šaLuč DECEMBER IćaUo. če3 so izšle. Če jih ne morete dobiti pri poverjenikih, jih naročite naravnost pri: Družbi sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. K lagen-für t; Austria. S REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE S p r e m i n j e v a I n i c a : Prevrni , oliva, Leander, groza, stroj, element, prepih, utrip, deska, veter oprava, karbol, klada: Dolg je hud volk. Izločilnica: Šmarje, Iberija, Beljak, Etna, Natal, Istra, Kranj. Pravokotnik: Vodoravno: Rad pomagaj vsakemu! — Navpično: 1 reva, 2 Anka, 3 davi, 4 peta, 5 osel, (i moka, 7 Atos, 8 grič, 9 atek, II) Jaka, 11 vino, 12 sova, 13 amen, 14 koča, 15 edin, 16 mama, 17 uzda. „ JUir ljudem hlage iw/jt!“ „Mir ljudem“ so v tišini zimske noči pred 1962 leti zapeli angeli, oznanjujoč Kristusovo rojstvo. Božič je praznik miru. In Cerkev želi, da malega Jezusa, ki je v prvi iboždčni noči postal človek, prosimo za mir. Lepo je v sveti noči prositi za mir. Toda ne pričakujmo, da nam fco Bog naklonil mir kot božični dar, katerega človek z veseljem sprejme, se zahvali in. . . gre po svojih opravkih. Takih daril Bog ne daje. Bog nam daje MILOSTI, potrebne milosti, s pomočjo katerih moramo sami OSTVARITI MIR. Časopisi, radio in televizija nam vsak dan govorč, če že ne kar o vojnih dogodkih, pa vsaj o resnih vojnih nevarnostih na vseh kontinentih sveta. Od kod to? Ali Bog povzroča vojne? Bodimo pametni! Ne Bog, marveč ljudje! Resnica pa je, da Bog DOPUŠČA vojne. NL 10 Ali je to pravično od njegove strani? Koliko nedolžnih žrtev je že bilo, jih je ter še bo v vojnih grozotah?! Ali je to pravično? Čemu Bog dovoljuje take strahote? Čemu? Dobro! A kaj bomo rekli o Kristusu samem? O Njegovem rojstvu v hlevu? O Njegovem begu v Egipt? O Njegovem trdem življenju? O Njegovem trpljenju, križu in smrti? Vsemogočni Bog bi mogel preprečiti trpljenje sebi in nam. A tega ni storil zase in ne bo storil za nas. Ker uresničiti MIR na svetu je NAŠA dolžnost, dolžnost vsega človeštva. Ne Bog torej, temveč MI z božjo pomočjo. Kako naj delamo za mir na svetu? Mir je, bratje, plemenita cvetka, ki more uspevati samo na temelju PRAVIČNOSTI. Ali vlada pravičnost na svetu? Vse prej kot to! Ali je pravično, da dve tretjini ljudi na zemlji uživata samo 20% njenega bogastva in da si ena tretjina ljudi pridržuje 80% vsega bogastva? Logična posledica tega krivičnega stanja je, da 60% ljudi na svetu strada. Razumljivo je, da v takih okoliščinah mir v naroidih in med narodi ni mogoč. In te razmere so povzročili ljudje, ne Bog. Svet bo šele tedaj imel pravico pričakovati mir med stanovi in narodi, ko ho ostvaril socialno pravičnost. Socialna pravičnost! Toda za to veliko nalogo morajo ljudje biti BLAGE VOLJE. Blage volje, o kateri pojo angeli v prvi božični noči na betlehemskih poljanah: „MIR LJUDEM, KI SO BLAGE VOLJE!“ Ni miru in ga ne bo za ljudi, ki niso blage volje. 11 Rekli boste morda, da ni naša stvar in ne naša krivda, ako je toliko gorja na svetu. Počasi, prijatelji! „Z veseljem smo lani čakali svetega večera”, nam piše Jamilškova družina iz švedske. Mi vsi smo sinovi in hčere nebeškega Očeta ter bratje in sestre v Detetu, ki ga s spoštovanjem pozdravljamo v jaslicah. Mi vsi smo eno. Mi vsi smo za vse solidarno, VZAJEMNO odgovorni. Bog nas vabi, da imamo kot bratje in sestre odprto srce za vso radost in za vso žalost na tem svetu. m Razmislimo dobro! Mi se okoriščamo z novimi odkritji in z ogromnim napredkom v svetu. Ali smo to zaslužili? Vsi poznate penicilin, odkritje angleškega učenjaka, ki je že milijonom ljudi rešilo življenje in smo med temi srečnimi morda tudi mi. — Kaj smo storili, da bi to zaslužili? Nič! — In vendar si tudi mi s tem zdra- vilom pomagamo! To je za nas velika stvar! In to je po božji volji. A prav tako je po božji volji, da smo vzajemni tudi v ljudski bedi. Ü Vsi smo eno. Solidarni v radosti, solidarni v žalosti! Bog v jaslicah nas uči delati za mir. Uresničiti moramo najprej za mir potrebne pogoje. A to je, kot smo rekli, PRAVIČNOST. — Začeti moramo pri sebi. Ali smo pravični? Ali vemo, da ljubezen brez pravičnosti visi v zraku? Brez pravičnosti ni ljubezni. Današnji svet se ruši, ker ni pravičen. Ako želimo mir — mir, o katerem pojo božične pesmi, bodimo pravični! Pravični do Boga! Dajmo Bogu, kar je božjega! Dolžno čast, spoštovanje in pokorščino. On je naš Stvarnik. Njemu dolgujemo vse. Vsak trenutek našega življenja naj Njemu pripada. B odim o pravični! Pravični do malega Jezusa! Kaj vse je On storil za nas od jaslic do križa! Dal nam je evangelij in pričakuje, da z njim obnovimo svet. On je naš Kralj, mi smo njegovi podložniki. Naša dolžnost je, da z njegovim evangelijem obnovimo svoje osebno, družinsko in javno življenje. Evangelij nas pošilja v boj proti bedi in socialni krivičnosti. Bodimo pravični! To je pot miru. Mali Jezus pričakuje od človeka atomske dobe, da na temelju evangelija ost vari tip NOVEGA ČLOVEKA, človeka, ki bo pravičen, božji. Samo na ta način more moderni človek postati človek blage volje. MIR LJUDEM, KI SO BLAGE VOLJE! m Poslušajmo, bratje in sestre, veliki klic božične noči! S svojo pravičnostjo pokažimo in dokažimo svojo BLAGO VOLJO! Blago voljo v vseh okoliščinah! S tem bomo od svoje strani ostvarili pogoje za mir v naših dušah, mir v naših družinah, mir v naši skupnosti, mir v narodu in mir v svetu. V-ko. -____V GLOBINO______________________ „Za pravo pamet moli!“ so nam včasih svetovali. Res, marsikoga je naučilo življenje, da mu je bila pamet potrebna ob pranem času in na pravem mestu. Rekli smo, da mora biti naš vodnik v življenju jasen razum in odločna volja. Le tako bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Biti pa morata oba v popolni skladnosti, da, kar spozna pamet za pravo, volja uresniči. Vendar sami čutimo, kako smo slabi. 2e apostol Pavel je zapisal o dvojni postavi, ki jo čuti v sebi. Življenjska izkušnja tudi pove, kako lahko se človek ukloni nagibu, ki ne prihaja iz jasnega spoznanja. Potrebujemo opore. Potrebna nam je sa-movzigoja, da po popolnosti ne le težimo, ampak jo tudi skušamo doseči. Poiskati pota, po katerih gremo; poiskati vzore, ki so nam kot kažipoti, ki nas uče ter nam ne samo Pokažejo pravo smer, temveč nas tudi na Potih spremljajo. Ako jih iščemo med ljudmi, nas tako radi razočarajo zaradi svoje sebičnosti. Zato moramo imeti vzor, ki je v polni meri popoln. Kje bi našli boljši nauk kot v krščanstvu m popolnejši vzor kot v Kristusu! Le spoznati ga je treba in sprejeti. O Božiču bomo slišali marsikaj lepega, mnogi bodo govorili o veselju in sreči, tudi želje in voščila si bomo drug drugemu izrekali. Zadnji odgovor, čemu vse to, je pač praznik božjega rojstva. In vendar! Vsemogočni Bog je začel svoje življenje na zemlji prav tako kot mi vsi, rojen kot otrok v vsej slabosti svojega detinstva. Mogel bi priti kot kraljev,siki princ v vsem udobju in časteh. Pri Njem so bili le tam daleč nekje v zgodovini ostanki kraljevskega rodu, rodu, ki je bil sedaj le v breme. Rodil se je v delavski družini; mogel bi se roditi v Rimu, da bi ga ves tedanji svet videl; toda na svet je prišel v mali zakotni deželi, ki ni uživala svobode, pač pa je le hrepenela po nekom, ki bi jo prinesel. Bog ni poistal samo človek, rodil se je kot slabotno dete revnih staršev, v pozabljeni pokrajini. Kaj slabšega bi si še mogli misliti?! Po naše bi mislili, da je nekako zapravil svojo mladost v skritem življenju tja do tridesetega leta. Določen je bil za zares važno delo, tisto malo mizarstva ali tesarstva, s katerim je pomagal svojim, bi lahko kdo drug opravili. Večna božja Beseda toliko let popravlja stare stole ali teše hlode za ostrešje!. .. Spomnimo se onega invalida, ki je bil že osemintrideset let bolan pri studencu Siloe v Jeruzalemu ter čakal v upanju, da bo ozdravljen. Kristus je šel vsako leto za tJŽaezde SVETLO SEVAJO Zvezde svetla sevajo, raj se veseli; angelci prepevajo: Kristus se rodi. V Betlehem hitite, Dete počastite, lepo v jaslicah leži! O Devica izvoljena, srečna si nocoj; v rokah nosiš Jezusa, ki je Stvarnik tvoj. Sveta božja Mati, sprosi raj nam zlati, kjer je ljubi Sinek tvoj. O kristjani, pridite molit Jezusa; sladko veselite se Kralja novega: v jaslicah kraljuje, milost podeljuje, srčno zahvalimo ga! praznike v Jeruzalem in šele po tolikih letih sta se srečala. Zakaj tako? Ne vemo. Morda bi iskali rešitev tega v odgovoru, češ, njegov rednik je potreboval pomočnika, ki ga zaradi revščine ni mogel plačati. Kar koli naj bi bilo že vzrok za to, dejstvo je, da je živel sorazmerno kratko življenje ter je devetdeset odstotkov tega preživel tako, da se je zdelo, da prav nič ne stori za odrešenje sveta, ki je bilo njegova naloga. Odrešenik naj bi bil, pa z dbličem v roki struži desko...? Takih vprašanj bi našli še in še. Tudi njega so vprašali, pa je dejal, da je tako volja njegovega Očeta. Tudi je to edini pravi odgovor. Hotel je, da bi bil nam v vsem enak — in to je bil, razen v grehu —, da bi nam ne bil odmaknjen. Ljudje imamo dušo in telo, zato si je tudi privzel našo naravo. Če nam je blizu v revščini jaslic v betlehemski votlini, potem nam je tudi blizu kot tesarski pomočnik v delavnici in ga ne bo težko sprejeti kot Učitelja, ki ima besede večnega življenja. V njem je bila popolna skladnost volje in razuma. Nas je Bog postavil v življenje. Kako malo ljudi je zares srečnih! Nesrečni so, ker so gradili gradove v oblake, pa jim je ostala samo misel, da 'hi po svojih sposob-nostiih bili lahko nekaj boljšega. „Taka je usoda,“ pravijo. Pa ni! Le ne razumejo, da je v tej žrtvi neka naloga, ki nam jo je Bog da1!. Kako naj jo sprejmemo, je pa nam sam pokazal. Zato je prav, da ponižno in pobožno pokleknemo pred jaslice. (Bo še.) O bogoslužju razpravljajo Kaj delajo škofje na vesoljnem cerkvenem zboru? Po slovesni otvoritvi so najprej izvolili 10 komisij, ki naj pripravijo predloge in programe za splošno razpravljanje. Pri vsem delu koncila se lepo kaže vesolj-nost Cerkve, saj so v komisijah in pri vodstvu razprav zastopani škofje iz različnih držav. Prve tedne so govorili razni škofje o bo- goslužju. Mnogo se jih je oglasilo k besedi in marsikaj zanimivega so povedali. Gre za vprašanje, koliko naj se rabijo živi jeziki pri maši in v koliko naj ostane latinščina. Bogoslužje naj bi bolj kot doslej upoštevalo navade narodov in razne kulture. Škofje kake države naj bi v več zadevah kot doslej lahko sami odločali. Bogoslužje je važna zadeva in na vesoljnem cerkvenem zboru bodo odločali morda za celo stoletje naprej. Zato je razumljivo, da se marsikdo od škofov oglasi k besedi in da zborovanje škofov le počasi prehaja od ene točke do druge. Prvo zasedanje koncila bo zaključeno 8. decembra, nakar se bodo škofje vrnili domov. Ponovno se bodo spet sešli 4. povelikonočno nedeljo, 12. maja prihodnjega leta. To zasedanje bo zaključeno na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 1963. Kaj je res?| Kaj duhovnika briga moje zakonsko življenje? To je moja zasebna zadeva, nihče nima pravice, da bi se vanjo vtikaval! Tako? Kaj pa uradniki na civilnem uradu? In država? Se ta dva ne „vtikata“ v tvoj zakon? Seveda, ko pa zakon ni le zgolj zasebna zadeva, temveč stvar, ki zadeva vso človeško družbo. A še bolj kot civilna zadeva je zakon predvsem verska stvar, nekaj, kar je z vero in nravnostjo najožje povezano, saj je v desetih božjih zapovedih šesta tista, ki zakon in spolnost urejuje, ji daje pravo smer in pomen. Ne duhovnik, temveč Bog se „vtika“ v zakon! — Če duhovnik pridiga, da ne smemo krasti, mu bo verjetno malokdo nasprotoval; če pa pridiga, da ne smemo zakona prelamljati in prešuštvovati, potem pa se vedno najdejo taki, ki se razburjajo. Čemu, je, mislim, precej jasno! Vsa cerkvena zakonodaja je šele iz zadnjih desetletij, prej je bila Cerkev bolj to-lerantna. Sicer se mora pa tudi Cerkev polagoma vdati in prilagoditi zahtevam modernega življenja! Cerkvena zakonodaja je stara toliko kot Cerkev! Šesta zapoved pa je bila postav- Ijena še pred Kristusom, ki na njej ni nič spremenil. Cerkev prav tako ni nikdar dovoljevala ločitve zakona! Verjetno si nekaj slišal o tako zvanem novem cerkvenem zakoniku iz leta 1918, kjer so vse zakonsko pravo enotno uredili, a na stvari sami se ni prav nič spremenilo. Saj se tudi ne more. Kakor 2x2 nikoli ne more biti 5, tako se tudi nauk o zakonu nikoli ne more v Cerkvi spremeniti. Resnica ostane resnica, vedno in povsod. Cerkev božja se ne more ravnati po ljudeh ’n njiih tako zvanih „potrebah“, kakor se tudi sonce ne ravna po uri, temveč narobe. Ce bi se Cerkev ravnala po „modernih zahtevah“, bi se že zdavnaj vsi pojmi o zakonu zmešali in zakon ter zakonsko življenje ne bi postala zdrava celica človeške družbe, temveč zli tvor na organizmu človeštva. Saj se to že dogaja — navkljub božjim in cerkvenim postavam .. . Pa vendar bi Cerkev v najhujsih primerih lahko dovolila razvezo zakona. Včasih sc dogaja, da se zakonski sodrug v nemogočih zakonskih razmerah dobesedno uniči. Ne gre tu predvsem za osebno počutje Posameznika, temveč za blagor življenjske sile, za blagor rodov in vsega človeštva. Temelj tega je zakon. Če se temelj odpravi, Propade vse, kar je na njem postavljeno. Seveda ne tajim, da vedno znova pride do obupnih primerov, a tu ni pomoči. Za člo- Tudi v Porurju obišče Mi. k 1 a v ž vsako leto dni ti ne naših rojakov. Otrokom, ki znajo Ciko molitvico, prinese darila m jih pohvali v veselje staršev. " Po mnenju vzgojiteljev naj bi otrokom ne pravili več, da Pride Miklavž iz nebes, ker o-trok prej ali slej izve resnico in je potem močno razočaran. Otrokom naj bi raje rekli, da je Miklavž dober človek, ki v spomin na radodarnega škofa (svetnika) sv. Miklavža vsako leto obdari pridne otroke. Zato se celo obleče v škofovsko obleko. - Gotovo bi bila taka predstava Miklavža našim otrokom lepša, kakor pa je bila dose. dan j a. veštvo bi postalo še obupnejše, če bi bila razveza zakona dovoljena. Cerkev mora torej vedno imeti svoj prav, pa čeprav posameznik propade in se svet podere! Ne, dragi, Cerkev ne postavlja zapovedi in prepovedi po svojih trenutnih razpoloženjih, temveč razlaga, uči in zahteva, kar je že od nekdaj od Kniisifausa določeno. Zato se pa tudi svet ne bo podrl; prav narobe, o-zdravel bo, če se bo držal zapovedi Kristusa in zdrave pameti. Podrl pa se bo, če bo živel tako, kot sd ti predstavljaš, da je prav. Res bodo posamezniki v zakonu vedno znova doživljali razočaranja. A kje, na vseh področjih življenja, jih ne doživljamo vedno znova?; — Razveza zakona kot recept za take primere ni zdravilo, temveč mamilo, ki polagoma uniči ves organizem človeške družbe. Točno vem, da je Cerkev ze razvezala zakone in da jih še, če ima kdo dovolj denarja. Obdolžitev je huda, zato imam pravico, da mi navedeš točen datum, kraj, osebe. Ne moreš? Lahko prebrskaš vso cerkveno zgodovino, pa takega primera ne boš našel. Dal si se premotiti od videza; resnica ni narekovala tvoje trditve! Cerkev namreč včasih po dolgih postopkih ugotovi, da zakon tega ali onega sploh ni bil pravilno in veljavno sklenjen. „Cerkvena razveza“ v takem primeru sploh ni razveza, temveč le ugotovitev, da zakon sploh obstajal ni. Kaj takega se včaisiiih lahko dogodi. Če pa je bil zakon pravilno in veljavno sklenjen ter dovršen, potem ni moč ničesar več spremeniti. Potem lahko položiš na mizo milijone, razveze zakona dosegel ne boš. Za dokaz pa ti navedem primer iz zgodovine, po kateri si ti prej zaman iskal: angleški kralj Henrik Vlil. je od papeža zahteval, da njegov zakon razglasi za neveljavnega. Grozil mu je, da bo on in vsa Angleška odpadla od Rima, če mu tega ne ustreže. Papež Pij V. je zadevo preiskal in ugotovil, da je kraljev zakon bil pravilno in veljavno sklenjen, zato tega ni mogel storiti. Raje je z žalostjo v srcu moral doživeti, da so kralj in z nj,im vsii njegovi podaniki odpadli od vere in postali anglikanci, kar so še danes: 50 milijonov ljudi v napačni veri zaradi enega samega zakona, ki ga po božjih postavah ni bilo mogoče razvezati! Tako resno misli in ravna Cerkev: božje postave poteptati ni mogoče, naj se zgodi karkoli. — Pa še nekaj: zakona razvezati ni mogoče, pač pa Cerkev v težkih razmerah dovoli, da gresta zakonca vsak zase stanovat. V takem primeru govorimo o „ločitvi od mize in postelje“. Zakonska vez pa še obstaja, prav tako tudi dolžnost do otrok. Cerkve- no poročiti se taka zakonca ne moreta več. Državna poroka v takih primerih je nična in grešna, življenje v grehu, obenem pa krivičen poseg države v verske zadeve, pa naj bo država na zunaj še tako demokratična. Kontno mi bo Cerkex) še predpisovalo, koliko otrok moram imeti, čim več, seveda. Potem pa naj jih hranim in zanje skrbim! Napak! Cerkev števila otrok ne predpisuje, zahteva pa, da se v zakonu ne greši s preprečevanjem spočetja. Vsak duhovnik ti bo v zasebnem razgovoru ali pa v spovednici povedal, kakšno je v teh rečeh pravilno zadržanje, brez greha seveda. Sicer pa je znano, da narodi, ki umetno omejujejo rojstva, propadajo in umirajo, kot na primer trenutno naš narod v domovini. — Za otroke pa je tudi bolje, če rastejo v družbi bratcev in sestric, sicer lahko postanejo kot odrasli egoisti, da jim ne bo para! — O vzreji otrok pa jč tudi znano, da uhožnejši zakonci po navadi niso taki, ki bi imeli najmanj otrok ... Kaj bo duhovnik govoril o zakonu in zakonskem življenju, ko pa ni poročen? Na to lahko odgovorimo z vprašanjem: Ali mora biti zdravnik bolan, da zna zdraviti bolezni? Z. Ljudske vere, šege in navade okoli 0}(%ŽLc& Stari Rimljani, ki so več stoletij imeli pod svojo oblastjo tudi naše kraje, so v svoji poganski dobi praznovali vsako leto prav 25. decembra rojstni dan „nepremagljivega sončnega boga“, t. j. poosebljenega sonca. Ta poganski praznik je sv. Cerkev pokrist-janiila. Nadomestila ga je v 4. stoletju s krščanskim Božičem, rojstnim dnevom Njega, ki je sonce ljubezni, resnice ih pravice ter „luč v razsvetljenje narodov“. Jaslice in božično drevesce sta nam simbol našega današnjega doživljanja božične skrivnosti. Jaslice nas je naučil postavljati sv. Frančišek Asiški, božično drevesce pa se je pojavilo prvič pred komaj 200 leti na Alzaškem, se nato prav hitro razširilo najprej med Nemci, slednjič pa se udomačilo tudi pni nas. Ob svetlih lučkah božičnega drevesca «e vemo klanjamo Njemu, ki je „luč sveta“, ob zelenju tega drevesca pa sc nam vzbuja upanje, da bo božje Dete privedlo tudi one, ki še tavajo v temi zmot, do luči odrešenja. Darila ob božičnem drevescu pa nas spominjajo na božje darove odrešenja, na bogastvo božične milosti, ki je delež vseh, „ki so blage volje“. Skrivnostna sveta noč Sveta noč je našemu ljudstvu polna skrivnosti in čudežnih dogajanj. Ker se je božji Zveličar rodil v hlevu, dobijo po stari ljudski veri domače živali na sveti večer dar človeške govorice, vendar razume njihove pogovore samo oni, ki nosi pri sebi praprotno seme, ki ga je nabral v kresni noči. la vera je razširjena v raznih oblikah med ninog'imi narodi. Ko so še verovali v „coprnice“ (t. j. čarov-n*ce), so se jih na svebi večer skušali otresti s posebnim čarodejnim stolčkom, ki je nioiral biti narejen iz devetih ali pa vsaj treh vrst lesa. Kdor je pri polnočnici — tako vedo pripovedovati stari ljudje — sedel na ta stolček, je videl mod povzdigovanjem vse čarovnice obrnjene s hrbtom proti oltarju in vedel se jih je v bodoče varovati. V skrivnosti potni sveti noči so svoj čas skušali tudi razkrivati bodočnost z raznimi načini vedeževanja. Ponekod na sveti ve-Čer še danes vedežujejo z raztopljenim svincem ali pa jajčnim beljakom. Svinec oziroma beljak spustijo v mrzlo vodo. Iz fantastičnih oblik, v katere se strneta svinec °z. beljak na dnu posode, tolmači vsak zase svojo bodočnost. Znan je tudi običaj, da mečejo cokle ali čevlje z nogo preko glave. Če obuvalo pri-leti na tla tako, da obleži obrnjeno proti hiši, pomeni, da bo vedeževalec oistat še halje doma; če pa se obuvalo obrne proti hišnim vratom ali proč od hiše, napoveduje dekletom možitev, poslom in drugim pa smer kraja, v katerega se bodo podali v novem letu. Ponekod so nekdaj na sveti večer sedli vsi elani družine s posti vred v temni sobi za mizo. Nato je nekdo vstopil z lučjo. Čigar senca se je na steni prikazala brez glave, temu so prerokovati s m rt v prihodnjem letu. Oprezno so ponekod tudi prisluškoval 1 v tiho, temno noč. Če je bilo slišati na sveti večer iz daljave ropot, rožljanje aH četo streljanje, so prerokovali vojno; če Pa je kdo čut žaganje ali kaj podobnega, je to tolmačil kot napoved smrti, ker pač žaganje lahko spominja na pripravljanje krste. Bedenje na sveti večer Sveto noč je po stari ljudstki veri treba Prebedeti ali pa je vsaj treba pustiti goreti luč vso noč. Isto velja tudi za novoletno noč. Če luč iz katerega koli razloga ugasne, se je po ljudski veri bati nesreč v novem letu. Z bedenjem na sveti večer je očitno v 2vezi ime, ki ga imajo za Božič PIrvatje in Bolgari. Hrvatom je Božič „badnjak“, Bolga- rom pa „budni večer“. Oba izraza sta v zvezi z besedo „ bedeti“ in odgovarjata latinski besedi „vigilia“, t.j. bedenje. Ime „badnjak“ je v rabi tudi pri Srbih, toda v drugem pomenu, vsekakor pa je pomen besede tudi tu v zvezi z Božičem. Srbom pomeni „badnjak“ neko posebno poleno, ki ga na Božič položijo na ogenj. Pri Črnogorcih tli badnjak od Božiča do Novega leta neprestano na ognjišču. Vsakdo, ki pride v hišo, ga podrega in drega vanj dotlej, da izačne izžarevati žarke. Tedaj obiskovalec izrazi željo, naj bi imeli pri hiši toliko otrok, živine, ovac itd., kolikor žarkov je prišlo iz polena. Isti običaj imajo tudi Bolgari, poleno pa se pri njih imenuje „budnik“. Običaj predstavlja tako zvano „čaranje v srečo“. Valvasor nam je v svoji knjigi „Slava vojvodine Kranjske“ pred 300 leti opisal podobne običaje tudi pri Slovencih. Žalibog pa ne omenja, kako se je poleno, ki je odgovarjalo srbskemu „badnjaku“, oziroma bolgarskemu „budniku“, imenovalo v naših krajih. Goriški Slovenci so polagali še v preteklem stoletju na ognjišče takšno poleno. Na-zivali so ga „božič“. Ta običaj se je razširil preko Balkana skoraj po vsej južni in srednji Evropi: Nemci so ga sprejeli pod imenom „Christblock“, Francozi kot „calendeau“ itd. Bistvo običaja je starodavno češčenje ognja in čaranje z ognjem, kakor so ga nekoč n. pr. izvajali stari Rimljani ob praznovanju rojstva „nepremagljivega sončnega boga“, oziroma ob začetku novega leta in kakor ga n. pr. omenja znani rimski pesnik Ovid že pred 2000 leti. Sredi zime, ko je sonce na nebu lezlo od dne do dne niže in niže in dajalo vedno manj toplote, so se stari pogani bali, da ne bi popolnoma opešalo in ugasnilo. Skušali so mu prihiteti na pomoč ter mu s čarodejnimi običaji posredovati nove moči, krepkejše luči, močnejšega sija in večje toplote. Zažigali so po gorah kresove ter metali v zrak goreče kolobarje kot simbole sonca. Na Koroškem so še v drugi polovici preteklega stole j a žgali božične kresove v ve-likovški okolici in v Podjuni. Zdi se, da je tudi celonočno božično in novoletno bedenje v neki zvezi z nekdanjim češčenjem sonca. To domnevo še posebej potrjuje dejstvo, da n. pr. Srbi še danes pravijo, da se o Božiču rodi sonce („sunce se radja“) ter bi hoteli biti tam priče pomlajenja sonca. Kajenje in škropljenje Na sveti večer kakor tudi na predvečer Novega leta in praznika sv. Treh kraljev škropimo naše domove z blagoslovljeno vodo ter jih kadimo s sežiganjem blagoslovljenih vejic, špajke in kadila. To je pokristjanjen običaj, ki sega daleč nazaj v predkrščansko dobo. 2e stari Rimljani in Grki so ob praznovanju pomlajenja sonca, oziroma ob začetku novega leta kadili svoje domove ter jih škropili z vodo. Običaj so imenovali Rimljani „lustrationes“, Grki pa „katharmol“. Oba izraza pomenita isto, namreč „očiščevanje“. Ogenj in voda igrata v ljudskih običajih od nekdaj očiščevalno vlogo ter služita odganjanju zlih duhov, škodljivih besov ali demonov. Pogani so pri kajenju prvotno uporabljali smrad namesto dišave. Na to spominja še danes navada v nekaterih srbskih krajih, da polagajo v kadilnico predmete, ki povzročajo smrad, kakor n. pr. cunje, ter z njimi kadijo domove, „da jim ne bi nahodile vješ-tice“, t. j. da jim ne bi mogle škodovati čarovnice. Krmljenje s kruhom in soljo Na Božič in na Novega leta dan ponekod dajejo v naših krajih živini zjutraj pred krmljenjem kruha in soli, ponekod primešajo tudi še „muc“ z blagoslovljene cvetne butare, da bi bila živina zdrava in da bi bila od nje od vrnjena nesreča. Kruh in sol sta bila v starih časih čarodejno sredstvo za odvračanje vsakovrstnega zla. Srbi uporabljajo n. pr. še danes „če-snico“ (t. j. poseben božični kruh), potrošeno s soljo, kot zdravilo za vse bolezni. Kruh. potrošen s soljo in čebulo, jemljejo s seboj na pot v veri, da jih varuje vsega hudega. V nemških krajih so polagali nekoč otrokom kruha in soli v plenice, da bi jih obvarovali čarovnic in drugih zlih bitij. Tepežkanje ali „šapanje“ Tepežkanje je bilo že v predkrščanski dobi znano vsaj po vsej Evropi in je od vsega začetka imelo značaj magičnega (čarodejnega) novoletnega običaja. Kjer so narodi obhajali začetek novega leta pozimi, v času pomlajenja sonca, kakor pri nas, tam se opravlja tepežkanje prav sredi zime. V krajih pa, kjer so začenjali novo leto v času prerojenja v naravi'v zgodnji pomladi, tam se pojavlja tepežkanje kot vi-gredni običaj. Ponekod tepežkajo v pustnem času, kakor n. pr. v nekaterih delih Nižje Nemčije, drugod pa po Veliki noči, kakor n. pr. pri večini slovanskih narodov. Za zimsko tepežkanje so prvotno uporabljali samo vejice, ki jim tudi zima ne vza- ®e zelenja, za vigredno tepežkainje pa vejice rastlin, katere spomladi najprej »zelenijo, kat so n. pr. vrba, losikovec, breza i. dr. Pogani so verovali, da se s čarodejnim sredstvom tepežkanja dajo prenesti po zelenečih vejicah nove življenjske sile na človeka in druga bitja. Običaj je iz poganske dobe prešel v krščansko ter pri tem prevzel krščansko lice, ki se kaže zilasti v krščansko navdahnjenih voščilih tepežnikov. Koroški Slovenci ne tepežkajo, ampak »šapajo“. Ta izraz do danes še ni našel zadovoljive razlage. Uporabljajo ga tudi sosedni Nemci. V Rožu ponekod še danes posebno bogato obdarujejo „šapovca“, ki pride navsezgodaj prvi v hišo. Ko je „ošapal“ vso družino, mora hiteti še na sadni vrt ter tam otepežkati tudi sadno drevje, da bi dobro obrodilo. Iz tega običaja je jasno razvidna stara ljudska vera, da tepežkanje ne koristi samo človeku, ampak tudi drugim bitjem. Čehi tepežkajo v tem smislu tudi živino, z željo, da bi bila zdrava. ^EQENDA Kristus lin Peter s/ta potovala po slovenski ’emlji. V deželi pa je bilo tiste čase veliko ede. Tudi Kristus in Peter sta bila siromaka m sta prosila vbogajme. Poletnega dne sta šla po cesti, trudna sta bila, žejna in lačna. Talko sta prišla v neko vas. Kraj vasi je stala premožna kmečka hiša, na levi bajtarska koča. Peter je rekel: „Gospod, ti ljubiš ubožne ljudi; daj, poprosi v bajti, jaz pa potrkam pri gruntarju!“ „Bodi tako!“ je odvrnil Kristus in se nasmehnil. Potrpel je s svojim sivim apostolom; saj mu je rad spregledoval človeške slabosti, ker je poznal njegovo dobro srce in živo vero. Peter je poprosil pri kmetu. Pa ®o ga ošteli, da ga le sram ni beračiti. Peter je pokazal svoje sive lase in povedal, da je od daleč. „Imamo domačih beračev dovolj,“ so mu rekli. „Bomo mar redili siromake in roko-mavhe celega sveta?“ Sveti Peter je odšel žalosten in hud in je tarnal: Koledovanje Vsak prvi dan meseca se je pri starih Rimljanih imenoval „Kalendae“. V ožjem pomenu besede pa je ta izraz označeval zlasti prvi dan v letu ali Novega leta dan. Ta dan so Rimljani obhajali s hrupnimi obhodi in z razuzdanimi veselicami, ki so jih pravtalko kratkomalo naizivali „Kalendae“. Rimske „Kalendae“ so se začele kot običaj udomačevati tudi pri narodih, ki so bili Rimljanom podložni. Med njimi najdemo tudi del Slovanov. Slovanska usta so spremenila rimske „Kalendae“ v naše „kole d e “. A prešlo je še par stoletij, preden so te kolede sprejele današnje krščansko lice. Bile so v začetku še tako prežete poganskega duha, da jih je Cerkev kristjanom na dveh cerkvenih zborih (leta 567 in 692) izrecno prepovedala. Značilno je, da je še lota 1445 cesar Karel VIL moral s posebnim odlokom prepovedovati pogansko praznovanje koled. Dr. P. Z. O QOBAH „Ubogi Gospod! Kako neki so ga sprejeli šele v bajti! O prav gotovo so ga še celo pretepli in na cesto vrgli!“ — Toda glej! V tem trenutku je stopil Kristus iz bajte in mu rekel: „Dobri ljudje! Mlaka so mi dali piti, ki ga še niso posneli, in kos pogače so mi ulomili.“ Šla sta naprej po cesti; Kristus je v svoji duši molil za vse dobre in šibke, Peter pa je na tihem godrnjali in se hudoval nad prevzet-niki in trdosrčneži; največ pa je mislil na pogačo, ki mu jo je dal Gospod. Dolgo sta hodila, ko se je Kristus utrudil in sedel na mehki mah kraj prijaznega borovega grmička. Sonce je bilo pravkar zašlo in čudovito lepa je ležala zarja nad Triglavskim pogorjem; s polj je brnelo tisoč srebrnih glasov, mali murenčki so peli; tedaj so bili šc beli. Gospod je razmišljal ljubezen Očetovo v nebesih /in njegovo vsemogočnost. Pa ga je glas murenčkov motil, da se je vznevoljil in rekel: ^Huidičiki mali, mar smo v Kani galilejski, da pojete?“ — To je billa boilj šala ko jeza. Toda od tistih dob so muren&ki lepi, drobni, črni hudički, ki pojo slavo Gospodu vsak večer. — Peter pa je biil lačen, a se je sramoval očitno jesti od bajtarske pogače, kajti zatajil je bil pred Gospodam trdosrčnost grun-tarsikih ljudi. To pa zato, ker je ljubil Slovence in jih nd hotel sramotiti Bogu. Zato je začel skrivaj lomiti pogačo; ko pa je del prvi grižljaj v usta, se je Gospod razvnel v svojem premišljevanju in vprašal: „Vidiš zarjo, Peter? Lepa je! Toda kaj je zarja v primeri z lopato obličja Očetovega?“ Peter je hitro vzel grižljaj iz ust in ga je poloižill kraj sebe v mah. Odgovoril je raz-mišljeno: „Pogača, Učenik!“ Gospod se je od srca nasmejal, Petra pa je bilo .sram; toda ko je videl Gospoda dobre volje, je tudi njega posilil smeh. Segel je po grižljaj v mah in vgriznil. In je vgriznil v prvo gobo, izpljunil in vrgel stran. Drugo jutro je prišla tam okrog uboga bajtarska mati, da bi nabirala suhljadi. In jc videla vse temno-rjavo prečudnih sadov, pa je opazila veverico, ki je vgriznila v sad. In bajtarska mati je razgrnila predpasnik, nabrala jedrih in krhkih gob in šla domov. Skuhala je in poistavila na mizo. In sedem otrok je zajelo in sedem glasov je zavpilo: „Oh, mama, meso!“ Šel pa je mimo bajte bogati gruntar in je videl, kako jedo, pa je pljunil: „Fej, takale bajtarska pogača!“ Us&dna KOZJA eth od 9. do 10. ure. Ob 10. uri sv. maša. Nato spovedovanje bolnikov.) Ponedeljek, 24. 12.: Merlebach. (Spovedovanje v iupni cerkvi od 6.30—8. ure in od 14,—16. ure. — Hospice Ste Elisabeth: spoved od 21.— 22. ure. Ob 22. uri polnočnica s skupnim svetim obhajilom.) Za Božič, 25. 12. bo v Hospice Ste Elisabeth spoved od 9.—10. ure, nato slovesna sv. maša in ob 11. 'tri še ena sv. maša. Sreda, 26. 12. (sv. Štefan): spoved v Creutzwaldu °d 6.-7. ure, v Cite Maroc od 7.-9. ure. Ob 9. uri slovesna sv. maša s pridigo. Sobota, 29. 12.: spoved od 6.30—7.30 v Merleba-chu. Nedelja, 30. 12.: spoved od 6.-8. ure v župni cerkvi v Merlebachu, od 9.—10. ure pa v Hospice Ste Elisabeth. Sv. maša ob 10. uri. Ponedeljek, 31. 12.: (sv. Silvester) spoved v župni cerkvi Merlebach od 6.30-7.30 zjutraj. Novo leto, 1. januarja 1963 od 6.-8. ure spoved v župni cerkvi od 9.—10. ure spoved v Elisabcth-hiralnici, nakar je ob 10. uri slovesna sv. maša v Hospice Ste Elisabeth. Shranite to številko „Naše luči“ in izberite si primeren čas ter pridite gotovo. Praznujte sveto noč z božjim Detetom v srcu! Vse dobro vam s tem želi vaš slov. župnik Stanko Grims v Merlebachu. V NEMdll Bavarska Monheim über Donauwörth. — G. Niko Knez, ki je letos v Eichstättu dokončal gimnazijo, je oktobra stopil v bogoslovje. Menda je to doslej prvi primer, da se je slovenski študent-izseljenec v Nemčiji odlomil, da postane duhovnik. Vsi rojaki mu želimo, da bi ga božji klic srečno pripeljal do cilja, do duhovništva. — Morda pa bo kdaj kot dušni pastir deloval med nami izseljenci? München. — Slovenske sv. maše imamo sedaj v eni naj lepših miinChenškib cerkva v Asam- ali Johannes-Nepomuk-Kir-che. Cerkvica je kot nalašč za naše maše: ne prevelika, v baročnem slogu (naši rojaki se zlepa ne navadijo na moderne nemške cerkve — preveč toge in mrzle se jim zdijo), v središču mesta. G. dr. Otmar Pirjemajer je že toliko okreval, da je spet doma po dolgih mesecih zdravljenja v bolnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Rojak FRANC BREGANT in gdč. INGE MAUTNER na dan poroke lanskega 25. novembra v Nördlingenu v Nemčiji. Letos sta obhajala prvo obletnico skupnega življenja, vesela, srečna in zadovoljna. — Prvo leto zakona je lahko odločilno za vse poznejše zakonsko in družinsko življenje. Kdo si ne želi, da bi ga naši novoporočcnci vedno — kot naša dva na sliki — preživljali v sreči in harmoniji? Slovenski sezonski delavci, ki s potnimi listi prihajajo v Nemčijo na delo in boljši zaslužek, so od našega dušnopastirskega urada prejeli pismo z vabilom, da se pov-sod, kjerkoli že so, pridno udeležujejo nedeljske maše ter ne pozabijo na versko življenje. Odziv na pismo je bil zelo velik. Dušnopastirski urad je prejel vrsto pisem, v katerem se rojaki zahvaljujejo za pozornost. Nekaj primerov: Dingolfing: „Zelo me veseli, ko vidim, da skrbite za naše ljudi v tujini. Trdno sem bil prepričan, da se duhovna organizacija v Zapadni Nemčiji malo briga za naše rojake, ker smo maloštevilni in raztreseni po vsej Nemčiji. Sedaj pa vidim, da sem bil v veliki zmoti,” piše rojak R. Z. Landshut: Delavec E. M. piše: „Izrekam Vam najlepšo hvalo za skrb, ki jo imate do izseljencev”. Traunreut: Izseljenec E. E. piše: „Zelo me je razveselilo, ko sem prejel Vaše pismo. Jaz sem celo stran čital in se mi je od začetka do konca do. padlo...” Kischolswiesen: Uslužbenka A. S. sporoča: „Najprej bi se Vam zahvalila za pismo, ki sem ga z velikim veseljem čitala. Zelo mi ugaja, da tudi tu v tujini niso pozabili naši župniki na nas.” Tako in podobno so pisali in še pišejo naši delavci, ki so prišli iz domovine. Preveč prostora bi vzelo, če bi hoteli vsaj še nekatera, bolj zanimiva pisma, objaviti. ■ Tej številki „Naše luči“ je kot vedno pridana priloga „Med nami povedano“. Rojake prosimo, da si skrbno ogledajo spored maš in spovedovanja pred božičnimi prazniki na Bavarskem in po njih. Baden — Württemberg V soboto, 27. okt. je bila v župnijski cerkvi Marienpfarre v Stuttgartu krščena mala Irena, prvorojenka Jožefa in Ivanke Vipave, r. Jelen. Staršem naše prisrčne čestitke in voščila! Poroke: 20. okt. dopoldne sta se v župnijski cerkvi Stuttgart-Wangen poročila Anton Bukovšek in Viktorija-Beata Kukovič, popoldne istega dne v Nürtingenu Janez Adamič in Fani Bogataj, 28. oktobra pa v Stuttgart-Degerloch Janez Kovač in Jožica Spodnja slika: „Družinski tercet” Milene, Mire in tlorisa FRITZ iz Garchinga pri Miinchcnu (Nemčija). Že lani so nas razveselili, ko so na božični proslavi zapeli slovenske liožične pesmi. Kot se sliši, sc že spet pridno vadijo za letošnjo božičnico v Miinchcnu. Vsi napeto pričakujemo njihov „program” ... Ceršak. Bog daj vsem lepo skupno življenjsko pot! Heidelberg. — Tu se nam je to pot večerna maža v kapeli univerzitetne kliniike dne 21. okt. še vse drugače obnesla kot prvič. Število udeležencev se je podvojilo; bilo nas je okrog (>0, večinoma Ribničanov. Sv. maši je sledil družabni večer, kjer je kilo dovolj časa za prijetno zabavo, razgovore, za „NaSo luč“ pa prilotžnosti, da si je pridobila novih znancev in prijateljev. — Prihodnjič se tam vidimo na tretjo nedeljo v adventu, dne 16. decembra ob pol sedmih zvečer. Poprej bo prilika za adventno spoved. Rojak Franc Kogovšek iz Stuttgarta je odšel na obisk k prijatelju Stanleyu Rusu v Cleveland v Združenih državah Amerike. Porurje Poroke: V zadnjem času smo imeli zopet pet porok. To je znak, da bo šlo življenje naprej. — V Essen-Bergeborbecku sta se 14. sept. poročila Anton Marinčič, roj. v Vrbovcu, župnija Dobrnič na Dol., in Valburga Mlakar, rojena v Strmcu, župnija Leskovec pri Ptuju. — V Sterkrade sta si 18. okt. obljubila življenjsko zvestobo Maks Slavček iz Parbinj, župnija Sv. Jurij, in Ana Erhatič iz Zagorcev, župnija Sv. Lovrenc v Slovenska kapelica v Sterk-rade na Westfalskem (Nemčija). Ob nedeljah in praznikih jo rojaki radi obiskujejo, ker je v njej slovenska služba božja ob 11. uri dopoldne. V tej kapelici St. Josefhospitala je bilo krščenih že nekaj ducatov slovenskih otrok in mnogi so v njej sklenili zakon. Slovenskih goricah. — V soboto, 20. okt., je bil pa pravcati poročni dan za Altenesscn, saj so tam trije pari stopili pred oltar: Jožef Bercko iz Ratanske vasi pri Rogaški Slatini je vzel (Kristino Gabrič iz Razteza pri Brestanici. Nevestin brat, Jožef Gabrič, se je zvezal s Štefko Cešek, rojeno v Lokvah pri Brestanici. Nikolaj Jagodic iz Most pri Komendi pa z Brigito Köhler iz Essena. — Vsem mladim parom iskrene čestitke in obilo božjega blagoslova na novi, skupni življenjski pobi! Vinska trgatev: „Sladko vince piti, to me veseli — dobre volje biti svoje žive dni . . .“, to pesem, ki jo je sestavil škof Slomšek, je zapela na vinski trgatvi v Osterfeldu v nedeljo, 7. oktobra, vsa dvorana. Okrog 500 Slovencev iz Porurja se je namreč udeležilo te družabne prireditve Mladoslovencev iz Oberhausena. Na njej so naši delavci i,z Porurja za nekaj ur doživela košček domovine v veseli družbi, ob slovenski pesmi in godbi, ob pogledu na oder, ki je predstavljal slovensko pokrajino z gostilno, kostanjem in brajdo, s katere so lahko sami trgali grozdje, če so imeli srečo pri srečkah. Rojake na vinski trgatvi je pozdravil g. Martin Zapotnik iz Meerbecka. Duhovni svetnik preč g. Božidar Tensundem iz Reck-linghausena pa je poslal vsem navzočim pismene pozdrave z željo, da bi se lepo zabavali. Svoje pismo je zaključil: „Žal mi je, da ,se ne morem osebno udeležiti vaše prireditve, ker sem službeno zadržan. Prosim vas pa: Ostanite zvesti Bogu, zvesti svojemu narodu, zvesti svojemu materinemu jeziku!“ Vsi sveti: Za Vse svete, 1. novembra, smo imeli Slovenci v Sterkrade in v Altenessenu skupne nagrobne svečanosti, katerih se je udeležilo veliko število rojakov. Obiskali smo grobove naših ljudi, ki počivajo v tuji zemlji, in pomolili za pokoj njih duš. V Sterkrade-Königshandt pa smo prižgali zopet svečo “10.000“ v spomin slovenskim vo-jakom-domobrancem, ki so jih sedanje oblasti v domovini jami ja meseca 1945 pobile v gozdovih Štajerske in v Rogu na Dolenjskem. Ker se teh pokojnih v domovini še danes ne smejo javno spominjati, smo to storili Slovenci v svobodnem svetu. V NIZOZEMSKI Slovenska društva sv. Barbare v Hoens-broeku, Heerlerheide in Lindenheuvefu ter slov. pevsko društvo „Zvon“ so imela vsako svojo vinsko trgatev, ki so zadovoljivo uspele. Slovesnosti ob 60-letnici holandskih šol. sester v Heerlerheide, kjer imamo že dolgo vrsto let mesečno službo božjo, smo se udeležili tudi mi. „Zvon“ je častitim sestram s slovensko pesmijo napravil prijazno podoknico. V imenu naše skupnosti je čestital zvezin predsednik g. Anton Kozole. Drugo nedeljo v oktobru je „Zvon“ med slov. službo božjo ob navzočnosti vseh č. sester lepo izvajal Tomčevo sv. mašo. Č. sestre so naše pozornosti bile zelo vesele. Po vseh naših kolonijah smo počastili spomin naših dragih pokojnih. Posebno slovesno to vsako leto po zaslugi „Zvona“ napravijo rojaki iz Heerlerheide. Molili in zapeli smo tudi na grobu dobrega patra Teotima. OCHSOVEG A GEORGA (JURIJA) iz Osterfelda v Porurju (Nemčija) peljejo h krstu. Kako sc je svet predrugačil! Včasih je bilo treba nesti otroka h krstu uro daleč peš, danes pa sc že novorojenček vozi z avtom! Če človek malo ]>omisli, lahko uporabimo tehniko tudi tako, da lažje izpolnimo verske dolžnosti. Kaj je danes oddaljenost 5 kilometrov od cerkve? Če imaš avto, si v petih minutah tam. Naši rojaki iz Cötoborga (na Švedskem) in okolice ob praznovanju stoletnice tamkajšnje katoliške župnije 20. avgusta 1962. Ge. Repec iz Brunssuma se je, hvala Bogu, zdravje obrnilo na bolje. Ge. Drenovec, tudi iz Brunssuma, so v bolnici odstranili oko. Kmalu se bo mogla vrniti domov. Omenjenima gospema, našim rudarskim bolnikom in vsem, za katere še ne vemo, želimo obilje tolažbe od novorojenega Deteta. NA ŠVEDSKEM Oskarström. — V nedeljo, 2. sept. 19(i2, je bilo romanje švedskih katoličanov v Os-karstiröm. To romanje je vsako leto. Pridejo katoličani iz vse južne Švedske od Göteborga do Malmö, Jönköping in Kalmar. Zberejo se pri Marijini kapelici v bližini Oskarströma in potem gredo v procesiji peš 5 km do župnijske cerkve, kjer je sveta maša na prostem. Letos je bilo okrog tisoč vernikov, med njimi tudi 30 Slovencev in približno toliko Hrvatov. To je veliko število, če upoštevamo razdalje in majhno število katoličanov (ki jih je le 4 odst. prebivalstva). Slovesnost letošnjega romanja je Posebno povzdignila navzočnost novega katoliškega škofa za Švedsko in papeškega delegata za Skandinavijo iz Kopenhagena, ki je tudi opravil pontiifikalno sv. mašo in pridigal. Slovenci -smo imeli priliko, da se Pozdravimo in -se pogovorimo med seboj. Mnogi smo namreč znanci in prijatelji, pa smo tukaj tako daleč narazen, da imamo le redko priliko, da se snidemo. Malmö. — V nedeljo, 9. sept., je spet bil med nami slovenski duhovnik in imel ob 11. uri sv. mašo in slovensko pridigo. Upajmo, da se bo kmalu naselil za stalno med nami na Švedskem. Eskilstuna. — Precej Slovencev nas je raztepenih po raznih industrijskih krajih tukaj okoli. Kako radi bi se od časa do časa zbrali in kakšno „po naše rekli“! Toda razdalje so velike in mnogi se niti ne poznamo med seboj. Tukajšnja katoliška župnija ima dobrega in simpatičnega župnika, Letonca po rodu. Pogosto nas obišče in se pogovorimo v „panslovanskem“ jeziku. V nedeljo, 15. sept., je bil med nami tudi slovenski duhovnik, ki je prišel iz Francije. Ker nismo prej vedeli, nas je prišlo le malo. Slovenskega dušnega pastirja težko čakamo, saj bi prinesel med nas del naše drage in pristne domovine. Nibro. — Tu blizu se je 19. okt. žalostno poslovil od tega sveta vsled slabih družinskih razmer rojak I g-nac Fidler, doma iz Murske Sobote, roj. 1931. Preko Av- f IGNAC FIDLER strije je prišel z ženo, po rodu Madžarko, in dvema otrokoma proti koncu 1. 1961 na Švedsko. Pridno je 'delal in lepo zaslužil v tovarni. Toda za srečo je treba še kaj drugega, ne le denarja. Tako je ostalo sedaj troje otrok brez očeta in četrti je na poti. Pokopali so ga šele osmi dan in po švedskem običaju v z zelenjem odeto jamo. Šest mož, oblečenih v salonsko črno suknjo im s cilindrom na glavi ga je nosilo. Iz pokrajine Skone. — Leta 1961 v mesecu marcu je prišla prva večja skupina Slovencev na Švedsko. V zbirališču v Malmö so tedaj prav lepo razlikovali Slovenca, Harrisbungu v Pensilvaniji. Ta zveza ima da človeka poznajo po narodnosti. Opažam pa zadnje čase, da mnogi naši fantje na vprašanje, kdo so, povejo samo, da so Jugoslovani. Pozabijo povedati, da so Slovenci. Najprej je treba vedno povedati, da smo Slovenci. To je potrebno, da tujci spoznajo naš narod. Je tako tudi prav, saj slovenski narod obstaja že dolga stoletja. Ime države, v kateri deines živi večina Slovencev, pa je le od konca prve svetovne vojne, t. j. od leta 1918. Mislimo, da bi bilo tudi za nas Slovence na Švedskem dobro, da bi se nekoliko bolj seznanili z zgodovino slovenskega naroda, kateremu pripadamo. V tem pogledu bi se lahko poslužili Mohorjeve družbe, pri kateri lahko naročimo razne povesti in knjige zgodb, ki so se godile na ozemlju, ki so ga Slovenci v davnini naselili. Še nekaj o rudarjih! V rudniku Bijuv je sedaj zaposlenih tudi nekaj Slovencev. So pa izgledi, da jih bo sčasoma še več. Pri delu v rudniku sta se doslej poškodovala le dva, Toni D. in Jože K. No, hvala Bogu, sedaj sta zopet oba zdrava. Priporočajmo se vsi naši rudarski zašoitnici sv. Barbari, za njeno varstvo pri delu. Ta mesec je njen god. — J. V ITALIJI Rim. — V nedeljo, 28. okt., smo tukajšnji Slovenci proslavili Slomškov dan. Ob tej priložnosti nam je maševal sam mariborski škof dr. Držečnik, ki je sedaj tu na vesoljnem cerkvenem zboru. V svojem govoru je kot naslednik Slomška na štkofijski stolici v Mariboru pozval navzoče, naj molimo, da bi bil ta veliki mož kmalu proglašen za blaženega. Zatekajmo se k škofu Slomšku za pomoč v svojih težavah! Tudi denarna sredstva je treba zbirati za stroške te ve- like zadeve. Priporočal je tudi, naj prosimo škofa Slomška, da izprosi zdravje nadškofu dr. Vovku, ki leži v Rimu močno bolan. Po maši nam je v dvorani govoril prelat dr. Pogačnik, generalni vikar ljubljanske nadškofije. Priporočal je molitev za to, da bi Bog dal Sloveniji novih duhovnikov. Nato so bile zanimive skioptične slike iz življenja Slomška. Pri prireditvi tudi ni manjkalo petja in plemenite družabnosti. Z uscU wtcw Združene države (USA). — „Kranjsko-slovenska katoliška Jednota“, velika zavarovalna družba rojakov v Sev. Ameriki, je imela letos 25. konvencijo (občni zbor) v Harrisburgu v Pensilvaniji. Ta zveza ima svoj sedež v Illinoisu in ima 45.800 članov. Kanada. — Naši mali iz Toronta, ki so uspešno uprizorili igro „Zvezdica Zaspanka“, so šli igro ponovit v Cleveland in tamkajšnjim rojakom naredili s tem veliko veselja. Avstralija. — V Sydneyu se je ponesrečil z motorjem 26-letni Rudi Belak s Kapelskega vrha pri Radencih. Zapušča milado ženo-vdovo. — „Avstralski Avseniki“ pravijo v Avstraliji kvintetu „Bled“, ki nastopa s svojo glasbo v Melbournu. fQß jaki piše jo „V Nemčiji lahko dobimo tudi plošče Avsenikovega kvinteta. Veseli smo te poskočne slovenske godbe. Čudno se mi zdi le to, da duet, ki poje ob spremljavi, poje nemško. Ali ni nekam smešno da dva Slovenca pojeta: „O du alte Heimat“ in „Auf dem Leiterwagen“? V izgovarjavi se sicer vidi, da pevca nista nemškega rodu, a kljub temu dobijo Nemci, ki te plošče poslušajo, vtis, da so Slovenci pravzaprav slovenizirani Germani in da v Sloveniji pač vse govori in poje nemško! Nemci vedno govorijo le o „Oberkrainer Quintet“. če rečeš, da tam živijo Slovenci, se ti pa čudijo.“ T. C., Köln ) I.eto se bliža koncu. Že je tu advent, čas, ko ima gospodinja polne roke dela. Čaika jo temeljito čiščenje stanovanja, ki se mora za praznike kar bleščati od snage. Že premišljujete, kaj in kako s peko in kuho, da ko vsak sladokusec prišel na svoj račun. Vsak ima za božične praznike svoje skrite želje, ki bi mu jih rade izpolnile. V denar-»lei pa je vsak dan hujša suša. O, to kar brenči v glavi, o, to je hitenja in tekanja! Danes pa vas še jaz pustim na cedilu in vam ne priskočim na pomoč niti z recepti, pa tudi s praktičnimi nasveti ne! Pač pa vas v tem vašem beganju in naglici opozorim na drugo stvar adventa, na tisto čudo-_ vito, skrivnosti polno pričakovanje, ki je z adventom tako tesno povezano. V resnici advent ni čas bogatih in zapeljivih izložb, smrekovih vencev in pisanih električnih luči. Ne. ravno nasprotno od vsega tega! To je čas, ko v pričakovanju zastaja dih, ko polni naše duše sladki mir in zavest, da se bo kmalu kmalu ob jaslicah zasvetila drobna lučka, zasvetila tudi v naših dušah. Ve, skrbne gospodinje in vzorne mamice, ta mir in to sladkost prenesite v svoje družine! Dobro vem, kako se otroški noski lepijo na izložbena okna in želje rastejo in rastejo. Ve pa se spomnite na čase vašega otroštva. Kakšna sreča brez razkošnih izložb, ko smo iz skritih kotov poiskali jaslice in v mislih postavljali in prestavljali ovčke pa imeli že zapomnjene kraje, kjer je ra-stel najmehkejši mah. Tisti časi niso minili, moji otroci jih vsako leto znova doživljajo in vem. da bodo spomini nanje na j lepši v njihovem življenju. Z možem v adventu vsak večer posvetiva samo družini. Otroci so srečni in midva umirjena kut že dolgo ne. Seveda, mami je treba tudi nekoliko pomagali, da je kuhinja hitro v redu. Potem pa prižgemo na mizi svečko in zapojemo božično pesem. Namenoma izbercva eno prav starih, tistih, ki so tako sladko donele z naših korov, tisto, pri kateri so pomagali tudi šibki glasovi starih ženic in razmajani basi vaških očancev. Večer za večerom vadimo domače božične pesmi, prav na koncu pride na vrsto „Sveta noč . . .“ Takrat smo res v adventu in eden od otrok, po vrsti vsak večer drug, upihne svečko. Pa ne mislite, da so ti večeri otožni! Polni so radosti in tudi smeha, ko obujamo stare spomine, kako smo mi pripravljali ja- Blagoslovljen Božič vam želijo vaši izse ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Koad 62, London S. W. !>., England (Tel. RELiance 6655, izg. Kiläjcns). BELGIJA: Vinko Žakelj, me des Anglais 33, Liege, Bclgique (Tel. 01/233910). - Kazimir Ga-lierc, Grand’ ruc 211, Gharleroi, Belgique (Tel. 07/328435). FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 nie Saint Fargeau, Paris 20 (Tel. MENilmontant 80.68), Jože Flis in Ciril Lavrič, oba: 7 me Gu-tenberg, Paris 15 (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 me Claude Debussy, Lićvin, Pas-de-Calais, France. — Anton Dcjak, 33 me dc la Vic-toire, Aumetz, Moselle, France. — Msgr. Stanko Grims, 24 me N. Colson, Merlebach, Mo-sclle, France. — P. Jakob Vučina, 11 Montče Claire-Virenque, Nice (A. M.), France. Ijenski duhovniki: NEMČIJA: Ciril Turk iti Ivan Ifko, oba: (42) Oberhausen-Sterk-radc, MathildenstralJe 18, West. Deutschland (Telefon 626-76). — Dr. Franc Felc, Heusteigstraßc 49/11, Stuttgart - S., W. Deutschland (Tel. 70.79.70). - Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oha: Zieblandstr. 32/II Rgb., München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Lutk, Belgic. slice in nabirali mah, kako smo čakali sveti večer pa kako smo ga preživeli; kako smo šli k polnočnici, včasih v globokem snegu in so se ž vseh poti utrinjale lučke proti cerkvi. Tudi otroci pripovedujejo o preživelih božičnih večerih, najstarejši mora mlajšim povedati svetopisemsko zgodbo Kristusovega rojstva. Pri tem pregledujemo jaslice. Treba je obrisati prah, popraviti ovčki polomljeno nožiioo, prebarvati pastirčkov klobuk. Pred leti so otroci pod očkovim vodstvom iz škatle za čevlje z lepilom in lubjem izdelali prelep hlevček, katerega se še danes veselijo. Tako se ves svet s svojim nemirom in s svojimi zapeljivostmi odmakne daleč proč od našega družinskega kroga, iz naših misli. Okrog prižgane svečke zatonejo naše skrbi in nemiri, spomini na minule dni zidajo trden most med' nami in domovino, most, po katerem popeljemo tja misli in srca naših otrok. In to je pač najlepša priprava za praznik rojstva Ljubezni ih Miru. Da bi ga v ljubezni in miru dočakali in preživeli, vam želim iz srca. — Majda. U Q, ANKE POSETNICA VOJKO VLADA Kaj je ta mož po poklicu? DOPOLNJEVALKA ---VA se oglaša ponoči, — — DA druga oseba za „znanost”, ---AV brat očaka Jakoba, — — SA reka v Banatu, ■— — PE gorovje v Evropi, ---DA je drug izraz za „siromaštvo”, ---ČE vas ob Soči, — — SV je zjutraj na travi, ---NE je drugo ime za „Albin”, — — EK pomanjševalnica izraza „ata”, ---K A tlel telesa, — — GE so v morju. Dopolni besede in poišči odgovarjajoče črke namesto črt. Prve črke od zgoraj navzdol ti povedo, koga rudarji posebno častijo. NAPIS Zadnji dan šole pred Božičem so se hotel otroci v šoli pokazati učene in so napisali na šolsko tablo napis: Čl ZOB NEJI,VOI.SOCAI.il! Kaj pomeni ta 'napis? NAŠA LUČ je namenjena Slovencem po zapadni Evropi 11. letnik 1962 • Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta). Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. * Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. * List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu. Uredništvo in uprava imata NASLOV: „Naša luč”, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria. * Če list naročiš pri upravi, STANE na leto 28 šil. ali protivrednost: 60 bfr, 6 NF, 4,50 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 8 norv. kron, 6 švedskih kron, 9 danskih kron, 1.50 dolarja. * P r i n t e d in Austria