Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik** izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2' —	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani** in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi ‘/i str. 600' — . . 300'-. V« . 150- — ‘/e » 75*-. „ „ 7„ . 37-50	
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. marca 1927.	Štev.	5.
Dr. Fran Windischer — 50 letnik.
Majhen in skromen je naš narod. Malo ima velikih sinov, ki bi vse svoje življenje in delovanje stavili v borbo za njegov napredek. Poklanjamo se našim velikim možem, ki so zlili svoje ideale v lepo poezijo. A med nami imamo moža, ki je neumorno in z neupogljivo voljo izklesaval v trdi, neobdelani kremen stopnje slovenski trgovini, obrti in industriji. Imamo ga v osebi našega dr. Frana W i n -d i s c h e r j a, glavnega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki je tekom svojega 251etnega javnega delovanja dokazal, da ne le ljubi svoj. rod, temveč je s tem, ko je posegel v realno življenje našega obrtnika, trgovca in industrijca, postal prvi med onimi, ki oživo-tvarjajo svoj ideal v blagostanje našega gospodarstva.
Pred dvajsetimi leti, ko skoraj nismo poznali slovenskega obrtnika, je zbral dr. Fr. Windischer peščico zavednih obrtnikov in pričel z njimi ustvarjati slovensko obrtniško organizacijo, ki je leta 1907. oživela pod imenom «Slovenskega obrtniškega društva* v Ljubljani. Bodril jih je, pomagal je, kjer mu je bilo mogoče. In ko se je takrat postavil na čelo obrtniške društvene organizacije, je pokazal s tem, da se ni ustrašil mogotcev, ki so zatirali slovenskega obrtnika; ni se sramoval ščititi malega človeka, žuljavega rokodelca. Tekom svojega delovanja se je živo zanimal
za življenje obrtnika in njegovo organizacijo. Vedno je odločno zastopal obrtniške interese, in vidimo ga, s kakšno ljubeznijo proučuje obrtniško zakonodajo, kako globoko posega v obrtniško kreditno vprašanje, s kakšnim zanimanjem zasleduje razvoj zadružne organizacije, kako odločno zastopa naše gospodarske kroge v davčnih zadevah — a povsod dejansko pomaga. — Slovensko obrtništvo ima s tem v dr. Windischerju najmočnejšo oporo v višjih krogih.
On pa je tudi tisti, ki je znal združiti slovensko gospodarstvo, ki je vedno znal iz,ravnati nesoglasja in nasprotujoče si interese posameznih stanov. Njegova velika zasluga je, da naše gospodarstvo v vsem svojem strcm-Ijenjlu za napredkom in v vseh svojih akcijah tako kompaktno nastopa.
23. februarja je praznoval syo-jio SOletnico. Vsi slovenski gospodarski krogi mu izrekajo ob tej priliki svojo hvalo in enodušni so v tem, da osredotočuje v sebi vse niti našega gospodarskega življenja.
Mi obrtniki pa, ki znamo ceniti njegovo delo, ki cenimo njegove zasluge, ki si jih je pridobil za naš stan, kličemo jubilantu: Hvaležni smo Vam za veliko delo, ki ste ga storili v prid gospodarskemu napredku našega obrtniškega stanu in naše organizacije. Lažji nam bo boj, če nam boste stali Vi ob strani!
Ljubljana dobi podružnico državne obrtne banke.
V	nedeljo 20. februarja 1.1. se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor delničarjev Državne obrtne banke. Občnega zbora se je udeležilo nad 2000 delni-
čarjev. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal zvezni načelnik g. E n g e 1 b e r t F r a n c h e 11 i, Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru g. J a k o b Zadravec, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo pa zbornični tajnik g. dr. I v a n P 1 e s s. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Milan Stojanovič, predsednik Obrtne zbornice v Beogradu.
Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika zborovanja s. Milan Stojanovič, za podpredsednika pa g. Ramuščak iz Zagreba i,n načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti. Po običajnih formalnostih so se vršile volitve upravnega odbora za centralo v Beogradu in za podružnico v Zagrebu. Volitve so trajale do 4. popoldne, skrutinij pa še v ponedeljek.
Soglasno je bil sprejet predlog tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Ivana Plessa, glasom katerega naj se z ozirom na to, da je vplačana že cela glavnica, takoj osnujejo vse v pravilih predvidene podružnice in ekspoziture, torej tudi podružnica v Ljubljani.
V	upravni odbor centrale v Beogradu so bili izvoljeni: Milan 1. Stojanovič (Beograd), Voja Jankovič (Beograd), Mihajlo Stojadinovič (Beograd), Života Lazarevič (Beograd), Albert Firt (Beograd), Krsta Ginovič (Beograd), Stojan Veljkovič (Beograd), Vlada Vasič (Beograd), Jakob Simjanovič (Beograd), Milan Ramuščak (Zagreb), P. Vič (Zagreb), Nikola Babič (Prijedor), Dušan Marič (Sarajevo), Slavko Lozančič (Kikinda), Milan Abramovič (Novi Sad), Engelbert Franchetti (Ljubljana), Arangel Stankovič (Skoplje), Dušan Živojinovič (Požarevac), Ljubisav Vujovič (Kragujevac), Dragi Petrovič (Cuprija). V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Dušan Stojadinovič (Kruševac), Tasa Genič (Beograd).
Banka je bila s tem občnim zborom ustanovljena in bo pričela s svojim delovanjem meseca maja 1.1. Slovenija si je, osobito po zaslugi tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Ivana Plessa, priborila podružnico, ki bo lahko tudi že v doglednem času pričela s svojim delom.
Ro poročilu pripravljalnega odbora banke je podpisala Slovenija 7325 delnic, od katerih odpade na ljubljansko oblast 5635, na mariborsko oblast pa 1690 delnic. Med drugimi je podpisala beogradska oblast 89.837, zagrebška 14.046, šumadijska 10.410, skopljanska 8301, sremska 8813, valjevska 7061, niška 7490 delnic itd. Skupno se je vpisalo 226.218 delnic. Delničarjev je 9135. —
Čim bo imenovan poslovni odbor podružnice v Ljubljani, sc bodo pričele priprave za ustanovitev te podružnice.
Kdo ima pravico popravljati galoše in snežne gumijaste čevlje ?
Na trg prihajajo v vedno večji množini snežni čevlji, ki so izključno tovarniški produkt, izdelan iz blaga in gumija. Popravljanja te vrste čevljev so se lotili že razni obrtniki, vulkanizerji, čevljarji, pa tudi trgovci z gumijastimi izdelki in drugi.
Snežni čevlji občutno škodujejo čevljarskemu obrtu. Obrtni red ne določa, komu pripada izdelovanje in popravljanje teh čevljev, vendar pa smatram, da spada popravilo snežnih čevljev v čevljarsko stroko. Nikakor pa se mi ne zdi prav, da sprejemajo take čevlje v popravilo trgovci z gumijastimi izdelki in to nekateri v velikih množinah.
Ker bo postalo vprašanje popravljanja snežnih čevljev kmalu pereče, naj bi se interesenti in strokovne zadruge o tem v javni debati v listu izjavili, kdo ima pravico popravljati galoše in snežne gumijaste čevlje.	Čevljar.
Načrt zakona o zbornicah.
(Nadaljevanje in konec.)
Državni nadzor nad zbornicami.
Odnošaji zbornic napram državnim in avtonomnim oblastvom.
Člen 4. načrta določa, da stoje zbornice pod neposrednim nadzorstvom ministra trgovine in industrije. Za izvrševanje nadzorstva in vzdrževanje neposrednega kontakta z zbornicami lahko imenuje minister za vsako zbornico svojega komisarja, katerega dolžnost je, da sporoča ministru svoja opažanja glede zborničnega delovanja. Komisar ima pravico prisostvovanja pri vseh zborničnih sejah in je njego*va dolžnost, da ustavi izvršitev sklepov predsedstva, sekcij in plenuma, ki bi pomenili prekoračenje zakonitega delokroga zbornice. O tem mora takoj obvestiti ministra, kateremu pripada pravica končno-veljavne odločitve.
Institucija komisarja je po načrtu novega zakona fakultativna in je izrecno določeno že v zakonu, da ga more minister imenovati le v primerih, ki so v členu 37. zakona taksativno našteti. Institucija komisarja v tej obliki je prevzeta po srbijanskem zakonu o radnjah in je bila na anketi predmet obširne debate. Zastopniki posameznih zbornic so iznesli v tem oziru svoja mišljenja glede institucije komisarja, ki je bila v avstrijskih pokrajinah po zakonu iz leta 1868. predvidena kot trajna institucija. Določba glede odredb pregleda zborničnih knjig je bila z ozirom na to, da mora zbornica itak predlagati ministru v odobritev proračun in vsakoletni računski zaključek, umaknjena.
Za zbornično delovanje je važna določba čl. 5., da so vse državne in avtonomne oblasti, vse strokovne in stanovske organizacije na zborničnem področju, nadalje delavske zbornice, kakor tudi druge korporacije, ki imajo po zakonu zastopati gospodarske interese, in končno vsa trgovska, industrijska, obrtna, denarna in prometna ter rudarska podjetja dolžna dati zbornici na njeno zahtevo potrebne informacije in podatke.
Vsi tajniki so se na anketi pritoževali, da oblasti teh določb v zadnjem času ne vpoštevajo ter so razni uradi zaporedoma odklanjali zahtevo zbornice, da ji dajo potrebne statistične podatke na razpolago. Tudi interesenti so bili glede dostavljanja podatkov, ki jih je zbornica od njih zahtevala, zelo površni in znaten del na zbornične dopise sploh ni odgovarjal. Da se v tem oziru doseže remedura, predvideva načrt, da ima zbornično predsedništvo pravico kaznovati tvrdke, ki se ne odzovejo zborničnim naredbam, disciplinarno z globo do 1000 dinarjev. Proti taki kazni imajo pravico pritožbe na ministra v roku 14 dni.
.Glede poštnine določa zakon, da je oproščena od plačanja frankature samo korespondenca zbornic z državnimi in avtonomnimi oblastmi ter zbornic med seboj, a s strankami le v volilnih zadevah ter končno korespondenca zbornice s svojimi informatorji v zborničnem področju v raznih gospodarskih vprašanjih.
Tem povodom je zbornični tajnik g. I. Mohorič s številkami dokazal, da so razmere vsled poprejšnje prakse poštnega ministrstva pri oproščevanju korespondence od plačanja poštnine postale že nevzdržne. Danes so oproščene od poštnine pridobitne in gospodarske zadruge, najrazličnejša društva, ki nimajo sploh nikakega javno- in občekoristnega pomena, do-
čim mora zbornica plačevati težko breme poštnine. Vsled nejasnosti uredbe v ljubljanski zbornici je morala Zbornica za volitve plačati nad 200.000 Din poštnih pristojbin, dočim je za navadno korespondenco v preteklem letu plačala pri 14.984 ekspedicijah 14.562 Din poštnine. Poštnine oproščenih je bilo vsesa skupaj v tem letu le 2439 pošiljk. Zato je. predlagal, da se v bodočem zakonu zasigura zbornicam za ozirom na njih občekoristni značaj popolno oproščenje od plačanja poštnine za celokupno korespondenco.
Istotako je opozoril na potrebo dopolnitve določbe glede taksne prostosti zborničnih vlog na razne oblasti, ker se dosedaj še vedno dogaja, da zahtevajo posamezne direkcije in minstrstva kolkovanje zborničnih vlog.
Sestava zbornic.
a) Sekcije.
Glavne panoge gospodarstva tvorijo v zbornicah samostojne sekcije. Število sekcij v zakonu ni fiksirano, marveč ga določa zbornični statut, ki ga sestavi vsaka zbornica zase z ozirom na posebne prilike, ki vladajo v posameznih zborničnih področjih. Danes sestojate pri mnogih zbornicah še vedno le dve sekciji, in sicer trgovska in obrtna, dočim imajo zbornice v Ljubljani, Novem Sadu in v Bečkereku po tri posebne sekcije za trgovino, obrt in industrijo. Primorske komore imajo poleg tega še sekcije za pomorstvo, a zagrebška zbornica šteje že sedaj pet sekcij ter ima skupno 80 članov, in sicer tvori peto sekcijo novčarstvo.
Katere stroke posameznih gospodarskih panog spadajo pod posamezne sekcije, se določa z zborničnim statutom. Delegat ljubljanske zbornice je predlagal, da naj bi se z zakonom to vprašanje enotno uredilo, kakor predvideva uredba za ljubljansko zbornico. Toda enotna rešitev tega vprašanja za celo državo bi bila težavna, ker spadajo na primer v Srbiji gostilničarji in kavarnarji pod trgovsko zbornico, dočim spadajo pri nas v obrtni odsek. Načrt zakona je tu pustil široko odprta vrata, da si vsaka ^bornica uredi razmere, kakor to zahtevajo speci-jalne prilike v njenem področju.
b) Kategorije.
Vsaka sekcija se deli na več kategorij, in sicer po posameznih profesijah, vrstah trgovine in skupinah industrije. To je najvažnejša reforma, ki jo predvideva zakon. Dosedaj so se kategorije določale na podlagi cenzusa, kar je omogočalo, da so velepodjetja in veletrgovci in večja obrtna podjetja imela zasigurano sorazmerno število mandatov v zbornici in s tem njihovi davčni moči in prispevkom odgovarjajoči vpliv v zbornici. Ta sistem pa po novem načrtu pada in je stvar zbornic samih, da določijo, koliko kategorij štejejo posamezne sekcije in katere sorodne profesije ali vrste obratov se imajo združiti v eni skupni kategoriji. Proti tej dalekosežni reformi so izrekli posamezni delegati tehtne pomisleke in predlagali, da se pridrži tudi v bodoče cenzus, ker drugače večji obrati in tvrdke ne bodo imele v zbornici pravega zastopništva. Večina si je pridržala, da bo v tem oziru šele po proučitvi vprašanja na podlagi davčne in poklicne statistike zavzela stališče in poročala ministrstvom.
Vsled tega se izpreminja tudi cel način volitev. Člani zbornice se volijo na pet let, in sicer potom osebnega tajnega glasovanja po volilnih okrajih ter po sekcijah in kategorijah.
Zbornični tajnikč g. I. Mohorič je tu predlagal dopolnitev določb načrta glede volilne pravice gospodarskih in pridobitnih zadrug kakor tudi glede državnih železnic ter zapuščin in uvedbo enakega volilnega principa i za jaVne trgovske družbe, kakor za delniške družbe in družbe z omejeno zavezo. Zastopnik dubrovniške zbornice pa je predlagal izpre-membo načrta glede parobrodarskih družb in volilne pravice pomorskih kapitanov. Predlogi so bili vsi sprejeti. Odklonjen je bil le predlog, da naj bi ino-zemci dobili aktivno volilno pravico, kakor so jo imeli pred vojno in kakor jo imajo še danes v Avstriji in Češkoslovaški.
Baš pri razpravi določb o volilni pravici so se pojavile velike težkoče radi različnosti zakonodaje in različnosti gospodarskih prilik v posameznih pokrajinah. Zato je tajnik 1. Mohorič stavil predlog, da se radi raznih resortov (ministrstva za poljedelstvo in narodno zdravje), da se s spccijalnimi zakoni odtegnejo gotove vrste obratov iz zbornične kompetence, v zakonu taksativno določi, katere skupine obratov spadajo pod gospodarske zbornice, kakor je to določeno v uredbi o ljubljanski zbornici iz leta 1926.
Za izvrševanje zborničnih volitev predvideva načrt slično kakor je bilo v uredbi za ljubljansko zbornico iz leta 1925., osrednjo volilno komisijo, ki se sestoji iz predsednika, ki mora biti sodnik, in treh zastopnikov gospodarstva, zastopnika obrtnih oblasti in poslovodje. Poleg te glavne komisije obstojijo po posameznih volilnih okrajih okrajne volilne komisije, katerih sestavo določi zbornični statut.
Dočim dosedanji zakoni in uredbe niso predvidevale pritožbe proti volitvam, predvideva načrt zakona možnosfpritožbe na zbornični plenum. Enaka določba obstoja že sedaj za komore v Srbiji in v Vojvodini. Dan sestanka novoizvoljene zbornice objavlja predsednik Osrednje volilne komisije obenem z objavo volilnega rezultata. Do konstituiranja zbornice vršijo funkcije predsedništva prejšnji zbornični funkcijonarji. Odredbe načrta so bile v tem poglavju kakor tudi glede zborničnega urada na mnogih mestih znatno v prilog zbornične avtonomije.
Obsežna debata se je vršila glede zborničnih organov, poslovanja plenuma, sekcij in zbornične uprave in njene sestave. Najvažnejša pridobitev v tem oziru je, da je bilo število članov, ki so potrebni za sklepčnost sej, zmanjšano na tretjino, dočim je pri nas v zbornici do sedaj veljala polovica, pri zagrebški pa samo šestina.
Na predlog ljubljanske zbornice so bile dopolnjene odredbe zakona glede zborničnih financ, a na predlog zbornice v Bečkereku in v Splitu prehodne določbe za izvršitev zakona. Sama anketa pomenja velik: korak napredka v vprašanju izenačenja zbornic v naši kraljevini.
Ministrstvu trgovine in industrije, posebno pa pomočniku dr. Kosiču, moramo priznati, da je pri sestavi osnutka recipiral iz raznih sedaj veljavnih zakonov vse ono, kar se je v praksi najbolje osvedočilo, da bi gospodarskim krogom dal v bodočih zbornicah čim popolnejše zastopstvo in čim širši delokrog v prilog pospeševanja napredka trgovine, industrije in obrti.
Iz organizacij.
Obrtno društvo na Gomilskem je priredilo v nedeljo dne 13. februarja t. i. burko: Kakršen gospod, tak sluga. Vsi igralci, posebno pa poručnik Muhič, sluga Matiček in rekrut Lipe so rešili svoje vloge izvrstno. Dobiček je bil za obrtno nadaljevalno šolo. — Dne 14. februarja se je vršil občni zbor društva, na katerem so bili izvoljeni: predsednik Ferdo* Orožim; podpredsednik’ Rudolf Čulk; odborniki: Franc Korun (blagajnik), Albin Drča (tajnik) in Anton Ostrožnik; namestniki: Josip Božič in Melhijor Orešnik; pregledovalca računov: Pavel Košenina in Filip Bohinc. Predsednik društvenega razsodišča je Ivan Barle.
Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši prihodnja pomočniška preizkušnja 14. marca 1927. Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo' o obiskovanju obrtno-nadaljevalne šole, se sprejemajo najkasneje do 9. marca 1.1. v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. — Načelstvo.
Ustanovitev slaščičarske zadruge za mariborsko oblast. V minulem in letošnjem letu so imeli celjski in mariborski slaščičarji več sestankov. Na teh sestankih se je razpravljalo o njihovi strokovni krizi, o konkurenci in šušmarstvu. Slaščičarji so predložili že več prošenj in pritožb na oblasti, vendar je imelo vse skupaj le malo uspeha. Vsi ti slaščičarji sO včlanjeni v kolektivnih zadrugah, kjer ni tistega razumevanja, kakor bi bilo v strokovni zadrugi. Radi tega so se odločili leta 1926., da si ustanovijo svojo* strokovno slaščičarsko* zadrugo za mariborsko oblast, da bi tako laže zastopali in pospeševali skupne interese slaščičarskega obrta. Ker se pa opaža, da so nekateri slaščičarji mariborske oblasti postali nekoliko nestrpni radi še ne ustanovljene slaščičarske zadruge, obvešča tem potom pripravljalni odbor vse slaščičarje, da je ustanovitev zagotovljena in se bo po izjavi merodajnih faktorjev v najkrajšem času ustanovila. Nato bo* sklican občni zbor in se bo izvolil odbor, ki bo prevzel odgovornost za vsa v obrtnem redu označena dela.
Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kot-larskih mojstrov v Ljubljani sporoča, da se vrši njen redni občni zbor v soboto, dne 19. marca 1927 ob 9. uri zjutraj v dvorani Zbornice za trgovino*, obrt in industrijo. Opozarjamo vse člane, osobito zaupnike, da se gotovo udeleže zborovanja, na katerega bodo še posebej z vabilom obveščeni. — Načelnik.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani sporoča v dopolnilo svojega poročila oi IV. rednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. januarja 1927., da so se udeležile sledeče oblasti in korporacije po svojih zastopnikih občnega zbora: Gradbena direkcija v Ljubljani po svojem referentu za elektrotehniko, g. ing. Dietrichu, obrtni oddelek mestnega magistrata po magistratnem tajniku g. čehunu, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani po g. dr. Pretnarju in Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po svojem tajniku g. Kaiserju. — Strokovni članki, ki s O se pričeli v lanskem letu objavljati v «Obrtnem Vestniku*, se bodo nadaljevali zopet v prihodnji številki. Tudi se bodo objavljale vse za člane važne vesti in eventualni novi gradbeni predpisi. Pozivamo vse tovariše, ki še niso naročeni na list, da ga nemudoma naroče,s člane, ki sO naročniki, pa prosimo, da opozore na glasilo sotovariše nenaročnike.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 6. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.) poročilo naečlstva; 2.) tajniško poročilo; 3.) računski zaključek za leto 1926.; 4.) poročilo računskih preglednikov; 5.) proračun za leto 1927. in določitev zvezne do-
klade; 6.) obrtniška organizacija; 7.) sprememba volilnega reda za obrtno sodišče in Osrednji ter Okrožni urad za zavarovanje delavcev; 8.) raznoterosti, če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje brez ozira na število navzočih delegatov. Ker se bo na občnem zobru razpravljalo O važnih obrtniških zadevah, naj vsakalzadruga pošlje svoje zastopnike. — Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Občni zbor Obrtniške Samopomči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljoi dne 6. marca t. 1. ob pol 3. uri* popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo načelništva;
2.) računski zaključek za leto 1926.; 3.) poročilo računskih preglednikov; 4.) proračun za leto* 1927. in določitev let-nine; 5.) sprememba pravil; 6.) raznoterosti, če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. — Načelstvo.
Slovensko obrtno društvo v Brežicah priredi od 17. do* 24. aprila t. 1. razstavo pomočniških in vajeniških ročnih del v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Zadruge, oziroma mojstri, se naprošajo,-da pošljejo prijave razstavljalcev takoj društvenemu odboru.
Pri mizarski zadrugi v Mariboru sc je vršila porna-galska preizkušnja v zmislu § 104. d., in sicer so bili pri-puščeni k preizkušnji! ti-le vajenci, oziroma pomagači: Ivan Sorko, pomagač; Edvard' Brelih, pomagač, in sledeči vajenci: Peter Mitmajer, Karel Soršak, Franc Weber, Anton Belina, Karel Mlinarič, Tono1 Iljaš, Franc Tajhman, Alojz Ploj. Zgoraj navedeni so* prestali preizkušnjo po-voljno, razen dveh, ki sta odstopila. Pri tej priliki opozarja načelstvo zadružne člane na § 100, zadnji odstavek obrtnega reda, ker bo zadružni odbor strogo pazil, da se bo ta člen natančno izvajal. Opazilo se je, da vajenci nočejo* obiskovati obrtno-nadaljevalne šole. Na podlagi tega je zadruga primorana opozoriti svoje člane, naj poučijo vajence, da brez izpričevala obrtno-nadaljevalne šole, kjer se ista nahaja, zadruga ne bo* nikogar oprostila, oziroma prepustila k’ preizkušnji. Zadružni odbor je ugotovil, da niso vsi člani poučeni, kdo sme imeti vajence. Ker je to za nas zelo važno1, je odbor sklenil dati nekoliko* pojasnil o tern. Vajence smejo imeti samo obrtniki, ki imajo* potrebno strokovno znanje in ki so po uredbi in načinu svojega obratovanja resnično sposobni učiti vajence. Obrtnik, ki nima nobene prave delavnice, temveč hodi od hiše do hiše opravljat svoja dela, ali pa oni, ki se bavi samo s popravljanjem raznih predmetov, ne more imeti vajencev, ker pri takem načinu obratovanja ni mogoče vajenca izobraziti, kakor predpisuje obrtni red. Ako obrtnik sam nima potrebnega strokovnega znanja, sme imeti vajence le, če nastavi namestnika, oziroma poslovodjo, ki ima potrebno strokovno izobrazbo. Pravico imeti vajence, sme obrtno oblastvo* za vedno1 ali za določen čas odvzeti onim obrtnikom, ki se hudo pregreše zoper dolžnosti, katere jim nalaga obrtni red napram zaupanim jim vajencem ali pa onim, ki se v nravnem oziru izkažejo za nevredne, imeti vajence. Gospodarju se more odvzeti pravica, imeti vajenca tudi, če izkaže uspeh vajeniške, oziroma pomočniške preizkušnje, da je gospodar kriv neugodnega uspeha preizkušnje, če je vajenec že dovršil nekaj učnega časa pri enem učnem mojstru, se mu mora čas, katerega je ta pri njem izvršil, všteti v skupni čas učenja, seveda če je pravilno prestopil k drugemu učnemu mojstru iste stroke.
Naročajte »Obrtni Vestnik*4!
Iz vrtnarske zadruge.
Vrtnarska zadruga sporoča vsem svojim članom, da ima zadruga svoje uradne ure vsak četrtek od! 10. do 12. ure dopoldne pri zadružnem načelniku gosp. Ivanu Šimencu, trgovskem vrtnarju v Ljubljani, Gradišče št. 12. Prosi se vse člane, da to vpoštevajo. Nadalje naznanja zadruga, da se vrše vajeniške preizkušnje vsak mesec 15. pri tov. Antonu Ferantu, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3, od 10. do 12. ure dopoldne. Vsak vajenec mora biti 8 dni pred preizkušnjo zadrugi prijavljen. Prošnji mora priložiti: zadnje šolsko spričevalo, spričevalo obrtne nadaljevalne šole ter prinesti s seboj k preizkušnji od učnega mojstra potrjeno učno spričevalo. Vsak vajenec mora delati preizkušnjo en mesec pred potekom učne dobe, n. pr. vajenec konča učno' dobo 16. aprila. Preizkušnjo mora delati torej že 1,5. marca. Oprostnina vajencev znaša 50 Din. katere je pri oprostitvi takoj plačati. Vsi učni mojstri naj sc teh navodil strogo drže. Eventualne malomarnosti in zamude se bodo kaznovale. Tudi izstop vajencev iz kateregakoli vzroka je nemudoma prijaviti zadrugi, istotako je tudi pomočnike prijaviti. Vsak vstop' ali izstop iz službe je naznaniti zadrugi. Even-tuelna vprašanja ali pritožbe, ki niso! posebne važnosti ali tajnosti, se bodo objavljale istotako v tem časopisu. Zato prosimo vse zadružne člane, da vestno zasledujejo vse dopise zadruge, ki bodo izhajali v «Obrtnem Vestniku*.
Redlne seje odbora vrtnarske zadruge se bodo vršile vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v prostorih Zveze obrtnih zadrug, palača Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ul. 10, pritličje, levo (prva soba na desni). Posebna vabila na seje se ne bodo razpošijjala. Vsak odbornik naj se sej točno udeležuje, če pa je zadržan, pa naj se pred sejo opraviči, ker se mu bo sicer naložilo redovno globo. — Načelstvo.
Občni zbor zadruge trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani se je vršil dne 13. februarja 1.1. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ob navzočnosti 17 članov. Za obrtno oblast se je udeležil občnega zbora magistratni tajnik g. Fran Čehun. Iz poročila zadružnega načelnika g. Pavla Šimenca sledi, da je bilo delovanje zadruge v minulem letu zadovoljivo. — Tajnik g. Ivan Šimenc je podal za tem obširno tajniško poročilo. Zadruga je imela v minulem letu 12 rednih in pet izrednih odborovih sej, štela je 49 članov, izstopilo jih je v minulem letu 5 in ravno toliko tudi pristopilo. Oprostilo se je 24 vajencev, ki so napravili preizkušnjo z zadovoljivim uspehom. Prijavilo se je 29 vajencev, predčasno pa je izstopilo iz pouka 6 vajencev. Zadruga šteje koncem leta 55 vajencev.Tajnik je priporočal vsem učnim mojstrom, naj prijave vajencev in pomočnikov točneje izvršujejo. Vpisanih je v zadrugi nadalje 46 pomočnikov. Grajal je splošno malomarnost glede prijav in odjav. Poročal je nato še o bojih proti nelojalni konkurenci, ovadbah, intervencijah in deputacijah. — Blagajniško poročilo izkazuje 11.087 Din dohodkov in 7231 Din izdatkov ter skupnega premoženja 4706 Din. — Računski preglednik g. Ivan Bizovičar je poročal, da je knjige pregledal, našel v popolnem redu in je predlagal blagajniku in odboru ab-solutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. — Proračun za leto 1927. izkazuje 7000 Din izdatkov in 7335 Din dohodkov ter je bil soglasno odobren. Dodatno k proračunu je predlagal g. Ivan Šimenc, da bi se mogla letna zadružna doklada znižati za mesto na 130 Din, za deželo pa na 100 Din. Priporočal pa je, naj bi se doklada ne znižala, pač pa naj bi se zadruga za vse svoje člane naročila na «Obrtni Vestnik«, kar bi bilo mnogo koristnejše. Sklenilo
se je zato, da ostane doklada, kakor je bila doslej, vsi zadružni člani pa bod'o dobivali za to «Obrtni Vestnik«. Pri spremembi pravil se je sklenilo spremeniti naslov zadruge, ki naj bi se v bodoče glasil: Pokrajinska zadruga trgvoskih vrtnarjev s popolnimi pravicami v Ljubljani. Sprejemnina vajencev se je zvišala od dosedanjih 15 Din na 25 Din, oprostitve pa od 25 Din na 50 Din. V pravila sc je vstavil nadalje nov paragraf glede preizkušenj za po-magalce. Inkorporacijska pristojbina se je zvišala od dosedanjih 100 Din na 500 Din, če se izvršuje obrt v mestih, izven mest, v trgih in vaseh pa od dosedanjih 50 Din na 300 Din. Pristojbina za podružnice se je zvišala od 50 Din na 300 Din. Redovne globe so sc v zmislu tozadevne naredbe ministrstva trgovine in industrije zvišale od petih dinarjev na 300 Din. — Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: za načelnika Ivan Šime n c, za podnačelnika Matija Keše, za tajnika Ivan Bizovičar, za odbornike: Anton Eerant, Andrej Paulin, Ivan Sicherl, Pavel Šimenc in Anton Lap; za namestnika: Rudi,Flere; za računska preglednika: Janežič, Požar. Načelnik je nato zaključil občni zbor ob pol 2. uri popoldne.
Razno.
Proslava dr. Windischerjevega jubileja. V sredo 23. februarja je priredilo trgovska društvo «Merkur» našemu odličnemu gospodarskemu strokovnjaku, generalnemu tajniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Franu Windischerju v veliki dvorani Kazine v Ljubljani časten večer v proslavo njegove 501etnice. Posebno številna je bila udeležba trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov, kar je dokaz, kako! visoko ti krogi cenijo velike zasluge, ki si jih je pridobil jubilar tekom svojega plodovitega, predvsem gospodarskim težnjam posvečenega delovanja. Večer je s pozdravnim govorom otvoril podpredsednik trgovskega društva «Merkur», g. Josip! Kavčič, ki je pre-čital došle pismene in brzojavne čestitke ter v jedrnatem govoru opisal slavljenčevo življenje in delovanje ter osvetlil velike zasluge, ki si jih je dr. Windischer pridobil za razvoj društva in napredek slovenske trgovine, obrta in industrije. Ker je bil veliki župan dr. Baltič zadržan, je v njegovem imenu čestital jubilantu šef oddelka za trgovino, obrt in industrijo, dvorni svetnik- dr. Rudolf Marn. Za mestno občino ljubljansko je pozdravil slavljenca magistratni ravnatelj dr. Miljutin Zarnik, v imenu hrvatskih gospodarskih organizacij pa glavni tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu dr. Čuvaj, ki je v svojem govoru med drugim poudarjal, da je dr. Windischer ne samo eden prvih gospodarskih strokovnjakov v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji vobče, kar je izzvalo splošno pritrjevanje. V imenu Zveze industrijcev je čestital jubilar ju ing. Milan Šuklje, v imenu Ljubljanskega velesejma pa predsednik industrijec Fran Bonač. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter njenega uradništva je govoril zbornični tajnik Ivan Mohorič, v imenu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani načelnik g. Eng. Franchetti, v imenui Trgovske akademije ravnatelj dr. Bolim, za Srednjo tehnično šolo direktor Josip Reisner, za Ljubljanskega Sokola starosta Bogumil Kajzelj, kot pooblaščenec slovenskih industrijcev ravnatelj Krejči, v imenu ljubljanskih obrtnikov pa predsednik obrtniškega društva Josip Rebek, ki je zlasti poudarjal veliko naklonjenost, ki jo je izkazoval dr. Fran Windischer slovenskemu obrtništvu.
V	lepem čuvstvenem govoru se je slavljenec zahvalil za čestitke in ovacije, poudarjajoč, da ga je v njegovem delu za javni blagor in za poz^igo gospodarskega življenja vod'ila edino ljubezen do posvečene zemlje sloven-
ske. Svojo zahvalo je zaključil z zdravico slovenski domovini. Po zaključku oficijelnega dela se je razvila živahna prosta zabava.
Pozor, urarji! Dve delovni mizi za urarje in nekoliko stenskih ur je naprodaj. Poizve se v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 4, levo.
Zdravniška pomoč pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nadpreglede, da s tern na eni strani ščiti uradove zdravnike pred pritožbami s strani članov, da so bili vkljub bolezni spoznani delazmožnim, na drugi strani pa tudi interese članov v primeru upravičenih pritožb. Vsak član, ki misli, da se mu s strani lečečega zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in tamkaj sporoči svoje pritožbe, če pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled storil krivico, tedaj se ima takoj po nadpregledu pritožiti v pisarni pristojne ekspoziture, da more urad odrediti pregled potom posebne zdravniške komisije. Zaradi tega opozarja Okrožni urad svoje člane, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj pa bode članom^ povračal stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neuradovih zdravnikih, če ne bo podana nevarnost v odlogu, kakor n. pr. pri zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih primerih je obolenje nemudoma'javiti in zaprositi, da nudi nadaljnjo pomoč uradov zdravnik.
Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst.
Poročilo občnega zbora Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo dne 6. februarja 1927. ob pol 3. uri popoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in inustrijo v Ljubljani. Dnevni red je bil sledeči:
1.) Nagovor načelnika; 2.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3.) poročilo tajnika; 4.) poročilo blagajnika; 5.) poročila računskih preglednikov; 6.) volitev načelnika, njega namestnika, 7 odbornikov, 4 namestnikov in 2 računskih preglednikov; 7.) volitev članov v preizkuševalno komisijo' za pomagalske preizkušnje, in sicer: predsednika, njega namestnika in iz vsakega našega obrta po dva prisednika; 8.) odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1927.; 9.) sprememba pravil in 10.) raznoterosti. Občnega zbora se je udeležilo 42 članov, zastopnik obrtnega oblastva magistratni tajnik g. Cehun, zastopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Kaiser in zadružni tajnik. — Točka 1.) Občni zbor ob določeni uri ni bil sklepčen, zato je otvoril zadružni načelnik g. M. Krapeš eno uro pozneje nov Občni zbor ter pozdravil navzoče goste in članstvo in se zahvalil za tako lepo udeležbo. Spominjal se je umrlih članov gg. Mihaela Petriča, urarja v Ribnici, in Franceta Lovka, urarja v Cerknici. Zahvalil se je dosedanjim gg. odbornikom, ki so danes končali svojo poslovno dobo v zadružnem odboru. Gospodje odborniki so se zlasti v preteklem letu — v katerem1 so se zelo važne zadeve reševale —■ vedno redno in polnoštevilno udeleževali odborovih sej in sestankov, za kar jim gre javna zahvala. Konstatira pa, da se je članstvo premalo zanimalo za delovanje odbora in njegovih sklepov in da ni v zadostni meri podpiralo zadružnega odbora. Priporoča, naj člani redno in pazljivo čitajo naše glasilo «Obrtni Vestnik», čigar naročnino poravna zadruga iz članskih zadružnih doklad, ki prinaša vedno važna stanovska vprašanja in poročila, kakor tudi za-
družna navodila in vesti, članstvo je opozarjal, naj se na zadrugo vedno1 obrača pismenim potom, kar se tiče prijav in odjav pomožnega Osobja, raznih prošenj, poročil itd1., ker se na osebna poročila zadruga ne more ozirati. Vendar je pa članstvu vedno’na razpolago in daje rade volje tudi osebna pojasnila. Današnji občni zbor naj bo stvaren. Načelstvo je pripravljeno dajati na vsako vprašanje ali intervencijo podrobna pojasnila. — Točka 2.) Zapisnik zadnjega občnega zbora se je prečital in odobril. — Točka 3.) Tajnik je poročal, da šteje zadruga točasno 82 članov in 5 članov, ki so, radi starosti in skrajno! slabili gmotnih razmer in ki le delno izvršujejo svoj obrt, oproščeni članarine; skupaj torej 87 članov. Od teh pripada 63 urarskemu, 14 zlatarskemu, 2 optiškemu, 6 pasarskemu in 2 graverskemu obrtu. Tekom leta je prirastlo 16 novih članov, odpadli so pa 4, zadruga se je pomnožila do konca lta 1926. za 12 članov. V zadrugi je vpisanih 58 pomočnikov in 40 vajencev, skupaj 98 pomožnih delavcev. Od teh pripada 49 urarskemu, 30 zlatarskemu, 3 optiškemu, 14 pasarskemu in 2 graverskemu obrtu. Oproščenih je bilo 10 vajencev, in sicer 7 urarjev, 1 zlatar, en optik in 1 graver. Učno dobo je nastopilo 8 vajencev, in sicer 6 urarjev, 1 pasar in 1 graver. Iz učne dobe so izstopili 3 vajenci. Pomagalske preizkušnje so se vršile štirikrat. K preizkušnjam se je priglasilo 7 kandidatov, in sicer 4 urarji, 2 graverja in 1 zlatar. Preizkušnjo so napravili vsi priglašenci, in sicer 1 s prav dobrim, 4 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. Opaža se, da se več vajencev po končani učni dobi ne priglasi k pomagalski preizkušnji, kljub temu, da jih zadruga na to opozori. — Odborovih sej se je vršilo 11, ki so bile vse sklepčne, nad polovico pa polnoštevilno obiskane. Vršil se je 1 članski sestanek, katerega sc je udeležilo 17 ljubljanskih članov ter po en zastopnik iz Celja in Maribora. Na dnevnem redu je bil predlog zakona o! kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Zadružni vložni zapisnik izkazuje 413 številk, torej 93 več, kakor v letu 1925. Zadruga je rešila dokaj zelo važnih dopisov in vlog, n. pr.: predlog za izpremembo carinske tarife za steklarske izdelke in znižanje carine za stenske in namizne ure, ureditev delovnega časa in glede odpiranja in zapiranja trgovskih obratov, glede šolske izobrazbe vajencev v obrtno-nadaljevalnih šolah, glede zakona o srednoj upravi za mere in dragocene kovine itd. Zadruga je vložila na merodajna mesta nekoliko protestov, n. pr. glede plačevanja puncevalne takse potom poštne položnice, glede neupravičene ponovne razprodaje neke trgovine, glede pretirane konkurence in reklame neke tuje ljubljanske tvrdke. Rešiti se je moralo več spornih vprašanj glede odlpustitve vajencev iz učne dobe. Člani naj take primere pismeno prijavijo zadrugi, ki bo potrebno ukrenila. Posebno pažnjo je zadruga polagala na šušmarstvo. Ovadenih je bilo 15 takih oseb, več od teh je bilo kaznovanih. Lahko bi se v tem oziru še veliko več storilo, če bi člani, zlasti oni z dežele, zadrugo v tem oziru podpirali in šuš-marje s konkretnimi primeri naznanili. V pobijanju šuš-marstva je zadruga naprosila vse tvrdke v Sloveniji in na Hrvatskem, ki prodajajo forniture, steklene izdelke in druge potrebščine, da prodajajo te predmete le upravičenim obrtnikom, ki se izkažejo' z obrtnim listom, vsem drugim pa nakup odklonijo. — Zadruga je ustanovila za onemogle in delanezmožne člane «Podporni fond», ki pa nima zadostnih dohodkov. Obrnila se je na razne tu- in inozemske tvrdke, pri katerih naročajo zadružni člani blago in potrebščine za primerna darila. Uspeh je bil lep. nabralo se je v podporni fond 2396 Din, katere se bo uporabilo v ta namen. — Na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je ustanovila «Samopomoč», od katere
dobivajo svojci umrlih članov izdatno posmrtnino. K tej dobrodelni ustanovi je pristopilo nad 50 članov zadruge. Želeti bi bilo. da bi se k «Samopomoči» vpisali vsi člani brez izjeme, ker je njen namen res človekoljuben in nesebičen.	(Nadaljevanje	prih.)
Občili zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjjev v Ljubljani. V ponedeljek dne 14. februarja 1927. seje vršil v salonu restavracije «Hotel Slon» v Ljubljani zadružni občni zbor. Udeležilo se ga je 67 zadružnih članov, zastopnik obrtne oblasti magistratih tajnik g. F. Čclum, načelnik Zveze obrtnih zadrug, ki je tudi član zadruge, g. Engelbcrt Franchetti in dva zastopnika pomočniškega zbora. Od udeležbe se je oprostilo 47 članov, 26 članov pa je izostalo neopravičeno in se bo proti njim postopalo v zmislu § 25. zadružnih pravil. Dnevni red je bil sledeči:
1.) Nagovor zadružnega načelnika; 2.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3.) poročilo tajnika; 4.) poročilo blagajnika o upravnem letu 1926.; 5.) poročilo računskih preglednikov; 6.) sklepanje o proračunu za upravno leto 1927.; 7.) določitev zadružne doklade za leto 1927.; 8.) pristop k državni Obrtni banki; 9.) raznoterosti. — Ob določeni uri je otvoril načelnik g. Ivan Gjud občni zbor, konstatiral sklepčnost, pozdravil navzoče zborovalce, vse nove navzoče člane, zastopnika obrtne oblasti, zastopnike pomočniškega zbora, zlasti pa tov. zveznega načelnika g. Fngelberta Franchettija, kateremu je obenem' častital v imenu vseh navzočih in v imenu celokupne zadruge k proslavi njegove 301etnice uspešnega delovanja v tej stroki in v ostalih obrtnih zadrugah. V daljšem govoru svojega poročila je obsojal slabo vedenje nekaterih zadružnih članov ter jih pozival, naj krenejo zopet na pravo pot. Nadalje je poročal, da bo vnaprej strogo pazil na to, da se bo vajenec izučil pri istem učnem gospodarju, pri katerem bo vstopil v uk in da brez tehtnega vzroka ne bo dopustil, da bi vajenec menjal gospodarja. Prisotne člane je pozival k solidarnosti in složnemu delu v bodoče. Zahvalil se je za podporo v delu vsem gg. odbornikom, posebno g. Dolencu. Omenjal je nadalje, da je zadruga v letošnji poslovni dobi izgubila iz svoje srede štiri spoštovanja vredne člane, in sicer gg. Antona Bočkaja iz Ljubljane, Otona Klobučarja in Nikolaja Srdarja iz Kamnika ter Franca Mraka iz Radovljice. Navzoče zborovalce je prosil, naj se v znak njih spomina dvignejo raz sedežev, kar so vsi prisotni storili. K zaključku svojega poročila je naprosil navzoče, naj bodo v svojih poročilih kratki in stvarni v debatah, nato pa je prešel na dnevni red. K
2. točki dnevnega reda: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora je predlagal, da se z ozirom na to, ker je vsak član prejel tiskan zapisnik, to opusti, a se ga odobri, kar je bilo soglasno sprejeto. — Takoj nato je.podal besedo zadružnemu tajniku gosp. Albinu Šinkovcu, ki je k
3. točki dnevnega reda podal naslednje tajniško poročilo: Spoštolvani gospodje tovariši in gospe tovarišice! Četrtič že me je doletela prijetna dolžnost, da Vam podajam poročilo o tajniškem poslovanju preteklega leta. — Zelo rad' bi Vam govoril o samih uspehih, a žal. ni nam vse uspelo'. Iz mojega poročila pa boste uvideli, da se je novi odbor, kateremu ste zaupali pred letom dni upravo naše zadruge, zelo potrudil, da bi čim več dosegel v proispeh celokupnega članstva. Zadruga je štela dne 31. decembra 1926. 140 članov s 152 javnimi poslovalnicami in s 193 pomožnimi močmi, to je 96 pomočnikov, med njimi 2 pomočnici, 14 damskih frizerk, 67 vajencev in 16 vajenk. Pomočnikov je bilo prijavljenih 112, odjavljenih pa 82. Damskih frizerk Je bilo prijavljenih 10, odjavljene pa 3. Vajencev je bilo na novo sprejetih 57, med njimi 10 vajenk. Predčasno so bile razveljavljene tri učne pogodbe, in sicer po vajenčevi krivdi I, sporazumno pa 2. Oproščepih je bilo 24 vajen-
cev, med njimi 3 vajenke. Pomagalsko preizkušnjo sta delala 2 pomočnika ter 2 damski frizerki:. Spremembe v stanju članovi so bile sledeče: Obrt so opustili, oziroma odjavili, 4 člani: 1.) Štefan Valjkovič v Podkraju pri Zagorju ob Savi. (Obrt uradno zaprl srezki poglavar v Litiji radi tega, ker je zaposloval v njem samo vajence.)
2.) Ciril Lečnik v Toplicah pri Novem mestu. (Obrt opustil dne 4. septembra 1926.) 3.) Ana Marovšek v Zagorju ob Savi. (Obrt se je vodil na račun mladoletne Zore Marovšek.) 4.) Vjekoslav Druškovič v Ljubljani, Meteljkova ulica. (Obrt opustil.) Podružnico je odjavil 1 član, in sicer Dušan Kermendi na Mlinem-Bledu. Obrt so premestili 3 člani, in sicer: 1.) Henrik Rebernik se je premestil iz Trbovelj v Krško. 2.) Franc Štirn sc je premestil iz Radeč pri Zidanem mostu v Velike Lašče in 3.) Olga Smrkolj je premestila svoj damski salon iz Ljubljane, Nunska ulica, v Spod. Šiško. Podružnico je premestil 1 član, in sicer: Štefan Koren, brivski mojster v Radečah, je preselil svojo podružnico v Zidanem mostu v Loko, ista občina. Na novo je prijavilo obrt 14 članov, in sicer: 1.) Franjo Rožič v Ljubljani, Spodnja Šiška; 2.) Franc Slabe v Stražišču pri Kranju; 3.) Martin Gjurin v Kamniku, Velika ulica 20;
4.) Jernej Hribar v Medvodah; 5.) Avgust Rebič v Višnji gori; 6.) Blaž Mataln v Begunjah pri Radovljici; 7.) Ivan Mrak v Radovljici št. 35; 8.) Maks Hutaž v Trbovljah, Loke št. 49; 9.) Josip Kalčič v Ribnici; 10.) Ivan Kapus v Ljubljani, Sv. Petra cesta; 11.) Vjekoslav Druškovič v Zeleni jami, št. 229, občina Moste; 12.) Ivan Tavčar v Železnikih; 13.) Josip Mrnuh v Podkraju št. 24, občina Aržiše; 14.) Kosta Mrdjanin v Raki pri Krškem (še nima obrtnega lista). Podružnico je prijavilo 5 članov, in sicer: 1.) Avgust Ferlič iz Novega Vodmata (podružnice še ni odprl); 2.) Alojzij Stojs iz Sevnice v Zidanem mostu (v istem lokalu, kjer se je nahajala Korenova podružnica);
3.) Štefan Podunajec iz Toplic pri Zagorju ob Savi v Novi Luži pri Zagorju o. S.; 4.) Ivan Možina iz Rožne doline v Ljubljani, Stari trg; 5.) Rudolf Jurman, Ljubljana, Za Bežigradom V. Kot namestnike v obrtu so prijavili: 1.) Marija Nežič v Ljubljani, Pred Škofijo št. 15, je prijavila Mateja Valentiča; 2.) Marija Hajdiu na Jesenicah-Savi št. 122 bo zopet z obrtom, kot vdova, sama nadaljevala (do sedaj je imela brivnico v zakupu); 3.) Terezija Klobučar, vdova po Otonu iz Kamnika, je priglasila za poslovodjo sina Danila Klobučarja. Iz družabništva je izstopil pri Ivanu Dorčecu v Ljubljani, Dalmatinova ulica, družbenik Štefan Bočkaj.	(Nadaljevanje	prih.)
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
"v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbijeno.	17/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno-
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
«3?
«3?
»3?
«5?
«3?
«3?
Jjf
«3?
<3f
«3?
<3*
<3?
<3?
<3?
«3?
«3?
t3Jf
«3?
«3?
Jf
«3?
«3Jf
«3?
<3?
.3?
Obrtna banka
d Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4
Podružnica: C j ut o mer
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu o Cjubljani št. 12.051
Daje kredite d obrtne sorhe, pospešuje ustanauijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane ologe po dogoooru primerno oiše.
«3?
«3Jf
t3?
»3?
i3?
«3S «3? «3? <35 «3?
»3*
«38
«3?
«3?
»3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
t3?
<3ff
«3?
«3*
«3?
«3Jf
<3ff
<3g
«3?
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
'3*<3?.3?<3g'3?'3£'3S<3e0#t3?'3^3?^'3S'3?'3?'3g'3ff<3g.3?
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske forniture in orodje
nudi
24-11
J. BEHRMANN I SIN
oddelek fornitur
ZAGREB, Duga ulica 16. Prodaja samo urarjem in zlatarjem Slovensko dopisovanje
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 In 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposifs itd. itd.
'■.< !l
•	•	•	.	J	'	•'*