Prometna varnost v letu 1980
Manj žrtev kot pred desetimi leti
Ob koncu lanskega lcta je bilo število smrtnih žrtev najmanjše v zadnjih desetih Jetih in dosegli smo tudi najnižjo črno sta-tistiko minulcga desetletja v Sloveniji. Ce izrazimo to v številkah:
—  v letu 1971 je bilo 644 smrtnih žrtev
—  v letu 1980 pa le 552 (ta podatek še ni uraden).
To je vsekakor razveseljivo, zlasti če pri-merjatno število žrtev na cestah v Sloveniji z rekordnim številom 735 Ijudi. Da je bila prometna varnost boljša, je vplivalo več vzrokov, od katerih bi navedcl samo naj-pomembnejše:
— -   energetska   kriza   je   vsakega   voznika posebej    prizadela,   saj    je   bencin   občutno dražji in lahko podražitve še pričakujemo,
—   verjetno   smo   ob   nastopu   energetske krize  in  podražitve  pričeli  bolj   pametno  in tudi   previdneje   voziti,   kar   je   prineslo   več varnosti na cestah,
—  k boljši prometni varnosti je prispevala tudi   kvalitetnejša   prometna   vzgoja;   tako   v avto   šolah,    kjer   poučujejo    nove    vozn^e, kjer   z   večjo   prizadevnostjo   dosegajo   vecji čut   odgovornosti   in   etike   voznikov   v   pro-metu, kakor tudi v šolah in vzgojnovarstve-nih ustanovah. kjer že dosegajo vidne uspe-he,
—   prizadevanje   prometnih   organov   pri kontroli prometa in preventivni ukrepi, ki ob večji   požrtvovalnosti   in   eneTgičnosti   zahte-vajo spoštovanje cestno-prometnih predpisov,
—   del  zmanjšanja   števila   žrtev   gre   za-gotovo  na  račun omejitev  vožnje par-nepar, ko približno 75 dni (20 °/o) letno nismo smeli voziti,   kar  je  pripomoglo,   da   smo  prevozili precej kilometrov manj, kot bi jih sicer,
•— javna občila — radio, TV in časopisi so pogosto opozarjali na nevarnosti, ki pre-tijo udeležencem v prometu v posameznih časovnih obdobjih in slabih vremenskih raz-merah.
Kakšna pa je bila prometna varnost v sa-mi Liubljani? Po anketi, ki jo je izvedla beo-grajska Politika »Moje mesto — moja var-nost«, v kateri je sodelovalo 143 .iugoslovan-skih mest, je ljubljanski promet najvarnejši v Jugoslaviji, sSj se je lani število nesreč zmanjšalo kar za 3,2 odstotka. V ta namen so predstavniki beograjske Politike expres po-delili ljubljanski mestni skupščini zlato pla-keto.
Kljub.tako laskavi oceni pa ne bi smeli biti povsem zadovoljni, saj se v mestu še vedno zgodi veliko prometnih nesreč, največ prav v križiščih. Prometni organi so zabe-ležili tedensko 500—600 primerov vožnje v rdečo luč na semaforu, izsiljevanje prednosti
v križiščih, vožnjo voznikov pod vplivom alkohola, neprimerne hitrosti, predvsem na Celovški in tudi na Dolenjski cesti. Mnogi vozniki ne upoštevajo pri vožnji vremenskih razmer (dež, sneg, blato in prah, poledica idr.), saj je v takih razmerah vožnja bistve-no nevarnejša, možnost nesreče pa večja. Tudi slabe ceste, neredno vzdrževanje pro-metnih znakov in označb na cesti, predvsem prehodov za pešce in kolesarskih stez, ne-očiščeni pločniki od snega in ledu so vzrok mnogim nesrečam.
Prometna varnost na območju Ljubljana-Šiška tudi ni povsem zadovoljiva. V letu 1980 je bilo na območju občine Ljubljana-Šiška 581 prometnih nesreč, 13 več kot v letu 1979. Drugi podatki pa so:
—  število mrtvih — 13
—  telesno poškodovanih — 392
—   gmotna   škoda   —   1,5   stare   milijarde dinarjev'
—   sodnikom  za   prekrške  prijavljenih  — 2.222'kršiteljev                            '         «
—  vinjenih voznikov je bilo 562
—  odvzem vozniških dovoljenj — 442 voz-nikom  na  kraju  prekrška
—  mandatno  kaznovanih —  3.111  kršite-ljev  (voznikov in pešcev)
—  opozorjenih  — 6.104  kršiteljev  (vozni-kov  in  pešcev).
Kritične točke so v Stanežičah. pod mo-telom Medno in na medvoškem klancu. Ne-varni prehodi za pešce so še pri gostilni Keršič, križišče Celovška—Ruska, Celovška— Na jami, Celovška—Djakovičeva in Šišenska —Vodnikova. Čeprav so na Celovški cesti zgrajeni podhodi, pešci čestokrat prečkajo cesto izven teh podhodov (Celovška cesta — pri kinu Šiška, pri upravni stavbi VIATOR ter pri tovarni Dekorativna), kar povzroča prometne nesreče — tudi s smrtnim izidom.
Prizadevanja prometnih organov so dala dobre rezultate. Tudi osnovne in druge šole (s sodelovanjem sveta za preventivo in vzgo-jo v cestnem prometu) so intenzivno pouče-vale učence glede varne hoje in vožnje s ko-lesom ter s tem dale svoj prispevek za var-nejši  promet.
Da bi bil promet v tem in naslednjih letih še varnejši, da bi bilo vse manj smrtnih pri-merov, se bomo morali obnašati vsi udele-ženci v prometu bolj samozaščitno, skrbeti za svojo lastno varnost in varnost drugih, predvsem pa naših najmlajših. Prav v šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah pa bo treba še veliko storiti.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obč. Šiška L. Prek