llpENA LIR 25 ieti| rjo1 voj' PoStnlna platana — Sped. abbon. post. - II ti’. 5ŠČ3 na urn žiti voli ^ GOSPODARSTVO R G O V I F I N A N C A D U S T R OBRT KMETI S T V O ;ilT Eto x št. 210 PETEK, 7. OKTOBRA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 poaicimo i polom iz leta 1929 se ne bo ponovil Stvarnosti v oči! 5 1 Mednarodna konferenca o tržaškem fisianišču torej bo. V londonskem spo-^umu (v pismu italijanskega poslanika jugoslovanskemu poslaniku), ki je Fl podpisan 5. oktobra 1954, je bilo re-da bo Italija »v kratkem« sklica'takšno konferenco zainteresiranih “fžav; v (em pismu je Italija že tedaj P°Vabita Jugoslavijo na pristaniško konferenco. Toda rimska diplomacija ^sije počasi. S konferenco je -odlašala odlašala, tako je iz »kratkega časa« talo dobro leto. Rečeno je bilo nam-dia bo konferenca v prvi polovici itiodnjega meseca. Na konferenco so He poleg Jugoslavije povabljene tudi vstrija, Cehoslovaška, Madžarska, Žana Nemčija in Švica. Zakaj je italijanska vlada toliko ča-odlašala s sklicanjem te konference, Krav je tako važna za tržaško gospo-tvo, se pravi za pospešitev promte-skozi tržaško luko? Ne bomo se moti-ako porečemo, da je s tem hotela : Vno pokazati, da je konferenca prav- ^Prav nepotrebna, ker hoče Italija sa-j*1* upravljati tržaško pristanišče in _Jlote deliti oblasti v tem področju z žalnimi državami. Te obveze se je otekla pri pogajanjih za londonski spo-^ ^razum o tržaškem vprašanju. Deloma je J1 tem pogledu tudi uspela, ker se v Ondonskem sporazumu ni več obveza-da bo izpolnila tiste določbe rnirov-J6 Pogodbe, ki predvidevajo ustanovi-. /v mednarodne pristaniške komisije. ^"Franke te bi bile poleg Francije, V. ^itanija, ZDA in Sovjetske zveze tu-—Italija, Jugoslavija, CSR, Poljska, Av-1 Jurija, Madžarska in Švica). Ostale so olVfrndar v veljavi določbe mirovne po-®°nskim ladjam vseh držav brez ka-Snilke omejitve glede razlaganja in nalaga-a ir-is blaga; oblasti ne bodo smele pobi-!^ti ne uvoznih ne izvoznih ne nikakr-*nih drugih pristojbin — razen pristoj-___ 'n za ustrezne usluge. Ministrski pred-^dnik Scelba je imel za potrebno, da v svojih prvih izjavah o londonskem sKorazumu poudaril, da bo ravnatelj "biste luke Italijan. S podobnimi izjavami se ni dalo Praviti z dnevnega reda vprašanje tr-Zaške proste luke. Sodeč po pisanju čas- — j1ikov vztrajajo zaledne države pri zah-V ®vi, da se tudi njim prizna beseda v — 'Ihtavi. Zlasti Avstrijci so v tem pogle- zelo jasni in zahtevajo neposredno 12 PpKdftležbo pri upravi proste luke. Ita-'■ianska diplomacija je bila zelo pne- 0 vitina in se je v londonskem sporazu-> obvezala, da bo sklicala sestanek, —‘•r* katerem se bodo zainieresirane dr-(iposvetovaleii, kako naj se upora-, « [hiio členi mirovne pogodbe (1-20 prilo-■\S>'8e Vili) o upravi proste luke. Pojem "Kosvetovanjen se da raztegniti in skr-> :'!i Po mili volji in odpira široke mož-za diplomatsko izigravanje nar Stotnika. Toda Tržačani, katerih ob-i’anek je tesno povezan s prometom v n’l*aški luki, postavljajo vprašanje, ali tš bilo v korist tega prometa sofistič-110 razlaganje diplomatskih obvez v lon-Jonskem sporazumu, ki ga nekatere dr-— kakor n. pr. Avstrija — niso • 411 "'ti podpisale. Aii bi ne bilo bolj paketno pokazati potrebno širino pogle-i ?,)v- to je omogočiti čim širše in učin-/as-' 'ovite j še sodelovanje zalednih držav pri cvet' Kristgjjjjjjj upravi, jih s tem zainteresi-5Č//-'1'1'"1' ža pristanišče in tako ustvariti po-!°je za povečanje prometa iz teh dr-«skozi pristanišče? V tej zvezi moramo poudariti, da je ""Kolnoma zgrešeno gledišče videmske-dnevnika, češ: Avstrija ima prav ta-r° potrebo nad Trstom kakor Trst nad | '|Vs'-rijo. Takšno prikazovanje stvari ni 1 "'Klomatsko ne objektivno, ker se da 1 'ahkoto pobiti s številkami o razvoju ?Vs rijskega prometa čez Bremen, Ham-“Irg, Rotterdam in Reko. Na žalost Trst "'Ha monopolnega položaja v avstrij- tranzitu. Zato je naloga uprave •Jžaškega pristanišča, da skuša privabi-'. čimveč avstrijskega prometa z raz-"'Hi ugodnostmi, ki jih dajejo tudi dru-Pristaniša. Čeprav je Avstrija majh-"a država, j-e delež njenega tranzita v baškem prometu tako velik (v prvih ?®tih mesecih letošnjega leta 81,8% na ^lezniškem prometu), da je treba sto-d vse, da tržaško pristanišče ne izgu-svojega tako dragocenega klienta. Z ''fige strani se je po sklenitvi mirovne "jgodbe njen mednarodni položaj tako "tačil, da lahko postavlja svoje zahte-'e z večjo neodvisnostjo; poleg drugih "''ti v svet, se je Avstriji zdaj zopet Mpria tudi pot po Donavi. . Med raznimi avstrijskimi zahtevami tudi ta, da bi uprava italijanskih že-Jžnic znižala tarifo za avstrijski tran-J|t na progi Trbiž - Trst, ki je danes '%» kakor za lokalni promet. Italijan-d železnice postavljajo v zameno za koncesijo zahtevo, da avstrijske že-dnice dovolijo za avstrijske, čehoslo-vSšbe in madžarske pošiljke proti Tr-do 50% znižane tarife. Avstrijske beznice so pripravljene dovoliti po-"Ust samo za avstrijske pošiljke proti Jfstu z določenih avstrijskih postaj, r^dnja pogajanja, ki naj bi bila nekak-s"k uvod v pogajanja na mednarodno "fistaniško konferenco, niso uspela. Gledišče jugoslovanskih železnic nam v Kodrobnosti ni znano. Vsekakor ju-l> ^"slovanske železnice zaradi daljšega L raKzita (od Šentilja do Sežane) lažje L ''Mivajo na ceno avstrijskega promieta i ll t0t’ Trstu in že s tem omogočajo Av-AR 'triji, da izbira, kadar jo zahteve dru-f\|l! *eSa partnerja postavijo pred odločitev ta primer nam dokazuje, kako je sKorazum med vsemi zalednimi država-"'l nujno potreben; a za dosego takšne-sporazuma je nujno potrebna med-"afodna pristaniška konferenca, ki jo "°bena izmed prizadetih držav ne sme shrejeti kot nujno zlo. Pate viedKli papirjev iaradi Eisealmerjeve baleiai - Aaierle borze aiso polagalle za sabo! drogib i 'ogt o 03 Da bo vest o nenadmem obolenju predsednika .Združenih ameriških držav vplivala- na ameriške borze, je bilo pričakovati. Bolnik j-e na najbolj odgovornem mestu v državnem vodstvu, a hkrati -predstavlja kot voditelj republikancev določeno politično in gospodarsko smer v državni politiki. Čeprav ni razlika v pogledih -na politična in gospodarska vprašanja -med republikanci, ki -so zdaj na vladi in demokrati, ki -so v opoziciji, posebno velika, vendar imajo borzni agenti in ameriški velekapital sedanji1 republikanski kurz za bolj ustaljen in se boje, da bi se demokrati, ki bi po ošibi-tvi republikancev prišli -na k,rinilo pri predsedniških volitvah, lotili revolucionarnih gospodarskih in -socialnih reform. Dovolj znan je primer demokrata Roosevelta, ki je nastopil v ameriškem gospodarstvu s tako imenovanim «New dealom» se pravi z načrtom za vrsto gospodarskih in socialnih reform-. Da bo vest o srčnem napadu, ki- ga jp pretrpel predsednik Eisenhower, vplivala na borzo, je torej javnost pričakovalo v Ameriki in po svetu. Kljub ;,ernu je tako močan sunek in pretres, ki so ga doživeli ameriški vrednostni papirji prvi dan (26 septembra), ko je oiia borza po objavi obvestila o Eisen-howerjevi bolezni odprta, iznena-dil tudi gospodarske in- finančne izvedence. Tako je indeks vrednostnih papirjev 0 Mirni meil Trslom in Reko Milanski gospodarski list »II Mort-do economico« je poleg drugih izjav o tržaških gospodarskih vprašanjih, kt jih je zbral njegov sotrudnik Alberto Berti, priobčil tudi izjavo glavnega ravnatelja Javnih skladišč v Trstu dr. R. Bernar-dija. Dr. Beranrdii je dejal, da je tre-ba pripisati najnovejše naraščanje prometa v tržaški luki (kakor prevoza premoga, rudnin itd.) izredni gospodarski konjunkturi v Avstriji. Opozoril -je na konkurenco pristanišč Bremena, Hamburga in Reke. Konkurenco Reke omogoča po njegovem mnenju zlasti o-kolnost, da jugoslovanska podjetja (Transjug) obračunavajo stroške za prevoz po jugoslovanskih železnicah v dolarjih, in sicer po tečaju 620 dinarjev za dolar, torej ne po uradnem tečaju 300 dinarjev za dolar. Tako se stroški za pristaniške usluge na Reki zmanjšajo za polovico. Hkrati se je odnos tarife Avstrija-Trst do tarife Avstrija-Reka izpremendl na škodo Trsta. Sotrudnik milanskega lista je omenil, da stoji v uvodu k neki jugoslovanski publikaciji opravičilo Jugoslovanov za ta ukrep, češ da so se oni odločili zanj, ko niso hotela tržaška Javna skladišča zajamčiti Reki »for-faita« v višini 100.000 ton avstrijskega prometa čez reško pristanišče. Dr. Bernardi je na to odgovoril, da Javna skladišča ne morejo posegati v vprašanja avstrijskega tranzita, ker je to v kompetenci avstrijskih izvoznikov in uvoznikov; zato tudi niso mogla »dovolita« forfaita 100.000 ton -avstrijskega tranzita. Sicer je bil na osnovi železniških sporazumov, ki naj bi rešili vprašanje konkurence med Trstom in Reko, s tarifami zagotovljena Reki večja količina avstrijskega tranzita kakor 100.000 ton. Glede konkurence jugoslovanske mornarice na pristaniščih na Srednjem in Daljnem Vzhodu je dr. Bernardi dejal, da bi razvoj jugoslovanske mornarice lahko koristil Trstu, ker je tržaškemu pristanišču na tem da ima tembolj pogoste in popolne pomorske zveze; vendar je nevarnost, da bi se prevoz, ki ga zdaj opravljajo jugoslovanske ladje, pozneje prenesel v jugoslovanska pristanišča. Glede konkurence reškega pristanišča je dodal, da ji je postavljena meja v tem, ker je tržaško pristanišče obširnejše in bolje opremljeno. industrijskih podjetij, ki je znašal dan pred Eisenhow-e-rjevo boleznijo (v petek 23. sept.) 487,45, padel pa 456,56; indeks železniških podjetij od 156,28 na 153,13 jn_ podjetij za javne) usluge od 65 na 63,04. O nervozi govori tudi število transakcij z vrednostnimi papirji; v petek (pred- boleznijo) je znašalo 2,543.700, v ponedeljek pa že 7.720.000! Naslednjega dne, to je y tor-e-k 27. septembra, se je položaj že nekoliko zboljšal, ker so posegle vmes- velike a-meriške hranilnice in pričele kupovati vrednostne papirje. V istem smislu so nastopili tudi židovski agenti, ki so prejšnjega dne zaradi židovskega praznika bili odsotni. Tako se je položaj zboljšaj in v petek, 30. septembra so delnice industrijskih podjetij že dosegle raven, ki se je približevala prvotni, i-n sicer 486,62; indeks železniških podjetij se je dvignil na 155.31 iji podjetje za javne usluge na 63,14. Popolnoma pa se položaj nj popravil. Strokovni komentatorji razvoja; -na ameriških borzah so mnenja, da ni strahu, da bi se -ponovil -polom iz leta 1929, ker so zdaj ameriški gospodarstveniki in finančniki, ki dajejo smer ameriški gospodarski fi-pančni politiki vse bolj previdni, kakor so bili v času, preden je nastopil polom leta 1929. V tej zvezi je zanimiva tudi ugotovitev, da se nenaden pretres na ameriških borzah ni posebno čutil na drugih svetovnih borzah, kakor -n. pr. na londonski. To je pač dokaz, da niso gospodarstvo in finance drugih držav po svetu tako tesno -povezani z Ameriko, kakor bi človek sodil na prvi pogled: Profesor Wagemanni pobudnik Instituta za raziskovanje konjunkture v Berlinu, je prepričan, da se ni treba bali ponovitve katastrofe iz leta 1929, ker je -položaj danes v primeri z letom 1929 bistveno drugačen. Države niso med seboj povezane s tako kratkoročnimi krediti (posojili) in obvezami, da bi se morala oslabitev konjunkture v eni državi -takoj začutiti tudi v drugi. Pri -narodnih bankah in vladah vlada povsod izrecna volja, da se konjunktura zadrži; zato pritiskajo na zavore, ki ustavljajo podeljevanje kreditov, in izdajejo v ta namen tudi posebne uredbe. Voditelji narodnih bank -se zavedajo sedanjega konjunkturno-političnega položaja in vplivajo -na gospodarsko politiko gospodarskih in finančnih ministrstev. Pod okriljem narodnih bank so se ustvarile -posebne skupine strokovnjakov, ki proučujejo konjunkturo. Tudi sami voditelji podjetij so bolj previdni kakor nekdaj in se ne dajo zanesti od konjunkture predaleč. Profesor Wa-gema,nn poziva tudi vodstvo delavskih sindikatov, naj temeljito prouči položaj. Povsem pravilno je, da v času brezposelnosti zahteva ek-spanzi-vno konjunkturno politiko (povečanje investicij za nove tovarne in nova podjetja), toda v trenutku, kakor je današnji, bi bilo tre-ba zahteve po zvišanju plač spraviti v okvir gospodarske- -stvarnosti. O-blastva naj brzdajo -podjetja, ki hočejo preveč investirati. Državno vodstvo n-aj -si prizadeva, da bi znižalo davke in tako pripomoglo k finančni utrditvi podjetij. AMERIŠKA FINANČNA POMOČ JUGOSLAVIJI Te dni je obiskal jugoslovanske državnike namestnik pomočnika ameriškega tajništva za zunanje zadeve g. Mur-phy, ki je v Jugoslavi ji in na Tržaškem že znan po -pogajanjih^ ki jih je lansko leto vodil v Beo-grad-u' glede tržaškega vprašanja. Murphy je prispel v Beograd da bi -povsem razčistil odnose med ZDA in Jugoslavijo v zvezi) z obnovitvijo diplomatskih in gospodarskih odnosov s -Sovjetsko zvezo. Podatki o ameriški finančni pomoči Jugoslaviji pričajo, da so bile povsem točne vesli nekaterih listo-v na- Zahodu, da je bi-lo vprašanje odnosov med Beogradom in Washintonom -povsem razčiščeno. Z-DA bodo v finančnem letu 1955/50 nakazale 'Jugoslaviji 34,5 milijona dolarjev redn-e gospodarske pomoči. Za ta denar bo Jugoslavija kupila v ,ZDA industrijske surovine i-n kmetijske pridelke. ZDA bodo takoj poslale v Jugoslavijo 30.000 ton, žita. O nadaljnjih pošiljkah iz -presežkov kmetijskih pridelkov se bodo pogajali kasneje. Pariško sodišče je uvedlo proti Pier-ru Poujadu kazenski postopek, češ da organizira gibanje proti plačeva nju državnih davkov. Poujade je bi’ povabljen pred preiskovalnega sodnika, toda tam je odbil vsako izjavo Pustili so ga na začasni svobodi. V kratkem bo vnovič zaslišan. Poujad ima komaj 34 let. O političnem gibanju, ki ga je organiziral obtoženec je »Gospodarstvo« že večkrat poročalo. Ost njegovega gibanja je bila u-perjena predvsem proti visokim davkom, -ki jih plačujejo trgovci in obrt niki. Njegova zborovanja so bila pre cej hrupna. Večkrat je tudi svoje pri staše pozval, naj ne plačujejo- dav kov. Ko je zapustil sodišče, je skli cal tiskovno konferenco, na kateri j obtožil vlado, da hoče po tej poti i biti njegovo gibanje. Dodal je, da t gibanje ni politično, pač pa da se bo ri samo proti previsokemu davčnem-bremenu. Na podlagi zakona, na ka terega se sklicuje sodišče, bi Poujad' lahko obsodili na 6 mesecev ječe aL na globo 12.000 do 240.000 frankov. Obrtništvo se uveljavlja kljub industriji Ljuibljsipa, konec sept. Bili so časi, ko je splošno veljal pregovor: Rokodelstvo ima zlata tla. V našem stoletju, v stoletju tehnike iji mehanizacije, je ta pregovor močno zgubil na svoj) vrednosti, saj so nastopajoče tovarne in, veleobrati poti-snili ročno delo obrtnika-rokodel-ca zelo v ozadje. Masovni izdelki tovarn so preplavili trg in ponudili potrošnikom raznovrstno blago hitreje in po ugodnejših cenah. Huda kriza je zajela vse obrtništvo in kdor se ni znal prilagoditi novim razmeram, je brezpogojno propadel. Novi čas in nove razmere je bilo treba upoštevati in najti pot iz nastale zagate. In to pot je obrtništvo tudi našlo! Ce j-e hotelo obstoati ob konkurenci tovarniških izdelkov, je moralo svoje izdelke prilagoditi individualnim- potrebam in okusu potrošnikov, hkrati pa dvigniti kvaliteto izdelkov, da je ustreglo tudi najbolj razva;enemu okusu. Tako se je obrtništvo, rokodelstvo, ki je včasih spričo pomanjkanja konkurence že močno nazadovalo, zopet dviga lo in si pridobilo mnogo povih odjemalcev. Sicer bi pa pri naglem naraščanju prebivalstva obrtništvo že tako ne moglo kriti vseh potreb našega časa; to zmore edipo tovarniško delo i svojo normalizacijo in tipizacijo. Z individualnimi potrebami in izpolnjevanjem vrzeli v industrijski proizvodnji pa j-e obrtništvu -podano obširno delovno področje. Če hočeš, da ljudje vedo, kaj in kakšne izdelke izdeluješ, moraš svoje izdelke kupujočemu občinstvu tudi pred-očiti. Tak namen imajo vse razstave, tak -namen ima -tudi razstava, ki jo j-e Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v dneh od 24. sept. do 9. oktobra prikaz zalo občinstvu. O tej -razstavi beremo v katalogu »Gospodarskega razsta-v'šča«, naslednje: »Najpestrejša in najbolj raznolika med vsemi našimi letošnjimi prireditvami bo pač prvi obrtniški velesejem-, -ki ga prirejamo s pomočjo obrtnih zadrug i-n obrtne zbornice LRS«. Da j-e -temu res tako. se človek lahko prepriča, -ko obide razstavne prostore in si podrobneje ogleda razstavljeno blago. Mnogo časa im truda so naši obrtniki vložili v to, da bi razstava v vsakem pogledu uspela in reči je treba, da se jim je to tudi v polni meri posrečilo. Občinstvo pa tudi ve -ceniti napore našega obrtništva-, saj -so razstavne dvorane, posebno v popoldanskih urah, vedno polne obiskovalcev. Ne ostane pa samo pri obiskih, tudi kupčije dobro uspevajo. Navezuj-ejo se novi stiki med kupci in prodajalci. Kaj vse pa -razstavljajo naši obrtniki na tej razstavi? Poleg .običajnih izdelkov. nastopajo novi, ki govorijo o iznajdljivosti' obrtnih mojstrov ;n kolektivov; ti izdelki so izdelani na kar najbolj racionalen način v pogledu materiala kakor tudi delovne sile. Na razstavi ugotoviš, kako se obrtniška dejavnost venomer spreminja-, kako nekatere obrtniške pano-ge zaradi velikega razvoja industrije izumirajo, po drugi strani pa nastajajo popolnoma nove panoge. ki jih poraja čas in potreba modernega človeka. Posebno bi omenil izdelke iz plastičnih mas s pestro zbirko naj- različnejših predmetov. Tb je prvič, da se ta stroka .pojavlja n-a tem sejmu. Tudi kovinska in elektrotehnična stroka prinašata mnogo novega. Mars kaj, kar smo bili -prej vajeni gledati kot tuj izdelek, izdelujejo sedaj domače obrtne delavnice in to v kvaliteti, ki oe zaostaja za tujo. Na razstavi je zastopanih okrog 286 razstavij-alcev-obrtnikov, obrtniških zadrug ip večjih obrtn ških obratov, z najrazličnejšimi izdelki in manjšega- ali večjega obsega. Prav dobro je zastopana avtomobilska industrija -s pripadajočimi u-porabnimi predmeti nadalje bižuterija, brzoparilniki .cementni izdelki, čebelarski izdelki, čevlji, čolni itd. Harmonike razstavlja avstrijska tvrdka -Luibas iz Celovca. Dalje so električni bojlerji in sploh različni elektrotehnični izdelki, filci iz domače tovarne v Mengšu. Domača tvrdka razstavlja gospodinjske potrebščine iz plastičnih mas. Vidiš tudi razne gumijaste izdelke, hidrološke instrumente, hladilnike, hladilne omare, igrače, instalacijski material, kajake, -razne karoserije; posebno mnogo je irazs-taivli-einega pohištva od bolj preprostega pa do- luksuznega. Dosti je ključavničarskih izdelkov, kompresorji, kanden-čmj lonci, štedilniki i.dr. Zastopana je seveda tudi domača konfekcija. tZa gospodinje privlačna je razstava kuhinjske opreme, raznih kuhalnikov, likalnikov in drugih kuhinjskih predmetov. Za mlinsko industrijo razstavljajo razne tvrdke zadevne stroje ip pribor. Ojačevalce razstavlja ljubljanska tvrdka «Radio-Ser-vis«, pa tudi optične ip steklopihaške Zmajevo seme atomske energije, ki je v Hirošimi in Nagasakiju povzročilo toliko gorja ip razdejanja, je po desetih letih težkega pričakovanja in strahu obrodilo pa konferenci o atomski energiji v Ženevi obilne sadove. Uče njaki skoraj vseh -držav sveta so na konferenci razkrili največje skrivnosti atomske energije in vzajemno izmenja-, li načrte in izkušnje. Doseženo je bilo še več in to je po mnenju vseh najbolj važno: padla je za vedno zavesa, tajnosti in nezaupanja, katera je delila človeštvo v dva sovražna tabora in preprečevala, da bi ljudske množice lahko mirno in brez skrbi uživale to največjo ip najvažnejšo pridobitev našega veka. Važnost ženevske konference nam pokaže že samo število delegatov. Združene države je predstavljalo pet odposlancev. ki jih je spremljalo 269 svetovalcev. Angleška delegacija je štela 160 oseb. Sovjetska okoli 150. Jugoslavijo sta predstavljala dr. Vuka-novič in prof. Savič v spremstvu večjega števila izvedencev. Hkrati je bila v Ženevi odprita tudi atomska razstava. Del te je bil dostopen vsem obiskovalcem, drugi del pa samo delegatom in članom konference. Indijski delegat dr. Hanni J. Bhaba, ki so ga izbrali za predsednika, je izjavil, da lahko Imamo zgodovinsko dobo. v katero stopamo, za »primitivno razdobje atomskega veka«. Možnosti a-tomske energije so neizmerne in nepredvidene; za zdaj jih človeški um- še ne more zapopasti v vsej popolnosti«. DA BI ČLOVEŠTVO NE IZUMRLO Atomska energija je življenjskega pomena za vse narode -na svetu. V sodobni državi porabi vsak -prebivalec 23 ki-lowatoy energije pa dan, kar se lahko primerja delu 45 sužnjev. V nekaterih Začetek atomske dobe Misli ob atomski konferenci v Ženevi visoko razvitih državah porabi vsak prebivalec do 46 kilowatov energije na dan. Ker se uporaba energije vsak dan stopnjuje, se predvideva, da bodo v približno isto letih popolnoma izčrpana ležišča nafte, premoga ip naravnega plina. Ako človeštvo ne poseže po drugih virih energije mu preti industrijsko mrtvilo. Zavedajoč -se te nevarnosti, so vse države posvetile naj več jo pozornost proizvajanju atomske energije ‘er vpisale na prva mesta svojih državnih proračunov ogromne svote za raziskovanje ležišč uranove in drugih -radioaktivnih rud, za- njih predelavo in uporabo. Celotna količi-pa -energije, katero vsebujejo svetovne rezerve urana in torija, je bila- preračunana ma približno 1700 »Q«, kar pomeni -toliko kot 56,100.000 milijonov ton premoga. Ta energija bi dopuščala, da bi se industrijsko manj razvite države povzpele n-a višino drugih, ter bi zadostovala vsemu svet.u za nekaj -stoletij. ANGLEŽI PRED AMERIČANI ■Največje presenečenje ženevske konference pa j-e bilo to. da je Anglija prekosila v tehničnem postopku proizvajanja atomske energije Ameriko in Sovjetsko Zvezo. Anglija je na razstavi pokazala aparate in druge pripomočke za proizvajanje -atomske energije, katerih Američani in Rusi še nimajo ali pa so pri njih šele v poskusnem stadiju. Anglija še nima termičnih central na a-tomski pogon, medtem ko delujejo v Ameriki za zdaj samo poskusne centra- le. Sovjetski delegati so razdelili popolne načrte njihove prve termične centrale n-a atomski pogon ter dali n-a vsa vprašanja točna pojas-ni-la. Angleški načrti in proučevanja so tako -popolni, da bodo Angleži do leta 3963 zgradili brez nadaljnjih težav 12 električnih termocentral na atomski pogon ter -s tem prihranili 8 milijonov ton premoga na leto. Angleška odkritja in poročila so najbolj presenetila Američane, ki so se morali sprijazniti z dejstvom, da ne prednjačijo y tej najnovejši vedi in industriji. Iz tega je tudi dokaj jasno razvidno, da je bila dosedanja izmenjava načrtov in izumov med Anglijo in Ameriko bolj pravljica -kot resnica. Sovjetskih delegatov ni pr-ese-netil angleški napredek; izjavili so, da jih to zelo veseli -ter da upajo, da jim bo v tem smislu ženevska konferenca v veliko pomoč. Ameriške in angleške tvornice so že začele s proizvodnjo reaktorjev za domačo uporabo in tudi za izvoz. Reaktor »bazenskega« tipa, ki je bil raz-stavlton v Ženevi, -stane 359.000 dolarjev (okoli 220 milijonov lir) vendar ga je -Amerika prodala Švici za 160.000 dolarjev. Za izdelavo reaktorja' bi angleška industrija zahtevala 310.000 dol. ELEKTRIČNE CENTRALE NA ATOMSKI POGON Medtem ko Amerika prednjači v kon-struk-ciji poskusnih reaktorjev, je Anglija toliko napredovala glede načrtov za proizvajanje termocentral na atomski pogon, da je že poslala točne prorje Srečanje Vzhoda in Zahoda v Zagrebu Nemški list o tekmovalnem nastopu vzhodnih držav »Handelsblaitt« (Dues-s-eldorf) je posvetil zagrebškemu velesejmu še drugi članek — prvega- smo že kratko omenili v zadnji številki — .pod naslovom »Srečanje med Vzhodom in Zahodom v Jugoslaviji«. Pisec ugotavlja, da veljata z vidika jugoslovanske politike prav toliko Vzhod kakor Zahod. Podrobno o-pi-suje živahno propagando, ki so jo na sejmu razvile vzhodne države za .svoje izdelke. Na takšno propagando n-i-so bi-1? pripravljene zahodne države, čeprav bi jim tudi sicer ne sledile. Med obiskovalce tso bile razdeljene razne brošure v srbo-hrvašči-ni, ki so bile polne najrazličnejših podatkov o gospodarskem -razvoju v vzhodnih državah. Nekatere izmed brošur so bile prav spretno prikrojene jugoslovanski miselnosti; tega ni mogoče reči o -tonu -sovjetskih brošur. Ta način propagande je učinkovit, ker obiskovalci shranijo takšne brošure in jih radi prebirajo. Vzhodne države -so- segle tudi po časopisni -reklami. V jugoslovanskih listih so že pred začetkom velesejma izšli o-glasi -gospodarskih podjetij iz vzhodnih držav kar čez cele strani. Reklama zahodnih -podjetij je pričela popuščati že v letih 1952 in 1953, a letos -se ne opaža več. Prava senzacija letošnjega sejma je bila televizijska razstava vzhodnih podjetij; ta j-e zelo- učinkovala na jugoslovanske obiskovalce. Zahodna elektroindustrij,a je y tem pogledu zamudila redko priložnost za propagando za svoje televizijske izdelke. Jusoislovanska javnost je za televizijo toliko bolj dovzetna, ker jugoslovanska industrija še ne proizvaja televizijskih potrebščin. Sov- fac Lkdijcmbho, NOV OBRAT AMERISKO-ITALIJANŠKE PETROLEJSKE DRUŽBE V PALERMU V Livornu so dokončali po enem letu dela velik obrat za izdelavo bencina po postopku »hy.droforrning«, ki- je -last a-meriško-italijanske družbe »S-tiani-c«; zmogljivost novega obrata bo znašala 1000 ton na dan. Po postopku »hydro-formiip-g« se pridobiva iz težkega bencina prve destilacije -cenjeni bencin za avtomobilska vozila z visokim številom oktano-v. Bencin pripravljen po postopku «reforminiga« jma namreč le 78-81 oktanov, pridobljen- po pistopku »hy-dro formiog« pa 93-95 oktanov. Na izgradnji novega obrata je delalo v začetku 100 delavcev, kasneje pa 550. Iz Amerike -so dobavili vso zahtevnejša opremo, kakor rotacijske kompresorje, turbino, merilne aparate in kontrolne varovalke, dočim je italijanska industrija izdelala vse ostale naprave za novi obrat. PROIZVODNJA OPEK V ITALIJI JE ZADOVOLJIVA Na redni seji Združenja opečnih in-dus-trijcev v Piacenzi so ugotovili, da so t ežave glede preskrbe z opeko, ki- -so se pojavile v prejšnjem letu, sedaj povsem izginile. Zaloge so tolikšne, da zagotavljajo preskrbo vseh pokrajin, posebno pa, ker mnoge opekarne ne bodo prenehale s proizvodnjo v zimskem času. Na drugi strani so še ugotovili da investicije v nove opečne obrate niso v sorazmerju z naraščanjem povpraševanja, temveč zaostajajo za njim. CARINO NA UVOZ POMARANČ v Francijo so -povišali od 25 na -M% ud valorem. izdelke si .lahko ogledaš kot izdelek domače tvrdke. Tudi pisalne s-tioje že izdelujejo domače tvrdke. Seveda je tudi živilska obrt dobro zastopana. Tako-le sem v bežnem pregledu naštel vrsto izdelkov, ki pa seveda samo nazn-ačijo pestrost in obširnost razstavljenega blaga. Naši obrtniki so s to razstavo dokazali, .da gredo z duhom časa, ki zahteva vedno novih izpopolnitev, kajti človeški duh ne miruje in boljše jma prednost pired dobrim. Želimo jim mnogo uspehov na tej poti! —om— čune domačim in- tujim interesentom. Velika termocentrala na atomski pogon angleške tvrdke AEI bo stala približno 15 milijonov funtov (okoli 25 milijard lir). Njeno obratovanje bo -stalo polovico toliko kot centrale iste zmogljivost: na premog ali nafto. Na konferenci so razpravljali tudi o uporab; a-tomske -energije na drugih sektorjih, tako n-a primer y medicini, živinoreji, poljedelstvu in raznih drugih industrijah. Ameriški -delegati so povedali, da so poskusi sterilizirani a mesa in raznih drugih jestvin z obsevanjem z radioaktivnimi žarki popolnoma uspeli. Edina zapreka za široko uporabo teg-a postopka je to, da postane meso zeleno ali rjavo-zelepo, v nekih primerih tudi zeleno-rurnepo. Vendar upajo strokovnjaki, da -se bo ta napaka v najkrajšem času lahko -odstranila. V Ameriki na primer so začeli obsevati krompir z radioaktivnimi žarki, ki zaradi tega lahko leži tri do šliri leta, ne- -da bi pognal korenine. Dr. Cliftoni Blin-coe in dr. Samuel Brodiš sta izjavila, da -sta iznašla postopek s pomočjo radioaktivnega joda, po katerem se lahko že pri rojstvu teleta ugotovi ali bo kot odrasla žival -dobra mlekarica. Lahko si je predstavljati kolike prednosti bodo imeli kmetovalci in živinorejci pri zgodnjem odbiranju živine. V poskusnih zavodih vseh držav nadaljujejo s -poskusi z obsevanjem raznih rastlin. Uspehi so zadovoljivi, vendar še iniso toliko izpopolnjeni, da bi se lahko uporabljali na širokem pod- ročju. Predvsem pospešuje radioaktivnost rast v penavadn-i meri. BITKA MED ANGLIJO IN AMERIKO Med Anglijo in Ameriko se- bije bitka, ki je važnejša kot bitka za proizvodnjo reaktorjev in drugih pripomočkov za proizvajanje atomske e-nergij-e. Bije se tekma važnejša odi tekme, kdo bo odkril večja in važnejša ležišča radioaktivnih rud. Bije- se bitka za izvoz tehničnega osebja. -Postopki za pridobivanje radioaktivnih kovin, njih rafiniranje in uporaba so tako komplicirani, da je treba visoko kvalificiranega tehničnega osebja in učenjakov, da izvršijo -dela brez -nevarnost; za sebe in za svojo okolico, V tej bitki je Anglija nedvomno zmagovalka. Angleži imajo že danes na razpolago zadostno število tehnikov, ki bodo lahko- šli v tuje države itn tam uvedli nove postopke ter pomagali pri zgraditvi atomskih kombinatov. Začetek atomske dobe lahko imamo za drugo industrijsko revolucijo ter ga primerjamo letu 1770, ko se je- po vsem svetu nenadoma- razširil pogon pa paro. Atomska ip vodikova bomba pe strašijo danes nikogar več, nihče jih ne bo uporabljal, ker bi to pomenilo konec človeštva. Ženevska -konferenca je pokazala pot, po kateri bodo morali iti državniki i-n učenjaki vsega- sveta, za blaginjo in napredek človeštva. Vsi pa si moramo biti svesti, da je atomska energija vir življenja in n,e smrti, vil napredka in konstruktivne sile, ne pa uničenja. V to silo moramo zreti vsi kot v nosilko boljšega življenja ip ra-zu-mevanja med narodi. Dne 8. avgusta je bil zapisan v Ženevi najpomembnejši datum novega veka: začela se je a-tomska- doba! MARJAN F. SOCAR jetska zveza je najela neko filmsko dvorano v mestu, kjer je s filmi razvila propagando za sovjetske izdelke. Med zahodnimi podjetji je organiziralo takšno propagando -samo nemško avtomobilsko podjetje »Mercedes«. iPrirejanje »državnih dni« sta poleg vzhodnih držav izkoristili samo Avstrija in Italija. Posebno Sovjetska zveza je s poudarkom priredila takšen dan. medtem ko je Vzhodna Nemčija organizirala »nemški dan« in nastopila v i-menu vseh Nemcev. Tako je prehitela Zahodno Nemčijo. Velesejem-ska uprava kakor jugoslovanski krogi .sploh so bili glede tekmovalnega nastopanja vzhodnih in zahodnih držav popolnoma korektni in zelo lojalni. Ob zaključku članka priporoča pisec zahodno-nemškim podjetjem, naj se za prihodnji zagrebški velesejem bolj pripravijo, ker je gotovo, da se bo na prihodnji prireditvi še bolj čutil »vzhodni pritisk« kakor letos. Sf rm QMQ lj U o ]\a meji vendar ne straši ! Tržaško ozemje je tako tesno, da so njegove ceste prekratke, da bi na njih količkaj drzen vozač lahko prosto pognal svoj avtomobil na nedeljskem izletu, če poldrugo uro dobro pešačiš si že na meji, več kakor dve dobri uri hoda. pa ni do nobenega bloka. Nič čudnega torej, če se Tržačani vozijo na mejo; na meji so poleg vsega dobre kraške gostilne. Tržačani pa se čudijo tistim, ki prirejajo izlete na jugoslovansko mejo iz notranjosti Italije. Ge takšne izlete organizirajo avtomobilska podjetja, je razumljivo, ker s tem nekaj zaslužijo. Toda vse kaže, da je poleg te podjetnosti in radovednosti izletnikov vmes tudi politika. Kakšna je pravzaprav ta meja, kjer se v fantaziji lahkovernih začenja Churchillova železna zavesa ali pravi pravcati turški Balkan, kakor še vedno učijo pismar-ji pri mnogih Ustih in časopisih v Trstu in po širni Italiji. Karavane avtobusov iz Italije proti meji se v zadnjem času že precej redčijo. Preteklo je že leto dni od nastopa italijanske vlade in časa za izlete je bilo več kakor dovolj; vendar je še precej izletniških avtomobilov z oznakami najbolj oddaljenih pokrajin, ki zlasti ob nedeljah drvijo proti meji v Fernečah. Tako je v nedeljo popoldne privozil na ta blok avtobus z oznako Vi (Vicema). Turisti so radovedno poskakali iz njega in se razvrstili ob zapornici čez cesto. Dolgo, dolgo so motrili čez blok ter po hudem napenjanju oči u-gledali komaj zapornico na drugi — jugoslovanski strani. Vmes nevtralen pas — kos ceste namreč, po katerem je z jugoslovanske strani od časa do časa primahal kakšen potnik in privozil kak avstrijski ali nemški avtomobil s turisti. Pred seboj so videli italijanske stražnike in carinike, ki so mirno opravljali svoje delo, pregledovali potne liste, karnete in prtljago. Vse je teklo celo pri zgovornih Italijanih kakor v nemem filmu. Na oni strani pa sploh ni bilo videti niti miličnika, ki je morda brezbrižno stal kje za drevesom. »Kaj to je meja?« so vzklikali razočarani potniki iz Vicenze. »Kaj hočete,« se je oglasila neka Tržačanka, ki je z možem stala ob zapornici: »Una sbarra di qua, una sbarra di Id!« (Ena zapornica na tej strani in druga na drugi.) »Konec koncev« je dodal mož, »tut-to il mondo e paese.« (Ves svet si je podoben.) Dva trezna modrijana! — sem mislil, ki jim politika še ni zmešala glave. Turisti iz Vicenze so poskakali zopet v avtobus. Vtem sta privozila dva osebna avtomobila z oznako Mi (Milano). Moški potniki so izkočili in sc radovedno ozirali naokrog, medtem ko se potnicam ni ljubilo izstopiti, kakor da bi instinktivno čutile, da ne bo ni-kakšne senzacije. Moram reči, da bi bil tudi sam odšel razočaran, ko bi me ne bila nekoliko povzdignila življenjska modrost omenjenega tržaškega para. Čez pol urice hoda po obmejni asfaltirani cesti sem Se stal ob repenta-borski cerkvi. Po poti nikakšnega doživetja, le ob mostu čez železnico sem naletel na usodi vdanega zagorelega policijskega stražnika, V skupini žensk, ki so z repentaborskega obzidja zrle čez mejo na jugoslovansko stran, je bila ena posebno glasna. Nesreča je hotela, da je v tem trenutku privozil tovorni vlak, ki se je skozi predor prazen vračal na jugoslovansko stran proti repentaborski postaji, ki je ostala na jugoslovanski strani. »Ho, ho!« se je oglasila posmehljivo glasnejša, »kakšne vagone imajo tam!« »To je vendar tovorni vlak,« jo je popravila druga. Prva je potem na dolgo govorila o italijanski Istri in zaključila, da so »ščavi« tam pravzaprav nekako tako kakor na Tržaškem — po mestih Italijani, po vaseh oni. Koliko bo treba še dela, da bi na meji prišlo do resnične pomiritve! Ib ZAHVALA. Henri Jeanson je nekemu igralcu napisal priporočilno pismo na ravnatelja gledališča. V njem je stalo: »Prinašalec tega pisma pravi, da je dober igralec. Ce je to res, zahvalite se meni, Ako nj, zahvalite se njemu!». * * * IDEALNI ODVETNIK. 'Neki duhoviti Francoz je zapisal: »Idealen za-govoirnik je tisti, ki tako dobro zagovarja svojega klienta, da predsednik sodišča izjavi: Proglašamo obtoženca za nedolžnega, toda hkrati ga živo prosimo, naj pe začne znova«. OD PREDSEDNIKA DO PREDSEDNIKA Predsednik Združenih ameriških držav Dwight Eisanhower je dobi) hud srčni napad v trenutku, ko se je čil in poln življenja vrnil is počitnic. Ker je Amerika danes med prvimi vodečimi silami na svetu, je ta novica pretresla ves svet. Izrazi simpatij so kar deževali v Belo hišo z vseh strani sveta; prispela je tudi Bulganipova brzojavka. Pozneje se je Eisenhovverjevo zdravje nekoliko zboljšalo. Ameriška državna ustava je takšna, da lahko posamezne osebe odločno vplivajo na potek vsedržavnega življenja. To velja zlasti glede predsednika, ki je hkrati predsednik vlade in države. Ko je Eisenhower zbolel, je bilo prvo vprašanje, kdo pride na njegovo mesto. Po nenadni smrti demokrata Franklina Roosevelta ,je tik pred koncem vojne prevzel državno krmilo podpredsednik Truman. Povsem tem bi Eisenhowerju sledil podpredsednik Nixon O njem pravijo, da je sposoben republikanski politik, toda preveč stramkar in orientiran bolj pa desno. Eisenhower je med Američani • bolj priljubljen kot zmagovit general kakor politik; zato je pri zadnjih volitvah potegnil za seboj velike množice, ki bi sicer ne glasovale za republikanskega kandidata. Eisenhowerjeva bolezen bo vplivala tudi na bodoči politični razvoj v Ameriki. Prihodnje leto bodo valili novega predsednika. Republikanci bi radi imeli zopet Eisenihowerja za svojega kandidata, ker nimajo drugega popularnega voditelja. Eisenhovrer je dobrih 14 dni, preden je zbolel v posebni izajvi v Denverju odbil to ponudbo svojih pristašev. Dejal je, da niti za trenutek ne more dvomiti, da ne bi republikanska stranka imela drugih sposobnih ljudi ipi da hoče zidati vse na enega moža. Kljub tej izjavi so republikanci še vedno upali, da bo Ei-senhower sprejel v drugič kandidaturo. Nenadna bolezen je seveda ta račun prekrižala. Truman je v svojih spominih, ki jih zdaj objavlja, sam opisal, kako mu je billo pri srcu, ko ga je leta 1945 nenadna Rooseveltoga smrt postavila za predsednika: «Kakor bi se meser, zvezde ih planeti zrušili name...». O Rooseveltu pravi, da ;e bil »človek idej in vizij«. Listi niso vedno neodvisni. Lastniki velikega »neodvisnega« nemškega lista »Frankfurter Allgemeine Zeitung« so s tremi glasovi proti dvema sklenili naj se znani publicist Paul Selthe odstrani iz uredništva in premesti na Dunaj. V javnost je prišlo, da so lastniki lista to storili, ker jei Selthe kritiziral Adenauerjevo politiko. Ali je list res neodvisen? — se vprašuje nemška javnost. 2e lansko leto je neki poslanec izrazil domnevo, da je list pod vplivom Adenauerjeve okolice. Na Dunaju so zdaj ustanovili posebno uredništvo tega lista, ki bo sledilo zlasti razvoju v jugovzhodnih državah. Dunaj postaja vsekakor važno mednarodno opazovališče za srednjo Evropo in Balkan, odkar je Avstrija zopet neodvisna država. Mednarodna trgovina OZN SE JE: STRESLA. Organizacija združenih narodov je z 28 proti 27 glasovom sklenila, da postavi na dnevni red alžirsko vprašanje. Pred glasovanjem je francoski zunanji minister Pdnay rotil zbrane, naj' tega ne sklenejo, ker bi se sicer Francija odločila za najhujši korak. Namiga-val je na odhod Francozov iz New Yorka. Po objavi omenjenega sklepa je francoski zunanji minister v družbi s predstavnikom Francije pri OZN res odpotoval v Pariz. Tako se je začela ena izmed najbolj nevarnih kriz za obstanek OZN. Kljub temu ni verjetno, da bi Francija izstopila iz Organizacije združenih narodov', ker je preveč navezana na ameriško pomoč. Francozi trdijo, da je alžirsko vprašanje notranje francosko vprašanje, v katerega se OZN ne sme mešati. Francozi se bodo sami sporazumel; z Alžirci. Tudi Grki so hoteli spor zaradi Cipra spraviti pred OZN. Toda ameriški poslanik je grški vladi svetoval, naj umaknejo to zahtevo. In res ni prišla pred OZN. Ali gre za dvojno mero? Angleži so poslali na Ciper maršala Hardinga z nalogom, naj ostreje postopa proti u-pornikom, ki zahtevajo priključitev h Grčiji. Ne v Alžiru ne v Maroku ni miru. MIRNEJŠE OZRAČJE V POSARJU. Francoski tisk ugotavlja, da je razgrajanje udarnih čet nemške nacionalistične stranke v Posarju, ki jo vodi dr. Schneider, precej popustilo. Podobno nacistično (hitlerijansko) stranko je kancler Adenauer v Nemčiji razpustil, medtem ko v Posarju lahko nastopa im grozi tistim, ki bi glasovali za neodvisnost Posarja, V zadnjem času so se pristaši neodvisnega Posarja zopet opogumili. Francozi upajo, da bodo ti zmagali pri plebiscitu (23. oktobra). Madame Genevieve Tabouis (v listu »Information«) upa, da me bosta škofa v Trierju in Speyerju nastopila v prilog Nemčije. Iz Zahodne Nemčije prispe glasovat v Posarje 20.000 Nemcev; skupno bo glasovalo 670.000 ljudi. Volilci bodo glasovali za statut neodvisnega Posarja ali proti. Ako bi se večina izrekla proti, ni še s tem rečeno, da bi bilo Posarje priključeno k Nemčiji, ker je ma dnevnem redu samo glasovanje o statutu; seveda bi tudi takšen izid predstavljal poraz za Francijo, ki se zavzema za politično neodvisnost Posarja. Gospodarsko je Posarje danes združeno s Francijo. Francozi so že dali razumeti, da se tej povezavi Posarja ne bodo odpovedali, ker so francoski industriji potrebni po-sarski premog in druge rudnine. Hkrati naglašajo Francozi, da bi priključitev Posarja k Nemčiji kvarno vplivala na razvoj gospodarstva v Posarju in povzročila veliko brezposelnost. Novi predsednik argentinske vlade je italijanskega rodu. Oče generala Lonardija se je namreč prod 60 leti preselil iz okolice Mantove v Argentino. Nedavno so v Milanu njegovi sorodniki v navzočnosti argentinskega konzula proslavili Lonardijevo zmago. Prejšnji predsednik Peron se je iz Argentine odpeljal v Paragvaj in se nastanil v neki vili svojega prijatelja v mestu Asuncion. Tržaški lesni trg Vest, da so avstrijske oblasti dovolile dodatni kontingent za izvoz lesa, je ugodno vplivala na tržaške lesne trgovce. S tem pa še ni rečeno, da bo napetost med povpraševanjem in ponudbo popustila; saj je podeljevanje licenc še vedno glavna ovira sprostitve trgovine. Cene so stanovitne. Trgovci iz Sirije, Libanopa in deloma Izraela so pripravljeni kupiti »levantski« les na osnovi 46,50 dolarja za Fob Trst. Finska dobavlja precejšnje količine lesa Izraelu na osnovi trgovinskega sporazuma. Čeprav je finsko blago nekoliko dražje, se Izrael ne obotavlja, ker gre za konkretne kupčije in ker ima možnost izvoziti v to državo v zameno južno sadje. Ker Romunija in CS!R ne razpolagata z zadostnimi količinami blaga, je konkurenca teh držav na levantskem trgu popustila. Tako se je Libanon usmeril na avstrijske dobave, le cena avstrijskega lesa (51-52 dolarjev za kub. m. Cif Bejrut) je precej višja od cene romunskega lesa (48 dolarjev), na katero je Libanon navajen. Egipt dobavlja les še vedno iz CSR, katera je usmerila svoj tranzit za Egipt le čez Reko na ško do tržaškega lesnega skladišča. Avstrijski proizvajalci vprašujejo za levantski les Fob Trst srednjo ceno 46 in tudi 47 dolarjev za kub. m, medtem ko je tramovja vedno manj v tranzitu zaradi velikega povpraševanja notra-njega italijanskega trga. Cena temu blagu niha med 18-19.000 za kub. m franco Trbiž neocarinjeno. Italijanski odjemalci povprašujejo vedno bolj za izbiro III-IV, katerega cena se je zvišala na 25-25.5004 lir za kub. m franco avstrij-sko-italijamska meja neocarinjeno. Tom-bante gre po 27.500 lir pod istimi pogoji, medtem ko večja avstrijska podjetja zahtevajo še višje cene. S prvim oktobrom bo na italijanski trg prispela druga tranča avstrijskega lesa (za rudnikeT tramovje po tržaškem običaju in telegrafični drogi) na osnovi avstrijsko - italijanskega trgovinskega sporazuma. Upajo, da bo s to pošiljko dosežena stabilnost cen posebno gradbenega lesa, ki se je dvignila v zadnjih časih na 20.000 lir za kub. me! er franco Trbiž za blago posebne izbire. Računajo, da bo tramovje po tržaškem načinu stalo 17-18.000 lir. VATIKANSKE FINANCE vodi kardinal Canali. Ko je bil leta 1929 z italijansko vlado podpisan lateranski sporazum (s konkordatom) je Italija plačala Vatikanu 1.750 milijonov lir. Običajni dohodki Vatikana znašajo na leto okoli 1 milijardo lir, in sicer prihajajo ti od pristojbin, ki jih zaračunava tajništvo, nadalje od dohodkov muzejev, prodaje znamk itd.; poleg tega ima Vatikan kot mednarodna organizacija dohodke od »Petrovega novčiča« in drugega premoženja. Poseben oddelek vatikanske uprave razpolaga z denarjem, ki gre za razne dobrodelne akcije, podpore, štipendije in propagando. Neki tuji list ceni vatikansko premoženje na 165 milijard lir a pri tem ne navaja, po kakšni poti je prišel do te cenitve. (Po milanskem »H Hondo economico«). SPOR ZARADI JUŽNEGA TIRO-LA„ Avstrijski kancler (ministrski predsednik) Raab je Italiji očital, da ni dala Južni Tirolski samouprave, kakor to določa pariški sporazum med predsednikom italijanske vlade De Gasperijem in avstrijskim zunanjim ministrom, sklenjen na mirovni konferenci v Parizu. Rimska vlada je odgovorila z dokaj ostro izjavo, češ da je Italija izvršila omenjeno obvezo in da ne more dovoliti, da bi se tuje države vmešavale v italijanske notranje zadeve. Incident je vsekakor zanimiv, ker dokazuje, da se matične države čedalje bolj brigajo za roja ke v drugih državah. IZ ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. Ako so poročila dopisnikov velikih tujih listov iz Ri ma točna, se je položaj glavnega tajnika demoigrš.qanske stranke Fanfa-nija poslabšal. Utrdilo se je njemu nasprotno krilo, ki ga vodijo Pella Andreotti in drugi poslanci demokr ščanske stranke, ki so usmerjeni boli na desno. Po vsem tem bi moral bit' tudi položaj sedanjega predsednika italijanske vlade Segnija manj trden Bližnji dogodki bodo pokazali, ali sc te domneve upravičene. SMRT iGRŠKEGiA DRŽAVNIKA, V Atenah je umrl maršal Papagos kmalu potem, ko je zaradi bolezni podal ostavko na predsedništvo vlade. Pokojnik je bil vojak in politik Leta 1940 je uspešno vodil obrambe proti Mussolinijevemu napadu, dokler ni Hitlerjeva vojska strla grškega odpora. Po vojni je leta 1951 odločno posegel v notranje politično življenje in prevzel vlado. Bil je odločen pri staš Balkanskega sporazuma. lijonov (587 milijard 845 milijonov v letu 1954). Primanjkljaj je torej znašal konec prvih sedmih mesecev leta 1955 336 milijard 888 milijonov lir proti 321 milijard 684 milijonov lir V istem razdobju lanskega leta. NIŽJA CENA PAPIRJA V ZAHODNI NEMČIJI .Združenje nemških proizvajalcev papirja je sklenilo znižati ceno časopisnega papirja za 2 nemški marki na stot. POLJSKA BO POVIŠALA CENE PREMOGU Poljski proizvajalci premoga so obvestili švedske uvoznike, da bodo povišali cene premoga za izvoz. Povišek bo znašal okoli 1.50 dolarja za tono. ŽIVINSKA RAZSTAVA V VERONI. Od 9. do 12. oktobra bo v Veroni v okviru Kmetijskega sejma živinska razstava. Uprava italijanskih železnic je dovolila popust 25% za obiskovalce. Na razstavi bo razstavljenih 3000 plemenskih konjev dn goved iz vse I-talije in najbolj znanih pokrajin v tujini. Prispela bodo goveda tudi iz Jugoslavije in Madžarske. IZMENJAVA BLAGA MED EGIPTOM ROMUNIJO IN SOVJETSKO ZVEZO Egiptovska vlada je objavila vest, da je zaključila kompenzacijske pogodbe za izmenjavo 60.000 ton riža za Sovjetski petrolej ter 1,280.000 egiptovskih funtov bombažastih tkanin za romunski kerozen. TEHNIČNA RAZSTAVA V TURINU V Turinu so odprli 28. septembra V. mednarodno razstavo tehnike, ki bo trajala do 9. oktobra. Razstava je razdeljena v 4 oddelke: mehaniški, kmetijske mehanike, plastičnih snovi in kine-matograskega. Na prostoru 25.000 kv. metrov razstavlja 1400 razstavljalcev. od katerih 400 iz tujine, in sicer iz 14 držav. Ker je razstava nadvse zanimiva. pričakujejo veliko število obiskovalcev. Socialni UTRINKI 336 MILIJARD PRIMANJKLJAJA V ITALIJANSKI TRGOVINSKI BILANCI. Po podatkih Centralnega statistič-, nega instituta je Italija uvozila v času od 1. januarja do 31. julija tega leta blaga v vrednosti 973 milijard 404- milijonov lir (909 milijard 529 milijonov v istem razdobju leta 1954); izvozila je blago v vrednosti 636 milijard 516 mi- ŠIBKOST FRANCOSKEGA FRANKA. .Napetost v Severni Afriki je neugodno vplivala no položaj franc. fr. Ta je precej oslabel, tako da je bilo treba proti koncu prejšnjega tedna plačevati do 450 francoskih frankov za dolar. Zlatnik raP0leon je dosegel 2.830 frankov. Na borzi v Frankfurtu je frank nazadoval odi .1.199 na 1.198 nemške marke za 100 frankov. Na milanski borzi je frank do 1. oktobra nazadoval od 168 na 162 liri za ICO frankov. TUJE VALUTE V MARKAH. Bank deutscher Laender zaračunava devize po naslednjih tečajih; 1 egiptovski funt 12.05 UM G, (Geid-drnor). 13.07 DM B (Brief-pismo);. 100 jugoslovanskih dinarjev 1398 DM G, 1402 DM B; 100 aivstrrskih šilingov 16,135 DM G, 61,175 DM B; 100 portugalskih eksudov 14.50 DM G, 14.63 DM B, .100 grških drahem 14,00 DM G. ITALIJANSKI RUDARJI ZA BELGIJO. Belgija je pristala na italijansko ponudbo, da vzame na delo v svoje premogovnike 2.500 italijanskih delavcev. Prve skupine italijanskih delavcev odpotujejo te dni v Belgijo. VE,C ZAPOSLENIH V SLOVENIJI. V vseh gospodarskih panogah, vključno v kulturno-prosvetni in socialno zdravstveni dejavnosti in državni u-pravi se je v prvem polletju 1955 zapo slilo na novo nad 30.000 delavcev in uslužbencev. Januarja 1955 je bilo "V Slovenijo zaposlenih 348.576 delavcev in uslužbencev (januarja 1.1953 271.337, januarja 1954 300.5.18), junija letos pa že 378.287 (maja 1953, 294.819, maja 1954, 325.208 in maja letos 368.165). Po podatkih statističnega oddelka Republiškega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije je bilo julija v Sloveniji zaposlenih že nad 380.000 delavcev in uslužbencev. Družbeni plan L. R. Slovenije je za leto 1955 predvideval, da bodo letos v industriji na novo zaposli li okoli 7.000 delavcev. V resnici je industrija v prvem polletju nanovo zaposlila okoli 10.000 delavcev. «Delav-ska enotnost« domneva, da gre povečanje zaposlitve v industriji na škodo storilnosti, se pravi, da obstaja nevarnost, da že zaposleni manj delajo. jAAM&etn Načrti za pospešitev jugoslovanskega turizma Na skupščini Turistične zveze v Ohridu so obravnavali tudi vprašanje, kako čimprej odpraviti pomanjkanje hotelov glede na to, da se turizem čedalje bolj razvija. .Večina je bila mnenja, da bi bilo treba sprejeti predlog nekaterih tujih organizacij, ki so pripravljene dati posojilo, da bi se obstoječe gostinske stavbe obnovile in modernizirale. Te organizacije so postavile samo pogoj, da bi v določenem letnem času lahko same razpolagale s hoteli, oziroma z določenim številom sob. Poročilo predsednika dr. Marjana Breclja pravi, da je lansko leto število tujih turistov preseglo število predvojnih turistov. Dčvizni prispevek turizma je znašal 8 milijonov dolarjev in je bil za 2 milijona večji kakor leta 1953. Z boljšo investicijsko politiko in s spretno propagando bi se dotok deviz dal dvigniti v 5 do 10 letih na 30-50 milijonov dolarjev. Sedanje avtomobilske ceste bi bilo treba dograditi tako, da bi dobili progo Trst - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Niš Skopje - Djevdjelij>a (na jugoslovansko - grški meji). ,S tem bi povečali tranzit tujih avtomobilov na 50.000. Neka francoska anketna komisija je ugotovila, da so turistične usluge v Jugoslaviji najcenejše; to velja tudi glede prevoznih stroškov. Zato so se nekateri zborovalci ogrevali za povišanje prevoznih tarif za tujce. Čeprav je res, da je prevoz zaradi valutnih razmer za tujce, poceni, ne bi bilo uvajanje dvojne tarife — ene za domačine, druge za tujce priporočljivo, ker bi razlika med tarifo vzbujala pri tujcih vtis da jih izkoriščajo. Težko bo prepričati tujca s strokovnim obračunavanjem in razlaganjem., da se mu ne godi krivica. ZAČETEK PREDAVANJ NA INSTITUTU ZA GOSTINSTVO. V A-banu Terme pri Padovi sprejema državni Institut za gostinstvo prošnje za gostinsko . šolO' do 10. oktobra. Prošnji je treba priložiti spričevalo o končani nižji srednji šoli ali katerega koli industrijskega tečaja. Učenci Sole lahko izberejo naslednji program: dvoletni pouk za kuhinjo (menzo, restavracijo, bar), dvoletni pouk za mesto vratarja; triletni pouk za upravo in tajništvo v hotelih. Vsa zadevna obvestila daje tajništvo instituta. NEMŠKI TURIST IN VSAK TUJEC, ki zdaj odpotuje iz Nemčije, lah-kO' vzame s seboj 1500 nemških mark (325.000 lir — prej samo 300). Toliko denarja vzame s seboj lahko vsaka oseba na poti iz Nemčije tudi v tujih valutah, ne da bi ji ta denar zabeležili v potni list. 50 LET TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE. Ob petdeseti obletnici Turistične zveze Slovenije je »Turistični vestnik« v Ljubljani posvetil posebno številko, ki prinaša popise najbolj zanimivih slovenskih turističnih krajev in je bogato ilustrirana. Uvodno besedo je napisal Marjan Brecelj, predsednik Turistične zveze Jugoslavije. Jugoslovanske teritorialne vode Piran, sept. 1955 Mednarodno pravo priznava obalnim državam pravico suverenosti pe le nad kopno zemljo in nad notranjim morjem v zalivih in med otoki, temveč tudi nad teritorialnim morjem, kakor se naziva pas morskih voda med obalo in odprtim morjepi. Siripa tega pasu pa mednarodnopravno ni določena. V prejšnjih časih je veljalo pravilo, da sega suverenost obalne države nad morjem do razdalje, ki jo doseže topovski strel s kopne zemlje. Običajno so se računale kot taka razdalja tri navtične ali morske milje po 1.851.85 metra. V novejšem času so posamezne države širino pasu svojih teritorialnih voda s svojo zakonodajo raztegnile čez te razdalje, kakor n. pr, nekatere južnoameriške države, ki si svojijo pravico nadzorstva nad odprtim morjem do razdalje 200 milj od obale. Vprašanje je z mednarodno-prav-nih vidikov sporno, kolikor gre za razdalje, nad katerimi obalna država ne more izvajati stalno učinkovitega nadzorstva. Razlogi različnih gledišč v tem pogledu so seveda podani po raznolikosti političnih in gospodarskih koristi posameznih držav. V Jugoslaviji je širina teritorialnih voda določena z zveznirn zakonom o obalnem morju iz leta 1948 (Uradni list FLRJ 106/48). Po določbah tega zakona spadajo pod pojem obalnega morja »notranje morske vode« in »teritorialno morje«. Notranje morske vode so v zakonu točno določene s konkretno navedbo njihove lege, kot teritorialno morje je pa pa splošno označen morski pas v širini šestih navtičnih milj od obale v smeri proti odprtemu morju. Plovba y teritorialnih vodah je ladjam tujih zastav po navedenem zakonu izrecno dovoljena pod pogojem, da nimajo napadalnih namenov in da ne o-gro-žajo varnosti in reda ter zdravstvenih in sličnih javpih koristi države. Tudi ustavljati se smejo tuje ladje v teh vodah in zasidrati, če to zahtevajo potrebe plovbe, ali pa tudi v primeru pomorskih nezgod, višje sile itd. Za vojne ladje veljajo posebne določbe. Pas ribolovnih voda, v katerih je ob pogojih, ki jih določajo posebne določbe, izvrševanje ribolova jugoslovanskim državljanom načeloma dovoljeno, tujim državljanom pa prepovedano, je po jugoslovanski zakonodaji širši pd pasu teritorialnega morja. Njegova širina je določena v zveznem splošnem zakonu o morskem ribolovu Iz leta 1950 (Uradni list FLRJ 12/50). Ta zakon določa, da v obalnem morju in v morskem pasu štirih morskih milj od zunanjega roba teritorialnega morja v smeri proti odprtemu morju tuji državljani ne smejo izvrševati ribolova, če s posebnim zakonom ali z mednarodno pogodbo ali konvencijo, sklenjeno z Jugoslavijo, pi določepo drugače. Kakor znano, so v teku sedaj pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, da bi se med obema državama zopet sklenila takšna konvencija. Republiški zakon NR Hrvatske z dne 10. 6. 1955 (Narodne Novine 29/55), ki vsebuje podrobne določbe o izvajanju morskega ribolova ob obalah imenovane republike, dovoljuje pod določenimi pogoji tudi tujim državljanom, da se lahko bavijo s sportpim ribolovom, če bivajo na morju kot turisti. Dr. O. (Po vsem tem je tujim državljanom prepovedan lov v pasu, ki se razteza 10 milj od jugoslovanske obale. Pri pogajanjih za ribolov ob jugoslovanski o-bali je Italija leta 1949 to širipo pasu v katerem tuji državljani pe smejo loviti, tudi priznala. Sedanja pogajanja za obnovo sporazuma o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo so obtičala prej zaradi drugih zaprek kakor zaradi širine obalnega pasu. Prip. uredništva). OBMEJNI PROMET Vozni red avtobusnih prog RIBIJEVE PROGE NA GORIŠKEM Proga: Gorica - Nova Gorica - Solkan vozi vsak dan. Odhod iz Gorice: ob delavnikih ob 6.30 in ob 18.30; ob praznikih ob 16. in ob 19. uri. Odhod iz Solkana; ob delavnikih ob 7. in ob 19,45; ob praznikih ob 17.15 in ob 22. uri. Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba samo ob delavnikih. Odhod iz Gorice: vsak dan ob 8. in ob 11. uri. Odhod iz Vrtojbe: vsak dan ob 8.30 in ob 11.30 uri. Proga: Gorica - Dobrovo - Medana vsak dan. Proga: Gorica - Dobrovo - Medana vsak dan. Odhod iz Gorice: vsak dan ob 6, 12.30 in ob 17.30 uri. Odhod iz Medane: vsak dan ob 7, 13.30 in ob 18.30 uri. Proga: Trbiž - Bovec - Tolmin - Gorica vsak dan. Odhod iz Trbiža: vsak dan ob 6. uri. Odhod iz Gorice: vsak dan ob 17. uri. Proga Trbiž - Predil - Bovec samo ob delavnikih. Odhod iz Trbiža ob 6. uri. Odhod iz Bovca oh 18.50 uri. Proga: Gorica - Opatje selo - Komen bo pričela obratovati, čim bodo popravili pot. Avtobusi vozijo z avtobusne postaje v Ulici IX. avgusta v Gorici. PROGA TRST — OPČINE — SEŽANA Velja do 31. oktobra 1955 Torek: 11. in 25. oktobra Četrtek: 6. in 20. oktobra Sobota: 15. in 29. oktobra Nedelja: 9. in 23. oktobra Odhod (z avtobusne postaje): ob 7., odhod iz Sežane ob 9. uri. štiri tedne vozijo avtobusi podjetja S.A.R.A. in štiri tedne S.A.T. PROGA KOPER — TRST Avtobusi podjetja Slavnik — Koper Ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah. Odhod iz Kopra ob 7. uri. Odhod iz Trsta ob 13. uri. Ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Odhod iz Kopra ob 15. uri. Odhod iz Trsta ob 18. uri. Cena vožnje: Koper — Trst 110 din oziroma 145 lir narobe. PROGA TRST — KOPER — BUJE Avtopodjetje Istra-Buje — Avto-podjetje Slavnik-Koper in Avtopodjetje Cesare Torta-Trst Iz Trsta v Buje ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Iz Trsta v Koper ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. Ob nedeljah samo ob 8.15 iz Trsta in ob 18. uri iz Kopra. PROGA TRST — BUJE Odhod iz Trsta ob 8.15. Odhod iz Buj ob 17. PROGA TRST — KOPER Odhod iz Trsta ob 8.15 in ob 15. Odhod iz Kopra ob 10. in ob 18. PROGA SEŽANA — TRST Podjetje Slavnik-Koper Vozi en teden ob torkih in sobotah in en teden ob četrtkih In nedeljah. Odhod iz Sežane ob 7. Odhod iz Trsta ob 18. Cena vožnje Sežana—Trst: 85 din oziroma 110 lir Trst—Sežana. Avtobusi na progi Trst - Opčine -Sežana vozi z glavne postaje. Avtobus na progi Trst - Tržič - Gorica - Rdeča hiša - Nova Gorica odpelje ob 7. uri (z avtobusne postaje), iz Nove Gorice proti Trstu pa ob 18. uri. Avtobus na progi Trst - Herpelje -Kozina odpelje z avtobusne postaje ob 7. uri, iz Kozine pa ob 9. uri. Avtobusi na progah v Koper in Buje vozijo z Bariere. NOVA FRANCOSKA LETALSKA DRUŽBA. V Parizu je bila ustanovljena nova francoska letalska družba »French Air Ohannel Lifting Compa-ny«. Družba, ki bo začela obratovati prve dni novembra, se bo pečala izključno s prevažanjem potnikov in avtomobilov čez Rokavski preliv. VEČJA PROIZVODNJA ALUMINIJA V ZAHODNI NEMČIJI. Po še nedo-končnih podatkih se je nemška proizvodnja aluminija povečala v prvih osmih mesecih tega leta na 90.700 ton proti 84.200 y istem razdobju lanskega leta. Med Italijo in tujino^ Jugoslavija — Blagovni promet v prvi polovici 1955. — Po začasnih podatkih italijanskega statističnega urada se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečal italijanski uvoz jz Jugoslavije v primerjavi z istim obdobjem leta 1954 za 34.76 odst., namreč od 8.403 milijonov na 11.324 milijonov lir; izvoz v Jugoslavijo pa celo za 86,01 odst., namreč od 9.179 na 17.074 milijonov lir. Saldo v korist Italije je znašal potemtakem konec junija 5,750 milijonov lir. Jugoslavija — Razdelitev kontingentov. — Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico z dne 22. 9. odredilo, da se. morajo vložiti do 10. oktobra t. 1. prošnje za dodelitev druge tromesečne partije kontingentov za uvoz govedine in teletine, goveda, prašičev, konj za vprego in za zakol, mesnih konserv, ribjih konserv v olju, vezanih plošč in pogonskega olja «ma-zout«. Bolgarija. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo globalno kompenzacijo, po kateri bo Italija uvozila iz Bolgarije 100.000 ton antracita v vrednosti 700.000 dolarjev, izvozila pa tja naslednje blago v isti skupni vrednosti; kislo sadje, predivo tipa «,Zellwol-]e», predivo umetne svile, volneno in bombažno predivo, plutovino, jeklene vrvi, izolirano električno žico in kable, razne kemične proizvode, jeklene cevi in pločevino. Vskladitev in nadzorstvo nad izvedbo te operacije je poverjeno Institutu za zunanje trgovino «I.C.E.», ki bo sam oskrbel potrebna uvozna in izvozna dovoljenja na prošnjo interesentov, ki morajo ustrezni prošnji priložiti tudi dobavno oziroma nabavno pogodbo. Madžarska. —- Letini kontingent konj za zakol za uvoz iz Madžarske znaša 3.000, ostanek, ki še ni bil razdeljen, pa polovico, se pravi 1.500 glav. Ministrstvo za zunanjo trgovino bo razdelilo ta ostanek med uvoznike, ki so vpisani v ustrezni ministrski register, na prošnje, ki se morajo vložiti najkasneje do 20. oktobra in podpreti z listinami, ki, dokazujejo, da gre za povsem konkretne posle. Poleg tega morajo prosilci predložiti ministrstvu za zunanjo trgovino posebno bančno izjavo, iz katere bo razviden, obseg vseh uvoznih poslov te vrste, ki jih je prosilec opravil v letih 1953 do 1955. Uvoz dateljnov, rožičev in suhega grozdja. -- Po odredbi ministrstva za zunanjo trgovino uvoz dateljnov in suhega grozdja iz držav OEEC i.n njihovih čezmorskih posesti ne gre več čez carinarnico, razen dateljnov v o-motih do največ pol kilograma kosmate teže. Prav tako je od 1. avgusta dalje vezan na ministrsko licenco uvoz naslednjega blaga iz dežel evropske plačilne unije: suhih smokev v omotih nad! 1/2 kg, rožičev ter mezg iz dateljnov, suhih smokev in suhega grozdja. Uvoz loja. — Ministrstvo za zunanj1!^. trgovino je pooblastilo carinarnice \ Trstu. Benetkah, Genovi, Neaplju >(i Palermu, da smejo same dovoliti uvo; kontingenta 6 milijonov USA dolarje', živalskega loja, kolikor ni namenjen 'pt živilske svrhe, in sicer dz področja > ^ meniškega dolarja. P* Spričevala o izvoru blaga. — V sntfo slu čl. 13 predsedniškega odloka z dn' 28.6.1955, št. 620, ki vsebuje predpise {N decentralizaciji ministrstva za trgovij no in 'industrijo, niso za izdajanj'| spričeval o izvoru blaga pristojni vd , pokrajinski uradi za trgovino in ind? strijo («U.P.I.C.»), marveč zbornice /!i ^ trgovino, industrijo in poljedelstvol Odlok je bil uveljavljen 21. avgusta. Postave in delu* . SOCIALNO ZAVA PRISPEVKI KOVANJE. Z zakonom z dne 4. avgusta 1955, š: 692, ki ga je generalni vladni komisa:| raztegnil tudi na Tržaško ozemlje, S'] K V; postali deležni bolniškega zavarovani1 tudi invalidni in starostni upokojen«' Zato so bili tudi zvišani prispevki 1 bolniško in drugo socialno zavarovg nje, ki so jim podvrženi delodajalci W delojemalci. Od 19. avgusta dalje nk rajo plačevati delodajalci naslednf prispevke na kosmato plačo ali mezd« v pokojninski sklad 9,20 odst. (d katerih gre v breme delojemalca 3A odst.), za primer jetike 2.60 odst. in ? primer brezposelnosti 2.04 odst.; za bolniško zavarovanje: a) za urad nika 4,46 odst., od katerih gre y bi^i me uradnika 0,15 odst., ali pa, če inifeb uradnik pravico samo na zdravstven oskrbo, 3,60 odst. (t. j. 3,45 + 0,15%lleb b) za delavca pa 7,18 odst., od kaitehVv gre v breme delavca 0.15 odst.; prispevek :INA-Gasa v dosedanji A šini, namreč 1,72 odst., od katerih kj bo pričela svojo redno brzo t0 Trst-New York. »Saturnia«, ki bo vozila tudi na tej progi, prispe v Trst 2. novembra in bo 8. že odplula proti New Yorku. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV »MATAJUR« je te dni .obhajalo..5-. letnico svojega obstanka. List izhaja v Vidmu in se bori za priznanje kulturnih, socialnih in gospodarskih pra vic beneškim Slovencem. ZA POSPEŠITEV TURIZMA. Vladni komisar dr. Palamara je podaljšal do 31. decembra 1955 veljavnost turi-stičngea fonda za izgradnjo novih ali popravilo starih hotelov in drugih turističnih ustanov. RAZPIS STUDIJSKIH ŠTIPENDIJ »SALZBURŠKEGA SEMINARJA ZA AMERIŠKE ŠTUDIJE« »Salzburški seminar za ameriške študije«, Schloss Loepoldskron, Salzburg, razpisuje študijske štipendije za naslednje tečaje v zimskem semestru v letošnjem šolskem letu: »Ameriška zunanja politika« (8. januarja do 4. februarja 1956); »Pisateljevanje in publicistika v ameriški družbi« (12. februarja do 10. marca 1956) in »Ameriško gospodarstvo« (18. marca do 14. aprila 1956). Glavni pogoj za podelitev štipendije je dobro znanje angleškega jezika. Podrobnejša obvestila daje tukajšnji urad Poročevalske službe Združenih držav (USIS), Via Galatti, 1/1 tel. 38-367, o-ziroma neposredno ravnateljstvo seminarja v Salzburgu. Dne 13. decembra pride v Trst pomočnik ravnatelja seminarja, dr. Robert O. Mead, ki bo v tukajšnjem uradu USIS sprejel morebitne kandidate za podelitev štipendije. Na posebni tiskovni konferenci, ki jo je sklical generalni vladni komisar dr. Palamara, je bil časnikarjem razdeljen nekakšen proračun za Tržaško ozemlje. V bistvu ne. gre namreč za pravi proračun, temveč samo za proračun izdatkov generalnega komisarja za upravo Tržaškega ozemlja, ki u-živa še neke vrste samoupravo. Ti podatki nam povedo, kako bo vladni komisar razpolagal z denarjem ki ga bo prejel od posameznih resorjev osrednje vlade v Rimu. Značilno je namreč, da »proračun« ne vsebuje podatkov o dohodkih Tržaškega ozemlja. Tako ni, mogoča več primerjava med dohodki in stroški. Druga novost je še v tem, da ni proračun sestavljen za eno polletje, kakor so bili proračuni pod vojaško upravo, temveč teče za celo finančno leto od 1. julija 1955 do 30. junija 1956. Ta obseg zavzemajo tudi proračuni osrednje državne uprave. Izdatki za upravo Tržaškega ozemlja bodo znašali 33 milijard 970 milijonov (v proračunu za čas od 1. julija 1954 do 30. junija 1955 38 milijard 221 milijonov 200.000 lir). Izdatki so torej za 598.200.000 lir manjši kakor prejšnje finančno leto. Prihranek 1 milijarde 100 milijonov je bil dosežen pri izdatkih za osebje, ker se je število uslužbencev bivše vojaške uprave zmanjšalo za 1500. Narasli so razni izredni izdatki, med temi je več sto 1 milijonov za ladjevje finančne straže, 100 milijonov za politično ceno žita, 200 milijonov za šolske knjižnice, 17 milijonov za geofizični observatorij, 25 milijonov za boljšo opremo og-njegascev itd. Generalni komisariat bo izdal 512 milijonov za tuje (neistrske) begunce in organizacijo njihove izselitve. K vzdrževanju občinskih uprav bo komisariat prispeval okoli 554 milijonov več kakor prejšnje leto. Tudi slovenske občine bodo prejele nekaj več denarja: Dolina 55 milijonov (namesto 22), Repentabor 17 (namesto 13), Devin-Nabrežina 73 (namesto 33) in Zgonik 64,5 (namesto 12,5) milijona lir; nadalje Milje 141 (namesto 115 mil. Izdatki za javna dela se bodo nekoliko zmanjšali, in sicer od 5 milijard 983,100.000 v prejšnjem letu na 5 milijard 793,600.000 lir. Od teh izdatkov pojde 500 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj, 800 milijonov za obno. VO' nezdravih stanovanj in 800 milijonov za ureditev cest v industrijskem pristanišču. Ustanova SELAD, pri kateri delajo nezaposleni, bo prejela 1 milijardo, to je 160 milijonov manj kakor lani. Za tečaje za poklicno preobrazbo bodo izdali 571 milijonov lir. Izdatki za posojila so se zmanjšali za eno milijardo 140 milijonov lir, ker računa komisariat, da bo v kratkem pričel poslovati rotacijski sklad, o katerem razpravlja finančna komisija senata. Med posojili pojde 450 milijonov za gradnjo hiš po Aldisije-vem zakonu, 445 milijonov za industrijo in 500 milijonov za industrijsko pristanišče. Na Tržaškem nameravajo' zgraditi nekaj novih industrijskih podjetij. Tako bi neka milanska industrijska skupina zgradila tovarno papirja ob izlivu Timave, toda v ta namen zahteva 2 milijardi posojila! Pravilno pripominja »Corriere di Trieste« k temu predlogu, da bi bilo bolje s tem denarjem zgraditi nekaj manjših ladij, ki bi plule na progi proti Bližnjemu vzhodu. Kaj kupujete, gospodinje? Naše gosopidnje s podeželja so danes vse preveč navezane na trgovino. Naj bo vzrok temu v okusu živil, v zaposlenosti, komodnosti ali karkoli, zdravo to ni, ker je močno v navzkrižju isi pravilno prehrano in tudi gospodarskim računom. Oboje je enako, se pravi zelo pomembno. Vrednost živil (hrane) ni odvisna od okusa, kričeče reklame in vabljive oblike, marveč od glavnih sestavin, ki služijo našemu telesu kot vzdrževalna in proizvodna hrana. Koliko težko prjsluižepih denarnih sredstev spolzi v trgovino, pe da bi nabavljena draga živila vrnila telesu protivrednost v nujno potrebnih hranivih, to je v beljakovinah, maščobi, ogljikovih vodanih (hidratih), rudninskih snoveh in vodi. Naštete isjiovi opravljajo v telesu ta-le opravila: beljakovine nadomeščajo porabljene telesne snovi in nam dajejo či-lost; maščoba daje telesu toploto in tvori podlago rezervnim snovem; ogljikovi vodani tvorijo miš čevje in njihovo moč; rudninske snovi (soli) urejajo prebavo, voda pa razkraja in odvaja neporabljene snovi. Našim gospodinjam bomo nedvomno ustregli, če jim prikažemo razmerje teh sestavin med hrano živalskega in rastlinskega izvora. V ta namen naj služi spodnja razpredelnica, ki paj jo večkrat skrbno medsebojno primerjajo. ODPUSTI TUJIH DRŽAVLJANOV. Generalni vladni komisar je odpustil še zadnje tuje državljane, ki so bili 'nameščeni .pri bivSi vojaški upravi, in sicer z rokom 31. decembra 1955. Gre za uslužbence z jugoslovanskim, avstrijskim, nemškim, angleškim in grškim državljanstvom. Priznana jim je bila odpravnina v znesku 6 mesečnih plač, kakor tistim italijanskim državljanom, bivšem nameščencem ZVU, ki prostovoljno zapustijo službo. V prid odpuščenih uslužbencev so se zavzela nekatera tuja poslaništva v Rimu 'in dosegla priznanje omenjene odpravnine. Ta odpoved službe ne velja za nameščence radijskih postaj, ker sta postaji v upravi avtonomnega podjetja. OSEBNI IN TOVORNI PROMET NA OPENSKI VZPENJAČI. Zadnjič smo poročali, da je Maloželezniška družba, ki vzdržuje vzpenjačo na Opčine, sredi septembra ustavila blagovni promet s posebnimi tovornimi tramvaji. Danes navajamo nekaj podatkov o nazadovanju tovornega prometa v zadnjih letih. Prevoz blaga leta 1955: januarja 54 ton (prtljage 21 t), febr. 49 (21), marca 64 (44), a-prila 53 (36), maja 58 (34), junija 50 (44), julija 50 (14). Nazadovanje postane očitnejše, ako ga primerjamo s prevozom v prejšnjih letih: leta 1954 734 ton blag^ (411 t prtljage), leta 1953 874 (452), leta 1952 983 (476), leta 1951 970 (596), leta 1950 1029 (603), leta 1949 1754 (927), leta 1938 1393 (420). število prevoženih potnikov se nekako drži, toda predvsem zaradi navala istrskih beguncev, ki so jih nastanili v taborišču in po drugih stavbah, medtem ko se zdi, da število nedeljskih izletnikov nazaduje. Januarja 1955 222.518 potnikov, marca 214.298, maja 242.377, junija 256.311 in julija 266.164. Vozi se tudi precej vojakov in podoficirjev, ki so se z družinami nastanili v stanovanjih, ki so jih zgradili Američani. V 100 g (10 dk) je Beljakovine 1 Ogljik vodane Rudn. snovi S- s g 9 9 g Goveje meso 22 2 — — 76 telečje meso 19 8 — — 73 svinjsko meso 20’ 43 — — 44 ovčje meso 15 9 — — 73 divjačina 18 1 — — 77 slanina 3 79 — — 13 maslo — 85 — — 10 sir 33 25 — — 26 mleko 4 3 — 4 88 jajca 12 11 — 2 75 kunčje meso 25 10 — — 60 leča 25 10 55 — '10 grah 23 .10 57 — 10 fižol 25 1 56 — 15 koruza 14 — 71 —- 11 ječmen 8 — 76 — 13 beli kruh 4 — 51 — 43 črni kruh 6 ■— 48 — 44 pšenična moka 11 — 73 — 14 krompir H — 21 — 75 špinača 2 — 44- — 92 gobe H ■— 6 —■ 89 sadje do i - ~ 9-16 - - 73-87 orehi 16 62 8 —- 4-i sladkor — — 95 — 'Meso in zabela vsebujeta beljakovine in maščobo, rastline pa beljakovine in ogljikove vodane. Iz tega sledi, da zabeljena rastlinska hrana popolnoma zadostuje našemu organizmu. Delavci poire-bujejo za težko delo povprečno na dan 100 g (lO dkg) beljakovin, 50 do 100 g maščobe in 500 g ogljikovih vodapov. Iz razpredelnice je razvidno, da je treba za pravilno prehrano dodajati, mesnim jedem manj redilno hrano, od rastlinske hrane pa bo gospodinja izbrala predvsem sočivje, ki je na redilnih snoveh razmeroma najbolj bogato. Navedena (ip druga) hrana vsebuje tudi takšne ali drugačne vitamine, potrebne razvoju in delovanju posamezn h organov. Te nam v največji meri daje domača hrana. J. F. Osebne spremembe na slovenskih šolah v Testu Prosvetni oddelek generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje je tik pred začetkom šolskega leta izvedel važne osebne izpremembe na slovenskih šolah. 'Rezultati teh izprememb kažejo, da se je izbira šolnikov vršila takole: Ravnatelji šol smejo biti v načelu samo italijanski državljani. Pri nastavitvah na srednjih in tem izenačenih šolah imajo prednost italijanski državljani s poklicno diplomo, za njimi pokliepi šolniki z jugoslovanskim državljanstvom z diplomo, nato akademiki, ki se pripravljajo za profesorski poklic ali posebno stroko z italijanskim državljanstvom. Juristi prihajajo v načelu v poštev samo za poučevanje filozofije, a duhovniki samo za verouk, ako nimajo druge diplome. Po izpremembah ki so bile izvršene na tej osnovi, ni bilo letos nameščenih 'nekaj dosedanjih predavateljev z jugoslovanskim državljanstvom, hkrati pa so bile pri ravnateljskih mestih izvršene precejšnje izpremembe. Ravnal el ji slovenskih šoj so zdaj naslednji: Višje realne in klasične gimnazije dir. Laura Abram, Državnega učiteljišča dr. Anton Kacin, Državne trgovske akademije dr. Vladimir Turina, Državne nižje realne gimnazije dr. Marija Blažina, Nižje industrijske strokovne šole ing. Ivan Stanič, Nižje trgovske strokovne šole dr. Valentič Evelina, Strokovnega tečaja na Opčinah ing. Viktor Sosič, Strokovnega tečaja v Nabrežini ing. Devana Lavrenčič, Trgovskega strokovnega tečaja na Proseku dr. Zitomir Terčelj, Trgovskega strokovnega tečaja na Katinari dr. Viktor Višnjevec, Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini dr. Edmund Zetko. Letos ni bito nameščenih okoli 10 juristov. Na osnovnih šolah so odpustili jugoslovanske državljane. Vsega je bilo nameščenih 108 učiteljev. Na službo čaka 42 absolventov učiteljišča poleg tistih, ki so napravili učiteljski izpit lansko leto. n/ /ajiUcuijSČLi PAN AMERICAN WORLD AIRWAYS bo znižala tarife za čezoceanske tovore. Letalska družba »Pan American World Ainvais«, je objavila da je 1. julija pocenila za 20% tarife za prevoz čezoceanskega tovora. Po tej pocenitvi bo srednja tarifa znašala 26 stotink dolarja za tono na miljo proti 32 sedanjimi stoiinkami. Za ta odlok morajo dati svoj pristanek vladne oblasti. ZRAČNA POTNIŠKA ZVEZA BEL-GIJA-SOVJETSKA ZVEZA. Belgijska družba za zračni promet SABENA proučuje možnost prve direktne zveze Zapada z Moskvo. Sabena se je začela pogajati s sovjetsko trgovsko delegacijo, katera se nahaja trenutno v Belgiji, nadaljevala pa jih bo v Moskvi. Proga Jadransko morjie, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija. »Maria Carla« prihod 7., odhod 8. tega meseca. «Citia di Messina« prihod 11., odhod 13. «P.i'mo» odhod 13. aCilta di Gatania« prihod 2., odhod 22. «Ce-lio» prihod 25., odhod 28. oktobra. Proga Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt. «E,sperja» odhod 7. oktobra. «Einri» odhod 7. aPanaghia« odhod 7. »Christi-nai» prihod 8., odhod 14. «Nachshon» odhod 8. «Mossapia» prihod 9., odhod 12. »Skopje« prihod 9., odhod 11. «Chiog>gia» prihod 10., odhod 11. «Pa-tnizia« prihod 10. odhod 13. «Civitavec-chia» prihod 11., odhod 13. aCampido-gljo« prihod1 11., odhod. 14. »Istra« prihod 11., odhod 11. «Irma» prihod 15.. odhod 17. aPlotarkis Blessas« prihod 15., odhod 18. aEsperia« prihod 18., odhod 21. «Barle'ta» prihod 18., odhod 20. . «Lastovo» prihod 18., odhod 19. aVicen-za»> prihod 19., odhod 21. aOdcmls« prihod 20., odhod 24. «Aristod;imos» prihod' 20., odhod 24. «Sarajevo» prihod 20., odhod 23. aMessapia« prihod 23., odhod 26. aCivitavecchias prihod 25., odhod 27. alstral« prihod 25., odhod 26. aLoredan« prihod 25., odhod 27. «En-ri» prihod 26., odhod 28. »Kozani« prihod 26., odhod 29. aPatrizia« prihod 28. oktobra, odhod 1. novembra. aOtran-to» prihod 30. alsmailia« prihod 30. aZagreb« prihod 30., odhod' istega dne. aEsperia« prihod 1. novembra. «Bar-letta« prihod 1. nov. «Irma» prihod 5.. odhod 7. novembra. aMessapia« prihod 6. novembra. aCampidoglio« prihod 8. novembra. Proga Vzhodna, Zahodna in Juž. Afrika. aSanfAntonio« odhod 7. oktobra. aAfrica« odhod 10. aCerboli« odhod 13. »Maria CosuMich« prihod 15.. odhod 17. aGalatea« odhod 15. «Verax» prihod 18., odhod 22. »Sandra Mairiai« prihod 23. aSpuma« prihod 25. aTeresa Cosu-lich» prihod 30. oktobra, odhod 3. novembra. aEuropa« prihod 1. novembra. Proga Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod. aStar of Alexapdri'a» prihod 11. oktobra, odhod 14. «Alga» odhod 12. »Triglav« prihod 15., odhod 29. «Ambra» prihod 30. aSpuma« odhod 31. alsmailia« odhod 1. novembra. aLovčep« prihod G. 'novembra. Proga Zahodna in Severna Evropa. »Vojvodina« prihod 8., odhod 8. oktobra. aGiosue Borsi« prihod 8., odhod 12. «Leo» prihod 17., odhod 17. «Am-biorix» prihod 17., odhod 17. »Tabor« prihod' 21. odhod 21. aTopusko« prihod 22 ,«Wieb ! 31. odhod 31. oktobra. Proga Severna Amerika. «Exe.cutor» prihod 11., odhod 11. «Exermont» prihod 12., odhod 12. «Ken-neth Stevenson« prihod 16., odhod 17. aVulcania« prihod 20., odhod' 28. «Ex-ford» prihod 25., odhod' 25. «'Ex'Ce'lanicy» prihod 26. odhod 26. ((Makedonija« prihod 30., odhod 30. Proga Srednja Amerika — Severni Pacifik. aMonstella« prihod 14., odhod 16. (cNereide1« odhod 15. «Howell Lykeis» prihod 16., odhod 16. aAlmeria Lykes» prihod 20., odhod 20. ((Helen 'Lykes» prihod 24., odhod 24. aStromboli« prihod 27. aMonrosa« prihod 2., odhod 4. novembra. aDoctor Lykes» prihod 6., odhod 6. novembra, aMongioia« prihod 11. nov. Proga Južna Afrika. (cPerla« prihod' 7., odhod 1.6. oktobra. aLeme« prihod 17. oktobra, odhod 5-10. novembra. «'Riqi Quarto'» prihod 20., odhod 27. oktobra. »Rio Quinto» prihod 10. novembra. (f&ftlhiMi ui * amii V. , 2Vezi s podnebnimi značilnostmi. 5ritn ustrezajo različne življenjske ^ve, razlikujemo v Afriki četvero j^ih prirodnih tipov, in sicer: a) °2emski tip; b) puščavo; c) stepo SaVano ter č) ekvatorialni' pragozd. sredozemski tip. ^čilnosti tega tipa so pam dobro T*6, saj ga imamo tudi ob Jadranu, .toki se uveljavi na severu jn vzdolž j.6 Sredozemskega morja; vendar se t..^°d omejuje na tiste predele, ki so Z0 ugodne razvrščenosti gorskih | enov na varnem pred suhimi ye-1 2 juga in pred vdorom saharske-®°tujočega peska. Sem sodi ozemlje j. Atlaškim gorovjem (Veliki in 1 Atlas) ter Sredozemskim morjem, 3tok, Alžir, Tunizija). V zelo po /ton položaju je tudi ozemlje na jugu celine, okoli Rtiča Do-'ftade do reke Oranje (Kapstadska a5ina). Rastlinsko odejo sestavlja-v (eh predelih predvsem amakija«, j.J'S metrov visoka hosta trnjevega lcevja in pritlikavega drevja. Tu am naletimo na gaje in skromne Ce, kjer uspevajo vedno zeleni ’ bori, plutovec, lavorike itd. Po-. 0 rasto ciprese in cedre. Med kul-ahirni rastlinami so zlasti donosne ^ka trla, oljka in smokvovec. V u-eiših legah uspevajo tudi subtrop-astline, kakor limone, pomaranče, , ^re palme in še celo banane. Več-IV; obdelanega zemljišča zavzemajo IHarjce, paradižniki, vrtnina in topiče. I fbtov je zaradi primitivnega naei-I letovanja med domačina (Arabci, Berberci) donos pretirano nizek, izvažajo dežele (Marok, Alžir in Tuniz; ogromne količine ječmena, pomaranč, paradižnikov, olja, vina, plutovine itd), zlasti v Francijo. Na splošno čaka pokrajino ob Atlasu še lepa bodočnost, ako se bodo ugodno rešila razna socialna in politična vprašanja, ki že nekaj desetletij, zlasti pa v zadnjem času vznemirjajo javnost ter ovirajo! gospodarski vzpon dežele. Podonavske države so iz lahko umljivih vzrokov v tem področju Afrike manj zainteresirane. B) SAHARSKA PUŠČAVA-VEZA V AFRIŠKO SHRAMBO. Afrika, dasi bogata z vodami in bujnim rastlinstvom, kaže proti Evropi svojo najbolj suho in neprivlačno lice. Veljka jezera notranje Afrike tvorijo po svoji višini in količini vode, najlepši vodni rezevoir na svetu. To je nedvomno zelo veliko pripomoglo, da so njeni notranji bogati predeli o-stali Evropejcem prikriti malone do današnjih dni- Se posebno je puščava oškodovala Srednjo in Južno Evropo, tisto namreč ki teži bolj na Sredozemsko morje, dočim se je atlantskim velesilam posrečilo polastiti se afriškega kontinenta aod zunaj«, to je s strani Atlantskega in Indijskega oceana. Morje je zmagalo. Se danes ima morje svojo moč. Toda moderna tehnika morju ni prav posebno naklonjena. Z letalstvom ip silno izpopolnjenimi sredstvi po kopnem se je položaj že znatno sprevrgel v sedanjosti in se bo še bolj, kot kaže, v prihodnjem. Staro načelo, da morja združujejo in da gorovja delijo izgublja na svojem pomenu. V tem pogledu odločajo danes razdalje. Vmesni elementi, morja, gorovja, puščave in še celo led in sneg, skoraj ne pride- jo y poštev. Lega ob puščavi lahko postane za gospodarsko izmeno še bolj u-godna kot lega ob oceanu. S tem merilom je treba presojati tudi ogromno saharsko puščavo. Ta1 nima sama po sebi nobene gospodarske vrednosti. Toda že bežen pogled na zemljevid nam jasno izpričuje, da se prav v Sahari, če Afriko opazujemo z našega gledišča, stikajo najkrajša pota, ki vodijo v četvero silno bogatih ekvatorialnih področij, ip sicer: v zgornje Nilsko kotlino (Uganda), v severno Kongoško kotlino s Kamerunom; v Šari-;Cadsko in v srednje Nigrsko kotlino. Da si bodo ta področja, katerih skupina površina obsega čez pet milijonov km2 (pol Evrope!) in ki so na splošno zelo odmaknjena od oceana, prizadevala najti čim krajše izhodišče za svojo ogromno proizvodnjo, je tako naravno, da o tem sploh pi mogoče dvomiti. Jasno je tudi, da so jim industrializirana področja Evrope najbližji odjemalec ta pa da vodi najkrajša pot do tega odjemalca naravnost proti severu skozi Saharo. Mimo zato lahko napovemo, da bo libijska obala na Sredozemskem morju imela še zelo važno vlogo v odnosih med Evropo in Srednjo Afriko. Iz libijskega pristanišča bo stekla prej ko slej velika čez — saharska železnica. Le predstavljajmo si kolike vrednosti bo neposredna zveza na osišču Varšava - Jadran - Libija - Kongo. Kdaj bo to? V našem interesu je, da se uresniči čimprej; zlast pa moramo biti budni, da se ne uresniči pred nami, brez nas in morda — proti nam. LJUBO ZAMORSKI (Nadaljevanje prihodnjič) jACMS&dbLOlr I M PO IM - EXPORT <1. <1. Vseli vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež: «1. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone »0314: - Scnlo JLegnami O«?!® IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: 1ZVAZA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna prevoze za ta in inozemstvo. — Pustrežlia hitra. Ceno ugodne Tuulka SIE.A JO^EF uvoz IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 " Telefon 37-004 PUTMK TDRISTIČK0 P0DLZECF ZAGREB - JDGOSLAl/UA Tel. 32=257, 8, 9 Oiljeljenje za inostranstvo telefon: 32 728 Vrši: hotelske rezervacije, prodaje sve vrste vaznih isprava za zemlju t inostranstvo - željeznieke, brodske, avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjeajačku služba, slnžbu pasoša i viza te fotoslnžbn AUT0M0TOR IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih. nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TfflESfE-TRST, VIA ME 15 TEL. 30-197/30-198 Poravnajte JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 3T9 Telegrami: Telefoni. JUGULIjVHJA - RIJERA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter: JU60LIIVIE 02526 VZDRŽUJE RERAIE RtAGOl/NE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIRA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec ORGIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-013,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l MKMAMIČHA DE-I/AVHICA JDIESIEIL/* ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trst TELEFON 96-130 Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah. naročnino: i SPECIALIZIRANI- PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVIN A Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32 TRŽNI PREGLED Tržaški trcj KAVA TRST. Položaj pa tržaškem trgu s kavo se pi izprenKcaiil v zadnjem tednu. Prekupčevalci se zanimajo za volitve v Braziliji, oziromal za sestavo nove vlade, ki bo imela odločilen vpliv tudi na trgovanje s kavo. Na evropskih tržiščih prevladuje povpraševanje nad ponudbo. Na tržaškem tranzitnem trgu se trgovci zanimajo predvsem za srednjeameriško kavo in za vrste Tanganika in Kenya. Na tranzitnem trgu so cene za 50 kg pripravljene kave naslednje: Minas 2 51-51,50 dolarja v prosti prodaji in 55-56 dol. v kliringu; Rio 5 47,50 dolarja v prosti prodaji in 52-53 dol. v kli-ritngu; Victoria 7 34 dol. odnosno 37,50; Victoria 5 39 dol. odnosno 43; Kostarika 585-600 šilingov; Uganda w. & cl. približno 295 šilingov. Cena kave v tržaškem tranzitu, pripravljene na viru proizvodnje za vkrcanje so naslednje (fco vagon odhod prosta luka); Minas 2 49 dolarjev, Rio 5 45 dol.; Kostarika HGA 550-560 šil. proti vkrcanju y oktobru - novembru; Uganda w. & cl. 295 šilingov. Cene kave na viru proizvodnje so naslednje; braziiška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 45; Rio N.Y. 3 50; Santos Superior 70,50; Santos extra prime good to large boam 74; Victoria 5 good to large bean 39; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kig fob: Haiti naravna XXX 58; . Salvador naravna 64,50; Kostarika 72,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Crtonma 420; Moka Hodeidah 1 475; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 297; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali robusta 10 do 12% nečistoče 277. SLADKOR TRST. Trg s sladkorjem je neaktiven, število sklenjenih kupčij je bilo majhno. Cene so ostale neizpremenjeme. Belgijski sladkor stane 570 frankov tona cif Trst, angleški pa 43/5/6 funta šterljnga. Madžarski sladkor bo prispel na trg v oktobru. Predvidevajo, da Madžarska razpolaga z velikimi količinami sladkorja za izvoz. Italijanski trgr V zadnjem ča.su je italijanski trg s kmetijskimi pridelki precej živahen. Mlinska industrija še vedno absorbira velike količine mehke pšenice. Cene se krepko držijo. Veliko je povpraševanje po trd: pšenici: uvoz te še vedno ne zadostuje potrebam tržišča. Čeprav še niso objavili uradnih podatkov o letošnjem pridelku koruze, trdijo izvedenci. da je bil dober. Cene. ki so nekaj časa padale, so se us(a'ile. Vse kaže, da se bodo dvignile, ker se bliža doba največje potrošnje za prasičjere-jo. Težje so razmere na trgu z rižem, ker je težko plasirati pridelek. Letina je bila dobra gleda na zmanjšano obdelano površino. Ponudba prevladuie ker so cene, ki jih postavljajo proizvajalci previsoke. Na trgu s klavno živino je živahno. Razpoložljivost s krmo je večja. Ker je nastopilo hladnejše vreme, .se je povpraševanje po mesu povečalo. Kvota-cije debelih prašičev in prašičev za rejo so se zvišale. Tudi po maslu je večje povpraševanje; cene so dosegle visoke kvotacije. Sir se težko prodaja. Cene olja so bolj zmerne, ker so prispele na trg prve količine novega pridelka. Na trgu z vinom se dobro prodajajo najboljše vrste vina lapske proizvodnje. Zaloge starega vina so pičle, kar bo gotovo vplivalo na bodoči razvoj cen- Razmere na trgu z grozdjem so še nejasne: kaže, da bo letina dobra čeprav ne bo grozdje povsod1 kvalitetno. Živahen je trg s sezonsko povrtnino in svežim sadjem, izredno visoke so cene mandeljnov. Na trgu s paradižnikovo mezgo je še vedno mrtvilo. ŽITARICE LODI. Mehka pšenica fina 7350-7450 lir stot, navadna 6650-6950; trda pšenica fina 8600-8800, navadna 8400-8600, koruza fina 6500-6700; srednje vrste 5600-5700, dobra 5500-5800, inozemska koruza 5800-6000; ječmen 5600-6000: inozemski ječmen 4800-5000; oves 5500-6200; Ur voženi oves 5900-6000; rž 5900-6000; inozemska rž 4350-4450; proso 6100-6600; pšenična moka tipa »00« 10.300-10.800; krušna moka tipa »0« 9150-9450, tima »1« 8850-8950, tipa »2« 8150-8250; moka za testenine tipa »0« 10.100-10.300; pšenični zdrob tipa »0« 11.300-11.500. tipa »1« 10.800-11.000; koruzna moka fina 7100 7600; koruzna moka navadna 5200-5400; pšenični otrobi 4300-4400. VERCELiLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5500-5700: Ardizzone 5700-6000; Maratel-li 5700-6000; Razza 77 5800-6100; R. B. 6200-6500; Arborio 7100-7400. Oluščeni riž: Pierrot 9600-9800; Maratelli 10.200-10.600. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave prves-nice težke 5 stotov 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000 lir glava. Vprežna živina: voli težki 6 stotov 295-350.000 lir glava, II. 200-230.000; krave težke 6 sTotov I. 290-350.000, {tl. 200 do 230.000; junci težki 5 stotov 300-390 tisoč lir, II. 220-280.000; telički X. 430- 510 lir kg, II. 370-410; molzne krave 180-250 lir ,kg. Prašički large white 460-500 lir kg, prašički za rejo 15-20 kg 430-470, 20-25 kg 425-460, suhi prašiči 30-50 kg 360-410, 50-60 kg 330-370; debeli prašiči 100-150 kg 320-330, 150-200 kg 330-340, 200-250 kg 340-345; mlade svinje za pleme 30 kg >težke 450-500. Ovce 190-220 lir kg; jagnjeta 350-360. KRMA VIDEM. Seno majske košnje jz ravnine 1250-1325 lir stot; otava s hribov 1050-1225; detelja 1525-1650; pšenična slama stlačena 725-775; seno iz ovsa stlačeno 750-800. PERUTNINA LODI. Piščanci živi I. 850-900 lir kg, zaklani 950-1000, žive kokoši 550-60, zaklane 625-635; živi golobi 540-550, zaklani 650-700; zaklani purani 380-400, zaklane pure 400-480; živi zajci 330-340, zaklani 440-470; zaklane race 500-550; žive gosi 300-310; zaklane 350-360; goske za rejo 500-600 lir komad; račke za rejo 300-350 lir komad; piščeta 90-110; pegatke za rejo 200-250 komad; purani 300-330; pure za rejo 350-400. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 820 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 776; čajno maslo 885; trdi sir grana krajevne proizv. 1953 730 do 780, proizv. 1954 530-590, star 1-30 dni 320-34Qj 30-60 dpi star 350-370; Sbrinz svež 400-410 ,pas';an 530-560; Emmenthal svež 450-480, postan 530-550; provolone svež 400-430; postan 470-500; Gorgonzola svež 230-240, postan 380-390; Italieo svež 370-380, postan 410-430; Taleggio in Quartirolo svež 300-320, postan 390-400. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 130 lir kg; v škatlah 200 g 240, v škatlah 500 g 200, v škatlah 1 kg 190, v škatlah 5 kg 175, v škatlah 10 kg 170. Vest o srčnem napadu, ki ga je pretrpel predsednik ZDA Eisenhovver, je neugodno vplivala tudi na mednarodne blagovne borze, kakor so se njene po ledice odrazile na borzah vrednostnih papirjev. Poznejše vesti o zboljšanju Eisenhowerjevega zdravja so proti koncu tedna dale vzpodbudo za sklepanje novih kupčij. V preteklem tednu je bil najznačilnejši skok cene svinca v 'New Yorku, medtem ko je cena elektrolitičnega bakra močno nihala. ŽITARICE. Žilo kaže zopet stremljenje za napredovanjem cene Zanimivo je, da je cena pšenici v Chicagu poskočila prav zaradi Eisenhotverjeve bolezni. Borzni agenti inamreč domnevajo, da bo Ei-senhovverjeva bolezen vplivala tudi na predsedniške volitve v prihodnjem letu in podprla demokrate, ki so odločni pobudniki vzdrževanja visokih cen žitaricam ■/. državno podporo. V Chicagu je cena pšenice v tednu do 30. septembra skočila od 203 3/4 pa 204 1/2 stotinke dol. za bušel proti izročitvi v decembru, medlem ko je cena koruzi popustila od 134 7/8 na 132 5/8 stotinke dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO. V N.ew Yorku je cona sladkorju o-staia neizpremenjena pri 3,28 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vestj o letošnjem pridelku sladkorne pese v Evropi so ugodne. Pridelek bo za 280.000 ton obilnejši kakor prejšnje leto .Tudi Sovjetska zveza je pridelala več sladkorne pese, tako da bo skupni prirastek dosegel okoli 320.000 ton. — Cena kavi je v New Yorku nazadovala od 50.65 na 48.90 stotinke dolarja1 za funt. Na potek cene je vplivala vest, da namerava Brazilija znižati vrednost kruzejra od 37.06 pa 40 kru-zejrov za dolar. Takšno razvrednotenje bi seveda znižalo tudi ceno kavi. — Kakao je zopet popustil, in sicer od 30.56 na 30.25 stotinke dolarja funt. VLAKNA. Na avstralskem trgu je cena volne nepričakovano napredovala, kar je seveda vplivalo tudi na druge borze. V New Yorku je cepa napredovala od 129 na 130,5 stotinke dolarja za funt. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 225 lir kg, v škatlah 500 g 185, v škatlah 1 kg 175, v škatlah 5 kg 160, v škatlah 10 kg .155 lir kg. Na trgu vlada popolno mrtvilo. OLJE GENOVA. Olivno olje extra do največ 1,5% kisline 570, do največ 2,5% kisline 535, do največ 4% kisline 415; dvakrat rafinirano olje tipa »A« 565, dvakrat rafinirano tipa »B« 490 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MiILAiN. Suh česen 55-70 lir kg; korenje 42-65; cvetača v zabojih 40-60; o-hrovt 35-50; čebula 25-35; rožmarin 160-180; svež fižol Vigevano 57-80; fižol v stročju 120-210; gobe 500-700; cikorija 65-85; solata endivija 70-110; melancane 48-70; .krompir Binthje 34^40, Majestic 28-30; zelena paprika 30-40, rumena 60-90; paradižniki 60-85; peteršilj 60-80; zelena navadna 50-70; špinača 90-120; bu-čioe 80-100; buče 32-40. Kostanj navaden 30-65; smokve 57-70; jabolka mešana 40-70; Delteious I. 100-140, H. 55-85; hruške navadne 35-70, Kaiser I. 135-140; William extra 95-100; breskve extra 115-180, I. 70-100, H. 35-65; belo grozdje Regina 110-135; Moškat SOHO; črno grozdje Isabella 40-52; limone 120-160. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 610-620; Barbera 680-700; Mantovano črno 560-580; emilijsko 10-111 stop. 600-620; 11-12 stop. 620-630; Romagna belo 580-600, črno 570-590; toskansko navadno 580-610; Aretino belo 580-610; Mar-che belo 595-610; Marche črno 600-620; Barlettano extra 555-575; navadno 12-13 stop. 525-545, 13-14 stop. 524-575; San Severo belo” 595-615; Tarantmo 14-15 stop. 550-570; Squiinzano 560-580 lir za stop-stot; Rionero Barile 8900-9200 lir stot. v Londonu pa od 104 3/4 na 104 1/2 penija za funt proti izročitvi v oktobru, in sicer za vrsto 64’s B. Napovedujejo, da bo svetovna striža vrgla 4.550 milijonov funtov volne, se pravi več kakor lansko leto, ko je dosegla 4.480 milijonov ton. V Franciji (Rou. baix) je ostala cena neizpremenjena. -Cena bombažu je v New Yorku za malenkost popustila, in sicer od 33 55 na 33,50 stotinke dolarja za funt; v Liverpoolu je napredovala od 30,47 pa 30,58 penija za funt proti izročitvi v oktobru ip novembru. V Aleksandriji je zopet pričela poslovati bombažna borza. Kannak je nazadoval od 80.12 na 76,83 talarja za kantar (90 funtov) proti izročitvi v januarju, ašmuni od 60,85 na 59,35, KAVČUK. V New Yorku je cena kavčuku popustila v tednu do 30. septembra od 48,35 na 46,10 stotinke dolarja za funt. Tudi v Londonu je cena za vrsto RSS popustila od 42 penija za funt na 39 3/4 pri kupcu pri prodajalcu pa od 41 3/4 na 41 1/2. KOVINE. Pozornost je zbudilo napredovanje cene svincu v New Yorku, in sicer od 15 na 15.50 stotinke dolarja za funt. Tudi po cinku je povpraševanje veliko, kljub temu je cena za cink Saint Louis ostala neizpremenjena pri 15.00 Trg z elektrolitionim bakrom je pokazal različno smer v New Yorku in Londonu. Angleško ministrstvo za trgovino (Board of Trade) je iz svojih zalog postavilo na trg 11.000 ton e-lektroliličnega bakra, kar je potisnilo ceno navzdol. V New Yorku so zabeležili nasprotni pojav, to je skok cene od 45,65 na 47,85 stotinke dolarja za funt. Cena činu je nazadovala y New Yorku od 96,25 na 95,75, Antimon La-redo neizpremenjen pri 33,00 stotinke dolarja za funt, Ljto železo neizpreme-njeno pri 58,50 dolarja za (ono, Buffa-lo pri 56,50; staro železo je napredovalo od 44,17 na 44,50, živo srebro od 260-265 na 270-275 dolarjev za steklenico. — Barvaste kovine na nemškem trgu 30. sept.; elektrolit ičen baker 467,25-472-25 DM za 100 kg, svinec za kable 131,50-132,00 DM, aluminij 240.00 do 242,00 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 2.9. Pšenica (stot. dol. za bušel)......................182',4 Koruza (stot. dol. za bušel).......................127‘/o NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt)......................... 43.— Cin (stot. dol. za funt)........................... 95.26 Svinec (stot. dol. za funt)........................ 15,— Cink (stot. dol. za funt).......................... 12.S0 Aluminij (stot. dol. za funt)..................... 24.40 Nikelj (stot. dol. za funt)........................ 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt).......................... 34.35 Živo srebro dol. za steklenico..................... 267.— Haua (stot. dol. za funt Santos 2) ................ 59.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ...................... 397.— Cin (f. šter. za d. tono).......................... 745___ Cink (f. šter. za d. tono)......................... 91.____ Svinec (f. šter. za d. tono).................... 107'/s SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 21/9 19772 129- 50,- 97-50 14.80 14.50 24.40 64.50 33 60 272.- 60,- 381- 7Sftl/, 92 72 10774 4. 10. 202.5/8 131 72 50.- 96.25 15.50 13,-24.40 64.50 33.25 278.- 57.— 360 — 748 7^ 91‘/4 107 - 463 40 464,- 464.- VAL.UTE V MILANU 21. 9. 55 3. 10.55 Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Dinar (100) 80 65 65 80 Funt šterling 6.050 6.200 6050 6.200 21 9. 55 4. 10. 55 Min. Maks. Napoleon 4 100 4.200 4.100 4.200 Dolar 632 631 631 633 Franc, frank (100) 168.50 162 162,— 168.60 Južna železnica 1.880 1.918 1.880 1.950 Švicarski frank 147.50 147.50 Splošne zavarov. 21 950 21.950 21.950 22.340 Funt št. papir 1.660 1.660 1.660 1,645 Assicuratrice 5.700 5.709 , — Avstrijski šiling 24 10 24.50 22.90 24,50 Riun. Adr. Sic. 8.100 8,100 — — Zlato 719 719 719 720 Jerolimič 7.020 7.020 . . »Istra-Trst« 650 675 65!}.— 765,- BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« 9,000 9.000 . . Martinolič 5,050 5.050 . Premuda 21 000 21.000 ZDA (1 dol.) 4 287* Belgija (100 fr.) 8.487* Tripkovič 18.000 18.900 18.000 18.900 Anglija (1 f.št.) 11.20 Holand. (100 fi.) 110.7, Openski tramvaj 2.400 2.500 2.400 2.500 Francija (100 ir. 1.093/4 Švedska (100 kr.) 77.75' Terni 417,— 424,50 415 427 — Italija (100 lir) 0 67 Izrael (1 f.št.) 1.55 ILVA 650 — 658 650 664 Avstrija (100 š.) 15 5/ Španija (100 pez.) 9.70 Zdr. jadr. ladjedel 500.— 491 491 500 Cehoslov. 13.— Argent (100 pez.) 15 6/s Ampelea 1,40(1 1.400 Nemč. (100 DM) 100.75 Egipt (1 f.št.) 10 90 Arrigoni 1.000 1.000 — 7. oktobra tttnUi KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FfUZI ŠT. 1 O I. - TELE FON ŠT. 54/75,8 H Kakšna je bila 4 letošnja trgatev Preteklo soboto ali nedeljo se je na Tržaškem pričela splošna trgatev. Vreme je bilo izredno lepo. V vinogradih od Devina do Križa in dalje proti Piščancem, v Bregu, Boljuncu, Dolini in na Kolonkovcu je vse zaživelo. Vendar ni letos iz vinogradov tako veselo odmevala pesem trgačev kakor prejšnja leta, čeprav je trta razmeroma dobro obrodila. Razpoloženje je kvarila misel da je premnogo naše mladine po vsej okolici brez pošla, pa tudi misel na tiste, ki so odšli za kruhom v tujino. V kriških vinogradih je bila letipa približno takšna kakor lansko leto. Refošk se je zelo obnesel. Poročilo iz Piščancev ni posebno ugodno. V vinogra-dih pod Obeliskom, so se °b trgatvi pokazale posledice toče. Iz Boljunca so nam sporočili, da je bilo letos splošno manj pridelka, kakor so prvotno pričakovali. V .splošnem se grozdje ni dovolj razvilo, ker je bilo v »Nicol« (tobačni izvleček), oba v tekočini. Da pravilno ugotoviš čas, kdaj je treba pričeti s škropljenjem, obesiš po trtah posodice ali črepinje z nekaj kapljic vina, ki takoj privabi grozdnega metulja, uko je že v v vinogradu. Se bolj kot »Ge-sarol« je učinkovit tobačni ekstrakt (Nicol), toda ta je mnogo dražji. V kakšnem razmerju je treba razredčiti te preparate, stoji že v navodilih, ki so tiskana na njihovih ovojih. Tobačni ekstrakt se navadino razredči v razmerju 1%, to je ena enota ekstrakta na 100 enot čiste vode. Škropiti je treba večkrat, in sicer prvič okoli 10 dni pred cvetjem zaroda in 10 dni po cvetju. Škropljenje, ko grozdje cvete, je temu škodljivo. Škropiš seveda samo zarod. Ko- ristno je, da pri žvepljanju dodaš žveplu en odstotek Gesa-rola v prahu. Ako opaziš, da so bile nekatere jagode kljub vsemu škropljenju napadene, jih takoj odstrani. To se izplača, ker se ostale bolje razvijejo. Ta vinogradnik zlasti priporoča vsem kmetovalcem, naj pridno prebirajo navodila, ki jih dajejo naši strokovnjaki po listih, ker si bodo le tako nabrali potrebnega znanja za u-porabljanje raznih pripomočkov GROZDNI MOLJ NA VIPAVSKEM Na Srednjem Vipavskem se je tik pred trgatvijo pričela čutiti škoda, ki jo je napravil grozdni molj. Vinogradniki odlašajo s trgatvijo, da bi grozdje bolj dozorelo, vendar je v nižjih legah pričelo gniti. V hlevu: Živino.,goni na pašo, čimveč časa moreš in dokler najde še kaj krme na paši. Kadar zašne mrzlo vreme, potrebuje živina bolj izdatno krmo kot poleti. Odrasle prašiče začnemo sedaj pitati za zakol z bolj tečno Kmet in vrtnar v oktobru krmo kot mlade. Tudi za ofl le prašiče je najbolj izdatna sama krma. Za pitanje praš1 za zakol priporočajo n- pr-' dečo mešanico: 6-8 kg par/ ga krompirja ali pese in W nja, 2-3 kg koruzne rnoke 7 ba) ali testenin ter 1-2 kg 1 menovega ali pa ovsenega A ba na dan na prašiča. Za v sle prašiče je taka hrana ' redilna in zdrava ko sama ruzna moka ali pa test stane razmeroma manj in bolj okusno svinjino. ---- -------------------- fta GOSM pnzvoio mm podjet. Ljubljana, Prečna h, tel. 30-32! Na njivi in na polju: Zemljo za setev ozimne pšenice zgodnjih sort (Mentaine, Te vere in podobno), ki so edine še pripo- prvi polovici septembra pre- ročljive za naše podnebne raz-hladno. Lepo vreme v drugi po- mere. je treba preorati. To zem- lovici ni moglo več vsega popraviti. Tudi iz drugih vinorodnih krajev nam poročajo, da je grozdje počasneje dozorevalo. V lonjerskih vinogradih je bil pridelek obilnejši kakor lansko leto. Na Kolonkovcu je precej škode .napravil grozdni molj. Splošno se poročila ujemajo v tem, da je bila letina srednja. Uničujte pravočasno grozdnega molja! »Prava toča za naše vinograde« je pripovedoval kmetovalec s Kolonkovca v našem uredništvu. Mislil je na grozdnega molja, ki je letos v nekaterih naših vinogradih hudo razsajal. Kot izkušen vinogradnik, ki se je doslej ,s premišljenim delom vselej obvaroval napadov tega velikega škodljivca in ki hoče svojim stanovskim tovarišem dobro, ,nas je prosil, naj v »Gospodarstvu« objavimo kratko poročilo o njegovih izkušnjah v boju proti grozdnemu molju. Grozdni molj (metulj) zaleže Ijo moramo pognojiti z dobrim izdelanim gnojem, katerega moramo dopolniti tudi z ustreznimi potrebnimi umetnimi gnojili, med katerimi je najvažnejši su-perfosfat. Se je čas za setev zimske zelene krme mešanih rastlin, kakor so grašica in pa rž ali ječmen ter oves (100 kg grašice in 80 kg žita pa hektar). Na vrtu; .Sejemo še motovilec in špinačo, ki nam bosta dala še do božiča prvo žetev, če ne bo vreme preveč ostro. V najbolj zavetne in .sončne lege pa sejemo solato rezivko, kodrasto in kraljico majnika (tonda). Na odprto zemljo presajamo rastlinice bele čebule in sadimo česen ter rumeni čebulček. Solati endiviji in brokljam zrahljamo zemljo, da se codo rastlinice močno razvile še pred mrazom. Potrosi vsej zelenjavi na vrtu čilskega solitra ali pa apnenega nitrata, približno 5 kg .na 100 kv. metrov. V vinogradu: Grozdje je pobrano in vinograd moramo takoj začeti pripravljati za pri- jajčeca, ki se pozneje v jagodi hodnje leto. preorati moramo razvijejo v črva, na grozdni zarod nekako sredi maja — y nekaterih legah poprej, v drugih kasneje, kakor je pač podnebje. Vinogradnik se mora takoj lotili uničevanja lega zarodka s primernimi sredstvi. Med temi sta zelo učinkovita »Gesarol« znani preparat na podlagi DDT in med trtami vsaj vsako drugo vrsto in sejali tja mešanico za zeleno krmo (grašico in žito) ali pa vsaj inkarnatno deteljo. Se tev zelene krme je zelo važna, ker nam 'nadoknadi suho krme. Omenjene rastline pridejo prav trtam tudi kot »zelenišenje« in prihranijo mnogo gnoja, ki je bolj poLebe.n in donosen pri Vrtnini in okopavimah. Ce imaš namen napraviti nov vinograd, odloči se sedaj in začni takoj s paštanjem ali rigolanjem zemlje za nasad novih trt. Pomagaj si .pri tem težkem delu čimveč mogoče z ustreznim traktorjem ali) z motornim plugom. V kleti: Sode z moštom moraš skrbno nadzirati ip, uravnavati toploto v kleti, da bo potekalo kipenje mošta pravilno. Dokler mošt še ni pokipel V sodih in je še sladek, naj bo klet nekoliko topla - približno 18 st. C. Ako pa je mošt pokipel iii se je ves sladkor v njem pre-kvasil v alkohol, tedaj znižaj polagoma toploto v kleti do pri-nližno 12 stopinj, da se bo mlado vino prej očistilo. V primeru, da kipenje mošta ne poteka pravilno i,n ima mošt oziroma mlado vino neprijeten duh ali slab okus, tedaj se moraš posvetovati brez odlašanja z izvežbanim kletarjem ali pa s strokovnjakom, kaj ti je početi s tako pijačo. V shrambi: Ali si razkužil shrambene prostore in pridelke v njih? Pridelki imajo veliko vrednost, ker jih je malo. Zaradi tega moramo poskrbeti, da ne gredo kakorkoli v kvar. Žito in zrnje sploh moraš večkrat prezračiti, da se v njem ne raz-množjja razni žužki in njihovi črvički in da ne plesnijo. Krompir moraš hraniti v hladnem in temnem .prostoru, da ne bodo gomolji poganjali preveč kali ati pa postali zeleni in grenkega okusa. PROIZPflJfl : odlično čajno mešanico ..Planinski čaj razn' | zdravilne čaje, dišavico za kuho in kuliin sk1^ začimbe, krmilni prvšek REDISOL, razne mešani^® za kozmetično in prehranjevalno industrijo. DobatLj Ija razne droge farmacevtski industriji in lekarnaijU. j suhe in sveže gobe, zdravilna zelišča in eterična uli l |)’0 1 b* MAGAZZINI del CORSČ IZVAŽA: Trieste • Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) B O G A T A I Z B I R A dežnih plaščev površnikov jop in hlač montgomerjev za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE po najnižjih cenah Tel.: 29-0(iJes( la j L Rti ^air Ji« c tja p v •ud ZANESLJIVA TR Pomeli čeliel v narodnem gospodarstvu in ljudskem življenju Oglejte M izlcMe l bn! ^ k 1 ko G O V I N All(0v ‘liji. ‘šeg; te ‘iju teh S P UL © l§ M J5 trq©vsk4»: uvoz H st k IZVOZ (CAPODISTRIANit TELEFON 43 in Na ZASTOPSTVO ZA TRST: ADAIIIC '•Se tV Naj Nn P. k ‘iteij f sm ohite UL. VALDIRIV0 13, tel. 28 449/31-99»% ha Čebela ali bučela je mala žu- Iz vodenega (nektarja delajo go-želka. ki ne živi posamič mar- sti med ali strd, iz peloda in več v večjih ali manjših druži- meda ter vode pa neko mleku nah ali kolektivih, naravno ali divje v drevesnih duplih, v zidinah in v skalnatih razpokah, gojena pa v lesenih panjih, ki so več ali manj preprosti ali pa izredno lični in umetni. Ce-belni raziskovalec dr. Gerstupg ima za življenjski organizem čebelni celotni kolektiv primernega števila čebel-delavk, manjšega števila samcev-trotov z e-no samo matico, ki se držijo v obliki krogle po ulicah (4-9) naravnih ali umetnih satov in kt imajo v celicah določeno količino medu in pelodi ali cvetnega prahu. Cebelni kolektiv šteje lahko le tisoč ali še manj živalic, lahko pa tudi šteje v modernih umetnih panjih 60.000 in tudi več. Od števila čebelne-ga kolektiva im od bogate paše je odvisen donos meda in voska ter rojev. Vsak globok opazovalec se čudi strnjeni in smiselni skupnosti čebelnega življenja, rekel bi, v pravem, idealnem komunističnem duhu. Največji filozof starega veka, Ksumimus Aristoteles«, ki je bil učitelj makedonskega Aleksandra Velikega, in ki je živel v IV. stoletju pred Kristusom, je meindai mislil, da vodi vse življenje y panju matica. Zato jo je imenoval «meli-ta hegemon«, t. j. čebelo vodnico. Maeternick, znameniti poetični opisovalec čebelnega življenja, pravi, da ves: ustroj če-belne skupnosti vodi «duh panja«, to je, da vse čebelpo življenje teče po njim naravno danem nagonu. Torišče čebelnega delovanja je v čebelnem kolektivu znotraj panja ali v prirodi zunaj panja. Matica ne gre iz panja in je zaposlena samo z zalegamjem matičnih, itrotovskih in čebelnih jajčec. Troti gredo iz panja le ob lepem vremenu v toplih sončnih dneh, da se zračijo v veselem brnenju. Ne gredo iz panja na bero, marveč Je še ob opravljanju svojega glavnega posla ob ženitovanjskem izletu matice. Sicer so v .panju zaposleni z ogrevanjem in odgojit-vijo čebelne zalege in mladega naraščaja. Zmotno in krivično je mnenje, da so troti le nekaki parasiti (zajedavci) in požeruhi. Res je, da matica izleže spomladi silno mnogo (rotovških jajčec in da imajo čebele-delav-ke trote prav rade. V tistih panjih, v katerih je mnogo trotov, je tudi mnogo meda. To je moje izkustvo, čeberalil sem namreč več let v stotinah panjev. Cebele-dalavke imajo obširno delovno področje v panju, a tudi izven njesa. Po cvetju nabirajo še vodeni nektar, cvetni prah ali pelod, po listju in jel- podobno tekočino, s katero hranijo in vzrejajo zalego, z izpo-tevanjem izza obročkov trupa zelo majhnih voščenih .luskimc tvorijo satovje in stene celic. Navedena dva izdelka, med in vosek sta človeku koristna in potrebna. Čebela prinaša človeku neizmerno korist tudi z o-plojevanjem sadnega drevja ter semenskih rastlin in bilja. PROIZVAJANJE IN UPORABA MEDA IN VOSKA Med je različen po barvi in okusu in .se prideluje po vseh svetovnih celinah in po mnogih otokih- Čebelnih pasem, udomačenih in divjih, je mnogo. V srednji Evropi so glavne tri: krotka, pridna in delovna sivka »kranjska« (apis carniolina), rumena »italijanska« (apis ligu-stica) ip črna «nemška» (apis germanica). V Evropi gojijo umni čebelarji čebele v modernih panjih. Pridelajo se velike količine meda, vendar bi se lahko gojilo dva- in večkratno število panjev zaradi bogatih paš, ki so na razpoJago. V Evropi se pridela veliko medu, namiznega ip industrijskega, toda še premalo, ker se uvažajo velike količine tujega meda, posebno ameriškega, naravnega in umetnega (glukozija). Umetni med delajo največ iz koruze. Je nekaj neverjetnega ini čudovitega, da te drobcene živali-ce lahko nanesejo v svojih majčkenih mešičkih tako ogromne količine medu. To napravi organizacija velikega števila drobnih živalic. Vzemimo za primer Italijo. Kakor je povedal lansko leto predsednik Italijanske čebelarske zveze Zappi Recordati na čebelarskem sestanku v Trstu, dovoljujejo pašne razmere v Italiji gojitev 100.000 umetnih panjev ,dočim jih je le okoli 40.000. Ce da vsak panj srednjega doposa 20 kg medu, dobimo 800.000 kg, to je 8.000 stotov ali 80 vagonov, to je 2 tovorna vlaka po 40 vagonov. Ako bi 1 kg meda veljal 250 lir, bi znašala vrednost meda te količine 200 mjlijonov lir! Računajoč donos 1 kg voska na panj, bi imeli 40.000 kg. Ce stane kg voska 1000 Jir, predstavlja vrednost voska 40 milijonov lir. Enako, če računamo en roj na panj, bi zopet imeli vrednost rojev 40 milijonov lir. Skupni donos na medu, vosku in rojih bi znašal pri 40.000 panjih približno 280 milijonov lir. to je po 7.000 na panj, seveda če je paša dobra in vremenski pogoji ugodni. Že od starodavnih časov gojijo čebele vsi narodi zaradi medu, ki ga uporablja človek kol izdatno hranilo, sladilo in zdra- G. M. C0L0IH G FIGLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVIJSTE in IZI>EIiKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE PRIZNANO MEDNARODNO PODJETJE tA OORI^I A.N G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STAN. 88 ■ TEL. 28-45 - GORIC* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLACKI Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslaviji zobozdmvniSki ambulatorij Dr. A. M. Sancin zobozdrarnih-kimrg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. • Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Ul. Carduccijtel, 37-1J 8 Ribarič uvoz Ivan IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CR1SPI 14 - TEL. 93-502 ULCA DELLE MiLiZlE 19 - TEL. 96- I S T A"_ TRST, Ul. UDM15 - TEI. 23-650 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, loplomeiov in fotngrafskega materiala BAZZANELLA 1BEBT0 TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zaslopoik za Trsi, Videm. Gorico in Flll SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnico -naprave za žvepljanje - rnz-pršilniki. CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI- Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING ZAM8ELLI na nafto in sanitarni predmeti. le9*th Esportazione di tutti gli articoli in .LES UHANA" - EIPfiBl LJUBLJANA = PARMOVA 37 Telef.: 32-465,30-703,30-702, 31-046 Teleg.: „Les Ljubljana" - Ljubljana IZVAŽAMO : mehek in trd rezan les vseh dimenzij, vezane plošče, lesonit, furnir in parkete. Use vrste sodobnega pohištva, zložljive stole in mize, televizijske stolčke, obešalnike, otroške garniture, šatulje za šivanje, škatlje za čiščenje čevljev, knjižne poličke ter vso ostalo lesno galanterijo tudi po vzorcih, ki jih predloži kupec. 2ahteuajte naie ponuclSe I baia natočila Bomo izulSili točno in ptomplno. )s,Eod st: Zu, d s‘al t ? (far le- K luPi«, bi s «5 c ' ^ša : "iijan >os /auja \ tl patine so taal i elavai t./lal ph dr djo f "šleši ^SPADARO- kovih iglastih vejicah takoime- vilo. Med ima visoko število ka- novano mano, po drevesnih vejah smolo, in črpajo tudi vodo kjer jo najdejo. Nektar, mano In vodo nosijo v panj v posebnem mešičkui pelod in smolo pa na zadnjih možicah. Vse te tvarine razen smole, devajo v celice, smolo pa uporabljajo za zadelovanje špranj ali razpok. lorij (menda 3.000 na kg). Sestavljen je iz dveh najfinejših sladkorjev, to je iz sadnega (le-vulozija) po 38% in iz grozdnega (dekstrozija) po 42%, iz več vrst rudninskih snovi in vitaminov. Dr. Leopold Bobič (Nadaljevanje prih.) SPEOICUSKA T VRDi-vA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GI.IEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96-847 SCALO LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 4“ - - TEL. 59 Poštni preaal 184 Telegr.: SPADLPEDIT 2ahtopmh in g lainia zaM ZADRU It KONZORCIJ TRGOM* Z JESTVIil; T R ^ (Uam 1 M ° Na c Ul. ValdirivoNase) Telefon 35-0^em iuni