Glasilo „PRODUKCIJE44 osredne zadruge za nakup, proizvajanje in prodajo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Izhaja poljubno 4-krat na leto.
V Ljubljani, I. marca 1925
Naročnina celoletno 6 Din.
Aktiva:	Bilanca za leto 1924:		Pasiva:
Naložen denar .	. Deleži	 Posojilo	 Dolg na pristopnini Nepokriti ustanovni stroški	.	.	.	.	Din . 418.300.05 .	40.000,— 300,— 240.— 440.95	Rezervni sklad . Deleži	 Obresti deležev .	.	Din . .	1.460.— . . 445.247,— . .	12.574,—
	459.281.—		459.281.—
Nadzorstvo.	V Ljubljani,	15. febr. 1925.	Načelstvo.
.PRODUKCIJA11.
Pred letom dni , mo osnovali našo »Produkcijo«. V razdrapanih, zastrupljenih, nezdravih razmerah med slovenskim delavstvom. Pomilovalno in posmešno so gledali na naše početje tako z leve kot z desne in iz srede. »Produkcijo« snuje-jejo — »no, uspeha ne bo«. Tako so govorili in celo — pisali. »1000 Din deleža; kdo to zmore?« so ugovarjali.
Res, agitacija je bila težka. Vendar: 159 članov s 546 deleži po Din 1000 (tisoč) v teku 12 mesecev pomeni uspeh.
Člani, so razmeščeni po sledečih krajih: Ljubljana in okolica, Tržič in okolica, Jesenice in okolica, Trbovlje, Hrastnik, Velenje, Ptuj in Prevalje z okolico.
Namen je, da dosežemo 1000 deležev po 1000 din. Milijon dinarjev naj tvori lastna glavnica za prve početke našega produktivnega dela. Naloge so velike.
Na delo, zadrugarji, da pristopijo novi člani, da pridemo čimprej do za željene svote lastnega kapitala.
„Produkcij a"
osrednja zadruga za nakup in prodajo r. z. z o. z. t Ljubljani
vabi na
redni občni zbor
ki se vrSi
v Ljubljani VIL v Zadružnem domu
dne 6. aprila 1925. ob pol 8. uri zvečer.
DNEVNI RED:
Stan in dom.
»Stan in Dom«, občekoristna, stavbna in kreditna r. z. z o. z.
VABILO
NA I. REDNI OBČNI ZBOR
ki sc vrši 8. marca pop. ob 2. uri v pri Levu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o dosedanjem delovanju.
2.	Določitev članov načelstva in nadzorstva.
»Stan in Dom«, občekoristna, stavbna in kreditna r. z. z o. z.
Račun
dohodkov in izdatkov od ustanovitve do 15. februarja 1925.
Dohodki:
Na pristopnini	Din 2020.—
Na deležu	Din 31.399.—
Din 33.419.—
Izdatki:
1.	Poročilo	o delovanju zadruge,	5.	Volitev nadzorstva.
2.	Poročilo	računov za 1. 1924.	6.	Razgovor o bodočem delovanju.
3.	Poročilo	nadzorstva.	7.	Predlogi in nasveti.
4.	Volitev načelstva.
Predlogi naj se dopošljejo do 30. marca t. 1. načelstvu, da se morejo preštudirati in razmnožiti. — Sestanki članov za Jesenice in okolico, Tržič in okolico, za Trbovlje - Hrastnik, za Velenje in Prevalje se vrše po občnem zboru. Glavni zaupnik naj sporoči topogledne želje članov.
Nadzorstvo.	Ljubljana, 25. februarja 1925.	Načelstvo.
Poročilo načelstva.
V 1.1924 je bala naša naloga: zbirati člane dn deleže. Do konca leta je pristopilo: 146 članov, ki so podpisali 500 deležev po 1000 Din in vplačali v gotovini Din 445.247. Obresti so se tem deležem pripisale konec leta 1924, tako, da so deleži tvorili ob koncu leta svoto Din 457.821.
Do danes, ko pišemo to poročilo pa je pristopilo še 13 članov, tako, da jih je danes 159 s 546 deleži.
Iz bilance je razvidno, da smo v tem letu z razliko obresti krili vse ustanovne in upravne stroške iz-vzemši Din 440.95, ki jih bomo pokrili v 1. 1925.
L. 1924 je bilo tedaj povsem posvečeno nabiranju in pripravljanju.
Načelstvo je vršilo vse delo brezplačno, kakor je tudi knjigovodstvo in korespondenca bila vršena le iz ljubezni do stvari.
Upravni stroški so: tisek treh
številk »Produkcije«, ki so se brezplačno pošiljale članom ter porabljale za razširjanje ideje same, 509 zadružnih knjižic, od katerih se je doslej porabilo le 146 oz. 159, ostale so še v zalogi; poslovne knjige, pristopne izjave ter kolki, marke, pismeni papir, poštne pristojbine itd.
»Produkcija« je udeležena pri sledečih zadrugah:
L delavska pekarna v Ljubljani;
Zadružna založba v Ljubljani;
Splošno kreditno društvo v Ljubljani;
Jugometalija in
Delta v Ptuju.
V bodočem letu je namen »Produkcije«:	povišati svojo udeležbo
pri Jugometaliji in Delti, ev. še pri I. delavski pekarni v Ljubljani.
Tudi namerava začeti z lastnim delom: in sicer z izdelovanjem ter-pentinove kreme »Produkcija«, mazila »Produkcija« in voščila »Produkcija«.	Načelstvo.
Blagajniški račun za 1. 1924:
Din
Dohodki:
Na vpisnini .	.	.
Na deležih . . . Na vzdigih . . . Na obrestih .	.	.
Za prodane knjige
1.220.— . 445.247,— 6.824.35 1.150.72 81,—
Din 454.523.07
Vložili vloge Posodili . . . Deleže vzeli . . Upravni troski
Izdatki: Din
. . 407.600.67 . .	300,—
. . 40.000,— 6.622.40
Din 454.523.07
Račun zgube in prebitka:
Din	Din
Na obrestih prejeli . .	18.837.22	Obresti deležem . . .	12.574.—
Za prodane knjige . .	81.—	Upravni in ustanovni
Nepokriti ustanovni	stroški .............. 6.622.40
stroški . . . . .	440.95	_________162.77
19.359.17	________19.359.17
3.	Volitev istih.
4.	Razgovor o bodočem delu.
5.	Ev. nakup zemljišča za stavbo hiš.
6.	Razno.
Člani pridite vsi in prinesite s seboj potrdilo o vplačanih deležih oz. pristopnini, da se Vam izroči članska knjižica.
V Ljubljani, 25. febr. 1925.
Načelstvo.
Za čl. knjiž. (500 izv.)	Din	3080.—
Za poslovne knjige	Din	380.—
Za koleke, papir, mar ke itd.	Din	180.—
Naložen denar	Din	29.779.—
Din 33.419.—
V hranilni oddelek »Stana in Doma« v Zadr. banki vložili do 15. februarja 1925 Din 72.500.
Zgradba zadružnih hiš.
Zadnje čase se vrši hud boj med najemniki in hišnimi posestniki, ker zahtevajo zadnji, da se stanovanjski zakon čim preje ukine. Na vsak način je prišlo to vprašanje v akuten Stadij in marsikateri najemnik s strahom pričakuje, kaj bo. Brez dvoma pa je, da bo slej ali prej stanovanjska zaščita ukinjena in na tisti čas je treba že danes misliti, kako si bo vsak pomagal. Vsakdo je že uvidel, da je mogoče stanovanjsko mizerijo ublažiti edinole z zidavo novih poslopij. Država se do danes še ni zganila, da bi zgradila za svoje urade in nameščence po trebne prostore in se je raje zavarovala s stanovanjskimi naredbami. Tisti, ki imajo denar, pa ne zidajo, v prvi vrsti radi tega ne, ker imajo sedaj v razmerju s svojim premoženjem zelo cena stanovanja, v drugi vrsti pa radi tega ne, ker jim denar prinaša ogromne dobičke le tedaj, če ga vlože v plodonosna podjetja. -Mali obrtniki, javni in privatni nameščenci in delavci, od katerih bi marsikdo rad zidal, pa nimajo zadostnih sredstev na razpolago, ali pa imajo le malenkostne prihranke. Sedaj pa, če bo država v tem ali drugem letu ukinila stanovanjsko zaščito, bo pa morala misliti na odpomoč stanovanjske bede in sicer na ta način, ali da bo sama zidala, ali pa da bo dala na razpolago brezobrestna posojila. Če se
država odloči za zadostna posojila na zlati podlagi, je brezdvomno,* da bo stanovanjska mizerija na mah odpravljena, kajti vsakdo, kdor bo vedel, da bo v doglednem času brez stanovanja in kdor bo le imel priliko dobiti tako posojilo, bo zidal malo hišo in to tembolj, če bo upal, da jo bo lahko tekom 20 let izplačal.
Na ta dejstva moramo že danes misliti, ne pa šele takrat, ko smo postavljeni na cesto. Kadar bo prišlo do tega, da bo država prisiljena dajati taka posojila, nastane v prvi vrsti vprašanje, komu jih bo dajala. Posameznim osebam gotovo ne, temveč bodo prišle v poštev edinole stavbne zadruge, toda tudi od zadrug bo zahtevala za posojila primerna jamstva. Jasno je tedaj, da bo država podpirala le tiste zadruge, ki imajo vso podlago za to resno akcijo in ki bo imela zadostno število zadružnikov. Taka zadruga, ki ima dovelj moči do obstoja, je pa stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom«, ki se je ustanovila koncem 1. 1924. Tekom treh mesecev obstoja se je priglasilo že lepo število članov, toda pričakovati je še veliko pristopnikov. Dobe se tudi ljudje, ki že iz navade ne zaupajo nobeni stvari in že iz početka ugovarjajo vsaki možnosti podjetja. Na drugi strani pa bo zopet nekaj takih, ki bodo samo čakali, kdaj jih bo zadruga »povabila« v novo hišo. Ni zadosti samo to, če vplača zadružnik svoj delež, češ jaz sem
svojo dolžnost storil, načelstvo naj pa sedaj napravi svoje, kakor ve in zna. Vsak član mora imeti vedno pred očmi, da se veliko doseže le tedaj, če vsi zadrugarji pripomorejo s svojim delom k uspehu. Vsak naj pomaga s svojim znanjem in močmi, prvo delo je pa zbiranje članov, čim več bo istih, tem sigur nejši uspeh. Med zadrugarji so pa tudi profesijonisti, ki bodo lahko k cenejšemu delu veliko pripomogli, seveda ako bodo imeli voljo, delati za skupno stvar.
Ni zadosti, da čakamo samo na pomoč zadruge, temveč naj vsak posameznik premišljuje v koliko in na kak način si bo mogel sam pomagati do uresničenja svojega cilja. Tistim zadružnikom, ki imajo že kake večje prihranke in ki bodo hoteli v kratkem zidati, podajam tu nekaj svojih misli.
Zadružne hiše obstoje navadno iz štirih tipov. Prvi tip je zadružna hiša, kakor so ostale najemniške hiše z osmimi ali več stanovanji. V taki hiši, ki ostane vedno last zadruge, imajo člani stanovanja v najemu, navadno do smrti, ali za več generacij, ako ne prestopijo hišni red. Drugi tip je hiša z 6—12 popolnoma ločenimi stanovanji, s sa-mostojnimi vhodi in vrtovi, takore-koč več manjših hišic zidanih skupaj v zaprtem sistemu. Tretji tip je dvodružinska hiša in četrti eno-družiniska hiša. Zadnji dve vrsti hiš postaneta običajno po celotnem izplačilu last posameznika.
Najmanjši gradbeni stroški so v razmerju s številom prebivalnih prostorov — pri zidavi prvih dveh tipov; imajo pa to napako, da pride pri takih hišah med sosedi veliko krat do raznih prepirov. Priporočljive so dvodružinske hiše (to sta hiši, ki sta skupaj zidani, ločeni samo s požarnim zidom), ki se lahko postavijo z okusno fasado z razmeroma nizkimi stroški. Kdor ima pa rad mir in kdor hoče imeti prostor okoli hiše, ta pa zida hišico zase.
Z dobro voljo, z lastnim delom in z vistrajnim varčevanjem ter z zadružno pomočjo, bo svoj cilj lahko vsak dosegel. Kdor je vajen ročnega dela, mu svetujem, da dela pri morebitni svoji stavbi sam, kolikor pač zna, ker si s tem veliko prihra ni.
Predvsem je treba vsako odločitev, naj si bo to pri nakupu sveta, pri izberi načrta hiše ali pri oddaji del, temeljito preudariti, da se ne napravijo kake pogreške, kar se pri takih stvareh zelo rado dogodi in se ima v takih slučajih občutno škodo. Vsak naj popraša pred odločitvijo za svet več ljudi, kajti več ljudi več ve, in naj uvažuje najboljše nasvete. Nikdar pa ni dobro, če se posluša samo eno osebo. Zanimati se je pri stavbi za vsako malenkost, ker le na ta način se pride poceni do svojega doma.
Pri nakupu sveta naj bo vsak previden. Cene so danes tako različne, da niti dva soseda, ki imata enakovredno zemljišče, nimata enakih cen. Gledati je na to, da je svet suh, če le mogoče peščen, da leži ob cesti in da ima solnčno lego. Stavbne parcele, iz katerih se da dobiti gramoz in pesek povzročijo veliko cenejšo zidavo. Isto tako ni treba na takih peščenih parcelah stavbe izo lirati proti vlagi, kar tudi zmanjša stavbne stroške. Ako je ob parceli napeljana kanalizacija in vodovod odpade greznica, ker se lahko fekalije odvajajo v kanal, vodovodna napeljava pa čim bolj je oddaljena, tem dražja je. Za manjšo hišico zadostuje kakih 500 m2 zemljišča, tako, da ima vsak nekaj vrta. Cene stavbišč se ravnajo po povpraševanju in je sedaj zemljišče cenejše, kakor bo pa drugo leto, če se bo veliko zidalo. Izven mesta se dobijo parcele od 15 Din naprej za kvadratni meter, v mestu samem so pa seveda nekatere silno drage.
Potrebne načrte in proračune napravi stavbni podjetnik brezplačno le. tedaj, če se odda njemu delo, drugače jih pa običajno zaračuna in to nekateri precej visoko. Mislim
pa, da bo dala zadruga »Stan in Dom« potrebne načrte na razpolago brezplačno, oziroma proti povračilu stroškov za papir.
Pri izbiri načrta in tlorisa bodi previden, da izbereš praktično razdelitev prostorov. Svoje želje in za hteve naj vsak uravnovesi s svojimi prihranki in plačilnimi možnostmi. Zida naj se toliko prostorov, kolikor jih za prvo silo vsak potrebuje, pri tlorisu je pa gledati na to, da se ga tako uravna, da je kasneje omogočeno z malimi stroški prizidati še nekaj prostorov, ako se isti rabijo. Paziti je na to, da so spalnice in družinska soba, če le mogoče na soinčni strani, in da so okna do v el j velika, kajti solnce in svetloba sta za zdravje neobhodno potrebna.
Pri stavbah je zaposleno 11 obrtnikov in sicer: zidar, tesar, krovec, mizar, klepar, inštalater, steklar, slikar, pleskar, pečar in deloma ključavničar. Pred vojno je bil običaj, da so se vsa ta dela oddala enemu samemu podjetniku, ki je izvršil vse delo od temeljev do izročitve ključa za pogojeno ceno in sicer na ta način, -da je on izvršil zidarska dela s svojimi ljudmi, vsa druga dela je pa oddal naprej. Seveda si je pri tem v pogojeni ceni že uračunal gotove odstotke za odgovornost dela. Za zadrugarje pa, ki bodo večinoma zidali s prihranki lastnih žuljev, pa ta metoda ni priporočljiva, ker bo marsikateri veliko zgoraj navedenih del sam izvršil.
Vse delo bo pa zelo olajšano, če bo zadruga preskrbela članom ofer-te najcenejših ponudnikov in če bo preskrbela po nizki ceni potreben materijal. Pri tem bi se lahko okovje, vodovodne cevi, pipe, školjke za vodovode, angleške klosete in drugo nabavilo skupno iz inozemstva direktno iz tovaren, carine prosto in po originalnih tvorniških cenah. Seveda ne bo pri tem gledati samo na nizke cene, temveč v prvi vrsti tudi na kvaliteto blaga.
Tedaj pa k posameznim gradbenim delom.
Zidarska in težaška dela. Pn
stavbi se denarja največ porabi za zidanje. V prvi vrsti nastane vprašanje iz kakega materijala naj se zida. To je odvisno od raznih okoliščin.
Najbolj preizkušena zidava je z normalno ilovnato žgano opeko. Kdor ima priliko dobiti tako opeko po nizki ceni, tedaj naj na vsak način zida z žgano opeko.
Po vojni se pa v vseh državah veliko zida v zasilnih sistemih, katerih je več vrst. Nekateri teh sistemov niso za naše kraje, ker imamo ilovnato opeko v razmerju z drugimi kraji še precej po ugodni ceni na razpolago in ne pridejo niti v poštev, ker ni zidava po takih sistemih nič cenejša od zidave z normalno opeko. Pri nas pride v poštev edinole zidava iz votle betonske opeke, ker se je izkazalo, da je zidava za 30 do 40% cenejša. Votle beton ske opeke poznamo več vrst, to so navadni betonski bloki z e ro samo votlino, dalje sistem Ambi, Lean in Pax. Izmed teh sistemov je videti zelo dober sistem »Lean«, toda je licenca predraga. Za nas prihaja v poštev sistem »Pax«, ki ima dve votlini in dobro veže. Ta opeka je delana iz mešanice peska in cementa ali pa iz mešanice železniških oga-skov (Lbsch) in cementa v razmerju en del cementa in osem delov peska, oziroma ogaskov. Po teoriji odgovarja 30 cm debela dvojnovotla Paxopeka normalnemu 45 cm debe lemu zidu iz žgane opeke, ker ima Paxopeka dvojno zračno izolacijo. To zasilno zidanje iz betonske opeke ima veliko nasprotnikov, ima pa tudi veliko zagovornikov. Pripomnim naj le, da v kolikor sem se jaz informiral pri lastnikih takih hiš v tu-in inozemstvu, sem dobil prav povsod povoljne odgovore. Tudi v Ljubljani so nekateri zidali iz 30 cm debelih betonskih blokov, tako v Šiški, Rožnidolini in Za Bežigradom, kateri lastniki dosedaj niso izrekli še nobene pritožbe. Jasno je pa, da če je zidovje dobro iz betonskih blokov, ki imajo samo eno zrač-
no izolacijo, da je v teni slučaju zid iz dvojnovotle Paxopeke z dvojno izolacijo toliko boljši. Jaz sem za svojo osebo prepričan o dobrih lastnostih te opeke in sem si sam postavil iz iPaxopeke malo hišico. V koliko sem se mogoče zmotil, se bo pa to kmalu pokazalo. Pri meni so se izkazali zidarski stroški za okrog lo 35 odstotkov cenejši, kakor pa če bi zidal z normalno 45 cm debelo ilovnato opeko. Na vsak način svetujem vsakomur predno se odloči za eno ali drugo zidanje, da se o votli betonski zidavi informira pri strokovnjakih in pa pri lastnikih takih hiš v Šiški itd., posebno naj se zanimajo tisti, ki imajo gramoz in pesek na razpolago na licu mesta. Nihče naj pa ne zida v betonu, če ima ilovnato opeko za tako nizko ceno na razpolago, da zida z normalno opeko za isto ceno, kakor z betonsko.
Kdor ni izvežban v zidarski stroki in 'kdor hoče pri stavbi sam pomagati, naj -si poišče kakega znanca-zidarja, s katerim bi potem skupno zidala. Tisti pa, ki nima prilike, da bi sam pomagal, naj pa odda delo v akordu od kubičnega ali kvadratne ga metra, kar pride veliko ceneje, kakor delo v režiji. Vsa težaška dela, kakor izskop temeljev, splanira-njo zemljišča, donos materijala, bo marsikdo lahko sam napravil, se veda po navodilu zidarja, ter si bo s tem prihranil stroške za težaka.
Ako se kleti ne rabi, naj se iste ne napravi, ker je podkletenje razmeroma zelo drago v primeri z drvarnico. Ako se zida na ilovnatem in močvirnem svetu je neobhodno potrebno, da se napravi široke in globoke fundamente (včasih je treba celo pilotirati). Pri takem vlažnem zemljišču je treba položiti na temeljno zidovje debelo strešno lepenko (Št. 80) in sicer dvojno, katero je zlepiti skupaj s smolo. Tudi tla je napraviti iz betona ter izolirati z lepenko in asfaltom, če pa ni stavba v močvirnem svetu dobro izolirana proti zemeljski vlagi, bo stanovanje vlažno, stene bodo mokre, uselila se bo gniloba in leseni deli bodo polagoma zgnili. Izolacija proti vlagi je potrebna za vsako zidovje, najsi bo to iz ilovnate ali betonske opeke. Ločilne stene zadostujejo, če se napravijo iz pokončnih zidakov vezane z žico, tedaj z ometom vred kakih 10 cm debele. Dimnik je zidati iz polnih opek in ne votlih, ker bi votla opeka dim prepuščala. Pred ometom naj se zidovje temeljito presuši. Za zid iz ilovnate opeke je potreben dvojni, za zid iz betonske opeke pa enojni omet.
Tesarska in krovska dela. Na
isti način lahko izvršiš tesarska dela s pomočjo kakega znanca-tesarja, ako pa istega nimaš se pa sporazumi s kakim čenenim tesarjem mojstrom, da skupno napravita streho in položita stropnike. Vse opaže in tla pa lahko potem napraviš sam po navodilu tesarja. Uporabljati je pa povsod samo dobro presušen in zdrav les. Krovska dela lahko brez skrbi sam izvršiš.
Mizarska dela bodo skoraj najcenejša, če jih pustiš izdelati v strojni mizarnici. Za to delo zahte vaj več ponudb.
Kleparska, inštalacijska in pe-čarska dela oddaj najcenejšemu ponudniku.
Steklarska, slikarska in pleskarska dela pa za ročnega delavca itak niso nobena umetnost ter bo iste skoro vsak sam izvršil, ker se tega dela lahko vsak priuči.
Za stavbe v mestnem pomeriju obrniti se je radi vodovoda in elektrike na mestni magistrat. Vodovodna napeljava je razmeroma zelo draga, ker je magistrat zadnji čas upeljal visoke takse, od katerih je najnižja 750 Din. Ves materijal in vse delo je pa treba magistratu še posebej plačati, tako da stane tisti del vodovoda od srede ceste do parcelne meje (7 do 10 m dolžine) že 2200 do 2500 Din. Če pa vodovoda ni na cesti, je pa treba istega izpeljati od sosednih cest in so seveda v tern slučaju stroški ogromni. Pri tem je
pa še računati napeljavo od meje zemljišča v hišo, kar znaša tudi še veliko svoto. Na vsak način bo tu dobro, da izposluje zadruga, da mestni magistrat oci zadrugar jev ne bo zahteval nobenih taks, da bo magistrat napeljal vodovod po cesti brezplačno, Kakor je to storil v izjemmn slučajih in da bo računal polozite\ vodovoda od srede ceste do iiiše ter napeljavo elektrike, po režijskih cenam
Kdor ne bo zidal v mestu, ta se bo pač moral pomagati z vodnjakom.
Z lastnim delom in dobrim preudarkom bo lahko vsak prihranil več tisočakov. Za delo naj se uporabi prosti čas, gradi naj se polagoma m premišljeno in vsak bo vesel svojega uspeha. Kupovati je dober materijal, bajti z nakupom slabega blaga se ima čez čas še večje stroške.
Natančna višina stroškov za take hišice se ne da povedati, ker so stroški odvisni od velikosti stavbe in od razmer na stavbišču. Približno bi veljala enodružinska hišica, obstoječa iz kuhinje in treh sob ter pritiklin, če bi bila zidana v zasilnem Paxsistemu in z delnim lastnini delom, kakih 50.000 Din. Kecmio, da bi dala država k taki zgradbi 40.000 dinarjev brezobrestnega posojila, bi bi bil ta dolg vrnjen lahko .v 16 do 17 letih, če bi se na mesec odplačevalo nazaj po 200 Din. Seveda so to samo približne številke in jih za resno podlago ni vzeti. Natančen proračun se da sestaviti samo na podlagi točnega načrta.
Na podoben način, kakor je to zgoraj povedano, bi se lahko grabilo več hišic skupno po tipu 3, to je z lastnim delom, s tlako ali kakor sedaj imenujemo, s kulukom.
Vedno moramo imeti pred očmi to, da načelstvo zadruge ne more vsega dela zmagati samo in se ne sme samo čakati, da bo predsedstvo posojila ali celo že izgotovljene hiše kar iz rokava stresalo. Uspeh je v največji meri odvisen od delavnosti članov. Kdor se misli zanašati na druge in kdor ne veruje v možnost podjetja, je pa za njega in za ostale člane bolje, da ne pristopi k zadrugi.
■Predvsem sem mnenja, da bi bilo dobro, če bi se mislilo že sedaj na vse predpriprave, in rešitev tistih zadev, ki se morejo že sedaj rešiti. Urediti bo treba vprašanje zidave v lastni režiji v mestnem pomeriju. Po sedanjih obrtnih predpisih smejo zidati edinole koncesijonirana podjetja in obstoja tedaj nevarnost, tla bo obrtna oblast tistim, ki zidajo sami brez koncesijoniranega podjetnika, delo ustavila in še poleg tega naložila globo radi prestopka obrtnega reda. Dalje bi bilo mestni ma gistrat zaprositi, da v celoti spregleda članom zadruge Stan in Dom vodovodne takse, da položi članom vodovod po cesti brezplačno in da izvrši vodovodno napeljavo od srede ceste v hišo ter napelje elektriko po režijskih cenah. Kadar bo nov občinski svet, bo skušati dobiti brezplačno ali pa po nizki ceni občinsko zemljišče, že sedaj je pa treba ugotoviti, kje je primerno zemljišče na razpolago.
Na državno železnico bi se bilo obrniti, da odstopi brezplačno oga-ske (Losch). Ministrstvo za šume in agrarno reformo bi bilo naprositi, da da iz državnih, oziroma iz vele-pestniških gozdov na razpolago potreben les ali brezplačno ali pa po nizki ceni. če dobe razna društva les zastonj iz državnih gozdov, je tedaj prošnja zadruge tem bolj upravičena.
Glede brezobrestnega posojila bo predsedstvo zadruge »Stan in Dom«, takoj, kakor hitro se sestane novoizvoljena skupščina, napravilo potrebne korake, da se vstavi v drž. proračun, ki mora biti sprejet do 31. 3. 1925, potrebne svote za brezobrestna posojila in subvencije in da dobi zadruga »Stan in Dom« čim večje stavbne kredite.
Predsedstvo zadruge gleda v bodočnost podjetja s polnim zaupanjem in če še vsak član stori svojo dolžnost, je uspeh zagotovljen.
E. Podkrajšek.