206
Gospodarske izkušnje.
Kako pridelovati lepo salato „endivijo".
Čez zimo pusti naj se stati na vrtu nekaj endi-vijinih rastlin, katere naj se pri posebno hudem mrazu nekoliko zavaruje. Spomladi naj se te rastline presade in sicer ne v bližino, katere druge zelenjade, ki ob enem se salato cvete. Ko je seme dozorelo, se ga shrani ter ravno sredi maja seje. Boljše je pa, če se to seme za drugo leto shrani ter vseje staro seme. Endivijino seme obdrži kaljivost celih deset let.
Dobro sredstvo proti metljaji v pijačah pri ovcah.
Ta bolezen, ki največkrat napade jagnjeta, predno so leto stara, obstoji v tem, da se zaredijo v pljučah niti podobni črvi. Kot izvrstno sredstvo proti tej bolezni priporoča se dejati v jasli smerekine veje. Ovce hlasto pojejo ne le jeglice, ampak tudi ljubad. Pri neki cedi jagnjetev, v kateri jih je uže veliko poginilo zaradi gori imenovane bolezni, je imenovano sredstvo hitro pomagalo in pozneje nobeno jagnje ni več poginilo.
Kako ohraniti votlo drevje.
Da se votlo drevje ohrani, ter tudi rodovitno ostane, naj se votlina dobro izsnaži ter z ilovico za-maže in na zunanji strani pa potem ilovica s katranom premaže. Posebno velike votline starega drevja naj se ravno tako izčistijo ter potem kar navadno zazidajo z malto in opeko ali kamenjem.
207
Pridelovanje posebno velikih buč.
V Kaliforniji se tako-le dela, če se hoče posebno velike buče pridelovati: Izkoplje se čvetirooglata luknja 70 centimetrov široka in dolga ter 35 centimetrov globoka. Ta luknja se napolni do polovice s človeškim gnojem, na ta gnoj natrese se 6 centimetrov na debelo dobre gozdne zemlje. V to zemljo vtakne se kaljena bučina peška. Priporoča se dve ali tri peške vsaditi ter pozneje slabeje rastline izruvati. Kakor hitro rastlina sad nastavi, se le en poganjk z najlepšo bučo pusti, drugo pa ponije in potrga. Ostali buči se pa podloži deska, da se zapreče gnjiloba. Ako se pozneje zopet stranski poganjki narede, odtrga se tudi tisti* Na ta način se dajo pridelati velikanske buče, ki so neverjetno težke.
Podgane in miši prepode se v kletih
s tem, Ja se stene, stropi in tla pobeli z apnom, v katerem je precej železnega vitrijola raztopljenega. V vsako luknjo in špranjo natrese se pa vitrijol. Vspeh je neki izvrsten, podgane in miši kar lezejo iz takih prostorov. Vsako spomlad mora se zopet ponoviti tako beljenje.