i '/J } programov In Igerf^ RAČUNALNIKI M.sobS^:^ CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana KEMIČNA ČISTILNICA MICKA MELINCI 3B, tel.: 42 554 ČISTIJO IH BARVAJO USNJENE PLAŠČE IH JOPE TER VSE DRUGE IZDELKE IZ USHJA. ČISTIJO: VSA OBLAČILA IZ VDIHE, VSE VRSTE OBLEK, KRZHENA IH DRUGA OBLAČILA. Murska Sobota, 27. februarja 1997, leto XLIX, št. 9, cena 180 SIT Obisk v krajih ob meji na avstrijski strani. Bodo mladi Slovenci pozabili na svoje korenine? VREME Prevladovalo bo pretežno jasno vreme 27. februar, četrtek, Gabrijel 28. februar, petek, Roman 1. marec, sobota, Albin 2. marec, nedelja, Neža 3. marec, poned., Janja 4. marec, torek, Kazimir 5. marec, sreda, Bogoljub Če marec pride kot lev, odide kot jagnje. 'n Mn°Va Vfada 2 vsemi ugotovili, ki jih Janez žai„ imata’ danes izglasovana? Bo zdr-kazaleV^1!1 !f-ta a,ipa se bodo pred ali sleJ P°' zairet-t L »Puckizma«, ki sta ga tokrat Čanjem^ h P^Učna Hderja, eden z obra-šnjim P°mladnim in drugi svojim prej-djtibez’ pornik°m- Pomembno je, da sta svojo ^vv i/sn^ra2g^asHa tudi na internetu (glej so tn^rat uspešno opravili »he-sterhrp z- Ujmi tud' &020 Grafenauer, mini- 2 Ustnice, ki naj bi skrbel za lokalno štrovani aV° ne^ na^n bo njegovo mini-karso n k'S°.dno. vPP^alo tudi na razvoj tega, niurje N °C P^Hiki Ponosno poimenovali Po-^govem'!10^ ^“navijanja regij naj bi bila po igrani P°tesovanju za najrazličenjše Phare p med drugim tudi tako opevani b°PBkanr^’ da. brez vizije reglfe Iz tujine ne Ptedvsenu-? n^' ^esfe tudl- da se bo odpirala '^futno-, ,10’ ad bo Prlekija, torej to, kar ali druerSe spu »ikov, za katero je Mihael Petek pripravil dve »žgoči« pobudi in e Prijetno« vprašanje. Toda vse je šlo mimo dokaj hitro in rez ve j mike. Tokrat pa so največ časa porabili za sprejemanje odloka o Ovajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda m za razpravo j Posti dela občinskih organov. Po trditvah svetnika Petka se občinski avtomobil večkrat upo-rablja za druge namene, kot je to Predvideno v pravilniku (npr. Voznja na strankarski shod SDS-avNovo mesto), zato naj nadzorni odbor ugotovi smotrnost Porabe, o ugotovitvah pa naj vesti občinski svet in po potre-1 lodi Računsko sodišče. To je 1 a prva Petkova pobuda, druga s« nanaša na »Teze za razgo-r« z ministrom Pavletom Gan-nikk' jih j® priprav'1 predsed-d “činskega sveta Občine Ra-Dr JJoze Flegar, ne da bi o njih hodno razpravljali na občin- SD m svetu, zato naj bi o njih Pregovorili na naslednji seji. Po nju M. Petka teze niso napi- sane »v smislu normalnega reševanja zatečene problematike v odnosih z Radensko, ampak so brez pravnih dokazil skrajno obremenjujoče za Radensko in še en dokaz več v neznanju vodenja občinske politike«. To sta bili torej dve »žgoči« pobudi, »neprijetno« vprašanje pa se je glasilo, zakaj župan ni zadržal nezakonitega sklepa občinskega sveta o nakupu firme Gales (na izredni seji brez navzočnosti predstavnikov javnih medijev). Proti pričakovanju na vse to skoraj ni bilo odziva med drugimi člani občinskega sveta (župan je bil odsoten), a bo najbrž drugače na prihodnji seji. Nujnejša tema je bila tokrat sprejemanje odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Radenci. Na dnevnem redu so imeli šele osnutek, ki pa so ga preimovali v predlog in ga tako sprejeli po skrajšanem (enofaznem) postopku. Za sprejetje tega odloka si je še najbolj prizadeval predsednik OS Jože Flegar, ki je edini podal tudi nekaj konkretnih amandmajev. Menil je namreč, da na tem področju v svojem mandatu niso še ničesar naredili, zato je skrajni čas, da se to rešuje. Za upravljalca objektov in naprav za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda so določili podjetje EKOSS Radenci, in sicer do izvedbe postopka za izbiro koncesionarja in sklenitve pogodbe z njim (doslej je bilo to Komunalno podjetje Gor. Radgona), prvo ceno pa bo določil občinski svet in bo veljala, ko jo bodo potrdili ustrezni državni organi. Po uveljavitvi tega odloka bo potrebno v šestih mesecih priključiti na obstoječo javno kanalizacijo Objekte, ki še niso priključeni - kjer je to mogoče -, uporabniki pa bodo morali opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor. Industrijske odpadne vode bo dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ob upoštevanju zakonskih določil, če bodo to dovoljevale njene zmogljivosti, kakor tudi zmogljivosti čistilne naprave. Uporabniki bodo morali plačati pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje priključ-nino, ki bo prihodek občine. Čeprav tega odloka še nekaj let (najbrž) ne bo mogoče izvajati na območju celotne Občine Radenci, pa pomeni prvi pomemben korak k odgovornejšemu pristopu za odvajanje odpadnih in padavinskih voda in s tem tudi za večjo zaščito varovalnih območij podtalnice ter mineralnih vrelcev. JOŽE GRAJ . ----------------------------------------------------------— ■ eset let Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo rus lovne sKupnosu za vinograantsivo S°hvale tudi iz ust dr. Jožeta Sterea in Cirila Smrkolja j^sthi skupl^PU0?za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je na sla-JJt svoj61111' ljutomerskem kulturnem domu obudila spomin na tri-d-j^rza u^detovanja. Zanimivo je, da sta v Ljutomer prišla tudi '“at za to fn ^ujsto0, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc ter kan-Lii»_ kcijo v novi vladi Ciril Smrkolj. enako ali pa še več kot za vina, ki prihajajo iz tujine, saj so prepričani o njihovi kakovosti. Sam si je v času svojega ministrovanja b' nakljUA Za Proslavljanje ni *Vlna, Pesmi ° ?bran- V mestu |V°dnem k°njev<<’ kot je v župan ^etivs^ tr'de-pa"kom inio Skupaj začelo s se-°8,ovna sk T,IVnega odbora. .Jtje) je Pn°st (takrat zdr->keg"?talav letih krize jusradi Pool?10 n‘ ime*° cene vfe* ^pubij^ Vin iz d Jln so se i ,tratne Jugosla-> zače^ ati Teh ekon°msko pro-Co! SkuPščini °V Se i® na slavno-Ja >Šedn‘Spomnil dr Jože bod’ ki so uv 'SUh strokovn-bi^.^ogli nre^-1’ da sami ne dah 'Zbo)jšali Pr'Cat' države, da Eden"1?”?81' 8ospo' . ^fjajek:,. prvih korakov a Ustanovitev ko- Ob praznovanjih ponavadi ne gre brez nagrad in tudi tokrat je bilo tako. Med dobitniki zlatih plaket (podelili sojih osmitp posameznikom oziroma podjetjem) je podjetje Ljutomerčan, srebrne plakete (22 nagrajencev) so iz dežele ob Muri prejeli: Nada Bunderla - Rus in Dušan Zamuda (oba Vinogradniško gospodarstvo Kapela), Rudi Sever (Ljutomerčan) in Stanko Čurin s Koga. Med dobitniki posebnih priznanj za razvoj panoge (I0) pa je tudi upokojenec Vinogradniškega gospodarstva Kapela Anton Belak. lektivne blagovne znamke »Zaščitne znamke slovenskih vin«. Vinogradnikom in vinarjem sta čestitala tudi dr. Jože Osterc in Ciril Smrkolj. Dr. Jože Osterc je pohvalil vinogradnike in vinarje in njihovo organiziranost, ki je pripomogla tudi k temu, da je vino edini domači kmetijski pridelek, za katerega je večina Slovencev pripravljena plačati želel, da bi imeli podoben imidž mlečni izdelki in drugi kmetijski pridelki. In tako kot so bili pred 30 leti ogroženi vinogradniki, so danes ogrožene skoraj vse kmetijske panoge. Poslovna skupnost vinogradnikov in vinarjev in nasploh organiziranost v tej panogi je lahko vzor vsem drugim. Nujnost dobre stanovske organiziranosti je poudaril tudi Ciril Srn- rkolj, obenem pa obljubil, da bo država še naprej tudi finančno podpirala obnovo vinogradov. Direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Janez Vrečer je povedal, da je skupnost danes organizirana kot. gospodarska družba s 44 družbeniki. ki pokrivajo skoraj 90 % slovenskega javnega trženja vina. V skupnost so vključeni tako zasebni proizvajaci, zadružniki, podjetja, strokovne in izobraževalne inštitucije ter posamezniki. In še tale zanimiv podatek: od uvedbe Zaščitne znamke slovenskih vin je bilo napolnjenih 370 milijonov steklenic s to blagovno znamko. V poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije se zavedajo, da jih čaka tudi v prihodnje veliko nalog. Na slavnostni skupščini so opozorili, da že nekoliko zamujamo pri tretji organizirani obnovi slovenskih vinogradov, tudi pri sprejemanju zakonodaje bi morali pohiteti, predvsem pri sprejemu zakona o vinu ter zakona o semenu in sadikah, sprejeti bi morali vinogradniški kataster in še kaj. Silva E6ry Z vprašanjem za Ljutomer Novomeška Krka se je ta mesec - ne po naključju, saj so njene delnice uvrščene na zunajborzni trg OTC, pripravljajo pa se tudi na uvrstitev v kotacijo A -prek medijev javnosti predstavila kot zelo uspešna družba. Skupaj z družbo Krka Zdravilišča je prodaja lani dosegla 314 milijonov dolarjev, kar je za 20 milijonov dolarjev več kot leto prej. Tri četrtine svojih izdelkov so prodali na tujem, predvsem na trgih Ruske federacije, Hrvaške, Poljske, Češke in Slovaške. Glavni prodajni proizvod so gotova zdravila, ki predstavljajo dve tretjini prodaje, zelena zdravila, katerih prodaja se je najbolj povečala, imajo 14-odstotni prodajni delež, veterinarski proizvodi in zdraviliške storitve predstavljajo vsak po 7 odstotkov ter kozmetika 5 odstotkov prodaje. * V Krki pravijo, da jim ustrezno mesto med proizvajalci zdravil doma in na tujem zagotavlja intenzivno vlaganje v razvojno in raziskovalno dejavnost, marketing in proizvodnjo. V lanskem letuje Krka za nabavo opreme in investicije namenila 50 milijonov dolarjev. Glavna naložba je bila razširitev in rekonstrukcija obrata kemijske sinteze, v katerem Krka pridobiva surovine, ki so osnova za izdelavo nekaterih gotovih zdravil.Toda v lanskih naložbah Krke v posodobitev in povečanje proizvodnje ljutomerskega obrata ni bilo, čeprav je slednje pred dvema letoma napovedoval takrat še direktor ljutomerskega obrata Anton Kapun. Tudi v našem tedniku smo pred letoma zapisali, da gredo pastile ter vitaminski in mineralni napitki, ki jih izdelujejo v Ljutomeru, dobro v prodajo, predvsem na vzhodnih tržiščih, in po besedah takratnega sogovornika bi jih lahko prodali dvakrat toliko, kot so jih proizvedli. Zato so v Krki načrtovali posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti v Ljutomeru za 100 odstotkov. Naložba naj bi stala 18 milijonov mark, proizvodnjo pa bi povečali z dveh milijonov pakiranj na štiri milijone. Toda slednje širitve proizvodnje v Ljutomeru doslej niso izpeljali. Direktorica sektorja za proizvodnjo zdravil Krka, v katerega spada tudi obrat v Ljutomeru, mag. Alojzija Roženberger je pojasnila: »Precenili smo trg in se zato odločili, da bi z obnovo obrata, ki seje že začela, proizvodne zmogljivosti povečali za 50 odstotkov. To je trenutno dovolj za zadostitev potreb trgov.« V Krki so se torej odločili, da bodo v Ljutomeru obnovili proizvodne prostore in postavili nove proizvodne linije za pripravo in pakiranje izdelkov to poletje, torej v juniju in juliju, ko je za proizvode, ki jih pripravljajo v Ljutomeru, bolj »mrtva« sezona. Naložba jih bo stala 10 milijonov mark, strojna oprema pa je seveda že vsa tudi naročena. In kaj pomeni to za delovna mesta? Novih zaposlitev oziroma delovnih mest ne bo, tako kot niso bila predvidena v prvem predlogu posodobitve. Vendar tudi odpuščali ne bodo, je v telefonskem pogovoru povedala Alojzija Roženberger. MH Delegacija avstrijske vojske, ki jo je vodil poveljnik poveljstva deželne obrambe, imenovane Štajerski divizioner, gospod Arno Manner, je med dvodnevnim obiskom v Sloveniji v sredo obiskala tudi vojašnico Slovenske vojske v Murski Soboti. Tam so gostom predstavili enote, vojašnico, trenažni kabinet in protioklepne raketne sisteme. Poveljnik Arno Manner (na fotografiji je šesti - gledano od leve proti desni) je povedal, da so stiki med obmejnimi enotami dogovorjeni med Slovenijo in Avstrijo, njihov cilj pa je izmenjava izkušenj pri usposabljanju vojakov in vzpostavljanju zaupnosti med armadama. Pohvalil je tudi izurjenost naših enot in njihovo dobro opremljenost.Š. S., foto: J. Z. odv2e terjatve na ^^Pkv^jue maseVm 8od*a®u je k'1 13. januarja narok za glavno razdela bi|0 sp ^eltinke. Vseh prijavljenih terjatev v stečajnem po-^aiJ . aha stju, j°n°v tolarjev, priznali sojih 357 milijonov, celot- Za stroš^113 masa Pa je znašala 190 milijonov. Slednjo so "Ute 75? Ustim z 6 P0stopka, plačilo hipotekarnim in ločitvenim up-m '' n,'lim>.J,C^CrvacijamL to je bilo skupno za razdelitev med up-k J tolarjev. Or8aniz bil Sekretar °b-^teiJ^ščen daZSSS Janez torjateidr' Stefani - Stecajni up-b° HatVs°razn ScaP upniških % Lna račUn !!^Ve račune, ^v^nikj "Jlhove8a prav- Po-ha. si Ski»I ste -Tuttom Šipo-(XSc'la nai Je Zljubil, da n na tekoče ^de^bij ^sredno. Kl->%1 ecajni Upravi. %oLCe"ih ()J na žiroračun s Poz-J ’ daje to edini zakoniti način izplačila, torej izplačilo pravnemu zastopniku v stečajnem postopku. Zakonitost da, vendar takšna, ki je po meri odvetnikom. Po sklepu stečajnega senata je bil v glavni razdelitvi stečajne mase Bel-tinke vsak delavec, tako kot drugi upniki, upravičen do 15,40-odstot-nega izplačila priznane terjatve (od slednje so bili plačani prispevki in akontacija dohodnine), povečane za obresti in priznane stroške odvetniških storitev. Priznani stroški odvetniških storitev niso neposredni stroški delavcev, saj ti, kar jim je priznano, tudi dobijo. Stroški odvetniških storitev torej bremenijo stečajno maso. Torej, če bj bil ves znesek (delež priznane terjatve in priznani odvetniški stroški) nakazan na račun delavca, bi slednji odvetniku moral plačati od stečajnega senata priznane odvetniške stroške. Bi mu jih ali pa tudi ne. Zato je odvetnikom laže, da si svoje plačilo vzamejo sami in potem vabijo upnike, da se oglasijo v njihovi pisarni, da jim denar izplačajo na roko. Odvetnik bi si tudi to izplačilo prek svojega računa lahko obračunal kot svojo storitev, vredno dvajset točk (po odvetniški tarifi) ali po sedanji vrednosti točke okoli 1600 tolarjev. Slednjega si odvetnik, ki je v stečajnem postopku Beltinke zastopal večino delavcev, ni zaračunal. Tudi eden od drugih odvetnikov ne, je pa na vprašanje upnika, koliko mu je dolžan za njegovo delo, odgovoril: »Kolikor pač.« V žep mu je zdrknilo 5 tisoč tolarjev, za ta bankovec pa mu tako ni bilo treba izdati računa. MH REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE Ministrstvo za promet in zveze obvešča, da se je preselilo v nove prostore na Langusovi 4 v Ljubljani. Hkrati sporočamo telefonske številke HC 061 1 78 8000 TAJNIŠTVO MINISTRA 061 178 8282 PRAVNA SLUŽBA ZA STIKE Z JAVNOSTJO 061 178 8284 PRAVNA SLUŽBA 061 178 8233 SEKTOR ZA PROMETNO POLITIKO - * IN MEDNARODNE ODNOSE 061 178 8272 SEKTOR ZA CESTE 061 178 8217 SEKTOR ZA ŽELEZNICE, POMORSTVO IN ZRAČNI PROMET 061 178 8208 061 178 8209 SEKTOR ZA POŠTO IN TELEKOMUNIKACIJE 061 178 8222 4 vestnik, 27. februar 19^ Dokumenti zmede iz "Dosjeja Elrad" Aktualno iz Elrada Elektronike Plača v ponedeljek V Elradu Elektroniki je še vedno zaposlenih 170 delavcev, ki čakajo na rezultate revizije in odločitev stečajnega senata V Elradu Elektroniki, ki je po stečaju Elrada 1993. leta kot »očiščena« firma prevzela dejavnosti nekoč uveljavljenega in cenjenega podjetja v elektronski dejavnosti, je resda zaposlenih še 170 ljudi. Toda le redki vedo, za koga delajo in kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Trenutno je res najbolj pomembno, da so v ponedeljek, 24. februarja, končno le Mnogi menijo, da če bi predsednik skupščine Elrada Elektronike res želel rešiti problem dvoličnega ravnanja novih podjetnikov znotraj Elrada, ki si »sposojajo« delavce za opravljanje svojega dela, ne želijo pa jih zaposliti, bi lahko rešil ta problem s sklepom skupščine o tehnološkem presežku delavcev -kar tudi objektivno so, saj če lahko delajo za Inglar, Elrad International in Elti, pomeni, da znotraj svojega podjetja nimajo dovolj dela. Če bi bili tehnološki presežek, bi imeli pravico dobivati redno plačilo še šest mesecev, nato pa bi bili na Zavo-dif za zaposlovanje deležni vseh pravic iz minulega dela. Če bi jih podjetja res potrebovala, bi jih potem tudi zaposlila, kajti ti delavci so specializirani za elektroniko. Stečaj je za delavce precej slabša - pravzaprav najslabša - varianta in najboljša za stečajnika: delavci ne bremenijo več podjetja, ampak Zavod za zaposlovanje. prejeli januarsko plačo (90 odstotkov), kako bo v prihodnje, pa je odvisno od zaključnih rezultatov in revizijskega poročila Abecede s Ptuja. Sedanji vršilec dolžnosti direktorja Branko Šeruga (funkcijo je prevzel 6. februarja), ki je nasledil Ivana Maroviča, je optimističen. Meni, da je najpomembnejše, da se je ves čas nadaljevala proizvodnja, torej da niso povsem izginili s trga, kar je v resnici največja zasluga sedanjega podjetja in zaposlenih v Elradu Elektroniki. Tudi probleme z dobavitelji plina, elektrike in podobnega so uspešno rešili, saj so s pomočjo zunanjega podjetja naredili primerno razdelitev stroškov med vse porabnike. »Če so te nove firme kupile opremo, so jo z namenom, da bodo nadaljevale s proizvodnjo, in ne zato, da bi jo gledali. Določene stvari so bile resda zamišljene po svoje, po raznih scenarijih, križalo, se je precej interesov,«'^ povedal Branko Šeruga v začetku tega tedna. Vse se še dela v prostorih Elrada, le Gyer-gyek je »odnesel« en izdelek iz firme in ga bo izdeloval s svojimi delavci. Elti bo prevzel kabelski program in okrog 13 delavcev, ki že sedaj delajo za Elti. Delavci Elrada Elektronike delajo tudi za Inglar in Elrad International. Okrog 30 zaposlenih še dela el ektroniko za »matično« podjetje Elrad Eletroniko; v okviru tega podjetja je ostal le proizvodni program splošne porabe (vtičnice, CAVT, filtri, ojačevalniki). Delavci torej vlečejo voz naprej, kako daleč ga bodo lahko vlekli, pa bo znano v dobrem mesecu dni, ko se bodo odgovorni odločili o pravilnosti prisilne poravnave izpred nekaj let ter o trdnosti finančnega poslovanja. Če osvežimo spomin: stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap Elrada, d. d., v stečaju, ki je tudi predsednik Skupščine Elrada Elektronike, je prepričan, da je podjetje zrelo za stečaj, prejšnje vodstvo se je na sklep skupščine pritožilo, zato je sodišče odobrilo revizijo. Tudi poskus, da bi stečaj predlagali delavci, ni uspel. BERNARDA B. PEČEK Kraja, predaja ali past? Eden redkih delavcev iz proizvodnje sije upal na glas povedati in zapisati svoje dvome o početju znotraj prostorov nekdanjega Elrada Nedorečenost in protislovja pravnih podlag v zvezi s predvideno izvedbo primopredaje proizvodnje, ki je potekala v okviru proizvodnje enote (PE) Antene in PE Elektronika (program Siemens-Bosch in Metabo), firmam Inglar, d. o. o., in Elrad International, d. o. o. je naslov pisanja, ki ga je napisal vodaja proizvodnje Karel Svetec in naslovil na predsednika Skupščine Elrada Elektronike g. Štefana Ščapa G. Svetec kot vodja proizvodnje je prepričan, da zahtevata direktorja »gostujočih« podjetij od njega nekaj, za kar nimata pristojnosti oziroma on sam kot vodja proizvodnje o tem ne more odločati, rezen če to ni nastavljena »past«. Za izvedbo primopredaje zahteva pisna navodila, saj ne želi, da bi bil le on sam osebno odgovoren za morebitno kaznivo dejanje, kajti firma Elrad Elektronika je še živeča firma (ni v stečaju). Prvi večji problem je po njegovem primopredaja proizvodnje do- Zapisnik s 3. seje Skupščine Elrada Elektronike 21.7.1994, na kateri so bili člani Štefan Ščap, Silva Bukovšek, Jože Vinčec, Brigita Berič in Stanko Repič; poleg članov so bili navzoči tudi v. d. direktorja Gabrovec, Sagaj, Gomboši, Pintarič in Petek. Na tej seji je stečajni upravitelj obljubil, da bo poravna) stroške selitve. sedanje PE Antene podjetju Inglar. Podjetje Inglar je od stečajne firme Elrad, d, d., v stečaju kupilo proizvodno opremo za sestavo strešnih sobnih TV- in RA-anten. S februarjem 1997 je nameravala od Elrada Elektronike prevzeti celotni proizvodni program PE Anten in začeti z redno G. Marovič je nato podpisal (na čigavo direktivo?), da g. Stržišar stornira račun z dne 10. 12. 96. Koliko »popravkov« je bilo narejenih pred zaključnim računom? porizvodnjo v vseh proizvodnih obratih. Dosedanje izdelke Elrada Elektronike bo firma Inglar (verjetno?) plasirala na tržišče pod svojo blagovno znamko. Manjkajoči del opreme za to proizvodnjo je dobila v najem od stečajnega upravitelja, kar je razvidno iz zapisnika skupščine z dne 11. 12. 1996. Manjkajoče prostore, ki pa spadajo v ustanovitveni delež Elrada Elektronike, želi Inglar dobiti v najem od te firme. Prav tako Inglar želi, da zaradi kontinuitete nadaljevanja proizvodnje delavce iz Elrada Elektronike za določen čas prerazporedijo v njihovo firmo. Osnova takšne »primopredaje« je Pogodba o najemu proizvodnih prostorov in know-howa z dne 29. 1. 1996 (za EE jo je podpisal prejšnji v. d. Ivan Marovič). Prav tako želi Inglar odkupiti ves material in polizdelke, vendar ni znano, po kakšni ceni. G. Svetec dvomi, da takšna pogodba zadostuje za predajo dokumentov in know-howa; po 12. členu o zaposlitvi z dne 18. 12. '96 bi to pomenilo, da je g. Svetec »predal poslovno skrivnost drugi firmi«, za kar ga lahko kaznujejo s prenehanjem delovnega razmerja in plačilom kazni 5 povprečnih plač. Pri know-howu gre namreč za sistem tehničnih in drugih znanj, ki so potrebna za proizvodnjo enega ali več izdelkov, obsegajo pa po navadi: konstrukcijske in sestavne risbe izdelkov, tehnološke in kontrolne postopke, risbe in načrte orodij, priprav, postrojenj, podatke o dobaviteljih, nabaw ■ in prevzemne pogoje, sodeči vanje delavcev nosilcev M0’ howa, uporabo Jalagov11-znamke, podatke o kupcih. dajnih pogojih, cenah. razvidno, da se daje v najem ® know-how, kar bi morali ure® posebno pogodbo o prodaji eskluzivnem koriščenju Prav tako pa Svetec meni," to resda last stečajne Rj (nekdanjega Elrada), ven^ bil brez dosedanjega dela™ Elektronike ta know-hown* raben za takojšnjo uporab0' ške za ažuriranje sistema^ in dokumentacije pa ima t Elektronika. tudi določbami Nejasna je___________ godbi o prerazporejanj0 st' vcev, predvsem niso d°l°c J stroški takšnega prerazp0^* glede na to. da je Elrad E!« J nika še živiča firma, jet0 M kaznivo dejanje zoper g05!” I StV0- .. J Prav tako ni razumljiv0'. lahko podjetje EE opushh izvodni program PE Ante^ di kupce »dajejo« drugi । delavci opuščenega pr°Sra^ bi še naprej ostali zaposleni r Elrad Elektronika. Kaj delavci počeli v tej firmi, cvr-do prekinitve pogodbe p°4 .t nu? Kaj, če bodo potreba3 dja in delovna sredstva v r° dni ponovno prodana? Ker g. Svetec ni želel of primopredaje proizvodne?3^ grama samo na ustno*3 (zahteva pisni nalog), da direktor Inglarja očital' vira pogodbeno sklenjen0 P I predajo. Speiciftčna problem3 mopredaje pa je po fOj^ Svetca povezana tudi s nimi programi SiemenS’ Metabo, ki jih želi PreV International. PravzaP Ji' dijo, da so v Elradu E že prej opravljalite pr|Ugif programe po njihovi za njihove potrebe. »Stečajni upravitelj ravna na način, ki vzbuja dvom o njegovi strokovnosti, nepristranosti ter poštenosti« Okrožno sodišče Murska Sobota je od upnika SKB-banke, d.d., v drugi polovici marca 1996 prejelo pritožbo zoper sklep stečajnega senata, s katerim je bila zavrnjena upnikova zahteva za odstavitev stečajnega upravitelja dr. Štefana Ščapa v primeru vodenja stečaja družbe Elrad, d. d. Zastopnik upnika je navedeni sklep spodbijal iz vseh pritožbenih razlogov ter ponovno redlagal njegovo razveljavitev. Ga merilom za postavitev stečajnega upravitelja iz 78. člena ZPPSL, po katerih je stečajni upravitelj lahko tisti, ki je «... strokovno usposobljen in v katerega pristranost in nepoštenost ni mogoče dvomiti.« Predsednik senata, ki s sklepi pokriva opisano postopanje, nujno ni nepristran.« (Iz pritožbe, 1.4.) Med drugimi navedbami in so zapisane tudi naslednje trditve in ugotovitve: »Z nezakonitim in nestrokovnim postopanjem stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata je nastalo privilegiranje upnikov, ki so bili poplačani iz sredstev, ki v celoti gredo ločitvenemu upniku, in to celo v večjem znesku, kot bi jim sicer prioritetno šel iz stečajne mase, ali pa so bili poplačani celo prioritetni upniki drugih stečajnih dolžnikov, to je hčeram Elrada, d. d., ki imajo istega stečajnega upravitelja. Če si je slednji v breme ločitvenega upnika Elrad, d. d., v stečaju izplačal nagrade v drugih stečajnih postopkih, kot to sam navede v dopisu z dne 19.12.1995, ni nemogoče, daje tako poplačal prioritetne terjatve v teh stečajnih postopkih (Elrad Antena, Profesionala, Orodja, Kabli). Stečajni upravitelj in predsednik senata sta s tem dejansko povsem izničila položaj ločitvenega upnika, ki seje iz vrednosti kupnine upravičen v celoti poplačati pred drugimi stečajnimi Predsedrik skups&ne je ugotovi, de so ne sej prisotni 3 dara Skupščine in skupina veljkvnosklepe V raz prevoj* 6 J Oan zapisnik Na zapisnik ni bilo pnpomb m jo bil soglasno sprejo Odrzovv Zrih! T. Glede pismenega odgovora člana skuptčino Utok T. je predsednik skuptč nasiednj odgovor ------------------ • Za najem prostem in opreme cesta/ajo najemne pogodbe n cbigigete cca 20 Stoiki investKijskagavzdrtevanja so bodo odšteli od najemnino. rnjarou -n/carja so znane oacuSčme ten karam je si vibčar dan na hote ien,em mčsr ni M na zeznemu strojev « bi m rabila žired žiaktrorea dao.) •njena vrednost ustanovnega dclkaje 255 mic SIT •Jovanje seje pričeto 01 02. 1994 močenje jo 93.56X391.5» SIT in so v taki vdini tud vod v bilanci stanja EL ktronika do.o kot neopredmetena dolgoročna sredstva > bo podjetje kupil bo lastnik inja točka pa je stvar steče, nega postopka oM du je Gcmboii V povedeta ca so omocen pedstki za mesec mer ki po jh ne oj razčia-da ker so tako zajeti v pclletnh računani. V nadaljevanju > predata-čno podatke iz bianca stanja na dan 3006 1995 Obe triami sta sestavne Tka V bilanci stanja bo potrebna sprememba pri nocprodmeter.ri dogovori viti gledo na premoženje podolja E/rad Elektronka do o Bilance ni I dovana na APP, jo pa dokončna travo seje vključi v.d direktor Gabrovec S In poudaril da so v pedatkm zajeti t i za najemno za teto 1994 v vibni 15 mio SIT in pa cOracunane so tud toča ■ v rJn 19 mo SIT Če upoštevamo cee je posloven^ početja na 0. Po: dec prodaje pri programu anten in devočane letava nastajajo pn uvajanju no Tudi zapisnik Skupščine Elrada Elektronike, d. o. o., z dne 6. 9. 1995 je podpisal dr. Štefan Ščap upniki, tudi pred prioritetnimi upniki po 2. odst. 160 člena ZPPSL. Takšno pravno razlago je SKB-banka, d. d., v tem stečajnem postopku podala s številnimi vlogami že v začetku leta 1995, vendar v tem stečajnem postopku ni bilo upoštevano (čeprav je pravno pravilno), ker ni bilo skladno z interesi stečajnega upravitelja in stečajnega senata.« ( Iz pritožbe, I. 2.) Stečajni upravitelj in predsednik senata premoženja stečajnega dolžnika prodajata pod roko Glede prodajanja premoženja stečajnega dolžnika Elrad, d. d., upnica SKB-banka, d. d., prek svojega pooblaščenega odvetnika ugotavlja in trdi: »Stečajni upravitelj pri prodajah oziroma objavah ne sledi zemljiškoknjižnim podatkom glede nepremičnin, pač pa oblikuje z vidika zemljiške knjige nepreverljive sklope premoženja. Iz tega razloga stečajni senat sploh ne ve, na kateri pare. št. je mogoč izbris zastavne pravice, ker naj bi bila kupnina v celoti plačana za to pare, št.: predsednik senata je zato v sklepu St 50/93 -399 z dne 15. 12. 1995 pod tč. 8 izreka stečajnemu upravitekju tudi naložil, naj pripravi opis nepremičnin z njihovimi izmerami, ki še niso bile podane. Ker pri nobeni prodaji ni podana identiteta predmeta glede na zemljiško knjigo (primerjati je - AUFNAHHE OER GESCHAETSTAT1GKEIT Ab 1.November wollen wir den Fertigungsbetr INTERNATIONAL offiziel1 aufnehmen. Die best werden von ELGO auf ELRAD ubertragen. ELRAC tritt ebenfalls in dle existierenden Auftrž ein und Ubernimmt die Vorfinanzierung. - PERSONAL Bitte haben Sie VerstSndnis wenn wir Mitart nehmen noch nicht namentiich nennen. Kontir gung ist garantiert und ich kann Ihnen vers bisiang von Ihnen beanstandete fachliche Kc Entwicklungsbereich vor Ort unter Beweis st werde die Anlaufphase persdnlich so lange c Ort begleiten und meine Erfahrung konsequer die zukUnftlge Mannschaft ubertragen. Bela Cerpnjak Andrej Gyergyek Branko Sagaj Rudolf Faude To je le eden od dokumentov iz bogate korespondence g. Rudolfa Faudeja z vodstvom Elrada Elektronike v letu 1996. Še septembra 1996 so sedanji lastniki Elrada International verjeli, da bosta tudi Sagaj in Gyergyek soustanovitelja nove družbe, ki bi kupila opremo in nadaljevala z delom. potrebno le zemljiškoknjižne podatke s pogodbenimi določili, npr. pogodbo s kupcem Projekt -Invest, d. o. o., kjer je predmet »delno pare. št. 384 in 380/1«) ni mogoč noben izbris zastavne pravice. In ker pri nobeni prodaji ni navedeno, kolikšen je ta »del« v naravi oziroma izmeri, senat sploh ne more oceniti, po kakšni vrednosti stečajni upravitelj prodaja premoženje, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Trditve senata, da dosega 40 odstotkov ocenjene vrednosti, so glede na stanje spisa in zemljiškoknjižne podatke dane na pamet z namenom zaščite stečajnega upravitelja, zlasti še, ker stečajni upravitelj in predsednik senata v nasprotju s kogent-nimi določbami ZPPSL premoženje stečajnega dolžnika praviloma prodajata pod roko tako, da objavita javno dražbo ali poziv na zbiranje ponudb, ki ne uspe, zatem pa spremenita identiteto predmeta in cene ter sklepata neposredne pogodbe, pa še v teh dodatno spreminjata prodajne pogoje, kar je v tej vlogi pojasnjeno pri kupcu Elti, d. o. o., in MIR Gornja Radgona (pri drugem celo sklenitev predpogodbe). « (Iz pritožbe III. 1.) Elrad Elektronika, d. o. o., na nobeni dejanski in pravni podlagi ni bila lastnik nepremičnin vpisanih v k. o. Mele v izmeri 3860 m2 »Da bi Elrad Elektroniki omogočila pridobitev »stvarne pravice«, sta stečajni up J predsednik senata 0 ^ij pravne podlage dolocl ' jiir Elrad Elektronika na "La nah k. o. Mele s P°vrteIn P3’ m 2 stvarno pravico, PREDMET Odvestdo o pogrešanih proizvod"11' 1 Obveltamo Vas de nas /e 0 t> ^1'^ popoldanski limoni (poslulevalec avlo k- ličf je lociran v pisarniškem proslor/u vodje T a da je g dr _$Cap to popoldne -ij prodaje zdne 20 t2 199i. za dodelavo mm 2 Na osnovi preverjanja pogrešamo delovne naloge Števila P'f svile P'11'""^-2 omakami00 40100)95. tj 128 delovnili nalogov 3 Prosim Vas. da se z dr dokumentacija v originalni veniji Cim p^l * G. Radgona 17.1 1997 ' g dtr I Verovič ,. 2 . ga I Petek 3 g P Pintarič i. g J Harčai 5 evidenca KS 4 Do kod segajo pristojnj nega upravitelja? ZaP,e ^ je ta funkcija povezan3 čil1 predsednika skupščin1' korist dela? s sklenitvijo be« dosegla, da je P^jiFj no pravico na neprcn,I^i trjevanega stvarne^3 sicer na tistih nepre^ fP niso bile prodane kaP^ j i o. o.« (D pritožbe !’■ 1 J \ i l ) t t I t t s I t I < ( t o d t t i: d ii t ti ti v t< ji ^stnik, 27. februar 1997 ^gospodarstvo Priznanja petim pomurskim gospodarstvenikom Za izjemne dosežke Podelili so jih na seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice konec prejšnjega tedna Območna obrtna zbornica Ljutomer Za pijačo poskrbljeno Nekaj »vročih« informacij nam je posredoval dolgoletni sekretar Niko Šoštarič »Na vrata obratovalnic trkajo vajenci. Ponovno uvedbo za obrt ustreznega sistema izobraževanja je nakazal nov obrtni zakon, podrobneje pa uzakonil lani sprejet zakon o poklicnem izobraževanju. Ta uvaja tako imenovalni dualni sistem izobraževanja, vzpostavlja pa tudi partnerski odnos, kajti odgovornost za izobraževanje deli med državo in delodajalce. Praktični del izobražavanja vajencev je na obrtnikih. Poudarek je torej na praktičnem delu. Letos začenjajo izobraževanje - poleg učencev v že znanih obrtnih programih - tudi pravi vajenci, in sicer v devetih poklicih,« beremo v zadnji številki Obrtnika. V območni gospodarski zbornici za Pomurje že nekaj let podeljujejo Priznanja gospodarstvenikom za izjemne gospodarske in podjetniške ®sežke. Petčlanska komisija, ki jo je imenoval upravni odbor območne Gornice, je tokrat prejela pet predlogov za podelitev priznanj, na zadnji ^1' upravnega odbora območne gospodarske zbornice pa so priznanja za m 1997 podedlili Jerneju Bojnecu, direktorju in lastniku podjetja K S Jutomer, Kolomanu Cigiitu, ki je bil do upokojitve konec lanskega leta 'rektor Območne gospodarske zbornice za Pomurje, Branku Drvariču, 'rektorju Kerne Puconci, Viljemu Kozicu, direktorju Radenske Iri srca, užetu Magyarju, direktorju Kmetijskega gospodarstva Lendava. Pogajanje Najzahtevnejšim kupcem Jernej Bojnec je po diplomi na ljubljanski strojni fakulteti leta 1964 svoje prvo delovno mesto našel v Iskri, po dveh letih na-^fjeval v Elradu in se nato leta '912 zaposlil v Radenski, najprej v Mineralni vodi in nato v Tovar-polnilne opreme, kjer je bil direktor v izgradnji in pozneje 'udi direktor do leta 1990. Ta-^rat je skupaj s še dvema druž-^uikoma v Ljutomeru ustanovil sa®ostojno podjetje ICS. To podjetje je že v letu 1991 ^°i program razširilo na pro-'zvodnjo strojev polnilne tehnike zaposlilo 20 delavcev. Po tz-s'opu dveh družabnikov je poletje odkupilo proizvodne in Poslovne prostore ter opremo, ,aoes deluje v lastnih prostorih ln zaposluje 25 delavcev. Vselej je prilagajalo potrebam trži-ca' 'zdelke iz pestrega proizvod-programa pa zdaj prodaja - uztšča Slovenije, Hrvaške, akedonije, Avstrije, Nemčije-farske, Rusije ... Glede na ' Podjetja ter na znanje m , oanje zaposlenih je podjetje ^Prilagodljivo tudi najzahte-''ojšim kupcem, kar 80 odsto- Proizvodnje pa konča prt ul'b kupcih. r^^ojetna bruto realizacija ^J^ia je že dosegla okoli 250 ta?°T'W farjev, za vse te rezul-«5^Jernej Bojnec kot la-pr; \n direktor podjetja tudi ne o eV°snje priznanje območ-®sPodarske zbornice. $rWzator Milosti Ckf^.^riom se je Koloman zaposlil v K1K ®Pravr\a ^00Peracija, kjer je do uu tazna 0(1 analitika Uta \a?'ka kmetijske zadruge-tekt0T- 'e Prevzel funkcijo di-tiguJa ^®omerkurja, ki je bil v djem’Poletni sanaciji je P°" inv Poslovati pozitivno ^rovai^’ ko'^or mu je direk-^Oolmv ^0&es'o razvojno in ^Uol P°s°dobitev in se po Vrstni'''.drstilo prav v vrh to- v Sloveniji-^dtl je diplomiral na ka- R b'\ • &0ciologljo, v letu 1987 Goljen za predsednika MGZ za Pomurje in po reorganizaciji leta 1990 ponovno imenovan za direktorja območne zbornice, to funkcijo pa je opravljal vse do upokojitve konec lanskega leta. Pod vodstvom Kolomana Ciguta je območna gospodarska zbornica veliko prispevala k razvoju Pomurja, pospeševali so gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami in obmejnimi regijami, pomurska zbornica je nosilec sodelovanja z župani-jskimi zbornicami na Madžarskem, bila je koordinator aktivnosti na področju razvoja infrastrukture (avtocestna in železniška povezava z Madžarsko), v njenem okviru pa teče tudi priprava Razvojne strategije Pomurja. Tudi po oceni Gospodarske zbornice Slovenije je območna gospodarska zbornica za Pomurje ena od boljših regijskih zbornic, zasluge za to pa ima tudi Koloman Cigiit. Uspešen prodor na tuje trge Po diplomi na ekonomski fakulteti je Branko Drvarič stalno zaposlen v Kerni v Puconcih, do leta 1990 kot vodja komercialne službe in nato kot direktor podjetja, ki se je izločilo iz Tovarne dušika Ruše in začelo samostojno pot. Kot proizvajalka kremenovih peskov je Kerna po izgubi jugoslovanskega tržišča v letu 1993 prepolovila proizvodnjo, to pa je seveda zahtevalo preusmeritev proizvodnje, ki je temeljila na razširitvi proizvodnega in prodaj- nega programa gradbenih materialov. Z ustreznim marketinškim programom se je podjetje uveljavilo na slovenskem in tujem trgu, posledica okrepljene dejavnosti na zunanjih trgih je proizvodnja za znanega francoskega kupca, po letu 1993 pa Kerna dosega samo še vzpone. V razvoj tehnologije v zadnjih treh letih vlagajo 15 odstotkov realizacije, pomembnejša od količinske proizvodnje pa je preusmeritev na cenovno višje ovrednotene gradbene izdelke. Tudi v najbolj kriznih časih, ko se je proizvodnja prepolovila, noben delavec ni izgubil zaposlitve, v letih 1994 in 1995 pa seje podjetje močno pomlajevalo in dosegalo višjo strokovno raven predvsem tehničnega kadra. Če je znašala v letu 1993 realizacija po delavcu 54.400 DEM, se je ta v letu 1996 povečala na 104.150 DEM. Danes Kerna prodaja blago v 14 držav, intenzivno prodira na nova tržišča, delež izvoza pa naj bi že kmalu dosegel 40 odstotkov realizacije. V družbi najuspešnejših Kot diplomirani kemijski tehnolog se je Viljem Kozic najprej zaposlil v lendavski Nafti, od leta 1972 pa je zaposlen v Radenski. Delal je na različnih področjih, kot kemik tehnolog in tehnični vodja takratne temeljne organizacije Mineralna voda, od oktobra 1990 pa je direktor družbe Radenska Tri srca. Kljub zahtevnim delovnim nalogam je leta 1978 tudi magistriral. Tri srca so v Radenskinem poslovnem sistemu ena od uspešnejših družb in tudi eno od najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Polnjenje mineralnih voda in brezalkoholnih pijač je osnovna dejavnost družbe, ki temelji na naravnih virih, v zadnjih letih pa v podjetju vodijo politiko intenzivnega razvoja novih brezalkoholnih pijač, katerih osnova je mineralna voda. Intenzivno posodabljanje proizvodnega procesa povečuje konkurenčnost podjetja in produktivnost, z organiziranostjo in opremljenostjo proizvodnega procesa pa Tri srca prav nič ne zaostajajo za podobnimi podjetji v svetu. Vse to je pripomoglo k pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001 v letu 1995, lani pa je podjetje prejelo še visoko priznanje Republike Slovenije za kakovost. S svojo sposobnostjo vodenja je Viljemu Kozicu uspelo, da so Tri srca sledila razvoju na področju proizvodnje mineralnih in brezalkoholnih pijač in ostajajo v družbi uspešnih podjetij tako doma kot v svetu, to pa želijo tudi v prihodnje. Največji tržni pridelovalec krušnih žit Jože Magyar se je po končanem šolanju na višji agronomski šoli leta 1996 zaposlil v Kmetijski zadrugi Lendava kot organizator in vodja lastne proizvo- dnje, leta 1970 pa je prevzel vodenje Kmetijskega gospodarstva Lendava, takratnega obrata KIK Pomurke. Od takrat do danes je podjetje doživelo številne organizacijske in statusne spremembe, od osamosvojitve leta 1978 pa je Jože Magyar tudi direktor Kmetijskega gospodarstva Lendava. Pomembne so njegove zasluge pri izboljšavi kmetijskih zemljišč, saj je podjetje odkupilo okoli 2.000 hektarjev najslabših in zamočvirjenih površin, do leta 1990 pa so meliorirali več kot 2.500 hektarjev kmetijskih površin. V zadnjem času je Kmetijsko gospodarstvo Lendava eden največjih tržnih kmetijskih pridelovalcev v Sloveniji. Z 8.100 tonami prodane krušne pšenice je bilo lendavsko kmetijsko gospodarstvo lani največji slovenski pridelovalec in je prispevalo kar 10 odstotkov k celotnemu slovenskemu odkupu, pridelali so 18. 000 ton sladkorne pese, kot edini tržni pridelovalec koruze v Sloveniji pa so lani slovenskim živinorejcem prodali 10.500 ton lastnega pridelka. Kljub težavam v slovenskem kmetijstvu je Kmetijsko gospodarstvo Lendava uspešno gospodarilo, se razvijalo in s tem prispevalo k razvoju pomurskega gospodarstva. Podjetje je lani ustvarilo 9 milijonov DEM prihodkov. LUDVIK KOVAČ Fotografije: JURE ZAUNEKER VESTNIK Tudi na Območnem obrtnem združenju v Ljutomeru ugodno ocenjujejo uvedbo preizkušenega vajenstva, ki da boljše kadre kot šolanje, kjer je v ospredju teorija. Bo nova oblika izobraževanja pripomogla k večjemu razmahu proizvodnih obrtnih dejavnosti. Upajmo. Sedanje stanje je drugačno. Koliko obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov je ta čas v občini Ljutomer? »V Območno obrtno zbornico Ljutomer je bilo ob koncu januarja včlanjenih 510 samostojnih podjetnikov (fizičnih oseb), v članstvu pa imamo še 14 družb z omejeno odgovornostjo, ki pa so pravne osebe.« Katerih dejavnosti je največ? »V Občini Ljutomer se največ obrtnikov ukvarja z avtoprevozni-štvom, saj imamo 69 članov, ki so organizirani v sekciji. Na drugem mestu so gostinci, katerih je 52, pojavljajo pa se tudi novi. Dobro so razvite tudi: kovinskopredelovalna, gradbena in lesarska obrtna dejavnost. Frizerstvo in živilska dejavnost sta na našem območju prav tako močni. Naši fotografi pa so povezani v sekciji, ki je za celotno Pomurje.« Slutim, da število samostojnih podjetnikov narašča? »V preteklem letu je obrt prijavilo 56 samostojnih podjetnikov, 15 pa jih je dejavnost odjavilo.« Katere so »nove« dejavnosti? »Med vsemi, ki so se lani na novo odločili za samostojno podjetništvo, je še največ gostincev, po nekaj pa je novih samostojnih podjetnikov s področja kovinske predelave, tekstila, elektroinštala-terstva, vodovoda in centralnega ogrevanja, čevljarstva...« Glede na množico novih gostišč je torej za pijačo dobro poskrbljeno. Zakaj pa ljudje obrt odjavljajo? »Bilo je sicer nekaj takih, ki so Kupcev ni bilo Za prvo javno dražbo nepremičnip in premičnin TAM BUS-a ni vplačal varščine nobeden od zainteresiranih kupcev Potek prve javne dražbe prodaje premoženja podjetja TAM BUS v stečaju, ki je bila napovedana za ponedeljek, 24. februarja 1997, ob 12. uri, je bil pričakovan. Daje prvih nekaj dražb neuspešnih, je namreč že skorajda ustaljena praksa. Vsaka nadaljna dražba niža ceno, zato se kupci največkrat kar dogovorijo, da ne bo nihče kupil ničesar na prvih dveh ali treh dražbah. To vsekakor ni pogodu upnikom, saj to pomeni, da bodo dobili povrnjenega manj denarja. Okrožno sodišče v Murski Soboti je na predlog stečajnega upravitelja dr. Štefana Ščapa in stečajnega senata objavilo obvestilo o javni dražbi 14. januarja letos, torej slabega pol leta po uvedbi stečajnega postopka v TAM BUS-u v Gornji Radgoni. Kot celota so bile ponujene nepremičnine: upravna zgradba, proizvodne hale (1,2, 3), strojne delavnice, kompresorska postaja in zabojniške sanitarije, stare sušilnice, skladišče, vratarnice, tipski zabojnik (6 kosov), zabojnik, stavbno zemljišče ter stavbno zemljišče in nezazidano stavbno zemljišče na parcelnih številkah 965, 937, 938, 935. Naprodaj pa je tudi več kosov premičnin, in sicer tovorno vozilo, osebno vozilo, viličarji in prikolice, lakirna komora, garnitura sesalnih komponent, stroji in oprema v proizvodnji, varilni aparati in naprave, druga oprema v proizvodnji, kompresorji in pripadajoča oprema, računalniška oprema, pisarniški stroji in naprave ter pisarniško in obratovalno pohištvo. Izklicna cena premoženja, ki je bilo ponujeno v odkup na javni dražbi, je bila 441,551.400 SIT. Na vprašanje enega od interesentov za nakup starejšega dela nekdanje Avtoradgone (še prej stare radgonske opekarne), zakaj se prodajajo objekti v celoti in ne po delih, smo slišali odgovor stečajnega upravitelja, daje takšen postopek pravzaprav nujen zaradi zaščite interesov upnikov. Če bi prodajali po delih, bi se lahko zgodilo, da bi prodali kvečjemu okrog 60 odstotkov nepremičnin, saj bi vsi želeli kupiti le novejše in dobro ohranjene proizvodne prostore. Starih ne bi hotel nihče kupiti, zato bi imeli problem z nadaljnjo prodajo. Ker pa prodajajo objekte TAM BUS-a kot celoto, imajo več možnosti, da prodajo vse, tako slabo kot dobro, torej tisto, kar se dobro prodaja, kakor tudi tisto, kar se slabo prodaja. Tudi na naslednji dražbi bo kupcem ponujena celota, vendar po nižji ceni, smo še izvedeli v ponedeljek. Takšen je menda nujen zakonski postopek. Če tudi takrat ne bo interesentov za nakup, bodo morebiti odločili drugače in prodajali premoženje po delih. Ponovna dražba bo čez slaba dva meseca. BBP dejavnost odjavili, ker posel ni tekel, dejansko pa je najpogostejši vzrok, da ljudje zapro obratovalnico, upokojitev.« Koliko delavcev pa redno zaposlujejo obrtniki, člani Območne obrtne zbornice Ljutomer? »Okrog 700. To pa je 1,3 delavca na obratovalnico, kar je več, kot je pomursko in državno povprečje. Skupaj z nosilci dejavnosti je v obrti in njej podobnih dejavnostih zaposlenih okoli 1.200 delavcev.« Se pojavljajo na območju Prlekije kake nove oziroma take obrtne dejavnosti, ki niso značilne za vaše območje? »Nič takega ni.« Kaj zavira še večji razmah obrtništva? »Kot sekretar Območne obrtne zbornice ugotavljam, da se je po osamosvojitvi Slovenije oziroma razpadu Jugoslavije začasno zmanjšal trg. Naši obrtniki so namreč veliko prodajali tudi v Srbijo. Za zdaj še niso urejeni odnosi med Slovenijo in ZRJ, zato nekateri morajo trgovati s to državo prek Avstrije. Steklo pa je trgovanje s Hrvaško. Mislim pa, da se bodo razmere prej ali slej uredile in bo posel spet cvetel.« Pa finance? »Da. Obrtniki se tudi pritožujejo čez plačilno nedisciplino svojih kupcev. Nič novega tudi ne bom povedal, ampak le ponovil znano: obresti za posojila so še vedno previsoke.« Težavam navkljub, ki tarejo obrtništvo, pa so obrtniki, ki delajo, vztrajajo, kljubujejo, četudi bi se že zdavnaj lahko upokojili ali so uradno so v »penziji«, a brez dela ne morejo. »Dva najstarejša obrtnika sta: Karel Žuman, lončarski mojster iz Ljutomera, in Matjan Mulec, strojni ključavničar iz Veržeja.« Š. SOBOČAN Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 27. februar 19^ Predvsem spodbujanje kakovostnega pouka Razvijanje in prenova poklicnega izobraževanja Pomen podjetnih, aktivnih pristopov pri učenju V Ljubljani je bila pred dnevi priložnostna slovesnost, na kateri je direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič podelil letošnja priznanja, ki jih podeljuje Zavod vsako leto sodelavkam in sodelavcem ter ustanovam, ki s svojim delom neposredno prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Zavoda za šolstvo. Med štirimi nagrajenimi osnovnimi šolami je bila tudi dvojezična osemletka iz Lendave, predlagala pa jo je Organizacijska enota ZŠ M. Sobota. »Dvojezična osnovna šola I Lendava je vzgojno-izobraževalni zavod. ki je odprt v okolje, v katerem živi, saj s svojim delovanjem posega v širši državni in mednarodni prostor. Uspešno razvija in potrjuje upravičenost modela dvojezičnega izobraževanja ter pri tem sodeluje s starši in številnimi strokovnimi institucijami, med katerimi ima osrednjo vlogo Zavod RS za šolstvo. Kakor že v preteklosti, tako je še posebej v zadnjih sedmih letih kolektiv Dvojezične OŠ I s svojo dejavnostjo in delom nepo V imenu Dvojezične OŠ I Lendava je prevzela nagrado ravnateljica Elizabeta Pal (druga z leve). sredno prispeval k uresničevanju strokovnih nalog Zavoda.« To je osnovna utemeljitev za podelitev priznanja. Med konkretnejšimi »zaslugami« pa velja posebej omeniti uspešno uresničevanje raziskovalnih projektov Vzgoja in izobraževanje v večjezičnih okoljih ter Motivacija za učenje in raba maternega ter drugega jezika v dvojezič- Akcija Slovenske Karitas Streha nad glavo Slovenska Karitas vodi ta čas akcijo Streha nad glavo. V ta namen je izdala letak, v okviru katerega je položnica. Ljudje dobre volje naj bi pomagali bosanskim beguncem, ki se vračajo v svoje kraje. Večina domov je poškodovanih ali porušenih, zato jih je treba popraviti ali zgraditi na novo. »Ko človek ostane brez vsega, vsaka malenkost veliko pomeni. Morda je mama pred leti vzela samo najnujnejše, kar je lahko dala v vrečko, da je rešila življenje sebi in svojim otrokom. Zdaj stoji pred porušeno domačo hišo. In vendar -doma je! Novo upanje se poraja! Upanje, navdušenje lahko dajemo ali ga vzamemo. Zima je (bila) neizprosna. Upanje, veselje, navdušenje se lahko hitro ohladijo, če človek čuti, da je popolnoma sam. Tudi mi lahko pomagamo ogreti družinska ognjišča. V postu 1997 bomo skušali pomagati ljudem, da se bodo vrnili na svoje domove. Več kot polovica hiš v Bosni in Hercegovini je tako uničenih, da v njih ni mogoče živeti. Ljudje so ostali brez vsega. Denar, kolikor ga je bilo, so povečini porabili za preživetje. Radi bi se vrnili, toda nimajo kam ... Ljudje si pomagajo med seboj. Obnovijo, kar pač morejo. Pred porušenimi domo Ljubljanski Ciciklub, ki najmlajše spodbuja k branju, je pred časom otroški oddelek murskosoboške bolnišnice nagradil z bogato zbirko pravljic. Pred dnevi pa je prav vse majhne bolnike, ki se zdravijo v naši bolnišnici, razveselil še profesor pedagogike in animatior Cicikluba, saj jim je pripravil zanimivo predstavo z naslovom Pika nogavička praznuje rojstni dan. Pika nogavička je bila kajpak marionetka, toda pripovedovalec nadvse živ in torta sanjsko dobra kot iz pravljice. Spekle so jo pridne kuharice bolnišnične kuhinje, z njo pa so se ob koncu predstave posladkali mali obiskovalci lutkovne predstave. Foto J.Z. ni osnovni šoli, s katerima so odločilno prispevali k strokovnim rešitvam, ki so sledile na tem področju (fleksibilna diferenciacija pri slovenskem jeziku v 5., 6. in 7. razredu, učnociljno načrtovanje pri pouku slovenskega jezika v 5. in 6. razredu idr.). S pomočjo omenjene šole je Zavod za šolstvo navezal tudi stike z zavodom Kodolany v Budimpešti, katerega strokovnjaki so začeli pripravljati učbenike za madžarski jezik kot jezik okolja (dva učbenika sta že izšla, dva sta v pripravi). Zelo pomemben delež so prispevali strokovni delavci Dvojezične OŠ I Lendava tudi pri pripravi Kataloga učbenikov in delovnih zvezkov ter priročnikov za dvojezično šolstvo pri nas pa tudi pri pripravi temeljnih vsebin oziroma povzetkov učbenikov iz slovenskega jezika v madžarski jezik na predmetni stopnji idr. J. G. vi se počasi zbira opeka za zidanje in pokrivanje. Po vaseh odmeva zvok kladiv, lopat in mešalcev za beton. Ali so to sanje? Ne, to niso sanje,« beremo v letaku, v katerem je potem tudi poziv Kaj lahko stori vsak izmed nas? Odgovor: S svojim darom podprimo obnovo najnujnejšega! Prispevajmo vsak po svojih močeh.! Za kvadratni meter zidu 1.300 tolarjev, za vrečo apna 550 tolarjev, za vrečo cementa 600 tolarjev, za okno 19.OOO.tolarjev.Pomagajmo po svojih močeh! Dar lahko nakažemo seveda tudi s položnico, ki jo dobimo na pošti. Ustrezen denarni prispevek pošljemo (položnico izpolnimo) na naslov: Slovenska Karitas. Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana. Namen nakazila: Streha BiH. Številka računa: 50100-620-133 (sklic na št.) 05 1140116-623903. Če pa boste poklicali po telefonu 061 323 186, vam bodo položnico poslali domov. Š. S. Premik miselnosti v kulturološkem smislu je proces, ki potrebuje veliko časa. Pretekla stoletja Slovencem niso bila naklonjena, saj se je vedno našel kdo, ki je hotel poskrbeti za predalpsko pleme. Fevdalna gospoda, duhovščina, politkomisarji, ti in oni oblastniki so se trudili in se še trudijo misliti namesto nas in v tem dolgem času smo se tega kar navadili. Za slabo počutje smo lahko dolga leta krivili druge, velikokrat upravičeno, danes pa se želimo opreti na lastne sile. Želimo si mladih, podjetnih ljudi, ki bodo lahko plačevali naše pokojnine. Želimo si totalnih osebnosti, ustvarjalnih, humanih, strpnih, kritičnih, skratka takšnih, ki se bodo sposobne spopasti z neznanim. Žal ne bo šlo lahko. Navade so trdno usidrane v miselnosti in s svojo vztrajnostjo preprečujejo razvoj osebne pobude. Čakanje na pomoč od zgoraj ali od zunaj je čakanje na mezdno delo. Celo evropska socialna država nam ne more biti vzor. Kaj čaka državljane, ki čakajo državno pomoč od zibelke do doma onemoglih? Odgovor je: Prav gotovo nič dobrega. Dolgoročna, težko izvedljiva in obenem edina rešitev je skrita v vzgoji in izobraževanju. A takoj se postavi novo vprašanje. Se smisel in uporabnost predelane učne snovi zrcalita v učbenikih in na učnih urah? Težko je reči. Stokovnost, ki ji v glavnem ne gre oporekati, težko dohaja spremembe, ki se dnevno dogajajo v industriji, obrti, komunikacijah ipd. Živimo v svetu, ki se hitro spreminja. Izobraževanje ni sposobno opremiti mladega človeka z znanjem in praktičnimi izkušnjami, ki jih bo potreboval na poti skozi življenje. To, kar današnja mladina potrebuje od svoje izobrazbe, je sposobnost spopasti se z neznanim. Vsak posameznik se mora naučiti učiti. Nekdo je nekoč definiral intelegenco kot vede- Kaj so prinesle dveletne izkušnje pri uresničevanju projekta Koraki korakom v okviru mednarodnega programa Szoroseve fondacije? V ospredju je otrokov interes Pred dvema letoma se je tudi Sloveniji ponudila priložnost, da se je lahko vključila v Szorosev program za demokratizacijo predšolske vzgoje in izobraževanja v vzhodnoevropskih državah in Sovjetski zvezi. Zanj se je pri nas odločilo 7 otroških vrtcev. Pravzaprav so jih izbrali predvsem po načelu razpršenosti po vsej državi, in sicer so lahko povsod vključili le po dva oddelka, ki sta bila tudi deležna posebne finančne pomoči iz Szoroseve fondacije (pri ureditvi igralnih kotičkov in za plače vzgojiteljic v teh oddelkih). Med izbranimi vrtci je bila tudi enota Vzgojno-varstvene-ga zavoda M. Sobota v Gregorčičevi ulici. Kakšno je njihovo delo in kaj so prinesle dveletne izkušnje? Vsekakor je projekt, ki smo ga v Sloveniji poimenovali Korak za korakom, prinesel veliko pozitivnih izkušenj. In da bi tudi v drugih otroških vrtcih v pomurski regiji neposredno zvedeli, kaj pravzaprav pomeni delati po Szoro-sevem programu, so pred dnevi povabili predstavnike vseh vrtcev (ravnateljice in vzgojiteljice) na strokovno srečanje v Mursko Soboto. Udeleženke so si najprej lahko ogledale igralne kotičke v oddelkih, ki izvajata projekt Korak za korakom, in seveda tudi delo z otroki, zatem pa prisluhnile »predavanju« Fanike Balič, kije vodja Szorosevega programa v Mariboru in koordinatorka vseh vključenih vrtcev iz Slovenije. Prvo leto so zajeli v projekt okrog 300 otrok, medtem pa je njihovo število naraslo na blizu 660. Pri izbiri vrtcev pa so upoštevali poleg razpršenosti tudi velikost kraja, organiziranost, odprtost, strukturo predšolskih otrok (otroci s posebnimi potrebami, romski in begunski otroci), sodelovanje s starši (tudi njihov pristanek) in pripravljenost vzgojnega osebja za drugačno delo. Osnovni cilji dela v tem projektu pa so: usmerjenost v prihodnost, odzivanje na spremembe, razvijanje kritičnega presojanja, odkrivanje problemov in njihovo reševanje, kreativno ustvarjanje, zavzetost in zanimanje za okolje. Pri delu je potrebno razvijati vsa otrokova področja in predvsem izhajati iz njihovega zanimanja. Otroci povedo, kaj jih zanima, vzgojiteljice ti, kaj storiti, ko ne veš, kaj bi storil. Pred leti smo imeli intelegenco za nekaj, kar je človeku dano. Danes vemo, da je intelegenca podobna zbirki različnih učnih spretnosti, ki jih s pravo pomočjo lahko doseže vsakdo. Sposobnost biti dober »učenec« je torej najbolj dragocena lastnost, ki naj bi jo imel posameznik. Prednostna naloga izobraževalnega sistema je, da zaščiti in ojača podjetnost in prožnost mladega človeka in ga obenem opremi z visoko stopnjo iznajdljivosti. Mnogi svetovni programi podjetniškega izobraževanja oz. izobraževanja za podjetništvo so sestavni del rednega izobraževalnega sistema države ali pa so v tesni povezavi z njim. Ob tem se pri šolskih oblasteh, učiteljih in tudi učencih mnogokrat pojavljajo številni dvomi in vpraša pa jim pomagajo uresničevati njihove ideje. Pri tem upoštevajo tudi različnost, drugačnost in narodnostno identiteto; ob tem pa je Igralni kotiček za igranje z vodo je prav gotovo nekaj posebnega in med zelo priljubljenimi- potrebno razvijati pri otrocih pozitivno podobo, samospoštovanje, samokontrolo in tudi disciplino. Veljajo namreč določena pravila vedenja. Vse igrače in didaktična sredstva morajo biti dostopna otrokom ob vsakem času, tako da jih lahko sami vzamejo v roke in nja, predvsem v zvezi z naslednjim: - Koliko je takšen pristop le del trenutne gospodarske in politične situacije? - Do kakšne stopnje se lahko naveže na glavnino učnih načrtov oz. se vanje vključi? - Smiselnost vključevanja takšnih vsebin, za katere je pomeb-nejše usposabljanje kot običajno izobraževanje, v redni šolski sistem. Številni takšni dvomi in vprašanja izhajajo iz nepoznavanja bistva podjetniškega izobraževanja in njegovih globljih smotrov. S šolskim letom 1993/94 so bili v slovensko strokovno srednje šolstvo uvedeni diferencialni programi izobraževanja, ki omogočajo učencem, da po končani triletni poklicni šoli, če s svojim uspehom v zadnjem letniku in na zaključnem izpitu zadostijo predpisnaim pogojem, redno nadaljujejo z dvoletnim izobraževanjem za pridobitev naziva tehnik oz. V. stopnjo strokovne izobrazbe. Hkrati je kot izbirni predmet v 4. oz. 5. letniku diferencialnih programov uveden predmet podjetništvo. Zakaj podjetništvo? Podjetniško klimo, ki je sama po sebi okolje učenja, uporabimo za izobraževalno strategijo, s po tudi pospravijo, ko jih ne potrebujejo več. Poskrbljeno pa mora biti tudi za raznovrstne dejavnosti na prostem, četudi je slabo vreme. Zaželjeno je, da delajo v takem oddelku po tri osebe, najmanj pa dve. Nujni so igralni kotički Zlatka Kološa, ki je vodja tega projekta v soboškem vrtcu, pa je predstavila izkušnje ob predvajanju videokasete. Ob tem je poudarila, da morajo biti v takem oddelku obvezno igralni kotički za igre z vodo in peskom, namizne igre, igre s kockami, umetniško ustvarjanje ter knjižni kotiček in kotiček za dom in družino. Izrednega pomena v tem projektu je tudi sodelovanje s starši, saj načrtujejo dejavnosti skupaj z njimi in jih tudi neposredno vključujejo v močjo katere lahko naprej učitelj in učenec. Poudarihi' potrebno, da moramo vtemF meru besedo podjetništvo# meti prej v smislu podjetnost posameznika ali skupine ko1* kaj, kar nas slili v aktivnost® kor podjetnost v smislu vodenj1 podjetja. Prav to daje takšni® metodam možnost za upor®1 pri različnih predmetih, lik#? dopušča zlivanje znanj razlfc® predmetov v poljuben proA Učenci lahko torej znanj«, katerega so v letih šolanja bili ali pa ne vedo, kaj bi2® počeli, končno porabijo za d«" skupini. Prav to, namreč delovsMj, (z rezultatom), je za rojen«® vidualiste, kar pač Slovenci5 največji problem. Socialne® dividualne izkušnje se pte* pine zrcalijo na posmazniU otežujejo skupinsko delo vSv? Pri načinu poučevanja, ki F eljuje podjetniški pristop,uC dobijo priložnost, da sePreF najo kot nepogrešljiv sesta^ kupine. Celo ocenjevanje P” « katerih vajah se prepušča s . ni. Učenci si tako rekoč sa dajo naloge in iščejo J vari se razgibana skupinska mika, ki posameznika ne temveč mu na zabaven in < miv način omogoča razvitij zavest in samospoštovanja,, nce tako popeljemo v srž: P' niškega razmišljanja, naN p motivacijo. Izkažejo se J tudi tisti, ki do sedaj n# > priložnosti pokazati svoji® nosti (katere običajno delo ne naredi transparentne), ; delo pa je v veselje učencu telju. JANEZ 0’ delo. Naloga vzgoj1,ea obiščejo vsako družin0 da bi tako vzpostavites lovno-prijateljski odnos. pa je v vrtcu na voljo p°se j bska soba. ^7 Junija se bo ta proj^L) uradno končal, vendar t° r leč ne pomeni, da ne N " bro in koristno delati 13 vnaprej. Zaželjeno je, tak program odločilitu vrtcih in predvideno je-"ji iz Szoroseve fondacije P[ »zagonska« sredstva moč v višini okrog dolarjev na oddelek, y vo se je medtem že111 _ fA, pa je bil kar precej^6 | obetajo zanimivejši tcih še za večje šte^10 1 1 i 1 ^tnik- 27, februar 1997 f^bčine Seja tumiškega občinskega sveta Občinski proračun podoben lanskemu obravnav sep Občinskega sveta Občine Turnišče so svetniki tu Prihodk ' • °Vn° grad‘vo Proračuna občine za letošnje leto. Pri načr-skega let °V 'n ?db°dkov so se zgledovali predvsem po izkušnjah iz lan-so predvid r tl J®*®0* Proračuna precej podoben lanskemu. Za letos številka n*' ^ ^S.673 tolarjev prihodkov in odhodkov. Lani je bila ta seji, kjer s rebalansu nekoliko višja, in sicer 147.426.156 tolarjev. Na •klali so ° Proračuna v več kot štiriurni razpravi natančno ob-lariu noSve. ki največ časa porabili za razpravo o proračunskem de- ^namenjenemu kmetijstvu in šolstvu. ^kujejo nu n_: . 111 fani pri- bo stavbni pnspevka za Upora-sle let lari X 2brali 1-200.000 to-abaH®^0’ da bodo letos ta*«'100''’1*'"' točke p p°VlsanJu vrednostne čke so vrednostne to- odslej 0 Sprejeli in bo ‘Prispevki t- 3rjev' Postavka °k« je leto t3fSev za Prevoz otr- Prolog Min??3, Sajso dobili predrt. da nlr8?Va Za šolstvo in Povrnjen ?aj bl °bčina dobila Voz Vencev vt Str°Ška za pre' v solo m iz nje. Lani Istvo, kultura, socialno skrbstvo, telesna kultura in zdravstvo, kar pa je za skoraj 3 milijone tolarjev manj kot lani. Ob tem se je razvnela razprava ob stališču svetnika Jožeta Benceja, da namenjajo v občini premalo pozornosti potrebam šole in vrtca, še posebno vrtec naj bi bil v zares slabem stanju, zato so se svetniki strinjali, da si bo komisija ogledala razmere v vrtcu in bodo v prihodnje v skladu z ugotovitvami tudi primerno ukrepali. Razpravljali pa so tudi o vzroku občutnega povečanja sofinanciranja Centra za socialno delo, ki je lani dobil 820 tisoč tolarjev, letos pa naj bi kar 1.500 tisoč tolarjev. Na koncu so se strinjali, daje treba podpreti delo centra, saj je njegova dejavnost precejšnjega pomena tudi za ljudi v njihovi občini. Za vzdrževanje lokalnih cest so predvideli 2,5 milijona so sedem milijonov tolarjev za ceste dobili od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, nekaj pa tudi od Ministarstva za okolje in prostor. Letos bo po besedah župana Jožeta Koceta težje priti do teh sredstev, so se pa svetniki strinjali, da se bo treba čim bolj angažirati pri zagotavljanju republiških sredstev z vključevanjem v javne razpise. Med predvidenimi odhodki so nekaj več kot 20 milijonov tolarjev predvideli za delo občinskih organov. Skoraj 57 milijonov tolarjev so predvideli za družbene dejavnosti, kot so šo- 2^« ........... 0 pokopališkem redu je lahko pomembna zadeva ' Odrancih kmalu po novem °^ini), morai*V^ene. '^ume, med katerimi so tudi Odranci (edini kraj v n° Urediti ki bodo naletele med občani prav goto-n V ^dranCjReV Mrliška1 ?° kma'u nared jbolje, če bi jo v celoti opravili na d'•V skladu z k' S° j° zgra’ pokopališču, saj bo mrliška veža odi° ^at° bo Ve jaVn° zakono- posvečena in bo torej rabila tudi Pal£ m prok;------- ‘Predpis? edu se da veži«. N”!r|*ški SvPkio?katen Cj^ ^b5ztote-CUstvenihJel' iz tov, k razlo-R bi]??1 doslej ” »M, ""u bom k- P°gre-311 dve Za! eno »la, kt °Ci d°-SS bila °voOd1lJ.a<ftilis°diz^ lovili 107 1% vVe ude? P?Ijavo- Dva S'3 Us^a-»- JCli ^lovn^ zbo' 01 načrt za le- biško trofejo stehtati v ribiškem domu v Gradišču, vsekakor pa ob navzočnosti najmanj še enega člana ribiške družine. Na občnem zboru so odgovorne pozvali k ureditvi boljše ceste do ribiškega doma. F. KUHAR VESTNIK VECTNIV v E JI IV tos. Med drugim bodo uredili ribogojnico, »tretjo« gramoznico, igrišče za odbojko ... Seveda bodo imeli tudi več ribiških tekmovanj. Sklenili so tudi, da ne bo mogoče kar tako razglašati največjega ulova, ampak je treba ri- tolarjev, za subvencije v kmetijstvu pa 6,8 milijona tolarjev, s tem da so se strinjali, da bodo subvencionirali le tiste kmetijske projekte, ki so zares bistveni za razvoj kmetijstva v občini, obenem pa je treba kontrolirati, da bo denar tudi namensko porabljen. Za požarno dejavnost bodo namenili 3,4 milijona tolarjev, za razvoj gospodarskih dejavnosti 5,4 milijona, za urejanje prostora pa so predvideli 1,7 milijona tolarjev. Za potrebe krajevnih skupnosti bodo namenili predvidoma 14,6 milijona tolarjev. Za tako imenovane »odhodke investicijskega značaja« pa nameravajo porabiti 28,2 milijona tolarjev, kar je za skoraj 20 odstotkov manj kot lani. Med naložbami nameravajo milijon tolarjev nameniti za šolo in vrtec, 1,2 milijona za adaptacijo občinske zgradbe in nakup opreme, 26 milijonov tolarjev pa za investicije na področju komunale, med drugim za ureditev vaških cest, izdelavo načrtov za kanalizacijo, odvodnjavanje in vodovod Re-nkovci-Tumišče, 2,4 milijona tolarjev pa bodo predvidoma namenili za posojila za razvoj drobnega gospodarstva in dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sklenili so, da bodo predlog proračuna natančno pretehtali do naslednje seje, ko ga bodo tudi sprejeli. Tudi na tej seji so turniški svetniki zavrnili predlagani odlok o ustanovitvi Zdravstvenega centra Lendava, kakšnega je predlagala Občina Lendava. Predlog so poleg Občine Turnišče odklonile še občine Črenšovci, Odranci in Kobilje. Sprejeli so sklep, da je potrebno pripraviti primernejši odlok, saj se nikakor ne morejo strinjati, da bi bila v skladu s tem odlokom ustanoviteljica le Občina Lendava. Sprejeli pa so tudi pogodbo o koncesiji za graditev in upravljanje kabelskoinformacijskega sistema v občini. V skladu s pogodbo občina Turnišče podeljuje podjetju Rading iz Gornje Radgone tridesetletno koncesijo za gradnjo in upravljanje kabelskega omrežja ter distribucijo kabelskih signalov na območju občine. Z deli za gradnjo kabelskega omrežja bo Rading začel takoj po podpisu pogodbe ter pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in so- glasij. Jože Gabor 29. seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice Prosenjakovska »afera« končana Po številnih zapletih, ki so nastali zaradi protesta dvajsetih staršev otrok, ki obiskujejo vrtec v Prosenjakovcih (ta ni bil vključen v moravski občinski javni zavod vrtcev), s peticijo pa so zahtevali izenačitev plačil prispevkov za varstvo otrok, so na tokratni seji Občinskega sveta Občine Moravske Toplice sprejeli predlog spremenjenega odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice. Na ta način se tudi prosenjakovski vrtec, ki ima podružnici v Domanjševcih in na Hodošu, vključuje v omenjeni zavod, soustanoviteljica pa je madžarska narodna samoupravna skupnost. Kot dopolnitev pa so izglasovali, da bodo upravičeni do pečata z dvojezično vsebino. V drugem odstavku 31. člena pa so dodali besedilo, s katerim omogočajo sodelovanje tudi z drugimi dvojezičnimi vrtci. Tudi glede predloga odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, o katerem so razpravljali že na prejšnji seji občinskega sveta, so imeli svetniki vrsto pomislekov. Po besedah župana Franca Cipota je neverjetno, da se tik pred zdajci pojavlja problem, čeprav se je o tej temi govorilo že dolgo. Med drugim gaje spodbudil tudi dopis sveta narodnostne madžarske skupnosti iz Občine Hodoš-Šalovci, v katerem se zavzemajo za to, da bi prevzeli soustanoviteljstvo podružnične šole, katere sedež je v Občini Moravske Toplice. To bi bil, kot so opozorili v razpravi, edinstven primer, čemur ni v prid tudi način financiranja. Po informaciji z ministrstva za zakonodajo so dali prav odločitvi moravskega občinskega sveta, ki je tako soglasno sprejel predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Komunalni prispevek skozi rešeto Mnogo enostavneje pa je bil med moravskimi svetniki potrjen sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Moravske Toplice v letu 1997. Odločili so se, da bo znašala povprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 90.000 tolarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa bodo 15 odstotkov od gradbene vrednosti zgradbe. Tako bo cena stavbnega zemljišča v naselju Moravske Toplice 720 SIT za kvadratni meter (0,8 odstotka), v drugih naseljih občine pa 540 tolarjev (0,6 odstotka). Nekaj več razprave pa je bilo glede predlaganega sklepa o višini letošnjega komunalnega prispevka. Tu so se namreč mnenja svetnikov razhajala. Jože Vugrinec je predlagal za tretjino nižje cene, ker bi po njegovem dolgoročno veliko več pridobili z nizkimi komunalnimi taksami kot visokimi. Nasprotnega mnenja je bil Janez Škalič, ki se je vprašal, od kod pridobiti denar za gradnjo infrastrukture v vaseh, če bi se odrekli komunalni taksi. Franc Horvat se je zavzel, da v prehodnem obdobju ta denar dobijo namesto občine posamezne krajevne skupnosti, Dušan Klanjčar pa se je zavzemal za 30 odstotkov nižje prispevke. Naposled so glasovali o spremenjenem sklepu o višini komunalnega prispevka. Ta bo za stanovanjske hiše, počitniške hišice, vinske kleti in poslovne prostore znašal 5.710,50 tolarja za kvadratni meter, za gostinske in trgovske lokale pa 9.517,50 SIT. Spremenjeni so tudi nekateri korekcijski faktorji za koristne površine. To velja za počitniške hišice in vinske kleti, ki je z 0,40 povišan na 0,50. Na seji pa so odobrili tudi vlogo KS Sebeborci za prenos stare osnovne šole iz občine na krajevno skupnost. V prihodnje želijo v njej urediti zračno strelišče. MILAN JERŠE Svet krajevnih skupnosti Občine Ljutomer se želi dejavno vključevati v odločanje Trije »sporni« svetniki V občinskem proračunu je potrebno zagotoviti 62 milijonov tolarjev za kolektivno komunalo v krajevnih skupnostih Svojčas je bilo v razpravi na občinskem svetu v Ljutomeru rečeno, da je svet krajevnih skupnosti (poseben občinski organ) premalo dejaven oziroma da skoraj ni slišati o njegovem delu. Zato je predsedujoči temu svetu Stanko Ivanušič (tudi podžupan) povabil na zadnjo sejo tudi predstavnike javnih medijev. In slišali smo marsikaj zanimivega. Najprej so se lotili občinskega proračuna za letos. Čeprav so potrebe pokazale, da bi krajevne skupnosti potrebovale za financiranje kolektivne komunale najmanj 62 milijonov tolarjev (brez zimske službe, za katero porabijo okrog 8 milijonov SIT, in plač za tajnike), je v osnutku proračuna predvideno, da bi dobile samo 30 milijonov tolarjev. »To je mačehovski odnos občine do krajevnih skupnosti. Prizadeto je tudi kmetijstvo, saj je v ta namen načrtovanih le 20 namesto 44 milijonov tolarjev, kolikor je bilo predlagano,« se je med drugim hudoval predsednik sveta KS Cven Matija Sever. Tudi drugi so bili podobnega mnenja, zato so sprejeli sklep, naj sestavljalci proračuna najdejo rešitev, da bodo krajevne skupnosti dobile iz občinske blagajne minimalna sredstva, ki so jih predvidele v svojih programih za kolektivno komunalo. Politično sceno v občini pa bo »razburkala« njihova ugotovitev, da so v občinskem svetu »sporni« trije člani - načelnik Upravne enote Ljutomer (Tomi Nemec), vodja Geodetske uprave v Ljutomeru (Rajko Mlinarič) in inšpektorica za kmetijstvo (Katja Pevec - Stajnko). Pri tem se sklicujejo na 37. b-člen Zakona o lokalni samoupravi, ki določa: »Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upavi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.« Svet KS predlaga, da Občinski svet Občine Ljutomer o tem vprašanju resno razpravlja, to razpravo pa je zaradi kršenja zakonitosti dolžan predlagati tudi župan. Takšno stanje, ki ga dopušča občinski svet, jemlje verodostojnost in ugled Občini Ljutomer. In če je nezakonita sestava občinskega sveta, ali so potemtakem zakoniti njegovi sklepi, smo slišali vprašanje. Velja zapisati, da so o tej zadevi v občinskem svetu že nekajkrat spregovorili, a so odločanje odložili, ker je bila pobuda za presojo ustavnosti omenjenega določila poslana v Ljubljano. Odgovora pa ni in ni. Po mnenju predstavnikov KS (le eden seje vzdržal) bi morali omenjenim svetnikom vsekakor odvzeti mandat, pa ne zaradi osebnih, ampak zakonskih razlogov. Na končno odločitev bo seveda potrebno počati, ko bo o tem vprašanju odločal občinski svet, če morda ne bodo »sporni« svetniki tudi iz moralnih razlogov prej sami odstopili. J. GRAJ 8 tl as ve ti vestnik, 27. februar 199? Dogajanje na ljubljanski borzi Borzni trg si po pustnem zlomu še vedno ni opomogel. Takratno ukrepanje špekulantov je bilo, vsaj upajmo tako, malo pretirano. Vzrok, takemu ravnanju je bil sprejet sklep Banke Slovenije o odprtju skrbniških računov za tuje investitorje pri naših bankah. To naj bi po prepričanju špekulantov precej povečalo stroške nakupa naših vrednostnih papirjev za tuje fizične in pravne osebe. Objava sklepa pa sploh ni drastično vplivala na dogajanje na borzi, saj si ga skoraj nihče ni znal pravilno razlagati. Odločilna je bila uradna razlaga Banke Slovenije. Napaka osrednje banke pa je bila v tem, da je uradno razlago poslala samo nekaterim borznim članom, ne pa vsem. Nobena banka še ni dokončno izračunala, koliko naj bi odprtje skrbniških računov podražilo vrednostne papirje za tujce. Neuradno se govori, da naj bi se ta strošek gibal med 3 do 5 odstotki, morda celo tja do 8 odstotkov. To pa je bistveno manj, kot so ocenili špekulanti, ki so sprožili neverjeten preplah in dobesedno poteptali tečaje, namreč oni so ocenili, da bi se lahko ta strošek gibal med 15-20 odstotki. Trenutno, ker še ni omenjenih izračunov, je na borzi nebeško zatišje. Tečaji se gibljejo sicer na, relativno gledano, nizkih nivojih, vendar so tu nekako tudi ustaljeni. Nobena delnica ne kaže jasnejšega trenda bodisi v pozitivno bodisi negativno smer. Borzna kotacija B je dobila pretekli petek dokaj uglednega novega gosta, namreč delnico Etola iz Celja. Borzni trg Delnice Kakor je bilo že omenjeno, seje na organiziranem trgu v petek prvič trgovalo z delnico Etola. Gre za eno zelo uspešnih slovenskih podjetij. Prvi enotni tečaj se je izoblikoval pravzaprav povsem po pričakovanjih. Napovedi o ceni okrog 17.000 SIT so se povsem uresničile. Nekaj podobnega je bilo s ceno tudi v ponedeljek in torek (v torek je se je malenkostno znižala), vendar je bila likvidnost zelo slaba. V torek je namreč lastnika zamenjalo nekaj več kot sto delnic, kar je več kot skromno, hkrati pa tudi naznanilo, da obstoječi lastniki v delnico verjamejo in je (še) niso pripravljeni prodati ali le po precej višjem tečaju. Knjigovodska vrednost delnice je malo pod 25.000 tolarji, torej tržna za to vrednostjo še nekoliko zaostaja. Mogoče bi bilo prvi dan trgovanja precej živahnejše, tudi tečaj bi bil ugodnejši, če ne bi na borzi prevladovalo splošno »premirje«. Finmedia - tečaj te delnice drsi navzdol iz dneva v dan. Trenutno je pristal malo nad 12.500 tolarji, kar je 30-odstotni padec od zadnje uradne objave za javnost. Borza je zato trgovanje začasno ustavila, vzpostavljeno bo spet po obvestilu za javnost o morebitnih poslovnih dogodkih, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivali na ceno delnice. V tem sporočilu bi lahko bili zajeti tudi že nekateri podatki o poslovanju družbe v preteklem letu. SKB banka - tečaj te delnice predstavlja na grafikonih prave oceanske valove. Po strmem vzponu s 40.000 SIT na 80.000 SIT je doživel tudi strm padec, trenutno je (še) na ravni okrog 55.000 SIT. Čeprav je pri tem tečaju razkorak med ceno na naši in ceno na londonski borzi več kot 100-odstoten, se investitorji za to prav nič ne zmenijo, ampak jo dalje veselo prodajajo, med njimi so tudi taki, ki so delnico kupili precej dražje. Neposredne povezave med našo in londonsko borzo sicer res ni, kajti arbitraža ni mogoča, a dolgoročno ni pričakovati velikega cenovnega razpona. Lek - tudi delnica tega kova je ranljiva. Tečaj se giblje ves teden krepko pod 30.000 SIT, in sicer med 26.500 in 28.000 SIT. Zaenkrat, podobno kot druge delnice, ne kaže nobenih znakov okrevanja. V zatonu so tudi še tako kakovostne delnice, kot so Kolinske, Droge, Term Čatež, Probanke in Dolenjske banke. S Kolinsko se pri relativno nizkem tečaju, okrog 2.200 tolarjev, dnevno sklene prav mizerno število poslov. Podobno se dogaja tudi z delnico Droge, katere tečaj se giblje med 22.000 in 23.000 SIT. V zadnjem tednu je precej nihala cena delnic Term Čatež. Cena seje gibala med 12.500 in 14.800 tolarji. Pred kratkim je dobila dobre reference od ene tujih analitskih hiš tudi Dolenjska banka. Cena delnice na borzi na to sicer ni reagirala v pozitivnem smislu, vendar se je ta delnica v primerjavi z drugimi na trgu najmanj pocenila. Krepko je upadla tudi cena delnice Blagovno-trgovinskega centra, le-ta se je z dobrih 15.000 SIT pocenila na zdajšnjih 12.500 SIT. Obveznice Na tem trgu se že nekaj časa praktično ne dogaja nič. Obveznice so ostale v senci rasti (kvantitativne in kvalitativne) trga delnic, zato je trenutno naložba vanje nezanimiva. Posledično so se tečaji domala vseh občutno znižali. Ob malo večji likvidnosti pa bi se najbrž znižali še bolj. Zunajborzni trg Tudi ta trg se je po evforičnih prodajah skoraj povsem umiril. Trgovanje sicer poteka, vendar v skromnem obsegu. Najbolj prometne so delnice Krke, le-te zamenjajo dnevno lastnika v vrednosti kakšnih 3.000 lotov, kar je v primerjavi s kvoto delnic, ki so na trgu (čez 2 miljona) več kot malo. Cena delnic se giblje okrog 20.000 tolarjev, kar je v primerjavi s ceno na začetku kotacije nižje za več kot 20 %. Svojo dokaj dobro ceno pa imajo delnice Pinusa. Čeprav skoraj nevidno, se njihov tečaj vzpenja navzgor. Trenutno se zadržuje med 12.000 in 13.000 SIT. Zelo malo seje trgovalo tudi z delnicami Poslovnega sistema Mercator. Zaradi skromnega trgovanja tudi ni prišlo do kakšnih opaznejših sprememb cene, le-ta je na ravni okrog 4.700 tolarjev. .• , Slavko ROGAN, dipl. oec. Delili bomo vstopnice za kino Čeprav je v naše uredništvo prispelo kar nekaj odgovorov na vprašaje, v katerih krajih imamo kino, nobeden ni bil popoln. Klub temu smo bili tokrat še popustljivi in smo izžrebali Manuelo Škodnik, Boreča 50, 9203 Petrovci. Napisala jih je štiri: V Murski Soboti, Gornji radgoni, Ljutomeru in Salovcih, pozabila pa je na Lendavo in Črenšovce. Po pošti ji bomo poslali dve vstopnici za kino. Katere tri igralke so glavne v filmu Klub vražjih babnic? Odgovor:---------------------------------- Kupon sl Odgovore pošljite do 4. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. J aponska »samooskrba« s hrano Ni je seje novodobnih Občinarjev, na kateri v teh dneh ne bi namenili pozornosti nadaljnjemu razvoju občine, še posebno kmetijstva Nekaj podobnega se dogaja tudi na drugih institucionalnih ravneh, recimo območni GZS (ki je posvetovalnega pomena za gospodarstvo), kjer prav tako tuhtajo o nadaljnjem razvoju. Vsi pravijo, »morali bi«, če hočemo v Evropo. Toda za to ni tega, tega in tega. Žal se zgodba ponavlja že desetletja, če hočete od predvidene naložbe Iskre naprej. Premaknilo pa se ni nič. Tokrat ne mislim razpredati na široko in počez, ampak se bom usmeril v kmetijstvo. Če poslušate kmeta ali državnega uradnika (pospeševalca) ali novodobnega agrarnega ekonomista, vsi vam bodo postregli z isto zgodbo, da nas v Evropi čaka propad, ker nimamo ustrezne posestne strukture, upad govedoreje itd. Do sedaj mi je jasno vizijo pokazal le direktor Tovarne sladkorja, ki je povedal, da je cilj tovarne in pridelovalcev sladkorne pese, da zagotovijo 80-odstotno pokritost slovenskih potreb po sladkorju in na tej osnovi zagotovijo kvoto pridelovanja za solidno preživetje tovarni in pridelovalcem. Ob tem omenja težavo z razdrobljeno posestijo, vendar je prepričan, da kljub omenjenemu problemu Slovenija zastavljeni cilj v petih letih lahko doseže. Na konkretni ravni se navkljub ekosocialni naravnanosti razvoja slovenskega kmetijstva vrtimo v začaranem krogu v smislu, kaj bi morali in česa ne zmoremo ter kaj nam je dano. Pri uresničevanju strateškega cilja kljub povsem drugačnemu položaju kmetijstva na obeh bregovih Mure nasedamo agrarni ekonomiji, ki jaha zgolj znotraj Evropske zveze. Že na tej ravni se vidi, da ji pri definiranju in iskanju možnosti preživetja kmetijstva manjka poznavanje agrarne zgodovine in sposobnost primerjanja razvoja kmetijstva zunaj evropskega prostora. Preseneča me namreč, da rinemo z glavo skozi zid in na vsak način vztrajamo pri prenosu evropskega modela v naš prostor, namesto da bi svoj model poskušali približati evropskemu. Prepričan sem namreč, da s tem poenostavljanjem in poudarjanjem »evropskega modela« kopljemo jamo našemu kmetijstvu tudi zato, ker nimamo svojega razvojnega in organizacijske- ga modela. Zato bi se pri vzpostavljanju tega modela kazalo ozreti širše in ne zgolj v Evropo. Odpis angleške in ameriške kapitalno intenzivne metode Kot zgled učinkovitega razvojnega modela kmetijstva bom predstavil japonskega, ki sem ga proučeval pred poldrugim desetletjem. Japonsko kmetijstvo je imelo namreč pri razvoju dežele pomembno vlogo. Vlaganja v kmetijstvo so omogočila, da so dosegli razvoj tudi v drugih sektorjih. Tudi Japonci so začeli s kopiranjem angleške in ameriške kapitalno intenzivne metode kmetovanja velikih obratov z veliko mehanizacije in velikimi farmami, toda s tem so hitro opravili. Iskati so začeli nove metode organizacije in kmetovanja, prilagojene japonski drobni gospodarski strukturi in majhnim obra- Železnica proti Madžarski Zelena luč skoraj prižgana Tri goričke občine so pripravljene nekoliko popustiti pri zahtevah, kljub temu pa ne bodo podpisali soglasja, dokler ne bodo videli vsebine vladne uredbe V petek, 21. februarja 1997, so goričke občine Puconci, Gornji Petrovci in Hodoš -Salovci obiskali pomembni gostje iz Ljubljane. Ne le, da so bili tokratni gostje bolj prijazni od prejšnjih, ampak so bili tudi bolj pristojni za dajanje obljub. Na prejšnjih sestankih je bil namreč prav to - da niso pristojni - najpogostejši izgovor. Kljub temu pa so predhodno dosegli »interni« značaj sestankov z župani in občinskimi vodstvi, torej so bili novinarji nezaželjeni in smo lahko dobili informacije šele po končanih dogo- vorih. Da nekomu teče voda v grlo in da ni več časa za ovinkarjenje, zavlačevanje in prelaganje, dokazuje sestava tokratne delegacije: poleg dosedanjih pogajalcev, kot sta Tatjana Jagodic z MOP-a (Ministrstva za okolje in prostor) in Marko Brezigar s Slovenskih železnic, so se minuli petek po Goričkem vozili tudi Marjan Rekar, direktor Slovenskih železnic, državni sekretar Dušan Blagajne in direktor Urada za prostorsko planiranje Jože Novak. Slovenija mora začeti z gradnjo železniške proge sredi tega leta, saj bo v nasprotnem morala plačati kazen za zav- lačevanje - tako je namreč navedeno v pogodbi, Čeprav je bil ta člen dodan predvsem zaradi negotovih Madžarov, pa se lahko zgodi, da bo udaril po žepu vzvišene slovenske birokrate, ki se jim zdi škoda denarja za rešitev lokalnih zahtev. Občina Hodoš - Šalovci, ki je januarja zavrnila podpis soglasja zaradi neuresničenih zahtev, je zadovoljna z rezultati sedanjih pogovorov; ne bodo več vztrajali pri nujnosti gradnje nakladalnega tira, saj so jim strokovno dokazali, da to ni ekonomično; gradil se bo nadvoz Šalovci-Domanjševci tom. V času okrog leta 1880 pač še niso mogli pričakovati radikalnega odliva delovne sile s podeželja. Z delovno intenzivno obdelavo in z zagotavljanjem maj-nih zaslužkov množici ljudi so povečali kupno moč in razvili notranji trg podeželja. Ob tem je vlada pospeševala razvoj metod obdelovanja zemlje s celo mrežo eksperimentalnih in raziskovalnih postaj ter kmetijskih šol. V tistem času so uvedli nove sorte riža, sviloprejke, murve, kmetije pa opremili z drobno ročno in vprežno mehanizacijo. S tem so dvignili donose za 100 do 200 odstotkov. Vzporedno s tem si lahko zastavimo vprašanje o vlogi stroke in pospeševalnih centrov pri nas. Japonci so takoj po vojni sprejeli načrt agrarne reforme, ki je polkmetom dovoljevala največ en hektar, čistim kmetom pa tri hektarje obdelovalne zemlje. Rezultat reforme in vsega prej naštetega je bil, da so dosegli samooskrbo z rižem, to pa pomeni skoraj revolucijo za deželo, kije veljala za prenaseljeno. Japonska je bila tudi ena redkih dežel, kije začela s sistematično stabilizacijo cen glavnih živil za domačo porabo, saj je bilo kmetijstvo ves čas zaščiteno. Ena od oblik zaščite je pojavljanje države kot monopolnega kupca, ki je pri cenah in plačilu favorizirala neposredne proizvajalce pred zemljiškimi lastniki, saj je tem, če zemlje niso obdelovali sami, pridelke plačevala po nižji ceni. Posredno je država intervenirala tudi v zadrugah, in to ne s subvencijami, kot je delala naša rajnka država v preteklosti. Zadrugam omogoča zaslužek in oblikovanje raznih skladov z odkupom blagovnih rezerv, ki jih skladišči v zadružnih skladiščih in jim plačuje skla-diščnino. S tem pa je kmete po- (že prej je bilo dogovorjeno za selitev igrišča ter gradnjo nadvoza Hodoš-Domanjševci), v načrte pa se vriše tudi rezervi-. rana lokacija za čistilno napra- vo in vodovodno zajetje. Dosegli so tudi pravico do nadzora lokalne skupnosti nad potekom gradnje, že sedaj pa so zbrali dvesto zainteresiranih domačinov, ki bi lahko (želeli) delali na novi železniški progi oziroma postajališčih. Slovenske železnice so se obvezale, da bodo pravočasno poskrbele za organiziranje potrebnega izobraževanja in prestrukturiranje delavcev. Tudi v Občini Gornji Petrovci so s tokratnimi pogovori zadovoljni - upajo le, da se bo dogovorjena vsebina ponovila v vladni uredbi. Ne bodo več vztrajali pri nujni selitvi objektov Agromerkurja, saj je nesmiselno seliti nekaj, kar morda niti ne bo ogroženo. Tudi pri zahtevanih nadomestnih povezovalnih cestah so pripravljeni na kompromis: asfaltirane bodo le tiste, ki povezujejo vasi in zaselke, gozdne in poljske poti pa bodo makadamske. Uresničena pa bo ena njihovih najpomembnejših zahtev, in sicer nadvoz za cesto proti Križevcem. Prav tako bodo uresničene druge zahteve glede ureditve zemljišč. Sicer sredno razbremenila stroškovni zadrugo. Z industrijskim razvo- I jem se povečuje tudi vračanj' l vloženega kapitala, ki ga je vlo-1 žilo delovno intenzivno kmeto- ' vanje v razvoj industrije, nazaj' . kmetijstvo v obliki vedno večji«’ j subvencij. Kljub vsemu so se tudi Jap0*1 začeli srečevati z vedno večji® razkorakom med trikrat nižji®1 dohodki kmetov, kot so jih industrijski delavci. Ta razkol so poskušali odpraviti s temelj®® agrarnim zakonom leta 1960.j prav zakon odpravlja zemljic maksimum in posredno teži kI večanju zemljiškega fonda v s®, | slu krepitve življenja sposobt” | kmetij, posredno tudi p°spejuž | kmetijsko proizvodnjo na še o® । citarnih področjih živinoreje.s djarstva in zelenjave. ČepraV* I Japonci odpravili maksimu®' 1 zemljiška struktura ni bist''®’ j spremenila, saj je kar 87 oM? I kov kmetij mešanih. To priPj I jejo tradicionalno visokemu v® S notenju zemlje pri Japoncih- | Če se ozremo k Japonce®^ I na prvi pogled zdi, da tudi 0® žijo k prevladujočemu Toda kljub vsemu to ne bodrza kajti gledano skozi zemljišč L sest ne odstopamo bistveno0 I ponskega povprečja. °dstoPa I pa pri definiranju ciljev, kaj zeD . in kaj moramo pridelati za laS preskrbo, kolikšno cenojePr)P vljana plačati država za to Pza bo in s kakšno agrano P°’ , J dosegla zastavljene cilje. Stra na načelni ravni brez definif^ ciljev in ukrepov je pač pr6® Ob definiranih ciljih pa so P°® bne tudi podsistemske funkcij ■ doseganje jasnih ciljev. Dag merjava ni neupravičena. d°* 7 | tudi položaj na nekaterih kn® L ki so ostale brez dohodka^ , strije in so pristale v revščini- I j yo^ pa je lastnikom obljubil od' jim ne bo žal, če se b° A ločili za prodajo potre mljišč, kajti cena bo zelo dobra. . Tudi v Puconcih imaj® ^jli tek, da seje o tako P0®1^^ zadevah potrebno dogov® / najbolj odgovornimi, ena dnimi partnerji župano®1^ se pač »bori« za svoje, P3 jr gre za lokalno skupn®s ’ leznice ali Urad in držaV|j V Puconcih so pr|S[a se tako na severu kot / kraja v prvi fazi uredi zirano nivojsko križani® d0 potnicami, nato pa jr druge faze glede na raZ1® . 4' brali ustreznejšo dvoz ali podvoz. Zelo ni so, da se bo rešil Pf tovorne postaje, ki se bJ| iz središča na sever tem bo rešen tudi pr^/ ponije skladkorne pes°1 ' I dišča Kerne Puconci, Za kraj bo zelo P0®1 gradnja zahodne obv«^ bo potekala od nekda,1!jpr karne in se bo prikUjar južno nivojsko križaUJe’J« bo s tem kraj prometu® f J menil. Hkrati naj b< tudi pločnike v Mačk uredili Mačkovski P°t0 I BER^ BALAŽIČ ^stnik' 27. februar 1 997 ^^metijska panorama 9 Sprejeli odlok o višini subvencij za obnovo vinogradov in sadovnjakov s sredstvi proračuna do novih vinogradov in sadovnjakov Cilj obnove je povečati površine in kvote ^ Prodajo v Evropi pred vstopom v EU. ---------------------------------- p"”murieter pomurski vino-Murska Sobota - Svetovalna sl“ž^a Za encioniranju obnove vinogradniki in sadjarji so pozdravili odlo . v Uradnem listu, gradov in sadovnjakov, ki je izšel konec januarja Država je že lani subvencionirala obnove vinogradov, vendar v drugi obliki, sredstva za obnovo sadovnjakov pa so predvideli šele z letošnjim odlokom. Kot je posedal vodja svetovalne službe za Pomurje Janko Slavič, bodo km-stje sredstva lahko koristili v onem paketu za rigolanje in na-kup trsnih cepljenk. Višina sred-stev, ki jih bo lahko koristil posamezni vinogradnik, bo odvisna od težavnosti terena oziroma razmer za obnovo in se bo gibala v razponu od 300 tisoč do milijon tolarjev na hektar. Kot je povedal Janko Slavič, bodo do subven-orjskih sredstev iz državnega proračuna upravičeni vinogradniki, kl 'majo najmanj 0,5 hektarja vi-^ograda in so se odločili, da ga ®odo obnovili najmanj 10 arov. Prekmurske, haloške, belo-ranjske in kraške vinograde ve-Ja. da morajo imeti najmanj 0,3 oktarja vinograda in ga želijo obnoviti vsaj 10 arov. Državne subvencije pa bodo na voljo tudi Za dosajevanje do deset let starih pogradov. Obnavljanje vinogra-o^ pred vstopom Slovenije v jo Pomembno, saj bo Slove-'Ja po vstopu lahko zadržala vi-ograde v obsegu, ki jih je imela pred vstopom. Od vinogradniških površin pa so odvisne tudi kvote vina, ki ga bomo smeli prodati na z vinom prezasičenem evropskem tržišču. Janko Slavič stekla tudi pri zasebnikih. Zato je kakovost treba širiti in zadržati trg z vinom. Res pa je, ugotavlja vodja pomurskih svetovalcev gospod Slavič, da subvencije pokrijejo le od 10 do 20 odstotkov stroškov obnove vinograda. Kot pomembno novost pa velja omeniti, da so letos po podobnem načelu kot za obnovo vinogradov subvencije namenili tudi obnovi sadovnjakov. Pri sado- Na fotografiji: Vodja svetovalne službe za Pomurje dipl. ing. Janko Slavič meni, da bodo zaradi pomoči države obnove vinogradov hitreje stekle, in ker imamo v Gornji Radgoni, Ljutomeru in na Kapeli dobre kleti, ki že imajo uveljavljeno ime in tržišča, so povečane subvencije pomembne, še posebno zato, ker je prodaja dobro vnjakih velja, da mora biti prosilec sredstev lastnik najmanj 0,60 hektarja sadovnjaka, obnavljati pa mora najmanj 20 arov. Sadjarji bodo po subvencionirani ceni lahko kupili največ 5000 sadnih sadik. Sadjarjem bo za obnovo hektarja sadovnjaka na vo- M mora kmet - lastnik gozda Weti o zakonu o gozdovih omenjeno, da je bil v 'mnoge pravice, prevzeli s SMovih, v katerem so lastniki gozdov dobili mnog določene dolžnosti. $OsPodarjenje z gozdovi je, 8 ede na lastništvo, regulirano »zakonom, tako da le-ti za- sPl°šnokoristne fu-oi ’)e Citološke, socialne, pr-oO7?dne^- Zato mora lastnik a 8°sPodariti v skladu s pre-!’ načeli za gospodarjenje z in upravnimi akti. smm'^.Sozdov imajo pravico P°st°Pk'h sPreie' tov 1 8ozdPogospodarskih načrpa’ OVsk°gojitvenih načrtov in pteK8ozdnogojitvenih načrtih zastopnikov v svetu enote Zavoda za go-p^.^ngospodarski načrti so °btnočij in gospodarskih lastni-« S° ’Z(le'ani ne glede na Posti V° Ob uP°števanju poseb-Spl^ Posameznih območjih, ga načrt gozdnogospodarske-Za (U . । Se Praviloma izdeluje ”e sprp et’a se Slede na določe-',eljavnniembe al' uskladitve med ''opoln'8^0 'akko spremeni ali šnih pr' Z namenom, da v tak-'merih še vedno zagota- vlja vse splošne koristne funkcije. Za spremljanje stanja in razvoja gozdov, varstvo gozdov, usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, usmerjanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, vodenje evidence, za gozdarsko strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov in še mnoge druge naloge je ustanovljen Zavod za gozdove, ki opravlja naloge javne gozdarske službe v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Nadzor nad izvajanjem in uresničevanjem določb zakona o gozdovih in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravljajo gozdarski inšpektorji. Le-ti imajo pravico in dolžnost pregledovati dela v gozdovih in dokumentacijo za ta dela, spremljati izvajanje splošnih delov gozdnogospodarskih načrtov in gozdnogojitvenih načrtov, spremljati uresničevanje ukrepov za varstvo gozdov in še mnoga druga dela, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi. Že večkrat je bilo omenjeno. da se je potrebno za vsako poseganje v gozd dogovoriti s strokovnim delavcem zavoda za gozdove ne glede na to, kdo opravi dela v gozdu (lastnik gozda sam, registriran zasebnik ali podjetje). Posebno je to potrebno takrat, ko bi želel lastnik gozda močneje poseči vanj. Zavod za gozdove organizira vsako leto pred sezono sečnje v 9 m Ijo 1,5 milijona subvencijskih sredstev, saj so obnove sadovnjakov dražje od obnov vinogradov. V povprečju stane obnova hektarja intenzivnega sadovnjaka okoli 7 milijonov tolarjev. Navedena višina subvencije velja za jabolka, hruške, višnje in breskve. Novost Lani so v Pomurju obnovili okoli 80 hektarjev, letos pa načrtujejo obnoviti celo nekaj več hektarjev vinogradov. je tudi, da bodo subvencije na voljo za subvencioniranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov, v katerih je vsaj 200 visokostebel-nih dreves na hektarju površine. Pri jagodičevju mora imeti prosilec najmanj 0,60 hektarja travniškega sadovnjaka na travniku ali okoli hiše in seje odločil urediti vsaj 0,2 hektarja nasada. Seveda bodo subvencionirali tudi obnove nasadov orehov, lešnikov in drugega. Janko Slavič meni, da bo uredba o subvencijah pospešila obnove vinogradov in sadovnjakov, ki so naložbe v trajne dobrine. Prosilcem bodo sredstva za obnove odobravali od julija do oktobra, to pomeni, da bodo namenjena obnovam prihodnje leto, saj so za letošnje obnove tisti, ki so jih načrtovali, morali zemljo pripraviti že jeseni pa tudi sadike so že pošle. Slika in besedilo Boris Hegeduš posameznih krajevnih skupnostih odkazilo oz. izbiro dreves za posek. Kdaj in kje to poteka, se izve z izobešenih obvestil. Ce lastnik gozda takrat ne more sodelovati, naj se obme na strokovnega delavca območne enote zavoda za gozdove v M. Soboti oz. krajevne enote, na področju katere ima gozd. Na ta način se bo izognil morebitnim kasnejšim neprijetnostim in nepotrebnim problemov. Za prekrške, storjene na podlagi predpisov in določb zakona o gozdovih, so zagrožene precej visoke kazni, tudi do 150.000 tolarjev. Rudi Kerčmar Izobraževanje kmetovalcev Med 28. februarjem in 6. marcem se bodo v Pomurju zvrstila predavanja in prireditve, kijih pripravlja kmetijska svetovalna služba: Kuzma, 28. 2. 1997, ob 9.00: Ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal, bolezni žit in plevelna flora. Predavajo: Žita Flisar - Novak, Metka Barbarič in Branko Kornhauser. Turnišče, 2. 3. 1997, ob 10.00: Rez sadnega drevja (šolski sadovnjak). Prikazujeta: Vlado Smodiš in Marija Feher. Martjanci, 3. 3. 1997, ob 9.00: Zatiranje plevelov v žitih, sortiment koruze in dognojevanje žit. Predavajo: Žita Flisar -Novak, Metka Barbarič in Franc Škalič. Ul SVBVENCUe ZA 0WVC) IU ViU0G-MW SMO .DOčiLi... Ju o 3 <52 SEDAJ MAM fA MORA MOl/i UKEbili SE JMVEHGUOZA TMETUKe A STR Oje Načrtovanje uspešnega poroda pri svinji Cilj reje plemenskih svinj je rojstvo živih pujskov. Z intenziviranjem prašičereje so se nekatere pomembne reproduktivne lastnosti pri svinjah poslabšale. Današnje svinje se na primer slabše bukajo in imajo več težav pri prasitvah. Vendar pa lahko rejec z ukrepi, opisanimi v nadaljevanju članka, veliko stori za zdravje v gnezdu pujskov. Načrtovanje uspešne prasitve se začne že pri pripustu oziroma osemenitvi svinje. Ta datum moramo natančno zabeležiti, saj bo le tako znan predvideni termin prasitve. Točen datum osemenitve potrebujemo tudi za izračun maksimalnega dneva brejosti (120. dan brejosti), ko mora veterinar prasitev sprožiti, če se ne začne po naravni poti. Ves čas brejosti moramo spremljati težo in kondicijo svinje; znano je namreč, da so težavne prasitve pogostejše pri predebelih svinjah. Po 85. dnevu brejosti je treba začeti povečevati krmni obrok (glede na telesno kondicijo plemenice naj znaša 2,5 do 3,5 kg na svinjo). V tem času se namreč začne hitra rast plodov v maternici. Lahko uporabljamo laktacijsko krmo, to je krma za obdobje, ko ima žival velike potrebe po hranilnih snoveh zaradi nastajanja mleka za sesne pujske. Za obdobje brejosti vseskozi priporočamo nadzorovanje prebave; predvsem naj ne pride do pojava »lenega črevesja« in zaprtij. Ta pojav je pogostejši zato, ker se svinje v intenzivni reji premalo gibljejo in v prehrani dobijo premalo vlaknine. Dva do tri tedne pred prasitvijo (94. do 101. dan brejosti) moramo svinjo dehelmintizirati (razglistiti) in odpraviti garje. Parazite odpravimo najkasneje pet dni pred premestitvijo v porodni boks. Štiri dni po zdravljenju se namreč iz svinje še lahko izločajo paraziti, ki so sposobni okužiti tako druge živali (tudi pujske) kot tudi svinjo, ki smo jo zdravili. Vsaj pet dni pred predvideno prasitvijo (pred 110. dnevom brejosti) svinjo premestimo v porodni boks, da se lahko navadi na novo okolje. Optimalna temperatura v prasišču je 18 do 20 stopinj C. Neposredno pred odhodom v porodni boks je treba svinjo temeljito umiti z mlačno vodo in milom, zlasti vime, notranjo stran stegen, glavo in ušesa. Tako se paraziti in umazanija ne bodo prenesli v porodni boks. Razumljivo je, da utora biti porodni boks pripravljen na vselitev. To pomeni, da mora biti mehanično očiščen, opran in razkužen po odhodu prejšnje svinje iz njega. Dva dni pred prasitvijo krmni obrok svinji zmanjšamo za polovico. Priporočljivo je, da polovico obroka sestavljajo otrobi, ki pospešijo prebavo. Želimo namreč, da svinja pričaka prasitev s čimbolj praznim črevesjem. Tako preprečujemo pojav MMA-sindroma (vnetje vimena in maternice ter pomanjkanje mleka) in začetno drisko pri sesnih pujskih. Svinji lahko dodajamo rahla odvajala; npr. grenko sol (glau-berjeva sol), dve jedilni žlici na dan. V porodni boks damo malo slame ali sena, saj ima svinja instinkt za delanje gnezda; če ji to omogočimo, se bolje počuti. Med porodom potrebuje svinja veliko čiste vode (zlasti velike potrebe so med porodom in 12 ur po njem). Lahko ji damo tudi majhno količino hrane. Med porodom svinjo opazujemo, vendar je ne smemo vznemirjati, saj vznemirjena žival izloča hormon adrenalin, ki poslabša krčenje maternice (je antagonist oksitocina). Normalno je porod končan v štirih urah in med prihodi posameznih pujskov ni več kot 1 / 2 ure razmaka. Pujski morajo čimprej po porodu sesati, saj tako dobijo kolostrum, bogat s protitelesi, ki jih zaščitijo pred boleznimi, s sesanjem pa tudi povzročijo dodatno izločanje hormona okitocina, ki je potreben za krčenje maternice. Po prasitvi pujskom razkužimo popke. Tabela 1.: Pomen spremljanja prasitev metoda dela smrtnost pujskov dobra higienska priprava svinje pred prasitvijo, pri prasitvi je nekdo vseskozi poleg, pujske moramo takoj po porodu obrisati 2% redna kontrola svinje čez dan, stalna navzočnost ponoči, večino pujskov obrišemo 5 % 5- do7-kratna kontrola čez dan in noč, pujske obrišemo izjemoma 8% čez dan občasno kontroliramo, ponoči ne 14% vir: Dr. Karl Otto Eich, 1991 Svinjo opazujemo tudi pp porodu. Dva dni merimo zjutraj in zvečer njeno telesno temperaturo. Če je višja od 39.3 stopinj C, takoj pokličemo veterinarja, saj gre verjetno za MMA-sindrom, ki ga najuspešneje ozdravimo, če začnemo čimprej z zdravljenjem. Nemirnost pujskov v gnezdu kaže na pomanjkanje mleka pri svinji, kar je lahko posledica hormonalnih motenj ali pa MMA-sindroma. DEJAN ŽIDAN, dr. vet. med. Veterinarski zavod Slovenije OE M. Sobota, Oddelek reprodukcija Turnišče - cene pujskov Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejem pujskov v Turnišče 18 pujskov in vse tudi prodali. Za osem parov je bilo potrebno odšteti po 14 tisoč tolarjev, za en par pa 15 tisoč tolarjev. Povpraševanje po pujskih je bilo tokrat veliko in prodali bi jih še več, če bi bila seveda ponudba. Prodaja na črno Pazljivo pri mesu in jajcih Vodja veterinarske inšpekcije v Pomurju mag. Rozina Šimundič opozarja s pisnim obvestilom, daje v Pomurju vedno več primerov prodaje mesa ter mesnih in mlečnih izdelkov od vrat do vrat. Zasebniki ponujajo največ perutninskega mesa. G. Šimundič opozarja, daje prodaja živil od vrat do vrat prepovedana. Tako meso, mesni in mlečni izdelki ter jajca niso pod veterinarsko-sanitarno kontrolo in jih štejejo za zdravstveno oporečna živila. Kupce opozarjajo, daje uživanje takšnih živil lahko nevarno za zdravje zaradi povzročiteljev nalezljivih bolezni, parazitov, antibiotikov, hormonov in drugih nalezljivih snovi. 10 ^^ulturna obzorja vestnik, 27. februar 19^ Gledališče Torpedo Kmalu nova predstava Torpedo je mladinsko gledališče, ki je v lanskem leto enostavno rečeno eksplodiralo na soboškem odru, potem pa so se uveljavili tudi na slovenskih odrih. S prvo predstavo, ki so jo naredili - Metek f čelo - pa so pobrali vse najvišje nagrade, kar so jih lahko. Najprej so se uvrstili na Linhartovo srečanje, potem pa so njihovo predstavo razglasili za najboljšo slovensko amatersko predstavo, Gorazd Žilavec je zanjo prejel Severjevo nagrado, dobili pa so tudi letošnjo občinsko nagrado za kulturo. Pohvalili pa so jih tudi znani slovenski gledališčniki, med drugim tudi Matjaž Pograjc. In vse to v dobrem letu. O njihovem delu in načrtih je spregovoril direktor gledališča Torpedo Edvard Pergar, ki ima zaenkrat samo še gledališko skupino. Ampak to uspešno! MESEC KULTURE NA BISTRICAH - Lahko bi rekli, daje v našem okolju malo krajev, kjer bi bilo zanimanje za kulturno dejavnost tako veliko in množično, kot v KS Bistrica. V okviru Kulturnega društva Ferda Godine dokaj aktivno delujejo pevska, folklorna in dramska sekcija. Vse sekcije se vsako leto predstavijo tudi na tradicionalni prireditvi Mesec kulture. Le-tos.so bili prvi na vrsti pevci - mešani pevski zbor, moški oktet, mlada pevka Valentina in glasbeni spremljevalec Štefan. Njihovemu nastopu je prisluhnilo dokaj številno občinstvo. Posebna vrednost njihovega dela pa je ohranjanje starih ljudskih pesmi. Minulo soboto je bil večer folklore. Domača folklorna skupina je proslavila 15-letnico delovanja - za to priložnost so člani prejeli bronaste, srebrne in zlate Linhartove značke, ki jim jih je podelila ZKO Lendava -, na prireditvi pa so nastopili še odrasle FS Hotiza, Polana in Žižki, mladi plesalci in pevci iz bistriškega vrtca ter OŠ, harmonikarski orkester in tamburaška skupina Društva upokojencev Ljutomer. (J. G.) Povedal je, da so začeli iz čistega entuziazma. Igralci, ki sodelujejo v skupini, so bili v glavnem brez’izkušenj ali so morda celo prvič stali na odru. Morda je kakšen sodeloval pri recitalih ali skečih, v glavnem pa so to entu-ziati, ki resničnio delajo in si prizadevajo za uspeh. Nobeden ni akademsko izobražen igralec, letos še nimajo nobenega na AGRFT, upa pa, da bodo morda v prihodnjem letu kakšnega dobili. Sedaj so se še najbolj zanašali na naravni instink, kar so kritiki tudi najbolj pohvalili. mov, ker jih nismo potrebovali.« Sicer pa so si delo odlično organizirali. Gorazd je prevzel režijo, Vlado Vlaškalič, ki je trenutno v vojski, pa je umetniški vodja in dela z vsakim posameznikom na odru indvidualno. In kako gledajo na uspeh? »Razpoloženje v ekipi je fenomenalno, nad pričakovanji, upam, da bo tako ostalo. Vendar smo se pogovarjali, daje verjetno ta uspeh prišel nekoliko prehitro. Morda tudi sami preveč pričakujemo, zaradi tega so morda prehitro prišle vse nagrade in pohvale. tako Kovačevičeva, pa vsebuje druge vrste humor, kot je Metek. Tisto je bila burka, humor, ki je bližji ljudem. Njihovo novo predstavo bomo lahko videli nekje marca. Gorazd Žilavec: Zaljubljen v gledališče Pogovarjali pa smo se tudi z Gorazdom Žilavcem, ki si je že dalj časa prizadeval pognati soboško gledališče. Z gledališko skupino Torpedo in gledališko predstavo Metek f čelo pa mu je to tudi uspelo. Si bil presenečeni, ko si izvedal, da boš dobil Severjevo nagrado? »Bil sem presenečen, tega resnično nisem pričakoval. Sploh pa nisem pričakoval, da bomo s predstavo prišli tako daleč in da se je uspeh vse leto praktično leg tega pa so redki tisti, ki so Severjevo nagrado tudi dobili. »Zelo veseli smo, da smoutb teli na odobravanje, v začetku seveda soboške publike. Pre" premiero smo bili nekoliko skeptični, ali jo bodo razumeli ali® Ampak publika je dobro sp«r predstavo, spoznala, da se®®' bavamo, zato so se zabavali oni, in če so bili zadovoljni* smo lahko bili tolikor bolj t®1 mi. Strah je bil, v predstavo s®« vložili ogromno dela in velik« svojega prostega časa, in če ne -bilo uspela, bi verjetno bili liko razočarani.« Knjižne novosti za mlade bralce Razveseljivo je, da kljub poplavi tujih slikanic, ki so v zadnjih letih preplavile naš knjižni trg, ne usahne niti domača tovrstna ustvarjalnost. Pri Mladinski knjigi so tako v zadnjem času izšle tri domače slikaniške novosti. Svetlana Makarovič je spisala novo iz serije že dodobra uveljavljenih in zelo priljubljenih slikanic o škratu Kuzmi, Škrat Kuzma dobi nagrado, Andrej Rozman - Roza je spesnil besedilo za slikanico Mihec, duh in uganka, ki govori o tem, kaj vse se lahko ponoči dogaja v temnih in prostranih otroških sobah, Emil Filipič pa je avtor pravljice Zlatolaska in zmaj, nekakšne svobodne variacije na temo lepotica in zver. Vse tri slikanice so domiselno ilustrirane z deli vrhunskih domačih ilustratorjev (Tomaž Lavrič, Marjan Manček, Gorazd Vahen) in bodo kakovostno obogatile življenje marsikaterega malega zvedavčka. Večjim mladim in manj mladim bralcem, ki se že suvereno gibljejo po svetu pisane besede, pa je mladinska knjiga namenila novo knjižno zbirko Veliki pravljičarji. Zbirko je »odprla« knjiga Pripovedke znamenitega romantičnega pripovednika E. T. A. Hoffmanna, katerega bogat in izviren domišljijski svet je do sedaj za vedno zapeljal že brezštevilne bralce po vsem svetu, njegovo burno življenje pa je burkalo in še vedno burka domišljijo romantičnih duhov. Knjiga je ilustrirana z ilustracijami Ruth Knorr, ilustratorke izvirnih izdaj, prevedla pa sta jo Katarina Bogataj -Gradišnik in Janez Gradišnik. Nekaj novega je tudi v zbirki Zlata ptica, v kateri že dolgo vrsto let izhajajo izbrana dela iz svetovne pravljičarske zakladnice. Tokrat so izšle v njej japonske pravljice pod naslovom Najlepša pahljača, ki jih je iz češčine in ruščine prevedla Zdenka Škerlj - Jerman. Pravljični svet te daljne in nam še vedno tuje dežele nam pomagajo približevati tudi izjemne ilustracije Wang Huiqin, pri nas živeče slikarke kitajskega rodu. D. Štefanec Priprava nove predstave Klavstorfobična komedija Povedal je tudi, da bodo v začetku delali komedije, čeprav niso najlažje, so pa najbližje publiki. »V prihodnje, ko se publika na nas navadi, odvisno od ekipe, sredstev in interesa, pa bomo morda delali dve stvari hkrati. Kajti interes je, saj je bilo na avdiciji ogromno ljudi, in veliko dobrih smo morali poslati do- Bojimo se samo, da če ta predstava ne bo tako uspešna, kot je bil Metek f čelo, da bi lahko kdo obupal.« Zato so prepričani, da je to nekoliko večja obremenitev za igralce, kajti sedaj tudi publika čaka, da bo vsaka predstava še boljše. Nova komedija, ki nastaja, Klavstorfobična komedija, prav stopnjeval. Tudi zato, ker smo naredili šele prvo predstavo, presenečen tudi zato, ker sem jo dobil kot sorežiser. Nagrada je prišla zelo nenadoma, vendar sem je bil izredno vesel.« Verjetno je bila ta nagrada presenečenje za soboško kulturno javnost, saj je bilo gledališče v Soboti že dolgo v mirujočem stanju, po- In tvoje izkušnje? , »Že v osnovni šoli sem so val s starejšimi igralci PrlZ stavi Fiziki, katero je režita1 Varga, ter pri predstavi P^1 rože za Valenta v režiji D Kuharja. Številni Sobočan^ prav gotovo spomnijo teh P stav in zlatega obdobja so gledališča, ki se je potem n Ijevalo še nekaj let. Takrat se v bistvu zaljubil v gledam0.^ srednji šoli je bilo najboljs ■ obdobje v moji igralski ka imeli smo nekaj prireditev^ ečev, ampak to ni dovo‘J- .0, to, da sem hodil v srednjoi s Maribor, je dodalo svoje, kaj bi hodil v Soboti, bi PraV ^0. imeli kakšno dramsko skW .|( Z Vladom Vlaškaličeffl lani na gledališki delavnic1^ () minu in mislim, da mi J6 prineslo veliko izkušenj-* Kaj je bilo torej tisto, kar P? pričalo kritike? . zJ[o, »Nas so pohvalili tud' ker smo naredili predstavo-šnih še ni bilo, povedali so da upajo, da bo ta predsta f lomnica v mladinskem a M skim gledališču, ter doda r. zavedajo, da smo pač m la po srcu, kar je tudi prišlo.m1» za pri predstavi MetekJa ffr naj samo tako nadaljuj6 . smo se odločili za mor, so povedali, ampak j. presegli. Omenili so tudi mer Erwina Fritza, ki 11 J ogledal predelavo našega Tvoja posebna želja, bi® »Najbolj si želim, gledalci zadovljni z novo bii° vo, poleg tega pa tudi, , hjs1 kritiki lepo sprejeli in vOsR znova uvrstili na Linhart Čanje. Želim si tudi, da jii čim dalj časa ostal v najbolj veseli, to pa je g če.« Foto in besedilo: dranana^11 . Slikarji za mamograf Kulturno društvo Stefana Raja iz Turnišča Pomembni so interesi ljudi Kulturno društvo Štefana Raja iz Turnišča je že vrsto let eno najaktivnejših na območju nekdanje lendavske občine. Pomembno vlogo pri tem ima prav gotovo Danica Kocet, ki je že več let predsednica društva. O dejavnosti društva je povedala: »Področja dela društva se spreminjajo. Tako smo pred leti imeli aktiven pevski zbor in oktet, danes pa uspešno delujejo folklorna skupina, pevke ljudskih pesmi, pred slabima dvema letoma pa smo ustanovili pihalni orkester. V Galeriji Murska Sobota so v četrtek odprli dobrodelno prodajno razstavo, na kateri je razstavljenih petinpetdeset likovnih del. Triinpetdeset sodobnih slovenskih in tudi avstrijskih likovnih umetnikov se je namreč odločilo za to humano dejanje in podarilo svoja dela za nakup mamografa. Na otvoritvi je nastopila tudi pianistka Zdenka Novak. Od petinpetdesetih del so jih doslej prodali petindvajset, pričakujejo pa, da se bo pomurska publika bolj odzvala in jih bodo do ponedeljka, 3. marca, ko bodo razstvo zaprli, prodali še več. Do srede prejšnjega tedna so s prodajo zbrali 2,3 milijona tolarjev, celoten izklopiček pa bo namenjen soboški bolnišnici za nakup mamografa. Akcijo so skupaj z likovnimi umetniki pripravili Lions klub Murska Sobota,Galerija Murska Sobota, Društvo likovnih umetnikov Prekmmja in Prlekije, Splošna bolnišnica Murska Sobota in Podjetje za informiranje. ANR FOTO: JURE ZAUNKER Orkester ima še nekaj začetniških težav, vendar so nastopi čedalje kakovostnejši. Vodi jih Željko Ritlop, članov pa je okrog dvajset. Pevk ljudskih pesmi je šest in so že precej časa združene v sekstetu. Imajo naštudiranih precej pesmi, kot so Moja palica je trda, Snočkar sem bil v oštariji in podobno. Veliko nastopajo na kulturnih prireditvah v Turnišču in drugih krajih pa tudi v hotelu Lipa v Lendavi. Veliko je zanimanje za pevke ljudskih pesmi, saj vsakdo, ki skupine vabi v goste, želi, da je bogat repertoar ljudskih pesmi, kar pevke prav gotovo imajo, kakovosten nastop in seveda manj stroškov, kot bi jih imeli recimo s kakim pevskim zborom. Skupina se dobro razume, in če se dva tedna ne vidijo, se že pogrešajo. Folklorna skupi na ima trenutno člane, ki so predvsem srednješolci in študentje, zato je njihove nastope pogosto težko časovno uskladiti. Nekateri so namreč v Ljubljani in Mariboru, kjer študirajo. Njihove nastope tako dopolnjujemo tudi s folkloristi iz prvih letnikov srednje šole. Dogovarjamo pa se tudi z nekdanjimi folkloristi, ki so nekoliko starejši, da bi se spet dobili in začeli vaditi. Folkloristi nastopajo s prekmurski plesi, v svoje nastope pa vključujejo tudi ljudske običaje. Nastopajo na kulturnih prireditvah, na raznih medobčinskih srečanjih in v hotelu Lipa v Lendavi. Med turisti je za naše ljudske pesmi in folkloro precejšnje zanimanje. Letos s folklorno skupino v hotelu sicer ne nastopamo veliko, ker folkloristov ob petkih zvečer vča sih ni domov. Prejšnja leta pa smo bili tam skorajda vsak petek, enkrat z ljudskimi pevkami, drugič s folklorno skupino. Folkloro sicer gojimo že v turniški osnovni šoli, kjer plesalci dobijo osnovno znanje, pozneje pa ti plesalci pogosto postanejo tudi člani folklorne skupine kulturnega društva.« Letos so v društvu organizirali natečaj za literarne, likovne, vi-deoprispevke in fotografijo in bili prijetno presenečeni nad kakovostjo izdelkov. Natečaj so sklenili ob kulturnem prazniku in podelili nagrade. Dogovarjajo se, da bi akcijo razširili zunaj občinskih meja, seveda pa bi si morali potem za to vzeti več časa. Lani je gledališka skupina uprizorila igro Učiteljica. Režiral jo je Štefan Ferčak iz Renkovec. Z društvom sodelujeta tudi slikarja Drago Gorjan in Avgust Čemi. Oba sta imela že tudi samostojne razstave in skupno razstavo ob kulturnem prazniku. V društvu si želijo, da bi se tudi v prihodnje ohranila taka kulturna aktivnost, kot je sedaj, 0|rf želeli pa bi seveda kultur6 pe! titi še s kako dejavnos stvo pa je, da vzamejo v sa pri pripravi priredite zacijske zadeve, zato so tiič obveznosti želeli prel°ZI ^ll .stično društvo, vendar S* tako zaživelo, kot so že lovali so na prireditvi r' senje, ki so ga letos v |(T organizirali prvič P° ’ jjtvt” Pripravljajo pa tudi P1'!’'^,^ praznikih, kot so dan majski prazniki in < In kaj je najpomei« dejavnost na podr°cju j: T naših krajih? Danica P membni so interesi fi cija, torej nekaj, na kar navezani. Veliko Pa tudi od mentorjev in torjev, torej predsedni šilenga odbora društva’ ditvi se namreč danes P daje na določeni kako ni pa tudi daje primern. rana, v primerni dv0^0vh6 ben dejavnik pa je ca® aJi y lajenost nastopajočih z fakultete, službe, drU.zTjje pa se mi zdi, da se vključujejo v kako aK je preveč gledanja tete h dodatna dnl7nOSt» $» 0^ jr dodatna dolžnost, s^Lpa''f popestri življenje, PoV^AčG ' ~ ' ■ ------r>«ti 0° f/ občutek odgovornosti^ sti, v kateri živijo.« Ygstnik, 27, februar 1997 intervju 11 Pogovor z Evaldom Flisarjem Večino svojih knjig bi rad še enkrat napisal Evald Flisar se je rodil v Prekmurju, a že dolgo ne “v'‘"^^1 je sem še vrača. Je pisatelj, dramatik, esejist, urednik, p J č v. enciklopedijo, po srcu in duši pa je pesnik m popo 1 • ' sod, V Ljubljani, Londonu, Avstraliji, prepotoval je vet: dese se je za dalj časa ustavljal. Če ni navzoč sam, pa so čarov- gledališka, njegovi romani... Ena najbolj usPe^“*.k I V ,,eneracije. nikov vajenec, ta je tudi zaznamovala neko obdo je . . :e Kljub velikemu uspehu te knjige pa rad pravi, da ga u 1 se’njsem v svojem življenju napisal in ustaril marsikaj drugega. voi;vaje na Pogovarjala o njegovih delih, ampak bolj o okoliščinah, to, da so njegove knjige in drame nastale. Rodin ste se v Gerlincih, živeli v Ljubljani, Londonu, Sydneyu, potovali po vsem svetu, v dveh jezikih lahko enakovredno us-tvarjate ... Kje ste pravzaprav doma? »Nisem doma nekje, ampak ." nekom. Kraj ni tako pomem-?’ ampak oseba. Druga oseba ‘acrta človeku krog, kjer se poču-orna, varnega, je štartna to-’ od koder si upa napadati in osvajati svet.« bil'^1 Sle P°t°vali> katere pa so rž™? kontinenti, kjer d°ma 'n ste ljudem in kje so se Mii ljudje tuji? Drv; - - same8a začetka, ko sem hiiivC V sem dobil sr-Wobčutek, da sem morda tam Kliuh °d PreJšnjih življenj, simi ’ 8rozn’ eksotični tujosti Tud? ?e'a Jndija zelo domača. mač V Angliji se počutim do-kako’ m°rda zaradi spomina, rom n6?Se s strahovitim napo-Prebi]d7mllcngleŠkega^^ in ganstan V0 Pa kraji Iran' Af’ na dru ’ K-*er sem se počutil kot °dmak8n m plan§tu, popolnoma enja £ ^en od kulture in življ-Afgani° Sem *z Indije prišel v ^tlonolr? so bili ljudje bolj na ali so ljudje z Balka-Prej ni,. ’ zat0 sem imel naj-bližini d Utek’ da sem d°ma, v čin razm°-t|'a' AmPak njihov našo mi L..ls‘janja, njihove manire v 'blle izredno tuje.« Vse vpliva na človeka /• na relisije ... vpli-^ene ,,, Veka’ da začne na do-‘lvuges gledati drugače, z ^rnega kota. ^°vek\nmPak ne da b'10 Sevse a. rot‘ registriral, ampak Srečanje v ^ubra- Vsako bežno ntakti k . Va- Vsi dogodki, kosti, Vsg tZna Sredanja, malenko-Zlv'jenje drVp'}Va’ da je potem Cer, če u§ačno, kot bi bilo si-^krat ne Prišlo.« i^trali^' Poudarjate, da ste v 7 ,0 električni vlak. Oljenje?^eterminiralo vaše ^0 n ?ivljenri^^ kot tisto stvar p°noSe ’ na katero sem najbolj Majhen faldveb razlogov. Vsak ek sanjari, da bi bil niči> tud; a Se t0 redkemu ure-sanjeZ m°’ ker Pozabijo na ? °žno«t 'Meni seje ponudila ?d‘zato tJ" Sem j° Pograbil, ’r> druo;x r sem Potreboval de-?ktat zeln -?to’ ker sem bil do 3’ki Se: s ud’°zen plašen fan-J' k'Se je hT ukvarjal s knjiga-5' ^esnih^?^ težkih, umaza- a"ie slva' m "a m>v- dto setn moral po-Je.^k-mičin zgrabiti za dimitito da sem se v to V? 0,ho v: lz°bražen človek z ko? kako SuSnein se imel za ne-Se.t? Pač in,Per 'ntelektualca, niej leiih. l?n"lladenič pri dvaj-inm-^i Prendenkrat se znaide n0?8ranti Avstralci tfvi«inTlsni0 delali sredi ^lili^irali’ v"11’ kier 80 Ijudje inkdajtl vagoni so se M sredj ne' H*'0 je, kot koiitV°jo narJne' Iu sem spoz-dali;,'°Vek / da rtisem bil pri-1 °d ^ij od-skosti. Prek tega dela sem se počlovečil. Ti ljudje so bili strahovito zanimivi, duhoviti, dobri, skratka kontakt je bil neposreden. Ko sem končno prišel do vlaka, se je zgodilo, da je vsa umetnost v natančnem zaviranju in da ga spraviš na peron. Sčasoma sem se naučil. To je čudežno vplivalo na moje življenje, saj sem to spretnost prenesel na pomembnejše področje -odnos do ljudi in sveta. Naučil sem se zavirati, kajti prej sem se le kotalil skozi življene, malo pobiral tu, malo tam. Sedaj zaviram in se ustavim natančno, ljudje vstopijo in izstopijo.« Ko pridete s kakšenga potovanja, se lahko v miru usedete za mizo in napišete zgodbo? »Ko človek pride s potovanja, človeka prevevata dva občutka -ždenje, ker je poln spominov in je naenkrat v tujem okolju, kije hkrati dovolj znano. Potem človek ždi in čaka na razvoj dogodkov. Ali pa hodi okrog kot nemirna žival in išče izhod. Šele potem se pojavi potreba po pisanju in pisanje je ta izhod, vrata, skozi katera se vrneš v svoj domači kraj.« Z jezikom prevzameš kulturo V angleščini in slovenščini lahko enakovredno ustvarjate. »To je bolj teorija kot praksa, kajti moj materni jezik je prekmurščina, to je prvi jezik, v katerem se mi je osmislil svet. Ko sem se v šoli učil knjižnega jezika, je bil to zame tuji jezik. Ti mehanizmi učenja neznanega jezika in oblikovanje misli v neznanem jeziku sem dal skoz že v osnovni šoli. Ko sem se začel učiti angleščine, sem šel skozi enake mentalne vzorce, povezovanje konceptov s konkretnimi stvarmi. V srednji šoli nisem imel angleščine, zato sem v Anglijo prišel popolnoma nedolžen in neobremenjen s šolsko slovnico in z grozljivo strukturo pravil. Jezika sem se učil, kot sem ga v življenju potreboval, šele kasneje sem študiral slovnico in pravila. Primarni jezik je centriran v drobovju, v trebuhu, najglobje, v tem jeziku imamo korenine. Večino izobrazbe sem si pridobil v angleščini. Priučen jezik bolj ostane v glavi, zato pa je težko prodreti v podzavest globokih dogodkov, travm, do čustvenega materiala, od koder izvira večina tematike. Zato je tisto, kar napišem v slovenščini, drugačno kot tisto, kar nastane v angleščini. Poskušal sem pisati tudi v prekmurščini, pa je bilo spet povsem nekaj drugega, kajti v prekmurščini imamo zelo omejen besedni zaklad.« Kako pa je z izraznostjo jezika. »V angleščini je zelo ensotav-no biti duhovit. Dejstvo je, da jezik naredi človeka. Če uporabljam angleščino kot izrazno sredstvo, sem en človek, v slovenščini pa sem popolnoma drugačen. Či gučiva v prekmuščini pa san pa en drujgi človik. V Angliji, kjer komuniciram angleško, sem veliko bolj sproščen, manj krčevit, bolj lahkotno živim, ker je to del njihove kulture. V slovenščini sem veliko bolj stisnjen, usodo-vski, pomemben, globokoumen, kar je nesrečen del našega jezika in naše kulture. Z jezikom namreč prevzamemo celotno kulturo.« Dejstvo je, da so velika dela in jezik velikih pisateljev napisana v lahkem jeziku, pa s tem ne mislim, da imajo nizko raven jezikovnega repertoarja, ampak so lahko berljiva. Avtorji, predvsem mladi, pa radi uporabljajo zapletene besedne zveze... »To je res, to je nesrečna lastnost slovenskega jezika in slovenskega prostora. Na primer pri moji igri Kaj pa Leonardo? sta spremne besede pisala en apgleški in en Slovenki kritik. Ker je bila dvojezična izdaja, je bilo potrebno oba prevesti. In tukaj so se pokazale neverjetne razlike, kako lahko Anglež na kratko, v preprostih stavkih, ampak učinkovitih in zanimivo oblikovanih, pove neprimerno več kot Slovenec v čudnih učenih kolobocijah, kjer se poanta izgubi. Slovenec skuša biti preveč pameten.« Pilotska mentaliteta Koliko vaših dram sedaj igrajo po svetu? »Nekaj že. V Iranu želijo igrati Jutri bo lepše, tudi v Sloveniji jih je kar nekaj. Tudi nekaj amaterskih, v Ljutomeru igrajo Strica iz Amerike. Videl sem to predstavo in je pri teh ljudeh zelo uspešna, bolj kot je bila pri Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer so govorili tako neresničen, knjižni gledališki jezik. Pri nas lektorji zahtevajo, da zidar govori enako kot profesor slovenščine. Tega ni nikjer na svetu. S prevodom v prleščino pa ljudje postanejo to, kar so. Na podlagi te drame delam scenarij za televizijo v treh delih, poskušal bom predlagati, da bi se to dogajalo v nekem takem pristnem okolju. Uporabili bi igralce, ki imajo »basic instin-ct«. Radijske igre so pri nas zvrsti, ki izumirajo, vi ste jih pa včasih pisali »Ne vem, če. Pred kratkim sem dobil vabilo, naj napišem radijsko igro, in jo tudi bom. Na žalost pa ljudje ne poslušajo radijskih iger, razen ko se vozijo z avtomobilom. Tudi poezija je postala le manjšinska zadeva. V gledališče še hodijo, ampak gledat napačne stvari. Televizija je tisti medij, ki je vse izenačila. Tudi vojna v Bosni je samo ena nadaljevanka, ki smo se je prehitro naveličali. To je pilotska mentaliteta. Mladi se ne morejo več skoncentrirati za več kot nekaj sekund. Otrok na enkrat postane zmeden, kajti v svetu ni vse tako enostavno kot na televiziji, ko z eno tipko v trenutku spremeniš dogajanje.« Ali še kaj pišete poezijo? »Ne, to sem pa nehal. Sem pesnik po duši, ampak to izražam na drugačen način.« Pred nedavnim ste povedali, da še vedno niste napisali vsega, kar si želite? »Nekateri pisatelji so pri mojih letih napisali več, kot sem jaz. Tisti, ki pravi, da je večino dela že za njim, je mrtev pisatelj. Jaz še pošteno začel nisem. Vse to je bila predpriprava, trening. Večino svojih knjig bi rad še enkrat napisal, z izjemo Čarovnikovega vajenca. Zame je zaenkrat to še material. Nekoč, ko sem bil še fantek, sem na nekem literarnem večeru vprašal Miška Kranjca, ali se mu kdaj zgodi, da nekaj napiše, da v predal, in ko čez nekaj časa vzame ven, ugotovi, da to vendarle ni tisto, kar je hotel, pa potem popravi. Odgovoril je: Nikoli, to, kar jaz napišem, to je, to stoji, to je umetnost. Motil se je.« Dominantni položaj pisateljev Ko je bil konec prejšnjega leta podpis akta kulturniške zbornice o začektu delovanja, društvo pisateljev Slovenije ni hotelo takoj pristopiti k temu. Zakaj? »Društvo pisateljev je ugovarjalo med drugim zato, ker je bil nekdo na hitro pred volitvami in so si nekatere stranke želele to zbornico zatakniti za predvolilni klobuk. Tu je bilo še več razlogov.« Ali je bil vzrok tudi, da se Petelj i niso želeli priključiti, saj bi s tem izgubili dominantni položaj? »Društvo slovenskih pisateljev ni isto kot Staroljubljansko društvo, imamo dominanten položaj v slovenski kulturi, pa naj se vsi drugi postavijo na glavo. Mi artikuliramo vse narodove travme, kdo drug, če ne mi, pesniki. Lahko se združimo v kulturniški zbornici, kjer pa imamo samo en glas, ki ne zaleže več kot od stra-0ljubljanskega društva. Ne zdi se mi smiselno, ker ponuja prevelikemu številu ljudi, da zlorabljajo položaj in da se ukvarjajo s pridobitniškjo dejavnostjo. Država lahko nekega dne reče, tu imate kulturniško zbornico, denar pa si ga razporedite. Potem se bodo vsi spopadli za ta denar na najbolj grob in grd način. Tudi minister lahko reče, da se z nami kot posamezniki nima kaj pogovarjati, ampak samo s kulturniško zbornico. Tako ne bi imeli več dostopa do oblasti. Am pak prek odbora društva, kjer bodo sedeli glasbeniki, oblikovalci, arhitekti in drugi, in jaz bom moral njim razlagati, kakšne so potrebe pesnikov. Šli smo zraven, ker želimo imeti hudiča pred očmi, ne pa za hrbtom.« Vam drugi priznavajo dominanten položaj? »Neradi, ampak žali bog, tako je.« Pisatelji so v slovenski zgodovini odigrali pomembno vlogo pri oblikovanju naroda, Prešeren, Canklar, Trubar. Se navezujete na to? »Glejte, mi nikoli nismo imeli svoje države, mi smo lahko identifikacijo kot narod, kot skupnost ohranili samo skozi besedo. Govorili smo slovensko, imeli smo slovensko poezijo, slovensko literaturo. Slovenski pisatelji, pesniki so bili neke vrste svečeniki, ki so pazili na ogenj slovenstva, da smo se ohranili pri življenju. Danes je drugače, imamo svojo državo, naenkrat pa nam kultura ni več potrebna. Smo člani številnih mednarodnih organizacij, s čimer se naša identiteta prenaša nekam drugam. Bojim se, da bo potrebno za kulturo in književnost najti druge okvire, drugo motivacijo, drugačen smisel. Nekoč je Slovenec šel v svet in rekel, daje Slovenec, ker govori slovensko, danes pove, da.je Slovenec, ker ima slovenski potni list.« V Sloveniji se je pojavilo veliko založniških hiš in s tem knjig, kaj pa kakovost? »Ne zavedajo se, da je knjigo enostavneje natisniti kot prodati. Količina knjig je velika, naklade padajo, zato založniki kompenzirajo z več naslovi. Na površje so prišla najnižja pravila skupnega imenovalca - to kar se prodaja, ne kakovost. Mnogi založniki se ne zavedajo, da morajo subvencionirati tudi pesniške zbirke in prve romane. Ljudje, ki so nekoč kupovali knjige, so sedaj brez dela ali premalo zaslužijo. Na kongresu v Budimpešti pa smo ugotovili, da so slovenske knjige najdražje v Evropi, in to ne glede na dohodek, ampak celo v absolutnem smislu.« M Slovenija bo dobila novega slovenskega ministra. Kakšno je vaše mnenje o njem, predlaganemu namreč očitajo, da ima v kulturi premalo izkušenj? »Ne vem, zakaj bi moral imeti izkušnje s kulturo ali biti kulturnik. Mislim, daje boljše, če ne prihaja iz kulturniških vrst. Kajti dejstvo je, da en človek ne more biti hkrati poznavalec likovne umetnosti in biti pisatelj. Če bi eden imel toliko prijateljev in idej, kolikor bi se dalo narediti v določeni branži, bo druge avtomatično poskušal postaviti na stranski tir. Če pa je samo relativno razgledan človek, z vestjo in izkušnjo vodenja, pa je lahko bolj nepristranski in pošten do vseh.« Perverzija vrednot Kakšen je status umetnika vAv-strsliji, Angliji, Slovenije, vi ste se nedvomno srečali... spoštovanj ljudi, medijev. »Pri nas so umetniki vseh vrst zmeraj uživali spoštovanje, ugled, ki se je tujcem zdel neverjeten. V zadnjem letu pa so politiki postali medijske zvezde, vse vemo o njihovih psih in domačih živalih ... Razpisujejo se o vsakovrstnih neumnosti. Če dobi slovenski pisatelj pomembno evropsko nagrado, je to majhna vestička na kulturni strani, če tega pisatelja prebutajo, pa je na prvi strani. Perverzija vrednot je pri nas čudna medijska zarota, za katero ne vem, ali se je sploh kdo zaveda. Tisto, kar je najslabše, je eksponirano kot realnost življenja, prave vrednote pa dobivajo obroben pomen.« V svojih delih iščete resnico sveta, pa me zanima, ali gre za avtobiografsko resnico in iskanje ali je to značilnost zahodnoevropskega človka, ki je vpleten v določene miselne vzorce? »Oboje. Jaz sem evropski racionalist, evropski izobraženec, ki razmišlja s koncepti, ki čuti in ima čustva, ampak se jih je naučil uokvirjati v upanju, da jih bo obvladal, kar pa je iluzija. Vendar jih zna krotiti na ta način. In zaradi tega ne zna biti popolnoma neposreden, ker je intelekt neke vrste filter, ki vpliva na človeka. To sem ugotovil po neštetih potovanjih. Še posebno, ko sem pred kratkim letel iz Indije in je na letalu bilo slišati Beethovnovo simfonijo. Po nekaj mesecih Azije me je to tako presunilo, da so mi solze stopile v oči. Sam sebi sem se zazdel neumen, v sebi sem začutil Evropo, zazdela se mi je tako fantastično neverjetna, začutil sem, da sem to jaz, in sem se vprašal, pa zakaj jaz bežim od tega, zakaj se ne poglobim v to in neham iskati nekje drugje.« ALEKSANDRA NANA RITUPER fotografija: JURIJ ZAUNEKER 12 f?dsevi mladosti vestnik, 27. februar 19^ Moja pesem To pesem je moja. Kot je moje sonce in zvečer luna. Ti verzi so žarki sonca, ki se zlije v čudovito mavrico po dežju. Rime ni, tako kot ni dežja ob sončnem dnevu. In pomen je večji, kot je velika luna, tam daleč, vstran od nas. In večji kot sonce, in večji, kot svet. Je srce v meni. NATAŠA SAFRAN, 3 . letnik Gimnazija M. Sobota P. S.: To pesem smo povzeli (dobesedno) iz njene samostojne pesniške zbirke z naslovom Moj krik, ki je izšla pred kratkim na Gimnaziji M. Sobota. V njej je razgrnila svoje videnje in čutenje sveta. Hotela je »izpisati« sebe in se tako zapisati v večnost. I : Dnevnik prostovoljcev Petek, 6. 2. 1997 Na širokem stopnišču, okrašenem z veselimi pustnimi maskami, se razlega vik in krik skozi vrata na vrhu stopnic. V tistem trenutku se vrata odpro in proti nam skorajda plane val veselja razigranih otročajev. Ni časa, da bi si vzeli zrak, že moramo v učilnico, polno dvignjenega prahu in veselja, skratka vsega, da pozabiš na utrujenost. Violeta se kuja, Denis se smeji, Zdenka je do vratu popackana, Metka pa neprestano vleče Mojco za rokave in jo sprašuje: »Mojca, Mojca, se Prišel je večer Dan je bil lep in sonce je vroče pripekalo na Zemljo. Mrak se je spuščal, oblaki so prekrili pokrajino. Odmev ribnikov je potihnil in drevesa so zaspano mežikala. Polja in bregove, ceste in doline je zajela temna noč. Zajčki so se odpravili v svoje domove, ptički so nehali žvr-goleti in rožice so se pokrile s skromno odejo. Reka je hitela po svoji poti in še opazila ni, da so se začele prižigati prve zvezde. Bile so druga od druge svetlejše in popisane z Šola Šola, šola, če se učiš, čveka ne dobiš. Kdor pa veliko se uči, petica mu prileti. V šolo mora hoditi vsak, mogoče bo kateri učenjak. Ali pa pišeš zgodbice in lepe pernice. PATRICIJA KAVAŠ, 3. raz. OŠ Odranci P. S.: Pesmico sem nekoliko »spilil«. Meseci Marca se začne pomlad. Spomladi cvetejo zvončki. Sije sonce in večkrat dežuje. ANTONIJA HORVAT *** Zame je najlepši mesec maj. Maja je vse lepo zeleno. Takrat imamo prvomajske počitnice. ŽELJKO FLISAR *** Maj je mesec mladosti. Takrat ima moj oče rojstni dan. Maja cvetijo rože. IGOR ROJKO, 3. b OŠ IV M. Sobota Urška v novem domu Ko povodni mož in Urška izgineta v valovih Ljubljanice, se spet zjasni in posije sonce. Ljubljančani kmalu pozabijo na ta dogodek, mladi par pa se znajde čez čas v Črnem morju. V njem tavata več dni. Urška začudeno gleda semtertja, naenkrat pa zagleda potopljeno ladjo na dnu morja. Ovita je bila s samimi alga- Zbolela sem Nekega dne sem prišla iz šole in zelo me je začela boleti glava. Mama mi je izmerila vročino. Ker je bila temperatura previsoka, sta me skupaj z atijem odpeljala v zdravstveno ambulanto v Gornjo Radgono, od tam pa so me poslali v bolnišnico v Rakičan. Pregledali so me in mi izmerili vročino. Rekli so, da moram ostati tam. Dali so mi pižamo in mi pokazali, v kateri sobi bom spala. Mislili so, da imam meningitis. Vsako jutro je prišel zdravnik in me vprašal, kako se počutim. Bila sem žalostna, ker se mi je tožilo po gremo igrat?« Drugih nimamo časa pogledati, kaj šele da bi se z njimi pogovarjali in igrali. Ko jim obljubimo izpolnitev želja (čeprav nismo mislili čisto resno), ki so jih imeli za ta dan, in vztrajali, da naj jim jih izpolnimo, se vendarle umirijo. Karavana dobre volje se odpravi po mestu v park. Ko prispemo tja, se vse začne znova. Gugalnice, peskovnik in tobogan trpijo pod težko naših varovancev. Pozimi je še bolj veselo, saj se takrat lahko odpravimo sankat. Na poti domov se spomnimo, kako je bilo prvi dan, ko zlatom. Kamenčki ob potoku so se svetlikali kot drobni kristalčki, ki so oddajali svetlobo. Zdaj je zvezdna odeja prekrila že vso dolino in tudi reka je začela teči bolj leno in tiho. Dolina je zaspala ... Reka bo tekla še dolgo v noč in zvezde še ne bodo ugasnile, dokler jih ne bo prebudilo belo jutro, obdano z meglo. VALENTINA ZAMUDA, 6. raz. OŠ P. Voranca Srednja Bistrica mi. Hoče pobegniti in se skriti, toda povodni mož jo zgrabi in skupaj zaplavata v notranjost te ladje. V njej je bilo vse iz zlata, čakala pa ju je miza, obložena s samimi dobrotami (alge, polži, ribe, raki...). Še najbolj pa se je Urška začudila, da je bilo okrog mize polno žensk. Obrnila se je k povodnemu možu in ga vprašala: domu. Tam je bil tudi stric, ki je večkrat prišel k meni na obisk. Lahko pa sem poslušala radio in se igrala z igračami. Vsak dan sem imela obiske. Prišla je tudi sošolka Vida. Nekega jutra je prišel zdravnik in mi rekel, da grem lahko domov. Bila sem zelo vesela. Poklicala sem mamo, naj pride pome. Zdravnik in mama sta se pogovarjala. Slišala sem, da sem imela virusno angino. Ko sem prišla domov, sem se počutila bolje in tudi ležati mi ni bilo več treba. Zelo sem bila vesela, ker sem ozdravela. DORIS PAHOR, 4. a OŠ Kapela smo se podali na obisk Dvojezične OŠ II Lendava na prostovoljno delo, kjer so nas čakali radovedni otroci in mentorica Spomenka Juretič. Poimenovali smo se kar PROSTOVOLJCI. Smo dijaki Dvojezične srednje šole Lendava in zdaj se že drugo leto vključujemo v to dejavnost. Naša naloga je, da se ukvarjamo s duševno prizadetimi otroki in jim prinašamo vsaj enkrat tedensko del našega veselja in sreče (pa tudi bombončke), da je tudi njim lepše. Naslednji petek se spet vidimo! PROSTOVOLJCI Dvojezične OŠ II Lendava Lisičina pripoved Sem gozdna žival in sem tudi zvita. Imam majhna ušesa in ostre zobe. Rada imam zajce, najraje pa kokoši. Sem zelo hitra, zato me lovci težko ustrelijo. Najbolj me je strah, ko je zima. Imam svojo lisičino, kjer se lahko skrijem pred sovražniki. Pozimi dobim varovalno barvo. ROK VOGRINČIČ, 2. b OŠ II M. Sobota »Kdo so te ženske?« »To so vse moje žene,« ji je mirno odgovoril. Urška pa je razmišljala, da bo pobegnila, ko se ji bo za to ponudila priložnost. Nekega dne seji je zdelo, da ji bo to tudi uspelo. Toda prišla je le do težkih vrat, ki so bila trdno zaklenjena. Minevali so dnevi, meseci in leta, Urška pa je bila še vedno v ujetništvu. V novem domu nikakor ni bila zadovoljna, čeprav je bil povodni mož do nje zelo pozoren. Na poroko pa vseeno ni pristala. Nekega dne je rekla povodnemu možu: »Če naženeš vse te ženske iz svojega kraljestva, bom vesela in postala bom tvoja žena.« Toda on na poroko ni več računal, kljub temu seje odločil, da bo izpolnil Urškino željo. Sam pri sebi si je mislil: »Te ženske mi ne pomenijo kaj dosti, zato jih bom res nagnal. Urška pa bo morala opravljati vsa dela sama. Naj že enkrat spozna, da ni edina na svetu.« In ta načrt je tudi izpeljal. Urška je morala biti tako njegova kuharica, maserka, snažilka ..., skratka vse, kar je bilo potrebno narediti. Zakaj pa je bila prej tako ošabna do Prešerna? MATEJ ZADRAVEC, 7. raz. OŠ Stročja vas Nekaj (z)a vaše poti Te dni, ko se je bilo potrebno odločiti, kam naprej - po osnovni ali srednji šoli -, se je marsikomu postavljalo tudi vprašanje, ali lahko računa na štipendijo, ki bi mu omogočila pokrivanje stroškov za prevoz v šolo in domov ali bivanje v kraju šolanju pa še za šolske potrebščine in druge izdatke. Svojčas je bil namen tistih, ki so usmerjali štipendijsko politiko, da naj bi skrbela za štipendiranje predvsem podjetja, poleg njih pa še obrtniki, kmetijske zadruge, določeni zavodi in sploh vsi tisti, ki iščejo na trgu delovno silo. Prevladovalo naj bi torej kadrovsko štipendiranje, in to karseda množično za srednješolce in študente. Nekaj časa, v osemdesetih letih, je bilo res tako. Tako se je v Pomurju zgodilo, da je bilo v enem šolskem letu razpisanih že okrog 1500 kadrovskih štipendij. Do danes je tovrstno štipendiranje skoraj usahnilo, še zlasti za srednješolce, prevladujoče pa so postale republiške štipendije. V prostem pogovoru jim radi pravimo tudi socialne, ker naj bi jih dobili samo tisti, ki se s potrdili o premoženjskem stanju izkažejo, da izvirajo iz družin z nizkimi denarnimi prejemki. Kako je s temi potrdili pri samostojnih podjetnikih in obrtnikih, lastnikih farm ipd., ki so skoraj vsi med upravičenci teh štipendij, tokrat ne bi razglabljali. Nekaj let je bila družba s temi štipendijami dokaj radodarna, saj so bili sprejeti kriteriji takšni, da so lahko ugodno rešili prošnje več kot 70 odstotkom prosilcev. Do lani pa seje ta odstotek zmanjšal pod 50. Tako prejema v Pomurju republiško štipendijo 3.646 dijakov in študentov. Lani je izšel razpis za te štipendije šele konec julija, tako da so imeli na enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje -le-te sprejemajo in obravnavajo prošnje - precej težav, da so Veseli doživljaji v šolski klopi Ko pridem v šolo, me šolska miza pozdravi: »O, glej umazanega Metoda!« Pogledam se in vidim, da sem res umazan. Sedem za mizo in počakam, da pride tovarišica. Tedaj me miza požgečka, zato se na ves glas zasmejim. Učiteljica neha razlagati in vpraša: »Kdo seje zasmejal?« Učenci pokažejo s prsti name. Tovarišica pravi, naj vstanem. Ves prestrašen se dvignem in gledam vanjo. Ona pa še enkrat vpraša: »Zakaj si se smejal?« Odgovorim, da lahko do roka izpeljali ves postopek. Upajmo, da bo letošnji razpis republiških štipendij zgodnejši. Kandidati pa seveda pričakujejo, da cenzus ne bo tako »oster«. Pred desetimi leti je končno obrodila sad tudi pobuda, da bi kazalo posebej spodbujati dijake in študente, ki se izkažejo z nadpovrečno sposobnostjo oziroma so izrazito nadarjeni. Njim so namenjene Zoisove štipendije. V Pomurju ima trenutno »status« Zoisovih štipendistov 458 dijakov in študentov. Za to štipendijo nihče ne more zaprositi sam, temveč ga morajo predlagati drugi - šola ali druga javna ustanova, v kateri se je kandidat izkazal s svojo izrazito nadarjenostjo. Praviloma oblikujejo predlog za Zoisovo štipendijo strokovni delavci na timskem pogovoru o poklicnih odločitvah v osmem razredu osnovne šole. Pri tem upoštevajo vse podatke o učencu, ki so bili zbrani v procesu poklicnega usmerjanja in udejstvovanja (anketiranje, ugotavljanje sposobnosti, pedagoško opazovanje, testiranje, udeležba na raziskovalnih taborih, tekmovanjih idr.). Pobudo za podelitev Zoisove štipendije pa lahko dajo tudi strokovni delavci srednjih, višjih in visokih šol, če ugotovijo, da je nekdo dosegel izjemen dosežek, ki kaže na izrazito nadarjenost. Tako je tudi prav, kajti nekateri šele po končani osnovni šoli dobijo pravo priložnost za razvijanje svojih sposobnosti. J. G. Babice na obisku u Za kulturni praznik snioP0* li na obisk babice, ker smo J li slišati stare pesmi. NaJPr/, Tadej zaigral na harmo« ( učenci pa smo zapeli pest11 babici. Nato so one zapel® stare pesmi. Z njimi smo s® pogovarjali, kako so žive otroci. Nazadnje smo se” j paj še posladkali. Dan je w Prijeten. PETKA LUKAČ Ljubezen Ljubezen je lepa, če se ljubita oba, če pa eden ne ljubi, se hitro konča. Če se ljubezen konča, se lahko znova rodi. Ljubezen lahko traja celo večnost ali pa samo tri dni. noi aleksaNP benderla, *** S teboj bom šel na P^0 I in te ljubil tam .» , kot neversko luč v ne^5 : 5 teboj bom šel na p^ in sedel na kamnu, 7 kjer piše: Ljubim te JeS' ; Veš, da nekaj skupni I imava - to je ljubezen. Moja si, veš? .«(f DANIJEL GO^. *** zato, ker meje šolska klop požgečkala. Tovarišica pride bliže in si vsede na mojo mizo. Ker ji to ni všeč, vzame pero in jo požgečka. Tovarišica se na ves glas zasmeje. Pri tem ji pomaga tudi ves razred. Ko smo se vsi najboj smejali in hahljali, je zazvonila ura. Skočil sem na noge in ugotovil, da so bile to le prijetne sanje. METOD GUTMAN, 4. raz. OŠ Bogojina Omamljen sedim in tvojo številko vrtie>-Čakam.... da se oglasiš. Vznemirjen posluša'0 zvonjenje telefona. Ko se oglasiš, mi srce zadrhti. Ure in ure omamljen sedim in poslušam, kako milo prihajaj0 iz tvojih ust > zvoki ljubezni. offL MARKO BUN^ ^stnik, 27. februar 1 997 Reportaža Laafeld ali Potrna, kakor vam drago So štajerski Slovenci tipični Slovenci? Ko se pripeljete čez slovensko-avstrijsko mejo v Gederovcih - Joj, pa tukaj te skoraj vsi razumejo - Obnova Pavlekove hiše - Za in proti ali odvisno tega, kdo se s tabo pogovarja - Kontrola represivnih državnih organov očitno ni samo stvar nekdanjih socialističnih držav - Zadnji avstrijski ^godki ali o varljivosti odprtih meja evropske unije - Je bil Radgonski kot žrtvovan za Apaško dolino? - Koliko so vredne državne delegacije? Državna meja v Gederovcih. Ko se znajdete onstran, vas topografski napisi prepričujejo, da ste v Avstriji. Laafeld, skozi katerega lahko pridrvite do nekdaj tako želenih radgonskih trgovin. I ukaj naj hi bilo dvojezično območje oziroma večinoma prekmurski prebivalci, *• i. štajerskih avstrijskih Slovencev? Po vaškem napisu že ne. . reL ali tretji paragraf sedmega člena »državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije« ne drži ali pa so pogodbo, ki so jo avstrijske državne oblasti ratificirale prvega junija 1955, prejeli samo proforma? Ce hočeš, potem jih najdeš, bi lahko rekli ob vaščanih, ki po večini razumejo prekmurščino, malo manj pa že prleščino. Seveda so to starejši ljudje, ki so °d rojstva naprej govorili prekmursko. Torej je lahko samo eno: Avstrijci ne spoštujejo sed-mega člena državne pogodbe, ki i'h zavezuje, da slovenskim prebivalcem, ki so se po vojni znašli v Avstriji (česar z ekonom-skega stališča ne glede na težo Prebijanja na zemlji zagotovo niso obžalovali) zagotovijo pra-^ce, pomembne za obstoj manj-S1ne in jim omogočijo enakopra-vno mesto v javnem življenju. v Potrni (Laafeldu) bo zrasel ni naprodaj, so Avstrijci zanj zahtevali milijon šilingov, torej vsoto, ki je bila tamkajšnjim Prekmurcem nedosegljiva. Prejšnji lastnik pa je bil očitno toliko pošten, daje pred letom o prodaji obvestil tamkajšnje prebivalstvo, ti pa so s pomočjo Kulturnega društva člen 7 kupili hišo. Vendar pa ekonomski interesi niso edini, ki privedejo tamkajšnje prebivalstvo do zanikanja svojih korenin. Tako so pred nedavnim, ko jih je obiskala avstrijska televizija, nekateri na veliko razlagali, da kulturnega centra sploh ne potrebujejo. To pomeni, da so to ali ono, odvisno od tega, kdo se z njimi pogovarja. Tipično slovensko? Ali pa so takšni postali v letih nenehnega zanikanja. Jah, česa jih je strah? Prepričani so, da jih avstrijske institucije nadzirajo, da dobro vedo, kdo si upa na glas povedati, da je Slovenec, in kdo ne, da jih imajo zapisane v kartotekah, da jih onemogočajo v javnem življenju ... Toraj kontrola represivnih državnih organov vendarle ni bila značilna samo za nekdanje socialistične države. Je ljudem, ki se prek meje obračajo po vetru, zameriti, ker hočejo »v miru« živeti? Zadnji avstrijski ukrepi na državni ravni, med katere spada tudi omejevanje priseljevanja in zaposlovanja tujcev, zagotovo ne kažejo na razmere, ki bi bile prijaznejše avstrijskim manjšinam, pa naj gre za koroške ali štajerske Slovence ali gradiščanske Hrvate ali avstrijske Rome ... to navsezadnje pomeni, da navidezna proevropskost in od- piranje meja, ki naj bi se začele za Avstrijo z vstopom v Evropsko unijo, deloma veljajo na ekonomskem področju, nikakor pa ne na nacionalnem. Zato se pojavlja vprašanje, kako dolgo bo takšna ali pa razširjena Evro- dela dežele v urbana naselja, poročali z nemško govorečimi Avstrijkami in počasi pozabili na svoje korenine. Navidezna odprtost meja lahko pomeni tudi dokončno asimilacijo. In komu so potlej namenjene 1« 'banjšbv namenJen sloven-Povojna 3V katerih rS° 'mel' Prost°-3 PoveZ(, , 1 se tako ali dru-L^^ali svil?UltUrni hZ?raditi dvojezič-hi JUdi društve ’ V naj bi Si ZeJ o . Vena pisarna in bajk611^ ku°Vlni. štajerskih tienp °hrania 3",' center Pa ^t^korv^ cen-ko Po vasi ? d °’ tl|di to-Pt^asii* 8orelo<<- Vedno, jih ab'Jo, d"^ukrat nekateri tVo^Ažava 1° Prekmurci, ki Pt>zadeiAOt?e kaže, žr-d01ine’v ^llu^1 ^l°venec. bi ve j ?Zemiiu J Center na bližnje biinaZS’rd sv°je hle-Posestvo po voj- O m I a v f / pa regij sploh vzdržala. Najbrž samo, dokler ne bo gospodarstvo šlo rakom žvižgat. Zato se zdi dokaj naivno pričakovanje nekaterih, da se bodo v radgonskem kotu naseljevali Slovenci, ki bodo poskrbeli, da bodo izpraznjene prekmurske domačije zopet oživele. Ali pa se bodo mladi, ki še razumejo slovensko in ki ne pobegnejo iz agrarnega vse delegacije, pa srečanja pri slovenskih politikih? Je tudi tukaj tako, kot je o porabskih Slovencih zapisala Pergerjeva? Bi država za ohranjanje storila največ, če bi podprla odpiranje obratov, kot je bil pred časom obrat Radenske? So srečanja namenjena za razpredanje o dobri slovenski manjšinski politiki in za medijsko popularizacijo posameznih politikov? Bo čez desetletja, ko bodo pomrli rojeni avstrijski Prekmurci, slovenstvo onstran meje samo še nostalgija zanesenjakov oziroma zgodovinska dejstva? A. POTOČNIK. fotografije: NATAŠA JUHNOV 14 Reportaža vestnik, 27. februar 199? Vestnik je star 48 let Vaši in naši dnevi Pomurka leta ’96 voditeljica in novinarka Simona Špindler, Pomurec leta ’96 predsednik Slovenije Milan Kučan Predsednik države Milan Kučan je med Slovenci zelo priljubljen, saj so ga na več mestih razglasili za osebnost leta. Poslušalci Murskega vala so ga izbrali za naj... Pomurca. Prav gotovo tudi zato, ker ne pozablja, da izhaja iz dežele ob Muri. Naš in vaš domači tednik Vestnik je te dni dopolnil 48 let in stopil v 49. leto - Abrahamu naproti. V teh letih s(m)o poklicni novinarji in vi, dragi bralci in sodelavci, napisali kar 60.000 časopisnih strani o dogodkih, ki so zaznamovali čas in življenje skoraj petih desetletij. Vestnik, ki je doslej izšel v 2.400 številkah, nas je informiral, pro-svetljeval, veselil in - tudi to je življenje - včasih prinašal neprijetne, žalostne novice. Sicer pa se bomo o prehojeni poti prav gotovo »razpisali« čez dve leti, ko bo list »star« 50 let, torej v zadnjem letu tega stoletja. Letošnji spominski dnevi so pa je »šel« tudi denar, zbran s fij naše Nataše Juhnov, kije svoje fotografske dosežke (posnetke iz vročega Beograda) razstavila tako v Murski Soboti kakor v Ljutomeru. Bo kar držalo naše geslo: Nič se ne zgodi brez nas! Š. SOBOČAN Fotografije: J. ZAUNEKER Saj me poznate - PoredušoH* noš sem. Prekmurje mi je «sf“ pa žalost. Trpljenje pa Sreča, ce pa Dešč ... Vinogradnik5* Zamislite si: moj zet pa Primor"- Med poslušalci so zelo priljubljene voditeljice in novinarke. Letošnja naj... Pomurka je voditeljica programa in novinarka Simona Špindler. Tako predsedniku kot sodelavki je čestital radijski odgovorni urednik Marjan Dora. potekali pod naslovom Naši dnevi. Poročali smo že o prvi prireditvi - Vestnikovem forumu, kjer so strokovnjaki govorili o primerjalnih prednostih, razvojnih potencialih in naši pokrajini. 20. februarja smo za ves dan na stežaj odprli vrata našega Podjetja za informiranje v »žuti hiži« in obiskovalci, ki vas je bilo kar precej, ste lahko pokramljali z novinarji, tehniki, uredniki, vodilnimi delavci... Ker je bilo tudi nemalo mladih, se je morda kateri celo navdušil za novinarstvo. Dobri kadri so vedno dobrodošli. V okviru Naših dni je bila v Galeriji v Murski Soboti prodajna razstava likovnih del, izkupiček pa smo namenili soboški bolnišnici za nakup mamografa. Za to nepogrešljivo napravo prodanimi vstopnicami za jubilejno (stoto) monodramo Pore-dušov Janoš, ki jo je uprizoril v dvorani gradu v Murski Soboti nam vsem znani Dobrovničan, sicer pa gledališki igralec Evgen Car. Skoda, ker dvorana ni večja, kajti 180 vstopnic za prav toliko obiskovalcev Oziroma sedežev s(m)o razprodali kot bi trenil, četudi so bile po tisočaka. No, 180.000 tolarjev, kolikor smo s to prireditvijo zbrali za bolnico, je tudi nekaj. Na tej prireditvi smo tudi razglasili Pomurko in Pomurca leta 1996. Po mnenju poslušalcev Murskega vala sta bila naj... voditeljica in novinarka na Murskem valu Simona Špindler ter predsednik države Slovenije Milan Kučan. Bilo je še nekaj drugih prireditev, denimo razstava fotogra- in -Vodopivec! Odgovorni urednik Vestnika Janez Votek je na prireditvi v g: prehojeno pot našega tednika, poudaril uredniško politiko naj... Pomurki in naj... Pomurcu. To sem jaz »Odštekano« s Pomurko leta ’96 Poslušalci Murskega vala so za Pomurca leta ’96 izbrali predsednika Slovenije Milana Kučana, za Pomurko leta ’96 pa voditeljico in novinarko Murskega vala, Ljutomerčanko Simono Špindler. Pogovor z naj... Pomurcem še pripravljamo, uspelo pa nam je pokramljati z naj... Pomurko. - Je leto rojstva skrivnost? -Ne. - Kdaj je torej mamica povila črnolaso štručko? - 30. januarja pred osemindvajsetimi leti. - V katerem nebesnem znamenju si rojena? - Po horoskopu sem vodnar. - Si edinka? - Ne. Imam zlato sestrotNata-šo, ki bo oktobra dopolnila 18 let. - Kateri od staršev te je bolj car-tal? - Čeprav sem odraščala v obilici ljubezni svojih domačih, predvsem mame in očeta ter babice in dedka, strica Marjana in njegove žene Marjete ter tete Milice in njenega moža Marjana, nisem bila pretirano razvajena. Res pa je, da sem se od vseh veliko naučila, zato sem jim za vse hvaležna. Upam, da jim bom kdaj vse to lahko povrnila. - Če bi si lahko ob rojstvu sama izbirala ime, katero bi izbrala? - O tem nisem nikoli razmišljala. Menim, da je prav, da otrokovo ime izberejo starši. S svojim sem čisto zadovoljna. - Kaj ti je iz predšolskega obdobja ostalo v spominu? - Na svoje otroštvo in mladost imam čudovite spomine. Težko bi kakšnega posebaj izluščila. - So tvoje govorne sposobnosti odkrili že v osemletki? - Mislim, da že prej. Veliko sem namreč nastopala že v vrču, saj sem pri petih letih tekoče brala. Spomnim se tudi svoje prve knjige z naslovom Najlepše pravljice sveta, ki jo imam še vedno doma, vse pravljice pa znam še danes na pamet. - Hodila si v ekonomsko šolo in jo končala z odličnim uspehom. Potem si nadaljevala s študijem ekonomije. Mar te ni mikalo kaj drugega? - Ker sem srednjo ekonomsko šolo končala brez težav in ker je veljalo splošno prepričanje, da ti poklic ekonomista omogoča boljšo prihodnost, sem se po posvetu s starši odločila za študij mednarodnih ekonomskih odnosov. V času študija sem se prijavila na avdicijo za napovedovalce na Murskem valu in bila sprejeta. Nato sem med absolventskim stažem uspešno opravila še tri avdicije za voditelje poročil v informativnem programu Televizije Slovenija in tudi tam začela s honorarnim delom. Vse čas pa me je iz Maribora in Ljubljane vleklo v domače kraje. Zato sem se, ko se mi je ponudila priložnost, redno zaposlila na Murskem valu in se stem odpovedala delu na nacionalni televiziji. Za to odločitev mi ni bilo nikoli žal, saj sem po srcu in duši radijski človek, ki se najbolje počuti med svojimi domačimi ljudmi. - Si vedno poslušala nasvete staršev? - Samo enkrat ne. Pa so mi tudi to odpustili. - Kdo te je odkril in angažiral na Murskem valu? - Kot sem že dejala, sem se prijavila na avdicijo in bila sprejeta. Moj učitelj, ki ga še danes cenim, je bil Marjan Maučec. - Nisi le napovedovalka, ampak tudi voditeljica in novinarka. Katera oddaja ti je najbolj pri srcu? - To je sredina večerna oddaja Mursko-morski val z mediteranskimi melodijami, z gosti, ki prihajajo iz krajev ob morju, in našimi turističnimi delavci, ki jo pripravljava skupaj s Flaviem. - Katerega gosta oddaje se še posebno spominjaš? - Vsak je bil po svoje zanimiv, najbolj pa mi je ostala v spomina avstralka slovenskega rodu, gospa Eleonora White, ki je bila rojena v Ljubljani. Povedala je, da je prav v pokrajini ob Muri našla svojo Slovenijo. - Zakaj? - Gospa Eleonora White je skromna ženska z velikim srcem in ogromno pozitivne energije, ki jo uspešno prenaša na druge. - V katerem turnusu delaš rajši ■ dopoldanskem ali popoldanskem? - Najraje delam zvečer. - Zakaj? - Ker sem ponočnjak. - Kako so domači sprejeli novico, da je hčerka Simona Pomurka leta ’96? - Z veseljem in ponosom. Moja mama in oče se veselita vsakega mojega uspeha, ne samo tega naslova, pri neuspehih pa mi stojita ob strani. Srečna sem, da ju imam. - Je naziv le časten, moralno priznanje, ali pa je tudi ,padla ’ kakšna premija? - Tu gre predvsem za priznanje za moje delo in potrditev mojih poslušalk in poslušalcev, da delam dobro. To pa je največ vredno. Hvala vsem. - Se boš še potegovala za Pomurko leta? - To akcijo sicer podpiram, ne strinjam pa se s tem, da v njej sodelujemo delavci sredstev obveščanja, ker imamo pri svojem delu več priložnosti, da nas ljudje spozna jo, kot drugi. - Meniš, da čas hitro teče? - Meni prehitro. - Pri katerih letih si se prvič zaljubila? - Ja, že v vrtcu smo bili zaljubljeni. Vi ne? - Zakaj si skorajda vedno oblečena v črno? - Črna barva je vedno elegantna, zato jo imam najraje. - Kaj je za Simono Špindler ■ ljubezen? - Realna ljubezen, mislite? Vsak si jo želi, mnogi vejamemo vanjo - idealno partnersko zvezo. Iščemo več kot prijateljtvo, zadovoljitev, zabavo in oskrbo zase. Jaz imamo pač to srečo, da sem jo že našla. - Kdo je Flavio Dotto? - Prav to, o čemer sem govorila v prejšnjem odgovoru. Moja ljubezen. - Verjameš v ljubezen na prvi pogled? - Ne verjamem. - Misliš, da je ljubezen večna? - Kakor za koga. Zame je. - Čas bi že bil, da bi zibala. Kaj si želiš: deklico, fantka? - Takole bom rekla, vse ob svojem času. Moja prababica je babico rodila pri 51 letih, babica mamo pri 18. mama pa mene pri 21.0 otrocih sicer že razmišljam, odločila pa se še nisem. Se imam čas. Potem pa, kar bo, pac bo, le da bo zdravo. . V čem najbolj uživaš? - N branju knjig in družbi mojih najbližjih. - Kateri parfum uporabljaš? ■ Lancomov Magie Noire. - Skrbiš za linijo? - Morala bi. . Tvoja naj ljubša pijača? - Deciliter radenske z decilitrom navadne vode. - Imaš rada slaščice? - Pa še kako. ■ Katere? ... . . - Najraje tiste, ki jih spečeta moja mama in babica. Tiste so najboljše. - Naštej nekaj jedi, kijih znaš sama pripraviti? - Samo nekaj? Zelo rada kuham, zadnje čase predvsem morske jedi. - Imaš pri pomivanju posode pomočnika? . Pri vseh drugih hišnih opravilih mi pomaga Flavio, le kar se kuhinje in kuhanja tiče, ne. Imam pa zvesto opazovalko, muco Bi-bo. - Gledaš pogosto televizijo? - Ne. Le poročil ne smem zamuditi. - Katere revije prebiraš? - Veliko jih je. Se vedno pa so knjige tiste, ki jih imam najraje. - Verjameš v horoskop, prerokovanja? - Ne verjamem. Verjamem pa vase in v ljudi, ki so mi blizu. - Kaj ceniš pri moškem ? - Iskrenost, poštenost, razgledanost, skromnost in smisel za humor. -Ali veš, kaj je to ljubosumnost? - Vsak, ki ima nekoga rad, je malce ljubosumen. - Misliš, da si bistra, iznajdljiva? - To naj povedo drugi. - Katerih ljudi oziroma njihovih ,lastnosti’ ne maraš? - Ne maram zahrbtnežev, dvoličnežev in lažnivcev. - Kdaj vstajaš? Ti je težko vstati navsezgodaj? ■ Čim pozneje, tem - Kdo te zjutraj prebudi' -Moj Flavio. y - Česa se v določene" j obdobju najbolj veseliš' na morju? p - Res je. Poletja, motj^l Pusta v hiši Flavijevih starih sev na otoku Cresu. snično odpočijem in svežega zraka. Tam se vsa*1" letje zame ustavi čas. - Kod si hodila zadnji ko"^ j n«, saj te ni bilo ne videt' sati na Murskem valu? - Smučala sem na Rib^1 Pohorju. - Je bilo prijetno? „ - Da. Bilo je zelo priJe - Imaš vozniški izpit? - Seveda imam. - Koliko ,karamholov/l/ - Karambolov sicer s ceste zaradi poledice-- Kakšen avto si želiš? - Ga že imam. Ker s veliko potujeva, sva ben in varen avto. Že se voziva s citroenom Sjtr mestno vožnjo in ParklX je še vedno najboljši se jugo coral 45. - Se še nisi peljala s k6' rje m? -jZ - S helikopeterjem še pa letela z letalom. zmajem in balonom- * slednjim je zame naJveC^ - Imaš kaj časa za resi" / - Bolj malo, vendar mem. ‘ Kaj trenutno bereš? f . ' Knjige Loiuse L-Je ytebi. V njej svetit odkrit! svojo lastno tn0/)! tranjo modrost. Pripo^ vsem. i ' K«j pa načrti za pri?",^f . ' Predvsem dobro dela" m nadaljevati s študiji -Želje? J . ’ Da bi bili poslušalk6 f salci ter vsi, ki me po^f. v Prihodnje zadovoljni*/ ^rala, Simona, za MPJ. odgovore. Upam, da te K J Murskega vala in brale' zdaJ Poznamo še bo/ ŠTEFAN S0& foto, J. 27. februar 1997 I/, naših krajev h beležnice našega dopisnika Novice z desnega brega Mure V Gasilsko zvezo Gornja Radgona je vključenih 32 gasilskih društev. Tačas imajo redne letne občne zbore. Zimski čas pa je po običaju tudi čas za izobraževanje. Pred kratkim so sklenili v PGD Radenci - Boračeva tečaj za izprašane gasilce, ki se ga je udeležilo 15 gasilcev. V Gornji Radgoni pa imajo tečaj za pridobitev naziva nižji gasilski častnik. Predavanja obiskuje 38 gasilcev. Diplome bodo podelili ob koncu marca. SO- PGD Spodnja Ščavnica bo letos praznovalo 60-letnico. Na slovesnost, ki bo 14. junija, se že ''neto pripravljajo, saj ne bodo imeli le slovesne proslave, ampak tudi več tekmovanj in srečanj z gasilci iz okoliških društev. V januarju so v Centru za socialno delo Gornja Radgona izplačali 24.328.000 tolarjev socialnih pomoči, kar je za 500.000 več kot v decembru lanskega leta. Pomoč je prejelo kar 1.103 družinoziroma posameznikov. Vse ^že, da bo v februarju skupni znesek izplačil še višji, kajti do Pomoči bodo upravičeni nekdate-ti nekdanji delavci Elrada. Na območju Upravne enote Gornja Radgona (Občine G. Radgona, Radenci in Sveti Jurij) je "■950 avtomobilov, 381 tovor-njakov, 1.139 traktorjev in 115 tnotornih koles. Navajamo tudi Podatke za leto 1980: 2.771 avtomobilov, 362 tovornjakov in 49 ttaktorjev.V dobrih 15 letih torej tolik razmah motorizacije, zlasti osebnih avtov. Prvi osebni avto v mesecu - maju - bodo naši delavci prišli na obisk v domovino in Zdomsko društvo Slovenija, ki ima sedež v avstrijskem Rankweillu na Predalberškem, je v svoje vrste pritegnilo čez 200 Pomurcev. Od domovine jih »loči« več kot 700 kilometrov, a se kljub temu radi vračajo v H KROG - V Krogu, Gorici, Markovcih, Moravskih I o-plicah (Cuber), Pertoči, Serdici, ^ini, Dolencih, Bukovnici in Kristancih oziroma Šalincih bo-d0'etos praznovali 70-letnico gasilskih društev. ^e$et let mlajša pa so društva pednjem Krapju, Radovcih in Bahovcih, a bodo svoje 60-let-t"ee kljub temu slovesno zazna-^aia. Letos pa poteka 50 let, , ai imajo gasilska društva v ^davski Nafti. Okrogla obletm-ca ne bo šla mimo neopaženo! nani so tudi že letošnji dobit-nagrad Matevža Haceta. bosta tudi pomurska 7''anta: Jože Štesl iz Gonje ^one in Franc Gomboc iz ^rske Soh-* Gornji Radgoni je imel mesar Ritonja. Registriral gaje 1928. leta. Kako pa nataliteta? Lani seje v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij narodilo 36 več otrok kot leta 1994, a še vedno veliko manj kot v prejšnjih letih. Na območju teh treh občin je lani prikukalo na svet 189 otrok, od tega 95 otrok strašem, ki niso poročeni. Torej je tudi v teh krajih vse več zunajzakonskih skupnosti. Čebelarsko društvo Peter Da-njko iz Gornje Radgone ima čez 70 članov, leti pa več kot 1.200 njihovih čebeljih družin. Na nedavnem občnem zboru so okrcali zasebne vinogradnike, ki s čezmernim škropljenjem vinske trte uničujejo ne le škodljivce, ampak tudi čebele. Bolj uvidevni do čebel pa so v podjetju Radgonske gorice. Stanka Korošca z No-ričkega Vrha so čebelarji ponovno izvolili za predsednika društva, štirinajstim zaslužnim članom pa so podelili priznanja II. in lil. stopnje Antona Janše. Na območju Občine Gornja Radgona deluje tačas pet turističnih kmetij, pet vinotočev, petnajst vinogradnikov pa svoja vina stekleniči. Na prijazne vinogradniške točke prihaja vse več turistov, med katerimi ne manjka tudi tujih, zlasti Avstrijcev. F. KLEMENČIČ Otroci so moje največje bogastvo,« je povedal Marjan Mohor iz Rade-nec, ko nam je pokazal motor - tricikel, katerega je izdelal za svojega 9-letnega vnuka Vasjo Nekrepa in mu ga podaril za njegov 9. rojstni dan, s čemer mu je izpolnil željo, da bi postal »dirkač«. Za izdelavo je uporabil več delov odsluženega mopeda. Dedek je motor tako »naštima«, da ni prehiter. Marjan se je več kot 35 let ukvarjal s kovinarstvom, predvsem kot mehanik. Sedaj, ko je v pokoju, pa veliko časa prebije v svoji delavnici. Iz nje pa ni »prišel« le motor; lani je sestavil vnuku avtomobilček (gokart). Zares dober dedek, ki toliko stori za pridnega vnuka! - L. Kr. KRVODAJALCI V LIPI - Na letnem srečanju krvodajalcev v Lipi so govorili zlasti o prizadevanjih, da bi kar največ vaščanov navdušili za humanitarno dejavnost - dajanje krvi, ki rešuje življenja. Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Darinka Pucko je namreč ugotavljala, da so za zdaj med krvodajalci predvsem starejši ljudje in da mladih »to ne zanima«. Morda pa bodo sčasoma tudi ti spoznali poslanstvo krvodajalstva, kajti tudi predsednik KS Lipa Štefan Zadravec bo zastavil svojo besedo. Po uradnem delu srečanja so krvodajalci nadaljevali z družabnim delom, ki se je končal v zgodnjih jutranjih urah. V objektiv so se dali ujeti (od leve proti desni); članica Francka Zadravec, predsednik KS Štefan Zadravec in predsednica RK Lipa Darinka Pucko. - Fotografija: J. Maroša KAPELA - Učenci sedmih razredov OŠ Kapela so v okviru naravoslovnih dni obiskali Medvedje Brdo nad Logatcem. Za »paket« petih dni bivanja so starši primaknili borih 7.000 tolarjev, razliko do polne cene pa je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Preživeli so lepe trenutke na smučanju, poučnih sprehodih, raziskovanju narave, s teleskopom so opazovali zvezde, seveda ni manjkalo tudi časa za zabavo in prijetno druženje. Ob prihodu pa so jih presenetila polomljena dr-vesa kot posledica, letošnjega žleda. Pa nič zato, prihodnje leto nameravajo spet tja. (B. M.) — LENDAVA - Vse kaže, da — se bo število krajevnih skupnosti povečalo z dosedanjih 12 na 18. Želje so izrazili krajani Dolnjega Lakoša, Doline, Pinc, Radmožanec, Kapce in Hotize. Dokončne odločitve pričakujejo na županstvu Občine Lendava do 10. marca. (J. Ž..) KOT GOBA PO DEŽJU - Na začetku Cvetkove ulice v Murski Soboti (blizu Jeklotehne) raste ogromen poslovno-stanovanjski objekt, katerega investitorje družba Fekt-ing iz Ljubljane. Predračunska vrednost te sodobne zgradbe znaša kar okrog 10 milijonov nemških mark. V novem poslovno-stanovanjskem centru, ki naj bi bil nared do avgusta, bodo številni trgovski in poslovni prostori ter stanovanja. Urejeno bo tudi parkirišče in podzemne garaže s približno 160 parkirnimi mesti. M. JERŠE VELIKA POLANA - Gasilski sektor Velika Polana vključuje gasilce iz društev Velika in Mala Polana ter Brezovica. Lani so se vsa društva tudi uradno preimenovala v prostovoljna (PGD). Člani so se uspešno vključili v ocenjevanje, malopolanski gasilci so zaznamovali 50-letnico, PGD Velika Polana pa je razvilo društveni prapor. Društva so sodelovala na občinski gasilski vaji v Črenšovcih, v mesecu požarnega varstva pa so se hitro odzavala namišljenemu požaru (vaji) pri Copeko-vem mlinu v Mali Polani. Ob koncu leta so v društvih temeljito pregledali opremo in stanje v orodiščih ter odpravili napake. Lani na florijanovo pa so se gasilci udeležili tudi maše. (J. Ž.) LEPOŠA IZ DOLENC - Janez Lepoša, •n Ana Goston, rojena 14. julija 1930. fant a"a’ Sta Se poročila fcbruarja 1947. leta. On '''‘Hi Povzel' *etu’ ona paie ,)ila stara bobrih 17 let-vPr l a^onu 3 a,0*ev priimek Lepoša in šla živet na njegov preke a/!nata 13 vukov in enega pravnuka. Družabni U ' vik u 6 v V gostišču na Vaneči. Zlatoporočenca živita S-S., fotografija: V. Juhnov naročje svojega otroštva. Društvo deluje v novem sestavu od 1990. leta, vodi pa ga požrtvovalni predsednik Štefan Ške-rlak, doma z Vaneče. V upravnem odboru so še: Marija in Jožko Bedbke, Jože Hozjan in Viktor Repoš. V društvu so že ob koncu lanskega leta pripravili program aktivnosti za leto 1997, letos pa bodo sicer že tradicionalni obisk domovine še obogatili. Povezali so se namreč z OŠ Puconci in Občino Puconci, ki je prevzela pokroviteljstvo. V februarju je društvo Slovenija gostilo 10 učencev puconske šole, ki so več ur dnevno preživeli na smučanju. Poleti pa se bodo otroci zdomcev pridružili mladim s puconske šole v šoli v naravi na morju v Izoli. Stiki z domovino pa se tudi sicer krepijo prek tradicionalnih prireditev družabnega in rekreativnega značaja. Omenim naj le domače prekmurske koline, kijih je v Rankweillu pripravil Dušan Zelko iz Pečarovec. V najlepšem Vezi z domovino čedalje trdnejše Zdomci v omenjenem delu Avstrije so si drug drugemu v oporo in tako lažje prenašajo vsakodnevne tegobe življenja v tujini. spoznavali njene lepote. Junija bo »piknik«, osrednja prireditev pa bo v septembru. To bo kulturno in zabavno srečanje mladih iz domovine s svojimi vrstniki na Predalberškem. J. KONKOLIČ Predstavniki pokrovitelja (občine Puconci) in zdomci (člani društva Slovenija) si imajo ob vsakem srečanju veliko novega povedati. Tako bo tudi na letošnjih srečanjih. - Fotografija: J. K. 16 naših krajev vestnik, 27. februarl^ Človek in njegov konjiček Družinski kvartet Izkušnje z zdravo prehrano Deana Horvatha Vsak mora najti svojo Oče in trije otroci igrajo in pojejo Letošnja pustna vedra na Ženiku, ki je v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, je bila pri Novakovih. Za to »lokacijo« so se odločili iz najmanj dveh razlogov: tam imajo veliko po kmečko urejeno sobo in tam so doma muzikanti in pevci, ki so seveda (za)igrali in (za)peli. To, kar ste pravkar prebrali, sem napisal »na pamet«, saj sem vabilo za udeležbo pa pustni vedri nekje založil in zato pozabil priti. Priložnosti za klepet z veselimi muzikanti in pevci pa seveda nisem »pustil iz rok«, ko pa so v Novakovem družinskem kvartetu tako uigrani, da jih je človeku veselje poslušati. Zaigrali so mi »solo« - samo zame - ob poznejšem obisku. Oče Alojz je že preverjen muzikant. Na »frajtonarico« igra od svojega sedmega leta naprej. Kot pridnemu sinku so mu jo kupili starši. Nanjo seje sam naučil igranja, s trinajstimi leti pa je začel obiskovati nižjo glasbeno šolo v Ljutomeru in se usposobil za igranje klarineta. Igra tudi na saksafon in kitaro. Kdo ve, v katerih vseh ansamblih je igral? Jaz vem za dva: Štajerci in Slovenskogoriški kvintet. Alojz, ki pa ga nekateri kličejo Slavko, je dvakrat nastopil na regijskih tekmovanjih za izbiro harmonikarjev za tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne. Lani je bil celo prvi in dobil »titulo« naj... harmonikarja v deželi ob Muri. Pregovor, da seme ne pade daleč od drevesa, se je potrdil tudi pri Novakovih: za igranje sta se ogrela sinova. Damjan, star 15 let, igra na prostotonsko harmoniko, s katero je predlani nastopil na regijskem tekmovanju harmonikarjev ob Blaguškem jezeru v Branoslavcih, 13-letni Darko igra na sintetizator, in - da je glasbena skupinica popolna -tu je še 10-letna pevka Simona. Z očetom in bratoma je že večkrat nastopila, nazadnje na vedri, in tudi pred podpisanim novinarjem ni imela treme. Držim pesti, da se dobro odreže, morda celo zmaga na karaokah. To, da so Alojz in njegovi (in ženini) otroci glasbeno nadarjeni in da so oblikovali družinski kvartet, je dobro tudi za njihovo dopolnilno dejavnost na kmetiji. Postopoma - v okviru gmotnih možnosti - preurejajo ločeno gospodarsko poslopje, v katerem je 100 let stara lesena preša, v prostore za sprejem in Družinski trio z Ženika igra in poje v tejle zasedbi: oče Alojz -kitara, sin Damjan - prostotonska harmonika, sin Darko - sintetizator, hčerka Simona - solo petje. »Špilajo« tako narodnozabavne kot zabavne melodije. Kot kdo naroči ali si zaželi. - Fotografija: Š. S. pogostitev gostov. Eno od večjih sob so že lepo uredili (kmečke mize, klopi in stoli...), bo pa potrebno zbrati še precej denarja, preden bodo povsem usposobili poslopje, ki je staro prav toliko kot preša. Ko bi dobili posojilo po ugodni obrestni meri, potem bi šlo hitreje. Alojz Novak in njegovi otroci so bili sicer zgovorni, kljub temu pa se mi je zdelo, da rajši igrajo kot»nakladajo«. Pravzaprav je bil le oče tisti, kije za hip odložil inštrument, fanta pa sta vseskozi »naštimavala«, da bi potem, ko je bilo pogovora konec, spet zaigrali, kot je treba. In tako, kot je treba, je tudi svoj delež dodajala mlada pevka Simona Običaj veleva, da je treba godcem plačati. Veste, kaj se mi je zgodilo? Pozabil sem na to! In kaj mi je zdaj storiti? Š. SOBOČAN TRIDESET LET GRADBENIŠTVA - Te dni je poteklo 30 let, odkar je zidarski mojster Franc Šumenjak s Hotize vzel obrtno dovoljenje za splošno gradbeništvo. V treh desetletjih so on in njegovi delavci (redno zaposlenih je okrog 10) zgradili toliko stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, da bi jih bilo - če bi bili vsi v enem kraju - za pravcato večjo vas. Sezidali pa so tudi več stanovanjskih blokov, gostišč in poslovnih objektov ter ducat cerkva, nazadnje v Gaberju. Znani so tudi kot prenavljale! starejših zgradb. Tako je splošno gradbeništvo Šumenjak med drugim obnovilo nekdanjo lendavsko občinsko stavbo in prvotne strojne delavnice v pot do zdravja V časopisih in revijah je zadnja leta vedno več nasvetov o zdravi prehrani in zdravem življenju - Veliko ljudi članke prebere, manj pa je tistih, ki te nasvete tudi upoštevajo v vsakdanjem življenju Dean Horvath iz Črenšovec pravi, da je spremenil svoj odnos do hrane pred šestimi leti, ko je imel zdravstvene težave, in prav zdrava prehrana mu je, kot trdi, pomagala, da je zdravstvene težave tudi odpravil. Dean sodeluje s slovenskimi vegetarijanskimi društvi, nekajkrat je že bil objavljen pogovor z njim v revijah, ki se ukvarjajo s to tematiko, v prihodnje pa namerava tudi pripravljati predavanja. O tem, kako se je sploh lotil zdravljenja s hrano, je povedal: »Vsa-k, ki spremeni način prehranjevanja, običajno to naredi šele, ko ima kake zdravstvene težave. Šele bolezen običajno prisili človeka, da začne razmišljati o svojem načinu življenja in prehrani. Sam sem imel vrsto let vsako zimo hude težave z bronhitisom in obiskoval zdravnika, ki mi je predpisal zdravila. Sama bolečina me je prisilila, da sem začel razmišljati, kako se pozdraviti, da se to ne bi vsako zimo ponavljalo. Zato sem začel iskati vzrok moje bolezni in možnost, da bi se pozdravil tudi brez zdravil. Začel sem študirati literaturo o zdravi prehrani. In ko sem bral o presni prehrani, sem nekako začutil, da je to moja pot. S tem, da pravim, da je to moja pot do zdravja, želim poudariti, da ne mislim, da bi se vsak lahko pozdravil na ta način. Mislim, da mora vsak najti svojo pot do zdravja, ugotoviti hrano in način življenja, ki mu najbolj ustreza, da postane in ostane zdrav. V 24 dneh sem vse zdravstvene težave, ki sem jih imel, odpravil. Od takrat nimam več bronhitisa. Že šest let sem vegetarijanec, eno leto sem jedel celo le presno hrano.« Presna prehrana je surova hrana, torej hrana, ki se je ne kuha, vključuje pa predvsem sadje in zelenjavo. »To je popolna hrana, ki jo daje narava, in človek ne more ustvariti popolnejše hrane. Obstaja več vrst vegetarijanstva. Nekateri vegetarijanci recimo jedo ribe, nekateri pa ne jedo niti mleka in jajc. Vegetarijanska hrana dopušča kuhane stvari, presna pa ne. Človek mora začutiti, kdaj je pripravljen, da se take prehrane loti. Morajo biti ustvarjene možnosti. Sam sem o takem načinu prehrane bral že v srednji šoli, vendar so bile takrat take razmere, da tega preprosto nisem zmogel. Čim bolj take stvari študiramo, spoznavamo, bolj smo prepričani vanje. Moja odločitev, da ne bom jedel mesa, je bila videti kot trenutna odločitev, vendar sem o tem razmišlajl že nekaj let. Taka prehrana na neki način osvobaja, ker se človek z njeno pomočjo osvobodi bolezni in potlačenih čustev in je zato pogosto zelo navdušen nad svojim spoznanjem. In tako navdušeni hočemo posredovati svoje spoznanje o zdravem življenju tudi drugim, vendar nas pogosto ne razumejo. Mislim, daje dobro, da druge seznanjamo s temi našimi spoznanji, vendar pa je pomembno, da vsakemu pustiš, da se prehranjuje, kakor se hoče, in da mu ne vsiljuješ svojega prepričanja o zdravi prehrani.« Dean meni, da je pri zdravem prehranjevanju pomembna tudi potreba telesa po energiji, ki jo dobi telo s hrano, in poraba te energije. Meso je sicer visokoe-nergijsko, vendar pa telo potre- Mlinski ulici v Lendavi v sodobne poslovne prostore. Ob 30-letnici je majster Šumenjak priredil za svoje redno zaposlene delavce (in njihove žene) krajšo slovesnost, na kateri je orisal razvoj firme, nato pa jim je izročil spominska darila (ure). Ti pa so se mu zahvalili za 30-letno vztrajanje v obrti, kajti mnogi, ki so začeli pred toliko ali manj leti, so dejavnost odjavili, on pa še vzraja in bo delal še naprej, četudi bi se že lahko upokojil. Delo mu je v veselje! Trije delavci (Štefan, Stanko in Janez) so v imenu vseh zaposlenih izročili delodajalcu spominsko darilo (polansko keramiko). Fotografija: Š. S. buje veliko energije in časa, da ga prebavi. Sadje je energijsko revnejše, vendar želodec ne porabi toliko časa za njegovo prebavo. Želodec je velik porabnik energije in čim manj ga obremenjujemo, več energije nam ostane. In kaj meni o tipični prehrani v deželi ob Muri? »Pred desetletji je bilo v tej pokrajini veliko pomanjkanje, ljudje so bili pogosto lačni in po mojem je v ljudeh zaradi tega sedaj tista želja, da bi živeli v razkošju in je zato hrane preveč.V prehrani je preveč sladkih stvari in mesnih izdelkov, in če je česa preveč, seveda ni dobro. Ljudje se nenehno pogovarjajo o bolezni, mislijo o bolezni. Ko bodo ljudje začeli razmišljati, se pogovarjati in sploh misliti o zdravju, bo drugače. Pomembno je, v kaj usmerjamo pozornost. Ko se pogovarjam z ljudmi o zdravi prehrani, ugotavljam, da se zavedajo, da se prehranjujejo nezdravo. Pogosto se mi zdi, da imajo neki občutek krivde, da ne živih zdravo in da se nezdrav«! prehranjujejo, obenem pa prizna' vajo, da jih kljub prizadevanj” J da bi živeli bolj zdravo, nezdra'1; prehrana in način življenja*'! kako premamita. Ne morejo* mu upreti. Tisti, ki uspejo pn* gati nezdrave navade, pa nek®/ poletijo, se čustveno, duhova®11 telesno osvobajajo. Dokler0* vek sam ne poskusi, se o te1” more prepričati.« V zadnjem času je vzbudim zornost javnosti primer doje”1® v Ljubljani, ki naj bi po trdit’ zdravnika umrl zaradi pod«* njenosti oziroma pomanjk3® i nekaterih snovi, čemur naj*” vzrok vegetarijanska P(elirj staršev, vendar se zdi, da jev. veliko bolj zapleten. Slinil tudi očitke o pomanjkanju I terih vitaminov in beljak0*1 telesu po dolgoletni ve®el3,nL ski prehrani, vendar pa tud* 1 tiki te prehrane priznavajo, J običajno več pozitivnih kot** f tivnih učinkov. O korist* • prehrane Dean pravi: » T« J vedno zdravi samo, t®’ moramo s prehrano in zdf3^ življenjem le omogočiti, d°v • da začne izločati strupen«5 s ki so se nabrale pri našem« nem hranjenju in stresne® I tjenju. U Zelo pomemben pri t«1®L di stik s tišino, umirjenost, \ hodi v naravo, športna akt* j in pozitivni odnos do Žt^jt tem pa človek začne tudi d no in osebnostno rasti, kar . va pridobivanje čim ve° z in izkušenj. Pomembna J6 lajenost duha in telesa in P je prehrana šele začetek.« Besedilo in JOŽE Človek, ustvarjalno bitje Ko spomini zbledjr V sejni sobi Kleklovega doma v Črenšovc1 je že nekaj časa odprta razstava 12 oljni*1 slikarja samouka iz Črenšovec Marjan Horvat, ki stanuje v Otroški ulici 25, je po P°kJ|C polil nemškega jezika in poučuje na srednji šoli v Lendavi. S slik ukvarja od 1973. leta in upodablja predvsem motive iz pokrajine. Prekmurska pokrajina, ljudje, skromne kmečke J mačije, pokrite s slamo, Mura, štorklje ... Tudi dišeči šopk" prispevajo k barvitosti in različnosti ustvarjenih del. Ustvari'J jf tine slik, zato je imel tudi že več samostojnih razstav v le® djetjih in krajevnih skupnostih. Še več: njegova dela je bilo n108 | tudi v Murski Soboti in Moravskih Toplicah. Slikar samouk Marjan Horvat in i Na sedanji razstavi 12 slik v Crenšovcih spoznamo njegov barviti in občudojoči pogled na našo pokrajino ob Muri pa ljudi, ki živijo in občutijo dušo prekmurske dežele. Sicer pa umetnik pravi, da ves prosti čas porabi za slikarstvo - ustvarjanje domačega črenšovskega motiva, reke Mure ... V svoje delo je tako re- nekaj njegovih likovnih del-koč zaljubljen in katerim pričara to, katv sebe, in tisto, kar pri^ s” j Slike, kot jih ustvu^jA ko lepo darilo zlast*1 / imajo radi realistih6 M tve. Še bo slikal, še bo^ zato morda že zdaj v3 ji* prihodnjo predstavit6 J-lendavski galeriji. 27. februar 1997 e> fz naših krajev 17 Konflikti zaradi telefonskih priključkov Radmožanci so manjša vas s pretežno ^adžarskim prebivalstvom - Precejšnji 0 stotek je kmečkega prebivalstva, veliko pa jih tudi hodi na delo v !^avska podjetja ^^kunn^ f ?er spadaj° v krajev-sipobL a\Gentero^vendarpa ii skm!ah podpredsednika kra-naKalam "°Stl Genterovci Štefa-bi|j Rad?^3 prizadBvajo, da bi kvna skn °zanc' sam<>stojna kra-iekkTtos‘insozatože oddali 'ck o tem. pretežno kmečka in cevnima del Prebival-Vas vsaka lk>h dohodkov, je za ložba v Pndobitev, vsaka na-^Ueiša Vas' tol'ko pome-P^emhnA-3'11 Se sicer 0 kaki ^ogovoriti JslPa*°žbi niso uspeli stal spor 7 SajJe med krajani na-kliučkov raradl telef°nskih pri-^ili vašim?0-^ed tem pa so remsou3^ «obe, oder11 kuhinj°- sanitarije, fasado t’ obnovili pa so tudi v°dovod d?™8-0’ Uredili so tudi 'n električ, Vaškega pokopališča ra!i 2 3op7° omrežje ter asfalti-st.Neka(d adratnih metrov ce-naložbe so km je tudi 'sami- Pomagala pa 1995 So st ,bcina- Naložbe v letu Vali, zato 6 Ved’ kot so Pričako-. at0 J'm je zmanjkalo 660.000 tolarjev, vendar so s pomočjo poslanke Marije Pozsonec uspeli zagotoviti 1.500.000 tolarjev za obnovo vaško-kulturne-ga doma. Z ostankom denarja so Štefan Kalamar V Radmožancih so uredili vaški dom. letos uredili še centralno ogrevanje v domu in sedaj lahko res trdijo, da imajo lep in prijeten vaški dom. Težave so se začele lani. O tem Štefan Kalamar pravi: »Lani smo delali relativno malo. Uredili smo dokumentacijo za dograditev mrliške vežice, potem pa se je ustavilo, ker so se pojavili konflikti med vaščani zaradi telefonskih priključkov oziroma nesoglasij s Telekomom. Že leta 1989 seje namreč 16 vaščanov Radmoža-nec odločilo, da si bomo z lastnimi sre dstvi uredili telefonsko omrežje od vasi Kamovci do Radmoža-nec. Takratno podjetje PTT za to ni imelo interesa, zato smo si to uredili z lastnimi sredstvi, pri čemer je vsak prispeval 6.120 nemških mark in 80 delovnih ur. S ' tedanjim podjetjem PTT smo se dogovorili, da bi ob priključevanju novih telefonskih naročnikov vsak moral prispevati 1.200 nemških mark za kritje stroškov, ki jih je imelo 16 krajanov pri gradnji telefonskega omrežja. Telekom, ki je naslednik nekdanjega podjetja PTT, o tem dogovoru ni hotel nič slišati in je hotel priključevati nove naročnike, ne da bi plačal del stroškov krajanom, ki so z lastnim denarjem gradili omrežje. Zaradi tega je v vasi prišlo do konfliktov, ki vključujejo tudi fizične grožnje in uničevanje kmetijskih strojev.« Po letu dni konfliktov med krajani in prepirov s Telekomom, ki je v zadnjih letih spremenil ceno telefonskih priključkov in stroškov za telefonsko omrežje, so se ob sodelovanju občine Lendava vendarle uspeli dogovoriti o plačilu stroškov, a so se odnosi med krajani v vasi v tem času poslabšali. Vendar pa bo po Kalamarje-vih besedah za nadaljnji razvoj pomembno boljše sodelovanje vasi, saj bo še marsikaj treba postoriti, in dodal: »Čeprav je vas v krajevni skupnosti Genterovci, ki poleg Genterovec vključuje še Kamovce, so vasi pri odločanju o razvoju že zdaj precej samostojne. Zato je tudi v interesu krajanov Radmožanec, da bi postali samostojna krajevna skupnost in bi tako imeli tudi večje možnosti za zagotavljanje denarja za posamezne naložbe v vasi. Sicer pa si za samostojne krajevne skupnosti prizadevajo tudi nekatere druge vasi na območju lendavske občine. V vasi je sicer velik odstotek kmečkega prebivalstva in kot vemo, v kmetijstvu razmere trenutno niso preveč rožnate, zato se nam zdi pomembno sodelovanje z Občino Lendava pri reševanju naših težav in zagotavljanju denarne pomoči pri razvoju vasi.« J. GABOR VESTNIK ZLATOPOROČENCA HOZJAN IZ BREZOVICE - V krogu svojih najdražjih sta 2. februarja 1997. praznovala 50 let skupnega življenja Marija in Štefan Hozjan iz Brezovice. Ves čas živita in delata na kmetiji, kjer sta s trdim delom ustvarila prijeten dom svoji družini. V zakonu so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi štiri vnuke. Zahvalna maša je bila v turniški cerkvi. Opravil jo je njun sin Franc, ki je župnik v Dravogradu, nagovoril pa ju je tudi domači župnik. Po slovesnosti sta se poveselila v družbi svojih najdražjih. - Fotografija: A. Sapač VESELA UPOKOJENKA -Nekateri pa imajo srečo! Marija Flegar s Petanjec je upokojenka že več let, toda ne mislite, da se drži le doma! Rada se zapelje s kolesom, pomaga sosedom ... In dobra plesalka je! Ni nujno, da zapleše s soplesalcem, saj se je tudi z litrom radenske na glavi mogoče zavrteti. S tem ne dela le reklame podjetju Radenska, v katerem je delala 36 let, ampak tudi dokazuje, da je še poskočna. - Fotografija: Franc Kuhar Halo, 33 019 - VESTNIK? Novinarji in terenski dopisniki Vestnika si prizadevamo, da bi »pokrili« vse kraje na območju Prelekije, Prekmurja, Apaške doline, dela Slovenskih goric ..., ampak zgodi se, da nam kak dogodek uide, kot pravimo. K sodelovanju vabimo nove krajevne dopisnike, zlasti z območij, ki so po vašem mnenju, dragi bralci, poredko v časopisu. Če pa sami niste vešči pisanja, nas vsaj obvestite o dogodku. Naš naslov: Uredništvo Vestnika, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. Seveda nas lahko tudi pokličete po telefonu na številko 33 019. Vstajamo zgodaj, če boste poklicali pred 8. uro, boste zagotovo »ujeli« katerega od novinarjev, pozneje pa že nekoliko težje, kajti dekleta in fantje odidejo »na teren«. na “traka- štor Sa se j’ma rodila &tv«uko ninVika' imata slo? kratkim st? dVa pravnuka. set]eerOstio zazn ? zlatoporočno Ni h? skunneo amovala pet de-Št?1 b,|odoVnn ‘ na kme-več ?Služka’ za‘° je u VaPa sta n^" V Avstriji-odr' a ne [e j as,a tudi čas za d)o?skem cerk?3’ ampak tudi v Ht p Ob 50-letni!"eni pevskem Pom« a lusovi »n ' pe*ia s*a pre-%>jubileS °b zlatem 1», tak1 Vr°či]a Pma -ie Občina k»n ?Valno ma?1Znanje in dari’ ^MaS?a srečen za-. “tlajši p ZuPnik Lojze rotograf.ja-j ž Ftičje gostovanje na Valentinovo y ^VSKE topli. Iljj ani sliv ,ce so ^kov '°nčarsi< arsko kolonih n° ^stavn delavnico. W?e|° Pav ’-taborem|a-°bčin®v teden!J? UVel-iavil n>h ? ?el avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo SAMARA 1500/5v od 12.410 DEM V tovarni avtomobilov Revoz v Novem mestu so v lanskem letu izdelali skupno 89.229 avtomobilov Renault in s tem presegli svoj dosedanji proizvodni rekord iz leta 1995, ko so naredili 87.513 avtomobilov. Od skupne proizvodnje so lani izdelali največ -72.507-cliov in 16.722 petk. Renault 5 so sredi lanskega leta sicer prenehali izdelovati. Po opustitvi izdelave petk so posodobili posamezne obrate in spremenili potek montažnega traku. O lanskega septembra izdelujejo v Novem mestu le še model Renault Clio, ki je bil. lani najbolj priljubljen avtomobil na slovenskem trgu. Ta avto tudi izvažajo, predvsem v Nemčijo in Italijo, kamor so lani poslali približno 31 odstotkov svoje proizvodnje tega modela; v Francijo so izvozili 27 odsto-kov, v Avstrijo pa 3 odstotke od celotne lanske izdelave. Audi je že uradno predstavil nove fotografije novega audija A6. S sodobno in zanimivo obliko ter tehnično temeljitostjo povzema ta Audijev srednjeve-liki model nekatere podrobnosti, uporabljene že pri audijih TT coupe in roadster, ponašal pa se bo tudi z bogatimi paketi serijske opreme (advance, am-bition in ambiente), ki bodo vsi po vrsti že vključevali stranski zračni varnostni blazini za prednja sedeža in elektriko za upravljanje stekel v vratih. Novi udi A6 bo na voljo s štirimi bencinskimi motorji s petventilsko motorno tehniko in z 1,9-litr-skim motorjem TDI z močjo 110 KM, nekatere različice pa bodo ponujali s stalnim štirikolesnim pogonom (guattro). Slovenske zavarovalnice so predstavile predlog sprememb pri obveznem zavarovanju avtomobilov. Po novem sistemu naj bi začele sklepati obvezno zavarovanje 1. aprila letos. Dodatna obremenitev je predvsem za tako imenovano rizično skupino voznikov v starosti od 18 do 25 let. Ti namreč povzroče največ prometnih nesreč, zato naj bi ob sklenitvi obveznega zavarovanja plačali še dodatno 35-odstot-no premijo. Napovedana novost je tudi 10-odstotno doplačilo osnovne premije za tista vozila, s katerimi se vozniki pogosto odpravljajo na tuje. Vse torej kaže, da se bo zavarovanje precej podražilo. Zavarovalnice so nastopile enotno, kar kaže, da med njimi ni zdrave konkurence. Poznate angleške avtomobile? Britanski proizvajalec avtomobilov Rover je lani prodal 507.254 avtobilov, kar je za pet odstotkov več kot leto prej. Rekordno prodajo so dosegli v deželi avtomobilizma - Japonski -in v ZDA. Zunaj Evrope je Rover prodal 95.516 avtomobilov. Za leto 1997 so v japonski Hondi pripravili vrsto novosti. Tako so civicu s tremi vrati namenili kromano masko, kakr- šno že ima limuzina, coupe SR pa ima ogledala v barvi karoserije. Vsi civici imajo tudi svetlejše digitalne ure. Za model Accord so pripravili osem novih barv z bisernim odtenkom, pet novih barv pa je pripravljenih tudi za model Prelu-de, pri dveh pa si bodo kupci lahko zaželeli oblazinjenje v barvi slonovine. NIVA1700i od 16.440,00 DE« udarimo POOBLAŠČENI PRODAJALEC prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled IN SERVISER 3-LETNA TRADICIJA * rezervni deli * avtomehanika * avtokleparsW° * vulkanizerstv® * optika + = evropska cena - od 1 4-990 DEM + = evropski avtomobil BkJl I + = odlična lega na cesti 1 ■ ■ + = prostornost večjih avtomobilov + = večtočkovno vbrizgavanje + = 16 ventilski motor + = izjemna varnost X v v • NISSAN * ni primerljiv z drugimi avtomobili v svojem razredu Iz Evrope. Za A L M E R A M A X I M A o d o d 22.490 51.300 DEM DEM . PRIMERA od . TERRANO od 29.400 53.200 Pooblaščeni zastopnikza Slovenijo: NISSAN ADRIAd.o.o., Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 / 1597331 KRULC, Moravče, telefon: 061 /731 143 VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068/75 180 2IERER, Sevnica, telefon: 0608/81 389 KOS, Polzela, telefon: 063/702230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069/32 209 MG, Muta,telefon:0602/61 760 FABJAN, Branik, telefon: 065/57012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061 /372333 TRUNK, Ljubljana-Ježica, telefon: 061 /342692 AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061/753842 BARLOG, T rebnje, telefon: 068 /45 700 A&M FERK, Maribor, telefon: 062/224478 AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, telefon: 064/ 24 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, telefon: 063/»’ AUTOCOMFORT, N. gorica-Solkan, tel.: 065/4 NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/77850" LAVRENČIČ,Ajdovščina,telefon:065/641 144 ^4 AVTO KUK, Slovenske konjiče, telefon: 065/6 AVTO CEUE, Celje, telefon: 063 /4903631 ^estnik, 27. februar 1997 fiKvtomobilizem 19 AVTOMOBILSKA HIŠA V NAŠI PRODAJNI MESTI: NOVI PODOBI Z VELIKIM PARKIRIŠČEM! HORSER, d. o. o. Gornji Lakoš 97a 9220 Lendava AVTO STRAJNŠAK LACKOVA 15 9250 Gornja Radgona POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA POMURJE Avtohiša KOLMANIČ & DOKL „ TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 69000 Murska Sobota • Tel./fax: 069/31 645 VOZILA OPEL SEDAJ PO NOVIH NIŽJIH CENAH OPEL CORSA ŽE OD 1 5.700, Zagotovljeni originalni nadomestni deli OO DEM UGODNA POSOJILA AU LASTEN ZAKUP OPEL je pač OPEL! ^GROSERVIS cl. d. Murska Sobota Ima vse, kar imafoVCU^ &*obrekovali! 00 Murska Sobota, Kroška ul. 58 IZBERITE AVTO, Ml VAM POMAGAMO DO KLJUČA Želite kupiti ali zamenjati svoj avtomobil? V LB Pomurski banki, d. d., Murska Sobota vam lahko pomagamo z odobritvijo posojila za: * nakup novega avtomobila katerekoli znamke, * nakup rabljenega avtomobila, ki ni starejši od treh let. Če ste svoje obveznosti do prodajalca že poravnali in ste pozneje ugotovili, da se vam račun ne izide, vam na podlagi dokumentacije (račun) kupnino refundiramo kot posojilo v 30 dneh od dneva plačila avtomobila. Za odobritev posojila potrebujete * podatke o kreditni sposobnosti, od katere je odvisna višina posojila (plača, pokojnina, drugi prejemki) * podatke o namenu posojila (predračun, račun, kupoprodajna pogodba) * podatke o poslovnem sodelovanju z banko (tekoči račun, hranilna vloga, devizni račun, žiro račun, depozit...) * kasko zavarovalno polico Oblike zavarovanja posojila * pri zavarovalnici s plačilom zavarovalne premije * pri kratkoročnih posojilih pa tudi: s poroštvom treh kreditno sposobnih porokov (kratkoročna posojila) * z zastavo deviznih sredstev (kratkoročna posojila) * z zastavo obveznic Republike Slovenije (kratkoročna posojila) Zgled izračuna obveznosti Informativno prikazujemo višine mesečnih obveznosti glede na zneske posojila in odplačilno dobo. Pri izračunu mesečnih obveznosti je upoštevan TOM (temeljna obrestna mera) za mesec februar 1997 in naslednje obrestne mere: Classic RT V ZALOGI MEGANE IN MEGANE CLASSIC že od 2.004.878,00 sit za posojila do 1 leta TOM + 9 % za posojila nad 1 do 2 let T0M+ 11.5% za posojila nad 2 do 5 let TOM + 12.0% A^OSERVIS - SERVIS PB'^0 NoV WlND! doba znesek 1 leto 2 leti 3leta 4 leta 5 let 500.000 45.342 25.152 - - - 1.000.000 90.684 50.304 35.556 28.116 23.691 1.500.000 136.026 75.456 53.334 42.175 35.536 2.000.000 - 100.608 71.112 56.233 47.381 2.500.000 - 125.760 88.890 70.291 59.226 3.000.000 - 150.912 106.668 84.349 71.072 3.500.000 176.064 124.445 98.407 82.917 58 21 630 RENAULT priporoča e.f RENAUL _ AVTO ŽIVLJENJA Temeljna obrestna mera in obrestna mera za posojilo se spreminjata. Podrobne informacije o posojilih za nakup avtomobila vam bodo z veseljem posredovali naši delavci v vseh 20 organizacijskih enotah banke, posojila pa vam bodo odobrili v organizacijskih enotah: MURSKA SOBOTA, GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER, RADENCI, BELTINCI, ČRENŠOVCI IN TURNIŠČE. Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota 20 /Avtomobilizem vestnik, 27. februar 199? - ODPRTO Audi POSEDI, M. Sobota 28 100, 38 100 POSEDI, Ljutomer 81 166 Audi POSEDI, M. Sobota 28 100, 38 100 POSEDI, Ljutomer | 81 166 Audi i Lakoš 4/ OB M. S0SOTA, Wf iMi $1S7$ V soboto, 1. marca, ob 10.00 vabljeni na predstavitev najmanjšega člana FORDOVE DRUŽINE - vozila KA. S SVOJIMI PRODAJNIMI MESTI: TRIOTEHNA , Kolodvorska 14, Lendava, tel.: 75 074, AVTO RAJH, Jeruzalemska 1, Ljutomer, tel.: 81 560, S. 0. S. COMPANY, Pušinci 12a pri Ormožu, tel.: (062) 701 454 GENERALNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA POMURJE Company Veičica d.o.o. AVTOSERVIS ” mio " Pooblaščeni serm rr Rihard TURHA s.p- 369 / 75 421 ŠKODA FELICIA že od 1.269.396 SIT FELICIA 1.6 že od 1.485.095 SIT FELICIA 1.9 diesel že od 1.622.154 SO SKODA FELICIA COMBI .f že od 1.355.976 5 SKODA PICK-UP 1.3 že od 1.199.000 SIT PICK-UP 1.9 diesel že - ugodna posojila do 5 let - obrestne mere že od D + 2 % - rabljeno za novo - ob nakupu darilo: poln rezervoar 9°^' varnostni trikotnik, prva pomoč in žarn OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA i27- februar 1997 ^Avtomobilizem 21 AViC»EWi5 ŠKAFAR Bratonci, 9231 Beltinci telefon: 42 283, 42 284 z MEGANOM classic -prestižno limuzino, najcenejšo v Evropi Vsa nova vozila RENAULT pri nas so letnik ’97! Preizkusite in se zapeljite - CLIOM fidji - MEGANOM scenic ■ ali katerim drugim... RENAULT u9odna posojila že od TOM + 5 % Vsa vozila v zalogi! Možnost nakupa staro za novo servisna Vam P?nuiamo še kakovostne in hitre Objš“■ ’ av*°''čarske in kleparske storitve. — cite nas in se prepričajte o ugodni ponudbi vozil RENAULT. Avtocenter Industrijska 4b, Lendava telefon: 77 556 75 627 Veščica 30, 9240 LJUTOMER, tel.: (069) 89 098 IMATE POŠKODOVAN AVTO? OBIŠČITE NAS, REŠIMO VAS VSEH TEŽAV! * RAVNALNA MIZA * MEŠALNICA kp $p£C|N° LAKIRANJE V TEHNIKI SIKKENS ^J^-I^RANI ZA POPRAVILA VOZIL AUDI, BMW ^^S^AVTOBUSNI PROMET D n | rr r^T ^^Murska Sobota d.o.o. ■ L— U tj L- I — _ . . __ _ Slomškova 33, Murska Sobota, Prodaja vseh vozil IZ telefon: (069) 31 282 AP AVTOBUSNI PROMET, AVTOSALON PEUGEOT pooblaščeni prodajalec in serviser PEUGEOTOVIH vozil. MALOPRODAJA - SERVIS - REZ. DELI AVTOSERVIS VINKOVIČ BORIS VINKOVIČ s.p. SEBEBORCI27, 9221 MARTJANCI Tel./fax: 069-48-727, Mobitel: 0609-617-043 MITSUBISHI MOTORS v AVTOSERVIS VIN KOVIC . PRODAJA IN MONTAŽA AVTOGUM . PRODAJA IN MONTAŽA AVTOMOBILSKIH SONČNIH STREH s petletno garancijo * VELIKA IZBIRA IN ZALOGA TER MENJAVA AVTOSTEKEL * ROČNA AVTOPRALNICA IN ČISTILNICA AVTOMOBILOV ZAGOTAVLJAMO NAJ POKLIČITE ALI OBIŠČ AVTO ORI - prodaja in s Murska Sobota, Obrtna cona, tel./faks: (069) 31 042 VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM OBIŠČITE NAS, NEBO VAM ŽAL! ZA VSA VOZILA POSOJILA IN ZAKUP PRI PORSHE LEASING SLO. zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA 22 /Avtomobilizem vestnik, 27. februar 19^ 'AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. HYUnDFII NOVO NA TRGU Terensko vozilo HYUNDAI GALLOPER 2,5 diesel, 38.700 DEM Kombinacija elegance in izzivalnega pogona 4x4 MDUZALEM ORMOŽ I i 1 2 KMETIJSTVO d.d. k/L-lv«/ I , ** p.s.c. RENAULT PE Ljutomer dobite ga že za 1.363,680,00 Sil Sedan Wagon LANTRA 1,8 SPECIAL, 130 KM 26.800 DEM - klimatska naprava - zadnji spojler - električna antena in ogledala - alarm - centralno daljinsko zaklepanje vrat - električni pomik stekel - radio z zvočniki Prodaja in servis vozil - PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL {ar0 možnost menjave staro za novo in staro zas - TRGOVINA Z ORIGINALNIMI DELI J - SERVISNE STORITVE (hitro, kakovstno, MEGANE RL 1,4 ŽE ZA 2.004.878,00 SIT Možnost plačila: posojilo TOM + 5 % * ugodna posojila od 1 do 5 let * lizing Pooblaščeni prodajalec vozil AVTOSALON HYUNDAI Štefana Kovača 30 Murska Sobota, telefon: 31 065 HYUnDFII Vedno na dobri poti OBIŠČITE NAS OD PONEDELJKA DO PETKA 7.00-11.30 IN 1 2.30-1 5.30, SOBOTA 8.00-1 2.00 JERUZALEM ORMOŽ, p. e. LJUTOMER. Telefonska ševilka je: (069) 84 ® TOYOTA mHENMK SERVIS IN PRODAJA Lipa 20, 9231 Beltinci, tel./faks.: (069) 42 530 PICNIC - 2 x zračna blazina, klima, ABS, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, 6 sedežev CENA: 46,098 DEM CELICA To je najboljša celica vseh časov! -2 x zračna blazina, ABS, zategovalniki varnostnih pasov spredaj, dodatna zavorna luč, el. pomik stekel in bočnih ogledal, centralno zaklepanje, nastavljiv servovolan ... CENA: že od 40.297 DEM CARINA 2 x zračna blazina, ABS, elektronska blokada motorja, nastavljiv servovolan, el. pomik stekel spredaj in zadaj, centralno zaklepanje ... LANDCRUISER Odslej tudi pri nas NOVI CAMRY 2.0 že od 51.743 DEM Terensko vozilo TOYOTA RAV 4, že od 40.764 DEM AKCIJA: COROLLA-COLL 3-letna garancija na motor, 6 let za pločevino. Ugodna posojila! Možnost menjave rabljeno za novo z doplačilom. OB PNEUMATIC CENTER ZORMAN - prodaja navadnih platišč za vse tipe vozil in ALUPL^ - vulkanizerstvo - avtooptika - specializirana prodaja avtoplaščev - KODIRANJE STEKLA (zascil pred krajo vozil) ke| - popravila vetrobranskih ste* .gUMATIC CENTER Lornonoše *l postanite AVTO zanesljiv šofer z DE Obiščete nas lahko v Gornji Radgoni, tel.: (069) v Križevcih pri Ljutomeru, tel.: (069) v Murski Soboti, tel.: (069) 2* - A* in B-kategorija - prijazni inštruktorji - zagotovljena uspešnost P NOVO NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VGRADNIH Izdelajo vam jih po meri in omogočajo 40-odstkov boljši izkoristek prostora. Omare so funkcionalne, različnih barv in prilagodljive Pr° j OGLEDATE Sl JIH LAHKO V ŽITNI 27 V MURSKI SOBOTI^^ ^.stniK 27 februar 1997 ^Avtomobilizem Klepet z avtomehanikom Janezom Makoterjem iz Ljutomera V korak s časom ^se je spremenilo na motorjih? — ""- začetku pogovora Avtomehanik 57-letni Janez Makoter je ze na z Mlekoprornetu poudaril, da je imel srečo, ker se je po kem mojstru Alojzu v Ljutomeru pri zelo cenjenem mehan —lh z notranjim iz-Vaupotiču. Tam je pridobil znanje ne e usposobil tudi v gorevanjem (bencinski in dizel), ampaK j je bU v nasih strugarstvu, varjenju ... Njegov mojster j hkratnih Mlekopro-krajih vešč varjenja aluminija. Sicer pa s osebne in tovor- metovih delavnicah popravljali motorna ’ ki jih je imelo ne avtomobile, mlinska »postrojenja« in Podjetje v svojih predelovalnih obrati Agroservisu se je izkazal Janez Makoter je seveda uspešnokončal praktično in teoretično izobraževanje v šoli za avto-mohanike v Mariboru in leta 1958 postal kvalificiran avto-'pehanik. Kakih šest mesecev je 36 delal v Mlekoprornetu, a ker is bilo tam preveč zaposlenih, si !e moral poiskati delo drugod. sem na Agroservis v Mur-10 $oboto in direktorja Evgena rabana prosil za službo. Zelo , ®cen sem bil, ker me je kar ®oj sprejel. Verjetno tudi zato, sr sem praktični del izpita za omehanika opravljal v tem “dietju in pred komisijo, v ka-ri le bil tudi on. Za izpit sem oral narediti dve novi lameli za n OpLo na 9lawi 9recii motor" nep0'esa davain urediti glav- na motorju tovornjaka -e Pn®e' na de'° v Agro-ra 's Ze naslednji dan - 1. ma-vliai m958:,eta-Tam ie popra-'eta do 15. novembra letnQ j?' 'e odšel na dve-ta?, *enie vojaškega roka v LeskOvec pr. Nh v ^iji. Dobar je taj Slovenac Razporejen je bil v ABH (atomsko biološko kemijska četa). Imel je srečo, kajti na tako imenovani obuki (za tiste, ki niste bili vojaki, pojasnilo: vojaški pouk) je bil le 1 5 dni, potem pa so oficirji odkrili njegove ročne spretnosti: izdelovanje kovinskih pečatov. Dotlej so uporabljali lesene! Kak mesec dni jih je delal. Tudi take z imeni oficirjev. Potem je nekemu častniku popravil motorno kolo Puch. To se je hitro razvedelo in še drugim je bilo treba popraviti motorje, le da ni bilo nadomestnih delov. Janez je že po treh mesecih služenja vojaščine dobil odsustvo (vojaški dopust) in šel je domov ter iz Avstrije priskrbel nove dele za motorje. Po vrnitvi je delal v avtomehanični delavnici svoje vojne pošte. Bil je tako imenovani dežurni mehanik za motorje. Popravljal je motorna kolesa Horex pa policijske NSU-je. Vojški rok mu je ostal v prijetnem spominu, čeprav je trajal dve leti, ker so ga zelo cenili, ogovarjali s Slovenac, in ker so sprejeli njegov predlog razvrstitve av-tocistern in prikolic v novem hangerju navadišču. Povedano na kratko: vozila za dej-stvovanje ABH je razporedil v Vsak začetek je težak in po taki poti je hodil tudi avtomehanik Janez Makoter iz Ljutomera. Zdaj, po 36 letih dela v stroki, je seveda lažje. Ali res? Pravi, da je treba iti v korak s časom, ni pa mogoče preživeti tudi zgolj s popravili, ampak sta nujna pooblaščeni servis in tudi prodaja avtomobilov. - Fotografija: Š. S. dve vrsti in speljala so lahko hitro, ne da bi bi izhodu iz pokritega prostora nastajala gneča. Po tem (Makoterjevem) zgledu so vozila razvrstili še v drugih hangerjih. od 1 958. leta, ko je končal šolanje za avtomehanika, pa do današnjih dni, ko je izkušen avtomehaničarski strokovnjak, pa je Janez Makoter iz Ljutomera odgovoril: »V bistvu se tehnologija motorjev (tako bencinskih kot dizelskih) ni spremenila. Spremenili pa so se materiali, konstrukcija motorjev, oprema motorjev, moč motorjev, način krmiljenja, polnjenja in praznjenja motorja z gorivom, novost je elektronski vžig, nova mobile?« »Mislim, da ne. Tisti, ki vozijo motorje, pravijo, da imajo občutek svobode, v hitrosti in v vetru uživajo. Pretiravanje pa se seveda lahko slabo konča.« Usposobil 80 vajencev Tako avtomehanik Janez Makoter iz Ljutomera. Vprašal pa sem ga tudi, ali je usposobil kaj vajencev. Povedal mi je, da je svoje znanje prenesel (ko je Na Daljnem vzhodu nikoli ne spimo meseca 15.990 DEM MOTOR + 2račna blazina . »raovina z ,n pooblaščeni serv* , * 9 kalnimi rezervnimi delh *in a * ta?°rn° laWran>e in opV»ka voz«' miza, mešali P DAEWOO MOTOR MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci tel.:069/ 70 550 M1 (muta)! Sl Po vojaščini na Tehnostroj »Iz JLA sem se vrnil 1. marca 1961. leta in že 4. marca sem se zaposlil kot avtomehanik v ljutomerskem Tehnostroju, kjer smo popravljali vse vrste avtomobilov in motorjev. Na pobudo tehničnega vodje Franca Fišerja smo pridobili tudi tovarniško pooblastilo za servisiranje motornih koles NSU Pretiš in osebnih avtomobile NSU. V Tehnostroju sem delal do začetka aprila 1968. leta. Tedaj (4. aprila) pa sem na domu žene Metke v Ljutomeru, v ulici Nade Rajh, kamor sem se poročil, preuredil nekdanje hleve v avtomehani-čarsko delavnico. Tam sem popravljal vse, kar je brnelo. Tudi mopede T 12, ki jih je v tistem času izdeloval Tomos. Še dobro, da sem sproti kupoval-orodje, tako da je bila moja prva delavnica sorazmerno dobro opremljena. Dejavnost sem začel postopoma širiti. V ta namen sem podrl drvarnico in uredil prostor za popravilo fičkov. Anton Krajnčar iz Ljutomera pa je ,kriv’, ker sem se odločil tudi za popravljanje spačkov in Citroe-novih avtomobilov AMI 6. Možje namreč imel spačka in želel si je, da bi imel v bližini mehanika zanj,« mi je v nadaljevanju povedal Janez Makoter, s katerim sem se pogovarjal v sprejemni sobi oziroma pisarni. Kaj je dobrega na Francozih? Ostal je zvest francoskim avtom, saj ima od 1992. leta pooblaščeni servis in prodajo Peugeotovih vozil, zato sem ga vprašal, v čem so prednosti francoske avtomobilske industrije oziroma njihovih vozil. »Omogočajo mehko vožnjo, so udobna, vzdržljiva,« je povedal. Na »generalno« vprašanje, kaj se je spremenilo na motorjih goriva (neosvinčeni bencin). Osnovno znanje, pridobljeno v šoli in praksi, je treba danes nenehno izpopolnjevati, ga dograjevati, skratka: človek mora iti v korak s časom in tehniko, sicer ga čas .povozi’. Preživeti pa tudi ni več mogoče zgolj s popravljanjem avtov oziroma, kot jaz pravim: golo tehniko, ampak moraš imeti še pooblaščeni servis in prodajo vozil. Nujna je tudi ozka specializacija za določeno avtomibilsko znamko. V naši obratovalnici smo se specializirali za Peugeot, Citroen in Crysler (Simca-Talbot).« Brez generalke: 200.000 kilometrov »So današnji avtomobili vzdržljivi?« »Motorji so v redu, pločevina pocinkana, nekatera vozila pa imajo šasijo celo iz rostfraj pločevine ... Ob rednem servisiranju (takem, kot ga predpiše določena tovarna) vzdržijo brez večjih popravil do 200.000 prevoženih kilometrov. Potem pa je odločitev na posamezniku: bo dal motor generalno popraviti ali bo vozilo zamenjal z novim. Tisti, ki so močno navezani na svoj avto, ga dajo generalno urediti.« »Kako pa, po vašem mnenju, skrbimo za jeklene konjičke?« »Na splošno: dobro! Torej jih vozimo na servisiranje in vzdržujemo. Dobro je tudi to, da je večina voznikov dobro tehnično podkovana.« »Vprašanje, mimo katerega ne bova šla: Kakšni pa smo kot vozniki?« »Nekateri so objestni. Posameznikom še vedno manjka vozniška kultura.« »Zdi se mi, da je na naših cestah vse več motornih koles. Bodo motorji izpodrinili avto- bil zaposlen in zdaj, ko je samostojen podjetnik) na okrog 80 vajencev. Velika večina teh so zdaj že dolgo pomočniki ali samostojni avtomehaniki; le nekaj se jih je prekvalificiralo v kak drug poklic. »Kaj pa vaši sinovi?« sem vprašal. »Z ženo imava samo hčerke! Najstarejša Suzana je zdravnica anesteziologinja in poročena v Ljubljani. Hčerka Maja je študentka prvega letnika ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; najmlajša - Tjaša -pa je dijakinja 2. letnika Gimnazije v Ljutomeru. Študirati namerava naprej in pravi, da bo pravnica.« »Marto pomeni, da bo potem, ko boste šli v pokoj, pri Makoterjevih konec avtomehaničar-stva, serviserstva, prodaje avtomobilov?« »Trdno upam, da ne! Potrebovali bomo ekonomistko, pravnico ...« Janez Makoter računa seveda na svoji hčerki, ki bosta to, kar je začel oče, nadaljevali. Na koncu pogovora sva si segla v roke. Njegov stisk je bil močan. Pač človek močnih rok. Avtomehanik najbrž že ne more biti kak slabič. Sam to prav gotovo nikoli ne bom, da-siravno rad »šraufam« starega golfa. ŠTEFAN SOBOČAN Največji japonski izdelovalec avtomobilov Toyota Motors namerava v letošnjem letu prodati po vsem svetu 4.970.000 vozil in s tem za 100.000 avtomobilov preseči dosedanji rekord iz leta 1990. Lani so v Toyotinih tovarnah izdelali »samo« 4.750.000 avtomobilov. Zanimivo: letos nameravajo na domačem japonskem tržišču prodati kar 2.210.000 avtomobilov. vestnik, 27. februarji Gornjeradgonski lovci so ogorčeni V Vestniku smo pred dvema tednoma pisali o zločinu nad naravo, ker je nekdo vrgel v Ščavnico poginulo tele in ustreljeno psico z ovratnico. Danes pa moramo poročati o prav tako krutem dejanju, le da so bili to- TUDI TOVORNJAK JE BIL »ŽEJEN« - Pred marsikaterim gostinskim lokalom je slišati brnenje avtomobilov, traktorjev, kosilnic ... medtem ko se njihovi lastniki krepčajo.V sredo, 19. februarja, okrog 10.30 je Aleš F. iz Murske Sobote parkiral svoj tovornjak na obračališču pri železniški postaji, in sicer tako, daje vozilo »gledalo« proti okrepčevalnici Art cafe, katere lastnik je Jože K. iz Partizanske ulice L Kaže, da tovornjakar vozila ni zavrl z ročno zavoro, zato je tovornjak začel nenadoma drseti po rahlo nagnjeni cesti in - to je zdaj tragedija! - zaletel seje v steno oziroma okno Art cafea. Še sreča, da ne lastnik tovornjaka ne osebje ne gosti lokala niso poškodovani, gmotno škodo, ki so jo ocenili na 1.000.0000 tolarjev, pa bo že nekdo poravnal. Nauk, ki izjaja iz te »zgodbe«? Ko gremo v lokal, dobro zategnimo »ročno«. Tudi zato, ker ponavadi pri »šanku« ne ostanemo le hip, da bi popili kavico, ampak se ta »trenutek« raztegne. In na svoja prevozna sredstva ne pozabimo! - Š. S., posnetek: N. Juhnov. kulturni koledar GLEDALIŠČE LJUTOMER: V četrtek, 27. februarja, bo v Domu kulture ob 19.30 premiera gledališke komedije Pokvarjeno. Predstavo je pripravila gledališka skupina kuda Ivana Kaučiča iz Ljutomera. LJUTOMER: V petek, 28. februarja, pa bo v Domu kulture ob 19.30 repriza komedije Pokvarjeno. Klateški psi pobili pet srn Predsednik in gospodar rotita: Nikar ne puščajte psov brez nadzora! krat na delu klateški psi. Predsednik LD Gornja Radgona Janko Kralj in gospodar Fran-ci'Strniša sta nas popeljala na kraj zločina nad srnami. Imeli smo kaj videti! Ob kakih 150 metrih žične ograje, ki ob gozdu varuje bližnji vinograd, so na petih mestih ob ograji ležale pokončane srne. Nemo smo zrli v pobito divjad. »Sem lovec in kinolog,« nam je začel pripovedovati Franc Strniša, »zato se vsak dan gibljem v naravi. Čeprav sem že 25 let lovec in kinolog, doslej česa takega še nisem videl oziroma doživel! Morda bi tudi to ostalo skrito, ko nas ne bi obvestili bližnji krajani, ki so prvi odkrili pomor. Sklepam, da so bile srne pokončane v zadnjih 14 dneh. Štiri so že bile .deležne pojedine’, ena pa je še cela. Nobenega dvoma ni: srne so žrtve klateških psov, saj smo na njihovih vratovih našli sledi pasjih ugrizov. Psi prihajajo na GLASBA GORNJA RADGONA: V soboto, 1. marca, bo ob 18. uri v avli Osnovne šole Gornja Radgona nastopil pihalni kvintet Slowind iz Ljubljane, ki deluje v okviru Simfoničnega orkestra SF. Izvajali bodo dela Ligetija, Mozarta in Globokarja. PRIREDITVE LENDAVA: V soboto, 1. marca, bo v okviru madžarskega meseca kulture ob 18. uri v grajski galeriji otvoritev razstave umetnika Joszefa Lakatosa. Podelili bodo tudi priznanja s področja kulture za leto 1997. LITERATURA BELTINCI: V petek, 28. februarja, bo ob 19. uri v prostorih občine predstavitev nove knjige Frančka Štefaneca Sij nad reko. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, kijih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, katero vodi Branka Jasna Staman. Človek se zgrozi, ko naleti na tak prizor v naravi. Krivi pa -po mnenju lovcev -niso psi, saj ti ne vedo, kaj je prav, ko pa imajo nagon po lovu, ampak ljudje, ki pse ponoči spuste z verige ali z dvorišča. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled 5. razstava del članov Društva likovnih umentikov Prekmurja in Prlekije. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a Murska Sobota si lahko do 15. marca ogledate razstavo z naslovom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v bibliografiji. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo slik in grafik Antona Buzetija. LENDAVA: V Galeriji Lendava pa si lahko ogledate pregledno razstavo slik, risb in grafik Jožeta Denka. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru si lahko ogledate razstavo Drobci iz gospodarske dejavnosti občine Ljutomer v slikah po letu 1945. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru Zavoda za kulturo in izobraževanje je na ogled razstava fotografij, nastalih na beograjskih demonstracijah Dogodio se narod. Fotografije je posnela Vestnikova fotografinja Nataša Juhnov. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih občine so razstavljena dela, nastala na 2. slikarski koloniji Primož Trubar Moravske Toplice. PUCONCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo Evgena Titana Skrivnostna duševnost v telesu narave. .pojedino’ ponoči, ko jih gospodarji spustijo, da se .razgibajo’.« Dve pokončani srni sta odrasli, tri pa mlade. Po odredbi o Zgodilo se je KINO KINO PARK: Ameriško psihološko kriminalko Sleepers si lahko ogledate v četrtek, 27. februarja, v petek, 28. februarja, ob 17. uri ter v soboto, 2. marca, ob 17. uri in v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri in 19.30. V četrtek, 27., in petek, 28. februarja, ob 17. uri ter v soboto, 1. marca, ob 17. uri in 19.30 pa bodo vrteli ameriški vesoljni spektakel Dan neodvisnosti. V sredo, 5. marca, pa bo ob 17. in 19. uri na sporedu ameriška komedija Klub vražjih babnic.V ponedeljek in torek ni predstav! KINO LJUTOMER: V soboto, 1. marca, ob 19.30 in v nedeljo, 2. marca, ob 17.15 in 19.30 bodo vrteli ameriško romantično komedijo Na vse ali nič. KINO GORNJA RADGONA: Ameriško vojno dramo Pravi pogum si lahko ogledate v petek, 28. febuarja, ob 17. in 21. uri, v soboto, L, in v ponedeljek, 3. marca, ob 17. 30 ter in v nedeljo, 2. marca ob 19.30. Ameriško komedijo Klub vražjih babnic pa bodo vrteli v petek, 28. februarja, ob 19. uri, ter v soboto, L, in v ponedeljek, 3. marca, ob 19. 30 ter v nedeljo, 2. marca, ob 17.30. Lendava: Avto na nočni vožnji V noči z 18. na 19. februarje nekdo odpeljal osebni avto Toyo-ta Carolla s parkirišča v Župančičevi ulici v Lendavi. Lastnik je imel srečo: še preden se je zbudil in začel pogrešati avto, je že dobil sporočilo, da so avto našli navsezgodaj v Ajdovščini. Domnevajo, daje avto odpeljal kak ilegalec in ga, ko mu je zmanjakalo goriva, kar pustil na cesti. Panovci: Kam je izginila žaga? Predzadnji torek dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Panovcih na Goričkem. Predrznež in tatič je sunil motorno žago in lastnika oškodoval za nekaj deset tisočakov. Policisti za storilcem poizvedujejo. Murska Sobota: Vlomilec na tržnici Vlomi v kioske in prodajne mize na tržnici v Murski Soboti so zelo pogosti. Tu in tam pa policisti celo primejo kakega nepridiprava. Predzadnjo sredo ob 22.40 so prijeli Ž. R. iz Radenec, ki je vlomil v predal kovinskega prodajnega pulta na tržnici v odškodninskem ceniku, objavljenem v Uradnem listu, je škode za 250.000 tolarjev. Bolj kot škoda, pa zaskrbljujejo vzrok, način ... poboja. Janko Kralj je izjavil: »Čeprav sem lovec več kot 30 let, česa takega še nisem videl. Kot človek, lovec ... sem že naletel na pobito srno, toda na različnih lokacijah. Od jeseni do danes smo našli v naših loviščih tri raztrgane srne, tu pa jih je naenkrat pet na razdalji 150 metrov! Krivi so lastniki psov, ki jih puščajo brez nadzora. Tu bi rad poudaril, da pes ni kriv. Ima pač svoj nagon. Tu je še nekaj. Lastnik vinograda si je ob gozdu postavil ograjo, da bi zaščitil vinograd pred divjadjo, do česar ima seveda pravico. Pa vendarle: po mojem bi moral ograditi celotno parcelo, ne samo na enem mestu, torej le ob gozdu. Ograja je sicer v obliki črke U, kar pa je bilo usodno za divjad, saj ni mogla najti izhoda. zato je postala lahek plen klateških psov. Take ograje so tudi nevarne, ker se srna zaleti vanjo, kajti v naglici je ne vidi, in se Murski Soboti, iz katerega je,nameraval suniti trenirke. Beltinci: Tatu je pregnal V četrtek, 20. februarja, ob 15.50 je prišel na dvorišče Ivana L. v Beltincih državljan ZRJ K. Š., začasno prijavljen v Murski Soboti, in nameraval ukrasti moško kolo in zaščitno masko. Lastnik je nepovabljenega gosta pregnal, to pa ne pomeni, da je zadeva končana, kajti K. Š. so prijavili zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja in poskusa tatvine. Lendava: Odpejal se je z yugom S parkirišča novoodprtega gostišča Lovec v Petišovcih je 20. februarja okrog 19. ure izginil yugo, last Zoltana G. iz Petišo-vec. Storilec ni imel napornega dela, ko pa je lastnik menda pustil ključe za zaganjanje motorja kar v avtu. Avtomobilski tat se je odpeljal do bližnjih Trimlinov, potem pa si je očitno premislil: avto je pustil na cesti. Mostje: Če vinček govori, se ... V Mostju sta soseda S. J. in Č. M. prejšnji četrtek ves dan žagala Klateški psi so v zaselku Rupenki na Stavešinskem Vrhu p° srn. Gospodar LD Gornja Radgona Franci Strniša in predse p Kralj sta nam pokazala ostanke pobite srne. Kar je bilo dobr s1 pospravili v nočnih pojedinah. usodno poškoduje. Tisti, ki postavljajo ograje, bi morali pomisliti tudi na to!« Janko Kralj je še povedal: »Lo- vci ne želimo biti ubUa .ni vendar bi se njihoviJ‘lS rali zavedati, da če že1 ga morajo imeti pod n Po tem pokolu moram0 »||i Naš revirni čuvaj Ffa stoi pa tudi drugi lovci b°m vse, da odkrijemo stori j stili so nas, da sta na ; večja volčjaka. Uve ^jjl žurstvo, saj psi ponoc'-stniki spustijo z Ye7Spoklei! na srnino najdemo krivca, ne vedati ničesar konkm Po mnenju Fracija pj za divjad nevarni tu 1 imajo v mestih. Kone° je pes iz blokovske!?’ jji Gornji Radgoni ob n lastnice pokončal st11 ' S|/ šla na območje šport0 .^1 na na Tratah. Tam J ubil tudi divjega zaJ j/ gredo na sprehod s P . Muri in tam jih sPuS ^ji,{ da tekajo po lovci ne bodo več to Besedilo in f°tog.Rpg^ LUDVIK KRAMbb , drva. Delo je bilo naporno, zato sta spila šest litrov vina. Znano pa je, da če vinček govori, se marsikaj zgodi. Tam okrog 18.30 sta se sprla in Č. M. je posegel po večjem kuhinjskem nožu in soseda S. J. zabodel v zgornji desni predel telesa in mu povzročil hujšo poškodbo. S. J. so odpeljali v bolnico, Č. M. pa za nekaj ur v zapor. Gornja Radgona: Zaprl ju je v avto V soboto, 22. februarja, ob 12.30 sta neznanca v Prešernovi ulici v Gornji Radgoni z osebnim avtom mariborske registracije zapeljala pred osebni avto 22-letne-ga voznika iz Selišč, zato je le-ta moral svoj avto ustaviti. Neznanca sta se znesla nad njim (ga tepla) in mu očitala, češ da ju je oviral med vožnjo. Seliščan pa tudi ni bil kar tako: začasno mu ju je uspelo zapreti v svoj avto, kjer sta brcala in povzročila za 100.000 tolarjev škode. Brž ko sta se rešila, sta jo popihala. Ja, na naših cestah se marsikaj zgodi! Neradnovci: Vlomilec v prtljažniku Ernest L. je 22. februarja ob 23. uri parkiral svoj osebni avto v bližini veseličnega prostora v Neradnovcih, da bi se še sam malo poveselil- maio povešeni- ju. po kakih treh ‘ meraval zapeljati sicer bil na svojem a pa je vlomljeno v P .^1 katerega so izginil' komplet športne opr^ avtomobilske opreI11 Gornja / Vlom v osebij Ta ponedeljek m« ,4 uro je neznanec vi avto, katerega Gornje Radgone-parkirano pred enm j j* lokalov v Gornji so ženska torbica m J Pomurje: Spel ilegalcev J Z nastopom lepe(^* ni le povečalo štev' legalno potujejo cej de, ampak tudi štev' j h določenih razlov ”Vil g nam, zato Prest°/ata^ mejo«. Gre seveda2 vane ilegalce, med * ladujejo Romuni. nam z Madžarsk » L/ 1 tujcem (zlasti pa tuJ । X./ magajo tudi neka vendar ne zastonj- J-rili tudi na včerajs™ J/ ferenci na policij5^ JI davi, o čemer bon1 prihodnjič. 2.27. februar 1997 n* glasbeni sceni Jazz & Blues Evrovizijska melodija Slovenije Zbudi se Še dve minuti... še trideset sekund, gremo! In po odru se ob Odi radosti zapodijo plesalci, za njimi Mojca Mavec ... v kombineži, pozdravi publiko, ki se sprašuje, kdo, bolje rečeno kako nas bo zastopal na Evro-viziji 3. maja. Evrovizija, letos so jo poimenovali Ema. Izbor pa je že vnaprej podvržen kritičnim očesom in peresom. Bolj ali manj smo vsi kot hiene, ki komaj čakamo, da bomo raztrgale žrtev, ki se muči za mikrofonom. Tudi način glasovanja, letos so prvič lahko glasovali poslušalci in gledalici, je že naletel na vrsto kritik, kljub temu pa se je vse skupaj prej končalo. Edino se je morda zmanjašala napetost v zakulisju ... Dianne Reeves Dianne Reeves prav gotovo sodi, ™d svojim glasom (obsega tri in pol oktave) ' dnice, kot so za kakovost, ki sojo dosegle njene velik p , Billye Holliday, Ella Fitzerald, Sarah Vaug a odfasla peli Rodila se je leta 1956 v Denverju, kJer J odkril veje začela zelo pozno, pri sedemnajstih leti . snemati liki trobentač Clark Terry. Takoj je začela nastopati n snem z njim in tako je dobila marsikje možnost nikoli ni dvo-Potrjevanja svoje kvalitete, o čemer veliki vpliv mil. Po srednji šoli je Dianne je na univerzo svoje velike vzornice Sarah Vaughan. \ P>sa J . oreseiila y Denverju in tam študirala nekaj let. Po stu pianista v Los Angeles, kjer je pogosto nastopala ,mnilaciii The BUlva Childsa, ki je bil na njeni nedavno izdam kompilaciji Palo Alto Session. .. . „ Yorku, Od leta 1983 do leta 1986 je Dianne živelav kjer je delala s Harryjem Belafontejem m snemala g -Prihajala s Karibov, Afrike, Brazilije itd. cnpmati albu-Uta 1987 seje vrnila v Los Angeles m začelasnematmd b^ me pod svojim imenom. Prvi s preprostim nas je bih aVld 'n de'’l' z meni ze'° dragimi ljudmi. J vaOrkoli in nt?61.6® jih dovolj enostavne, da jih lahko Pos • gide Bv S ?1' prez'v'ia 'ePe trenutke.« Skladbe, kot so k|asike >n "n Tenderly- Let Me Love You, in druge s gotovriannine že'je Ptav-6lOVo ^Polnile. *** Dr^e'-ka imena na veliko ta ^Piošče, prav tako Polni lmena na veliko 'ti zat° koncertne dvorane zdruj0 ne Preseneča, da se °blik?T v najrazličnejše razlik Skup'n 'n P°d nai' Plošča Slnu imen’ Vdajajo PtodaliVda bi °Pnic ce Vec Plosc in vst-takšnih je naj- "ianisa asedbaT°nyaWi-Vete8 ze zdavnaj preži-najvSi^ živliai renutke slave do-k0 ;e, sedemdesetih letih, Uncu t> Jazz-rock na vrh- nnmaeali Jezdni? Pl^iz naslovom Wilderness so mu tkat ba j’kot so kitarist Pat Metheny, saksofonis . Turneja slej ias,st Stanlye Clark in klaviaturist Herbie Hancock. Turneja ^“Pajmo, da bodo prodali zares veliko vstoPnlc'lztok R. Vsi ne morejo iti na Irsko, to je dejstvo. Toda, koga poslati? Gledalci so izbrali Tanjo Ribič s skladbo Zbudi se. Glede na to, daje Tanja na slovenskem zelo ugledna igralka, da negativnih odzivov na njeno delo praktično ni, je nekoliko nepričakovano, ampak upravičeno zmagala. Drugi nastopajoči pa so bolj ali manj vsi vprek govorili, da so se oni prišli sem samo zabavat in da sploh niso pričkovali, da bi ONI zmagali. Vendar ... Vidno otožna je postala Irena Vrčkovnik, ki je upala, da pa bo letos zmaga le doletela njo. Tako je še pred nastopi polna optimizma klepetala z nastopajočimi in fotografi, po glasovanju pa je je bilo slišati bolj manj. Čeprav je Darja Švajger zasedla drugo mesto, nas je s pesmijo razočarala, vse njene skaldbe so si namreč podobne kot jajce jajcu. V bistvu pa ima zelo dober glas, škoda. Absolutni zmagovalec med : avtorji je bil prav gotovo Saša Lošič, saj je njegova skladba zmagala, poleg tega je bil Rock’n band z njegovo skladbo Jagode in čokolada na tretjem mestu. Tudi »Pre-sleyi« so kar ogreli srca gledalcev. Le redki pa so bili, ki so svojo skladbo odpeli tako - iz duše. Med njimi so bili tudi Vili Resnik, tokrat ne v usnju. Kaj pa pravite o skupinah Napoleon in G. r. o. m. Novice od tu... Ena najbolj veseljaških skupin v Sloveniji The Drinkers je pred nedavnim v studiu Megatron posnela dve novi skladbi - Liter vina in Žeja. Za skladbo Žeja so posneli tudi videospot Žeja. Pesmi in videospot pa napovedujejo nov album, ki bo pivsko obarvan, izšel pa bo pri založbi Megaton Records. Sicer pa so koncertno popolnoma zasedeni. •kkk Skladbo Rit’m planet, ki jo lahko v zadnjem času slišite ali pa vidite na televiziji, sta' posnela ritmična fanta, ki se skivata v skupini Undercover - Jani Pavec in Uroš Semeja. Fanta sta tudi sama avtorja besedil in koreografije, Jani pa je celo režiral videospot. Do konca marca nameravata izdati album z veliko plesne glasbe. ^r°dnozabavna uganka $bk in^' ze nekaj oasa sodeluje s kupino ^0Vna0 ie posnel tud' nov0 kaSeW' Polca vas 127, 9220 L^ava e8°V°rda tud' SobOCan;vX bomo poslali po Pošti k čestitamo’. Kaseto z zabavno gl« ' ova uganka pa se glasi: ^sarnbel Slovenija še deluje? %ovor. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo £3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. VIKTORJI »96 ŠT. 6 Odgovore pošljite do petka, 7. marca, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom narodnozabavno glasbeno uganko«._______ \ KUPON ŠT. 4! Napoleonovci že dalj časa oge-vajo srca mlajših poslušalk, Gro-movci pa bodo prav gotovo morali še nekoliko vaditi. Vse nastavke, da bodo na oder dobivali spodnje hlačke, modrčke ... pa že imajo. Naša Evrovizija se vse bolj feminizira, tako so nastopile še Natalija, Tinkara Kovač, Katrina in duo M4M, med katerimi sta imeli slednji še največ uspeha. Čeprav ne moremo reči, da druge ne znajo peti, le preveč povprečne skladbe so bile. In ker festival postaja vedno bolj etno, so tudi naši na Slovenki izbor poslali eno bolj »etno skupino« - in sicer Melita in Klarisa, ki sta peli ob spremljavi Vena Dolenca (Sedmina). Tudi Kmalu nova plošča skupine Orlek Bunkovc Party Skupina Orlek bo konec tega meseca, natančneje 1. marca, izdala svojo novo kompaktno ploščo, poimenovali so jo Bunko-vc party. To je že njihova tretja kompaktna plošča, ki je izšla pri ZKP RTV Slovnija. Vsi dosedanji albumi so bili studijski, skupina pa ... in tam V začetku tega leta so v Parizu odprli muzej glasbil. V njem je razstavni prostor z več kot 900 eksponati, menijo pa, da so vredni skupaj 30 milijonov nemških mark. Muzej ima tudi dvorano z 230 sedeži, kjer občasno prirejajo koncerte. Kot zanimivost naj še dodamo, da lahko najdemo tudi kase- AUDIO - VIDEO - CD —IMUSICM IHshoe TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 VIKTORJI ’96 \lme in priimek: Viktor Oddaja: Odgovore pošljite najkasneje do 5. marca 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. Tokratno se glasi: V katerem italijanskem mestu vsako leto prirejajo znani pevski festival? ODGOVOR:________________________________________ VMoj naslov: ST. 6 Dominik Kozarič je bil precej v svojem stilu, le besedilo je imel nekoliko daljše. Blišč in sijaj glasbenikov izgine takoj, ko padejo zavese. Nekaj jih ostane na pogostitvi v nekem utesnjenem prosoru, kjer poskušajo dobiti košček sira, sadja ali narezka ali francoske solate, če imajo srečo. Sicer pa je vse tako hitro izginilo z dolgih miz, da me je še naj boj spominjalo na srednješolsko deljenje malice, ko smo jo želih dobiti vsi naenkrat. Blišč, ki na pogostitvi to vsekakor ni, pa je za vsakega posameznika dolg je veliko spontanejša, zato so se odločili, da bodo izdali še nekaj živega materiala. Za skladbo Nocoj sem spet težil pa so posneli tudi videospot. Večina skladb, ki so na albumu, je bila posneta septembra 1995 na nastopu na radiu Študent, kjer je skupina igrala v od- te in plošče s slovensko ljudsko glasbo. •kkk Ice - T je pustil glasbeno delo nekoliko ob strani in začel snemati akcijski film Mean Guns. Ice T-ju so določili vlogo Moona, šefa svetovno najmočnejše kriminalne organizacije. Preganjal pa ga bo policist, ki je v zasebnem življenju Christoper Lambert. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. H0W BIZARRE - OMC 2. DAYS - Kirsty MacColl 3. THE LOVE WE MAKE - Symbol 4, BROKEN ANGEL - Hanne Boel 5. BEAUTIFUL ONES - Suede . 6. INTOMYARMS -NickCave 7. IS THAT WHAT ITS ALL ABOUT - Mark Owen PREDLOGI: SILIKON - Bajaga ADRENALINA - Octopus BEETLEBUM - Blur LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PESEM ZA AČKIJA - Orlek 2. ZVEZDICE BELE - Vlado Kreslin 3. TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti 4. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 5. MOJA LJUBEZEN - Marjan Zgonc 6. POZABLJENA - Jan Plastenjak 7. CECILIJA - Patrol PREDLOGI: ZBUDI SE - Tanja Ribič NIČ VEČ BOLERO - Majda Petan VSAKDANJI ČUDEŽI - Darja Švajger LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 2. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 3. HENČKOV ABRAHAM - Henček 4. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 5. TETKA POVEJTE - Ansambel Lojzeta Slaka 6, NAJLEPŠI DAN - Bobri 7. ŽIVLJENJE JE VESELO - Ans. Maksa Kumra PREDLOGI: SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti POZDRAVLJENA, OČKA, MAMICA - Dan in noč ZAPOJMO ZA SLOVENJO - Ans. Marjana Hercega Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. februarja 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 9 Glasujem za skladbo: ‘tuja: ___________ ‘domača:__________ ‘narodnozabavna:__ Ime in priimek ter naslov: _ tako, kot je dolga njegova skladba, in nekoliko dlje, če po naključju zmaga. Druge pa vzamejo pod drobnogled učeni kritiki, ki znajo biti vedno tako preroški, ampak jasno post festum. Pozitv-na kritika je pri nas precej tvega na, zato raje iščemo napake. Tudi za Tanjo so se že začeli dvigovati oblaki prahu, češ da je prišla v izbor eno leto prepozno, da Sašo Lošič ne zveni ravno najbolj slovensko, pa še kakšna nova po-gruntacija bi se našla ... Tekst: ANR, Foto: I.R. daji Jureta Longyke Izštekani. Dodali pa so še tri skladbe: Straussov Radetsky marš v izvedbi godbe na pihala (odigrano v živo), glasbo iz filma Balkan ek-spress in priredbo skladbe Toma Waitsa. Tik pred izidom je Gregor Tomc, znani kritik, o skupini Orlek in njihovi novi plošči zapisal: »Posnetki potrjujejo status ene najzanimivejših slovenskih skupin etnorocka. Žive izvedbe delujejo sveže in učinkovito. Sicer pa so posnetki tudi po tehnični plati dobri.« S tem albumom bodo nekako sklenili klasično knapovsko obdobje benda in v prihodnje se bodo osredotočili bolj na sodobne življenjske probleme in tegobe. Obljubljajo pa, da bodo nekaj domačega kolorita in slenga ohranili tudi vnaprej. Takoj po izidu nove plošče se bodo odpravili na dvomesečno slovensko turnejo in proti koncu marca se bomo z njimi srečali tudi v Murski Soboti. Podrobnosti sledijo v prihodnjih rubrikah. n? zgodi se vsak dan vestnik, 27. februarji Ne, ne, to ni bilo na dunajskem »opern ballu«. V frak se je Heider stlačil za ples filharmonikov v dunajskem glasbenem društvu. Svoj veliki met je okronal skupaj s hčerjo Ulrike. Gloria Estefan: Lucy s plavalnim jopičem je eden od petih dalmatincev, ki živijo v 1 5 milijonov vredni luksuzni vili v Miamiju. In ki očitno uživajo na obalah ob svoji gospodarici. Madonna: Od rojstva njene hčere Lourdes Chihuahua psička Chiquita ni več prva violina v Madonninem življenju. To seveda za psičko, vajeno Madonninih rok, ni nič kaj enostavno. Brigitte Bardot: Pred pasjo zavetnico ni varen noben pes. Pasji mešanec je eden od petnajstih, kijih Bardot razvaja na posestvu La Madra-gue pri St. Trapezu. Liz Hurley: '»H Nemška ovčarka Nico se tekla h G ra n to vi Loasang®^* prijateljici. Jasno je, da je P9* vzela s sabo domov. Že kot o je privlekla domov vse (ž^ brezdomce. tik, An Po Šlji Stv th6 kul no Na podelitvi Star si toliko, kot let občutiš Klaus Kinkel, 60: »S svojimi 60. leti živim resda odlično, toda dejansko ne občutim toliko let. Res pa je, da sta džoging in hujšanje moja obsesija.« Rosa von Praunheim, 54: »Včasih sem star 500.000, drugič 5. Za homoseksualne moške je starost podoben problem kot za ženske. Upam samo, da bom mlad umrl.« Claudia Nolte, 30: »Počutim se mlajšo, kot sem. To začutim predvsem, ko se srečam z mlajšimi ljudmi: sploh ne občutim nobene distance. Moj trideseti rojstni dan zame ni ljub spomin.« Roberto Blanco, 59: »O svojih letih sploh ne premišljujem. Bojim se, da bi me zajela panika. Toda v Nemčiji te na to nenehno opozarjajo: ljudje te sprašujejo in po časopisju za imenom vedno navajajo še starost. Počutim se mladega - kot če bi jih imel 40!« Na kolena pred i. Najstarejši trik pametnih žena, če hočeš moža, moraš reči: »Ne!« To je storila Gwyneth Paltrovv, 23, pri najbolj seksi moškem na svetu. Od leta 1995 je Bradu Pittu, 33, vedno znova dala košarico. Resda ga je poljubljala in razvajala, poletela 8000 kilometrov do Argentine, vse samo za to, da bi ga videla. Toda, poroka? Ne. Ampak, ko je Pitt že četrtič padel pred njo na kolena, je zavzdihnila: »Da.« Gwyneth 84-metrska rdeča preproga, ki krasi vhod v hotel Be-verly Hilton v Los Angelesu, je kot nalašč za razkazovanje vseh filmskih zvezd in njihovih spremljevalcev. 500-do-larska vstopnica je poplačana z »nastopi« na 86 TV postajah in s 450 fotografi, ki čakajo, da bodo ujeli svoj zadovoljni plen. Ameriški filmski koncerni so pač spoznali, kako pomembno je, da pošljejo svoje junake na »zlato« fronto, ki jo vsako leto organizira Hollywood Forei-gn Press Ass. Sama organizacija žal ni najboljša. Nihče ne ve, zakaj se morajo povabljenci ob treh popoldne zbrati na kosilu (kjer so jim ponudili na enem krožniku ribo in jagnje) in nato obsedeti pred krožniki, ki jih natakarji ne pospravijo vse do konca šova. Po dvanajst gostov se drenja za mizo, kjer zlatih globusov zer Madonna je prišla na podelitev zlatega globusa z očetom svoje hčere, Carlosom Leon naj bi jih sedelo samo osem. »To je edina večerna obleka’ «J® še spravim nase, odkar je na svet prišla hčerka svojo prezentacijo pojasnila Madonna, ki ji je z Evito, za k gjij, j dobila zlati globus v kategoriji komedij in glasbenih k končno uspel tako dolgo želeni veliki filmski met. Tom ® edini, ki se je pojavil v moški obleki, je Dustinu Hoffman zlati globus za življenjsko delo. Miloš Forman je posta leta s filmom People vs. Larry Flynt, ki govori o svobodi ^1-Med nagrajenci so bili tudi Tom Cruise za vlogo agenta nega igralca v komediji Jerry Maguire, Geoffrey Rush je bil i najboljšega igralca v filmski drami (v filmu Shine je odigral se bori proti duševni bolezni), Brenda Blethyn je bila razg|a®e|lSKO najboljšo igralko v filmski drami (Skrivnost in laži), najboljs0^^) stransko vlogo je odigrala Laureen Bacall (Mirror Has TW° Edward Northon je dobil zlati globus za najboljšo moško str go v Primal fear. Zlati globus sta prejela film Evita in Angl®5 S tem priznanjem ■ jeni filmi precej mozn |jeyi Igralec v Eviti, Antonio Bande- oskarja, ki jih bodo Pu ras, in Melanie Griffith 25. marca v Holly^°° Samo enkrat mese®^ Prve ženske so že začele testiratitabletka za prepreč®'^ nosti. Novost tablrtke, ki bo preprečila paniko, gledani6 števanje dnevov... je, da jo je potrebno vzeti samo enkraAanie Novi proizvod so začeli testirati na Škotskem, prei^.g pO^' trajalo vse leto. Ker tabletka ne vsabuje estrogena, vzeti samo enkrat sredi mesečnega ciklusa. Prednost: ze stalno zaščitene, lahko občasno skočijo na zavoro. Znan j« burghške univerze verjamejo, da ima tabletka manj s^a^Q, I Toda mesečne tabletke ne bo na tržišču pred letom 20 On ma ! ulic Oh boj sre, rav( A9 % Oni Star si toliko, kot let občutiš Cvetka, 16: »Bolj obvladujem neki položaj, bolj se počutim zrelo. Ljudje pogosto mislijo, aha, še ena nezavedna šest-najstletnica. Največkrat jih lahko prepričan o nasprotnem. Ne bojim se odrasti, kajti tudi takrat mi moč ne bo pojenjala. Power!« 'saj Da [ le °hi •voj, pfo Uschi Glas, 52: »Sploh ne občutim let, če pa že, sem vedno mlajša. Morda tudi zato, ker sem pozno imela otroke, kar me je prisililo, da sem začela razmišljati bolj po otroško. Včasih pa pogled v ogledalo marsikaj pokvari.« Jasmin Gerat, rada ostala sed y ca. Zdi se mi, k® skočila dve leti- z£j^ vsi smejite, m6 z tjo- J panika pred Pe nje je tako lep0’ ( da bi kdaj minil0< M b* % ha 27. februar 1997 Z^ vsakogar nekaj pOMURSKE zdravilne iezdr»°uik0Vi pot* k Zdravju vej o n"° kompaa> ki kaže P^o^o rabliehrani: Drogaje hi eter%aS, ,"aZaČimba v ku“ izdelke °,e Pa 2a živilske tiv, odoravr raba Kot karmina-tikPo^ Spazmoli-Antitusik in° 9ladkih mišic. P°miria - ?kppekt°rEins r Prvi šfev nj^J'dru9i lajša izka-stvo Saktencidno sred-the|mintik — bakteriie’ an-kulje, teradU?CU1e 9hste in tra-n» Površini nng6nt’ skrči tkiv-fe, okužbe, i'n Patak' npr.: vne-disPep^ii n LtVU se rabi Proti kronične^eba^ motnjam), v|iaiočem o„9astritis,u (Pona-slpznice) Yr’ežju želodčne driski) *naduhi)> diareji lem iz '°k' enurezi (nehot-°tr°cih larin e.njU mehurja) pri Siitisujvnet '80 (vnetJu 9rla), SePoSebn^ S|W in bronhij? °Sl°Vskem ka" Odmerek za 'Ttju sapnic>-naP'tekSekZa°dr^ čajni lz 1 do 4 Q pravi kot poparek dan. m°v droge trikrat na živalt^903^: Raziska-9 avne zdravil Pokazale, da so nnoidi inew-P°Vezane s fla-o|iktimo- r^Po*& Prvih 6 Radkih in blažila ,u biokade kaiSIC po mehaniz-f^gih^ kanalov, ^evani^ TPa nai bi lajšala "mijanovoeterič- uiic0. 7an ----- -------------------- n?a'^'kakor nP Pozabiti tistega, ki si ga po Pazi 2'ki ti bo nn kon®c tedna boš izvedela infor-uiico 3 !Ae bošXfr?^9ala do Ponovnega zbližanja. On SKupaj ponovno pripeljala v slepo precei več kot z gro’ Sredsh ' 0 Pa seved 3 koncu so Pomembni samo ^no r?: ti h a ne p°meni, da cilj opravičuje atbolje uspe° Poskušal nagajati, a mu ne bo ? dobila SV°b in kaj hitro boš opa-^arn?9®®'jenm, ^p.a oboževalca. Edino karti I1a^2emi poon?SC ivost prijateljic, ki pa je bošl^6selil se bnPOma resno- P.eje Priči prdateUičine pozornosti, vendar ' Dotik Da bifcrid3 uV^liko več’ kot ti je pripra-&Vw-6bn° razmet °bl1 naklonjenost sodelavcev, 0JJCka ^metavati denarja. Sa^ri se in b°DoKk^Wfe?kupaj dobro pretehtaj, saj nek-J^tal n.a Predv nič nenavadnega,sa) j: praksi že obnesel. UP J ljutomerska izpostava nedela. Dvanajste9a šljejo pošto, da m izplačati desetega vi cu. Pripomba s strani: Če bi se širjenje nadaljevalo , bi bil leta 2060 v slovenski državni službi zaposlen že vsak drugi zemljan. Kujski val, natolcujemo Potrebna bo popolna prenova Prleške akademije znanosti in umetnosti. Vanjo so se vtihotapili najrazličnejši brezverci. Uporabili bomo izkušnje sedanjega predsednika SAZU Fra-nčeka Bernika, ki je Slovensko tožili na sodišču v Haagu zaradi kraje intelektualne lastnine. Brez našega privoljenja je uporabila zaščitni znak Kujskega vala za svoj videz, čemur odločno nasprotujemo. Naš konj je imel takšne zobe prej kot ona. Vko-likor nam sodišče ne bo ugodilo, bo Slovenija na mednarodnih trgih Ameriko osamila. Kujski val, nepreverjena vest Največji slovenski uvoznik ki- Pozdravljeni! ; vro, Pot Pije dalj soj veči telji Pol ketj džir ni š nov naši Džt Bud rtht 540 tjen slov zate nujf Priv gove kaj । veli ter] ne.' sen čer Pon odtt vse jeei keza 'na ’Poi žive, inp' sen Kujski val, reklamni od d, Samo za vas sr*y dva izdelka z novim S|/ < okusom. Zobna pa* dent in žvečilni gu J p ment sta dva novaj^ vaše zdravje in b°J pOi|S' 1^ Naj vas spremljata ves dan. Pi Lendavski p&iQCl Pomlad trka na vrata in marsikateri od nas kmetov na območju upravne enote Lendava/Len-dva (verjetno pa je tako tudi na Goričkem in Štajerskem) si razbija glavo, saj ne ve, ali bo poljščina, ki naj bi jo posadil ali posejal, donosna ali potrebna. Za »primer« vzemimo koruzo! Na območju občin Lendava, Turnišče, Crenšovci, Odranci in Velika Polana odlično uspeva, ampak čemu nam bo, če je ne bomo imeli komu pokladati. V mislih imam predvsem bike, ki jih »futramo« s koruznimi »pripravki«. Teh štironožnih mrcin pač ne bomo redili, če ne bo kupcev zanje. Krivda je seveda na potrošnikih, ki se naenkrat boje goveje pečenke. »Kukarco« sicer lahko porabimo tudi za ljudsko prehrano. Saj se še spomnite, dragi moji, kako so nam nekoč teknili mastni koruzni žganci in oni, ki so jih »mamca« pripravili z mlekom?! Spomnili se boste tudi koruznih pogač. Tudi sam dobro vem, kako so dobre, zlasti iz nove, sveže moke. Starejši vemo tudi, kakšen je bil koruzni kruh ... Škoda, da naše gospodinje skorajda ničesar več ne pripravljajo same, ampak rajši vse kupujejo v trgovinah, doma pa potem le pogrejejo gotova zamrznjena živila. Še »piceke« nosijo iz tr- Babica rodila četverčke V Santa Barbari živi babica s sedmimi otroki in šestimi vnuki. Nič posebnega, boste rekli. Toda petdesetletna Cheryl Fillippini je nedavno tega rodila še četverčke - tri deklice in dečka. Z 49- letnim soprogom Robertom se je poročila pred tremi leti, za otroke pa sta se odločila, da bi dopolnila svojo zvezo. Četverčki so rezultat oplodite v epruveti, njuna starša, ki imata skupno deset otrok, pa sta presrečna. Čokolada za roparja V nemškem kraju Lindlar je \ ropar v supermarketu s pištolo zagrozil poslovodji trgovine in >1 H govin, domači »kokoti« pa prekopajo gnoj1,1 sosedove kure. j™— Boki bogme: pogospodili smo se! »Dobt j* samo tisto, kar kupimo v trgovini, ne vet' pravzaprav prinašamo domov. V teh.PoS,nl .jidtiA, zato predlagal, da malo »prevetrimo« dom0 jedilnik. Še sam bom »naši« naroči! -N ' mora ubogati! - da bo spet skuhala kaj a In če bodo kje zaklali domačega bika, bo n od naše hiše šel tja s cekarjem, kajti »dota Je pač - domača. Vemo, da so bika krmu . in silažo ter da ni k nam priromal it k imajo nore krave in bike. ., If Kaj torej saditi? Koruzi se le ne kaze,a odpovedati. Tudi zato ne, ker nam je ni no okopavati, ko pa že vse »špricamo«-bomo naposled spet začeli ceniti korut' Spominjam se, da kakih dvajset let n ženske niso le gledale Sante Barbare moških v njej), ampak so ob večerih Pr[ ^1). hcir I ” ietia »1 »I Se i. (eta' tetin Pričj V0S| »( mosKin v njej), ampak so ob vecerm r..sVgtK^ cekarje. Da, prave cekarje, kajti vozenbipjij^ bo treba z mesom k »žegnji«, se z naglic0 šal sem namreč, da gospod ne bodo poNS . I prinesenega v cekarjih, pletenih iz plastlC kakršne pletejo nekatere naše pletilje. »1 Živela koruza! Vi, ki živite »na koružV' J veliki noči le »spakirajte« pred oltar! jM aSe mu iz rok odvzel vrečko, ne da bi pogledal, kaj je v njej. Namesto dnevnega izkupička prodaje so bila v njej le čokoladna jajčka. Vegetarijanske svinje in seks Svinje, ki so jih v Švici začeli hraniti s sojino moko namesto z moko živalskega porekla, za kar so se rejci odločili zaradi paničnega strahu kupcev pred boleznijo norih krav, kažejo dosti manj navdušenja nad spolnostjo. Zaradi vegetarijanske hrane ne kažejo več ljubezenskega zanosa, če pa so že popustile čarom zapeljevanja svojih samcev, pa so skotile manjše mladiče kot v preteklosti. Strokovnjaki v Bernu pa trdijo, da je manjkajoče navdu- šenje samo z^rniiO sledica spremenjs0/i' prehrane, za ka> H občutljive. .A »1 Lenin kot ’{ Nizozemsk1 P / Pru Koop je kot svaril y mom k vhodu na hiu, postavil deveti* tavil/ »■ kip. »Palčka« je P da se kmetijstvu ms/J, h ne sme goditi ko f J ko oblast Priše1.^^ je nizozemski k iz Merseburga i,i’‘ got Lenin '' padcu berlinski« skrili v hangarJu yf vjetskega vojask 27. februar 1997 JPo d listki 29 Piše: Janez Jaklič BB0 EO33 ( i EDOBBfflm 5. del tega as- Po popoldanskem počitku, ko j vročina malce popustila, sva se na potila proti vzhodni skupini tem pljev, ki je nekaj kilometrov o daljena od novega naselja. Temp J' so iz istega obdobja, vendar jih je večina posvečena Džinu, ustanovitelju džainizma. Razpoznavni so po kasneje vdelanih kipih keta. Zanimiv je tudi nov džinovski tempelj, ki hrani številne gole kipe ustanovitelja nove vere, ki so nastali že pred tisočletji, bžainizem je ustanovil Mov sodobnik knez Va-rthamana Znata v letih AM(A pred našim štetjem. Imel je časten naslov Džina zmagovalec, zato njegove učence ime-nujejo džainisti. Njegovi Privrženci so po večini tr-Sovci in jih ni več kot ne-M milijonov. Knez je ži-tel povsem nag in begal ter beračil v okolici Pat-ne.Njegov nauk trdi, da se mora človek, ki se hote rešiti kroga nenehno ^navijajočih se rojstev, odtujiti od sveta in zatreti ' sebi vsako željo. Za to le eno samo sredstvo: as-®za, premagovanje. Gla-zapoved džainizma je spoštovanje slehernega ®egabitja, zato so dža-vegetarijanci. Najbolj a?reti verniki hodijo naokrog pov-v® na ustih nosijo trak, da ne 'Požrlikakšne mušice, tla pred se-Pa pometajo, da ne bi pohodili “«nemravlje. Ker je smrt rešitev, togo menihov naredi obredni s postom do smrti. _ ečemi sprehod do najinega ta; a-°č’šča je bil prijeten. Mige-K^Ztak vročega dne se je umiril, ona krogla je vse bolj zardeva- la in se bližala ravni črti obzorja. Čez ravnino je pihljal prijeten vetrič. Voli so pod nadzorstvom mlade družinice neutrudno vrteli zobato kolo. V neskončni verigi lončenih posod je prihajala voda iz globine vodnjaka - drobna prgišča vode, povezana v neprekinjen krog, ki v suhi pokrajini pomeni življe- nje. Na svoji poti sva srečala le redke prijazne vaščane. Odsotnost indijskih množic meje pomirjala. Za trenutek sem pomislil: »Tukaj bi se dalo živeti.« Dopoldne naslednjega dne, pred odhodom, sva si krajšala čas z ogledovanjem drobnih kipcev v mavcu, ki so prikazovali pare v ljubezenskih objemih. Drugi del trgovin in delavnic pa je bil posvečen mi- Sarnath, kapitelj Ašokinega stebra, ki je postal simbol sodobne Indije. (nadaljevanje prihodnjič) raj.« in želja po sa-in razplamtevala čustva in telesi, je prodrlo čisto banalno premikanje h 7n"[kakor ni ujemalo z njunim razpo- ak za materin odhod, se je iz tega le । < i® olajšano vzdihnila Mi-za kratek čas.« tet Pu'i za^ P° hčerko. Ženska je brez otrok in J'vrtec n,?a .razvaienko. Skoraj vsak dan gre tetin'a Ponjo 3? ’nj° cartlja do večera. Ko pride ■ ^aj.« ’ a a "iti ni navdušena, da bi zapustila ko^^nan'^^ korak' so naznanili, da prihaja. Pti?Seodnria Prt' knj'g' vlekla črto s svinčnikom, H-^in s čpara'a' ženska srednjih let, z urejeno J5*' Vrata ; nirn °hrazom, je pomolila samo gla-% Sa^ Izdala: je dobro 0Va kmalu vrnili.« So. tn’la }ym 1 midva nimava danes veliko dela,« j \ . na’ ®°ris pa je zavzeto bolščal v knji-' »M?Zdravila ?rizor tudi vplival na žensko, da je u s’ še nM^mama,<< Je z>nil samodejno. »it« iaie n - 1 nima- Zelo se neguje in skrbi ^n^Pakv^1^ v'del.« slik0 Satio prPm ° h°lj površno. Tudi tokrat sem usniti, ali ustvaril sem si dobro estetska merila! « seje po- •krav10^} Ustv3 na^el tebe?« »1^ !°t°vo! tq^^aa P° tvojem vzorcu?« ‘Ni i?te trtno?8 SVetu je ve''ko žensk in ...« ^ai t7e treba JCe s' 'zbral Mileno, poročeno.« »Sai , nko. 0 vsakem koraku spominjati,« je t 'ahko Podaljšava življenje v ne- t .‘Moj«Za Pečat, ^"j Prehodno, naj se človek še Ikot^OVo n' na dejstvih: študiral bom ... v trhlj0^’ Priložnosti so in tvoje vizije °da zdaj bova nazdravila; tako niaturnemu slikarstvu, ki je bilo na mogulskem dvoru zelo cenjeno. Slikarske delavnice, ki so reproducirale kopije starih mogulskih motivov, so pravzaprav v nasprotju s krajem, kjer stojijo. Muslimanski osvajalci so v Khajuraho prišli zelo pozno, po ohranjenih templjih sodeč pa so ga mogoče celo zgrešili. Vračala sva se po isti poti, kot sva prišla, le da sva si za nočno vožnjo z vlakom uspela priboriti spalnike, katerih lesene klopi so omogočale dremanje najbolj utrujenim potnikom. Varanasi naju je ponovno privlačil kot magnet, bil pa je tudi edini kraj, ki je omogočal pametno nadaljevanje poti. Le deset kilometrov od najsvetejšega hinduističnega mesta, pravzaprav v njegovem predverju, je mestece, iz katerega se je pred tisočletji začel širiti nauk, ki ima danes presenetljivo večji vpliv v drugih deželah kot v Indiji. Sarnath je eden najpomembnejših budističnih centrov. Buda je v tem mestu začel učiti svoj nauk, ki gaje spoznal malo pred tem v razsvetljenju pod smo-kvinim drevesom. Spoznal je, kako prek srednje poti, globokega premišljevanja dosežeš nirvano in se tako izogneš trpljenju, neprenehnemu krogu ponovnih rojstev, to je spoznanje, kako lahko uideš okrutni vzročnosti samsare. Živel je v 5. stoletju pred našim štetjem. posteno, kakor se za maturante in zaljubljence spodobi,« je govorila in nalila zopet kozarec. »Ne vem, si danes pikra ali duhovičiš, nekaj je narobe s teboj. Vendar si ne morem pomagati, da...« »me ne bi ljubil, tudi jaz ne.« Ohlapna, svetla halja je zdrknila najprej z ramen, nato so se gumbi najbrž odpeli sami. In tako izbočeno telo je zanihalo v njegovem naročju. Samo noge so se še dotikale tal. Vse drugo seje dvignilo v nadzemeljsko slast. Čas za občudovanje gladkega, mehkega telesa z nežno izbočenimi, drobnimi prsmi je pogoltnila strast. Taje, dopolnjena z ljubeznijo, zlita v čudežno harmonijo, ujeta kot v pesmi enakomeren ritem, prenaglo izgorevala. Nista je mogla ne hotela brzdati. Predana naravnemu toku sta neokrnjeno uživala ta veliki dar. Nato sta se kot drhteči struni polagoma umirjala, dihanje je prešlo v neslišno melodijo izpetih mladih teles. »To je najdražje maturitetno darilo,« je dahnil iskreno, ko je zopet urejen, še ves živo obarvan sedel na kavču. »Hvala, Boris. Ne vem, s čim sem si ga jaz prislužila, ker je moja matura že zgodovina.« »S svojimi prisrčnimi in ženskimi čari si me povsem začarala. Verjameš, ponoči sanjam o tebi in se ljubim s teboj; kot sedaj, tako živo. V meni prekipeva moč in večno bi te želel, podnevi in ponoči... Ti si mi odkrila nov svet in odstrla zavese življenja do kraja, prej sem samo kradoma kukal skozi špranje.« »Ne, Boris! Umetnost ljubezni pozna še nešteto drobnih odtenkov, kijih lahko spoznaš in uživaš samo za skrbno zaklenjenimi vrati, kjer ti v podzavesti ne visi strah, da bo vsak trenutek zaškrtalo v ključavnici.« »Torej je strah ves čas kot duh prisoten med nama?« »Je, pred tem. Ko se resničsno združiva, ga za trenutek zavestno izrinem, se predam samo tebi, brez spremljajoče bojazni. In takrat, razvneta kot sem, ne jamčim zase, da bi mogla prekiniti, tudi če bi kdo vstopil.« »Se pravi-, da si željna mojega telesa?« »Sem, zares! In tudi tvoje nežnosti... Mlad, kot si, si pravi mojster v vsem ...« »Samo začetnik in tudi sam malce pod vplivom strahu. A nekje in nekoč si bova najino veliko noč izborila ... za zaprtimi vrati.« Njena ljubka glava je nekajkrat zapovrstjo priki-maje zanihala, nakar se je zopet naslonila na mišiča- H JELOVICA Vam na sejmu ALPE ADRIA - DOM '97 v hali A2 od 4. - 9. marca poleg 5 % gotovinskega -„ia doda‘nl JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 POTRJENA KAKOVOST - ISO 9001 JELOVICA:-MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.,fax: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer, sto telo, se ozrla proti njemu in šepnila: »Ljubim te!« »Še nikogar nisi tako! « »Sem, nekoč. In ti?« »Zares nikogar.« »Verjamem, ker ti ni potrebno lagati. Tudi če bi mi povedal, da sem druga, ne bi najinih odnosov nič spremenilo. Smešno, ko bo izbruhnilo, bo tragično! Poročena ženska in mati je začarana, neumna, neodgovorna, pokvarjena, zapeljivka mladega, še nedolžnega maturanta. Linčati jo bo treba, spogledljivko in brezvestnico!« »Poznaš še kaj ustreznega za samoobsodbo?« »Še kup tujk! Jih hočeš?« »Mm, dovolj ! Da hudič ni tako črn, kot je nama-lan, lahko verjamemo reku, kajti hudič ostane le hudič! To lahko verjameva, in da se bo opičil ostreje vate kot vame, to tudi. Toda nobena pot ni tako zaprta, da se ne bi dalo splezati pod njo ali zlesti nad njo na prosto. Izhod se torej vedno najde!« »Boris, ti si opravil maturo! Opraviti maturo iz življenja, pa pomeni umeti živeti. Ko se čustva tepejo z razumom in se razcepijo v dve smeri, je težko izbrati pravo, ker je na vsaki polno zank,« ga je učila. Veliki, pozlačeni kazalci na beli številčnici z vencem rimskih številk so se premikali z neskončno naglico, bog, kako neusmiljeno meljejo sončni čas in kako brezobzirno polževo tečejo prazne, sive ure! Milenina notranjost je pela od prebujene pomladi, ki jo je naselil vanjo prehodni mladi gost. Molk. Samo tiktakanje stenske ure, vdelane v veliko, rjavo omarico, in kovinski zvok pozlačenega nihala, ki se je opozorilno oglasil vsake pol ure. Dva para rok sta se ujela, dva para oči sta iskala sorodne misli, skrite čisto na dnu. Sporazumevanje z brezglasno močjo; zaznavanje diha in bitja srca. V tišino se topo oglase udarci; veliki kazalec je otrpnil na dvanajstici, mali na petici. Greh je zmotiti te trenutke še s človeškim glasom, kljub temu se prikradejo na njene ustnice: »Boris, mama nama je danes podarila veliko lepega in časa ...« »Razumem, čeprav bi najraje ostal ... za vedno.« »Vem, in tudi ti veš, kako je. Zato je bolje, da te vseeno ne najde več tu,« gaje nagovarjala, še vedno držeč za vlažno dlan. Vstal je, se sklonil in skozi ustnice so mu privrele hlastne besede: »Kdaj se vidiva! « Prožnost duha je zatajila. Bližajoči se dogodki so bili neurejeni v mislih zaradi zastrašujoče vsebine. Končno se je izkristaliziralo nekaj uporabnega: »Poišči me raje na šoli. Saj veš, vsak hip se lahko pojavi; s kovčkom na vratih. Samo še nekaj brska po univerzitetni knjižnici in dopolnjuje podatke za nalogo in še en izpit.« »Torej moj odhod za njegov prihod!« je izmodro-val in znižal glas. »Oba to dobro veva. Dejstvo ne dopušča nobene- za: - OKNA, - VRATA, - POLKNA, - prenovo OKEN, - stanovanjske HIŠE, - montažne STENE ga sprenevedanja! Tako bi lahko prišel tudi ... danes?« »Izključeno ni, vendar je pisal, najbrž za konec tedna,« ga je pomirila. »Dovolj, da se še srečava.« »Ne tu, v hiši! Recimo, da se peljem v šolo v četrtek s kolesom. Pouk končam že ob pol enajstih. Potem je najin dopoldan in še ves popoldan. Narava ponuja streho vsemu, kar je naravno. In ljubezen je čista potreba narave. Zato naju bo ščitila.« »Prepričala si sebe in mene. Krošnje hrastov in jelš ob Muri so prijazne, trava posipana s cvetjem, mehka, modro nebo nad nama molčeče.« »Fant, besede sanjača pa na krilih romantike, že zdavnaj pohojene v dvajsetem stoletju.« »Na svidenje pri brvi ob tri četrt na enajst.« »Tam bom, razen če bo grmelo in lilo. Srečno!« je dahnila in ga spremila do vrat. Kakor si je običajno ob tem dnevnem času neizmerno želela hčerkine družbe, ji je zdaj njena odsotnost godila. Podoživljala je njune skupne užitke, in čeprav bi bila lahko vse stlačila v obseg nekaj ur, jih je namenoma razvlekla v celo večnost. Ležala je na kavču vznak in sanjarila z zaprtimi očmi. Razčlenjevala je dogodke vse od zametkov do danes in si priznavala, da prvi stik z njim ni odtisnil v njej kake posebne vrednote. Nehote seje zanimanje zanj v njej prebujalo. Čisto na dnu je prevladoval še vedno kanček pustolovščine, kakršne si je rada privoščila s fanti še pred poroko. (nadaljevanje prihodnjič) ve vestnik, 27. februarji »Šport Izenačenost derbijev Beltinci - Mura V samostojni Sloveniji sta se moštvi Beltinec in Mure v prvoligaški konkurenci srečali 14-krat, rezultat pa je neodločen, Beltinčani so dosegli le dva zadetka več (18 :16). Dosedanji rezultati: 1991/92 - Mura : Beltinci 5 : 1 (Vickovič 2, Šarkezi 2, Kokaš za Muro ter Škaper za Beltince); Beltinci: Mura 2 : 0 (Voroš in Baranja). 1992/93 - Mura : Beltinci 0 : 2 (Prekazi in Škaper); Beltinci: Mura (Emeršič). 1993/94 - Potrošnik : Mura 1 : 2 (Ilič in Baranja za Muro ter Škaper za Beltince); Mura : Potrošnik 2 : 1 (Ilič 2 za Muro ter Škaper za Beltince). 1994/95 - Mura : Beltinci 1 : 2 (Poznič za Muro ter Škaper 2 za Beltince); Beltinci: Mura 3 : 1 (Škaper. Baranja, Herceg za Beltince ter Topič za Muro). 1995/96 - Mura : Beltinci 1 : 1 (Bakula za Muro ter Črnko za Beltince); Beltinci: Mura 0 : 0; Beltinci : Mura 2 : 0 (Šarkezi in Ilič); Mura : Beltinci 1 : 0 (Cifer). 1996/97 - Mura : Beltinci 1 : 3 (Alihodžič za Muro ter Džafič 2 in Gutalj za Beltince); Beltinci : Mura 0 : 1 (Vučičevič). FM Pred startom v 1. SNL Veliko zanimanje za prekmurski derbi v Beltincih Športni koledar 1997 Športna unija Slovenije je izdala Koledar športa za vse v letu 1997. Med številnimi organizatorji prireditev so tudi pomurska športna društva in klubi. Poglejmo jih po panogah - kajak-kanu: Kajak kanu klub Most Petanjci organizira 15. maja ekološko akcijo Mura ’97 , 20. julija pomursko tekmovanje v spustu in slalomu na reki Muri in 23. avgusta spust po reki Muri za vse kategorije. Brodarski društvi Bistrica in Krog organizirata 25. maja spust po reki Muri za Dimekov memorial. Kegljanje: Zveza paraplegikov Slovenije organizira novembra kegljaško tekmovanje za Magdičev memorial. Kolesarjenje: ŠD PRŠ Skott iz Veržeja organizira 1. maja mednarodno tekmovanje Prlekija ’97 cross-country na 30 km dolgi progi. Kolesarski klub Tro-povci organizira 15. junija 6. kolesarski maratom Ajda. Športno društvo Radenci bo 10. avgusta organizator 2. banovskega kolesarskega maratona na 56 km dolgi progi, društvo bo pripravilo skupaj s KK Tropovci 24. avgusta 17. kolesarski maraton treh src, 8. novembra pa še 15. martinovo kolesarjenje. Košarka: Agencija za šport Ljutomer organizira 30. septembra ulično košarko. Pohodni- štvo: Planinsko društvo Gornja Radgona organizira 29. junija 3. nočni pohod k negovskemu gradu, 28. septembra pa 2. praznik jeseni na Kapeli. Športno društvo Radenci organizira 8. novembra 15. martinov pohod na 21 km dolgi progi. Rolanje: Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira 26. aprila tekmovanje za 2. pokal Lipe v hitrostnem rolanju, 7. junija pa še tekmovanje za državni pokal v hitrostnem rolanju. Roller klub Murska Sobota organizira 15. junija tekmovanje za državni pokal v hitrostnem rolanju. Športni ribolov: Ribiška družina Ljutomer organizira junija državni tabor mladih ribičev ob Gajševskem jezeru. Tabor: Planinsko društvo Gornja Radgona organizira 27. julija desetdnevni planinski tabor. Tek: Športno društvo Radenci organizira 17. maja 17. mednarodni maraton treh src na 10, 21 in 42 km. Zdravilišče Moravske Toplice bo 14. junija pripavilo Olimpijski tek za vse kategorije. Agencija za šport Ljutomer pripravlja za 30. september Ulični tek po Ljutomeru. Tenis: Zdravilišče Moravske Toplice organizirajo 25. junija teniški turnir za pokal hotela Ter-mal. (FM) V nedeljo se začenja spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Prvenstvo bo gotovo zelo razburljivo tako zaradi borbe za naslov prvaka kakor tudi za obstanek v ligi. Za nadaljevanje prvenstva so se v vseh klubih vneto pripravljali, v nekaterih okoljih pa je prišlo tudi do precejšnjih kadrovskih sprememb. Zato je težko napovedovati vrednost posameznih moštev. Že na začetku se bosta spopadla prekmurska ligaša Beltinci in Mura. Zaradi kartonov in poškodb moštvi ne bosta nastopili v najboljših postavah. Pri Muri bodo manjkali Dominko in Lukič ( kartoni) ter Cifer in Stam-pfer (poškodba), pri Beltincih pa ne bodo igrali Črnko, Godina in Sirk (poškodbe). Vprašljiv pa je tudi nastop Gutalja, ki se je te dni mudil v Južni Koreji. Za srečanje je med ljubitelji nogometa veliko zanimanja in v beltinskem parku v nedeljo pričakujejo velik obisk. V obeh tabo- Ludvik Domjan - NK Nogometaše Mure spre®!' že vrsto let in se navdušuj« njihovimi uspehi. Čep^ vselej praznik prekmurske? gometa. Ob polnem stadion želim, da bi videli dober?« met in športno borbo, tako® to bilo doslej. Seveda sirf’ lim dobrega sojenja in ga navijanja gledalcev.^, pa si seveda želim, dahi* Beltinci in s tem razvese®’lf Ine privžence.« ligi bur Lazar in Tompova druga V Kranju je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Sodelovali so tudi številni pomurski šahisti in šahistke ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Aleš Lazar (DOŠ Lendava), ki je v skupini dečkov do 13 let s 7,5 točke zasedel drugo mesto, in Neda Tompa (Odranci), ki je bila druga v skupini do 15 let s 7 točkami. Mateja Zver (Bistrica) je med deklicami do 9 let s 6,5 točke zasedla četrto mesto. Denis Gjuran (Bakovci) je bil v skupini do 11 let s 5,5 točke šesti. Maja Vučko (Beltinci) je v skupini do 13 let s 5,5 točke zasedla osmo mesto. Deveta sta bila Maja Hočevar (OŠ III MS) v skupini do 11 let s 5,5 točke in Blaž Fras (Bakovci) v skupini do 11 let s 5 točkami. Od preostalih velja omeniti še deseto mesto Renata Miillerja (GR), dvanajsto mesto Mitje Kovača (Bakovci) in Alenke Kavčič (Negova), štirinajsto mesto Martine Horvat (Beltinci) in petnajsto mesto Leona Cajnka (OŠ III MS). Moravske Toplice Ustanovili hokejski klub Na pobudo predsednika in člana Zveze za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, Štefana Vučaka in Štefana Škerlaka ter v dogovoru s predstavniki občine, zdravilišča in krajevne skupnosti Moravske Toplice so konec preteklega leta ustanovili Hokejski klub Moravske Toplice. Kot je znano, je bilo v okviru športnega centra Zdravilišča v Moravskih Toplicah zgrajeno igrišče z umetno travo (v celoti ni izkoriščeno), s čimer so ustvarjeni osnovne možnosti za delovanje kluba. Po dogovoru med klubom in direktorjem Zdravilišča Moravske Toplice Dušanom Bencikom je klub vzel igrišče v najem za šest let. Zdravilišče Moravske Toplice pa je tudi glavni pokrovitelj kluba. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli programske usmeritve in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Jože Škerlak, za sekretarko Andreja Škerlak, za blagajničarko pa Nada Horvat. Strokovno vodstvo v klubu je prevzel Štefan Škerlak, ki je tudi trener ekipe. V tem času jim je uspelo v klub pritegniti devet igralcev iz mariborskega Železničarja, ki je zaradi fmačnih težav prenehal delovati, sedem igralcev iz HK Triglav iz Predanovec in enega igralca iz HK Murska Sobota. V klub pa so se vključili tudi trije nekdanji igralci HK Bogojina. Tako so ustvarili moštvo, ki bo tekmovalo v državni članski hokejski ligi. Osnovna usmeritev dela v klubu pa je vzgoja mladega naraščaja. Zato so se za sodelovanje dogovorili z osnovnima šolama Bogojina in Fokovci, kjer bodo imeli svoja mentorja, ki bosta delala z mladimi. V Bogojini bo to Ivanič, v Fokovcih pa Črnko. Prvo leto tekmovanja v prvi državni članski ligi v klubu nimajo prevelikih ambicij, kar je tudi razumljivo, saj moštvo šele ustvarjajo. Želijo pa si, da bi oblikovali ekipo, ki bi dosegla primemo kakovostno raven. Prava afirmacija hokeja na travi pa bo v Moravskih Toplicah 18. maja, ko na sporedu evropsko žensko prvenstvo C-skupine. Feri Maučec rih napovedujejo zmago. Sicer pa smo za mnenje o derbiju povprašali nekatere ljubitelje nogometa iz obeh taborov. Peter Brezič - NK Mura: »Tako kot vsak derbi je tudi prekmurski nogometni derbi med Beltinci in Muro negotov. Zato je tudi vabljiv za gledalce, saj oboji pričakujejo zmago. Želim si, da bi srečanje upravičilo naziv derbija, da bi moštvi igrali športno in prikazali dober nogomet. Prav tako pričakujem od gledalcev, da bodo športno navijali. Pričakujem zmago Mure.« Igor Adžič - NK Beltinci:« Od prekmurskega derbija med Beltinci in Muro pričakujem minimalno zmago Beltinec. S tem bi bila poplačano delo in vložen trud nekaj entuziastov, ki vodijo klub in zagotavljamo potrebna finančna sredstva. Prav tako bi bilo tudi nagrajeno delo strokovnega vodstva in igralcev. Pričakujem tudi poln stadion v beltinskem parku in športno navijanje gledalcev.« Stanko Močnik -NK BeL t i n c i : »Nogometni derbi med Beltinci in Muro bo tako kot derbijih težko napovedovati zmagovalca, pričakujem, da bo v Bel-t i n c i h zmagala Mura. Seveda pa si želim lep Šport od tod in tam Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je madžarski prvoligaš Haladas v Som-botelu premagal soboško Muro z 2:1. Strelci golov: Feher in Toth za Haladas ter Alihodžič za Muro. (FH) Igra z zvenečo žogo - V Celju je bilo drugo kolo tekmovanja v igri z zvenečo žogo slepih in slabovidnih. Sodelovalo je sedem ekip. Murska Sobota je premagala Ljubljano s 7 : 1, Kranj z 10 : 0, Koper s 15 : 1 in Celje s 7 : 4 ter izgubila z Zmagi s 3 : 5. Po drugem krogu je prevzela vodstvo ekipa Murske Sobote (Potočnik, Vogrinčič, Golob, Korošak) s 33 točkami. (TK) Nogomet - Društvo nogometnih trenerjev Lendava in ONZ Lendava sta pripavila seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence C. Predavala sta selektor slovenske članske reprezentance dr. Zdenko Verdenik o specialni vzdržljivosti in dr. Mirko Ko-marčič o poškodbah nogometašev. Licence je dobilo 35 trenerjev. (FB) Karate - V Mariboru je bil kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo starejših selekcij v karateju. Med 101 tekmovalcem iz 11 klubov so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli nekaj prvih mest. V katah je pri st. mladincih v skupi-ni B zmagal Kuhar (MS), med mladinkami je bila v skupini A prva Tuševa (GR), ekipno pa Gorhja Radgona. V borbah pa je pri st. mladincih v skupini A v absolutni kategoriji zmagal Vrečič (MS). Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je hrvaški prvoligaš Inker iz Zapre-šiča v Bakovcih premagal domače Bakovce s 6 : 0. Košarka - V petem kolu prvenstva slovenske košarkarske lige za st. deklice (1. do 6. mesto) je Slovan premagal Pomurje Skiny s 55 : 48. Strelke za Pomurje Skiny: Svetinova 19, Pušenjakova 10, Kolmanova 9, Lukova 6, Matejeva 2 in Kerecova 2. (ZT) Nogomet - Nogometaši Beltinec so v zadnji preizkušnji pred prekmurskim derbijem premagali drugoligaša Nafto iz Lendave s 3 : 1. Strelci golov: Šarkezi, Franko in Cvikl za Beltince ter Utroša za Nafto. Veleslalom - V Kranjski Gori je bilo državno prvenstvo invalidov v veleslalomu. V sedmi skupini tekmovalcev s cerebralno paralizo je zmagal Izidor Vrbnjak iz Murske Sobote in postal državni prvak. Sodelovalo je 99 tekmovalcev. (TK) Nogomet - Nogometni veterani Nafte iz Lendave so sodelovali na mednarodnem turnirju v malem nogometu v Nagykanizsi na Madžarskem in med 12 moštvi v predtekmovanju zasedli drugo mesto, na koncu pa bili peti. (FB) Mali nogomet V 14. kolu slovenske lige v malem nogometu je Interier MF iz Ključerovec v Škofji Loki premagal Marmor Hotavlje z 8 : 1 (D. Novak, Nemec, Mlinarič po 2 ter Ciglarič in Kolbl po enega). (NŠ) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura premagala Nafto z 1 : 0. Mura je nastopila z rezervnim moštvom. Edini gol je dosegel Baranja. Kmetec pa je zgrešil enajstmetrovko. Sah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo članski hitropo-tezni turnir za februar. Med 11 šahisti sta bila najuspešnejša Alojz Kos in Boris Kovač z 8 točkami pred Robijem Radosavljevičem, 7,5, Danilom Harijem, 7, Štefanom Režonjo in Mihom Gombocem, po 6 točk. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so Beltinci v Gornji Radgoni premagali domačo Radgono s 5 : 1. Strelci: Novak 3, Cvikl in Vickovič za Beltince ter Makar za Radgono. Veleslalom - Osnovna šola II iz Murske Sobote je organizirala v zimskih počitnicah enotedenski smučarski tečaj na Kopah, ki se gaje udeležilo 24 učencev. Po končanem tečaju so izvedli tekmovanje v veleslalomu. Pri dečkih je zmagal Recek pred Vord-šem in Zemljičem, pri deklicah pa je bila najboljša Kukovčeva pred Horvatovo in Bukvičevo. (KG) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi kadetov je Čakovec premagal Nafto s 5 : 0, Srečanje mladincev pa se je končalo z zmago Čakovca s 3 : 2. (FH) Rolanje - V Murski Soboti je bil 1. tabor hitrostnega rolanja, na katerem je sodelovalo 40 udeležencev iz Slovenije. Tabor je bil namenjen tekmovalcem in tekmovalkam, trenerjem in staršem. (FB) najl inf ni j; tudi van met nisi gos zm; zao Rus Rih Ben rale eser :U od derbija v J, Pet, . . . flOc1 tj Boi ter korektno navijanje. L‘7 igrišču zmagal nogoniet^ •' 6 bomo gotovo vsi zad°v UUH1O gutuvu I. | puščali beltinski part^. Dvoranski hokej Svoboda prvak, Triglav dl* V organizaciji HK Lek iz Lipovec in ZHNT Slovenije je dvorani soboške tretje osnovne šole državno člansko skem hokeju. Sodelovalo je pet ekip. Zmagala je ekipa 1juD J bode in postala državni prvak. Najboljši strelec je bil Pu*133 , $ 10 zadetki pred Maučecem (Lek), 8, in Kramarjem (Svobo Rezultati: Lek : Triglav 3 : 3 (Maučec 2 in R. Mesarič za 810Š 'let; lec 2 in Puhan za Triglav); Svoboda : Lipovci 3 : 2 (Pečjak 2 in Kramar za Sobodo ter Časar 2 za Lipovce); Triglav : Svoboda 5 : 5 (Fujs 3 in Puhan 2 za Triglav ter Kramar 2, Pečjak, Troto- Lipovce; Svoboda : (Hiti in Jug); Lek : Li^ 2 (Maučec 6, Kermad^ boe 2, Gaber za Lek j in Štiblar za Lipovce)’ ■ M Hus Bu? Rnj s ligi > Prer 20 ( zma maj H o, L S H M Vens razb dob, PoVs jeP< dča, i'5' Ja«ž Mar &ak( všek in R. Bratec za Svobodo); Murska Sobota : Lek 1 : 2 (Časar za MS ter F. Mesarič in Gomboc za Lipovce); Svoboda : Murska Sobota 5 : 1 (Kramar 2, L. Bratec, R. Bratec, Trotovšek za Svobodo ter Županek za MS); Triglav : Lipovci 5 : 1 (Puhan 3 in Zrim 2 za Triglav ter Š. Mesrič Murska Sobota 6 ■ p Fujs 2 za Triglav ter^ Kuzmič za MS)' „ j.1 Svoboda Ljubija113 Predanovci 6, 3- y 4. Lipovci 2 in 5- M brez točke. . , j, FM, fotografi)3' ker Kegljanje Mladi kegljaški upi > Naša najboljša kegljavka, sve- KK Nafta,, Term«, tovna prvakinja Marika Kardinar verzal in Šport M tovna prvakinja Marika Kardinar iz Dobrovnika, je v zimskih počitnicah uspešno končala šolo kegljanja za učence višjih razredov osnovnih šol v Radencih in Lendavi. Na kegljišču Nafte v Lendavi je kegljaško šolo obiskovalo 27 učencev, podprli pa so jo: Občina in Športna zveza Lendava, Pikado Jolly Rankovci 7 7 0 0 50:20 14 Kanu Krog 8 6 1 1 57:23 13 Cafe Royal 7 6 0 1 46:24 12 Satahovci 7 4 1 2 39:31 9 Prenky bar 8 3 2 3 38:42 8 Bakovci 7 2 2 3 37:33 6 B. Jerič 7 2 2 3 31:39 6 Hribček 8 2 2 4 33:47 6 G. Benčec 7 1 0 6 25:45 2 G. Slavic 7 1 0 6 24:46 2 Kanu 97 7 1 0 6 20:50 2 verzal in Šport -Zver iz Lendave. M bij' Radencih je keglja^ Min ( skovalo 18 učence^ f p. k ‘ sojo: Občina R3«^' denska, Podjetje murske mlekarne c(0 in Restavracija Y Radenci. Po končaj l(/; dh tekmovanja. Pri dečkih zmag^3 in Boštjan Čolnik. y enako število keglJ' ^ la pred Martinom Viktorjem Belakom 3 / >5 . je bila najboljša je bila s 103 po« lo/ boljša tekmovalca ui . ■ Horvat in Lendavi je Pnd,cjXJ Grj rut Magdič pred cem in Srečkom deklicami je i” anori5 na Žižek pred s Suzano Špilak- ^tnik, 27. februar 1997 ^Sport 31 Namizni tenis Zmagi Radgončanov in Sobočanov ligi sta ohoJS em kr°gU tekmovanja v prvi državni moški namiznoteniški Gorljivi igr',,Oniurs^* ekipi zmagali. Moravske Toplice so doma po raz-1 Premagale Preserje, čeprav so gostje povedli z 2 : 0. najboljši™"0 je Bil° srečanje med in Petrov-■ .lgra cema Ungerjem tud Orh Unger-Pohvaliti kaže vanain^ mladega Kocu-®edtem?nS°igralcem, "Solar gostovali vV J Radgončani so Zmagali sa^ Zah ln zanesljivo zaostajali Jo°kAVStltelji precej Kusa Gn«P kakovosti razen CS ki je Pomagal ^nk0 pa 7 .odv?el set Kovaču. rakein ni imdT™ m tretjim ig' v. 1 imei težav. eserje4a^,kaT0P,iceSobota : H. 19 ■ p, Unger: Koretkin 21 >Č1O: 2 6|221^^ Pete|jn 21 • 11 2Horvat: Horvat ■ pPt ’ 21 ' ' K Unger -H, 21:17 K0Vc*č-Petelin 21 : : 6’ 22 ■ 2’4 oger : Petrovčič 21 ' 24’ 21 : 19, Horvat : ^oniet — Koretkin 18 : 21, 20 : 22, Kocuvan : Petelin 21 : 13, 21 : 15). Križe : Arcont Radgona 1 : 6 (Gussev : Rihtarič 21 : 18, 14 : 21, 22 : 20, Snedič : Kovač 9 : 21, 13 : 21, Polanšek : Benko 8 : 21, 15 : 21, Gusev - Polanšek : Kovač - Benko 21 : 17, 16 : 21, 16 : 21, Gussev : Kovač 17 : 21, 21 : 16, 14:21, Polanšek : Rihtarič 19 : 21, 19 : 21, Mali: Benko 7 : 21, 6 : 21). Gorica : MTSII. 1 : 6 (Koščak 2, Puhan 2, Šbul, Koščak - Šbul. Arrigoni: MTS II 2 : 5 (Koščak 2, Smodiš, Šbul, Puhan). M. U. Sah Tanja Štumberger DP Na državnem mladinskem šahovskem prvenstvu do 20 let v Mariboru se je zopet izkazala Tanja Štumberger, članica novoustanovljenega športnega društva Beli grad iz Črenšovec, saj je zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja. Štumberge-rjeva, ki se uspešno izpopolnjuje pod strokovnim vodstvom Georga Mohra iz Maribora, je bila tudi lani državna mladinska prvakinja do 18 let in je sodelovala na svetovnem prvenstvu. Z osvojitvijo državnega naslova pa si je zopet pridobila pravico sodelovanja na svetovnem prvenstvu. (Štumberger) 7 ---------------------------------------- °Pet nesrečen poraz Pomurke Urokom? kolu pr -i- ■ ^Pom^niB4igi so rokoko 2ir1Z?kovec ™pet >>^2lh’drugič zapored >ki*ob^ 1ekipa >kovei;B^ u ^ere§2 Rit uzet'’ Haložan, k11 sar 6 J PonJa, Kavaš 11, S. B v« 8ar’Javemik, S. Vjaki.' res> Okreša 2, Lo- Prvenstva v P^^etašS'rokometni 2n^agaliVeiitf « gav gosteh ^^3)^° Nedeljoz 21 : pomembno C‘za Krog: A. Kol-Sč3JIe8eduš5,Meolic5 L Dz/ž . PaČlin Lukač L ____________________ prvenstva v Rokometaši Radgone pa so v gosteh premagali ekipo Angela Besednjaka iz Maribora z 31 : 28 (16 : 13). Strelci za Radgono: Klun 10, Ravš 5, Smolko 5, Trbuc 4, Strah 4, Pintarič in Kepe po enega. Strelstvo Zmagal le Ljutomer V osmem kolu tekmovanja v prvi državni strelski ligi je Ljutomer premagal Kamnik s 1740 : 1726 krogov. Njihova strelka Manuela Rudolf je v ponedeljek z državno strelsko reprezentanco odpotovala v Varšavo na Poljsko, kjer bo evropsko strelsko prvenstvo. Najboljša pomurska strelka Manuela Rudolf bo tekmovala v ekipni in posamični konkurenci. SD Ljutomer: Rajko Robnik 583, Manuela Rudolf 580, Darko Horvat 577 krogov. Olimpija iz Ljubljane je premagala ekipo SD Kolomana Flisarja iz Tišine s 1754 : 1730 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 584, Drago Pertoci 573, Dušan Ziško 573 krogov. Strelci Bresta iz Cerknice pa so v Turnišču premagali ekipo SD Štefana Kovača s 1758 : 1718 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Božidar Draškovič 577, Robi Markoja 575 in Danijel Režonja 566 krogov. Strelci Prvega pohorskega bataljona iz Ruš so premagali ekipo SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1737 : 1714 krogov. SD Janko Jurkovič Videm: Anton Kocbek 573, Sebastjan Vajda 573, Gorazd Kocbek 568 krogov. V osmem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Celje premagalo ekipo SD MI Pomurka iz Murske Sobote s 1703 : 1658 krogov. SD MI Pomurka: Milan Kreft 564, Martin Žigo 550, Janez Gomboc 544 krogov. Strelstvo — Osnovno- Namizni tenis _______________ Državno prvenstvo v Soboti V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti šesto državno člansko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Maričeva druga V Velenju je bilo pokalno tekmovanje v katah in borbah za dečke in deklice. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci KK Mura-Ken iz Murske Sobote in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejša med njimi je bila Martina Marič, ki je v borbah pri ml. deklicah v kat. nad 45 kg zasedla drugo mesto. Sanja Jezernik je bila v kat. do 45 kg tretja. V katah pa so v svojih kategorijah Sobočani zasedli naslednja mesta: Andreja Gomboc peto, Miranda Huber šesto, Igor Benkič in Andreja Benkič pa sta bila osma. V ekipni konkurenci so malčki Mura-Kena zasedli četrto mesto. (R. Horvat) Sodelovalo bo blizu 130 tekmovalcev in tekmovalk iz 28 klubov. Nastopili bodo vsi najboljši, saj bo to zadnja tekma, po kateri bosta državna kapetana določila državno reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Manchestru v Angliji. Na državnem prvenstvu bo nastopilo 19 pomurskih igralcev in igralk, zlasti si veliko obetamo od igralcev Arconta. Tekmovanje bo v telovadnici OŠ III v soboto od 9.00 do 21.00 in v nedeljo od 8.30 do 14.00. Ljubitelji bele žogice priložnosti ne bi smeli zamuditi. M. U. Mojstri karateja V Rušah je bil 5. mednarodni seminar v karateju za mojstrske izpite. Seminarje vodil Japonec Rikuta Koga, 7 DAN. Seminarja se je udeležilo 195 kandidatov. Izpite za 1 DAN so uspešno opravili Petra Maruško (GR), Marjan Solar (Kuzma) in kot najmlajši Matej Škandali (MS). Izpit za 3 DAN pa je uspešno opravil Jože Maruško. (GR) in srednješolsko prvenstvo V organizaciji SD Škorpijon je bilo v Murski Soboti regijsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 15 osnovnih in 5 srednjih šol. Osnovne šole - dečki - ekipno: 1. OŠ II MS (Pajič, Pajič, Babič) 536 krogov, 2. DOŠ Lendava 506 in 3. OŠ Tišina 493 krogov; posamezno: 1. Vito Pajič 186, 2. Blaž Gomboc 177, 3. Valter Pajič (vsi OŠ II) 177 krogov; deklice - ekipno: 1. OŠ III MS (Balaško, Gerenčer, Faflek) 501 krog, 2. OŠ Turnišče 453, 3. OŠ Cankova 421 krogov; posamezno: 1. Mojca Balaško 176, 2. Katja Gerenčer (obe OŠ III MS) 169, 3. Eva Cuk (DOŠ Lendava). Srednje šole - dečki - ekipno: 1. Gimnazija MS (Balaško, Kerčmar, Cor) 1063, 2. DSŠ Lendava 983 krogov; posamezno: 1. Grega Gomboši (Setuaš) 366, 2. Tomaž Kerčmar (G. MS) 364 in 3. Peter Cuk (DOŠ) 353 krogov; deklice - poamez-no: 1. Minka Žalik 342, 2. Tončka Hren (obe SZŠ) 299 krogov. (ŠB) Druga zmaga Radenske V drugem krogu sklepnega dela prvenstva v državni moški košarkarski B-ligi je Radenska v Novi Gorici premagala istoimensko ekipo s 96 : 85 (51 : 28). Visoko vodstvo so si Radenčani že zagotovili v prvem polčasu, kar je bilo dovolj za zmago. Tako so priložnost dobili tudi mlajši igralci. Strelci: Želj 26, Bratkovič 16, Pavlin 14, Banič 11, Novak 11, Ojsteršek 10, Ulaga 4 in Granfola 4. (BG) Razpored tekem - 3. SNL vzhod f58rad Premagal v^UrsH c dela prvenstva v državni moški 1. A-ligi je 6,11 s 3 . । , 0 ,oti premagal dobro ekipo Fužinarja z Raven na dob °b°čani so '3’14 : 16’ 15 : 10’15 : 9)- Povtopi^ Ljutomeru ?m?ar s° bi|P rez Lukien-p U • inge> saj So v Prvem nizu Sila m^rovau?'10 dovolj. Šo \Ca Maribor: S 2?^ A°Starič. Kosi, ^dboj|^darnina< Vre- Srečanje je trajalo dve uri in pol. Beltinci: Horvat, Hochstatter, Gobec, Vnuk, Janža, Lukač, Balažič, Gumilar, Prelog, Gider, Žalik.(NŠ,FM) Judo 15rkPre^°ski Lg m Prvenstvav ■li ^an.^&JeZn^ 10 Svn; Je Lint?'V predza-o^nju t ^nar. e h^jeMi- 2, 15: Sah Zmagal Stefan Cigan V gostilni Slave Maučec v Gančanih je bil šesti konecteden-ski mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 73 šahistov. Zmagal je član Radenske Pomgrada Štefan Cigan pred Krumpačnikom (Ptuj) s po 8 točkami. Sledijo: Lindner in Dular (oba Maribor) po 7, Dizdar, Supančič (oba Maribor), Gruškovnjak (Radenska), po 6,5, Brunčič, Gomboc, Zupe, Veličkovič, Štelcer, Števanečeva (najboljša ženska) in Tomašič, po 6 točk. Naslednji turnir bo 9. marca ob 9. uri v gostilni Vučko v Ižakovcih. Pokal Lendave v Celje Judo klub Lendava je bil organizator tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je 288 tekmovalcev in tekmovalk iz 24 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli tekmovalci JK Sankaku iz Celja, ki so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto. Lendavčani so bili šesti, Sobočani pa osmi. Lep uspeh so dosegli tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke, saj so zasedli več prvih, drugih in tretjih mest. Najbolje so se odrezali Tadej Časar (27 kg) pri ml. dečkih, Alenka Premoša (52 kg) pri deklicah, oba iz Lendave, ter Maja Uršič (32 kg) pri deklicah iz Murske Sobote, ki so zasedli prva mesta. Druga mesta so zasedli: Alen Rogan (27 kg) iz Murske Sobote in Rene Žunič (42 kg) iz Lendave pri mlajših dečkih, Aleš Balažič (46 kg) iz Murske Sobote pri starejših dečkih, Tadeja Rojko (32 kg) iz Murske Sobote in Petra Žerdin (36 kg) iz Lendave pri deklicah, Ana Legčevič (40 kg) iz Lendave pri mlajših mladinkah ter Maja Perme (56 kg) iz Murske Sobote pri mladinkah in članicah. Tretji so bili: Štefan Mertik (27 kg) in Robert Hajdu (30 kg), oba iz Lendave pri mlaj- ših dfečkih, Danijel Perme (38 kg), Matej Časar (65 kg) in Aleš ve in Katarina Borošak (36 kg) iz Murske Sobote pri deklicah ter Adriana Zver (40 kg) iz Lendave pri mlajših mladinkah. Ekipni vrtsni red: I. Sankaku (Celje) 76 točk, 2. Maksimir (Zagreb) 40, 3. Gorišnica 38, 4. Fe-roimepx (Samobor) 26, 5. Ivo Reja (Celje) 24, 6. Lendava 23, 7. Bežigrad (Ljubljana) 23, 8. Murska Sobota 17, 9. Drava (Ptuj) 14 in 10. Brača Radič (Za- Nedelko (65 kg), vsi iz Lendave, ter Andrej Dolamič (50 kg) iz Ljutomera pri starejših dečkih, Štefka Horvat (36 kg) iz Lenda- greb) 13 točk. Prireditev je lepo uspela. Fotografija: Jure Zauneker 14. kolo - 29. marca (15.00) Dravinja : Pohorje Kungota : Aluminij Bakovci: Črenšovci Steklar: Turnišče Odranci: Goričanka Brunšvik: Paloma Kovinar: Unior 15. kolo - 5. aprila (16.30) Kovinar: Dravinja Unior: Brunšvik Paloma: Odranci Goričanka : Steklar Turnišče : Bakovci Črenšovci: Kungota Aluminij: Pohorje 16. kolo - 12, aprila (16.30) Dravinja : Aluminij Pohorje : Črenšovci Kungota : Turnišče Bakovci: Goričanka Steklar: Paloma Odranci: Unior Brunšvik: Kovinar 1 7. kolo - 19. aprila (16.30) Brunšvik: Dravinja Kovinar: Odranci Unior: Steklar Paloma: Bakovci Goričanka : Kungota Turnišče : Pohorje Črenšovci: Aluminij 18. kolo -26. aprila (16.30) Dravinja : Črenšovci Aluminij : Turnišče Pohorje : Goričanka Kungota : Paloma Bakovci: Unior Steklar: Kovinar Odranci: Brunšvik 19. kolo - 3. maja (16.30) Odranci: Paloma Brunšvik: Steklar Kovinar: Bakovci Unior: Kungota Paloma: Pohorje Goričanka : Aluminij Turnišče : Črenšovci 20. kolo - 10. maja (16.30) Dravinja: Turnišče Črenšovci: Goričanka Aluminij: Paloma Pohorje : Unior Kungota : Kovinar Bakovci : Brunšvik Steklar: Odranci 21. kolo - 14. maja (16.30) Steklar: Dravinja Odranci: Bakovci Brunšvik: Kungota Kovinar: Pohorje Unior: Aluminij Paloma: Črenšovci Goričanka : Turnišče 22. kolo - 17. maja (16.30) Dravinja: Goričanka Turnišče : Paloma Črenšovci: Unior Aluminij: Kovinar Pohorje : Brunšvik Kungota : Odranci Bakovci: Steklar 23. kolo - 24. maja (16.30) Bakovci: Dravinja Steklar: Kungota Odranci: Pohorje Brunšvik: Aluminij Kovinar: Črenšovci Unior: Turnišče Paloma : Goričanka 24. kolo - 31. maja (16.30) Dravinja: Paloma Goričanka : Unior Turnišče : Kovinar Črenšovci: Brunšvik Aluminij: Odranci Pohorje : Steklar Kungota: Bakovci 25. kolo - 7. junija (17.30) Kungota: Dravinja Bakovci: Pohorje Steklar: Aluminij Odranci: Črenšovci Brunšvik: Turnišče Kovinar: Goričanka Unior: Paloma 26. kolo - 14. junija (17.30) Dravinja: Unior Paloma: Kovinar Goričanka : Brunšvik Turnišče : Odranci Črenšovci : Steklar Aluminij: Bakovci Pohorje : Kungota televizijski spored od 28. februarja do 6. marca vestnik, 27. februarji ves PETEK 28. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Videoring 8.35 Aerobika, 6. oddaja 8.50 Zimski počitniški program 8.50 Pri Periskopovih, 5. del: Vedeževanje, prerokovanje, sreča 9.20 Silvestrovanje 10.00 Očividec, angleška dokumentarna serija, 10. del 10.30 Tedenski izbor 10.30 Podeželski utrip, angleška nanizanka, 4/10 11.20 Babettina gostija, danski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 13.35 Videostrani 15.15 Filipinski madrigalisti 15.50 Večna baletna domačija, 90 let Pina Mlakarja, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Dogodivščine iz živalskega vrta, 3. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 6. oddaje 18.50 Podarim - dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Kam so šli vsi?, prenos dobrodelne prireditve 22.05 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija. 8/10 23.05 Odmevi, vreme, šport 23.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka, 8/20 0.05 Tetoviranec, ameriški film 1.45 Resnična resničnost, ponovitev 2.15 Videoring 2.45 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euornevvs 8.50 Tedenski izbor 8.50 Mostovi 9.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 9.45 Resnična resničnost 10.20 Trondheim: sp v nordijskih disciplinah, tek (m), prenos 13.20 Tedenski izbor 13.20 Gibljive slike 13.50 Forum 14.00 Zgodbe iz školjke 14.30 Skopuh, francoski film 16.30 Frasier, ameriška nanizanka, 1/20 16.55 Echo point, avstralska nanizanka, 16/60 17.20 Italijanska restavracija, 8. zadnji del italijanske nadaljevanke 18.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž),posnetek iz Nagana 18.55 Okolje in mi 19.30 Echo point, avstralska nanizanka, 17/60 20.00 Moj dragi general, španski film 21.50 Tv-avtomagazin 22.20 Poletni čas - zimski čas, dokumentarna oddaja 22.55 Slovenski jazz v klubu gajo: Kvintet Toneta Janše 23.40 Lee Ritenour in prijatelji, 2. del 0.40 Euronews 2.00 Košarka NBA: Seattle - Miami, prenos (do 4.30) POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Na jug - 12.00 Pop- kviz, ponovitev - 12.30 Argument, ponovitev -13.00 Par iz Filadelfije - 15.30 Pop 30-16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.00 Pop-kviz - 18.25 Hokej super Play OFF - 19.30 24 ur - 20.00 Hokej super Play OFF - 21.30 Dosjeji X -22.30 Mrtev in pokopan - 0.30 Lovec na glave - 1.30 24 ur - 2.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 \ 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara, serija - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.15 Program za otroke in mladino - 16.45 Živeti v Miholjcu, dokumentarna oddaja -17.15 Hrvaška danes - 18.10 Kolo sreče -18.35 Gbvorimo o zdravju - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Šov program - 21.35 Portreti - 22.30 Pol ure kulture - 23.00 Opazovalnice TV HRVAŠKA 2 15.25 Leteči razred - 16.55 Divje srce - 17.20 Zvezdne steze - 18.05 Svet zabave - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v LA -21.05 Kdo je šef - 21.35 Smrt neke podgane, film - 23.40 Nedolžna kri - 1.30 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 9.05 Športna akademija in ob 11.05 Dallas -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 12.55 Telepakk - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostje oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15 minut - 19.00 Pravljica - 19.15Kultu-ra - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas, ponovitev - 21.10 Desert - 22.10 Ekskluzivno - 22.35 Obtoženci, ameriški film TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Robin Hood - 15.25 Pratika - 18.30 Friderikus, pon. - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, serija - 19.55 V ateljeju - 21.00 Policijska poročila - 21.05 Šport - 22.00 Dnevnik -22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.35 Keno TV AVSTRIJA 1 9.40 Šport - 13.00 Otroški program - 13.20 Kids & Kids - 14.10 Artefix - 14.20 Dinozavri - 14.45 Mini Zib - 14.50 Naša mala farma -15.40 Vesoljska ladja Voyager - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Har-ryjevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozono prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 V imenu časti, triler - 21.10 Interne zadeve, triler - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Free Jack, znanstveno fantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Tasebna tajnica, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina -13.55 Divji potok - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Stari - 21.15 Naš svet - 22.30 Moderni časi RTI 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix - prijatelj za življenje - 21.15 Urad - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 Happiness SOBOTA 1. MAREC TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.45 Včeraj, danes, jutri 7.50 Otroški program 7.50 Radovedni taček: vozilo 8.05 Taborniki in skavti, 8. oddaja 8.20 Pod klobukom 9.10 Zgodbe iz školjke 9.45 Pesem za zdravje 10.15 Tedenski izbor 10.10 Italijanska restavracija, 8. zadnji del italijanske nadaljevanke 11.10 Hugo, tv-igrica 11.30 Tednik 12.30 TV-avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka, 16/20 14.50 Videostrani 15.30 Zgubica, dansko-švedski film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, francoska poljudnoznanstvena serija,1/13 18.05 0 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Prosti pad, ameriški film 22.00 Za tv-kamero 22.20 Poročila, vreme 22.30 Šport 22.50 Aleksander Marodič: Mali oglasi -Mojstra 23.45 Umor v osrčju dežele, ameriška nadaljevanka, 1/0 1.30 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronews 8.35 Tedenski izbor 8.35 Roka rocka 9.35 Echo point, avstralska nanizanka, 17/60 10.00 Življenje v računalniški dobi, 13. zadnji del ameriške dokumentarne serije 10.25 Trondheim: SP v nordijskih disciplinah, tek 30km (ž), prenos 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek iz Kvitfjel-la 13.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž), posnetek iz Nagana 13.55 Trondheim: ŠP v nordijskih disciplinah, skoki 120m, prenos 16.00 Košarka NBA: Seattle - Miami, posnetek 17.35 Podarim - dobim, ponovitev 17.55 Maribor: DP v košarki (m), Satex -Republika, prenos 19.30 Echo point, avstralska nanizanka, 18/60 20.00 Razkrite skrivnosti, ameriška maga-zinska oddaja 20.45 Plaz, angleška dokumentarna oddaja 21.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji, 1 2. oddaja: Pesniki - Miroslav Košuta 22.40 V vrtincu 23.10 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Junak akcije - 9.00 Maska - 9.30 Max Glick -10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice -10.15 Flipper - 11.00 Vesoljski bojevniki - 12.00 Lois & Clark: Nove supermanove dogodivščine - 13.00 Roseanne - 13.30 Bonanza: Vrnitev - 15.00 Obraz tedna, ponovitev - 15.30 Hokej - 16.30 Evita Peron, ponovitev - 18.00 Prijatelji - 18.30 Varuška - 19.00 Računalniški guruji - 19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Kapitan Kljuka, ameriški film - 22.30 Teksaški mož postave - 23.30 Škandal, ameriški film - 1.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luka - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Potovanje dr. Dolittla - 11.30 Zanimive tekle: Puščavski človek - 12.00 Dnevnik - 12.20 Stari in novi Supetar - 12.50 Tarzanov boj za življenje, ameriški film - 14.15 Filipovi otro ci - 14.50 Briljanten - 15.35 Skupaj v vojni -skupaj v miru - 16.05 Dokumentarna oddaja - 16.35 Televizija o televiziji - 17.05 Poročila - 17.10 Pogovor s sencami - 18.00 Otroci -19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.20 Umazan pokvarjen prevarant, ameriški film -22.10 Opazovalnice - 22.45 Svet zabave -23.15 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.20 Divje srce, serija - 17.10 Zakon v LA -17.55 Skrita kamera - 18.20 Dosje X - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.50 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.05 Nove prilike -22.50 Neskončno potovanje TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba -12.30 ponovitev serija - 14.20 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Živo morje - 15.00 zaletena družina, madžarski film - 16.15 Tako smo snemali Evito - 16.450 Štorije - 16.55 Klip mix - 17.05 Kultura bivanja - 17.45 Za boljši jezik - 17.55Televideo 97 - 18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport -20.-05 MC -20.15 Kleopatra, 1. del ameriškega filma TV MADŽARSKA 2 11.30 Presaditev jeter pri otrocih - 12.00 Tisa - 12.40 zamejski Madžari - 13.10 Ytene - starodavni gozd Anglije - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 17.00 Šport - 18.30 Horizont - 19.05 Fami-lija, zabavna oddaja - 19.40 Violinski koncert - 20.30 Jesti - 21.15 Hitler, dok. serija TV AVSTRIJA 1 12.15 Dogodivščine mladega Indiane Jonesa - 13.00 Kalifornijski klic v sili - 13.45 Življenje in jaz - 14.10 Čudovita leta - 14.35 Princ iz Bel-Aira - 16.15 Beverly Hills - 17.10 Savannah - 17.45 Šport - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Ljubica, naš otrok je orjak, komedija - 21.40 Onstran nedolžnosti, triler TV AVSTRIJA 2 10.05 Kleopatra, ob 60-letnici Elizabeth Taylor- 13.00 Časvsliki- 13.10 Črna ovca, komedija - 14.40 Ko si z mano, film - 16.10 Narejeno v Avstriji - 16.35 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Časvsliki - 20.15 Champion - 22.20 Čas v sliki - 22.25 Postelja polna gostov, igra -23.50 Čas v sliki - 23.55 Ob 60-letnici Elizabeth Taylor RTI 11.15 Power Rangers - 12.30 Salty, morski levček - 13.00 Polna hiša - 13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.15 Nanny - 15.15 Grozno prijazna družina - 15.50 Beverly Hills - 16.50 Me-Irose Plače - 17.45 Models Inc. - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Zvezde proti zvezdam - 22.00 Boks - 23.30 RTL v soboto ponoči NEDELJA 2. MAREC TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Ozare, ponovitev 8.05 Otroški program 8.05 Skrivnost sedme poti, ponovitev nizozemske nadaljevanke, 12/13 8.30 Živ žav 9.20 Dodojeve dogodivščine 9.25 0 x 4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Polhovega Gradca 11.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/10 11.30 Obzorja duha 12 .00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Koper/Capodistria 13.00 Poročila 13 .05 Ljudje in zemlja 13.35 Kam so šli vsi?, posnetek dobrodelne prireditve 15.35 Videostrani 15.55 Aleksander Marodič: Mali oglasi -Mojstra, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka, 8/22(vps 17.10) 17.35 Po domače (vps 17.35) 18.30 Domače obrti na Slovenskem: Puškarji (vps 1 8.30) 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Večerni gost: Mitja Meršol 22.35 Poročila, vreme 22.45 Vroči diamant, ameriški film 0.20 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronews 9.00 Tedenski izbor 9.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji, 12. oddaja: Pesniki - Miroslav Košuta 10.00 Echo point, avstralska nanizanka, 18/60 10.25 Trondheim: SP v nordijskih disciplinah, tek 50km (m), prenos 14.00 Eruronews 14.45 Vihar nad Jamajko, ameriški film 16.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m), posnetek iz Kvitfjella 17.25 Košarka NBA - Action 17.55 Slovenj Gradec: DP v rokometu (m), Prevent - Slovan, prenos 19.30 Echo point, avstralska nanizanka, 19/60 20.00 Kruh in vrtnice, novozelandska nadaljevanka, 3/0 20.50 Slovenski magazin 21.20 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija, 9/10 21.45 Šport v nedeljo 22.30 Filmska glasba s Carlom Daviesom 23.20 Slovenski magazin, ponovitev (do 23.50) POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Peter pan -9.00 Kapitan Zed - 9.30 Casper in prijatelji -10.00 Maček felix - 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka krpice - 11.00 Srečni Luka -12.00 Argument - 12.30 Poslednja meja -13.00 Formula 1 - 13.30 Safari v Afriki - 15.00 Glavni kuhar -15.30 Gorski zdravnik - 16.30 Prstan - 17.45 Čisto prava pustolovščina -19.30 24 ur - 20.00 Nedeljski film: Orel je pristal, ameriški film - 22.15 Hokej supr Play OFF - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 10.00 Program za otroke in mladino - 12.25 Sadovi zemlje - 13.45 Mir in dobro - 14.1 5 Duhovni klic - 14.20 Opera Box - 15.05 Oprah Show - 15.55 Salzburške zgodbe, nemški film - 17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.10 Hrvaški spomini -19.30 Dnevnik - 20.20 Hitra sprememba, ameriški film - 21.55 Opazovalnice - 22.25 Noč v New Yorku TV HRVAŠKA 2 13.30 TV-koledar - 13.40 Dosjeji X - 14.25 Ponočna premiera - 17.05 Koncert klasične glasbe - 18.05 Bela hiša, dokumentarna serija - 19.05 Popaj, risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim- 21.15Top šport- 22.30 Zakonske vode - 22.55 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 11.00 Zabava - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Top model, ponovitev - 14.35 Znanstveni poročevalec - 15.10 Lomilec src, serija - 16.05 Naša veroizpoved - 16.30 Disneyjevi filmi - 17.35 Turistični magazin - 17.50 Kratki film - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik-19.55 Gesta Madžarov - 20.05 Zlata vejica, nadaljevanje (do 0.35) TV MADŽARSKA 2 10.00 Potepanje po deželi domači - 10.30 Zgodovina tehnike - 11.00 Mali grešni kozel, franc, film - 12.35 Filmski program -13.00 Pesmi Janosa Ligetija - 13.30 Angleško podeželje - 13.55 Moda - 14.25 Pratika -14.30 Begavčki - 15.05 McKenna, serija -16.00 Šport - 16.45 Plesi iz Kalotaszega -17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 Klip mix -18.05 Kviz - 18.30 Po poti - 19.00 Pravljica -19.15 Balet na letu - 21.00 Trk, politična okrogla miza - 21.55 Šport TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TiVi - 7.20 Disneyev festival -9.45 Šport - 15.30 Vse za mačko - 17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Časvsliki - 20.15 Nori par, komedija - 21.55 Šport - 22.00 Tatort - 23.30 Časvsliki - 23.35 Interne zadeve - 1.25 Pikantne zadeve - 2.55 Free Jack, znanstvenofantastični film - 4.40 Mr. Moto, kriminalka - 5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 15.30 Čudne zgodbe Friedrich Freiherrn von der Trenck, film - 17.00 Čas v sliki -17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica -18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Lepo bi bilo na otoku -21.00 Sosedje - 21.10 Ginekolog dr. Markuš Merthin - 22.05 K stvari RTL 12.20 Neverjetno potovanje - 14.00 Formula 1, poled na sezono 1997 - 15.00 Fortune Hunter- 16.50Xena- 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Nori par, komedija - 22.20 Spiegel TV - 23.10 Prime Time - 23.50 Grozno prijazna družina- 0.20 Twist - 1.30 Aljaska - 2.20 Bolnišnica - 3.15 Hans Meiser -4.05 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer PONEDELJEK . 3. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Tedenski izbor 9.55 Popolna tujca, ameriška nanizanka, 8/20 10.20 Vroči diamant, ameriški film 11.55 Za tv-kamero 12.00 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.30 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev tv-igrice 13.35 Videostrani 14.00 Tedenski izbor 14.00 Zoom 15.00 Ljudje in zemlja 15.30 Večerni gost: Mitja Meršol 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni taček: Lovec 17.20 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin, 8/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.35 Lingo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Pro et contra 21.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.20 22.00 22.35 23.00 0.20 0.50 1.20 9.00 10.55 12.05 12.05 12.35 13.20 13.50 14.45 15.15 16.05 16.55 17.20 18.10 18.55 19.30 20.00 20.50 21.45 22.45 0.15 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Visoka družba, ameriška nami* 9/13 Poročni fotograf, : švedski film ' TV 9.0 Osmi dan, ponovitev Videoring Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 Euronews od«; Na potep po spominu •-.» L arhiva ntrnškpna IH 1111(1 9.2 9.2 9.5 9.5 10.4 12.3 arhiva otroškega in programa Tedenski izbor Okolje in mi Šport v nedeljo Pesem za zdravje Raziskovalec, ameriška tarna serija, 8/10 dok^i Obzorja duha w Filmska glasba s Carlom Kruh in vrtnice, novoz«" nadaljevanka, 3/4 Echo point, avstralska M* 19/60 Viper, ameriška nanizanka, ’/ 13.0, 13.0 13.3 14. 14.2, 15.1 16.0: 16.2( 17.01 'Ml 17.11 ’7.2l ’7.5l ’8.0( Sedma steza . . 118.^ Recept za zdravo življa nje ' Simpsonovi, ameriška e I jg3 69/92 naniz’* 19.5; Komisar Rex, nemška n j 2o q: 1/15 i„čka Stoletje ljudstva, angl®’ I 2q j, mentarna serija, 8/10 pjgj Roka rocka I22-3f Brane Rončel izza odra ----o __ —.„ življenje.K 123,. Roka rocka tev POP TV o letne nuiivci - j« Recept za zdravo življem 0.4C tl( 10-°°., S! 8.0C «.0C ™.3f ''■Oj 7.00 Dobro jutro, Slovenija - Barbara -11.00 Gorski zdravnik - , 'v J kviz, ponovitev - 12.30 ^^n^Mak Prstan - 1 4.30 Flipper - 15-°° , ff ™ 15.30 Pop, gost skupina AgroP0^^ »-Oj Mulci - 16.30 Santa Barbara - 1'• dnač# 1(1 ” vje - 18.00 Pop-kviz - 18.30 Ug। ^ 19.30 24 ur - 20.00.Poslasticate j, ni spomin - 22.00 Športna sc Gasilci - Na jug - 1.00 24 ur, ’’.3j ]2'0t 3'5e <1C 4.f[ 1.30 POP 30, ponovitev ,456 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - joR ževalni program - 11.30 < mladino - 12.00 Dnevnik - 1“- izObrateJ bara - 14.10 Poročila - 14-1 iK program - 15.15 Program za o , no - 16.15 Hrvaška kulturna " 16.45 Dom in svet - 18.05 Kolo sreče - 19.10 Hrvas*2i.!i C 19.30 Dnevnik - 20.15 Volitve s" a vaška in svet - 22.05 Usode - valnice - 23.10 Filmska nOC * cholsonom - 00.55 Poročil TV HRVAŠKA 2 .48 s6 13.20 TV-koledar - 13.30 Apla*P,ff 14.25 Ljubezen v tujini, ameriški* ji Mestece Peyton - 16.50 Divje Obalna straža - 18.05 Pol ure kun“'D/ Hugo - 19.00 Panorama -20.15 Prijatelji - 20.45 Ptica -predsodki - 22.55 Socializem ali £' 5q mentarni film I 2o TV MADŽARSKA 1 11.00 Disneyjeve risanke - 12’?4 0^ 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - ('5®^ la - 14.10 Narodnostne oddaje- ta. matematika za šolarje - 16’ki 41«©% peska - 17.05 Gozdarsko-lo^o^ Mp 17.30 Vklopi! - 18.00 O veri - - ’j*" Oo - 18.15 Posel - 18.30 Kolo s%0 P«g9-30 Pravljica - 19.15 Kultura - šport - 20.05 MC - 20.15 4o Odprta usta, politični šov - 2’-’pj» )50f cija - 22.05 Domovina, nemsk* Ulja - UUjllUVIlia, ■ — - . TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje Parlamenta - 1 [ malo flirta, serija - 17.50 Vreme1 , L 18.00 Regionalni dn^pd^S /oni nnrnravalAn - 18-^ malo flirta, tika - Znanstveni poročevalec - 1 i stvo v hokeju - 21.05 Svet Policijska poročila - 21.30 Tel .5^1! Dnevnik - 22.10 Vreme - 2*-22.40 Keno- 22.45 Naprave cert mladih umetnikov - 23.3 1 TV AVSTRIJA 1 ,ali(0 gram - 14.20 Dinozavri - l4:,Lger'lV t| ma - 15.40 Vesoljska ladja po' Ekipa A - 17.1 5 Vsi pod f : % Harryjevo gnezdo - 18.05 jiaa /'rt?,j bija - 18.30 Grozno prijazna m 5 piT H. Cas v sliki - 20.00 Šport - 2 r- < 21.45 Teleclubbing - 23-25 J ^0 1®0( TV AVSTRIJA 2 z 9.00 Cas v sliki - 9.05 Ko si 'a* N 10.30 Bogati in lepi - 11.15 K® y Vreme - 12.05 Čas v sliki - 13.00 Časvsliki - 13.10 Ljuba Divji potok - 14.45 Lipova ulica',ar,i|sei, d m lepi - 16.00 Schiejok vsa*M.lo Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v.^ Avstrija danes - 19.30 Čas v s* ^-jA' gledi s strani - 20.15 Gorski zdrs , ,30) Tema - 22.00 Čas v sliki RTL ■.si.AI 8.00 Poročila - 8.05 Dobri c%,3’lW 8.45 Springfieldska zgodba ^1 Z ■ 1 nijski klan - 10.30 Bogati ski Vroča nagrada - 11.30 12.00 Opoldanski magazin - ; 13.30 Glej, kako razbija - 1 \ afer - 15.00 llona Christen 3pn ss Meiser - 17.00 Jeopardy ' - 18.00 Dober večer - 18-45iasi, Eksplozivno - 19.40 Dobri pfe° 20.15 Columbo- 23.00 DeSe 0.00 Poročila ^-nik’ 27. februar 1997 televizijski spored od 28. februarja do 6. marca TOREK £marec TV SLOVENIJA 1 9 00 Vremenska panorama 920 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9-55 Tedenski izbor Viper, ameriška nanizanka, 9/10 Poljubi me, Kati, ameriški film Domače obrti na Slovenskem: Škarji Poročila Lingo, ponovitev tv-igrice Videostrani Tedenski izbor Po domače Pro et contra Homo turisticus, oddaja o turizmu Mostovi Obzornik Otroški program Sprehodi po naravi, 1. oddaja Skrivnost sedme poti, 13. zadnji del nizozemske nadaljevanke Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji Kolo sreče, tv-igrica Risanka Onevnik, vreme Šport 9.55 '0.45 '2.30 13.00 13.05 ’3.35 '4.20 '4.20 15.15 16.05 16.20 17.00 17.10 ’7.10 7.25 17.50 18.00 '8.35 ’9.1o 19.30 ’9.57 20.05 20.55 22.00 22.35 23.20 23.55 0.40 1.10 Pu- Magdalenice gospe Radojke Vra-nčič (vps 20.05) Studio City Odmevi, vreme, šport Umor 1.. stopnje, ameriška nadall-evanka, 20/23 Svet poroča Studio City, ponovitev Videoring Tv-jutri, videostrani ^SLOVENIJA 2 . 9 tedenski izbor Sobotna noč Slan v dlani,oddaja TV Maribor Recept za zdravo življenje Nedeljska reportaža oddaja Tv Neper/Capodlstria Murphy Brown, ameriška nanizanka, 8/20 Osmi dan Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija, 8/10 Slovenski magazin potrošnikov kažipot, 9. 'edenski izbor komisar Rex, nemška 1/15 Simpsonovi, ameriška 69/90 poljska policija, ameriška naniza 9/24 ominik Smole: Antigona, ponovi-av Predstave slovenskega stal-®9a gledališča v Trstu '°9omet: preoion - Dru-r Mojstrovine - 2O.1O Trend - S21.00 Kriminalistični magazin - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.25 Ljubica, naš otrok je orjak, komedija - 11.50 Otroški program - 14.20 Dinozavri - 15.40 SeaOuest -16.25 Ekipa A - 1 7.15 Vsi pod eno streho -17.40 Harryjevo gnezdo - 18.10 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Policaj iz Tolza - 21.45 Selfman -22.40 Rocky, IV, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čudne zgodbe Friedricha Freiherrna von der Trenck - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divja reka - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Sch-iejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Na kraju dogodka RTL 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 UEFA, Schalke - Valencia - 23.00 Miami Vice - 0.00 Poročila SREDA 5. MAREC ,8-00 “■35 ’1.O5 '1-35 ^■00 Ž3q ^5 '5S ',0 po '4.55 5-2o ’6:05 oddaja nanizanka, nanizanka, l8-05 ^'nev. pregled prvega dela lige 18.55 ^ov mb EcJ? na>de R9' „ l 5n, po'nt- avstralska nanizanka, t° QO n,65 ps filmov A. Kaurismakija: Najel i Poklicnega mo[ilca, finsko-M cKw ,i,ni F .50 P.20 Oh'? * me9’'' francoski film (čb) L Dlski, ponovitev Hra.lpo, Slovenija - 10.00 Santa Nvit^ , 0 Gasilci - 12.00 Pop- kviz, Mlji/J3'38 Kritik - 13.00 Casper in iJnp^ani športna scena - 14.30Zaz-t?n P°P 30 - 16.00 Mulci - Pont ■ ara ' 17-30 Na zdravje -» 30 24 ul'1 ‘ 128.30 Ugledna četrt -V^anh 20.00 Resnične zgodbe: Za-de' ameriškega filma - ROff J,'oa upanja - 22.30 Hokej super r lovite',/0 24 Ur' P°n°vitev - 2.30 POP k^ASK^i EHiopra^0, ^aška - 10.05 Izobra-L?no - -j 5 11 ■ 10 Program za otroke in a ' 18-05 Dete't0 6%' Vs tWaSeriia - 18-35 Hugo, tv-"i Mn? Čm?k 20-15 Chicago Hope, L r^06' Mosu/ r6'0 v barvah: filmi Mer-. ki ljubijo plavolaske »e “ 'V. I ' ob°° S?nčni 9.05Cu - 9.00 in °b %zija ®Pakk J? ^ocila " 1205 Poročila - P«r® ' 1n •jr.^-OO Repeta, i?- 1?'' ' Ižl^^rbtnik^ Skrivnosti peli? ' 1 a 0 Kvii5® ^toliška Pust°i°vščin -7 5 Krit;9'30 ni' 19.00 D kr°nika - 18.15 L' 21 .ŠDo^ -19.15 “• V' ?3 , k|na SvlV?1 '°5 Studio h °'20 n WD°boda'Poljska fil- 9n®vnik k 8illie Holiday, 7 p •'A 2 K >4?"^ 18-30 Alpe- 9'0S Reai Vlzitka, serija - Ma9iup>9 pini dnevniki in ’ Kriniinalka - 20.00 TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Otroški program oglejmo si, angleška dokumentarna serija, 7/10 10,35 Tedenski izbor 10.35 Vesoljska policija, ameriška nanizanka, 9/24 11.20 Ciklus filmov A. Kaurismakija: Najel sem poklicnega morilca, finsko-švedski film 12.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija, 9/10 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 13.35 Videostrani 15.10 Tedenski izbor 15.10Razkrite skrivnosti, ameriška magazinska oddaja 15.55 Kronika afriških živali, francoska poljudnoznanstvena serija, 1/10 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Igor Karlovšek - Anton Tomašič: Dosje J. K., 4. del: Rop menjalnice 21.00 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.40 Posadka, ameriška nanizanka, 3/25 23.05 Kinoteka: Grenki čaj za generala Yena, ameriški film (čb) 0.35 Made in Slovenia, ponovitev 1.20 Videoring 1.50 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 11.20 Tedenski izbor 11.20 Svet poroča - 11.50 Volja najde pot 12.20 Obala v megli, francoski film (čb) 13.50 Obiski 14.20 Visoka družba, ameriška nanizanka, 9/10 14.40 Plaz, angleška dokumentarna oddaja 15.30 Studio city 16.20 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 20/23 17.10 Echo point, avstralska nanizanka, 20/60 17.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka, 19/23 18.00 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 21. oddaja:Fidelio - proslava življenja 18.55 List in cvet: 5. oddaja: Dreves^ 19.30 Echo point, avstralska nanizanka, 21/65 20.00 Manchester: Četrtfinale lige prvakov v nogometu, Manchester United - Porto, prenos 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije - Bravničar, Musorgski 23.45 List in cvet, ponovitev 5. oddaje: Drevesa POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Na jug - 12.00 Pop- kviz, ponovitev - 12.30 Ekstremno smučanje -13.00 Zamenjava ob rojstvu - 14.30 Bolnišnica upanja - 15.30 Pop 30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje -18.00 Pop-kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Ženska v rdečem - 21.30 M.A.S.H. - 22.00 Obraz tedna -22.30 Gasilci - 23.30 Na jug - 24 ur, ponovitev - 1.00 Pop 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program - 10.05 Antologija hrvaške drame: Miroslav Krleža - 11.20 Nagradna igra - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija - 14.15 Antologija hrvaške drame: Miroslav Krleža - 15.15 Osvajalci - 15.30 Zagreb te kliče - 16.30 Moč denarja - 16.45 Iz sveta znanosti - 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz -22.30 Opazovalnica TV HRVAŠKA 2 12.55 TV-koledar - 13.05 Chicago Hope, serija - 13.50 Črno-belo.v barvah - 16.50 Divje srce - 17.15 Obalna straža, serija - 18.35 Hugo, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nogomet liga prvakov Manchester - Porto - 22.35 Sestre, serija - 00.25 Kontakt, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna kaademija in ob 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila - 12.05 Posel v 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Unitaristične cerkve - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Moči za vsako ceno, 1. del kanadskega filma - 21.55 Mediamix TV MADŽARSKA 2 15.55 Vrnitev Bonanze - 17.24 Pomagač -17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki -19.05 Moonlighting, serija - 19.55 Kodaly: Psalmus Hungaricus - 20.25 Manchester U. FC Porto,nogomet, v odmoru Dnevnik -22.25 Policijska poročila - 22.30 Vse ali nič, kviz - 23.00 Aktualno - 23.40 Keno - 24.50 MC TV AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program - 12.15 Calimero -12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Šport - 23.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.55 Pozdravljen stric dr. - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schi-ejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli, v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Help - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Povprek in počez - 23.35 Tri barve, film, trilogija RTL 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kdo razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Champions League, Borussia Dortmund -AJ Auxerre - 22.20 Highlights ČETRTEK . 6. MAREC TV SLOVENIJA 1 10.00 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Tedenski izbor 10.40 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka, 19/20 11.00 Grenki čaj za generala Yena, ameriški film (čb) 12.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/10 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.00 Kolo sreče, tv-igrica 13.30 Made in Slovenia 14.20 Videostrani 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Tedenski izbor 15.20 V vrtincu 15.50 Igor Karlovšek - Anton Tomašič: dosje J. K., 4. del: Rop menjalnice 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program Santo Žužklto, ameriška risana nanizanka, 8/10 17.35 Hugo, tv-igrica 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Frasier, ameriška nanizanka, 2/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Omizje 0.05 Tednik, ponovitev 1 .00 Forum, ponovitev 1.10 Videoring 1.40 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 12.05 Tedenski izbor 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja 13.00 List in cvet, 5. oddaja: Drevesa 13.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - Bravničar, Musorgski 14.20 Posadka, ameriška nanizanka, 3/ 20 14.50 Evrogol 15.50 Poletni čas - zimski čas, ponovitev dokumentarne oddaje 16.20 Ellen cleghorne, 15., zadnja epizoda ameriške nanizanke 16.45 Echo point, ponovitev avstralske nanizanke, 21/60 17.15 Podeželski utrip, angleška nanizanka, 5/10 18.05 Šport 18.55 Resnična resničnost 19.30 Echo point, avstralska nanizanka, 22/60 20.00 Vzdihljaji Španije (in Portugalske), španski film 21.40 Podoba podobe 22.10 Sprehod po vilinovi ulici, francoska dokumentarna oddaja 23.00 Aliča, evropski kulturni magazin 23.30 Mammoth mt.: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), posnetek 0.10 Podoba podobe, ponovitev (do 0.40) POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop kviz -12.30 M.A.S.H. - 13.00 Ponos in strast -15.30 POP 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.00 Pop-kviz - 18.25 Hokej super Play OFF - 19.30 24 ur - 20.00 Hokej super Play OFF, prenos -21.30 M.A.S.H.- 22.00 Argument - 22.30 Gasilci - 23.30 Nas jug - 0.30 24 ur, ponovitev - POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 13.10 Santa Barabara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.15 Ponovitve - 16.45 Besede, besede, besede -17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Istrske poti, dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvirja -21.20 Željka Ogresta in gostje - 22.50 Klub, d. d._ - 23.10 Filmska noč z Jackom Nichol-sonom: Poštar zvoni dvakrat - 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.15 TV-koledar - 14.25 Michael Collins, dokumentarni film - 15.20 Simon in Laura, angleški film - 16.50 Divje srce, serija -18.05 Kontakt, glasbena oddaja - 18.35 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X -21.10 Filmi Roberta Rosselinia: Rim, odprto mesto - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld, humoristična oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof in ob 11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 64B KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni- gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop-08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25_Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Gimnazija strtih src - 1 5.00 Repeta, književnosti za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! -17.55 Ramadan na Madžarskem - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC -20.15 Malo mesto, serija - 20.55 Molči za vsako ceno, 2. del kanadskega filma TV MADŽARSKA 2 15.15 Zamejski Madžari - 14.45 Robin Hood - 16.10 Sotripini - 16.20 Pratika - 16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini -19.05 Charlie Grace, serija - 19.55 Nogometni pokali - 20.20 Stiki brez meja - 20.45 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.30 Vse ali nič, kivz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme -22.15 Aktualno - 22.40 Keno TV AVSTRIJA 1 12.55 Otroški program - 14.20 Dinozavri -15.40 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo -18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Texas Ranger - 21.50 Železni križ - 23.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Noč s cesarjem -10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina -13.55 Divja reka - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 1 9.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.05 Dvojčki, film RTL 8.45 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schreinemakers -0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih-07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. p\sma9 mnenja, stališča vestnik, 27. februarji V( 34 Vest ima pravico, ker ima dolžnost Dnevno časopisje in dogodki zadnjih dni na družbenem področju javno zavest prepričujejo o izjemni vrednosti morale v ravnanjih nekaterih parlamentarnih poslancev. V središče tega postavljajo vest posameznika, njeno zakonitost, odločitve in dejanja. Neutrudni v teh trditvah so celo posamezniki v poslanskih klopeh in tudi mnogi volivci. V Vestniku 16. januarja 1997, št. 3, str. 3, sem zasledil članek A. Potočnik Anketa s »pravovernimi« poslanci. Ob prebiranju tega članka me ni zanimala politična usmeritev poslancev, ampak njihove izjave o vesti poslanca Cirila Pucka. Feri Horvat:»... povsem legitimno je, če se poslanec po svoji vesti in po svoji presoji tako odloči.« Maria Pozsonec: »... To je njegova legitimna stvar. Tako v našem kot v evropskem parlamentu se to vedno dogaja ... čas za takšno odločitev pa si vsak izbere po svoji vesti, svoji volji.« Jože Špindler:»... mislim, da se je odločil po svoji vesti.« Ti in še drugi poslanci so Cirilu Pucku dali v roke vest kot kuhalnico, s katero je kuhal in kuhal, ko pa je skuhal, je padel v kotel, poln javnomnenjskega kropa. Zelo zanimive so vsebine, ki jih mnogi poslanci, mediji in volivci mečejo v ta krop. Gotovo pa je, da niti se-stavljalci parlamentarnega jedilnika ne vedo, kaj se bo skuhalo, juha ali golaž? Karkoli bo »ratalo«, bo neokusno. Predvsem zato, ker že od leta '92 v vreli kotel mečejo preveč afernih začimb. Za ublažitev vsebine kotla, ki postaja vsebolj začinjena, so tokrat uporabili vest prestopnega poslanca, ker za njegove volilce je bilo to, kar je skuhal, le preveč pekoče. O vesti in njeni naravi so nam spregovorili pri verouku. V šoli o vesti nismo nikdar slišali. Katehet nam je podal preprosto trditev: » Vest je božji glas!« S tem spoznanjem smo otroci šli v življenje, v katerem se tudi neverujoči radi sklicujejo na vest, čeprav za njih ni božji glas. Vest imajo verni in neverni ljudje. Zato so lahko dobri in pošteni eni in drugi, če se ravnajo po vesti. Ostati samo pri tem spoznanju, pa bi pomenilo nedoslednost v iskanju odgovora, kaj je vest? Vest daje človeku izjemno dostojanstvo in ga usmerja k zorenju zrele osebnosti. V vesti človek prepoznava sebe in druge kot svobodne osebe, ki so se sposobne odločati za dobro ali slabo. Ta odločitev za človeka je zelo pomembna, saj z njo in z dejanji, ki jih izvršuje glede na odločitev v vesti, določuje kvaliteto svoje osebe in življenjsko usmeritev. Zato je vsak razumen človek svoboden za dobra ali zla dejanja. Velik mislec prejšnjega stoletja John Henry Newman je dejal: »Vest ima pravico, ker ima dolžnost!« To pomeni, da ni samo svoboda tista, ki daje pravico vesti za kakršnokoli odločanje in ravnanje, ampak vest ima še dolžnost. Dolžnost do koga? Do moralnega ali nravnega zakona! Moralni zakon je postava, ki je zapisana v človeškem srcu in pomeni jedro vesti. Ta postava človeka vedno kliče, naj ljubi in dela dobro ter se izogiblje zlega. Ravno v poslušnosti tej postavi je človekova zrelost. Postava Sinaja, Dekalog ali kot drugače pravimo Deset božjih zapovedi na posebno jasen in temeljit način izraža moralni zakon (prim.2 Mz 20, 1-21). Ta pa ni zaupan posameznikom v presojo in določevanje o njegovi primernosti ali neprimernosti. Moralni zakon obvezuje vest posameznikov in posameznika, to je vseh ljudi, ki so kdaj živeli, živijo in bodo živeli. Postava Sinaja ni bila zaupana Abrahamu, Izaku in Jakobu, ampak narodu. Ko je Izrael sprejel postavo Sinaja, se je rodil kot narod. Mojzes je pred to postavo samo tisti, ki v vesti sprejema osebno to postavo ali morali zakon in skrbi, da postane ta zakon jedro naroda. Dogodek s Sinaja nam jasno govori o vseobsežnosti in občeobveznosti moralnega zakona. Poglejte si, dragi bralci, osrednji slovenski dnevnik Delo, torek, 21. januarja. 1997, št. 16, str. 1. Na naslovnici boste ali pa se že videli, kako prisega predsednik ZDA Bill Clinton. Roko jepoložil na Sv. pismo. Lahko bi komentirali, da je ta Clintonova prisega versko dejanje. Pa ni! Gre za povsem laično prisego. Clinton ni prisegel na svojo vest, ampak na to, na kar se mora njegova vest ozirati! Na moralni zakon, kije jasno in določno zapisan v Desetih božjih zapovedih Sv. pisma. Predsednik ZDA je takole prisegel: »Jaz, William Jefferson Clinton, slovesno prisegam, da bom zvesto izpolnjeval dolžnosti predsednika Združenih držav in da bom z vsemi močmi varoval in branil ustavo Združenih držav. In tako mi Bog pomagaj!« Clinton je vsaj uradno, če pa tudi osebno, ve samo on, moralni zakon priznal kot absolutno normo njegove vesti v vodenju države. Država od njega zahteva, da samega Boga prizna kot temelj moralnega zakona («... tako mi Bog pomagaj,« je sklenil prisego). Bog daje absolutnost moralnemu zakonu. Še več. Bog sam je moralni zakon. Takšno priseganje ni Clintonova samoiniciativa, ampak je zahteva njegove države, za katero dobro vemo, da je laična. Ne bom trdil, da so Združene države zaradi tega idealna država in tudi Clinton predsednik brez napak. Vendar pa takšna prisega pomeni, da kot predsednik uradno priznava svojo odgovornost do vsega, kar bo naredil po svoji vesti za svojo državo in država ga v tem potrjuje. Karkoli bo storil za svojo državo, bo odgovoren po vesti moralnemu zakonu oziroma Bogu in šele nato državi oziroma volivcem in državljanom. Američani nehote ali hote s prisego predsednika na Sv. pismo ponavljajo dogodek s Sinaja. Zakaj pa Clinton ni prisegel na ustavo ZDA? Ustava ni moralni zakon, ampak je lahko v najboljšem primeru razlaga moralnega zakona in poskrbi za njegovo izvajanje. In tudi ustava se vedno lahko motil Če se vest noče ozirati na moralni zakon, izgubi vso verodostojnost, saj izgubi moralno kvaliteto. V primeru, ko vesti posameznika kratijo svobodo, tako da ga zara di psihičnih, političnih, sociološih in drugih vzrokov prisilijo v odločitve in dejanja, ki se zoperstavijo moralnemu zakonu, taka vest sicer ne izgubi dostojanstva, ni pa pristojna za moralno oceno dejanja, ker soji odvzeli svobodo. Isto velja za vest, kiji sicer nihče ni odvzel svobode in je vendar delovala mimo moralnega zakona. Takšna vest je lahko zmotna ali nevzgojena, v skrajnem primeru bolestna. ....... Zaradi različnih kulturnih, socialnih, političnih, filozofskih in tudi verskih razlik ali pa celo deformacij, ki jim v krščanstvu pravimo grešna dejanja, je moralni zakon v vesti mnogih ljudi in celo narodih zelo zbledel ali pa je celo popolnoma izginil. Kljub vsem je moralni ali nravni zakon brezpogojen. To pomeni, da če cela država zahteva od posameznika, da ubije otroka za dobro te države, je to ne samo nedopustno, ampak nemoralno, tudi če bi vest posamezniku govorila, da mora storiti to dejanje v dobro vseh. Moralni zakon prepoveduje tako dejanje! Papež Janez Pavel II. pravi, da ni dovoljeno delati zlega, da pride dobro (prim. Janez Pavel II. Okrožnica Sijaj resnice, Ljubljana 1994, str. 74-76). Ljudje, ki ne upoštevajo brezpogojnosti, veljavnosti in učinkovitosti moralnega zakona, so hitro lahko mnenja, da so v določenih razmerah tudi laži, kraje, uboji, prešuštva nekaj dobrega in to zagovarjajo celo v vesti. Brezpogojnost vesti in omalovaževanje ali zanemarjanje moralnega zakona Je zelo razširjen pojav današnje družbe, kar pa je lahko zelo nevarno. V tem primeru govorimo o etiki trenutnih razmer, v katerih ima vest samo se vlogo do-ločitelja koristi, da je dobro samo to, kar trenutno koristi posamezniku ali družbi. Mnogi gredo tako daleč, da celo takšno dejanje imenujejo zakonito ali celo moralno. Ljudje smo se kar navadili, da se za mnoga dejanja, ki našo osebo označujejo kot moralno ali nemoralno, sklicujemo na vest. Samo takrat, ko se vest prepozna v luči moralnega zakona in v moči tega izreka svojo sodbo, kateri potem sledi dejanje, se lahko človek sklicuje na vest. Ka takšno sklicevanje pa je potrebno kar precej poguma. Vest se vedno lahko moti! Moti pa se takrat ko je nepoučena, nevzgojena, zavedena ali ko je bolestna (pravimo, da ima nekdo »tanko ali kosmato« vest). Samo moralni zakon daje vesti, njenim sodbam m odločitvam trdnost, gotovost, resničnost in zato tudi veljavnost. , . . Najpomembnejše področje človeške vzgoje je vzgoja vesti. Kateheti pri veroučnih urah tolikokrat ponavljamo z otroki Deset božjih zapovedi. Otroci morajo biti poučeni o tem kaj je dobro in kaj slabo. Ce ne vedo, kaj moralni zakon sploh je, potem je vzgoja vesti nemogoča, sai nimajo na kaj utemeljevati svojih moralnih dejanj. Ko človek odrašča, mu mora postati moralni zakon vrednota. , , . Mladostnik se bo lahko odločil za moralna dejanja šele takrat, ko mu bo vzgojitelj pomagal k utrjevanju v odločitvah po vesti. Mladi, ki niso sposobni odpovedi in žrtve, nimajo poguma in moči, da bi se odločali v moci moralnega zakona, ker kot prvo jim le-ta ni vrednota, ampak breme, kot drugo pa Jih je strah obveznosti, ki izhajajo iz tega. Tukaj lahko iščemo vzroke, zakaj se danes mnogi ne poročijo, ampak ostajajo v zunajzakonski skupnosti. Zato, ker jim je zvestoba breme, saj od njih nihče ni nikdar v mladosti zahteval kakšne posebne odgovornosti. Starejši se tolažijo: »Nam je bilo hudo, zato naj bo mladim sedaj lepo.« Mladi odrastejo in hočejo, da jim je samo lepo, pa bodi prilično ah neprilic-no. Pri tem na žalost večkrat ne izbirajo sredstev. Podkupovanja, afere in druge zablode niso nic drugega kot nevzgojenost vesti nekoč mladih, sedaj odraslih lju-1 Pred desetletji, ko je bil Clinton še otrok, je starosta naših ključarjev in ponos župnije, Tegljev oce iz-lske, moral prisegati pred sodniki »ljudske oblasti«. Kaj je naredil? Vprašal je sodnike: »Kje imate Boga in sveče. « Mislil je na simbol našega odrešenja, na kriz. Krizain sveč »sodniki« niso imeli, zato seje Tegljev oce obrnil in odšel izpred njihovih zaprepadenih oci. Tegljev oce ki danes šteje čez devetdeset let, ni teolog niti filozof ali učenjak, ampak poštenjak, ki niti ne ve, kaj je to moralni zakon. On ve, kdo je Bog in kakšna ravnanja pričakuje od ljudi. , , Bili smo priče prisege mandatarja slovenske vlad . Na kaj je prisegel? Na svojo vest in na govorniški pult, na katerega je položil svoje roke. Priseči samo na vest, pomeni puščati odprta vrata trenutku in času, da bomo videli, kaj bo. Ce bi bil le-gljev oče še pri moči, bi najbrž pohitel v parlament in posodil križ in sveče, da bi prisega bolj držala. Meni ni jasno, na čem temeljijo vest naši poslanci, ki nas volivce prepričujejo o pravilnosti nekaterih njihovih delanj, da so izvršena po vesti. Iz izjave prej navedene poslanke vidim, da so sedaj evropski parlamenti zakon vesti. Temu torej sledi, dače bodo tam nekoč prodajati svojo državo za »kilo govedine«, bo potem to zakonito tudi za nas. Ugotavljam iziemno moralno neusposobljenost naših poslancev. To, ali so politično moralni ali nemoralni, o tem naj si ustvarja sodbo vsak sam. Ampak da nam naši poslanci predstavijo evropske parlamente, trenutno presojo in vest prestopnega poslanca za zakonitost in celo vzor pravilnega ravnanja, v tem pa se mi zdi, da so do javnosti skrajno nepošteni. Če bi šel v parlament izpraševat nase poslance Deset božjih zapovedi, bi bila zadeva za njih zelo neugodna. Lahko bi se našli tudi taki, ki bi trdih, daje bil prestopni poslanec v krizi vesti. To pomeni navzkrižje dolžnosti, ko izbira manjše zlo, da se izogne večjemu To pa je še bolj žalostno, saj pomeni, da so njegovi volivci morali biti tako veliko zlo, daje nujno izbral manjše zlo in je storil, kar pač je storil, in je tam, kjerPacjen Dvojnost vesti, nekaj zase in nekaj za narod, pome dvojnost odločitve in ravnanja. Kdaj se bo v našem parlamentu in seveda tudi v na rodu zgodil Sinaj? Mag. PETER ŠTUMPF sdb. župnik na Igu O podvozu Puconci-Gorica Podpisani občani Puconec smo ogorčeni nad vsebino določenih predlogov, ki so bili objavljeni v članku v VESTNIKU 6. 2. 1997 o izvedbi podvoza na cesti Puconci- Gorica. Informacije o nameravanih navedenih posegih smo dobili tudi od predstavnika občinskega sveta. Presenečeni smo nad predlogom pod številko ena, da naj se na jugu na cesti Puconci-Gorica namesto nadvoza zgradi podvoz in naveže na obstoječe križišče. Prizadeti moramo najprej povedati, da smo za omenjeni predlog zvedeli iz časopisa. Pri tem je treba poudariti, da so potekali določeni postopki v zvezi z gradnjo železniške proge, v katerih pa navedeni predlog nikoli ni bil predložen. V postopku razgrnitve lokacijskega načrta takšen predlog ni bil obravnavan. Zato sprašujemo odgovorne, zakaj in s kakšno pravico lahko kdo predlaga rešitve, ki niso bile obravnavane v lokacijskih načrtih ter na zakonit način razgrnjene občanom. Iz članka je razvidno, da sta Janko Rožič in Aleksander Ostan (AMFION, d. o. o.) predlagatelja navedenega ter še drugih petih predlogov. Občani spet sprašujemo, kaj seje zgodilo z vsemi drugimi predlogi, ki sojih izdelale pooblaščene organizacije in jih je potrebno strokovno utemeljiti ter podkrepiti z ustreznimi ocenami vplivov na okolje? Občani smo ogorčeni nad načinom pisanja v članku, nad posploševanjem problemov, pisanjem o neki verjetnosti in sožitjem navedenega predloga. Občani prosimo, da se nam odgovori, na osnovi kakšnih analiz Je bil podan naveden predlog in kakšne so posledice njegove izvedbe? Poleg navedenega nas še zelo zanimajo tehnične rešitve takšnega predloga, usklajenost s predpisi in prometna varnost. Dejstvo je, da se bo z izvedbo manjšega števila križanj z železniško progo na teh mestih občutno povečal promet. Občani, ki živimo neposredno ob prizadetem območju, smo začudeni nad tistimi, ki takšne predloge podpirajo, čeprav so v nasprotju z do sedaj razgrnjenimi variantami. Podpisani občani ugotavljamo, da bi realizacija navedenega predloga zelo negativno vplivala neposredno na naše bivalno okolje. Posegla bi v naš prostor, nas obremenila z dodatno onesnaženostjo zraka, povečanjem hrupa in izrednim povečanjem transporta, za katerega sploh ne vemo, kakšen bo. Pri vsem tem se lahko pojavijo najrazličnejše nevarne snovi, lahko se pripetijo nepredvidljive nesreče, ki znajo pustiti trajne posledice. Vse to in še marsikaj drugega sprašujemo odgovorne, dajalce predlogov in načrtovalce. Sprašujemo se, kako je z upoštevanjem prej obravnavanih predlogov, ki so bili javno razgrnjeni. Predstavljene so bile tudi rešitve s predvidenimi prečkanji z izvedbo podvoza ali nadvoza na južnem delu naselja, pred vstopom v vas, ko je mogoče celoten promet speljati mimo stanovanjskega naselja. Krajani, živeči na tem območju, lahko le ugotavljamo, da nas bodo vsi ti vplivi zelo ogrožali in motili. Z navedenim objavljenim predlogom glede izvedbe podvoza in poteka celotnega prometa v naši neposredni bližini se ne strinjamo. Sprašujemo tudi, kako to, da te zadeve potekajo mimo nas, ki smo neposredno prizadeti. Drugi sprejemajo odločitve o tem, nas pa se nič ne vpraša, tako da zvemo o predlogih iz časopisa. Podpisani občani predloga ne podpiramo in tudi nismo dobili ustreznega odgovora na navedeno problematiko od predstavnika sveta občine. Posameznim občanom je bilo naključno glede tega povedano, da jim bodo odvzeli del zemljišča, naredili podvoz in uredili krožno križišče. Glede na navedeno problematiko podajarpo nepo? sredno prizadeti krajani pisno pritožbo, ki jo naslavljamo na Župana občine Puconci, v vednost pa jo pošiljamo tudi načrtovalcu lokacijske dokumentacije ter ministrstvu za okolje in prostor. Prizadeti občani želimo, da bi bili posegi v okolje zaradi gradnje železniške proge čim manj boleči in kolikor se le da sprejemljivi za bivnje. V primeru uresničitve podanega predloga izvedbe podvoza na tem kraju pa zagotovo ne bo tako. Sprašujemo, kdo je tisti, ki lahko odloča mimo nas ter nam s posegi bistveno poslabša in spremeni bivalne razmere. Kje je tu skrb za čistejši zrak, zdravo in mirnejše življenje, kdo nam lahko vrinja pogoje mimo zakonskih postopkov, za katere menimo, da so v danem primeru kršeni, s tem pa tudi naše ustavne pravice. Glede na vse navedeno sklepamo, da smo instancam, katerim smo naslovili to pisanje, dovolj pojasnili novonastalo problematiko, zato prosimo, da se naša mnenja upoštevajo. Pričakujemo tudi ustrezne odgovore z občine-oz. za ustrezno obravnavo na občinskem svetu. Z navedeno pritožbo želimo seznaniti tudi Ministrstvo za okolje in prostor, za katerega menimo, da ima v navedeni zadevi določeno vlogo, predvsem s stališča razsežnosti problematike, neposrednega poseganja v naše okolje, spremembe bivalnih in drugih razmer, odmikov od začrtanih predlogov in upoštevanja predpisov. Tudi nas zelo moti strokovnost pristopa in načina reševanja problematike prek javnih medijev. Predvsem navajamo, da bo šlo v primeru sprejetja tega predloga tudi za kršenje zakonskih predpisov, ker predlagani predlog nikoli ni bil v obravnavi, torej ob razgrnitvi lokacijskega načrta, ko je bilo mogoče dati pripombe. Glede na ta dejstava smo bili občani zavedeni. Sprašujemo se pri vsem tem, kakšni so ti postopki in po kakšni poti se rešujejo. Prizadeti občani od svojih odločitev ne bomo odstopali in bomo prisiljeni uporabiti vsa pravna sredstva, ki nam bodo na voljo. Zato prosimo župana Občine Pu conci in občinski svet, da nas o nadaljnjih doM oz. odločitvah ustrezno obvestita ter upoštevata'«’ naše stališče. Želimo tudi odgovor na vprašanje, kievlein^d ru se je lokalna uprava približala krajanom H"® šala odnose. Ker živimo v tem okolju, v katerega železniška proga s svojimi vplivi, nočemo, dana”11^ kdo vrine šer reko vozil, dodaten hrup, zgoščen A Smo mnenja, da se take zadeve lahko urejajo M j Lepo pozdravljeni! (J Še o Društvu bibliotekarjev Pomurja Oglašam se na člančič z naslovom Ponovi Društva bibliotekarjev Pomurja, objavljenem t časniku Vestnik 30. januarja t. L na str. 11 saA najdemo nekaj napačnih trditev oz. netočni A sem na prvo, ki še posebej zavaja bralca.se odzvati, ko namreč ANR - s temi inicialkami!1!^ no besedilo podpisano - trdi, da je »Pomurje'1! 1 vi s Slovenijo na področju knjižničarstva prt® A valo ter da so nekateri centri v Sloveniji domH sko opremljene knjižnice«, pri čemer misli na t ža h za sa m os m, di Po je de bil PH str, S0( im »11 ne; Po. Vet kn dih ste še m da >»o niško vodeno opremljenost knjižnic. ANR si dovolim poučiti, da knjižničarstvo IM ni ob reki Muri v primerjavi z drugimi slod115 t krajinami ni nazadovalo, temveč prav nas!r°.i^ redilo je velik korak naprej, in to tudi v V'"1 ’ pogledu. Nazadovati ob naraščanju vsakoldl1^ rasla gradiva v naših knjižnicah, ob o^00"1.^ lip račanju obiska in izposoje v vseh javnih 1" knjižnicah, ob ohranitvi t. i. obveznega pr1"1^ 1 uvedbi potujoče knjižnice (bibliobusa) 50 mc nekdanje velike murskosoboške občine, ob Go, števila strokovnih delavcev v naših knjižnico11'^ rje jih še vedno hudo primanjkuje), predvse^P A int nološkem napredku vseh pomurskih mal^1 L izobraževalnih knjižnic v zadnjih petih, š(S tudi podobnem razvoju nekaterih šolskih ni mogoče. Morda najbogatejše pokrajine,n v njih še nekaj časa res ne bomo UV( mo sre dot km za dol stn Po odi hd s»j Uk, fe Pot kadrov in velikosti prostora (glede na P^a/t^ mative in standarde), toda zagotovo jihJ" na področju računalniške tehnologije celo eno od knjižničnih računalniških vod"i a niji in eden od zelo dobro opremljenih centr v državi), prehiteli pa smo mnoge na nek^ področjih (mednarodno sodelovanje vske knjižnice, publicistična in založnišk^^ »polnjenje« slovenskega vzajemnega ustvarjalnimi dosežki prekmurskih Ma-ostal samo poslanec, in s tem smo bili ižif aM murci. Na komando stranke je delalv hvaležnih komisijah, tako je imel prilik0 marsikoga spoznati, saj so štiri leta pr^.^j Daje dal svoj glas za dr. Drnovška, nega greha, odločil se je pametno in P°s[ led, katerega bi moral nekdo predreti,,n im smo lahko ponosni na g. Pucka, da gaŽu Jr prav on. Vsi dobro vemo, da nas Prekmud ( vajo, posebno tisti, ki so svoje štipendijer niso ničesar doštudirali. G. Pucko pa 'nt izobrazbo na finančnem področju, kar) £ ^h, pomembno posebno v parlamentu. Vsi tisti, ki imajo v glavi pravo werOlrIjld'''l da je g. Pucko naredil prav, kot pravijo N J ii^ Je res v kmetijstvu ‘ah, ‘>i c v državi vse tako lepo? „ Gospe in gospodje, ki ste bili odgo^ stvo v prejšnjem mandatu, ki se vamje ie ■ lahko začnemo ocenjevati škodo, ki S‘P Gospe in gospodje, ki ste bili oagff fin stvo v prejšnjem mandatu, ki se vamje 7° 1^ lahko začnemo ocenjevati škodo, ki slovenskemu kmetu. Nerealne cene k d^ delkov in reprodukcijskega materiala’15' trebuje pri nemotenem kmetovanju. mejen uvoz kmetijskih pridelkov. litika do kmeta, res da se določene inveS-rl}: iHf >sb, v kmetijstvu glede obrestnih mer regreSl sina mera nižja, ampak to ni to, kar kd^ ^'1 demokracijah uživa, ker naše banke5 stanci in strankarski veljaki, samo ' dobiček delajo. Vključitev slovenskega sko skupnost mislite čez noč uresniči1' f "'k koli prilagajanj in pogojev za vstop, ^a) ^la posmehujejo v evropski skupnosti. bodo pomagali spraviti v stečaj še predelovalne obrate in potem bomo v - angleškim mesom, sirom, maslom politika zgrešena, dokazujete z uvoz0 ^tnik, 27. februar 1 997 JPisma, mnenja, stališča tarske, Poljske, Češke itd. Domačo plemensko čredo krav želite znižati tudi na ta način. Razvojni projekti za kmetijstvo, ki jih financira država, ostajajo samo tanje, ker stranka, ki je poleg (korita), s svojimi stroko-vnjaki denar porabi, demografsko ogroženo Goričko pa ostaja še bolj ogroženo. Mi, ki živimo ob madžarski Ki, še težje kmetujemo, ker madžarska jelenjad in Ki prašiči uničujejo naše pridelke. Gospa Marija Pozonecje na Murskem valu pohvalila sama sebe, da Wv prejšnjem mandatu v državnem zboru delovala v evetih delovnih telesih, tudi v kmetijskem odboru je b'la. Ko sem na eni od sej PMNS-ja v Lendavi navedel probleme v kmetijstvu, je gospa odgovorila: Narodno-s,na poslanka mora skrbeti za šolstvo, kulturo, šport in 50 eKnje z matično državo, ne pa za to, ali bo kmet Nkrafe ak ne. Gospe poslanki zdaj lahko zapojemo: * a našon funduši ni oslice, koze v štali, zajcev v hlevu, nega pri nas več nasmejanih kmetov, samo bogatih bankin poslancev.« n zdaj lahko sprašujemo gospode, zakaj je vedno ec nepokošenih travnikov, praznih hlevov in revnih ^tov. Gospe in gospodje, na svojih predvolilnih sho-l' s!e želeli, da bi vam kmetje stali ob strani, posluša-Jase glasbene koncerte, programe in obljube, da bo-&V panjem mandatnem obdobju iz kmeta »špilali« >>somara<< k°t v prejšnjem? Gospod minister, 'Ste Pobili pridobljena sredstva, kajti pri vsakem pridelka, proizvoda itd. bi uvoznik sred P a^at'na mef °b uvozu v državo. Po svetu so ta domtVa nameniena za kmetijstvo, subvencioniranje praz«6 Pr°'Zvodnie- Usodo za slovenskega kmeta in skimJen.e b°deželja pa ste potrdili z novim pokojnin-/i 'n Mvalidskim zakonom, za katerega sta glasova-cialnalJa ‘n opoziciJa. s tem zakonom je ogrožena so-Katrarnos, kmeta- Mož in žena, ki sta zavarovana, nice a z“ SV0Je letno zavarovanje po sedanji ceni pše-Kp0°d- devet ton’ da lahko Pečala zavarovanje. rje ,a Je’ zdaJ izračunajte - šestčlanska družina - šti-itn naa.r^n‘’ dva otroka v vrtcu - prosim, odgovorite Ktii vlečko mladino pa ste prisilili, da zapusti z‘KhSaČiM^ tava po svetu s trebuhom ‘l°lgoro‘'Pa^U nekdanJe soboške občine regija nima ne tirategr^ kratkoročne kmetijske in gospodarske hrn^ W ,°Ljubljani ugaja, še bolj se centralizira. nuJno sklicati predsednike kmetijskih ^delati Povonastalih občin, poslance, strokovnjake, s° ji tent'01^^0 kmetijstva v regiji in ji vrniti tisto, kar Kala odvzeb- kmetijstvo in gospodarstvo bi tika. S[o° 'd ^roka, ne pa strankarski veljaki in poli-Politika in politiki pa so tržno usme-^tfebonai^.^6^ kapitalizma. Sedaj bi Slovenija kant Ptterandov ne pa Andreottijev model di-kPravi č a ‘Z,na' zdaj ocenite, g. Marjan Dora, ali ^UrskeinS kmeta, da bi probleme osvetili tudi na ^aibo nVU "i ker m' vedno govorite, da ni pravi cas. 0 vašem za krnela pravi čas? TIBOR VOROŠ ®srnah drugače ^časgpi2.nj,b številkah Vestnika pa tudi v dru-2,ac'i Hapi^U bdo Predvsem s strani lovskih organi-kKo p^e mnogo kritike na račun psov, ki nekon-.is°sedaj divjad, predvsem nebogljene srne, opOZozln,skem času oslabele. Vsa ta pisanja so i in° gibal ?nn0 ^kv‘diran vsak pes, ki se bo svo-n^PanjsL ln od doma, in mejijo že na fanatično ^Ižni- ° pre8anjanje psov, pri čemer padajo tudi lo^^Pni p nKečern °r ob Pobiranju vseh teh prispevkov d -t* se'^' gre za Pretiravanje prizadetih, se^’ki bot/' ^°m skušal navesti le objektivna K taknr^^ osve,lHa še z druge plati. Sam J? Se tudi divjadi kot tudi lastnik psa ču-h^čanj, V p tru^'m, da ne bi prišlo do neprijet-stnKe let h menim, da so za pobege psov a o tp'eb P° gozdovih krivi le neodgovorni la-^lepoPkasneJe. P°bijajo\Pi,aV 'n ne bomo nikogar obsojali, če in oia'iafn° k' pse v Zidovih, vendar se ob tem g0/‘ 'Ko rpC/e se m°g°če svobodno gibanje houK Ko h e nekateri pravico urejati življenje v bvap°2dovi ne°/0 Pravica človeka, potem kaj kmalu p^. a'nPak lP °d° ve^ avtohtona združba rastlin ter V b0 po il°veku odrejeni rezervati oziroma p ^ka divjad prešteta in nadzorovana. reteklosti že zagrešil zaradi napačnih h<^°,PazuieJ>l,novanj divjih živali, vsakodnevno vtikih s°na l ^-ekranih v čudovitih kanadskih Kn^Pi k^'^n‘ dolžnosti vsakoletno seznanjeni tej 0 škodi, ki jo največ povzroča ^utiM^ srnjad, bi bilo prav, da bi se tudi o z obia0 P^ovorili. Škoda, ki jo srne sade^ ^njem mladik spomladi in z obje-^on^dek^n^'' bremen' že tako osiromašen bred^p, tem- koliko škode pa napravijo v °zirOn) n.z Pguljenjem mladik, vedo povedati lbludiL><< Prav n as,n'ki gozdov. Zanimivo je, da se hske mladike, kijih sadi človek. Ce Knoa 'n dničeri re*s ne zaščitimo, bodo kaj hitro y tič? Padovi a' ^je Pomurje sorazmerno siro-n^Povf-n<> in 'a'° Prerazmnožena srnjad toliko 'Kh j svoj življenjski prostor na obdeloval-L^ud Pase,-!?0 redk' primeri, ko se črede 10-15 Ki cKe rnp posevkih ali pa uničijo mlad vi-V8q' dn^' Torei .no Početje vsekakor vzbuja jezo K jK bo sPm>tH Psa, da čredo prežene, 0 strokOv 'a< ‘ ^Uvaj ne bo več vrnil. Torej, ce n' oceni, šteje populacija srnjadi v Sloveniji 300.000 kosov oziroma 15 kosov/km2 površine oziroma 30 kosov/km2 gozdne površine. V Pomurju je število nekoliko nižje, a kljub temu je gostota naseljenosti visoka. _ Obstojijo pa drugi moteči in boleči problemi za našo srnjad namreč ograjevanje trajnih nasadov in raznoraznih počitniških hišic s parcelami tik ob gozdovih, kmetijska mehanizacija in kemizacija. Prav tako moteče so vedno bolj prometne ceste, ki pobirajo čedalje večji krvni davek tudi pri divjadi. Le-ta ima namreč svoje ustaljene poti oziroma domovanje, in če ji to presekamo je ovire prisiljena preskakovati ali pa si izgrebsti pot pod ograjo. Vedno pa seji ne posreči in nemalo je primerov, ko se prav pri premagovanju ovir poškoduje in je potem lahek plen zasledovalcem. To je navedel gozdarski in lovski inšpektor g. Aleksander Beer, dipl. ing. gozd. - Vestnik 23. 1.1997 in na osnovi njegovih ugotovitev si upam trditi, da so te izgube vesje od izgub zaradi klateških psov. Dejstvo pa je, da srna nima svojega naravnega sovražnika in jim tako psi (če je le eden) le pomagajo pri vzdrževanju kondicije. Ob normalnih razmerah in ob zdravi srnjadi v »sprintu« zmeraj izgubi PES. Najpogosteje pa se srne zadržujejo v skupinah in z ubiranjem različnih smeri psa zlahka prevarajo. Torej ljudje, podrimo ograje, odpravimo ovire in skušajmo živeti složno s prebivalci gozdov in svoboda bo lepša za vse. Lovske in druge naravovarstvene organizacije pa naj bi čim manj s puškami, temveč z dobrimi nameni skrbele za gozdove in predvsem za ohranitev oziroma oživitev že porušenega ravnovesja. S tem prispevkom nikakor ne želim braniti klateških in resnično podivjanih psov, saj žival niti ni kriva za nagon, katerega je podedovala od prednikov, odgovorni so lastniki, ki pse zanemarjajo. Taki psi niso nevarni le živalim, ampak nemalokrat obgrizejo ljudi, saj po podatkih Zdravstvenega doma iz G. Radgone vsaj 50 ljudi letno išče pomoč pri zdravnikih zaradi ugrizov. Iz svojega dela na terenu bom navedel zgled, ko sem pri neki hiši srečal psa čuvaja, katerega so morali ubiti da so mu iz vratu izrezali v meso zaraslo kovinsko verigo, s katero Je bil verjetno vse svoje mučenisko življenje priklenjen k hiši. Nič koliko je domačij, kjer je domači čuvaj privezan prekratko oziroma živi zapuščen pod milim nebom. Ob takšnih doživetjih te je kar sram, da pripadaš najrazvitejši rasi. In kar jenajbo j žalostno, kazen doleti ubogo podivjano žival. Vsekakor bi si bitje, ki ima tako plemenitega prednika, kot je volk (ki je bil mimogrede po krivici iztrebljen), in ki je večinoma človekov spremljevalec, zaslužilo več spošto-Vanja' ANDREJ ČERNE Odgovor na članek nova železnica naj bi bila v ponos, ne v sramoto in breme V Vestniku Murska Sobota je bil 5. februarja objavljen članek novinarke Bernarde B. Peček z naslovom »Nova železnica naj bi bila v ponos, ne v sramoto in breme«, kateremu dodajamo nekatera pojasnila. Urad RS za prostorsko planiranje vodi koordinacijo priprave in sprejema lokacijskega načrta za železniško progo Puconci-Hodoš-državna meja Slovenija-Ma-džarska. Aktivnosti so se začele na pobudo Vlade, Ministrstva za promet in zveze ter Slovenskih železnic v poletju leta 1995. Osnutek lokacijskega načrta za železniško progo je bil s sklepom Vlade RS javno razgrnjen v juliju 1996. Na prispele pripombe je bilo odgovorjeno 11. novembra 1996, na tej podlagi pa je že pripravljen dopolnjen osnutek. V postopku je pridobivanje končnih mnenj in soglasij. Ko bodo občine sprejele spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin svojih planskih aktov, ki se nanašajo na železnico, in bodo ustrezno rešeni zakonsko utemeljeni pogoji soglaso-dajalcev k osnutku lokacijskega navrta, bo Vlada RS lahko tudi sprejela omenjeni lokacijski načrt. Urad RS za prostorsko planiranje ima v svojem proračunu predvidena sredstva, ki so namenjena za intervencijo občinam za izdelavo strokovnih podlag pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih aktov občin 1 o velja predvsem za območja, kjer je načrtovana infrastruktura državnega pomena (npr. avtocesta, železnica) in ki spreminjajo pogoje kvalitete življenja in dela v lokalnih skupnosti. Gradnja železniške infrastrukture na Goričkem spreminja pogoje tudi v smislu pozitivnih posledic, saj bodo z zgraditvijo izboljšane povezava med kraji, mobilnost prebivalstva, zmanjšana bo časovno-prostorska distanca ipd. Zaradi tega je posledično smiselno, da posamezne občine po potrebi korigirajo občinske planske akte in dopolnjujejo svoje dosedanje prostorske ter razvojne plane in urbanistične načrte, predvsem za naselja, ki so pomembna lokalna središča. . . . .. Urad RS za prostorsko planiranje je 27. junija 1996 odobril Občini Hodoš - Šalovci sofinanciranje izdelave strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana m prostorskih ureditvenih pogojev omenjene občine. Prav tako je Urad RS za prostorsko planiranje občinam Puconci in Gornji Petrovci dne 15. novembra 996 odobril sofinanciranje izdelave strokovnih podlag za prilagoditev lokalne organizacije dejavnosti v prostoru s funkcionalnega, oblikovalskega (morfološkega) in okoljevarstvenega vidika s posebnim poudarkom na analizi možnosti prostorskega razvoja občinskih središč. Odločitev o tem, kateri strokovni organizaciji so občine oddale v izdelavo prej navedene in morebitne druge strokovne podlage za svoje prostorske akte, je izključno v njihovi pristojnosti. Čeprav so bili nekateri predlogi občin in njihovih pogodbenih organizacij prvič izpostavljeni šele na enem od zadnjih sestankov, ko so sprejemali dokončna soglasja, lahko vendarle ugotovimo, da je večina tudi v članku navedenih pripomb za občino angažiranih načrtovalcev že bila obravnavana v predhodnih fazah priprave lokacijskega načrta za železnico, saj so bile ustrezno pojasnjene in utemeljene. Tudi za preostale nove pripombe bosta izdelovalec lokacijskega načrta in projektant investitorju - Slovenskim železnicam - pojasnila in ustrezno preverila oziroma uskladila še nedorečene pripombe. Neusklajena so ostala predvsem stališča oziroma zahteve lokalnih skupnosti po zunajni-vojskih križanjih lokalnih cest in železniške proge, čeprav so le-ta predvidena za mnogo gostejšo prometno obremenitev. LEA JAVORNIK, dipl, soc., dipl, nov., Urad RS za prostorsko planiranje, Stiki z javnostmi Odgovor ministrstva za zdravstvo na članek Javni razpis - zlata jama posrednikov V zvezi z omenjenim člankom dajemo javnosti naslednje pojasnilo: Ministrstvo za zdravstvo v zvezi s porabo proračunskih sredstev v letu 1996 ni objavilo nobenega razpisa za »predizbor usposobljenih dobaviteljev opreme in porabnega medicinskega materiala višjega cenovnega razreda«, kot to zatrjuje avtor članka M. H. Res pa je, da je bil tak razpis objavljen in postopek opravljen v Pa ka si tij nouri!!! Najdaljšo noč v letu smo preživeli, časa za počitek pa ni bilo ravno veliko. Spet smo morali prijeti v roke debele knjige, zapiske in podobne »rekvizite« in vneto študirati za bližajoče se izpite. Kakorkoli že, upamo, da ste bili uspešni oziroma še boste. Tudi v Klubu prekmurskih študentov nisma sedeli križem rok. Bojta repa 1996 Najpomembnejša klubska prireditev je dobro uspela. Menza v tovarni Litostroj je bila tako kot leto prej dodobra napolnjena, vstopnice, predvsem tiste z večerjo, so bile razprodane v nekaj dneh. Tisti, ki si niso pravočasno priskrbeli vstopnic, so, žal, morali ostati pred vrati, ampak saj poznate pregovor: »Kdor prej pride, je hitrejši« (fora!). Glasbeni skupini Ten High in Posodi mi jurja nista razočarali, razpoloženje v dvorani je bilo odlično, kar so potrdili tudi stari »mački«, ki Bujto repo obiskujejo že vrsto let. Zahvaljujemo se podjetjem: LB POMURSKA BANKA, MURA, SGP POMGRAD, brez katerih prireditev ne bi tako dobro uspela, kot je. Ka je kaj nouvoga? V sklopu študentskih večerov, ki potekajo vsak petek v M. L K. K.-u, pripravljamo koncerte, predavanja, razprave ... Če imate kakšno idejo, nam to čimprej sporočite. Končno se v M. Soboti nekaj dogaja! Skrajni čas je bil, da tudi KPŠ ustanovi Dijaško sekcijo in poskrbi za »podmladek«. Tako se lahko zdaj tudi dijaki včlanite v klub in izkoristite ugodnosti ter popuste, ki so na voljo vsem članom. Včlanite se lahko v času uradnih ur, potrebujete pa potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto, sliko in 500 SIT (članarina). Popusti in ugodnosti 1997 Ali se splača biti član KPŠ? Presodite sami: popust pri nakupu računalniške opreme ponuja skupina ABAK (5 %), fotografske storitve FOTO ŠIMONKA (10 %), popust na prireditvah ZKO M.Sobota (30 %), popust v videoteki SOVA (20 %), popust pri nakupu oblačil v trgovini NAF NAF (5 %), vstopnina termalno-rekrea-cijskega centra hotela DIANA (20 %), vstopnina v diskoteki hotela DIANA (20 %). Ogled osmih filmov po želji v kinu PARK (cena abonmaja 2500 SIT). KPŠ omogoča brezplačno uporabo računalnika v prostorih M. L K. K.-a (INTERNET, urejanje seminarskih in diplomskih nalog, IRC ...), brezplačno tiskanje seminarskih in diplomskih nalog, prek KPŠ lahko pridobite uporabniška imena (username) na AR-NES-u, sofinanciramo vstopnice za določene kulturne, športne in zabavne prireditve, za katere je dovolj velik interes, dajemo popuste pri vstopnicah na klubskih prireditvah (Bujta repa, bruco-vanje, koncerti, gledališke predstave ...), mamice članice finančno podpremo z enkratnim zneskom 300 DEM v tolarski protivrednosti, finančno podpiramo perspektivne projekte svojih članov, izposojamo »popotniško literaturo«, pomagamo pri organizaciji projektov svojih članov itd. Spisek ugodnosti pa žal oz. na srečo še ni popoln. Naj bo to še en razlog več, da postaneš naš član. . . Načrti, projekti, predavanja ... Priprave na fotografsko delavnico že vneto potekajo, udeležijo pa seje lahko vsi, člani in nečlani, kijih zanima fotografija. Tečaj je brezplačen. Pri projektu sodeluje tudi Zveza organizacij za tehnično kulturo (ZOTK). Prijavite se lahko v klubski pisar- maju oziroma juniju 1995 in je v njem sodelovalo kar 56 ponudnikov, kar že samo kaže, da ni bil namenjen samo »izbrancem«. To potrjuje tudi dejstvo, da je bilo na podlagi javno objavljenih meril in po postopku za dobo enega leta izbranih za potencialne dobavitelje po merilih kvalitet kar 29 ponudnikov, po'vključitvi merila celovitosti ponudbe pa 16 ponudnikov. Predlog za izbiro je na njihovi podlagi po analizah in ocenah pripravila sedemčlanska komisija, v kateri so bili zastopani zdravniki, ekonomisti in pravniki raznih inštitucij. Izbira je potekala skladno s predpisi za izvajanje javnih razpisov za oddajo javnih naročil. O postopku so se vodile vse glavne listine, ki so še vedno arhivirane na Ministrstvu za zdravstvo. O izidu javnega razpisa so bili seznanjeni vsi udeleženci pisno.. Seveda je moral kljub temu vsak od njih dokazovati izpolnjevanje meril oziroma pogojev pri vsaki konkretni investiciji, za katero je poslal ponudbo. Tudi sicer želimo poudariti, da poteka izbira ponudnikov za vsa javna naročila po postopkih, ki jih ureja posebna odredba. Poleg tega je Ministrstvo za zdravstvo izdalo poseben Poslovnik za delo razpisnih komisij z namenom, da bi bilo možnosti za nepravilnosti pri javnih naročilih kar najmanj. Z istim namenom se vključujeta v to problematiko in postopke tudi Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Pisec članka s precejšnjo gotovostjo piše o »modri kuverti z zajetno podkupnino, da se laže pride do posla« in o podobnih nepravilnosti v zvezi z izbiro. Če res kaj ve, bi bilo prav, da to sporoči pristojnim organom. Če pa zgolj ugiba ali če piše iz kakšnih drugih motivov, pa po nepotrebnem poklicno izpostavlja tudi svoje ime. Državni podsekretar, prim. JOŽE ARZENŠEK, dr. med. ni ali v M. I. K. K.-u , kjer dobite tudi podrobneješe informacije. Delavnica se bo začela 22. februarja. Novost bo letos tudi video delavnica, ki jo bomo pripravili predvidoma aprila, poleti pa bo na vrsti še likovna delavnica. Pred kratkim so maturanti v sklopu informativnega dne obiskali fakultete, na katere se nameravajo vpisati. Tam so dobili podrobnejše informacije o študiju, KPŠ pa bo organiziral informativno predavanje, kjer boste zvedeli še za vse obštudijske zadeve: kako do stanovanja, bonov za prehrano, vozovnic, o športnih in kulturnih dejavnostih na obeh univerzah, izletih, tečajih ... Sodelovali bosta tudi študenstski organizaciji univerze v Ljubljani in Mariboru. Pa še za konec Podrobnejše informacije o projektih pa tudi o vsem drugem, kar vas zanima, dobite v času uradnih ur vsako soboto od 15. do 18. ure v klubskih prostorih na Kocljevi 7, L nadstropje (nasproti SKB-banke). Lahko nas tudi pokličite ali pošljete sporočilo (tel./faks.: 27 130. Mnenja, ideje, kritike so vedno dobrodošle. Klubski servis je (še vedno) Mladinski servis, Štefana Kovača 30, tel: 21 038 in 32 058. MARKO MARTINUZZ1 DOBROVNIK - Referendum o krajevnem samoprispevku ____ v KS Doborbnik je uspel! V Dobrovniku se je glasovalo 73.1 volivca, v Strehovcih 65,2 odstotka, v Žitkovcih pa je svoj glas za napredek kraja oddalo 67 volilnih upravičencev. Denar, ki ga bodo zbirali pet let, bodo Dobrovničani porabili za napeljavo kanalizacije in čistilne naprave, razširitev ulične razsvetljave ter asfaltiranje poti in kolovozov na vinogradniških območjih. V Strehovcih so se odločili za samoprispevek predvsem zaradi asfaltiranja cest in vzdrževanja ulične razsvetljave, v Žitkovcih pa bodo s pomočjo samoprispevka zgradili mrliško vežico in napeljali ulično razsvetljavo. V omenjenih krajih naj bi v petih letih sami zbrali 40.000.000 tolarjev. (J. Ž.) “I MURSKA SOBOTA - Na območjih vseh štirih pomur-____ skih upravnih enot deluje tačas 15 rejskih središč zasebne prašičereje, ki imajo v svojih hlevih okrog 500 živali. Z načrtnim in strokovnim delom tudi na kmetijah vidno prispevajo k selekcijskemu delu prašičereje v severovzhodni Sloveniji. Rejskim središčem zasebne prašičereje na ljutomerskem območju naj bi se kmalu pridružili še dve novi. (G. G.) vestnik, 27. februarji Iščemo pogodbene zastopnike za prodajo profesionalne lasne kozmetike in opreme za frizerske salone NEMŠKEGA podjetja KADUS za območje Pomurja. Ponujamo spodbuden zaslužek in šolanje. Vloge pošljite na naslov: TINEX, d. o. o., Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj. motorna vozila TAM 170, kesonar, prodam ali menjam za osebni avto ali karkoli drugega. Tel.: 0609 636 622, po 18. uri, ali Košarovci 2. ml 1663 DAIHATSU CHARADE CSl,0TD. letnik 9/90, kovinsko sive barve, 75.000 km, 5 vrat, prodam. Tel.: 22 175. ml!766 GOLF JGL, letnik 1981, bele barve, registriran do oktobra 1997, ugodno prodam. Tel.: 43 368. mll677 MOPED BT 50 N, letnik julij 1995, dobro ohranjen, registriran, prodam. Tel.: 72 497. ml 1681 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, RENAULT 18, letnik 1983, in GOLF; letnik 1981, prodam. Rogašo-vci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. ml 1726 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1986, garažiran, super ohranjen, brezhiben, registriran do 28. 2. 1998, prodam. Tišina 22b, tel.: 46 079. m 11729 GOLF 1.3, letnik 1981, obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 22 805. ml 1742 ZASTAVO 101, prevoženih 61.000 km, registriran, garažiran, prodam. Tel.: 44 145. ml 1744 RENAULT 19. letnik 1993, registriran do 2/98, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 27 822. ml 1752 ZASTAVO 128, letnik 1988, december, prodam. Tel.: 65 457, zvečer. mll753 OPEL VECTRA 1.8 i GL, letnik 1990, servovolan prodajo. Tel.: 61 623. mll758 OPEL KALIBRO turbo, bele barve, 4 x 4, letnik 1992, prevoženih 99.000 km. prodajo. Tel.: 56 150. ml 1768 BMW 318 i in rezervne dele za GOLF dizel zelo ugodno prodam. Tel.: 57 042. ml 1779 NISAN CHERY 1,2 GL, letnik 1982, registriran do 4. 10. 1997, rdeč, 5 vrat, 5 prestav, zatemnjena stekla, avtoradio, nujno prodam zaradi prenosa bonifikacije. Tel.: 22 462, Zdravko. ml 1792 OPEL ASTRO 1,6 I GL. letnik 1993, karavan, spredaj levo poškodovan, registriran do 12.6.1997, in Zastavo 101, letnik 1989, registrirano do oktobra 97, prodam. Tel.: 48 359. mll798 OPEL LS 1.3, letnik 1989, prodam. Tel.: 41 925. ml 1809 FIAT 750, vozen, registriran, cena 20.000 SIT, prodam. Lipovci 186. mI1823 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel.: 22 125, dopoldan, ali 26 787, popoldan, ml 1829 RENAULT 19, letnik 19893ugodno prodam. Tel.: 22 386. ml 1835 Živali KRAVO, staro 4 leta, brejo 5 mesecev, prodam. Žižki 95a, tel.: 70 833. ml!676 NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, trgovina Suzana, Nedelica, tel.: 72 292, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml!687 NEMŠKE ČISTOKRVNE OVČARJE, stare sedem tednov, starša z rodovnikom, prodam. Tel.: 72 520. mll701 MLADO KRAVO s teletom ali brez njega prodam. Čepinci 19. m 11716 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne mladiče, brez rodovnika, prodam. Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! 03.03.-07.03. ob 16. uri Windows 95 začetni 10.03.-14.03. ob 16. uri Word 7.0 17 03 -21.03. ob 8 uri Word 7.0 nadaljevalni B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, ®37 160, fax: 37 161. Tel.: 40 184. ml 1755 KRAVE prodam. Markovci 116, tel.: 52 046. ml 1762 PUJSKE prodam. Skakovci 60, p. Cankova, ml 1775 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, novi HISEX, stare 13 tednov, 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml 1790 KRAVO, staro pet let, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Janko Belec, Lukavci 55, Križevci pri Ljutomeru. ml 1799 NESNICE, nove Štajerke. 13-teden-ske, 330 SIT/kos, lahko dobite vsak dan na farmi Babinci 49, p. Ljutomer. ml 1813 PURE vseh velikosti! Naročila 84 238. mll817 PUJSKE, težke do 25 kg, prodam. Vera Cipot, Mlajtinci lla, tel.: 48 121. mll830 posesti d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA STAREJŠO HIŠO v Kruplivniku na Goričkem na zelo lepi legi prodam. Tel.: 22 232. ml 1704 NJIVE, od 10 do 45 arov, v Rakičanu prodam. Marta Forjan, Kotna 27, Rakičan, ml 1664 HIŠO Z DELAVNICO prodam. Mikloša Kuzmiča 47, M. Sobota. mll667 ZEMLJO - njivo, 52 arov, v Bogojini in njivo v Tešanovcih, 43 arov, prodam. Tel.: 47 220, zvečer, ml 1673 HIŠO v Rakičanu prodam ali dam v najem. Možno stanovanje, obrt ali skladišče. Tel.: 23 707. ml 1703 V VERŽEJU prodajo hišo. Tel.: 0602 32 876. ml 1704 V PRISOJAH pri Kopru prodam večje enosobno stanovanje. Tel.: 061 737 979. ml 1706 NJIVO, 62 arov, nasproti Motela Čarda v Martjancih prodam. Tel.: 48 459. m 11713 HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom ter 1,5 ha orne zemlje v Tropqycih, Jordan 28, ob glavni cesti prodam. Informacije na Krajni 30. ml 1720 NA GORIČKEM, v Otovcih, prodam 1 ha gozda. Informacije v gostilni Gergjek na Tišini, ml 1724 VINOGRAD, 11 arov, z leseno lopo 5 x 4 m v Bokračih in motokultivator Honda 400 ali motorno frezo prodajo. Zenkovci 49a, tel.: 49 134. mll725 NJIVE vzamem v najem. Tel.: 42 843. ml 1734 HIŠO v Černelavcih, Gajeva 13, prodam. Gajeva 13, Čemelavci. ml 1757 VINOGRAD v Lendavskih goricah, 15 arov, s kletjo, prodam. Žerdin, tel.: 42 171. ml 1771 NJIVO v Lutvercih, ob glavni cesti, prodam. Tel.: 61 523. ml 1782 V NAJEM DAJO ALI PRODAJO nedokončano počitniško hišico in takoj vseljivo kmečko hišo v osrčju vinograda pri Gornji Radgoni. Tel.: 60011. mll785 GRADBENO PARCELO, 23 arov, 49 arov zemlje, primerne za počitniško hišo, in sadovnjak prodam. Va- GEOCOM, d. o. o. Slovenska 41, Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! te!.: 27565 neča 65. ml 1787 DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 386. ml 1789 OKREPČEVALNICO s stanovanjsko hišo in letno teraso, skupaj 240 m2, prodam. Tel.: 069 72 090. ml 1793 VINOGRAD s 430 trsi, 8,57 ara, v Filovcih - Tmavski breg, z možnostjo gradnje počitniške hišice prodam. Tel.: 21 193. ml 1801 Blizu Radencev prodam počitniško hišico z vinogradom, 35 arov. Tel.: 062 226 808, po 20. uri pa 062 102 858. ml 1802 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 31 594. ml 1811 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, vzorno opremljen gostinski lokal s kuhinjo, okrog 80 sedežev, letni vrt, urejeno parkirišče in manjše gospodarsko poslopje na zelo prometni točki (Ormož-Ptuj) prodam. Tel.: 062 708 041. ml 1821 NOVO, SODOBNO UREJENO GOSTILNO (kosila, malice, turizem) v Trimlinih pri Lendavi ugodno prodam. Tudi na posojilo. Tel.: 75 837, po 16. uri. ml 1826 DVOSOBNO STANOVANJE, 75 m2, v Stari ulici 3 v Murski Soboti prodam. Tel.: 27 338. ml 1834 kmetijska mehanizacija TRAKTOR, do 75 KM, in cisterno za gnojevko KUPIJO in prodajo ŠKODO FELICIJO 9 dizel, 1.600 km, prva registiracija 10. 1. 1997, 4201 škropilnico, 12 m širine, enoosno prikolico do 5 ton nosilnosti, ni prekucna, prodam. Tel.. 43 106. mll8O8 ROVOKOPAČ JCB, 3D. letnik 1980, prodam. Tel.: 70 731. ml 1430 OLTOVO SEJALNICO za koruzo, kosilnico BCS ter traktor IMT 33 KM ali DEUTZ 55, pogon 4x4, kupijo. Tel.: 063 798 035 ali mobitel 0609 639 832. ml 1679 KOMBANJ ZMAJ 133, letnik 1985, prodam. Odrnaci, Panonska 17. mll707 TRIBRAZDNI PLUG, 14-colni, in DVOBRAZDNI PLUG, 12-colni, prodam. Tel.: 40 290 ali Skakovci 18. mll708 TRAKTOR ZETOR 35 prodam. Tel.: 76 349. ml!715 ŽITNI KOMBAJN VOLVO. 2,20 širine, z zabojnikom, trosilnik hlevskega gnoja, 3-redni adapter za koruzo za kombajn Klas Mercator 50, 60, 75, balirko za slamo, za male bale, prodam. Tel. 56 192. ml 1727 FREZO GORENJE MUTA, s priključki, prodam. Lipa 80, tel.: 41 727. mll746 KMETOVALCI POZOR! Odkupujemo razno kmetijsko mehanizacijo, kot so traktorji, kosilnice BCS, nakladalne prikolice in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj v DEM. Jemljemo tudi v komisijsko prodajo. Informacije po tel.: 063 798 035 oziroma mobitel: 0609 639 832 mll750 TRAKTOR STEYR, 18 KS, z bočno koso in jermenico, lepo ohranjeno, obračalnik SIP 2.500, malo rabljen, prodam. Jože Lukovnjak, Kapelski vrh 48, p. Radenci, tel.: 66 215. ml 1760 SEJALNICO OLT za koruzo, kosilnico BCS ter traktor IMT 533 ali 539 kupijo. Tel.: 063 798 035 ali mobitel 0609 610 695. ml 1770 TRAKTOR TORPEDO, 60 06 S, s kabino, lepo ohranjen, prodam. Fokovci 51, tel.: 44 058. ml 1772 TRAKTOR STEYR 180, letnik 1961, ugodno prodam. Drago Horvat, Markišavci 29. m 11807 IMT SEJALNICO, staro eno leto, pnevmatsko, na kardan, dvovrstvo, VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 Imin 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 49 62 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 49 05 1min 156 sit NON - STOP obenem seje tudi umetno gnojilo, prodam. TeL: 61 431, dopoldan. mll8l0 TRAKTOR IMT 539 s kabino in kompresorjem, prikolico in dvo-brazdni 10-colni plug prodam. Tel.: 83 234. ml 1815 DVOOSNE PRIKOLICE, dvostransko in tristransko kipanje, 5 in 7 t, leseni poviški 11 m3, rotobrane, krožne brane, plug, balirke, kultuva-tor, kolesa 8,25 x 15, koruzni adapter, 4-redni, kombajn D. Dakovič, kombajn Claas, Johan Deere, samohodni kombajn Burgon za koruzo v strožih prodam. Tel.: 84 280, 81 487, mobitel 0609 614416. m!1816 TRIDELNE BRANE za traktor, nove, in sejalnik za koruzo, dvoredni, prodam. Tel.: 87 728. m 11818 DROBILNIK Kras Sežana s 4,5 kW motorjem, z zabojnikom, predsetve-nik, 2,3 m, in rotacijsko koso SIP Šempeter prodam. Lipovci 103, tel.: 41 013. m!1832 razno STENSKE OBLOGE, ladijski pod, ostrešja, mizarske deske ugodno prodam z dostavo. Mobitel: 0609 648 116. mll258 JELŠEVA DRVA od 5 do 8 m3 prodam. Leopold Zorko, Bratonci 7. ml 1545 BARVNI TV Gorenje in otroški voziček prodam. Informacije po tel.: 23 515, 31 560. ml!665 KUHINJO iz nerjaveče pločevine za gostinski lokal, rabljeno leto in pol, cvrtnik, 25-litrski, žar in napo prodam. Tel.: 65 091. ml 1666 VINOGRADNIŠKE STEBRE, nove, kakovostne, ugodno prodam. Tel.: 41 669. mll668 MOTOR, električni, 5,5 KS, strižno koso za traktor, cirkularko na električni pogon in »bint« (za čiščenje zrnja) prodam. Tel.: 60 248. ml 1670 KAVČ, novi, 3 fotelje, mizo, dorbil-nik za koruzo, enofazni, in ročno škropilnico po ugodni ceni prodam. Jože Tkalec, Tešanovci 7. ml 1674 SOBNI GUGALNIK kupijo. Tel.: 63 321. tnll680 ZA VEDEŽEVANJE in razlago sanj pokličite tel. št.: 090 42 87, 1 minuta 156 SIT. ml 1697 PEČ FEROTERM STF, 50 kw, novo, trajnožarno, prodajo. Tel.: 72 095. ml 1711 KRMO - seno v balah prodam. Rankovci 12, tel.: 46 063. ml 1712 DELNICE PODJETIJ PO NAJVIŠJIH CENAH serij B in G odkupujem; Petrola, Krke, Radenske in drugih. Gotovina takoj. Pridem na dom kjerkoli v Sloveniji od 8. do 21.00, tel.: 061 16 86 055. ml 1714 STARO OSTREŠJE z opeko, 15 m x 10 m, prodam, tel.: 62 500, zvečer po 19. uri. ml 1717 LADIJSKI POD, 680 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. kak. razred, 7 cm. Tel.: 063 451 082. ml 1721 HRASTOVE PLOHE, debeline 5 do 8 cm, okrog 3,5 m3, prodam. Fokovci 31. ml 1722 VINO, laški rizling in šipon, 300 1, prodam. Dobrovnik 100. ml 1723 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND, ojačevalec Tecnics SUV 505, tuner technics STS 4, zvočnike Whaferdale Laser 100 in CD G&C prodam. Tel.: 21 589, po 16. uri. mll730 KUHINJSKO POHIŠTVO, drva za kurjavo, kupec seka sam, voz z gumijastimi kolesi, lažji, kotel za žganjekuho na dve cevi, drobilnik za koruzo, cirkularko za žaganje drv, tri sode za vino, hrastove, in dva elektromotorja, enofazna, vse v dobrem stanju, prodam. Tel.. 45 061. ml 1731 HRASTOVA DRVA, hlodovino in sadike cipres, srebrnih smrek in jesena prodam. Tel.: 42 110. ml 1733 KORUZNO ZRNJE in ječmen prodam. Jurij Škorc, Skakovci 68, p. Cankova, tel.: 40 031, ob sobotah in nedeljah popoldne, m 11741 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 57332-9, izdane pri HKS Panonka na ime Suzana Kerčmar, Veščica 8b, M. Sobota, ml 1743 KOMBINIRANO PEČ Z BOJLE-RJEM za kopalnico (elektrika ali drva), rabljeno eno leto, in kuhinjsko kotno klop prodam. Tel.: 6'1 195. mll748 SENO v balah prodam. Tel.: 45 277. ml!765 TRAJNOŽARNO PEČ MAGMA 9 na trda goriva in oljno peč prodam. Tel. 22 175 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika SŠGT Radenci, izdanega v šol. 1. 1989/90 na ime Darja Lepoša, Petrovci 1, G. Petrovci, m 11767 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, varilni aparat 250 A, moped Tomos, letnik 1964, prodam. Tel.: 72 490. mll781 ŠIVILJSKI SERVIS! Krajšamo, daljšamo, menjava zadrg, šivanje ženskih kril, hlač ... Tel.: 22 033. ml 1783 KUPIJO AKACIJO, okroglo ali razsekano, od 18 do 20 cm, dolžine 3 m, večjo količino. Tel.: 60 011. mll784 IMEJTE SVOJO FIRMO! Kompletno linijo za izdelovanje lesenih držal z zagotovljenim delom prodam. Informacije po tel.: 79 231 ml 1794 NAJUGODNEJŠI ODKUP DELNIC iz javne prodaje. Plačilo takoj v gotovini, brez stroškov. Tel.: 27 31 1. mll804 HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Mala Polana 30. ml 1805 TOPOLE, na Dolnji Bistrici, 15 a, prodam. Tel.: 71 287. ml 1814 PODJETNICA vam ponuja možnost z nacionalno in internacionalno dejavnostjo in s svojo popolno podporo zaslužiti prihodek za prihodnost. Kličite v petek po tel.: 062 51 1 225. ml 1819 RADIATORJE, nove, po zelo ugodni ceni prodam. Kličite od 19. do 20 ure po tel.: 48 299. m 11820 Odkupujemo delnice Petrola, Radenske, Tovarne sladkorja Ormož, Droge itd. Plačamo v gotovini, pridemo na dom. Tel.: 062 710 516, od 8. do 22. ure. ml 1825 SATELITSKO ANTENO, s sprejemnikom, novo, prodam. Cena z montažo 28.900 SIT. Tel.: 72 429. m!1828 ODKUPUJEMO DELNICE VSEH SKLADOV. Tel.: 47 141, po 18. uri. ml 1822 delo član mednarodnega podjetja.®^ zaslužek. Tel.: 06 2 103 692.® FASADER DOBI DELO^ STRIJL Pogoj je viza. Tel.:• ml 1824 DODATNI PRIHODEK^ njenjem kuvert na vašem®' .g slovljeno kuverto z znan«0!' na naslov Franc Perša, Dolg- । 22a, p.Lendava, ml 1827 srečanja SVETOVALNICA ZA -V DVOJE vam svetuje, nerja za trajno zvezo ali ženske s podeželja imaj< ro in popust. Pokličite 101 891 ali 069 22 713. storitve Po ugodnih cenah in a?0 111 čilnih pogojih izvajamo: , izolacijske in plastične notranja slikopleskarsM"()jt obnavljamo obstoječe s de, in nudimo gradbeni® Garancija in 20 let delov Toplak Al^ Grajenšč^ tel., fax-: NOVO ODPRTO GOSTIŠČE s prenočišči redno zaposli natakarico in kuharico. Hrana in stanovanje preskrbljena. 1 ura 400 SIT. Tel.: 063 861 250. mll672 DVE DEKLETI za delo za točilno mizo in v strežbi honorarno ali redno zaposlijo. Plača na uro ali po prometu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Tel.: 063 735 047. ml 1675 ČE ŽELITE DODANI ZASLUŽEK, kličite po tel.: 23 770, od 13. ure naprej. ml 1745 ZAPOSLIM gradbene delavce. Tel.: 62 392. ml 1761 VODENJE POSLOVNIH KNJIG, davčne napovedi, pravočasno, natančno, poceni opravljam. Tel.: 24 063. mll788 ŽELITE VEČ DENARJA? Ste nezadovoljni s svojo plačo. Priložnost za vas. Tel.: 24 775. ml 1796 NOVO V SLOVENIJI. Postanite GOSPOD’^ Če vam zamrzov^? i skrinja toči ali le I pokličite IZOLACIJSKI SErV|S F. HAJDINJAK Gornji Slaveči 6,^*1 tel.: 55°7n1ciiona Popravilo z garant vaše m dotoo^/ OBNOVA KOPALNIH 5-letna garancija. Tel-ml 1702 NAPELJUJEMO VODOVOD in centra n vašim ali našim mater® 301 314, mobitel 06” ml 1710 SLIKOPLESKARSTVO?^ STVO, zunanja in dno. z garancijo. Te -■ ali 062 301 SKLOPLHVA VRATA, posezonska P lika izbira barv, izdela® ; ROLETARSTVO 224 083 ali 0609 ____ ——-—— , 0 KERAMIKO, kvalitetn^i.:™ renčni ceni polaganj'. pOp» E dopoldan, ali 32 8Z m 1 I 764 jj(, O LAMELNE ZAVESE. )l'| in tende montirajo- I mi'786 4 ROLETE, aluminija® ./v žaluzije, lamelne zave: • „ loji, komarniki, ,■ servis. Tel.: 21 656-® ODKUPUJEMO D^j p/ SKLADOV. J el.: 47 1 mll822 JU Smrt se izlila je v bledo '^j, pogled je zaplaval v neznan1 n ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo 59 7 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je z zapustil dragi sva* Jožef Raščan iz Mostja 55 J Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnik°fn^j[il13 prijateljem in znancem, ki ste nam pomagal1 v .ej0 I trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje. , ^i- | svete maše ter ga pospremili na njegovi zadm Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njegovi 27. februar 1 997 Odšel si tiho, brez slovesa, ko zvečer ugasne zarja svetla. A v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Boleč je bil žalosten spomin na 28. februar, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in nečak Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 28. februarja so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 4. marca minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mama Laci Mujdrica iz Murske Sobote VSem’ ste 8a ohranili v lepem spominu, se ustavite ob njegovem preranem grobu. mu prinašate cvetje in prižigate sveče. ..... očim, brat, dedek, strici, teta in sestrične Franc Filipič iz Vogričevec Vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Irena Lalovič iz Černelavec Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti. A kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 27. februarja 1996 mineva leto žalosti, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Jože Petek iz Bogojine Hv 1 ^Sta' b°8 vedno v naših srcih. a a vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Zvon, ki v temno jutro zvoni, naše mame, naše mame več ne prebudi. V domu našem bo praznina, a v srcih grenka bolečina. A življenje teklo bo naprej in vendar nikoli več kot prej, zato, draga mama, hvala ti za vse. ZAHVALA V 87. letuje prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete, ujne in botre Marije Žohar roj. Šparovec iz Doliča ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast in dedek Pavel Peceli Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, bolečin in trpljenja ne čuti več tvoje srce, bije le tiho v našem spominu. ZAHVALA Utrujen od bolečin nas je v 57. letu zapustil naš dragi mož, oče. in dedi V neizmerni bolečini se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam izrekli pismeno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Rajbarju za odigrano tišino ter govornikoma Simoni in Francu za ganljive besede in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji iz Kobilja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrini in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni bred ter pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma OŠ Kobilje in Pomgrada Nizkogradnje, govorniku občine, osebju bolnišnic Maribor in Rakičan, Zdravstvenemu domu Dobrovnik in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Vladimir Zelko iz Gorice 21 j s^cu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in z^nji pot; hta^° ve''^em številu pospremili na njegovi ^Pevke v j ^a za darovano cvetje,vence in sveče, za .srčna hv°|-r°delne namene ter Pisna in ustna sožalja. oZa*°stink o A? g' Blažiču za pogrebni obred, pevcem v.te^nu za’od'Si Cem’,g' Poredošu za besede slovesa in g. j,eMevj, (jr p^*10 Tišino. Lepa hvala dr. Lanjščaku, dr. eR,i Puconcj at*a8u ter osebju ORL oddelka v Rakičanu, sina Vladimirja in njegove žene Mije ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! ] srčna hvoi gradnj° kapelice v Gaberju. Ja vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem Hvala tud' SjV'Ili P°sPremili k zadnjemu počitku. služba S®elavcem Gidosa, Nafte, Varstroja, Inšpekcijskim iskrena1^ za informiranje iz Murske Sobote. Pevkam iz G^'^aPlanu Šantaku za lep pogrebni obred, ŠtefannT3 -a za.®tno odpete žalostinke, govornikoma g. sloves Tkku *n 8' 'vanu Prendlu za ganljive besede a ob odprtem grobu in pogrebništvu Ferenčak. Vse še enkrat - iskrena hvala! kujoči' - V Gaberju, 20. februarja 1997 m'10 ^st'na’otroc^ Štefan, Slavko, Daniela in ^rjan z družinami ter drugo sorodstvo Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA. .Mnogo prezgodaj, komaj v 49. letu, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Zaspal si, zlati oče, zaprl trudne si oči. Naj bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Baligač iz Gregročičeve ulice v Beltincih V globoki žalosti in neizrekljivi bolečini se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem ter poslovnim partnerjem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi govorniku g. Farkašu za besede slovesa, internemu oddelku soboške bolnišnice, kardiološkemu oddelku KC v Ljubljani, zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Beltincih, Združenju šoferjev in avtomehanikov, Obrtni zbornici in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z vsem spoštovanjem in ljubeznijo se te bomo spominjali. Žalujoči: žena, sinova in drugo sorodstvo Karel Cigut iz Rankovec 36 Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: žena Ema in otroci z družinami ter nečakinji Silva in Ljubica z družinama Zdaj ne trpiš več, Franc, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. Franc Trajbar Pristava 41 G- H. 1950-9. 3. 1996) ^'n*Ijedan ’ mesec in 9. marca bo minilo že leto, ko te več p med nami ni. V0(ia’ ki si jotakZd°V*’ k'er d6® s* drevesom hrup, pogreša te 0 rad kalil, najbolj pa te pogrešamo mi, kajti v naših srcih si in boš ostal. kujoči žena Danica in hčerka Majda Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN Drugega marca bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra ter prababica Gizela Veren iz Fikšinec Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. V tihi žalosti njeni najdražji — KOBILJE - V Kobilju de-— luje več društev, pred kratkim pa smo ustanovili še turistično društvo, katerega dejavnost bo prav gotovo prispevek k čim lepšemu videzu kraja in okolice in bo prispevalo k razvoju. Prejšnji mesec je bilo v Kobilju srečanje vseh predsednikov društev in predstavnikov Občine Kobilje. Nanj so povabili predstavnika institucije CRPOV mag. Antona Vodenika, ki je tudi vinogradnikom svetoval o negovanju vina. Iz Kobilja še to: v dvorani OS se je začela rekreacija za ženske, končujejo pa se občni zbori društev, na katerih so oziroma bodo sprejeli tudi načrte dela za leto 1997. (G. Sajko) LEŠANE - Naj se sliši še ___ tako nenavadno in neve- ^rQVSt\T --------------------------------- Dodla n' dom Murska Sobota razpisuje Pravilnika o oddajanju Poslovnih prostorov v najem ^ravJz oddajo poslovnih enih Prostorov Belti^*®"® postaje ^'Vnajem. v Zdravet^^0 v naiem prostori splošne ambu-ohVeni Postaji Beltinci površine 58,02 t6raicinsk0 s ^e9aio ordinacijo ambulante, sobo za oDrs°uPorahn r°’- Prost°r za kartoteko in čakalnico 6^vtPh San'tarU in hodnika. Mogoč je odkup i?h h storih- ni^0 10 DEM ntacijska cena najemnine znaša me-stj0 ?°9odbe vrednosti za m2 na dan skle-a'emn'na se povečuje v skladu z ra-Uf|ljena Se bajnih cen v Sloveniji. Če oprema ni ^3ra ’ najemnina za opremo določi posebej. Sp|Q. PIŠU |gL, Piedio ° s°rielujejo zdravniki ali specialisti ^■PoH^hnezd6’ ki izP°lniuieJO Pogoje za oprala brJ bogoiPf«aravstvene dejavnosti iz teh dejavno-^vj| 0 Precjv ' ba bodo sklenili pogodbo z ZZZS in C|ie ? Dre|;)j Sern opravljali storitve za normativno b ’ °ie ObčinCe^'z nePosrednega okoliša ordina-%stOrj ne Beltinci. ►. V''ariie sw?a'° za nedoločen čas, in sicer za > Za k . 1 ev sPlošne medicine. je i c . , venid«' 'o dni od dneva objave na naslov: ■ Grajska 24, Murska Sobota Komisija Zdravstvenega doma M. Sobota Mercator Jabolčni bistri sok PP Vital, Mestinje 11 rjetno, a je res: v Lešanah v Apa-ški dolini so letos priredili borovo gostovanje! Na predpustno nedeljo so se našemljeni zbrali pred gasilskim domom. Bila sta tudi ženin in nevesta pa tudi župnik ni manjkal. Sprevod je krenil skozi vas in dalje proti Črncem in Apačem ter nazaj, med potjo so predstavljali ženina in nevesto, spremljajoči našemljeni policisti pa so »kasirali«. Vse do polnoči so se veselili na zabavi, ob polnoči pa so pusta zažgali. Tako povorko kot ves ceremonial je Boris Edšid posnel z videokamero. (B. M.) — BELTINCI - Gasilsko dru-____ štvo Beltinci je letos stopilo vlil, leto! Na nedavnem občnem zboru so pregledali aktivnosti v lanskem letu, ko so praznovali 110-letnico, in sprejeli načrt dela za letos. Še naprej velja vsa pozornost preventivi, kajti rdeči petelin še ni ukročen: lani je zagorelo trikrat v Beltincih in enkrat v Lipi. Večji zalogaj pa bo nakup specialnega gasilskega vozila MAN, ki bo omogočilo tudi gašenje vnetljivih snovi, v njem pa bo tudi oprema za reševanje. Cena takega vozila je 13.000.000 tolarjev. Ker ga gasilci sami ne bodo mogli kupiti, bo nujna finančna pomoč Občine Beltinci. (J. Ž.) —1 CANKOVA - V Občini ____ Cankova-Tišina je 21 prostovoljnih gasilskih društev, ki imajo članske, mladinske in pionirske desetine, marsikatero društvo pa je ponosno tudi na svoje gasilske veterane, ki še zdaleč niso »odsluženi vojaki«, ampak izkušeni stari gasilci. Mnogi teh so bili celo ustanovitelji društev. Letos bodo predvidoma tri gasilska društva dobila vozila, in sicer Vanča vas, Gradišče in Murski Črnci. V tem zimskem času imajo v več društvih razne oblike izobraževanja, zlasti za izprašane gasilce. Nekaj gasilcev z območja gasilskega poveljstva občine Cankova-Tišina pa je obiskovalo tečaja za strojnike in podčastnike. (F. Ku.) L Zadnja stran /si, ki vas je zanimalo, ste lahko prišli minuli četrtek na ogled naših prostorov, ehnike ter sodelavcev Vestnika, Murskega valu in agencije Venera Odkar smo se predlani preselili v nove prostore v tako imenovani »žuti kuči«, se lahko še kar ponosno »razkazujemo«. Imeli smo torej dan odprtih vrat, kot smo poimenovali to delovno »prireditev« v okviru proslavljanja naših jubilejev. In to je bila tudi priložnost, da ste nam v naših lastnih prostorih in iz oči v oči (nekateri pa tudi v mikrofon) povedali, kaj si mislite o našem delu, zakaj ste nas obiskali in kakšni so vaši vtisi. Kako kratka pot terenskega dela za tale zapis! V tej skupini obiskovalcev, ki jih je vodil po hiši Dejan Fujs (tretji z leve), sta tudi brata Hojs (Anton in Jože) iz Lastomerec (drugi in tretji z desne). Vse ju je zanimalo in ni jima bilo žal ne časa ne tako dolge poti do Murske Sobote. Zatrdila sta nam, da tudi redno bereta Vestnik in poslušata Murski val. Takšnih prijateljev smo seveda zelo veseli. Prva obiskovalca, ki smo ju uradno sprejeli in ju popeljali na ogled na- ših prostorov, sta bila Jože Kalamar in njegov sin Denis iz Murske Sobo- Tudi Branko Konkolič iz Černelavec je imel s sabo spremlJe letnega Grego, ki je raje šel z očkom k nam kot v vrtec. Pa s. zelo zanimalo. Branko pa je bil dan prej tudi na priredit'1 dvorani, kjer sije ogledal 100. predstavo Poredušovega Jan glasitev Pomurca (Milan Kučan) in Pomurke (Simona Sp^.^1 1996 po izboru poslušalcev Murskeg vala, ki ga redno PoS' J v Mlinopeku, kjer je v službi. V Vestniku pa običajno najP < rubriko Kri ni zemlja, nato prebere, kar ga zanima na sp te. Ko smo ju povprašali, kdo je koga nagovoril za obisk, je Jože brž pokazal na Denisa, kije enkrat sicer že bil pri nas s šolo (je učenec 7. razreda), vendar si takrat ni mogel vsega tako ogledati, kot si je želel. Jože Šomen iz Murske Sobote se je s svojo ženo Katarino in vnukom Janom najdlje zadržal v naši službi za tehnično oblikovanje Vestnika. Slišal je že, da nam gre vse dokaj hitro od rok, ker si pomagamo s sodobno računalniško opremo, in o tem se je želel prepričati še na lastne oči. Bilje res prijetno presenečen. V našem tedniku ga najbolj zanimajo prispevki o tehniki, zgodovinske teme, politika in dogodki, za ženo pa so na prvem mestu nasveti o vrtnarjenju. Zdaj je bila torej prava priložnost, in čeprav je bilo to med počitnicami, je vstal skoraj tako zgodaj kot vedno. Ob koncu ogleda nam je povedal, da je bilo vse dokaj zanimivo. Je tudi reden bralec Vestnika, kjer ga najbolj zanimajo zanimive fotografije, oglasi in rubrika Odsevi. Njegov oče pa je bil prvič pri nas in dokler vsega ni videl, si sploh ni mogel predstavljati, kako nastaja Vestnik in kako deluje Murski val. V našem tedniku pa ga najbolj zanima, če kaj piše o novih naložbah, saj je po poklicu strojnik pri Pomgradu in lahko se obeta kakšno delo tudi njim. neh, potem pa še drugo. Nekateri so si želeli, da bi tudi sami sedli za napovedova^^) kaj povedali v eter. To željo smo uresničili tudi Danijel0 Sobote, kije učenec 8. razreda. Dejal je, da seje imehtm ^jj prav je imel tudi malo treme. Njegov oče (prvi z desne) P> mogrede povedal tudi zanimivo ugotovitev, zakaj je otrok: »Ker so bili pri hišah hlapci, zdaj pa imajo v g)a NAROČAM vernic Ulica: V oktobru sup^r nagrada Moja domača banka samo traktorje.« /O Pomurska banka Murska^// Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 18.2.199' Banke Slovenije velja od 18.2. 1997 od 00. ure daue- Država Enota Banka Slovenije Nakup prod8^ ZVESTOBO INI NOVE NAROČNIKE \|S®* izžrebamo izmed vseh naročnikov po štiri potnike Vestnikovega vlaka. Imena prvih srečnežev v prihodnjem Vestniku. Ime in priimek: Podpis: Kraj:_ Pošta: Ste jo morda že razkrili? Izrežite tole »mrežo« in jo nalepite na dopisnico. M V predalčke kvadrata Z boste prihodnje štiri četrtke lepili sličice predmeta v vrednosti do 50.000 tolarjev. Po zadnji objavi sličice (27. marca) se bo »prikazala« nagrada. Izžrebali bomo enega izmed tistih, ki boste poslali vse štiri sličice (podobo predmeta) do srede, 2. aprila. Ne pošiljajte posameznih sličic! Vse dopisnice (razen tistih, ki bodo izžrebane v mesečnih žrebanjih) bomo dali v boben za žrebanje naj... nagrade! Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.294,9132 2.699,2775 9.113,3311 9,1899 10.458,8233 152,6847 1.262,00 2.603,90 8.880,00 8J7 10.089,10 148,00 'ZZID ŽREBANJA prispelih odgovorov nagradne ankete v reviji 1. nagrado, 25.000 SIT prejme Gregor Rojko, 9245 Sp. Ivanjci Ji 2. do 25 nagrado prejmejo: oo^ Inga Kocbek, Maistrova 9a, 9241 Veržej, rec, Lipovci, 9231 Beltinci, Mihaela Zelko, 5 p/ 9000 Murska Sobota, Vili Jauk, Lemerje 18, 94 ci, Natalija Štesl, G. Slaveči 76, 9263 Kuzma, Horvat, Nedelica 96a, 9224 Turnišče, Viktor d Sotina 13, 9262 Rogašovci, Marija Levovnik , Mota 74a, 9240 Ljutomer, v® Porabska 10, 9250 G. Radgona, Geza Šanca, < vel 109, 9206 Križevci v Prekm-, ■ Marjeta Smej, Kobilje 92, 9223 Dobrovnik,J-'° PG Hotiza 147, 9220 Lendava, Marija Gomboši, - gr 9000 M. Sobota, Stanko Vogrinčič, Petanjci Tišina, Konrad Golob, Lomanoše 41,9250 G- Franci Jaušovec, Gregorčičeva 6, 9252 Rad A ; Žibert, Lendavska 9, 9000 Murska Sobota, Z'a jcKi,y Negova 35, 9245 Sp. Ivanjci, Marjana Koma gg/J Rozmana 9, M. Sobota, Selvija Geči, Motvarje^ Prosenjakovci, Tibor Lipič, Gornji Lako{, 922 voH, Tadeja Halas, Otroška 7, 9232 Črenšovci, Renkovci 52c, 9224 Turnišče, Valerija Dani, , 9000 M. Sobota. Jan