je večina sprejela od prosvetnega ministra predlagan načrt Poteni je skupščinski podpredsednik naznanil, da se bo prihodnja seja sklicala pismenim potoni. Na dnevnem redu te sejo bodo poročila raznih odborov. To prikrito odlaganje skupščinskih sej je hotel predsednik maskirati s tem, da je pozval razne skupščinske odbore, da med tem časom delajo. Opozicija je to sprejela z silnim krohotom. Obenem je protestirala proti nastopanju vladne večine. Poslanec Zanič je vzkliknil: »Mussolini jc dobil svoje, sedaj pa skupščina gre lahko spat!« Nato je skupščinski predscduik sejo ob pol 11. zvečer zaključil. —o— Seja opozicionalnih voditeljev. PRISOSTVUJE TUDI LJUBA JOVANOVIC. — ZOPETNO ODLAGANJE SEJ. Belgrad, 30. junija. (Izv.) V demokratskem klubu so se sestali zastopniki opozicionalnih skupin: Davidovič,Jovanovič in dr. B e h m e n. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in o nastopih opozicije v debati o nettunskih konvencijah. Zdi se, da lx>do opozicionalne skupine proti konvencijam nastopile skupno in da bodo na koncu debate v narodni skupščini podale skupno izjavo. Veliko pozornost je vzbudila okolnost, da je prišel za časa konference v demokratski klub Ljuba J o v a n o v i č, ki je bil tam za časa trajanja tega sestanka. Opozicija je poleg tega razpravljala o vladnih zahtevah, da bi se skupščinske seje za nedoločen čas odložile. Prot temu je vložila oster protest Odložitev skupščinskih sej. PROTEST OPOZICIJE PROTI IZIGRAVANJU PARLAMENTA. Belgrad, 30. jun. (Izv.) Odlaganje skupščinskih sej na negotov čas se zelo komentira. Predvsem se misli, da je to odlaganje uspeh Pašiča, katerega pristaši so pričeli v zadnjem času živahno kampanjo proti Nin-čiču v vprašanju takozvanih nettunskih konvencij. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila za danes sklicana seja odbora o nettunskih konvencijah. Seja pa se ni mogla vršiti, ker ni prišel noben Pašičev poslanec, niti noben Ra-dičevec. Odlaganje sej je v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami v Srbiji. S tem se hoče dati poslancem možnost, da bi šli med volivce in agitirali. Odlaganje se smatra kot znak razdrapanih razmer v vladni večini. Nestabilnost je vedno bolj očitna. Vlada najlažje svojo oblast drži, če skupščina ni skupaj. V opozicionalnih krogih jc vest o odla« ganju skupščine izzvala ogorčenje in proteste« To pa tem bolj, ker je ravno v sedanjem času potrebno, da je skupščina skupaj in da rešuje nujna vprašanja, zlasti glede poplave, ki je v celi državi zavzela tak razmah, da je ogrožena naša letina in da stojimo pred velikansko katastrofo. V takem času je br^z dvoma potrebno, da skupščina dela stalno in da stori vse, kar jc v njeni moči, da se težke posledice čimbolj omilijo. Radi tega se bodo voditelji opozicije šc tekom jutrišnjega dne ponovno sestali, da sklenejo, storiti kar je mogoče da se vladno izigravanje parlamenta onemogoči in prepreči. Ljuba Jovanovič pri kralju. Belgrad, 30. jun. (Izv.) Kralj je pred odhodom na Bled sprejel Ljubo Jovanoviča v polurno avdienco. Avdienca se v vseh političnih krogih zelo naglasa. Njegovi avdienca se pripisuje zelo važen značaj. V splošno se spravlja v zvezo z nastalim položajem. Udarec v vodo. Belgrad, 30. jim. (Izv.) 26 radikalnih poslancev, Pašičevcev, ki so se dosedaj na tem polju slabo izkazali, je vložilo interpelacijo proti posl. S u š n i k u. Ta interpelacija je povsem stara in prepis tiste interpelacije, ki je bila vložena 1. .1924. Njene navedbe so se v javnosti že popolnoma razčistile in dokazale kot popolnoma napačne. Interpelacija je popolnoma brez vsakega vpliva in je ostala brez najmanjšega vtisa. »Novosti« pišejo: »Opozi-cionalni krogi sprejemajo interpelacijo Paši-čeve skupine proti uglednim opozicionalcem hladnokrvno. Jasno je, da hočejo Pašičevci obtožiti čimvečje število opozicionalnih prvakov, da bi s tem povečali delo anketnega odbora, ki dela itak počasi. Na ta način želijo, da bi se delo anketnega odbora ne moglo izvesti popolnoma. To je ponoven dokaz, da vlada in njeni pristaši ne smejo, ne morejo in nočejo pokazati na prave nositelje korupcije v tej državi.« Te interpelacije so glede vsebine udarec v vodo. Provokaterji bodo dobili odgovor, kakor zaslužijo. Stanovanjsko vprašanje. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Popoldne se je vršila seja odbora za spremembo stanovanjskega zakona- Vršila se je podrobna razprava. V Belgradu se nahajajo zastopniki organizacije hišnih posetnikov, pa tudi zastopniki organizacije najemnikov. Prvi kakor drugi so v svojem delu zelo živahni. Zelo živahno delajo, da si poskrbijo zase čimveč ugodnosti. Dosedaj so pa le posestniki imeli več odmeva. Posebna deputacija zveze najemnikov je obiskala ministra za socijalno politiko ter vse poslanske klube in jim razložila težko stanje najemnikov in težke posledice, če bi se sprejel načrt, ki se je sedaj predložil. Obenem so zahtevali in naglasili, da se ne more toliko Časa privoliti k svobodnemu razpolaganju s stanovanji, dokjlor država ne zgradi cenenih stanovanj, ki bodo odgovarjala potrebam. Radi tega so zahtevali, da se prične z graditvijo cenenih stanovanj, brez katerih se ne moremo vrniti v normalne stanovanjske odnošaje. Pašič nevarno obolel. Belgrad, 30. jun. (Izv.) Iz Karlovih Va-rov so prispele vesti, da je Pašičevo zdravje postalo kritično. Njegova obitelj je pozvana v Karlove Vari. Poročilo o naših kon-greslsfih v Ameriki. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Pomočnik zunanjega ministra dr. Jovan Markovič je obvestil poslanca S m o d e j a o brzojavnem odgbvoru našega poslaništva v Newyorku, da se je zavzelo za naše udeležence evharistič-nega kongresa katere so ameriške oblasti zadržale na L o n g I s 1 a n d u. Naš izseljc-niški komisarijat je pri ameriški vladi dvakrat energično zahteval, da se kongresisti izpustijo. Večino potnikov je ameriška oblast pustila naprej. Za devet oseb je odrejen od-gon, ni pa šc izvršen. Ena žena leži v bolnici. Glede ostalih oblast še ni odločila. V zunanjem ministrstvu šc pričakujejo dodatnih poročil. POSL. SMODEJ PROTI IMENOVANJU KNK. ŽEVIČA ZA ŽEL. RAVNATELJA V LJUBLJANI. Belgrad, 30. jun. (Izv.) Poslanec S mode j je poslal na železniškega ministra vprašanje radi imenovanja Kneževiča za ravnatelja ljubljanske železniške direkcije. Protestira proti imenovanju, katero je vsa javnost v Sloveniji sprejela z velikim presenečenjem, ker je za največjega funkcionarja imenovan ne-slovenec. To bi bilo razumljivo, ako ne bi imeli za to mesto strokovno dovolj sposobnih, primernih in priporočljivih ljudi. V javnosti je znano, da so si slovenski železničarji od prevrata sem stekli uevenliive zasluge in da spadajo med strokovno najbolj izvežbane ljudi. Zato smatrajo imenovanje neslovenca kot klofuto železničarjem. To imenovanje jo krivično in nasprotuje vidovdanski ustavi. Zato zahteva od ministra, da pojasni, kako to nastopanje proti Slovencem opravičuje in zuliteva to-zAde.vnp reuicjj,ure, \ Spoštovani zakonu! 2 Na Vidovdan jc Ljubljana mesto dostojne ! fn imponujoče patriolične slavnosti doživela krvav spopad med tako zvanimi državotvornimi Orjunaši in policijo, ki ima od državne oblasti nalog, da varuje notranji red in mir v državi. Bili so ranjenci na tej in na oni | strani, potem pa je bilo aretiranih veliko Število Orjunašev, tako da je Vidovdan kon- i čal kot krvava farsa na patriotična čustva in J državljanske dolžnosti ter dostojanstvo, ki i ga vsak pošten državljan od takega slavnost- j nega dneva pričakuje. Vprašanje, kdo ali kateri so zakrivili te dogodke in to v času velesejma, ko jc vse interesirano na tem, da Ljubljana ne pride ob svoj sloves kot miroljubno in gostoljubno mesto ter važna gospodarska točka države, kjer je vsakomur prijetno bivati, kaj še, da bi bilo ogroženo njegovo življenje — je na prvi pogled jasno in si je javno mnenje na-šega mesta in pa tudi dežele napravilo o tem takoj čisto določno mnenje. Vsekakor je poudariti, da ni v interesu Javnega miru v našem mestu, da se laški konzulat nahaja na najbolj obljudeni točki Ljubljane, kjer spričo znanega upravičenega razpoloženja vsega prebivalstva napram Italiji, ki prijateljstvo naše vlade do nje plačuje z vedno novimi in vedno hujšimi krivicami napram našim bratom, naravnost izziva k izrazom nejevolje in ogorčenja, posebno kadar, kakor je to bilo tudi na Vidovdan, plapola s konzulata tik nad glavami pasantov, vse prej nego priljubljena laška trikolora. Kako pridejo prebivalci Ljubljane, ki so gotovo najmiroljubnejši in najzdržanejši na svetu, do tega, da morajo na najbolj obljudenem križišču mesta gledati noč in dan močan kordon policije, ki mora v zaščito zastopstva tuje države ovirati promet in tako spravljati v slabo voljo ljudi, ki bi se sicer za ta konzulat gotovo veliko ne zmenili, če bi se nahajal drugje, kjer bi nikogar preveč v oči ne bodel? Tako se pa ljudje po nepotrebnem razburjajo, policija muči in se daje povod k večnim incidentom, ki se vlečejo naprej od časa, ko si jc laški konzulat izbral za bivališče ta zanj najneprimernejši kraj. Tudi jc varnostna oblast ob drugih prilikah, ko sc ni bilo bati resnih izgredov proti zastopništvu tuje države, n. pr. ob raznih dijaških manifestacijah, nastopala po navodilih svojih predpostavljenih seveda, preveč strogo, tako da sc jc itak napeto ozračje še bolj napelo in se je nevo-Ija občinstva odvrnila od naše vlade, ki v vvoji popustljivosti napram Italiji gre že preko vseh mej, na policijske organe, ki končno samo točno izpolnjujejo in morajo izpolnjevati nalog, ki ga imajo od zgoraj. In če sc to vse godi na najbolj prometnem kraju Ljubljane, ki se je iz miroljubnega šetališča in mesta rendezvoujev spremenil v bojišče, kjer zdaj že periodično odmevajo udarci pendre-kov in protesti tepenega občinstva, ni čuda, da je vse že do skrajnosti razdraženo. Če pa je vlada tako do skrajnosti stroga, da nobenim, še tako po mirnih državljanskih čednostih ter smislu za red in disciplino odli-kujočim se organizacijam ali slučajnim skupinam ljudi ne dovoli se v obližju laškega konzulata nabirati, da ne bi iz tega nastala kakšna še tako neopasna in po vsej pred-vidnosti nikogar dejansko ne ogrožajoča demonstracija, potem je čisto nerazumljivo, da je oblast dovolila sprevod 500 ljudem, ki pripadajo organizaciji, katere člani so, kakor se je v ponedeljek dejansko izkazalo in se je moglo že iz vseh prejšnjih nastopov sklepati, oboroženi z revolverji, s čeladami in s sanitetnimi oddelki, ki imajo oboroženo akcijo v mirnem času celo v svojih pravilih! Ako vlada noče nobenih še tako nedolžnih demonstracij v bližini zastopstva laške države in če daje svojim organom nalog z vsemi sredstvi četudi s skrajnimi zabraniti vsak čin izražanja sovražnosti proti svoji zaveznici Italiji, potem je bila ~ "..-<-"-. ?'«=■. a,-i-na še večja dolžnost storiti vse, da se preprečijo take stvari Orjuni, ki je aranžirala sprevod s tako zvanimi »akcijskimi četami«, ki so, kakor že ime kaže, na »akcije« naravnost izvežbane! Čemu je tedaj veliki župan sploh sprevod po mestu dovolil? Čemu ni orjunskih manifestacij vsaj na najnižjo mero omejil, če jih že ni hotel sploh prepovedati? Čemu ni vrhovna oblast zlasti gledala na to, da postavi na ogroženih točkah toliko moč, da bi bila vsakomur imponirala ter tako vsak resnejši incident Ž3 v kali onemogočila, da sc ne bi Vidovdan onečastil s krvavim konfliktom med predstavniki državne oblasti in ljudmi, ki se izdajajo za »čuvarje države!« Če se pa hoče najvišja vlast v naši deželi izgovarjati s tem, da nima za to dovolj moči na razpolago, pa ji jc treba odgovoriti: Ako trpi v državi privatno bojno društvo, ki si prisvaja privilegije in jih tudi dejansko uživa poleg in mimo te oblasti, potem naj ali sama postavi proti njej zadostno oboroženo legalno moč, ako noče resnih javno varnost ogroža-jočili konfliktov s pripadniki te organizacije — ali pa naj likvidira in prepusti oblast or-unaškim akcijonašem! Tako smo prišli do glavne točke vsega vprašanja. Glavni krivec krvavih dogodkov, ki so patriotični vidovdanski praznik izpre-memii v divji poboi in renome našega mesta tako silno oškodovali v času, ko bivajo ob priliki gospodarske prireditve v mestu gostje iz cele države in od drugod, — glavni krivec je vlada, ki trpi poleg sebe privilegirano bojno organizacijo, koje člani so deležni na krvavih trboveljskih dogodkih in tem stičnih krvavih incidentov po drugih delih države, koje člani so zakrivili celo vrsto nasilstev nad mirnimi državljani po celi Jugoslaviji, ki so smeli nemoteno razbijati shode političnih strank, ki so vsakokrat, ko so v večjem obsegu nastopili, povzročili nerede in poboje, — organizacijo, ki ne samo da ni bila zaradi takih činov svojih članov razpuščena, kakor je zahtevala vsa miroljubna in poštena javnost in kakor bi bila razpuščena vsaka druga organizacija, ampak je celo bila favorizirana, kakor da je državi potrebna in koristna! • ■ . . . Zdaj pa ima oblast pred seboj sadove take nespametne politike. Tisti, ki jih jc mirno trpela, ki so zaradi tega nastopali, kateri niso bili za svoje čine na odgovor klicani, katerim je oblast mirno dopustila, da se proglašajo in vedejo kot država v državi in si prisvajajo pravice, katere ima edino legalna izvršilna, sodna in policijska oblast, češ, da so oni poklicani čuvati državo Jugoslavijo — ti so prišli z njo v konflikt! Dočim se drugi državljani, organizacije in strarke, ki so sc proglašale celo z visokih mest, kot •državi nevaren element«, pokoravajo zakoniti državni oblasti in se morajo ukloniti vsaki še tako odiozni naredbi policije, ki je organ te oblasti, pa jc po toleranci oblasti, ki je ostala gluha za vse pozive, naj nelegalne bojne organizacije razpusti, prišlo zdaj do tega, da se pripadniki teh organizacij z de-' jarsko silo upirajo zakoniti vlasti, da sc spopadajo s čuvarji javnega reda, da sc preliva kri med ljudmi, ki si usurpirajo oblast, katere Katastrofalne poplave. Belgrad, 30. junija. (Izv.) Iz vseh krajev prihajajo poročila o velikih poplavah. Donava, Drava in Sava zelo naraščajo. Velik del Bafke in Podravja se nahaja pod vodo. Danes so iz Niša prišla poročila, da je reka Nišava narastla in prestopila bregove. Po poznejših vesteh je prepravljena železniška proga Niš-Caribrod. Na ta način se je pretrgala prometna zveza med našo In bolgarsko državo. Škoda je ogromna in jo cenijo na mnoge milijone. Ukrenilo se je vse. da bi se rešilo prebivalstvo in živina. Na pomoč gre na težjih mestih tudi vojaštvo, ki z največjo požrtvovalnostjo izvršuje težke naloge. Po poročilih vode vedno bolj naraščajo. Ako- vode v najkrajšem času ne vpadejo, stojimo pred veliko katastrofo. Tekom današnjega dne je Donava pri Belgradu narastla za 18 cm. Pri Somboru postaja stanje kritično. Voda prodira vedno dalje. Na nasipu Margit ob madjargki meji, se je voda razlila 5 km na dolgo. Človeških žrtev dosedaj ni bilo. Storilo se je vse po« trebno, da prebivalstvo izprazni stanovanja, ker vlada prepričanje, da ne bo mogoče dolgo vzdržati. V Bogojevu se z največjo težavo razčiščuje železniška proga. Pri delu pomaga vojaštvo, čez 3000 mož. Mostar, 30. junija. (Izv.) Po več tednov { trajajočem dežju so hercegovinske \ode zelcf narastle. Neretva, ki je najbolj narastla, je i*a mnogih krajih izstopila. Voda je poplavila Popovo polje, kjer so najplodnejši hercego-vinski kraji. Letošnji posevki so imiceni. Škoda znaša več milijonov dinarjev. Osijok, 30. jun. (Izv.) V sled dolgotrajnega deže\ja je Drava v Osijeku zelo narastla in sicer 4 in pol metra čez navadno višino. Spodnji del mesta se nahaja poti vodo. Nasip ob Dravi je visok 5 metrov. Ker Drava se vedno raste, preti največja nevarnost mestu ia okolici, zlasti državnemu imetju Relje. , Močni potres? po vsem svetu. Angora, 30. junija. (Izv.) V zapadni Ana-toliji so čutili močan potres v torek. V Fehtiju je porušenih 10 hiš in ena mošeja, deloma porušena je tudi Inka Ljudstvo je prestrašeno zbežalo iz mesta in se nastanilo pod šotori. Škodo cenijo nad 100 mili j. turških funtov. Singapore, 30. junija. (Izv.) Močan potres je trajal v Singapore v pondeljek nad 20 sekund. Batavia, 30. junija. (Izv.) V torek zjutraj je trajal zelo močan potres na Sumatri in v okolici. Mesto Padang je skoro popolnoma uničeno. Guverner, ki je obiskal mesto nesreče je izjavil, da je težko oceniti število člove- jim nihče poveril ni, in med onimi, ki so po I ž|tev v padangu fle je vrgn ravno se- menj, ko je nastopila katastrofa. Skoro vse s ustavi, po ljudski volji, po najvišjem čuvarju zakonistosti v državi edino pooblaščeni v to, da ščitijo državo, da varujejo javni red in mir, da izvršujejo povelja in naredbe oblasti! In tako ničesar ne more spremeniti zdrave in splošne javne sodbe, ki se glasi, da se morajo odredbam zakonite oblasti zaradi avtoritete države brezpogojno ukloniti vsi, ako nočemo, da v državi mesto mini in reda zavladata anarhija in revolucija. Če bi ustavil organ javne oblasti g. Nikola Pašiča, ker ni dovoljeno nikomur, da bi šel po tej ali oni ulici, sc g. Nikola Pašič more proti temu pritožiti na zokonit način, obrniti pa sc le mora in iti po drugi ulici! In kar mora storiti Pašič, kar mora Orel in Sokol ali Jugoslovanska Matica, kar je moral na Vidovdan storiti celo sprevod z vojaško godbo! — to mora tudi Orjuna in katerasikoli druga organizacija, posebno še, če se sama proglaša kot »državotvorno«! Zakaj se je dozdaj vsakdo in vsako društvo hočeš nočeš pokorjevalo koliciji, zakaj pa Orjuna ne? Ali je njej več dovoljeno kot drugim državljanom? Ali so naredbe oblasti samo za ene, za druge pa ne? Če je temu tako, potem pa nima državna oblast sploh več nobenega smisla, potem se sme vsak upirati naredbam oblasti, potem smo v fašistovski Italiji, kjer ne velja ne zakon, ne ljudska volja, ampak samo volja poljubnih ljudi, ki sc oborožijo, da svojo voljo diktirajo drugim — potem je konec svebodne ustavne in pravne države. In tako so krvavi dogodki na Vidovdan resen opomin take oblasti, da svojo za- kamenjem zidane hiše so porušene. V strahu pred nadaljnimi katastrofami so ljudje zbežali iz mesta in prebivajo na prostem. Dosedaj cenijo število mrtvih na 50. Iz uradnega poročila je razvidno, da je v Soloku 13 oseb mrtvih, 18 pa ranjenih. Atene, 30. junija (Izv.) Na Grškem je bil v pondeljek silno močan potres. Najbolj so čutili potres na Kreti. V mestu Kandis je 11 hiš popolnoma, 26 pa deloma porušenih. Tudi v sosednjih vaseh je potres napravil veliko škode. Poročil o smrtnih nesrečah ni, pač pa je mnogo poškodovanih in ranjenih. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se nudi prva pomoč onim, ki so ostali brez strehe. Dr. Benel ostane v v!ad". Praga, 20. 6. (Izv.) Dasi je dr. Benešev vpliv znatno padel zadnje mesece, se mu je to pot še posrečilo vzdržati položaj. Agrarci in ljudska stranka sta si že želeli, da se zlomi vera, da je dr. Beneš v zunanjem ministrstvu nenadomestljiv. V njegovi lastni stranki je poslanec Stribrny z vehemenco udaril po Be-nešu, toda odločna intervencija predsednika Masaryka je zadostovala, da so se narodni socialisti premislili in je opozicija vsaj zaen- krat utihnila. Izvršilni odbor narodnosocia-listične stranke jc v zadnji seji soglasno sklenil naj dr. Beneš obdrži mesto zunanjega ministra, ker vživa zaupanje vse 3ežele in je z ozirom na mednarodni položaj v zunanjem ministrstvu nujno potreben. Glede poslanskega mandata je dobil dr. Beneš proste roke, da ga obdrži ali odloži, kakor bo r>ač zatheval razvoj dogodkov. —o— JBfeJež&e A Kom« v prid? Povodom krvavih do-gedkov na Vidovdan v Ljubljani piše zagrebški »Jutarnji liste »Sinofnje demonstracije Orjune so izvale veliko nezadovoljstvo ilasti med pri-dobitnimi krogi, ker se s takimi izgredi ruši mir in red, katerega so se Slovenci navadili in se škoduje ljubljanskemu velesejmu, ker ne bo hotel nihče priti v Ljubljano, da se izpostavi neugodmostim in demonstracijam!« »Jutarnji Ust se tudi sprašuje, zakaj da je Orjuni dovoljeno, da je čisto po vojaško opremljena in pravi: »Ljudje ne morejo razumeti, kako je to mogoče«, da na eni strani uradni faktorji Orjuni pomagajo, a na drugi strani se ona bori z državno policijo!« To dejstvo se je v Ljub-lj ni silno komentiralo, nadaljuje zagrebški , list, zlasti z ozirom na to, »da so vse državne konito avtoriteto varuje in ne pusti nikomur, I insWu,ije v rokah samostojnih demokratov.«. u. .i. zagrebški list Komu bo uprava velesejma in trgovski svet podelil red »zelenega zmaja«, se bo odi čilo ob zaključ.tvi velesejma. A Ob vidovdanskih dogodkih piše »Jutro«, da je v ozadje stopilo celo zanimanje za velesejem, na katerega nepreslano opozarjajo s svojim zvonenjem tamkaj razstavljeni zvonovi (po »klerikalcih« mora »Jutro« na vsak način zamalmiti, če drugače ne, pa z velesejmskimi zvonovi), da je vsa Ljubljana razburjena in da tudi pri tujcih, ki so prišli na velesejm, prevladuje interes za krvave dogodke. — To, kar piše »Jutio« o razpoložen iu javnosti, je v toliko točno, da je res Ljubljana razburjena, toda proli Orjuni; drugič je res stopilo v ozadje celo zanimanje za velesejem, namreč da so vidovdanski dogodki velesejmu tako škodovali, da mu niso bolj mogli, in tretjič je tudi to res, da pri tujcih, ki so prišli na velesejem, prevladuje interes za krvave dogodke, — v tem zniislu namreč, da so še isti dan trumoma začeli zapuščati Ljubljano. Razstavljalci na velesejmu pa bodo že vedeli, komu se imajo zahvaliti za pokvarjene kupčije, Ljubljana pa za izgubo svojega dobrega imena. A Vse se maščuje. »Jutro« se zgraža nad postopanjem policije proti Orjunašem. Nas pa nedeljski dogodki spominjajo, kaj vse so počenjali člani Orjune takrat pred dvema letoma po Trbovljah in Ljubljani, ko so streljali, pretepali in trpinčili ljudi, vdirali v privalna stanovanja, strahovali na nečuven način mirno prebivalstvo itd. — Naj bi se »Jutro« rajši v tiste dni malo zamislilo in še v to, kako je takrat hujskajoče in škodoželjno pisalo in tista »junaštva« naravnost proslavljalo. Vse to naj »Jutro« premisli, pa utegne od zgražanja priti celo do spoznanja ... A Seveda! Izjava dr. Radmila Gnjatida v stvari Zerjavovega pisma, ki jo je v laksimilu prinesel nedeljski »Slovenec«, imenuj« »Ju--avedu laž in dr. Gniatida seveda lažni- t. da bi se postavljal poleg nje ali celo proti njej, kakor tudi vsem onim, ki mislijo, da imajo privilegij biti več kot oblast in pa ostali državljani, ki se oblasti pokoravajo. In zadnji opomin je državni oblasti, da ne pusti nikomur razen sebi prisvajati si njene pravice in da razpusti bojne organizacije privatnikov, ki niso potrebne in državi škodljive. Imamo policijo, imamo žandarmerijo, imamo armado, so po zakonu določene, da državo varujejo tako pred notranjimi neredi in revolucijami kakor pred zunanjim sovražnikom, imamo ^?st?)l)ubno prebivalstvo, ki se bo vsikdar odzvala pozivu domovine, če bo treba zvrniti objestnega in naše zemlje lačnega tujca — zato niso potrebne nobene privatne akcio-naške čete! Država naj stori tu svojo dolžnost! Z energičnimi merami naj se vsak državljan prisili, če noče sam, k spoštovanju zakona, ki je edini in najvišji gospodar v državi! Prva zahteva pa, ki jo stavlja vsak pošten državljan našn države v tem trenotku je: Takojšnji razpust Orjune! ! .UPRAVE ZA NOVI TAKSNI ZAKON. Bolgrad, 30. jun. (Izv.) Fin. minister je poslal vsem ministrstvom pismo, v katerem poziva ministre, da do prvega oktobra izdelajo svoja mišljenja o novem taksnem zakonu. V nasprotnem slučaju bo ministrstvo za finance samo izdelalo končno besedilo zakona in ga nato predložilo vladi in narodni skupščini. RAZBIT RADIČBVSKI SHOD. Relgrad, 30. jun. (Izv.) HSS je priredila v Bajmoku v Rački shod. Tamošnji dobrovoljcl so na shodu izzvali razne incidente. Pri spopadu je bilo ranjenih okrog 20 ljudi. Shod, katerega je sklical poslanec Neu dorfer, se je nato vršil v zaprtem prosto ni. Oaruite za Ljudski sklad SLS! ka z dostavkom, da spada drugam, ne pa v državno službo. Seveda bi »Jutro« tudi dr. Gnjatldu rado pripravilo usodo, ki je doletela dr. Barleta. Če bi se pa dr. Gnjatic izjavil in naj si tudi proti lastni vesti v prilog Zerjavovega pisma, oziroma »Jutrovega« faksimila, potem bi bil seveda resnicoljuben mož in bi imenitno spadal v državno službo. Seveda! Proti nettunskim konvencijam. Zagreb, 30. junija. (Izv.) Danes popoldne je prišlo po končanih promocijah na zagreb-. ški univerzi do demonstracij proti Italiji. Akademska mladina je dala duška svojim čuv-stvom ob priliki, ko se sprejemajo za našo državo sramotne pogodbe s sosedno Italijo. Dubrovnik, 30. junija. (Izv.) Mestni občinski svet je na svoji seji sklenil poslAti na vlado in narodno skupščino energičen protest proti nettunskim pogodbam. ZA TRAFIKANTE. Belgred, 30. jun. (Izv.) Poslanec Z e b o t In tovariši so vložili na fin. ministra vprašanje radi nesocialnih odredb, da morajo trafikanti imeti odprte trafike od 7 zjutraj do 9 zvečer. Interpelantje zahtevajo, da se ta odredba, ki je protizakonita, ukine, ker nasprotuje zdrav stvenemu stanju invalidov. KAJ JE PA ZOPET TO? Eelgrad, 30. jun. (Izv.) V proračunu ministrstva za prosveto so se določile večje vsote za popravo šolskih poslopij. Prosvetni minister je parkrat pozval mariborski in ljubljanski prosvetni oddelek, ki pa sta bila tako malomarna, da kljub pozivu nista javila potreb mariborske in ljubljanske oblasti. Zato je ministrstvo brzojavno pozvalo oba oddelka, da končno dasta svoj odgovor. NUNCIJ PELLEGIUNETTI v VARAŽDINSK1H TOPLICAH. Zagrob, 30. junija. (Izv.) Te dni se jo mudil tu papeški nuncij Pellegrinetti in je bil gost zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Iz Zagreba je odpotoval v Varaždinske toplice na letovišče. KUGA V MEHIKI. Hchiko, 30. junija. (Izv.) Vsled groznih poplav v mestu Leon in nastale bede je pričela razsajati kuga. Šest tisoč ljudi je še vedno brez strehe in brez potrebne hrane. Šlevilo mrtvih se je zvišalo na 250 oseb. NESREČA V POLJSKI VOJSKI. Kovcl, 30. unija. (Izv.) Pri manevrih 35, polka v okolici Kovela v Voliniji je eksplodirala 18 centiineterska granata, ki je ležala na polju najbrže še iz časa svetovne vojne. Mrtva sta dvn častnika in '!fi vojakov, 30 je težko in 11 lahko ranienih. * A Stev. 145. »SLOVENEC«, dne 1. julija 1928. Stran 3. Mogočna orlovska prireditev v Ljubljani. Orlovska ekspozitura v Ljubljani, ki obsega kamniško, ljubljansko, ribniško in vrhniško okrožje, je priredila v nedeljo dne 27. junija t. 1. v Ljubljani celodnevno prireditev. Bil je to dan, na katerega smo lahko ponosni; saj nam je pokazal, koliko premore dobro | organizirana množica; pokazal je uspehe resnega notranjega dela in bogato nagradil dolgotrajne in naporne zunanje priprave. Sprevod. Takoj po prihodu jutranjih vlakov so se zgrinjale mlade čete članov, članic in narodnih noš na zbirališče ob justični palači. Skoraj neverjeten red je pokazal močno organizacijo. Sprevod po glavnih cestah stolnega mesta je bil res živa slika naše mladine: z močjo telesa se je kosala vedrost duha, zavest močne volje se je družila z jasnostjo hotenja in hrepenenja. Ničesar ni bilo enoličnega, ničesar oko utrujajočega, vse živo in vabljivo. Na čelu sprevoda 22 praporov in zastav, 52 narodnih noš, 474 članov in 245 članic, štirje trobentaški zbori in dve godbi, vse je bilo tako lepo po skupinah razdeljeno, da je — gledano z višine — dalo podobo mozaika: vsak del zase celoto in vse skupaj eno sliko, življenje pa je temu mozaiku dalo petje naših fantov. Občinstvo, ki je v gostih trumah stalo ob cesti, je dajalo izraza svojemu presenečenju z glasnimi pozdravi in iz premnogih oken obsipavalo naše fante s cvetjem. Cerkev sv. Jožefa, najprostornejša v Ljubljani, je bila polna mladine, ki hoče z božjim blagoslovom pričeti ne samo svojih javnih nastopov ampak tudi vsako delo, pa naj bo še tako neznatno. Vzhičeno je moralo biti srce slehernega, kdor je opazoval te roje, ki so prihajali v cerkev. Javna telovadba na Stadionu. Kako veliko zanimanje je vladalo za javno telovadbo na Stadionu, priča pač najbolje večtisočglava množica, ki je prihitela gledat mlade čete. 2e dobro uro pred pričetkom telovadbe so začele prihajati prve vrste gledalcev, ki so končno tik pred pričetkom narasle pri vhodih na Vodovodni cesti, a posebno še na Dunajski cesti, do pravcatcga navala, ki se skoraj do konca nastopa ni polegel. Nastop je otvorHa godba kat. delavstva z Jesenic z dvema komadoma. Zaslišali so se glasovi junaške pesmi po Dunajski cesti se bližajočih telovadcev. Občinstvo je napeto pričakovalo, da se pojavijo. Ob zvokih Orlovske himne, s prapori na čelu, so vkorakali v Stadion. Res, impozanten je bil pogled na to kompaktno četo in občinstvo je prekipevalo navdušenja. Članstvo je izvedlo rajalni pohod in se razstopilo k prostim vajam, ki so bile deležne velikega zanimanja in pritrjevanja. Enako lep je bil tudi prihod in nastop članic; izvedba prostih vaj članic pa je bila še boljša kot ona članov. Naravnost presenetila pa je gledalce dovršenost orodne telovadbe. Posebno na drogu in krogih so mogli občudovati drzne in vratolomne izvedbe. Najbolj so seveda gledalci oživeli pri šta-fetnem teku, ki so ga napeto spremljali in končno z glasnim odobravanjem pohvalili zmagovalno vrsto vrhniškega okrožja. Sledil je še tek na kratko progo, ki pa ni prišel dovolj do izraza. Ravno lahka atletika je ona panoga, ki bo naredila naše prireditve še bolj privlačne. Spored je bil s tem izčrpan, množice so se vsule kot iz mravljišč in hipoma napolnile Dunajsko cesto. Stadion sam je bil res okusno okrašen. Postavljenih je bilo 31 visokih mlajev z narodnimi zastavami, stadionsko obzidje samo pa je tudi krasilo nad 200 malih zastav. Vse se je zlivalo v lepo harmonijo: narodne noše, kroji, vihrajoče zastave, živahne vrste telovadcev in kakor okvir je objemala vse to gibanje navdušena množica. Cela prireditev se je izvršila v popolnem redu in v zadovoljnost vseh. Orlovska organizacija pa si lahko zopet zapiše v knjigo svoje zgodovine častni list. ZAHVALA. Ljubljanska ekspozitura Orlovske pod-zveze se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je orlovska prireditev v Ljubljani dne '27. junija na tako lep način izvršila. Iskrena zahvala pa posebno cenjenemu občinstvu, ki je s svojo številno udeležbo pokazalo, kako visoko ceni delo in stremljenje Orlovstva. Bog živi! Orlovska ekspozitura. Krvav spopad med policijo in Orjuno. ORJUNAŠKO SLAVLJE V TRBOVLJAH. — NA UKAZ NOTRANJEGA MINISTRA PREPOVEDAN SPREVOD PO PREŠERNOVI IN ŠELENBURGOVI ULICI. — ORJUNAŠI PRELOMILI DANO BESEDO. — SPOR, NEDISCIPLINA IN UPOR MED ORJUNAŠI SAMIMI. — SPOPAD S POLICIJSKIM KORDONOM. — STRELI. — ORJUNAŠI BE2E, SE SKRIVAJO IN MEČEJO OROŽJE V LJUBLJANICO. — RANJENCI. — PREISKAVE. ARETACIJE. Sicer bi bilo najbolje za Ljubljano in Slovenijo, da bi molčali o tem. Vsaka beseda pomeni škodo Ljubljani in mirni Sloveniji. Le, da se oddolžimo kot poročevalci o dogodkih na Vidov dan v Prešernovi in Šelenburgovi ulici, dajemo našim čitateljem pregled te nesreče po čisto nepristranskih in najbolj ob-iektivnih virih. Orjuna je Vidov dan proslavila s spominsko ploščo v Trbovljah in razvitjem prapora v Št. Petru v Ljubljani. Glavno slavlje je imela v Trbovljah. Tja je pozvala vse Or-junaše iz države. Tam ni prišlo do nobenih incidentov vsled discipliniranosti delavstva, ki se je na ta dan iz Trbovelj umaknilo in orjunaško slavlje ignoriralo, dasi je Orjuna vzela s seboj »akcionaške čete« z bojno opre- mo, s čeladami in revolverji. Da bi moglo priti radi tega do incidentov, sc je zavedala tudi državna oblast, zato je bilo v Trbovljah na Vidov dan 150 do zob oboroženih žan-darjev. V Ljubljani je bilo na programu razvitje zastave, obhod po mestu in veselica. Za potrebno policijsko dovoljenje je prosila Orjuna Št. Peter-Vodmat. Oblast je dovolila vse drugo, le glede sprevoda je izrecno določila, da sprevod ne sme iti skozi Prešernovo in Šelenburgovo ulico, ampak mora kreniti z Marijinega trga v Miklošičevo in od tam po Komenskega cesti k Šentpetru. Vodstvo »Or-june« se pa točno določenih ulic, po katerih samo sme korakati sprevod, ni držalo, vslcd česar je v danih okoliščinah moralo priti do Ob koncu šolskega leta na srednjih šolah. a) Novi redi. Dne 28. junija so dobili dijaki na naših srednjih šolah izpričevala, in sicer prvikrat v obliki, kakršna velja sedaj za vso državo. Radi tega je potrebno, da opozorimo starše na nekatere spremembe, da bodo mogli izpričevala svojih otrok pravilno presojati. Dijaki so dobil istočasno kar dve izpričevali: dijaško knjižico z redi za dobre tri mesece (od 1. marca do 12. junija) in letno izpričevalo, ki se nanaša na vse šolsko leto. Iz tega je jasno, da se redi v obeh dokumentih v marsikakem slučaju ne bodo povsem ujemali. Razlike bodo znali že dijaki doma Taztolmačiti staršem. Na nove rede, ki jih imamo za uspeh v učnih predmetih in za vedenje (»odlično« je prišlo zopet v veljavo, za vedenje pa »vzorno«), so se starši že navadili v teku prvih dveh trimesečij. Kar se pa tiče reda iz pridnosti, smo doživeli to smešnost (ne moremo rabiti drugega izraza), da se je najboljši red, ki je bil v prvih dveh trimesečjih »vztrajno«, v tretjem trimesečju spremenil v »pohvalno«. Kot naš upravni curiosum, ki se pa, hvala Bogu, tiče samo profesorjev, naj omenimo še tole: ni se spremenilo samo »ime« najboljšega reda v pridnosti, ampak spremenila se je tudi številka, a katero se označuje najslab- ši red iz pridnosti v katalogih. Tu se je namreč v prvih dveh trimesečjih pisalo za ^vztrajno« 5, za 2 marljivo« 3 in za »neumrljivo« 2, sedaj pa prvi dve številki ostaneta, za »ne-marljivo se pa piše — 1. To je pač navdušenost za retorme, ki bi bila vredna — boljše stvari. Da bo zmeda večja, so na nekaterih zavodih pisali za pridnost doslej številke 3, 2, 1 (mesto 5, 3, 2), tako da pomeni v prvih dveh trimesečjih številka 3 »vztrajno«, v zadnjem trimesečju in v izpričevalu pa »marljivo«. Kdor bo prisiljen, da bo čez par desetletij iskal kakih podatkov v katalogih iz šolskega leta 1925-26, ta bo — klel. Pravijo, da ljudi nobena stvar tako ne spravi v slabo voljo kakor nepotrebne spremembe, pri katerih ljudje ne vedo, čemu je to dobro. Bistvo vlado mora biti neka stalnost. Državljanom imponira oblast, o kateri so prepričani, da je vse, kar odredi, tehtno premišljeno. Radi tega seveda ni potrebno, da bi bila država kak častilec »des ewig Ge-strigen«, kakor pravijo Nemci. Paziti pa mora na to, da ljudi za neprijetnost, da se morajo priučiti kaki novi stvari, odškoduje z zavestjo, da je novo boljše od starega. Te zavesti pa pri mnogih spremembah nima no šola in ne dom. — Malo več pozornosti bi pa bila lahko državna tiskarna v belgradu posvetila golicam za izpričevala. Ni baš potrebno, da manjka nekaj vcjic — te »icer končno iahko dostavi razrednik, ko piše izpričevala — in da sre- Nerazdružna sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne veruite nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro"! Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. resnega spopada z državno oblastjo. Graje vredno pa je, da je veliko županstvo sploh sprevod dovolilo. Ob dveh popoldne so se pripeljali Orjunaši iz Trbovelj. V sprevodu so korakali s kolodvora po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg proti šer.tpeterski vojašnici, kjer so imeli svoj glavni stan. Bilo jih je v kroju okrog 500 s približno 25 prapori. Takozvana napadalna četa je bila opremljena z revolverji in jeklenimi čeladami. Ze na kolodvoru je službujoči policijski komisar opozoril razne funkcionarje vodstva Orjune, naj se točno drže dovoljenih cest. Dobil je zatrdilo, da se bo Orjuna točno držala policijskega dovoljenja. Po razvitju prapora pri Šentpetru so Orjuna.ši šli v sprevodu skozi mesto. Preden so odšli, jih je policijski organ že drugič opozoril, da naf se drže predpisanih cest in da ne smejo skozi Šelenburgovo ali Prešernovo ulico pred italijanski konzulat. Orjunaši pa so krenili iz vojašnice po Poljanski cesti na Mestni trg, in preko Marijinega trga in mesto, da bi zavili na Miklošičevo cesto, so krenili levo v Wo'fovo ulico in preko Kongresnega trga v Šelenburgovo ulico. — Tam pa so naleteli na policijske kordone. Tu sta dr.. L e o n t i č in in?. K r a n j c skušala na vsak način pregovorili policijskega poveljnika, da pusti sprevod skozi Šelenburgovo ulico do Knaflje-ve ulice. Toda policija je imela striktno prepoved in je vsako izpremembo odklanjala, češ, da se vodstvo Orjune žc dosedaj ni držalo policijskega dovoljenja, ker za prehod po Wolfovi ulici in Kongresnem trgu ni niti prosilo, niti dobilo dovoljenja. Policija se je sklicevala na ukaz notranjega ministra. Dr. Ljuba L e o n t i č je uvidel navzdrž- nost orjunaških zahtev in po približno polurnem prerekanju dal povelje za umik. Med protesti proti policiji in klici proti Italiji, jc orjunaški sprevod skozi Kongresni trg, Gosposko ulico po Marksovcm trgu, mostu sv. Jakoba, Starem, Mestnem trgu in Poljanski cesti korakal nazaj k šentpeterski vojašnici, kjer se je pričela veselica. Takoj po razhodu pa je izbruhnila med Orjunaši nezadovoljnost in upornost proti vodstvu, češ da se je dalo terorizirati od par policajev in opustilo demonstracijo pred italijanskim konzulatom v Šelenburgovi ulici. Po informacijah oblasti je čelnik j^-.-ili:** Orjune, Bcbro>viv « • ^ ; < v i č zbral četo 120 mož napadalcev s čeladami, palicami in revolverji, ki so napad tudi izvršili. Ta ^akcionaška« četa je vkorakala v mesto, »da opere sramoto prvega umika«, kakor so se udeleženci izražali. Policijska straža štiridesetih mož pod poveljstvom nadzornika Butkoviča je bita pripravljena na dvorišču glavne pošte. Stražniki so bili oboroženi z gumijevkami in službenimi pištolami. Ta straža je takoj nastopila v Prešernovi ulici in sicer v višini trgovine »Bata«. Poveljnik straže Bulkovič je pozval Orjunaše, da naj se nemudoma odstranijo in se pokore oblasti. V odgovor so se Orjunaši razvrstili v formacijo za napad. Zaradi tega je prišlo do spopada, v katerem se je policija branila proti poizkusu, prodreti kordon, z gumijevkami, poveljniki pa s sabljami. Nastalo je prerivanje in valovanje sem in tja. Nato pa je padel od leve strani — to je nasproti pošte prvi strel in sicer iz orjunaških vrst, kakor je ugotovljeno. Orjunaši so nato oddali še en strel, nato pa je streljal policist in sicer čate v izpričevalu celo večjo slovniško napako: »ki se ga (!!) zasači«, proti kateri se je boril že 1. 1910 dr. Tominšek v svojem Anti-barbaru — pa se vendar še vedno išče Uršo (!) Plut! — b) Nova razdelitev nConcov po učnih uspehih. Doslej smo ločili samo tri vrste učencev: 1. odličnjake, 2. učence, ki so izdelali brez odlike, 3. učence, ki so padli. (Učencev s po-navljahiim izpitom ne navajamo posebej, ker pridejo po dovršenem ponavljalnem izpitu itak v 2. ali 3. kategorijo.) Sedaj pa imamo štiri vrste dijakov, ki so izdelali: 1. dijaki so izdelali odlično, če imajo vsaj toliko »odličnih'' kakor »prav dobrih«, a nobenega »dobrega«; 2. dijaki so izdelali »prav dobro«, če imajo vsaj toliko »odličnih« in »prav dobrih« lovico boljših redov nego »zadostnih«; (Marsikak »prav dober« dijak bi bil torej po prejšnji klasifikaciji odličhjak.) 3. »Dobrot izdela dijak, če ima vsaj polovico boljšah redov nego »zadostnih«; 4. »zadostno« pa izdela tisti, v čigar izpričevalu ima večino »zadostno«. Pri tem se upoštevajo samo redi iz znanstvenih predmetov, ne pa redi iz obvezmh veščin (telovadbe in risanja). Pogoji za odliko so torej tako strogi, da v marsikakem razredu ni niti enega odličnja-ka in da n. r. na III. drž. realni gimnaziji vsa višja gimnazija skupaj ne premore nili ene odlike 1 Po našem mnenju so odličnjaki letos splošno tako redki deloma tudi radi tega, ker bo naravno trajalo nekaj časa, preden se bodo profesorji povsem vživeli v novi način redo-vanja. Ueaenje za napad. Takoj na ta znak so ircli < bjunaši pogosteje streljati. Straža jc odiT'-varjala s posameznimi streli v zrak. Sledil )'■ d rn ji i signal za napad (»juriš«, so klicali riunaSi). Nastalo je splošno streljanje. Po kratkem prasketu, vpitju, so se spustili Oijunaši v divji be« proti Marijinemu trgu, kjor so se razpršili in poskrili po vseh kotih. Bežali so nekateri celo v frančiškansko cerkev, nekaj beguncev s čeladami pa so našli celo v javnem stranišču na Marijinem trgu. Med streljanjem so bili ranjeni policijski nadzornik M. G e rz i nič, ki jc bil zadet v V-sru) steijno. O tem so govorili tudi, da je v bolnici umrl, kar pa ni res, nadstražnik Franc H u 111 a r ima najbolj nevarno rano in sicer mu je prodrla kroglja členek desne noge in bo treba operacije, pri čemer pa preti še nevarnost zastrupljenja. Nadstražnik Simon Hlebec je dobil strel v desno mečo in »i ga že poslali iz bolnice v domačo oskrbo. Orjuna$c\ je ranjenih večje število. Po večini pa so dobili lažje praske. Orjunaški ranjenci so se poskrili in zbežali v privatno oskrbo. Le pet so jih prepeljali v Leonišče, enega pa v bolnico. Med težje ranjenimi sta Pire DuSan, sin mestnega župana iz Kranja in Trpin Anton z Viča. Prvi je dobil strel v obraz, drugi v stegno. Ranjencem je na licu mesta delil prvo pomoč dr. Jamar. Orjunaii so se v splošnem neredu umikali in bežali. Nekateri so še beže streljali nazaj kar tez ramena in pod pazduho. Ob pol sedmih jc prišla iz Trbovelj žan-darmerija, ki je zaprla s pomočjo policije vse dohode do italijanskega konzulata. Ob pol 9 zvečer je policija prekinila orju-naško veselico in je odredila prvo preiskavo med Orjunaši. Druga preiskava se jc vršila ob 3 zjutraj in takrat so našli pri Orjuni več orožja, nožev, revolverjev in pištol. Aretirali so 68 Orjunašev in jih oddali v zapore. Po zaslišanju so jih izpustili 44, ostalih 24 pa pridržali v policijskih zaporih. O celem incidentu smo zvedeli še tele značilne podrobnosti. Orjunaški sprevod je bil spočetka razporejen sledeče: godba, zastave, dr. Leontič, čelnik Kranjc, čete. Na Poljanski cesti se je pa pregrupiral tako, da so zastave in godba prišle v sredino sprevoda, napadalne čete pa na čelo. Napadalni četi je načeloval Reja iz Maribora. Reja je komandant okrožne Or-jttne v Mariboru. Bil je svojčas radi razbitja Cirilove tiskarne v Mariboru obsojen na 6 mesecev ječe. Dr. Leontič je zvedel šele pred Kazino od policijskega poveljnika Slanovica, da jc policija že pred dvema dnevoma ljubljanski Orjuni prepovedala sprevod po Šelenbur-govi ulici, nakar jc zaukazal, da se sprevod vrne. Posredno je orjunaško divjanje povzro-ičlo smrt g. Josipinc C e r a r , branjevke, ki se je streljanja tako prestrašila, da je med potjo v bolnico umrla od kapi. GRICAR&MEJRC Samo Šelenburaova ul. 3 najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. ICcij se godi doma (palača Ljubljanske kreditne banke) Cela vas pogorela. Na dan pred sv. Petrom in Pavlom krog poldne je izbruhnil v sredini vasi Apače požar. Ogenj se je razširil bliskovito do konca vasi ter se vrnil ob drugi sliani ceste zopet čre* sredino vasi nazaj. Silovit ve',T je metal cele oblake dima in plamena od strehe do strehe, a te so bile malodane vse slamnate. Na-lice grozne nesreče so prihiteli takoj gasilci od Sv. Lovrenca, Maribora, Ptuja in Cirko-voo, toda bilo je tedaj že 27 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji v objemu uničevalnih plamenov. Več Apačauov sploh ni bilo doma, ampak so ob času izbruha požara delali na travnikih. Le par posestnikov je tako srečnih, da jim je pustil požar vsaj nad stanovanjskim delom streho, to so hiše, ki so krite a opeko. Z gospodarskimi poslopji so zgoreli vsi v njih shranjeni poljski pridelki, zlasti letošnje seno. Reda je strašna, saj okoli 150 ljudi nima ne streho, ne obleko in ne zrna živeža. Otelt so le golo življenje 111 živi&o, kateri nimajo kaj pokladati. Pogoreloi so po večini mali posestniki in kočarji, ki razen koščka zemlje nimajo prav nič, a zavarovanj so bili po stari navadi veliko prenizko. Ogenj so' zanetili otroci, ki so se igrali z užigalieftmj. Še med požarom je začela goreti na drugem koncu občine v Oornjih Pleterjih neka h'5a. Vsega pomilovanja vredni pogorelci so prisiljeni, potrkati na usmiljeia in radodarna srca sosedov in celotnega slovenskega prebivalstva. Uboj racM dedščine. Žalosten slučaj se je pripetil v nedeljo dopoldne v Štepanji vasi. Tam sta prišla navskriž užitninski paznik France Tomšič in pa njegov 37 letni svak delavec Lovrenc Lavrič, ki je znan po Stopanji vasi kot nasilen človek. Vzrok prepira pa je bil ta. da je zapustil oče hišico in premoženje svoji hčerki, omoženi Tomšičevi, Lavrič pa je dobil baj samo 40 kron. Zato je večkrat prišel k Tomšiču, kjer je zmerjal in razsajal. Tudi mu je večkrat grozil. V nedeljo dopoldne pa je nasilnež to svojo grožnjo tudi res izvršil. Prišel je k Tomšiču, kjer je začel zopet razsajati in zmerjati. Zahteval je od Tomšiča 10.000 Din kot od- j p ravnino. Tomšič pa ga je mirno zavrnil na sodišče. Lavrič je potegnil na to nož in napadel j Tomšiča, ki pa je potegnil samokres, da se obrani napadalca. Toda Lavrič ga jc napadel tako besno, da je padel Tomšič na klop pred hišo. V tem je j Tomšič, dvakrat ustrelil na Lavriča, obenem pa so j prišli sosedje, ki so iztirali Lavriča na cesto. Takrat še ni nobeden opazil, da je Lavrič ranjen. Šele na cesti se je zgrudil Lavrič na tla. Pristopili so sosedje in so tedaj opazili, da je ranjen. Poklicali so takoj rešilno postajo in odpeljali Lavriča v bolnico. Vsak poskus rešitve pa je bil zaman in mož je drugi dau umrl. — Truplo'so prepeljali v svrho obdukcije v prosekturo. — Z Lavričem je prišel v bolnico tudi Tomšič, kjer so ga aretirali. — Pri zaslišanju se je zagovarjal, da je streljal kar na slepo, ker je omahnil na klop in ga je Lavrič napadel z odprtim nožem in bi ga bil v svoji divji jezi in nasilen kot je, v resnici tudi zaklal. Mož ustreUI svejo ženo. Na Resljevi cesti št. 24 se je odigrala v nedeljo do]K>ldne žalostna rodbinska tragedija, ki bo zahtevala morda celo človeško življenje. Tam sta stanovala namreč vpokojeni državni uradnik Ciril Žargi, ki je bil v zadnjem času v službi v odvetniški pisarni. Zakonska imata tri otroke v starosti •xl 7 pa do 13 let. Med njima je vladal večni ra-dor, — bila sta nekaj časa celo ločena — ki je pri-vedel do tragičnega dogodka. Pred 14 dnevi je Žargija vzela noc in nihče ni. vedel, kam je odšel. Pred par dnevi pa je dobila žena pismo, v katerem je prosil Žargi svojo ženo, da naj poravna 5000 dinarjev, katere je poneveril, ker se sicer ne upa • domov. Žena mu na to pismo ni odgovorila. V soboto zvečer pa je prišel mož domov in je ponovno zahteval denar, katerega mu ta seveda ni mogla dati. Drugi dan se je ta prizor ponovil, nakar je navalil Žargi kot blazen na svojo ženo in jo začel pretepati. Nato pa je |>ograbil samokres, katerega je imel že pripravljenega na omarici in je dvakrat ustrelil na svojo ženo. Prvi strel je zgrešil, drugi pa je zadel ženo v hrbet. Žargijeva je imela Se toliko moči. da je pritekla do svoje sosede Kosalije Bahovčeve, kjer se je zgrudila, nakar so jo prej>e-ljali v bolnico. Takoj po strelu je Žargi pokleknil in prosil ženo za odpuščanje, nato pa je pobegnil ! od doma. Ob dveh popoldne pa so ga že aretirali 1 v vinski kleti Konsumnega drušvta na Kongresnem trgu. Mož je dejanje priznal in se zagovarja, da je napravil to zlo v silnem razburjnju Policija ga je izročila državnemu pravdništvu. Žargijevo so v bolnici takoj operirali. Žena je dobila strel' v hrbet in je prodrla kroglja leva prsa in obtičala tik pod srcem. Če ne bo kakih komplikacij, upajo, da bo žena okrevala. Nova žrtev blejskega ezera. Na Bledu se je pripetila zopet nesreča, ki je zahtevala kot žrtev mnodo življenje. Ko je pristala neka družba s svojim čolnom pri pristanu gostilne »Centrale, so začuti obupne klice z jezera. Okrog 70 m od brega so zagledali v vodi prekucnjen čoln. Na hrbtu čolna je sedel mlad dečko, okrog čolna pa so se krčevito oprijemali in se lovili za čoln njegovi tovariši. Sedlarski pomočnik Alojzti lireceljnik iz Ljubljane, Puharjeva ulica 16, je postal pozoren in je takoj izložil svoje goste iz čolna ter krenil proti ponesrečencem. Tudi nekaj drugih bolj oddaljenih čolnov je vzelo smer proti pre-vrnjenemu čolnu. Breceljnik je najprvo potegnil v čoln enega, katerega *o mu tovariši sami pokazali, ki je že popolnoma opešal in se je že potapljal. Breceljnik ga je dvignil iz vode in ga po-tgnil v čoln. Nato pa je rešil še njgove tovariše 111 je peljal ponesrečeno družbo na breg, odkoder so jih peljali v bližnji hotel. Tam na bregu pa so fantje, ki so bili seveda vsi preplašeni, opazili, da manjka tovariš Brumet, doma iz Spodnje Šiške, Lepodvorska ul. št. 28. Brumet je namreč hotel menjati s svojim tovarišem mesto v čolnu in je v ta namen stopil na rob čolna. Izgubil je ravnotežje, omahnil in padel v vodo. Pri tem pa se je čoln tako nagnil, da je zajel vodo in se prekucnil. Njegovi tovariši so odškočili in se hitro oprijeli prekucnjenega čolna, Brumet pa je prišel bržkone pod čoln in ni mogel več na površje. Šli so seveda takoj po njega, a fant je že izginil v globini, in ga do sedaj še niso našli. Kolesar povozil moža do smrti. V nedeljo, 27. junija t 1. je šel Janez Pre-lovec, orožnik v pok-, od 10. maše v Križali domov. Na državni cesti, ravno ko je hotel zaviti na stransko cesto, ki pelje navzdol k domači hiši na Retnjem št. 1, se zaleti vanj kolesar in ga podere na tla. Tudi kolesar se prevrne, a se hitro pobere in dirja naprej proti Dupljem. Prelovec se je dvignil s težavo, ranjen nad levim očesom, na ušesu in roki, a ni mogel sam naprej. Bolj nesli so ga 1 kot peljali v domačo hišo, kjer je čez pol ure I umrl. Sodnijsko razlelesenje je ugotovilo, da je bil mož popolnoma zdrav in vsem se je čudno zdelo, da ni najti znaka, ki bi pokazal, zakaj je mož umrl, oziroma zakaj ni takoj umri. Vsekakor je moral mož dobiti notranje poškodbe, ker se mu je takoj po smrti udrla kri iz grla. Kolesar, ki ga je povozil, se piše Kalan in je poslovodja lesnega trgovca Dolenca iz Loke. Nesreča se je zgodila, kakor pripovedujejo očividci, vsled tega, ker se na cesti stoječi fantini kolesarju niso ognili, pa se jim je hotel ogniti on, a je pri tem zavori! preveč na stran in zadel Prelovca, ki je že zavil s ceste na drugo pot. Breiskava bo dognala, koga in koliko zadene krivda smrtne nezgode. Prelovec je bil star 59 let Uživajte čajno maslo »Jagoda« stracija: da se je namreč med profesorji menda brez najmanjše izjeme .ohladilo prepričanje, da je vse dobro, kar pride iz Belgrada, in da je vse slabo, kar je imel avstrijski Halma-Sehilling (zbirka predpisov za šolsko administracijo). Nikake veleizdaje ne bomo zakrivili, če pribijemo, da se sedaj v mnogih mnogih ozirih profesorjem toži po praktičnem in natančnem, ustaljenem Halma- Sc.hil-'ingu. Toda ni treba, da bi se javnost razburjala radi tehničnih hib sedanje šolske administracije; kajti pod njo trpe predvsem učitelji in mnogo manj učenci; tudi se bodo dale tehnične hibe odstraniti, če bodo v Belgradu upoštevali predloge iz Slovenije. Prepričani smo. da se bo to tudi zgodilo, četudi šele čez nekaj časa, ko bodo porabljene sedanje tiskovine. Kajti neprakličnost in pomanjkljivost je tako evidentna, da je tudi v Belgradu nikdo ne taji. Mnogo težje se bodo pa dale popraviti notranje hibe, ki jih je zadala našemu srednjemu šolstvu znana Pribičevičeva reforma koncem L 1024. Kvarnih posledic te reforme ne čutijo na lastni koži toliko profesorji kakor dijaki in jih bodo čutili še posebno, ko jih bo reformirana realna gimnazija poslala na univerzo. Po našem prepričanju je bila omenjena reforma pouka slična »reformatio in peiug« -Jihor sedanja reforma administracije. Škoda je samo. da se na polju duševnih vrednot nazadovanje in manjvrednost ue da tako mate- matično evidentno pokazati, kakor se to lahko stori pri stvareh, ki so ^bolj manipulativnega značaja Toda počakajmo nekaj let, da pridejo n. pr. z nižje realne gimnazije na trgovsko akademijo pri nas prvi dijaki, ki ne bodo znali niti nemško brati!! Kajti nemščina sedaj ne bo niti neobvezen predmet v I. in II. (pozneje tudi ne v III. in IV. razredu) in nikdo ne bo mogel zahtevati od dovršenega če-trtošolca z >malo maturo« v žepu, da M znal prebrati napis na Schwentnerjevi knjigarni ali Schneiderjevi trgovini. Trgovska šola v Ljubljani pa zahteva od vsakega absolventa IV. razreda meščanske šole poseben izpit iz nemščine, preden ga sprejme — in to mora storiti, ker absolventi trgovske šole brez znanja nemščine ne morejo dobiti službe. Trgovina pač ne more živeti od lepih teorij o nepotrebnosti nemščine. Tako smo prišli do tega, da moramo vsem staršem, ki hočejo pozneje poslati otroke na trgovske šole, priporočati, naj dovršijo otroci nižjo srednjo šolo na humanistični gimnaziji, ki ima še obvezno nemščino. To tudi lahko mirno store, saj je znano, da učni uspehi na humanistični gimnaziji kljub latinščini in nemščini prav nič ne zaostajajo za uspehi na realnih gimnazijah, ampak jih deloma celo prekašajo. — Malo dolg je postal članek, a mislimo, da javnost nikdar ne posveča šoli preveč pozornosti. Ne smemo si prikrivati: slabša srednja šola bo imela 7,a posledico slabšo državno "Dravo. In kakor sedaj naša javnost že eno- dušno želi, da bi se glede uprave bratje Srbi bolj učili od nas, nego so se doslej, tako želimo tudi mi, da bi se pri sleherni reformi šolstva v Belgradu predvsem skrbno ohranilo to, v čemer je bilo doslej naše šolstvo boljše od srbskega i po zunanji administraciji i po notranji vsebini. Svoje prednosti je imelo srbsko šolstvo in radi jih priznavamo, imelo pa je prednosti tudi naše. Naj bi se v bodoče pri vseh spremembah upoštevalo načelo: Preizkusite vse in najboljše obdržite! 1. jlllila 1926 Otvoritev nove trgovine modno bloao. manuiahtura A. P0I0HAR Uublgana. Vodnikov črg 2 Podružnica: Soishl drevored ». Novo blago, nove, najnif )e ccnef Deklica umrla vsled gladu. V župuiji Brezno nad Mariborom životari na hribu nad župuo cerkvijo »Gšpandel« Vajšler Robnik, ki ima obilno družino. Dne 1*2. junija so sušili pri Robnikovih seno in so poslali domačega fantka v družbi 3 letne hčerke Marije, ki je slaboumna in gluha, po vodo. Fantek je natočil vrč in dopovedal sestrici, naj počaka nanj pri studencu, da se bo hitro vrnil. Ko je prišel dečko po deklico, te ui bjlo nikjer. Vsi domači in sosedje so se lotili iskanja po gozdu, kjor je vrelec, a vse zamanj. Na klice se olrok ni oglasil, ker je bil gluh. Žandarmerija se je tudi lotila iskanja v spremstvu domačinov, a nikdo ni zadel na orolka. Dekletce se je zgubilo 12. junija, a slučajno ga je našel domačin pod grmom ne daleč od studenca 24. junija mrtvo. Še se je poznalo na okolici, kako se je otrok igral z listjem in vejicami, dokler ni od lakote obnemogel, zaspal in se ni več zbudil. Čudno je da je preteklo dobrih 12 dni predno so ponesrečenega otroka našli slučajno! Zavraten napad. V nedeljo zvečer se je vračal 19 letni krojaški pomočnik Gabrijel P lesko precej pozno iz Ljubljane domov na Glince. Med potjo ga je nar padel na Tržaški cesti neznan napadalec, ki je proti njemu ustrelil, nato pa pobegnil. Krogla je zdrobila Pleškotu levo roko v komolcu. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Rana je sicer težka, vendar ne nevarna. Kdo ga je napadel, še ne vedo. Žrtev neprew.Jno5ti. Včeraz so pripeljali v ljubljansko bolnico Marjeto Kovačičevo, posestnikovo ženo iz Starega trga pri Rakeku. Žena je zakurila zjutraj ogenj, da bi skuhala zajulrek. Ker pa ji ni hotelo goreti, je polila že tleča drva s petrolejem. Nenadoma pa se je vnel perolej, plamen je bušnil v steklenico in jo razneslo. Žena je bila naenkrat vsa v plamenu. K sreči so prihiteli pravočasno domači in sosedje, ki so ženo pogasili. Prepeljali so jo v bolnico, Opeklino so smrtnonevarne. Zločini in drugo. V elw|>ozituri okrožnega urada v Pančevu j* ukradenih 30.000 Din. Zaprli so tri uradnike. V Kovinu 7000 Din, v Beli cerkvi pa 25.000 Din. — Radi notranjih razmer ?.agrebškega šahovskega kluba so se nekateri člani sprli med seboj. Pri tem je bil eden zaboden s škarjami. — V Zagrebu je izvršil samomor polkovnik v pokoju Tacconi, sin bivšega splitskega župana Tacconia, sedaj trgovec z lesom. Vzrok je v tem, ker je bil bolan vsled nesreče pri avtomobilski tekmi lanskega leta. — Novosadsko sodišče je obsodilo Nikolo Crvenčičs radi širjenja komunizma v južni Bački na dve in pol leti ječe, Vaso Pf «cvn^niia iti .lovan? Šinoča pa je oprostilo. Občni zbor ^.vtze za tujski promet. V soboto, 26. t. m. ob pol 10. uri se je vršil v prostorih Zv?ze gremijev v Ljubljani občni zbor »Zveze .za tujski promet«. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze dr. Rudolf Marn, ki je uvodoma omenil, da deluje Zveza za tujski promet uspešno že 21 let, nato pa je pozdravil številne zastopnike raznih korporacij, kakor dr. Radičeviča, predsednika Zveze hrvatskih kopališč, dr. žižkn, bivšega šefa oddelka za tujfki promet, ki bo zastopal našo državo tudi na kongresu turizma v Pragi, predsednika Trgovske zbornice g. Jelačina ml. in taj-rf ka dr. Prezla, mestnega gerenta Likozarja ravnatelja »Putnika* dr. Dragomanoviča, predsednika SPD dr. Tominška in g. J. Stabeja, zastopnika mestne občine mariborske. Predsednikovo poročilo o delu Zveze je odpadlo, ker so prejeli vsi navzoči tiskan referat, iz katerega je razvidno vse veliko delo, ki ga je Zveza izvršila za povzdigo tujskega prometa, te važne pridobitne panoge pri nas. Odbornik g. Kavčič je predlagal, da izreče občni zbor dr. Žižku zat njegovo delo priznanje, kar je bilo z odobravanjem sprejeto Predsednik zbornice za trgovino, industrijo in obrt g. Jelačdn je zagotovil vedno naklonjenost Zbornice Zvezi za tujski promet. Povdarjal je, da se zbornica že dolgo bori za odpravo nekaterih prometnih ovir, kakor na pr. v vprašanju triangla v Zidanem mostu. Dr. Dragomanovič je predlagal, naj Zveza dela za osnovanje skupne propagandne pisarne za tujski promet naše države. Nekatere važne predloge je stavil tudi dr. Žižek Poročilu blagajnika so sledile nadomestne volitve v nadzorstveni odbor. Mesto odstopivših članov gg. Prohaske in Zupančiča sta bila izvoljena bančni ravnatelj g. Rus iz Ljubljane in ravnatelj zdravilišča Doberna, g. Jankovič Važna točka, o kateri se na občnem zboni ni razpravljalo, je vprašanje ustanovitve mariborske podzveze oziroma samostojne zveze za bivšo štajersko. Zelo bi bilo obžalovati, če bi se v tej tako važni instituciji cepile moči, ko bo vendar še enotna zveza komaj zadostila vsem nalogam, ki jih ima zlasti glede propagande v zunanjem svetu. Ljubljanska zveza je v tem pogledu pokazala jako veliko razumevanje, žal so jo nekateri krogi v Mariboru prehiteli s svojim sklepom o ustanovitvi samostojne Zveze in tako prekinili pogajanja za podzvezo, ki bi iinela dovesti do skorajšnjega pozitivnega uspeha. Upati je, da se bodo našla pota in možnosti, ki bodo privedla do potrebne enotnosti v tej za naš tujski promet tako važni korpo-raciji. Poravnaite naročnino! Štev. 145. >SLOVENECk, dne 1. jnHSa 192«. Stran 5. Dnevne novice •k Župnik,Anton Kocbek t- V Gornji Rad-goni je preminul v sredo po daljšem bole-hanju blagi in delavni tamošnji g. župnik Anton Kocbek. Rajni je bil rojen 20. maja 1874 pri Sv. Ani na Krembergu. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je bil posvečen v mašnika 25. junija 1898. Kaplanoval je pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, pri Sv. Petru niže Maribora in provizor pri Sv. Križu nad Mariborom, kjer je tudi župnikoval do 1917. Od L 1917 je bil župnikoval v Gornji Radgoni. Blagopo';oini je bil izredno nadarjen in kot duhovnik povsod delaven na dušepastirskem, prosvetnem in gospodarskem polju. Radi njegove miroljubnosti ga je vse ljubilo, spoštovalo in lahko rečemo, da ni imel kot dušni pastir nasprotnika. Žo po naravi je bil bolj slaboten in je večkrat bolehal. Ob priliki blagoslovitve zvonov dne 20. junija ga je škof dr. Karlin imenoval za duhovnega svetnika. Pogreb se bo vršil v petek ob 10 dopoldne. Blagi tovariš, počivaj v miru in ostani Ti ohranjen trajno hvaležen spomin pri duh. sobratih in vernikih, ki so Te poznali! ■k Umrl je v pondeljek v Ljubljani g. Janez Oblak, kaplan v Borovnici, v starosti 28 let. Pokojni je bil v mašnika posvečen L 1922 in služil od 1. 1923 dalje kot kaplan v Borovnici. N. v m. p.! *k Najsvečanejša točka na IT. dolenjskem orlovskem taboru v Trebnjem dne 4. julija bo pač nastop celokupne orlovske družine trebanjske, ki proslavi tega dne petnajstletnico obstoja domačega odseka. * Na juridični fakulteti ljubljanske univerze je bil izvoljen za dekana red. prof. g. dr. Gregor Krek. za prodekana pa red. prof. g. dr. Metod Dolenc. * Zlata maša. Dne 29. junija 1876 sta v Zagrebu za duhovnika bili posvečeni dve deloma tudi Slovencem znani osebnosti. To sta gospoda: opat in kanonik Knežič Ludovik in pa vojni superior Rihtarič Matija. Prvi je kot mlad koplan v Ludbregu za 'Slov. gospodarza« napisal zgrdovmo ta mošnje božjepotne cerkve. Svoiečasno so namreč v Ludbreg na božjo pot hcdili Slovenci iz ormoškega okraja. Drugi pa jc udeležencem katoliškega shoda v Ljubljani znan kot takratni govornik'. Obema v Zagrebu bivajočima zlatomašnikoma: še mnoga leta! ~k Abitnrijemtke škof jeloškega, učiteljišča so bile minuli teden na poučnem izletu v nsšem primorju. Ogledale so si Sušak in Trsat s fran-fccpanskim smradom. Na1° so se v kasnem vremenu odpeljale v Aleksandrovo na Krku, od-krder so drugi dan obiskale vse bližnje zanimivosti. Naslednji dan jim je kr. komisariat obmeme policije z italiansko kvesturo vred blagohotno dovolil brezplačen obisk Reke in Opatije. Polne neizbrisnih vt:sov so se peti dan vrnile v Škof j o Loko. — Ne smemo zamol-5ati, da sta bili tudi Jadranska paroplovidbfc In železnica vsestransko, uslužni. Posebej pa moramo reči šefu postaje g. Hlepcu ter g. župniku v Aleksandrovem: Bog povrni! * Odkritje Krekove spominske plošče pri Bv. Gregorjn preloženo. Radi nepričakovanih ovir se odkritje dr. Krekove spominske plošče odloži na poznejši čas. Sv. Gregor, dne p9. junija 1926. * Požar v Brestenaici pri Mariboru. Na dam pred Petrovim je upepelil požar hišo in gospodarska poslopja posestniku Radnjaku v Bresternici pri Mariboru, Na kraj nesreče sta pribrzeli dva požarni brambi iz Maribora ter Studencev, a je bilo mogoče požar le omejiti. Czrok požara je še neznan. •k Jugoslovanska grafična razstava v Pragi. Priprave za to veliko grafično razstavo,' ki se bo te dni otvorila v Umeleckem domu, so dovršene. Aranžma je v rokah agilnega grafika predsednika -»Kolegija jugoslovnskih grafikov«, g. M. Gjuriča, kateri se bo mudil ves čas razstave v Pragi. ■k Razglas o neizročljivih poštnih pošilja-frah za mesec april 1926 je strankam na vpogled na poštnih uradih. * V Krškem se vrši običajni živinski, svinjski in kramarski semenj v soboto dne 3. julija. •k V Zrečah so dobili petero bronastih Evonov: tri za župnijsko cerkev, dve za podružnico na Brinjevi gori. •k Kolodvorska trafika na pragerski postaji se je s 1. julijem zopet otvorila. ■k Popravek. V nedeljski številki Slovenca v seznamu abiturijentov škof. gimnazije v Št Vidu popravi ime Stare Martin v Stare Martin. * Mestna občina Ptuj namerava s šolskim letom 1926-27 zopet otvoriti dekliški internat >Mkdika<, toda le v lastni režiji povsem k vali Lfcirane učne moči. Zavod Mladika ima polno opremo za najmanj 50 gojenk; prostori so posebno pripravni tudi za dekliško gospodinjsko Šolo. Reflektantje, ki bi zavod prevzeli v lastni režiji, naj to naznanijo pismeno ali ustmeno V nedeljo 4. julija bo v Trebnjem celodnevna prireditev II. dolenjski orlovski tabor novomeške ekspoziture O. P. in proslava 15 letnice trebanjskega Oria. mestni upravi ptujski najpozneje do 20. juBja 1926. Vsa natančnejša pojasnila daje mestna uprava. -k Vse se čudi, kako je mogoče dobiti po-hištvo, sestoječe iz 12 kosov, samo za 3 Din. In vendar ima možnost, kdor kupi srečko v korist »Društvenega doma« pri Sv. Ambrožu v Slov. goricah, ki stane samo 3 Din, da zadene njegova številka omenjeno pohištvo, ki je glavni dobitek omenjene loterije. Kdor kupi 10 srečk, dobi 1 zastonj. •k Maturantom drž. gimnazije v Celju i« 1. 1921. Na splošno željo tovarišev naj se snidemo ob priliki petletnice naše mature v Celju, sporočam, da se vrši naš sestanek dne 5. julija t 1. ob 15 v gostilni >pri mostu« na Bregu pri Celju. Polnoštevitna udeležba zaželjena. Event. pojasnila daje Iš Belle, Kostanjevica pri Krškem. -k Zlata poroka. V nedeljo 27. junija sta obhajala v Šoštanju 1o redko slavlje g. Anton in Agata Melanšek ob 9 v mestni cerkvi. Obema zlatoporočencema, ki sta splošnopriljub-ijena, želimo, da učakata še biserno in železno poroko. ■k Asistenta-zobozdravnika sprejme zobozdravnik v Julijski krajini. Ponudbe na uprav-ništvo lista pod šifro zobozdravnik? št. 4470. ■k Petrov dan v Rogaški Slatini. Jadranska Straža*- priredi v zdravilišču .Petrov danr z bogatim sporedom dne 11. julija t. 1., ne ]mi 15., kakor je bilo pomotoma javljeno v Časopisih. Na predvečer svečana razsvetljava zdravilišča. ■k Vprašanje podpore za vodovoda na Dovjem in v Grahovem. Poslanec Dušan Ser-nec je stavil na gospoda ministra polioprivrede Ivana Puelja v zadevi podpore za vodovode na Dovjem in v Grahovem sledeče vprašanje: Gospcd minister! Vodovoda na Dovjem 'n v Grahovem sta že delj časa zgotovljena. Stroški »o bili ta'-o veliki, da jih prizadeto prebivalstvo sa-.....zmore, in bi bilo za posamezno eksis'" nvnost katastrofalno, če oetane Vilfanov čaj« — proti korpulenci, ki mi je bil priporočen kot izredno sredstvo, preizkusil sem na samem sebi, ter izrekam s tem javno zahvalo laboratoriju mr. D. Vilfan v Zagrebu, Ilira '204, ker sem po uporabi ^Vilfanovega čaja izgubil v 6 mesecih 14 kilogramov teže. V Beopradu 1926. — Živan Stojanovič. •k Krasna izbira bluz in obleke Krištofi 5-Bučar, Stari trg 9. Ljubljana. ~k Najboljša štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma paviljon Fr. Kliam, delikatese, špecerija in vi-nama, Miklošičeva cesta 8. k Nori tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, slovenščino in nemščino sc začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. julija t. 1. in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja dnevno v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. *k Sredstva za desinfekcijo in za pokon-čevanje sadnih ter vrtnih zajedalcev, kakor tudi preparate zoper drug mrčes proizvaja tvrdka Chemotechna, d, z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. Oglejte si na velesejmu paviljon štev. 711. k Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-liejšo čajne mešanice s Čajankac. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. •k Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-rlate, posledice zlomljeuih kosti, zakasnelo rekom alescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala earte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na. zahtevo. k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovencas zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! CfmMjana © Umrl je včeraj ob 2 zjutraj v obči bolnici Valentin Stoje, nadpaznik mestne trošarine v pokoju, po kratki, a zelo mučni bolezni. Starček je bil odločen pristaš SLS in dolgo let član >Šentpeterskega prosvetnega društva«. Kljub visoki starosti se je do zadnjega živahno zanimal za vse naše gibanje. Pokoj njegovi duši! — Pogreb lxi danes ob pol 5 iz mrtvašnice v obči bolnišnici. O Poldnevni kuharski tečaj. Na mnoga vprašanja gospod i če n učiteljic naznanjamo, da se otvori ob zadostnem številu priglašenk 10. jnlija v Krekovi prosveti poldnevni kuharski tečaj « učiteljice Ta tečaj se vrši od 9 dopoldne do 1 popoldne vsak dan. Prijave sprejema voditeljica tečaja, ki daje tu*ft vsa ppjs&njfe » »a tečaj vsak dan < t 2 do 1 in od 6 do 7 zvečer v Krekovi prosveti (Poljanska cesta). O Občinsko gospodarstvo. Vsakemu svoje, zato čast ljubljanskim geren1om!< tako končuje Narod <- v sobotnem slavospevu na gs. gerente, ki nameravajo zidati novo stanovanjsko hišo ob Ahacljevi (reete Jegličevi) ulici. — Naj se nihče ne čudi. če izjavljamo, da posebno praktičnega gospodarstva ne vidimo v stavbi stanovanjskih kasarn . Zdi se nam, da hiša z mnogimi stanovanji ne bo zidana v zadovolj-nost tistim, ki bodo. tam stanovali. Stanovanj je Ljubljana potrebna, to vemo, toda preveč v isti hiši utegne tudi očetom delati preglavice. Kolizej na Gosposvetski cesti! — Vendar čast, komur čast Tako si misli tndi tisti pristaš naših gerentov. ki uživa precej velik obdelan vrt za 45 Din letne najemščine — kakor pravijo. Da mu kdo krompirja in drugih sadežev ne pokvari, mu je pa mesto to - njivico« lepo na novo ogradilo z žično mrežo na močnih hrastovih stebričkih. Pravijo, da ta ograja ne stane samo onih 45 Din, ker meri po naši sod Hi najmanj 50 metrov. Najlepše pa je to, da je del tega ograjenega prostora določen za cesto, torej bo ob prvi priliki treba ograjo podreti, uničiti. Pa, kaj za. to, da se le pristašem ustreže, četudi trpe žepi vseli davkoplačevalcev. Zato čast, komur čast! — Ravnolako si mislijo tudi pasanti iz Wolfove v Židovsko ulico, ki glodajo, kako se delavci na najvišje povelje igrajo s prestavljanjem trotoarskih robnikov. Položili so jih, kakor jim je bilo naročeno v smislu načrta. S tem pa prva Plava, ki se menda prej ni zanimala za načrl, ni bila zadovoljna in hajdi: robnike ven! Postavili so jih tako, da je cesta širja, česar prej niso znali presoditi. No pa kaj g; ''oče, saj tudi v gledališki igri pra« vjo kufre..- (Im ,1 drugič kufre goiv. toda 1u ne nosijo stroškov neprostovoljno davkoplačevalci. Pocledati moramo le na spico ob Kette-Murnovi cesti in na Kongresni trg. pa lahko vzkliknemo: Čast! O Poroka. Dne 27. junija sta sc v Ljubljani poročila s, Hugo Schaiita, bančni uradnik in gdč. Pavla Muller, industrijska uradnica v Gušlanju. 0 Na državni realki v Ljubljani jo bilo koncem šolskega leta 047 rednih učencev in učenk in 1 privatist. Od lob je izdelalo z odliko, odnosno s prav dobrim uspehom 41, z dobrim uspehom 225, z zadostnim uspehom 224, po-navljalni izpit jih ima 1H0, padlo jih ,ie 24, neccenjeni pa so 1 učenci. Od čctrtošolcev more po novih predpisih prestopiti v peti razred doslej 71 učcncev in učenk, — Matura se je vršila na tem zavodu pod predsedstvom direktorja Josipa Mazija od 7. do 24. junija. K maturi je bilo pripuščenih 50 kandidatov in jo je prebilo 45 kandidatov. 5 pa je bilo odklonjenih do jeseni. Napravili so maturo: Battestin Mirko, Bonač Stanko, Brirl Stanko, Burja Davorin, Cimperšek Drago, Cernič Josip, Cernila Oton, Deisinger Zoran. Franz Ernesf, Golti Franc, Gostiša Danilo, Gregorčič Alojzij, Kiauta Alojzij Klemene Mirko, Knez Tone, Kobler Karel, Konjar Viktor. Kraut Bojan, Kristan Boris, Kuuaver Karel. Kune Mirko, Michel Lado, Miklavec Ivan, Modre Vinko, Pavlinič Albin, Pavlinič Arnold. Peklar Adolf, Pesek Mirko, Pipan Zmagoslav, Počkar Bori?, Podkrajšek Matija, Prek Franc. Pucelj Ivan. Puh Maks, Ravnikar Edvin. Razinger Anton, Sodja Josip, Sršen Stanko, Sršen Srečko, Svetina Benjamin, Sega Vlad imir. Štrokcli Ivan, Turna Boris, Vazzaz Vladimir, Vehovar iVMan Vrtačnik Vojmil. Q Esperantsk? Wsi *a podeželsko u?:-tefjstv« sp vrši na osnovni dekliški šoli pri sv. Jakobu od 30. junija do 10. jnlija 1926. Tc- Stran 6i raj jo brezplačen Pouk se prične vsak. ve^er >b 18.S0. Kdor se hoče udeležili tečaja, se še lahko priglasi v večernih urah. internacionalna razstava v Hiinu je podelila cvetličarni v Prešernovi ulici g. Fani Hvala veliko diplomo in sicer veliko sliko, zlato med.MJo in G ran 'largo so se vežbale o izrezovanju in lepljenju idealno zamišljenih oblik v barvastem papirju, večje pa v ptnniolu. Prav lični so bili izdelki iz ilovice. Na raznih krojili smo videli uporabo pečatnega tiska. Pri mnogih prostih vajah so imele učenke priliko razvijati svojo ustvarjalno domišljijo. Slikanje nn les in steklo je prav olui=no in tudi peromba dobro učinkuje. Pose' t»o pozornost so vzbudilo risalna mape, vse v ane, ena lepša od druge. Tudi ročno delo stremi z risanjem vred '/.a praktičnostjo, kar je za današnjo povojno draginjo vse hvale vredno. Poleg belega perila smo videli okusno vezeno blazine, nanri/ne prte in letače, stenske preproge kakor tudi maje in velike oble' e. Barve so okusne, le narodna vezenine so v elo nežnih tonili. Razstava je bila iako skibno pripravljena in lepo opremljena. da sm • dnieli res užitek pri obisku. To je zopet nov dokaz, kako intenzivno in vztraj. no dr1 a jo r. : ne uč.iteljice-uršulinke za pro-speh '■! več;. izobrazbo v vzgojo jim izročene mlad; o. priporočamo na Vidovdanski cesti št. 1G nasproti hiralnice popreje pri Mezetu na novo otvorjeno goslilno. Na razpolago društvena soba (salon) ;n klavir. Priporoča se vljudno K. Milkovič, »ostilničarka. O Za srednješolce zdravo stanovanje in vestpa oskrba pri M. Predovnik, Gosposka ulica 15, TI.nadstropje, Ljubljana. © Kavarna Leon vsak dan celo no? odprta_ 0 Državna pomožna šola. Vpisovanje novih učencev iu učenk se vrši v petek dne 2. julija popoldne od 2 do 5 na Cojzovi cesti (Graben) Štev. 5. Učencem in učenkam, ki so že do sedaj obiskovali šolo, se ni treba posebej priglašati. Pričetek pouka bo razviden iz listom. 3*0jdi in ne zamud! ogledati si zrakoplove, ki krožijo nad stolpom tovarne „,]ytirtm" čokolade. Maribor □ Proslava 25Ietnice društva kat. moj-Sfrov v Mariboru je potekla v najlepšem redu. Pri dopoldanskem zborovanju je govoril poslanec g. Žebot in so častitali društvu zastopniki društev kat. pomočnikov iz Ljubljane, Zagreba in posamezniki iz Celja in Ptuja. Tudi pismeno ^n brzojavno je prišlo mnogo častitk. — Po zborovanju je bil slovesen obhod po mestu k službi božji. Sprevoda so se udeležila tudi zastopstva raznih mariborskih kat. društev z zastavami. Kat. mladina je nastopila s številno svojo godbo. — Blagoslovitev pravora je izvršil škof dr. Andrej Karlin, ki je nagovoril kat. mojstre s pomenljivimi besedami, kako je ravno krščanstvo dalo delu slavo in čast, kar posebno kaže tudi njihov pravor: sv, Jožef v delavni obleki in z delavnim orodjem. Stolni župnik g, kanonik Franc Moravec je opravil službo božjo. Kumovala je gospa Glaserjeva. Popoldanska prireditev, izlet pod zeleno Pohorje »pod Lipo«, je bila prav posrečena. Godba kat. mladine in moški zbor Maribora sta tekmovala v svojih nastopih do mraka, na kar je bil odhod domov. — Med gosti moramo posebno omeniti g. kanonika Stroja iz Ljubljane in bivšega voditelja mariborskega društva kat. mojstrov g. Ljubše iz Celja. Zelo naklonjenega društvu se je znova pokazal g, prijor p. Viljem Rožman. — Društvo kat. mojstrov je 251etnico praznovalo posebno še zato, da bo ta proslava mejnik, ki kaže znova navzgor, k vedno večjemu razvitku tega društva kršč. solidarnosti. □ Osebna vest. Dosedanji spirilual v ma-TiV >r.skem bogoslovju g. Alojzij Skuhala je poslavljen za provizorja župnije Hajdina pri Ptuju. r Spremembe voznega reda v arvfopro-metu: Maribor — Kungota — Sv. Jurij ob Pesnici. Od 1. julija naprej vozi redno osebni avto iz Sv. Jurija ob Pesnici proti Mariboru ob tričetrt na sedem zjutraj. Nazaj iz Maribora popoldne ob 1 od gostilne pri Črnem orlu (Zcn1jič)>, Grajski trg, Maribor. Prevoz-ninri bo od 1. julija znatno znižana. Snreje-nu.u4se. tudi naročila za. izredne vozgje na SfiZgESiJ Stev. 45. tej, proji, Avtoomfljbus -Maribor — Kungota rr- Suečina. pritoži t Maribor od Kun- gote ob 8 in odpelje nazaj od kolodvora ob 13. Vozne cene za osebo: Svečina — Maribor 15 Din; Zg. Sv. Kungota — Maribor 10 Din; Sp. Sv. Kungota — Maribor 7.50 Din. Enake cene veljajo za obratno smer. □ Nov osebni vlak Maribor — Št. Ilj. Od 1. julija dalje bo vsled večkratnega posredovanja poslanca Zebota vozil še en dopoldanski vlak Maribor — Št. Ilj in obratno. Iz Maribora odpelje vlak ob 8.10, iz Pesnice 8 30, in pride v Št. Ilj 8.12. Povrne se pa iz Št. llja ob 9.7 in pride v Maribor ob pol desetih. Ostali trije vlaki ostanejo kakor so do-sedaj vozili. □ Polivična vožnja za Kmetskc dneve v Mariboru dne 13., 14. in 15. avgusta je dovo-. Ijana z odlokom ministrstva prometa z dne 23. junija 1026 št. 5390. □ Osebne izpremembe pri Mestni hranilnici. Pod tem naslovom smo poročali 20. junija, da bo nastavljen kot uradnik pri M. hr. bivši ravnatelj učiteljišča g. M. Pire. Od druge strani sc nam poroča, da ta novica ni resnična. □ Uredništvo »Slovenca« radevglje izjavlja, da uradništvo Mestne hranilnice v Mariboru z noticami v »Slovencu« nima ni-kake zveze □ Mariborčan g. Fran Filipič je zmaga-.lec na velikih konjskih dirkah v Zagrebu s svojo štiriletno -Sojo«. G. Filipiču na tem lepem uspehu iskreno častitamo! l~J Higijenska predavanja o dojenčkih. Priklopljena na tečaj o higijeni in negi dojenčkov se bodo vršila v petek in soboto dne 2. in 3. julija ob 8 zvečer v prostorih »Vesne« v Aškerčevi ulici zdravniška predavanja namenjena za vso publiko. Predavala bo zdravnica dr, Valerija Valjavec in sicer v sredo o tuberkulozi otrok, v petek o nalezljivih boleznih zlasti o škrlatici, v soboto o angleški bolezni ali rachitis. Opozarjamo, da so predavanja vsakomur brezplačno dostopna. ........ - - -----------■------r------L------J----—U-l iz protestnih anglešKih tovarn dobite najceneje pr! fsrilhl LOŽAR & BIZJAK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta ZO. OGLEJTE SI NA VELESEJMU v paviljonu I prostor 573—579 razstavljeno MOŠKO in DEČJO KONFEKCIJO ......^največle korekcijske, tovanje liJ' - .. I 1 ...... FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA .<■ Za ča®:.veles'djma «c dob« vsa oblačila po .tovarniških cenah v detajlni ....... Ugoviui na_ Erjavčevi vesti S). 2. t, . .. ptuf - ' . (p Smrt dr. Jurtele. Dolgo je že bolehal. Šel je iskat zdravja v Rogaško Slatino, nato v Ljubljano, a vrnil sc je neozdravljiv v Ptuj. Želodčni ali črevesni rak ga je vrgel na bolniško postelj, mnogo je trpel in dne 28. t. m. ob pol štirih popoldne izdihnil. Dr. Jurtela je bil markantna osebnost v politični zgodovini štajerskih Slovencev, Večkrat je bil namestnik deželnega glavarja, koncilianten mož stare korenine. Dolga leta je načeloval Hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuju, kjer je nesebično deloval. Pomagati kmetu gospodarsko. je bil^i njegova devjzo,. In odpravil ju mnogo gorja. O ljubezni do" ljubiva, iz'katerega je izšel, priča tudi njegova oporoka, v kateri je svoje posestvo pri Sv. Andražu v | Slov. goricah namenil po ženini smrti za usta 10)) mož močno 0rožni6glY0, ki so že zgo.dnj v jutru patruljiraU od kolodvoru do Dežmana, »asedjt vsa pota. Jii vodijo k spomeniku, največ pU popolna abstinenca od strani delavstva in pa izleti prebivalstva n-i Mrzlico, Kam,- Sv. Planino itd. jc pripomoglo, da. je Orjnnti, ki se je zbrala iz cele državo, nemoteno odkril« ploščo. Orjuna je imela ludi svoje govore, ki so se sukali večij del okoli njenih nacljOnalištičrtih idej o krvi in da jO prt-provtjpun odkrili se vec spomenikov podlih tovarišev. Or junaško prisega je pač nekaj posebnega, ko se >zakunejo kod mlijeka majkinega, do višine neba, dubokosti mora, do velikog T^oga pravedno-ga. ttd., (ta nstunfcjo -/.vesti svojim Idejam. Med trboveljskimi Orjunaši smo zapazili med drugimi samo enega obrtnika in nekaj pod uradnikov.. Slab vtis in strah med prebivalstvom so napravili močni streli, posebno, ker je bilo poprej rečeno, da sc bo slavrtQst vršila brez vseli vzklikov, godbe itd." Cela stvar je-trajalii okoli ene ure in st> DrjunaŠi po..odkritju odkorakali takoj zopet na .kolodvor. & krvav dan v Ljubljani je v Trbovljah učinkoval kot bomba. Že zgodaj v jutru še je raz- • , ^ j- • i xi ki- ■ i ' ' i neiBla "'"vicn, da sn pred italijanskim konzulatom novitev gospodinjske ^sole. lN.i..uneI potomcev, j (Jrjlrn,5i imeli boj s policijo in da je na obeh s^- a se je na ta lepi način oddolžil svojemu na- , neli več težko ranjenih. — Prebivalstvo, ki ne. mo-rodu, " | re pozabiti I. junija 19'24 in umora Pakina, je hlastno poizvedovalo po novicah iz Ljubljane in težko čakalo na .pošto, ako pride posebna izdaja ka- Celje JSr Šolska statistika. Državna realna gimnazija je koncem šolskega leta štela 394 učencev, med temi 63 učenk. Odlik je bilo devet, prav dober uspeh je doseglo 46, dober 144 in zadosten 110 učencev odnosno učenk. Izdelalo pa ni 25 učencev, 60 pa ima razredni izpit. & Davkoplačevalci pozorl V pisarni davčnega okrajnega obiastva so davkoplačevalcem na vpogled izkazi o predpisani dohodnini za občane mesta. Vsak si lahko i ogleda v uradnih urah, koliko davka mu je predpisanega, in sicer v času od 1. do 15. julija. Pritožbe proti odmerjenju je treba vlagati najkasneje do 30. julija. Kdor bi bil upravičen vložiti priziv proti odmeri, pozneje ne more več izpodbijati predpisa dohodnine, ker postane v tem slučaju predpis davka pravomočen. Prizive jc treba kolkovati z ko-lckom po 20 Din. & Vidovdan je izpadel pri uas v Celju prav v lepem prazničnem duhu. Siccr so bile trgovine od desete ure dalje odprte, imele seveda pri tem skrajno malo prometa, a zunanjo lico mesta je bilo prav živahno in pestro. Šolska mladiua je napolnjevala ulice, veselili in vedrih lic z izpričevali v rokah, vse ulice so bile okrašene z zastavami, ki so visele skoro z vsake hiše. Ob 9. dopoldne je bila v farni cerkvi maša zadušnica za padle v vojni, ob deseti pa v pravoslavni cerkvi pa-raslos v isti namen. & Dvcjsctlctnico svoje mature so praznovali v nedeljo v Celju maturanti celjske gimnazije iz leta 1906. Od 21 tedanjih maturantov živi sedaj še 14, od teh se je udeležilo spominskega sestanka osem, od teh sedem Slovencev in en Nemec. Sestanek je izpadel prav ljubko in prijetno. Zanimivo je, da se nekateri gospodje niso videli od dneva ma- j ture v letu 1906 do nedelje torej celih 20 let. Bog jim daj, da bi praznovali Sc prihodnji de-cenij vsi veseli in zdravi! es Vreinc, ki je bilo v zadnjih dneh skrajno deževno in ki nam je obetalo novo poplavo — Savinja je narasla že do vrha bregov, — se je v nedeljo spremenilo na boljo in upamo, da bo držalo, ker bi sicer bila letina za kmeta skrajno žalostna. & Kilo bo iinel pmv? Politično stališče ali ono, ki ga zastopajo zakoni? Mislimo namreč pri tem na predstoječo odločitev glede zidanja odnosno nadaljevanja gradbe okoliške šole. Kmalu bomo to slišali. & Shod hišnih najemnikov se je vfšil ob precejšnji udeležbi v nedeljo v dvorani Narodnega doma. Predme! debate je bil seveda v prvi vrsti novi načrt stanovanjskega zakona. Najemniki so zavzeli proti njemu najodločnej-še siaHšče. DAMSKF. OBLEKE najmodcrnc|fte poldelen !n cefir . , , . , od Din 70 do 130 © Žalna občinska seja .v "spomin umrlega g. dr. Frana Jurtele se je vršila dne 28. t. m. ob osmih zvečer. S toplimi besedami sc jc spominjal g. župan dr. Matej Senča.r zaslug blagega pokojnika, ki je bil prvi slovenski predstavnik ptujskega mesta. Ob razsulu ga je namreč imenovala Narodna vlada za prvega gerenta. Nesebično jc blagi pokojnik deloval za narodov blagor, kot politik jc bil kavalir. Dičila ga je lepa čednost, pravičnost proti vsakemu. Stoje so občinski odhorniki poslušali županov govor in zaklicali trikrat Slava« Jurtelovemu spominu. © Ptujsko orlovsko okrožje priredi dne 4. julija svoj javni telovadni nastop na Haj-dini pri Ptuju. Dopoldne služba božja; popoldne ob dveh telovadni nastop. Slavnostni govornik prof, dr. Fr, Sušnik.. © Poroka, Dne 27. junija sta sc poročila v župni cerkvi sv. Petra in Pavla Alojzij Franjkovič in gdč. Anica Toplak iz Domove. Članice Marijine družbe so svojo družico pričakovale ob vhodu v- ccrkcv m- jo. z. ljubkim nagovorom sprejele. Nato sc. jo peljale z družbeno zastavo pred altar. Slovesen vhod jc spremljalo orgljanjc sijajnih novih orgel z vijoliaskim solo igranjem. Ta ata, proizvajala g. učitelj Stritar in g. Avg. Kos. Voditelj Marijine družbe p. Konstantin Orchek je z lepim nagovorom^ izvršil slovesno poroko. Dragi dan sta bila novoporočcnca v spremstvu obilo odličnih svatov pri sv. maši v podružnici sv. Doroteje- v Domovi. Novoporočen-cemsr ki sta novo življenjsko .pot pričela na tako lep način z Bogom, iskrene, čestitke! © Novo podjetje. Ustanovljena je obče^ koristna stavbna in kreditna registrirana zadruga z omejeHo zavezo. »Stan in dom». Zadružna pravila so že potrjena^ Predscdnik-za-druge jc g. Joško Mar, upravitelj ekspoziture Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, podpredsednik pa odvetnik dr. Ivan Fc-rmcvc. Novo m^sio Na kresno nedeljo jc Št. Pctcrski orlovski kega dnevnika, .lutro' je sicer izSlo, a prebivalstvo nf bilo zadovoljno z njegovim poročilom. Vče-raj^ na Vidovdan. ob odkritju plo|če padlim Orju-naSoui si nismo, še upali, muslopati z odkrito besedo, danes je nekako zadovoljno, ker bodo tudi v Ljubljani znali, da 1. junija ni bilo vsega delavstvo krivo' iii da so bili delavci le izzvani! Krvavi dim v Ljubljani je OrjunaSe pred evetom razgalil, da se pod krinko jugoslovanskega fa5f-zma seje med državljani revolucija. Po govorih včerajšnjega dne pri odkritju spomenika, ko se je govorilo največ o krvi, je bilo vsem nekako tesno pr.i srcu, z veseljem smo pa pozdravljali odhod Or-jiino, da se pri.nas ni ponovil 1. junij, a tesnoba, ki smo jo čutili, se je izkazala pravilna kot shifnjr krvavega dne v Ljubljani,- Šport Zagreb : Ljubljana 8 : 0. Ljubljansko nogometna- podzveza je izpostavila preteklo nedeljo svojo ljubljansko reprezentanco po nepotrebnem težkemu, naprej sigurnemu porazu. Ni- nam prav razumljivo, iz kakšnega vzroka jc sprejela to tc-kjno za termin, za katerega ji ni bilo na razpolago jedro podzvezne reprezentance SK Itiriia, ki sc je mnogo preje obvezala za gostovale v Cclovcu. Poleg tega je podzVoia šc med razpoložljivimi močmi izbirala jako slabo; pustila jc več izvrstnih igralcev Jadrana', Herrocsa in drugih klubov doma ter poslala v Zagreb samo Pri-morje ojačeno s tremi igrači Ilirije. V teh okoliščinah. je predstavljala ljubljanska »reprezentanca* za izvrstni teain, s katerim razpolaga Zagrrvb, lc iuferiornega nasprotnika. Razen Zupančiča G,, ki je l il praV dober, ter vč-lsih še Pleša, Zem-Ijaka Ermar.u il, naše moštvo absolutno ni bilo kos svoji nalogi. Želimo, da bi se ne »reprezen-tiral* noš šport drugič več na tak način! Jugoslavija : Češkoslovaška 2 : 6. V Zagrebu sla se sestali na Vidovdan nogometni reprezentanci Jugoslavije in Češkoslovaške. Tekma sc jc vršila na igrišču Gradjanskega ŠK, prisostvovalo ji jc nad nad 6000 gledalcev. Naše moštvo tudi tokrat ni izpolnilo nad, ki jih je stavila vanj pu< blika; na nekaterih mestih so igralci dokaj nepričakovano odrekli, v moštvu. je zopet manjkalo pravega člana in navdušenosti. Slabo so se obnesli zlasti halfi-Marjanovič — Premrl _ Podnje Icr vratar AuJjelčič, Čehi su ;iam bili v vseh delih nadmočni, tudi v startu in hitrosti. S svojo krasno igro so popolnoma zaslužili visoko zmago. Igro je vodil dunajski sodnik Iiraun, Ilirija : Athletik SK (Celovec) 5 : 1. Ilirija jc gostovala v nedeljo , v Cclovcu, kjer ji jc uspe-odsek priredil svoi javni nastop v Mačkovim, j !o po lepi igri premagati vodilni celovški klub Odkrhjo spominske plošče padlim Orju- nasem. Že nekaj diu pred Vidovim dne\om se jc prebivalstvo razburjalo, kaj bo n« ta dan zopet novega in knko bo < »rjuna mtfltofrfln pri odkritju __ spominsko ploflfie svojim padlim tovarišem dne 1. '..-uri F in I. Goričar, Ljubljana, Sv, Petra ceaja,29. ,iunija Stroge odredbo poliličpili oblaki, čez irotir, batlst, etamin i . volnene v raznih barvah svilene od Din 130 do 100 od Din 250 do 3«n od Din 320 do 380 Popoldne so ' začeti s sv. mašo, pri kateri jc g. kaplan Francič v lepem govoru opisal podružničnega patrona sv. Janeza Krstnika kot značaj-nega moža. Po sv. maši je bilo pred cerkvijo zborovanje, ki ga jc vodil domači fant Blažič, govorili so pa o orlovski organizaciji, njenem dc-ovanju in ciljih gg. Smolik, Lavrič in Bevc. Popoldne je bila na vrtu g. Gorenca javna telovadba, pri kateri so nam posebno ugajale skupinske vaje in orodna telovadba; Po telovadbi jc bila prosta zabava, ki sc, je v mraku končala. St. Pctcrskcmu odseku na uspehu čestitamo. Požar v Kandiji. Dne 28. junija okrog 11 dopoldne je začelo goreti v hlevu Josipa Murna v Kandiji. Ogenj so kmalu zapazili ljudje, ki 30 v bližini sušili seno; hiteli so na mesto gasit in reševat živino. Požarna bramba tako iz Kandije, kakor tudi iz Novega mesta je prišla prcccj pozno z brizgalnami, kef- ljudje niso imeli konj doma, povsod so jih imeli na travnikih. Ko so pa pripeljali brizgalne, so delali z največjo paro in rešili hišo ter svinjake, ki so komaj par korakov oddaljeni od hleva. Pogorel je hlev in skedenj poln sena, zgoreli so vozovi in vse gospodarsko orodje. Nesreča je še večja, ker jc istemu gospodarju lansko leto pogorel kozolec. Kdo je zažgal, sc nc ve. Kamnite Usmiljene sestre v Kamniku so v petek, dne 25. t. m. popoldne priredile z malimi otroci iz otroškega vrtca mifcno prodslavo z deklnmacijnini, petjem in igricami. Presenetili so nos otročiči s sigurnim nastopom in lepim izvajanjem; gledavci niso mogli prehvalitl požrtvovalnost i čč. sester, ki so z velikim trudom naučile malčke toliko lepega. Na nekaj pa moramo opozoriti starše: pri p-edsta-vi smo opazili, da ima procentualno veliko število otrok prirojene in privajeno jezikovno napake vseli mogočih vrst. Starši, potrudite se, vprašajte zdravnika za svet, da te napake otrokom odpravite že v mladih letih, da jim ne bodo- v muko celo življenje. Vsemu občinstvu pa priporočamo ČČ. sestre usmiljenke, da jih podpira pri njihovem požrtvovalnem delu kakorkoli. Trbovlje KAC s 5 : 1. Tekma jc bila za ondotne športne razmere jako dobro obiskana; igra Ilirije je iz-vanredno ugajala. Celo moštvo je bilo dobri formi, čeprav n: igralo v kompletni sestavi. Posebno dobro igro sta podala halfa Lado in Zanki ter v prvem polčasu celotni forward. Celovčani so bili napram kombinacijski napadalni igri Ilirije dostikrat Ropolnoma brez moči, Na-avno, da so bili celovški Slovenci nad uspelim nastopom ljubljanskega prvaka nadvse vzradoščeni. — Dan kasneje jc igral v Celovcu z istim klubom mariborski Rapid, ki pa je podlegel z 2 : 6. 1'rimorje : Maribor 5 s 4. — Igrano na praznik v Mariboru. Primorje jc zmagalo vslcd boljše igre v napadu. Maribor je bil v polju boljšo moštvo. VAŽNI NEDELJSKI DOGODKI. MTK—Hakoah 1 : 1. FTC—Rapld 2 : 2. Vidina—Slovan 1 : 0. Sparta—Viktorija iz Žižkova v boju za praški zlati pokal 5 : 4, 12.000 gledalcev. — Plavanja skozi Dunaj se ,ie udeležilo 400 plava-čev, gledalcev je bilo pol milijona, za devet Ljub-ljan. — V metanju lahke krogle jo dosegla Per-kaušova 11."M m, za 3 in pol cm manj kot jc svetovni rekord; kopje je vrgla Perkaušova 25.15 m daleč, v daljavo je skočila Schurinckova 4.95 m. — (i(X> yardov jc pretekel Anglež Lowre v 1:10.4, nov svetovni rekord. — Dva nova svetovna rekorda .zaznamuje težka atletika: Dunajčan Ilans Haas (lahka teža)) je z desnico dvignil 102.5 kg, Kropik, peresnik, pa 100 kg!! — Lauffer je nedavno plaval 100 m v 59.2 in 200 m v 2:17.6 (svetovni rekord). Na 400 m je zmagal Nemec Berges v 5:24, dočim jo potreboval Lauffer 5:31.2: zato so je pa revan-žiral na 100 m hrbtno v 1:12.8. Sliknvti! Sestanek Vseh skavtov in planini«, ki se udeleže taborenia v Bohinju je danes ob 18. uri. Taborni svet pil je danes ob 10. uri, katerega naj so udeležo vsi taborni funkcijonarji in vsi 5e-tovodje, ki se mislijo udeležiti bohinjskega tabora. Cerkveni vestnih: ■ Konprogai ija m ?o«pc pri nv. .Tofahi ima ju-Iri 2. julija ob T. sv. mašo na It ožili ku.. Neinim častilcem presvetega Kešnjega Telesa se naznanja, da bo drevl celonočno češčenje presvetega Zakramenta. Uljudno vabimo vse može in mladenče, da se zanesljivo udeleže te redne molitvene tire. Naznanila Eliiabotna konfrreni-a. župnijn Sv. Peter im.t daucs, dne 1. julija ob pol C. uri važuo sejo. Odol je pionir znanosti ! Odol je kulturno delo! Po današnjem sfanju znanosh je Odol dokazljivo najboljše sredstvo za neqo zob in usl VI. ljubljanski vzorčni velesejem. Letošnji velesejem šlejc več razstavljalcev kakor lani.. Najbolj dobro so zastopane sledečo panoge: industrija pohištva, strojna, tekstilna, usnjarska Lji avtomobilska industrija. Letos je inozemstvo izredno dobro zastopano. Tako razstavlja: 2 ameriški firmi, 13 ingleških, 31 avstrijskih, 2 bolgarski, 5 če-• lioslovaških, 9 francoskih, 3 italijanske, 17 nemških, 1 ogrska, 16 poljskih in 2 švicarski Ivrdki. Pa tudi domača industrija .je častno zakrpana. Tu na sejmu lahko vidimo, koliko izdelkov more naša domača industrija produ-ciraiti — in ti izdelki so sposobni konkurirati inozemstvu —; zato bi priporočali vsem, ki rajše kupujejo, inozemsko blago, naj gredo pr© je na velesejenašega greha«, druga stran leži pa tudi v nas samih, v noši konservativnosti, kratkovidnosti in domišljavosti. Ker smo b;li pred prevratom navezani skoro y vseh popledih na, uvoz iz tujina: se je pri našem občinstvu in trgvooih k r ukoren nilo puhlo naziranje, da Slovenija tudi danes še ni zmožna producirati ničesar pomembnega.in ida je. zato le tuje, inozemsko. blago kaj. vredno. Posledica tega je, da se bori pri nas cela vrsta.solidnih in prvovrstnih" industrij, za obstanek, dočim mečemo mi lahkomirelno milijone in mil jone pogosto za neprimerno .manivrednejše tu;e izdelke, ker naši puhli, domišljavosti' oač s;lno imponira vse, kar je tujega, pa naj bo to še tak >pofelPeko«, mora pač prirasti, da si je že težko izmisliti kaprico, ki bi ji ta z najmodernejšimi stroji opremljena tvrdka ne ustregla. Stalno je v posesti najnovejših pariških modelov in drugih najmodernejših oblik, izdeluje pa vse vrste od običajnih promepadnih obuval do na'luksuriozneiših soarejskih čeveljčkov iz brokatov ter zlatega in srebrnega usnja. Posebno pozornost pa zasluži tvrdka zaradi svojih higijeničnih otroških čeveljčkov, ki »o glede ceno in izdelave sploh bre? konkurence tudi v inozemstvu in zaradi izdelave moškega obuvala znamke -Original Goodevear Welt<, h ie tako eivanih promenadnih čevliev. kakor so jih šivali &voječasno na roko in -na romc, da ostane namreč podplat pri hoji gibčen in je zlasti za daljše hoje naravnost ueprekosljiv. Jasno je.pa,, da mora občinstvo dobro paziti pri" nakupovanju vselej na navedene tovarniške znamke, ,ki so važni zato, ker prevzema z njo tv rdka tudi vso odgovornost za svoj izdelek, dočim je anonimno tovarniško blago navadno sumljivo. Druga velevažna usnjarska, tvrdka, ki nam potrjuje uvodna izvajanja, je znana tovarna Carl Pollak d.d., največje usnjarsko podjetje naše države sploh. Njena spccialitcta so zlasti ceneni strapacni čevlji znamke Standarda. Koliko "pozornost posveča tvrdka svoji obutvi, nam dokazuje dejstvo, da je osnovala tovarna poseben oddelek za študij nog prebivalstva v naši državi, da je potem izdelana obutev čim najbolj prilagodena. Glavna prednost tc velike tvrdke je pa ta, da ima lastne tovarne za strojenje usnja, v katerih ima montirane najmodernejše avtomatične stroje za strojenje iz Anglije in ni zato navezana na nobena nadomestila. Razen svojega svinjskega usnja, ki slavi po vsej Evropi, je Pollakova tovarna znana tudi zaradi svojih prvovrstnih gonilnih jermen, ki jih eksportira zlasti v bivše nemške kolonije ter /.aradi svojih konfekcijskih izdelkov, kakor Indu'-gamaš, aktovk, žog, pasov, torbic in kovčkov, te izdeluje denes sploh le Pollakova tovarna edina v Jugoslaviji. Iz vsega navedenega je torej razvidno, da smo ravpo glede usnjenih izdelkov dejansko že popolnoma neodvisni od inozemstva, da se pa občinstvo še vse premalo zaveda silne in dalekosežne važnosti te dobrine ter brez premisleka pošilja leto za letom težke in s trudom prislužene slovenske milijone preko naše meje, kar je naš — neodpustljiv greh. »ZMAJ« ZAGRER. Največja, jako dober sloves uživajoča, staro-znana zagrebška tvornica železnega pohištva :>Zmaj< razstavlja tudi letos svoje praktično železno pohištvo in sicer priljubljeno belo emajli->'tom p. n, abonenle, da odigra ona abonma predstavo, katerih vsled operne turneje sedaj ni mogla odigrati tekom meseca septembra letošnjega leta in sicer dol>e trije abonenti v septembru po dve predstave, trije pa po eno predstavo. Mariborsko gledišče Četrtek, 1. julija ob 20. uri: FRA DIAVOLO. B. (Kuponi.) Zadnjič v cozoni. Petek, 2. junija ob 20. uri »OGNJENIK . V korist »lidruženju gledaliških igralcev SHS«. Sobota, 3. junija ob 20. uri iOidipus : ab. A. (Ko* poni.) Zadnjič v sezoni. Zadnja predstava v sezoni. Gledališki abonenti se naprošajo, da porav« najo svoj abonma čiui preje, ker se 3. t m. zaključi sezona. Orel Orlovskim odsekom trebanjskega, novome* škega in belokranjskega okrožja. V nedeljo sc pripeljejo odseki novomeškega in belokranjskega okrožja z vlakom, ki pride v Trebnje okrog 8, trebanjsko okrožje pa z vlakom ob pol 9, le odseki mokronoške srenje naj pridejo žc zjutraj, Odseki, ki sc pripeljejo z vozovi, morajo biti v Trebnjem vsaj ob pol 8. Vsi odseki naj nastopijo s prapori. Oni člani, ki nimajo svojih krojev, naj si jih pravočasno preskrbe, da noben kroj no ostane doma. Sv. maša bo ob pol 10 v ccrkvi, po sv. maši pa štafetni tek, nato skušnja. Javna telovadba se začne ob pol 3 popoldne; med odmorom bo pozdravil predsednik 0. P. br. dr. Ba* saj In drugi. Oni, ki niste naročili šc kosila, javile to takoj naravnost trebanjskemu odseku. Polo* vična vožnja jc dovoljena; kupite na odhodni postaji ccl listek, žigosan naj pa bo z mokrim žigom. Izkaznice o udeležbi dobite na lelovadišcn v nedeljo dopoldne in po telovadbi. Bog živil — Odbor E. N. Koroško orlovsko okrnijo, ima lelos svoj« okrožno prireditev dne 11. julija t 1. v Smartneni prt Slovenjgradcu s celodnevnim sporedom. Polovična vožnja po železnici dovoljena: ugodna zveza vlakov h Celja in Maribora. Kdor je, s nami, bo dno 11. julija prišel v Šmartno in se z nami navdušil za lopo orlovsko misel. Na svidenje I Bog živil Gosi&odlar&tvo flilarij Vodopivec: Nažrk zakona o nepdsrfecšnih (Dalje.) 1'reick-mo «a tlavck skupnega dohodka, ki v ;iiiv nili poležali odgovarja naši sedanji dohodnini. Najvažnejše razlike med zakonskim načrtom in zakonskimi predpisi, ki veljajo sedaj v Sloveniji, tičejo davčno dolžnost iu davčno lestvico. l'<» nasein sedanjem zakonu (§ 153 zak. o osebnih davkih) plačajo dohodnino samo fizične osebe in ležeče •<• ipu:i ine. IV- č!. 03 zak. načrta pa bi plačale davek od skupnega dohodka r;;z< n navedenih tudi še različne institucije i,, korp >' y.sii<'. ['o gornjem členu zak. načrta se i»i. i m žene plačanju tega davka: 1. vse fizične osebe, ki imajo na ozemlju kraljevine sv ije bivali?-"e ali se zadržujejo tu. delj od sest mesecev od skupnega svojega dohodka; 2. v.e ostrile - sebe razei: ravnokar navedenih od celega dohodka, ki ga pridobivajo na ozemlju k n-i jc •••;,.,.> (tukaj so mišljene osebe, ki stanujejo > vn ozemlja kraljevine); 3. cerkv \ cerkvene občine iu ostala cerkvena te'esa, -'.borni uapitcl, samostani, fondi (zalogi), i" /adoJžbine (fundacije) od »kupnega doho.ka razeu onega, katerega stvarno uživajo druge <-se!>?: 4. vsakovrstne privatne korporacije od skupne vsote svojega dohodka, ki ga prejemajo od prihoda, kateri je podvržen odu rnim davi din na prihod ali davku na dobiček, v kolikor ni^o

. ■emljišKo družbe, Imovinske občine in tem -lične imovinske družbe, ki imajo svojo posebno upravo, od skupne vsote svojega dohodka; ti. vsakov 'sine druge imovinske blagajne, ki imajo svoji- posebno upravo, zapuščine, dokler jih nasledniki (dediči) ne prevzamejo in družinske zadruge, ed skupne vsote svojega dohodka; 7. incstranske osebe, navedene pod 3, 4, S in (i in pravne osebe, razen onih, ki so podvržene davku podetij, obvezanih na javno polaganje računov, od skupne vsote dohodka, ki ga prejemajo i/, ozemlja kraljevine. Vse osebe iz točk 1, 3, 4, 5 in 6 ne plačajo toga davka od onega dela dohodka, katerega prejemajo iz inostranstva od prihoda zemljišč, zgradb, podjetij, dela in poklica ali iz službenega odnosa, ako dokažejo, da od tega dela dohodka plačajo v inoslranstvu davek od skupnega dohodka ali kak drug davek iste vrste. V boljše razumevanje gornjih določb naj navedem še naslednji člen 84 zak. načrta, ki se glasi: - Lastninske družbe in pravne osebe, ki se v pogledu davka od prihoda smatrajo kot en davčni obvezanec to ki niso navedene v členu 03, kot trgovska društva, obrtne družbe, sovlasiništva itd. niso podvržene davku od skupnega dohodka, nego od odnosnega dohodka so podvrženi temu davku člani take lastninske družbe od dela dohodka, kateri odpade na njih. Ako so deleži članov neznani ali družba ue porazdeljuje svojega dohodka, se davku podložni dohodek porazdeli na enake dele. — Istotako niso podvrženi teniu davku davčni obvezanei, navedeni v čl. 77. Pod temi davčnimi obve/.anci, ki niso podvrženi davku od skupnega dohodka, je razumeti pravne osebe, ki plačajo davek od podjetij, obvezanih na favno polaganje računov (delniške družbe in drugi). Odredbe ki se nanašajo ua razširjenje davčne dolžnosti, bodo posebno v prvih letih delale davčnim oblastvoni iu davčnim obve-zancem nemale težkoče in bodo mnogoštevilni konflikti neizogibni. Ako se je davčna oblast razširila na institucije in korporacije, navedene v točkah 3, 4 in. •") čl. 03 z namenom, da se že sedaj pripravi prehod k enotnemu davku od skupnega dohodka (motivi zak. načrta ne povedo o tem ničesar), je stvar še kolikor toliko razumljiva, ako so pa hoteli na ta način pritegnili k dvojni oboačbi tudi nekatere pravne premoženjske skupine, je zak. načrt — vsaj za sedaj — šfvl nekoliko predaleč, ker pri konibiuiranem davčnem sistemu kumulativno obdačenj« več, fizičnih oseb (razen družin in družinskih zadrug) se proti vi temeljnim načelom dohodnino. Razen tega pa bi ta odredba dala povod neprestanim konfliktom pri obdačenju ostalega dohodka posameznih fizičnih oseb, ki upravljajo oziroma tudi deloma uživajo dohodke i/, takih premoženjskih skupin. Ustanovljen je čistega dohodka bi se vršilo več ali inanj po istih načelih, kakor se danes vrši v Sloveniji pri odmeritvi osebne dohodnine in ker se dotične odredbe v glavnem vjetnajo z odgovarjajočimi predpisi našega zakona o osebnih davkih, preidemo k najvažnejšemu vprašanju, t. j, k davčni !e-*tvi-i davek od skupnega dohodka. Pi; čl. 101 /ak. načrta bi se davek (do-bo'lt|j. - celokupne davčne osnovnice (od JSisteg. dobička) odmerjal na sledeči način: M prvih /.n Četi h nli polnili 5.000 Drn r. 2.5% od niiol. žarel ih ali potnih 15.000 > « 4.5% t > > > > 20.000 > s fi.5% > > » » » 95-000 > s 7 % » > » » » 35.000 z 8.5% > » > » » 50.000 » ■ 10 % > > > > > jon.ooo > ■* 150.000 > . 200.000 > > » j 100.000 o«I celokupnemu viška nad l.OOO.UH) t. 11 z 12 ','« R 13 % s 14 % s 15 % meru z n."?'m dira jem za žh.Mcn' ta zadnji odstotek ostane neizpremenjen za vse viške čistega dohodka uad 1,000.000 Din. Pri ustanovi jen ju davčne osnovnice zneski izpod loO Din so ne jemljejo v poštev. Da bi se točneje videlo stopnjevanje (progresija) davčnih odstotkov, smo izdelali po gornjih načelih tabelo davčnih odstotkov, po kameri bi davek znašal pri dohodku od: 5.000 Din 200.000 Din 8.7% 20.000 > 4 % 220.000 > 8.0% 40 000 > 5.5 % 240.000 » 9.1% 60.000 » 5.8% 260.000 > 9.2% 80.000 > 6.4 % 280.000 > 9.2% 100.000 > 6.8% 300.000 > 9.3% 120 000 » 7.4% 320.000 > 9.4% UO.OOO > 7.7% 340.000 9.6% 160.000 > 8.1% 360.000 > 0.7% 180.000 > 8.4% Iz teh številk vidimo, da pri enakomernem povečanju dohodka od 20.000 do 20.000 dinarjev rastejo davčni odstotki pri nižjih do. hodkih, da je t rej davčna lestvica degresivno-progrosivna, kar je antisocialno in se protivi najelementarnejriin načelom moderne davčne doktr'ne. Z večjimi in hitrejšimi skoki pri nižjih dohodkih zakonski načrt očividno hoče doseči kar najhitrejše visoke odstotke pri enih sredami dohodkih, ki tv< rijo veliko ve-i čino davčnih odmeritev. .V -, načrt uvelja. 1 pregrešijo v nasprotnem smi-; slu, hi bi! mahnil vsaj s teoretičnega gledišča i na. pravo stezo. V toni smislu se mor« davčna lestvica vsekakor umerjati. Ali še en velik neclostatek je pri gornji lestvici. Ako se namreč uvažuje dejstvo, da se hoče z zak. načrte m uvesti takoz« anf kombinirani davčni sistem, po katerem vsi prihodi (razen plač iz službenega odnosa) padejo pod obdačbo po objeknih davkih in da je torej dohodnina le ne' a k korektiv k tem i specialnim 'rim durk.tni, potem se ram davčni odstotki posebno pri n;?;ih dohoikfh vidijo prciir. no viso' i. Kaj naj rečemo, al o i bi moral revež s Je •'• >' o? dinarji letnega dohodka plačati za tisočak nič manj kot 4.5% davla? Vzer.iia>.o v ro'-o 'est-ico snd-mj -.-n našega zakone, o osebnih davkih (§ 172 v.ak. novele z dne 23. jan. 1911). Ta lestvica je izračunana za zlate krove. Iz nje vidimo, da je znašala det-o<'nina pr' doh dku: 2.000 kron 0.92%, 4.000 k.r n 1.53%, 6.0'0 kron 1.87%, 8.CC0 krcn 2.30" 10.000 kron 2.34%, 20.000 kron 3.21%, SO.CuO km 3.57%, 40.000 kron 3.90% itd. Ako ponrasljijio, c'a pomenijo gornje krone absolutno vzeto dc.se:- ratno zlato relacijo nasproti sedanjemu našemu dinarju in da je bila planika m .č zlatih kron v pri- po- trebščine povprečno nad 15 krat večja, .-.i pravzaprav ne moremo razlagati, kako je mogoče, da zali. načrt obdači u. pr. vsete dohodka od 20.000 Din s 4%, doeim je bil isti dogodek v zlatih kronah obdačen s 3.21% in doliodek od 10.000 Din s 5.5%, de čim je bil isti dohodek v zlatih kronah obdačen s 3.9%. Razlika je ne samo z absolutnega nego posebno še z relativnega stališča ogromno velika. Ako bi hoteli vpoštevati relativno relacijo valute bi stari odstotki od 3 21% oziroma od 3.9% morali pasti na dohodke od najmanj 200.000 oziroma 400.000 Din, da bi imeli proporeijalno isto davčno obremenitev. Zakonski načrt pa obdači te dohodke z 8.7 oz. 9.7% . Seveda je to teorija, v praksi bi z ozirom na naše sedanje razmere že koncedirali primerno povišanje, ali nikakor ne v tej meri. Predno stavim konkreten predlog v pogledu nove tarife za davek od skupnega dohodka, naj omenim še en neclostatek, ki bi so vsekakor moral v zak. načrtu odstraniti. V točki 7 čl. 05 določa zak. načrt, da so oproščene od te davčne vrste one osebe, katere nimajo večjega dohodka od 3.600 Din. Ta eksistenčni minimum se resno pač ne more smatrati kot skrajna meja za davčno oprostitev, saj vendar ni samostojne osebe v državi z vsemi berači vred, katera ne bi imela dohodka nad 10 Din dnevno. Ako se najmanj premožni sloji oprostijo plačanja dohodnine, naj se to uredi tako, da bo oproščeni dohodek vsaj približno odgovarjal dejanskim razmeram. Zakonska novela iz 1. 1014, je določala eksistenčni minimum s 1.600 kronami Ako bi uporabil indeks za življenjske potrebščine, ki se suče okoli 15, bi dobili minimum 24.000 Ob priliki ljubljanskega vele-sejma posetite tvrdko I. Premelč Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 Speijalna veletrgovina volnenih in sviieniii robce«, serp In modnega blaga dinarjev in ako bi vzeli za podlago zlato vrednost, bi prišli do približne vsote 16.000 Din. Med tema dvema zneskoma in med 3.600 Din je pa vendar še nekaj vmes. Nikakor ne bi bilo pretirano, menim celo, da bi bilo jako skromno, ako bi se za davčni minimum za dohodnino določil letni dohodek 12.000 Din, ker 1.000 Din mesežno ali 33 Din dnevno je pač skrajna meja dohodka, o katerem bi se moglo trditi, da dotična oseba ali družina more pogrešati tudi najmanjši odstotek brez občutne škode za svoje preživljanje. Glavno načelo vsakega obdačenja je, da davki ne smejo ogrožati eksistence davčnih subjektov in objektov. Pa celo državno-fiskalni razlogi govore proti ustanovljenju prenizkega eksistenčnega minimuma, ker zavaja davčne ob-vezance in tudi davčna oblastva k prepričanju, da se obdačenja nižjih dohodkov imajo sukati okoli vsot, ki za nekoliko prekoračijo minimum in da .-e torej najmanjši cenziti imajo obdačiti n. pr. z zneski od 3.800 ali 4.000 Din. Ti dohodki pa so danes vsled devalvacije valute sploh nemogoči. Tako bi zakon sam pospeševal uvajanje fiktivnih dohodkov. Tudi bi se znalo dogoditi, da bi pedanten davčni uradnik spoznal, da imajo v njegovem okraju vse samostojne osebe dohodek nad 3.600 Din in bi potemtakem obdačil vso prebivalstvo, vesten in razsoden davčui uradnik pa ne bi našel zlahka v svojem okraju veliko eseb z dohodkom, ki bi znašal mnogo pod 12.000 Din. Otre 'm-) se torej fikcije, da je letni dohodek 4/0» ali pa tudi še 10.000 Din eksi-s'ovčn- dcV lok in postavimo davčni minimum na re.i'no podlago. Ako bi vzeli kot naj-n:žii dohodek, ki naj se obdači z dohodnino, znesek mjd 12 000 Din. bi se morala vstvariti čisto progresivna lestvica, ki naj bi v spodnjih cdst"tkih rastla nekoliko brlj počasi negoli v v iš.iih in to iz razloga, ker se pri nižjih do-• -.*V'> vsa' o tn:M malo povišanje davčnega odstotka veliko bolj občuti negoli pri višjih •tohoH. h. Manjšo žrtev nosi n. pr. oseba, ki r.d svojega dohodka od 2,000.000 Din plača "»?)> davka negoli oseba, katera od svojega ''obodka od 20.000 Din plača 2% davka. Kot primer take lestvice naj služi sledeči .črt: pri dohodku do 20.000 Din naj bi znašal : davek '2%; ta odstotek naj bi se za vsakih na- 0 Mo j b začet Hi ali polnih 20.000 Din povečal I in sicer za 0.1% do skupnega dohodka od 700.000 Din za 0.2% od skupnega dohodka nad 200.000 do 500.000 Din. za 0.3% od skupnega dohodka nad 500.000 do 900.000 Din, za 0.4% od skupnega dohodka nad 900.000 do j 1,000.000 Din in pri dohodkih nad 1,000.000 J dinarjev bi odst lek od viška dosegel 15 in ' 1 stal neizpremenjen na tej višini. Na ta način bi dosegli sledeče davčne odstotke, Pri d hodku od 20 000 Din 2%. cd 100.000 dinarjev 2.4". od 200.000 Din 2.9%, od 300 tisoč dinarjev 3.9%, od 400.000 Din 4.9%, od 500.000 Din 5.9%, od 600.000 D'n 7.4%, od | 700.000 Din 8.0%. od 800000 Din 10.4%, od i 000.000 Din 11.9%, od 1,000.000 D'n 13.9%, : pri dohodkih nad 1,000 000 Din bi davek zna- 1 šal od prvega milijona 13.9?ž več 15% od vi- 1 ška nad enim milijonom dinarjev. V na cm primeru bi lestvica dala v ko- j ordinatnem sistemu nekoliko vbočeno krivuljo, j dočim bi lestvica po zak. predlogu dala močno j izbočeno črto. Kakor že rečeno, ta naša lest- \ vica je mišljena le kot primer in ne kot kon- i kreten predlog, ker se lestvica v konkretnem | mora prilagoditi dejanskim potrebam; ako bi j torej državna potreba zahtevala, bi se lestvica mogla tudi poostriti, toda vedno le tako, da bi bili nižji in srednji dohodki ne samo abso-sutno nego tudi relativno manj obdačeni nego visoki. j Prihitek k davčnemu znesku, ki ga pozna sedanja naša dohodnina (§ 172a ces. naredbe z dne 23. jan. 1914) in ki se je odmerjal pri dohodku nad 2.400 kron s 15% pri samcih in z 10% pri osebah, ki vzdržujejo v svojem gospodarstvu samo eno osebo iz § 156, odst. 4 (žena, otroci, vnuki, pastorki, rejenci, stariši, tast in tašča) je v načelu prevzel tudi zakonski načrt in določa-v čl. 104 sledeče: Ako ima davčni obveznik čez 12.000 Din skupnega dohodka, se mu poviša izračunani davek od skupnega dohodka -za 10%, ako je sam iu ne vzdržuje nikogar, za katerega je po zakonu dolžan skrbeti, za 5%, ako vzdržuje enega in za 3%, ako vzdržuje dva taka člana. Po zakonskem načrtu bi bila torej oproščena pri-bitka šele oseba, katera vzdržuje najmanj tri člane obitelji, dočim je po sedanjem zakonu že oproščena pribitka oseba, ki vzdržuje dva člana obitelji. Ker se obitelj treh članov ne more več smatrati kot posebno malo obremenjena in z ozirom na mali finančni uspeh, ki bi ga država imela s tem 3%nim pribitkom, posebno še ako se upošteva to stvar tudi z upravno-tehničnega gledišča, menim, da bi se dotična določba mogla brez pomislekov enostavno črtati iz zak. predloga. Paragrafu 173 navedene ces. naredbe odgovarja odredba zadnjega odstavka člena 104 zak. načrta, katera določa: Ako davčni obveznik vzdržuje več kot pet članov obitelji, za katere je po zakonu dolžan skrbeti, a njegov skupni dohodek ne prek6rači 36.000 Din, davek na skupni dohodek se mu zniža za vsakega člana obitelji nad pet let po t%, toda največ za 5%. Veliko točnejsa in « tehničnega gledišča praktičnejša se nam vidi odredba po § 173 našega sedanjega zakona, po kateri se davek pod gotovimi pogoji zniža po 1 stopinjo za vsakega člana obitelji nad gotovim števi-lom članov. V zakonskem predlogu pogrešamo fakul. tativne davčne olajšave iz § 174 našega seda-njega zakona, po katerem se morajo pri dohodku do 12.000 kroti dovoliti davčne olajšave, ako se davčni obvezanec nahaja v težkih prilikah radi odgoji- in šolanja otrok, vzdrževanja revnih sorodnikov, trajajoče bolezni, za-dolženja, posebnih nezgod hi poziva v vojaško službo. Čemu se je izpustila la j iko umestna odredba, ko vendar ni nikake nevarnosti zlo-rabe, ker iina finančni minister itak večino v davčnih odborih (čl. 113 zak. načrta)? Goueralno ravnateljstvo poštne hranilnice v Belgradu je z razpisom štev. 2811 z dne 8. maja oilredilo. H« so prične iltie 1. julija pri vseh njenih podružnicah in pri vseh poštah, ki posredujejo čekovna vplačila in izplačila, tudi poštuohranilna služba. Izdalo ie te dni za to službo pravilnik, po katorem bodo pošte pošt n oh ranil no službo izvrševale. Vlagatelj poštne hranilnice postane lahko vsaka fizična ali pravna oseba, trgovska tvrdka, državno ali samoupravno oblastvo ali njega organi, vsako društvo, nadarbiua, ustanova ali zavod. Tudi nedoletni smejo samostojno vlagati prihranjene zneske in prejemati izplačila, če ne ugovarjajo njih zakoniti zastopniki, ki pa morajo svoj ugovor pismeno prijavili poštni hranilnici. Kdor želi vlaprati svoje prihranke pri poštni hranilnici, mora zahtevati pri tej ali oni pošti i Pristopnico-, ki jo na pošti dobi brezplačno. Ko izpolni vlagatelj pristopnico, mora plačati prvi vložek, ki ue sme biti manjši kakor 10 Din. Poštna hranilnica izda hranilno knjižico in jo pošlje pristojni pošti, da jo izroči vlagatelju. Kakor hitro pride hranilna knjižica od poštne hranilnice, pokliče dostavna pošta vlagatelja, da pride ponjo. Na vsako poštnohranilno knjižico se lahko vlaga pri vsaki pošti, ki opravlja poštnočekovno službo neglede na lo, kateri kraj je oanafieu v hranilni knjižici kakor kraj prvega vložka. Vlagati se smejo zneski v celih dinarjih in sicer od 10 Din navzgor Vložki na hranilne knjižice se lahko izročajo tudi pomožnim poštam in vaškim pisnionošeni in sicer s hranilno knjižico vred. Vlogo lahko dviga vlagatelj oziroma, dokler vlagatelj sam ne podpiše hranilne knjižice, tisti, ki je zanj vložek vplačal (vplačnik). Vlagatelj (vplačnik) lahko izroči tudi drugi osebi pooblastilo za dviganje naloženega denarja. Pooblastilo velja pa samo za enkrat in sauio za pošto, ki je omenjena v pooblastilu. Najvišja vložna vsota s kapitaliziranimi obrestmi vred je določena na 25.000 Din. Ta znesek sc pa lahko zviša na ."jO.(XX) Din. Na vsako poStnohranilno knjižico se na vsaki pošti lahko dvigne vsak dan znesek do 1000 Din, r.e da bi ga bilo treba prei pri poštni hranilnici v Belgra-lu odpovedati. Obresti od hranilnih vložkov pri poštni hranilnici so proste vsakega davka. Na vloge pri poštni hranilnici do zneska 2000 Din se ne sme niti prepoved zaznamovati niti zastavna pravica pridobiti. Poštnohranilna knjižica do 2000 Din se tudi ne more zarubiti. 7-neski izpod 2 Din se ne obrestujejo. Dne 31. decembra vsakega leta se narasle obresti pripišejo h glavnici in se obrestujejo od dne 1. januarja novega leta. Dopisovanje s poštno hraninico in-z njenimi podružnicami v hranilnem in čekovnem prometu jo prosto poštnine in vseh stranskih poštnih pristojbin. Poštnine proste so tudi pristopne prijave, vprašanja vlagateljev in odgovori na ta vprašanja. Pošta od pravi ja vse pošiljke, v katerih so hranilne knjižice in potrdila o deponiranih vrednostnih papirjih kakor poštnine prosta vrednostna pisma. Poštne hranilnice so v narodnogospodarskem o-ziru velike važnosti ter bo ž njimi občinstvu jako ustreženo. 7, vlaganjem malih zneskov v poštno hranilnico se navaja mladina varčevati, kar je še posebno velikega pomena, zakaj česar se človek nauči v mladosti, to dela v starosti: • Občni *bnr Trboveljske promog-rttopnc dmi-be. Na včerajšnjem 53. občnem zboru Trboveljske premogokopne družbo se je v smislu predioga upravnega sveta sklenilo, da se izplača za leto 1925 kakor lansko leto dividenda od Din 30,— zu delnico ter se bo vnovčeval kupon št. 13 od t. julija t. t. naprej na že znanih plačilnih mestih, -r Mandat p. grofa de Kenevilla .ie potekel, bil je pa sli zopet izvoljen. Nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Emil Freund, ravnatelj Žentral-Kuro-paisehe L&nderbank, generalni ravnatelj Krvvin Phitipp, dr. Ernst tlopler in direktor Rikard Skubec. Občni zbor. Dne 25. junija 192fi se je vršil XVI. redni občni zbor Delniške družbe pivovarno ITnion in se je sklenilo, da se izplača kupon št. 16 kot dividenda za leto 1924/25 od 1. julija 192G naprej v znesku Din (5,— i. s. pri blagajnah Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani in Delniške družbo pivovarne Union v Ljubljani. Namesto preminulega predsednika gospoin. V maju 1925. j,, zn»'-al izvoz 448.586 ton za 002 milijona »ii v :i'ir 7".8 miiljcmn Din. Glavni izvozni predmeti v ju .o bili: koruza 325 milijonov, stavbni les 87 miMj.mov, jajca 65 milijonov, pšenica 51, živa or.veda 22 miiljonov, svežo meso 16 miiljonov, surov bal-er 13 milijonov, pScnifna moka 13, svinje 1.'.. živi konji 12 milijonov Din itd. — V prvih 5 me/ . i.h leta 1026. je do-c.jel izvoz 2.211.000 ton /a 3.82« milijonov Din ali v zlatu 303.6 milijona p in nnprem i.787.000 tomuni v vrednosti 3.835 milijonov ali v zlatu 320.5 milijona Din. /voza trgovskih ^matjev in zadrug je imela dne 27. t. m. v Kranju svuj občni zbor. Otvoril ffa je predsednik Zveze g. Ivan Jelačin ml., ki je j .V.ravil navzoče delegate, zastopnike vlade, mesta I Kranj, zbornice, Zvezo lndnstiijcev in Merkurja, jjato jo podal poročilo o delu Zveze. Tajniško poročilo ie podal g. I. Mohorič. Odobren ,je bil računski zaključek Zveze za 1025 in proračun za 1926, ki izkazuje 138."00 Din izdatkov in 88.785 | Din prejemkov, za kar se bo pobiral zvezna do-klada v isti izmeri kakor dosedaj. Občni zbor je sprejel predlagane resolucije in sklepe brez debate! Pri volitvah je bilo sklenjeno, da ostanejo j vsi dosedanji funkeijonarji do izrednega občnega 1 7,bora. kjer se bodo vrSile volitve. V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskili nnsiulov v Savinjski dolini. Žalec, SHS, 28. 6. 1926. Minuli teden smo imeli mokro in mrzlo vreme in prav malo solnca. Vkljub temu pa hmelj ni zaostajal v razvoju. Tudi redki , nasadi poznega hmelja, v katerih se je proti pero-nospori Škropilo, kažejo dosedaj bujno rast. Vendar se bojimo, da se bo bolezen med cvetjem — j kakor minuli leti — vnovič uničujoče zopet pri- ; kazala. Golding je dorasel do vrha drogov, ima precej stranskih panog, na katerih se že vidijo prvi cvetni nastavki. Energično izvršeno obrambno delo zoper hmeljsko stenico, ki se je tuintam prikazovala, je imelo najboljši uspeh in je upati, da je preteča'nevarnost za sedaj odstranjena. V pred- j prodaji se brezuspešno ponuja po 60 Din za kg. Društveno vodstvo. Promet r naših lukah. V naslednjem podajamo statistiko prometa v naših lukah leta 1025. Ž.al nam niso na razpolago podatki za prejšnja leta. Pripominjamo, da je to statistika natovorje-nega in iztovorjenega blaga. Imela so prometa: Split 750.000, Sušak 310.000, Dubrovnik 212.000, Šibenik 162.000; Metkovič 84.000, Omiš 62.000, Ze-lenika 19.000, Baltar 13.000, Bar 12.000 ton itd. Najvažnejši izvozni predmeti so bili: cement 300 tisoč ton, lapor 250.000, premog 25.000, bauksit 22.500, umetna gnojila 18.600, karbid 15.000 ton. Po zastavah je udeležba samo v mednarodnem prometu: Uvoz: naša 95.000, italijanska 86.000, mngleška 50.000, nemška 18.000, holandslta 12.000, Španska 13.000 to, grška in bolgarska; izvoz: italijanska 740.000, naša 210.000, angleška 23.000 ton, francoska, danska, holandska, egiptovska in nemška. Nova revizija kreditev Narodne banke. Iz Belgrada poročajo, da je nova revizija kreditov Narodne banke (od 1. 1919. že četrta) dala 40 milijonov dinarjev, kar pride v poštev za nove kredite. — Kakor čujemo, Slovenija po smrti dr. Tril-lerja še vedno nima nobenega zastopnika v upravnem odboru Narodne banke, kar pa bi se s koop-tacijo lahko izvršilo. Gospodarski krogi Slovenije nujno zahtevajo svojega zastopnika v upravnem odboru Narodne banke, ki bo znal varovati interese Slovenije. Horsca 80. junija 1926. DENAR: Zagreb: Berlin 13.47—13.51, Italija 202.91 do 204.11, London 275.05—276.75, Newyork 56.36 do 56.66, Pariz 161.13—163.13, Praea 167.28 do 168.28, Dunaj 798.50—802.50, Ziirich 109.45/s do 109.8»/s. Zilrieh: PeSta 72.30. Berlin 122.95, Italija 18.67M, London 25.14, Newyork 516.^, Pariz 14.62* /•.., Praga 15.31, Dunaj 73.05, Madrid 83.60, Rnkarešt 23.6, Sofija 3.72K, Atene 6.33. Bo s-rad 9.13M, Amsterdam 207.47K- Bruselj 14.48, Kopen-hagen 136.90, Stockholm 138.65, Oslo 118VŽ. Dnnai. Devize: Belgrad 12.48—52, Kodanj 186.80—87.20, London 34.37—47, Milan 25.49—59, Newyork 705.85—708.85 (ček. 703.65—707.80), Pariz 19.84—94, Varšava 71.85—85. Valute: dolarji 704.—, angleški funt 84.41, franoo ki frank 20.17, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.88. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana: 7% invest. posoj. 72.50—74, vojna BdSodniiia 307—310, zastavni listi 20—22, komisijske zadolžnice 20—22, Celjska 193 denar, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 100 do 102, Praštediona 861—865, Slavenska 50 den., Kreditni zavod 165-175, Strojne 80—85, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103—105, zaklj. 105. Zagreb: 7% inv. pos. 72.50—73, agrari 40 den., voj. odškod. 306—307, julij 309—810, avgust 313 do 815, Hrv. esk 101—102.50, Kred. 102—104, Hipo-banka 56—56.50, Jugobanka 92—94, Praštediona 862.50—867.50, Ljublj. kreditna 175 den. Slavenska 55—65, Srbska 130 den., Narodna 3950—4000, Ujed. 05. den., Zem. 125—130, Eksploatacija 14 do 15, Šečerana T65—280, Nihag 22 den., Gutmann 210 do 220, Slavex 115 den., Slavonija 32—34,, Trbovlje 350 -365, Vevče 102—110 Dunaj. Don.-sav.-jadr. 836.00, Živno 703.000, Alpine 234.000, Greinitz 118.000, Kranjska industr. 287.000, Trbovlje 461.000, Hrv. esk. 119.500, Ley-kam 125, Gutmann 285.000, Mundus 1.085.000, Slavonija 37.000. BLAGO. Ljubljana. Les : Bukova drva, fco nakl. post. 18.— bi., Bukovi plohi, 60 mm do 120 mm, od 2 m naprej, fco vag. meja 500.— ; bi. Smrekovi jelovi hlodi, od 25 cm premera naprej, od 4 m dolžine, fco vag. nakl. postaja 180.— den.; Drva bukova, lctoSnja sečnja, 1 m dolžine, fco nakl post 50 vag. 16,— zaklj.; Remeljni 48/68 mm, od 8 m, 4.50 m, 5 m in 6 m, I., II., III., monte, fco vagon meja 1 vagon 560— zaklj.; Bukovi parjeni plohi, ostro-robi, očeljeni, paralelni, od 27 do 120 mm, od 2 m naprej, od 14 cm naprej, fco vagon meja, I. 1 vag. 1080.— do 1100.—, zaklj. 1080.— ; II. 1 vagon 880 do 000 zaklj. 880; Lipovi, neobrobljeni plohi, od !() no 100 mm, od 20 cm naprej, od 3 m naprej, ca 10';;. od 2—2.00 m, fco vagon meja 1 vagon 760.— do 800.—, zaklj. 760.— ; Bukovi hlodi, od 2 m naprej in od 30 cm premera naprej, fco vag. naklad, postaj-i 1 vag 200,- zaklj. — Žito in poljski pridelki: Penica bačka, 76, 2%, fco vagon nakl. postaja 1 vagon 820 zaklj.; Pšenica nova ; ,'ka, 76, 2%, za avgust, fco vagon nakl. postaja 2i>2,— bi.; Koruza fco vagon nakl. postaja 155.— bi.; Koruza, fco vagon Ljubljana 190.— bi.; Ječmen. letni, fco vagon nakl. postaja 170.— ; Oves rešelani, franco vagon nakl. poetaja 195.— ; Otrobi drobni, fco vagon, nakl. postaja 110,— bi.; Otrobi irednji, fco vagon Domžale 150,— bi.; Ajda domača, fco vagon, slov. postaja 255.— bi.; Proso rumeno, fco vagon slov. postaja 217.50 bi.; Fižol beli banatski, fco vagon nakl. postaja 160.— bL; Fižol n.anclaloru fco vag. Postojna 280,— bL Socialni v ^sinile TEŽAVE PRI R 1TIFIKACI.TI KONVENCIJE O 8 URNEM DELAVNIKU. Podlago za mednarodne konvencije so- cialno-politi'n >ga značaja nudi 13 odstavek mirovne pogodbe v Versaillesu. Po njem ao se zavedale države, ki so podpisale pogodbo, da bodo ustanovile pri mednarodni zvezi stalno zvezo dela, katera bo imela svoj sedež pri mednarodnem uradu dela v Ženevi. Ta pa mora sklicati vsako leto mednarodne konference, da ustvarja osnutke ali pa predloge, ki imajo namen, da poenostavijo mednarodnim pnt m delavne pogoje. Ra/lika med »osnutkom« in ^.predlogom« je sledeča: Osnutek ima za cilj, da se izvede skleniena konvencija kot zakon v posamezni državi z veljavnostjo mednarodne obveznosti. Predbg je pa obvezen samo za dotično državo, katera ga sprejme. Torej mu manjka v gotovem smislu značaj mednarodnosti. V*?k član mednarodnega urada dela je zavezan da predloži najzadnje po preteku enega letu »prejete osnutke odn. predloge to- j zadevnim postavodajuim telesom, da jih ali j spreimejo in tako povzdgnejo v zakon ali | pa, d* napravijo kake drugačne sklepe gle- j de njih. Posledice ratifikacije. Ratificirani osnutki so obvezni za vse j države, ki so jih sprejele in uzakonile. Če j smatra kakšen član, da ne izvaja drugi Plan j ratirioir"nih konvencij, se sme pritožiti na | mednarodni urad dela, kateri sestavi preiskovalni odbor. Če do/ene krivdo oMožencn. odredi ka-nl gospodarskega mn^a.in : Pre-tr^ame trgovskih zvez, prepovedi izvoza, blokada in sil r ne sankci je. Značaj wnsbinslonskih sklonov. Sklep o 8 urnem dnevnem delu ima :'.na- : čaj »osnutka«, ki je bil sprejet na konferenci v Wasliin-Tlenu leta 1019. Ta sklep je bil dosedaj sprejet od sledečih držav: čoboslo-vaške, Bolgarske, Grške in Romunije. Italija in Avstrija ste ga ratificirali le pod pogojem, če ga sprejmejo tudi ostale industrijske države. V Nemčiji je bilo vprašanje ratifikacije aktualno najprej v jeseni leta 1020. Takratni državni gospodarski svet se je izjavil za brezpogrjn» ratifikacijo. Celo zveza delo-dajavcev se je izjavila za ratifikacijo, izrazila je pa 'željo, da se naj ratifikacija odloži to. iiko časa, da bo sklep o 8 urnem delavniku sprejet tudi od drugih držav. Torej resnega odp ra ni bilo. To pa vsled lega, ker je bil po vo ski taktično vpeban 8 urni delavnik. Leta 1S22 je bil osnutek zakona o sprejetju washing'on~kih sklepov izročen pristojnim zakonodajnim oblastim. Toda gospodarski polom v letu 1923 je preprečil sprejetje tega zakona. V Angliji je bil predlog, da se sprejmejo washington?ki sklepi, celo zavrnjen v zbornici. Tudi Francija in Belgija nista kaaali prevelikega zanimanja in gorečnosti za uzakonjanje omenjenih sklepov. Toda gospodarske krize so bile vedno te?je, brezposelnost vedno večja. Ker se niso dale krize odstraniti s pomočjo podaljšanja delovnega časa, n:ti na podlagi znižanih me d, je bil mednarodni kapital prisiljen, da seže po mednarodnih sredstvih, da uredi medseb jno konkurenco. Za to so pa najbolj prikladni dogovori socialno politične vsebine. Torej ne ljubezen do delavstva, ampak sila je primorala ministre najvažnejših industrijskih držav to je: Anglije, Nemčije, Francije, Belgije in Italije, da so se sestali v Londonu, kjer so imeli od IS. marca do 19. marca 192f) konferenco o ureditvi delovnega časa. Cilj konference ni bil, da se udeleženci zavežejo, da bodo ratificirali washine jp dala srečnemu lastniku 585.000 frankov, neki drug gobelin je dal 444.000 frankov. -f Sumljivi papir. Bankir Meier je dobil, na vrtu listič papirja. Bil je natančen in podroben načrt njegove pisarne: do pič ee natančno so bila označena vrata, stopnišča in hodniki; pri vratih ie bilo zapisano, ali se odpira;o na -notrai ali na zunaj, okna so imela ! označbo širine, zapisano je bilo. kako daleč i je od vrat do stopnic. Meier ves prestrašen, j pripoveduje onoldne družini, kaj je našel: I »Vlomiti hočejo in so si napravili načrt.« — j -»Saj ni tako hudo,'- je rekla najstarejša hčer-i ka, -moj prijatelj bo jutri v tvoji pisarni me-i ne zasnubil. Bal se je da ga bodo oče ven vrgli in si je vse natančno zarisal. v Naraščanje Japoncev. Japonska šteje t«» zadnjem ljudskem štetju 59.736.794 duš, pri čemer kolonije niso vštete. Tekom petih let se je zvišalo število japonskega prebivalstva ! za 3.700.000 duš. Osaka je danes šesto največje ! mesto na svetu — šteje 2,114.809 prebivalcev. Tokio ima istotako 2 milijona prebivalcev Na-! goia 700 000, Kioto 680.000 in Gobe 650.000. Japonske družinske razmere so posebno n» ! deželi naravne in zdrave. Varovi Podpornem« društvu slepih. Ljubljana. Wol* f.ivn ulica 12, so darovali: Gospa M M., tu 200 di-naVjev: dva gospoda na abituriemskem večeru v Celju 110—Din; mestno županstvo Brežice ob Savi Din 100.— ; Prva dolenjska posojilni"!« Metlika Din 200.—; g. Kari Arlič, mestni kaplan, Brežice ob Savi, zbirka Din 300. -; zapuščina od g. Snoj Jožefe poslal dr. Jos. Krevl, Litija 21.75 dinarjev. Vsem plemenitim darovalcem se kar naj-iskreneje zahvaljuje — Odbor. Poizvedovanja Našla se ie moška srajc«, 2 kravati in ovratnik. Izgubitelj dobi nazaj pri g. Jeršek, Borštnikov i trg l/L Meteorološki zavod v Ljubljani dne 30. junija 1926. Višina barometra 308"8 m Opazovanja krai S.iubJj»nt5 (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo SkoptJ® Dubrovnik Praga Baro iopioio meter y c' Rel. vlaga ' % Veter in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ob opazovanju v mm do 1" V Ljubljani je 765'0 764-7 762-5 762-7 766-1 764-5 759-9 761-9 759-3 769-1 13-8 16-1 20-3 16-2 15-0 16-0 10-0 12-0 180 14-0 79 69 42 62 69 73 96 95 78 S 0-5 SSW 0*5 S 2 E 0-5 NW 3 N 1-5 W 3 W 3 W 3 7 8 10 10 10 10 10 10 10 — 1 WNW rb 1-0 9-0 3-0 67-0 20 a im a o" is -o « M ® O KJ > © S ° O,.*i > Osi '3 Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. kot družabnik i STANOVANJE i ZASTOPNIKI DR.BRESKVAR ne ordinira do preklica slov v upravi pod: 4466. SOSTANOVALEC so sprejme. na stanovanje, in hrano. Naslov pove uprava Slovenca pod Štev. 449-1. INSTRUIRA f-oz počitnice pod ugodnimi poboji visokoSolec. Po nnctbe na upravo pod POČITNICE._ Kamenorezec A. D. »KOPAONIKU« je potreben izkušen kamenorezec za nadzorovanje in izkoriščevanje marmornatih rudosledov. — Pismene ponudbe s točnimi podatki poslati firmi »Ko-paonik« A. D., Beograd, TopliSin venac 4. 436f> v mariboru priporoCa galanterijo, drobnarijo, toalolno pred meta, plotarsko in vrvar ske izdnlkc drago r03ina VKTHINJSKA ULICA 2«. Sprejme se gospod na stanovanje. Naslov pove uprava pod štev. 4492. Naprodaj jc PSICA volčje pasme. — Naslov pove uprava lista pod št. 4491. VAJENEC se sprejme za (apetniSko i obrt s takojšnjo nlačo pri I Frane. Sajovlr, tapctnlk. Poljanska cesta 15. 44!)5 Istem. Ponunne na upravo .. ■ , . p pod Stanovanje štev. 4537.| se isče|o za takoi- ro -------nudbe z znamko za od- i govor naj se naslovijo na snažno in marljivo, veščo vseh hišnih opravil, išče mala rodbina treh oseb. Samo take deklice, ki re-flektirajo na trajno službo, naj se javijo z zahtevo plače na »Rudarsko trgov. druStvo« Ruma. Dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO se proda. Naslov pove upr. tega lista pod Slov. 44X1. tvrdko MainolH, Monte-sarchio, Italija. 4533 Iščem pekarno (Inž. elektr. metalurg, kem. indnstr. trgov, itd.) (tndi pripravlj. oddelli.il ne da lzprcmenite stanovanje, pi sineno, po moder, hitri, iz borni metodi. Preizkušnje in diplome v Vaši domo vini. Prospekte v vsoh je zikih: Departement teohnl-que »A. O.« Brd. Conatttn-tion, 25 Liege (Belgija) Zasebni uradnik ...... družino sprejme službo hišnika ali administratorja 7,a prosto stanovanje. Po-" i nudbe na upravo pod iifro 'Zasebni uradnik štev. 4536. inštruktorja --[(primerno) takoj v na-j malo jem. Cenj. ponudbe in' pogoji na upravo Ustaljeni petožolcu za mate-pod: »Pekarna« it. 4478.! matiko in latinščino. Po- Sobo s kuhinjo išče ssmski jjospo d Plača ol leta naprej. Nnslov-------- upravi pod štev. 4535. |g. KrcsaL vajenca kiiu-;™^ čavničarsko obrt sprejme »USftH«. takoj Ciril Podrlai, IG-;-- Studenec 147. 4474! * t Prometno kavarno ODDA SE SOBA j tn SI.ASlK AItVO s stano ,,„„ „—™.r,r„, r.„.»U hrano « 1. inHiem. _|vanjem oddam takoj r ...vj. --------- ■ „ * .. 'najem, ronuanc »tronovn pol leta naprej. NpsIov ,Rožna nMca It. 27-1. pri ,,|,lkm ,„„, ,sta'n» eksl---- —J "— -4K'SC i-> v----' 4431 stene« Ua na iu>tiitov| upravništvo pod štev. 4<|if štampilje S. PETAN, Maribor! Nasproti glav. kolodvora] Vzamem takoj v naje® LOKAL z 2 sobama pritličju ali prvem nail stropju v bližini gl. kol todvora. — Naslov povJ upr. Slovenca pod 43tlj.| Kajnouejsa iznajdba! Brez kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Šelenburgova ul. 6.l,Glince-Vlf 48 | Vsakovrstno iMo Siupuiel po najvišjih cenah Četne, juvelir, Ljubljana| Wolfova ulica štev. 3 Proda se vsled smrti polkovnika I Puteany-ja v gradu Ti-1 voli I. nadstropje levo, I jedilnica (bajok), spal-1 niča (barok in renaisan-l ce), jedilni servisi, ste-1 kleni servisi, razne ure) in več drugih predme-1 tov. — Pogleda in kupi se istotam. 4345 Sadjevec rffi MARIBOR. 4004 | »I" 614, Anton Šinkovec, »PRI SOLNCU«! K. WIDMAYER Pogačarjev trg (za vodo) Perilo, opreme za neve-ste in novorojenčke, ab-tahi (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene „1" 614- ^Viriaria" delniška družba vinogradnikov v Ptuju naznanja žalostno vest, da je preminul njen visokospoštovani ustanovitelj in član gospod Dr. frai Jnrfcla odvetnik in posestnik v Ptuju. Nepozabno nam ostane njegovo visokozasluženo delovanje in njegov blag spomin. Narodna čitalnica v Ptuju javlja tužno vest, da je dne 28. junija ob Va 4 umrl njen soustanovitelj in častni član, gospod dr. Frane Jurtela odvetnik. Pogreb se bo vršil dne 30. iunija ob 6 pop. iz mestue hiše na tukajšnje pokopališče. Odbor. Umrl je dne 28. junija 1926 po daljši, zelo mučni bolezni čast. gospod Ivan Oblak kaplan borovniški in bil dne 30. junija ob pol 11 pokopan v Borovnici. Sveta maša na sedmi dan bo v torek dne 6. julija ob 8 v Borovnici. Castitim duhovnim sobratom in vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo v pobožen soomin, Ivan Štrus, kaplan, v imenu g. župnika in župljanov v Borovnici. ■ -."• . r -'v ,-JV ZAHVALA. Za vse izkazane dokaze sočutja povodom bridke izgube naše ljubljene matere, oziroma soproge, gospe Katarine Potočnik ki je po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla dne 26. junija, bila pokopana dne 28. junija t. 1. na pokopališču na Dovjem, izrekamo podpisani vsem najtoplejšo zahvalo. BELCA—DOVJE, dno 28. junija 1926. Franc Potočnik, soprog. Franc, Tone, Mihael, sinovi. — Mirni, Fani, hčere. „1" «t4 Vrvi-motvoz Uinktw, u Grastpi)*. Damske obleke ter za deklice in dečke, in perilo - najceneje pri ANI DOBNIKAR f>Jo»Ska s. Si. So. SUka. v * T. RABIČ •] Ko, Ljubljana 4 ^ORSK*^ Svarim SSSS Vožarski pot 3, da takoj preneha z lažmi, kater* j mi je predbacivala. V I nasprotnem slučaju sem primnrana, sodnijsko postopati. • Mariia Kathern. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša srčnoljubljena hčerka in sestrica SLAVICA PAVL3N dijakinja VH. razr. mariborske gimnazije, previdena s Svetotajstvi v Gospodu zaspala 29. junija. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 1. julija ob 2. uri iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica sc bo darovala v mariborski stolnici dne 2. julija ob 7. uri. MARIBOR, dne 30. junija 1926. Leopold Pavlin, učitelj v pokoju, Marija Pavlin, učiteljica, starši. Vladko, hrat, Joianda, sestra. Notica v »Jutru« 11. 5. t. 1. »vlom Trbove« je pcdlo obrekovanje. Podpisani ni bil obsojen radi nakupa sumljivega blaga na zapor, marveč istega oproščen. Miste-riozni vlom i rbove je ostal nepojasnjen. IVAN TTRANIČ. DRVA-ČEBIN Wollova ulica l/ll. - Telelon 5fi Celo življenje traja, — v par letih sc izplača WECK-ova priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obroke! Stavbno podjetju fiCCETTO & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul. RH S! v Belgiji. Inženerski diplom v dveh in troh letih. Odd. in elektrotehniko, elcktromohani-ko, inotahirprijo. Kemija, avto, aero. Zelezuo in betonsko stavbarstvo, koloni, jale, tricovina. industrija. Dnovni in večerni inž. kur-zi. RevnejSi dijaki dobo delo. 580 belp:. frankov. l'ro. spekti zastoDj. Pisma v vseh jezikih: Institut Supe-ricur techiilqne Servloo »A. G.« Brd. Constitution. 2"i Liego (Belgija). W2:i DENARNI sprejme praktikanta v starosti od 18—22 let s srednješolsko ali trgovsko naobrazbo iz dobre hiše. Nastop takojl Ponudbe s prepisi spričeval in curriculum vitac na Atoma Company, Ljubljana, Cankaijcvo nabrežje 1 pod šifro -Prak-tikant«. 4419 000101010002020100532300040201020202000801020001010002000102 Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, »SLOVENEC«, dne 1. julija 1926_________Btran II. računskih in drugih strojev IIIDOV1H BARAGA Ljubljana, M.vrd"o° Erman A Arhar i? št Vida nad Ljubljano je razstavila nekaj svojih izdelkov v pa> „G" St. 295—2<*9. Tam je interesentom na raz- vil Jonu polago tudi novi katalog modernega pohištva, ki se oddaja vsakemu za znesek Din 50-—. Kdor naroči naših izdelkov za Din 3.000'— prejme katalog prezplačno! Na zalogi v Št Vidu stalno solidno domači izdelki vsakovrstnega pohištva, tapetništva itd. po konkurenčnih cenah. Z odličnim spoštovanjem Štefan Erman in Jože Arhar. VESELJE vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni ~ vezavi, ki jih izdeluje :: KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11. Naznanilo preselitve. KAREL PRGCOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo je preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju štev. 11 se na-hajajočo trgovino v Gosposko ulico štev. 3. Trgovina na Starem trgu št. 12 ostane še nadalje. Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočani za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem KAREL PRELOG. >■ 2 a, o a, .S Nadrobno. Brez konkurencel Na debelo. Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino vpvorshib lastnih izdelkov Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telo-vadio orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Miilergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mrtf.e, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške poselje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtie vrvice, štrange. uzde, špaga. dreta, zidarske in tesarske vrvice, tra-ko« in vrvice za šaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, go} jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odij, nepremocljivih voznih plaht, juta platna, riharje itd. po najnižji ceni. Specijalno montiranje (špla|nan|e> vrvi «a transmisije in dvigala se iirrši solidno in točno. Prva kranjsko vrvarna in trgovina s honopnino IlilH li. 9D9MIČ, Sv. Petra cesta št.31. Telefon Slev. 441. Pjiružnlci: Hlapluor. VetrlnlsRa nI. it. ZO, tel.it. »5» - Hornnlh, Šutna it.». Njročila in popravila se točno in vestno izvršojejo! - Razstava v lastni hiši. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča pevskim zborom: Adamič K. Slovenski akordi. Mešani in moški zbori. 2 zvezka po 30 Din. Adamič E. Nočne pesmi za en glas s klavirjem. — 24 Din. Aljaž, mešani in moški zbori I.—VIII. zv. (II. sv. razprodan), po 10 Din, IX. zv. 16 Din. Bajuk, slovenske narodne pesmi za mešani, moški in ženski zbor. IV. zv. 16 Din. Druzovič, Lira, pesmarica za moški zbor. 2 zvezka po 28 Din. Hladnik, 10 moških zborov v narodnem tonu. 20 Din. Kogoj, trije samospevi s klavirjem. 10 Din. Laharnar, Gorske cvetlice za mešani zbor. 10 Din. Gorski odmevi zb moški zbor, 2 zvezka po 10 Din. Planinke za mešani zbor, 2 zvezka po 10 Din. Pomladanski odmevi za mešani zbor, po 10 Din. Premrl, telovadska pesem za moški zbor. Part. 6 Din, gl. po 1 Din. Sachs, moški zbori. 24 Din. Sleherl, trije moški zbori. 10 Din. Vodopivec, orlovske himne za mešani, moški in ženski zbor, oziroma za klavir. 24 Din. Marolt, nagrobnice za moški zbor; vez. 20 Din, broš. 16 Din. ^IIIK^MIMIMiIIMIIMIIIMIMIMIIMIMIMI rwn iiMIIIMnilHPliUMillMiiimiilifcniiimilii^niilHiiilr^ i Mor si hote nabaviti poceni in solidno I pohištvo p ntj obišče na velesejmu v Ljubljani, pfl¥. C 28-108, kjer ima i lipa' zadruga mizarjev v Si VidU 110(1 LJIlDl|aiiO 1 ristavljene svoje izdelke, ali pa našo bogato zalogo v Št. ; Vllu, kjer imamo veliko izbiro spalnic, jedilnic, kuhinj itd. ^ Cne brezkonkurenčne, delo zajamčeno I Zahtevajte cenik, JJ II-^MJ i ^JJ t) j tU^^1 11 11 11 miH P'Mf^^f 'HfTl"' 'Hrf^^1 ■ I »^j^Mjttu^fctjt UKlHUHUHUm^MUlIMIIliliŽ^ yirt>UansMj^ ter vabim vse obiskovalce Istega, da «1 naj ogledajo veliko tebero raznih vzorcev aluminijaste, emajlirane, rojare, modre in sire ter ieleine posode, dalje razna orodja za obrtnike, stroje, okovi« itd. v lastnem paviljonu Ivrdke STANKO FLORJANČIC trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 33. Znižane cene pri »TRIBUNI!" Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 150«. Največja izbera vsakovr-sinih svetovnih znamk. Pneumatika Dunlop, Michelin, Plrelli, Splga po zelo znižani ceni. pMiiii^iMiiiiiiililliiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiii-iinillllllllllllln Pil C (TIHIM I E) RASPE vsakovrstne, izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specialna naročila po zmernih cenah piiarna 1VAIM riGAR LJnblJana, Onsposvetska c. (blizu gost. Nov) Svet) 1= niilliiiiiiliiillliiiliilillllllliUilllllllllllimiillllllUHIIIilllllHllllllllIhllilin MU mmmmm wmmmm* inmmmi mmm—m ■ iiijbi wmmmm I Inž. Gustav Zemžnek | Istrojno-tehnična pisarna, spec. za toplotno gospodarstvo, centr. kurjave in vodovode Ljubljana, Gorupova ui. 17 | Telefon št.'521 sj 4463 SKLEP. E 269/26—6 Triciklji in mala dvokolesa Otroški vozički z* dečke in dekli-e« na kroničnih | leiličih i verigo, | izdelana kot normalna dvokolesa | v manjši obliki. Mnm, "K s» mndite prilike S ogledati velik« izbire Makov* .tMili modi :U*v Mehanična delavnica. Poseben oddelek za popravo dvo-koles, motorjev, livalnih stroiev, otroških vozičkov itd. Emajliranje ! _t ognjem. Motorji Šivalni stroji Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let. za domačo rabo ia Šivilje a po-krivalom ie od Din 1400.— Central Bobbln od Din 1950.— .Frera* Najnove)« modeli ««# vrst doili po znižanih cenah Igračni vozički in stolice za otroke, zlo >19»» kot stolček m mizica za vajo v hop. Igračni vozički vot vrat v poljubni velikosti. za aecKe in aeituce oa luvo.®.. —-----«--— ----- Tribuno r. D. L. tovarna duofcoles in otroUhih božičkov Ljubljana, ifarlovska cesla 4. Ceniki franko — prodaja na obroke. — Oglejte si paviOon št. 269—275 na Ljubljanskem velesejmu. V izvršilni zadevi Ivana Mušifi, usnjarja v j Mekolah, zoper Marijo Stolekar, posestn. v Polj- ' j čanah ozir. njeno zapuščino, se vrSi dražba dne ; 26. julija 1926, ob 8 dopoldne, ne pa 5. julija t. 1. i i OKRAJNO SODIŠČE V SLOVENSKI BISTRICI |||j oddelek II., dne 26. junija 1926. ' HaHH ustanovljeno 1.1840. - Telefon j«j. Gradbeno podtet|e Gloimies ljubi jana družba z o. z. Pisarno: Dunaiska cesta 23 Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. EHOdruZinSke niše v opeki in ,Heraklitu' (najcenejši stavbni način). ProjcKtl za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano OpekO. Iz lastnega gramozo-loma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega materijala na MartlnOVl CCStl. llsled opuifliug LIKH RHZPR0DHJH Aleksandrovi cesti štev. 9. trgovine osake orste mannfaktnrnega blaga za 33-50 osSsžot&ou pod dneono ceno od I. fnlila naprel obacher Maribor Fr. R. Chateaubriand. UVOD. Fancija je imela nekdaj v Severni Ameriki jako razseio gospodstvo, ki se je razprostiralo od Labradorja o Floride, od obal Atlantskega oceana do naj-oddaljnejših jezer Gornje Kanade. Sri velike reke, ki izvirajo v istem gorovju, so delile e neizmerne pokrajine: reka Sv. Lovrenca, ki se na zhodu izgublja v zaliv istega imena; Zapadna reka, i teče proti neznanim morjem; reka Bourbon, ki dej od juga proti severu v zaliv Hudson, in pa Mescnc.ebž1, ki teče od severa proti jugu v mehikan-ski zav. Ziinia imenovana reka namaka, po več kakor tisočuieni toku, prekrasno pokrajino, katero ime-nujejcprebivalci Zedinjenih držav Novi raj in ki so ji Fracozi zapustili prijazno ime Louisiana. Brez-stevilr druge reke, pritoki Meschacebč-ja, Missouri, lllinoi Arkansas, Ohio, Wabache, Tennessee jo s svojinblatom gnoje in s svojo vodo namakajo. Kadar vse tereke vsled zimskih nalivov narastejo, kadar viharijcele površine gozdov poder6, se zbirajo s korenlami izdrta drevesa ob izvirih. Kmalu jih poli rije lato, liane5 jih preprežejo in rastline, ki se tu od vs|i strani zakoreninijo, pripomorejo, da se ti osiank pritrdijo. Peneči se valovi jih dvignejo in neso Meboj in tako priplavajo v Meschacebe. Reka so jih polasti, jih tira proti mehikanskemu zalivu, vrže ji na sipine in tako množi število svojih izlivov. Včasih kadar se razlije čez višave ali razlije svojo kipečovodo okrog stebrovja pragozda ali piramid in<'ijar,kih gomil, takrat zašumi močneje. To je Nil puSčav. Njegova dobrotljivost se tudi vedno druži s krasoto naravnih prizorov: medtem ko vlači srednji tok cela debla smrek in hrastov s seboj proti morju, se vidi, da plavajo po stranskih tokovih ob obrežjih nazaj kar celi plavajoči otoki morske solate in lokvanja, čegar rumeni cveti se vzdigujejo kakor majhni paviljoni. Zelene kače, višnjeve čaplje, rožnati fla-mingi in mladi krokodili se vkrcavajo kot potniki v te ladje iz cvetlic in cela kolonija pristane, ko je razprostrla vetru svoja zlata jadra, speča v kakem samotnem zalivu reke. Oba bregova Meschacebeja predstavljata najbolj nenavadno sliko. Na zapadnem se razprostirajo nedo-gledne savžne"; zdi se, da njih neizmerno zelenje valovi v daljavo in prehaja v ažurno nebo, v katerem se izgublja. V teh brezmejnih prerijah se vidijo črede po tri ali štiri tisoč divjih bivolov, ki se brez gospodarja klatijo okrog. Včasih preplava valove kak star bizon in se vleže k počitku v visoko travo na kakem otoku Meschacebeja. Zaradi njegovega lepega čela, okrašenega z dvema rogovoma, in zaradi njegove siv-kaste, blatne brade bi ga človek kmalu smatral za vodnega boga, ki z zadovoljnim očesom gleda veličino svojih valov in divjo bohotnost svojih bregov. Tak je prizor na zapadnem bregu; toda na nasprotnem bregu se kar naenkrat izpremeni in tvori prejšnjemu čudovit kontrast. Nagnjena nad valove vodA, stoječ med skalami in po gorah, raztresena po dolinah rasto drevesa vseh oblik, vseh barv, vseh vonjav, nagibajo se drago proti drugemu in se vzdigujejo v višave, ki utrudijo oči. Divja vinska trta, binjonija' in divja buča se ovijajo ob deblih teh dreves, dosezajo njih veje in plezajo do konca vej in vejic, kjer se spuščajo z javora na tulipan, s tulipana ' Tiko so imenovali reko Mississiui domačini Indijanci, m ne. * Liana je neka ameriška rastlina, ki bo kakor brSljin po skalah ovija in jih prepleta. Rabi ne za vrvi in v druge slične namene. Nepregledne, i visoko travo zaraščeue, neobdelane rav- na laški slez in tvorijo na tisoče in tisoče votlin, obokov in kolonad. Od drevesa do drevesa se vijejo te liane in prepletajo često cele rokave kake reke, čez katere narede take mostove iz cvetlic. Iz naročja teh goščav dviguje magnolija svoj nepremični vrh; ven-čana s svojimi širokimi belimi cvetovi gospoduje nad celim gozdom in nima druge tekmovalke, kakor palmo, ki lahno ziblje okoli nje svoje zelene pahljače. Množico živali, ki jim je Stvarnik odkazal vsa ta skrivališča, dajejo vsemu temu še poseben čar in življenje. Na obronkih šume se včasih vidijo medvedje, ki se, pijani od zavžitega divjega grozdja, zibljejo v vejah bresta; severni jeleni se kopljejo v jezeru, črne veverice se igrajo v gostem listju; rdečeglavi srako-perji, virginijski gol obje vrabčeve velikosti letajo po rušah, ki se od jagod rdeče svetijo; zelene papige z rumenimi glavami, škrlatnordeče žolne, ognjeni kardinali« plezajo, gibajoč se semtertja, visoko v cipresah; kolibriji se lesketajo na floridskem jasminu in kače ptičarice sikajo, viseč v vrhovih dreves, in se zibljejo kakor liane. Če je v savanah na drugi strani reke vse tiho in mirno, je tukaj nasprotno neprestano gibanje in mrmranje: udarci kljuna ob debla hrastov; lomastenje živali, ki hodijo, glodajo ali tro med zobmi sadne pečke; šumenje valov, slabotno ječanje, zamolklo mu-kanje, prijetno graljenje, vsi ti glasovi napolnjujejo te pokrajine s prijazno in obenem divjo harmonijo. Toda, kadar kak veler te pustinje oživi in zaziblje ta plavajoča telesa ter združi vso to belino, ves ta azur, vse to zelenje in rožnati sijaj, pa zmeša barve in spoji vse to šumenje, takrat prihaja tak čuden šum iz oddaljenih strani gozda in očem se prikazujejo take čudne slike, da bi jih zaman poskušal opisati tistim, ki še niso prestopili teh Drapokrajin narave. • Neka vrsta rlrovea. 111=111= > > « g M e SSRfŽ 5 1«« C * "c "S •- A « > 3 .3 £ • 3 Q P iS ►J o 0 s> S t S S s s 3 n § •S > ® g e c i;* Ji 00 a> —i e > S O n "m £ ° 2 «0 C 3 2.3 t/5 o ^ CJ C >—i ca 2 v*. •N O j O. g cSS «! 3 o 6 3 I «> ca .H -5 Q S-S 03 S £ s! 3 z i N I W j: .e O ® O Šo « -o V) • Q —3 1 —1 S o« E T} - § o * o h t. 3 O CJ o> • -O C > D * »S « I B S> .5 1 > 5 o s s =111=111 • HH«im4 R. MIKLAUC LJUBLJANA Liugarjeva ulica — Pred Škofijo priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega moškega in ženskega blaga po najnižjih conah Ustanovljena leta 1869 ^jjfijiiiiljtuiiH n»'''''iiM«"!^ w Zbirališče oelesetnjsftili oblsfcooalceo ie na oeseličnem proslorn restavracijski pavilion DOLNIČAR mrzla in gorka Jedila. Izbama oina. - Večerni koncerti. - Proo-vrstni Jazz-band. O □ Prlporota se Seleanlna A. SUŠNIK, LJUBLJANA Zaloška cesta Znffane een«l Točna postrežba! t I I I 8 I I I 8 I I I I n- Za čaea VL ljubljanskega velesejma se priporoča tvrdka 16R.ŽM61 ,PR1 H1ZK1 CENI1 Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 3 bi nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznega perila, nogavic, rokavic, otroSkih in moikih majic. — Bluze. — Lepe dam« ske obleke, komad od SO Din naprej. Razni nakit, vezenine ter vse potrebščine za krojače in Šivilje. Priznano najnižje cene! B I B B 1 B B I B B B B i B A. Amanu Tržit moderno podjetje za fino in elegantno pohiitvo špecfalitela: lepe jedilnice in spalnice v okusnih formah v najsolidnejši izdelavi in nizkih cenah. Razstavljeno „Velese|em" paviljon E. š». »9-21. Največje jamstvo za vsaki izdelek. GRAflOrONI, •njl.ikefi izvora, aajaoveji tipi in T najpopolnejši izdalavi ■ le doba samo pri firmi A.RASBERGER LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL 5. Plotče muck: Angel], Columbla, Romokord, Odeon, Polyphon in Polydor, dobita iz prvega Tira, nepreigrane, samo pri ua. NnJnovelSI potnelkl vedno v zalogi. Za vaak. pri aaa nabavljeni aparat jamčimo dve lati! V«a popravila aa itrritjo atrokorno v lastni dalaniici. Svarimo pred nakupom manjvrednega blaga; nI vse gramofon. kar Je temu podobno. Prodno kupite kje drugjo gramofon ali plošče, oblici te našo trgovino, da si ogledate našo zalogo. Trgovci i Športnimi potrebščinami t Pavilion „n" 327 IVAN SAVNIK KronI - Slovenllo Lastni proizvod vsakovrstnih naramnic in nahrbtnikov. — Zaloga modnega, drobnega, norimberškega ter galanterijskega blaga. Na debelo. Na debelo. ar X X X X X X X X X s Najboljši so „KRIINA" žeblji za podhve Opozorilo! Zahtevane pri kupovanju samo nase žeblje za podkve z naznaCeno za&lfno znamko Varstveno P1USTAD fugoslavensha tvornlca tavalo te Zeljezne I Celine robe d. d. KARLOVAC Opozorilo! oni so najboljl in naldovr$ene|$l NalveCfa in natprodnk-tlvnela tvornlca znomho IX X X X X X X K X X X X X xxxxxxxx^xlxkxxkkxxxxxxxxxxixxxxxxx Pozor! Posetniki ljubljanskega velesejma oglejte si najmodernejše pohištvo v paviljonu E St. 39—47 Ivrdke ANDREJKREGAR tvornica pohištva, Št. Vid nad Ljubljano. 1E Teod. Korn Industrija pločevinastih izdelkov, čistih kakor litograiiranih, kle-parstvo, kovinarstvo, vodno-instalacijsko podjetje Liubliana. Poljanska c. a Posetlte razstavo v paslllonu „F" ZZ8 do zao! Veletrgovina F- M. SCHM1TT v Ljubljani priporoča galanterijsko blago, kovčke in usnjene izdelke, raznovrstno pletenino in volno, igrače, otro. ke vozičke, devocijonalije na drobno in debelo. Točna In solidna postrežba ! Razstavljeno v paviljonu ,.J", v kojah 572-576! mmm tovorno pletenin nogavic m trikotaže IM *6 I družba z o. z. HRANI SMS izdeluje plCfCMIlC. IlOgaVlCe in tri^OtOŽO vseh vrst. Za nakup vsakovrstne železnlne, orodja In strojev se priporoča tvrdka w SCHNEIDER & VEROVSEH Liubliana, Dunalsha cesta 16. ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg 26 Tovarna raznovrstnih čevljev rit' in fine kvalitete. — Za delavce posebno močne izdela\e. — Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčni ceni. Oddelek za galanterijsko blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine i. t. d. Otroški vozički lastnega izdelka. Eksport zobotrebcev adjustiranih in v zabojih. kahCdk pete in potplate morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in ce-nejSa kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme* <;!i!iiiiiiiiiniiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!iniuiiit Znižane cene in največje skladišče dvo-1 koles, motorjev, ši-l valnih strojev, otro-' ških vozičkov, vsakovrstnih nadomc-( stnih delov, pneu-' matike. Posebni oddelek za popolno poprivo, cmaj-liranjc In poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke, — Ceniki franko. »TRIBUNA" - F. B. Ta, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana ferlovska 4 JRmerikanske žurtiab, sal3a»l?onfe, štrace, o3jem. l?njaice šolske zt?ezl^e, irgorsl?«! pisarniške in šolske nape, fascil?lje, ris. blol?e itd. nu3i ug<3no Knjigoveznica K. T. D. v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št.6/11, ■ ■■■■■■■■■■■■"tBBBBHHEBBI VELIKO STANOVANJE obstoječe iz 4 sob, z vsemi pritiklinam ODDA takoj v najem »Okrožni urad za zavarotnje delavcev« v svojem novem uradnem pospju na Miklošičevi cesti št. 20. — Vse potrebnepodatke dobe interesenti v pisarni tajnika uradi Miklošičeva cesta 20, I. nadstropje, soba š 201. ———^^ Mestni trg Stev. U Tvorn ca dežnikov« zalga sprehajalnih palic , □ je najboljša in najcerejša. PETER KOhkl Kranj, GSavni trj. Podružnica: Ljubljana (ttlrej) Tvornlca vseh vrst tapetniških izdelkovn zaloga vseh v to stroko spadajočih predmet), kakor tudi ve!t:/aloga pohištva. — Specialt tvrdka klubgaraitur. Zaloga Crin d'Afrique, more trave. ANUFAKTURA NA VELIKO M. HRIBERNIK ♦ UUgLjfflfl OR. TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 6 - TEL530 l* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč. Izdajatelj: dr. Fr. Kolov ec. Urednik: Franc Tersetav.