Največji slovenski dnevnik ¥ Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA* Iist:slovefiskih_delavcevT Ameriki« The largest Slovenian Daily in Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLXrOH: OHslssa 3—3878 NO. 240. — STBV. 240 Xatmd ss Bscond 01—s Matter September 21, 1903, at ths Post Offlqa at Hew York, N. Y„ under Act of 0 atentatu na kanclerja Dollfussa. "Korporativna »vlada" še nekaj mesecev ne m-ore stopiti v veljavo in bo vsled tega vse vladne zadeve reloval kabinet. Proračim kaže popolno kritje z davki m bo približno Isti kot lansko leto. ker vlada niLsli, da bo dobila s*te davke kot lansko leto. Kot -pravi uradna "Wiener Zei-tung", bo v kratk«m pričel delovati "korporativni sistem". ki ima! za podlago skupine uradnikov za ' p<*samozne dežele, ali pa tudi o-kraje. .Skupine (bodo izvolile zastopnike v "zbornice", '.'zbornice" l>a .bodo posJale svoje poslance v tako Imenovalo "hišo korpora-cij". "ki se bo pečala samo z gospodarskimi vprašanji. V koporativni organizaciji Avstrije ne bo razredne razlike. Vprašanja, glede politike, izobrazbe in vere bodo pod novo vlado izročena "ljudski zbornici". Z ozirom na težkoče. ki so zvezane s to vladno premembo. bo vzelo še .mnogo čalsa. predno bo izdelana korporativna ustava. Rim, Italija, 12. ok'.obrat. — Najsijajnejši .sestanek avstro-ogr-skega plemstva po vojni je bil te dni v poeast bivše cesarice Zite, ki želi »videti svojega sina nadvojvodo Otona na prestolu njegovih prednikov. Papež ni nasproten Zitini nameri, da dobi njen sin saj ogrski prestol. Zelo živahno monarhistrč-no gibanje v Avstriji v zadnjem času, atentat na kanclerja Doll-fussa! in pa Dollftissova odločnost proti zvezi Avstrije z 'Nemčijo — vse to druži avstrijsko prebivalstvo in se vsled (tega nagiblje k stari monarhiji. Žita je v svoji hotelski sobi sedela na zlatem prestolu v črni o-bleki in je sprejela poklonitev plemenitašev. katere je vodil nadvojvoda Franc Ferdinand. Nad njeno glavo je bila krona., katero je nosil Napoleon, 'kadar je bil v Riimu. Vsi obredi so se vršili po starem ob kralju na dunajskem cesarskem dvoru. Iz Rima bo Žita odpotovala v svojo vilo v Pinerolo v severni Italiji. Razširjenje so govorice, da se bo 20-letni nadvojvoda Otto zaročil z 10 let staro hčerjo italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. in 'kraljice Elene, princeso Marijo. NAJNOVEJŠE BUTLEGARSTV0 Davčna oblast ne more pobirati posebnega davka. —Farmer ji namel jejo več moke kot je rabijo. DOSMRTNA JEČA ZA OBA 0DVAJALCA DOLOČBE MIROVNE POGODBE NAJ BODO VELJAVNE DO L. 1933 s =\ ADVERTISE in "GLAS NARODA" Washington, D. C., 11. oktobra. Kov način but lega rst v a — mle-nje žita. da farmerjem ni treba plačati darvkov — se je taito ze!o razširilo, da je zvezna vlada sklenila temu napraviti konec. iDavčna oblast je v veliki zadregi, kako bi j>obrala davek, ki znaša 30 centov za bušelj prodanega žita. Dohodki tega davka so namenjeni za odškodnino onim fanmerjeni. /ki bodo po vladni odredbi mora>li posejati manj zemlje z žitom. Najbolj grečijo proti temu oni farmerji, ki pridelujejo največ žita in katerim je bila namenjena odškodnina. Farmerji imajo dovoljenje, da smejo za svojo potrebo mleti žito brez vsakega davka. Farmer-ska administracija pa je prejela, pritožbe, da so nekateri farmerji enreli že mnogo več žita. kot ga potrebujejo za svoje družine, ter to moko prodajajo za velik dobiček. Farmerji morajo pri carinskem uradu podpisati affidavit, v katerem navedejo, koliko moke potrebujejo ter potrdijo, da je bilo žito pridelano na njihovi far-J mi. • Po farmerskih krajih so se zelo pomnožili prevažal-ci moke. ki .sprejemajo moko od farmerjev in jo razpečavajo. Farmerjem je dovoljeno kupiti stroje iza- mlenje žita in za nje ni treba plačati nika!kega davka. Pri tem se farmerji poslužujejo priložnosti in s svojimi domačimi , mlini nameljejo mnogo več moke. kot jo rabijo za svojo potrebo ter preostalo moko prodajajo. Predsednik porotgikov je izročil sodniku zapečaten pravdorek. — Sodnik ju je takoj obsodil na dosmrtno ječo. » Oklahoma Cty, Okla., 12. okto-j bra. — Porota je spoznala George Kellyja in njegovo ženo Kathrvn' kriva, da sta bila zapletena v od-1 vertbo Oharlesa Frohella in prejela od njegove žene .^200,000 odkupnine in sodnik Edgar D. Vaught ju je takoj obsodil na dosmrtno ječo. Kellv in njegm-a žena sta .sedela pred sodnikovo mizo. ko je predsednik porotnikov na sodnikovo vprašanje, odgovoril, da se je porota zed i nil a v razsodbi. — Predsednik porote D. II. Verity je s-topil 'k mizi in izročil sodniku zapečaten pravdorek. hodnik je prebral, nato pa po-zval obtoženca, da v.sstaneta. Ketfv. ki se je OwaJil, da more s streli iz svoje puške napisati svoje ime na steno in njegova 29 let stara žena, ki je hodila s svojim možem skozi zločinsko življe-sodišča. da izreče nad vama sodbo. Nato je sodnik pričel: -- Porota je vaju spoznala kriva zarote za odvedbo C Iva r les a F. Urschela. za.to je dolžnost teg& sodišča, dai zreče nad vama sod-mo. — Zato obsodim vas. George Kelly, v zvezno ječo iza čas vašega naravnega življenja. Ravno tako obsodim Katherine Kellv v zvezno ječo za čas njenega naravnega življenja. ŽENEVA, Švica, I 2. oktobra. — Ameriški, francoski in angleški delegati so se med seboj posvetovali o orožju, katero naj bi dovolili Nemčiji, da bi bilo ž njo mogoče skleniti pogodbo glede orožja. — Vsi so bili proti temu, da bi se Nemčiji takoj dovolila oborožitev, toda mišljenja so bila razdeljena v tem, kako orožje naj bo dovoljeno Nemčiji po štiriletni poskusni dobi. ZDRAVLJENJE RAKA JE USPEŠNO Chicago, 111., 12. oktobra, —1 \ Ameriški in inozemski zdravniki' so podali poročilo, iz katerega je razvidno, da so v zadnjih petih le-j tih uspešno zdravili 12,476 sluča-l je v raka. Zdravniki zatrjujejo. da> je rak ozdravljiv, ako se prične zdraviti takoj spočetka. •Rak je do sedaj med vsemi boleznimi zahteval v Almeriki največ žrtev, toda zdravnika znanost je znižala smrtne slučaje vsled raka za eno tretino, tako da pride ta bolezen na drugo mesto, medtem ko je stopila srčna napaka na prvo mesto. Kot pravi dr. James C. Mas»son je bil na Mayo kliniki izmed 3444 bolnikov ozdravljenih 1776. Dr. Frank K. Boland je rekel, da je rak edina bolezen, za katero umre vsak bolnik, ako je prepuščen sametaiu sebi. Med črnfci je rak -mnogo bolj razširjen kot pa med belimi ljudmi. Ponajvev se loti rak ljudi v starosti od 40 do 50 let. HITLERCI 9 NAPADAJO AMERIKANCE Angleški zunanja minister Sir John Simon se je izneveril ameriškim delegatom in se je pridružil francoskim. Sir Simon je priporočal, da bi bodoča nemška armada 200.000 mož imela1 še dodatno samo tako orožje, ki ji je bilo do sedaj dovoljeno po ver-sarlLski pogodbi Francowki de'.e-gat, zunanji minister Paul-lion-eour je zadovoljno molčal, medtem 'ko je ameriški delegat Norman H. Davis priporočal, da je Nemčiji po poizkusni dobi dovoljeno isto orožje, ki bo dovoljeno tudi drugim državam, ki bodo podpisale pogodbo o orožju in katero bodo označili za obrambno orožje. I>»vis je zahteval, da se je treba za pogodbo pogajati z nemškim kanclerjem Hitlerjem in da vsiljena pogodba; ne more biti zadovoljiva. Ako bodo ostalim državam po ipoizkusni dobi dovoljeni topovi po 155 milimetrov in tanki do 16 ton. potem naj bo tudi "Nemčiji dovoljeno slično -orožje. Angbeški zunanji podtajnik Anthony Eden se je skupno z Da-visom i>os»'.Tetoval z nemškim delegatom grofom Rudolfom Nadol-nvm t ar sta ga naprosila, da predloži .natančen seznam orožja, ki ga Nemčija zahteva. Ko pa je prišel v Parrz zunanji minister Simon, .je takoj izjavil, da Anglija ne dovoli. da bi bilo že sedaj Nemčiji dovoljeno, da se oboroži Bruselj, Belgija, 12. oktobra. — Belgijski kabinet je pod predsedstvom kralja Alberta soglasno o-dobril načrt vojnega ministra za ojačenje belgijske meje. Zgradba novih trdnjav bo veljala 700 milijonov belgijskih frankov ali $29.400,000. Ameriški poslanik je zahteval, da nemška vlada kaznuje napadalce na Amerikance. — Do sedaj ni vlada še ničesar ukrenila. je bilo usmrčenih štirinajst mož v stavki za uvedbo osemurnega delovnika. Včeraj je dospelo v Washington več stavkujočih jeklarjev iz Ambridge in Greensburga. Predsednik Roosevelt jih bo najbrže sprejel v avdijenci. Berlin, Nemčija, 12.* oktobra. Ameriški poslanik v Berlinu je v velikih sterbeh zaradi ponavljajočih se mazijskih napadov na Amerikance, Državni tajnik Oord-ell Hull je naročil svojemu poslaniku Williani u E. Doddu. da se pritoži pri zunanjem ministrstvu, izaka j do sedaj napadalci Amerikance v navzlic obljubi nemške vlade še niso ibili kaznovani. Poslanik Dodd pe proti v&ake-mu napadu na Amerikance protestiral pri nemški vlaldi, ki mu je vsakikrat obljubila, da bodo napadalci kaznovani, kar pa se do sedaj še ni zgodilo v nobenem slučaju. In novi napad se je dogodil v torek v Dusseklorfii. Roland Velez iz Marvlanda ni pozdravil pri paradi v Duessei-dorfu Trarzijske zastave, nakar ga je nek nazijc dvakrat udaril po glavi. Tudi sedaj je poslanik Dodd vložil pri nemški vladi protest, SAN FRANCISCO BO IMEL NAJVEČJI KRIŽ San Francisco, Ca., 11. oktobra. — Mesto San Francisco bo v kratkem imelo največji križ na svetu. V kratkem bodo pričeli kopati zemljo za podstavek na vrhu hriba Davidson. Križ bo 'visok 100 čevljev in raztegnjene roke bodo merile 39 čevljev. KAROL JE UŠEL NAPADU Dunaj, Avstrija, 12. okrtobra. Kralj Karol je všel napadu, ko se je vračal z manevrov v Bukarešto. Več oipadaJcev je streljalo na vlak v Tregoviste. toda kraljev vlak se je peJjal skozi postajo že pet minut prej. na katerega pa ni prejel odgovora. Ne"k uradnik zunanjega ministrstva je to zavlačevanje opravičil a tem, da je inekaj uradnikov v amerriwkem oddetku bolnfti. NEVARNOST VOJNE V AZIJI Odnosa ji med Rusijo in JapDnsko so se nenadoma poostrili. — Diplo-matične zveze bodo najbrže prekinjene. Moskva, Rusija, 12. oktobra. — V dobro poučenih krogih se botje prekinjenja diplomatičnih zvez med sovjetsko Rusijo in Japonsko zaradi kitajske vzhodne železnice. Sovjet&ki uradniki odkrito priznavajo. da so se rusko-japonski odnošaji zelo poslabšali, odkar je sovjetska vlada objavila "zaupna" japonska uradna poročila, katera je prestregel opazovalni oddelek sovjetske vojske. Štiri listine, kateTe je objavila sovjetska vlada v Moskvi, dokazujejo. da je Japonska skušala izzvati spor z Rusijo s tem. da j<» izdelala načrt, po ka/terem naj bi se država Mančukuo polastila kitajske vzhodne železnice, ki je do sedaj še vedno skupna last Rusije in Mančukuo. . Sovjetska vlada ne prizna»va neodvisnosti Mančukuo, vsled česar smatra Japonsko odgovorno za vse. kar se izgodi na Daljnem Iztoku. Kot prvi kora»k za izvedbo japonskega načirta. je mančukuo vlada napraivila s tem. da je aretirala ruske železniške uradnike in vdrla v ruske urade v Mandžuriji. Sovjetska vlada trdi. da .so te listine pristne, japonska vlada pa zopet zatrjuje, da »o ponarejene. Sovjeti so zagrožili. da bodo objavili še -več drugih listin, ki dokazujejo japonska pustolovstva proti Rusiji v Mandžuriji. Tokio, Japonska, 12. oktobra. Japonska vlada prepušča sovje-tom, da odločijo o 'bodočih rusko-japomskih odnošaijih. Poročevalec ria^ke častnikarske agenture Tass v Tokio. Aleksij Nagi. je bil pozvatti »v urad zunanjega ministstva, da pojasni, na kak na*cini so bile listine, ki so bile objavljene v Moskvi, m katere je japonlska vlada razglasila za ponarejene, prinesene iz Moskve in iaročene japonskim listom. Ženeva, Švica, 12. oktobra. — Delegati pri Ligi (narodov .se zelo boje. da bo napetost med R^isijo in Japonsko razbila razorožit ven o konferenco, še predno se ibo pričela. m bo vodila do vojne. Vendar pa med njimi prevladuje mnenje, da bodo sovjetski voditelji storili vse. da preprečijo prelom z Japonsko. Na drugi strani pa se zopet boje, da bo Japonska odločila, da je boljše sedaj izzvati vojno, kajti pozneje bi bila mogoče Rusija bolj priprav* •Ijena cza vojno z Jalponsko, Al V A JI O D JF Glas Naroda Owned and Poblltiwd by ILOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A OorporatktBV SVtSk L Bmamntk. Tna& Place of basic«■« of the corporation and addi fit W. If* street feereagh ef Manhaitea. optsi. Brooklyn, N. Y. Key YORK, FRIDAY, OCTOBER 13, 1933 NARODi" {Vole® ef Mm People) of above officers: New Yevfc Oily. N. Y. Iesoed Btctj Dej Except Sundays and Holidays t* telo leto T«Ua aa Aaeriko In JIanado.......... ............. 9600 SA fH>l leta......................$3.00 5* vet rt leta ..................fl-BO fca New York aa oeio leto Za. pol leta .............. Za inosemstvo aa celo leto Za pol leta .............. ?7.0C »3.50 97.00 9S.3U Subscription Yearly 96 00 Advertisement on Agncmot MQlaa Naroda" 1 zbala vsaki dan tiriemfit nedelj ln prnmlkoT f-->pisi brea podpisa ln oaebnoetl se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli 4UjStl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se Hn tndi prejtaje bivalLHe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 219 W. 18ih Street, New Tnfc. N. -Telephone: CHelsen J—3878 PRIZNANJE RUSIJE Priznanje Sovjetske Rusije je danes pravzaprav glavno politično vprašanje Združenih držav, ker je zvezano z gospodarsko obnovo Amerike. Preds€ldiiika Roosevelta pri tem nikakor ne vodi kakšna ljubezen do Rusije ali pa simpatije s soeijalnim sistemom boljševizma, pač pa edinole razlogi praktične na-1 rave. A' prvi vrsti tp-e za to, da se odpre ameriški volni ruski trg, ker se' farmer ji, ki poizvajajo volno, že dolgo časa nahajajo v hudi krizi. Amerika mora prodati v Rusijo, najmanj, en milijon bal volne, pa tudi veliko množino mesa in strojev. Sovjeti sicer nimajo preveč interesa na ameriški volni in mesu, ker ga sami zadosti producirajo za izvoz, krvavo pa rabijo strojev, posebno pa železniški materija!. Ko je poleti v Londonu Zborovala svetovna gospodarska konferenca, je ameriški državni tajnik predlagal sovjetskemu zastopniku Litvinovu, ko ga je slednji vprašal, ee hi mogli dobiti Sovjeti v Ameriki stroje, naj sovjeti kupijo od Amerike tudi velike množine volne. Litvinov je odgovoril, da bi bilo to mogoče, toda sa mo pod pogojeni, da Amerika formalno prizna Sovjetska Unijo. Hull je namignil, da bi to ne bilo izključeno. Pogajanja o tem so se pozneje vršila med zastopui-kom administracije ter neuradnim zastopnikom sovjetov v Washingtonu, Skvirskim, in načelnikom trgovinskega urada Rusije v New Yorku, Petrom Bogdanovim. Ovire, ki so se tedaj stavile na pot obnovi diploma-tičnili odnosajev med Ameriko in Rusijo, so danes skoro odstranjene. Zanimivo je, da se priznanju najbolj upira Ameriška Delavska Federacija, čije vodstvo je boljševikom skrajno sovražno. Toda tudi to nasprotje se bo uneslo, ker uživa danes predsednik Roosevelt med ameriškim delavstvom zaradi svoje socijalne politike največje simpatije. Protestantovske sekte, ki so bile do zadnjega najodločneje proti vsaki zvezi z brezbožnimi sovjeti, ne delajo več opozicije, ker je pač gospodarski in soeijalni položaj Amerike danes tak, da je treba amriški industriji z vsemi silami pomagati do obnove, česar pa brez novih trgov ni mogoče doseči. Na priznanje Sovjetske Unije ne bo treba več dolgo čakati. Izvršilo se bo, še predno se sestane kongres, ker lio-ee Roosevelt, ki je vsled zaupanja ljudstva postal že napol diktator, postavati kongresnike enostavno pred izvršeno dejstvo, da se izogne mučnim in popolnoma nepotrebnim debatam, ki stanejo samo veliko časa in denarja, v splošnem so pa brez vsakega bistvenega pomena. V nedelo 26. novembra bo obhajalo pevsko in dramatično društvo "Domoivin#T' svojo 25-detni-co nepretrganega delovanja med »nvvarskntti Slovenci. Obenem se bo isti dan slavila tudi obletnica "Mladinskega zbora". Društvo pripravlja za to proslavo vriik program. Popoldne bo koncert pevskega zbora izvirnih skladb. Večina teh koma*lov se še ni izvajalo v 'Xew Yorku. Zvečer se bo pa predstavljala .narodna igra "Divji, lovec".. Vsa društva v New Yorku in okolici prosimo, da ne bi imela na omenjeni datum svojih prireditev. da se bo slavnost tem boljše izvršila. Odbor pev. m dTam. društva "Domovina". Slickville, Pa. Najprej se vam lepo zahvalim, keir mi niste ustavili lista. Zaradi pomanjkanja denarja sem ga mislite pustiti. Ker pa rada čitam in se mi vaš ILst dopa.de. vam zopet pošljem dva dolarja, da ga še obdržim,. Naročajte (Was Naroda, ki je najboljši slovenski list «v Ameriki. Potni Zgaga želim obilo sreče na dan poroke. Sem slišala, da se ženi. Kaj je res ? M. R., naročnica. Naši v Ameriki "KOLONIJA" ALBANIJA Esad paša, ubit drne 14. junija mu zvestih gorskih plemen, so ra-1920 v Parizu od italijanskih I bili zlata, ki ga je ponujala samo URGBST SLUtKAE DAILY Ii O, I t' ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM , NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE. V veliki newvorski bolnišnici Montefiore Hospital je mlada .slovenska rojakinja Miss Marv Iver-zicli napredovala v službi, Ianeno-vana je bila za nadzornico (supervisor) nad vsemi bolničarkami. Miss Kieraich je hči znanega in uglednega slovenskega farmerja v Cherry Valley. N. Y.. Mr. Antona Kerzich-d. — Mladi Slovenki Iskreno čestitamo! —. Večni popotnrk Maiija Pogorele je toliko okroval. da .9? je podal v Chicago, kjer si ogleduje razstavo. Srvojemu prijatelju Petru »Zgagi je poslal z razstave lepo darilo, uredništvu je pa sporočil. da si je zaenkrat ogledal Francoski paviljon, v katerem je videl -vseipolno zanimivosti. — Slovenec, ki kandidira zi councilman«, v .me«tu Euclid, O., na Citizens tiketu ali s kamida-tom Stalney Dunbar, ki -kandidira za .župana, je dobro poznani rojak Louis R. Weiss. ki že dolgo časa biva v naselbin-" v Euclidu. .Wees je brl rojen na štajerskem, odraistel je- pa na O or enakem. Prišel je v Ameriko kot 13-letni deček. Izš(>oIal se je v ljudskih in večernih šolah. — V Bvelthu, Mirni., sedi sedaj v občinskem odboru Alojz I>esar. ki je prvizel mesto po odstopu Jakoba Ambrožiča. Kot .se sliši, bosta lepoti oba kandidirala. Slovenci v Evelethu imajo običajno enega ali dva zastopnika v mestni zbornici. agentov, je dan pred svojo nasilno smrtjo, 13. junija, dostavil pariškemu "Tempsu" obširno spomenico, v kateri je z jasnostjo o-čividca in glavnegar činitelja al-ibanske zgodovine od leta 1913 do ^voje smrti 1920 opisal tragično usodo svoje domovine i-n tudi žalosten potek svoje lastne politične karijere. Najznačilnejši odsta-i vek tega, za zgodovino Albanije dragocenega spisa pa je oni, v ka-terom odkriva, da je tista tajna pogodba. sklenjena 25. aprila 1. 1915 v Londonu, ki je napravila že tolikanj zla po drugih predelih Evrope, odločila o usodi Albanije, ko je poverila Italiji zunanjepolitično zastopstvo Albanije, ko bo zmagovito končana svetovna vojna. Tako daleč nazaj je torej treba iti, če hočemo razumeti vso povojno zgodovino držal ve. ki je ob Jadranu postala naša soseda in ki postaja od z nova napade v deoemebru 1932. ko je predložila Albancem načrt o carinski zvezi. Zogu se zopet upre, predsednik »vlade Pan del i j Evangelij odstopi in uove vlade, ki bi se z Italijo pogajala o carinskem načrtu, ni mogoče sestaviti več mesecev. Toda Italija ne miruje, velikopotezni politični načrti, ki jih zasleduje po Evropi, ji narekujejo, da ne sme'odnehati in da se nvora še bolj trdno zariti v albansko ozem- lje. Tako slišimo v januarju le-dobri orijentalec tudi njegovo | tošnjega leta .kak italijanski ge- prijateljstvo do — Italije. Alrmed Zogu .je potreboval -dnearja, njegovi barjaktari, to so vodje nje- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE' MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.60 ............... Din. 100 " $ 4.75 .................... Din. 200 »» $ 6.90.................... Din. 300 " $11.25 .................... Din. 500 " $22.25 _______________Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.60 ................... Lir 100 " $16.85 .................... Lir 200 " $41.10 .................... Lir 500 " $81.75 ..............„.... lir 1000 "$182.50 ................... Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dlnarjin ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IETLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati___$ S.75 »» " $10.00 " " ______.$10.8» $15.00 " ** _____$16.— •• M $30.00 " " ______$21— •• " $40.00 »' •• _____$41.25 $50.00 " - ______$51.50 Prejemnik dobi ▼ rtarem kraja isolaftllo ▼ dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter u pristojbino IL_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" 91$ irišt 18i\ BTEEET NEW YORK, X. T. neral'Pariani. adjutant kralja Zo-gua. in poveljnik albanske armade, čisto javno govori o vojaških operacijah proti Jugoslaviji, kako Albancem obljublja, jugoslovansko pokrajino Metohijo. Ko- GROZNA SMRT OTROKA V vasi rtolici blizu Kostajnice se j«' ipripetila pred -kratkim težka .nesreča. Petletni sinček kmeta Ivana Ovorka je pasel s svojim starejšim bratcem živino. Otroka sta odvezala kravi vrv (»d rogov in ji jo privezala ;za rep. Taki) sta se nekaj časa igrala, potem je pa hotel starejši oviti kravi vrv o-krog vratu. Tako je tudi storil, naenkrat je pa krava zbezljala in potegnila za seboj mlajšega otroka. Prihiteli ko kmetje, toda bilo je že prepozno, otrok >>e je bil že zadušil, ker je imel vrv zadrgnjeno okrop: vratu. vi v tem oziru. nikdar ne odpu-^na tudi Prej StaUOVa1'3 v stijo onim. od katerih morajo po-('fn •s,obi- -Pa T^^oki je bilo pa tre- ba najeti večje stanm-an.ie. Frank je že pred poroko rekel svoji mladi nevesti: — Le pod tem pogojem te vizamem. da bo tudi John stanoval pri nama. Malo je pomislila, Ln ker je Johna poznala, je biLa zadovoljna. Frank je Johnu ustrezal, kjerkoli mu je mogel. Delo mu je Iskal. denar mn je posojal tor je bil kot upnik zelo ptipustljrv la obziren. John se je pa kmalu popolnoma izpremenil. N'ekepra lepega dne je postal s hrano nezadovoljen. Frank je u-kazal ženi. naj mu kaj drugega *kuha. Xato mu stanovanje ni bilo po-všeči. iKoj prvega dne v mesecu so se mufali. Johnove zahteve so bile večje in »večje. Frank jv4 pa vse poti7>el. Toda take stvari je težko potrpeti. Mera se vrha in vrha. dokler ni zvrhana. Parkrat. je že hotel vizrojiti. pa je -vselej zatrl jezo v sebi. John je bil -vedno doma. Vse dneve je preleuari! v postelji. j00 Din. pa mu ni hofel plačati 30% obresti. Oderuh se bo mora! seveda zagovarjati pred sodiščem. Zoper krče v mišicah Obromljene, utrujene, i2delane mišice se vrnejo k normalni jakosti in moči, če se naraažetc z ANCHOR Pain-Expeller. Ce so vaie mišice ohromi j ene, če ste polni krčev in bolečin vsled prena-nora. se dobro namažite in pojdite leč. Najbrž boste spoznali, da eno namazan je zadostuje, da vam popolnoma pomaga. Pri vseh lekarnarjih — 3Sc in 70c velikosti. Samo pristni ima Sidro varstveno znamko. PAIN-EXPELLER Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, dd je potovanje udobno t« hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, eo najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. ( odkoder ga ni bilo d>va dni in dve ; noči. ' Yes zadovoljen in srečen se je j vrnil. ' — Pri advokatu sem bil — je f pripovtedoval. ko sta bila s Fran-i kom sama. — Riekel je, da je stvar I precej kočljiva, pa se bo že dalo j nrihtaiti na ta ali oni način. — Čemu vraga, laziš, okrog [advokatov? — je hotel vedeti , FTran-k. — 0. samo za! svet sem ga -vprašal. Oba sta se zamislila. * — Frank, upam, da si moj prijatelj — jo sprožil John. — Vedno .s^m bil in vedno bom — mu je iz&bieil. Frartk .je bil nverjen. da ga bo zopet oiganil za deniar. — \'e vprašam te aa denaT. pač pa nekaj drugega bi te prosil. — Xa dan z besedo! John je meoieal in mencal, in skoro bi .se mu bilo parkrat zaletelo, predno je izustil: — Veš kaj. od svoje žene se Joči. — Kaj nori«? — je planil Frank kviskn. r." , . . — Nič ne norim. -Pri advolcatu ««m bil. in mi je Tekel. d» se ti pod takimi okoliščinami prav lahko ločiš. — Pa čemu bi se ločil od nje? John je m-alo pomislil, potem pa odkritosrčno odvrnil: — Eh. ka:r loči ee od nje. JJaz sem se je namreč ie mrveHe&L "O L AS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 13, 1033 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. RDEČE PLEMSTVO V RUSUil VZROKI POVODNJI V SLOVENIJI Sodelavka pariškega radikalnega lista "OeuvTe" Genevieve Ta-buj, ki je bila -dalj časa v Moskvi, opisuje v nekem, čitanku čudne metode, ki jih ima sovjetska aristokracija. ljudski komisarji in uradniki zunanjega ministrstva. | V Moskvi se je zadnja leta u-domačil običaj, da prirejajo na čast prominentnim zunanjim gostom gostije in čajanke. Te stvari se dogajajo navadno v razkošni palači 'bivšega ruskega veleindu-strijca Rjabunšinskega, ki živi kot emigrant nr Parizu. Palačo so j so v jet i z vsemi njenimi dragocenostmi zaplenili in jo spremenili v bivališče odličnih gostov, Ama-nulah in Herriot sta na pr. bivala tam, pozneje so tam nastanili franc, letalskega ministra Cotta. Na gostije, čajanke, plese in sprejeme v palači Rjabušinskega povabi sovjetska viada običajno tudi poslanike drugih držav z njihovimi damami. Avto za avtom podrdrava tedaj v tiho Spiri-d o nov o cesto in se ust an* i pred vhodom, kjer odpirajo z zlatom našiti vratarji vrata vozil in spremljajo goste v sprednji prostor. Tu je garderoba in služabniki v belih krojih odjcmljejo damam kožuhe. Iz dvorane avenijo melodije nanovejših tangov, ki jih igra najboljši moskovski jazz. Vstopiš v razkolno dvorano in nad luksu-zom, ki se ti tam pokaže, pozabiš, da si gost proletarske vlade. Čeprav smoking in frak nista obligatorna, »vendar vidiš mnogo obiskovalcev v vojaških uniformah in v oblekah, ki spominjajo nanje. Dame se odklikujejo 7. izbra no eleganco, ne samo ženske tujih diplomatov, temveč tudi ženske ljudskih komisarjev in višjih uradnikov se nosijo po zadnji pariški modi v svili, taftu, muslinu. Dragulje, zlato, srebro opaziš na vsak korak. Najboljše moskovske šivilje delajo za sovjetske arlsto-kratke in si dajejo dobro plačevati. Blaga pa visokim goispem in gospodičnam ni treba z muko iskati po »vsej deželi, kakor se dogaja to za najobičajnejše blago navadnim proletarcem. Sovjetska elita ga dobiva naravnost iz Pa riza. Pri plesih se udejstvujejo s strastjo gospodje, kakor Litvinov. Karahan. Vorošilov, general isi-nius Tuhačevski. Plešejo same moderne plese; "šele po souperu, ko ko loženje. zapleše ta ali oni komisar narodni ples. Souper se vrši v sosednjem salonu, ob luksuzno pogrnjenih mizah. na 'katerih opaziš najdražja vina in žganja. najbolj redke za-kuske. Cele gore kaviarja so na njih. £>trežaji v belrh oblačilih servirajo brez glasu in poseben martre d' hotel vodi ves souper. Sploh se vr.šp gostije zelo odlično, 'v najboljšem razpoloženju, ob najfinejših cigaretah in najnovejših anekdotah in zgodbah. Človeku se zdi. da je prestavljen v čase nekdanje carske Rusije ali kamorkoli v fino družbo v Evropi. Ko ostavijo gostje proti štirim zjutraj palačo Rjabušinskega, ostane sovjetska aristokracija po na«vadi sama med seboj in potem bledijo če* t o tndi prave orgije, kakor ni bilo nic drugače v carski Rusiji. Ali je treba zraven še pristaviti, da vidi ta aristokracija v poznem jutru, ko se vrača domov, po oestah bedne postave, ki se gnetejo »v dolge vrste, da dobe košček 'kruha ali nekoliko deka-gramov meva! Ljubljana, 1. oktobra, 'kalnica. Pač pa so na dolgem juž-) da »v zaključek kraške kotline ter Na to vprašanje je ugleden slo- !«e vzdU • pričela naraščati v višine, dokler venski znanstvenik, ki si je tudi,J?UJe Mala "ora' tvorec' v*oko in»'se m sam ogledal) posledice povodu j i, napisat naslednji članek : strmo pregrajo proti Ribniškemu steklo semkaj prav vse. Majhni požiralniki morejo le po-| polju, 'nekateri kraiki izvirki, ki časi srebati votlo, zato upada sil-j dajo vodo ob »večjem »deževju, in no počasi. Od velikih povodnji zadnjih v bližini tudi one ruje, ki vodo To je tedaj zgodba po vod n j i v dni sta gotovo največjo pozornost' požirajo, kadar je je kaj. Kupe so I Strugah. vzbudili ona v Celju in pa. popla-, razsejane prav iza prav po veliva v Strugah. In povsem i>o pra- keni delu Dobrepoljske kotline, vici, -bili sta zares strahoviti,' vendar morejo požirati Iv malo hkrati pa med seboj po nekaterih J vode; največ jih je v Strugah, svojstvih močno različni. j Naglašamo še enkrat, kakega po- Kdor je doživel povodenj v Cc-1 toka Dobrepoljska kotlina nima. lju in sploh divjanje Savinje, si ne more skoraj misliti, kako je v Strugah. Zakaj tu je voda nastopila znatno kasneje, pred vsem pa je naraščala še dolgo potem. liiizu zgornjega konca Dobrc-pol stoji vas Ponikve. Tamkaj ponikne potok Kašica, ki izvira ob Blokah, znanih po sta rosi a vnem Vsi domačini jo opisujejo tako in pripisujejo domačim jamam, zlasti kompoljski i ti potiskavški jami. le podrejeno »vlogo pri tej poplavi. In imajo nedvomno prav, dasi ni dvomiti, da so tudi jame dodajale veliko množino vode. Zakaj tudi na drugih naših kraških poljih je imela zadnja povodenj prav tak značaj; Cerkniški potok je ?> tako -silno množico pri- ko je že nehalo deževatf in je do- Prav tako ob Blo-j drvel »v jezero, da je vodo v glav . : k;th lm i/vira in turli čn imL-afni.; I »■»? ,1 nn; :-.,.: segla najvišje stanje, ko je že !>a ^ V®*?*? davno zopet sijalo solnce in j J ^^giimtokiki .so se ob zadnjih naokrog komaj še videti znamenje1 Panjih veliko imenovali, m si- ji i 4 i • - .! eer t erkniski potok. ki je hote da je Tyravkar tu vodovje se ta-j . . ,. , , . J ko strašno divjalo. Savinja jc o- Yf!10*1, .oko,,«°i < erknice, in pa pravila svoje razdirajoče delo ta-! ska;. kl J® svojo moč koj v soboto, potem pa -začela na- j ^janskemu barju. Rašica je glo upadati terse je v nedeljo do- 1>°rotl- Lu tako *e Je z^odil°' da odločili, da to dolino preuredijo I nJfna voda planila dalje od Po-v nikve (po suhi dolini, ki drži od tod v Dobrepolje. In s tem se je začela nesreča. Silna množina vode iz Rašice je pridrvela mimo tlo-Struge je osem vasi skupaj, va-1 brepoljske postaje j>roti Vidmu, v jezero Poglejmo si to stvar bolj natančno. si same, ki bi se imenovala tako. pa sploh ni. Vsa dolina, v kateri stoje te vasi, ki jim pravijo s skupno označbo Struge, so skrajni južnovzhodni del Dobrega polja. Tudi vasi takega imena ni, marveč se vsa soseska, vse lepe in precej velike vasi na tej ravnini imenujejo Dobrepolje. Hkrati pa o-značujemo vso kotlino, v katere širšem in »večjem severnozapad-nem delu je pravo Dobrepolje. a v južnovujhodneni Struge enostavno Dobrepoljsko polje, čisto pravo kraško polje, samo da po .njem ne teče nobena reka, nikaka poni- pa tod mi in o Podpeči. Podgore, skozi Kompolje dalje, kar čez njive in travnike, čez ceste, in kolovoze. razlivajoč se silno na široko po lepi. nekoliko vegasti ravnini. Od Kompolj dalje se kotlina precej zoži; tu je povodenj stisnilo na ožji pas. Zato pa je s tem večjo silo butnila »v končni del kotline, ki se znova nekoliko razširi od Čateža dalje, kjer se prično Struge. In tako se je nesreča privalila v Struge, odkoder ni mogla naprej, zakaj tu je kotline konec, tu se začne svet zopet vzdigovati. in tu se je zagnala vo- nič ne, spremeni, zakaj taka globina. popolnoma zadostuje, da u-niči ves pridelek, ogroža hiše in gospodarska poslopja ter prepodi ljudi in živino. Skoda, ki so jo povzročile zadnje. p«»vodnji, je po posameznih krajih različna. Ponekod je podrlo mostove*, naneslo kamenja na njive ali odneslo prst s polja. Drugačna »škoda jc na pr. na Ljubljanskem barju. Tu je voda mirna in ne dere, zato ne trga in ne nanaša kamenja na njive. Zato pa ne dela manj »kode. prej več. Voda se j>očasi odteka. To pot je stala skoro en teden. Krompir, ki je bil v vodi. je izgubljen. ker brez izjeme ves gnije. kakor da se je prekuhal. Na Barju imajo o tem bogate izkušnji' in prav nič ne pretiravajo, ko tožijo, da so izgubili ves krompir. Letos je bil zaradi kasne po- vodnji neprizadeto; tu je bilo prav vse »pod vodo, vsa njihova posest. Časopisna poročila niso bila prav nič pretirana; Barjani so danes zares siromaki, stiska je zares velika,. (Najbolj spominja na nesrečo, ki je zadela Struge; t ud i tamkaj je vse pod vodo, tudi tamkaj bo ves pridelek izgubljen. Povodenj na Barju je bila »velika. Marsikdo se je začudil, kako da kljub regulaciji še vedno take popla»ve. Naglas iti je treba, da so poglobitev Ciiiberjevega kanalna silno ne pozna; voda ne nastopi tako visoko kakor je nekdaj in •hitreje odteče. Treba je namreč popraviti časopisne -vesti, ki so trdile, da take povodnji na Barju že silno dolgo ni bilo. Nasprotno: že v zadnjih 20 do 30 letih jo bila večkrat tudi večja povodenj. toda vprašanje moramo pravilno zasukati: kako strahotno povodenj bi bili imeli te dni ,na Barji, če ne bi poglobili (Gruberjevega kanala in sploh re-gulira'i vode; poplava bi bila do- 0 TUJSKI LEGUI adi domala še ves v zemlji, z1 rekord, kakor ga je v Celju izkopavanjem so Barjani odlašali. v računih, da se b<> še nekoliko odebelil. Pa je šlo dobesedno vse upanje po vodi. Prav tako kot krompir bo se-gnila -vsa repa in pesa. pa vse ko- ni strugi pognal nazaj proti izviru, proti Gorenj emu jezeru; Ribniškemu ter Kočevskemu polju je poglavitno vodo dala sodniška Blstriea s svojimi sosedi. Se to je treba -pripomniti, da se seveda nikakor ni zgodilo prvikrat. da bi bila voda iz Rašice pri-drla »v Dobrepolje in v Struge; odneikdaj se dogajajo take povodnji. samo da tako ogromne in silovite, kakor letos, pa vendarle zelo malokrat. Tudi naglica je bi-• FC,lJf : ^ .t,af Praši^ra la letos izredna. * ' I,ie, ho d<>*>e«edno kaj dati jesti. ; zakaj z drugimi pridelki jih Bar- I>a je -bila ravno v Strugah po- jani no morejo krmiti, knr jih ni-vodenj tako katastrofalna, je pač niajo; koruza, ki bi prrš-Ia še v poleg že .navedenega! v poglavitni poštev, pa je prav tako prizade-meri še posledica dejstvo, da se ta pri povodnji. To se pravi z dru-tu kotlina precej zoži in se voda. gimi besedami, da morajo Barja-ki ni mogla več dalje, tudi ni nio-'ni ali sedaj zaklati prašičke, ne-gla razliti dovolj na. Široko. Si- rojene, majhne. a!i pa jih proda-cer pa moramo nekoliko točneje ti z« eeno. ki sploh ni resne be-navrsrti globino. Do 30 ni ali celo sede vredna. Barjanom je potem-1 čez znaša globina "jezera" v Stru- takem povodenj vzela tudi zabe-1 gah >k večjemu na onih mestih, lo. j _____ kjer so velike rupe a-!i kotliči —j Njihovo nesrečo nomo vedeli | Met- Francija, 12. oktobra _ ravnina je tu precej vegasta. Ako pravilno ceniti, ako se zavedamo.! Tukaj .so aretirali Sofijo Drodtz. pa merimo globino povprečno, po' da Barjani drugega »zemljišča I ki je doma iz WestfaLskega tei pravi obdelani in po poseljeni rav- sploh nimajo, kakor lo. ki jim je ! je znana pod imenom "lepa So-nini. moramo reči. da znaša de-. bilo pop'a vi j en o. Kmetje tu ni-i fija*' »Pri nji so našli model naj-belina vode 3 do 4 ali do 5 m. S niajo morda nekaj njiv na višjem novejše francoske strojne pulke. tem se seveda slika povodnji prav zemljišču,ki bi bilo ostalo od po- Zaprli -so jo zaradi špijonaže. in v Struirah. Slično je na Cerniškem polju; tudi tam pomnijo »ljudje še mnogo večje povodnji neko je bila sedaj, toda pristavljajo pri takem razgovoru: kako »veliko jezero bi imeli letos, če ne bi bili potrebili požiralnikov v jKanloviei. Tudi tamkaj .ie že dosedanja regulacija. zman;5ala povodenj, odnwno jezero. Prav tako je tudi v Loški do'ini. klor se pozna, da so popravili in očistili požiralnike »v Go-lubrni: povo.lh.ii so postale manjše in tudi letošnja ni dosegla višine. kakor jo ljudje pomnijo iz prejšnjih let. LEPOTICA - ŠPIJONKA LUCKIES KADILC NENAVADNA SMRTNA NESREČA V Trnavi je povozilo mačko posestnika Jožefa Peherja. Da bi mačko rešil muk. je hotel kmet ži-\al ubiti. V hipu pa. ko je dvignil gorjačo, mu je mačka skočila na rame in ae mu s tako silo zagrizla v meso. da so jo morali najprej ubiti, predno so jo mogli odtrgati c moža. Feher ni šel k zdravniku, nastopilo je zastrupljenje krvi in mož je umrl. faroiite *e na "OLA8 fTARODA največji slovenski dnevnik v Združenih driavak. Vedno najfinejši ioiaA Vedno najfineJ h izdelava ve dno Luckies ujetjaJo / N * slučaj, da Luckies tako lahko vlečejo in da gore tako enakomerno. Kajti vsaka in posamezna Lucky je dobro napolnjena — nabasano do konca s sladkimi, zrelimi, mehkimi vrstami turškega in domačega tobaka. Okrogle, trde — brez zrahljanih koncev. Vsledtega so Luckies tako mehke. "iVs toafcted n ZA ZAŠČITO GRLA — ZA BOLJŠI OKUS Doslej smo vedno slišali in či-t:ili o grozotaiti v tujski legiji. Anglež Arthur MartLndal'e pa je sedaj v velikem angleškem tedniku opi-al svoje doživljaje v Afriki, ki se glase precej drugače. "Kako strašne čase ste morali doživljati v tujski legiji." so mi rekli znanci in niso me hoteli ra-zumeti. ko sem jim pravil, da se mi je zelo dobro godilo. Rekli so mi. da sem norec ali da lažem in pa da sr more tujska legija primerjati ed ino še z življenjem na Vražjem otoku, tuj-ka legija da je legija^ navržencev. Kakšna zmota! "Ko s"m pred leti vstopil v tujsko legijo," pripoveduje Anglež, "sein pričakoval pomanjkanje, surovo postopanje itd. In kaj sem našel? Res ni bilo z rožicami postlano, toda imel sem upanje na eksistenco; dobival sem dobfo pln-čo. izborno hrano in nekoč 'me j * cikala pokojnina. Le redki so oni. ki se ponovno obvežejo za nadaljnje službovanje. Vstop v legijo je danes zelo o-težkočen. Iz celega sveta prihajajo in se oglašajo, a število sprejetih je zelo majhno. Nekoč so se lahko priglašali kjerkoli, danes samo v za to določenih mestih, in še ta imajo dovoljenje, da sprejmo mesečno samo po dva, le Pariz in Mar-ej vsak teden po dva novin-j ca. Tudi ni mogoč vstop pod ka-j terimkoli imenom, kot je to bilo nekdaj, pač mora vsakdo dopr'n--sti nravstveno spričevalo svojega županstvi. Spominjam se nekega Potrugalca. ki je bil dodeljen v mojo sobo. NejH-estano je mrmral: "O. hvala Bogu. hvala Bogu!" Ko :-em ga vprašal za v,z rok njegovih vzdihov, mi je naravnost povedal, da je hvaležen Bogu za rešitev. — Kmalu pa je moral zvedeti, da zločinec ni varen v tujski legiji; preden je poteklo teden dni. so ga odvedli zvezanega. V Llsboni je bil oropal neko banko. Dasi j<» običaj, da nihče ne povprašuje po vzroku. zakaj je ta ali oni vstopil v legijo, vendar le malokateri obdrži skrivnost zase. Vežbanje se razlaga v francoskem :n nemškem jeziku, kdor pa ne razume teh dveh jez:kov. ima priliko priučiti se francoščini, kolikor ie pot robu je. Novinca pošljejo po rekruftski dobi v SidifBel-Abb'r. kjor lahko po š"stih mesecih postane korporal. Tu je treba še večjega napora. Kot Anghž se ii'ltakor ni eni mocrel sprijazniti z ob:ča * jem. da zjutraj ne poznajo naš"ga angleškega breakfasta z mesom, maslom, čajem itd., pač pa je takoj r'.jutraj nekakšna kava in krs kruha s sirom. Ob pol enajstih j" kosilo, ki obstoja iz juhe. mesa a'i r:b. dvojne prikolic. pulingi a'i kom pota t 'r vrča rdečega vina. —-Večerja ob pol šestih je skoraj enn-ka kosilu. Vsega je v izobilju in komur ne zadošča ena porcija. dobi lahko še drugo. Je*-tv"ne so prvovrstne in jedilni list se menja vsak dm. Le kadar je log:ja na vajah, je dan za dnem grah ali leča nrikaroni. Celokupna tujska legija šteje o-kolu 45.000 mož. rzmed katerih .1? skoraj 60 odstotkov Nrmeev. oziroma germanskega pokolenja. Rokodelci \sake vrste imajo v legiji dobre čase, kuharji, peki. mizarji, mehaniki, elektriki so vedno dobre-d<»šli. Oni, ki se razumejo na knj:-go vodstvo in pisalni stroj, so prav tako zaželjeni. dobri godbeniki pa še posebno. Legija ima namreč godbo in orkester, ki je na jako vi šoki stopnji. Po 15 letih službe je legijonnt* upravičen do pokojnine. Ako je do. .segel šaržo seržanta in je voljan 0-stali del svojega življenja preživeti v Alžžru ali Maroku, mu pokojnina popolnoma zadostuje. Ni pa nierodajna starost, pač pa zasluge. Vsak lahko postane francoski državljan. Legijonar upokojenec ima znižano vožnjo po železnici in morju, brezplačno bolniško oskrbo zase in družino, plača le polovico vstopnine v državna gledal šča in je obdavčen le za neke malenkosti. Ako so takšne dobrote v tujski legiji, kako to. da je toliko dezer-ferjev. me bo marsikateri vprašal. Na to odgovarjam, da je število beguncev prav tolikšno kot pri redni francoski armadi, le da oni. ki pobegne iz Afrike, navadno silno pretirava v svojih pripovedovanjih. Ne trdim, da je v legiji sijajno, saj kdor je bil vajen samo pisarniškega posla, se bo le težko prilagodil naporom, ki ga čakajo in se zahtevajo cd vsakogar. "03LMW WMX O D WWf TOM, ftHDiT, OCTOBSR 10, 1968 Pri naročilih za vec kot $1. v slučaju, da nam kake knjige zman jka, s pridržujemo pravico, poslati druge slične vsebine poučne knjige razne povesti in romani pesmi in poezue KNJIGARNA "GLAS NARODA" zemljevidi molitveniki -2 IGRE : THS LA&GS8T SLOVENE DAILY in TJ. fl. A. BAZNE PESMI SflTBEMUVA* NJEM: Domovini. (Foes ter) _______ Izdala Glasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četve- ro ln petero raznih glasov______41 Jak b! rad rude*! h roz, moSk! s bor z bariton solomin priredbo ca dvoepev------------Z--------------21 V pepel nični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica______71 H 1 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY . 216 West 18th Stmt. New York Bi'llI'lilllMflllM S a molitvenik: SVETA URA ▼ platno vem..............J® ▼ fino usnje vez ............LM t najfinejie usnje vez 1.80 • v najfinejše usnje trda ves ______________________—lJO SKRBI ZA DtJdO ▼ platno rez. ________.90 t fino usnje vez ............1.5« ▼ najfinejše usnje vez 1.8« RAJSKI GLASOVI ▼ platno ve«. ____..._____.89 i ▼ usnje vez........„..........1-201 v fino usnje vez. _______1J0-| v najfinejie usnje vez. 1.60 kvišku srca t i m I ti rano usnje 7ez. .ca v usnje vez................. .80 v fino usnje vez. ______1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.50 v oel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno ....................l.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................*.2$ v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda /ez .........................—.........1.60 Hrvatski molitveniki: Utjeha jslarost', fina vez............1.— Slava Bogu, n mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejša vez .........................1.61 Zvončec nebeški, v platno...................80 fina ve« ..................„—----1.— Vlenae. najflaejSa ves ----------------1.60 Angleški molitveniki: (u mladino) Child's Prajerbook* v barvarne platnic« vezano .....SO v belo kost vezano .............1.10 Come Unto Me.............................SO fino vezano .................................85 Key of Heaven: fino rezano ................................35 v usnje vezano ...........................70 v najfinejše usnje vezano _______1.20 .........1J0 ---1.40 (ZA ODRASLE* Key of Heaven: r celold rezano ........................1.20 v celold najfinejši vez ...........1-50 v fino usnje vezano Cathode rocket Manns!' Ave Maria: v fino usnje ve*ano poučne knjige Angleško slovensko berilo ...........1— Amerika in Amerikand (Trunk) 5.— Angel Jak s služba all rank Icmko se naj otreie k av. maši ____________10 Roj nalezljivim boleznim ..............-7S Cerkniško Jezero...........................„.U0 Dumami zdravnik po Knsjpn vezano .....................lJO broširano....................1.25 Domači iirinozdrarnik broširano Domači rrt.............................1.20 Govedoreja .............__................*....1J0 Hitri račoaar ...................75 Gospodinjstvo ........................JLH Jugoslavija (Mellk) 1. zrezek 1.50 2. zvezek, 1—2 snovi« .........1J0 Kletarstvo (Skallsky) ________________.2.— Kratka srbska gramatika ____________JO Kratka rgodovtna Slovencev, Hrvatov ta Šrbftv ------------------Jt Kako ao pottano dftcvljtn Z. D. J5 Kako s« postane ameriMd državljan .16 Knjiga • dootOjMM vedenju ______«N KubMna Račnoiea ________________1» Malarija la enerilja _____________Z.LM dr. Mez» Ev. Kreka .71 II. it. ----------------------------1 'Oba flkupai H centov) drac »V : .' § 'I L. - 'JCiZL-Žr^Ju*. K. Obrtno knjigovodstvo ______________„...2J0 Praktični računar ..."..............75 I'erotninarstro. broSirano ...........L50 Pravila za oliko _______________ _____65 Psihične motnje na alkebotsld podlagi -----------------------------------75 Predhodniki In idejni otefaelji ruskega Idejallzma .................L58 Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, vezano .......-...............2.— broširano ............................„......1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) .............130 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo staro in nove zaveze, lepo trdo vezana ............„..-....S.— Sadno vino ......—............................40 Sadje v gospodinjstvo __________________76 Učna knjiga in berilo laškega Jezika ............. ..........................60 Urno knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega jezika trdo ve«. .............................„..1.50 broširano .......-„....„...............„..1.25 Uvod v filozofijo \Veber) 1.50 Veliki slovenski spisornik: zbirka pisem. listin in rlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki rsevedef ..................................JO VoKČilra knjiži ra ...............................50 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča ..........................„....40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................lit Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ________1.90 Zdravje mladine ............................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zvezka ....................................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek ............g!) Prerokoval ne karto_______ POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) bnrt. ...............JO Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................85 Belgrajski biser ................................35 Beli mecesen .......„.............................40 Bele noči, mali junak .........................60 Božično darovi ..................................J5 Božja pot na Bleda.............................20 Božja pot na Šmarni gori ...............20 Cankar: Grešnik I^enard, brofl. —..........»70 Mimo življenja ..„„.......................80 MoJe življenj« _____________________„75 Romaniitne duše .......———.66 Balkansko-Turšk*. vojska ..........—»80 Balkanska vojaka, s slikami .........25 Boj In zmaga, poveot ......................»20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Bnrska vojska —.....—................„....40 Beatin dnevnik ................................60 Čarovnica ..................-.„......„„.„......-25 Cvetina Borograjska ......................45 Cvetice ................,.„...........................25 Čebelica .....................................„25 Črtice iz iivljenja na kmetih____35 Drobiž, in razne povesti Spisal Mllčlnski .......................60 Dekle Eliza .....................................40 Dalmatinske povesti ........................35 Dolga roka.....................................„..„.50 Do Ohrida ln Bltolja .....................„70 Doli z orožjem ____________________________JO Dve sliki: — Njiva; 8tarka ........(MeŠko) ..................................... JO Devica Orleanska ............................-JO Duhovni boj _____________________________„50 Dedek Je pravil; Marinka la Mtra- teljeki______--------------------------.46 Elizabeta .......................................J5 Fabljola ali eekov v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk..............................J5 Filozofska zgodba ........................66 Fra Diavolo .......................................JO Golspodarica sveta ..................—......40 Goatllao v stari Ljubljani .............„.60 Grška MytoiogUa---------------------1.— Gusarji .........»..............................75 Gusar v oblakih ..............................JO Hadžl Mural (Tolstoj) ...............48 HČI papeža, vez...........................— Hekforjev moč ________________________JO Hedvlka .........................................46 Hodi časi. Blage dole, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ........................40 Hudo Rrezdno (11. sv.) ...............JJ Humorske, Grotesko in Satiro , vezano ----------—.............—„80 broširano-----------------Ji Izlet g. Broočka ____________________1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca_______JO Is modernega sveta, trdo vas. ....1.60 phi dr. ivan Mencinger: » zvezka-------------L56 broil rano .75 Jagnjo.................................................30 Janko in Metka (za otroke) ...........80 Jernač Zmagovač. Med plazovi ...—..JO Jotri (Strug) trdo ves ___________________75 broS. .............................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 z>ezkov, lepo vezanlb .............................10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ........_______..„............... .75 J uan i M serija 1 Povesti iz Španskega življenja _________________________56 Kako se sem Jaz likal (A lečovec) I. zvezek .. . 66 Kako sem se Jaz Hiral (AleSovec) H. sv._________________.60 Kako sem se laz likal (AleSovec( III. zvezek .„.;______.66 Korejska brata, povest is mlsljonov v Koreji .....................................SO Krvna osveta ...„............................JO Kmečki piuit (Šenoa) _____________________66 Kuhinja pri kraljici gosji nožlcl ..JO Kaj se Je Markaru sanjalo ..........—25 KazakJ .......................................„60 Krliev pot patra Knpljenika ---------70 Kaj se je izmislil dr. Oks ...........„....45 Levstikovi zbrani spisi ....................JO 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 5. ,zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ___________________»70 Ljubljanske slike. HlSnl lastnik. Trgovec, Kupčijski strafnlk, Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Nataknrca, Duhovnik. Itd.............................66 Lov na ženo (roman) ......................86 Lucifer ...............................„...„.______L— Marjetica ........................50 Materina žrtev...........................„J6 Moje življenje ..............................»75 Mali Lord .................................... ...80 Miljonar brez denarja.............»..„„„75 Maron, krščanski deček is Libanona ..........................................„25 Mladih zanikernežov lastni živo- topls ---------------„--------------------75 Mlinarjev Janez ..............................»56 Musollno ..........................».....»............»46 Mrtvi Gostač ..................................35 MaH Klatež _____________________70 Mesija .............................................5« Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti zi elovenska mladino ..........................25 .Histerija, roman______________________1.— Možje_______________________________________1JS9 Na različnih potih ••••OOSOOOOOOOSSOOSSOOSSOOS .49 Notarjev nos, humoreska .......---------„35 Narod, ki izraira ____________________46 Naša ras. IL del. 9 povesti.............tO Nova Erotika, trdo ves ——............70 Naša leta, trda vez -----------------------70 broširana ..„............................„.J0 Pravljice in pripovedke (Koiutnik) 1. zvesek ................—...........40 2. zvezek ____________________40 Prvle med Indijanci_____________________30 Preganjanje indijanskih mlsjonar- Jev------------------------------36 Robinzon .....................................Jjf Robinzon Crusoe _______________________________60 Revolucij* na Portugalskem ..........JO Rdeča in bela vrtnica, povest _______J6 Rdeča megla ....................................70 Rdeča kokarda ...............................„1J5 Seržant Dlavolc. ves. 1.60 Slovenski Sal ji vec ___________________40 Slovenski Robinzon, trd. vez. ___________75 Stole Tomova koča .....................„.J6 Sueški invalid ________________________________J5 Skozi Širno Indijo ........................JO Sanjska knjigs, mala ________________......60 Sanjska knjiga, velika ................90 Sanjska knjiga, (Arabska) .......„.1J0 Spomini Jugoslovanskega dobro-roljca, 1014—1016 ......................L25 Sredozimel, trd. vez. ......................60 broS. ..........................................46 Stranoto vojne ...............................JO Štiri smrti, 4. zv__________________________35 Smrt pred hišo ................................„65 Stanley v Afriki ................................JO Spomin znanega potoval ca __________1J0 Stritarjeva Antbologtja. broS ........JO Sisto Šesto, povest Iz Abrucev .........30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ------------------- -----------------JO Študent naj bo, V. zv....................„35 Sveta Notburga ........—..................35 Spisje, male iH>ve*ti ...........................J5 Stezosledec...........................................30 Šopek Samotarko ...........................„35 Sveta noč ........................................JO Svetlobe in 4ence .„„.........................1.20 Slike (MeSko) ______________________60 Spake, humoreska, trda vos.________90 SHAKESPEARE V A DELA; Maehbet, trdo vez. broSirano Othdo............... Sen Kresne noči ......00 —70 —70 ___70 Na Indijskih otokih______________________56 Naši ljudje________________________________40 Nekaj iz rnske zgodovina___________„35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvfie- ga slovenskega polka _____..■.-..........1.50 Ob 50 letalci Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda_____________________________-JO Odkritje Amerike, trdo vezano ........66 mehko vezala ----------------------—...50 Praprečanove zgodbe________________„35 Pasti in zanki ______________________________25 Pater Kajetan..................................L— Pingvlnski otok ________________________JO Poveot o sedmih obešenih ----------J6 Pravica kladiva ..............................Jt Pabirki iz Roža (Albreeht) ______......25 Pariški zlatar _______________________—-----35 Prihajač, povest -------------------„„.....J0 *ožigalec-------------------------—.»25 Povesti, pesmi v proof (Baudelaire) trdo vezano ................—......... Po strani klobuk------------------50 Plat SV ona ........................................40 Pri illicit ...............„...„......................iil Prtt božji _____________________________JO Patrla, povest lz Irske jonaSke dobe ----------------------------------„...J0 Splošna Knjižnica: St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljndska drama v 4 dej., bro8. 105 strani ..............„...„..............J5 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184' str., broSirano .................-- • __„.J0 6t. St. 6. (Norak) LJnobsnmnost Prva ljubezen ______ Po gorah in dolinah Pol litra vlpavea ..... Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar . Predtrfahi, PrčŠern In dfngl stotniki r gramofonu___ .Jlf »6f .»St « ' Prigodbe čebelice Maje, trda ves Ptice selivko, trda ves________________„75 Pred nevihto ...........................„„„„J5 Popotniki „...„--------------------------60 Poznava lloga Pirhl ............u__...__________30 Praški Jad* glavarja .Ji .JO St 29. Tarzan sin ople. trdo vez..„1.20 St. 31. Roka roko .........................J65 St. 32. Živeti ___________________________23 St. 35. (Gaj SalustU Krlsp) Vojna s Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 shrani, broft.________...JO St. 3d. (Ksuver MeSko) Listki, 144 strani -------------------------.J5 St. 37. Domače živali _______________30 Št. 38. Tarzan in svet __________....1.— Stev. 39. La Boheme _______________JO Št. 47. Misterij duSo .............. Štev. 48. Tarzanove živali .........„.J0 Stev. 49. Tarzanov sin, trd ves „„L26 St. 50. S-zoflje, 347 strani, brofi.______7« Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternono. relijefna karikatura ln minulosti, 55 str., broS..........25 Št. 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje tanje, božična povest Št. 14. (Dr. Kari Kngll5) Denar, narodno gospodarski spia, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., brofi.__m...........................................„80 Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Msupcrin.............—40 St. 16. (Janka Samec) Življenja, pesmi, 112 Btr„ broS. ...............„.45 Št. 17^ (Prosper Marimee) Verno doše v vieah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. _________________JO St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. hajka v pe- . tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broš. .........—50 St 20. (JuL Zeyer) Gompači in Komorasakl, japonski roman, la čefičine prevel dr. Fran Bradač, 154 straitt. broft. .................45 Št. 21. (Frilolih 2olna) Dvanajst krathočasnlh zgodbic, II., 73 str. broS. ...................................................25 6t. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .66 Št 23. (SophOkies) Antigone, Žalna Igra, poslov. C. Golar, 60 str. broSirano____...——...................... JO 6t. 24. (B. L. BtAwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 855 str., bro*. __________________________________ .»0 St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del.......................................96 St 26. (L. Andrejev) črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. »m • i iS m.................................35 St 27. (Fran Brjavee) Prcipo ia problemi skrbstva sa 80 str^ broS. ____......J5 Ugrabljeni milijonar ----------- 1.26 V krempljih inkvizicij« -------------1J6 V robotvu (MatielC) -------------------1J5 V gorskem zakotja -----------——35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del--------------------»0 2. del ____________________________________96 OBA SKUPAJ .....................1-60 Veliki inkvizitor............................1.-— Vera (Waldova), broa.......35 Vojska na Salkanu, « slikami ........25 Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo vezano .75 broSirano .................................JO Volk spokornlk In druge povesti..„1.— trdo vezano ..................1.25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. sv.....J5 V pnstlv Jo Sla, III. zv................35 Valentin Vodnika izbrani spisi —30 Vodnik svojemu narodu--------.„.25 Vodnikova pratika I. 1027-------56 Vodnikova pratika 1. 1928 --------J6 Vodniki la preporokl_________60 Zmisei smrti ..............................66 Zadnje dnevi nesrečnega kralja —.66 Za kruhom, povest....................„SS Zadnja krneOm vojska--75 Zadnja pravda, ves. .,...,....................7> Zgodovina o nevidnem človeku ........35 Zmaj Is Bosne —------------„70 Življenje dor. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj „„„......1.50 Zlat okopi ___________________________»26 Ženini naše Koprnel« .........................45 Zmote in konec gdč. Pavi«____„..45 Zbirka riarodfdh pripovedk t I. del ..................._______40 II. del —^ ---------.46 Znamenje Štirih (Doyle) Zgodovinske anekdote Z ognjem in mečem „ Zločin in kazen: I. In II. cvesek ____ vezana _______ AM Zgodbe NapoleoiiOfga bazarja vezana Zgodbe zdravnika Mozaika Zlati pantar .70 -3§ ZBIRKA SLOVENMltt POVtim 1. zv. Vojnoidr aU 2. sv. ttndo brex&o ..... S. sv. Tooelo povesti 4. ■zV. Povesti ia 5. sv. &oAeot aaj bo. — Nal PESMI in POEZIJE Akropol is In Piramide ....................M broSirano ................................„.80 Azazcl, trdo vez............................„1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ...........„40 Kraguljčkl (Utva) .............................65 trdo vezano ..............................80 Moj« obzorje, (OangI) ....................1.25 Narcis (Gruden), bro3. ...................J0 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....J5 Slutne (Albreht), broS. .„.„..............J0 Pohorske po« (Olaser). broS...........JO Oton Zc^iidlč: . Sto ugank______________________________JO Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ____________.00 Zlatorog, pravljice, trda vez ----—.60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (PavflC) Slovenska kbračniea: 10 ctveskov. Vsak zvezek po ...„..„30 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek..............................»..^..75 11. zvezek ..............................7ft Pomladanski odmevi, II. sv........45 AmerlSka slovenska lira(Holmar) 1__ Orlovske himne (Vodoplvee) 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) „—------—____________45 MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (Pavčič) ~ Izdala Glasbena Matica . .40 Narodna na grobni ea (Pavčič)____.35 Gorski odmevi (Laharnar 2. zv/__.43 DVOGLASNO: meSani laonr IL sv. (Laharaar)' w SlavČck, zbirka šolskih pesmi (Medved) ...............................,21 Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek po J| Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali moSkl zbor. 15 pesmic. (Pregel) ...... Mešani in moSki zbori (AJjai) <=i 3. zrezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na (lan; Dlvna no« ___________.40 Q. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............„„40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (me-San zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši ..................„41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor .................................L-. Mašuo pesmi za mešan zbor — (Sattner) ________________________________ 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge-nitori. (FoerBtcr) ...................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) ............................ Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ............................. 10 obbajilnih in 2 v častpresv. Sr. cu Jezusovemu (Grum) ............ Missa In bonorem St. Joseph! —» (Pogachatt' ...............— Kyrie ......................... K svetemu Rešujemo telesu —i (Foerster) ..................... Sv. Nikolaj ................................... NOTE ZA CITRE Kožcljski: Poduk v igranja na rit rab, 4 zvezki ................... Bori pride »o, koračnica .............. NOTE za TAMBURICE .„40 ...m s ji ..jti Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje (Bajnk) ___1J0 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ........„.L—* Na Gorenjskem je fletno ___________L-h RAZGLEDNICE Newyorške, Različne, dučat _______„.41 Velikonočne, božične in novoletno ducat ............................................ Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ___________________41 posamezne po -------------------jOI ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenijo na nlm papirju s platnenimi progi- Pokra j nI ročni zemljevidi: Dravska Banovina „ Slovenske Gorice, dravsko ptuj- sko polje ___________ Ljubljanske in mariborske oblasti J« Pohorje, Kozjak________m Prekmnrje in Medumnrje ........ , M Canada ____________________:-40 Združenih driav, veliki Mali ______________________ Nova Evropa____________ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky hs Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po___ Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Wool Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, Now York m vsaki po _________________01 Naročilom je pruožitz denar, bodisi t gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. 6o pošljete gotovino, rekoznacdlrajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih al 4 ceniku. Knjigo potU)am<> tmitnlna proata "GLA3 NARODA** m w. u Mmt t* iA ■ "0118 NARODA** nbwyom, f&nxay, october 13, 193s LJKOVIČ JOŽA; KADAR SE VODE DVIGNEJO. (Odlomek iz povesti "Razdrta pgn jišča.) Potek v jesenskih kvatrah! Dol go v noč je plašil hudič tolste polhe, ki so se zbirali v leščevjn in •tikali za sladkimi jedrci. Vsa Žage br niča je odmevala od tajinstve-neg;i bratenja, godrnjanja in vri-fea. ki so ga gnali zavaljeni sladkor nedeži. Laškar je obžaloval, da ni rnstavil pasti, to bi bil plen! Sele ko je zazvonilo da nove. se je unesel divji plav; utrujena luna je zaostala na obzorju, ki se je v dopoldnevu zameglilo. Sonce se je še vse popoldne čemerilo, dokler ni pritisnil jug iz Menisije. Neprijazni obiski >o zlagoma za pahnili nebo od Orede do Korena. Topel veter i«> potegnil preko Barja. ra?burkal mrtvico v jaških, breze so zdrhtele, družine divjih golobov so poiskale varnejša kotisča vrh Trejšenka. Izza Ljubljanskega vrha se je raz-legndo votlo bobnenje, grom je pretresel ozračje, segel na rakiške •-enožeti in za Krim. Na Žalostni gori je odzvonilo tretjo uro v spomin bridki Kristusovi martri. Na Ljubljanvi so *a vriskali čolna r-iki hlapci, ki so se vračali h Ljubljane s praznimi čolni in brez truda. srečno prebredli opasno krnico. požrešni vrtinec Podpečjo.... Še enkrat so se oblaki, pretrgali, na Plešivieo se je vmuI 'zlat šop žarkov. ki -so pa mahoma presahnili, kakcr da jih je pretrgala zlobna roka. Poslednje upanje tega dne je minilo. Pcčasi se je začel raagri-njati večer, turoben in teman. Poti preko Barja so osamele, le tu in tam se je še vračal z maha zapoznel kmetič vr vozom jesenskih pridelkov. Zelenkasto rumene buče so ležale na fičoltci in nedozorelem latju. ki ga ni polomil zadnji vihar. Po Marijinem zvonenju se je potegnil prvi bli«-k. tanek in zloben; oslinil je ledja nerodnih oblakov s slepečo lučjo in minil v viharnih višavah. Tudi Anžolov Joželj se je zahitel pri pospravljanju krme ter repkanju pese in strniščne repe. Žena je morala ostati doma pri živini. šički so se začeli suvati, treba je bilo paziti na nje, nič več ni-to marali stare. Sin Ludve se še ni vrnil z želetmice. ves teden že dela s partijo na Stampetovem mostu, nadzornik Lenu-si je trd človek ter ne pusti ljudi domov pred soboto.... S svetlo mislijo je stopal poleg kravice. ki se je pehala z 1'aložcnim vozičkom. Razrušeno oje jc- poinaloma cvililo, kolesa so u-rpavajoče klokljaJa na poli. Anžol je to leto zravnal in ude-lal novo njivo. Lansko jesen je požgal mah in čoto. da se je vse če z zimo uležalo. Letos so so že vrstile med nizkim fižolom in repo sončnice \\ zlatimi venčnimi listi. Oosta detelja se je ponujala hlastni živini. In na trdinskem koncu je smehljala ajda. tista črna s temno rdečimi očfsei. Ajda, ajdi-ca. \sa medena in mehka! Bog ji prizanesi s poplavo.... Prihodnjo pomlad bo požgal še ti^ti griček nad vretjem, kjer je letos narezal in posušil toliko šote. Sredi prijetnega razmišljanja so ga zdramili nagli koraki opotekajočega se neznanca. Beraška malha se je pojavila kraj njega, vesel se je zavzel za popotnega : 4tLej ga. Zamudov Lovre! Kam pa tako urno? Otep slame dobiš pri meni." Berač je mežiknil in pomajal z brado: "Le poženiva. Joželj! Nocoj bo liinda ura. Bog nam priranesi s treskom in vodo. Ne pozabi obrniti suknje in odvezati živino, preden ležeš. Ko sem zjutraj pod Go-ričico ometal roso, je v vretju tako klicalo in godrnjalo, nekaj se nocoj pripravlja.... Golobje so leteli z Gulča v Krim." "Beži. beži. Lovre! Pri Mrkumi s j preveč pil pa ti je p iskalo v u-sesih. Na steljnik -pojdi in lezi. Samo ne zatrni, šota je zložena tam, tako .ie suha. da se kar drobi." "Ne hom lokal vode," se je branil berač." Pri Šentajnarju bom potrkal, tudi pri K i ran bodo se svetili, mrliča imajo." Pri doljnjem Šikcu sta se razšla, zelen blisk se je poeedil izza oblačnih skladov, (»svetil berača in samotno pot. Po večerji je šel Anžol še enkrat do leh in premotril nemirno noč. Žena Mreta ga je prosila, naj ne hodi |»reda!eč. Droben dež je pršil in se zajedal v kožo in obleko. solzil na ajdo in močil barsko grudo. Oblaki so šli nizko, grmenje sc je podvojilo; v gorah so vihrali hudourni vrtinci. Pod cesto se je utrinjala drobna luč, pri sosedu so še svetili. NaffieriFse je "tj a kaj, toda spomnil se je ženine prošnje in se vrnil za lesčevjem domov. Otroka sta že spala, odejo sta si zategnila preko oči, da ju ne bi strašili estri bliski. Družina je naposled legla k počitku, toda nikdo ni mo-' gel zatisniti oči in zaspati. Vihar je postajal silovitejši. bobnelo je in hr>telo. kakor da pleše krimski div-jik po Barju in pritrkuje z orjaškimi petami. 1'ra na steni ni mogla nikamor, neprestano se je zatikala in s težavo odbila deveto u-ro. V hlevu je zamukalo govedo. "Joželj, stopi pogledat k živini." je prosila čuječa žena. "Tako nemirna se mi zdi. krava venomer veka. morda jo napenja...." AtrŽol je pomel rarboljene oei, vrgel nase razmočeno kamižolo in črevlje ter šel v vežo. v katero je že stopila neurna voda. Bliskavica je silila skozi špranje ob podbojih v hišo in motno osvetljevala redko kuhinjsko posodje in koso, ki je visela za liemetanim sklepnim tramom. Curki dežja so neusmiljeno tolki po raizsusenih oknicah, razrahljani tečaji vrat so šklepetali in od neha val i. Anžol je nekoliko od- f A U I\ U %J 1 V 0 NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ♦ - . — - OGLAŠUJ i T E •i "GLAS NjLfeObA" jm Sft* jimo 'ttfe tJanrtro, p*č pu vd Slowd ? vwH okotteL CINE ZA OGLASE SO ZMERNE prl vrata, mokra sapa je planila v vežo, ga oplazila in skoraj eaduši-la. Stisnil se je pod napuše in ostr-mel v razdivjano ozračje. Bliski so leteli preko puščobnega Barja, o-tvetljevali temena hribčkov, stikali okoli samotnih hišic m se jadmo vračali v nedogledno temino. Gulč. Plešivica, Velika stran in Kostanjevica so bili podobni začaranim grebenom, po katerih se svalka goreče žveplo. Ob jaških so se vile breze in jelše, se globoko priklanjale in prosile milosti.... Za hipec se je vse pritajilo in prisluhnilo. Edino deseti vlak je brezbrižno zdrvel preko planjave. V hitrih sunkih se je znašel v daljavi, podoben ognjeni kači, ki beži pred vesoljnim poginom. Nate- se je potegnila strašna strela okoli Sv. Ane, obliznila molčeči stop in planila preko Preserja na Žalostno goro, kjer se je ra.Tdrobila. Grom se jc razbcbnel. pretresel nebo in zemljo. -krite zvezde in uboga človeška srca. Ploha se je razlila širom Barja. Anžol se je prekrižal, se doti pal do hleva in potrepljal ubogo žival. Vrnil se je v hišo in potolažil ženo: "Jesenska nevihta ise pripravlja. Bog in sv. Ana nam preložita nesrečo! I)a bi se le ne dvignila voda in potrgala zemlje." Popravil je odejo otrokoma, za-tisnil zastor na Oknu in ves pre-mražen legel. Toda zaspati ni mogel. vsa soba je bila polna zelenkaste. migljajoče svetlobe, ki je pošastno osvetljevala nizki strop, staro pohištvo in drugo revščino. Deževje se ni hotelo poleči, močni curki so čopotali po razmočenih tleh. Kdo bi mogel zatisniti trudne oči? Anžol je napeto prisluškoval, žena se ni upala dihati.... Zunaj so se pa potuhnjeno bli- j zale vode in se plazile skozi nestrp-1 ii,: bičevje. kamor so si upale le ■ glasne divje race; grabile so mah. otipavale leho ajde. zalile jamlji-Če. se previdno grizle v njivo, trgale črno barsko zemljo, dvigale gomile krompirja in malce postale pred cesto, dokler se niso spustile preko nje. "Na trdino, Anžol! Povodenj...." «=o s nenadoma oglasili zasop-ljen. "pori, ves tovor je v plamenih!" Naglo pograbi strojnik svojo obleko in drugo drobnjav ter plane na krov. Zares! Iz velike iine za tovorjenje so se valili črni oblaki dima, vmes pa >io švigali ognjeni zublji. V določeni razdalji sta stala gasilca in brizgala v ogenj vodo. Toda uspeha njunega dela ni bilo opaziti. Ko je bil kapitan kot prvi opaziJ. kako se je iz podkrovja skozi lino začel viti dim. je takoj odhitel v skladiščni prosit or. Komaj se je še rešil nazaj na krov. V malo minutah so bila vsa skladišča v ognju. Takoj je kapitan pozval vso posadko k črpalkam. Klici SOS so za-valovili na -Vse strani. Treba je bilo izpremeniti smer. Na obvladanje ognja ni biilo več misliti. V svoji kabini je sedel sredi ne-enosne vročine radiotelesrrafist ob svojem Morsejevem aparatu in neprestano tipkal: Ob 2.21: "SOS. SOS! Ogenj se neprestano širi!" m lamamst mmni daxlt k v. & M %AS NARODA" zopet poni jamo ▼ domovino. Kdor .ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. šitev na rdini ozki prostor, kamor še ni bij segel ogenj. Le z največjim naporom je bilo mogoče uiti poginu. Toda dalje ni bilo več mogoče vstrajati v tem peklu, če so hoteli sploh še dospeti do čolnov. Tedaj — mogočen sunek! Vse si je odihnilo. Parnik se je ustavil. Nasedel je! Naglo so spustili čolne. Kot zadnji je zapustil zaupano mu ladjo kapitan. Od obale so že hiteli na pomoč rešilni čolni in sprejeli bro dolomce. Z varmout.hskih gričev je na tisoče ljudi opazovalo jnnaško borbo mož z ognjenim olementom med nebom in morjem. Sprejeli so hrabre pomorščake z nepopisnim navdušenjem. Pred ladjedelnico pa je še vso no<' gorel parnik kakor orjaška baklja. PROTI VITKIM POSTAVAM Anj?lešk:i plemkinja ladv Druin-mondova je napovedala boj modi vitkih postav, nastopila je z vso odločnostjo proti ženskam, ki hočejo biti na vsak način suhe. V daljšem članku dokazuje, da so pri-Oib 2.30: "Porthcawl" krmari z merno rejene ženske za delo inno- vso paro proti Yarmouthu!" Ob 3.20: "Ogenj se širi dalje. Prostori moštva so v plamenih. — Skušamo spraviti ladjo do obale pri Yarmouthu. da tam nasede!" Potem so Morsejeva 'znamenja u-tihnila. Tudi radiopostajo so zajeli ognjeni valovi. Vročina je postajala neznosna. Se se je bohotil o-genj samo pod krovom. Toda tovor ni krovu se je rw>gcl vsak hip u-žgati. Vse je delalo z mrzlično na- glico. Že so žarele desV« pod nogami gasečega moštva. Podplati so bela. toda to se je samo zdelo, ker go sposobnejše od suhih. V dokaz svoje trditve navaja več primerov iz zgodovine. Tako našteva debele in obenem slavne žene: Heleno Trojansko, kraljico Sabo, raadame Dubarrv. carico Katarino, angleško kraljico Ano. Marijo II. in Viktorijo. Vse te bi bi.le baje v današnjih časih, ko je moderna pretirano vitka postava, nemogoče. Seveda so se včasih proslavile tuli suhe ženske, med njimi madaine Pompadour, ki je bila na videz do- se izpreminjali v oglje. Treba je bilo bežati s krova na poveljniški most. Komaj je bilo moštvo gori, ki je pr>:nil plamen tudi v zalogah na krovu. Kapitan je pozval moštvo, naj spusti rešilne čolne in zapusti ladjo. Sam je hotel tvegati poizkus, da parnik skrmari do Yarmoutha. — Tcrdn nihče se ni hotel pokoriti. Vsi vile že pred desetimi milijoni let, !so hoteli do zadnjega vztrajati ob kakor nam kažejo mraveljske fo-'strani svojega kapitana. Od rilca siiije, d očim je Človek šele ob za-Ido zadnjega konca je pokrivalo četku razvoja. Mravlja se ničesar | parnik ognjeno morje. Treba, je ne uči. vse. kar dela, dela inatink-j bilo obdržati most vsaj še eno uro; tivno in po programu, ki ji je do- j potem bi dosegli obalo in omogočili ločen že od rojstva. Postane že zvsaj rešitev pamikovega ogrodja, rojvtvom delavka, vojak, "kralj"'j Vse sajasto in znojno je moštvo ali "kraljica" in ne dela vse živ-.delalo ob črpalkah. Zmerom bli-Ijenje nič drugega. Človek se iuo- že je prihajal plamen. Zdaj — ra svojega posla sicer učiti, a si ga | zdaj je ogenj zajel tudi most. — ^hko izbira in poleg tega ima ne- J Grozljivo je prasketalo in pokal ), omejeno možnost za napredovanje, pekoč dim je silil v oči in slepil. Barberton. John Balant, Joe Hiti Zaradi takšnih temeljnih razlik ne Zdajci se je most zagugal in na- OHIO: Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Ctias. Kar-linger, Jacob Resnlk. John Slatmik Euclid, F. Bajt Girad, Anton NAgode Lorain, Louis Balant, John Kuniše Warren, Mrs. F. Rachar Younffstown, Anton Kikeij OREGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank JakSe Bra d dock. J. A. Germ Broughton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Bkiotm Export, J. Previč. Louis Sumutilt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn. Ant. Tattfelj La*£rne, Frank Ballocb Manor, Fr. Demahar Meadow Lands, J. KoprirSek ' Midway. John Znst Moon Ron, Frank PodmllSek Pittsburgh in vso okolico, Vhl AMk Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Readng, J. Peedlrc Steelton, A. Hren Turtle Creek, J. Skerlj. Fr. SchUret West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank Skok Sheboygan, Leo Majema WYOMING: Rock Springs, Louis Taucfaar Diamondvine, Joe Rolich bo rod mravelj nikoli človeškega rodu. izpodrinil; slednji trenutek zrušil. REDLNE INJEKCIJE ZA DREVESA ft*« tftrtflo tk !▼» Je prtgeL Zastcpafke n|s i U in VP BAY A "O L A3 NARODA" Kakor po drugih mestih tudi v Pragi ne vzratitejo vsa drevesa, ki jih zasadi na prometnih cestah mestni vrtnarski avrad. Mnogo teh dreves kmalu pogine in jih morajo -nadomestiti z drugimi, ker pod cestnim tlakom ne najdejo dovolj v-lage in redilnih novi, ki »o jim potrebne za življenje. Da ima mestna uprava škode za težke- tisočake, je razumljivo samo po 80-ti. A sedaj so menda našli pra.vo metodo, ki bo preprečila predčasno umiranje dreves in prihranila občini velike stroške. Skupina znanstvenikov in tehnikov je dolgo časa eksperimentirala s to metodo, pri kateri •gre v glavnem za umetno prehranjevanje dreves. Iz večje poaode. ki jo položijo v zem ljo in napolnijo iz redilno tekočino (tekoča gnojila), prehaja bra-jna skozi neko vrsto injekcijskih ) igel naravnost v korenine drevesa in to mora potem rasti in se razvijati, naj si bo cešta. v kateri stoji; kakršnakoli. Eksperimenti so imeli tako dober uapeh. da jih bodo v kratkem, uresničili v praksi na cestah samih. je imela na sebi celo skladišče ob!ek. Napoleonoma žena «Joc«efina naj bi bila resen opomin ženskam, ki hočejo na vsak način biti suhe. Napoleon se je iznebil te suhe. vrtoglave in zoperne žene. da se je po-r<«'iil z okroglo Marijo Lurro. Tako svari angleška ladv ženske. naj ne hrepene po vitki postavi. ker ta moda ni zdrava in ker je bila ženskam vsiljena. Sicer pa na svetu ni nič novega, saj vemo, d-a so bili časi. ko so morale biti ženske v pasu kakor ose. a posledica so bile najrazličnejše bolezni. Lady Drumondova zlasti svari ženske, naj si ne pomaprajo v hrepenenju po vitki postavi z umetnimi. nasilnimi sredstvi. Ne pove pa. da so bile v starih časih okrogie postave prav tako moderne, kakor so zdaj vitke in da so se ženske takrat enako silile k jedi. kakcr se zdaj navdušeno postijo. Tn pa pozabiti ne smemo, da je ladv Dru- Toda še so bili imeli čas za re- mondoma sama dobro rejena. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J 8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN L A ■ R A K O D A" NEW YORK, FRIDAY, OCTOB ER 13, 1933 TO LARGEST BLOTEHI DAILY fa U. I. «®REGINA Roman iz : življenja: ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H 55 Tako mu je zaklicalo srce, kot bi morala tudi ona biti deležna tega svečanega trenutka. V veliki dvorani *o stali vsi njegovi uradniki in vai drugi, ki e»o bili že leta na svojih mestih in katere je večinoma ipoznal. Stopi k njim i>u jih pogleda in iz marsikaterega očesa ga je pozdravil vesel žarek. Mula hčerka ojskrbnika, ki je bila rojena malo pred njegovim odhodom iz domače hiše, mu je rzročila šopek cvetlic in mu je v pozdrav 'v imerni vseh uradnikov, rekla nekaj be«ed. Torn vranic šopek in -dekleta tvitsoko vadigne. — Ta pa je zrastla v tem času, odkar me ni bilo tukaj, — pravi ginjen. Tedaj pa stopi naprej uradnik in izrazi upanje, da mu smejo nuditi svoje do'o, kot prej njegovemu očetu in da ga z veselim srcem pozdravljajo. Vsi m> bili veseli, da je bil on, ne pa njegov brat Kurt, gonpodar. kajti -Kurt ni bil niti malo priljubljen. Vsi so mno-j;o trpeli pod njegovo .samopašnotst jo in .slabim značajem. V .se je bi'o zelo svečano. Tom je izrazil upanje, da mu bodo vsi posvetili svoje delo in da bodo tvni ostali .pri njem. Toda pri vjsem tem ho čuti. kot bi bi! z duhom odsoten, kajti vse njegove misli veljajo njegovemu očetu, ki je zanj pastil pismo in ki ni več veroval \ njegovo krivdo, ko je umrl. Tom .se oddahne, ko je bi«3o teh svečanosti konec. S prijaznimi besedami povabi vse. da (vstanejo pri njem pri kosilu. Rekel je. da ima >e nekaj govoriti z notarje-ni. da jih pa bo zopet videl pri ko-m!u. Kulvarju naroči, da ipripravi kobilo za vse uradnike. Xato gre z notarjem v pisarno svojega očeta, ki se je nahajala takoj poleg sprejemne dtvorane. Za to sobo so se vrstile druge sobe» njegovega pokojnega očeta. Poleg dvorane «o bile .sobe za goste. V dolenjih prostorih so bi!e so-be iza uslužbence in kuhinja. X-ad prvim nadstropjem. nad očetovimi sobami, so bile nekdanje sobe njegove matere. Ko je bil Tom z notarjem sam. ga prosi: — Sedaj pa mi povejte \>e. gospod svetnik. Sedeta si nasproti in notar mu poroča, da ga je Tomov oče nekaj dni pred mojo smrti« popoldne obiskal v njegovem stanovanju. To je bilo popolnoma -proti njegovi navadi, kajti, kadar j? im-el stari Reiner z notarjem kak opravek, ga je povabil na svoj dom, ali pa ga ie sam obiskal v njegovem uradu. V njegonem stanovanju je do tedaj bil samo pri kakem družabnem večeru. Onega dne pa mu je rekel: — S teboj moram govoriti sam in brez prič — na mojem domu. tako se mi zdi. zasledujejo vsak moj korak in poshulajo vsako mojo besedo. Notar nadaljuje: — Xad temi besedami sem se zelo začudil; ne sicer, da vašemu bratu Kurtu nebi zaupal nizkotnega vohunstva, temveč, ker je vaš oče to vedel in mi povedal. Xajprej mi je povedal, kaj se je zgodilo oni dan, ko ste b>!i pognani iz domače hiše in mnogo drugega, kar l.oste, gospod Reiner, našli v pismu vašega očeta Oni dan mi je izročil pismo za vas z naročilom, .naj vam ga po njegovi smrti izročim. aiko mu ne bo več dano -videti vas pred .smrtjo. Rekel mi je tudi. da mora biti oporoka, katero je napravil že pred leti in v kateri je postavil »vašega brata Kurta za glavnega dediča, vas pa je odpravil samo z majhnim dolžnim delom, uničena in da namerava napraviti drugo oporoko. Drugo oporoko mi je narekoval in za vas odločil veleposestvo v 'Ilartau in konsenvno tovarno. Kurtu pa je volil velepos-st vo Langenfurt in sladkorno tovarno. Precej veliko premaženje -v gotovini je dal vam in bratu vsakemu polovico. Nujno me je profil, da naj to oporoko sestavim tako. da je nikdo ne bo mogel ovreči. Da je s tem mislil vašega brata, je jasno Sedaj se nisem več čudil, ko sem enkrat vedel vse. da je tako narekoval. Vesel sem bil. da se je saj toliko osvobodil vpliva vašega brata, da je izrazil to svojo pravično |>oslednjo voljo. Oni dan je bilo na vašem očetu nekaj, česar ne morem označiti drugače kot strah pred Ivurtom. Vse to boste našli potrjeno v pismu var>ega očeta, in pripomnim. da sem v navzočnosti »vašega očeta to pismo tudi bral; tako je sam želel, da bi tudi jaz vse vedel in razumel. S tem. da je vaš brat skupno z očetom izgubrl svoje življenje, ste vi po očetu po-ftali glavni dedič, ker ni nobenega drugega vašega sorodnika. Mislim pa. da vas bo veselilo, da je vaš oče z novo oporoko, ki vam jo skupno z n 'ego vim pis m cm izročam, .skušal popraviti, kar se je v *-voji slepi Ijubetrni do Kurta pregrešil. Danes ne bova imela ča.sa. da bi vpis seznanil z vsemi podrobnostmi vaše ded*Čine. kajti to bo vzelo več dni. mogoče nekaj tedno-r. Xa \sak način ste sedaj najbogatejši veleposestnik v celi Turinsi.ii. zlasti, ker je .vaš oče celo svoje premoženje na posebno željo vašega brata, naložil v inozemskih bankah v Sv iei. na Ilo^andskem in na švedskem. Vsled tega vas bo inflacija, ki povzročuje vedlno fveč gorja, komaj zadela. Kaj to dandanes pomeni, ne morete najbrže v polnem obsegu razumeti, ker ste bili to'iko časa v tujini.. — Oospod svetnik, tudi v Transvaalu smo dobili poročila o današnjih razmerah v Xemčiji in tudi jaz sem svoj mali denar, kar &rm si ga v Trartsvaalu prihranil, naloži-1 v angleškem denarju. — Xo. potem pa že ve^te. Tore\ tukaj imate oporoko in pi«mo in h tem vas pustim sameea. Imam še nekaj ooslov z obema vašima oskrbnikoma in z tovarniškimi ravnatelji. Veseli boste, da so vsi gospodje tukaj. — »Saj boste pozneje kosili z nami. gospod svetnik? — Rad; tukaj ostanem še nekaj ur. Ako me slučajno potrebujete. me samo pokličite. Xotar pusti Toma samega. .Najprej arre raziburj-^n nekolikokrat po sobi gori in do'i. da se naiprei rekoliko pomiri. Vzame ta in <^ni predmet, ki je ležal na očetovi mizi. .v roke in si ga ogleduje. Čudovito mehiko in gorko mu .ie bilo pri duši. Šele sedaj se zopet počuti doma ; ve-daj. ko je vedel, da je bil ž nji-m blagoslov njegovega očeta. Sledai iič sede na visok stol pred pisalno mizo in odpre pismo fvojega očeta. Iz ovitka iavleče več zelo goesto popisanih listov in jih razgane, Xato pa bere: 'ttloj ljubi sm Tom! Prav gotovo je za očeta najhujše, ako mora svojega otroka prositi za odpiBčarrje. Pred to izatotevo stojim danes s težko stiskanim .srcem. Kar me je že davno težilo kot plaaljiv dvom. je sedaj postala gotovoKt. Dokaze imam. da mi oni dan nisi ti vzel dvatisoč mark iz moje pisalne mize. 'Nedolžen si in jaz sem kriv, popolnoma kriv nad Lenadno smrtjo tvoje matere. Vse to sem storil v jezni blaznosti. Nedolžen si bil pognan iz očetove hiše. moj Tom. kajti, da si v nagli jezi dvignil proti meni roko. ko si /videl, da sem udaril tvojo mater, sem ti iz «ra» odpustil. Svojo maler si hotel braniti, hotel si udarec, katerega sem zadal njej, vrniti. Drugače nisi mogel delati, ker si IjubH svojo mater. •Povedati ti moram; da od smrti tvoje matere nisem imel več -nobene mirne ure. Že prej nisem imel nobene vesele ure. ' ker mi jeUekdo tKI Turee šobnega atrupa, ki je v meni požrl vse, kar sem nekdaj v svojem srcu čutil za tvojo mater in za tebe. Ljubezen, ki sem jo navizlic vsemu temu občutil za tvojo mater in za tebe globoko os!ednjih urah je bil ves čas pri njem njegov prijatelj in lovski tovariš, predsednik novomeškega okrožnega sodišča dr. Josip Kavčič.. Obupen čin brezposelnega delavca. Drezposclni šotfer Pr še tocoj nekdo umrl. sam pa da bo kmalu postal srečen in rešen .skrbi. Okoli 0. ure se je napotil v Iružbi .s prijateljem v mesto, pri "lotelu "Jelen" pa se je pos'ovil v Savski drevored pri ENGLISH SLOVENE READER in krenil Kranju. Ko je prišel zjutraj okoli 6. neki zgodnji šetalec v bližino pokopališča, je zaigledau na nasprotni strani brvi pod jelšo klečati človeka. Pristopil je bliže in vide!, da ima pred seboj samomorilca. Obvestil je od odkritju shižbujo- j čega stražnika, ki je poklical dr. Globočnika. Na 'licu mesta je ko-' misija mogla ugotoviti le smrt. V pretepu mu je odgriznil pol ušesa. STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST ISth STREET NEW YORK CITY 24. septembra je sedela «v gostilni Kuhar v Brstju večja družba fantov iz Spuhlja in Z above, med katerimi je bil tudi malo o-niejeni posestniški sin Cvetko iz Spuhlja. iz katerega so bili norca fantje t z Zabove«. Za fanta pa se 'je zavzel njegov rojak Merkuš.,n ZAKLAD INKOV NAJDEN? (18. oktobra: St. Lcuis v Hamburg 20. oktobra: Statendiun v Boulogne Olympic v Cherbourg I'aris v Havre «!. oktobra: SI I^ouis v Hamburg VuJ«-ania v Trst Kremen v Bremen Skrvncst pravljičnega zaklad i zadnjega vladarja Inkov, cesarja Atahu:dpe se začenja ja niti. Iz Quita v Ecuador j u poročajo, da je našel raziskovalce dr. Julij Torki prepotoval d ž: V o poti po-' -M. nkt. l. a ilc-rcngariu. 25. oktobra: IS-utsrhhind \\ aNhington v Cl:rrb«ur| llumbut^ Havre posestnik iz Spitfhl ja ; ta je fante krovitelj tvom ecuadorske vlade, iz Zabovic izzval v prepir, ki se ■ mesto, kjer je skrit zaklad in trnje razvil v pretep. Pomirjevalno 1)1() obglavljenega cesarja Atiahual-je hotel na nasprotna tabora vpli- j v N zacu. provinca Šimboraso. vati posestnikov sin Frane Koro- j Obglavljeno truplo je z zakladom šec -s tem. da je vso družbo potls-; vred poč" val o v svojem skrivališču nil skozi vrata na dvorišče. To pa ' 400 let. Tem~ lobanja, ki je troje zelo ujezilo Merkuva. ki je sko- nut no razstavljeno v Parir'.n. je že čil Korošcu za hrbet in dal duška rarel znani r;»,7i-kovalec preteklosti jezi .s tem. da mu je odgriz-ni! sko- Inkov. prof. Poznanj ki. ro polovico desnega, ušesa. Iz Jugoslavije. Obesil se je iz žalosti za ženo. V okolici Gospiča se je na paši obesil 62-letni Jovan Podkonjak, ugleden posestnik. Nedavno mu je umrla žena. s katero je živel v najlepšem sporazumu. Tragedija v poplavljenem gozdu. Pri -vasi Lekenik blizu Siska je voda obdala gajo ter neusmiljeno pobijajo divjad. Od kar je gozd obdan z vodo. že pokajo tam pu'ke. kmetje, ki se Vozijo »v Bobovačo s čolni, pa: pobijajo zbegane in sestradane živali tudi s koli. Nad tem div-jaštvom se jo strašno razburjal tudi lovski čuvaj Mato Srla.k in ko so te dni zvečer tatovi divjačine še bolj kakor poprej pustošili -v gozdu, se je mlpeljal tja oborožen s puško. Ob robu gozdiča je med drugimi spoznal znanega divjega lovca Peroviča. ki se je 7bnašal ka;kor vodja pokončeval-cev bedne divjačine. Lovski čuvaj je -vpil nad njim in ker divjanje ni prenehalo, je oddal strel, ki je bil namenjen sicer v sva rilo. a je Peroviča vendarle zadel v prsi. Seljak je takoj priskoči' k ranjenemu divjenm lovcu, ki je kričal: "ITbLl si me!" Čuvaj je še enkrat -vprašal: "Ali sem te res zadel ?" in ko je potem Perovič še rtnkrat ponovil, da ga je ubil. se je lovski čuvaj brez besede obrnil. potstavil puško med noge. naklonil eev pod brado in sprožil. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c 8 poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. To se je zgodilo v nekaj trenutkih. pred očmi mnogih kmetov. Nesrečni -lovski čuvaj je bil takoj mrtev, težko ranjenega Peroviča pa so odpremili v bolnišnico v Sisak. Srednji vek v Bosni. Sodišče v Bihaču je sodilo vaški vraižarici Antji Komljenoviče-vi, materi 11 otrok iz Briševa, ki je imela v okraju več pacientov, kakor vsi ztlraviki skupaj. Svojo mairaško prakso je izvrševala že preko 20 let ter si prislužila lepe denarje. Že pred dolgimi leti so se razni njeni pacienti pritoževali, da jih je osleparila za denar. in da so jim njer.a zdravila škodovala. Bilo je tudi nekaj primerov, da so se taki razočarani pacienti pritožili, a doslej so bili še vsi od zvestih pristašev vra-žarice pretepeni, kakor pravijo "na mrtvo ime" in tako ostraše-ni. da so imva'knili s»voje tožb.-. Pred meseci p a so bile vložene proti vražarici mnoge anonimne ovadbe. V teh ovadbah so bili iz-nešeni drastični primeri mazaštva in seveda tudi praznoverja, ki bi bili celo za temni srednji vek nekaj posebnega. Navedeni so bili tudi primeri hudih posledic ma-Taškega zdravljenja. — Nekemu kmetu so morali amputirati nošo ker mu je vražarica zdravila dolge tedne neko neznatno rano ter ga rpri tem infieirala. Tekom razprave pa je veliko število o-vaditeljev in tožiteljev skoipnelo na — tri ka.r je najboljši doka^. velfkega .vpliva ki ga ima stara vražarica med 'Lahkovernim svetom. Andj-a je na razpravo prinesla vsakovrstna zelišča ter zahtevala naj ji dokažejo da znajo zdravniki boljiše 'zdrrjviti kakor ona. Ker so ka»kor že rečeno, vztrajali .samo trije tožniki, je bi-vražarica obso.}ena na manjši Taporno kazen, po kateri bo »eve-da spet izvrševala svojo staro obrt. Živega otroka zakopala. A' Sertič-^elu blb.u Karlovca je 2-3-letna Jelena Suštič pred meseci zakopala svojega šestmesečnega otročička živega.. Imela, je ljuba vno razmer'e z gozjdarjem in rodila je nezakonskega otroka, ki se ga je rta ta.ko nečJo^ški način iznebi'a. Orožniki so jo aretirali. Z? k.'ad Inkov rma svojo zgodovino. ki sicer zveni kakor pravljica, a ima povsem realno ozad'e. Cesar Atahualpa. zadnji vlc-d.ir Inkov. jr» po-ial španskim osvoje-valeem dežele Inkov darove, s katerimi jih je prosil miru. Tod i Span- ki velikaši j h niso hotel priznati iii ^o rajši ujeli ce-arj^. Ata-hnalpa se je nato ponudil, da pokrije vso nem 1 jo. kjer stoje, z zla- 27 oKtobra: Majestic v Cherbourg 2fl. oktobra: Kmopa v Brfmcn Volendam v ttoulngne Coiile di Savuia v (jenu* 1. novembra: N* »• Y« rk i Hamburg Aguitania v Cherbourg 4. novembra: Vo!triijidajii v Boulogne Con te luin v Havre 6. decembra: i.'r»*m»-n v Itn mm Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr* 3. decembra: Hex v tienoa 12. decembra: St. Luuis v Hamburg 13 decembra: 1'ies. ltoi>M*velt v Oivr* 14. decembra: 1'ariK v Havre 15. decembra: H .-rcituaria v <'herlHtnrg Kuropa v Bremen C- nt«? rt) Savoia v Genoa. 20. decembra: \V;i«»!iin^ton v lla.vre Hamburir v Hamburg 27. decembra: New York v Hamburg HreniPii v Urem»-n Pies. llardinR v Havre Ber«-ntfaria v Cherbourg 31. c-ecembra: J'ennhind v Havre Iipit I lli * . ,>aui J'- .liniiuni jin O' | K I » .mujctn povečal svojo ponudbo. Obljubil je. jšpan ki velikaš D:ego de da bo ves prostor, kjer stoje Span- Španski zavojevalce Pizzf tom. če ga izpustijo na svobodo, gih zgradb ter jih prinesli njemu. Tudi to ni omečMo prevzetirli Noreča pa je hotela, da je prav Spancev. Xato jo Atahua.'pa še j tedaj prišel v .-».avojevano deželo Alinagro.! izzaro in magro .-ta se začela prepirati zaradi delitve zlata, ki so ga cenili na ."»00 m'lijonov. V teku tega pre.pi -ra je bil cesar Atahualpa umorjen. zlatimi in srebr- ci. pokril z zlatom t .ako visoko, tla se bodo možem videle samo glav-\ Potegnili o torej rdečo črto okolu prostora in vzeli natančno mero. Prostor je bil 7 m dolg in 5 ni ši-! nikar so bili sli z zlati rok. tako veli zagodovina. Samo eno nimi posodami posvarjeni. naj si jo bil izprosil c sar Inkov, tt» prinašajo ničesar sovražniku. Tako J namreč, da ne bi napolnil prosto- so sli izg nili. knkor l)i se inlrli v : ra s suhim zlatom, marveč z/dat nii zemljo in o zakladu zadnjega ce-i posodami in sličnimi predmeti. A" sarja Inkov se ni posibmal slišalo j zameno za to uslugo je bil ponudil, nič več. Z A B 0 Z I C Fotnjte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi jzleti na modernem ekspresnem parniku — "ILE DE FRANCE" 25. NOVEMBRA—16. DECEMBR \ a 1 i NA KRASNEM NOVEM PARNIKU "CHAMPLAIN" 2. DECEMBRA Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE Za pojasnila in karte vprašajte pri : nn&h zastopnikih SreneKJQjna 19 STATE ST., NEW YORK, N. y. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski .dnevnik t Združenih državah. ... SKUPNA ... POTOVANJA > in cene vožnji: BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljeva lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----IG. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez .vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. •_ *