Današnja dvojna številka obsega 14 strani, naslednja izide 2. januarja 1975 KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b. LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 51/52 CELOVEC, DNE 19. DECEMBRA 1974 CENA 2.50 ŠILINGA BOŽIC 1974 Krajevni sestanki jasno kažejo politično voljo naših rojakov! Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj in kako želim, da bi se vnel! NEKA J VEČ SRAMU Praznik človeka je postal tržni praznik. Seveda si izmišljujemo še danes božične povesti. Božič siromakov, jetnikov, božič na kolodvoru, božič v pivnicah in čakalnicah, nepričakovana srečanja, izkustvo obdarovanja ... Z nekaj ukane vse to lahko Pripovedujemo. In človek, otopel ob ropotu strojev, izmozgan od storilnosti, hujskan °d reklame, je hvaležen za čustva, sprejemljiv za ganjenje srca, željan bodočnosti za ceno pozabe. V časopisu je na politični in socialni strani prostora za tretji svet — za * nerazvite«. Za fotografe preostane še mnoge) slik — najbolj priljubljeni so otroci.. . Božič je postal težaven praznik. Težaven Z(lto, ker smo izgubili naivnost otroštva, ker n,oramo sodelovati zaradi staršev, zaradi otrok, zaradi sosedov ali enostavno zato, ker ,,e ubežimo lovkam reklame, izložb, uspavankam radia in televizije. Želim si nekaj Več sramu pred praznikom. Totalni konzum le postal nesramen. Z vsemi stvarmi ne mo-}em0 trgovati. Menim, da če sploh še lahko ]ešimo božič kot verski praznik, je nam potrebno nekaj več sramu. NEVAREN SPOMIN „ Kadar ljudje praznujemo, se navadno ne-r;sa spominjamo. Spominjamo se nekaj povsem preprostega, obenem čudovitega, nam- 11°*■ mnoge je postal s svojim življenjem ocilen za vse razsežnosti človeka: za od-m > ( ° Boga, do soljudi, do družbe, do sa-?ga sebe. Jezus Kristus — Bos, ki se je Učlovečil. n)^n danes, po dvajsetih stoletjih, ni nič pr )l us°dno verovati v tega Juda — Boga. živpg0• na Sor*> njegovi blagri, njegovo lu^enle, smrt in vstajenje zahtevajo prav 0 neizbežno odločitev od tebe in mene. ost ,evaren je spomin zaradi tega, ker smo tne njegovih besed in njegovega življe-Pogladili. Zadovoljimo se z geslom: »Bo-pa 0 Prijazni drug do drugega, v ostalem Urnn nai ^riga vsak zase.« Kaj pa, ko bi si v sijale besede: »Zoper tebe imam, da se fUsyri svojo pivotno ljubezen. Spomni °br 'V-’ k°d si padel in se spreobrni in zdj vjlaj prva dela.« Eno izmed teh se mi vele C' slllžba v ponižnosti. Tudi učlo-h0 rp? nosi pečat ponižnosti. V življenju ®dl 'l lerrii stal pred zahtevo biti ponižen. stjan 1° SC b° ° njegovem bivanju. Kri-v s, Je, le ta, ki se razdaja nezaščiten in ^ui drugim vztraja do konca. n a lVaien le ta spomin, ker ni le spomin min' Cte^l°st, temveč na prihodnost. Spo-dov]?>n.a se uaše bodočnosti, ki je vsa ču-boif.J1 ln svetla, brez solz, brez nasilja, brez t(J se ln■ božje kraljestvo. In verovati v mi zdi nevarno za današnji svet, ker bi ljudstvo ie za kandidaturo KEL Ideja o samostojnem nastopu koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah se dejansko uveljavlja. Iz nje namreč postaja vedno močnejše gibanje za samostojno politiko, kakor to dokazujejo dobro obiskovani krajevni sestanki KEL v občinah: Bekštanj, Dobrla vas, Globasnica, Žitara vas in Pliberk. Koroška enotna lista, idejno in organizacijsko dobro zasnovana, aktivira in mobilizira demokratske sile v narodu in deželi. Vedno spet se izkazuje, da misel samostojnega nastopa nikakor ni dekretirana od zgoraj oz. iz centrale, marveč je izraz zdravega političnega prepričanja med velikimi deli našega ljudstva. Pred kratkim je KEL začela z volilno propagando tako na dvojezičnem kot na nemškem ozemlju Koroške po podrobno izdelanem propagandnem načrtu. Akcija z lepaki dr. Apovnika je zajela važnejše centre vse Koroške od Kotschacha do VVolfsberga. V dvojezičnih občinah prireja KEL dodatno krajevne sestanke, da preko njih širi in utrjuje politično prepričanje, kot se je izražalo na skupnem zborovanju Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 9. novembra 1974, v Celovcu. Tudi v dobi množičnega obveščanja so si ohranili osebni stiki na krajevni ravni svoj Deželni glavar in strankin šef SPO Leopold VVagner je ob priliki tiskovne konference izjavil na vprašanje dopisnika avstrijske tiskovne agenture, da bo dr. Pavel Apovnik, nosilec Koroške enotne liste, avtomatično izključen iz socialistične stranke v tem trenutku, ko bo vložena KEL pri volilni komisiji. Skliceval se je pri tem na statut SPO, ki baje predvideva tako postopanje. Ob primeru Apovnika se je spet enkrat pokazalo ozko gledanje socialistične stranke in njeno prizadevanje za skrajno desne glasove: tisti socialisti, kateri so stranki ne- ecooooooooeoooeoeeoeooaeoeeooeeoc se moralo vse spremeniti, preusmeriti, prenoviti. Prištevam se k tem, ki verujejo v Jezusa, kot našega odrešenika. Zato se tudi zavedam, da od drugih ne morem kaj zahtevati, ako sam ne zastavim vseh moči. Želim pa vam in sebi, da bi nas ogenj, ki ga je prinesel tisti judovski otrok na svet, razvnel, da bi oblikovali sebe in svet po njegovi zamisli! Janko M erkač veliki pomen za volilni boj. Brez odločnih krajevnih sodelavcev in aktivistov bi celotna zadeva prej ali slej pešala. Zato je organizacijski cilj, da postavimo v vsaki občini volilne komiteje. Njih člani so zadolženi, da se prizadevajo za stalno informiranje ljudi, da navezujejo čim več osebnih stikov in se potrudijo za živo povezanost med organizacijo KEL s prebivalstvom. V njih skrbi je seveda tudi zbiralna akcija. V zgoraj omenjenih občinah ni bilo težavno ustanoviti volilne komiteje, tudi drugod ne obeta slabše. Kako potrebna je izmenjava mnenj na krajevni ravni! Izpodbijanje argumentov političnega nasprotnika ni za vsakogar lahko — to zaradi pičlih in enostranskih informacij. Nosilec KEL, dr. Apovnik, ki ga povsod toplo sprejemajo in z navdušenjem pozdravljajo, argumentira v svojih govorih na sestankih dosledno in odprto; kdor idejno ni zakrknjen, ga razume. Po prvih sestankih je zabeležiti zanimivost, da argument o samo-preštevanju Slovencev v primeru samostojnega nastopa se nikakor ni tako globoko zajedel v prepričanje ljudi, kot bi človek po splošnem vtisu sodil. Zastopnikom in kandidatom EL ni v tolikšni meri potrebno pobijati nasprotne argumente, imajo bolj nalogo in priložnost, prijetni, imajo kaj kmalu težave s stranko glede interpretacije partijske discipline, ker se jih pač hoče stranka znebiti na čim bolj poceni način. Da tako rigorozno ukrepanje ne velja za vse člane SPO, kažejo dogodki okoli občinskih volitev v Pliberku: tam so izvoljeni socialistični mandatarji podprli pri volitvah za župana kandidata OVP, ne da bi stranka grozila s posledicami. Kakor je dejal dr. Apovnik na svoji prvi tiskovni konferenci glede svojega razmerja do KEL in SPO: „Nisem spremenil jaz svojega prepričanja, prepričanje je spremenila le SPOl“ da razpršijo skozi leta ustvarjeni dvom o uspehu samostojnega nastopanja, da opozarjajo na spremenjene okoliščine in pospešujejo solidariziranje v času, ko od večinskih strank zares ne moremo ničesar pričakovati, kajti prišla je jasno na dan njih pro-timanjšinska in nedemokratska usmerjenost. Diskusije na sestankih razodevajo zadovoljnost ljudi s programom KEL, zakaj program naše liste najbolj odraža osnovne in življenjske interese našega človeka in sploh Korošca. Posamezne zahteve nimajo nič sanjskega marveč postavljajo deželni politiki realne cilje ob upoštevanju družbenega in narodnostnega značaja Koroške (O programu bomo obširno pisali v prihodnjih številkah NT, op. ur.). Kakor zadnjo nedeljo v Pliberku, se bodo zbirali somišljeniki KEL tudi v drugih krajih pod geslom „za mir in enakopravnost", da jasno izpovejo svojo politično voljo, se izrečejo proti slabi politiki večinskih strank in za najboljšo alternativo — za novo politiko, kot jo zastopa Koroška enotna lista. — Naš človek spet zaupa v lastno moč. javnost nacistov in neonacistov, da Avstrija dopušča in bolj in bolj postaja ozemlje za eskalacijo sovražne in propagandne dejavnosti proti Jugoslaviji, da se od tam lansi-rajo razne desinformacije in špekulacije na račun jugoslovanske notranje in zunanje po-Itike. Vse to je v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami avstrijskih oblasti, s katerimi poskušajo ustvariti videz, kot da je njihova želja razvijanje normalnih in dobrih sosedskih odnosov V tem času sprejet odgovor avstrijske vlade na avstrijsko noto pa ne predstavlja samo ovire za konstruktivno reševanje teh vprašanj, temveč na grob in aroganten način odklanja vsako možnost za korekturo (Dalje na 8. strani) Državni tožilec ni ukrepal! Glede transparenta „Das groBe Gift — Slovvenisches Gymnasium in Klagenfurt" na demonstraciji Heimatdiensta, dne 13. oktobra 1974, v Celovcu, je pisal profesorski zbor Zvezne gimnazije zveznemu kanclerju Kreiskemu ter ga prosil za primerne ukrepe. Kancler Kreisky je profesorjem tudi odgovoril in izjavil, da je dal ustavni službi pri uradu zveznega kanclerja nalog, da o tej zadevi obvestijo pristojno pravosodno ministrstvo, ki more potem obvestiti državnega tožilca, v katerega pristojnosti je, ali napravi obtožnico ali ne. Ta akt doslej še ni prispel na celovško okrajno sodišče, zato pa se je odigralo pred celovškim sodnikom prvo dejanje postopka, kjer tožijo profesorji Slovenske gimnazije predsednika KHD dr. Feld-nerja. Poročilo z okrajnega sodišča prinašamo na 2. strani. Blagoslovljen Božič in uspeha polno leto 1975 želimo vsem sodelavcem, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom ter prijateljem našega lista doma in po širnem svetu s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom v Podjuni, Rožu in Zilji za požrtvovalno sodelovanje in zvestobo. UREDNIŠTVO SZDL: „To je revizija (lena 7" Na svoji seji 13. decembra 1974 v Beogradu je predsedstvo zvezne konference SZDL pretresalo ozadje in vzroke namernih ukrepov vladajočih krogov Avstrije do Jugoslavije. Glede na to izhodišče predsedstvo zvezne konference SZDL ugotavlja, da se Avstrija sistematično izmika in zavlačuje izvajanje zelo jasnih in opredeljenih obveznosti, ki sledijo iz državne pogodbe in se nanašajo na prepoved nacistične aktivnosti, nacional- ne nestrpnosti, sovražne propagande proti katerikoli državi, članici OZN, še posebej pa tistim obveznostim, iz katerih sledijo pravice in položaj slovenske in hrvaške manjšine. Vse narode in narodnosti Jugoslavije, kot žrtve fašistične agresije in terorja in kot aktivne dejavnike antihitlerjevske koalicije, če posebej skrbi dejstvo, da je v sosednji Avstriji v nasprotju z preciznimi določili državne pogodbe, katere podpisnik je tudi Jugoslavija, še sedaj dovoljena nemotena de- SPD hoče izključiti dr. Apovnika Sef Heimatdiensta dr. Feldner se mora zagovarjati pred sodiščem Profesorji branijo dobro ime gimnazije Ker na prireditvi Karntner Heimatdiensta dne 13. oktobra na Novem trgu v Celovcu policija ni ukrepala proti transparentu, na katerem je bilo zapisano „Das groBe Gift — slovvenisches Gymnasium in Klagenfurt11, so morali ukrepati profesorji slovenske gimnazije sami: 22 članov profesorskega zbora je vložilo tožbo proti predsedniku Heimatdiensta, poštnemu uradniku dr. Feldnerju. V petek je bila na okrajnem sodišču v Ce- lovcu na sporedu prva obravnava. Slovenske profesorje, ki so v tem postopku privatni tožilci, zastopali pa so jih dr. Matevž Grilc (pisarna dr. Tischler), dr. Franci Zwit-ter in dr. Hanzi VViegele, obtoženca dr. Feld-nerja pa zastopa odvetnik dr. Karl Th. Mayer. Dr. Feldner sam je manjkal. Kot je običaj pri takih postopkih, je sprva sodnik vprašal stranke, če so pripravljene skleniti poravnavo. Sodnik ddr. Orasche je Dr. Pavel Apovnik komentira: Če govorimo o starejši generaciji, ne bi smeli zamuditi prilike, da ji izrečemo zahvalo in priznanje za njeno delo, za njen doprinos k našemu skupnemu življenjskemu standardu. Toda ne smemo o-stati le pri besedah, prizadevati se moramo za zboljšanje razmer, v katerih živijo starejši ljudje. To pomeni, da moramo podpreti njihovo zahtevo po zvišanju pokojnin, predvsem po zvišanju kmečkih dodatnih rent na raven kmečkih pokojnin. Da se zagotovi izdatna in primerna postrežba starejšim, ki so onemogli, ki so potrebni stalne pomoči, je treba zvišati dodatke za pomoč in postrežbo. Posebni problemi nastajajo pri starejših, ki nimajo svojcev, ki bi jih oskrbovali. Do- movi za penzioniste za naše podeželske razmere niso prava rešitev teh problemov. Domovi so večinoma v večjih naseljih ali v neposredni bližini takih naselij. Bivanje v takem domu pomeni za starejšega človeka iz podeželja, da ga iztrgamo iz njegovega domačega okolja, da okrnimo njegove vezi s svojci, soseščino in domačim krajem sploh. Taka rešitev ni v interesu naših starejših ljudi in tudi ne v interesu naše narodne skupnosti. Ravno starejši človek, ki se čuti pogosto osamljenega, potrebuje stike s svojim okoljem, občutek, da ga rabimo, da je dobrodošel v družbi. To pa mu moreta dati v največji meri edino le kraj in okolje, kjer je vsa leta živel, kjer je resnično doma. Tam bo starejši človek tudi vedno dobrodošel obiskovalec naših prosvetnih prireditev in dejaven člen naše narodne skupnosti. Zato sem mnenja, da je treba pomagati našemu starejšemu človeku tam, kjer živi, kjer je doma. Pomagati pa mu moramo ne samo z zvišanjem pokojnin, temveč ravno tako tudi s tem, da ga vključimo v družbo in trajno skrbimo za to, da bodo naši odnosi do starejše generacije izraz prave srčne kulture. J nato formuliral kot diskusijski predlog posebno izjavo, katero naj bi podpisal dr. Feldner in na kateri naj bi slonela poravnava. Za slovenske odvetnike je spregovoril dr. Grilc in dejal, da se strinjajo s poravnavo pod pogojem, da se Feldner v izjavi izrecno distancira od transparenta in njegove vsebine. Tudi ne bo poravnava vprašanje stroškov. V zagovor obtoženca je dr. Mayer dejal, da je dr. Feldner o tem transparentu zve- Avstrijska nota: nrotislovja Avstrijska nota z dne 2. decembra 1974, zatrjuje, da organizacije, ki so združene v „Karntner Heimatdienstu" v smislu svojih pravil ne delujejo v protislovenskem smislu. Če bi tako delovanje že v pravilih teh društev bilo predvideno, bi morale ja oblasti po društvenem zakonu postopati proti tem društvom. Državna pogodba v odstavku 5 člena 7 ne omenja pravil društev, marveč prepoveduje protislovensko delovanje. Avstrijska nota pa sama prizna, da so te organizacije pristopile z manjšini sovražnimi zahtevami do vlade, a vlada teh zahtev ni akceptirala. Resnica pa je, da so te organizacije leta 1958 porušile obvezno dvojezično šolo, kar potrjuje odlok koroškega deželnega glavarja z dne 22. 9. 1958, štev. 4337/58. Resnica pa je, da so te organizacije preprečile izvajanje zveznega zakona z dne 6. julija 1972, katerega je sklenil avstrijski parlament v izvajanju člena 7 odstavka 3 v zadevi dvojezičnih topografskih napisov. To dejstvo posredno tudi prizna celo avstrijska nota sama. Gospodarsko-politični komentar ob koncu leta: Prihodnost ne dovoljuje nobenih iluzij Prihodnje leto bo precej, marsikje pa tudi bistveno drugačno kot so bila zadnja leta. Če bomo ob božičnem drevescu in ob darovih pod njim le malo priprli oči in se zamislili v svet, v katerem živimo in s katerim se moramo — hote ali nehote — soočiti, bomo naglo prišli do tega spoznanja. Na videz pred božičem in pred koncem leta poteka vse tako kot zadnja leta, po uglajeni poti, ki smo se je navadili. Podobno kot zadnja leta smo izbirali darila in jih kupovali s privajeno širokogrudnostjo. Bila so nekoliko dražja, toda kaj to. Saj politiki na deželni in državni ravni vsi zatrjujejo, da nam ne gre slabše kot prejšnja leta in da tudi prihodnje leto ne bo slabši od minevajočega. In vendar so znamenja, po katerih lahko ocenjujemo, kaj nam bo prineslo prihodnje leto, v marsičem bistveno drugačna kot smo jih iz zadnjih let navajeni. Letos so se mednarodna gospodarska trenja nenavadno naglo zaostrila. Na monetarnem področju negotovost ni popustila, marveč narašča naprej. Špekulacije z nafto in industrijskimi surovinami so sprožile silne premike kapitalne moči med gospodarskimi bloki sveta. Industrializirani zahod je tekom leta dni zgubil kapitala v vrednosti blizu sto milijard dolarjev. S tem kapitalom kalkulirajo in špekulirajo podjetniki in vlade dežel, ki so bogate na nafti, zemeljskem plinu in industrijskih surovinah, katerih ljudstvo pa do udobja življenja nima takih zahtev kot jih imamo na razvajenem industrijskem zahodu. V takem mednarodnem razvoju so gospodarsko-politični činitelji Avstrije izbrali slabo izhodišče. Z revalvacijami vrednosti šilinga so hoteli omejiti prekomeren uvoz iz Zvezne republike Nemčije, dosegli pa so naraščanje težav pri izvozu blaga v druge dežele. Na številnih tržiščih postajajo avstrijski industrijski izdelki predragi. Zaradi tega so v Avstriji delovna mesta v nevarnosti. Ta nevarnost je tem akutnejša, ker je avstrijsko gospodarstvo tako močno odvisno od uvoza industrijskih surovin in energije. Brezposelnost, s katero imajo opravka Združene države Amerike in članice Evropske go- spodarske skupnosti, se zadnje tedne ugnezduje tudi po avstrijskih podjetjih. Obstaja nevarnost, da bo prihodnje leto sorazmerno presegla obseg držav Evropske gospodarske skupnosti. Na Koroškem bomo posledice mednarodne in avstrijske gospodarske krize v prihodnjih letih še posebno občutili. Naša dežela ima že po svoji naravi dokaj labilne gospodarske osnove. Gospodarska stebra sta turizem in lesno gospodarstvo, v kmetijstvu pa do neke mere še živinoreja. Razen svin- ca, cinka in magnesita pomembnih industrijskih surovin nimamo. Naša industrija ni le mlada, marveč bo po svojih izdelkih v prihodnje čedalje težje konkurirala industrijam na evropskem zahodu in vzhodu. Ta nevarnost je tem večja, ker ima dobršen del njenih lastnikov svoj sedež in svoja matična podjetja v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Prve udarce s strani gospodarske krize v območju Evropske gospodarske skupnosti smo na Koroškem že letos občutili. Turistič- de! šele iz poročila „Našega tednika". Nadalje se je izgovarjal s tem, da ta prireditev ni bila sestanek kakšnega društva, ampak javno zborovanje, do katerega je imel vsakdo dostop ter da na takem zborovanju ni mogoče ukrepati. Prav tako je dr. Mayer zastopal mnenje, da besedilo ne predstavlja kaznjivega dejanja, ter da bi smela tožiti le Zveza kot lastnik. Prav tako je slovenska gimnazija kot ustanova nepravilna, je tolmačil dr. Mayer mnenje svojega mandanta. Takšne dalekosežne izjave, kot je distanciranje od vsebine transparenta, dr. Mayer za svojega mandanta ni bil v stanu podpisati, ne da bi ga vprašal, čeprav je bil tudi njegov opolnomočenec. „Dr. Feldner je transparent moral videti," so argumentirali slovenski odvetniki in kot dokaz predložili več fotografij, ki so kazale mladoletnega, ki je kazal ta transparent v prvi vrsti — ta pa je bila oddaljena od govorniškega pulta le 10 do 15 metrov. „ Kazanje tega transparenta je brezdvomno nelepo in nepravilno," je dejal sodnik ddr. Orasche. To so pravne podlage, na katerih profesorji tožijo šefa Heimatdiensta: posredni pojem storilca v smislu kazenskega zakonika (napeljevalec oz. pomagač; oboje predpostavlja pozitivno ravnanje — v obtožnici pa je jasno zapisano, da je dr. Feldner transparent videl in ga ni pustil odstraniti), nadalje v smislu društvenega zakona in zakona o zborovanjih. Ker po eni in četrt ure s strani obtoženca ni bilo možno priti do poravnave, je sodnik ddr. Orasche preložil obravnavo na nedoločen čas. na podjetja obrokov investicijskih dolgov za povečanje svojih kapacitet ne morejo poravnati, novim investicijam pa so se morala letos jeseni skoraj docela odpovedati. Zadnje čase imamo v lesnem gospodarstvu na področju eksporta lesa in lesnih izdelkov enako mrtvilo kot že mesece na področju eksporta klavne živine in mesa. Toda ne le tovrstna podjetja, tudi industrijska podjetja imajo opravka z naraščanjem težav eksporta. Med njihovimi delavci trepet za delovna mesta od tedna do tedna narašča. Ob takem razvoju v deželi in spričo mednarodnega gospodarskega okolja bližnja prihodnost v Avstriji, posebej pa na Koroškem nikakor ne bo rožnata kot jo hočejo slikati politiki, ki so se v preteklosti navadili trditi, da je dva krat dva osem. Dva krat dva je samo štiri. To je nekako res kot je res, da ni mogoče porabiti dva šilinga, če le enega pridelamo ali zaslužimo. In šiling bo v prihodnjih letih težje pridelati kot ga je bilo v preteklosti zadnjih 20 let. Pod črto: Letošnji božič in vstop v leto 1975 ne dovoljujeta več optimizma istih dni zadnjih let. Od navajenosti na naraščanje udobja stopamo v leto 1975 s potrebo spoznanja, da bomo morali zahteve do udobja življenja zmanjšati. Šiling bomo morali pri' četi skrbneje obračati, preden ga bomo spustili iz rok. (bi) Biro dr. Apovnika ie brez delokroga V odprtem pismu povzema dipl. jur. Filip VVarasch stališče do odgovora avstrijske vlade na noto SFRJ. In der Note des Bundesministeriums fiir Ausvvartige Angelegenheiten der Republik Osterreich vom 2. 12. 1974 an das Bundes-sekretariat fiir Ausvvartige Angelegenheiten der Sozialistischen Federativen Republik Ju-goslavvien heiBt es beziiglich des vom Lan-deshauptmann Hans Sima eingerichteten Biiros fiir Beratung, Information, kuiturelle Betreuung und Volksbildung der slovvenischen Voiksgruppe in Karnten: „Die praktische Tatigkeit des vor kurzem gebildeten Landesreferates fiir kuiturelle Fragen der Minderheit in Karnten ist ge-vvahrieistet. Lediglich iiber dessen organisa-torische Form ist noch keine Entscheidung gefallen. Es sind jedoch Bestrebungen der Bundesregierung im Gange, eine diesbeziig-liche Losung sobald als moglich zu erzie-len. Beratungen dariiber hatten im Kontakt-komitee mit Vertretern der slovvenischen Voiksgruppe in Karnten stattfinden konnen, sind aber unierbiieben, weil die Vertreter der Minderheit eine Teilnahme an den Sit-zungen dieses Komitees, die fiir 16. Oktober 1974 und 26. November 1974 vorgesehen vvaren, abgelehnt und erklart haben, ihre ,Mitarbeit im Kontaktkomitee vorlaufig zu unterbrechen’.11 Dazu mufi unzvveideutig festgestellt wer-den: Das Biiro fiir Beratung, Information, kuiturelle Betreuung und Volksbildung, das im Janner 1974 vom Landeshauptmann Sima eingerichtet und mit einer konkreten Dienstanvveisung versehen vvorden war, hat nie die Funktion eines Landesreferates ge-habt. Durch die erfolgte Sistierung der Dienstanvveisung kann das genannte Biiro auch in seiner praktischen Tatigkeit nicht voli vvirksam vverden, da es keinen konkret zugeordneten VVirkungsbereich hat. Wagen der durch den Landeshauptmann VVagner gieich nach seiner Wahl zum neuen Landeshauptmann vorgenommenen Sistierung der Dienstanvveisung fiir das in Rede stehende Biiro haben die Vertreter der slovvenischen Voiksgruppe in der Sitzung des Kontaktkomitees am 28. Juni 1974 scharf protestiert und den Herrn Bundeskanzler Dr. Kreisky ersucht, er moge vvegen der Sistierung beim Landeshauptmann VVagner vorstellig vverden. Dr. Kreisky lehnte dieses Ersuchen mit der Feststellung, dafi er sich in Landeskompetenzen nicht einmengen konne, glatt ab, erklarte sich nach vveiteren Ausfiihrungen seitens der Vertreter der slovvenischen Voiksgruppe jedoch bereit, in einem Brief an den Landeshauptmann VVagner das Vorbringen der slovvenischen Voiksgruppe diesem zu Kenntnis zu bringen. Somit entspricht die Behauptung in de' Note des osterreichischen AuBenministe-riums, iiber das „Landesreferat fiir kulturell® Fragen der Minderheit in Karnten", vvie ma11 es groBspisrig zu bezeichnen beliebt, hattea Beratungen mit Vertretern der sloi/venisch®” Voiksgruppe stattfinden konnen, nicht Tatsachen. Die Teilnahme der Vertreter d®r slovvenischen Minderheit an den fiir Oktob®r und November I. J. vorgesehenen Sitzung®11 des Kontaktkomitees hatte auf die Fra9e des in Rede stehenden Biiros und sein6 Dienstanvveisung vvegen der mangelnde11 Bereitschaft bzw. angefiihrten NichtzustŠi1' digkeit des Bundes iiberhaupt keinen Ein' iluB gehabt. Der Landeshauptmann Wagnef hat auf Verlangen der OVP, ohne jede vOr' herige Benachrichtigung der Vertreter d®r slovvenischen Voiksgruppe, die Dienstafl' vveisung fiir das Biiro sistiert und damit da5 Biiro faktisch liguidiert. Dariiber hinaus ist dem Bundeskanzler Dr Kreisky in der Kontaktkomiteesitzung ^ 28. Juni 1974 die Angelegenheit des BU11' desstaatlichen Volksbildungsreferenten fr schopfend dargelegt vvorden. Auch in d'6' ser Angelegenheit war eine Bereitschaft der beim Bund noch beim Land Karnten e< kennbar. Landeshauptmann VVagner spraC sich sogar umgehend nachdrilcklich „aU, (Dalje na 4. stra11'1 r^9oaaa9oaaaasoas>soaxoKoseoeeoeeoococo LEV DETELA: Krakarjeva razprava »Goethe pri Slovencih" Slovenski pesnik in znanstvenik Lojze Krakar, ki je leta 1965 prišel na univerzo J. W. Goetheja v Frankfurtu ob Maini poučeval slovenski jezik in književnost, je na isti univerzi leta 1970 obranil doktorsko disertacijo o Goetheju pri Slovencih. 2e leta 1970 je delo izšlo pod naslovom „Goethe in Slovenien" pri založbi dr. Rudolfa Trofenika v Munchnu. Nedavno pa je dr. Krakar isto delo nekoliko priredil in poljudno strnil ter izdal v slovenskem jeziku pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. V razpravi „Goethe pri Slovencih" se je Krakar omejil na začetke prevajanja Goetheja pri Sloven-oih. V prvem poglavju ..Goethejevo ime in delo v slovenskem kulturnem prostoru ob koncu o-semnajstega in začetku devetnajstega stoletja" Posega v čas Goethejevih sodobnikov na Sionskem, v čas Zoisa, Linharta in Vodnika, do katerih pa Goethejevo ime in Goethejev vpliv, kot kaže, še nista vidneje prodrla. Resneje se je z Goethejem ukvarjal šele Jernej Kopitar, pred-vsem kot posrednik med srbsko in hrvaško na-r°dno poezijo in Goethejem, saj si je želel, da bi se Goethe osebno močno zavzel za narodno Pesništvo pri Južnih Slovanih in ga po možnosti tudi sam prevedel v nemščino. Sele po dalj-*em prizadevanju so Kopitarjeve želje s pomoč-i° vuka Karadžiča dosegle vsaj delni uspeh, saj s° srbske ljudske pesmi končno tudi s posredo-Vanjem Goetheja izšle v nemškem prevodu. Prve Goethejeve igre je v nemškem jeziku igrala v Ljubljani gledališka družina Emanuela Schi-kanederja iz Niirnberga. V sezoni 1779/80 je ta družina predstavila Ljubljančanom Goethejevi de-*'• Clavigo in Gotz von Berlichingen. Goethejeva de|a pa si je tedaj že tudi nabavila takratna Ijub-ianska študijska knjižnica. Krakar ne pozabi raziskati Goetheju odmerje-ne9a deleža v takratnem šolskem pouku na Sionskem, ki je bil dokaj skromen, saj se je zdel °ethe vodilnim pedagoškim krogom v tedanji ®vstrijski monarhiji za mladino neprimeren, po-ujšljiv in preveč liberalen. V drugem pogovoru govori Krakar o prvih otiralih slovenskih prevodih iz Goetheja in med Prvimi omenja tu leta 1785 rojenega Janeza Nekaka Primca, ki je leta 1812 na graškem liceju Povzel stolico slovenskega jezika. Zal se je r'mcu po kratkem delovanju v Gradcu omračil drri- Kljub temu je zapustil Slovencem nekaj prvih Povodov iz Goetheja. V Iretjem poglavju razpravlja Krakar o sloven- ski romantiki in njenem odnosu do Goethejeve umetnosti. Tu, pri Matiji Čopu in Francetu Prešernu, so že vidni prvi očitnejši Goethejevi vplivi. V tem času je Goetheja na primer slovenil tudi Stanko Vraz, ki pa je pozneje deloval na hrvaškem kulturnem prostoru. Krakar ne pozabi spregovoriti tudi o drugih prevajalskih poskusih tistega časa. Tako omenja slovenjenje Goetheja, ki ga je opravil Jovan Vesel Koseski ali pa na primer duhovnik Jernej Levičnik. V četrtem poglavju proučuje Krakar začetke slovenskega realizma in tedanje naraščanje Goethejevega vpliva pri Slovencih. Matija Valjavec je tedaj prvič prevedel „Ifigenijo in Tavridi", Goethe pa je vplival na številne tedanje slovenske pesnike in pisatelje, med drugim na Frana Levstika, Simona Jenka in Josipa Jurčiča. V petem poglavju se Krakar pomudi pri prvem slovenskem prevodu prvega dela „Fausta“, ki ga ie dokaj dobro prevedel mladi klasični filolog Valentin Mandelc iz Kranja med svojim službovanjem v Varaždinu, kamor je prišel leta 1895 na gimnazijo za suplenta grščine in latinščine in kjer mu je prevod „Fausta" nastajal presenetljivo hitro. Žal se je pri prevajanju Mandelc vse preveč vidno zatekel po nasvete k v teh stvareh skrajno samovoljnemu in prevzetnemu Levstiku in prišel postopoma pri Levstiku v preveliko odvisnost. Levstikova zasluga je, da tedanji dobri Mandelčev prevod ni zagledal belega dne. S svojim tedanjim bolnim odnosom do slovenskega jezika, s svojim panslavjanskim izumetničenim besediščem in pretiranim purizmom sta Levstik in njegov pomočnik Cimperman pokvarila Mandelčev prevod „Fausta“, ki potem tudi nikoli ni izšel. V šestem sklepnem poglavju spregovori Krakar še o novejših slovenskih prevajalskih podvigih, ki so nam podarili vsa vidnejša Goethejeva dela v slovenskem prevodu. Posebno po letu 1945 je izšlo na Slovenskem več knjig Goethejevih del. Tisto, o čemer so sanjali sredi prejšnjega stoletja med slovenskimi kulturnimi krogi, namreč, da bi z uspelim prevodom Goethejevega „Fau-sta" dokazali nemškemu svetu, da je naš jezik sposoben govoriti v najbolj prefinjenem estetskem jeziku, se je nekoliko pozneje vsekakor izpolnilo. Najnovejši prevod Goethejevega „Fau-sta“ je oskrbel Božo Vodušek. V uvodu k tej knjigi je Josip Vidmar imenoval ..Fausta" „najvišjo zamisel vse nemške literature". Albreht je f, 8 j|eee®®i®ec'®®000®ce®®0®®c®6eeoeeeoeeoeeooe©eeeeecoeeeeeeoeoeeeeeeeeee Vljudno vas vabimo na 6. Koroške kulturne dni ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1974 v Delavski zbornici v Celovcu plenarnih predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške in Slovenije obravnavali narodnostna, pravna, gospodarska in zgodovinska vprašanja. okviru letošnjih koroških kulturnih dni bomo priredili tudi zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko ekskurzijo po delu Koroške. ^ 6' Kor°ških kulturnih dni bo razstavljal Gustav Janusch svoja novejša slikarska dela v Delavski zbornici. petek, dne 27. decembra, se bodo v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu b edstavili sodelavci mladja s filmom, referatom in najnovejšo številko mladia. ^ato bo sledila diskusija z mladjevci. sporedom bodo začeli v petek, ob deveti uri. S p O R E D : PETEK, 27. 12. 1974: 9-00 Otvoritev Plenarna predavanja Miran Zvvitter: Nova deželna ustava in koroški Slovenci ■30 Gorazd Kušej: Pravna zaščita manjšin v Italiji 2.00 Otvoritev razstave GLISTAVA JANUŠA Prva sekcija Pavel Apovnik: Izobraževanje odraslih Rudolf Vouk: Preureditev razmestitev šol Druga sekcija Pavle Z a b I a t n i k : Koroški znanstveniki 14.30 16.00 14.30 iRnn -------------~ ^ 1 '' ' ,x • -'v, vom laiioivtffliftl 20 on AU9USt'n Malle: Dost°Pnost znanstvenih ustanov in virov za Slovence _ 0 •■mladje": Včeraj smo razbili klop (Modra dvorana Doma glasbe) -°BOTA, 28. 12. 1974: 10 nn T°ne Zorn: Postavljanje zahteve po ugotavljanju manjšine 0 Blaž Singer: Kmetijska politika 14n° Fellks Wieser: Gospodarski aspekti regionalizma F0rumska diskusija: KRITERIJI NARODNE ZAVESTI (Modra dvorana Doma glasbe) Uvodne besede Janko PLETERSKI ■— Ljubljana; predstavnik tržaških Slovencev Franc VVEDENIG — Celovec NEDELJA, 29. 12. 1974: Ekskurzija pod strokovnim vodstvom: HODIŠE — OTOK SVETA Za pripravljalni odbor: dr. Gustl M a 11 e , I. r.; Krnski grad — GOSPA H dr. Janko Zerzer, I. r. ^ poslovenil Goethejeve pesmi, Anton Sovre dramo „Egmont“, Borko je izdal izbor iz Eckerman-novih „Pogovorov z Goethejem" in Albreht je ponovno prevedel „Ifigenijo na Tauridi". Ob koncu te zanimive knjige so navedene o-pombe in navajano slovstvo, sledi pa še koristno imensko kazalo. Čeprav je Goethejev vpliv v zadnjih desetletjih spet nekoliko oplahnil, bo vendar vsak ljubitelj lepe umetniške besede in pomembne nemške literature segel po tej Krakarjev! slovenski knjigi o Goetheju pri Slovencih. To delo nam posreduje mnogo zanimivih podatkov o preteklih in polpreteklih slovstvenih dogajanjih pri Slovencih in pri Nemcih in more obogatiti naš zorni kot. r------------------------------------------------ 24. SLOVENSKI PLES V CELOVCU Ljubitelje domače družabnosti obveščamo, da bo 24. Slovenski ples — tradicionalna slovenska veselica v Celovcu — v soboto, 11. januarja 1975, s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice. Tudi tokrat bosta sodelovala dva znana in priljubljena ansambla s pevci. Nadaljne podrobnosti bomo še pravočasno objavili. Slovenska prosvetna zveza Grufibotschaft des Landeshauptmannes Das VVeihnachtsfest steht vvieder bevor, ein altes Jahr geht seinem Ende zu. Es war ein gutes Jahr 1974, fur Karaten und fur seine Bevolkerung. Fast in allen Wirt-schaftsbereichen uberdurchschnittliche Zuvvachsraten und einen Grad der Voll-beschaftigung wie nie zuvor — das ist schon etwas, vvorauf wir alle zusammen stolz sein konnen. DaB es den Karnt-nerinnen und Karntnern jedes Jahr ein biBchen besser geht und jeder, der arbei-ten will, auch arbeiten kann, ist ja auch die vvichtigste Zielsetzung unserer Lan-despolitik. Einer recht erfolgreichen Lan-despolitik, glaube ich, weil sie sich an den Bedurfnissen des Einzelnen und den Erfordernissen der Gemeinschaft orien-tiert. So vvollen wir es auch 1975 halten. Helfen Sie uns dabei, liebe Karntnerin, lieber Karntner! Allen unseren Landsleu-ten entbiete ich ein frohes VVeihnachtsfest und ein gluckliches neues Jahr. Leopold Wagner V V Slovensko prosvetno društvo „KOČNA“ v Svečah vas vabi na proslavo 65. OBLETNICE OBSTOJA na Štefanovo, dne 26. decembra 1974, ob 14.30, v kinodvorani na Bistrici v Rožu. Sodelujejo pevski zbori iz: Sveč, Bilčovsa, Št. Jakoba in okolice Baškega jezera. V okviru praznovanja je ob 11. uri dopoldan na domu umetnika v Svečah odprtje ateljeja akademskega kiparja prof. Franceta Gor-šeta. Slovensko kulturno društvo „Jepa - Baško jezero" v Ločah vabi na predvajanje barvnega filma CVETJE V JESENI v soboto, 4. januarja 1974, ob 19.30 pri Pušniku v Ločah. Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo v Borovljah vabi člane in prijatelje na „DRUŽABNI POPOLDAN11 v četrtek, 26. decembra 1974 (na Štefanovo), ob 14. uri v gostilni pri Pošti v Borovljah. Sodelujeta: moški pevski zbor SRD iz Loge vasi in „Tržiški vokalno-instrumentalni ansambel" iz Tržiča. Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ vabi na predavanje „RADIŠE V PESMI IN SLIKI" v soboto, dne 28. 12. 1974, ob 20. uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Tomaž Ogris bo predvajal slike o krajih in ljudeh na Radišah ter o delovanju Slovenskega prosvetnega društva Radiše. Med predavanjem bodo prepevali „Radiški fantje". OBVESTILO Srečanje absolventov Slovenske gimnazije letnika 1965 bo letos v ponedeljek, dne 30. decembra 1974, s pričetkom ob 19. uri v hotelu J a n a c h v Celovcu. Red božje službe ZA SLOVENSKE VERNIKE V CELOVCU V torek, 24. decembra, je v kapeli provincialne hiše dan vednega češčenja. Ob 7. uri prva sv. maša; ob 8. uri druga in nato še tretja. Ob 9. uri slovesna sv. maša; potlej sledijo ure češčenja. Zvečer ob 6. uri zaključna pobožnost, sv. maša in blagoslov. Polnočnica bo tudi letos še opolnoči v kapeli provincialne hiše. Na sveti dan, 25. decembra, in na praznik sv. Štefana, 26. decembra, bo ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri pa v cerkvi novega bogoslovja ob Lendkanalu. Blagoslovljene božične praznike In srečno, uspehov polno novo leto želijo vsem bravcem „/Vašega tednika“ USLUŽBENCI MOHORJEVE TISKARNE v CELOVCU VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1975 želi MIZARSTVO Hanzej Gabriel ŠT. J ANŽ V ROŽU Tel. 0 42 28-378 Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1975 želi trgovina ANNA OUSCHAN ŽELEZNA KAPLA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1975 ŽEL! Štefan Mlečnik • RESTAVRACIJA • AVTOMATSKO KEGLJIŠČE • MIZARSTVO • BENCINSKA ČRPALKA KOŽENTAVRA pri Borovljah Vesele božične praznike in srečno novo leto 1975 vsem prijateljem iz občine Železna Kapla, posebno pa našim volilcem in somišljenikom želita občinska odbornika ..Slovenske občinske liste" FRANC SMRTNIK in HAJNŽIČ LADO MEŠANEMU PEVSKEMU ZBORU V PLIBERKU ter vsem občanom s Suhe želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1975 MARIJA LOGAR tajnica NSKS PETRIČEVA DRUŽINA NOVO SELO pri KOTMARI VASI DRUŽINA JANKO TOLMAJER Radiše Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1975 želi vsem občanom občine Pliberk KLUB ENOTNE LISTE V PLIBERKU KMETIJSKO-GOSPODINJSKI ŠOLI V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU IN V ŠT. JAKOBU V ROŽU ŽELITA SVOJIM DOBROTNIKOM, SEDANJIM IN NEKDANJIM GOJENKAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE LJUBEZNI IN MIRU, TER SREČNO NOVO LETO! Ze 25 let TRGOVINA S ČEVLJI IN OBLEKAMI ORASCH ŽELEZNA KAPLA Zahvaljujemo se našim odjemalcem za izkazano zaupanje in jim želimo blagoslovljene božične praznike ter zdravo, uspehov polno novo leto 1975. Priporočamo se za njihovo naklonjenost tudi v bodoče. Vesel Božič in uspeha polno novo leto 1975 želi vsem tvrdkam in prijateljem, ki oglašujejo v „Našem tedniku" ter vsem kulturnim delavcem NUŽEJ TOLMAJER z družino V 00- VSEM SVOJIM s ODJEMALCEM, z ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO MOLKEREIGENOSSENSCHAFT VoJkermarkt | MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC »«B*§sie«*g*®MBie$®MiHera8SCTS Biro dr. Apovnika je brez delokroga verfassungsrechtlichen Griinden vvegen Ver-letzung des Gleichheitsprinzips" gegen die Erfiillung der Forderung der slovvenischen Volksgruppe aus, den Leiler des Biiros, so-vveit Agenden der Ervvachsenenbildung der slovvenischen Volksgruppe in den Bereich des Bundesstaatlichen Volksbildungsrefe-renten fallen, damit zu betrauen. Sovvohl hinsichtlich des Biiros fiir Bera-tung, Information, kulturelle Betreuung und Volksbildung als auch beziiglich des Bundesstaatlichen Volksbildungsreferenten sind Naš tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. (Nadaljevanje z 2. strani) die Darlegungen schriftlich erfolgt und sind dem Herrn Bundeskanzler Dr. Kreisky am 28. Juni 1974 vvahrend der Sitzung des Kon-taktkomitees iiberreicht vvorden. Geschehen ist vor dem neuerlichen Termin fiir das Kon-taktkomitee am 16. Oktober 1974 in diesen beiden Fragen zugunsten der Minderheit nichts! Wohl aber haben die drei im oster-reichischen Parlament und im Karntner Landtag vertretenen Parteien am 17. September 1974 den fiir die slovvenische Volksgruppe unannehmbaren Beschlufi der Durch-fiihrung einer Volkszahlung besonderer Art gefaDt, obvvohl Bundeskanzler Dr. Kreisky oft genug darauf aufmerksam gemacht vvorden ist, dal) eine Minderheitenfeststellung unter den gegebenen Umstanden von der slovvenischen Volksgruppe nicht akzeptiert vverden kann und nicht geeignet ist, zur Er-fiillung der sich aus Artikel 7 des Staatsver-trages ergebenen Verpflichtungen Oster-reichs beizutragen. Ausfliichte in diplomatischen Noten niitzen dem Ansehen unseres Staates gar nichts — das Ansehen kann nur durch Vertragstreue hergestellt und gevvahrt vverden. Št. Jakob v Rožu je dobil nov pevski zbor „Hile se je uani na ledu ubou“ pravijo Robani; pa se tega povečini tudi drže. Vsaj za novi mešani zbor iz Št. Jakoba je veljaven ta izrek, saj se že leto dni pripravlja na svoj krstni koncert. V petdesetih vajah in seminarju v Portorožu je izvežbal okorne jezike tako daleč, da nam bo po novem letu zapel. Skoro vsi pevci so Šentjakobčani in večina izmed njih se je šele v minulem letu naučila pravilno odpirati usta in pravilno izpuščati ubrane zračne tokove. Pevcem iz domačega kraja so se še pridružili trije „Dravci“, tako da šteje zbor okoli trideset članov. Tedensko vadijo v sobi slovenskega prosvetnega društva „Rož“. V teh kratkih vrsticah ne moremo predstaviti novega zbora. Predstavil se bo 5. januarja 1975 sam in nam povedal s svojo rožansko pesmijo to, kar mu leži najbolj pri srcu: domača pesem. Pesem, ki so jo peli že njihovi dedeji in babice. Ob prvem koncertu bo izšla knjižica z zanimivimi prispevki. V drugem delu brošure pa so v originalu ponatisnjene pesmi, ki jih bo zbor na koncertu izvajal. Pevci so si zadeli nalogo, da bodo gojili predvsem ljudsko pesem. Zato bomo iz njih grl slišali tokrat same rožanske pesmi. Večina pesmi je bila za pevce-Roža-ne same nova, a marljivi zbiratelj in pevovodja Lajko Milisavljevič jih je vendarle staknil. Znani skladatelji so jih priredili in posvetili zboru. Tako vršijo šentjakobski pevci važno nalogo: oživljanje in ohranjevanje naše narodne pesmi, preden tone v pozabo. Skrbno sestavljen spored, ki je stilno zaokrožen in zaključen, kaže na resna stremljenja in hotenja pevskega zbora, da postane pomemben dejavnik v rožanskem glasbenem življenju. Izobraževalni dnevi v Bilcovsu so bili uspešni Zopet se nahajamo v najbolj mirnem — 8 tudi najlepšem — času leta, v katerem se človek in narava spočijeta in pripravita na novo letno obdobje, ki bo zahtevalo mnogo novih idej in naporov. Zato je tudi potrebno, da prav v tem času znova zaživi naše kulturno in izobraževalno delo zunaj na tere-nu, da bi tako dali našemu človeku možnost vključitve v kulturno-politični razvoj Novice iz Št. Jakoba Uvodno naj omenimo adventno matinejo °srednejga zbora „Gallus“ iz Celovca. Z Zi-I® so došli na tretjo adventno nedeljo k darn in nam priredili v kapeli šolskih sester koncert adventnih in božičnih pesmi. Zbor ,e vodil prof. Jožko Kovačič, pri orglah je sPremljal prof. dr. Tone Feinig, besedno Povezavo pa je imel žpk. Ciril Demšar. Ude-6žba bi bila lahko boljša in bi zbor, ki ga sferno šteti med naše najboljše in je ne-davno žel na turneji v Severni Ameriki izredno pohvalo, to bil zaslužil. Pesem in meloni® nas je vodila v adventno in božično Skrivnost in osrečevala srca, hrepeneča po JPbezni božjega Deteta. Nenavadni dar cepkega zbora je občinstvo hvaležno in dolino sprejemalo. iz občinske seje, 2. t. m., naj sporočamo, a so občinski svetniki sklenili med drugim Pnoviti konferenčno in ravnateljevo sobo ukajšnje ljudske šole. Revnim glavnim šo-arJem dovoli občina denarno podporo za smučarski tečaj. Revni občani dobijo božični ar v vrednosti po 200.— šil. Med kulturni-1 subvencijami je dovoljenih 3500.— šil. za Posvetno društvo „Rož“ in za igralce far-I e9a namiznega tenisa 1500.— šil. Skupno da občina v novem letu za športne in prodne namene 55.500 šil. Med poročili referatov so slovenski odborniki grajali izključ-nemška imena krajev in gorovij na tujcem amenjenih barvanih panoramah in gotično 'sbvo cestnih pozdravnih tabel. t tri pogrebe naj omenimo. Minulo sobo-smo dopoldne pokopali Žofranovega stri-a.*\ranca Serajnika iz Št. Petra, ki je dose-častitljivo starost 86 let. Svoječasno je v Ameriki, se vrnil domov kot invalid in d !^a9al v domačem gospodarstvu. Bil je r bre9a značaja, veren in zaveden mož. Ob-e je opravil njegov nečak žpk. Matej Na-Sq 6 °b asistenci žpk. Kariclja, med mašo sodelovali cerkveni pevci. haP?P°'dne smo spremili na božjo njivo Mitom- Antoniča z Reke. Rajni je iz znane An-Mih'CeVe druž'ne 'n °če našega hotelirja hio ae'a" ^ dveb v°jnah ie nos'l vojaško suk-r’ je delaven gospodar in zaveden na-p0 nJak. Njegovo zadnjo pot so olepšali med roj*3110 liturgijo naši cerkveni pevci, zbor nistanskih fantov in še mešani zbor kompoti a Pavla Kernjaka. Pogreba se je udele-zelo veliko mož. Kob0n*no naj še omenimo pogreb Albine haj enlar> pd. Vidmanove. Njen mož se na-se v bolnici za pljučne bolezni v Laasu in vg dr°9/el:ia ni mogel udeležiti. Kobentarje-rnar|ru^'na je svoječasno gospodarila na Vid-dgj: °Vem domu v Podgradu. Po prisilni pro-Veni v9 m'ada dva živela dalje časa v Slo-$t. , 'n se po drugi svetovni vojni vrnila v tikovakob- Rajna je bila Zahomčanka iz Rih-Č6na6 družine, njena hčerka Jelena je poro-v q6|* v hlačah, sin Frenk pa živi z družino 2a°sta|VCU" — NaJ ae na tem mestu vsem soialj 'r Ni njivi. Sožai- 'm naai*1 dragih rajnih izrekamo toplo odišlim pa želimo mir in pokoj v ter do uživanja kulturnih dobrin, kar služi tako utrjevanju narodne zavesti kot izgraditvi lastne osebnosti kot Slovenec, ker se samo tako lahko vključi v celotni družbeni razvoj. Šele v zadnjem času se more uveljavljati jasen kulturnopolitični koncept, ki hoče doseči in uresničiti zgoraj omenjene strategične cilje — čeravno s precejšnjo zamudo. Zato je že marsikatero kulturno društvo spoznalo potrebo, spremeniti vsebino in okvir tradicionalnega kulturnega udejstvovanja. Tudi bilčovski prosvetaši so si tozadevno temeljito belili svoje glave, da bi se mogli v okviru krajevnih dejavnosti še bolj uveljaviti ter zajeti čim več izvenstoje-čih ljudi. V okviru delovne sezone 1974/75 se je „bilčovsko prosvetno društvo11 opogumilo, pričeti s kulturnim delom, ki pomeni važen mejnik v krajevnem kulturnem in političnem dogajanju. Moderni tip kulturnega človeka je tesno povezan z lastno osebnostjo, ki mu ni položena v zibelko, marveč jo mora sam izoblikovati, če se noče podvreči manipulaciji in zavajanju raznih (negativnih) sort. Največja pomoč in osnova zato pa je to, česar in kako se je naučil, kako se informiral, hkrati, kako se je izobrazil. Zato je povsem jasno, da le dobro izobražen človek doseže višje razvito kulturno stopnjo. Zato pomeni kulturnost tudi izobraženost. Na podlagi teh spoznanj se bilčovščani zavedajo, da dosedanja oblika prizadevanj za kulturni razcvet ne odgovarja več današnjim zahtevam. Zato bomo morali v bodočnosti upoštevati, da spada med kulturno dejavnost tudi skrb za natančno informiranje naših ljudi, za kritično ocenjevanje naših problemov in za temeljito ter odprto diskusijo o našem na-rodno-političnem, kulturnem in gospodarskem položaju. Jasno pa je, da bodo vsa naša prizadevanja uspešna le tedaj, ko bomo dali našemu človeku tisto izobrazbo, kulturno, politično in narodno zavest, katero rabi pri svojem uveljavljanju v družbi. Zato se hočemo zahvaliti vsem, ki so doprinesli k uspešnem poteku te prve velike prireditve v Bilčovsu pod geslom: „lzobra-ževalni večer". Zlasti referentom in oblikovalcem izobraževalnih večerov, dr. Eriku Prunču, inž. Blažu Singerju in Mirku Kunčiču velja zahvala ter priznanje za odlična predavanja in jih prosimo, da bi se še predstavili v Bilčovsu. Dober obisk in živahno zanimanje sta dokaz, da je nadaljevanje takih prireditev nujno potrebno. -s. Uspeh Gallusa v Bistrici na Zilji Več kot stopetdeset ljudi je v nedeljo napolnilo občinsko dvorano v Bistrici na Zilji, kjer je mešani zbor Jakob Petelin-Gallus priredil skupno s Katoliško prosveto prvi koncert adventnih in božičnih pesmi. Ziljani so na ta način izpričali svojo globoko povezanost s slovensko pesmijo in kulturo in hvaležno spremljali izvajanja nastopajočih. Ne ravno lahko nalogo je imel Gallus: adventnih pesmi je dokaj malo med Slovenci, takih, ki se redko pojejo po cerkvi, pa še manj. Kljub temu je uspelo dirigentu prof. ZA NAS DOM: Jožku Kovačiču sestaviti zelo zaokrožen program. Kultivirani glasovi Gallusovih pevcev so bili vseskozi dorasli zahtevnemu sporedu, kot solist se je odlikoval Janez Kampuš, na orglah pa je spremljal dr. Anton Feinig. Skrbno izbrani spored pod gleslom „Pridi, o modrost vsevečna" je povezoval Ciril Demšar. Zvečer istega dne je Gallus nastopil še pri šolskih sestrah v Št. Jakobu, v torek pa v kapeli Marijanišča v Celovcu. Vzgoja otrok - dolžnost staršev ..Kakršna družina, takšna vzgoja ..Koliko resnice je v tem prislovničnem stavku! V davni preteklosti, v prvotni človeški skupnosti, je bila vzgoja prepuščena zgolj družini. Pozneje, v dobi razrednih družbenoekonomskih oblik, so se pojavile posebne ustanove za vzojo otrok. To so bile predvsem šole, pa še nekatere druge ustanove, v katerih so vzgajali otroke vladajočega razreda. Največ ustanov za vzgojo otrok šteje današnja družba, toda družina je še vedno najpomembnejši vzgojni dejavnik. Njene dolžnosti izhajajo iz dejstva, da je družina življenska skupnost. V družini se otroci na-uče do odhoda v šolo najbolj bistvenih stvari, družina je torej temelj njihove vzgoje. Pa tudi pozneje, ko se šola, preživi otrok največ prostega časa v krogu družine. Da pa bi mogli starši pravilno opravljati svoje vzgojno poslanstvo, morajo vedeti, kako naj to opravijo. Poleg osnovnih dolžnosti. — skrbi za zdravje otrok — morajo starši skrbno uravnavati otrokov duševni razvoj. Otrok se že od malega zanima za svet okoli sebe. To njegovo željo po nenehnem izpolnjevanju morajo starši bogatiti in otroku pravilno odgovarjati na njegova vprašanja. Z odhodom v šolo dobi otrok nove obveznosti. Poleg igre, s katero se je doslej ukvarjal ves dan, je tu nova, velika naloga — učenje. Starši morajo vedeti, kako napreduje njihov otrok v šoli, kaj ima za domačo nalogo. Pomagati mu morajo, da z razumevanjem opravi svoje delo, hkrati pa ga navajati k samostojnosti. Če ne vedo, kako je treba ravnati s šolskim otrokom, naj vprašajo otrokovega učitelja ali profesorja. Dom mora biti tak, da ustvarja otroku ugodne m mirne možnosti zn učenje in delo. Otrokovo delo morajo starši spoštovati, kot spoštujejo delo odraslega človeka. Ugoden je vpliv staršev na moralni del vzgoje. Starši naj ne pozabijo, da vzgajajo otroke s svojim lastnm vzgledom, z vsako svojo besedo in dejanjem. Kakšni so starši kot državljani, kakšen odnos imajo do dela in svojih dolžnosti, takšnega bodo imeli tudi njihovi otroci. Mnogi starši so prepričani, da je dolžnost šole vzgojiti njihovega otroka. Seveda nimajo prav. Če pomislimo, da preživi otrok v šoli 4 do 5 ur na dan, ves prosti čas pa pri starših na domu, ugotovimo, da je družina tista, ki mora sprejeti največ vzgojnih obveznosti. Nikakršno poklicno ali drugačno delo ne more odvezati očeta ali mater, da bi ne opravljala svoje najpomembnejše dolžnosti — vzgoje otrok. Kajti tudi najboljša šola ne bo mogla doseči uspehov pri delu, če ne bo imela podpore družine. Dom v Tinjah vabi na sledeče prireditve: • TEČAJ ZA KMETICE IN KMETE v četrtek, 2. januarja 1975, ob 9.00 Referenti : dipl. inž. dr. Franc Groblacher inž. Blaž Singer dipl. inž. Ludovik Gorton • TEČAJ ZA KMETICE IN KMETE v soboto, 11. jan. 1975, ob 9. uri Referenti: isti kot v Tinjah, 2. jan. Okrajna prireditev Doma skupno s Kat. prosveto v Št. Petru pri Št. Jakobu • SREČANJE IZOBRAŽENCEV od petka, 3. januarja 1975, ob 9.00, do sobote, 4. januarja, ob 17. uri Referent: prof. dr. Anton T r s t e n j a k ..Kultura in osebnost, osebnost in krščanstvo, krščanstvo in kultura" Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli vabi na „VEČER S PREDICAMI" v četrtek, dne 26. 12. 1974 (na Štefanovo), ob 13.30 v farni dvorani v Železni Kapli. Sodelujejo: folklorne skupine našega društva. SKD v Globasnici priredi od 29. 12. 1974 naprej PLESNI TEČAJ za začetnike in naprednike pri šoštarju v Globasnici. Tečaj se bo vršil ob nedeljah popoldne, vodi ga plesni učitelj z Jesenic. Prispevek za tečaj okoli šil. 100.— Prijave takoj na naslov: Luka Hudi, 9142 Globasnica SKD v Globasnici vabi na 2. PODJUNSKI PLES z srečolovom in lecitacijo, ki bo v nedeljo, 5. januarja 1975, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Igra ansambel „Fantje iz Podjune" Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma CVETJE V JESENI v nedeljo, 29. decembra 1974, ob 14. uri v čitalnici občinske hiše v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Film „Cvetje v jeseni" je posnet po istoimenskem romanu pisatelja Ivana Tavčarja. Izrabite to edinstveno priložnost in pridite v čim večjem številu! Društveni odbor Katoliško prosvetno društvo ..Planina" v Selah vabi na ljudsko igro GOLIŠKI PLAZOVI ali IZPOD GOLICE na Štefanovo, 26. decembra 1974, ob 13.30, v farni dvorani v Selah. Slovensko prosvetno društvo „Danica“ vabi na predavanje inž. Blaža Singerja „0 GOSPODARSKO-SOCIALNIH PROBLEMIH KOROŠKIH SLOVENCEV IZ VIDIKA DOMAČIH RAZMER" v soboto, 21. decembra 1974, ob 20. uri pri U r a j n k u na Veselah. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1975 želi vsem slovenskim mandatarjem KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV zlasti se zahvaljuje vsem sotrudnikom za sodelovanje in prosi, da ohranijo zvestobo tudi prihodnje leto. Nežno padajo snežinke skozi decembrsko sivino in tišino ... V šoli so otroci vznemirjeni. Velike radovedne oči že težko pričakujejo bližajoči se božični večer. Le nekaj dni jih še loči od tistih prazničnih trenutkov, ko se bodo spet zbrali pred jaslicami in pod božičnimi drevesci in slavnostno zapeli »Sveta noč, blažena noč ...« Tudi Učiteljica je že vznemirjena. Vse je postalo tako posebno, drugačno in napeto. V razredu sedaj z učenci striže pisane trakove, s katerimi bodo okrasili razred. Prav tako izrezujejo angelčke iz bleščečega barvnega papirja. Šolski sluga je v razred že prinesel visoko božično drevo, lepo, vitko ra-ščeno smreko. Sedaj bodo na to zeleno radost obesili številne in raznovrstne okraske in pod drevo postavili šolske jaslice, ki so jih v razredu sami naredili. Otroci so veseli, vznemirjeni, polni pričakovanja, z velikimi bleščečimi očmi. Le eden od otrok, svetlolasa Andrejka, ni in ni vesela. Nekako zase čemi v kotu, odsotna, s povešeno glavo, z žalostnimi očmi. Otrokovi starši so šele pred kratkim prišli v to preprosto gorsko naselje. Preje so živeli v mestu. Tam je bil Andrejkin oče tovarniški delavec. Učiteljica je že slišala, da so revni, da oče sedaj nima dela. Bolehna mati mora skrbeti za štiri nedorasle otroke. Kar obložena je z delom, skrbmi in stalnimi denarnimi težavami. Učiteljica ve, da drugi otroci Andrejke ne marajo. Prvič je takorekoč tujka, saj je prišla od drugod, in taki ljudje v vasi, kjer se vsi že od nekdaj poznajo, po mnenju vaščanov pravzaprav sploh nimajo kaj iskati. Po drugi strani pa je Andrejka revna in revščina vzbuja pri robatih vaščanih prezir. Nesreče drugih se teh vase in v svoje desetletja in desetletja nespremenjeno življenje zazrtih ljudi ne tičejo. Bolezen in nesrečo imajo za sramoto. Nekateri med njimi so celo mnenja, da nesrečo povzroča greh, da je takorekoč pravična kazen za nekoč storjena grda dejanja. Učiteljica prav dobro ve, da je Andrejki težko pri srcu. Ne ve pa, od kod prihaja v otrokovo notranjost tako velika žalost, da je čisto odsotna, zbegana in zagrenjena. »Andrejka,« reče nenadoma učiteljica. »Kaj ste že postavili doma božično drevesce in ga okrasili?« Andrejka kar molči in molči, potem pa le izbruhne iz nje: »Mi nimamo božičnega drevesca.« »Toda oče bo gotovo drevesce še preskrbel?«, nadaljuje učiteljica. »Ne,« hlipa otrok. »Saj nimamo denarja. Ničesar ne bo .. . Ne drevesca in ne daril.« Torej tako je s to ubogo Andrejko in to priseljeno družino, si na tihem misli učiteljica. Kar naenkrat pa se spomni, da je njen svak v sosednji vasi lastnik velike žage in nujno potrebuje nove delavce. Kar takoj se učiteljici zabliska v notranjosti odrešujoča misel. Izmuzne se iz razreda in v konferenčni sobi zavrti telefon. Svaku razloži problem, ki jo tare in opiše težavno stanje An-drejkine družine. Svak je takoj pripravljen sprejeti novega delavca, Andrejkinega očeta. Popoldne se učiteljica napoti proti revni koči na robu naselja, v kateri je Andrejki-na družina našla zatočišče in zasilni dom. Učiteljica potrka na vrata in po daljšem oklevanju vstopi v siromašno temačno izbo. Kaj je sploh bilo prav, da sem se vmešala v zasebno življenje teh ljudi, si na tihem misli učiteljica. V izbi učiteljica kar hitro razbere ljudi. Ob preprosti mizi stoji Andrejkina mati, delavska, preprosta žena, bleda in utrujena. Andrejkin oče sedi s sklonjeno glavo pri nepogrnjeni mizi. Otroci se skrivajo za vznemirjeno in presenečeno mater. Andrejka je kar rdeča v obraz, tako se boji. Navadno zaprem radijski sprejemnik, če sem sama v kuhinji, to pot pa je bil slučajno odprt. ..Starosta slovenskih pisateljev..slišim in že vem, kaj je — saj mi je Mara, administratorka na internem oddelku bolnišnice v Slovenjem Gradcu, pisala, da je Ksaver Meško pri njih, hudo bolan. Poleti, ko sem bila na Poštarskem domu, sem Učiteljica previdno pove, da je v šoli opazila, da je Andrejka žalostna. Končno ji je otrok povedal, da doma ne bodo mogli postaviti drevesca, ker pač ni denarja, saj oče nima službe. Sedaj so se učiteljici zmagoslavno zalesketale oči. Povedala je, kako je premišljevala o zadevi in kako je našla rešitev. Nadrobno učiteljica razloži presenečeni družini ves načrt. Očetov obraz se je vidno in vidno jasnil. Kar nekako vesel je postal. Materi je bilo kar nerodno, da se je zadeva tako dobro 'zasukala. Zdelo se ji je, da je prav sam Jezus tu pomagal, tu poslal svoj božični blagoslov. Učiteljica je povabila Andrejko in še dva otroka v šolo. Otrokoma je povedala, da so učitelji in učenci sklenili, da bodo Andrejki in njeni družini kot božično darilo podarili šolsko božično drevo. Najprej so vsi skupaj pobrali obeske in jih skrbno položili v lesene in kartonirane škatle. Veliko, bleščečo srebrno zvezdo so posebno pazljivo položili v papir. »Joj, kako velika in lepa zvezda,« se je čudila Andrejka. Mnogi šolski otroci so kar naenkrat vzljubili Andrejko in njeno družino. Tudi vaščanom se je omehčalo srce, saj so spoznali, da je sreča opoteča. Šolski otroci so se v dolgem sprevodu napotili za Andrejko, njenima bratcema in učiteljico proti koči na robu vasi. Spredaj, na čelu sprevoda, se je proti delavčevemu domu zmagoslavno premikala božična smreka. Tokrat se je božič Andrejkini družini res nasmehnil. Otroke je obiskalo samo božično drevo, vaščani so pripravili darila, pijačo in prigrizek, učiteljica pa je družini podarila največ, kar je bilo mogoče, delo — in s tem denar. Zelo srečna je bila Andrejkina družina, ko so vaški otroci srečnih obrazov pred hišnim pragom zapeli prelepo božično pesem »Sveta noč, blažena noč . . .« Lev Detela šla večkrat navzdol k svetem Roku in sva se z Meškom še marsikaj pomenila... Mož in otroci so šli v Slovenj Gradec kropit. Pogreb bo pa na Selah, so povedali. — Je že moral priti v mesto, da so se ljudje poslovili od njega! „Nikoli ni maral hrupnih slovesnosti, zato bo tudi pogreb zdaj v zimi, da ga bomo spremljali Srečanje s Ksaverjem Meškom (Nadaljevanje in konec) i____ S .■ I Božično razpoloženje Nežica smehlja se, France piska, in obema mladi srček vriska. Kaj ne vriskal srček bi veselo, kaj ne piskal France pesem belo, pesmico pričakovanja radosti božične, ki advent nam jo oznanja. Poj še ti s piščalko sestrica veselo pesem belo, naj doni prek vseh noči do blaženih božičnih dni. Milka Hartman I N i le taki, ki smo ga resnično spoštovali!" reče Pepca, ko stopava po belem snegu v breg po poti, kjer sva hodili ob prvem srečanju. Potoček je zamrznjen, da se izpod ledu komaj razloči žuborenje vode. Pred Apačnikovo hišo stoje avtomobili. Iz avtobusa se vsujejo bogoslovci iz Ljubljane in naju obkolijo, ko stopava v hrib mimo mlina, kjer visi navzdol leden slap in po njem na tenko polzi voda. Sneg je trd in stopinja dobro prime. Ravno prav se grejemo s hojo. — Velik šopek zelenega rožmarina mu leži ob nogah, na steni visi venec — poslali so ga slovenski književniki. Meško ni maral vencev — kam bi jih v to tesnobo le dali? S Pepco se tiho posloviva ob odru. V cerkvi se pridruživa molilcem. Potlej počakava na sprevod. Maša, ganljiva pridiga, petje bogoslovcev ih selskih pevcev — vse se mi zdi kakor sanje. Pogrešam gospoda Meška, ki so počasi ob palic' prihajali iz zakristije v cerkev, prižgali sveče na oltarju in izgovarjali mašne molitve, kakor bi šumljal studenec prek skale. Po z drobcenimi pi" sanimi rožicami pretkanem, že natrganem mašnem plašču se sprehajajo mravlje, ki lezejo v roju izpod lesenih oltarnih stopnic. Mašnik jib ne vidi, ker zbrano mašuje, jaz jih pa spremljam z očmi, in, ko padajo cvetni lističi od maka v vazah na oltar, se mi zdi, da stojim na gori bla- (Dalje na 7. strani) oe®®®®®®ooe®®6®®e®oaoeoeioBoooooooooeoeooecoocoooeoooaooooceoceoooooecocceoeooeoeeoooeeoeceooeeoooQooooooceeoeeceeooeoeoooeoeeceeecoceeoce r----------------------------------------------> DR. IVAN TAVČAR: 10 Vnetje a je .se ni V______________________________________________J Imenitna ta jed — moka in pšeno gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. Prava raševina pa je zahtevala, da je stala žlica pokonci, če si jo zasadil vanjo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici. Z veliko slastjo smo otepali tisti večer to okusno raše-vino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomur ni spregovorila. Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli. To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljubeznivostjo. Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zagrohotal se je: „Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično postopala, ti izpodkopljem jamo." Vrgla je žlico po mizi ter srdito zbežala. Danijel pa se je grohotal za njo. — Nerodno je, nositi ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se poj deva po večerji kopat. Hlapče je odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi. Ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala, sem krenil za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel. „Liza,“ sem zašepetal, ..pripravi jo, pridem klicat!" Ta pretkana ženska niti obraza ni zavihala, samo kratko se je zasmejala: „Glej, da prideš k pravem oknu!" Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice in gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu. Na vasi smo se — sedeč po plotovih — pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ, da sem si na Gori čisto gotovo pridobil pravico do fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato so odšli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so bili dobili od mene. Z Danijelom sva se podala h Karlovščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na mrzlo vodo se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal, ker mi je mrzla voda jako ugajala. Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledovala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi. Pri hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho in previdno sem jo zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali Meta in Lizka. Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni. Ve se smejete, častite prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba misliti, na kaj nedovoljenega. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, ki dosti več velja, nego tisti plesi, na katerih gosposki fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, govoričijo o ljubezni! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih pa gospoduje priroda, ki je resnična mati resnične poezije! Po lestvi sem splezal do okna in lahko potrkal na steklo „Meta, a spiš?" Nekaj je zašumelo v izbi, kakor bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se mi je, da čujem neko tekanje. Prejkone serF se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi. Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča ko pirh 0 Veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v „dolgo ruto" — sedaj j' pravite „ogrinjalka“. Ker je imela spuščene kite, ji je bi' obrazek čisto izpremenjen, pa vzlic temu jo je obdajal8 čudna krasota. Vzdihnila je: „Moj Bog, čemu si prišel? Kaj poreče mati." Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi vzdihovati: „Spati ne morem, ker vem, da si name huda." Nekaj se je obotavljala: „Saj sam veš, da nisem." „Čemu si pa bila?" „S tem Katretom govoriš — z vsako drugo bi smel." Zdelo se mi je, da se ji hoče storiti milo. Nato seF1 vprašal: „Ali mi daš roko, da res nisi več huda?" „Dam ti jo." Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno tresi8; Dotaknil sem se mehkih prstov in sem hotel naprav' majhen sprehodek po tej žametovi koži. Pa me je spretno s svojo levico spodila z bele stezice! „Lahko noc- „ Lah ko noč!" Ko sem po lestvi splezal do zemlje, se je prikazal j* sence pri hiši hlapec Danijel. Široka usta je odprl ušes, se hinavsko smejal ter — položivši prst na omenjen široka usta — pograbil lestvo in jo brez vsakega šuf^ odnesel k steni pri hlevu. S svojim vedenjem mi je Celovec Slovenske oddaje Avstrija 1. PROGRAM NEDELJA, 22. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — po vaši želji. — PONEDELJEK, 23. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Šport — L. Detela: Ob lihi božični uri. — TOREK, 24. 12.: 9.30 „Zvezda sije v Betlehemu". — 13.45 Celovški radijski dnevnik — M. Mell — L. Kašelj: Igra apostolov. SREDA, 25. 12.: 7.05 Božični nagovor krškega škofa — Božične pesmi. — ČETRTEK, 26. 12.: *-05 M. Mell — L. Kašelj: Igra apostolov (2. del). " PETEK, 27. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače. — SOBOTA, 28. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 22. decembra: 16.00 Živordeči avtobus — 16.30 Za otroke od 6. ieta naprej: Mojster Torelli in hihitanje — 17.00 Pustolovščina — 17.10 Za družino: Trailer — 17.55 Cooky in njegovi prijatelji; za lahko noč — 18.00 V nedeljo ob šestih — 18.30 Diploma v deželi Majev — 19.15 Zvezda iz Betlehema — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.05 Adventni pogovor — 20.15 Dve leti počitnice (3): „ Za boj brez imena" — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja in šport. PONEDELJEK, 23. decembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji; za lahko noč — 18.30 V kraljestvu divjih živali — Srečanje s Ksaverjem Meškom (Nadaljevanje s 6. strani) 9rov in poslušam zveličavne besede: Blagor vam, ^agor vam! Da, tako je bilo pred nekaj leti, danes pa sem Prišla na Meškov pogreb! ..Zato sem pa šel!" je rekel nekoč. Danes se n' mogel umakniti ljudem, čeprav je odšel za Vedno. »Tam so Meško!" so rekli nekoč Lesnikova mama, ko je turistka radovedna povprašala, kam b°dijo k maši, ko živijo v takih odljudnih hribih. že veste, kje je sveti Rok!“ so se mu nasmeh-nili mama. Seveda sem vedela, saj sem bila že Večkrat za kakšen teden na Poštarskem domu. ..K Tebi želim, moj Bog!“ pojo pevci. Zunaj nas sprejme prava planinska vihra. Sneg nese po zraku. Če bi zašel človek sam v takle vriinec, bi ga kar zavilo v belo odejo. lipa ječi v vetru. Suhe veje se drobijo in drač-i® frči po tleh. Pogrebno petje se izgublja v hrumenju vetra. Nai vedo meščani, kakšen junak mora biti takle PreProst selski župnik! Bolj jasno in odločno kot 9ovorniki pripoveduje sila narave o delu in o naPorih duhovnika, ki je bil vrhu tega še pesnik 'n Pisatelj. Kdor more razumeti, naj razumel S Pepco se spuščava navzdol. Dohitijo in predlo naju dekleta iz slovenjegraške šole. Ne go-v°riva, ker nese veter snežinke naravnost v ob-raz- Kako nebogljen bi bil samoten popotnik v 'akem metežu! Za celo procesijo nas je in nas ni strah. Ko-'kokrat je Meško sam hodil po tejle poti med strmim skalovjem, mimo pošastno šumečih dre-V®s °b nevihti in v snežnem metežu. Kot samot-aa Popotnica Anka si je moral dajati poguma, da 1 °stal pod snegom kot ona. Hitiva navzdol, hitiva, da bi ne čutili mraza, ki stanovitno objema otrdele ude. Ne vidiva nič drugega kot zametene stopinje ljudi, ki hodijo pred nama. Ko prideva malo niže, metež ponehava in kar oddahneva si, ko se prikaže pod nama mesto. Skozi Stari trg se pomikava že počasi, saj zdaj sva v dolini, pri ljudeh, v mestu, na varnem! „Pojdi k nam, bova skuhali čaja!" me vabi Pepca, ko hočem zaviti v prvo gostilno. Predaleč mi je. Ne mroem več čakati, mraz je prehud. Pepca stopi za menoj v gostilno. Naročim čaj. Vroč je, z limono. Tak čaj pogreje. Nič nisem občutila gorkote po čaju, tako prezebla sem bila, pa tudi Pepca se je stisnila v dve gubi in bi nama bilo kar prav, če bi ostali na gorkem. Treba je bilo vstati in se napotiti v mraz. No, do Pepcinega doma ni bilo daleč. Dolgo, dolgo sva sedeli pri gorki peči, preden sva se odtajali, da se nama je ljubilo govoriti. „Danes sem pa mislila, da bom zmrznila!" je rekla Pepca. Oh, kar tako pa tudi ne zmrzneš! — Če bi bil človek sam, ne rečem! Prej sem mislila, da bova šli s Pepco pogledat še Sokličev muzej, zdaj se mi pa nikamor ni ljubilo. Gorkota me je prevzela s tako močjo kot prej zunaj mraz. Kako se nama je prileglo kosilo, ki nama ga je pripravila sestra Fanika! — Težko se je bilo ločiti od prijetne gorke sobe! Ko sem se neko poletje vračala s Sel, je mlad fant sekal oreh, pod katerim sem prvič srečala Meška. Vprašala sem fanta: „Kaj se vam je zameril, da ga sekate?" „Nič nima gori, nikoli nič ne rodi. Ga bom pa posekal!" je rekel fant. Hitro sem stopila mimo, da bi ne videla, kako bo padel oreh, ki ni nikoli rodil. Žal mi je bilo za njim — v njegovi gosti senci sem se prvikrat srečala s Ksaverjem Meškom — na dan njegove biserne maše. MJB 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Po sledeh ... nadvojvode Johanna — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 24. decembra: 10.00 Trije veseli tovariši — 10.25 Simba; film o živalskem parku na Švedskem — 10.55 Konec gradu Rabinsvvalde, film ročnih lutk — 11.40 Corey, deček iz Harlema. Zgodba malega črnskega dečka iz New Yor-ka — 11.25 Trije skrivnostni prijatelji; risarski film lutk — 12.25 Razbojnikov zaklad, risarski film lutk — 12.45 František, risarski film — 13.00 Ladijski dnevnik ledolomilca — 13.30 Polnočna zgodba, film z lutkami — 13.45 Stotnik Korda, film za otroke — 15.00 Skrivnostni grad, film z lutkami — 15.20 Pisani svet Walta Disneya: »Neutrudno morje" — 16.05 Razbojnikov pobeg, film z lutkami — 16.30 Pri ribičih in lovcih, film Walta Disneya — 17.15 »Timašov prijatelj", zgodba mladega volka — 18.30 K dnevu: »Otrok se nam je rodil", pogovor o smislu božiča pod vodstvom Bernharda Lissa — 19.00 Sveta noč, glasbena božična legenda — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Škofov govor — 20.00 Nekoč na sveti večer, po »Gorskem kristalu" Adalberta Stifterja — 21.00 Vsaka ženska potrebuje angela, filmska komedija v premišljevanje — 22.40 Dunajski pevčki pojejo božične pesmi — 23.25 Papež Pavel VI. bo odprl Sveto leto — nato polnočnica iz cerkve sv. Petra, ki jo bo bral papež Pavel VI. in URBI ET ORBI (MESTU RIMU IN VSEMU SVETU). SREDA, 25. decembra: 11.55—12.20/30: Blagoslov iz Rima: URBI ET ORBI — 14.45 Za otroke od 6. leta dalje: Začarane sanke — 15.25 Film z lutkami — 15.35 Donald Duck in njegovi prijatelji, film Walta Disneya — 16.00 Robbi, Tobbi... (1), igra lutk v štirih delih — 16.45 Za otroke od 7. leta dalje — Štirje trgovci s cunjami, za otroke od Roverta Galveja — 17.55 Cooky in njegovi prijatelji, za lahko noč — 18.00 Poj z nami — 18.45 Darilo ljubezni — 19.10 Otroci iz Bangkoka — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Hugo von Hofmannsthal — 21.55 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Sedem proti Chicagu, parodija gangsterskih spletk v Chicagu dvajsetih let. ČETRTEK, 26. decembra: 15.00 Za otroke od 6. leta — 15.45 Čudežni zdravnik — 16.15 Za otroke od 7. leta dalje — 16.45 Dva potepuščka, film VValta Disneya — 17.30 Za družino: Srečanje v New Orleansu — 17.55 Cooky in njegovi prijatelji, za lahko noč — 18.00 Pisma ljubezni — 18.30 Smučarska revija 1974 — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Lepa Helena, opera buffa v treh dejanjih — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Stari norec — kaj sedaj? PETEK, 27. decembra: 11.00 Program za delavce: Aljaska — divjina na robu sveta — 12.30 Klub seniorjev — 18.00 Arnie — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji; za lahko noč — 18.30 Družina Feuerstein — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: »Sanjske slike" — 21.20 Pogled nazaj — aktualne službe — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 23.00 Prišli so onkraj vesolja. Grozljivi dogodki v angleški grofiji Corn-vvallu; utopični pustolovski film. SOBOTA, 28. decembra: 15.40 Koncertna ura — 16.40 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.00 Hišica — 17.25 Schranz X 8 — smučarski tečaj — 17.35 Za družino — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, za lahko noč — 18.30 Kultura posebno — 18.55 Dober večer v soboto reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Slavnostni večer ORF v Ronacherjevem gledališču — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Gostilna ob Temzi. Ljubljana NEDELJA, 22. 12.: 9.25 Svet v vojni — 10.15 Otroška matineja — 10.10 Poročila — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Mozaik — Nedeljsko popoldne — 16.20 Poročila — 16.25 Moda za vas — 16.40 Košarka Jugoslavija : Bolgarija — 18.15 Vidocg — 19.10 Barvna risanka — 20.00 Odpisani — 20.50 Monitor: Most — 21.20 Športni pregled — 21.55 TV dnevnik. PONEDELJEK, 23. 12.: 17.30 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 17.50 Mozaik — 18.10 Naši zbori: Cerknica — 18.40 Davek na hojo po dveh — 19.00 Odločamo — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 G. Verdi: Macbeth — 22.30 TV dnevnik. TOREK, 24. 12.: 17.30 F. Baum: Čarovnik iz Ozza — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Pogovor o... — 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — 22.15 TV dnevnik. SREDA, 25. 12.: 17.25 Viking Viki — 17.50 Obzornik — 18.05 Po sledeh napredka — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Film tedna: Angela — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Miniature — 22.05 TV dnevnik. ČETRTEK, 26. 12.: 17.30 Vse je okroglo od sreče — 17.45 Obzornik — 18.00 Mozaik — 18.05 Svet v vojni — 18.55 Kljukec pri dedku Mrazu — 19.30 TV dnevnik — 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič — 21.00 Kam in kako na oddih — 21.10 Četrtkovi razgledi — 21.40 Božič: Vogelnik: Okna sama gluha okna — 22.10 TV dnevnik. PETEK, 27. 12.: 17.00 Kuhinja pri violinskem ključu — 17.30 Obzornik — 17.45 Pevski tabor Šentvid — 18.20 Začetki življenja — 18.30 Kljukec pri dedku Mrazu — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna reportaža — 20.10 Charlie — 21.55 Harlem — ... TV kažipot. SOBOTA, 28. 12.: 17.35 Spoznajmo indijsko glasbo — 18.15 Pelerinova hči — 19.00 Pri Dedku mrazu — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Novoletne čestitke — 20.30 Moda za vas — 20.40 V gosteh pri orkestru — 21.45 Zadnji vlak iz Dunhilla — 23.15 TV dnevnik. Darujte za tiskovni sklad! an'jel razodeti, da se brez skrbi lahko zanesem na nje-9°v° molčljivost. Drugo jutro pri kosilu sem koj opazil, da ni ostal pri-9°ciek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, a^°r jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti ' e^ak skrivnosten smeh z obraza, in Meta je ko v sanjah °dila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil, kako me . lU in tam prav pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. a °če Boštjan je, odloživši žlico, hladno izpregovoril: 'i 6 že pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potle!" Ker je bila nedelja, nismo imeli dela. Sredi dopoldneva n6rn Prišel enkrat mimo hleva, kjer sta Liza in Danijel Pajala živino. Cul sem ta-le razgovor: b'za: »Kaj misliš, kaj bo iz tega?" v Danijel: »Kaj če biti, to ve vsak človek! Če je poštenje rijem, jo vzame. Vendar vidiš, kako je že zmedel to b°9o žival." kaj?«Za: ,,Poštenie Pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti bi Danijel: »Ti si pa star burovž, in čudno bi ne bilo, če Sv Se človek skesal. Če kaj vem, bo pri Presečnikovih ba, in plesali bomo, da bo groza! Ker to ti povem: Ja-lrna poštenje v sebi!" h„. b'za: »Počakajmo, le počakajmo, moški ste vsi nič rmda!" Čas je VII. bi, — je tekel in prišli smo globoko v kozoprsk. Žito je skrb 0mla^en°l zatorej smo mislili na drugo, kar je pre-h|e 6t' d°bremu gospodarju za zimo. Najprej steljo za ®irok ^°pet smo moraii vzeti koso v roke, tisto kratko, g0 0 Koso, s katero se klesti resje in druga goščav po ludi U ^Prijetno delo: kosišče ti je prekratko in kosir k6r Vedn° odnehava, da ga moraš neprestano nabijati, ' ti drugače kosa odletela. rn0.,Udi listje smo grabili, in to je že lažje delo. Grabijo ' in ženske, zatorej je obilo govorice, obilo največkrat prav slabo oblečenih kmečkih dovtipov. Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata lešnikarica in carovec, sedeča v bližini na smreki. Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno, če ni prav sekano; ako se pa nerodno postaviš, te lahko veje padajočega debla, če drugega ne, parv občutno opraskajo. Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval uspešneje od Danijela, ki je najrajši dosti govoril in malo delal. Tako je tekel čas, in že so lešniki dozorevali. Robče-vina je postajala od dne do dne bolj rumena in če si vzel iz nje sad, je bil sajast in rjav. Prihajala so pisma in nič več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec še prej na Blegaš. Ta sicer ni kaj posebnega; če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi bila sramota, ko bi staremu prijatelju ne zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov sem že tičal na Jelovem brdu in delo me je obse-kalo, kakor obseka tesar svoj hlod v smrekovem gozdu; bil sem tenak in vitek, da sem lahko lazil po hribih. Po večerji smo obsedeli še nekaj časa pri mizi. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegaš, češ da že pet let nisem bil gori. „Oh-ta,“ se je oglasila Meta, »mati, ali grem lahko z njim?" »Cernu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lahko dobiš kaj potrebnega dela." Besedo »potrebnega" je mož poudarjal s posebnim naglasom. Meti se je povesila šobica in prav nič prijazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samoobsebi umevno. Barba ni dolgo premišljevala: »Cernu bi ne šla? S svojim človekom bo vendar še smela, če jo s sabo vzame. Kar šla bo!“ S tem je bila Boštjanu pravda izgubljena. Drugo jutro ob osmih sva odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne preveč. A ne smete misliti, da sem nosil na nogah visoke nogavice ali pa kake bingljajoče hlačice ob kolenih. Vse to se pred Presečnikovo hčerjo ni smelo nositi, ker je bilo grdo in smešno. Hodila sva po lepih senožetih pod Koprivnikom, kjer raste mnogo leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno, zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila od grma do grma. Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov in kateri večjo kobuljico. Zmagala je Meta, ki je imela oko kakor veverica in tudi ne manjše spretnosti od veverice, če je bilo treba samca ali pa kobuljico upogniti z veje. Prekosila me je v vsakem oziru. Iztaknila je kobuljico, ki je štela osem lešnikov. Žalibog, vmes sta bila dva slaba, katerih jedri sta bili gluhi! »Ali bo mati vesela," se je bahala Meta, »ko bo videla moje lešnike! To bo potresve o božiču!" Ko sva se vrnila na pot, je že iskala dva pripravna kamna, s katerima je trla svoje lešnike. Dospevši do Kala, ji ni bilo skoraj nič ostalo, tako da je potrla in pozobala še zadnji ostanek, rekoč: „Ej, saj bo letos dosti orehov!" Na Kalu sva poiskala najprej po vsi Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegaš. Napolnila sva steklenico, in povedati moram, da je bila potem voda na vrhu skoraj še ravno tako mrzla, kakor na Kalu pri vrelcu. S sedla sva krenila ne na strmo pot, temveč na položno. Ta vodi daleč naokrog za Blegašem, dokler ne privodi na Mali Blegaš. Prijetna je bila ta hoja: povsod zeleno bukovje, jelke in smreke. Vmes so pri tleh poganjale v velikih šopih hudičele (rododendron), a ne spominjam se, so li nosile še kak pozabljen cvet ali ne; pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gor in dol. Če sta se srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo gor, dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj pognal, da se je čulo obilo takega čivkanja. (Dalje prihodnjič) (Vej. ele. kožic ar prazniki - sieetio- in u v p e's n o teto 1975 želijo- lastniki in siiilc/aoci Podjunskega trgovskega centra bratje RUTAR & Co. Dobrla vas Podjunska trgovska družba BRATJE RUTAR & CO. Dobrla vas Jauntaler Handelsgesellschaft Geschwister RUTAR & Co. Eberndorf EMILIAN in MARA RUTAR Dobrla vas tel. 04236-384 FRANC RUTAR HOTEL, TRGOVINA, TAVERNA, KOPALIŠČE Dobrla vas-Lido tel. 04236-220 TRGOVINA ELFI RUTAR L o v a n k e VLADIMIR in MICI RUTAR GOSTILNA IN TRGOVINA Žitara vas tel. 04237—237 ANTON in AGNEZ RUTAR Št. Vid v Podjuni tel. 04239-4053 SUPERMARKET OB KLOPINJSKEM JEZERU tel. 04239-431 ŠTEFAN in LJUDMILA SIENCNIK MOBIL ČRPALKA, GUME, BATERIJE, KOLESA, AVTOBUSNO IN TRANSPORTNO PODJETJE Dobrla vas Tel. 04236-219 VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM ZELI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO TISKARNA sv. l/yioUw{a v Celovcu Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem bivšim članom, prijateljem in znancem KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU Vesel božič in srečno novo leto želijo vsem prijateljem, dobrotnikom, staršem in slovenskim skavtom po širnem svetu SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagosloval AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA želi svojim prijateljem in vsem rojakom blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno novo leto. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA se zahvaljuje društvom in drugim svojim kulturnim skupinam za njihovo kulturno-prosvetno delo ter jim želi blagoslovljene božične praznike in srečno in uspešno novo leto 1975. želita dipl. inž. Franc Kattnig in Karel Smolle CELOVEC ČESTITAMO! V četrtek, 12. decembra 1974, smo spre- Državni predsednik dr. Rudolf Kirchschla-mili na pokopališče v Št. Rupertu gospo Ano ger je podelil ravnatelju Zvezne gimnazije za Perhinig k večnemu počitku. Pogrebne ob- Slovence v Celovcu dr. Pavletu Zablatniku rede je opravil njen nečak Mazora, župnik častni naslov dvornega svetnika. K temu za-v Gorici. Dočakala je starost 77 let. — V sre- služenemu odlikovanju čestita tudi Narodni do, 11. decembra 1974, pa smo spremili k svet in uredništvo Našega tednika. — Že je-večnemu počitku na pokopališče v Anna- šeni sta dva člana profesorskega zbora, dr. bichlu g. Petra VVasteja, dolgoletnega in Janez Polanc in dr. Ana Petkova dobila na-zvestega pevca nekdanje slovenske cerkve slov „višji študijski svetnik". Celovcu (Priesterhausgasse). Obeh se bo- SfovtM&n uz Jloža, Podiune in žilfč ter vsem rojakom po širnem svetu želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV mo Celovčani radi spominjali. ČESTITAMO! Svoj visokošolski študij je končal Ferdinand Velik, maturant Slovenske gimnazije 1968 in bil 18. decembra promoviran za doktorja prava. Mladi doktor je sin selskega župana Hermana Velika. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. CELOVEC Pred kratkim umrli celovški podžupan Othmar Schvvingl je dobil svojega naslednika v mestnem svetniku Medvedschku. •— Te dni je mestni odbor obravnaval in odobril izenačeni proračun za leto 1975 v višini 711 milijonov šilingov. SZDL: „To je revizija .. (Nadaljevanje s 1. strani) svojega negativnega odnosa glede jasno prevzetih obveznosti v državni pogodbi. V avstrijskem odgovoru na našo noto se brez nadaljnjega zanikajo osnovna dejstva in dejansko stanje, kar pa pomeni, da Avstrija ne izpolnjuje, temveč krši ali pa revidira osnovna določila državne pogodbe. Predsedstvo posebej poudarja, da ne more biti glede pravic naših manjšin v Avstriji nikakršnih pogajanj, ker so te obveznosti republike Avstrije dovolj jasno opredeljene v državni pogodbi. Vesele božične praznike in mnogo uspeha v letu 1975 želi vsem rojakom DR. PAVEL APOVNIK višji vladni svetnik Velikovec «esa«o»@M*iQ Ein frohes VVeihnachtsfest und ein gesundes neues Jahr vvunscht allen Mitgliedern und Kunden die KONSUM Genossenschaften Klagenfurt Oberkamten-Osttirol Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želijo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1975 ter do svidenja pri tečajih in duhovnih vajah JOŽEF KOPEINIG, Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1975 Janko Ogris p. d. M I KLAVŽ TRGOVINA IN GOSTILNA B I LČOVS Tel. 0 42 28 — 2414 Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča GOSTILNA JC&aal OBIRSKO Mihej Antonič HOTEL „ROŽANSKI DOM" REKA pri ŠT. JAKOBU v ROŽU Vsem svojim cenjenim odjemalcem in kupcem želi srečen Božič in uspehov polno novo leto 1975 Karl Purkovvitzer avtotrgovina in mehanična delavnica, odvlačilna služba 9100 VOLKERMARKT — VELIKOVEC Jauntalvveg 2, telefon 0 42 32/519 jmi Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kot tudi vsem zadružnikom po južni Koroški želi predsednik nadzornega odbora Zadružne zveze blagoslovljene praznike in srečno novo leto Vsem odjemalcem znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu 1975 Friderik Wutej CEMENTNI IZDELKI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ZNANCEM BLAGOSLOVLJENO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1975 ZELI G LU h I LES ŠT. VID v PODJUNI Telefon (0 42 39) 34 60 06 Josef Keuschnigg KLAGENFURT Heuplatz 6 Tel. 04222-82717 SAMEN- UND BLUMENZVVIEBEL-GROSSHANDLUNG Milosti polne božične praznike in blagoslovljeno novo leto vošči Walter Campidell RESTAVRATOR CERKVA FEISTRITZ an der DRAU — KARNTEN Tel. 0 42 45 — 22 48 Vodovodne in plinske napeljave sanitarne naprave centralne kurjave izvrši strokovno in po zmerni ceni Pfrimer & MoBlacher KLAGENFURT - CELOVEC AusstellungsstraBe 3 telefon 82 2 45 in 84 5 25 e..'©'1 Vsem obiskovalcem, odjemalcem in gostom trgovina in restavracija Šoštar - Smrečnik v GLOBASNICI Vsem pevcem, prijateljem in znancem HANZI KEŽAR HORCE pri ŠT. VIDU ANDREJ KARICELJ župnik ŠT. JAKOB V ROŽU Qulmicl (Lastnika L. in H. GREGORIČ) pri GLOBASNICI Želi vsem gledalcem in prijateljem odrske umetnosti igralska skupina »ODER 73" PLIBERK Vsem faranom, prijateljem in znancem doma in po svetu FRANC JANČAR župnik SLOVENJI PLAJBERK Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za Božič in srečno novo leto 1975 družina URBAS VELIKOVEC Vsem faranom, prijateljem in znancem doma in po svetu FRANC JANČAR župnik SLOVENJI PLAJBERK 03 FRANC BRUMNIH prošt v D obrIi vasi želi dekanijski duhovščini, dobrolskim in bivšim faranom milosti poln Božič in srečno novo leto 1975 Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem FRANZ KREUZ CELOVEC AVGUŠTIN ČEBUL ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča NEŽKA SKRUTL ZAVINCE pri ŽITARI VASI SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO „ J E P A" OB BAŠKEM JEZERU vošči vsem članom in prijateljem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1975 1 03 || i 8 VRE M i m „Blagoslova in veselja za Božič in sreče v novem letu“ želi prijateljem in naročnikom v mojem obrtu 6 I im *S „Strojno pletilstvo" (Maschinenstrickerei) p|| U gg m IVANKA STROJNIK ZGORNJE LIBUČE Pl ®\a^bqqOq@9 S?®Gq(3 (SS306GS3g(S» tmx£l ®\A7©Q]fl©[?(p[i)@?B 8011 IMbff Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu DRUŽINA HAJNŽIČ REBRCA Vesele božične praznike In srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu DRUŽINA EROS KRUMPENDORF Vsem odjemalcem in prijateljem želi vesel Božič in srečno novo leto TRGOVINA S ČEVLJI HUDL V DOBRLI VASI IN ŽELEZNI KAPLI 9 Velika izbira zimskih in poletnih čevljev @ Smučarski čevlji za začetnike in za dirkače 9 V naši ponudbi imamo smučarske čevlje vseh avstrijskih znamk: HUMANIC — PLANET — KOF-LACH — DACHSTEIN Postrežemo vam tudi s kvalitetno čevljarsko delavnico za razna popravila o člen sedem, ti si nada narodov, ki te želijo, po rešitvi hrepenijo: pridi, otmi nas propada! OB BOŽIČU POZDRAVLJA ZNANCE IN INFORMANTE florijan v. sablatschan Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem družina SEREINIG gostilna, trgovina, hotel PODEN (Bodental) pri Slov. Plajberku Tel. 0 42 27-492 S8 m I E® «5 i Vsej duhovščini in vernikom želi milosti polne božične praznike in zdravo, srečno novo leto 1975 DEKANIJSKI URAD TINJE im M I St m I Dr. Janko Tischler ODVETNIK CELOVEC 8.-Mai-StraBe 16 Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno NOVO LETO 3 i g§ I s zm » m . m Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto ŽUPNI URAD POKRCE Štefan Trampuš LESNI TRGOVEC — ŽAGA NONČA VES — DOB pri Pliberku Vesele božične praznike in srečno novo leto želi posebno mladini Tgs®:- ' ..lippiimi ~ ANTON OPETNIK kaplan ŠT. JAKOB V ROŽU Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom družina SMRTNIK in gostilna ..FRANCL" KORTE pri ŽELEZNI KAPLI *e*SBSEi81|5| S Vso ljubezen učlovečenega Gospoda, ki razsvetljuje pota našega življenja želi sodelavcem, prijateljem in znancem POKRAJINSKO VODSTVO KATOLIŠKE MLADINE 1^1 m & M Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DRUŽINA Dipl. trg. JANKO URANK CELOVEC & i Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem članom in podpornikom SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA Družina JOŽICA-FRIEDRICH MAK GORENCE—SELE Vesel Božič in srečno leto 1975 želijo dijakom, njihovim staršem, vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem vzgojitelji Dijaškega doma Družbe sv. Mohorja v Celovcu MARIJANIŠCE VOLKERMARKTER STRASSE 36 Vsej duhovščini in vernikom Pliberške dekanije želi blagoslovljen Božič in obilo milosti in sreče v novem letu DEKANIJSKI URAD v ŠMIHELU pri PLIBERKU Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1975 družina i I i m 8 Friderik Jernej S i._1 — -i. . _ :_ i. A M I a XiA+ll«i^o krojaštvo in kemična čistilnica ŠMIHEL nad PLIBERKOM 1 St Wir alle brauchen Strom n m T lit HI l « K AH KOM . ; ^ " % im m 0 1 m 8 | Mie ilxh und S t>au&91 lUeJ{iweeUe huUI utn dej BaueM jondectt datnii Sie {zdet- |§