Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Minister za državne finance, dr. Steinbach, ,je v soboto predložil v drž. zboru šestero načrlov za po.stave, po kalerib sp na,j vravna nova, kron.ska vpl.java denar.ja. Njegove predlogo dobi seda.j pospbni oilsek v pregledovanje in poiem še le pridcjo v posv(!tovan,je v državnem zboru. Če v njem obvoljajo, dobimo potem z novim letom nove denarje, dosedanji pa še ostanejo tudi naprej nekaj časa v polni veljavi. Računanje z novim denarjem ne bode težko, ker je »krona« ravno za polovico manjša. kakor sedanji goldinar, po njej pa se ravna ves denar, kar ga dobimo. Češko. V Pragi so imeli v ponedeljek Mladočpbi ljudski sbod in vsprejela se je mpd drugim resolucija, naj stopijo raladočeski poslanci s siaročeškimi in veleposestnimi v dogovore, da se izpeljp česko deželno pravo. Ni vprjeti. da bodp iz taeih dogovorov kaj. ker so mladočpški poslanci bolj kričači, kakor pa inož.je, kalerim ,je v resnici kaj za koristi dežele. Štajarsko. Zadnjo nedeljo je pretpklo ravno 77 let, odkar je oživela šlajarska hranilnica. Začela je svo.je delo. ko Se ni imela oelib 3 jezer dpnarja, sedaj ga ima pa milijarde. Resnica, iz malega rasle veliko, če so razmere ugodne. — Okr. glavarstvo (iraškp »Okolice« je odredilo. da župani v poletnem času np smejo privoliti javnih plesov v oštarijali, ker so na škodo kmetovalcpin. Knak ukaz bi bil tudi drugod na mestu. Koroško. Povelje ministra za doinobransivo, ki določi, da v koroškem pešpolku slovenščina ne velja več za drugi deželni jezik, ,je napravilo slov. Korošcem prec*ej nevolje. kajti tako povelje ne sloji na pravi podlagi in v resnicu ni prav verjetno, da je v celem polku le ono pičlo število slov. vojakov. kakor se jib računi v ministrovem povelji. Ce pa nekateri znajo ludi nemški, zato pa pač slov. ljudslvo no zasluži kazni. -- Sedajjekončno dolžan obeinski urad v Celovci, da vsprpjeina s*lov. vloge, naj žp je ljubo ali neljubo gospodi. ki se sedi v tem uradu. Kran.jsko. .lavni shod »Slov. druStva« v Ljubljani je imel zadn.jo nedeljo posebno srečo v lem, ko je deželna vlada prepovedala. da ne sine razpravljati o glasovanji nekaterib slov. poslancev glcde na obtožbo pravosodnjega ministra. Vsled tega je prišlo več radovednih Ijudij k shodu a ne vemo, če so z njpga odšli veseli, kajti «e smemo verjeti poročilu »SI. N.«, bile so na shodu precej »robate razprave«. — »Zaveza slov. učitel,jev<- ima letos svoje zborovanje v Kranji in bode sicer, če ostane pri sedanji dobočbi, to zborovanje o binkoštih. — Po nekaterib krajih, izlasti okoli Planine, je napravila povodenj veliko škode na Iravnikib in n.jivab. Primorsko. Podružnica sv. Cirila in Meloda v Gorici skrbi prav lepo za otroška vrtea« v Pevini in Podgori; va-nje hodi na.jveč otrok tamošnjib slov. delalcev in sla torej »vrtca- v resnici velika dobrota zanje. — Slov. stariši v Gorici so vložili na novo in seda.j do ininisterstva prošnjo za slov. Ijadsko šolo. Otrok za slov. šolo bilo bi 437 in to število se nalegne cpIo labko na 600, ako se pridružijo še rodbine. ki niso priSle podpisat prošnje. Tržaško. Novo parobrodno druStvo začne v kratkem svojo vožnjo iz Trsta po sredozemskem inorji gori do I_ndona. Na ladijab lega drušlva izvaža. se laliko tudi sveže sadje in je to tudi za naše kraje važno. — V okolici Trsta imajb več slov. pevskih drnštev in v njih je, kakor se poroča. doslej precoj veselo. rodoljubno življenje. Pevska društva so jako važna v narodnem boji. Hrvaško. Samo 14 dnij še in po eelej deželi bodo volitve v sabor gotove. Volilcev je 49.768 in kakor se kaže. zinaga gotovo »narodna stranka« t. j. stranka, ki bodi skozi drn in strn z ogersko vlado: žal, da je to največkrat na škodo hrv. ljudstvu. Ogersko. V torek je umrl .luri.j Klapka: mož je slal v letu 1848 na strani Kossutha ali tudi leia 1866 je bil k redu zvezati se a prusko armado. Mad.jarom pa l)odo še brž vendar-le oslal v >blagem opominu!« — Vlada Se ni našla naslednika pok. Barossu; posle mi- nislra za trgovino je prevzel minister dr. VVeckeHp. dokler se no najde pravi rnož za-nje. Vunanje države. Rim. Sv. oee Leon XIII. so katoliškim škofom v Ameriki naročili iz nova, naj delajo na to, da bode v vsaki župniji vsaj ena ljudska šola. v kateri se poučuje vse na verski. -katoliški podlagi. Italijansko. Novo ministerstvo je rojeno, toda če bode srečno, ne upanio si reči. Crispi inu je bil za »babico« in to brž ni nlobra zvezda«. Ministerstvu ,je nek Giolitti na čelu: ime bode torej za-nj »ministerstvo Giolitti«. Sedanja večina v državnem zboru tenui ministerstvn ni po vsem prijazna in tako ntegne priti do novih volitev. Francosko. Sedanja vlada ninia sreče razven-v rcčeh, za katere plača moževe, ki ji pojo potem hvalo v listih in zborih, češ, da bolje vlade Se v repubiiki ni bilo, kakor je sedanja. Za nekaj časa ,ji to že pomaga, vendar pa bode tem veeje gorje, ako l.judstvo izprevidi, da je vladi le za »molzno kravo«. — Odkar se ,je polegel strab pred dinainitardi, začenja vlada na novo stiskati katoliškc škofe ter jini jenilje dohodke. kjer le more. K sreči pa ,je Ijudstvo še dobto in zato se nabere k nialu loliko denarja za skofe. kolikor jim ga vlade odtegne po krivein. Angleško. (iovori s'e. da razpusti vlada vendar-le državni zbor, predno mu izteče doba. Vlada pa stori to, ker npa. da še tako najlažje zmaga nje stranka. Nasprotna stranka še ni pripravljena za volitve in vsled lega je zmaga za vlado za veliko lažja. Neniško. Na pruskih srednjib šolab, posebno lalinskib, obstoji na tibein več dijaškib društev, ki so mladini jako škodljiva. Naučni niinisler, dr. Bosse ,je ukazal seda.j zatreti taka društva in dijake, ki so pri lacili društvih, ostro kaznovati. — Za vojaštvo bode v Nemčiji za priliodnjc jini pri 60 inilj. več šteti, kakor doslej. Ljubi Dog, kako daleč še pridemo v »oboroženem niiru !¦< Husko. Minister za vunanje zadeve ntegne postati grof Šuvalov; sedaj je poslanik v Berolinu in je inož splob na glasu, da drži na Nemce veliko. Francozje ga potein ne bodo veseli, kajti francoska in rnska zveza splavlje jim potem prav gotovo po vodi. Itolgarsko. l)a ruska vlada nočo pripoznati sedanjega kneza Ferdinanda, to boli bolgarsko l.jndstvo in je sploh na škodo mladi kneževini, vendar pa ni upanja, da se car kedaj še premisli na bolje. Tursko. Po Garigradu se je-raznesla govorica, da je sultan nevarno zbolel. To je sicer mogoče, ali kdor pozna turske šege, ne verjame prav na to bolezen. na.jbrž je le kaka stranka, sultanu nasprotna, dobila krniilo vlade v roke, a sultan ji ne mara biti »pokorni sluga«, zato pa mora — vsaj po govorici — biti bolan. Kaj pa je resnica, tega ne izvemo lahko kedaj. Grško. Pri volitvah bodi za sedanjo vlado slabo, celo ministri so propadli na nekaterib krajib. Nasproti pa so prejšnji niinistri zmagali eelo v glavnem mesiii, v Atenah. Nova vlada bode gotova vsa v rokab Trikupisovili. Afrika. Na Kongu so bili neki angleški protestantje krivi tistih poinorov. o katerib smo nedavnogovorili. Na.jbrž pa se je pretiralo. vsa.j glede na šlcviln umorjenib doniačib prebivalcev. Ainerika. Da so sklenili pii razslavi v Gnicagu iineti jo tndi v nedeljo odprto. zamrzelo je doniačim Ijudeni in zato ugovarjajo na vse sile zoper ta sklep. Najbrž pa torej razslava ne. bode v nedeljo odprta. Kaj pa je v nedeljo pri nas, na starein sveln. vse odprto. dopuščeno !