TRST, sobota !0. oktobra 1959
Leto XV. . št. 241 (4395)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-63». 93-808, 37-338 Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
{-REDNISTVO:
^Las 37'33^'~U,podru2i'uciaC<^11'^*6’	~„T,ELE.F°N	,I.N	94-638	—	PoStni	predal	559	—	UPRAVA:	UL.	SV.	FRANČIŠKA	it.	20	—
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 d m — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Izredno močna zmaga konservativcev Pri parlamentarnih volitvah v Angliji
Podvojitev konservativne večine v zbornici - Močan porast liberalnih glasov - Pred spremembami v vladi? - Gaitskell in Morgan Phillips
trajšniih ?•' ~ Konservativna stranka si je pri J zbornici Ikvah priborila absolutno večino v spod-“javiu z. vecino nad sto poslancev. Ob 23.30 so ‘ !rv^. dnje rezultate:
‘bralci pikajo
napovedujeta «nove napade do zmage»
"s
^Uristi^VC1	sedežev (pridobili čistih 23 sedežev).
285 sedežev (zgubili 23)
-»uuca 5 sedežev j Netnn 0 P°datki še za dve volilni okrožji, ki bodo j RazdeiT1 jutri-
' Noja- v ?lasov je po dosedanjih podatkih na-<? -------------------------
S?
«5nlsH
Mac
>i t
Ir- rezultati Pra,vi’ da so VO-. 4i Pokazali, da je
?“V"i kon? " 3e noc°i "a ti-
lil!-’V Materi1"61101 prebral iz-
,'^na
igOcniJa’’ da bo <<na' » h rit-aruil ? c1rska sila Ve-'tevt pov’ečanie uporabl-ie-, ik'hV*a k živiiJ6 nasoga pri-dežel \enJu prekomor-. tlon,.,.', zlasti v okviru in za uporab-vpliva v svetu,
borba
sedaj zastare-
Jj,l*v3r» v sr.z, “»“»J zasia J|i ffli *to se m j!51 Britaniji, n,
^ >tIV 2a Prihna Velika Pndo-jjl .p rabil; svr,	Volivci so
km a^UalniJiJ razum- kar se ,4 > PriS vPrašanj, in so
I" frMiUa?0 VJlUi>’-
»jo'obranil6 doda!> da upa, l!>- r da h n?r°dno blagi-iejSlird njeno j Se večji meri (S-C^.V vsej
4 >fe>aItha
:<^V*loetfa vpl>va
1J stalno??811?0 našo vlo-! j Mjii Prebili ‘.skanju miru.ii
Kv^ečer »n • na vpraša-t9l i,f„ a 7e Po televiziji
lziavo
A ‘nocoj V0ditelj Gait
■	k, «
■	s, za
(i;	" Je,
Pogubo111 utrPela «no-• i« n tun:	Političnega
ii>^AVBe,"4a-pač
kata-naisi bo vzrok £
ali -- ?*v in tudi
\ ki>0 zel18 '
pa brezbrižnosti
nariši* smo ga u-ni}eval Gaitskell, °rnejeno in
kil)e
h!?u ntrDPri‘“':jeno »n
C.CeiihP! __samo ob robu.
izgu-
bo]°Pw.V Ko,ne,c: da
' t,?fo „ ’
J ko kdaj koli
vliti? strio [e Politika, ra K*? za V.mnli’ Pavlina VCr«e So 6.hk0 Bntamjo. ii. vjn t0 DS;fnjene- Napad-rkik>adaliP?l smo bil> odlil:, ’ dolcle- m? brez pre-cr ne K
|4S
It-
Ha
ne bomo zma-
tret-
pomeni
i Po,1^0 še vedno W[n‘k sirar? naroda.« i%t* ie nl v' M°rgan Phil-Sti„v°litev prasanio ali reti: J Lne Pomeni konec ran^e, odgovo-LV?la SVO 1Cna stranka je
I4 itSpan °0 j1?00 med vo-oorK^ -ln se ne umi-
h*vd le nato, K*11 z uri=.na udarce od-hi ®‘ bilo uCl’ toda «naše i^i»vH°i°lkli ?ov°lj močno, SIf-Vd ie i,k°nservativce.>»
!kajd^e ,da <<bo po-‘Sljcna ';as?’ Preden bo i JH( pl°dove ?nKa 'ahko po-Slo P°litikp» Je konstruk-
th. . Vrvi:	AC».	ln	 i
nek
P,reden b°
^ labUvt>
ln preden se
m^UrisH zavedali razlike 'ih Zadn„K , konservativ-
ca i'adprinn dve,h alV treh
Sl tb» Df r ' -ie blla
,>lo se 1 našl stran-
> ju? Pobii‘.f„Je mnogo ,de-tliC1,»> le naše Poli-S 9 pra'vna Je bila naša S ‘L delali1"Z' toda nismo Si )UdHv„'-da bi Dreuri-
‘Osti
b o ~ Prepri njeni pravil-
Knk^Hk v
S\ ^ lora ]0nservativne S icida se nHailsham je iz-^tr^dijo e .strinja s tisti-Kiink» Preti ?	0 1‘beral-
»V Jp v parl- Vljala novo Ske^tvu am<jntu. h '1 foi- e izki: laburistične “cujejo mož-
&ih anke	. nega kon-
ktv at0v ?r°Učiti° a šele po l^hiio °do lahitV°1Unih re'
li^Mal: dbo	0 napravili
li ho ,®1° aki.? Se odločili hi'*9 s- eba na Med dru-ki Je v moP.r' upošteva-lvvtotk»Je srCe :S*U Birming-fKt6Jlasov n.dustr‘Je, tri
Usmerilo od heba
l
bo t??(servatlvcem.
'>>vV|1''ito«	upošteva-
^ l AkallVnih Predin ,hetia S°ttinelv krila • h*,, ačilurv*1-1114 Toma V v*i >vno Jt;.tudi, da
Vo^-Ueški u^° Jeni Sko-
Vc«v ni ?rniki“. in C!V* kritm1 Pnjela la-hjj^ier, v^de, pka koloni„i.,„
"SdpUllntrvno Je bil Ift lvu ajhik mery. n
‘ "0|ltaPk Han \0Jne VSik vPadu I ' iv «as„ 'msti
l*»i. S Pokolo a-uo htio^ gni!,ter
SftshSJf» »o
kolonialne vno je bij 4ery, ki je ""'o mini-na Suez
13.686.524 (49,4 odst.) 12.159.593 (43,9 odst.)
1.596.299	(5,8	odst.)
30.897	(0,1	odst.)
211.387	(0,8	odst.)
membe v vodstvu laburistične stranke.« Obsojal je, (ker laburisti niso predložili volivcem jasnejšega političnega programa. Na nekatera vprašanja je Morrison izjavil, da je mnenja, da bodo sindikati še dalje tesno povezani z laburisti. Poudaril je, da morajo sindikalni voditelji bolj u-činkovito nadzorovati stavke, ker so nekatere, ki so se začele brez njihove privolitve, ško-dovale laburistični politiki.
Liberalna stranka, ki je tudi podvojila število glasov in dosegla poldrug milijon glasov, pa ne bo dobila niti enega poslanca več. Včeraj so liberalci odvzeli en sedež konservativcem, danes pa so enega zgubili. Do sedaj so dobili 5 sedežev, rezultat okrožja, ki je navadno naklonjen njim, pa še ni znan.
Laburistična stranka bo morala vsekakor upoštevati precejšnji porast liberalnih glasov. ki so se povečali za 3 odstotke. Pri tem je značilno, da so povsod, kjer so liberalci pridobili glasove, laburisti zmanjšali število svojih glasov.
Včerajšnje volitve so tudi pokazale, da se je na Skot-?kem, nasprotno kakor v Angliji, pokazala usmeritev k la-burizmu. Štirje od petih pridobljenih sedežev laburistov so namreč na Škotskem. Toda skoraj v vseh volilnih okrožjih so laburisti pridobili glasove. Opazovalci tolmačijo ta pojav z brezposelnostjo, Ki je rte Škotskem skoraj dvakrat tolikšna kakor v Angliji.
Laburistična stranka, kateri ni manjkalo argumentov v volilni kampanji, bo morala vsekakor revidirati svoj program. Od leta 1951 dalje so voditelji stranke in posebno Gaitskell vodili politiko izločevanja ekstremističnih prijemov marksističnega programa in so se prilagodili tezi da angleški volivci ne trpijo preveč drakonskih in revolucionarnih novotarij. £di se, da je prav ta politika povzročita stranki poraz. Nekateri pred-
so volivci negativno ocenili to Gaitskellovo reformistično politiko. Nekateri pa so mnenja, da stranka ni dovolj «omiliia» najbolj radikalnih ideoloških plati.
Najvažnejša naloga, ki jo sedaj ima konservativna stranka, je sestava nove vlade Po mnenju opazovalcev bodo to pot nastale spremembe vsaj v desetih ministrstvih, vendar pa vse kaže, da Selwyn Lloyd ne bo zamenjan pred konferenco najvišjih; takoj po Konferenci pa bo verjetno postal lord kancler. Za njegovega naslednika se omenjajo Maud-ling, Lennox Boyd in Butler.
V londonskih političnih krogih so mnenja, da bo Mac Mil-lan obnovil svojo vlado v pri. hodnjih desetih dneh. S tem v zvezi krožijo številne govorice. Med drugim se govori o nadomestitvi zunanjega ministra Selwyna Lloyda s se-
danjim notranjim ministrom Butlerjem.
Vplivna neodvisna revija «The Economist« predlaga Mac Millanu, naj premesti v Jfo-reign Office sedanjega finančnega ministra Amorvja m naj na njegovo mesto imenuje ministra za delo Macleoda. Poleg tega predlaga list, naj bo sedanji minister za kolonije Lennox-Boyd zamenjan. V na. sprotju z mr.enjem večine o-pazovalcev izreka list mnenje, da je verjetno, da bo Selwvn Lloyd, ki je specialist za raz-orožitvena vprašanja, ostal v Foreign Officeu.
 « »—-
Številni sestanki Koče Popoviča
NEW VOR-K, 9. -- Vodja jugoslovanske delegacije na za-
sedanju skupščine OZN državni tajnik Koča Popovič se je med zasedanjem sestal z mnogimi voditelji inozemskih delegacij, s katerimi je izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine, in o nekaterih jugoslovanskih vprašanjih. Koča Popovič se je med drugim sestal z britanskim zunanjim ministrom Lloydom. francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovom, zunanjima ministroma Italije in Avstrije Pello in Kreiskim, zunanjimi ministri Japonske, Poljske, Norveške, Burme, Kanade, Indije, voditeljema kubanske in brazilske delegacije in ministrom začasne alžirske vlade.
Lunik III. bo danes dosegel apogej in se bo začel vračati proti Zemlji
Včeraj je bil oddaljen od Zemlje 466.000 kilometrov 18. oktobra bo šel mimo Zemlje v razdalji 40.000 km Načrti za «televizijske sputnike»
MOSKVA, 9. — Agencija Tass je javila, da bo Lunik III. dosegel jutri svoj apogej, t. j. največjo razdaljo od Zemlje, in se bo nato začel približevati Zem-iji. Danes ob 20. uri po moskovskem času (ob 18. uri po srednjeevropskem času) je bil oddaljen 466.000 km od Zemlje ra položaju tri stopinje južne širine in 22 stopinj zahodne dolžine v odnosu z Zemljo.
Vesoljska postaja bo šla
mimo Zemlje 18. oktobra ob 20. uri po moskovskem času v razdalji približno 40.000 km s hitrostjo približno 4 km na sekundo. Lunik bo potreboval približno petnast dni, da napravi enkratno pot okoli Zemlje in bo pri vsakem krogu preletel nad milijon kilometrov.
Tass javlja dalje, da znanstveni aparati v vesoljski postaji še vedno redno delujejo in da bo prihodnja oddaja 12. in 15. oktobra med 17. in 18. uro po moskovskem času.
Tass pravi dalje, da je eden glavnih sovjetskih strokovnjakov za astronavtiko prof.
Sternfeld izjavil, da je ve-
iiii mn miom minimumi umi mmmmmmmmmmi i   im  .  mmimir.imnim.lllmim..i.milim.mmmmmmi
Ali se je končno Pelin o nujnostj	nove	smeri zunanje
Svojevrstni komentarji konservativne zmage v Veliki Britaniji v nekaterih italijanskih krogih - Glede francoske atomske bombe pravi Pella, da je ta poskus odložen «sine die »- Začetek zaključne faze priprav za kongres KD s 45 pokrajinskimi kongresi
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Ko je imel danes zunanji minister Pella pred senatno komisijo za zunanje zadeve svoj referat, je bilo v njem opaziti nekaj malenkosti, po katerih je bilo soditi, da končno vendarle tudi Pella uvideva, da r.i mogoče vztrajati na dosedanji smeri njegove in Se-gnijeve zunanje politike, ki se naslanja na ugotovitev, eda se nič ni spremenilo«. Pravzaprav je ta za sedaj
še majhna sprememba pri —“—;—:------------------
- - y -	nost skrajnega zmanjšanja vo-
jaških stroškov. Italija zavrača obtožbo, da se noče vključiti v pomirjevalni proces; resnica je le, da Italija soglasa z ameriškim mnenjem, po Katerem mora priti do popuščanja v vojaški obrambi po že ustaljenem ozračju, ki nudi gotova jamstva. Glede razorožitve stoji Italija na stališču: progresivno zmanjšanje oboro, žitve, primerno nadzorstvo, 1-stočasnost med konvencionalno in atomsko razorožitvijo, istočasnost sporazumov o razorožitvi in nadzorstvu. Italija in ZDA sta z zadovoljstvom pozdravili de Gaullovo izjavo o alžirskem vprašanju, ki nudi upanje za rešitev tega vprašanja. Italijansko stališče do LR Kitajske je nespremenjeno. V OZN je bilo poudarje-
Pelli bila še bolj opazna pri diskusiji in pri odgovarjanju in pojasnilih na nekatera vprašanja posameznih senatorjev.
V svojem referatu Pella ni povedal ničesar, kar ne bi bilo že znano, toda priznati je treba, da je pri svojih izvajanjih vsaj skušal nekoliko spremeniti svoj običajni ton. Iz njegovega poročila je mogoče ugotoviti, da se Eisenhowerjeva pozitivna ocena razgovorov v Camp Davidu sklada z italijansko oceno.
Nadalje: Italija hoče prispevati h konkretni pomiritvi stavniki laburistične baze so ■ med Vzhodom in Zahodom, danes po televiziji izjavili, da | kar naj ima za posledico mož-
n n im m im Himni milim miini mn iiiiiiiiiminm m mm umitim iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiimiiii umu mu mi iiiiimiiiiini n mi um mu
Komentarji v Londonu in drugod
o nepričakovano močni zmagi konservativcev
Komentator moskovskega radia je poudaril, da je angleško ljudstvo volilo za mir
LONDON, 9. — Diplomat- i skega ministrskega predsedniški opazovalci v Londonu po- ka Debreja je izjavil, da je udarjajo, da bo močna zmaga I francoska vlada zadovoljna z
11 ‘ ,<^r--ls-trstvu
N, p0večai .. n
m:v;ik! 'VOJ,n
%sfei;MinP6k0'pv v Ho
-N ? ter za kolQ.
(kiSt m Uristi4nin° tr.etm>° "tmv , ‘Tison ■ miniater
Yezi s 36 PO tele-' <te lČ3avii. porazom la-
° hcišlo doVer)a' ® do spre-
konservativcev povečala ugled Mac Millana na konferenci naj višjih. Ker so se tako 'Konservativci kakor laburisti že zdavnaj izrekli za tako konferenco, so bili volivci pred nalogo izbrati ljudi, ki naj zastopajo Anglijo na tej konferenci. Čeprav poudarjajo o-pazovalci, da se splošna linija britanske zunanje politike ne bi spremenila, tudi če bi zmagali laburisti, ugotavljajo, da so bile sedaj odstranjene nekatere negotovosti, kar se tiče nekaterih prijemov prihodnje zunanje politike. Posebno se sedaj izključuje, da bi Velika Britanija zagovarjala zamisel neatomskega kluba, ki so jo sprožili laburisti, čeprav bo nadaljevala pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov na podlagi dosedanjega stališča.
Angleški konservativni tisk objavlja danes pod velikimi naslovi komentarje o zmagi konservativcev. Laburistični neodvisni list «Daily Mirror« piše, da se uklanja sodbi volivcev in želi srečo Mac Millanu «pri ogromnih nalogah, ki so pred njim, posebno kar se tiče njegovega položaja predstavnika Velike Britanije pri pogajanjih na najvišji stopnji. List hvali tudi laburističnega voditelja Gaitskella. Glavno laburistično glasilo «Daily Herald« piše: ((Izredna stvar volitev je uspeh liberalcev. Povečali so število svojih glasov skoraj povsod, kjer so imeli kandidate, in nasprotno s predvidevanji so odvzeli glasove laburistov.«
Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je sporočil, da je Eisen-hower poslal osebno pismo s čestitkami Mac Millanu zaradi zmage na volitvah.
Predstavnik »rada franco-
rezultatom volitev in da je prepričana, da se bodo tesni in prijateljski odnosi razvili v nadaljnje koristno sodelovanje.
V Bruslju je mvsi soc:ali-stični zunanji minister Le.rock izjavil: «Mac Millanova vlada je spretno tolmačila odločno voljo britanskega ljudstva do miru To je njegova nagrada in tudi spodbuda, naj nadaljuje v isti smeri.«
Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt je izjavil, da nudi izid volitev predvsem veliko prednost za programe bližnjih konferenc, ker bodo v Veliki Britaniji vedno iste osebe, ki se bodo Dogajale v zvezi s temi konferencami.
V indijskih uradnih krogih odklanjajo sleherni komentar v skladu z načelom nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav. Vendar pa v privatnih razgovorih ugotavljajo opazovalci, da bi velika večina ljudi v Indiji želela zmago laburistov, pod katerimi je Indija dobila neodvisnost. V Indiji so na splošno mnen;a, da bi se nekatera vprašanja, kakor n. pr. prepoved jedrskih poizkusov in kolonializem, rešila bolj v skladu s težnjami Indije pod laburistično -lado.
V izraelskih vladnih krogih izražajo zadovoljstvo zaradi Mac Millanovega uspeha, ker velja zanje Mac Millan za ((angleškega Molleta«, t. j. velikega prijatelja Izraela.
Današnji pariški «Le Monde« se sprašuje, da je treba sedaj videti, ali ne bodo tori-jevci popustili pod vplivom zmage in ali ne bo desno krilo stranke vsililo svoje stališče zmernim. Vendar pa bo Mac Millan, kar se tiče zunanje politike, sedaj lahko z večjim ugledom govoril na pri-
hodnji konferenci najvišjih.
«Mac Millan, piše katoliški list «La Croix», je torej dobro igral. Igral je dobro, ko je pred meseci šel v Moskvo; igral je dobro, ko je določil volitve za 8. oktobra, t. j. v času, ko so na sporedu izmenjave obiskov med Američani in Rusi; igral je dobro, ko je poudarjal gospodarsko blaginjo, ki temelji na trdnosti šter-linga.«
Kar se tiče vzrokov laburi' stičnega poraza pa jih list takole našteva: 1. Pretirana de< magogija. 2. Negotovost v zvezi z morebitno navzočnostjo Bevana v Foreign Officeu. 3. Nasprotovanje volivcev u-vedbi socialistične demokracije skandinavskega tipa.
Moskovski radio je v komentarju o angleških volitvah poudaril, da je bil obisk Mac Millana v SZ, ki je privedel do izboljšanja odnosov med SZ in Veliko Britanijo, ((izredno pomemben aaut v volilni kampanji konservativcev«.
Radio je dodal, da so imele angleške volitve «nekaj izredno svojstvenega«; Angleški volivec jt volil za mir in za miroljubno sožitje; poleg tega so med volilno kampanjo prevladovala zunanjepolitična vprašanja. Angleški volivci so želeli mir in mirno življenje, konservativna stranka je znala odgovoriti na to težnjo in jo je učinkovito izkoriščala. Ne sme se poleg tega pozabiti, da so se Mac Millan in drugi konservativci izrekli za čimprejšnje sklicanje konference na najvišji ravni.
Na povsem svoj način pa tolmači uspeh konservativcev Adenauer. Izjavil je, da so bila notranjepolitična vprašanja odločilna. «Toda, je dodal, zmaga konservativcev pomeni »Rdi, da po obisku HruŠčeva v Washingtonu ostane večina angleškega ljudstva odločno povezana s NATO.*
no italijansko stališče o južno-tirolskem vprašanju, ki so ga s propagandističnimi nameni načeli Avstrijci. Lahko bi se navedle še nekatere točke iz Pellovega referata, ki pa, kot tukaj naštete, ne pomenijo novosti v primeri s prejšnjimi Pellovi poročili.
Ko so nekateri senatorji vprašali pojasnila o znanih dveh besedilih Segnijevih izjav v Ameriki, Pella nikakor ni vztrajal na obrambi samih teh izjav, temveč je raje skušal pojasniti, kako je do nekaterih nerodnosti v teh izjavah prišlo. Rekel je, da ni bilo nikakega ((tujega vmešavanja« v te izjave, pač pa da so prvotno besedilo «priredili» ((funkcionarji nato pa je bilo oddano tisku, ne da bi ga še prej videl Segni, ki je naknadno tu pa tam kaj spremenil. (Mogoče bo v prihodnje Segni bolj previden z osebami, ki mu pripravljajo take nevšečnosti).
Glede francoske atomske bombe je Pella dejal, da je lahko opozicija brez skrbi, ker so Francozi poskus z atomsko bombo odložili sine die. Pella ni povedal, ali imata pri tej odločitvi kak delež tudi on in Segni. V svojem poročilu pa Pella ni omenil berlinskega vprašanja, kar bi lahko pomenilo, da se namerava odmakniti od dosedanjega togega zadevnega stališča; in mogoče je v tem že tudi posledica razgovorov med Eisenhower-jem in Hruščevom.
Bolj živahna debata o zunanji politiki pa bo verjetno, ko bosta Segni in Pella prihodnji četrtek nastopila v poslanski zbornici.
Tudi na vladni seji se ni dl. skutiralo o poročilu o zunanji politiki. Mogoče ministri niso hoteli načenjati debate zaradi bližnjega kongresa KU. Na vladni seji je minister Go-lombo predložil zakon proti trustom, pričakujoč, da bo kar v naglici odobren, toda na predlog ministra Del Boja so sklenili, da je treba zakon najprej dobro preštudirati.
Se dva tedna je do kongresa KD in jutri se prične zaključna faza priprav za ta kongres. Najavljenih je me manj kot 45 pokrajinskih Kongresov, na katerih se volijo delegati za kongres, ki bo v Florenci v dneh od 23. do 26. t. m. Fanfani je imel govor v Tarantu, pa ni povedal nič novega, tajnik stranke Moro pa bo jutri predsedoval Kongresu v Bariju.
O zmagi konservativne stranke v Veliki Britaniji tudi v Italiji ne manjka komentarjev; pametnih, stvarnih pa tudi neumnih in kar smešnih. Tako vidijo nekateri v zmagi konservativcev odobritev italijanske politike »previdnosti« v procesu pomirjeva-nja. Ta zmaga naj bi tudi potrjevala, da je treba biti zelo previden pn razorožitvi. Kakor da ne bi bili prav konservativci z Mac Millanom na čelu med glavnimi akterji sedanjega mednarodnega kurza v
mednarodni politiki.
A. P.
 s«------
Prispevek FLRJ za nerazvite dežele
NEVV YORK, — Jugoslovanska vlada je sklenila povečati prispevek razširjenemu programu tehnične pomoči iz socialnega sklada OZN od 266 tisoč dolarjev na 300.000 do-
larjev. To je sporočil stalni zastopnik Jugoslavije v OZN Vidič, ki je ugotovil, da povečanje prispevka predstavlja izreden napor jugoslovanske vlade, ki želi prispevati k delovanju OZN za napredek gospodarskega razvoja nezadostno razvitih držav.
Viktor Repič veleposlanik FLRJ
v
BEOGRAD, 9. — z ukazom predsednika republike maršala Tita je bil za novega veleposlanika v Etiopiji imenovan Viktor Repič, dosedanji načelnik oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
MeConc v Moskvi
MOSKVA, 9. — Danes je prišel z letalom v Moskvo skupno s sedmimi člani predsednik ameriške komisije za a-tomsko energijo McCone, ki bo ostal v SZ dvanajst dni. Ogledal si bo naprave, ki jih uporabljajo za jedrsko energijo v miroljubne namene.
BEOGRAD, 9. — V Domu sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa bo jutri ob 40. obletnici ustanovitve SKOJ slovesna seja centralnega komiteja ljudske mladine Jugoslavije. Seje se bodo udeležili najvišji jugoslovanski zastopniki političnega življenja. Jutri popoldne pa bo na Trgu Marxa veliko zborovanje ljudske mladine.
soljska postaja med približevanjem svojemu apogeju zgubila svojo kozmično hitrost in se sedaj premika s hitrostjo, ki ni daleč od hitrosti modernega reakcijskega letala. Sedanja hitrost Lunika znaša namreč približno 1400 km na uro. V nedeljo 11. oktobra bo začel Lunik pod vplivom zemeljske privlačnosti spet leteti s svojo kozmično hitrostjo.
Observatorij jodrell Bank, ki sodeluje s sovjetskimi znanstveniki in sledi letu Lunika, je ujel tudi danes njegove znake. Dobival jih je 45 minut in ugotovili so, da gre Lunik po poti, ki so jo predvi-devali sovjetski znanstveniki. Prihodnji teden bo observatorij prenehal opazovanje Lunika.
Znani sovjetski znanstvenik Vladimir Siforov objavlja v ((Izvesti j ah« članek, v katerem pravi, da obvladovanje naprav na kozmični raketi pomeni absolutno novo;t v zgodovini radioelektronike. Znan. stvenik poudarja izredno važnost telekontrole virov energije ,ki poživljajo radijske oddajnike kozmične rakete in ki omogočajo, da se sproži in prekine delovanje radijskih oddajnikov z Zemlje.
Siforov pripominja, da so se ameriški znanstveniki bahali z ((zgovornostjo« svojega sate lita ((Vanguai-d I.», ki s svojimi radijskimi oddajniki na sončne baterije že eno leto oddaja brez prestanka. ((Najprej je to veljalo /a pomemben uspeh, toda sedaj je postal «Vanguard I,» rana za ameriške znanstvenike«, nadaljuje Siforov. «Sedaj skušajo najti način, kako bi- satelit spravili v molk, ker njegove oddaje motijo sprejemanje znakov, ki jih oddajajo drugi zateliti.« Siforov pravi tudi, da ni daleč dan, ko bodo spravili v tir v razdalji 40.000 km od Zemlje ((televizijske sputnike« za oddajanje televizijskih znakov.
Docent za tehnologijo prof. Pokrovski je danes izjavil, da ima Sovjetska zveza sedaj nosilne rakete, ki lahko izstrelijo koristno težo več ko eno tono v vesolje v okviru sončnega sistema med tiri Marsa in Venere. Pokrovski je dalje izjavil, da je potovanje Lunika III. pokazalo, da so sovjetski znanstveniki z vso natančnostjo obvladali sistem nadzorstva, ter je dodal, da je to važen korak naprej, ki daje sovjetski astronavtiki veliko prednost nad ameriško.
Predsednik sovjetske akademije za zdravniško znanost prof. Bakuljev objavlja članek pod naslovom ((kozmično zdravilstvo« in piše, da sovjetski farmakologi preizkušajo preparate, ki bi odpravili motnje v osrednjem živčnem sistemu človeka med vesoljskim potovanjem. Bakuljev pravi dalje ,da Sovjetska zveza ne bo poslala človeka v vesolje, dokler ne bodo imeli matematične gotovosti, da življenje in zdravje astronavta ne bosta v nevarnosti.
Sovjetski akademik Fedorov pa objavlja v reviji ((Komunist« članek, v katerem pravi,
da ne bodo uspeli poizkusi, da bi umetno omejili udeležbo Sovjetske zveze in socialističnih držav v organizaciji za mednarodno raziskovanje vesolja, in da bi te države podredili drugim državam.
Fedorov očita ZDA, da niso sporočile podatkov, ki so jih zbrali njihovi sateliti «Disco-verer«, in poudarja, da so sovjetski znanstveniki sporočili svojim zahodnim kolegom vse informacije, ki so potrebne za opazovanje prvih dveh sovjetskih kozmičnih raket, in glavne podatke, ki so jih te rakete zbrale, čeprav niso sovjetske rakete spadale v program raziskovanj v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. Fedorov dodaja, da so sovjetski znanstveniki mnenja, da je treba dobljene znanstvene informacije dati na razpolago znanstvenikom vsega sveta.
  «»--------
Townsend zaročen z Marie Luče Jamagne
BRUSELJ, 9, — Danes se je zvedelo, da se je Peter Town-send uradno zaročil z Marie Luce Jamagne iz Bruslja.
Townsendova zaročenka je mlada Belgijka, ki jo je polkovnik izbral za svojo zasebno tajnico na svojem drugem potovanju okrog sveta. Marie Luce Jamagne ima 22 let, zna odlično fotografirati, jahati in se smučati po vodi. Verjetno jo je Tovensend spoznal prav na kakih jahalnih tekmah, katerih se je večkrat udeležila.
V zadnjem času so oba večkrat videli na Modri obali, toda tako Townsend kot družina Jamagne so zanikali domne-Hilli IIIIIII11IIIIII lllll lllllllt UMI II llllt UIIIIIHMilMlinlltllMIII III IrDI KIHI lili lil tlllllllllllllHIt IIIII
ve, da lahko pride do bližnje zaroke. Oče zaročenke je lastnik neke tovarne cigaret.
Cabol Lodge o spremembi miselnosti v ZDA
WASHINGTON, 9. — Henry Cabot Lodge je v svojem govoru v združenju za tisk izjavil, da so komentarji HruŠčeva o ZDA in ameriškem ljudstvu med njegovim obiskom v ZDA «povsem drugačni od sovjetskih tem, ki so bile obrazložene v OZN v zadnjih letih«.
Govornik je poudaril, da se je tudi ameriška miselnost spremenila. «Mi, je dodal, smo pogledali v obraz komunistični konkurenci, razumeli smo, da našo zamisel dobre družbe ne bo prevladala avtomatično. Reagirali smo vojaško in gospodarsko, Naučili smo se tudi, da ni dovolj enostavno reagirati samo proti nečemu slabemu in da ni dovolj biti fizično močni.«
V zvezi z razvojem v svetu je Cabot Lodge poudaril: ((Leta, ki sem jih preživel v OZN, so me prepričala, da številni nepovezani narodi v Aziji, A-friki in na Srednjem vzhodu nikakor niso mnenja, da je zahodna oblika svobode boljša od komunizma. Ti narodi ne poslušajo preveč tega, kar mi govorimo proti komunizmu, toda pripisujejo ogromno važnost temu, kar mi delamo za njihovo narodno neodvisnost in za boljše življenje, ki ga želijo.«
«Borba»
ko n serrativ
Dapčevič o železniški konvenciji z Italijo Odnosi z Belgijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Rezultati volitev v Veliki Britanij' potrjujejo po mnenju v Beogradu, da britanski volivci odo bravajo sedanjo politiko Mac Millanove vlade na notranjem in zunanjepolitičnem področju. «Ne glede na nekatere ukrepe, ki so lahko prizadeli posamezne sloje prebivalstva » pr še nocojšnja ..Borba" «je Mac Millanova vlada dosegla gospodarsko stabilizacijo, kar se je odrazilo na dvigu žtuiienj-ske ravni. Na zunanjepolitičnem področju je britanska vlada s konstruktivnimi pobudami in delovanjem za mednarodno popuščanje uspe ta, da popravi napake Edcnove viu-de in si pridobi nekatere prednosti v borbi za glasove Tudi trenutek, ki ga je izbrala za volitve — po razgovoru Hruščeva in Eisenhotver-ja in pred konferenco na najvišji stopnji — je koristit Muc Millanu. V tekem položaju ni mogla laburistična opozicija zoperstaviti svojim naspiotni-kom bistveno različnega programa. Znašla se je v položaju, da volivcem v glavnem
obljublja to, kar konservativ-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiimnininmmmuiiiiiiuiniiiiiiiDiiiiii
Kuznjecov o splošni
obrazložil v OZN načrt in popolni razorožitvi
Razorožitev bi se morala izvesti v treh fazah - Po razpravi o razorožitvi bo politični odbor začel razpravo o jedrskih poizkusih v Sahari
NEW YORK, 9. — V političnem odboru OZN se je danes začela razprava o razorožitvi. Prvi govornik je bil sovjetski predstavnik Kuznjecov, ki je obrazložil podrobnosti sovjetskega načrta o splošni razorožitvi. Ta naj bi se izvedla v treh fazah:
1. Oborožene sile Sovjetske zveze, ZDA in Kitajske naj bi se pod primernim nadzorstvom znizale na milijon 700 tisoč mož, britanske in francoske pa na 650.000 mož. V kolikšni meri naj se zmanjša število vojaštva drugih držav, pa bi določilo posebno zasedanje skupščine. Znižanje oborožitve bi moralo biti v sorazmerju z zmanjšanjem števila vojaštva.
2. Dokončna razpustitev oboroženih sil, ki bi še bile v državah, ter ukinitev vseh vojaških oporišč na tujih ozemljih in umik oboroženih sil.
3. Uničenje vseh vrst jedrskega in raketnega orožja, uničenje letalskih sil; y veljavo bi stopila prepoved izdelovanja in posesti sredstev za kemijsko in bakteriološko vojno. Vse zaloge tega orožja bi se morale uničiti pod medna-
rodnim nadzorstvom. Prepoved znanstvenih raziskovanj v vojaške namene, ukinitev vojaških ministrov, glavnih štabov, vojaških in polvojaških organizacij, prenehanje sleherne oblike vojaškega vežbanja in prepoved vojaške vzgoje mladine.
Ko je podrobno obrazložil te tri točke, je Kuznjecov izjavil, da, če bi katera koli država prekršila sporazum o splošni in popolni razorožitvi, bi morali zadevo predložiti Varnostnemu svetu in skupščini OZN. «V teh pogojih, je izjavil, bi se nedvomno povečala vloga OZN pri ohranitvi splošnega miru.« Kuznjecov je tudi izjavil, da izvedba razorožitvene-ga načrta ne bi smela biti odvisna od rešitve še nerešenih mednarodnih vprašanj. Poudaril je ugodnosti, ki bi jih svet imel z razorožitvijo, in izjavil, da je potrebno poudariti važnost učinkovitega mednarodnega nadzorstva. «Novi sovjetski program, je izjavil, predvideva primerne ukrepe za najstrožje nadzorstvo nad razorožitvijo, Vendar pa ne sme biti nadzorstvo samo sebi namen. če ni nadzorstvo povezano a pravimi ukrepi razorožit-
ve, bi postalo vohustvo, zbiranje vojaških informacij, ki bi se lahko uporabljale v ško-ko varnosti ene ali druge države.« Kuznjecov je predlagal, naj se ustanovi mednarodni nadzorstveni organizem, v katerem bi bile vse države; njegovo osebje naj se zbira na mednarodni podlagi upoštevajoč načelo pravilne geografske razdelitve. Organizem bi moral imeti vsa potrebna sred stva, da bo lahko izvajal popolno in učinkovito nadzorstvo. Svoj govor je Kuznjecov zaključil: «če se bodo države načelno sporazumele o pred logu popolne in splošne razorožitve, ne bo težko pripraviti sporazum, ki bo sprejemljiv za vse in ki bo vseboval podrobnejši načrt mednarodnega nadzorstva.«
Odbor je odložil svoje delo, ker se niso javili drugi govorniki.
Ko bo končana razprava o razorožitvi, bo odbor začel razpravljati o nameravanih francoskih jedrskih poizkuskih v Sahari. Kdaj bodo na vrsti ostala vprašanja, med katerimi tudi alžirsko, bo določeno, ko se bo koneai« razprava o razorožitvi.
na vlada že. izvaja, ali pa kar šele namerava storiti.))
eRezultat volitev — nadaljuje „Uorba" — zagotavlja kontinuiteto posebno zunanji politiki.. A to pomeni, da je konservativna stranka prevzela obveznost pred volivci, n se bo tudi ti prihodnje zavzemala za popuščanje mednarodne napetosti in reševanje sporov s pogajanji. Amago konservativne stranke so sprejeli v svetu v glavnem kot znak priznanja Mac Millanovim naporom, da v mednarodnih, odnosih zavladajo metode pogajanja in sporazumevanja.))
«Jugoslovanska javnost — zaključuje „Borba" — je takšne dosedanje napore butanske politike sprejela s simpa ti jami. Prepričana je. da bo Velika Britanija tudi v prihodnje imela pozitivno vlogo za izboljšanje mednarodnih odnosov in ustalitev miru, m da se bodo tradicionalni jugosto-vansko-britanski prijateljski odnosi tudi dalje razvijali v obojestransko korist i)
Danes se je vrnil iz Italije v Beograd član zveznega izvršnega sveta Peko Dapčevic, ki je v Rimu z italijanskim prometnim ministrom Angeli-nijem podpisal konvencijo o ureditvi obmejne železniške službe. Ob prihodu v Beograd je Peko Dapčevič izjavil, aa bo izvajanje te konvencije u-godno vplivalo na razširitev gospodarskih odnosov med o-bema državama in da se je med razgovori v Rimu poudaril pomen sodelovanja v prometu, posebno v proizvodnji prometnih sredstev. aSktipen sklep je — je poudaril Dap-čevič — da je tako sodelovanje potrebno nadalje razvijati, ker je to v obojestransko korist.v
Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Peter Stambolič je priredil danes kosilo na čast belgijski parlamentarni delegaciji, ki je gost zvezne skupščine. Med kosilom je Stambolič v svoji zdravici iz. razil prepričanje, da bo obisk delegacije prispeval k nadaljnjemu razvoju uspešnega so-delovanja med Belgijo in Jugoslavijo, in je ugotovil, da Belgija in Jugoslavija, ki se borita za mir, optimistično gledata na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja.
Vodja belgijske, delegacije Marlel je med drugim poudaril, da ves svet. spremlja razvoj Jugoslavije zaradi njenega posebnega položaja. «i,jud-stoo, ki se je s tako nnemo in odločnostjo borilo za svojo svobodo in se z isto vnemo in zaletom bori danes za svojo izgradnjo.)) je izjavil Mar-tel, «bo doseglo svoj smoter in srečnejšo prihodnost.»
Člani belgijske delegacije so obiskali danes beograjsko unt-verzo, kjer so se seznanili z organizacijo, delom in problemi jugoslovanskih univerz, in so nato položili venec na grob neznanega junaka na Avali.
H. B.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
8. oktobra
Vreme včeraj: Najvišja tempe-račn.
ratura 20, najnižja 11.5, zračni tlak 1019.1 stalen, veter 14 km vzhodnik, vlaga 45 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno temperatura morja 17.1 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, !»• o**0**
Danijel
Sonce vzide ob 6.13 ini *---17,31. Dolžina dneva,45»
vzide ob 14.16 In zatone Jutri, NEDELJA, H. okt
Samo
Seja izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice
15. t. m. v Rimu nov sestanek s tržaškimi gospodarstveniki
Na sestanku bodo obravnavali konkretna vprašanja, ki zanimajo naše gospodarstvo ■ Posebni delegaciji v Luksemburg in Prago
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na dnevnem redu, ki je bilo obširno poročilo predsednika dr. Caidassija o dejavnosti, ki so jo opravili za razvoj tržaškega gospodarstva.
Najprej je predsednic zbornice poročal o številnih stikih, ki jih je imel v Avstriji z najvišjimi predstavniki oblasti in gospodarstva, s čimer so ustvarjeni temelji za nadaljnje važne stike in je med drugim sporočil, da bo v kratkem prispel v Trst avstrijski podkancler Pitterman. da bo proučil razna vprašanja o industrijskem sodelovanju.
Nato je predsednik poročal o rezultatih razgovorov s predsednikom vlade Segnijem. V tej zvezi pravi uradno poročilo o sestanku izvršnega odbora zbornice ,da je odbor z zanimanjem sledil podrobnostim o teh razgovorih in z zadovoljstvom ugotovil ugoden pričetek reševanja raznih tržaških vprašanj.
Takoj nato pa uradno poročilo dodaja skrb, ki so jo izrazili odborniki, da se «ne prekinejo tako srečno pričeti stiki z vladnimi ljudmi in da se ohrani živo zanimanje vle-de za naše mesto*.
V tej zvezi je predsednik »poročil, da bo 15 tega meseca v Rimu na ministrstvu za zunanje zadeve medministrski sestanek, na katerem bodo prisotni predstavniki vseh mini strstev in na katerem bodo prisotni tudi odgovorni tržaški gospodarski predstavniki. Tržaško delegacijo bo vodila trgovinska zbornica .sestavljali pa jo bodo: predstavnik Javnih skladišč, predsednik Usta nove industrijskega pristanišča, dva predstavnika pomorščakov (svobodnih in državnih) in dva predstavnika m-dustrijcev.
Na tem sestanku bodo skušali konkretno govoriti o vseh tržaških gospodarskih vprašanjih. Tako bodo na dnevnem redu zlasti številna vprašanja zvezana z razvojem tržaškega pristanišča in bodo Javna skladišča ponovno zahtevala, da se jih osvobodi bremen za vzdrževanje in za obratovanje železnice v okviru skladišč. Seveda bodo govorili o zahtevah za uveljavitev ugodnejših železniških taril in za okrepitev pomorskih zvez.
Na dnevnem redu bo tudi vprašanje industrijske proste cone, glede katerega kaže. da se stvari ne razvijajo tako, kot bi si v Trstu želeli. Tržaški predlog sicer uživa podporo vseh tehničnih ministrstev, še vedno pa kaže, da ni mogoče premostiti veta carinske uprave, V bistvu gre za dve tržaški zahtevi-. Prvič za zahtevo, da bo popolnoma »svobodno* vse blago, ki pride v poštev pri industrijski pie-delavj in torej tudi pogonska sila, pomožni material in podobno. Drugič pa za zahtevo,
da lahko iz industrijskega pristanišča izvozijo na domači italijanski trg že izdelano blago in pri tem plačajo carino samo za material in surovine, ki so jih uvozili v pristanišče brez plačanja carine.
Primeri takih prostih področij že obstajajo v Evropi (na primer v Linzu), do sedaj pa še ni precedensa v Italiji, zaradi česar tudi obstaja bojazen carinske uprave, ki poleg tega ugovarja, da bi bila podjetja v zgoraj omenjenih pogojih privilegirana. Po dru. gi plati bo pa brez zgoraj o-menjenih pogojev težko pritegniti domača in tuja podjetja in v vsakem primeru ne gre — v vsedržavnem okviru — za pomembna industrijska podjetja, ki bi lahko vplivala na položaj na italijanskem trgu.
Volitve v Esso Standard
Na pobudo župana Franzila bo prišlo do sestanka z ministrom za trgovinsko mornarico Jervolinom, kjer bodo razpravljali o obnovi koncesij z državnimi pomorskimi družbami v okviru sklepov zadnjega sestanka Zveze jadranskih pristanišč, ki se je pred kratkim sestala v Benetkah.
Ob zaključku sestanka je predsednik zbornice še poročal o svojih bodočih stikih v Luksemburgu, kjer bo zastopal Zvezo italijanskih trgovinskih zbornic pri razpravi nekaterih vprašanj v zvezi z izvajanjem sporazuma o Skupnemu evropskemu tržišču.
Takoj za tem pa bo predsednik zbornice vodil tržaško gospodarsko delegacijo v Prago, kjer bodo govorili o prometu CSR skozi tržaško pristanišče.
V čistilnici mineralnih olj ESSO Standard se bodo v ponedeljek pričele volitve članov notranje komisije, ki bodo trajale tri dni, tako da bodo lahko volili vsi uslužbenci. Volilo bo 115 delavcev in 70 uradnikov, ki bodo izvolili tri predstavnike delavcev in dva uradnikov. Za delavce so predložili dev listi (CGIL in CCdL), uradniki pa tri. Od volitev 1056. leta je namreč prisotna tudi tretja lista, ki ima praktično razbijaški značaj in je v tesnem odnosu z vodstvom podjetja. Na prejšnjih volitvah je imela CGIL med delavci dva sedeža, CCdL pa enega. Med uradniki je imela CCdL 1 sedež, enega pa omenjena lista.
Paritetična volilna komisija je določila naslednji urnik volitev: v ponedeljek od 8. do 17.; v torek od a. do 17. in v sredo od 6. do 14.30. Rezultati volitev bodo znani v sre do zvečer.
 s »------
Danes kongres RD
Sindikalna kronika
Danes bo skupni
KRITIKE	IN
DIRIGENT NUSSIO
obeh kovinarskih sindikatov N A VD{gT1 OBČINSTVO
Arcobaleno 15-OjLil^iai
mark, L. J. f-jjf^ctrah Supercinema 16.00 «S r].rj3čati
Vprašanje obnove delovne pogodbe kovinarjev je odvisno od stališč, ki bodo zavzeta v državnem merilu
Danes se prične ob 18.30 v palači Diana pokrajinski kongres tržaške KD, na katerem bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres stranke, ki bo v Florenci. Na otvoritvenem delu kongresa bosta govorila tajnik Belci in poslanec Bologna.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiifiiniiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiii
niiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiitnimitiimiiitMMMtiHitirtiiiMinuiiiiiiiiHHNiiii
Nekaj misli ob zaključku turistične sezone
Tranzitne prehode tujih turistov bi bilo treba resneje proučiti
Povečanje števila nočnin domačih in tujih turistov - Načrti Pokrajinske turistične ustanove za prihodnje leto
Po zadnjih statističnih podatkih so v tržaški občini zabeležili v mesecu avgustu 53.911 nočnin italijanskih turistov in 27.242 tujih turistov, kar pomeni da se je v primerjavi z istim mesecem preteklega leta povečalo število nočnin italijanskih turistov za 8,7 odst., medtem ko je število nočnin tujih turistov padlo na 4 odst. Toda če upoštevamo prvih osem mesecev tekočega leta, se je število domačih kot tujih turistov povečalo, kajti v tem času so zabeležili 370.555 nočnin italijanskih turistov (v istem razdobju lanskega leta 281.896) ter 187.405 nočnin tujih turistov (121.912 V prvih osmih mesecih lanskega leta).
Ti podatki nedvomno kažejo, da se turizem na našem področju veča iz leta v leto in pt-edstavlja važno postavko v splošnem gospodarstvu tržaškega področja. Upoštevati je namreč tudi treba, da se podatki, ki smo jih omenili na začetku, nanašajo le na tržaško občino, medtem ko je r.na. no. da imata tudi devinsko-na-brežinska občina — zlasti v sesljanskem predelu — in milj-ska občina močan turistični promet.
Nedvomno je k povečanju turističnega prometa vplivalo predvsem dejstvo, da so se v zadnjih letih občutno izboljšale turistične naprave na na-
šem področju. Omenimo naj predvsem nove hotele in re-
HiiiiiiliiiliimiiiiiiniitiHiiiiimtiiiiMliimiMimiiiiiiiiiiMitiiMiMinuiiiiiiiiMiiMHnm11
Izpred kazenskega sodišča
Sodišče mora ugotoviti: sta bila poročena ali ne?
Dva zakonca sta obtožena bigamije, češ da sta bila poročena, ko je bila ona stara 14, on pa 20 let!
Septembra 1947. leta je Katarina Mandekič prišla iz Pulja v Trst in je kot »begunka* dobila v najkrajšem času osebno izkaznico in tudi potni liat. Devet let kasneje se je civilno poročila z Generosom Palbertijem, ki je zanjo pustil službo pri karabinjerskih odredih in se je nameraval odseliti v Avstralijo. Toda leto dni po njeni poroki so policijski organi izvedeli, da je bila zenska ze zdavnaj poročena.
Iz dokumentov, ki so jih dobili od jugoslovanskih oblasti v Zadru, je bilo točno razvidno, da se je Mandekičeva poročila s 14. leti z Antoniom Lambertijem, ki jih je tedaj imel 20.
Preiskovalni organi so najprej zahtevali pojasnila od Lambertija, ki se je februarja 1946. leta poročil z Mario Ma-rionello, s katero je imel štiri otroke Moz je pojasnil, da je bil 1943. leta v Zemuniku pri Zadru, kjer je pri letalstvu služil vojaški rok. Da bi se rešil aretacije s strani Nemcev, je odšel v Zader, od koder je hotel domov. Neki Hrvat mu ie hotel pomagati in mu je priporočil, da je najbolje, če se poroči. Tako bo brez nadaljnjega dobil dovoljenje za odhod v domovino. V ta namen mu je predstavil mlado Mandekičevo, katero pa ni hotel poročiti, ker naj bi bila... vlačuga. Hrvat najbrž mu je preskrbel tudi poročno knjižico in kmalu zatem sta z neko ladjo odpotovala v Trst in na to domov.
Medtem ko je Lamberti vztrajal pri trditvi, da dekle ni nikoli poročil, je dekletina mati povedala, da sta se res poročila in je omenila cerkev, v kateri je prišlo do poroke ter ime duhovnika, ki je oba poročal. Mandekičeva pa tudi ni hotela priznali, da je bila poročena. Sklicevala se je, da se ne spominja ničesar in da tedaj, ko je imela komaj 14 let, sploh ni mogla vedeti, kuj )e poroka. Priznala pa je, da
e živela «more uxorio» z Lambertijem tri leta in da sta se nato sporazumno ločila.
Vsi akti o tej zamotani zadevi so končali na mizi preiskovalnega sodnika, ki je oba obtožil bigamije. Včeraj se je začel proces v prisotnosti Man-dekičeve, medtem ko mu Lamberti ni mogel prisostvovati zaradi bolezni. Nadaljevanje razprave so sodniki odložili na 18. novembra letos.
Predi.: Corsi, tož.: Grubissl, zgpisn.: Rachelli.
Nepoštena šoferja sta kradla bencin
Bencinsiun črpalk je v našem mestu dovolj, a žal je gorivo, ki steče iz črpalke v avtomobilske tanke, preveč drago za marsikateri žep Zato ni nič čudnega, če ljudje iščejo in kupujejo od znancev in prijateljev ali tudi od neznancev gorivo po znatno manjši ceni.
To sta Izrabila 24-letni Vit-torio Rossi iz Ul. della Scali-nata in 35-letni Davide Creva-tin iz ezulskega taborišča pri Orehu. Oba sta bila zaposlena kot šoferja avtocisterne, s katero sta prevažala bencin. Gorivo prodajajo prodajalcem kar na težo. Zaradi tega sta se šoferja domislila, da bi si lahko zaokrožila svoji picu plači. Iz čistilnice sta odpeljala polno cisterno, med potjo sta jo nekoliko izpraznila in da bi odgovarjala teži, sta spravila v notranjost nekaj kamenja.
Predvčerajšnjim pa se je njuno nepošteno delo zaključilo. Na Trbiški cesti, nedaleč od Razklanega hriba, sta se šoferja ustavila, da bi spravila v cisterno kamenje, ki bi moralo nadomestiti težo bencina, ki sta ga prodala avtomobilistu, ki je privozil mimo. Tu so ju zajeli in ju spremili do komisariatu pri Sv Sobob-ti, kjer sta morala priznati tatvino.
stavracije, ki so zrasle vse od Barkovelj do Devina ter na miljski cbali, da ne govorimo o novih gostilnah in gostinskih obratih sploh v mestu samem ter v zgornji tržaški okolici. Turizem je mno. go pridobil tudi s tem, da so se izboljšale in povečale avtobusne ter železniške zveze z našim mestom in prav gotovo je tudi uvedba motornega čolna, ki povezuje Trst z Benetkami nemalo pripomogla k splošnemu povečanju tujskega prometa. Potem velja o-meniti predstavo, ki je znana pod naslovom «Luči in zvoki* v Miramarskem gradu, kjer so v treh mesecih prodali nič manj kot 40.000 vstopnic.
Toda kljub vsej tej dejavnosti, za katero skrbi predvsem Pokrajinska turistična ustanova, je še vedno nekaj pomanjk. ljivosti, ki bi se z nekoliko dobre volje lahko odpravile. Predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Slocovich je sicer najavil program delovanja v prihodnjem letu, ki se odraža predvsem v tem: Spremeniti barkovljansko 0-balo v cvetoč vrt, začeti gradnjo ceste, ki bo speljana od obalne ceste do morja, urediti prostor okoli grljanskega pristanišča, poskrbeti za izboljšanje turističnih naprav v Devinu, Sesljanu in Miljah ter končno poskrbeti za novo predstavo «Luči m zvoki* v nemškem jeziku, z novim scenarijem, z drugimi lučmi in drugo glasbo.
Večkrat smo v našem dnevniku že napisali in to je Pokrajinski turistični ustanovi tudi znano, da je Trst dejansko prehodna točka za številne turiste, ki potujejo v Jugoslavijo ali iz nje. Trst in njegova okolica nimata — če izvzamemo sesljansko in miljsko področje — takih pogojev, da bi lahko z normalnimi sredstvi ustvarili iz našega področja renomiran letoviščarski kraj. Jasno je, da zaradi tega ne smemo vreči puške v koruzo in da je dolžnost vseh, ki jim je na srcu gospodarski razvoj našega mesta, da storijo vse za izboljšanje turističnih naprav na našem področju. Toda kljub temu bi moral biti velik poudarek na stvareh, ki so v zvezi s tranzitom tujih turistov preko našega področja.
Statistični podatki pričajo, da se zlasti tuji turisti v našem mestu zadržijo le po dva ali tri dni, kar pomeni i oliko časa, da si ogledajo mesto in njegove znamenitosti. Glav. ni poudarek bi torej moral biti na dobrih zvezah z našim mestom, in sicer avtobusnih, železniških, letalskih in ladijskih. Zato bi bilo treba na vseh mednarodnih konferencah, kjer je govora o prometu in prometnih zvezah, paziti zlasti na to, da bo Trst imel od tega čim več koristi.
Nemajhnega pomena je doslej še nerešeno vprašanje letališča kot tudi ladijskih zvez. Medtem ko se o vprašanju letališča vsaj razpravlja, pa doslej menda še ni bilo ali pa le kdaj mimo grede govora o tem, da bi iz našega pristanišča uvedli potniške pomorske proge, ki bi povezovale Severni Jadran z dalmatin sko obalo in Sredozemljem. Eksperiment, ki ga je uvedla «Jadrolinija» s tem, da je u-vedla dve tedenski progi med Trstom in Ulcinjem, je dal
razmeroma dobre rezultate, čeprav ni bila v tej zvezi napravljena nobena propaganda. Zato se lahko samo vprašamo, kako da se ni spomnila nobena italijanska družba, da bi uvedla tako progo s kraji na dalmatinski obali in otokih, kar bi pripomoglo, da bi Trst postal med drugim tudi izhodiščna točka za številne tuje turiste, ki potujejo v Jugoslavijo ali iz nje.
Ce ne moremo doseči to, da bi se domači in tuji turisti ustavljali v našem mestu toliko časa, da bi v njem preživeli celotne počitnice, tedaj moramo stremeti vsaj za tem, da privabimo čim več prehodnih gostov. Ce bodo ti turisti ostali v našem mestu samo po dva ali tri dni, bomo imeli zaradi njihovega povečanega števila več koristi kot od male skupine turistov, ki bi pri nas letovali.
Zato misilimo, da bi bilo prav, ko bi poleg sicer uspešnega delovanja Pokrajinske turistične ustanove, ki stremi zlasti za tem, da se valorizira naša obala in izboljšajo turistični objekti, začeli tudi resno in sistematično proučevati vprašanje tranzita tujih turistov. Izsledki, ki bi jih dobili na tej osnovi, bi nedvomno pripomogli k izboljšanju turistične propagande ter v veliki meri prispevali k povečanju turizma na našem pod-
Danes se bo>do sestali predstavniki obeh tržaških sindikalnih organizacij kovinarjev in razpravljali o kritičnem položaju v tržaških podjetjih IRI. Obširno smo že poročali o kritičnem položaju teh podjetij in zlasti o pomanjkanju vsake perspektive za njihovo prihodnost če jih ne bodo pravočasno modernizirali. Vse pa kaže, da vlad in razni vladni organi ne nameravajo dodeliti sredstev za obnovo in modernizacijo jeklarne ILVA in ladjedelnice Sv. Marka, tako da bi bila ta največja in najpomembnejša tržaška industrijska obrata obsojena na počasen pogin.
V takih pogojih bi bilo logično, da bi obe sindikalni organizaciji kovinarjev skupno nastopili, saj praksa dokazuje, da je lahko le skupni nastop uspešen. Razveseljivo je že dejstvo, da je prišlo do tega skupnega sestanka o tem izredno važnem vprašanju in lahko upravičeno pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri enem sestanku, temveč da bo prišlo do stvarnih sklepov za skupno in odločno akcijo.
Glede onnove delovne pogodbe kovinarjev pa je v lokalnem okviru prevladalo stališče, da so predlogi delodajalcev nespremeljivi in da na tej osnovi ni mogoče pogajanj nadaljevati. Seveda pa ne za-visi od tržaških faktorjev, kako se bodo razvijale stvari, temveč od stališč, do katerih bo prišlo v vsedržavnem okviru. Nedvomno bo odločilno stališče osrednjega odbora FIM - CISL, ki se bo sestal v nedeljo v Milanu. Kaže, da prevladuje pri nekaterih vodilnih članih te sindikalne organizacije popustljivo stališče, da naj bi nadaljevali s pogajanji, medtem ko je med njih člani v tovarnah prevladalo odločnejše stališče. Po vsej Italiji je namreč prišlo do številnih enotnih skupščin, ki so v veliki večini izglasovale skupne resolucije, v katerih zahtevajo nadaljevanje sindikalne borbe. V končni meri za-visi torej od notranjih odnosov v demokristjansko usmerjeni CISL, kakšno stališče bodo sprejeli.
Kot smo že poročali, je FIOM-CGIL v tej zvezi že o-pravila obsežno delo, ki je pripomoglo do okrepitve naprednejše struje v okviru CISL. Končni odgovor pa bo seveda dal šele nedeljski sestanek,  «»-------------------
San Marino in prof. Rossiju.
Mladinska federacija PSDI je včeraj poslala vladnemu generalnemu komisarju pismo, v katerem zahteva večje dotacije univerzi in se pritožuje glede težavah študentov zaradi zvišanja taks.
  *»— —
Vloga tranzitnih pristanišč SET
V Hamburgu so se sestali avstrijski predstavniki s predstavniki pristaniške uprave in so razpravljali zlasti o vlogi tranzitnih pristanišč v okviru Skupnega evropskega tržišča. Izvedelo se je, da so hamburški krogi pristali na avstrijsko stališče «svobodne konkurence*, iz česar pa ni razvidno, da bi se odpovedali nekaterim izjemnim ugodnostim, ki jim jih nudi sporazum o SET. Kot je znano, Trst teh ugodnosti ne uživa.
Sijajna izvedba Čajkovskega «V. simfonije»
Lorenzon. icnn «K«n'e: Filodrammatico 16.w jeti ta», H. Bellafonte, M Inger Stevens^ . ^ iM
GSrN1Tmer, P-
Mlad. prep.
Cristallo 16.30 «38.	%	nj.
misija zaključena*.	^	^	»
Tudi tretji od ljudskih kon-certov Tržaškega filharmoničnega orkestra je doživel vsestranski uspeh. Popolnoma zasedena dvorana je le še en dokaz, kako priljubljeni so ti koncerti. Skoda, da jih je treba prekiniti, ko je orkester klican drugam; k operni sezoni in pozneje koncertni sezoni v gledališču Verdi.
Glavno težo včerajšnjega koncerta predstavlja prisotnost Otmarja Nussia kot dirigenta in kot komponista enega izmed del na sporedu, Nus-sio v Trstu ni poznan, pa je zato včeraj toliko bolj presenetil. Dirigent ni več mlad (t. ma 57 letj, živi pa v Švici; tudi njegovi starši so Švicarji, čeprav se je rodil v Grossetu.
Ze s svojo «Atavično glas-bo* (n Trstu prvič izvajano) se je Nussio lepo predstavil. Kot pravi umetnik, je znal prelepo združiti «atavičnost» domače folklore (ime aludira na madžarsko poreklo komponistove matere) z zahtevami modernega komponiranja. Ob-
n,imun.miiiiiimiiiimiiimtimmmiiMtiiiiiimuHmmiinmiimmmiiimmmniiiimumii!
Pred odobritvijo načrta za javna dela
Popravilo mestnih ulic največja skrb obč. uprave
Za najnujnejša dela predvidevajo 380 milijonov lir izdatkov, za ostala pa bi potrebovali še 275 milijonov lir
V kratkem bo tržaška občinska uprava predložila v odobritev vladnemu generalnemu komisarju načrt za javna dela v finančnem letu 1959-60. ki predvideva skupno 655 milijonov lir izdatkov. Vse kaže, da bo vladni generalni komisar omenjeni načrt odobril, saj je na to že pristal ravnatelj za javna dela pri glavnem generalnem komisariatu dr. Cabasino.
Protest PSDI
Tiskovni urad PSDI sporoča, da sta v socialdemokrat-
Načrt je razdeljen na dva dela, in sicer po nujnosti raznih del. V prvem delu so o-značena dela, ki jih je treba čimprej začeti in bodo stala 380 milijonov lir; v drugem delu pa so omenjena dela, ki se občinski upravi ne zdijo tako nujna in bodo stala 27» milijonov lir.
Med najnujnejša dela spadajo: obnovitev in asfaltiranje cestnega tlaka v Ulici Segan-tini, Ul. Nicolo de Rin, Ul. S. Vito, Ul. D’Enza, Ul. Bono-mea, v Istrski ulici, Ceste v Lonjer (od železniškega mosta do vasi); radikalna obno-
skih vrstah v Trstu napravili | vitev Ul. S. Michele, Ul. Ve-globok vtis obsodba nekaterih nezian, Ul. Marconi (od Ul.
političnih predstavnikov v republiki San Marino ter policijska preiskava na stanovanju prof. Ernesta Rossija, ki je v Florenci govoril o obletnici 20. septembra.
Tržaški socialdemokrati protestirajo in zahtevajo, da se popravi krivica političnim predstavnikom v republiki
Rismondo do Ul. Carpison) ter stranskih ulic pri Drevoredu XX. Septembra; asfaltiranje 1. Galatti, Ul. Machiavelli in Miramarskega drevoreda, Ul. Ghega, Ul. Cellini, Ul Belpog-gio in Trga stare mitnice. V načrtu za obnovitev cestnega tlaka so tudi Ul. S. Giorgio, Trg Hortis, Ul. S. Martin, Ul.
Annunziata in Šalita Promon-torio. Poleg tega je v načrtu tudi nova kanalizacija za področje med Korzom Garibaldi, Ul. Oriani, Ul. Molin a vento, Ul. Industria, Ul. S. Giacomo in monte in Predora Sandri-nelli.
Načrt upošteva tudi nekatere ceste v predmestju. Ki jih bodo asfaltirali, za kar bodo porabili 9 milijonov lir; napeljavo vode, plina in luci do novih ljudskih stanovanj (10 milijonov lir), zgradnjo nove telovadnice v osnovi šoli na Elizejskih poljanah (20 milijonov lir) ter nakup zemljišč za izvedbo regulacijskega načrta na Senenem trgu, v Ul. B. Angelico in Ul. Barbariga.
Drugi del načrta pa predvideva radikalno obnovitev cest. nega tlaka na Trgu Sansovmo in Trgu Vito, v Ul. Bernini, Ul. Colombo in delno v Ul. (tel Bosco, ponovno asfaltiranje Sprehajališča pri Sv. Andreju, zgradnjo javne pralnice v Lo-njerju, gradnjo cest k novim stanovanjskim blokom, asfaltiranje nekaterih cest na podeželju ter nakup raznih zemljišč za izvedbo regulacijskega načrta.
činstvo je delo sprejelo zelo toplo.
Pravi triumf pa je dirigent dosegel po Čajkovskega «V.
simfoniji», ki je bila na sporedu v drugem delu koncerta. Ta simfonija je manj popularna kot ((Patetična* in najbrž se tudi manjkrat izvaja kot «IV. simfonija«, spada pa vsekakor z omenjenima v trojico simfonij Čajkovskega, katerih usoda se razlikuje od prvih treh, ki se zde pozabljene. U-čitno je bilo včeraj, da bi se najbrž tudi ta simfonija še večkrat izvajala, ako bi jo dirigenti tako podajali, kot je to znal narediti Nussio. Obenem je nudil priložnost, da so se še enkrat izkazali orke-straši. Posebnega aplavza je bil deležen rog, ki je mojstrsko odigral težek part. Občinstvo dolgo ni hotelo prenehati ploskati.
V prvem delu koncerta pa je bil na sporedu še Bructtov koncert za violino in orkester. Delo, ki spada še v nemško romantiko prejšnjega stoletja, ima mnogo privlačnega za violiniste. Zanimivo je, da je Ce-sare Barison, ki je včeraj nastopil kot solist, igral ta koncert na svojem prvem javnem koncertu pred — 52 leti. To je bilo v Berlinu. Na koncertu je bil tedaj navzoč sam avtor, ki je še pozneje Barisona priporočal za izvajanje svojega koncerta. Tudi včeraj je že priletni umetnik (že vred leti je prekoračil 70. Veto) dokazal, da pozna in obvlada koncert do zadnjih potankosti, čeprav so glede igre same danes v veljavi drugačne tehnike. Cesare Barison, kot tržaški violinist, je bil deležen prisrčnega odobravanja
Kakor vedno, ko smo govorili o ljudskih koncertih Trza škega filharmoničnega orkestra, tudi to pot ne moremo drugega, kot da tudi našim čitateljem te koncerte toplo priporočamo.
Jourdan M. Astra Roiano
r. Ollidti a,	,,
Aldebaran 16.00 «Na
ročju.
   nmiii  iimi.m murnu
Nadaljevanje procesa o ^operaciji Koroneo»
Zagovorniki razkrinkujejo trditve državnega	pravdnika
Včeraj so govorili odv. Borgna, R. Bologna in odv. Coen, danes pa bo govoril odv. Keaich . V ponedeljek zaključni govor obrambe
IIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIII
Žepar na delu
Neznan, a spreten žepar, je predvčerajšnjim zjutraj okradel 25-letnega Arriga Kavalica iz Ul. D. Chiesa, ko se je ta peljal s filobusom št. 19- Ob izstopu v D’Annu>i7:ove:n drevoredu se je Ravalico zavedel, da nima vec pri sebi torbe z dokumenti in 42 tisočaki, zaradi česar ji nemudoma tatvino prijavil policij skim organom.
Proces o »operaciji Koroneo* se bo zavlekel dalj kot je bilo predvideno. Sodnemu zboru ne zadostujejo izjave Devinarja niti ne morejo zadostovati nedokazane trditve državnega pravdnika. Obramba je namreč že marsikaj postavila na laž in jasno dokazala, da je vse skupaj sad Devinarjeve bujne in bolne fantazije, s katero je prevaril celo italijansko protivohunsko službo.
Med jutranjo razpravo sta spregovorila odv. Borgna za Bortoletta in kasneje odv, R. Bologna za Stella Moleka. Posebno drugi odvetnik je bil jasen v izvajanju in je uvodoma omenil, da je Molek »tremel po svobodi in kljub tčrtiu naj bi po mnenju preiskovalnih organov organiziral skupino, ki bi pomagala Devinarju na svobodo. S tem bi si seveda .vloiek podaljšal bivanje v zaporu. Preiskovalni organi trdijo, da je Anton Moiek vohun. Za sedaj je znano samo, da je Moleku ime Stelio in nihče ni dokazal, da bi se drugače imenoval. Govori se, da so organizirali beg na račun neznancev. Kdo so ti neznanci? Za kaj naj bi Molek deloval? Za denar, za odlikovanje, za spomenik mogoče? Vse je v tej preiskovi dvoumno. Preiskava se je rodila na dvoumnosti in se je večala ter širila z dvoumnostjo.
Popoldanski del razprave je bil bolj zanimiv zaradi besednega dvoboja med odv. Loenom in državnim pravd-nikom ter tudi zaradi presenetljivih izjav, do katerih ga je prav tožilčevo vedenje prisililo.
Odvetnik se je zahvalil sodnikom in že posebno predsedniku, da jim je pomagal vrnitev v realnost po zaroti v tišini. »Sedaj lahko trdimo*, je nadaljeval odvetnik, »da ne bi smeli nobenega obtožiti pripravljanja bega, temveč ropa Devinarja, ki ni nikoli pokazal, da bi imel namen zbeža-
ti*. Tožilec je hotel dokazati, da organizacija obstaja, kadar se ima na razpolago sredstva in so tudi določene naloge vsakega. La Raja, katerega smatra tožilstvo za vodjo skupine, pa ni imel sredstva, to je ključev zaporov, medtem ko ni nihče dokazal da bi obstajale določene naloge. To je obramba pravzaprav že dokazala, da nalog ni bilo mogoče določiti, ker sta bila v najboliiem primeru le dva izmed obtožencev istočasno v službi.
Obstaja poročilo, je nadaljeval odvetnik Coen, ki pa ni v aktih. V tem je narednik vodnik Ritella pripomnil, da ne bi smeli nadaljevati s preiskavo. Pošteni funkcionar se e zavedel, da ga je Devinar preslepil. Vseeno pa se je preiskava nadaljevala. Zaradi tega je italijanska tajna služba izgubila dva najboljša funkcionarja, to je Ritello in De Sane. tisa, ki sta se, ko sta morala stopiti v prisotnosti vseh v to dvorano, izdaia .Oba sta trdovratno branila tretjega preiskovalnega funkcionarja Caidana, da vsaj njemu ni bilo treba pokazati obraza. De Sanctis, ki je uradno samo navaden brigadir karabinjerskega korpusa, je bil premeščen v Rim. V tej coni nam reč ni mogel več delovati.
Tožilec — Ni res, živi v Trstu in se je tu tudi poročil V Rimu je samo na dopustu
Coen — Ne igrajmo se skrivalnice.
Ko je prijavil tatvino so mu že vrnili kovček
[ OlEPAtlSČA
Slovensko narodno gledališče v Trstu
neveljavne.
__________ .	t
Capitol 15 30	ta	*
.Tourdan M.	^iOn
ura nuiduv	,	kateri
M. Bru, H. Buchholi. r*l j, ■ labarda 15.00L«NeMo'	*	ki
. .s
lil, *! !s
jen je zbezal*-	^ii,1
riston 16.00
Sands, L.	LrwdovaleC	iti,'
Aurora 16.30.	ciu#.	*	-
urura iu.ju	i
cagan, R Jj^JV.i-tiiica jJ J« Garibaldi 16.30 (iUJ De (fi uiVn-danu», V. Mature, ■
Ideale 16.00 ((Svet Je BJytli- tov kah», G. P«k m Aje „ Impero 16.30	«Usm J	to	gos
so», Jean Simmons. (	^
alija 16.30	»Skušaj	t
tha», D. Reyn®^L„ jsuS*! Moderno 16.00	*	f"	VI
potovanje*, Grant,
Grant.	je v
S. Marco 16.00 «zfny. Tot1"
'enaka*! Tina Pica’ u'
Mpr
M
!9ov
N. Taranto.	^	al
Savona 16.00 _«Moja^ ^ ^ -Ijenl
R. Russel, F.
Trudceh, ^
Viaie 16.oo’ ((Okrvavi)
l"" Parks” E. Dre«- rfeW|J Ifcfe]
iltnrin VPIl€tO l®-   *• Ta
Vittorio Veneto lo- noj-gni!**’ ^
dnu*. G. Ford, E.	,	i(t,0
Brevvster.	y	lij«;
Marconi 16.00 «TUje	SJH* i	J’
geu», H. Kroger, ■ nJ P> »j Massimo 16.00 “P t. pišu1- * 'šju
ku», S. Sahuri,	^	rJVa»»	,
Novo cine 16.00	*	Crttj.	|	(L
2enj», V Staal,	M.	“J*	JT),
Odeon ’ 16.00 «M0_ž?Lti J Pampanini M & ffS N
Radio 16.00 Houstona*, J	ij^
MILJE .j,).
Europa »Džingiskanov	^
Volta »Morski P61	»	v
R A
 140
SOBOTA, 10- 01 RADIO
ktobf*
THSf A ,j|; 'oj
in «5 k
7.00 Jutranja ^^iž f, jk
11.30 Brezobvezno, d „0i«-. JM povsod... in Znani sb^lj med Sukamo, in^akogSr,,^ teljo: 12.10 Za ^ lJ.^ tuj
12.45 V svetu	«6»	j
ba Georgesa Ge ,500 % ,. 6 Los Panchos; i.5' 525$ »1 -
. I5 25 L» - v
Faust, balet iz	j)	[^9
Trio
rausi,	Odici	-	15.*'.,* J	l
fonist	Terr.v GibbS’	NoVeli»j	fan
tinske	pesmi;	16.W	jn ij	i,-
na -	Charles	DicKegS	«
novela «kako sem JJJcefti ll l»^i 16.20 Kavarniški 14	<.«
. fui'i
BachovepreludU® a	J,	kj
sopranistka Wand? li#
17 35 Plesna čajank^ ^ls ska univerza — G .,j - <! |t °te menki o meteorolog jtjsk*..j! mosfera in zračni^	ljStl]
te
-epe melodije,	H	..
^sani balončku ja K J , i za najmilajše _______t.„0	gia^!	k	Pc
V nedeljo, 11. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani
«Albert Sirk» v KRIŽU
Simoniti; 19 30	-
Spor.: .?■«,
-Tnndei - «M0ijj,i , - druga slika	Ez'V
DESETI BRAT
co,' prevedla pa SjsK^ \ va: igrajo člani «. nato V vodi Jože Peterlin-. o2^,*( u. -
dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. Klemenčič
George Me'achrino:	"
Jelka Cvetež3r, “"J »
•"S® JV
skladbe: 23.00 Orkest* I«J ,
V torek, 13. t. m. ob 20.30* v kino dvorani v SKEDNJU DESETI BRAT
H K 55 « K K K K K :: M « 5?:
poročila.
Ta izjava je delovala na tožilca kot mrzla prha in je od tedaj naprej molčal. V nadaljevanju svojega govora je odv Coen pripomnil, da se mu zdi čudna odpoved paznika Martinija, ki je imel v zaporu nalogo, da odpira in pregleduje zavoje. Ta je nekaj dni po Cetinevem poskusnem begu zapustil službo in se izselil v Kanado. O tem jetni-škem pazniku ni nihče ničesar govoril. Govorilo pa se je o duhovniku Malusaju, katerega so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov že v preiskovalnem delu. Odvetnik je omenil primer državnega pravdnika v Franciji, ki je za duhovnika, ki je umoril neko žensko, zahteval smrtno obsodbo, a so ga obsodili le na 30 let zapora. Na drugem procesu bi moral isto zahtevati za italijanskega rudarja, ki se je tudi omadeževal z umorom. Toda ni se upal predvsem, ker bi mu lahko obsojeni pred odhodom iz dvorane zakričal »Pozdravite mi duhovnika!*
Pred dnevi sta dva agenta glavnega komisariata na Trgu Dalmacija zajela tatu z ukradenim blagom, še preden se je gospodar zavedel tatvine in jo prijavil. Patrulji agentov na Trgu Ponterošo se je čudno zdelo vedenje moža, ki se je okoli 4. ure zjutraj prevažal s čolnom po kanalu. Najbolj sumljivo pa je bilo, da je t-mel mož pri sebi kovček. A-genta sta neznanca pozvala na kopno in ko sta ga identificirala za 31-letnega Silvana Reia z Reške ceste, sta mu pogledala tudi v kovček. Tu je bilo precejšnje število ženskih ročnih torbic vseh barv in oblik.
Reia so odpeljali na komisariat, kjer se je začelo zasliševanje in eno uro kasneje se je zglasil tudi okradeni trgovec Carlo Rossi rz Milana. Ta je povedal, da mu je kovček zmanjkal iz avta, ki ga je bil pustil na Trgu Liberta. Agenti so presenečenemu trgovcu vrnili blago, Reia pa so premestili v zapor.
 «»-------
O Ob 50-letnici smrti Fran-cesca Ferrerija priredi Julijska zveza anarhistov spominsko svečanost, ki bo jutri ob 10.30 v mali dvorani gledališča Rossetti.
TEATRO NUOVO
Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960.
Od ponedeljka 12. oktobra de set ponovitev »Predstave Diane Torrieri*.
Sergio Velittt, »Modro blago*; Carlo Terron, »Crna vdova*; Massimo Binazzi, »Noči v strahu*.
c
KINO
1
Excelsk>r 15.00, 17.10, 19.45, 22.10 »N-ekomu ugaja toplo*, M. Mon. roe, T. Curtis.
Fenic« 14.30 «General della Ro-
vere», Vittorio De Sica, Sandra Millo, Giovanna Ralli, Izkazni ce neveljavne.
Sestanka KPI
Ker je tožilec še vedno vztrajal pri svoji trditvi, se je odvetnik Coen razburil in zakričal; »Dobro poznam De Sanctisa in vam tudi povem zakaj. Od 1946. pa do 1949. leta je De Sanctis stalno prihajal v mojo pisarno, kjer se je sestajal z dr. Bastianijem, ki je bil zi-poslen pri Anglo-američanih. Dr. Bastiani mu je prinašal za italijansko pro-tivohunsko službo zaželena
»Vi sodniki*, je zaključil govornik, «ne smete in tudi ne morete dati možnost komu od obtožencev, da bi vam po razsodbi zakričal .Pozdravite nam dona Malusaja.*
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z govorom odv Kezicha. V ponedeljek bo še nekaj minut govoril odv Pa-gnini in se predvideva, da bo tudi tožilec hotel kaj pripom niti. Seveda ne bodo manjkali odgovori odvetnikov. Razprava bo nato odložena do prihodnjega ponedeljka, ko bo tudi izrečena razsodba.
Danes ob 18. uri bo v Križu sestanek slovenskih županov odbornikov in občinskih ter pokrajinskih svetovalcev, ki ga je sklicala tržaška federa cija KPI. Proučili bodo polo žaj glede pravic slovenskega prebivalstva po petih letih od podpisa memoranduma in Posebnega statuta.
Jutri ob 11. pa bo v Ul. Set tefontane 63 javno zborovanje, na katerem bo občinski svetovalec Calabria govoril o temi «Pet let komisarske uprave v Trstu*.
«Duo“ sa' KvVnisr« ^ Franka Russa; 2D..r pr ‘
Franka Russa skladbe: 23.00 —	,
do; 23.30 Nočni Tle3' TRST
12.10 Tretja stran'
Ji ,
H. FROGHA-^
ha*
•" p
10.00 Zeleni disk l3o0
 	.	.	*.	tft.\	y
poldanska oddaja,^ o», p ^ pevci in pesmi;_U;a
dru-g,; 16.00 Tre«*#
Plešite z nami. ”^tl|tjg' ................
va: 21.00 iiSuor
Giacoma Puccini)31
11 * J
ma	pU.
festival italijanske ^	^
Poročila v
17*15! ni.ib 22.30.	J#-	ik
Poročila v s|oV" ■**™1
15.00.
m,ir
jutro; 12.00 G* uniVe,roJ<, *• j 13 40 Kmetijska a ii.Ji-,. tečaji" «■ -
 	^	L.*
iežiia na nafečaj^‘e id |jp »‘i račje;	S
Pestri" !*£ S«
vijski orkestri, kranjske zap°Je gp; ilj 16.00-17.00 Frenos ritmu tanga; 10	T
lodije; 18.45 Sest®j ?tt’ ,
Deržaj; 19-30:las6a.	1	f	b
22.15 Plesna g!a .	.11..
SLOVE*,JViK
71 m .^VoiiJoO, S:
Poročila: 5-u.Jni) 10.00,	13.CI.	1J’U	'
12 00. 22.55
in va Joo -- -j r c*-; cpjrj h
Siopnjo; 9.30 P jO-l® jlzi k solistične giaSbe. jfV. jj, N
pevk za sedem P*V!ri^'*
vir v ritmu; ‘u-^gež3' ✓ , P. I. caJkSlf* j(d
  Lajovic:	f
Tajčevič - Bogo ft-SSuli
be
ton
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE I Be.^"1I
UMRLI SO:	77-letna	Ernesta
Dne 9. oktobra se je rodilo v | Erl 63-Ietna Giuseppina Grassa ’■ “	por.	Voce, 86-letna Giacomina Je-
i ajvev ic - cny * balkanskih P*2^nk0 tednik, 11.50 5 ..,00
tednik; nav “'ij.f
-mskeioPe-^etU^;
zelenega PohorJ hj 09 orkester Bi v	1**jrti«
Nepozabne a.r4J25 n i h pesmi ;	J
znanosti m te ,0 poslušalci čest ,atriU ^ Ijajo; 15 40 Na pest^jJ 16.00 Slovenska tike do danes, „ 0 l .onO r a
O Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku umrl 7U-let-ni upokojenec Umberto Hullo iz Ul. Foscolo. Moža so sprt*-jeli na zdravljenje 5. t m zaradi verjetnega zloma stegnenice leve noge. Smrt je nasto. pila zaradi možganske kap.,
Trstu 7 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 20.
POROČILI SO SE: pomorščak Miohele Ardlto in baristka Lilia-r.a Bellavlsta, agent civilne policije A Ido Casara in prodajalka Violetta Bernetti, šofer Giordano Umer in gospodinja Rosalia Ber-toccht, Igralec Dano Mazzoli in gospodinja Anita Abrami, uradnik Angelo Duz in prodajalka Nedda Pavan, uradnik Glovanni Scaramagli in uradnica Graziella Brandolin, strugar Angelo Rosa-Fauzza in gospodinja Edda Kocjan mehanik Silvano Coslovich in šivilja Aduina Cafaro, uradnik Angelo Scerri in zaščitna sestra Ntrina Gardelin, straža javne varnosti Ferruccio Ceretta in gospodinja Maria Grazia Stocco, trgovec Bruno Furlani in gospodinja Mr ura Minkusch, kemik Nereo Rlccobon in uradnica Laura Gon, pomorščak Vitallano Venier In baristka Daniela Vretenar, tapet-nik Mario Rui In baristka Licia de Vilas sodnik Sergio dr. Serbo in gospodinja Nella Sirotich, u-službenec dirkališča Llvio Nigrts in gospodinja Agnese Conte, pomorščak Giorgio Vlezzoli in uradnica Elsa Comar, mizar Milovan Markovič In gospodinja Francesca La Porta, prodajalec Giorgio Giacomelli in gospodinja Maria Grazia Ver/.agnassi, uradnik Silvano Vtrbascl in uradnica Anna Maria
iovich vd. Ang-elicchio, 37-letni BOŽO Rak 76-letni Umberto Bullo, 64-letni Primo Pagano, 84-letna Frančiška Bandelj vd.. Franca, 77-letna Virginia Larcher, 53-1 el ni Giovanni Sarlch, 77-letna Apolonija Bervar vd. Renko.
-«»-
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12
Valutp
Milan | Rim
Zlati funt Marengo Dolar .
Frank franc Frank švlc. Sterllng Dinar Šiling
Zlato .... Zah n marka
|5900.— 6000,— 4300,— 14400.— 617.— i 621.— 123—	126.—
143.—	144	—
1725 — 11750.—
74.—
23.70 703 — 147 —
76 — 24.10 | 704,— 148 —
razpoloženje. M ik is
iiwvwi., 104	cve1»
18.45 Okno v * doIn»-k
vajmo svet	--r
Popevke	n3^I
22.15 Oddaja
23.10 Do polnoč1 v -V»J. i RTV
18.00 «MHlca ,id»i15^
mladino
slavnostne a;„.-e	j/-,,
tev 40. oble^j/ /tjf
l<aJen%
-Beograd:
Beograd; 21.4 # y „ Ljubljana; 31 2fta f1
z ansamblom 3 jeiKa
delujeta PevK‘»al Marjana 1 giet>8*
22.00 Portret f č |
Emila KU *lKvlZ|JVj
13.00 SolsK® cf ri^»j 17.30 Oddaja z ,la)li. 1
18 5«
ročila;
'tv;,!
V nekaterih menjalnicah v Trstu kupujejo: dinar 0,70, dolar 619 kanadski dolai 649, zahodna marka 148, funt Stcrling 1738, flank 124.
i; 20.00 Očivp; Pu
-.„.50 «Caro»' pt'#
S? 72&L2$£-i
na Torrielll.
Togi la ni, bd [,vs3 VW
S,O Cigiianm^u y
Danell; spre
lian, b »> Wood; 23.00 r
J
'55® DNEVNIK
— 3 —
10. oktobra 1059
Skalna vprašanja iz mednarodnega gospodarstva
IM
r »
:«jo
lik,
lonizem v
se v svetovnem g. "J Ureiujejo razme. e , ? 0Vna tržišča osvo-in kvantita-
»PfediT' prihaja hkra' «*Nioni7m problematika W ma v Poljedelstvu danes bolj od-(Ij. ntrtativnih omejit-*akor annslcil1 pregrajah, 1 la ,4 Se postavlja kot 1 Podartv rave mednarodne teodn°se delitve de. H	trajnega	pa-
", "ivnim ie’ z vseml
1 'Hiv/ Posledicami tako tl studi ?° gosP0<tarstvo, ka-
^l°ia*ezna naci°-
-felm. :a vprašanje pro-•Ino v„ Poljedelstvu ak-Prasanje. •
Kt ,i;::.-“lje- s tem se
C ' l okviru takih
ie na pri-
• Sllal-” jfi 113 Pri-|C Ifi a|: trzisce v Zapadni
& ***> ki -COna svobodne tr-rii S»ai° Panaerava vzpo-
, ' sedem "amerava vzp°' ^: dežel ■ zaPadnoevrop-i* t T0 1Zvep Skupnega tr-^Prasanje bo prav
-  —•
l ,1a t, i^a bodo prouče-
t Š« «kSJd-niem rednem
o tr p|0snega sporazu. jtffj Sovini jn carinah»
^. SnoTje nalvažne-le
,v svetu , se. ki obsta-% in de proizvodnih 1 'S,0lov J6n poljedelskih A '* Vrni tem se danes klCjj mednarodnih or-
ta. Ji 7lo«4.:
1‘P Gatt'^3 v zn
1 »Nagain sedaj Se '*»« h,,«- z obsežnimi
Je strokovnja-
4 L^a nev-V »“URovnja-1 Ifii. Klekal gradiva so že i Niv0 sJU, temu- da je
i Fofea ,le začasno, nam k n>.,.a ne lo ......
•P	np	“*w»	“aili
1 ,»»bLD(.,_!o za osvetlitev 5»tu>tlke. ampak mo-
? ’ k«ločfl2ati "a neka -> ;' vprs- Srbanja. pa tu-, N, anja, ki se bodo t trie'
^Mzf!Va; da agrarni L^varj ' , teži k temu
."Stvari . teži k temu, £ P°sti v loden° višino ijMi Posameznih de. %ka J omogoči, da se
■"'iška ; ““‘ogoci, da (Sbiti P.ro;zvodnja obdr-
L‘c°Ui *	••“'»“ja	uui.J*
* lačih . ce*° razvi3a P Va7Pr°*ZVa’alcih' le
važn	> le
aoSl Vedetl’ kakš-
f»4iioSi, -............... —
Joiiedeul"’ kl jlh dob’-
711 Ins. 1 Proizvaialci
l. tp„. ovanie H t)eža,b'lnosti .* okie,ah teži
)cpn	i^oizvaiaici.
k V2drže°vanPraŠanje pa ki, ^ntaK i	določene
posa-
m, '“bran-'1 teži k temu, 't Ptga » sedanji način
fen..110 Pom°C6Sa v pol;,e' s ’ Sa t z rlrugimi ^ke lil,, ,°vira tiste go.
>. * sedanji način
um pr«— -
H dp0tt
Cks Sile0 tV’ra tiste ‘
l n'h ra ’ kl bi sicer v >«,h zahteva-
'%SS tudi t!r zahteva v smer Proizvodnja ^'iših ' Pvol.iavliania l k , ki ki etod in HstP
ki *
*ivnLb!kSe ,Piogla m mo-
&iU rT°Rl
VU danes tudi v
b??a’ ie 4,0 napredka, ^taiiu Prišlo v skoro
n 5* iP ' naPrf
J stalih veiah V ^UI° lab proizvod-
m umetnost
i	m.	h.
C1
V^rii -““erni pale-
'<Hj lo r ,n kii>ar-\’^e „l^tava tzb
m « inm' bodo v ' fr!' rozMderni oale-
ISO' V^t^oioče
p iel 19 len,h bo
ra-
u-
h -Qel in l,enih bo o-
V"*. ^rTeieUkUl Sl"
Gre
za
Sn Usr>ierif 2 2e zna"
>k,s0(i	'	M°«J0	tako
wiKO i-
*0ciulisiidnega
W KTn 0r
A%J*tr0ve *a dela Pn-
Noj ^ sn stt*rei*e ge-V,Q<n. začvu ......
Ki 'Vl v« cJVfe: pe-
NutijJS. deto*-6eli sv°]°
, 'kitit ‘o se „
nelK Zastopan
:arffater* ^
Ar*
KAi
'korii ■	—.»jo.
!n kiparji.
prect-Zastopam
V študijah, ki So jih nedavno objavili, so skušali primerjati cene 12 najpomembnejših poljedelskih proizvodov, IB najbolj razvitih dežel na svetu. Izvzemši ZDA, Kanade in Avstralije so vse te dežele v Zapadni Evropi in so hkrati pristaši agrarnega protekcionizma. Študija se je seveda omejila le na tiste osnovne proizvode, ki jih imamo v zmernem pasu in so zato izključeni tropski proizvodi. V teh študijah se jemljejo	za
podlago cene, ki jih proizvajalcem plačajo v ZDA.
Rezuitati kažejo, da so avstralski proizvajalci povprečno v najneugodnejšem položa, ju, ker dobivajo za 23 odst. manj kot ameriški. Sledi Kanada, kjer je povprečna cena nižja za 7 odst., na isti ravni je Nizozemska; nato prideta Belgija s 5 odst. in Danska s 4 odst. To pomeni, da sta ti dve deželi skoro na isti ravni z ameriškimi proizvajalci. Od ostalih dežel dobivajo nekaj več proizvajalci v Avstriji (2 odst.) in Franciji (4). Pri o-štalih deželah pa so cene še višje, tako v Veliki Britaniji za 25 odst., v Zapadni Nemčiji za 16 odst., v Švici za 37 odst., v Finski pa celo za 51 odst. Ta pregled nam hkrati pokaže, kakšen je obseg in intenzivnost agrarnega protekcionizma v posameznih deželah.
Poseben zaključek pa se iz teh podatkov nanaša na sedanje stanje in nadaljnji potencialni razvoj v ZDA. To je zlasti važno spričo izredno velikega obsega ameriške poljedelske proizvodnje, hkrati pa spričo specifične strukture a-meriških poljedelskih proizvajalcev. V ZDA imamo namreč skupno okrog 4.8 milijona poljedelskih proizvodnih enot (farm), medtem ko na 134.0U0 velikih podjetij odpade 22 odstotkov celotne proizvodnje. Ce vzamemo skupaj velike in srednje farme (1.3 milijona), tedaj odpade nanje 62 odst. celotne proizvodnje. Te visoko proizvodne farme so pretežno komercializirane, to je ne predstavljajo družinskega proizvajalca, ampak poljedelsko podjetje.
Toda vprav majhna gospodarstva in družinski proizvajalci so tisti, zaradi katerih se v ZDA izvaja ves program vzdrževanja cen in dohodkov. Kar zadeva velike in komercializirane proizvajalce, bi leti delali rentabilno tudi v primeru, če bi cene bile nižje. To pomeni, da se vsa sedanja raven cen in sistem podpiranja poljedelstva pojavljata hkrati 'tudi kot pot, po kateri večji in modernejši proizvajalci ne le krijejo svoje stroške in imajo iste dohodke kot druge gospodarske veje, ampak imajo tudi neko določeno vrsto premije. Le-ta jim omogoča, da se stabilizirajo in utrjujejo celo v sedanjih pogojih, v katerih se omejuje obseg proizvodnje, in kljub temu ostvarjajo njeno stalno ekspanzijo. S tem se spet samo komplicira celotna problematika poljedelstva.
Vse to zadobi svojo posebno težo, če upoštevamo, da je a-meriška proizvodnja že dosegla tak obseg, da presega za skoraj 17 odst. proizvodnjo najvažnejših poljedelskih proizvodov 13 zapadnoevropskih dežel. Bombaž tu ni vključen, toda ameriška proizvodnja presega ameriške potrebe za 72 odst. Kapaciteta ameriške proizvodnje je tolikšna, da se more, eventualno celo tudi mora pojavljati na svetovnem tržišču. Vprašanje je le, ali so ameriški stroški poljedelske proizvodnje, oziroma cene
■atski|. * *°s,uJe v Mirnu, ne prikazuje uneizvea-rob»tik^trakciJ' vendar ima v programu tudi ' ftUblik*’ k#,ere eno točko vidimo na gornji - k nad sovjetskimi izvajalci navdušena
tolikšne, da bi mogle biti konkurenčne na svetovnem tržišču.
To je ključ celotnega vprašanja in študije kažejo, da je odgovor nanje razmeroma jasen. Ce bi se namreč v ZDA odločili za cene, kakršne so sedaj v Kanadi, to je za 7 odst. nižje od sedanjih, tedaj bi se število ameriških farm, ki morejo rentabilno sodelovati v proizvodnji, moralo zmanjšati za 13.5 odst. Toda tisti del ameriške poljedelske proizvodnje, ki odpade na te farme, znaša vsega komaj pol odstotka. Toda če bi se cene v ZDA znižale na avstralsko raven, to je za 23 odst., tedaj bi še število farm zmanjšalo za okrog 40 odst., skupna poljedelska proizvodnja pa ie za 3.5 odstotka.
Te številke nam na izredno jasen način kažejo, kakšni so resnični materialni odnosi, ki so začeli sedaj vplivati v vseh smereh. Predvsem na bodočo ameriško notranjo agrarno po. litiko, za katero se zdi (in za to je zelo mnogo gospodar-
skih razlogov), da bo ukinila sedanje zelo drage, hkrati pa tudi gosipodarsko neučinkovite ukrepe za zaščito cen in da bo prešla na nižjo raven cen, ki bi mogla celo doseči avstralsko raven. To bi sicer pomenilo, da bi se dve petini ameriških farmarjev moralo umakniti iz proizvodnje in da se farme likvidirajo, tedaj pa bi morali sanirati te farme in jim omogočiti, da se na drugačen način vključijo v gospodarstvo dežele. To bi sicer bilo drago, toda ni neizvedljivo. V vsakem primeru pa bi se poljedelstvo rešilo balasta, ki ga sedaj ovira. Ko bi se namreč odpravile te obrobne farme, tedaj bi se poljedelstvo kot veja gospodarske dejavnosti izenačilo z ostalimi vejami glede dohodka (rentabilnosti). Ker mezde v poljedelstvu vplivajo v zelo majhni meri na proizvodne stroške (komaj 14 odstotkov v primeri s 45 odst v industriji), bi se to bodoče gibanje mezd ne pojavljalo kot problem.
N. P.
Alain Delon, ki je tako po zunanjosti kot tudi v filmu nekakšen drugi James Dean, je že leto dni zaročen z Nemko Romy Schneider, s katero ga vidimo v nekem prizoru filma, ki ga trenutno snemata v Rimu
ZADNJI OPRAVEK S SICER PRIJETNO TRGATVIJO
Letos se ne smemo pritoževati, da bi nam krme primanjkovalo, toda
zakaj bi ne izkoristili tudi tropin, ki sicer niso bogate, vendar pa boljše kot kaka krma, ki jo v času suhih let pokladamo
Trgatev je prav gotovo najbolj veselo delo na kmetih. Terja sicer veliko naporov in tudi zamudno je, kot n. pr. letos, ko moramo grozdje trebiti vseh gnilih in suhih jagod, vendar je veselo, saj nam bo pridelek dal dobro kapljico, kar v prihodnjih hladnih mesecih prav gotovo ne bo napak. V južnih predelih našega podeželja so dela v zvezi s trgatvijo že v glavnem opravljena, drugod pa so šele v teku ali se bodo šele začela. O raznih opravkih s trgatvijo smo že pisali, danes nam preostaja še zadnji, kajti pozneje bomo govorili le o opravkih pri vinu.
Tokrat nam preostaja le beseda o tem, kaj bomo storili s tropinami. Tropine se dajo uporabiti na več na-
činov. Iz tropin moremo kuhati ali žgati — tropinovec, iz tropin lahko delamo tudi lahko pijačo — pitijot [ liivih škrobnih sestavin.
no vsebuje 5,7 odst, prebavljivih beljakovin, 1,2 odst. maščob in 24,2 odst prebav-
 .........................................................................................................................................................................................................................................  urinim
DESET LET «PRODORA TELEVIZIJE* V AMERIŠKE DOMOVE
44 milijonov	«sodob
in njih porazen	v
Čeprav daje mogočna ameriška televizijska mreža tudi nekaj vrhunskega kulturnega programa, odpade na reklamo, na lahek in celo kvaren del pretežna večina tega, kar TV-družbe nudijo gledalcem
To, kar je bil pred desetletji pri premožnejših ameriških družinah kamin, pred katerim so se ob prasketanju ognja člani družine in kak gost pomenkovali o vsakdanjih dogodkih ali prebirali knjige, je danes televizijski sprejemnik. In teh sodobnih «kaminov» je v ZDA zelo veliko, mnogo več, kot je bilo pred desetletji pra. vih kaminov, kajti ob desetletnici «prodora ameriške televizije« računajo, da je v vseh ZDA okoli 44 milijonov televizijskih sprejemnikov, kar pomeni, da pride po en sprejemnik na 4 prebivalce, ali po en sprejemnik na družino. Ce pa pogledamo v zadevo malo podrobneje, bomo videli, da nima televizijskega sprejemnika vprav vsaka ameriška družina, kajti so družine, ki imajo sprejemnik v vsakem prostoru svojega stanovanja, celo v kopalnici, hkrati pa je tudi dober odstotek Američanov, ki sprejemnika ne premorejo. Eni ga nimajo, ker žive «v mrtvem kotu«, torej v krajih, kamor tudi nadvse razvita ameriška televizijska mreža ne seže, drugi pa tudi zato, ker ga dejansko ne premorejo. V nedvomno bogatih ZDA so namreč tudi taki in ni jih niti tako malo, kajti a-meriška statistika pravi, da more «le» 8a odst. Američanov slediti TV-programom. To se pravi, da je 15 odst. Američanov, ki si te pridobitve moderne tehnike ne morejo pri-voščiti. Odstotek teh, kot vidimo, ni tako velik, vendar je-
«Frodor televizije« v ZDA je omogočilo več elementov: prvi je vsekakor ameriški industrijski potencial, ki je mogel v nekaj letih vreči na trg okoli 50 milijonov sprejemnikov, kar je za naše skromne evropske pojme nekaj velikanskega. Drugi element je kupna moč ameriškega državljana. Tretji element je dejstvo, da se v ZDA za TV-sprejemnik, kot tudi za radijski sprejemnik ne plačajo takse in je torej strošek' le enkraten —i za nakup sprejemnika. Ob tem bomo dodali zanimivo ugotovitev ameriških statistiSnih uradov; višek »televizijske manije« je v ZDA že mimo. Največ sprejemnikov je šlo v promet leta 1956, ko so jih v ZDA prodali 10 milijonov. Od tedaj pa prodaja upada. Razloga sta dva. Frvi je v recesiji, v znani ameriški »prehodni krizi«, ki je ameriško gospodarstvo prizadela v večji meri, kot se je skušalo prikazati; drugi razlog je v zasičenem trgu. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi si nekdo kupil sprejemnik, če ga nima kam postaviti.
Do tu v glavnem same pozitivne ugotovitve. Ob desetletnici «prodora» pa beležijo Američani tudi kopico negativnih rezultatov, ki se pripisujejo televiziji. Prva negativna posledica je v tem, da se ameriški človek danes »mnogo manj ukvarja« z u-metnostjo. Največjo škodo so pri tem utrpeli lastniki kinematografov in filmskih podjetij. «Filmska kriza« se vleče že nekaj let. Drugo škodo je utrpela gledališka umetnost
prometa. Vse to je razumljivo, kajti kako naj si zamislimo človeka, ki bi na pr. pred TV-sprejemnikom bral.
Tako pravijo komentatorji ob teh pojavih, ki naj bi bili negativne posledice »prodora televizije« v ameriško kulturno življenje. Vendar bi mogli, gledano z našimi očmi, reči, da niso utrpeli toliko škode predstavniki ameriške filmske in kinematografske ter založniške industrije, pač pa ame-
riški državljani sami, kajti televizija jih je odtegnila »klasičnemu« kulturnemu življenju, ni jim pa hkrati nudila enakovredne protiuteži. In s tem smo, prišli do nove negativne plati, ki se pripisuje «prodoru televizije« v ameriške domove. Ce namreč analiziramo ameriške televizijske programe, vidimo, da zavzema reklama skoraj pretežni del programa. Razumljivo. Ker a-meriški državljan ne plačuje
'w 2 .	..
"•^§1
Zaradi stavke pristaniških delavcev v ZDA si Je moštvo
nobene takse, si televizijske družbe «pomagajo» s sprejemanjem reklame. In v tem so zares doma. Pri nas je padla marsikatera pikra na vodstvo RAI in mlade TV na račun reklame, ki pozornega poslušalca več ali manj gotovo moti, toda pri nas smo glede tega veliko na boljšem kot v ZDA, kjer malone ni programa, kjer bi večji del ne bil dodeljen izključno reklami. Priznati pa je treba, da so v ZDA glede tega pravi mojstri, kajti ni redka reklama, pa čeprav hvali sredstvo za zdravljenje kurjih očes, duhovita, vsaj na ameriški način duhovita. Ce pa se Evropejec po naključju znajde za nekaj dni pred ameriškim sprejemnikom, mu bo kmalu že presedal in dolgo bo Evropejec potreboval, da se bo temu privadil.
Druga, prav gotovo mnogo bolj negativna ugotovitev v zvezi z desetletnico «prodora» pa je — mladinski kriminal. Danes že skoraj ni ameriškega psihologa, psihiatra, pedagoga in sociologa, ki bi ne zvračal del krivde za naraščajoči mladinski kriminal na televizijo. To je povsem razumljivo in utemeljeno. Ni televizijskega programa, kjer bi ne bil vple. ten kak kriminalček Nekje smo brali, da je ameriška TV v desetih letih »pobila« več ljudi, kot jih je pobila zadnja vojna. Morda je v tem pretiravanju nekoliko osti «starih» pedagogov, toda ne gre pri tem le za število «mrtvih na ekranu«, pač pa za način pri-
teh primerih skoraj vedno — junak. Kaj čudnega torej, če se mladenič tega «junaštva» navzame in ga skuša izvesti v praksi. Zato nekateri vidni ameriški sociologi trde, da je velik del mladinskega kriminala treba pripisati vprav temu.
I-n te trditve-niso neutemeljene, kajti znano je, da ameriška doraščajoča mladina pre-čepi pred sprejemniki ves svoj prosti čas. Programi pa so, v nasprotju z našimi, mnogo bolj vsiljivi, mnogo bolj »življenjski« bi rekli. In tudi izbira ljudi, ki pri teh programih sodelujejo, je prav »ameriška«. Ce naše reklame na pr. za zobne paste, kjer lepotice kažejo izredno lepe zobe, še potenciramo, in če ta element lepote, briljantnosti in privlačnosti prenesemo v »kriminalke«, je povsem razumljivo, da bo »šarmanten in pogumen« junak iz «kriminalke» tako pritegnil doraščajočega Američana, da bo njegov cilj, postati prav tak «junak». Posledica tega je, da je mladinski kriminal v ZDA v zadnjih letih tako narastel, da dela sive lase tudi dokaj »velikodušnim« ameriškim funkcionarjem.
Vendar bi delali ameriški televiziji krivico, če bi ne pri. znali, da daje v svojih programih tudi kako vrhunsko kulturno in umetniško delo. Toda to žal v tako majhni meri, da ta dela ne morejo odtehtati vsega onega reklam-
kazovanja. Razne kriminalne nega in psevdokulturnega pro-zgodbe se na ekranu prikaže-, grama, nad katerim se pase
italijanske ladje »Cristoforo Colomboa moralo celo pri pnve- t jo v vseh podrobnostih in ma- nad 120 milijonov Američa-zovanju ladje pomagati kar samo	I	Ione	privlačno. Zločinec je v nov.
Krizanteme razmnožujemo s potaknjenci
Ko so letos praznovali obletnico hirošimske drame, so Japonci prinašali krizanteme na spomenik žrtvam prve a-tomske bombe. Prinašali so jih iz spoštovanja do svojih tako nesrečno preminulih rojakov. In prav krizanteme so krasile ta spomenik, ker so prav krizanteme na Japonskem najbolj cenjen cvet.
Krizantema je dobila svoje ime po grških oznakah hry-sos-zlatorumen, anthemos-cvet — torej zlatorumene cvetice, zato ker ima mnogo teh rastlin krasne rumene dolgohste cvetove.
Krizantem je zelo veliko vrst Pri nas raste divja ivanj-ščica ali kresnica, ki je najožja sorodnica krizanteme. Vse vrste pa prekaša po lepoti indijska krizantema, to je tista, ki cvete pri nas za praznike vseh svetnikov in krasi na tistem tihem domovanju grobove pokojnikov.
Krizantema je trajnica z e-noletnimi nadzemeljskimi deli. Dobili smo jo iz Kitajske in jo učeni Konfucij omenja že 500 let pred našim štetjem. Japonci so jo po dolgotrajnem negovanju izpopolnili in jo še danes imajo za svojo narodno cvetico. Na Japonskem jo ta-
ko čislajo, da so celo ustano-ki ne prosperirn, kot je do niii viteški red «Krizanteme». pred kakim letom. Pa tud! ž.a- V JSufiipo sm0 jo ttobilt v ložbe nimajo več tolikšnega I IS. stoletju ie poiluhtnjenu iz
Japonske v vseh barvah, od bele in rumene do kostanjeve in temnomodre, manjka nam le svetlomodra krizantema.
Dolgopecljate cvetne glavice, ki dosežejo pri nekaterih sortah po posebnem vzgojnem načinu velikost otroške glave, so napolnjene z dolgimi jezi-častimi ali cevastimi cvetnimi listi, ki so navadno nekoliko uviti in nakodrani navznoter ali navzven. Rastlina je lepe rasti in mnopo je vredno zlasti to, da bogato cvete v pozni jeseni, ko vrtnarji ni. majo več ne vrtnic ne dalij.
Sobnemu vrtnarju ni mogoče vzgojiti tako velikih in tako krasnih cvetov, kakor jih vidimo v cvetličarnah in na razstavah. Krizantema se ne počuti dobro, če jo gojimo vedno le v sobi, Cez poletje je rada na prostem, kjer postavimo izlončene rastline na dobro pognojene gredice ali pa jih pogreznemo z lonci vred v zemljo.
Ko krizanteme odcveto in usahnejo, porežemo vsa stebla pri zemlji. Iz koreninske grude poženejo poganjki, ki jih pozneje porabimo za potaknjence. Dobro je imeti kn. zanteme pozimi v zavarovanem prostoru, da nam napravijo dosti potaknjencev, ki ):h meseca marca presadimo in pripvanftno za prosto raščo. Potaknjenci se kmalu ukoreni-
nijo in učvrstijo.
Krizanteme rastejo, če jim daš svetel, hladen in zračen prostor.
Ce imaš krizanteme v loncih, jih moraš presaditi takoj, ko korenine prerastejo do roba. Postrezi jim z izdatno zemljo in ne prenehaj z zalivanjem, ker potrebujejo krizanteme veliko vlage.
Pri krizantemah razlikujemo tri glavne oblike: grmičasto, nizko in visoko stebiasto krizantemo. Zaradi tega moraš krizanteme sam oblikovati in to z odščipavanjem vrhov. Slabotne poganjke je treba iztrebiti, da se preostale mladike bolj okrepijo. Veliko več pa je vrst krizantem po obliki in barvi cvetja. Nad tisoč vrst lepih, negovanih krizantem že poznajo.
Vrtnarju priporočamo le ve-likocvetne krizanteme, ker i-ma lahko od njih koristi skoraj do božiča. Posebno to velja za esobnega vrtnar jas, ki more s pravilno nego ohraniti lepo sveže cvetje v sobi pozno do konca jeseni, ko je zunaj že vse pusto.
Krizanteme cvete jo v glavnem jeseni, ko vsa priroda odmira, zaradi tega so še bolj cenjene.
Morda se bo kdo vprašal, čemu smo 0 njih spregovorili sedaj, jeseni, ko ni čas za presajanje. To smo storili nalašč,
kajti vprav sedaj je čas, ko bomo iz cvetja posamezne krizanteme razločili, katera vrsta je lepša in jo oznamo-vali, da bomo vprav najlepse grme odbrali za razmnoževanje, saj smo že prej rekli, da moremo krizantemo razmnoževati s potaknjenci, ki jih dobimo potem, ko ocvelt grm porežemo pri zemlji in iz katerega korenin poste nejo poganjki.
M. P.
au kot ji tudi pravijo »žoi* ta». Tropine, ki smo jih izkoristili na slednji način, moremo izkoristiti tudi za jesih, ki je prav gotovo veliko okusnejši od raznih e-senc tovarniškega izvora. Kot zadnja možnost izkori-ščenja tropin pa je ta, da jih pokladamo živini. Letos bi sicer ne mogli reči, da nam krme primanjkuje, toda čemu bi tropine vrgli neizkoriščene stran in namesto njih pokladali živini manj vredno krmo. V kolikor pa imamo letos krme dovolj, ni s tem rečeno, da ne bomo kraj v prihodnje krme potrebovali in tedaj bodo tropine prišle kot nalašč.
Kakšno krmilno vrednost
pa imaj'o tropine? Različno. Sveže iropine so vsekakor boljše, kakor tropine, ki smo jih uporabili tudi za kuhanje žganja. Sveže tropine vsebujejo povprečno 6 odstotkov beljakovin, 4,5 odstotka maščob in 21 odstotkov ogljikovih hidratov. Vendar moramo ob tem takoj dodati, da niso vse te snovi prebavljive in jih zato žival ne more v celoti izkoristiti. Goveji prebavni trakt prebavi le polovico beljakovin, 30 odstot kov maščob in okoli 65 odstotkov ogljikovih hidratov, oziroma škrobnih sestavin. Ce te odstotke prenesemo v konkretne številke, bomo videli, da pridobi govedo od 100 kg svežih tropin 3,3 kg beljakovin, poldrugi kg maščob in 12,5 kg škrobnih sestavin oziroma ogljikovih hidratov. Iz slednjih se izkoristi predvsem sladkor.
Toliko o svežih, torej ne vdrugič izkoriščenih tropinah. žgane tropine imajo namreč drugačen kemični sestav. Pri kuhanju žganja izgine iz tropin alkohol, kar ni nič drugega kot spremenjeni grozdni sladkor in voda. Sladkor je v bistvu škrobna sestavina, zato bo v žganih tropinah manj škrobnih sestavin, manj ogljikovih hidratov kot v svežih tropinah.
Ker pa izgubijo žgane tropine v primeri s svežimi veliko vode, se njih koristna vsebina malone poveča. Zato bo v žganih tropinah sorazmerno več beljakovin in tudi več maščob kot v svežih, neizkoriščenih tropinah. Poieg tega postanejo žgane tropine zaradi znatne tcplote pri kuhanju žganja bolj prebavljive, bolje povedano, postanejo bolj prebavljive nekatere maščobe v tropinah, ki bi jih prebavni trakt živeli, pri svoji relativno nizki temperaturi sicer ne mogel raztopiti, prebaviti, žgane tropine so torej bolj prebavljive, to še posebej zato, ker je pri žganih tropinah tudi beljakovina laže prebavljiva.
če gornje elemente spet prenesemo v številke, bomo videli, da imajo žgane tropine 7,8 odst. maščob in 16,8 odst. ogljikovih hidratov oziroma škrobnih sestavin, od katerih žival prebavi: okoli 2 tretjini beljakovin, 50 odst. maščob in spet okoli 2 tretjini škrobnih sestavin. Ce te odstop ke prenesemo v konkretne številke, bomo dobili sledečo sliko. Od 100 kg žganih tropin dobi žival 4,7 kg beljakovin, 3 kg maščob in nekaj nad 10 kg škrobnih sestavin ali ogljikovih hidratov.
Iz tega računa bi sledilo da so žgane tropine boljše od svežih tropin. Vendar ne bo to držalo, kajti žganih tropin je manj. Del ogljikovih hidratov, ki se je spremenil v alkohol in del vlage, ki smo jim jo pri kuhanju odvzeli, pri žganih tropinah odpade. Da bi mogli točno oceniti krmilno vrednost tropin, bomo njih krmilno vrednost primerjali s krmilno vrednostjo sena. Dobro travniško se-
Gornji podatki govore, da tropine niso kdo ve kako bogata krma. Toda že v začetku smo rekli, da jih skušajmo pokrmiti namesto slabše krme, n. pr. namesto slame, ki je v nekaterih sušnih letih prišla že v poštev.
Ko smo tako napravili kemično analizo tropin v zvezi z njihovo krmilno vrednostjo, bomo na kratko spregovorili še o tem, kako jih pokladamo. Predvsem pa si oglejmo, kako z njimi ravnamo, da se nam ne pokvarijo. Tropine se nam kaj rade skisajo ali pa nam splesnijo. Plesnive ali skisane tropine pa so živali škodljive, ker vsebujejo ocetno kislino ali pa škodljive glivice. Take tropine niso za v jasli ali v golido.
vHjVMsV
m
ImOlh puč smolo. Ti si nabral polno košaro gob, jaz pa sem staknil le eno samo..,
Kako bomo z njimi ravnali da nam ne splesnijo ali se skisajo? S svežimi tropinami bomo ravnali tako kot s tropinami, ki jih prihranimo za žganjekuho. Vlagali jih bomo v kad ali v nerabljen sod. Pri rem pa jih moramo temeljito tlačiti, da iztisnemo iz njih čimveč zraka. Najbolje je, da eden tropine naklada, arugi pa tlači. Ko je posoda dovolj polna, jih prekrijemo z nepropustnim platnom in ob robu «prilepimo», da zapremo dostop zraka vanje. Stara praksa, ki je še v navadi, je dokaj eno-sravna: ob robu zalijejo z gosto ilovico, da ne more zrak do njih, le da moramo pri tem paziti, da nam ilovica ne razpoka. Paziti moramo tudi da posoda nima razpok, kajti skozi te razpoke uhaja med tropine zrak. Tako shranjene tropine zdrže dolgo časa.
Sedaj pa še na kratko o neposrednem krmljenju, že samo dejstvo, da smo opisali, kako tropine hranimo, nam pove, da tropin ne smemo pokladati v jasli ali gclido v večjih količinah. Prevelike , količine goveda škodujejo. Praksa je pokazala, da moremo govedu dati 6 kg tropin na dan. Konju raje manj. Prašiču kve> iemu tri kg na dan. Da bodo tropine kot krma še bolj koristile, jih bomo pomešali s kako drugo krmo, predvsem s senom ali z o-trobi. Ne bo škodovalo, če bomo mešanici tropin in otrobov vsuli tudi prgišče soli: goveji živini od 20 do 30 g soli na dan, Honjem do 15 g, prašičem pa kvečjemu 5 gramov.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoznali se boste z neKo zelo zanimivo osebo. Ugibajte se važnejših pobud, ker ne boste zmožni točno presoditi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na vas je, da vzamete pobudo v svoje roke, in zadovoljni boste s tem, kar boste dejali in storili.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22.
6.) Na vidiku je nekaj nevšečnosti, toda to vas ne bo oviralo, da ne bi izvršili nameravanega.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne pozabite, da se s potrpežljivostjo in vljudnostjo doseže mnogo več kot z nestrpnostjo in grobostjo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prijateljstvo, ki se vam je zdelo nesebično, bo pokazalo
svoj pravi značaj.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Običajno delo vam ne bo šlo izpod rok. Skušajte doseči, da se ljubljeni osebi vrne dobro razpoloženje.
TEHTNICA (od 23	9. do
23. 10.) Pazite, da vas ne bi napačno razumeli; bodite jasni in odkritosrčni. Srečanja, ki si ga obetate za danes, ne bo.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Držite se točno priporočil in ne bo vam žal V družini se ogibajte prehudih diskusij.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki incident utegne zakasniti izvedbo nekega posla: potrebna sta takt in diplomacija.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V družinskem življenju se boste morali spoprijeti z vrsto neprijetnih vprašanj.
VODNAR (od 21. 1. do 1«.
2.) Pazite se pred potovanjem, ki je pripravljeno na hitrico; pri tem ne gre le za izgubo dragocenega časa.
RIBI (od 20. 2. do 20. S.f Ce morate naglo spremeniti svoje načrte, ne bodite v skrbeh: vse se bo odvijalo na najboljši način,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
10. oktobri1
Gorlško-beneški dnevnik
' V
Številčni podatki o obisku v slovenskih osnovnih šolah
Danes skupščina goriške KD
Nameščenih je 47 učiteljev - Tudi v prvih razredih italijanskih so! je manj učencev
Slovenske osnovne šole v goriški pokrajini obiskuje v šolskem letu 1959 - 1960 skupno 487 učencev, ki so razdeljeni po šolah na dve šolski o-krožij, goriško z 271 učenci in doberdobsko z 216 učenci. Na slovenskih osnovnih šolah poučuje 47 učiteljev.
Kakor kaže statistika, je naivec učencev na doberdobski šoli, takoj za njo sta šola v Ul. Croce v Gorici ter šola v Štandrežu, v kateri imajo letos tudi najštevilnejši prvi razred.
Število otrok, ki obiskujejo prve razrede, je letos manjše kot prejšnja leta. Ta pojav niso ugotovili samo na slovenskih šolh, ampak tudi na italijanskih, kjer se je letos prijavilo za prve razrede najmanj otrok po drugi svetovni vojni. Če na italijanskih osnovnih šolah ni bilo drugega faktorja, ki bi vplival na zmanjšanje števila učencev v prvih razredih, kot enostavno pomanjkanje otrok, ki bo prihodnje leto izginilo, je vplivalo na zmanjšanje števila otrok v slovenskih prvih razredih predvsem dejstvo, da so nekateri vsestransko neodvisni starši vpisali svoje otroke na italijanske šole.
Prihodnje leto bo za srednje šole (nižjo gimnazijo in strokovno šolo) godnih 126 otrok, tako da slovenskim srednjim šolam prav zares ne bo pri-manjkalo naraščaja. Da bi zagotovili tem šolam zadostno število dijakov tudi za vsa naslednja leta, bomo morali v prihodnje, ko bo še čas, z vsemi silami delati, da bomo že osnovnim šolam zagotovili zadosten pritok otrok. To velja za vse narodno mešane kraje, predvsem pa za mesto, kjer živi največ pripadnikov nase manjšine.
■-----«»——
PEVMA; Tereza Lapanja. Petra Brešan, Vlasta Rožič, Lju-boslava Bratuž.
ST. MAVER; Radovan Kodrič.
STEVERJAN: Ernesta Rutar, Edviga Klanjšček, Lidija Vižintin, Darinka Graziani.
VALERISCE; Romana Borsi. ni, Dora Stakul.
JAZBINE; Cvetko Terpin.
PLE5TVO; Olivia Porqued-du.
SKRLJEVO; Dora Uršič.
SOVODNJE; Tatjana Bedna-rik, Marija Delpin, Veronika Onesti, Lilijana Nanut.
RUPA:	Emil Lasič, Olga
Troha, Adele Ferlat,
DOBERDOB: Albin Šuligoj, Miriam Baum, Ivana Sechi, Elda Gravner, Lidija Petejan.
JAMLJE; Anton Korošec, I-
vana Urban.
DOL; Marija Černič, Ivana Komel.
GABRJE: Marija Gabrijelčič. VRH: Rudolf Devetak. Goriško šol. okr.	29 učiteljev
Doberd. šol. okr.	18 učiteljev
Skupaj	47	učiteljev
  «»-------
50-letnica posvetitve goriškega nadškofa
Danes popoldne bodo na go-riškem gradu proslavili 50-let-nico, odkar je bil goriški nadškof Ambrosi posvečen za duhovnika. Na sporedu sta govora župana dr. Bernardisa in pokrajinskega predsednika odv. Culota, sledil pa bo koncert društva FARI pod vodstvom Giuseppa Bradaschia.
Danes zvečer ob 20.30 bo v Passaggio Edling glavna skup.
ščina članov goriške sekcije Krščanske demokracije. Na njej bodo razpravljal’ o resolucijah, izvolili pa bodo delegate za pokrajinski kongres stranke. Skupščini bo predsedoval predstavnik pokrajinskega odbora. Predvidevajo, da bodo znani delegati, ki bodo goriško sekcijo zastopali na pokrajinskem kongresu, šele v nedeljo.
Bolj kot imena oseb, ki bodo izvoljene za delegate na pokrajinskem kongresu, nas zanima, o čem bodo razpravljali na skupščini. Ali bodo na tem sestanku razpravljali o po. ložaju v podjetjih IRI (SAFOG in CRDA). ki so zlasti kar se tiče ladjedelnice, zašle v hudo krizo, iz katere ni videti izhoda?
Če bi goriški demokristjani posvetili temu in podobnim vprašanjem več pozornosti kakor pa notranjim bojem za prevlado te ali one struje, tedaj bi prav gotovo veliko bolj koristili našemu gospodarstvu) predvsem pa tukajšnjemu prebivalstvu.
%
n
Četrto kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Precej možnosti za goste zato le malo sprememb?
Bo Juventus še obdržal vodilno mesto - Rehabilitacija Fiorentine? ■ Triestina na prizivu
illiiiiiiiliiiiiiiiiiilliiiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Izpred goričkega sodišča
Nasilen mož in občutljiva žena pred sodniki zaradi pretepov
Obtoženega moža so oprostili obtožbe, da je tepal, ker niso imeli dokazov
seno pre-
Število učencev na osnovnih šolah
RAZREDI
SOLE	1.	2.	3.	4.	5.	SK.
Ul. Croce	3	9	10	16	14	52
Ul. Randaccio 1		1	4	5	14	25
Standrež	13	10	6	10	9	48
Podgora	4	4	3	—	7	1»
Pevma	4	5	10	4	a	27
St. Maver	—	4	—	6	1	11
Steverjan	7	6	9	10	8	4(J
Valerišče	2	6	3	8	8	27
Jazbine	2	1	2	—	2	7
Plešivo	1	—	4	3	3	U
Skrljevo	—	1	—	2	2	5
Skupno	37	47	51	63	72	271
Doberdob	9	U	10	9	15	54
Jamlje	3	6	3	8	8	28
Dol	4	3	8	3	2	20
Sovodnje	8	4	8	6	12	38
Rupa	8	7	6	9	9	39
Gabrje	—	3	5	5	4	17
Vrh	3	5	2	6	4	20
Skupno	35	39	42	46 54 216 uCencev		
Goriški didakt.		okoliš			271	
Doberdobski didakt. Skupaj				ok	216 487	
Slovenski učitelji v goriški pokrajini
UL. CROCE; Ana Boltar, An. ka Fajgelj, Josip Marinič, Rado Troha, Olga Reščič.
UL. RANDACCIO: Angela Cotič, Ljudmila Dougan, Kozina Srebotnjak.
STANDRE2: Vera Ferlat, Brigita Podgornik, Albina Sfi. ligoj, Pavla Makuc, Ema Se-devčlč.
PODGORA; Corinna Fedele, Angela Kacin.
Včeraj se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem 59-letni Federico Semoli, biva. joč v Nabrežini št. 81. Obtožen je bil, da je v zadnjih letih slabo ravnal z ženo m da jo je zaradi najbolj malenkostnih razlogov skoraj vsak dan psoval in pretepal. To naj bi se dogajalo zlasti takrat, ko je bil vinjen. Poleg tega je bil še obtožen, da je ženo 15. oktobra 1957. leta tako pretepel, da se je morala zateči k zdrav niku.
Vse kaže, da omenjeni Semoli in njegova 57-letna žena Francesca Leghissa nista živela v najbolj idiličnem ozračju. Razlogov za to je brez dvoma precej. Semoli je velik invalid dela; manjka mu eno oko. dva prsta itd. Zasluži ma. lo in se mora zadovoljiti z vsakim delom. Po drugi strani pa je tudi r.jegova 'žena bolehna in zelj občutljiva. Ce upoštevamo vsa ta deistva, je razumljivo, da lahko pride prej ali slej do prepirov. Posledica vsega tega je, da je dne 22. okt. 1957. leta Francesca Leghissa prijavila svojega moža policiji, češ da jo je ponovno pretepel. Nekaj dni kasneje je priložila tudi zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da se je morala zdraviti 8 dni zaradi poškodb, katere ji je prizadel njen mož v zadnjem prepiru. Policija se je pričela zanimati za celo zadevo in je ugotovila, da se to nesrečno stanje vleče že celih 6 let. Zdi se pa, da je velikokrat povzročila prepire žena sama prav zaradi svoje prevelike občutljivosti. V ovadbi je izjavila, da jo je mož na veliko noč 1957. leta tolkel s čevljem po glavi in da ji je celo grozil s sekiro v roki. Poleg tega da jo je tudi zmerjal in opravljal. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo tudi 14. oktobra istega leta. Cela stvar je dosegla svoj višek 15. oktobra, ko jo je na cesti vlekel za lase in jo potem doma še pretepel s precej veliko in debelo palico. Ker je ona kričala in je to vpitje slišal neki mimoidoči fi-nancar in še neka druga oseba, sta ji oba prihitela na pomoč. Ko sta stopila v stanovanje, jima je odprl vrata i-menovani Semoli. Obe priči sta videli, da je ženska krvavela na glavi. Pokazala jima
je tudi palico, s katero naj bi jo mož pretepal. Priči pa nista bili prisotni pri dejanju samem. Finančni stražnik je na vsak način skušal pomiriti razburjene duhove in je Le-ghissovi celo svetoval, naj gre k zdravniku. Tega pa ona v tistem trenutku ni hotela storiti. Financar je celo zadevo prijavil orožnikom Pozneje se je pa tudi žena sama odločila in prijavila zadevo policiji.
Ker sodišče ni imelo dovol) dokazov, je Semolija oprostilo obtožbe, da je ženo v zadnjih letih stalno pretepal.
Sodišču je predsedoval dr. Suich, stranska sodnika dr. Vizzini in dr. Fabiani. Državni pravdnik dr. Mancuso; zapisnikar Omeri. Obramba dr. Cos. sa.
V Ul. Codclli položijo debelejšo plinsko cev
prepeljali z avtom Zelenega križa 3-letno Mariso De Mali iz Ul. P. Diacono št. 3. Deklica se je pri igranju globoko urezala v desno roko. Po prejeti zdravniški pomoči so jo poslali domov.
 M -------
Padla je s kolesa
Na križišču Ul. Mamelli in Ul. Bellinzona je včeraj ob 18. uri padla s kolesa zaradi trče nja 67-letna Teresa Sfiligoj iz Ul. Carducci št. 19. Pri padcu si je zlomila levo zapestje, poškodovala lobanjo ter udarila v levo stran čela. V bolnišnici, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, se bo morala zdraviti 30 dni.
TEMPERATURA VČERAJ
Občinska podjetja so nam sporočila, da bodo v tem tednu zamenjali glavno plinsko cev v Ul Codelli z debelejšo, da bodo imeli potrošniki v tej ulici večji pritisk plina. Cevi niso mogli položiti v jarek, ki so ga skopali za kanalizacijo. Skonati bodo morali poseben jarek, da bo cev položena na trdno podlago, ki se ne bo več premikala. Kaj takega bi ne mogli zajamčiti, če bi jo položili v jarek, ki so ga skopali za kanalizacijo. Jarek bodo skonali na levi strani ceste (gledano s Trga Ju-lia proti Ul. XXIV. maja). Tako bo ostal pločnik nepoškodovan, prometa pa med delom ne bo treba prekiniti.
Vespist ga je prevrnil
v Ul
raj ob
Lungo Isonzo je vče-18.30 vespist prevrnil 65-letnega Leopolda Breganta iz Ul. Montecucco št. 27. Moza so z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom leve piščali. Ozdravel bo v 40 dneh.
Pri igranju se je urezala
V civilno bolnišnico v Ul. V. Veneto so včeraj ob 13.45
Najvišja temperatura 22 stopinj ob 15.30, najnižja 5,4 stopinje ob 6.30. Vlage 61 odstot kov.
——«»-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kurner, Korzo Italia 4, tel. 25-76.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: »Zimske počitnice«, A. Sordi, M. Morgan, v barvah.
VERDI. 16.00: «Mož za Cinzio«, S. Loren, G. Grant, v barvah.
VITTORIA. 16.30; «Julie», P. Petit, D. Genin.
CENTRALE. 17.00:	»Božan-
ska«, L. Bridges, S. Hill.
MODERNO. 17.00; ((Operacija Normandija«.
Vozni red na progi Gorica-Grojna-Števerjan
Avtobusno podjetje Ribi je uvedlo na progi Gorica—Ste-verjan nekatere spremembe m je novi vozni red takle:
Ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.50, 12.30, 13.30, 18;
odhod iz Števerjana ob 7.20, 13, 14.15, 18.30.
Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15.30, 17.30;
'odhod iz Števerjana ob 16 in ob 18.
Čeprav so bila odigrana šele 3 kola je z lestvico A lige italijanskega nogometnega prvenstva že kar precej razvidno, kakšno vlogo bodo igrala posamezna moštva oz. vsaj kakšno vlogo nameravajo igrati. Toda merodajnejše sodbe si še nikakor ne moremo ustvariti. Lahko se je sicer sprijazniti z možnostjo, da bo Juventus obdržal še dolgo in morda tudi do kraja vodilni položaj, rikakor pa ni verjetno, da bi svoj trenutni položaj obdržala Bologna in še manj Spal, kakor je tudi skoraj gotovo, da zadnje mesto ne bo več dolgo pripadalo Napoliju.
Toda vse to so samo mnenja in kvečjemu ugibanja, realnost pa se odvija na zelenih igriščih in že jutrišnje kolo nas bo lahko ovrglo ali pa nam dalo prav. Zato raje poglejmo, kaj nam obeta jutrišnja nedelja:
Juventus se bo podal v goste Atalanti v Bergamo. Nastopil bo s kompletno postavo, ker je Nicolejeva poškodba na treningu reprezentantov bila le lažjega značaja. Ata-lanta bo torej imela opravka z raznimi Bonipertiji, Charlesi. Nico leji in Sivoriji v napadu, ter reprezentanti Casta-nom, Sartijem, Cervatom in Colombom v obrambi. Njena naloga bo zaradi tega precej težka, reševala pa jo bo ista formacija, ki je v nedeljo prinesla iz Alessandrie dragoceno točko. Prognoza je torej 2, ni pa izključen X.
Tudi Bologna bo igrala na tujem igrišču in sicer v Ales-sandrii. Trener Allasio bo poslal v ogenj isto enajstorico, ki je premagala Genoo in minulo nedeljo Fiorentino. V dvo. mu je le nastop Campane, ki si je nategnil mišice m ki bi bil potreben počitka. V skrajni potrebi bi ga zamenjal Fascetti, ki je v izvrstni formi. Tudi Alessandria bo najbrž nastopila z nespremenjeno postavo, kar pomeni, da bo trener Pedroni potrdil mlada napadalca Rivero in Fili-nija. Prognoza X ali 2.
Tretjeplasirani Spal bo sprejel v goste Udinese in na papirju bi mu zmaga ne smela uiti.
Nastopil bo sicer brez poško. dovanega branilca Picchija, zato pa bi lahko igral Novelli v napadu. Večje spremembe najavljajo iz Vidma. Zdi se, da bo v furlanski enajstorici debutiral branilec Del Bene, zaradi česar se bo povsod u-porabni Menegotti pojavil v napadu ob strani okrevanega Bettinija. Prognoza: 1, ni pa izključen polovični uspeh U-dinese.
Fiorentina se je med tednom pridno pripravljala na rehabilitacijo, vendar pa se trener Carniglia še ni dokončno odločil ali naj potrdi v Bologni premagano formacijo, ali naj vnese kakšno spremembo v moštvo, ki bo sprejelo v goste Romo. Toda v vsakem primeru bi bile spremembe malenkostne in bi se nanašale le na zamenjavo mest v krilski vrsti med Robottijem in Or-zanom. V napadu bo skoraj zanesljivo igral Montuori. Tudi Roma še ni rešila vseh svojih problemov. Tako še ni zna. no. kdo bo igral srednjega napadalca. Med kandidate je bil sicer vključen tudi Da Costa, vendar pa je skoraj gotovo, da bo Itulo-Brazilijanec ostal na tribuni in da bo njegov namestnik Orlando ali pa Manfredini. V napadu bo debutiral David, Zaglio pa se bo vrnil v krilsko vrsto, iz katere bo izločen Marcellini. Možnosti Rome na delni uspeh so minimalne, zato 1.
Lepa priložnost za zmago se obeta tudi Laziu, ki bo na domačem igrišču igral proti La-nerossiju. Bernardini bo najbrž potrdil zadnjo formacijo, ni pa izključeno, da bo Roz-zoni zamenjal Visintina v na-
padu. Z mnogo večjimi spremembami pa se bo predstavil gost iz Vicenze, predvsem v napadu, v katerem se bosta Bonafin in Conti umaknila Cappelaru in Brognoliju. Prognoza: 1.
Zelo zanimivo bo srečanje v Genovi med Sampdorio in Interjem. V normalnih okoliščinah bi bila Sampdoria favorit, odsotnost Bernasconija v krilski vrsti pa predstavlja zanjo resen problem. Mesto srednjega krilca bo verjetno zasedel Marocchi, ni pa izključeno, da bo Marocchi bek, srednji krilec pa Vincenzi. V napad se bo povrnil Skoglund, ki je prestal diskvalifikacijo. Inter ni najavil nobenih sprememb, čeprav se Angelillo baje ne počuti najbolje. Namesto Guarnierija bo v obrambi spet igral Fongaro. Prognoza je težka. Upoštevati je treba vse tri možnosti.
Negotov je tudi izid srečanja med Barijem in Genoo. Bari bo nastopil brez krilca Cappe, katerega bo zamenjal Tagnin, toda s Cicogno na levem krilu. Genovi bo manjkal v napadu poškodovani Pan-taleoni, katerega bo zamenjal Leoni. Verjetno bo odločilna prednost igrišča in zato 1 za Bari.
Do prvih točk se bosta skušala dokopati Napoli in Padova, vendar z dokaj različnimi izgledi, Padova lahko s
precejšnjo gotovostjo računa na obe točki na škodo Palerma, Napoli pa nima od srečanja z Milanom v Milanu kaj pričakovati, čeprav Milan še ni dosegel zadovoljive forme.
Toliko glede A lige, še težje pa so prognoze za B ligo, saj je dosedanji potek tega prvenstva pokazal izredno izena. čenost posameznih moštev: kar 7 jih ima po 4 točke, drugih 7 po tri, 5 po dve in eno 1 točko. Toda vsaj za sedaj se vrstni red na vrhu ne bi smel bistveno spremeniti saj igrajo vsa najbolje plasirana moštva na lastnih igriščih. Torino se bo doma pomeril z Brescio in najbrž zmagal brez težav, Marzotto bo sprejel v goste skromno Sambenedette-se, Modena pa Simmenthala iz Monze. Messina, Reggiana, Como in Mantova se bodo podali na tuja igrišča.
Med najzanimivejšimi pa bo v 4. kolu prav gotovo srečanje med Triestino in Venezio. Triestina se mora v prvi vrsti rehabilitirati za poraz v Reg-gio Emiliji ter za zapravljeni točki na domačem igrišču proti Catanzaru in Cataniji, V e-nezia pa tudi ne bo hotela igrati podrejene vloge na tržaškem stadionu, na katerega se vrača po večletni odsotnosti. Borba bo torej vroča in če Triestina končno ne bo zaigrala koristno, si res ne smemo kdove kaj obetati.
Postava Triestine za jutrišnjo tekffl*
Radiče v napadalni 4 Puia in Degrassi
V vratih zopet Bandini, Varglien II. namesto
Triestina je včeraj zaključila s svojimi pripravami za jutrišnje srečanje z Venezio na občinskem stadionu. Trener Trevisan je po treningu objavil seznam 13 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo formacije, katero pa še ni dokončno določil. V vrata se bo zelo verjetno povrnil Bandini, branilski par bo ostal isti, spremembe pa bodo v krilski vrsti in v napadu. V krilsko vrsto bo Trevisan najbrž vključil Puio in Degrassija, Varglie-na pa pomaknil na sredino. Tako rešitev smo mi predlagali že takoj po prvi tekmi, le da nismo računali na skoraj pozabljenega Degrassija, ki pa je baje v izvrstni formi.
Na ta način je trener žrtvo-
val Merkuzo,
odreči Radiceju.^ -
Totocalcio št	6
Alessandria-Bologna	X 2
Atalanta-Juventus	2
Bari-Genoa	1
Fiorentina-Roma	1
Lazio-Lanerossi	1 X
Milan-Napoli	1 X
Padova-Palermo	1
Sampdoria-Inter	1 X 2
Spal-Udinese	1
Parma-Reggiana	2X1
Triestina-Venezia	1
Pro Patria-Legnano	1
Pistoiese-Prato	X
Lecco-Como	1
Foggia-Salernitana	1 X
■ ■lliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllllllllIIIIIIllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIlili IIIIIIIIIMlili Uitllllllllllllllllllllllllllllll
vključil med terega bo verle napad kot zvez
.	^	.	Z___Irzvin. V'5 A
fenzivno funkcijo
zadnjem
premislil, potem p jutrišnja forma naslednja:	•	jjflil
Bandini; FrlgntS^ ia, Varglien H-. tovani, Taccol#* ce, Magistrelli.
Rezervi: s?°nk®ažela Tekma se bo za
___
Tržačanke na » prvenstvu v Pe
ttt
it
Ko:
Na
državnem^ g
peteroboju za z vejt;
P !l j,
p rt v sila'
■ji Rosa
začelo nocoj v -■ nastopile tudi p ria Passerin, »os Luisa Gianpell«‘“,a cr.< Triestine ter od Edere.
ZA TEKMO
21. drugi
RIM, 9
reprezenwi'lv'
Tisk?^,
FIGC sporoča,
in
komisija po razg° sednikom FIUi-
kom nacionalne ^
cala za sredo • BOf zbor kandidatov
reprezentanco.	jeis
tokrat Dri zvezne«
V«
Športno tekmovanje na stadionu «Prvi maj»
Presenečenja v namiznem tenisu v streljanju najboljši Prosečani
Poraz Skedenjcev Merlaka, Grmeka, Grbca in Kovačiča
■
Odbojkarski vrsti Tabornikov in Skamperla
V dvorani na stadionu «Pr-vi maj« se je sinoči nadaljevalo športno tekmovanje v organizaciji p. d. »Slavko Škamperle«. Na programu so bila tekmovanja v namiznem tenisu in v streljanju z zračno puško.
Izidi v namiznem tenisu so bili naslednji:
Taborniki - Skedenj A 3:0 (2:0, 2:0, 2:1)
Prosek • Škamperle B 3:0 (2:1, 2:0, 2:0)
Škamperle A - Skedenj B 3:0 (2:1. 2:0, 2:1)
V ženski konkurenci sta nastopili samo dve ekipi p. d. Škamperle:
Škamperle A • Škamperle B 3:2 (2:1, 2:0, 0:2, 0:2. 2:0).
Tekmovanje v namiznem tenisu je prineslo marsikatero presenečenje, med katerimi je prav gotovo največje zmaga tabornikov Miliča in Ukmarja nad velikima favoritoma tekmovanja Škedenjcema Merlakom in Grmekom, Milič in Ukmar sta zaigrala zelo dobro in njuna zmaga je bila popolnoma zaslužena. Merlak in Grmek sta imela slab dan ali pa nista dovolj trenirana.
Presenečenje predstavlja tudi izločitev Grbca in Kovačiča.
Prikazana igra je bila na za-
dovoljivem nivoju, vendar pa smo naše najboljše predstavnike bele žogice videli igrati tudi že mnogo bolje.
Mladinke so se tokrat prvič javno pomerile in škoda le, da konkurenca ni bila večja, saj je znano, da goje ping-pong mladinke tudi pri drugih društvih in ne samo pri Sv. Ivanu. Nivo njihove igre je seveda še razmeroma nizek, kljub temu pa so v zadnjih setih zaigrale bolje kot v prvih.
Tekmovanje v streljanju je dalo naslednje rezultate:
MLADINCI: 1 Prosek A 202 točki, 2. Škamperle A 194, 3. Prosek C 171, 4. Škamperle B 163, 5. Škamperle C 158, 6. Prosek B 156.
MLADINKE: 1. Škamperle 184 točk.
Med posamezniki je bil v konkurenci mladincev najboljši Silvij Verginella s Proseka s 73 točkami, pred Lucijanom Kovačičem — Škamperle (71) in Vojkom Cesarjem — Škamperle (69). Taborniki se niso javili, Škedenjci pa so svojo ekipo umaknili.
Danes se bo tekmovanje nadaljevalo v ping-pongu s srečanji med sinočnjimi zmagovalci, ter v streljanju.
Zanimanje za prireditev je bilo tudi sinoči precejšnje in tekmovanje samo je potekalo v redu. Motilo ga je samo to, da je bilo streljanje, za katero je potreben mir, v isti dvorani kot namizni tenis.
KOŠARKA
Stock
v Rim
Košarkarska moška vrsta Stock je sinoči odpotovala v Rim, kjer se bo srečala s Stel-lo Azzurro. Odpotovali so vsi igralci, ki so minulo nedeljo igrali proti Reyerju razen Ca-vazzona, ki je zadržan zaradi študija in ki bo odpotoval danes zvečer.
V moštvu, ki se je podalo na pot v spremstvu trenerja Orlanda so:	D'Azzara. Ru-
precht, Iorio, Natali, Mejak, Zaccharia, Steffe, Bianco in Gavagnin.
centru v
Coverc
Seznam sklica'lik
šev bo objavlje 	,
—TitlfV OLIMPIJSK1 | ^
Mehika • l$ '
MENICO CITV^, B kvalifikacijski 1 mrH11? pijski nogomete gpA hika premaga13
(2:0)' —
O MOSKVA, 9-.
Odgovorni
STANISLAV^ „ Tiska Tiskarski	I
KINO PROSEČ
,i t $
predvaja dane* z začetkom
barvni ^
Tune na
Valeni
S)®®®®®®
D
TTiiaflOJ
atlet Stjepan r JsVei»* Moskvi izboljša lej:’ kord v dviganju e r linji kat. V str«0.“	%
110,500 kg. Prejsh,|t ^ imel Vinci (ZDA;
predvaja
Columbia scopu
zadet
dveh
MILI«
(Un colpo da
Igrata: FRANCISE
ROBERT
BOILEAU-NARCE JAC:
MRZLI ZNOJ
30.
«Uro in petindvajset minut, da pospraviš tisti zanikrni
zrezek!«	,	.
Zasmejala se je, sedla na rob postelje in ga prijela za roko. «Za kosilo so bili polži,« je rekla. »Strežejo pa tako počasi... Pa ti?«
«E, jaz!«
»Daj no! Ne bodi otrok!«
Oprijemal se je tiste sveže roke in umirjenost se mu je počasi vračala. Zadremal je, držeč stisnjene prste okoli roke, kakor bi imel čudovito igračo. Proti večeru, kmalu po stirm mu je bilo sicer še zmeraj težko, a toliko se je ze počutil
bolje, da je hotel ven.
»Ne pojdeva daleč. Jutri moram pa k zdravniku.« šla sta dol. Na pločniku se je Flavičres zamislil, čes da Je nekaj pozabil.
»Počakaj me malo! Moram iti telefonirat.«
Vrnil se je in zavil v bar.
«Whisky! Brž!«
Tresel se je od zadrževane naglice kakor potnik, ki se boji, da bo zamudil vlak. Ona je bila zmožna, da se medtem oddalji, da zavije za vogal, da... Pil je v dolgih požirkih in se je naslajal, ko ga je počasi žgalo. Z očmi je zadel v
jedilni list.
»Je ta jedilni list od poldneva?«
»Da, gospod.«
»Ne vidim napisanih polžev.«
»Saj ni bilo polžev«
Flavičres je izpraznil kozarec, si zamišljeno obrisal usta I robcem.
»Pišite v račun!« je naročil.
Potem je brž pohitel za njo. Bil je prijazen, govoril je mnogo; lahko je bil sijajen, kadar se mu je ljubilo. Na večerjo jo je peljal v neko imenitno restavracijo pri starem pristanišču. Ali je čutila njegov napor, skrit za razigrane besede? Je opazila, da jo kdaj pa kdaj ostro pogleda? A saj je bilo vse tako izumetničeno v njunem življenju. In Flavičres je bil tako čuden človek!
Vrnila sta se pozno in dolgo spala. Opoldne se je Flavičres pritoževal zastran glavobola.
»Vidiš,« je dejala, »to je, brž ko se oddaljiva od navadnega urejenega življenja...«
«Težko mi je zaradi tebe. Zopet boš morala sama na kosilo.« »Ne bom se dolgo zamudila.«
»O, ne daj se priganjati!«
Flavičres je prisluškoval, kako se oddaljujejo njeni koraki, previdno odprl vrata in skočil v dvigalo. Bežen pogled v halo, v jedilnico. Ni je bilo. šel je ven. Zagledal jo je na koncu ulice. Pospešil je korak. »Zdaj smo tam!« je pomislil. Vse se začenja skraja. Oblečena je bila v sivi kostum in okoli nje so plapolale veje lip. Hodila je naglo, glavo je imela malo sklonjeno, videla ni ničesar. Kakor nekoč je bilo po pločnikih veliko častnikov, časopisi so imeli velike naslove in Flavičres je opazil besede, ki so oživljale nekdanje podobe: Bombardi ranje... Razpad se bliža. Ona Je zavila v majhno ulico in Flavičres je pohitel. Ulica je bila ozka, na obeh straneh majhne prodajalne, starinarne, knjigarne... Kje je že nekoč videl to ulico?... Podobna je bila Ulici Saints-Pčres. Renče je šla na drugo stran in stopila v majhen hotel. Flavičres se ni upal za njo. Nekakšen praznoverni strah ga je zadrževal na drugi strani ulice pred hišo. Central Hotel je naznanjala marmor nata plošča in na vratih je visel napis: Zasedeno. Flavičresu so se zašibile noge, vendar je šel čez ulico. Položil je roko na kljuko, kamor jo Je malo prej Renče. Zagledal je majhno vežo in desko, s katere je najbrž ravnokar snela ključ. Pri, blagajni je bil mož, ki je bral časopis.
»Kaj želite?« je vprašal.
»Dama,« je dejal Flavičres... »dama v sivem. Kdo je?« »Tista, ki je šla malo prej gor?«
»Da. Kako se imenuje?«
«Pauline Lagerlac« je odvrnil mož s strašnim marsejskim naglasom.
5.
je bilo tu, ždelo je v tistem telesu in -azšlrjalo . . pLj vonj. S prodornejšimi očmi bi bil morda za® „0ioŽ'Li)( Ijenje, podobno dihu ali letu vešče. Nalahno je prst na ramo. Meso je bilo gladko, toplo in brž je 0pr>*’ «No, pa povej, kaj ti je?« je rekla in sklonu*
Ko se je Renče vrnila, je Flavičres ležal.
»Kako se počutiš?« je vprašala.
»Malo bolje. Zdaj bom vstal.«
«Zakaj me tako gledaš?«
»Jaz?«
Poskušal se je nasmehniti in je	odvrgel	odejo.
»Tako čuden si videti,« je silila	vanj.
»Prav nič ni. če ti pravim.»
Počesal se je in okrtačil suknjič. V tisti ozki sobi sta se ob vsakem pregibu približala drug drugemu, neprenehoma sta se	zadevala. Flavičres se ni upal ne	govoriti	ne molčati.	Najraje bi bil sam, z glavo v rokah in s	palci v	usesih,	sam	pred
to strašno skrivnostjo.
»še nekaj opravkov imam zunaj,« je povedala Renče. «Prišla sem samo pogledat, kako ti je.»
»Opravkov?... Kakšnih opravkov?«
»No, najprej moram k frizerju. Rada bi si dala umiti glavo. In potem bi rada kupila par nogavic...«
Umivanje glave, par nogavic, vse to je bilo nekaj stvarnega. Delovalo je pomirjevalno. Sicer pa je imela v tistem trenutku jasen obraz in ni bila zmožna lagati.
»Ali lahko?« je vprašala.
Hotel ji je požugati v znak nežnosti, a roka se mu je ustavila kakor roka slepca.
»Saj nisi ujetnica,« je zagodrnjal. »Sama veš, da... sem ujetnik jaz.«
Sledil je molk. Ona se je pudrala pri ogledalu. Flavičres je stal za njo in jo opazoval.
»Dražiš me, ljubček,« je rekla.
Nekaj las se ji je gibalo ob ušesih in žilica ji Je utripala na sencih in v tej modri žilici je plala rdeča kri; življenje
Pauline..
CeR111
pordečila ustnice.
Vzdihnil je. Renče... Madeleine spraševal?
«Pojdi!» je dejal. «Pa podvizaj se!«
Podal ji je rokavice in torbico.
«čakal te bom spodaj... Se boš vrnila?«
Ozrla se je.
«Glej! Kaj ti prihaja na misel?«	,	„
Silil se je, da bi se nasmehnil. Bil Je nesreČe^gtFj-vse govorilo 0 porazu in čutil je, da se ji fr srml l da se je pomišljala oditi, kakor se človek pustiti bolnika na smrtni postelji. Ljubila ga > krutega in zelo nežnega se je bralo v njenihK/ stopila se je za korak dva, se vzdignila do njega bila na usta. Je to pomenilo na svidenje? gom. „. Boječe jo je pobožal po licu.
»Oprosti... mala Evridika!«	A
Kakor da je prebledela pod ličilom.
. di pameten, dragec! Počivaj!... Si beliti glavo?«
S
mo
raš
teS
Odprla je vrata, še enkrat pogledala -mahala s prsti. Vrata so se zaprla. Kljuka J® vieres je stal sredi sobe in je še zmeraj up'ra n8 1> ; n Vrnila se bo... A kdaj? Kmalu bi se bil pognal ** v«j zakričal na vse grlo: «Madeleine!...» A prav fr^b0, $tj
zdKricai na vse grlo: «Madeleine!...» A prav 1e\j0
ule^n’k je bil on. ččmu se je nadal? Da jj8j y
-J. V.JCUU& jc on on. uemu se je naaai."	»-	»j
sebi v tej sobi? Da jo bo nadziral noč in dan- . ni Un stražil, nikoli se ne bi dokopal do tistega, kaf5v,w v gubah njenega spomina. Prava Madeleine je “
živela je kje drugje. Ta videz same sebe, ki r11
stila, je bil le znak usmiljenja. Prišel bo trenutek. je jj neizbežna. Njuna ljubezen je bila posastna, ,bl .nje s .— ---------------------------------------- (Nadalfrva
smrti... Smrtil.