Ljubisav Markovič
<title>Tovarna v socializmu</title>
jTeeaj politične ekonomijo
(Nada:jevan]e)
Proizvoilno-st sknjraegs druS-benega. dela ostans enaka. ne veija. Proizvodna enota še ved-sto vset>uje ©nak<o količjno tlo-veškega dela kot prej. Razlika Je samo v tem, <ia je b-iilo prej potrebno 100 delavcev z arod-jfern, — o drugem ne govorimo ;— sedaj pa pri stroju dela »n sam delavec, medtetn ko drug:b 99 doVavcev uporabtja svoje mišice, živce tn razum za izde-*ovanj« tega stroja. Zato bo v feorvčtvem ob/raLunu uporabe dela majhen delež živega dela ;— komaj 1 delovna sila na da.no mroažioo proizvodov, — velik Pa t>o detež minulega dela, ki vse-buje tu*i tistth 99 delovaih siil, ki so Izdelovale stroj. To je vse. Toda za družbani nap-redek to nj dovolj — ne po-meai ničesar. Tudi sedaj — kakor prei ~~ družba u.porabtja enako količl-fio svojega d^la za dano kolifit-do  blaga.
Sedaj posbaja očitoo, -v ka-terih pogojih stroj povečuje delovno prmzvodnast. To je šele taknat, ko obračun »osvobodit-ve> in »vezanja« deka pokaže pozitiven rezultat v korist »os-voboditve dela« — takrat, ko uporaba stroja prthrani del fclovefeovega dela, — ker se na eni strani »osvobodi« veL d&la fcaleor pa &e ga na drugj strani poveže. tam 'kjer gra-dijo stroj-»Pnaizvodaost stroja torej me-rtmo 6 stopnjo, v kateri z.ame-njuje čtoveško moč.« (Marx, Kapital  I, str.  314).
Toda to merilo protzvodnostt Btroja ne velja za vse družbe-no-eki>nomsike po-g&je. Razumno j« r.a drurbo, v kateri proizvod-nja skiži potrebam delovnih Ijrudi in kjer jo zavestno ureju-(jejo na podlagi podružbljenth srodstev. Za kapitalizem pa to merHo ni razumno. Tam ne ve-Ija. V kapitalizmu ima proiz-vodnja ozek cLlj — je sred-stvo za povečano obnavljanje bogastva po*ameznikQv, sred-ekvo narašcanja kapitala. De-ftovna sila je tu samo kot ne-agibno sredstvo kapitala. brez fcaterega pa-č ni proizvodnje. Za n.j'0 Pa je treba plačatt določen d«n.arni znesek — podobno, kakor je treba izdati del kapi-tala za stroje in surovine. v ka-pitalistični ekonomiji so to nuj-ni proizvodni stroški al- lastna ceaa. Ko se mora odločiti, all bo kupiil nov stroj, k; zamenja določeno število delavcev, mora fcapitaltst tehtati nj.ihove cene. Na eni stnani je cena stroja. na drugi pa eeria delovne sile, ki tako nastane nepotrebna z,a da-n.i obseg proizvodnje. Če je ce-na stroja nižja cxi ce.ne delov-ne sile, ki bi odpadla z upo-rafoo stroja. se bo kapitaSst od-ločil za nakup stroja. Ce pa j«' cena te delovne sile v računu nižja, poliem pat ne bo kupU 6troja. To je splošno In za ka-pitalizem pazumno pravilo. Ustreza njegovj naravi — da se do«eže timvečjii protit. — v da-nih pogojih pa je to odvi«n,o_od kapita<].istovih proizvodnih stro-škov. Zato ga ta narava stalao prisiljuje k nižjim proizvodnim stroškom. To pa — razen dru-gega — dosega z neprestaaim zamenjiavanjem delavcev s stro-
]l,   ki   so   zamj   cenejSI,   saj   za} njiiib. izd-a nno,aj  kapitaiia, kot je pirej izdail za odinotjeao delovao silo.
V kapitaliizmu torej prhner-jajo strošek za stroj s stroško-m za tisto detovnt) silo, ki jo stroj zamenja. Toda k> ai istj račun diružbene ekonom.ii«, ki smo ga omenili zgoraj. Meja za uporabo stroja je z družbemega staSiižia — pribrsnek eloveškega del». S tega gtedlSča je stroj koristen, rentabUen, 6e prihraaj čioveško d«k>. Za družbeni obračun je edini prciizvodni strošek — člo-vešfco delo. Toda kapitailistov račun je ožjii. Ce ne upošteva-mo sredstev za proizvodnjo, ka" pitalist samo računa izdatek za delovno silo — pravzaprav: sa-mo plačaTij del dela. Kaprtalist ne računa neplačnnega dela "~ brezplačnega dela delavea v k-o-rist kapitalistu. Zato je meja uporabe stroja v kapitallizmu mnogo ožja, kot b; t>i-la v so-cialisiični družb». Mediem ko je za socLaLizeni stroj ekonomi-6©n samo, če prUiranš človeško delo, je stroj za kapdtaiLizem ektmomičen siamo tedaj, če pri-hrani m«zdo za deiovno silo, če pnhranii tisti del dela, ki ga mora  plačati kapitalist-
PcaKtičiio učinkavanje te zako-nitosti se uriža v vse| zgoduvi-m kdpita.Uania. Tam, kjur ai bilo uovalj Uc-ovne suc, kjai so t>ile mtfzde visokc, |e bi»o polje upo-rabe >troja šircUo ln ckononuki razvoj je t>i| huex. Staraj naj-bolj tipičen primcr je pač .ime-riški mtlu«iijaki razvoj. Vcliko pruiUaiistvo, ki se je i.zpxoisti-ralo od Adamtskeija oceana na zahpd, m ki je pi>iiw naravnih zaklidov, je več kaiin>r cdo sto-letje požiralo mnoižice evropatih pnseijtncev. To je pov-zročalo stalno pcrmanjkanje delovne si'e m potrcbo, da ie to poman,ianje promosti s čcdalje vetjo uporabo raznr>vrstmh strojev. (Razea cega je troba httri industrijski razvoj ZDA pripisat: še nokacecim po-zitivnim dcjstvotn. Tu se pač ne morenio ukvarjati z njimij.
Povsem drugače pa je tam, kjor je xleU>vne ii!e vetino »na pretejt« in kjer so meide nizke. Ta oiio-liičina je zapreka za širjenje strojnega načina dela. Zavira ekonumiki napredek. To še to-r liko boij, če je natranje gospo-dirstvo neke državc močneje za-var&vano in zaičkcno pred tujo komiurenco. V takih pogojih se kapiuJ usmcrja zilasti na mporabo množice živega dela. Zanj je to rcntabilneise zaradi cenenusti in »bilja tega dela. Kapital torej razvija eksploatacijo, toda r.a podUgi zasia.reiega ~ načina dela. Dalj časa vztraja pri scarih me-todah in orodjih za delo. Aii pa uvaja stroje — pogosco tiste, ki niso več upora^bai v naprodnepih državah, kjer so že zastareli za delovni proces. O tem nam pre-cej zgovorno priča gospodarslvo stare Jugoslavijc. Njen strojni park so pogoslo tako dapolnjeva-ii. Nekatere niene tekstilne stro-je so na primer kupilli na Polj-altem skoraj kat staro žeiezo. Zaradi zastarelosti so jih tjjn že izvrgli iz uporabe. Toda jugo-slovanskim   kapita.!istom     sq   bili
>e   vedno  doibrodvsli.     Znano   je, kako  siabo   ie  bilo  o|>r«ii]'jeno  s stroji  rU'da.rrt>'0   m   kako  so   k»-pali rudo.  Znano je, tla so traa-spt>rt   opravljaii   prodvseiu   rocno in z vprežno živino. Počasna,   poižja   hoja  sta-ojnega
.natina <icla je zAasti pirSla <k> iz-raza v ko.onijah m polikotlonijah. Te ¦deiele so bile <tomena te ali one imiperialiilične sile, kolač, ki so ga dobile v osvajan>u in ropa-nju sveta. Te deže!e so b'ie pre-puščeue na miiiost in oemilost ka-pilal'U motropoilc. V njLb, je ta kapital neo»ntjcno vlajal, zašči-ten pred ru;imi kankuren<i. Brez-vestno je iakoriš^al bojasrva teh <it.-žel . . . z gollimi rctiami do-matinov, x omejeno upwabo ra.z-vite tehnike- Namesto strajev so v globine rudntkov in na prostra-na pojja gonrii množke delavcev — s &ilo in V.a ba-gailetiio tnajhne mez.de. Saj je bilo vei (ca.kor pre-ve^ preprostcga. de!a. Razen tega je ka^jita,! tu neposredno povelje-val, diktiral s st!o pogoie življc-nja in dcla ter siromalno mezdo za dolg delovni dan pod biči naizornikov. kapitil^u je topri-našalo vclika bogastva, ki so jih odpošiliali v merropole — posa-meznih zahodnocvropskih držav. KoloniaJnim dežclam pa je to pntia5alo hudo usodo ekonomske-ga in poliiičncga suženjstva, ro-pan je nar.ivmh bogastev v korist
tiujcev, mintmalen tehnični raz-vt>j ui hudo bedo gole življenj-skc eksistence.
Taiko so te dežele dobro ob-iiru-le izikorijčevailiki pohlop ka-pifala in ie ntiltaj pczitivnih pri-<iofoiter ajcgove civtlizacije.
L>odafnu> še W- Si.ro mii na^in dela je manj napredovai v kme-lijjilvTl kakor v industiiji. Vzro-i&ttv je več. Eden najvažnejiih je pač nizka nie/.da na vas^. To je še toiiko teže, če se država raz-vija počasi, če ostane pri oikih pogojih kmcCike proizvadnje in pri nerazvili industriji ob širje-n.fu den.armh obveznosti in na-daljncm porastu prebivalstva. To povečuje težo te odvečne delovno množice na vasi ii\ njeno pri-pra^lienost, da sc podvrže naj-»labšim de!ovn«n ppogojera za povsem majhno mez-do.
»Nizke mezde so nepo^redna zapreka za uvajanje strojcv. S tega stališča so torei škodljive za d.ružbe[ii razvoj«. (Kai»tsfcy, Eko-nomski namk Karla Marxa, stran 145).
SociaUzem odprai^l.ja te ozke meje uporabe strojev kakor sploh odpravlja naJelo mezde in prof:-ta kot regulatorje ekonams.kega življenia in napredka. Ta na-prodcit pcl.je na široko cesto AvA-bene rentabilnosti, Taiko daje po-vsem druga&n ainisel stroijnemu načinu dela.
Stroj in delavec
Revolucioniranje delovnega na-čina, ki je na tneslo ddivca x orotljttn posiaviio stroj, je na^ta-k> na kaipila!is4i<5nem tercnu. Njc-gov smoler je bil, da se poveča proizvodnja bogastev, ki jih pri-svajajo kapitalisti. Od tod izvi-ra tudi poseben smotcr in vloga straja. V kapitalističnih pogojih stroj ni krairko mjlo sredstvo, ki povečuje tnoi dclavčevega dela. Je srcdslvo, ki povetuje moi ka-pitala nad deU>m, dclavčevo su-ženjstvo kapitalu. Prav lako stroj ni p.reprosto sredstvo, ki naj bi ikrajšalo količitio deiav^evega dela po en«i izdc'ta; je nasprot-no sre-dstvo, ki povočuje količi-no brezplačnega delav^fevcga de-la v koriit kapitalista. Kapitali-stična uporaba stroja vsebuje celo vrsto Jastnasti in e&onomsko-družbcnih posledic, ki izviraio iz samega danega načina proizvo-d-nje, ne pa iz stroja kot takega.
Oglejmo si nekatere od teh poslcdic gledc na delavčev poio-žaj:
a) Stroi razširja breme mezd-nega dela na vso ddavčevo dru-žino.
S prehodom orodja Iz rok dc-lavca na tcio mehaničnega meha-nizma prehaja z delavca na stroj ludi spretnost uporabljanja orod-ja. Dclavcu ostane prcprosta fun-kci(a spremljanja delavnega pro-cesa in periodičnega služenja stro-ju. Sedaj je preprost Ln podrcjen poinočnik v delu. S :e«n str»j proizvaja poenostavlicaje dela za narvečjc število dclavcev. Zaradi stroja poslane odvečna celo tista oaka spcci;r'nost, ki ]e bila po-trcbna v sklopu manufaklurne proizvodnje-   Po   drugi   straai   je
zaradi stroja ncpotrebna moč člo-vekovih mišic, ki ie bila prej neogibna Sedaj «e navadna de-lovna sila brez ležave laW<o vfcl>uči v tovarniŽki mehanizera in se pribgodi ritmu, ki ga dllk-tira centralni motor. Je še cek> bolj zažeicna upora<ba delovne sile, ki ima bolj spretne ude, če-prav telesno morda ni dovolj razvita. Z.ttoje bilo dek> žeask in otrcnk cno prvih gesel kapita-'iističnih tovarn.
Razen družins&ega ožeta mcče stroj pod noge kapkaiista tudi njegovo ženo in otrofce. Še več, stroj otežu;c zaposlitev očeta, ker mu je napravil konkurcnte — že-no in otrokc- Njcgovo očetovsko oib'asi stro; tpreminja t z.lorabo. V Itevilnih pnmerih je obsoien, da živi kot »pradaialicc sužnjev« — laslnih otrok in žene. Zgodo-vina kapilalizma potriujc ta po-jav  s kevilnirai deistvi.
Ta.ko stroi povečuje pravi ma-terial, katerega izfcoriiča kopita-list. Razen tega je stroj zmanj-lal kapitalistove stroške za de-lovno silo. Prej je raoral kapita-list z mezdo dajati delavcu ne samo sredstva za njega saniega, temveč tudi za druge — clane njegove dritžine- Če pa sedaj tu-di ti pri-dejo na »trg dela«, se ti Stroški razdelijo na več delovnih sil — očcla, njegove že.ne Ln otroit. Mežda po posamezniku mora biti niž.ja. To je posltedica ekonomskih zaikonov, ki urejajo odnose oied kapftalom in deiom. (Obravnavali ]<h bomo v poglav-ju o polrebncm de1u In presežku dela). Na višino mezde sedaj vp!iva vcčja medsebcjna kanku-renca  dcUvce^r vobče.
Po drugi strani stroj poveiuje količino brozplačnega dela v prid kapilalista. Ker so straiki »za delo« manj^i, (kapi-taUjtu ostane večji del vrednocti, ki jo ustvaji to delo  v dancm dclovnem času.
Ni strani ddavca in irjegnv/« druzme scroj zmanjšuic posamez-mkov zaslužAj Ocprav ucegne bi-ti ceioten zaslužck družinc višji kakor poprej. loda seda,j dela-jo trijc aii štirjc člam družine, medtcin ko ;e prej delail satno eden. Razeit tcga »je prisilno de~ lo za kapitalista iz 4elavske r<xi-bme izrmilo igro c^roik in svo-bodno delo za samo rodbino, ki So ga preje oprasiljali v <i«ma-čcra kragu v oikviru mara.infa mcj. (Ma.rks nadaljuje:) V čhsu bombažne krke, ki ^e nastopui med ameiiško državljansko voj-no, je angicška vlada poslala :v , Lancashire, Cheshire itd. dctitocr-" ja Eduarda Stnrtha, naj se setna~ ni z zdravstvcnkn sUmjem de-lavcev bombažne industnje in o tan poroča. V poročilu Smitli med drugitn pravi: Razen tega, da so delavci izgnani iz tovarniškcga vzdušja, je fcriza prineila tudi druge koiTisti zasiran higie.ne. De->. la^ke žene imajo sedaj (ias do-jiti otroke, namesto da bl jili za-strupl;ale z nekakšmcni opoini-« mi sredstvi. Dobile so čas, da se n.aučijo kuliati; nesroča je pač v tom, da je ta kuhar&ka spre*no*t napočila pra-v tjjkrat, ko nimajo kaj kuhali. Vidi se pa, da je ka-pitall za svoje samooplajanje uzurpiral rodbinsko delo, ki je patrebno za potrošajo. Ktizo so tzftoirislili ^udi za to, da v po-sebnih žolah delavske h<5orc na-ucijo šivati. Potrcbna je bila ame« riiisa revolucija in svetovTia kri~ za, da so se mlade delavfee, ki predejo za ves svet, naiičiJe živa-ti.«  (Kapita:l  I, stran  3>ti7j.
b)  Stiroj   postane sredslvo  zJI podaljišanje  delovnega  dne.
Stroj zelo povečuje delovno prcduktivnost. Zaradi stroja se nepreslano manjša ko-ličina dela po enoti Kide.^fea. Tocta, aXi stroj hkrati zmanjiuje tlsbo koHčijio dela, ki jo mora deiavec opravi-ti aa dan? V k.npilalr/.mu — ne. Nasprotno, scroj se je pokazjall kot najuspešnejže sredstvo v ro-kah kapitala, t katerim je — med dirugim — povočal dnevno kaličino deUvčevega . dela. To zlasli veslja za prva deseHetja, ko si je stroj nezadržno osvajal delovna področja, ko se je iz tekstilne indiustrije razžirjal n» vsa druga  področja proizvodnje.
Ena izmed prvih p**>ledic slroj-nega delovnega načina jc bilo podadjšanje delovnega dnc.
Čimveč brezplačnega delavče-vega dela — to pi raste vzpo-rcdno s Iraianjem delovncga dne — to je bila stalita pobutla. ka-pltala, njegov nenasitni voičji pochlep. Stroj pa razvija nove po-bu.de tega gladu fcapitala. Po dfugi strani stroj na stranj de-lavca razvija take .pogotie, da po-staja delavčev  odipor nemogoč.
Kje So"te pobu.de? Ogilejmo si tisle, ki postanejo izredno izra-zke pri  uvajanju  strojev.
(Nadaljevanje sledi)