4 Organizacija BatLife Europe je za ne- topirja leta 2018 in 2019 izbrala male- ga podkovnjaka. Tako si bo več kot 30 držav Evrope v okviru različnih dejav- nosti za ozaveščanje in promocijo pri- zadevalo za ohranjanje in izboljšanje naravovarstvenega statusa te vrste. BatLife Europe je mednarodna nevladna organizacija, ki temelji na partnerstvu nacionalnih naravovarstvenih združenj. Z namenom učinkovitejšega varovanja netopirjev se je organizacija odločila za vseevropsko aktivnost z nazivom »Bat of the Year (BOY)« oziroma netopir leta. K skupnemu ozaveščanju javnosti o izbrani vrsti leta je pristopilo 34 društev in orga- nizacij iz 32 evropskih držav. Poenoten pristop do ogrožajočih dejavnikov in sku- pno iskanje rešitev nam omogočata boljše varovanje zavarovane ogrožene vrste ter njenih habitatov. Aktivnost BOY poteka od leta 2015. Kot prvi je bil za netopirja leta izbran nat- husijev netopir (Pipistrellus nathusii). Naslednji dve leti je naziv pripadal (ne tako navadnemu) navadnemu mračniku (Nyctalus noctula), zanimivosti o katerem ste lahko v Trdoživu (V/1) že spoznali. V lanskem in letošnjem letu naziv netopirja leta nosi mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Mali podkovnjak je ena izmed najpogo- stejših vrst netopirjev, s katero se sre- čujemo ljudje. Ti netopirji poletja radi preživljajo na cerkvenih podstrešjih ali podstrešjih zapuščenih stavb, kjer sami- ce z mladiči tvorijo tako imenovane po- rodniške skupine in vzgajajo svoj zarod. Samica konec junija ali v začetku julija skoti enega mladiča, ki je prve štiri tedne popolnoma odvisen od matere. Samosto- jen postane v slabih dveh mesecih, veli- kost odraslega osebka pa doseže v dese- tem tednu starosti, kar za naše klimatske razmere pomeni v septembru. Jesen je čas za parjenje, nabiranje maščobnih zalog za zimo in iskanje primernega zimskega prezimovališča, kjer – zaviti v prhuti in potopljeni v pravo zimsko spanje oziro- ma hibernacijo – prespijo do naslednje pomladi. Kljub svoji majhnosti in vsako- letnim selitvam med zimskim in poletnim zatočiščem doživijo starost od 4 do 5 let. S pomočjo obročkanja je v Sloveniji potr- jena izredna starost nekega malega pod- kovnjaka, ki je štel vsaj 22,5 let. Velik dejavnik ogrožanja populacij ma- lega podkovnjaka je uničevanje stavbnih kotišč, saj je znano, da se vrsta rada vrača na isto mesto. Tako porodniška skupina netopirjev preko desetletij za seboj pušča velike količine iztrebkov – gvana –, kar je za skrbnike stavb velikokrat moteč dejav- nik. Zavoljo čistejše podstrehe zato za- prejo preletne odprtine netopirjev in jim onemogočijo vstop na znano zatočišče. Porodniška skupina si je tako primorana poiskati novo bivališče ali pa pogine. Zgo- di se tudi, da lastniki oziroma skrbniki Mali podkovnjaki med zimskim spanjem. Gruča malih podkovnjakov na cerkvenem podstrešju. Mali podkovnjak – netopir leta 2018 in 2019 Besedilo: Jasmina Kotnik, Nastja Kosor in Tea Knapič Foto: Jasmina Kotnik 5 stavb preletne odprtine zaprejo v času, ko so netopirji še na podstrešju; ti brez hra- ne in vode v nekaj dneh poginejo. Na male podkovnjake negativno vpliva tudi ume- tno osvetljevanje zatočišč, predvsem pre- letnih odprtin. Netopirje zunanja svetloba zmede, zato zatočišče zapustijo kasneje in tako zamudijo najbolj optimalen čas za prehranjevanje ob večernem mraku. Tudi v zimskih zatočiščih podkovnjaki pogosto ne najdejo mirnega spanca. Ve- like skupine turistov povzročajo precej hrupa, osvetljevanje spečih netopirjev pa jih lahko prebudi iz zimskega spanca. Prebuditev iz hibernacije pomeni nenačr- tovano porabo energijskih zalog, ki jih za- radi pomanjkanja žuželk pozimi težko na- domestijo. To vodi v zmanjšano možnost preživetja do toplejših spomladanskih dni, ko je njihov plen ponovno na voljo. Netopirske vrste, ki se preko celega leta zadržujejo v jamah, se s problemom jam- skega turizma srečujejo tudi v poletnem času – množični obisk negativno vpliva na številčnost porodniških skupin v jamah in na uspešnost preživetja mladičev. Vsi netopirji so pri nas zakonsko zavaro- vani, prav tako njihova zatočišča. Zakon- ske podlage pa niso dovolj, če ljudje v sobivanju z živalmi nismo strpni in pre- vidni. Morda so na našem podstrešju, v zvoniku vaške cerkve ali bližnji jami poleg nas tudi drugi prebivalci, za katere ustre- zno in varno zatočišče predstavlja edino možnost preživetja. V takem primeru poskrbimo, da netopirjev v zatočiščih ne motimo, in poiščemo rešitve za lažje so- bivanje. Na podstrešju lahko namestimo plastično ponjavo, ki nam omogoča lažje čiščenje iztrebkov, ki jih nato uporabimo na cvetlični gredici, saj je netopirsko gva- no odlično gnojilo. Obnove stavb presta- vimo na čas, ko netopirji zapustijo pole- tna zatočišča. Mali podkovnjakinji z mladičema. Preletna odprtina, prilagojena za prelet netopirjev (levo) in takšna, ki netopirjem onemogoča prelete (desno). Veliko lahko storimo tudi s širjenjem in- formacij o netopirjih in njihovih zatoči- ščih, saj je pomanjkanje znanja pogosto glavni razlog za napačne odločitve. Slo- vensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev vsako leto organizira čistilne akcije čiščenja gvana na cerkvenih koti- ščih, kjer je pomoč prostovoljcev vedno dobrodošla. Za »nagrado« vsak udeleže- nec lahko odnese vrečo gvana za domači vrt. Vedno smo veseli tudi obiska in sode- lovanja pri naših izobraževalnih in pro- mocijskih aktivnostih. Aktualne aktivno- sti spremljajte na https://www.facebook. com/sdpvn. Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) spada v družino pod- kovnjakov (Rhinolophidae). Njeni predstavniki imajo značilno komple- ksno kožno-hrustančno tvorbo okoli nosnic, sestavljeno iz sedla, lancete in podkve. Njihova ušesa so zašiljena in trikotna ter brez poklopca. Gre za najmanjšega predstavnika te druži- ne: masa odraslih osebkov je med 4 in 7 g, razpon prhuti pa meri med 20 in 25 cm. Mali podkovnjaki se običajno pre- hranjujejo v bližini kotišča, in sicer v različnih tipih gozdov, vzdolž živih meja in obrežnih vegetacij ter v vaseh, predvsem v sadovnjakih in nad pašni- ki. Plenijo majhne kožekrilce, mreže- krilce, dvokrilce in nočne metulje. Glede na ugotovitve monitoringa po- pulacij izbranih ciljnih vrst netopir- jev se ocenjuje, da je v Sloveniji med 24.000 in 33.000 odraslih osebkov te vrste.