ncMTOft X.~ I X. LETNIK. MENTOR 1917/18. ZVEZEK 3.-4. VSEBINA: • gg. . ' •. ■ - a Dr. Ivan Pregelj: Posvetitev pre vzvišenemu knezo-škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču .... 37 Pavel Perko: Stric Žan .................................. 39 Dr. Fr. Trdan: Razvoj angleške pomorske hegemonije ...................................................^ Prof. Ivan Dolenec: V stenografskem uradu državnega zbora................................................. Prof. Fr. Omerza: Homer jeva Iliada. IX. (Dalje) ... 52 Dr. j. Samsa: Platon...................................56 Fr. Pengov: Milo.......................................59 Iv. Pregelj: Mati........................................65 CeSki zložil Jan Neruda, preložil Al. BenkoviC: KozmiSke pesmi..........................................................66 Dr. Iv. Pregelj: Iz poetike..............................67 Fr. Omerza: Odlomki iz del cerkvenih pisateljev. (Dalje)................................................69 Dr. Iv. Pregelj: Književni pomenki .......................71 Drobiž: Knez in škof ljubljanski. Katoliška vera v Indiji. Mesto Benares v Indiji. Poročilo o Klaverjevi ustanovi. — Geografske drobtine: Modra etc. knjiga. ViSina morskih valov. Naše slike............................ 73—76 Geometrično vpraSanje. Uganka.............................76 Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto. Tlaka »Katoliška tlakama« ▼ Ljubljani. Odgovorni lastnik Alojzij Market. Urejuje dr. Ant. Breznik. Mentor $ t l „„„„.............. Ul............................. m... LETNIK X. 1917/18. ŠTEV. 3.-4. n ................................................................. I.......... Prevzvišenemu in prečastitemu gospodu knezu in škofu ljubljanskemu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, možu svete katoliške vneme in žarke domovinske ljubezni, gospodu in knezu slovenskemu! Medici naše Si šole, Mecenas slovenske Si knjige, v dnevih molčečih modric tempelj modricam gradiš ! Bog vsemog6ti nas ljubi, po naših vladikah nas ljubi: knežji Alojzij je bil, njemu soroden si Ti! Medici naše Si šole, Mecenas slovenske Si knjige ! Da doživiš monument, dni blagoslovi Ti Bog! Dr. Ivan Pregelj. Dr. Anton Bonaventura Jeglič. STRIC ŽAN. PAVEL PERKO. 1. Strica Žana nimam rada. Zato ne, ker je previsok in se vedno prička z menoj. Kar rečem, ni res; in kar storim, vse je narobe. Če je on gosposki, naj bo; jaz pa ne znam biti. Iz Amerike mi je prinesel gosposko jopico in ko sem jo oblekla, je rekel, da se mi ne poda. Zato se mi ne poda, je rekel, ker sem nerodna kot moto-vilo in dolga kakor prekla v fižolu. Kaj jaz morem za to, če sem dolga, naj bi bil pa kupil daljšo jopico! On misli, da je gospoščina samo v lepi obleki in v rumenih solnčnikih! Kaj pa branje? Kaj pa pisanje? Za to se pa še vedno grem skušat s stricem Žanom! Še lani me je učiteljica hvalila, da izmed vseh ponavljavk najbolje napravim domačo nalogo. To pa zato, je rekla, ker imam veselje do branja in ker sem že predlanskim bila prebrala vse šolske knjige in mi je lani morala učiteljica že svoje posojevati. Zato se hvalim, da ne bo mislil stric Žan, da le v Ameriki kaj vedo, pri nas doma pa nič. Zato sem pa tudi sklenila, da bom pisala dnevnik. Ko smo nehale hoditi v šolo, je rekla učiteljica, da naj ga pišemo, zato da ne bomo pozabile pisanja. Jaz ga dosedaj še nisem pisala. Sedaj ga pa bom. In o stricu Žanu ga bom pisala in bom zapisala vse, kar se mu tako ne upam povedati, ker je previsok. Kadar me bo pa najbolj razjezil, takrat bom pa dnevnik predenj vrgla in rekla, da naj bere. Ali ga bo jezilo! Tega pa le ne bo mogel reči, da ni res, kar sem zapisala. Pa tudi tega ne, da ne pišem lepše kot on. 2, Naš stric Žan misli, da je bogve kak gospod, pa ni. Saj vse vem, kako je! Ko je bil star toliko kot sedaj jaz, je še na svojem domu ovce pasel. Doma so imeli bajto in za dva mernika posetve. Oče je bil zidar in se je ubil; mati je pa potem od žalosti umrla. Potem je prišel k nam, ker sta njegov oče in naš oče bila brata. Jaz sem bila tedaj stara štiri leta, Agata pa štirinajst. Agata je bila pri nas, odkar so jo iz Trsta prinesli. Pa četudi ni moja sestra, sem jo jaz vedno rada imela, ona pa mene. Stric Žan pa je bil že takrat visok in je hotel, da mu morava reči: stric. Agata mu pa ni hotela. Zakaj? Saj ni bil njen stric! Jaz pa sem mu morala, četudi me je jezilo; ker že takrat ga nisem marala. Za kmečko delo ni bil, ker ni bil rad umazan. Nosil je rad lepo obleko in se je umival vsak dan. Zato so rekli, da je prevzeten. In pa ker ni rad govoril z navadnimi ljudmi. Če je pa prišla kedaj kaka gospoda v hribe, je bil pa sladak kakor med. Prikupil se je Lengerju na vasi; in ta ga je jemal ob nedeljah v prodajalno, da je ljudem stregel, ali pa v gostilno, da je na mizo nosil. Ko je prišel od vojakov, je pa hotel Agato vzeti. Ne vem, kako da je prišel na to misel, saj Agata nikdar ni marala zanj. Sta se morala že z našim očetom tako dogovoriti, ker naš oče je bil takoj na njegovi strani in je hotel, da bi bila kar poroka. Naš oče je zelo strog mož in malo govori; kar pa reče, mora obveljati. Slabo bi bilo za Agato, ako bi mati ne bila potegnila z njo. Mati je pa le ugovarjala in rekla: »Le kaj bo počel ž njo? Kje pa bosta?« »Izposodil si bo, in hišo bo sezidal in prodajalno napravil.« »Le kdo mu bo posodil? In ali meniš, da mu bo prodajalna nesla, ko ima Lenger že svojo? In ali bo Lengerju všeč?« Agata in mati sta se tako dobro držali, da je oče nazadnje umolknil; stric Žan pa jo je potegnil v Ameriko. — Včeraj pa je prišel stric Žan iz Amerike. Nič ni pisal poprej in nič naznanil: kar prišel je. Jaz sem ravno nesla koš listja iz Sopotja, ko vidim, da gre gosposki Človek po klancu. »Kdo si ti, punca?« me je nagovoril. \ »Jaz pa vem, kdo ste vi!« sem se mu odrezala. »Kdo?« »Stric Žan!« »Potem si pa ti Reza?« »Reza in nobena druga!« Zato sem mu tako odgovarjala, da ne bo mislil, kaj je, če ima gosposko obleko in rokavice in rumene čevlje ... Pa tudi tisto jopo mu bom nazaj vrgla! 3. Saj jaz vem, kako je z Agato. S Cirilom iz Podrobja sta dogovorjena, da se vzameta, Ciril ima doma mater, ki je že stara, in tudi koča, ki je oprta na Rakitovško skalo, je že stara. Pa Ciril služi v Zagrebu za hlapca. Zelo priden je, pravijo, in dober človek. Kadar bo prislužil toliko, da si bo upal hišo popraviti in nekaj gozda prikupiti, bo pa prišel in se bosta z Agato vzela. Meni je Cirilova mati, ko sva pasli skupaj, vse to povedala. Agata mi pa takih reči nikdar nič ne pove, ker se ji zdim še premlada. To me nekoliko jezi, pa ji vendar ne zamerim toliko, da bi se skregali. Zdaj sem pa radovedna, kako bo, Ker to vem, da stric 2an še vedno ni zgubil upanja. Ko je bil ušel v Ameriko, si je naj-brže mislil: »Domov pridem lep in gosposki in ves v dolarjih, to jo bo omečilo, da sc bo premislila,« Pa bo videl stric Žan, da se je zmotil. Že včeraj sem jih opazovala in sein videla, da se ga Agata ogiblje kakor prej. Jaz sodim, da zdaj nikoli ne bo dolgo, ko bo prišel Ciril in vzel Agato stricu Žanu prav izpred nosa ... O, kako mu jaz privoščim! 4. Stric Žan se je zopet udomačil pri nas. Zaenkrat ga nimam še nič rada, ker je previsok. Ampak pogum pa ima. Že zida hišo ob cesti, tam, kjer začne iti cesta v klanec proti Prevaljeni. Pravi, da bo prodajalna. Pa res je videti, da ne bo lepše hiše od Trojan do Lukovice. Včeraj so že okna vzidavali; ozka in visoka in na zgor- njem koncu predeljena, da se lahko navzgor odpirajo. Iz strehe so potegnili zidano hišico, ki ima proti solncu obrnjen železen mostovž za cvetlice in za razgled. Valentin iz Kranjega brda je pa napravil velika vežna vrata, ki bodo imela steklene šipe. Spodaj na vratih pa je izrezan hudič, ki jezik kaže. Ljudje pravijo, da bo stric Žan častil hudiča namesto Boga. Pa to pravijo le iz nevoščljivosti, zato ker ne bo nobeden imel tako lepe hiše, kakor stric Žan. Saj stric Žan za to stvar ni napačen človek in gre vsako nedeljo v cerkev in iz mašne knjige bere celo mašo. Krščanski je stric Žan mnogo bolj, kot so drugi Američani, ko domov pridejo in še v cerkev ne hodijo. Ko bi le tako gosposki ne bil! In ko bi se vsaj venomer ne norčeval iz mene, kako da sem nerodna! No pa včeraj je bil že prijaznejši. Morebiti zato, ker vidi, da me ima Agata rada in da sva si kakor sestri. Včeraj me je vprašal: »Kaj pa Agata pravi?« »O čem?« »O hiši,« »Nič!« sem sc mu odrezala. Nato je bil skoro žalosten. Pa kaj jaz morem pomagati! Ko je pa res, da se Agata nič ne meni za njegovo hišo. Ej, tudi s hišo je ne bo pridobil! Pa saj meni je čisto prav, da je ne dobi. Danes sem začela misliti tako-le: Če ga Agata ne bo hotela, potem bo moral poiskati drugo, Ker če bo hotel prodajati, bo moral imeti kako žensko, da bo kuhala in čedila. Če pa ima Agato res tako rad, kot kaže, potem naj pa mene vzame v prodajalno, da mu bom kuhala in čedila in prodajala; ker nobena ni Agati tako blizu kot jaz, ki sva si skoro sestri. Mene pa v dolino zelo veseli. In tudi brati znam in pisati in računati, kakor je za v prodajalno potreba. Če sem res motovilo? O, to besedo bo moral pa stric Žan že preklicati! To pa pravim, da jo bo moral! 5. Vse kaže, da se bosta Agata in Ciril v kratkem vzela. Cirilova mati mi je to po- vedala. »Zato,« je rekla, »ker Žan tako sili na poroko in se bo na ta način Žana najlažje odkrižala.« Ciril je pa sedaj potrjen — in to je težava! Če bo moral res na vojsko, potem bogve kedaj bo še kaj. Pa saj pravijo, da lahko dopust dobi za poroko; potem pa da mora takoj nazaj v vojsko. Nerodno je to. Pa Agata vse to tako skriva pred menoj. In to me jezi! Čemu bi mi skrivala! Ali mar ne vem, kako je? Kadar dobi pismo, vselej je potem zamišljena in ima solzne oči. Zvečer, ko misli, da jaz spim, pa piše pisma in joka ... Smili se mi pač, to moram reči. Pa zakaj mi nič ne zaupa? Ali misli, da sem še tak otrok? Včeraj sta pa z očetom trdo orala. Popoldne je bilo, jaz sem plela na njivi za hišo. Tako se je slišalo, kot da oče vsako besedo sproti pribija. Kadar naš oče tako govori, takrat mu gre za resno. Kaj sta neki imela? Pa saj vem! Oče je za Žana, Agata za Cirila. Matere pa doma ni bilo, da bi bila poravnavala. Ko je potem prišla Agata vsa objokana na njivo, se pa nisem mogla premagati in sem jo vprašala: »Agata, ali je oče kaj odnehal?« Malo čudno me je pogledala, češ, kako da jaz take reči vem. Jaz pa sem rekla, da vse vem, kako je. Ona pa je zajokala, da ne vem in da nobeden ne ve kot samo Bog in pa ona . .. No, če je tako — pa nič! Zato sem pa stricu Žanu nalašč povedala, kako je bilo in kako je jokala. Stric Žan je sedaj prav malo doma. Kadar pa le morem, grem v dolino in se oglasim tam, kjer hišo zidajo, da mu kaj povem. Ko sem mu povedala o Agati in o očetu, je bil potrt in ni nič rekel. Danes pa, komaj da snio odkosili, je že prišel in sta z očetom dolgo govorila v drugem koncu hiše. Potem je pa takoj zopet odhitel v dolino in še ozrl se ni na njivo, kjer sva z Agato pleli. Zvečer je pa Agata jokala zopet do enajstih ... To rečem: pusto je sedaj pri nas. Bogve, ali je povsod tako, kadar se katera nioži? 6. Sedaj je preteklo že precej časa, kar je šel Ciril v vojsko. Dolgo ni nič pisal. Agata je na skrivnem jokala, mati tudi in Cirilova mati tudi. Naš oče je bil za spoznanje mehkejši. Stric Žan pa je prišel le malokrat na izpregled, ker hiteti je moral s hišo; ker četudi za enkrat še ni potrjen, se vendar ne ve, če ne bo v drugič ali tretjič, ko jih bodo prebirali. In rad bi — pravi — dovršil zidanje, preden kam gre. Oče in mati sta se oni dan menila, da jo bo nemara popihal v Ameriko, dokler je prehod še dovoljen. Ne vem, ali je Agati to kaj znano ali ne; jaz je nič več ne vprašam o teh stvareh. Bolnica v Usori, Bosna. Včeraj pa je pisal Ciril žalostno novico, da je ranjen in da leži v bolnišnici. Sedaj je še nekje na Ogrskem; upa pa, da ga bodo dali v Zagreb, kjer so usmiljenke. Pisal je materi in ji je v pismu naročil, da naj izlahka in oddaleč pove tudi Agati. Cirilova mati pa slabo bere; zato je pismo pokazala meni in me je prosila, da naj jaz Agati povem. In sem ji povedala. Agata pa v jok! Ne — za nekaj časa je kar odrevenela, niti kaplje krvi ji ni bilo v obrazu. Potem pa si je zakrila z obema rokama obraz in ni nič rekla; le tresla se je po vsem životu. Zvečer pa je jokala tako dolgo, da sem jo morala tolažiti. Rekla sem, da je lahko še vse srečno in dobro, ker ne vemo, kako je ranjen in ker bo t toliko, da jo je pustil. Ker naš oče je strog in se ne da rad pregovoriti. Pa to se meni tako zdi, da je tudi stric Žan sedaj odnehal, ko vidi, da je vse zastonj. In ker stric Žan več ne pritiska na očeta, je pa tudi oče mehkejši. In to se meni pravzaprav tudi od strica Žana lepo zdi, da se več ne vsiljuje, ko vidi, da ne gre. morebiti vendarle še ozdravel. Nekoliko se je pomirila. Potem mi je pa rekla: »Reza, kadar bo v Zagrebu, pojdem k njemu, da ga vidim.« »Jaz pojdem pa s teboj,« sem ji rekla. »Reza, ali res?« »Res. Zakaj pa ne?« »Oh Reza —!« je zajokala. Jaz vem, kaj je hotela reči. »Ali tudi ti z menoj držiš?« Reva! Če sva z Žanom prijatelja, zato še ni treba, da bi morala biti zoper Agato. O, sedaj pa mislim, da mi bo že kaj več zaupala. Pa saj mi je že! Je rekla, da bo vzela Cirila, četudi pride ob roko ali ob nogo, in da ga zato ne bo imela nič manj rada. In to se meni tako lepo zdi, da ne morem povedati. Prišlo mi je na misel, ali ima stric Žan Agato tako rad, da bi jo vzel tudi, če bi bila pohabljena... Jaz mislim, da ne. Če bo priložnost, ga bom enkrat vprašala; bom le videla, kaj bo rekel, 7. Slabo je s Cirilom. Šele sedaj je pisal, kako je. V Zagrebu je pri usmiljenkah. Toda nogo so mu morali odrezati v stopalu. In zdravniki še niso brez skrbi, ali se bo rana zacelila ali ne, ker noga oteka naprej.. , »No, kaj boš sedaj?« je vprašal naš oče Agato, ko so zvedeli o tem. »Sedaj —? To kot prej!« je odgovorila Agata. »Da ga vzameš?« »Vzamem.« »Pa brez noge?« »Zakaj ne? Ali je mar noga vse? In ali me ne bo potreboval sedaj še bolj?« Čez malo časa pa je pristavila: »Oče, ali smem v Zagreb?« Jaz sem pa takoj rekla: »Jaz pojdem pa z njo!« Oče je bil izprva tako osupnjen, da ni vedel, kaj bi rekel. Mati je pa kar z nama potegnila. Naposled je obveljalo, da naj gresta Agata in pa Cirilova mati v Zagreb. —> In danes sta šli. Jaz se čudim, da se je naš oče vdal 8. Agata piše iz Zagreba. Prosi, da bi smela ostati še nekaj dni. Boltetova, ki služi v Zagrebu, jima je preskrbela stanovanje, in sedaj lahko ob prostih urah obiščeta Cirila. V nekaj dneh se bo videlo, ali se bo rana celila ali pa bo treba še ene operacije. In preden se za gotovo ne ve, bi tako rada še ostala v Zagrebu. Včasih jo je veselilo — pravi — da bi pustila svet in šla v samostan; no, sedaj je pa res kakor v samostanu in kakor usmiljenka . .. Ne vem, kako to, da so mi prišle solze v oči, ko sem to brala. Sram me je, pa ne morem pomagati. Agata je res zlata vredna, ker se ne d& omajati in tako stanovitno drži, kar je obljubila. Tudi očetu je vedno bolj všeč njena stanovitnost. Ukazal je, da naj ji pišem, da naj le ostane. V teh dneh se je stric Žan dvakrat zglasil pri nas. Vselej sta imela z očetom dolge pomenke. Ko je odhajal v drugič, me je srečal na pragu in me je prosil, da naj stopim z njim. Stopila sem z njim čez vrt. In tam na koncu ob uti je bil tako bled, da sem mislila, da bo omahnil. »Reza, ali si pisala Agati v Zagreb?« »Sem.« »Piši ji še enkrat in ji reci, da jo pozdravljam, pa da pojdem v Ameriko. In pa da ji ne bom več v napotje.« »Kaj —? V Am—?« Tega kar nisem mogla verjeti. V Ameriko — sedaj, ko je hišo napravil? In zato, ker ga Agata noče! »Zakaj se čudiš?« me je vprašal. Skušal se je smejati, pa se mu ni podalo. »Kaj bo pa s hišo?« »Tebi jo dam.« »Veste, da se mi ne ljubi šaliti.« »No, jo dam pa Cirilu in Agati!« je rekel. Pa glas mu je bil raskav, kot da mu beseda noče iz grla. »Stric Žan, to pa že celo ni lepo, da govorite, kot bi se norčevali iz dveh ljudi, ki vam nista nič žalega storila.« »Prav imaš, Reza,« je rekel resno. »V resnici še ne vem, kaj bom s hišo. To pa vem, da bom v osmih dneh na potu v Ameriko.« »Stric Žan —I« Hotela sem mu še nekaj reči, pa je bil že za ovinkom. Zdelo se mi je, da si je potegnil z roko preko oči... Tedaj se mi je stric Žan v resnici smilil. Sama ne vem, kako to, da ga imam vendarle rada. Hudoben človek ni. In da bi sedaj moral puščati domačijo in hoditi v Ameriko? In hiša! In prodajalna! In jaz! Oh, le čemu sem si delala upanje, ko se ni na nobeno stvar nič zanesti! Pusto je sedaj na svetu! Ali je neki zato vse tako narobe, ker je vojska? 9. 10. Včeraj sta pa prišli Agata in Cirilova mati, Cirilova mati se je upognila in postarala najmanj za deset let. Agata pa — jaz ne vem, ali je res, ali se le dela — je živahna in vesela, kot poprej ni bila. »Reza, Ciril je vendarle rešen!« mi je rekla sinoči. »Saj je ob nogol« sem dejala. »Kaj to! Ampak Ciril je rešen. Pomisli: osem dni je visel med življenjem in smrtjo. 2daj pa je upanje, da bo ozdravel.« »Kaj pa, če se kaj ponovi?« »Ne, ne! Oba zdravnika sta zatrjevala, da se bo otok ustavil in se bo začela rana celiti. In umetno nogo mu narede —« »Vendar, Agata, ali bi ne bilo lepše, ko bi ne bil ob nogo?« »Šemica! Pomagaj si sedaj, če si moreš. In pa to me veseli, da sta oče in Žan odnehala, ko bi gotovo ne bila, ako bi ne bila videla, da jaz Cirila hočem, pa naj je tudi pohabljen... In pa, Reza, tebi bom povedala, saj si že velika dovolj: v tem sem spoznala, da sva drug za drugega, ker tudi sedaj nisem prav nič omahovala, ali ga vzamem ali ne ... Jaz upam, da bova oba še zelo srečna!« Kar nevoščljiva sem ji, da more biti tako stanovitna. In morebiti bo res vse tako, kot se Agata nadeja. Oče je sedaj čisto z njo in ji je obljubil, da bo tudi nekaj pripomogel, da si popravita hišico, kot se spodobi, in da obdelata tistih par leh, ki že vsa leta leže neobdelane. Tako bodo nazadnje vsak po svoje zadovoljni. Agata in Ciril v Podrobju, stric Žan pa v Ameriki. Kaj pa jaz? Doma bom! Saj tako nisem za drugam, kakor za v fižol! 11. Meni se je vse nekam zdelo, da se oteklina ne bo ustavila kar tako. Saj se ve, kako je, kadar se kaj začne gnojiti. Še jabolko gnije naprej! Obrezuj ga — pa vendar gnije naprej! Cirila bodo morali še enkrat operirati. Agata je kar onemela, ko je to zvedela. Sedaj je njeno veselje zopet proč, in kar težko jo gledam, ko hodi okrog kakor senca . .. Oče je odločno zop*er to, da bi šla še enkrat v Zagreb. Sama ni da bi hodila, Cirilova mati je pa zbolela in legla. Jaz si pa ne upam očeta prositi, da bi šla z njo, ker vem, da bi oče zrojil nad obema. — Tako je sedaj zopet vse pusto in narobe. Agata je večidel v Podrobju, da streže Cirilovi materi. Sedaj je res kakor usmiljenka. Tudi bleda je kot so usmiljenke. Rada bi jo tolažila, pa je ne znam. Iz Za- Stric Žan je odšel. Tega je sedaj štirinajst dni. In ves ta čas je bilo doma neznansko pusto. Ne vem, kako to: saj je bil večidel le v dolini, kjer si je bil najel stanovanje. Pa vendar, včasih je le prišel; včasih sem šla pa jaz hišo pogledat — in čas je hitro minil... Sedaj pa sam dolgčas! Dela je veliko, a kaj, ko mi uhajajo misli le ali v Ameriko ali pa v Zagreb. Agata je pisala, da kmalu pride. Pa je le noče biti. greba so pisali, da je strup v krvi. Če je pa strup v krvi, potem je vse telo zanič, ker gre kri po vsem telesu ... Kako bi jo torej mogla tolažiti, da bo Ciril ozdravel? Naš oče je pa zopet nekako oživel. Kar zdi se mi, da mu vidim v misli. Če bi se primerilo, da Ciril umrje — si misli — potem utegne priti Žan iz Amerike in Agata se ga ne bo branila ... Pa če bi oče poznal Agato, kot jo poznam jaz, bi tega ne upal. Iz njenih besedi jo spoznam, da na kakšno drugo možitev nikdar ne bo mislila. Stavim, da bo šla k usmiljenkam, ako Ciril umrje. Ker ona je močne volje in stanovitna. Jaz bi že ne mogla biti taka. Sedaj pa pišem naprej. Še nisem bila spravila tegale pisanja, ko zagledam pismonoša Jurja, ki je hitel proti Podrobju. To je zavoljo Cirila — sem mislila. Hitro sem vstala in odšla k Po-drobarici. Obe sta jokali, ko sem prišla! Agata je sedela ob postelji in držala pismo v rokah in tako je bila zamišljena, da me je komaj opazila. Podrobarica pa je zdihovala in prekladala glavo z enega konca blazine na drugi. »Kaj bo s Cirilom! Kaj bo s Cirilom!« je zdihovala. Usmiljenke so pisale na hitro, da je bil Ciril operiran v drugič. Operacijo da je prestal, samo vročina da narašča in se mu blede... Vročina narašča: te besede — se mi zdi — nekaj pomenijo ... Če bo le še huje — pišejo — bodo naznanile. Če bi pa mati mogla hitro od doma, ga morebiti dobi še živega ... Tudi te besede nekaj pomenijo! Te dni je Agata vsa bleda in ustnice ima stisnjene in vse zmedeno odgovarja, če jo kaj prašamo. Na čelu med očmi pa se ji je potegnila zareza, ki jo dela za deset let starejšo. Sedaj se celo ne premakne od Podrobarice, ker tudi žena je bleda in upadla, da jo je težko pogledati. Ne vem, če bo dolgo. Jaz pa plevem na njivi, odkoder se vidi na pot, ki pelje iz doline pod podro-barski hrib. Mislim, da ne bo dolgo, ko bo zopet pritekel Jur iz doline in bo nesel tisto pismo, ki ne bo nič dobrega pome- nilo .. . Agati bi rekla, naj se kar pripravi na to; pa je nočem žaliti, ker je že tako vsa zmedena. Bojim se, kaj bo ž njo. 12. Ciril je umrl. Saj smo vsi vedeli, da bo. Pa vendar je tako čudno, kadar se res zgodi, četudi je vsak naprej vedel, da se bo. Nobeden ni bil pri pogrebu. Podrobarica je sedaj sama na smrt zbolela; včeraj so jo prevideli. Agata pa itak ne more od nje. Za Agato so sedaj žalostni dnevi. Malo govori; vendar toliko mi je rekla, da je svet nič več ne veseli. Stavim, da bo šla v samostan, če le ne bosta stric Žan in pa naš oče še enkrat poskusila, da bi jo pregovorila. Sedaj, ko Cirila več ni. . . Bog ve, kaj bi sedaj storila Agata? Tako sem bila radovedna, da sem jo včeraj kar vprašala. Ne vem, ali je lepo ali ne, da jo sedaj to sprašujem; pa prašala sem jo zato, da bom vedela, kako v pismo zapisati, ker vem, da ne bo dolgo, ko bom morala očetu pismo pisati na strica Žana, zato ker naš oče ne zna pisati. Kadar pa jaz pišem, pa nazadnje vselej še kaj svojega zapišem. In tako — sem rekla — bom tudi zavoljo Agate zapisala, kakor bo najbolj prav. Zato sem jo prašala. »Agata — sem rekla — kaj bi pa sedaj storila, če bi prišel stric Žan?« »Zakaj to vprašaš?« »Tako, ker bi utegnil stric Žan priti iz Amerike in bi te oba z očetom zopet pregovarjala ...« Tedaj pa se ji je obličje stemnilo, da j« bila še mnogo bolj žalostna. »Rezal« je rekla — »*Kaj pa vendar misliš! 0, da me tako malo poznaš!« Na, potem sem vedela vse. — Zato sem pa danes, ko mi je oče rekel, naj pišem Žanu, res zapisala, da je Ciril umrl in da sedaj oče želi, da naj pride Žan iz Amerike. Pa sem nazadnje tudi zapisala, da je Agata tako kot je bila in da tako tudi ostane. Ampak zavoljo tega — sem zapisala — naj vseeno pride, ker bo tukaj doma lahko dobil gospodinjo, ka- kršno bo hotel, ker ni nikjer zapisano, da bi ravno Agato moral. Če pa nobene ne bo hotel — sem zapisala — pa sem tudi jaz pripravljena, da grem k njemu v prodajalno, da mu bom kuhala in prodajala in da se bom tudi vseh gosposkih manir naučila, ker tako trda nisem, kot on misli. Samo domov naj pride, ker če bo Agata šla v samostan, potem bo tu v hribih tak dolgčas, da ne bo prestati... Potem sem tudi zapisala, da že tri mesece pišem dnevnik o njem in da mu ga bom pokazala, kadar domov pride ... Prav res, da še sama ne vem, kaj sem vse napisala. To pa vem, da je bilo tisto pismo tako dolgo, kot še nobeno do takrat. Zdaj pa po štirih mesecih zapišem še konec vsega tega. Stric Žan je prišel iz Amerike. Pa ne zato, da bi Agato vzel, ampak ker lahko tudi Amerika napove vojsko in bi potem nobenega domov ne pustili. Stric Žan pa se je rajši umaknil o pravem času. Zdaj pa res vem, da je stric Žan zlata vreden človek! Nobene Žale besede ne reče o Agati, ampak prav s spoštovanjem vselej govori o njej. In tudi meni nič več ne oponaša kakšnega motovila ali fižolove prekle. Tako je možat in resen in skrben, da ga vsi ljudje hvalijo. Sedaj pridno dodeluje svojo hišo. Tja na pomlad se bova že lahko preselila vanjo. Ker tako bo, kot sem uganila. On bo ostal brez žene; jaz mu bom pa stregla in kuhala in prodajala. Jaz sem zelo zadovoljna. Cirilova mati je umrla. Agata pa je šla v Zagreb, da se pripravlja za usmiljenko, Oče jo je pustil zelo nerad; ker če bom jaz šla k stricu Žanu, kdo bo pa doma? Deklo bodo morali najeti! Pa kaj hočejo! Meni noče braniti, da ne bi šla, ker se mu zdi, da zame ne bo slabo. Agati pa tudi ni mogel braniti, ker je pravzaprav samostojna. Stricu Žanu sem bila pokazala tole pisanje, pa mi je dal popirje nazaj, da dostavim še konec. Potem jih bo pa on obdržal za spomin. Naročil mi je, da moram zapisati, da sem tudi jaz zlata vredna. Jaz pa vem, da nisem; zato pa tega tudi ne zapišem. RAZVOJ ANGLEŠKE POMORSKE HEGEMONIJE. DR. FR. TRDAN. V sedanji vojski gledamo večkrat proti Londonu, ki stopa samozavestno na čelu entente in hoče odločevati usodo narodov. Ko občudujemo angleški narodni ponos in njegovo odporno silo, se nehote vprašamo, kdaj je zgradil podjetni Anglež svoj državni kolos; kajti celo ogromno rimsko cesarstvo, ki je obsegalo skoro ves takrat znani svet, je bilo komaj senca tega, kar je v dobrih 300 letih ustvaril angleški duh. Odnošaji med Britanijo in evropsko celino so bili že v srednjem veku živahni. Angleški in drugi pisatelji pravijo, da je že srednjeveška Anglija zapisala na svoj program takozvani kontinentalni im-p e r i a I i z e m. Njeno politično častihlep- je ni merilo samo na priklopitev Irske in Škotske, ampak je težilo tudi na Francosko. Ko je tu 1. 1328. izumrla kapetinska dinastija, se je potegoval za izpraznjeni prestol tudi angleški kralj Edvard III. Napačno bi sodili, ako bi menili, da so ga nagibale k temu koraku samo sorodstvene vezi in zgodovinski spomini njegovih prednikov; glavni namen njegovemu prizadevanju je bil političnega značaja. Temeljno načelo njegove zunanje politike je bilo podobno današnjemu angleškemu programu: varnost angleške posesti. V združeni Angliji in Franciji je zrl najkrepkejšo oporo proti morebitnemu napadu od kake celinske države. Zato je tudi zahte- val angleško gospostvo nad Kanalom. Toda tc daljnosežne zahteve so povzročile stoletno vojsko (1339—1453), ki je pa pokopala angleški kontinentalni imperializem. Edini spomin na te boje je norman-sko otočje, tik ob francoski obali, ki je še do danes ostalo v angleški posesti. L. 1485. so s Henrikom VII. zasedli angleški prestol Tudorci, pod kojih diktaturo so pognale one klice otoške samostojnosti, iz katerih se je polagoma razvila moderna Angleška. Ker je dežela vsled neprestanih vojsk veliko trpela, je Henrik delal na to, da se povrneta mir in notranji red. Njegova zunanja politika pa je bila naravnost simbolična. Angleško, ki je bila takrat še zelo odvisna od nizozemske plovbe, je skušal gospodarsko osamosvojiti in jo postaviti na lastne noge. Plovbni zakon, act of navigation, ki ga je pozneje proglasil Cromwell, je v bistvu uvedel že prvi Tudor. S Holandci, ki so imeli prvo besedo na morju, je sklenil trgovsko pogodbo, po kateri so se zavezali, da bodo izvažali iz Angleške ne le gotovih izdelkov, ampak tudi surovine, Italijanom pa je dovolil izvoz angleških proizvodov samo na angleških ladjah. Tako je Henrik poživil zanemarjeno suknarsko obrt in hkrati vplival na po-množitev trgovske mornarice. Preporod gospodarskega vprašanja je vzgojil angleško trgovino in angleško moč. Z gospodarskim pokretom je rastel tudi njen političen ugled. V duhu takrat skovanega evropskega ravnotežja je kardinal Wolsey z izredno diplomatsko spretnostjo izročil Angleški posredovalno vlogo med tedanjima velesilama Francijo in Španijo. Zanimivo je, kako so očividci presojali ta politični preobrat. Ohranjena je neka karikatura in neki spominski denar. Prva predstavlja politično ravnotežje pod podobo tehtnice. V skodelicah sedita Francoz in Španec, jeziček pa uravnava premeteni Anglež. Spominski denar pa predočuje prepir med Francozom in Špancem. Od strani ju skrivaj opazuje Anglež, pod katerim stoji napis: Cui adhaereo, praeest. Pravijo, da zasleduje angleški strelec od takrat dalje s hladno razsodnostjo in diplomatsko spretnostjo ves gospodarski razvoj bližnjega kontinenta. Smotrno delo prednikov je že za kraljice Elizabete začelo iti v klasje. Angleška vlada je jela podpirati velikopotezna prekomorska stremljenja. Gibčni strelec se je začel svobodneje gibati ter se je polagoma otresel holandskega, laškega in nemškega trgovskega jarma. Angleška trgovina je nastopila pot osvajanja v daljnih deželah in morjih. L. 1584. je podelila Elizabeta siru W. Raleigh patent, s katerim mu je dovolila ustanoviti kolonijo Virginijo v Severni Ameriki. Četrt stoletja pozneje, 1. 1600., je pa že začela »Angleška indijska družba« gospodarsko in politično osvajati Indijo. Navedel sem ta dva dogodka zato, ker ju smatrajo za vogelni kamen angleške pomorske hegemonije. Ta doba obsega komaj 300 let, vendar ne pozna zgodovina kaj bolj pomembnega. Angleški duh je ponesel preko oceanov evropsko civilizacijo, ki je osvajala in vzgajala in katere proces še danes ni končan. Po prvih dveh Stuartih je prevzel vodstvo angleške politike Oliver Cromwell (1650—1660). Že sodobniki so trdili, da je ta mož s svojo impozantno osebnostjo zamenjal angleškega strelca z angleškim levom, Tega je vzbudil iz spanja in ga naučil rjoveti. S svojimi govori je Cromvvell pri vojaštvu in pri ljudstvu budil narodno in versko samozavest ter navduševal Angleže za napad na španske kolonije, v katerih je zrl pijonirje rimsko-katoliške vere. Po njegovem mnenju je prevzela Angleška, po reformaciji prerojena in pomlajena, nalogo, svojo vero širiti tudi z nasilnimi sredstvi. Vsak kos zemlje, ki ga ugrabijo Španski, odtrgajo tudi katoličanstvu. Njegov somišljenik Harrington je proglašal Anglijo za izvoljeno ljudstvo, ki ga je Bog poslal na zemljo, da v tujih deželah širi svobodo in novo vero. Cromw,ell pa ni bil le goreč puritanec, ampak tudi genialen državnik. V zunanji politiki je uglajal pot trgovskemu e g o i z m u. Z različnimi odredbami je skušal uničiti Holandce, ki so gospodarili v Vzhodnem, Atlantskem in Indijskem morju. Pomen Holandcev označuje že mala šta-tistika takratne trgovske mornarice. Evropa je štela kakih 25.000 trgovskih enot. Od teh je bilo 15.000 holandskih, 6000 angleških in 2300 francoskih, Zato nazivljejo Holandci s ponosom 17. vek zlato dobo svoje zgodovine. Proti Holandcem je izdal Cromwell že prvo leto po revoluciji plovbni zakon, znan kot ena prvih celinskih zapor. Bistvene določbe te naredbe, ki bije vsakemu pomorskemu pravu naravnost v obraz, so bile: Prekomorske proizvode smejo uvažati na Angleško samo angleške ladje. Uvoz evropskih izdelkov in pridelkov je dovoljen v prvi vrsti angleškim ladjam, v drugi vrsti pa tudi ladjam tistih dežel, ki vse uvozno blago doma proizvajajo. Vse ladje morajo biti zgrajene samo na Angleškem. Poveljujočemu moštvu morata pripadati vsaj dve tretjini angleških mornarjev. Kapitan ladje mora biti rojen Anglež. Tujcem — Holandcem — je strogo prepovedano brodariti ob angleški obali. S takimi odredbami je Cromvvell več dosegel, kakor je mogoče danes doseči s podmorskimi čolni. Nizozemska je bila skoro čez noč uničena: doma v pristaniščih so gnile ladje, v tujini, posebno v Indijskem morju, pa so trgali Angleži kos za kosom nizozemske kolonialne posesti. Ponosen na plovbni zakon je Cromwell v duhu že zrl Gibraltar kot ključ do angleškega gospostva na Sredozemskem morju in v Egiptu. Še ni poteklo pol stoletja, ko se je Cromvvellovo napovedovanje že uresničilo. Vsled ogorčenja angleškega ljudstva nad dolgotrajno špansko nasledstveno vojsko (1700—1714) je Anglija zapustila svoje zaveznike in pričela s Francijo mirovna pogajanja. Mir v Utrechtu 1. 1713. je Angliji zagotovil Gibraltar. Leto pozneje je prevzel državno krmilo Robert Walpole, Ta mož je spravil pola- goma ves kontinent pod angleški vpliv. V nasprotju s preteklostjo je doma priporočal politiko miru in gospodarske okrepitve. Ker je poznal produkcijske zmožnosti Angleške in bogate zaklade premoga, je delal na to, da postane Angleška »skladišče za blago celega sveta«. Lord Carta-ret, Walpoleov naslednik, je v samozavesti angleške supremacije izgovoril krilate besede: »Moja naloga je ustvarjati kralje in cesarje in vzdrževati angleško ravnotežje.« Nad Evropo so se takrat zbirali oblaki najrazličnejših nasprotij. V središču je vzplamtel boj med Avstrijo in Prusijo zaradi bogate Šlezije, na vzhodu so pa skušali Rusi iztrgati Turkom Črno morje. S Prusi so potegnili tudi Francozi kot stari nasprotniki Habsburžanov. Angleška ni povzročila ne takratnih političnih nasprotij, ne podpihovala narodnih strasti za boj. Vendar se je udeležila vseh velikih bojev in ostala zaveznica vojskujoče se stranke tako dolgo, dokler si je sama obetala koristi. Vse njeno prizadevanje v 18. stoletju je merilo na uničenje francoskega militarizma. V izpolnjevanju zavezniških dolžnosti pa je imela vedno podobno metodo. Postavila je na kontinent tudi svoje vojne sile, toda najtežji del svojih kontinentalnih bojev je prepuščala zaveznikom, dasi je po končnem uspehu zopet imela največ dobička. Mir v Parizu 1. 1763. je prinesel Angležem Ca-nado in Indijo. Spričo teh velikih pridobitev je minister Pitt po pravici vzkliknil: »Amerika je bila za Angleže na Nemškem osvojena.« Umevno je, da je nasprotje med Francijo in Anglijo tlelo dalje. Na Francoskem so širili misel, da stremi Angleška po osnovanju mogočne univerzalne monarhije, ki bo vso Evropo vkovala v verige; na tujih dvorih pa so francoski poslaniki delali na osamljenje Angleške. Toda angleška diplomacija je takrat že nadkriljevala francosko. Dočim so Francozi na glas vpili, da nastopajo kot zaščitniki svobode posebno malih narodov, so v Londonu že podpisali trozvezo, ki so jo sklenili Angleži, Prusi in Rusi. Zadnje so že tedaj pridobili z darda-nelskim vprašanjem. Ko je začel sultan Mustafa III. 1. 1768. vojsko zoper Ruse, so poslali Angleži admirala Elphinstona, ki je z rusko mornarico prodrl skozi Dardanele. Ogrevanje za Ruse je bilo na Angleškem tako veliko, da je rekel Pitt: »Rus sem z dušo in telesom.« Vendar ni bilo angleško prijateljstvo do novih zaveznikov tako odkrito, kakor bi na prvi hip mislili. Ruska je bila ravno zaslovela po izredni vojaški izvežbanosti. Ker se je Anglija bala ruske premoči v Vzhodnem morju, je obrnila rusko pozornost na Črno morje, da bi sama imela prosto roko proti Holandcem. Nameravala je osvojiti Rtič dobre nade, ki ga je imenoval lord North »fizično garancijo angleških indijskih posestev«. Odpad severno-ameri-ških kolonij in francoska revolucija sta za enkrat prekrižala Angliji račun. Z nastopom Napoleona je iznova udarilo na dan sovraštvo med Francozi in Angleži. Razmerje Napoleona do Anglije so vodile stare francoske tradicije in takratno javno mnenje na Francoskem. Po vzorcu Ludovika XIV. se je postavil Napoleon na stališče, da mora z Angleži, »s podedovanim sovražnikom Francije«, za vedno obračunati in Franciji zopet priboriti vsa tista posestva, ki so jih bili Angleži ugrabili po 1. 1689. Ker je bila Angleška vsled moči na morju posebno pri malih državah osovražena, so izprva pozdravili Bonaparta kot rešitelja izpod angleškega jarma. Cesar Napoleon je bil res takrat edini mož, ki je spoznal pravi cilj angleške politike. Njegov boj proti Angliji je bil boj proti neomejenemu gospostvu na morju. Pohod v Sirijo in Egipt je imel namen, prestriči Angležem pot v Indijo. Ker se je bila Anglija pridružila francoskim sovražnikom, so Francozi že prva leta revolucije prepovedali angleški uvoz in uvoz iz tistih držav, ki so bile Franciji nasprotne. Pozneje so te določbe poostrili, toda Angleži so se kljub ponovni prepovedi posluževali tihotapstva in v začetku 1. 1806. sami napravili nov nepostaven ko- rak: napovedali so strogo blokado nad obalo od Bresta v Bretagni do izliva Labe na Nemškem. Na to kršenje pomorskega prava se je Napoleon skliceval, ko je nekaj mesecev pozneje proglasil svojo c e -1 i n s k o z a p o r o , ki je bila podobna angleški blokadi ali blokadi današnjih podmorskih čolnov. Napoleon je blokiral vse britske otoke in strogo prepovedal vsako trgovsko in pismeno občevanje z Anglijo. Vsak angleški državljan, ki je bil zasačen v sovražnem ozemlju, je postal francoski vojni ujetnik. Prav tako so zaplenili angleške ladje in ladje tistih nevtralcev, ki se niso pokorili Napoleonovim odredbam. Polovico izkupička zaplenjenega blaga in ladij pa je namenil za odškodnino prizadetim, Francozom prijaznim nevtralcem. Tudi nadaljnji Napoleonovi boji so bili namenjeni uničenju angleškega leva. Z boji v Španiji je hotel Angležem iztrgati Gibraltar. Celo vojsko z Rusi razlagajo kot izraz Napoleonovega sovraštva do Angležev. Z osvojitvijo Ruske je hotel skleniti kontinentalni obroč proti Angleški in priti na čelu Evrope po suhem v Indijo. Pravijo, da se je Napoleonu še na smrtni postelji bledlo o celinskem zaporu in o porazu angleške pomorske hegemonije. Napoleon ni dosegel zaželenega cilja. Njegovo brezmejno častihlepje mu je odtujilo vse prvotne prijatelje in jih celo Angležem približalo. V letih 1793.—1815. je otoška država zopet posegla v vse evropske zmede. Zato ji je dunajski kongres zagotovil najdragocenejšc dele bogatega plena, ki so ga ondi delili. Anglija je dobila holandsko Kaplandijo in otok Ceylon, Hel-goland in Malto. Priborjeni politični ugled so Angleži mojstrsko izkoristili. Da odvrnejo pozornost Evrope od svojih osvajanj v Aziji, Afriki in Oceaniji, so predložili svetu svoje kulturno poslanstvo, ki je je z veseljem pozdravil ves takratni evropski liberalizem. Angleška je stopila na dan z devizo, da hoče ščititi zatirane in slabotne, da hoče uveljaviti med narodi spoštovanje pred pravico in resnico, da hoče pripomoči do zmage narodnostnemu načelu. Mislili so zlasti na balkanske narode, ki so imeli ravno med angleškimi filheleni veliko pristašev. Vendar tega programa niso uresničili. Že v kali ga je zatrlo novo politično nasprotje med Rusko in Angleško. Ruska je namreč v 19. stoletju za Anglijo pomenjala to, kar je bila zanjo Francija v 18. veku: postala je glavna nasprotnica Angležev. Angleško politiko je eno celo generacijo vodil znani lord Palmcrston (1830 do 1865). Ta mož je bil vseskozi realen politik. Prva in zadnja njegova zapoved je bila: pospeševanje in varnost angleške koristi. Da zabrani osvojevalno politiko Rusov v Črnem in Egejskem morju in prepreči njih rastoči vpliv na balkanske narode, je podpiral v Italiji laško narodno gibanje. Želel si je ustanovitve severno-laškega kraljestva, ki bi kot nevtralna država med Francijo in Avstrijo krila in ščitila želje Angležev v Sredozemskem morju. Združitve celega polotoka pod savojsko dinastijo ni maral. Združena Italija se mu je zdela nevarna; ako bi se zvezala s Francijo, bi lahko pregnala Angleže s Sredozemskega morja. Osnovanje nemške zaveze s Prusijo na čelu in v zvezi z Avstrijo kot ločeno državo je imenoval »lepo priredite v«. Rastoče moči Pruske niti oddaleč ni slutil. Mišljenje Angležev o Nemcih označujejo Palmerstonove besede: »Nemci naj zemljo preoravajo in po oblakih jadrajo; toda za pomorsko plovbo jim manjka genija.« V viharnem letu 1848. se je Palinerston izkazal posebnega mojstra. Pod zastavo edinstva in svobode so v Londonu odločevali najrazličnejše kontinentalne zadeve. Angleški kabinet je samo leta 1848. prejel in odposlal 28.000 diplo-matičnih aktov. Po 1. 1848. sta nakopali Angležem novih skrbi Francija in Ruska, ki sta si bili gospodarsko in politično nepričakovano hitro opomogli. V krimski vojski je sicer Palinerston pridobil cesarja Napoleona 111. na svojo stran, toda zaupal mu ni nikdar, zato je pisal: »Dejstvo je, da jahamo v zvezi s Francijo splašenega konja in zato moramo biti vedno na straži.« Tudi kraljica Viktorija je tožila belgijskemu kralju Leopoldu II., da je Napoleon III. »Angleže naravnost ogoljufal«. V zvezi z Mazzinijem in Garibaldijem je namreč Napoleon III. podpisal Cavourjev načrt o združitvi cele Italije. Proti temu pa se je borila vsa dosedanja tradicija angleške politike. Kakor po letu 1848. tako so mislili v Parizu tudi v 1. 1860.—1865. na osnovanje francosko - ruske zaveze. Namen njen je bil, ponižati Angleže na morju in v kolonijah. Angleška diplomacija je zastavila vse svoje moči, da prepreči nameravani komplot. Toda vsi njeni napori so bili brezuspešni; kjerkoli je potrkala, da ustvari protizvezo, je našla zaprta vrata. Na političnem obzorju je namreč prav takrat vstal mož, ki je bil kos Palmerstonu. To je bil Bismarck. Političen dvoboj med obema državnikoma pomenja začetek boja med Berlinom in Londonom. Bismarck je bil mož železne in dosledne volje. Njegov program je bil kratek in vendar obsežen: Postaviti Nemčijo na lastne noge, druge evropske države pa držati v šahu, da bi ne motile gospodarsko - političnega razvoja Nemčije. Tako je Bismarck spravil na političen oder koncert, katerega zadnje dejanje doživljamo danes. Tako je iz malih, skoro neznatnih po-četkov po marljivosti in podjetnosti Angleža postala Velika Britanija. Tudi če presojamo ta ogromni zgodovinski stvor z lastnega narodnega stališča, piše Nemec Peters (England und die Englander), ga moramo s spoštovanjem občudovati. Angleški narodni ponos je v poedinih slučajih morebiti res preveč žalil čut inozemcev, toda če je pri kakem narodu upravičen njegov narodni ponos, smemo to trditi o angleškem narodu. Tu ne temelji narodni ponos samo na čustvovanju in domišljiji, ampak na realnih tleh kontinentalne politike, katere rezultat, britsko svetovno kraljestvo, najlepše razodeva državnotvornega genija evropske rase. Površina prekomorskih angleških ozemelj je nekako tako velika kakor cela Afrika. Cenijo jo na 29,760.500 km-. Na tem arealu živi okrog 374,689.400 ljudi. Po velikosti zavzema prvo mesto ameriško-angleška posest: 10,542.000 km1’ z 9,368.300 prebivalci. Ker je veliko zapadno-indijskih otokov angleških, obvladujejo Angleži tudi dohod v prekop Panama in tako v slučaju vojske z lahkoto preprečijo prosto gibanje ameriškega brodovja. V Avstraliji in Oceaniji je danes Anglež že skoro samovladar. Angleško-avstralska- oceanska ploskev meri 8,267.000 km- s 6.279.000 prebivalci. Obsežne so dimenzije angleško-afriških kolonij; njih površina meri 5,675.800 km* s. 34,198.500 dušami. K temu kolosu prištevamo danes lahko še Egipt z 31.140 km- in 11,287.300 prebivalci. Nekoliko manjši, zato pa toliko bolj rodoviten je angleško-azijski delež, ki znaša 5.266.000 km- s 324,315.700 prebivalci. Indijski teritorij sam meri 4,860.000 km- in preživlja 316,084.000 duš. SC5a9<5SSSl9<5S^<5C$a9<5tf«£a9<3C$a9(5E$>t9<5eS>0©9<5C®t9<5^^ V STENOGRAFSKEM URADU DRŽAVNEGA ZBORA. PROF. IVAN DOLENEC. Na številnih poljih človeškega dela se rabi dandanes stenografija. Stenografirajo uradniki v pisarnah, uslužbenci v trgovinah, dijaki po srednjih in visokih šolah, časnikarji na zborovanjih, zapisnikarji pri sodiščih; delavci na slovstvenem polju si pripravljajo gradivo za večja dela s steno-grafiranimi noticami; izobraženec ima pri svojem delu dan na dan priliko, da si ohrani razne podatke v spominu s pomočjo stenografije. A glavno polje, kjer je stenografija neobhodno potrebna, so bili v vseh časih zakonodajni zastopi, torej pri nas v prvi vrsti državni zbor in deželni zbori. Doseči s pisavo hitrost govora! To jc cilj, ki streme za njim vsi izumitelji brzopisnih sistemov. Dosega tega cilja je glavno merilo za vrednost iznajdbe. Ko je izdal oče moderne stenografije, Fr. Ks. Gabelsber-ger (1789—1849), 1. 1834. svoj sistem, ga jc imenoval naravnost »Redezeichenkunst«. Stenografija je torej po njegovi označbi umetnost, zapisati govor. Ali je stenografija kos tej nalogi? Mirno lahko odgovorimo z »da«. V poročilih lista »Wicncr Ste-nographen-Zeitung« sem bral pred leti, da je s samo korespondenčno pisavo dosegla neka gospodična hitrost 300 zlogov ( 165 besed) v minuti; z debatno pisavo se je že dosegla hitrost nad 400 zlogov (— nad 220 besed) v minuti. Kako hitro pa govore govorniki? Razlika med njimi je seveda velika; kdor govori glasno, govori navadno hitreje kot tisti, ki govori bolj tiho. Govorniku, ki dobro obvlada jezik, v katerem govori, gre delo hitreje od rok kot tistemu, ki išče izrazov. Govoril sem o tem vprašanju s stenografi v državnem zboru; povprečno hitrost govornikov cenijo na 100 do 130 besed v minuti. Slišal sem tudi govornika, čigar hitrost sem cenil le na 70 do 90 besed v minuti. Pri debati o poljskem vprašanju v novembru 1917 sem se čudil naglici, s katero je govoril rumunski socialni demokrat Grigorovici. Nekdo izmed stenografov je štel besede, izgovorjene in seveda napisane v 5 minutah; bilo jih jc 875, torej 175 besed ali 320 zlogov v minuti. Teden pozneje ga je dr. Jankovič še prekosil; cenili so ga na dobrih 180 besed v minuti. Seveda se takih govornikov stenograf malo — boji; on ljubi poslanca, ki govori bolj zložno, zlasti takega, ki mu govor včasih prekine ploskanje. Takrat namreč stenograf hitro popravi kako besedo, ki jo je zapisal nejasno, vstavi izraz, ki ga jc izpustil, a ohranil v spominu, in dohiti govornika, tako da piše ž njim zopet »vštric«, ako je že zaostajal za njim za nekaj besed. Tudi medklici: »Bravo!« »Čujte!« »Tako je!« so dobrodošli, ker povzročijo kratko pavzo. Težava pa je z obširnimi medklici, zlasti če prihajajo od različnih strani skoro istočasno. No, pri stenografih je običaj, objaviti v zapisniku v takem slučaju iz množice medklicev v prvi vrsti tiste, na katere govornik reagira. Kakšno pa je razmerje med številom besed in zlogov? »Wiener Stenographen-Zeitung« je poročala nekoč o zanimivi statistiki. Beseda v stavku, bodisi seveda izgovorjena ali tiskana, je povprečno 1'83 zloga ali zlog 0'55 besede. Hitrost 100 besed v minuti je torej približno identična hitrosti 183 zlogov v minuti; 100 zlogov pa odgovarja 55 besedam. Za slovenščino te statistike ni še napravil nihče, kolikor je meni znano. Pač pa naj mi bo dovoljeno, poročati o zanimivem poskusu, ki sem ga napravil pred leti na Slov. trgovski šoli v Ljubljani. Vsak učenec je dobil nalogo, preračunati iz čitanke gotovo število vrst z ozirom na razmerje besed do zlogov. To razmerje je bilo seveda v različnih odstavkih različno. Večinoma je prišlo na besedo 1‘60 do 21 zloga. Izračunali smo nato skupno povprečni rezultat in našli, da je prišlo na besedo istotako 1'83 zloga. Kako pa se kaže stenografovo delo v državni zbornici na zunaj? Poseben državni urad je ustanovljen, ki obstoji začasno iz ravnatelja (dvornega svetnika Fleischncrja), njegovega namestnika (cesarskega svetnika dr. Broecha), 7 revizorjev in 9 državnozborskih stenografov; temu uradu sta dodeljena dva Čeha (eden je bil v mirnih časih stenograf deželnega zbora v Pragi, drugi vodja stenografskega urada pri deželnem zboru v Brnu) in en Slovenec za govore v imenovanih dveh slovanskih jezikih. Govore v nemškem jeziku stenografirata vedno en stenograf in en revizor iz stenografskega urada, poleg njiju pa vsaj še en Član c. kr. državnozborskega korespondenčnega urada, ki ima nalogo, pošiljati v javnost avtentična poročila o dogodkih v zbornici. Poleg govornika se usede torej troje stenografov. Poslanci govore z govorniške tribune, Nemci na levi strani predsedstva, Nenemci na desni; ministri govore s svojih sedežev. V tem slučaju pišejo stenografi na posebni mizici pred ministrom. S seboj imajo majhno uro, ki da avtomatično vsakih pet minut rahlo znamenje. Posamezen stenograf stenografi-ra namreč pet minut in odide nato v urad, kjer svoj stenogram diktira strojepiski. Prenos stenograma traja seveda različno dolgo, z ozirom na to, ali je stenograf napisal v petih minutah lepo čitljivo le 400 do 500 besed ali pa jih je moral vreči na papir v največji naglici in s silnimi okrajšavami 700 do 900. V obče gledajo na to, da pride posamezen stenograf na uro samo enkrat na vrsto; nato rabi kakih 35 do 40 minut za prenos in potem gre nazaj v zbornično dvorano ter posluša govornika nekaj časa poprej, kot prične zopet steno-grafirati, zato da mu postane snov znana. Gotove besede se skoro v vsakem govoru ponavljajo in stenograf si lahko napravi kratice za izraze iz dotične stroke, seveda v kolikor jih nima že davno pripravljenih in preizkušenih po rabi. Revizorji pa ste-nografirajo po pol ure nepretrgoma. Nato gredo v svojo sobo poleg prostorov za stenografe in tam pregledajo prenose tistih šestih stenografov, ki so stenografirali zaeno ž njimi. Poleg tega pa opravljajo revizorji večkrat tudi službo navadnih stenografov. Opazoval sem, da si je 9 stenografov in 7 revizorjev delilo delo včasih tako, da jih je 12 stenografiralo za prenos in 4 za revizijo. Ko je tako dovršil stenografski urad svoje delo, dobi na stroju spisani govor še govornik v pregled. Tedaj šele je govor zrel za tisk, ko se je v dveh instancah popravila kaka morebiti napačno razumljena beseda. Napačno razumljena beseda .,. Seveda, čim večja je splošna izobrazba steno-grafova, tem teže ga bo spravil govornik v nepriliko s tem, da bo rabil kako tujko, ali latinski, francoski, italijanski citat, ali kako geografično ime, ali tudi ime kake začasno v javnosti delujoče osebe, četudi ni posebno pomembna. Zato zahtevajo sedaj od vsakega na novo vstopajočega stenografa akademično izobrazbo. Kandidat mora dovršiti katerokoli stroko. V državnozborskem stenografskem uradu deluje sedaj šest doktorjev. Tega ali onega se bo morebiti polastila želja: »Še jaz si hočem pridobiti tako spretnost, da bom lahko stenografiral govore, čeprav zaenkrat ne nameravam postati stenograf v zakonodajnem zastopu!« Prav imaš! Čez sedem let vse prav pride. V meni se je rodila misel, naučiti se slovenske stenografije, pred osmimi leti, ko sem poslušal v Železnikih govor našega mirno rečemo največjega govornika, ljubega dr. Kreka. Mislil sem si: »Kakšna izguba je za naše slovstvo in ves naš kulturni razvoj, da se bo od toliko duhovitih in jedrnatih, vsebine polnih govorov Krekovih rešil samo ta ali oni pogube!« Časni- karska poročila so nudila o govorih dostikrat prav slabo, včasih tudi netočno sliko, kot se je glede tega pritožil na svoj šaljivi način tudi dr. Krek sam na mladinskem zborovanju v Škofji Loki v poletju 1. 1908. Skozi leta sem se skušal držati sklepa, da se udeležim vsakega laže dostopnega Krekovega govora, in nikdar nisem odšel brez nove misli in osveženega duševnega življenja. Pri tem sem pa videl, da se bo godilo Kreku glede večine govorov podobno kot Perikleju: Olimpijca so ga imenovali in rekli o njem, da grmi in meče strele (Plutarh, Perikles VIII), a govora nimamo ohranjenega nobenega. Potrebe šole so me prignale, da sem se lotil kmalu po govoru v Železnikih učenja slovenske stenografije; da mi bo to kdaj še tako silno prav prišlo, kot malokatera reč, ki sem se je učil, takrat seveda nisem mogel slutiti. (Konec.) HOMERJEVA ILIADA. prof fr omerza SPEV IX. (Dalje.) Boj je divjal med Kurčti in vztrajnimi v boju Ajtolci, krog Kalid6na se mesta med sabo so vedno morili; Kdlidon, mestece mično, so namreč Ajtolci branili, zrušiti so pa želeli Kureti ga v metežu bojnem. Kajti poslala jim zlo je Artcmis z zlatim prestolom, jezna, ker Ojnevs nikdar ji ni hotel prinesti daritve, kadar je žetev končal. Ko vsem daroval je bogovom, Zevsa velikega hči edina darii ni prejela; pazil ni al je pozabil, a motil zelo se je v srcu. Ona pa, božjega roda, ki strelja s puščicami, jezna divjega pošlje zato belozobega nadenj merjasca, ki kot navadno vrtovom Ojnejevim delal je škodo. Često visoka drevesa je vred s korenino izruval ter jih pometal po tleh in sadeže hkrati cvetoče. Toda nazadnje ubil ga Melčagros sin je Ojnejev. Lovce je namreč si zbral in pse najrazličnejših krajev, ker bi ga z malo ljudi ne mogel nikdar ukrotiti, tolik je bil; saj že mnogo poslal jih je žalni grmadi. Zdaj pa boginja stori, da vname prepir se in vpitje radi merjasčeve glave in njega ščetinaste kože v sredi med ljudstvom Kurčtov in srčnimi v boju Ajtolci. Dokler zahajal je v boj Mclčagros, Arcjcv ljubček, slabo Kuretom je šlo in niso se mogli držali zunaj obzidja nikakor, čeravno so bili številni. Toda ko zgrabi ga srd, ki dostikrat tudi še drugim v prsih razburi srce, ki pametnim vsak jih prišteva, jezen strašno in srdit na mater preljubo Altajo živel pri svoji soprogi, Kleopatri lepi, je mirno, ki lepogležnja Marpčsa, Evenova hči, jo rodila z Idom, ki najbolj moč&n takrat je od vseh bil zemljanov in ki nameril svoj lok celo je še bogu nasproti, Fojbu Apolonu knezu, da reši ženo lepogležnjo. Dokler je bila doma, sta oče in mati častita zvala Alkiona hčerko, ker mati je jokala njena kakor v velikem trpljenju vodomec nad kruto usodo, ker jo je daljnostrelec odnesel, bleščeči Apolon. Živel je torej pri nji, ko srd mu razjedal je dušo. To ga je peklo, da mati ga lastna preklinja in moli silno k bogovom tožeč, da brata ubil ji je v boju, tolče z rokami po zemlji, ki hrano obilno nam daje, kliče, da Hades naj pride in Persefoneja pregrozna, ko na kolenih sedi in prsi s solzami si moči, naj bi poslala mu smrt. Pošast pa erinije nočna, ki ji sreč je kot kamen, usliši v kraljestvu jo teme. Zdaj se začuje krog vrat kričanje in votlo bobnenje: stolpe zadeva kamenje. Ajtolski ga prosijo starčki, — najbolj ugledne može, svečenike bogov so poslali, — naj gre vun in jih reši, in dar mu obljubijo velik: kjer v Kalidonu prijetnem je polje najbolj rodovitno, tam naj izbere, rek6, si prostor med vsemi najlepši, petdeset namreč oralov: en del je za vinske gorice, drugi pa polje je prazno, da plug ga razreže za setev. Prosil ga tudi lep6 vozoborec priletni je Ojnevs, dolgo na pragu stoječ visoko obokane sobe, trkal na vrata zaprta, ko prosil je svojega sina. Srčno prosile sestrč, prosila je mati častita, toda odločneje vsem je vedno le ,Ne‘ odgovarjal, da, še prijateljem svojim, ki cenil nad vse jih je, ljubil. Toda zastonjl Obrniti srca mu ni bilo mogoče, dokler zadevalo kopje ni sobe njegove kot toča, lezli na stolpe Kurčti, zažigali mesto veliko. Zdaj pa Melčagra prosi prepasana lčpo soproga, tarna s solzami v očeh in bedo našteje mu celo, ki prebivalce zadene, če vzame jim mesto sovražnik: moške potolčejo vse in mesto je kup le pepela, deco odpeljejo tujci in nizko prepasane žene. Zdaj se vzbudi mu sreč, ko sliši, kaj vse bi zagrešil, brž se odpravi na pot, orožje bleščeče obleče. 1 orej Ajtolcem tako on dan je pogube odvrnil, ker se je srcu udalj zato pa še dali mu niso mnogih preljubkih daril, a zlo je odvrnil vseeno. Ti pa ne misli tako, ne bodi Melčagros drugi, da te prisili nesreča! Saj slabše je zate, če braniš, kadar že ladje gore. Poglej na darove in pojdi! Vedi, da kakor boga te bodo častili Ahajci. Ako pa nočeš darov, odrinil pa v boj boš morilni, slava ti ista ne bo, čeravno pomoreš nam v vojski.« <>06. Njemu odvrne nato brzonogi Ahilevs ter pravi: Fojniks, očka moj stari, ki Zevs te ohranja, poslušaj! Te mi ni treba časti, ko Zevs me je, mislim, počdstil. Čast mi ostala bo ta pri ladijah tukaj zavitih, dokler ostane mi dih in kolena se gibljejo ljuba. To pa je, kar ti povem, in ti si zapiši v možgane: begati ne mi srca s tožbami in tarnanjem silnim, s tem Agamemnonu služiš, ko vendar ne smeš ga ljubiti, da te sovražil ne bom, čeprav iz srca te zdaj ljubim. Prav je, da vračaš z menoj, kdor mene je žalil, žalitev. Meni enako kraljuj, uživaj časti polovico! Ti sporoče mu odgovor, ti sam pa ostani pri meni, v postelji mehki počij se! In brž ko zasije nam zarja, skleneva, bova li tu al vrneva k svojcem na dom se.« 620. Pravi in Patroklu tiho pomigne z obrvmi v znamenje, naj bi pripravil ležišče Fojniku, da brž ko mogoče spet iz šatora gredo. Bogovom podobni pa Ajas, sin Telamonov, se dvigne, povzame besedo ter pravi: »Sin bogorodni Lačrtov, o ti Odisevs razumni, pojdimo! Meni se zdi, da pčtem le-tem mi dosegli svojih ne bomo želja. Takoj sporočiti se mora ljudstvu Danajcev odgovor, četudi za nas ni ugoden; kajti nestrpno sedč in čakajo. Glej, Ahileju v prsih ponosno srce je divje postalo in besno. Grozno! Je mar mu li kaj za ljubezen prijateljev zvestih, ki mu jo kazal je vsak, časteč ga pri ladjah pred vsemi? Kaj je usmiljenje zanj! Sprejel je že marsikdo spravo, tudi če kdo mu umoril je rodnega brata al sina. V občini dalje ostane, ko plačal je kazen veliko, oni pa brzda sreč in dušo pogumno u prsih, brž ko je spravo prejel. In ti? Trdovratno in zlobno vedno je tvoje srce, ker vzel ti sam6 je dekleta. Zdaj pa ponujamo, glej, med vsemi najboljših ti sedem, drugega zraven dovolj. Pokaži, da mož si usmiljen! Hiši ne delaj neč&sti! Iz množice namreč Danajcev gostje pod streho smo tvojo in želja je naša, da tebi dragi smo najbolj in ljubi med drugimi vsemi Ahajci.« 643. Njemu odvrne nato brzonogi Ahilevs ter pravi: »Čuj, Telamonovič Ajas, ti ljudstev vladar bogorodni! Zdi se, da skoro govoril si vse mi naravnost iz duše. Toda od srda sreč se razburja mi, kadar se spomnim, kak da je vendar ravnal nedostojno Atrejevič z mano vpričo Argejcev, kot bil bi morda pritepenec brezčasten. Pojdite torej nazaj in to sporočilo povejte! Brigal se namreč ne bom nikakor za boj prej krvavi, dokler da Priama sin razumnega, Hektor božanski, k ladijam prišel ne bo Mirmidonov in do šatorov, vrste Ahajcev moreč, in z ognjem uničil jim ladje. Če pa šatorom se mojim in ladiji črni približa, Hektor pač pustil bo boj, četudi želi si goreče.« 656. To govori jim in vsak dvoročen si vzame kozarec, zlije, nato pa gredo ob ladjah, Odisevs na čelu. Patroklos deklam veli in svojim tovarišem dragim, da naj ležišče Fojniku pripravijo brž ko mogoče. Slušajo te ga takoj in pripravijo, kot je ukazal, runo, blazino, odejo in kosem prav tankega platna. Tu sem uleže se starček in čaka na jutranjo zarjo. Zadaj pa spava Ahilevs v dobro zgrajenem šatoru; zraven uleže se žena, Forbantova hči lepolična, ki jo privedel je z Lesba, krasota deklet, Diomeda. Patroklos sam pa leži na strani nasprotni in zraven lepo prepasana Ifis, ki dal jo je božji Ahilevs, ko je bil Skiros zavzel, Eniejevo mesto visoko. 669. Ko pa do sina Atreja šatorov dospejo v sprevodu, z zlatimi čašami v rokah sprejmo jih sinovi Ahajcev, vstajajo eden za drugim, zvedavo čakaje odgovor. Prvi nato Agamemnon, knez med junaki, povpraša: »Reci, Odisevs preslavni, ki velik ponos si Ahajcev, je li pri volji, da ogenj pogubni od ladij odvrne, al je odrekel pomoč, ker gneva je polna še duša?« 676. Njemu odvrne nato stanovitni Odisevs božanski: »Častni Atrejevič ti, Agamemnon, knez med junaki! Volja njegova pač ni, da srd bi zatrl, še huje jeze mu polje srce, za te in darove ne mara. Misli ti sam med Argejci na to, mi je namreč naročil, kak da boš ladije rešil in ljudstvo Ahajcev ohranil. Hkrati zagrozil je sam, da brž ko zasije mu zarja, ladije z lepimi boki, zavite, bo v morje potegnil. Vsem, ki ostali so tu, je rekel, da naj se svetuje to, da domov naj gredo, ker iztekli ne bodo se dnevi Troje visoke nikdar, ko Zevs širnogledi preskrbno roko nad mestom drži in ljudstvo je polno poguma. To je dejal, kar ldhko mi vsi potrde spremljevalci, Ajas in hkrati klicarja, ta vrlo razumna dvojica. Fojniks pa stari počivat je šel; tako je ukazal, jutri da pojde on z njim na ladjah v očetno deželo, ako je namreč voljan, ker s silo ne bo ga odvedel.« 693. Torej tako govori, vse mirno, ne gane se nihče. Čudi besedam se vsak, ker krepko zelo je govoril. Dolgo ni čuti glasu, otožno srce je Ahajcev. Slednjič pa vendar vstane ter pravi nato Diomedes: »Častni Atrejevič ti, Agamemnon, knez med junaki! O ko bi prosil ne bil brezgrajnega sina Peleja, toli ponujal darov, ko sam že tako je ošaben. Zdaj pa čez mero prilil napuhu si novega olja. Dobro, pustimo ga zdaj, naj jutri odrine, če hoče, al pa ostane naj tu. Takršt se bo v boj spet povrnil, ko ga prisili src6 in bog izpodbode ga k temu. Dobro tedaj, poslušajmo to vsi, kar jaz vam predlagam zdaj uležite sc spat, ko sito src6 bo vam ljubo kruha in rujnega vina, to moč pokrepi vam in sile; toda ko jutri nam kras rožnoprstnate zarje prisije, ljudstvo in konje z vozovi pred ladjami hitro ustavi ter jih spodbujaj na boj in v bitki med prvimi bodi!« 710. lo govori jim tedaj in vsi pritrdijo mu kralji, čudi besedam se vsak Diomeda krotečega konje. In ko prinesejo dar, se vsi razkrope po šatorih, tam se uležejo spat, dar sladki zaužijejo spanja. PLATON. Velikega reformatorja grške filozofije Sokrata je kongenialno doumel njegov največji učenec Platon, stvaritelj idealizma in idealističnega svetovnega naziranja. Platon je pesnik-filozof, ki svojih filozofskih nazorov ni strogo logično izpeljal, a jih je intuitivno slutil in jih osvetlil z vsem žarom svojega umetniškega čustvovanja. Ni ga modroslovca, ki bi bil znal s toliko ljubeznijo in ognjevitostjo strniti resnico in lepoto in nam to edinost predočiti v tako mikavni obliki, kakor je to storil Platon v svojih filozofskih dialogih. Oglejmo si življenje in mišljenje tega plemenitega moža, ki mu je bila življenjska naloga širjenje in udejstvovanje — idealizma. Platon se je rodil leta 427. pr. Kr. Ker je bil plemiškega rodu, so mu bila vsa vzgojna sredstva tedanjega časa na razpolago. Bil je aristokrat ne samo po rojstvu, ampak tudi po duhu in srcu in je bil nasprotnik razuzdane atenske demokracije. Že v mladosti sc je ukvarjal z matematiko in z modroslovnimi vprašanji: Odkod je svet in človek? Čemu živimo? Kakšno naj bo naše življenje? V dvajsetem letu svojega življenja se je seznanil s Sokratom in mu je bil osem let, do njegove smrti zvest učenec. Po smrti svojega učitelja je šel na potovanje v Egipt in v spodnjo Italijo, kjer se je seznanil s Pitagorejci. Na teh potih si je razširil obzorje in poglobil svoje znanje. Ko se je vrnil v Atene, je nastopil kot učitelj in pisatelj modroslovja. Kot tak je kmalu zaslovel; sicilski tiran Dionizij starejši, ki je hotel veljati kot zaščitnik znanstvenikov in umetnikov, ga je poklical na svoj dvor v Si ra kuže. Toda sicilski vladar ni razumel idealnega moža. Izročil ga je nekemu Špartancu in ta ga je prodal v Egini kot sužnja. Neki Anikeris iz Kircne ga je kupil in oprostil. Nato je Platon v Atenah otvoril modroslovsko in matematično šolo. Na severovzhodni strani Aten ob reki Kefisos jc bilo vežbališče (gymnasium), posvečeno atenskemu heroju DR. J. SAMSA. Akademos. Podjetni Hiparhos in darežljivi Kimon sta bila dala tu napraviti krasne nasade in sprehajališča ter jih okrasiti z oltarji in kipi. Tu je ustanovil Platon prvo visoko šolo. Pozneje je dal zraven tega parka napraviti svoj vrt in učilnico in to je bila prva znanstvena akademija, po kateri imajo znanstvena društva akademično izobraženih mož in nekatere visoke šole še dandanes svoje ime (n. pr. slikarska akademija, trgovska akademija). Političnega življenja se ni udeleževal, pač pa se je 1. 367. odzval vabilu Dionizija mlajšega in prišel zopet na sirakuški dvor, ker je upal, da bo mladega vladarja pridobil za svoje politične ideale; a nada ga je varala. Umrl je pri svojem delu nad 80 let star leta 347. Svoje modroslovske nazore nam je Platon razvil v svojih mnogoštevilnih spisih — nad 30 — ki imajo obliko dvogovorov (6iaXoyog). Pogovor vodi skoro vedno Sokrat; v poznejših dialogih se oblika dvogovora vedno bolj izgublja in se bliža vedno bolj enotnemu predavanju. Najznamenitejši Platonovi dialogi so: A p o 1 o g i a — Sokratov zagovor pred sodniki — sijajno opravičilo Sokratovega življenja in delovanja. K r i t o n — obravnava dolžnost pokorščine do državljanskih zakonov. F a i d o n — ganljiv opis Sokratovega razpravljanja o neumrljivosti duše v zadnjih dneh njegovega življenja v ječi. Ta Platonov spis so najbolj brali v starem veku. Ko je stari Kato po Cezarjevi zmagi pri Tapsu (1. 46. pr. Kr.) videl, da so rimski republiki dnevi šteti, se je zaprl v mestu Utiki, bral po kosilu Platonovega Fajdona, nato spal do polnoči ter si potem zasadil meč v srce. Symposion (obed), globoko zamišljena razprava o ljubezni, umetniško najpopolnejše delo Platonovo. F a i-d r o s — o zgovornosti. Prolagoras — krasen spis o bistvu in pridobivanju kreposti, opozarja na razloček med Sokratovim in sofističnim pojmovanjem kreposti. G o r g i a s razpravlja o pravi modro- sti, ki je vzvišena nad besedičenje sofistov in retorjev. P o 1 i t e i a (država) je ideal aristokratične države, kateri je namen vzgajati državljane h kreposti in s tem k sreči. To pa se da po Platonovem nazira-nju doseči le, če vladajo modrijani v državi ali pa če vladarji postanejo modrijani; drugače ni zlu v državi ne konca ne kraja. Nasproti tej idealni, utopični državi je opisal Platon v svojem zadnjem delu N o -m o i (postave) praktično možno državo. Platon je bil s Sokratom prepričan, da le pravi pojmi o življenju in njegovih vrednotah omogočujejo pravo življenje. Pravih pojmov pa ne podaja ne sofistika in ne retorika, ampak filozofija. Ta uči človeka, kako strniti posameznosti v višje splošne pojme; ta dviga človeka iz čutnega sveta do nadčutnega, iz minljivega do večnega; bistvo in namen Platonove filozofije je: od slučajnih, nepopolnih stvari najti pot do nujnih, večnih pravzorov vsega, kar je na tem vidnem svetu, do — idej. Ideje so predmet našega mišljenja, ideje predmet filozofije. Stvari, ki nas obdajajo na svetu, so spremenljive, minljive, slučajne, nepopolne; ideje teh stvari so nespremenljive, večne, nujne, popolne. Stvari, dostopne našim čutom, vidu, sluhu, tipu, so senca, odsev, odmev, slaba podoba večnih, neskončno lepih, popolnih idej. Ideje (ddog deblo, l<\t) — vidim) so pravzori, bi-bistvo čutnega sveta. Svet z vsemi svojimi pestrimi pojavi je le begotna, vedno se spreminjajoča slika pravzorov — idej. Ideje bivajo po Platonovem naziranju izven stvari, v drugem nevidnem svetu. Ideje so vzroki posameznih stvari in pojavov, teženje idej meri na to, da se v čutnih pojavih udejstvujejo, realizirajo. Filozofsko rečeno: Ideje so metafizične realnosti. Ideja je r e-alnost, ker je nekaj (kar v resnici obstoji, v nasprotju z idealnim, kar je le v mislih), ideja je metafizična realnost, ker ne biva fizično, kakor n. pr. kamen, svetloba, ampak izven fizičnega sveta — /urn rd (pvatxd. Vse, kar nas obdaja, je pojav, odsev in učinek neke gotove ideje. Ne samo konkretni, stvarni pojmi (n. pr. miza, rastlina, človek) imajo svoje ideje, ampak tudi miselni (abstraktni) pojmi, n. pr. lastnosti, razmerja, dejanja. Vse te ideje so med seboj v nekem gotovem razmerju, nižje so podrejene višjim itd. Vse pa obsega in združuje neka najvišja ideja, dobrota. Dobrota je zadnji vzrok vsega, kar je; dobrota je Platonu božanstvo. Vse stvari so, v kolikor bivajo, deležne te najvišje ideje. Vseobsežen in pesniško zamišljen je sistem (sestav) Platonovih idej. Narisal ga je v svojih spisih le v glavnih potezah, v posameznostih ga ni izpeljal; namesto logičnih izvajanj se je, kadar je le previsoko dospel, zatekel k podobam in pravljicam, da je pokazal to, kar je intuitivno čutil, čeprav ni mogel dokazati. Pla- Devin. ton je na ta način prvi zamislil nauk o splošnih pojmih, ki igra v zgodovini filozofije do danes svojo vlogo. Veličasten, dvigujoč je ta Platonov sistem, četudi je — zmoten. Napačna je namreč Platonova trditev, da imajo ideje izven stvari svojo realno eksistenco; to zmoto je popravil Platonov učenec Aristoteles, ki je nasproti Platonovemu idealizmu postavil svoj realizem ter učil, da splošni pojmi ne bivajo izven stvari, ampak — v stvareh. Človeška duša — meni Platon — je prišla iz nadzemskega sveta v fizično telo — za kazen, ker se je v svojem prvem breztelesnem bivanju pregrešila. Ko vidi na zemlji razne predmete, se spomni idej, kijih je gledala v prejšnjem svetu (dra/ivi/aig dva-/.u(j,vrfox(i) — spomnim. Če je duša zdru- žena s telesom — živi čisto in pravično, se vrne po človekovi smrti nazaj, odkoder je prišla; če ni živela prav, mora za pokoro še v druga človeška in živalska telesa. Ta nauk o preseljevanju duš je dobil Platon od Pitagorejcev. Pitagoras (r. okoli 1. 580.) je trdil, da je živel prvič kot trojanski junak Euforbos in da je videl svoj ščit, ki ga je bil Menelaj vzel padlemu Euforbu in ga obesil v Herinem svetišču v Mikenah. Platon je bil prepričan o nesmrtnosti duše. Njeno bistvo je duhovna narava, razum (Ao-yiavixov, vovg), ta je božanskega izvora in neumrjoč; ko se ta združi s telesom, se razumu pridruži še čustvenost ihv- /AFidšg) in hotnost (iniifvfii)vix(')v, imih/jUa — želja). Kako se dajo ti trije deli človeške duše spraviti v soglasje z enotnostjo človeške zavesti (jaz sem ravno isti, ki mislim, ki se r a d u j c m in ki hočem; te tri strani naše duševnosti so v nerazdružljivi edinosti med seboj), o tem Platon ni razmišljal. Ker je prava domovina naše duše v nadčutnem svetu, je 'človekova naloga na svetu, otresati se čutnosti in telesnega uživanja. Duša je v telesu kakor ujetnica v ječi ali v grobu; naša naloga je, dušo oprostiti čutnega življenja, jo z zatajevanjem, zmernostjo, s čednostjo in znanostjo pripravljati za njen večni cilj. Ta Platonov nauk o krotitvi telesa je bil kaj malo v soglasju z grškim življenjem, v katerem je negovanje (kult) telesa igralo tako odlično vlogo. Človekova sreča obstoji v njegovi nravni popolnosti, v kreposti; ta človeka dviga nad žival in mu zagotavlja pravo svobodo. Zato vidi Platon tudi nalogo in namen d r-ž a v e predvsem v tem, da država ljudstvo vzgaja h kreposti. Podlaga prave kreposti pa je pravo spoznanje o stvareh, to je f i -1 o z o {i j a. Zato morajo v državi vladati modrijani. Ustava Platonove države je absolutna aristokracija, vlada najboljših, najbolj izobraženih. Drugi stan Platonove države so vojaki, čuvaji družabnega reda (i/tr/g dXr/ihv6g, iHXo)v Kof&rjoftai ngog vfidg, dgidg iati ti/g tgo-(p f) g avtov. 'ižaavtcog 6idaaxaXog dž.t/thvog tat iv d^iog zal avtog d) o neg 6 i gy d tr/ g tii g t goipi/g avtov. IJdoav ovv dnaoyj)v yevvr)pidv(0v Xr/vov zal dX(ovog, ftotbv te, zal n goftdtiov Xajla)v dcbaeig tijv dnao/j/v tol g ngotpi/taig• avtol yd(t elatv ol dgyieQelg v/i&v. 'Kav de: (ii) P./t/tB JVQO(pf/tr)v, dote totg ntco-y.oig. 'Edv oitlavi Jioitfg, ti/v dnagyj/v Xafid>v <)6g natd ti/v ivtoh)v. iJaavtatg Kegd/uov oivov tj i/.atov dvol^ag, ti/v tlniur/j/v Xafidn> dog to Ig ngotpt'/taig • dgyvgiov di Kal ifia-tia/iov xal nav tog zti/piatog Xafiu>v ti/v dnaQ-y,i/v tog dv aot dd^y, dog Kata ti/v ivtoXi)v. 14. K ata KVgiaKijV dk zvglov ovvayjHvteg zXdaatu agtov Kal evyagiatr/aate, ngoe§o/io-Xoy)/ad/xevoi2 td nagantdiptata v/itbv, dncog xattugd t) Dvaia v/ut o v (/. IhIg de fytov ti)v d/MpifioXlav$ /uta tov haIgov avtov /a) avv-ekftitu> vulv, ta>g ov 6taXXayd>aiv, Iva tu) xoiv(oi)f/* i/ {hala vfitov. Avti/ ydg eativ i/ i") thiaa * v no zvgio v • 'K v nav tl t 6 n to Kal xq6v(/) n g oo tp i g e t v /i o t iivalav Kati a q d v • iiti f} a o t A e v g /t iyag el pil, Xiye i Kvmog, xai to ovo/id /tov ftav-fi a a 16 v iv totg Pftvftoi v. 15. \etgotovi)aate ovv favtolg ini0K<>-novs xal dtazdvovg d&ovg tov Kvglov, dvdgag ngaelg xal dq>tXagyvQovg Kal dh/ihig Kal dedoztptaafievovg' v/ilv ydp Xnvovgyovai kh) avto l ti/ v Xeitovgylav t tov ngoipt/ttbv Kal dtdaoxdX(ov. Mi} ovi> vnegldi/te avtovg- ai>-tol ydg elatv ol tetipu//ievot b/idtv /ietd tibv ngotpt/ttbv Ktii 6tdaaxdXo)V. 'KXfyxeve de dA- < 'II oit(« =3 ti orttov = 6 otxo; moka, kruh. 1 Prej priznani, »c izpovem. 3 Dvom, prepir. 4 Oskrunim. » AOtrj Imlv it to je rekel. FR. OMERZA. Mj/.ovg /ni/ iv dgyfj, dXX’ b dgi/vi/ tbg č/ete iv ttf) 6vayyeXlq) ■ zal navti dato/ovvti zatd tov itigov /ir/delg /.a/.dto) /ir/di Jiao ’ vpt(bv uKoveto), S(og ov iietavoi/at/. Tdg di ev/ag v/idjv zal tdg iler//wavvag zal ndaag tdg ngd^eig ovteo noii/aate, d)g t/ete iv to> ev-ayyeXl(f> tov Kvglov r/fičov. 16. l\)i/ y o q e It e vnig ti/g ri/gvpiojv" ol ?.v yv o i v pid) v /u) oflsoihjtoioav, Kal al oatpveg vjxO)v /ti/ ix).veadoiaav, dAAd ylvea$e etoi/.ior ov yag oid ate tijv ibgav, iv f/ 6 zvgiog i//id>v %Q%etai. IIvKvdjg 6i< avvayi)i/otnih: £r/tovvteg td dv-))kov tab t alg ipv/jilg vpidj v ov ydg d) (peki/a ei v/nag o nag /govog ti/g nlatecog vpitbv, idv /ii/ iv t ti) io%dt({) migti) tekeia>di/te. 'Ev ydg talg io/dtaig i/uigaig nXr/xh>v{h'/aovtai ol y>evdongo(pi/tat zal ol tpOogdg, zal atgacpt/-aovtai td ngčffata elg /.vzovg, zal 7) dydni/ atgtupn/oetai elg /ilaog- av$avovar/g yug ti/g dvo/dag /uai/aovaiv dkki/kovg zal didi^ova 1 zal nagadtbaovai, zal tdte a-vi/aetai td arjpieia ti/g db/ihlag• ngtb-tov ai/fielov iKnetdaetog8 iv ovgavtf, elta ar/fielov tp to v i/ g adXniyyog, Kal td tgl-tov dvdataaig vezgtbv ov ndvttov <5f', dAA’ o>g iggiih/' "II o Kvgiog zal n ti v te g ol dyiot /iet' avtov. Tote dyietai 6 Kda/iog tov Kvgtov i g /d/ie v ov in it v id tibv v k

Modra etc. knjiga. Večkrat čilamo: Ta država je izdala belo knjigo, druga rdečo i. t. d. V teh knjigah nam navajajo državniki vzroke in povode raznih dejanj, diplomatične korake, opravičevanja i. dr. Odkod imena? Po barvi ovoja oziroma platnic. Prva modra knjiga je izšla v 16. stoletju na Angleškem, prva rumena leta 1861. na Francoskem. Naš državnik Beust si je izvolil rdečo barvo, Rusija oranžno, Belgija sivo, Nemčija in Unija belo. Neka švicarska založba zbira sedaj o vojski doneske vseh vlad in bo izdala knjigo v vseh barvah mavrice. Višina morskih valov. Stara resnica je, da višino valov vedno precenjujemo. To pa zato, ker jih gledamo od strani. Največji so tam, kjer so viharji dolgotrajni in piha veter vedno v eno smer, recimo ob rtiču Horn v Južni Ameriki. Z raznimi pomočki jc dr. Cornish (Komis) določil sledečo višino: močan veter 4-5 m, slab vihar 5-5 m, srednji vihar 6-5 m, močan vihar 7’5 m, silen vihar 9-5 m, orkan 115 m. Rotteck je dobil pri potovanju v Čile še nižje številke, poprečno 6 m. 0S9 Naše slike: O r 11 e r je najvišji vrh enako imenovane alpske skupine na južnem Tirolskem med dolinama Sulden in Trafoi, obenem je tudi najvišji vrh avstrijskih Alp. Dviga se ne daleč od laške meje v podobi strme, tri-oglate piramide (3902 m), pokrite z obsežnimi ledniki. Ortler ima več vrhov, ki so znani pod sledečimi imeni: na severni strani Zgornji Orl-lerferner, na vzhodu Maltferner in End-der-Welt-Ferner, na jugu pa Suldenferner, ki ima od 1. 1901. planinsko kočo. Ne daleč vstran pelje prelaz Ortler 3346 m visoko proti Vzhodnemu Ortlerfcrner. Prvikrat so dosegli vrh dne 27. sept. 1. 1804. lovec Josele iz doline Passeier ter 2 tovariša iz doline Ziller. Leto pozneje je napravil podobno turo botanik Gebhard. Danes je turistom posebno znana koča Payerhiitte 3020 m; vojaki pa, ki branijo mejo proti Italiji, so postavili še više svoja opazovališča. — Devin jc trg in grad v bližini Tržiča, ki jc štel pred vojsko na 1500 duš, po večini Slovencev. Grad, last knezov Hohenlohc, ima star stolp, podzemeljske hodnike in orožarno. V vojski z Italijo je tudi ta zgodovinski spomenik imel isto usodo kakor zelena Goriška. — O Usori in njenem gospodarskem pomenu smo govorili že v lanskem letniku, —dan. Geometrično vprašanje. Leta 1895. v dolgih »potresnih počitnicah* sva si s tovarišem napravila preprost teodolit in z njim ter s pomočjo logaritmov iskala vi- šino zvonikov po župniji. Pri neki podružnici se nama pridruži cerkovnik in radovedno izprašuje, čemu te rogovile pred cerkvijo prestavljava, zvonik ogledujeva, tla meriva in papir maževa. Ponosna na svoje znanje, mu poveva, da znava zvonik s tal zmeriti. Pričakovala sva, da bo ta novica možu karseda imponirala, midva si pa kot črnošolca, ki znava takorekoč čarati, pridobila v njegovih očeh še večji ugled, kakor sva mislila, da ga že imava. Toda nič tega! Cerkovnik ponudi stavo, da zmeri višavo zvonika do vrha brez vseh teh rogovil in vseh računov, samo prekljo, tako dolgo kot je on sam, mu morava dovoliti kot potrebno geometersko orodje; če se zmoti za pol metra, pa stavo izgubi. Midva sva merila in računala po formuli: v btgfti on je pa poiskal prekljo, jo po sebi pomeril, jo malo odlomil, kar sc mu je predolga zdela, polegal po travi, si postavljal prekljo navpično med stopali in je bil kur naenkrat z merjenjem gotov. Poklical naju jc in nama še vedno na tleh ležeč dejal: »Do sem, kjer je moja glava, bi segel zvonik, če bi ga lepo po tleh položili, toliko je visok, pa zmerita, če ne verjameta, saj imata mero!« — Zmerila sva in pokazalo se je, da se njegovo merjenje z najinim . računom ujema: mož jc dobil stavo in si je šel z denarjem, ki si ga jc takorekoč lež6 zaslužil, iskat »grenkega« priboljška. In tisti hip je mož nama imponiral in njegovo znanje se je nama malodane zdelo čarovnija... Vendar pa sva se počasi zavedela in našla pravilo iz geometrije, po katerem je cerkovnik višino pravilno določil, pravilo, ki je dobro znano vsakemu tretješolcu. Katero je? K. 'Ki-litcv in imenn relilcev v prihodnji fttevilki.) Uganka: Iz katerih krajev je ta stric ? Odgovor in imenn listih, ki pravilno odgovore, v prihodnji itev. Rešitev (zemljepisne) uganke v 11.—12. štev. lanskega Mentorja : Slika predstavlja otok J u v o. Uganili so: Petrič .Ion., Acnloftolcc I. driav. gimn.; Martinčič Albin, četrto*., Škulj Stanko, Trmi n Janko, giimiuzijcu, in Hoj ec Anton, rcalec v Ljubljani. Kntmii Ciril, VII. r. in Zorec Stanislav. V. r. v St. Vidu, Lapajne Zoran, II. r. v Kranju. ■iiiiiiiimimiiimiimiii S KNJIGOVEZNICA j S KAT.TISK. DRUŠTVA V UUBUAKI se priporoča v Izvršitev vsakovrstnih knjlgoveiklh del. i Solidno delo. Zmerne cene. S Knjižnicam znaten popnst. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi s I. KETTE LJUBLJANA FRANCA JOŽEFA CESTA 3 Klobuki, palice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport. Fr. P. Zajec, izprašani optik Ljubljana, Stari trg 9 -~ *v°l dobro urejeni optični zavod -Jkor tudi različne vrste naočnikov, SCipal- ■ I il(1- Popravila I _ oCai, SCIpalcev Itd. izvršuje dobro In cenol j | Prodajalna Katoliškega £ tiskovnega društva ® : (H. Niiman v Ljubljani) ■ priporoča svojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin ' kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapis-nike, kopirne knjige, šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila, trikote, šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije. I S ■ 8 Priporočljiva dometa tvrdka! Podpisani U|avl|un v imann alavbnaga odbora la lldanfa doto carkva T Šmihalu pri Zatambarka, da |a goapod Rajko Sušnik umetni steklar v Šiški napravil T imanovanl cerkvi aaa|al novih ekan, kraano in nmalno * golakam slogo, T aplotao ladovoljnoai in po gmotni canl tar |a lato ¥ ■TO|l stroki Tradaa na|bol|iaga priporočila. Za alavbal odbor: FRANČIŠEK GABRŠEK, lopni upra»ilal|. V Šmikala, dna 12. avgosta 1909. T_ "S Telovadne priprave in orodje, vsakovrstne ! gospodinjske in gospodarske predmete, ku- | nlnjsko opravo, železno pohištvo, orodje, “ raznovrstno železnino, nagrobne križe in prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domaCa tvrdka te stroke FR. STUPICA V LJUBLJANI Marije Terezije cesta 8t. 1 veletrgovina z železnino ln razpoSlljal-nlca poljedelskih strojev, PriporoCamo: Grško-slovenski slovar. Sestavil prof. Anton Dokler. Cena . . K 12 — Fizika za višje razrede srednjih šol. — Spisal prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 580 Kemija za sedmi gimnazijski razred. — Spisal prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 250 Psihologija. Za srednje šole spisal prof. K. Ozvald. Cena v platno vezani knjigi .... K 3 — Besede in rekla k sedmi knjigi Herodotovih zgodo-pisnih raziskavanj. — Sestavil prof. Fr. A. Jerovšek. Cena..................K 1 — Slovarček k L, II. in III. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena ..... K —‘SO Slovarček k IV., VL, XVI., XVIII., XXII. in XXIV. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena.....................K —80 Založil M si. Slišim i Sl li ni Dijan kjer se dobivajo oznaCene knjige.