Štajerski TEDNIK Kronika Podravje z Leta bolečin in neprespanih noči brez prave diagnoze COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj z Nad občino visi milijonska tožba podjetja SeneCura  Stran 24 Ptuj, torek, 10. maja 2022 torek, 10. 5. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 35 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Podravje z Sistem ne funkcionira: ljudje upravičeni do naročilnic, a ne morejo do njih Čakalne dobe za pregled pri okulistu zelo dolge Pogoj za to, da del stroška nakupa očal sofinancira zdravstveno zavarovanje, je opravljen pregled pri okulistu in izdana naročilnica. Ker so čakalne dobe za pregled zelo dolge, mnogi uberejo hitrejšo, a dražjo pot in sami krijejo celoten znesek nakupa očal. Z napotnico redno se na pregled pri okulistu v ptujski bolnišnici trenutno čaka skoraj leto dni, v Ormožu še dlje, saj naročajo šele za januar 2024. Več na strani 2. Gospodarstvo Kidričevo z Ideja o Luki Koper v malem  Stran 2 Aktualno Podravje z Prvenstvo ne more biti razlog za prestavitev zimskih počitnic  Stran 3 V središču Podravje z Mreža postajališč za avtodome se vse bolj širi Komentiramo z Podravje z Politika Dornava z Ponovno kadrovski prepih v občinski upravi Živimo v obdobju finančnega genocida V Ormožu hostla ne bodo polnili z begunci, ptujski jim bo na voljo  Strani 6 in 7 torkova izdaja  Stran 9 Foto: ČG  Stran 3  Stran 5 Stranpoti gradnje interneta v Halozah z »Ne želimo, da Sestrže postanejo kot naselje v Bangladešu«  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 10. 5. 2022 stran 2 Aktualno 2 torek z 10. maja 2022 Kidričevo z Gradili bi intermodalni center Slovenija z Sistem ne funkcionira: ljudje upravičeni do naročilnic, a ne morejo do njih Ideja o Luki Koper v malem Čakalne dobe za pregled pri okulistu zelo dolge V občini Kidričevo ne skrivajo ambicioznih načrtov, da bi v Talumovo industrijsko cono v prihodnje pripeljali intermodalni center. Po besedah župana Antona Leskovarja bi to bila kopenska Luka Koper v malem. Foto: arhiv M24 V Kidričevem so si zadali cilj, da bi del tovora, ki prispe v Luko Koper, pretovarjali pri njih, na območju Talumove poslovne cone. Iz luke bi tovor pripeljali po železnici in s tem vsaj nekoliko razbremenili cestni tovorni promet. (Fotografija je simbolična.) Ideja je, da bi kontejnerski tovor po železnici neposredno prihajal iz Luke Koper in se razkladal v Kidričevem. Po besedah župana Leskovarja bi začeli na sedmih hektarjih površin na robu Talumove industrijske cone pri Strnišču, neposredno ob železniški progi. Območje bi nato postopoma širili še na preostali del že obstoječega industrijskega območja. Če bi del tovora iz luke neposredno prihajal v Kidričevo, bi med drugim razbremenili tudi tovorni promet na avtocestah. Vso infrastrukturo, se pravi cestno in železniško povezavo (tudi znotraj Taluma) ter energetski potencial (elektrika, plin), v Kidričevem že imajo. „Idejo smo oblikovali v sodelovanju s prevoznikom Srečkom Frangežem, ki ima v posesti 10 ha zemljišč v novi poslovni coni pri Strnišču. Iskali smo rešitve, kam bi lahko intermodalni center umestili. Ker imajo v Talumu vso potrebno infrastrukturo, vključno z industrijskimi tiri, smo ugotovili, da je pobuda vsem zanimiva in bi jo veljalo razvijati. Oblikovali smo idejno zasnovo za prvih sedem hektarjev. Cilj projekta je, da bi čim več zabojnikov v Luki Koper naložili na železnico in jih pripeljeljali do Kidričevega, kjer bi razkladali tovor bodisi za nadaljnji cestni ali železniški razvoz. Podobno zabojnike po železnici iz Luke Koper vozijo tudi v Gradec,“ je pojasnil župan, ki s projektom ne gleda ozko do meje svoje občine, temveč tudi širše. Priložnost za Spodnje Podravje „Nedvomno je to lahko odskočna deska za poslovne cone ob podravski avtocesti. Podobno, kot je to pred Gradcem, bi lahko tudi pri nas ob avtocesti zrasli logistični centri. Če se bo blago iz zabojnikov raztovarjalo, bo seveda v okolju še priložnost za gradnjo skladišč. Ideja se nam ne zdi nemogoča, saj se drugi tir gradi in bo končan do leta 2026, Talumova industrijska cona je infrastrukturno opremljena, sredstva za projekt bi črpali iz evropskih virov nove finančne perspektive. Vemo, da je Luka Koper z zemljišči omejena, poleg tega so cene tamkajšnjih zemljišč v primerjavi z našimi neprimerljivo višje. Zamislili smo si, da bi projekt rastel počasi, se razvijal organsko. V končni različici bi lahko govorili celo o Luki Koper v malem. Naša prednost je nedvomno bližina dveh avtocestnih povezav, smo na križišču evropsko pomembnih cestnih in železniških koridorjev. Za območje bo treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt, realizacijo projekta bi lahko začeli v dveh letih. Seveda ob pogoju, da bomo uspešni s črpanjem evropskih sredstev,“ je razložil župan. Pot do očal »na recept« naj bi bila precej enostavna. A v praksi se pogosto zaplete. Pogoj za to, da del stroška nakupa očal sofinancira obvezno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, je opravljen pregled pri okulistu in izdana naročilnica. Ker so čakalne dobe za pregled – tudi v Podravju – zelo dolge, mnogi uberejo hitrejšo, a pogosto dražjo pot in sami krijejo celoten znesek nakupa očal. Z napotnico redno se na pregled pri okulistu v ptujski bolnišnici trenutno čaka skoraj leto dni, v Ormožu še dlje, saj naročajo šele za januar 2024. Za obisk okulista samo zaradi predpisa očal zavarovana oseba ne potrebuje napotnice osebnega zdravnika. Naročilnico za nakup očal pa lahko izda le okulist, ki dela v sklopu javne zdravstvene mreže. Trajnostna doba očal je dve leti, kar pomeni, da zavarovani osebi po tem času ponovno pripada nova naročilnica. V nekaterih primerih so do novega pripomočka za vid posamezniki upravičeni tudi pred iztekom dveh let, o tem pa ne odloča okulist, pač pa ta poda predlog na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Osnovno zdravstveno zavarovanje krije le manjši del stroška nakupa očal. »Očala so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirana praviloma v višini 10 odstotkov cenovnega standarda, razen za otroke in posebna zdravstvena stanja (100 %). Preostalo vrednost do cenovnega standarda krije prostovoljno zdravstveno zavarovanje, če ga ima oseba sklenjenega,« pojasnjujejo na ZZZS. To v primeru najnižjega deleža sofinanciranja, ki znese 40 evrov, pomeni okrog pet evrov, preostanek, torej večino, pa krije prostovoljno oziroma dodatno zdravstveno zavarovanje. Velika večina zavarovanih oseb je upravičena prav do tega (najnižjega) zneska. Foto: ČG Pot do okulista je zelo dolga, za mnoge predolga. Lani je bilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za pripomočke za izboljšanje vida plačano 2,4 milijona evrov in izdanih 125.015 naročilnic. Ta znesek pa ne vključuje vrednosti, ki so jo plačale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Na ZZZS ugotavljajo, da znesek, plačan za pripomočke za izboljšanje vida, narašča, razen v času epidemije, ko je bilo izvajanje zdravstvene dejavnosti okrnjeno. Kako dolge so čakalne dobe v Podravju Dolge čakalne dobe za pregled pri okulistih so slovenska realnost. V ptujski bolnišnici je za pregled z Najmanj naročilnic izdanih leta 2020 Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Število izdanih naročilnic 121.166 125.880 125.572 122.328 127.328 129.572 107.112 125.014 Vrednost v evrih 2.238.537 2.309.259 2.309.259 2.337.788 2.374.637 2.475.839 2.066.831 2.416.444 Vir: MZZ Primerjava med letoma 2014 in 2021 kaže, da je bilo v tem obdobju krepko najmanj naročilnic izdanih v prvem letu epidemije, torej leta 2020. Posledično je seveda tudi znesek, ki ga je ZZZS kril, najnižji. Lani se je število izdanih naročilnic približalo predkoronskemu letu 2019. ZZZS za nakup očal krije različne zneske. Za očala z mineralnimi ali plastičnimi stekli na daljavo 40 evrov, največ, kar 421 evrov, pa za teleskopska očala za bližino, in sicer v primeru resne slabovidnosti. Nakup očal za bližino sicer zdravstveno zavarovanje sofinancira šele po 63. letu starosti, čeprav ima večina težave že po 40. letu starosti. Foto: ČG V Ormožu na pregled šele leta 2024 V Zdravstvenem domu Ormož na prvi okulistični pregled zaradi očal z napotnico z oznako redno naročajo za januar 2024. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj bi bili na vrsti čez 330 dni, torej marca 2023. Tudi napotnice, izdane pod hitro, čakanja bistveno ne bi skrajšale. V ptujski bolnišnici bi bili naročeni decembra letos. Tisti, ki pregled potrebujejo zelo hitro, pa bi ga lahko opravili čez dobra dva meseca. V vsakem primeru je čakanje daljše od dopustnega. Prvi pregled za izdajo očal z napotnico zelo hitro bi (podatki NIJZ, na dan 4. 5. 2022) v Spodnjem Podravju torej lahko opravili šele poleti. Trije izvajalci v Mariboru naj bi imeli proste termine, torej brez čakalnih dob (ne glede na oznako napotnice), in sicer Očesni center Hudovernik, Oftamed in Okumed. Tako vsaj kažejo uradni podatki o čakalnih dobah. napotnico zelo hitro čakalna doba 70 dni, z napotnico pod hitro 220 dni in redno kar 330 dni. »V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je zaposlen en specialist oftalmolog, od novembra 2019 pa še en specializant oftalmologije, ki pa za zdaj še ni vključen v samostojno ambulantno dejavnost zaradi programa specializacije. Pri pregledu vida za očala pacient ne potrebuje napotnice, lahko se naroči v ambulanti za predpis očal, ki so v optikah,“ pravi direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. To sicer drži, a v tem primeru, torej brez naročilnice, krije posameznik, Gradnja obvoznice in poslovne cone v nekaj mesecih končana V Kidričevem bosta v nekaj mesecih sicer končana dva velika projekta v vrednosti okoli 15 milijonov evrov, ki sta prav tako namenjena spodbujanju gospodarske aktivnosti. Država v zaledju Talumove industrijske cone gradi obvoznico, občina pa komunalno opremlja dodatna zemljišča poslovne cone z novim vhodom v tovarno Talum. „Interes investitorjev je prisoten, zato ne dvomim, da se zastavljeni projekti ne bi udejanjali. Seveda je to hkrati priložnost za sosednje občine, ki bi lahko ustvarjale stanovanjske pogoje. Pri njih bi ljudje živeli, k nam pa hodili v službo. Vsekakor bomo tudi mi skrbeli za stanovanjsko gradnjo, je pa območje dobro prometno povezano in nekaj kilometrov do delovnega mesta ni oziroma ne bo noben problem,“ je še dodal župan Anton Leskovar. Mojca Zemljarič Foto: ČG Na ZZZS ugotavljajo, da znesek, plačan za pripomočke za izboljšanje vida, narašča, razen v času epidemije, ko je bilo izvajanje zdravstvene dejavnosti okrnjeno. kljub temu da plačuje zavarovanje, celoten strošek, saj ni upravičen do sofinanciranja nakupa očal iz zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju nekaterih del težave tiči tudi v dejstvu, da številni okulisti, zaposleni v javni mreži, delajo zasebno. V primeru samoplačniških pregledov so čakalne dobe bistveno krajše. Na to dilemo v ptujski bolnišnici odgovarjajo le, da je delo izven delovnega časa za zaposlene v SB Ptuj dovoljeno in ga delodajalec odobrava. Ker so čakalne dobe za pregled pri okulistu za očala zelo dolge, se mnogi raje odločijo za preglede v optikah, kjer jih opravijo optometristi. Urška Obran iz Optike Sentina pravi, da z naročilnico dejansko k njim pride zelo malo strank, le približno petina vseh: »Ker je pot do izdaje naročilnice dolga, se tisti, ki potrebujejo očala in ne morejo čakati nanje, raje odločijo za pregled pri nas. Zavedamo se, da si marsikdo težko privošči nakup očal, zato nenehno pripravljamo akcije. Na ta način strankam omogočimo, da si očala kupijo po ugodni ceni, tudi brez naročilnice, ko torej morajo ves strošek nakupa poravnati sami.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 10. maja 2022 3 Ptuj z Podjetje zahteva povrnitev vlaganj Živimo v obdobju finančnega genocida Svet se nenehno giblje v vrtincu turbulentnih sprememb. V zadnjem obdobju je Slovenijo doletela huda gospodarska kriza, hujša od tiste 2008, ko je državi grozil grški scenarij z zlomom javnih financ in nadzorom evropskih finančnih organov (trojke). Vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja sta javne finance spravili v red, kazalci gospodarske aktivnosti so začeli rasti. Gospodarska blaginja ni trajala dolgo, vanjo je krepko posegla pandemija koronavirusa, ki je prinesla novo krizo. Razmere spomladi 2020, ko so tovarne ustavljale proizvodnjo, so prinesle stanje, kot ga dotlej nismo poznali. Avtomobilska industrija v Evropi je zastala, delavci v številnih branžah, tudi v Sloveniji, so bili napoteni na čakanje na delo, zdravstvene ustanove in šole so začele delovati v nekih povsem novih, virtualnih, neosebnih dimenzijah. Dejansko smo z danes na jutri vstopili v neznani svet. Ko smo se „navadili“ živeti s korono, je začela na vrata trkati rast cen – že lani jeseni. Konec letošnjega februarja je korono čez noč zadušila vojna in nas pahnila v novo politično-gospodarsko krizo, ki ji ni videti dna. Rast cen temelji na špekulacijah Komentiramo Po mnenju številnih (tudi ekonomistov in poznavalcev področja) je trenutna rast cen pogonskih goriv neutemeljena, manipulativna, špekulativna. Samo da si naftarji in vsi ostali še bolj na debelo režejo dobičke. Kot beli dan je jasno, da rast cen energentov povzroči učinek snežne kepe in da se v hipu podraži popolnoma vse: od nujnih življenjskih do luksuznih dobrin. Tisto, kar najbolj udari preprostega, skromnega državljana in potrošnika, je rast cen hrane in rast cen na položnicah. Za kaj drugega, luksuznega, mu pa že tako nič ne ostane na računu. Nad občino visi milijonska tožba Za petek je bila na okrožnem sodišču na Ptuju razpisana obravnava za gospodarski spor med družbo SeneCura in Mestno občino (MO) Ptuj, pri čemer SeneCura od občine terja nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Foto: arhiv M24 konsolidaciji podjetja. Njihovi prihodki v prvem trimesečju letošnjega leta so sicer znašali 31,1 milijarde evrov, kar je skoraj pet milijard evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Enako kot Audi je tudi BMW letos prodal manj, a s finančnega vidika ustvaril bistveno več. Drugemu največjemu jeklarju dobiček zrasel za 80 % Še k panogi, ki je izrazito energetsko potratna – jeklarstvu, če že govorimo o podražitvah energentov. Javno objavljeni podatki o poslovanju drugega največjega jeklarja na svetu (ArcelorMittal) kažejo 4,1 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 80 % več kot v enakem lanskem obdobju! V primerjavi z lani so prihodke povečali za 34 % na skoraj 22 milijard dolarjev. Avtomobilski velikani z rekordnimi dobički Dokaz, da bogatejši še bolj bogatijo, ostali imajo vedno manj Medtem ko delavski razred stiskajo s podražitvami na vsakem koraku, so se avtomobilski velikani prav te dni pohvalili s fantastičnimi dobički. Nemški proizvajalec avtomobilov višjega cenovnega razreda Audi, njegov lastnik je Volkswagen, je v letošnjem prvem četrtletju kljub 16-odstotnemu padcu prodaje dobiček podvojil, dosegel je rekordnega v višini 2,9 milijarde evrov. K rezultatu je sicer prispevalo prevrednotenje v poslovnih knjigah, pa tudi dobičkonosnost drugih avtomobilskih znamk v skupini (Bentley, Lamborghini, Ducati …). Audi je v prvi četrtini leta dosegel 14,3 milijarde evrov prihodkov, za celotno leto 2022 so si zastavili na trg dobaviti od 1,8 do 1,9 milijona avtomobilov in ustvariti okoli 65 milijard evrov prihodkov. Če imate občutek, da je Audi zmagovalec, se motite. Drugi nemški avtomobilski velikan, BMW, ki prav tako proizvaja vozila višjega cenovnega razreda, je četrtletje končal z 10,2 milijarde evrov čistega dobička, lani v enakem obdobju je ta znašal 2,8 milijarde evrov! V skupini rast pripisujejo Predstavljeni podatki so več kot odlična ilustracija, da v tem svetu nekaj ne gre prav. Nazorno dokazujejo, da bogatejši še bolj bogatijo, delavski razred pa ima vedno manj. Multinacionalke, veliki svetovni giganti, so tisti, ki usmerjajo rasti cen, predvsem pa podražitve iz neutemeljenih razlogov. Trenutno so glavni favoriti napihovanja cen prodajalci nafte, plina, elektrike in goriv po celotni verigi, od proizvajalcev do veletrgovcev in maloprodajnikov. Potrošniki, med njimi tudi podjetja, brez energentov pač ne moremo, potrebujemo jih na vsakem koraku, na ceno nimamo prav nobenega vpliva. V luči tega bodo številna podjetja, da bo poslovanje vzdržno, cene storitev in blaga povišala, podražitve pa prenesla na potrošnike. Ampak: ali je ob milijardnih dobičkih, ki jih ustvarjajo velikani, to prav? Finančni genocid bi lahko rekli obdobju, ki ga živimo, čutimo in trpimo. Če si pač samo človek, delavec, podjetnik, se je vsej tej zmešnjavi, ki nas blazno drago stane, nemogoče izogniti. Mojca Zemljarič Foto: ČG Območje Marof, kjer je GP Drava ob trgovini in bloku uredilo še prometno in komunalno infrastrukturo, ki je danes predmet obravnave na sodišču. Ker je bilo podjetje GP Drava prodano SeneCuri, je ta prevzela tudi vlogo tožnice proti MO Ptuj. MO Ptuj in SeneCura po javno dostopnih informacijah nista nikoli neposredno sodelovali, zato se je zastavilo vprašanje, zakaj bi sedaj mednarodna veriga, ki se ukvarja z dejavnostjo domov upokojencev, od lokalne skupnosti terjala tako visok znesek. Odgovor na to vprašanje smo hitro dobili, saj je SeneCura možnost finančne izterjave do občine podedovala z nakupom ptujskega gradbenega podjetja GP Drava. Slednje je namreč dobilo državno koncesijo za dom upokojencev v občini Hoče-Slivnica in ga tudi zgradilo, a se z dejavnostjo domskega varstva ni nikoli ukvarjalo. Nekdanji lastniki so podjetje GP Drava s koncesijo vred prodali SeneCuri. Že pred tem pa so se z MO Ptuj na sodišču pravdali o priznanju vlaganj v komunalno in prometno infrastrukturo na Volkmerjevi cesti na Ptuju, kjer so zgradili stanovanjski blok in prodajalno za Lidl. Občina jim vlaganj ni priznala oziroma pobotala s poračunom pri komunalnem prispevku, zato so se odločili za tožbo. Ker je bilo podjetje GP Drava prodano, je sedaj tožnica njegova lastnica oziroma pravna naslednica SeneCura. Na pripravljalnem naroku, ki je potekal minuli petek, je sodnik Jernej Praznik dosledno prebral predložene dokazne predloge (listinske dokaze), napovedal je tudi, da si želi lokacijo ogledati, da bo vedel, o čem odloča. Na teren bodo šli ta petek, nato pa obravnavo nadaljevali z zaslišanjem prič na sodišču. Na zahtevo tožnikov (SeneCure) so naročili izdelavo dveh izvedeniških mnenj, in sicer poslovno-finančne in gradbene stroke. Srž spora je komunalna infrastruktura, ki je javna, zgradil pa jo je zasebnik (GP Drava), ko je gradil blok in trgovino. Kot je bilo razumeti iz razprave na sodišču, gre za cesto, pločnike, svetilke javne razsvetljave in meteorni kanal za odvajanje padavinske vode. Sodišče je tako postavljeno pred nalogo, da odloči, ali je MO Ptuj zasebniku dolžna poravnati stroške gradnje navedene infrastrukture in v kakšnem znesku (tožnik namreč terja še drugo posredno škodo, ki naj bi mu nastala). Sodnik Praznik je napovedal, da želi zadevo končati čim prej, zato je tudi že določil dva nadaljnja datuma obravnav. MZ Spodnje Podravje z Ptujski ravnatelji nezadovoljni z napovedano spremembo Nordijsko smučanje ne more biti razlog za prestavitev zimskih počitnic Šolski koledar se bo v novem šolskem letu spremenil; zimske počitnice naj bi se namreč po napovedih začele en mesec prej, torej konec januarja. Razlog za to je organizacija svetovnega prvenstva, zaradi česar bodo turistične kapacitete na Gorenjskem polno zasedene. Številni starši in ravnatelji, tudi ptujskih in okoliških osnovnih šol, tej odločitvi nasprotujejo. Kot je znano, se na zimske počitnice, ki so vsako leto v dveh delih, učenci in dijaki običajno odpravijo v drugi polovici februarja. Prihodnje leto bo zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki bo od 21. februarja do 5. marca 2023 v Planici, drugače. Ker bodo v času svetovnega prvenstva vse kapacitete v tem delu države zasedene, so za šolsko leto 2022/2023 preložili zimske počitnice. Za polovico države se bodo začele 30. januarja, za drugo polovico pa 6. februarja. »Na šolsko ministrstvo smo že poslali naše stališče, da se ne strinjamo. Prepričani smo, da bodo imeli učenci božično-novoletne in zimske počitnice preveč skupaj. Ob vsem tem nekateri starši načrtujejo dopuste že leto dni vnaprej in jih bodo morali sedaj spremeniti oz. odpovedati. Pravo sorazmerje med počitnicami in delovnimi dnevi je tako porušeno,« je povedala Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce. Tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, se nikakor ne strinja s prestavitvijo zimskih počitnic. Po njenem mnenju nordijsko svetovno prvenstvo ne more biti razlog za prestavitev počitnic za en mesec. »Razmik med novoletnimi počitnicami, ko bodo učenci doma skupaj 10 dni, in zimskimi počitnicami, bo za prvo skupino samo 19 šolskih dni. Skrajšano bo tudi prvo ocenjevalno obdobje. Do naslednjih počitnic bodo potem imeli učenci 58 šolskih dni. Ker gre za zahteven čas šolskega leta, ko se pridobiva večina ocen, ko je tudi nacionalno preverjanje znanja, bo za učence to zelo neprimeren dejavnik.« Kapital posega tudi v šolske klopi Na socialnih omrežjih so se oglasili tudi nekateri starši, ki te odločitve nikakor ne razumejo, saj vsi ne preživljajo zimskih počitnic v Kranjski Gori. Ena izmed mam se sprašuje, od kdaj naj bi bilo izkoriščanje turističnih kapacitet povezano s šolskimi počitnicami. »Več Foto: ČG Učenci ptujskih in okoliških šol bodo imeli prihodnje leto zimske počitnice mesec dni prej. kot očitno je kapital posegel tudi v šolske klopi. To je nedopustno,« je še zapisala. Zaradi spremenjenega datuma zimskih počitnic bodo preložili tudi datum informativnih dni, ki bodo kasneje. Prav tako je v šolskem koledarju predviden tudi premik začetka poklicne mature in zaključnega izpita v zimskem roku na 13. februar 2023. Estera Korošec Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 10. 5. 2022 stran 4 Podravje 4 torek z 10. maja 2022 Ptuj z Igrala je doniralo podjetje Campus Sava Slovenske gorice z Z vpisom v vrtce večinoma zadovoljni Za še bolj aktivno druženje šolarjev Več otrok prihaja kot odhaja Osnovna šola Mladika, ki je dolgo časa čakala svoj razcvet, zasluženo postaja ena lepše urejenih šol na Ptujskem. Po nedavni donaciji travnate ruše na šolskem dvorišču so ta teden namenu predali še igrala, ki so jih prav tako prejeli od donatorjev. Zaključili so se informativni vpisi v vrtce za prihodnje šolsko leto, ki obetajo dobro »letino«. Z vpisom v oba vrtca, v občini Cerkvenjak in Sveti Andraž, ki delujeta v okviru skupnega zavoda Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci, so zelo zadovoljni, pravi ravnatelj Mirko Žmavc. »V obeh se povečuje število otrok, tako da kaže, da bosta oba polno zasedena. Predvidevamo, da bomo imeli v Cerkvenjaku šest, v Vitomarcih, kjer so letos trije oddelki in pol, pa štiri polne oddelke. Po številu otrok to pomeni, da bo v Cerkvenjaku vrtec obiskovalo približno 113 otrok, letos jih je 108, v Vitomarcih pa med 65 in 70, letos jih je 58. Ob tem je treba poudariti, da ne gre za dokončne podatke, saj se situacija praviloma razjasni šele čez poletje.« Starši otroke vpišejo v več vrtcev Dobro kaže tudi v Sveti Trojici, kjer ravnatelj Darko Škerget celo po tihem upa, da vsi vpisani jeseni ne bodo tudi zares prišli v vrtec. »Seveda smo veseli, da število otrok narašča, saj to pomeni, da je kraj razvija, da mladi ostajajo doma in si tu ustvarjajo družine, še več, da se nove družine priseljujejo. Vrtec je že zdaj polno zaseden, tako da bomo videli, kako bomo reševali viške. Za zdaj je v vrtec na novo vpisanih 30 otrok, 22 jih odhaja v prvi razred. Kar nekaj je vpisanih iz drugih občin, večinoma sosednjih, pa tudi iz Maribora. Starši pač otroka vpišejo v več vrtcev hkrati, ko dobijo prostor v tistem, ki je višje na prioritetni listi, se drugje zahvalijo in odpovedo vpis. Iz tega razloga še ne delamo panike, kam s preveč otroki, saj to še ni dokončna slika. A tudi v primeru, da bo otrok res toliko več kot letos, bomo naredili vse, da jih bomo čim več sprejeli, pri čemer bodo imeli seveda prednost domači.« Foto: ČG Od torka naprej so pred OŠ Mladika postavljena nova igrala. Na doslej prazni travnati površini med OŠ Mladika in bližnjo večnamensko dvorano so v torek postavili nova igrala, ki jih je doniralo podjetje Campus Sava Ptuj. Njegov predstavnik Miroslav Sarkičević je igrala namenu predal skupaj s solastnikom dvorane Dejanom Zavcem, ravnateljem Bogomirjem Širovnikom in županjo Nuško Gajšek. Širovnik je izrazil zadovoljstvo, da jim je tudi ta del šolskega dvorišča uspelo lepo opremiti z igrali, ki bodo prispevala k aktivnemu in zdravemu razvoju šolarjev. Sarkičević pa je dejal, da so kot dobri sosedje želeli poskrbeti za prijetno počutje ptujskih osnovnošolcev. Vrednost investicije oziroma donacije znaša okrog 8.000 evrov. DK Foto: SD Zavrč z Svetniki sprejeli rebalans proračuna V destrniškem vrtcu bo jeseni, kot kaže, nekaj manj otrok. Občina se bo dodatno zadolžila Hajdina z V zvezi z domom upokojencev nič novega Završki svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli rebalans proračuna. Prihodki v višini okoli 2 milijona evrov se znižujejo za 8.300 evrov, odhodki pa povečujejo za nekaj več kot 103.000 evrov na 2,2 milijona evrov. Koncesija čaka že 14 mesecev Proračunski primanjkljaj znaša okoli 340.000 evrov, delno ga bodo pokrili s presežkom iz preteklega leta, preostanek pa s kreditom v višini 154.000 evrov. Že sicer pa občina odplačuje kredit v višini okoli 80.000 evrov na leto. Rebalans je bil v prvi vrsti potreben zaradi uskladitve določenih proračunskih postavk (novi razpisi in prenizko oz. previsoko ocenjene investicije). Ena izmed tovrstnih naložb je modernizacija ceste Hrastovec–Juršek (dva cestna odseka v Hrastovcu). Kot so pojasnili na završki občini, so bili prvotno ocenjeni stroški za izvedbo podcenjeni, predvsem na račun drastičnega dviga cen asfaltnih mas in gramoza. Investicija se bo zato podražila za 51.600 evrov na nekaj več kot 130.000 evrov. Gre sicer za projekt, ki se bo izvajal dve leti, sofinanciran pa bo z naslova zakona o uravnoteženju občin. EK Neuradno so zaokrožile informacije, da bi dom gradila in dejavnost izvajala avstrijsko-francoska poslovna skupina SeneCura. V skupini so s pojasnili izjemno skopi. Povedali so le, da je njihova običajna praksa, da potencialnih razvojnih projektov praviloma ne potrjujejo niti ne komentirajo, dokler (in če) se dejansko ne Središče ob Dravi z Kako je poslovala občina Proračun načrtovali realno Občina je lansko leto zaključila z več kot 105.000 evrov presežka. Prihodki so znašali 2,7 milijona evrov, odhodki pa okoli 2,6 milijona evrov, izkazuje zaključni račun. Tako prihodki kakor tudi odhodki so bili dobro načrtovani. Realizacija je bila na prihodkovni strani nižja za okoli 100.000 evrov oz. manj kot 4 odstotke, na odhodkovni pa za okoli 250.000 evrov oz. slabih 9 odstotkov. Tamkajšnji občinski svet je sicer lani sredi leta sprejel rebalans proračuna. Največja razlika med načrti iz rebalansa in končno realizacijo je nastala pri kapitalskih prihodkih, kamor se štejejo prodaje zemljišč ter zgradb in prostorov. Občina je predvidevala, da jih bodo prodali za dobrih 41.000 evrov, a jim je nazadnje uspelo iztržiti 21.000 evrov. Lani so zbrali okoli 694.000 evrov transfernih prihodkov, kamor sodijo nakazila iz državnega proračuna in proračuna EU (92,5-odstotna realizacija). Po besedah župana Jurija Borka so bile investicije v celoti izvedene. Zanje so porabili nekaj manj kot 856.000 evrov, z rebalansom pa so načrtovali okoli 900.000 evrov. Za odplačilo dolga so namenili 118.000 evrov, lani pa se niso zadolžili. MH Na Destrniku deset otrok manj Trojiški vrtec je zaradi gradnje novih naselij in posledičnega priseljevanja v občino že nekaj časa polno zaseden. V njem je prostora za 102 otroka in prav toliko ga v letošnjem šolskem letu v šestih oddelkih tudi obiskuje. Kot je znano, je občinsko vodstvo zagnalo projekt izgradnje novega vrtca ob Trojiškem jezeru, zanj pridobilo sofinanciranje resornega ministrstva in za katerega do konca leta pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. Presenetljivo pa je letos slabši vpis v vrtca Destrnik in Trnovska vas, ki delujeta pod okriljem OŠ Destrnik-Trnovska vas. »V obeh vrtcih je vpisanih manj otrok kot lani, na Destrniku jih gre jeseni prvič v šolo 18, v vrtec pa jih prihaja le osem, kar je precejšnja razlika. Treba je še počakati, a seveda že razmišljajo o oblikovanju skupin. Če bo ostalo približno tako, kot je pokazal aprilski vpis, bomo imeli na Destrniku namesto dosedanjih šest polnih le pet polnih in en polovični oddelek, v Trnovski vasi pa mislim, da bodo še naprej trije.« Pa razlog za manjši vpis? »Najbrž vsega po malo: nekaj manj rojstev, več otrok, ki bodo še ostali doma, in več vpisa čez leto.« Senka Dreu Čeprav je podjetje Spik ing koncesijo za dejavnost domskega varstva starejših v občini Hajdina prejelo že pred dobrim letom (februarja lani), o gradnji doma za zdaj ni ne duha ne sluha. dosežejo zavezujoči in konkretni sporazumi. Tudi v podjetju Spik ing, ki mu je država podelila koncesijo, pojasnil in komentarjev na to temo ne dajejo. Nekoliko bolj zgovoren je bil hajdinski župan Stanislav Glažar. Dejansko je lokalna skupnost tista, ki je domačo nalogo v zvezi z bodočo gradnjo doma upokojencev doslej Podjetje Spik ing ima koncesijo za 150 postelj za oskrbo starejših v občini Hajdina pridobljeno od lanskega februarja. Načrtov javnosti ne razkrivajo, prav tako so z informacijami skopi v družbi SeneCura, ki naj bi izvajala dejavnost. SeneCura je relativno mlada multinacionalka, podjetje je bilo ustanovljeno pred 22 leti, sedež ima na Dunaju. Od leta 2015 je del francoske poslovne skupine Orpea. V Avstriji upravljajo s 87 ustanovami, 16 domovi za nego na Češkem in štirimi domovi upokojencev v Sloveniji, od tega sta dva v Podravju (Hoče–Slivnica in Maribor), druga dva sta v Radencih in Vojniku. Foto: ČG Foto: ČG Župan Stanislav Glažar se nadeja, da bo dom upokojencev na Hajdini glede na veliko povpraševanje in izražen interes zagotovil vsaj delno rešitev kakovostne in vsem dostopne oskrbe starejših. v celoti izpolnila. „Občina Hajdina je že v preteklosti, ko je pripravljala Strategijo in vizijo razvoja za prihodnje obdobje, razmišljala o varstvu starejših, zato je v okviru občinskega prostorskega načrta opredelila zemljišče v ta namen. Na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila družba Spik ing, investicijski inženiring, uspešna s pridobitvijo koncesije za izgradnjo doma za celodnevno varstvo starejših. Lokacija doma je v strogem centru občine Hajdina, ob cerkvi sv. Martina in v neposredni bližini poslovno-stanovanjskega centra, zdravstvene ambulante in lekarne. Projekt je bil vključen tudi v Strategijo za starejše, ki ga je občina skupaj z društvom upokojencev pripravila in sprejela na občinskem svetu,“ je pojasnil župan Glažar in dodal, da bo lokalna skupnost pri projektu sodelovala z urejanjem komunalne infrastrukture, medtem ko bo lastnik zemljišča s partnerjem SeneCuro, poskrbel za izgradnjo in izvajanje dejavnosti. Sredstva za komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, cesta) je občina v letošnjem proračunu že tudi zagotovila. MZ Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 10. maja 2022 5 Ormož z Na javni poziv se je odzvalo 187 ponudnikov Ptuj z Pozitivne posledice korone v poslovanju lekarn Hostla ne bodo polnili z begunci Lani ustvarili 67 % več dobička Lekarne Ptuj, ki sicer s poslovanjem tudi v preteklosti niso imele težav, so v zadnjih dveh korona letih poslovni izid le še izboljšale. Lani so ustvarili 415.000 evrov več prihodkov kot odhodkov, kar je boljše od plana in tudi krepko več glede na pretekla leta. V ormoški hostel (po javnem pozivu sodeč) ne bodo nameščali ukrajinskih beguncev. Kot so sporočili z vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, se je na javni poziv, s katerim so želeli pridobiti informacijo o kandidatih, ki bi bili pripravljeni zagotoviti nastanitvene objekte za begunce iz Ukrajine, odzvalo 187 pravnih subjektov. Od teh jih 153 izpolnjuje pogoje. Nastanitveni objekti so namreč morali obsegati najmanj 20 postelj, kopalnice pa so lahko bile skupne. Ponudniki so prav tako morali zagotoviti možnost pranja oblačil in posteljnine. Od 15 do 34 evrov za posteljo Možnost namestitve so ponudili tako v hotelih, hostlih in apartmajih po celotni državi. Na uradu so med prijavljenimi izbrali prvih 16 najcenejših ponudnikov. Ti lahko ponudijo kapacitete za skupno 707 oseb. Cene najema znašajo med 15 in 34,16 evra za posteljo na dan. Vprašanje pa je, ali bodo z njimi tudi dejansko sklenili pogodbe. Vse bo namreč odvisno od prihoda beguncev oz. potreb. Za zdaj namreč begunce še nameščajo v državne kapacitete. Šele ko bodo te polno zasedene, bodo sklepali pogodbe z izbranimi. »Pogodba se bo sklepala po potrebi, in sicer tik pred dejanskimi nastanitvami. Točni izračuni, koliko sredstev bomo namenili, še niso možni, odvisno od števila nastanjenih oseb. Dokler ne pozovemo k podpisu pogodbe Foto: MH »Na razpis se nismo prijavili, ker imamo že vnaprej rezervirane priprave za rokometne ekipe in potem ne moreš reči nekomu, ki je komaj dobil streho nad glavo, da mora iti spet ven,« pojasnjuje direktor javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič, ki upravlja hostel. in je dejansko ne sklenemo, lahko ponudniki normalno razpolagajo s svojimi prostimi kapacitetami,« so še sporočili z urada. V nastanitvenem centru v Logatcu je trenutno nastanjenih 332 oseb, na Debelem rtiču 91 oseb, v integracijski hiši v Mariboru pa 10 oseb. Večina beguncev je sicer nastanjenih v zasebnih namestitvah. hostel, ki ima 32 postelj. »Na razpis se nismo prijavili, ker imamo že vnaprej rezervirane priprave za rokometne ekipe in potem ne moreš reči nekomu, ki je komaj dobil streho nad glavo, da mora iti spet ven. Begunci potrebujejo kontinuirano nastanitev, česar pa jim mi ne moremo omogočiti,« je odločitev pojasnil direktor javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Hostla poziv ni zanimal Vršič. Kljub temu se je občina Ormož skupaj s člani GPS in drugimi že pred časom odločila pomagati Preverili smo, ali je med potencialnimi namestitvami tudi ormoški ukrajinskim beguncem in dejansko priskočila na pomoč tako glede nastanitve kakor tudi drugih potreb. Občinska stanovanja, zasebne namestitve ... Po nekaterih podatkih je v občini že blizu 90 beguncev, nastanjeni so v občinskih stanovanjih ter na zasebnih naslovih, pri sorodnikih in prijateljih ter povsem nepoznanih osebah, ki so bili zanje pripravljeni odpreti vrata svojih domov, vikendov in drugih objektov. Monika Horvat Koronavirus, ki je pozitivno vplival na poslovanje zdravstvenih zavodov, je podobne učinke pustil tudi na bilancah lekarn. V lanskem letu so v Lekarnah Ptuj zabeležili kar 15,1 milijona evrov prihodkov in 14,67 milijona evrov odhodkov. Presežek prihodkov je znašal 415.000 evrov, kar je glede na poslovni izid leta 2020 izrazit porast. Čeprav so že ob začetku leta planirali pozitivno poslovanje, so ga v lanskem letu glede na plan skorajda podvojili. Povečanje prihodkov je rezultat povečanja obsega dela, izdaje HAG-testov, digitalnih potrdil, covid in ostalih dodatkov, izplačanih iz proračuna, pa tudi višja vrednost točke ZZZS. Z višjo realizacijo so se povišali tudi stroški. Predvsem stroški dela, ki so bili lani za desetino višji kot leta 2020. Višja je tudi nabavna vrednost prodanega blaga. V breme obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so lani izdali 445.068 receptov. Poslovanje Lekarne Ptuj, v evrih Prihodki Stroški dela Odhodki Presežek Ptuj z Ustavili prodajo hostla na Osojnikovi 9 Kurent najprej za šolarje, nato za begunce Leto 2020 13.677.626 1.804.786 13.393.559 235.241 Leto 2021 15.137.167 1.973.158 14.668.877 414.963 Vir: povzeto po letnem poročilu Lekarn Ptuj za leto 2021 Z državo kot večinskim lastnikom objekta na Osojnikovi 9, v katerem je deloval hostel Kurent, se je ptujska občina lani dogovorila za prodajo. Na dražbi, ki so jo izvedli v začetku tega leta, interesa ni bilo, nato pa je bila sprejeta nova odločitev, da se prodaja do nadaljnjega ustavi. Ta objekt namreč država ohranja kot eno izmed opcij za namestitev beguncev iz Ukrajine, če bodo potrebovali dodatne kapacitete. Od naslednjega tedna do konca junija bodo v hostlu nameščeni šolarji slovenskih osnovnih šol. Ker ne občina ne država z objektom na Osojnikovi 9 nista imeli kakšnih resnih načrtov, so se lani dogovorili za prodajo. S takšnim predlogom se je strinjal tudi upravljavec Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), saj se zavedajo, da je prazna stavba v centru mesta najslabša možna opcija. Dražbo so razpisali v začetku tega leta, a do sredine februarja, ko bi lahko interesenti vplačali varščino, nihče ni pokazal resnega namena za sodelovanje. Objekt, ki meri 995 m², so prodajali po izklicni ceni 690.000 evrov, kar pomeni okrog 690 evrov za kvadratni meter. V ta znesek je zajeta tudi oprema. Ker prodaja ni bila uspešna, so dražbo nameravali ponovno razpisati. Občina ima 37,5 % delež lastništva na tem objektu, preostanek, torej večino, pa država. Po neuspeli dražbi v začetku tega leta naj bi se sicer pojavili tudi potencialni kupci, a do nadaljnjega prodaja ni možna. Objekt je namreč država vključila v evidenco možnih kapacitet za nastanitev beguncev iz Ukrajine. »Vladi smo posredovali možne lokacije, s katerimi uprav- Foto: ČG Tudi v Lekarnah Ptuj so s poslovanjem v preteklem letu zadovoljni. Zanimivo je, da je porast števila izdanih receptov najbolj opazen v manjših poslovalnicah, za polovico več v primerjavi z letom poprej so izdali zdravil na recept na Destrniku. Tudi poslovalnica Breg je (med drugim zaradi neposredne bližine cepilnega mesta) zabeležila izrazito povečanje, za približno tretjino glede na leto 2020. Po skupnem številu izdanih receptov pa prednjačita poslovalnici v centru mesta in trgovskem centru Qlandia (Budina). Načrtovanih investicij sicer niso izvedli v obsegu, kot so si ga zastavili, delno zaradi zamenjave vodstva, delno zaradi epidemije in omejitev, povezanih s koronavirusom. Sanacijo kleti in adaptacijo prostorov uprave načrtujejo v tekočem letu. Planirali so investicije v višini 277.000 evrov, izvedli bi jih s pomočjo dobička iz preteklih let. Realizacija je bila bistveno nižja, le tretjino tega zneska. Največja lanskoletna investicija je nabava opreme za podružnico Markovci, za kar so odšteli 58.000 evrov. Okrog 50 tisočakov so porabili za vzdrževalna dela. Svojo dejavnost Lekarne Ptuj izvajajo v osmih poslovalnicah. Od decembra lani ta zavod vodi direktor Miroslav Mihalič. V letu 2021 so imeli 46 zaposlenih, od tega večino, kar 43, za nedoločen čas. Povprečna starost delavcev znaša 41 let. Direktor Mihalič o porabi presežka Foto: ČG Občina ima 37,5 % delež lastništva na tem objektu, preostanek je v lasti države. ljamo, in sicer OE Soča Tolmin, OE Murska Sobota in hostel Kurent. Ker je objekt Kurenta v solastništvu MO Ptuj, smo prejeli pojasnilo, da bodo zadeve koordinirali z občino. Po mojih informacijah Urad za oskrbo in integracijo migrantov s predstavniki občine še ni govoril. Za zdaj tako ni nič novega,« pravi Branko Kumer, direktor CŠOD. V ptujskem objektu, ki bi ga v primeru izkazanih potreb namenili za nastanitev beguncev, so že opravili varnostne preglede, dodatno nabavili pograde in vzmetnice, pos- teljnino ipd. in ga očistili. Oprema, ki je bila v ta namen kupljena, ne bo predmet prodaje v prihodnje, ko oziroma če bo do nje prišlo. »Ker zaenkrat še ni večjih potreb za koriščenje tega objekta za namestitev beguncev, ga bomo začasno namenili za izvedbo šol v naravi, saj v CŠOD Štrk začnemo energetsko sanacijo. Hostel Kurent je pripravljen za uporabo. Od sredine maja do konca junija bodo tam nameščeni slovenski šolarji, ki pridejo na Ptuj v šolo v naravi. O tem smo obvestili tudi občino in Urad za migrante, z obojimi zadeve koordiniramo,« še dodaja Kumer. Če bo v teh dveh mesecih treba poskrbeti za namestitev beguncev, je prostora v objektih CŠOD v Tolminu in Murski Soboti dovolj. Z načrtovano prodajo kot eno izmed dokončnih rešitev za ta objekt se Kumer strinja, a kot pravi, ne za vsako ceno: »Najti nekoga, ki bo tej stavbi vdahnil življenje, bi bilo odlično, dati objekt zelo poceni, samo da se ga rešimo, pa se mi ne zdi smiselno.« Dženana Kmetec »Načrtujemo prenovo prostorov uprave ter delno obnovo Lekarne Majšperk in Lekarne Ptuj. Iz presežka financiramo tudi izobraževanja zaposlenih, manjša investicijska vlaganja po lekarniških enotah, vzdrževalna dela, nabavo opreme, tekoče stroške in podobno. Tako kot do sedaj, tudi letos ne načrtujemo porabe sredstev iz občinskih proračunov,« o tem, kako bodo porabili dobiček pravi direktor Lekarn Ptuj. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 10. maja 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija z Narasla prodaja dragih avtomobilov Slovenija, Podravje z Slovenija daleč od zastavljenih ciljev Več kot 400 novih prestižnih vozil Kako resnična je tokratna napoved podjetja Kljub koronakrizi so nekateri Slovenci lani na široko odprli denarnice in poskrbeli, da se je število najprestižnejših novih vozil s slovenskimi registrskimi tablicami precej povečalo. Za telefonski imenik in stacionarni telefon se zdi, da sta tik pred pridobitvijo statusa muzejskih eksponatov. Večina storitev se namreč seli na splet, poznamo e-trgovino, e-bančništvo, e-upravo, dostop do zdravnika preko e-pošte ... Pa vendar, dostop do spleta za podeželane ni tako samoumeven kot za tiste, ki živijo v mestih. Počasne internetne povezave na podeželju onemogočajo delo ali šolanje na daljavo, o gradnji optičnega omrežja ob zasedenosti telefonskih central pa se govori že več let. Zadnja napoved začetka del v Podravju podjetja Rune Enia, ki naj bi gradilo optiko na območjih, kjer ni komercialnega interesa, je junij 2022. »Ne želimo, da Sestrže postanejo kot naselje v Bangladešu« Foto: Auto bild/M24 Lani je na slovenske ceste zapeljalo kar 182 povsem novih športnih avtomobilov ter še več kot 400 prestižnih vozil s slovensko registrsko tablico. Po podatkih sekcije za osebna motorna vozila trgovinske zbornice Slovenije je bilo prvič registriranih kar 53.988 vozil, leto poprej 53.677. V letu 2021 je bilo največ kupljenih volkswagnov (kar 8.577), renaultov (6.255) in škod (5.577). Očitno pa si je kar nekaj Slovencev lani kljub koronakrizi privoščilo več luksuza v svojih garažah. Povečala se je namreč prodaja dragih vozil, ki smo jih sicer že pred tem videvali na slovenskih cestah, a le redko z domačimi registrskimi tablicami. K večjemu številu prestižnih avtomobilov s slovensko registracijo je nedvomno prispevala lanskoletna sprememba davčne zakonodaje in z njo ukinitev davka na motorna vozila oziroma davka na luksuzna vozila. Najdražji dobrih 400.000 evrov vreden ferrari Lani je na slovenske ceste tako zapeljalo kar 182 povsem novih športnih avtomobilov, leto poprej 90. Med najbolj priljubljenimi modeli po statistiki sodeč ostaja nemška trojica: audi, bmw in mercedes-benz, veliko je tudi vozil znamke Porsche. Lani je bilo kupljenih po 24 novih BMW-jev M3 in M4, 17 vozil Mercedes AMG, 14 športnih porschejev 911 in audijev RS6. Eden izmed Slovencev si je lani privoščil povsem novega ferarrija SF90 stradale, ki z osnovno ceno okoli 430.000 evrov velja tudi za najdražjega med novoregistriranimi v lanskem letu. Prodanih več kot 400 prestižnih vozil Poleg športnih avtomobilov je bilo prodanih več kot 400 luksuznih vozil oziroma za 50 % več v primerjavi z letom poprej. Od tega je bilo 362 prestižnih športnih terencev (SUV), leto prej 241, med temi 105 VW touaregov, 62 BMW-jev X6 in 49 toyot land cruiser, sledijo audiji Q8, Q7 in BMW X7. Slovensko registrsko tablico je med drugim dobilo tudi devet povsem novih porschejev cayenne, šest mercedesov GLS, štirje lamborghiniji urus in en tesla model x, kar 43 BMW-jev 7XX in 17 mercedesov S. Poleg teh je bilo prodanih še okoli 5.500 velikih SUV-ov, kjer so kraljevali VW tiguan, škoda kodiaq, kia sportage, hyundai tuscon itd. Porast prodaje hibridov V letu 2021 je bilo prodanih še 1.689 električnih avtov, kar pomeni, da je bil vsak dvaintrideseti prodani avtomobil na električni pogon. Med njimi je bilo največ avtomobilov znamke VW in Tesla, med novoregistriranimi e-vozili izstopa še 23 povsem električnih porsche taycanov ter trije najbolj športni električni audiji RS e-tron. Enormno pa je narasla prodaja blagih hibridov (MHEV), in sicer za skoraj 27-krat. Leta 2020 je bilo prodanih 86 teh vozil, lani kar 2.311. Med njimi smo našteli okoli 850 suzukijev in preko 570 hyundaiev. Monika Horvat Slovenija po številu prestižnih avtov na 23. mestu Družba Telemach je konec lanskega leta prevzela podjetje Ario, ki je številnim prebivalcem na območju Podravja s pogledom na Pohorje ali Boč nudilo televizijske in internetne storitve. Med uporabniki storitev Aria je bilo tudi več prebivalcev Sestrž pri Majšperku, ki so sedaj pred dilemo, katerega ponudnika izbrati, je opozoril svetnik Zlatko Žnidar. Kot je slišati na terenu, je Telemach uporabnike Aria obvestil, da je družbo prevzel in jim ponudil možnost odstopa od pogodbe ali sklenitev pogodbe z njimi. A številni so razočarani ugotovili, da sodelovanje s Telemachom pomeni le namestitev dodatnega krožnika na pročelje hiš. »Krožniku, ki je sedaj služil za sprejemanje signala Aria, bi morali dodati še enega, tako da bi imeli en krožnik za internet in drugega za televizijo. Toda ne želimo si, da izgledamo kot naselje v Bangladešu, nov krožnik pa pomeni tudi nove gradbene posege,« je dejal eden izmed domačinov. Sestržani si želijo elegantnejšo rešitev, ki ne bi zahtevala dodatnega vrtanja in napeljevanja novih kablov. A kakšne možnosti sploh imajo? Optičnega Foto: Danilo Milošič omrežja v Sestržah ni, mobilni signal npr. ponudnika A1 je šibek, mogoča je povezava preko Eden on ponudnikov televizijskih, internetnih fiksnega telefonskega priključka – ADSL, ta pa z oddaljenostjo od centrale in souporabe več ter telefonskih storitev v Podravju je tudi podjenaprav hkrati (internet in televizija) slabi. Druga rešitev, ki je bila omenjena na občinskem tje Danila Milošiča, ki vodi projekti Wifi Haloze. svetu, je bila Wifi Haloze ponudnika Danila Milošiča, ki se oglašuje s ponudbo v vsako hišo brez „prekopanega“ vrta. »Storitev televizije in interneta lahko nudimo vsem, ki vidijo naše oddajnike, oddajamo pa tam, kjer je interes. Do prenehanja delovanja Aria pretiranega zanimanja za naše storitve na tem območju ni bilo,« je povedal Milošič. Dodal je, da se dogovarjajo za postavitev oddajnika na območju Cirkovc, s katerim bi pokrivali Podlože in Sestrže. »Žal pa je v Sloveniji tako, da se je za postavitev oddajnikov lažje dogovoriti z občino kot s posamezniki, saj imajo številni težave s sosedi.« Glede pretočnosti podatkov pa je povedal, da nudijo hitrosti od 5 do 30 Mb/s. »V času šolanja na daljavo so lahko naše stranke vsebine spremljale brez težav, naše hitrosti se namreč ob souporabi več naprav ne zmanjšujejo, saj je princip delovanja povsem drugačen kot preko kabla.« Ob tem ne moremo mimo vprašanja, zakaj torej kopati haloške brege in polagati kable, če bi lahko zgradili oddajnike. »Seveda si tudi mi želimo okrepiti nabor strank, saj bi potem bili stroški vzdrževanja infrastrukture nižji, vendar pa žal kombinacija optike in wifi-ja ni bila dovoljena.« Spodnje Podravje z Mreža postajališč za avtodome po regiji in državi se vse bolj širi Turizem na štirih kolesih: tudi manjše občine V Sloveniji raste obisk turistov z avtodomi, posledično pa tudi število postajališč. Na območju Spodnjega Podravja in Slovenskih goric je vedno več možnosti za postanek. Kar nekaj občin je namreč že zagotovilo potrebno infrastrukturo ter začelo turistično ponudbo prilagajati potrebam in željam popotnikov z avtodomi. Avtodomarstvo je še dodaten razcvet doživelo v času epidemije, ko so se številni posamezniki odločali za takšen način preživljanja počitnic. V Sloveniji je trenutno urejenih okoli 160 postajališč za avtodome (PZA). V zadnjih petih letih so tudi manjše, podeželske občine namenile kar nekaj denarja za ureditev prostorov za avtodome. Za tovrstne investicije so bila na voljo tudi sredstva LAS-a, ki so jih uspešno počrpale. Gre večinoma za lokacije v neposredni bližini zanimivejših turističnih in kulturnih točk, ki nudijo možnosti za pohodništvo, kolesarjenje, oglede … Ena izmed bolj priljubljenih lokacij za avtodomarje je tudi mesto Ptuj z okolico, ki v tem trenutku premore urejeno parkirišče ob kampu Term Ptuj, kjer je oskrboval- na postaja in možnost priklopa na elektriko. Drugi prostor je urejen v sklopu restavracije Pomaranča, ki za zdaj še nima oskrbe, sta pa gostom v času odprtja restavracije na voljo uporaba sanitarij in brezplačni internet. Le pet kilometrov od Ptuja je urejeno parkirišče za avtodome znotraj kompleksa objektov Športno rekreacijskega društva Zabovci. Občina Markovci se je namreč pred štirimi leti odločila, da bo začela spodbujati tovrstni turizem. Zaradi izjemno lepe in mirne lokacije v bližini Ptujskega jezera beležijo izjemen obisk. V času turistične sezone, predvsem pa ob koncih tedna, je šest parkirnih prostorov velikokrat polno zasedenih. Za ureditev so namenili 83.000 evrov lastnih sredstev. Lani so postavili še objekt s sanitarijami, tuši in prostorom za pomivanje posode. Ker so v ureditev vložili precejšnja sredstva, so sprejeli odločitev, da z letošnjim letom začnejo pobirati parkirnino v višini 12 evrov na dan. Na ormoškem koncu kar šest postajališč za avtodome V občini Ormož lahko avtodomarji postojijo kar na dveh krajih (v parku in pri ribniku), pri Svetem To- Znano je, da smo Slovenci ljubitelji dobrih avtomobilov, kar je več kot očitno na slovenskih cestah. Temu pritrjuje še raziskava britanskega zavarovalniškega podjetja Confused, ki ugotavlja število prestižnih avtomobilov (znamk Alfa Romeo, Audi, Bentley, BMW, Bugatti, Ferrari, Jaguar, Land Rover, Lamborghini, Lexus, Maserati, Mazda, Mercedes, Porsche, Rolls Royce in Tesla) na število prebivalcev v posamezni državi. Po poročanju medijev se je Slovenija glede na število prestižnih kupljenih vozil v zadnjih letih med 59 državami uvrstila na 23. mesto, s čimer je za dve mesti prehitela celo Združene arabske emirate. Foto: avtokampi.com V neposredni bližini Trojiškega jezera je sodobno opremljen prostor za avtodome. mažu pa je postajališče urejeno ob Cajnkovi domačiji in ribniku Savci. Priključek za elektriko nudita tudi Turistična kmetija Hlebec (Kog) in Turistična kmetija Puklavec (Zasavci). »Vsa naša postajališča, ki so komunalno opremljena, so zelo dobro zasedena in zgodi se tudi, da je parkirnih prostorov premalo. Opažamo, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi jih uredili tudi med vinogradi v Jeruzalemu in Svetinju. Zavedati se je treba, da so to gostje višjega cenovnega razreda, ki v krajih, ki jih obiščejo, tudi radi kaj več zapravijo,« je povedal Andrej Vršič, direktor Zavoda za turizem Ormož in dodal, da je vsekakor v tem trenutku velik trend preživljanje počitnic na tak način. »Turisti se k nam pripeljejo s svojo hišo na kolesih, obiščejo na primer katero izmed turističnih kmetij, kupijo dobro vino, ki ga nato zvečer tudi poskusijo. Domov pa se nato vrnejo s precej večjimi količinami, saj ima avtodom še eno veliko prednost – zelo velik prtljažnik,« nekoliko v šali dodaja Vršič. Dve postajališči pri Svetem Tomažu in eno v Ormožu so bila urejena v okviru skupnega projekta v višini okoli 82.400 evrov, od tega je bilo 57.000 evrov LAS-ovih Štajerski TEDNIK torek z 10. maja 2022 torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK V središču 7 zasebniki. Tako se že več let v povezavi z optiko v Halozah omenja podjetje Rune Enia oz. Runetec, podjetje, ki je uspelo na razpisu kmetijskega ministrstva in ki že nekaj let obljublja začetek gradnje optičnega omrežja. Kdaj natančno bodo začeli kopati, še zdaj ni znano, saj točnega odgovora ne želijo podati, ne nam, ne županom. Županja Majšperka Darinka Fakin je tako že pred časom dejala, da so ji iz podjetja na vprašanje o začetku gradnje odgovorili, da se stroji že ogrevajo. Do danes bi morali biti potemtakem že pregreti. Rune o začetku gradnje junija letos Začetek del na območju Majšperka junija letos? Foto: Rune Enia V podjetju Rune Enia naj bi dela na terenu začeli junija letos, v kateri občini in kje natančno, niso razkrili. Evropski strateški dokumenti izpostavljajo pomen širokopasovne infrastrukture kot pomemben dejavnik pri spodbujanju gospodarskega razvoja. Evropska komisija je marca 2010 sprejela strategijo Evropa 2020, kjer je bil eden izmed ciljev omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s. Slovenija si je zadala še višji cilj, in sicer do leta 2020 96 % gospodinjstev v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s (zagotavlja optika), ostalim gospodinjstvom stran 7 pa vsaj 30 Mb/s. Kot že večkrat ugotovljeno, papir zdrži marsikaj. Po podatkih Laboratorija za telekomunikacije ima hitrost vsaj 100 Mb/s skoraj 67 % gospodinjstev, dobrih 20 % pa dosega od 0–29 Mb/s. Kaj to pomeni? Če gre za povezavo ADSL (telefonski priključek), potem se hitrosti gibljejo do 15 Mb/s, od tega pa je treba odšteti še del, ki ga porabi televizija, kar pomeni, da za internetno povezavo ostane prenos, ki je manjši od 10 Mb/s, kar povzroča težave pri gledanju video vsebin (šolanje na daljavo) in prenašanju večjih datotek. Ob tem je treba poudariti, da imajo takšen obseg prenosa tisti, ki so le kakšen kilometer, dva oddaljeni od centrale. Z oddaljenostjo in številom uporabnikov se prenos seveda manjša. Obstajajo pa tudi gospodinjstva v Halozah, kjer zaradi zastarelega telefonskega omrežja tovrstne tehnologije ne morejo koristiti, je pojasnil Danilo Milošič, iz podjetja MDE Elektronika, ki je poznan tudi po projektu Wifi Haloze. Stroji se ogrevajo že lep čas Pomembnost dobre internetne infrastrukture se je še izraziteje pokazala v času epidemije, ko so bili vsi šolarji primorani ostati doma in se šolati na daljavo, drugi pa delati od doma. Sodobni dostop do interneta je v Haloze za silo prišel z mobilnim omrežjem 4G LTE, a tudi tega hitro zmanjka za hiše, ki niso v neposredni zračni liniji do oddajnika. Da povezljivost posameznih gospodinjstev s spletom ne bi reševali po udarniško, so se občine že pred leti povezale v konzorcij in si prizadevale za izgradnjo optičnega omrežja v Halozah, seveda ob izdatni podpori evropskih sredstev. A v prestolnici so spremenili pogoje razpisa in območja razdelili na komercialni in nekomercialni del, na razpise pa so se lahko prijavili le Sicer pa so iz podjetja Rune Enia sporočili, da je območje Haloz razdeljeno v dva projekta. Projekt S32, ki vključuje občine Kidričevo, Majšperk, Makole, Podčetrtek, Podlehnik, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Videm in Žetale se bo začel junija 2022. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov omenjenim občinam bo po novem stalo v Majšperku. Za projekt S36, ki vključuje občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Lenart, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Starše, Videm in Zavrč, še nimajo termina za začetek. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov omenjenih občinam bo predvidoma, ne pa nujno, stalo v Markovcih, so dejali. Datum 2023 še drži V projekt Rune so sicer vključene vse občine na območju Haloz, ne pa tudi vsi naslovi. Vključenost posameznega gospodinjstva je mogoče preveriti na njihovi spletni strani. Pred dvema letoma je tako pisalo, da naj bi imeli župani v Podlehniku, Makolah in Žetalah super hitri internet leta 2023, sedaj so se znašli v kategoriji, kjer naj bi gradnja trajala več kot eno leto, a manj kot tri leta. Zakaj je prišlo do zakasnitve projekta, smo vprašali podjetje Rune. »Termini izgradnje, ki se pojavljajo ob preverjanju naslova na spletni strani, so zgolj informativni. Vsi termini, ki so daljši od enega leta, tudi avtomatsko zapadejo v kategorijo treh let, četudi bodo morda izgrajeni prej. Kot rečeno se eden od projektov, ki pokriva del občin na območju Haloz, začenja že junija letos. To pa pomeni, da bodo prvi uporabniki na tem območju v letu 2023 že priključeni na omrežje.« Za izgradnjo optičnega omrežja na območju Podravja, gre za vsaj 2.800 hišnih številk, je podjetje Runetec na javnem razpisu leta 2020 pridobilo 4,3 milijona evrov, zaveza pa je, da naj bi bilo optično omrežje končano do oktobra 2023. Ta datum še drži, zagotavljajo v podjetju. Sicer pa bodo naročniki na naslovih, vključenih v projekt, optične priključke dobili, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji. Torej, delujoče vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov, izgrajeno omrežje med naselji in omrežje do uporabnikov, so dodatno pojasnili. Strošek izgradnje priključka je še vedno enak, in sicer 150 evrov za fizične ter 167,13 evra za pravne osebe. Mojca Vtič gradijo avtodomarska postajališča Foto: ČG Postajališče za avtodome v Markovcih je dobro obiskano. sredstev. Kot so pojasnili na občini Sveti Tomaž, so želeli na ta način v kraju omogočiti vsaj neko možnost prenočitve, saj turističnih namestitev nimajo. Parkiranje je povsod brezplačno in bo tako za zdaj tudi ostalo. Pri Sveti Trojici na voljo tri parkirna mesta za avtodome Tudi slovenskogoriške občine so začele urejati postajališče za avtodome. Pri Sveti Trojici so se na seznam občin, ki ponujajo možnost postanka za avtodome, uvrstili pred dvema letoma. Prostor so uredili v neposredni bližini Trojiškega jezera in izvoza z avtoceste. Na voljo so tri parkirna mesta, gostje pa lahko koristijo elektriko, servisno ploščad z vodo, izpust odpadne vode ter izpraznitev fekalij. Z obiskom po besedah Tanje Arih Korošec, direktorice Zavoda za turizem Sveta Trojica, še niso najbolj zadovoljni. Številke so se sicer nekoliko popravile v lanskem letu. V prihodnje se bodo zato usmerili predvsem v dodatno promocijo postajališča. »Naše PZA je opremljeno z vsemi priključki, predvsem pa je njegova prednost neokrnjena narava in veliko možnosti za aktivno preživljanje počitnic. Opažamo tudi, da so to vedno bolj zahtevni gostje, ki iščejo predvsem zanimivosti in dobro lokalno ponudbo. Te pa na našem koncu ne manjka,« je izpostavila Arih Koroščeva. Večina lokacij postajališč za avtodome v Sloveniji je zbranih na spletni strani avtokampi.si. Njen urednik Uroš Hren, ki zelo dobro pozna tovrstni turizem, opaža, da se je v Sloveniji v zadnjih letih Število postajališč za avtodome na območju Spodnjega Podravja Postajališča za avtodome (PZA) Terme Ptuj Petovia Ptuj Zabovci (občina Markovci) Ormož (pri bazenu, pri ribniku) Sveti Tomaž Motel Majolka Rogatec Cerkvenjak Sveta Trojica v Slovenskih goricah *Elektrika: za 1 kWh 0,50 evra Cena na dan 22/18 evrov 8 evrov 12 evrov (elektrika in voda po porabi)* brezplačno parkiranje (elektrika po porabi)* brezplačno (elektrika po porabi)* brezplačno parkiranje za goste 9 evrov (elektrika po porabi)* brezplačno parkiranje (elektrika in voda po porabi)* 10 evrov (12 ur), elektrika in voda brezplačno Opremljenost elektrika, izpust fekalij in odpadne vode, sanitarije, tuš sanitarije elektrika, izpust fekalij in odpadne vode, sanitarije, tuš elektrika, izpust fekalij in odpadne vode elektrika, izpust fekalij in odpadne vode elektrika, izpust fekalij in odpadne vode, sanitarije, tuš elektrika, izpust fekalij in odpadne vode, tuš elektrika, izpust fekalij in odpadne vode izpust fekalij in odpadne vode Vir: avtokampi.si Foto: ČG V občini Ormož so pred tremi leti uredili PZA v parku. Mreža postajališč za avtodome V Sloveniji je bila pred leti vzpostavljena Mreža postajališč za avtodome, ki ga je dolenjska občina Mirna kot nosilka začela leta 2014. V njegovem okviru so v okoli 90 občinah po državi uredili več kot 160 postajališč za avtodome, njihovo število pa bi radi še zvišali. Pri omenjeni mreži predvidevajo, da bi lahko v Sloveniji uredili še približno 40 postajališč za avtodome in z njimi v ponudbi dosegli skupno število 200. Sicer pa pri lokalnih skupnostih pogrešajo željo po tovrstni skupni promociji. Popotniki z avtodomi, ki obiščejo Slovenijo, so po njenih besedah z dozdajšnjo infrastrukturo zadovoljni. Na sejmih v tujini tudi opažajo, da njihovo zanimanje za obisk in postanek v Sloveniji raste, prepoznavnost Slovenije pa se krepi tudi v tem pogledu. izjemno izboljšala ponudba postajališč za avtodome, na seznamu jih je namreč iz leta v leto več. »Občine si želijo privabiti domače in tuje goste, ki si lahko ogledajo kraj, tam prespijo in se nato odpravijo naprej. Za avtodomarje je namreč zelo značilno, da ne ostajajo dolgo na enem kraju. Prav tako zelo radi obiskujejo različne znamenitosti, obiščejo restavracije in ob tem za seboj pustijo tudi nekaj denarja. V času epidemije so slovenski av- todomarji precej dobro spoznali Slovenijo. Ker so bile meje zaprte, so se odpeljali tudi na lokacije, ki morebiti prej zanje niso bile toliko zanimive. »Turisti, ki počitnice preživljajo v avtodomu, imajo radi lepo urejene lokacije, kjer ni veliko hrupa. Najbolj priljubljena je seveda slovenska obala (Koper, Izola), slovenska smučišča, pa tudi zanimivejša slovenska mesta (Ptuj, Novo mesto). Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 8 8 Kmetijstvo in podeželje Lenart z Multimat z lokalnimi dobrotami Slovenija z Se obeta dodatna obremenitev kmetij? e-Ovtarjeva tržnica Odločitev za razvoj ali pot v slepo ulico Pred pošto v središču Lenarta vse od velikonočnih praznikov stoji multimat, v katerem so kupcem 24 ur na dan na voljo izdelki z okoliških kmetij. Foto: SD V dveh multimatih pred pošto so 24 ur na dan na voljo dobrote z lenarških kmetij. Projekt je vodila in financirala Občina Lenart. Ker gre za precejšnjo novost, so februarja, ko so začeli postavljati nadstrešek za ta prodajni avtomat, previdno načrtovali le enega, lokalne ponudnike z lenarškega območja pa pozvali k oddaji vloge za prodajo svojih pridelkov in izdelkov, da najprej ocenijo interes pri prodajalcih. »Odziv je bil zelo dober, zato smo morali prvemu multimatu dodati še drugega,« razlaga župan Janez Kramberger, ki ga je pozitivno presenetil tudi odziv Lenartčanov, ki že pridno kupujejo na obeh multimatih. »Gre za dobrodošlo in priročno pridobitev za naše meščane in druge kupce.« Na enem mestu lahko namreč kadarkoli kupijo domače dobrote z dvanajstih kmetij, in sicer jajca, lešnike, ajdovo kašo, domačo zaseko, svinjsko mast, bučno olje, testenine, domači čaj in pecivo, marmelado, med, pivo, sok aronije, jabolčni sok in kis, domače klobase za kuhanje in suhe salame, svežo zelenjavo ter domače mleko in jogurte. Ponudba se bo med sezono seveda spreminjala in dopolnjevala. Multimat deluje tako, da so lokalni ponudniki prek mobilne aplikacije obveščeni o tem, kako je z zalogami, zato lahko pravočasno, še preden izdelkov dejansko zmanjka, pridejo in prodajni avtomat znova napolnijo s svežimi izdelki. Pred kratkim so v mestnem parku v Lenartu postavili avtomat z brezalkoholnimi toplimi napitki, multimata pred pošto pa sta nadgradnja ponudbe za meščane: »Prebivalcem bi radi še bolj približali okusne pridelke in izdelke z lokalnih kmetij, ki jih ponujajo okoliške kmetije, saj si na Občini prizadevamo za promocijo in podporo lokalni ponudbi, samooskrbi in zdravi, v Slovenskih goricah pridelani hrani, potrošnikom pa želimo omogočiti čim lažji dostop do te ponudbe.« Prvi multimat s ponudbo lokalne hrane so pred dvema letoma postavili v občini Razkrižje v okviru projekta Lokalna eko zdrava tržnica, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. SD Slovenija z Natečaj Lipa Zgodbe, povezane z lipo Turistična zveza Slovenije (TZS) bo na zeleni dan slovenskega turizma, 22. maja, predstavila zgodbe, fotografije, občutke in turistične produkte na temo lipe. torek z 10. maja 2022 Evropska komisija je napovedala spremembo direktive o industrijskih emisijah, ki naj bi v merjenje emisij vključila tudi kmetije, ki štejejo več kot 150 glav velike živine. Kakšno finančno breme bi to pomenilo za slovenskega kmeta, še ni znano, saj podrobnosti glede obsega merjenja emisij še niso dorečene. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije se pridružuje pozivu evropske zveze kmetov in kmetijskih zadrug (COPA-COGECA) ter je odločno proti dodatnemu zaostrovanju zakonodaje glede velikosti kmetij, ki morajo dodatno meriti emisije. Kot pojasnjujejo v Zbornici, se slovenski kmetje že sedaj soočajo z velikim dvigom vhodnih stroškov pridelave, ki jim ne sledijo odkupne cene kmetijskih pridelkov ter da že trenutno stanje vzbuja strah in vodi v opuščanje kmetovanja. »Nedavna objava Evropske komisije glede revizije direktive o industrijskih emisijah iz leta 2010, ki predlaga vključitev družinskih kmetij v drag proces ocenjevanja emisij, bi prinesla dodatne obremenitve družinskim kmetijam. Kakršnekoli dodatne obremenitve pa bodo ogrozile ne samo njihov razvoj, ampak tudi obstoj. Kmetije so že sedaj omejene z različnimi direktivami in predpisi, ki zagotavljajo dobrobit živali ter trajnostno kmetovanje. Zavezujejo jih k upoštevanju standardov varstva okolja, prehranske varnosti, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in na splošno skrbijo za dobro stanje obdelovalnih površin.« Zato na KGZS menijo, da dodatne omejitve za slovensko kmetijstvo niso niti smiselne, niti potrebne in se zanašajo na razum tistih, ki odločajo o usodi slovenskega kmetijstva. »Njihova skrb in razumevanje sta potrebnejša kot kadarkoli doslej. Govorimo o odločitvah za razvoj panoge ali pot v slepo ulico slovenskega kmetijstva, podeželja in slovenske skupnosti, ki je v minulih desetletjih izrazito zanemarila strateškost samooskrbe, ohranjanja kulturne krajine in čim bolj enakomerno poseljenost ozemlja.« Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da evropska komisija oce- Foto: SD Kakšne so kmetije s 150 glavami velike živine 150 glav velike živine pomeni govedo nad dve leti konji starejši od enega leta ovce in koze, starejše od enega leta oziroma so že jagnjile/jarile prašiči pitanci in plemenski prašiči od 30 do 110 kg pitovni piščanci Število 150 150 1.000 1.071 75.000 Vir: KGZS njuje, da bo s spremembo direktive zajetih 185.000 farm, ki so vir 60 % emisij amonijaka in 43 % metana v sektorju reja živali. Rezultat dodatnih merjenj emisij pa naj bi bilo zmanjšanje emisije metana za 265.000 ton na leto in emisij amonijaka za 128.000 ton na leto, kar naj bi pomenilo prispevek k boljšemu zdravju ljudi in izboljšanju ekoloških sistemov. Podrobnosti glede emisijskih mejnih vrednosti, izvajanja nadzora … bodo znane v obratovalnih pravilih, ki jih mora Evropska komisija skladno z osnutkom direktive šele pripraviti, zato več informacij v zvezi s tem na okoljskem ministrstvu še nimajo. »Kmetje pridelujemo zdravo hrano na naravi prijazen način« Ne glede na dodatne zaostritve zakonodaje s področja kmetijstva in varstva okolja pa je treba poudariti, da so slovenski kmetje že sedaj podvrženi številnim nadzorom in omejitvam. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je tako dejal, da se kontrole kmetovanja začnejo na njivi. »Na podlagi analiz zemlje se pripravijo gnojilni načrti, na podlagi teh gnojimo s kalijem, fosforjem, dušičnimi gnojili ali apnimo, kadar je zemlja zakisa- na. Vodimo natančne evidence o rabi fitofarmacevtskih sredstev, s tem da smo na vodovarstvenem območju močno omejeni glede njihove rabe,« je povedal. Dodal je, da način kmetovanja v Sloveniji ni prijazen le do narave, temveč tudi do potrošnika. »V Sloveniji znamo kmetje pridelati zdravo hrano, na naravi prijazen način, kar kaže tudi to, da smo na repu evropskih držav glede uporabe antibiotikov pri živali. Povsem drugačna zgodba glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in antibiotikov ter drugih zdravil je v drugih tako vzhodnih kot zahodnih državah.« Mojca Vtič Slovenija, Slovenske gorice z Tuji lovci se radi vračajo v naša lovišča Lovni turizem kot tržna niša Slovenski turizem od nekdaj stavi na področja, ki so povezana z neokrnjeno naravo, po kateri slovi naša dežela. Med takimi področji je tudi lovni turizem. Pa ga znamo izkoristiti? Foto: TZS Če imate kakšno zanimivost ali izdelek, ki je povezan z lipo, se lahko prijavite na natečaj Lipa – simbol slovenskega turizma. K sodelovanju so povabljena turistična društva ter druge organizacije in posamezniki, da do 10. maja na elektronski naslov info@ turisticna-zveza.si posredujejo zanimivosti, ki jih poznajo v zvezi s to drevesno vrsto, ki je skozi stoletja postajala simbol slovenstva, danes pa med drugim velja tudi za simbol slovenskega turizma. Kot rečeno, bodo na TZS veseli informacij o najstarejših in najdebelejših lipah v naših domačih krajih, o zgodbah, ki so z njimi povezane, o morebitnih parkovnih lipovih nasadih in lipovih drevoredih, pa tudi o starodavnih receptih za domače pripravke iz lipe in celo asociacijah, ki jih v nas vzbudi vonj lipe. Kot rečeno, je bila lipa od nekdaj pomembna za naše prednike: bila je v središču vaškega življenja, ljudje so jo sadili ob pomembnih življenjskih dogodkih, marsikdo pa se še spomni, kako je lipov list v 80. letih prejšnjega stoletja postal osrednja točka oglaševalske akcije Slovenija – moja dežela. Kasneje je postal lipov list znanilec slovenske osamosvojitve, zadnja štiri desetletja pa se tako imenuje tudi revija Turistične zveze Slovenije. SD Lovci sanjajo o safariju po Keniji in drugih afriških paradižih za lov na eksotične živali ali pa o potovanju v Kanado, kjer bodo lovili medvede. Lovni turizem lahko prinaša lepe denarce, kar so že marsikje ugotovili, pri nas pa še vedno ostaja ne dovolj izkoriščena tržna niša. Na Zavodu za gozdove, kjer upravljajo z desetimi lovišči s posebnim namenom, sicer od lovcev-turistov na leto poberejo dober milijon evrov, gostje, ki si lahko privoščijo lov v tujini, pa se v slovenska lovišča radi vračajo, saj pravijo, da so še vedno dobro ohranjena in bogata z divjadjo. Pogoje za lovni turizem sicer določajo upravljavke lovišč, ki jih morajo izvajati v skladu s predpisano zakonodajo. Ministrstvo za okolje in prostor najprej določi obvezno kvoto odvzema divjadi, ta pa se nato porazdeli na upravljavke lovišč, ki so večinoma lovske družine. Foto: Blaič/M24 Kot določa Zakon o divjadi in lovstvu, se je s prvim majem začel lov na srnjake, ki v večini lovskih družin veljajo za gospodarsko najpomembnejšo vrsto divjadi. Tako je tudi v lovskih družinah iz Slovenskih goric, kjer od dovoljenega letnega odstrela srnjakov del najzanimivejših, tako imenovanih kapitalcev, prodajo tujim lovcem, zbrani denar pa vložijo v urejanje lovišč. Na lovu tujce spremljajo pooblaščeni lovski čuvaji in izkušeni lovci, ki razmere v loviščih najboljše poznajo. V Slovenskih goricah je med lovci iz tujine največ Avstrijcev in Nemcev, pred leti pa so bili številni tudi Italijani. Ti so takrat radi prespali pri nekdanjem lenarškem gostincu Vindišu, ki se ga je prijelo tudi ime lovski motel. Gostov iz Italije je bilo toliko, da so za osebje organizirali celo tečaj italijanščine. SD Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika torek z 10. maja 2022 9 Dornava z Ponovno kadrovski prepih v občinski upravi Trnovska vas z Vse večja osamljenost starejših Odpoved naj bi dali dve sodelavki Stiske so se začele poglabljati Kadrovski vrtiljak v občini Dornava je še vedno na visokih obratih. Po informacijah s terena občinsko upravo zapuščata dve sodelavki. Vodstvo občine sicer informacije ni ne potrdilo in ne zanikalo, a če drži, bo to še ena v vrsti številnih kadrovskih menjav v mandatu župana Janka Merca. Dejstvo je, da je ekipa nekdanjega župana Rajka Janžekoviča skupaj delala 12 let. S prihodom novega župana sta odpoved dala dva od najtesnejših Janžekovičevih sodelavcev, nekdanja dolgoletna tajnica Anica Vrabl in direktor občinske uprave Viljem Mar. Njun odhod je sprožil kasnejši val kadrovskih prihodov in odhodov. Najprej so dobili novo direktorico Vesno Jerala Zver, ki pa ni ostala dolgo časa, le kakšnega pol leta. Na njeno mesto je kasneje prišla Nada Kolednik. Vmes so se razšli tudi s tajnico Heleno Jakopin (Horvat), ki je nadomeščala sodelavko Natalijo Marin v času porodniškega dopusta. V javnosti in med svetniki je odmevala tudi zaposlitev tajnice Brigite Vidovič, ki je bila pred tem zaposlena v turistični agenciji, kjer je župan Merc solastnik. Vidovičeva danes ni več zaposlena na dornavski občini, kot tudi ne Anja Cigala, uslužbenka za področje okolja in prostora. Na mesto Cigale je lani prišla Sanja Cigler, ki po naših informacijah z delovnega mesta svetovalke za okolje in prostor odhaja. Prav tako naj bi občinsko upravo zapuščala pravnica Erika Masten Toplak. Pri vseh naštetih gre za kadre, ki jih je občina zaposlila v sedanjem mandatu. Takšnega kadrovskega prepiha v tako kratkem času verjetno Foto: SD Slabša udeležba na občnem zboru trnovskega Rdečega križa je še en dokaz, kako je epidemija zarezala v navade ljudi, saj so se družbeno precej odklopili. Foto: MZ V upravi občine Dornava se kadri v tem mandatu menjujejo kot potniki na avtobusni postaji. ni bilo še na nobeni spodnjepodravski občini. Domnevni odhod dveh sodelavk pomeni polovični osip operativnega kadra, poleg njiju so v upravi zaposlene še računovodkinja Terezija Čuš, tajnica Natalija Marin in direktorica Nada Golob. Zaposlen je tudi župan, ki se je odločil, da bo župansko funkcijo opravljal poklicno. Vodstvo občine se je zavilo v molk Župana Merca in direktorico Kolednikovo smo zaprosili za po- jasnilo, kdaj sodelavki odhajata, kako bodo nadomestili kadrovski primanjkljaj in kdaj bodo šli v razpis za nezasedeni delovni mesti. Odgovorov nismo dobili. Poleg neprestanih kadrovskih težav v občinski upravi se v Dornavi vseskozi govori o kroničnem primanjkljaju kadra v režijskem obratu, zato nekatera dela oddajajo zunanjim izvajalcem, za nekatera pa poskrbi tudi podžupan Marjan Hrga. Kakšna je trenutno kadrovska slika v režijskem obratu, v vodstvu občine prav tako niso pojasnili. Spreminjali kadrovski načrt Sicer pa spomnimo, da so se lani konec leta kopja pri sprejemanju letošnjega proračuna lomila tudi na kadrovskem načrtu, ker so svetniki želeli natančnejšo specifikacijo delovnih mest. Kadrovski načrt namreč z lani na letos predvideva povečanje števila javnih uslužbencev na občini, s sedem na devet, pri čemer sta dve delovni mesti za določen in sedem za nedoločen čas. Mojca Zemljarič Destrnik z Zavrnjeni projekti tokrat v predlogu rebalansa proračuna »Ponavlja se kot stara lajna« Destrniški občinski svet gotovo sodi med slovenske rekorderje po številu sej, ki jih skliče župan Franc Pukšič. Od lanskega decembra bo četrtkova že osma, bodisi redna, izredna ali dopisna. Redko pišemo o občinskih sejah vnaprej, a bomo tokrat naredili izjemo. Kot je znano, je na destrniških zmeraj pestro in burno, odkar je izgubil večino, pa župan ne more spraviti pod streho številnih projektov, ki si jih je zamislil, saj mu jih svetniki enega za drugim zrušijo. Tako mu med drugim ni uspela prodaja novih občinskih prostorov in selitev v stare, svetniki so bili proti prekinitvi pogodbe s Petrolom za ogrevanje občinskih stavb, roke pa tudi niso dvignili za gradnjo krožišča v Levanjcih. A se Pukšič ne da, in to kljub temu da so številni projekti na občinskem svetu zavrnjeni večkrat, kot je to primer za levanjsko krožišče in Petrolovo koncesijo. Oboje je namreč ponovno na dnevnem redu seje, ki bo ta četrtek, le da tokrat v obliki rebalansa. Opozicijski svetniki zato nejeverno zmajujejo z glavami, češ, kako je mogoče, da je župan na njihov večkratni NE obe zadevi zdaj vključil v rebalans, in mu očitajo, da se ponavlja kot stara lajna. Križišče ali kukavičje jajce? Iz gradiva je razvidno, da Pukšič še naprej vztraja pri odkupu energetskega pogodbeništva od družbe Petrol za ogrevanje šole, Krajevna organizacija Rdečega križa Trnovska vas šteje 149 članov, ki jih, tako njihova predsednica Irena Rola, odlikuje zlasti krvodajalstvo. Na občnem zboru, ki so ga po dveh letih epidemije lahko končno znova organizirali po starem, torej v živo v trnovski večnamenski dvorani, so dvanajsterici najzvestejših podelili priznanja, med njimi je bil tudi Janez Vrtič, ki je kri daroval že 60-krat. Pregledali so delo v minulem letu, ki je bilo prilagojeno ukrepom za zajezitev epidemije. »Zlasti v prvi polovici lanskega leta smo z ljudmi komunicirali predvsem po telefonu, v drugi smo skušali nadoknaditi zamujeno ter predvsem starejše večkrat obiskati in jih razveseliti s kakšno drobno pozornostjo. Obisk in pogovor sta namreč tisto, kar ljudem po navadi največ pomeni,« pravi Rolova, ki pa opaža, da sta zadnji dve leti močno zarezali v navade in počutje ljudi. »Veliko bolj so osamljeni, posebej starejši, ki ne živijo 'z mladimi'. Številni so se iz strahu pred okužbami povsem samoizolirali, nato pa se te izolacije navadili in se nekako odklopili. Ne vem, ali gre samo za prehodno obdobje ali novo stanje, upam, da prvo. se je pa odražalo tudi na našem občnem zboru. Še nikdar se ga namreč ni udeležilo manj članov kot letos. Naša naloga v prihodnje bo torej poleg nudenja pomoči potrebnim tudi reaktivacija članov.« Tri- do štirikrat v letu najbolj ranljivim dostavijo EU-pakete pomoči. »Ponje gremo na Ptuj, vsakič jih razdelimo približno 50. Nekateri komaj čakajo nanje, pravijo, da si brez njih težko predstavljajo, kako bi povezali konec s koncem. Kjer je treba, pomagamo tudi pri nakupu šolskih potrebščin, pri plačilu šole v naravi … 13 aktivistov nas je na terenu, ki smo razdeljeni po vaseh, kjer ljudi dobro poznamo. A še vedno ne dosežemo vseh, ki bi potrebovali pomoč, saj so ljudje zelo ponosni in jih je sram priznati, da so v težavah in ne zmorejo več sami. Glede na trenutno situacijo in vse večje podražitve je že čutiti, da stiske naraščajo, v prihodnje jih pričakujemo še več.« Senka Dreu Ormož z Projekt v vrednosti četrt milijona Park v novi podobi Park pri avtobusni postaji je končno dobil novo podobo. Občina ga je celostno prenovila, pogodbena vrednost obnove (skupaj z rušitvenimi deli) je znašala okoli četrt milijona evrov. Foto: SD Foto: MH Bo šolo, kulturno dvorano in zdravstveni dom še naprej ogreval Petrol ali bo Pukšič le uspel prepričati svetnike v odkup koncesije? Tako izgleda osvežen park za avtobusno postajo, ki z novimi igrali, vodometom in zasaditvami skrbi za prijetnejše vzdušje. kulturne dvorane in zdravstvenega doma. Cena odkupa znaša 269.000 evrov, ki jih je sprva skušal dobiti s pomočjo novega kredita, čemur so svetniki odločno nasprotovali, zdaj pa je do denarja prišel s predlagano prerazporeditvijo sredstev znotraj proračuna. Še zmeraj je, kot rečeno, na tapeti tudi večkrat zavrnjeni projekt gradnje krožišča v Levanjcih, za katerega je predlagano povišanje za nekaj manj kot 71.000 evrov. Kot smo že poročali, je bila obljuba o gradnji krožišča bonbonček, s katerim je Pukšič posladkal do takrat opozicijska svetnika Eliza- Glavna avtobusna postaja s tamkajšnjim parkom je dolga leta predstavljala zanemarjeno točko mesta. Občina je lani začela s korenito prenovo celotnega kompleksa. Najprej je poskrbela za selitev avtobusne postaje in trafike v nove prostore v sosednjem objektu (bloku) ter v njem uredila tudi javne sanitarije, kasneje pa se je lotila rušitve objekta za prodajo kart, čakalnice in trafike ter prenove parka. Ta je šele pred kratkim dobil končno novo podobo z igrali za otroke, vodometom, urejenimi škarpami, opremo (ograja, koši) in zasaditvami. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ormož, pogodbena vrednost projekta (brez igral) pa je bila 253.000 evrov. Dela bi sicer morala biti po prvotnem planu končana do novembra lani. A so se ta precej zavlekla, zlasti na račun (ne)pridobivanja ustreznih soglasij – občina je namreč začela dela, preden je uredila in pridobila potrebno kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zaradi česar so potem morali dela začasno ustaviti. Monika Horvat beto Fras in Antona Žampo ter ju tako pritegnil na svojo stran. V predlogu rebalansa sicer ne piše več krožišče, ampak križišče, zato zdaj ni povsem jasno, ali je župan odstopil od prvotnega načrta in pristal na križišče ali pa gre za kukavičje jajce. Opozicija se je namreč strinjala z gradnjo križišča, a pravi, da predloga ne bo podprla brez projektne dokumentacije. Za uravnoteženje proračunskih sprememb želi župan znova prodati tudi občinsko zemljišče pred gasilskim domom Destrnik, po domače Otmarjevo, za katerega bi rad iztržil 90.000 evrov. Proda- ja Otmarjevega je bila predvidena že v lanskem predlogu proračuna za letošnje leto, a so bili svetniki takrat odločno proti, zato je bila postavka umaknjena. A tudi tu Pukšič dokazuje, da se zlepa ne pusti odgnati. Približno 160.000 evrov ostaja neizkoriščenih, ker Aldo Ino Ilešič občini ne želi nazaj prodati pisarn, prav toliko pa tudi za kanalizacijo v Zasadih, kjer bi naj zrasel dom za starejše, za katerega je država že podelila koncesijo. Gradnja se letos ne bo začela, saj investitor zanjo očitno nima denarja. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 torek z 10. maja 2022 Fram z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Polfinalistki: Taja in Ajda Na polfinalnem odru bo iz OŠ Fram v mlajši kategoriji zapela Taja Maver. Predstavila se bo s skladbo Ledena (Siddharta) ob lastni spremljavi na klavirju. V starejši kategoriji pa bo nastopila Ajda Lah s pesmijo Ob kavi (Anabel). Zapeli srčno in navdušili Novo uspešno pevsko zgodbo so v 8. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sestavile tudi mlade pevke iz OŠ Fram v občini Rače-Fram, kjer že od nekdaj radi pojejo. Ponašajo pa se tudi z odličnimi pevskimi zbori. Le-ti navdušujejo občinstvo na številnih nastopih. Občina Rače-Fram podpira projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zaradi samega poslanstva spodbujanja petja slovenske pesmi in identitete ter možnosti, ki jih prinaša mladim pevcem pri razvoju njihovega pevskega talenta. Zelo pomembno je tudi, da se predstavijo v širšem okolju, s tem pa pridobijo izkušnje, ki jim bodo zagotovo koristile v življenju. Za letošnji predizbor so jih izbrali na šolski avdiciji zaradi veliko prijav, sploh v mlajši kategoriji, je povedala učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Fram Dora Ožvald. Izbor je opravila komisija štirih učiteljev. Za nastop v mlajši kategoriji so izbrali sedem pevk, v starejši šest, ena pa se žal zaradi bolezni nastopa ni mogla udeležiti. Večinoma so vadile doma, veliko pa je z nasveti za čim boljši nastop in primeren izbor pesmi glede na leta in glasovne sposobnosti pomagala tudi učiteljica. „Pozdravljam ta odlični projekt, da se neguje slovenska beseda tudi na tem področju, da to niso samo ljudske pesmi. To jim stran 10 je tudi bliže. Projekt je nadvse pomemben zaradi ohranjanja našega jezika, zaradi prave poplave amerikanizacije in drugih pesmi, ki smo ji trenutno priča,“ je še povedala Dora Ožvald. V polfinale sta iz OŠ Fram napredovali: Taja Maver v mlajši kategoriji s pesmijo Ledena ob lastni spremljavi na klavirju. V starejši kategoriji pa je uspelo Ajdi Lah s pesmijo Ob kavi. Župan občine Rače-Fram Branko Ledinek pove, da mlade s ponosom spremlja tako na pevskem in glasbenem odru kot tudi ob drugih priložnostih, saj se mladi iz njihove občine lahko pohvalijo s številnimi talenti. Družba Radio-Tednik Ptuj si zasluži vso pohvalo za tako edinstven projekt, da bo slovenska pesem in glasba še dolgo živela. Čestital je vsem mladim pevkam, ki so nastopile v njegovi 8. sezoni, polfinalistkama Taji in Ajdi pa zaželel veliko uspeha v nadaljevanju tega pevskega tekmovanja. Tudi nastope pevk iz OŠ Fram si je mogoče ogledati na Facebook profilu Radia Ptuj in Youtubu. Predizbor pa je tako kot vsi dosedanji v tej sezoni potekal v živo na Radiu Ptuj. MG Peli so: Taja Maver, Paulina Pristavnik Gobec, Naja Cehtl, Julija Blažič, Taja Rotar in Tinkara Tonejc, Izabela Lačič Mojzer in Ajda Kranjec v mlajši kategoriji, v starejši pa: Ajda Lah, Nina Mironov, Špela Emeršič, Nuša Štern in Zoja Štern. Sponzorji prireditve Sponzorji so bili: Občina Rače-Fram, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Servis Štangler, Oljarna Fram, Talum in Sazas. Foto: Črtomir Goznik Taja Maver, OŠ Fram, 5. razred, Ledena (Siddharta), lastna spremljava na klavirju. Foto: Črtomir Goznik Paulina Pristavnik Gobec, OŠ Fram, 2. razred, pesem Zate dovolj (Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Ajda Kranjec, OŠ Fram, 5. razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec). Taja Rotar in Tinkara Tonejc, OŠ Fram, 4. razred, pesem Tisoč let (Maraaya). Foto: Črtomir Goznik Naja Cehtl, OŠ Fram, 3. razred, pesem Spet zaljubljena (Alya). Foto: Črtomir Goznik Ajda Lah, OŠ Fram, 6. razred, pesem Ob kavi (Anabel). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Julija Blažič, OŠ Fram, 3. razred, pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Izabela Lačič Mojzer, OŠ Fram, 5. razred, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki). Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve torek z 10. maja 2022 11 Sp. Podravje z Na OŠ Breg učenci programirajo in izdelujejo robote Ponovno na svetovnem prvenstvu v robotiki Na Osnovni šoli Breg se zavedajo, da je robotika veda prihodnosti. Prav zato so pred nekaj leti starejšim učencem omogočili, da se preizkusijo v programiranju in izdelovanju robotov. Za ta namen so kupili prav posebno opremo VEX IQ Robotics, ki je v Sloveniji novost. V letošnjem šolskem letu pa jim je uspelo uresničiti idejo, da se z robotiko srečajo prav vsi učenci od prvega do devetega razreda. Foto: Črtomir Goznik Nina Mironov, OŠ Fram, 6. razred, pesem Gremo mi po svoje. Foto: Črtomir Goznik Nuša Štern, OŠ Fram, 7. razred, pesem Lahko sem srce (Tabu). ”ƒ†‹ ‹Œƒ ʹ͹Ͳ Ž‡– ‹ †”‘„‡ •”‹˜‘•–‹’”‡†‡Ž‘˜ƒŒƒ„—«‹Š•‡‡ ˜‘—•‘„—«‘‘ŽŒ‡•‘•‡’”‡ƒæƒŽ‡ ‹œ ‰‡‡”ƒ ‹Œ‡ ˜ ‰‡‡”ƒ ‹Œ‘Ǥ –‘Ž‡–Œƒ •‘ ‹œ’‘’‘Ž‹Žƒ –—†‹ ƒæ‡ ‘ŽŒƒ”Œ‡ǡ ‹ Œ‹ ƒ Ž‘˜‡•‡ǡ ’ƒ –—†‹«‡œ‡Œ‘ǡ‹’ƒ”ƒǤ ƒ”ƒ†‹ ˜•‡•–”ƒ•‡ —’‘”ƒ„‘•–‹ ‹ ’”‡†˜•‡ œƒ”ƒ†‹ ˜‹•‘‡ ’”‡Š”ƒ•‡ ˜”‡†‘•–‹ •‹ „—«‘ ‘ŽŒ‡ ŽŒƒ”‡ ”ƒœƒ•Ž—ā‹‡•–‘˜˜•ƒ‹ †‘„”‹—Š‹Œ ‘Šƒ ”ƒŒ ǡ Ž‹ƒ”•‹ ’‘‘«‹ǡŒ‡’”‹æ‡Ž‘‘Ž‹Ž‡–ƒͷͽͻͶ˜ ”ƒǤ —’ƒŒœ†”—ā‹‘Œ‡—’”ƒ˜ŽŒƒŽǽƒŽ‡«Š‘ˆǼ œ Ž‹‘ ȋƒ—–òŠŽ‡Ȍǡ Žƒ•–•Ž‹˜‹æ‡‰ƒ‰”‘ˆƒǡƒ͸ͷǤͽǤͷͽ;Ͷ Œ‡‘†‰”‘ˆƒ–ƒƒŽ‡«Š‘ˆœŽ‹‘ odkupil … Foto: Črtomir Goznik Špela Emeršič, OŠ Fram 6. razred, pesem Obujem nove čevlje (Maraaya). Foto: Črtomir Goznik Zoja Štern, OŠ Fram, 8. razred, pesem Moja (Toše Proeski). ǥ –ƒ‘ •‡ Œ‡ œƒ«‡Žƒ œ‰‘†‘˜‹ƒ ‘ŽŒƒ”•–˜ƒ ˜ Ž‘˜‡‹Œ‹ ‹ ‘‘Ž‹ ‹ǡ ‘ •‘ œƒ«‡Ž‹ „—«‘ •‡‡ ’”‡†‡Ž‘˜ƒ–‹ ˜ „—«‘ ‘ŽŒ‡ ˜ ǽā‹ƒŠǼ, kot so ‡†ƒŒ”‡Ž‹‘ŽŒƒ”ƒǤ ”ƒ˜–‘ǡ†ƒŽ‡«ƒ‘‘Ž‹ƒŒ•–ƒ”‡Œæ‘ ǽƒŽ‡«‘˜‘Ǽ‘ŽŒƒ”‘Œ‡–—Œ—’‹ŽƒŽ‡–ƒ͸ͶͶͻǡ†ƒ•‡Œ‡ƒ†‘‡•–‹Ž ‹œ’ƒ†’”‘‹œ˜‘†Œ‡•Žƒ†‘”‡’‡•‡ ‹ ’‘”‹˜ƒŒ‡ ‘Ž‘„ƒ”Œƒ œƒ ƒæ‡ ‡–‡Ǥƒ‘Œ’‘ƒ—’—Œ‡„‹Žƒƒ ˜”•–‹ —Œ‘ ’‘–”‡„ƒ ’”‡‘˜ƒ ‡Ž‘–‡ ’”‘‹œ˜‘†Œ‡ǡ ‘–”ƒŒ‘•–‹ ‹ zunanjosti in zdaj, po sedemnaj•–‹Š Ž‡–‹Šǡ •‡ •’‡– •’‘‰Ž‡†—Œ‡‘ œ —Œ‹‹ ’‘•‘†‘„‹–˜ƒ‹ǡ ’‘–”‡„‹‹œƒœƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡ƒŒ˜‹æŒ‹Š •–ƒ†ƒ”†‘˜ ˜ ā‹˜‹Ž•–˜—Ǥ ”ƒ˜‡ ‡”–‹Ƥƒ–ƒ œƒ e–ƒŒ‡”•‘Ǧ’”‡—”•‘„—«‘‘ŽŒ‡‹‡‘Ž‘捇‰ƒ ‡”–‹Ƥƒ–ƒ œƒ ’‘Ž‹–‡˜ ‡‘Ž‘捋Š ‘ŽŒ smo letos prejeli tudi Ǧ ‡–”–‹Ƥƒ– ȋ –‡”ƒ–‹‘ƒŽ ‡ƒ–—”‡†–ƒ†ƒ”†Ȍǡ ‹ œƒŒ‡ƒ ‘–”‘Ž‘ «‹•–‘ ˜•‡Š –‘« ’”‘‹œ˜‘†Œ‡ǡ ‘† ‘‘ŽŒƒǡ œ—ƒŒ‘•–‹’‘†Œ‡–Œƒ’ƒ˜•‡†‘ƒŽ‡’‡ƒ•–‡Ž‡‹ ‹Ǥ ƒæ‡ ’‘•Žƒ•–˜‘ –‘”‡Œ ‘•–ƒŒƒ nespremenjeno – še naprej izdelo- ˜ƒ–‹˜”Š—•‹ǡ‡’”‹‡”ŽŒ‹˜‹œ†‡Ž‡ „”‡œ ’”ƒ˜‡ ‘—”‡ ‡ǡ ‹ ‘„ ƒ–ƒ«‡•’”‡ŽŒƒŒ—’”‘‹œ˜‘†Œ‡ǡ ”‡†‹Š ‡ƒ’‘˜‡†ƒ‹Š ‘–”‘ŽƒŠ ‹æ’‡ ‹Œ ‹ Žƒ•–‹ǡ •”„‹ ‹ ’ƒœŽŒ‹˜‹ ’”‹•–‘’‘ †ƒŒ‡ ŽŒ—†‡ǡ ƒæ‹ ‡Œ‡‹ •–”ƒƒǡ ‘„«—–‡ǡ †ƒ ‹ƒŒ‘ ƒ ‹œ‹ ’”ƒ˜‹ ’”ƒ˜ƒ–‹͸ͽͶŽ‡–‹–”ƒ†‹ ‹‘ƒŽ‹‹œ†‡Ž‡ǡ ǽƒŽ‡«‡˜‘ ‘ŽŒ‡Ǽǡ ƒ–‡”‡‰ƒ ”‡ ‡’– Œ‡„‹Žƒ’‹•ƒ˜•”‡†‹‹ͷ;Ǥ•–‘Ž‡–Œƒ ‹Œ‡†‘†ƒ‡•‘•–ƒŽ‡•’”‡‡Œ‡Ǥ ŽŒƒ”ƒ ”ƒ —ā‹˜ƒ ƒŒ˜‹æŒ‹ —‰Ž‡† ‡† ‘—”‡«‹‹ ’‘†Œ‡–Œ‹ ’”‹ ƒ• ‹ –—†‹ ˜ –—Œ‹‹ǡ Œ‡” ƒ• —’‘”ƒ„‹‹ „—«‡‰ƒ ‘ŽŒƒ ’‘œƒŒ‘ ‹ •‡ ”‡†‘ —•–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ’”‹ ƒ• ƒŽ‹ ’ƒ ƒ”‘«ƒŒ‘ ’‘ –‡Ž‡ˆ‘—Ǥ ”ƒ˜‹Œ‘ǡ †ƒ –ƒæ‡‰ƒ‘ŽŒƒ‡‘•–ƒ˜‘‡‘”‡Œ‘—’‹–‹‹Œ‡”ǡ‹’ƒŒ‹•‡˜‡†ƒœ ˜‡•‡ŽŒ‡ ’‘掌‡‘ 捃–Ž‘ǡ †˜‡ ƒŽ‹ –”‹ǡ†ƒœƒŽ‘ā‹Œ‘•‘”‘†‹‡‹•‘•‡†‡ •ˆ”ƒ•‹„—«‹‘ŽŒ‡Ǥ ƒ †˜‘”‹æ«— ŽŒƒ”‡ ”ƒ Œ‡ –—†‹ •–ƒ”ƒ‘ŽŒƒ”ƒ‡œŒƒǡ‡‘«ƒ˜‘†‘ ‰ƒƒ’”‘‹œ˜‘†Œƒǡ‹Œ‡ȋ•’‘‘«Œ‘ ‡Ž‡–”‹‡Ȍ æ‡ ˜‡†‘ †‡Ž—Œ‘«ƒ ‹ „‘懎‡–‘•’‘•–ƒŽƒ—œ‡Œ‘ŽŒƒ”•–˜ƒǡ ƒ”搇‰ƒ‹‘‰‘«‡˜‹†‡–‹‹Œ‡”Ǥ S pomočjo evropskih sredstev (Erasmus+) jim je uspelo kupiti prve robote, potrebno opremo pa vsako leto dopolnjujejo. »Gre predvsem za to, da učencem ob rednem programu predamo tudi dodatna znanja, ki jih bodo potrebovali v življenju. S pomočjo robotike se na primer učijo medsebojno komunicirati, reševati probleme, sodelovati,« je povedal ravnatelj Milan Fakin. Že pred dvema letoma se jim je uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v robotiki, ki je potekalo v ZDA. Takrat zaradi epidemije niso mogli odpotovati čez lužo, so pa sodelovali virtualno in dosegli izjemen rezultat – 77. mesto (sodelovalo je 850 ekip iz celega sveta). Podoben preboj kot pred dvema letoma jim je uspel tudi letos. Tokrat breško šolo, ki se ji je kot edini uspelo uvrstiti na tekmovanje VEXWorlds v Dallasu (ZDA), zastopajo štirje osmošolci: Tadej Božičko, Jaka Cafuta, Hana Rozman in Maruša Antonič. Tik pred odhodom v Ameriko so povedali, da so izjemno veseli uvrstitve na tako pomembno tekmovanje, hkrati pa se zavedajo, kako pomembna in zahtevna preizkušnja jih čaka. Konkurenca na takih tekmovanjih je namreč velika, letos bo sodelovalo kar 791 ekip iz različnih koncev sveta, v dvorani pa bo okoli 15.000 otrok. Njihova želja je, da bi se jim uspelo uvrstiti vsaj v prvo tretjino. Kot je pojasnil mentor Oliver Buček, je to za vse tekmovalce precej stresna situacija. Kar nekaj zelo dobrodošlih izkušenj so pridobili na nacionalnem tekmovanju v robotiki na Finskem. »Tam smo dobili občutek, kako takšno tekmovanje poteka. Zelo dobro in hitro smo se organizirali, poiskali ekipe in seveda uspešno premagali tremo. Uvrstili smo se v finale in na koncu zasedli četrto mesto,« je povedal tekmovalec Tadej Božičko. Foto: ČG Osmošolci so izdelali prav posebnega robota, ki zna prijeti in vreči žogico. Najbolj zgovoren član ekipe je Jaka Cafuta, ki zelo rad obiskuje ure robotike. Vožnja robota pa je po njegovem mnenju podobna igranju računalniške igrice. »Najprej je treba imeti idejo, pa material (»vex« gradniki), sledi programiranje in nato vožnja. Treba je seveda veliko vaditi in vedno znova je mogoče še kaj izboljšati, popraviti.« Pri robotiki so »napake« zaželene Hano Rozman, ki je tudi del ekipe, je robotika zanimala že od zgodnjega otroštva, tudi doma ima svojega robota. »Večkrat sem si postavila vprašanja, kako bi lahko s pomočjo robotov izboljšali svet. Sodelovala sem že pri Lego ligi, sedaj pa sem se odločila za »vex« robotiko, kjer je programiranje nekoliko obsežnejše. Na tokratnem tekmovanju je naša naloga v eni minuti pobrati čim več žogic. Izbrati moramo torej pravo strategijo in zbrati čim več žogic v najkrajšem možnem času,« je letošnjo nalogo opisala Hana, ki najraje sestavlja robota, nič manj pa ni navdušena nad vožnjo in sporazumevanjem z drugimi ekipami. Na takih tekmovanjih komunikacija poteka izključno v angleškem jeziku, zato sodelujoči nadgrajujejo svoje znanje tudi na tem področju. Učenka Maruša Antonič je svoj hobi našla v robotiki, veseli jo tako sestavljanje, programiranje kot vožnja robota. Zelo je vesela, da se jim je uspelo kot edinim v Sloveniji uvrstiti na tako pomembno tekmovanje. »Vsi štirje zelo dobro sodelujemo, se posvetujemo in dopolnjujemo.« Pri vsem tem jo podpirajo tudi starši, tako kot vse ostale tri tekmovalce. Za njihov uspeh pa je prav gotovo zaslužen tudi mentor Oliver Buček, ki na izjemno inovativen način spodbuja učence. »Pri robotiki je zaželeno, da se napake pojavljajo, naloga učencev pa je, da jih rešujejo, popravijo. V posebno inženirsko knjigo vse te napake zapisujejo in tudi postopke, kako so jih odpravili. Na njihova vprašanja zato največkrat odgovorim kar z novim vprašanjem in tako spodbujam še dodatno razmišljanje in iskanje rešitev.« Učence usmerja k samostojnemu delu, temelj vsega pa je predvsem zaupanje. V prihodnjem letu bi radi izpeljali državno tekmovanje na Ptuju, prav zato si želijo tudi nove, predvsem večje prostore za »robotsko učilnico«. Estera Korošec Foto: ČG 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Breški učenci že v Ameriki Štirje učenci OŠ Breg so skupaj z mentorji že prispeli v Dallas (ZDA), kjer se bodo kot edina ekipa iz Slovenije udeležili svetovnega tekmovanja v robotiki (VEXWorlds v Dallasu). Strošek udeležbe je ocenjen med 13.000 in 15.000 evri. Ker gre za precejšen finančni zalogaj, so za pomoč zaprosili tudi sponzorje, ki so se odzvali. Podjetja se namreč vse bolj zavedajo, kako pomembno je znanje robotike. Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 12 12 Kultura in izobraževanje Ptuj z Državno prvenstvu v šahu Haloze z V OŠ Cirkulane-Zavrč spodbujajo bralno pismenost Tilen, Mihael, Anej in Jure so prvaki Učenci so brali pod drevesi, na fitnesu in celo na eni nogi Ptujska OŠ Ljudski vrt je letos gostila ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Pri organizaciji je pomagalo tudi Šahovsko društvo Ptuj. Tekmovanja se je skupno udeležilo kar 260 mladih šahistov iz celotne Slovenije. Foto: OŠ Ljudski vrt Ptuj Štirje šestošolci OŠ Ljudski vrt so ponovno postali državni prvaki v šahu. Na veliko osnovnih šolah se vse manj otrok zanima za branje knjig. Medtem ko so pred desetimi leti in več vsi veselo sodelovali pri bralni znački, zdaj že dolgo ni več tako. S podobnimi težavami se soočajo tudi na OŠ Cirkulane-Zavrč. Stanje se je še dodatno poslabšalo v času epidemije, ko so bile knjige težje dostopne. Kot opažajo na šolah, se otroci do 11. leta starosti še zanimajo za knjige, nato pa jih žal zamenjajo mobilni telefoni. Prav zato so se na OŠ Cirkulane-Zavrč odločili, da bodo skušali z inovativnimi pristopi pri mladih znova prebuditi ljubezen do branja. Kot je pojasnila Laura Mohorko Kumer, koordinatorica UNESCO projektov, so en dan in noč posvetili branju oz. knjigam. Učenci so si izmenjevali knjižna gradiva, brali na nenavadnih bralnih mestih (pod krošnjami, pod mizami, na klopcah, fitnesu …) in se družili s karikaturistko Aljano Primožič Fridauer. Tisti najpogumnejši so preizkusili branje na eni nogi. Vsi učenci, ki so osvojili bralno značko, so lahko prespali v prostorih šole. Na predmetni stopnji (od 5. do 9. razreda) jih je bila dobra tretjina, kar je po oceni Mohorko Kumrove velik uspeh za tako malo šolo: »Za učence, ki skozi vse leto berejo, je bila to nagrada, hkrati pa tudi motivacija za vse tiste, ki ne berejo preveč radi. Veseli nas tudi to, da nam je uspelo marsikoga na novo pritegniti k branju, z veliko zanimanja pa so mladi obiskali tudi izmenjavo knjig.« »Veseli nas, da je šah ponovno vzbudil toliko interesa med učenci, saj se med igranjem šaha razvijajo miselne sposobnosti in logično razmišljanje. Otroci se učijo zmagovati in izgubljati, spoznajo pa tudi, da je za dosežke potrebno trdo delo,« je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič in dodala, da so ponosni predvsem na njihovo mlado generacijo šahistov, ki zadnji dve leti dosegajo izjemne rezultate. Letošnja ekipa v sestavi štirih sošolcev: Tilen Kovačec, Mihael Kukovec, Anej Levanič in Jure Stojanović se je ponovno uvrstila v sam vrh mladega slovenskega šaha. Uspelo jim je ubraniti naslov državnih prvakov (do 12 let), ki so ga osvojili lani. Vsem štirim igralcem, sicer tudi sošolcem, je uspelo pokazati strukturirano in uravnoteženo igro, predvsem pa so se izkazali v medsebojnem sodelovanju in podpiranju. Med drugim so člani ŠK Ptuj, kjer jih trenira Danilo Polajžer, ki je po besedah Aneja strog, vendar jim vedno dovoli, da se tudi zabavajo. Hkrati je trener tudi njihov največji podpornik. Mihael šah trenira že šest let, v ptujski šahovski klub pa se je včlanil pred štirimi leti, njegova vzornika sta svetovno znana šahista Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura. Tilen se spominja, da je nekoč s sestro igral šah. Ker je izgubil, se je odločil, da bo to igro skušal čim bolj naštudirati. Šah trenirajo tudi doma, vadijo šahovske poteze ali pa igrajo na spletu. EK Foto: OŠ Cirkulane-Zavrč Učenci, ki so osvojili bralno značko, so za nagrado prespali v šoli. Pozitiven odnos do knjige se začne doma Sv. Trojica z Odprtje TrojicaFesta z Jamalo Simbolična podpora Ukrajini Foto: OŠ Cirkulane-Zavrč Branje nekoliko drugače – na fitnesu V Sveti Trojici je že vse pripravljeno na festival TrojicaFest 2022, ki bo na osrednjem trgu potekal med 16. in 19. junijem. torek z 10. maja 2022 V okviru dogajanja so učenci šole pripravili gledališko predstavo, prirejeno po knjigi Bobek in barčica, avtorice Anje Štefan. Nato so se skupaj odpravili na večerni sprehod, večerjali palačinke in zakorakali še v noč branja. »Naš cilj je, da bi otroci imeli čim bolj pozitiven odnos do knjige, pri tem se seveda poslužujemo nekoliko drugačnih načinov, kot je na primer vključevanje gibanja,« je povedala sogovornica in dodala, da imajo na otrokov odnos do knjige velik vpliv izkušnje z branjem v domačem okolju. »Naloga šole oz. učiteljev pa je izvajanje različnih dejavnosti za spodbujanje branja. Ena izmed teh je zagotovo naš celodnevni bralni projekt, ki so ga učenci vzeli za svojega. In nekateri so nam že zaupali, da bodo drugo leto prav gotovo osvojili bralno značko – tudi zato, da bodo lahko prespali v šoli.« Z omenjenim dogodkom so na OŠ Cirkulane obeležili dan knjige, UNESCO projekt Menjaj branje in sanje, zaključek bralne značke ter noč knjige. V Zavrču je projekt vodila učiteljica Petra Purgaj. Estera Korošec Ptuj z Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Z razstavo Vojna za Slovenijo 1991 med mladimi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je v letu 2021 pridobilo lastno razstavo Vojna za Slovenijo 1991, ki so jo vsebinsko pripravili v Vojaškem muzeju Slovenske vojske. Dodali so pano, na katerem so predstavljeni dogodki, ki so v času osamosvajanja potekali na Ptujskem. Foto: VisitTrojica Na letošnjem festivalu TrojicaFest bo nastopila nekdanja ukrajinska evrovizijska zmagovalka Jamala, danes begunka in ambasadorka svoje napadene domovine. Začelo se bo z zelo posebnim koncertom, saj bo na otvoritveni slovesnosti zapela Jamala, ki je na Evroviziji 2016 zastopala barve svoje Ukrajine in zmagala. Kot je povedal župan David Klobasa, tudi sam nekdanji glasbenik, želijo z njenim nastopom tudi v Sveti Trojici opozoriti, da se le nekaj sto kilometrov proč dogajajo nepredstavljive grozote vojne. »S tem tudi sledimo svojemu poslanstvu, da je TrojicaFest več kot samo zabava in navaden festival.« Ko je Jamala stopila na evrovizijski oder in zapela zmagovalno pesem, si gotovo ni niti v najhujših morah predstavljala, da bo besedilo znova aktualno in da bo na neki način podoživela usodo svoje babice med drugo svetovno vojno, ki ji je pesem posvečena. Danes je namreč tudi sama begunka, ki je s svojimi otroki zatočišče našla v Turčiji, vse od ruske agresije na Ukrajino pa postala ena glavnih ambasadork svoje domovine. Na TrojicaFestu bodo poleg Jamale nastopili številni drugi glasbeniki, med njimi Helena Blagne, Tabu, Manouche, Cubismo, Nika Zorjan, Tanja Žagar, Il Divji, manjkala pa seveda ne bo niti 16-letna domačinka Stela Tavželj, ki ustvarja pod imenom Stela Sofia in se je predstavila na letošnji Emi. Vstopnine za koncerte ni, vsak večer ob 23. uri pa bo tako kot lani na sporedu Razsvetljenje, svetlobno glasbena pripoved o zgodovini kraja, ki je projicirana na pročelje trojiške romarske cerkve. SD „V prvem delu razstava govori o dogodkih, ki so potekali v Evropi in v bivši državi ter so privedli do demokratičnih sprememb v Sloveniji in izvedbo prvih volitev v Sloveniji. V nadaljevanju predstavlja priprave na samostojnost Slovenije in vojaške priprave na to, v tretjem delu najpomembnejše dogodke, kronološko po datumih iz časa izvajanja vojaških spopadov v Sloveniji, v zadnjem delu pa govori o prekinitvi spopadov in podpisu Brionske deklaracije ter o dokončnem umiku JLA iz Slovenije. Na dodanem panoju pa so predstavljeni dogodki na Ptujskem, tajna skladišča orožja, ki smo jih organizirali na našem območju, streljanje na Borisa Frasa, streljanje pri Radiu-Tedniku Ptuj in streljanje v Prešernovi ulici ter tudi razdeljevanje orožja in umik JLA s Ptujskega. Razstavljamo pa tudi tri pomembne eksponate: prestreljene hlače Borisa Frasa, prestreljeni pas Ivana Bukška in telefon, ki je bil iz Oddelka za obrambo edina povezava za pogajanje z vojašnico,“ je razstavo o osamosvojitvenih dogodkih in vojni za Slovenijo Foto: zasebni arhiv Z razstave Vojna za Slovenijo 1991 na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi. predstavil Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Z razstavo Vojna za Slovenijo 1991 je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo v aprilu gostovalo na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi, kjer so ob tej priložnosti pripravili tudi predavanje in vodenje po razstavi za višje razrede. Razstavo sta tokrat postavila Vlado Žgeč in Franc Kozar. V zelo izkušeni ekipi za postavitev razstav sodelujejo še Radoslav Djekić, Janez Kocmut in Franci Hliš. Kot je povedal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč, zelo dobro sodelujejo tudi z učiteljem zgodovine na dornavski šoli dr. Alešem Marđetkom. Načrtujejo, da bodo letos z razstavo Vojna za Slovenijo gostovali še na več osnovnih in srednjih šolah na Ptuju in v okolici, da bi mladim čim bolj približali dogodke iz obdobja nastajanja samostojne Slovenije in povečali vedenje o tem. MG Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK Nogomet Najprej špalir za prvake, nato izenačena borba na igrišču Stran 14 Futsal Ptujčani na Vrhniki s tremi goli prednosti Stran 14 stran 13 Rokomet V sosedskem derbiju se je pošteno iskrilo Stran 15 Motokros Tim tudi v Maggiori razred zase Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 34. krog Tudi zmaga je bila dosegljiva, vendar … Šumarji so v zadnjih krogih na »misiji nemogoče«, za izognitev neposrednemu izpadu potrebujejo pravi mali športni čudež. Tokrat so bili proti Olimpiji blizu osvojitvi točke ali celo vseh treh, a so še enkrat več boleče padli na izpitu … Tekmo bi bilo mogoče primerjati s tistima proti Mariboru in Taboru v 26. in 27. krogu, ko sta jim zmagi spolzeli iz rok v zadnjih sekundah tekme. Ljubljančani so sicer za šumarje v zadnjih sezonah dobrodošli gostje, saj so jih na zadnjih sedmih tekmah premagali kar petkrat, tudi v jesenskem delu te sezone (1:0)! Novemu trenerju Olimpije Robertu Prosinečkemu je uspelo to serijo vendarle vsaj nekoliko ublažiti … Domačini so tekmo začeli brez številnih igralcev, ki so nosili veliko breme v prejšnjih tekmah, manjkali so Matjašič, Prša (na njiju v klubu več na računajo), Pečnik, Nkama, Musa (poškodbe), Špehar (kartoni), Janžekovič … Kapetan je bil Klemen Bolha, prvič pa je v rdeče-belem dresu na uradni tekmi zaigral Kofi Nana Aluminij – Olimpija 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Kadrić (22.), 1:1 Kvesić (45.), 1:2 Elšnik (50.), 2:2 Petek (86.), 2:3 Prelec (95.). ALUMINIJ: Nwolokor, Azemović, Babil (od 74. Brest), Bolha (od 83. Bizjak), Ploj (od 59. Marinšek), Martić, Petek, Plantak, Turčin, Kadrić (od 83. Kmetec), Šroler (od 74. Branšteter). Trener: Robert Pevnik. OLIMPIJA: Banić, Ratnik, van Bruggen, Boakye, Krefl, Đurasek (od 67. Pilj), Elšnik (od 85. Mudražija), Sešlar, Kvesić (od 85. Prelec), Matko, Prtajin (od 55. Nukić). Trener: Robert Prosinečki. Veljavni »zakon bivšega« Izmed petih zadetkov na tekmi kar trije spadajo pod rubriko »zakon bivšega«, dosegli so jih namreč igralci, ki so nekoč igrali v dres nasprotne ekipe. To je na strani domačinov uspelo Harisu Kadriču, na strani gostov pa Timiju Maxu Elšniku in Niku Prelcu. Pravzaprav je edini izmed bivših, ki se mu ni uspelo vpisati med strelce Aljaž Krefl, ki je v dresu Olimpije zaigral v prvi postavi. Babil, ki je vendarle saniral vse poškodbe. Olimpija je takoj prevzela nadzor na igrišču, a je bila neučinkovita, oziroma je dobro posredoval vratar David Nwolokor. Na drugi strani so domačini pretili preko hitrih protinapadov, v katerih so prikazali nekaj potez, ki so jih krasile v prejšnjih sezonah. Tako je bilo tudi v 22. minuti, ko je Turčin dobil dvoboj s Kreflom in streljal iz dobrega položaja, vratar Banić je žogo odbil, a le do Kadrića, ki jo je potisnil v mrežo – 1:0. Namesto 2:0 na odmor z 1:1 … Rezultat je ostal na semaforju vpisan vse do zaključka polčasa, ki je postregel z že videnim – zapravljeno priložnostjo šumarjev in golom tekmecev … Kadrič je bil v 44. minuti po lepi akciji in podaji Ploja blizu povišanja vodstva (srečna obramba Banića), v enominutnem sodnikovem podaljšku pa je po izgubljeni žogi na sredini igrišča Olimpija izvedla protinapad, podajo Aljoša Matka je na žalost domačih privržencev v izenačenje spremenil Mario Kvesić – 1:1. V 50. minuti se je Kvesić izkazal še z asistenco za vodstvo svoje ekipe. Po napaki Kidričanov je akcijo začel Prva liga Telemach REZULTATI 34. KROGA: Aluminij – Olimpija 2:3 (1:1); Bravo – Maribor 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Kirm (9.), 2:0 Kramarič (13., z 11 m), 2:1 Ivanović (45.), 3:1 Trontelj (54., z 11 m); Koper – CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Colley (68.). Rdeči karton: Kouao (71., Tabor); Kalcer Radomlje – Celje 2:1 (0:0); strelca: 1:0 Guzina (54.), 2:0 Guzina (63.), 2:1 Sokler (94.). Rdeči karton: Morozov (62., Celje); Mura – Domžale 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Horvat (28.), 1:1 Podlogar (66.), 2:1 Klepač (68.), 3:1 Bobičanec (93.). 1. KOPER 2. MARIBOR 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. KALCER RADOMLJE 8. CELJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 34 34 34 34 34 34 34 34 34 34 19 19 17 15 12 11 11 12 7 4 9 7 7 11 9 10 9 5 8 11 6 8 10 8 13 13 14 17 19 19 53:35 51:35 48:35 53:44 32:33 43:42 41:48 45:47 28:38 30:67 66 64 58 56 45 43 42 41 29 23 Elšnik, nadaljeval Sešlar, Kvesić je z leve strani podal Elšniku, ta pa je lepo akcijo z natančnim strelom tudi zaključil – 1:2. Domači četi Roberta Pevnika ni preostalo drugega kot ofenzivnejša igra in poskus izenačenja. V 63. minuti je bil temu zelo blizu Bolha, a je njegov strel švignil čez prečko. Po štirih menjavah so domačini postajali vse nevarnejši, kar se jim je obrestovalo v 86. minuti. Takrat je jaka Bizjak izvajal kot, po zvitem strelu je žoga zadela stativo in se odbila v polje, tam pa jo je pričakal Luka Petek in jo zabil pod prečko – 2:2. Foto: Črtomir Goznik Olimpiji rezervista prinesla zmago Čeprav sta se merili tretja in zadnja ekipa na lestvici 1. lige, bi se lahko tekma obrnila v eno ali drugo smer. Na fotografiji sta v rdečih dresih Kofi Nani Babil in Haris Kadrić. Ko je bila tekma že globoko v šestminutnem sodniškem dodatku, pa so gostje z akcijo rezervistov – s podajo je sodeloval Mustafa Nukić, z zadetkom pa Nik Prelec – vendarle prišli do zmage 2:3 … Aluminij ni pustil slabega vtisa, še zdaleč ne, a točkovne bere s tem ni mogoče povečati … V naslednjem krogu bo gostoval v Mariboru, njegove možnosti za obstanek pa so še zgolj teoretične: v primeru remija ali zmage Tabora proti Bravu jim niti zmaga v Mariboru ne pomaga več … Robert Pevnik, trener Aluminija: »Namesto vodstva 2:0 smo odšli na odmor poravnani na 1:1, kar je bilo povsem drugačno izhodišče za drugi polčas. Preveč je individualnih napak, takšna je bila tudi za vodstvo Olimpije na začetku drugega dela. Ko smo se z izenačenjem vrnili v igro, bi morali odigrati mirno, a tudi to ni šlo po naših željah. Čeprav smo potrebovali in iskali tri točke, pa mo- ram vseeno poudariti, da ni isto igrati 2:2 ali izgubiti 2:3, zato sem bil po srečanju zelo razočaran. Za gledalce je bila tekma lepa, za nas pa se je iztekla slabo. Olimpija je bila zrela za poraz, a nam tega ni uspelo vzeti.« Haris Kadrić, Aluminij: »Proti Olimpiji smo dokazali, da se lahko kosamo z njimi, bili smo blizu vsaj remiju. Na koncu so gostje dokazali, da so dovolj kakovostni, da jim je uspelo kaznovati naše napake. Zadetke prejemamo na preveč naiven način.« Robert Prosinečki, trener Olimpije: »Na koncu se je odvila prava drama, čeprav bi tekmo morali odločiti že prej. Prvi polčas smo odigrali zelo dobro, veliko je bilo strelov, a vse do zaključka nam ni uspelo zabiti gola. Na koncu lahko svojim fantom čestitam za zmago, Aluminiju pa prav tako za borbo do zadnje minute. Ne glede na vse je zmaga Olimpije zaslužena.« Jože Mohorič Maribor iz zasledovanega prešel v zasledovalca Dva kroga pred koncem se je s spodrsljajem Maribora v Ljubljani spremenila situacija na vrhu – po dvanajstih krogih se je tja znova vrnil Koper. Primorci so tako le še dva koraka oddaljeni od naslova prvakov, kar jim je v zgodovino doslej enkrat že uspelo – v sezoni 2009/10. Koper je svojo nalogo v tem krogu proti Taboru opravil v slogu zadnjih tednov, s pragmatičnim pristopom. Praktično celotno tekmo so čakali na svojo priložnost in jo – proti objektivno gledano slabši ekipi – tudi dočakali. Prav neverjetno je, kako Koprčani nizajo minimalne zmage, s katerimi kažejo veliko psihološko trdnost. Potrebna pa bosta še dva koraka, vmes bodo med tednom v Celju proti Bravu odigrali še finale Pokala Slovenije. Maribor podobne psihološke trdnost ni pokazal, v Ljubljani je odigral zelo slab prvi polčas, nevreden boja za naslov prvaka. Kljub temu so imeli Štajerci ob polčasu le minimalni zaostanek, ki je dajal upanje na preobrat v drugem delu. Tudi tokrat pa jim niso šle na roko odločitve z VAR, sodnik David Šmajc je v dveh primerih po »odbitku odbitka« in nesrečnem igranju z roko pokazal na belo točko, za vrnitev v tekmo pa prave energije tokrat ni bilo. Sedaj so Mariborčani tisti, ki niso več odvisni sami od sebe, ampak morajo ob morebitnih svojih dveh zmagah čakati še na spodrsljaj Kopra … V dvoboju za 3. mesto sta Mura in Olimpija osvojili tri točke, prvi doma z Domžalami, drugi pa v kidričevski šumi. Nobenemu ni bilo lahko, na bolj dramatičen način pa so do zmage prišli Ljubljančani. Ekipi se bosta v nedeljo v Stožicah udarili med seboj, z zmago bi si Olimpija že zagotovila 3. mesto, v primeru remija in zmage Mure pa lahko na to računajo tudi muraši … Nogomet z Ženska liga Ptujska dekleta do pete zmage v sezoni Krim – Doxakey 0:5 (0:4) STRELKE: 0:1 Nuša Štumberger (24., z 11 m), 0:2 Špela Pernek (28.), 0:3 Nuša Štumberger (32.), 0:4 Tjaša Križan (42.), 0:5 Špela Pernek (86.). DOXAKEY: Neža Forštnarič, Tjaša Križan (od 46. Klara Kitak), Tina Hvalec, Nuša Štumberger, Tajda Tušek (od 61. Hana Jelen), Pia Ciganović, Anja Lončarič (od 72. Urška Švarc), Taja Lončarič, Maša Potočnik, Nuša Forštnarič, Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Dekleta ŽNK Doxakey so v soboto gostovala v Ljubljani in v Športnem parku Kodeljevo ugnala domačo zasedbo Krima. V tretjem medsebojnem srečanju v sezoni so bila še tretjič uspešnejša. Dva kroga pred koncem tako lahko še vedno upajo na končno 5. mesto, čakajo jih še tekmi s Cerkljami v gosteh in Radomljami doma. Varovanke trenerja Uroša Šmigoca so glavnino dela opravile v prvem polčasu, ko so si priigrale vodstvo 0:4. Po dvakrat sta na tekmi zadeli Nuša Štumberger in Špela Pernek, slednja je nekaj minut pred koncem tekme postavila končni izid 0:5. Uroš Šmigoc, trener ŽNK Doxakey: »To je bila pričakovana zmaga proti ekipi našega ranga. Odločitev je padla v prvem polčasu, v drugem smo lahko nekatere igralke preizkušali na drugih igralnih mestih. Priigrali smo si veliko število priložnosti – preko 20 –, a je v zaključku akcij manjkalo zbranosti. Sedaj nas čaka težka tekma proti ekipi iz Cerkelj. Če bomo tekmo odigrali na naših 100 %, jo lahko tudi premagamo. Še vedno imamo možnosti, da krstno sezono zaključimo celo na odličnem 5. mestu.« JM Ženska liga REZULTATI 19. KROGA: Krim – Doxakey 0:5 (0:4), Olimpija – Ljubljana 5:3 (3:1), Nona Pomurje Beltinci – Radomlje 6:1 (0:1), Primorje Gaia Naturelle – Cerklje 0:0. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 19 2. POMURJE BELTINCI 19 3. LJUBLJANA 19 4. RADOMLJE 19 5. CERKLJE 19 6. PRIMORJE 19 7. DOXAKEY 19 8. KRIM 19 18 18 12 11 5 5 5 1 0 0 0 0 1 1 0 0 1 175:14 1 160:5 7 92:44 8 100:30 13 22:89 13 21:116 14 26:125 18 10:183 Vsem prvoligašem licence tudi za prihodnjo sezono Komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov je objavila rezultate licenčnega postopka za prvoligaške klube za sezono 2022/23. Licence za nastopanje med prvoligaši je dobilo vseh deset klubov. Devet klubov je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence Evropske nogometne zveze, le Radomlje so vložile vlogo samo za prvo ligo. Doxakey zaenkrat brez licence Znani pa so licenčni rezultati prve stopnje tudi za žensko ligo. Prvoligaško licenco so dobili Krim, Olimpija, Nona Pomurje Beltinci, Cerklje in Primorje Gaia Naturelle. Prvi štirje so dobili tudi evropsko licenco. Zavrnili pa so vlogi za prvo ligo Ljubljani in ptujskemu Doxakeyju. 54 54 36 33 16 16 15 3 Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 Šport 14 stran 14 torek z 10. maja 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, tekma za 3. mesto Ptujčani na Vrhniko s tremi goli prednosti FC Hiša daril Ptuj – Siliko Vrhnika 4:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Pasariček (11.), 2:0 Senekovič (16.), 2:1 Đurič (20.), 3:1 Kneževič (24.), 4:1 Rednak (26.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Badrov, Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Fleten, Jelić, Pasariček, Kneževič; Trener: Robert Grdović. SILIKO VRHNIKA: Đeković, Plestenjak, Jandrić, Suban, Đurič, Ciuha, Frank, Janež, Vesel, Mohorič, Kavčič. Trener: Milivoje Simeunović. Prvo tekmo za tretje mesto v slovenskem futsal prvenstvu so ptujski igralci proti Siliku odigrali na zavidljivem nivoju. Domala celotno tekmo so bili boljši v polju, odigrali so veliko uigranih akcij z dobrimi zaključnimi streli, pokazali so veliko borbenosti, na vratih so imeli zelo razpoloženega Kevina Cafa, najpomembnejše pa je, da so zabili štiri zadetke. Pa Siliko? Vrhničani so bili dobršen del tekme v podrejenem položaju in so se krčevito branili ter so COLOR CMYK Foto: Črtomir Goznik Na prvi tekmi za 3. mesto so si igralci FC Hiša daril Ptuj pred povratno tekmo na Vrhniki priborili lepo prednost. ob edinem zadetku izvedli še nekaj nevarnih strelov. Po štiridesetih minutah tekme je na semaforju pisalo 4:1, kar je glede na prikazano predstavo obeh ekip kar realen rezultat. Povratna tekma bo v petek na Vrhniki, ko bo tudi znano, kdo bo osvojil 3. mesto v sezoni 2021/22. V lanski sezoni 2020/21 je bila ekipa Silika tretja, Ptuj pa peti do osmi (izpadel v četrtfinalu, prav proti Siliku). Igralci FC Hiša daril Ptuj so odločno stopili v tekmo in takoj prevzeli popolno pobudo. To se je kazalo skozi ofenzivne nalete in številne strele na gol. Serija teh strelov je zletela mimo gola ali jih je ubranil vratar, ki pa je bil nemočen pri fantastični akciji domačinov v 11. minuti. Urban Senekovič je z desne strani podal žogo v sredino kazenskega prostora, kjer jo je »velemojstrsko« s peto pospravil v mrežo Patrik Pasariček – 1:0. Razpoloženi Urban Senekovič je v 15. minuti povišal vodstvo na 2:0, saj je po odvzeti žogi stekel v protinapad in zadel v polno s strelom po tleh. Zaostanek je nekoliko prebudil goste, ki so občasno sprožili kakšen nevaren strel, medtem ko so v končnici dvakrat zadeli vratnico, po odbiti žogi pa je zadetek iz neposredne bližine dal Uroš Đurič – 2:1. Po odmoru so gledalci videli manj dinamike na parketu dvorane Ljudski vrt, a še zmeraj veliko zanimivega futsala. Ptujčani so hitro dosegli še dva zadetka. Najprej je Denis Kneževič zadel s kančkom sreče s strelom z razdalje z desne strani (3:1), nato pa je zadnji gol na tekmi zabil še Rok Rednak, ki je dolgo podano žogo spretno preusmeril v mrežo – 4:1. Visok zaostanek je pomenil alarm za Siliko, ki se je bolj odprl in je bolj kontinuirano napadal, a vse njihove strele je zaustavil odličen domači vratar Kevin Caf. Ta se ni pustil premagati in domačini so slavili s 4:1. Po tekmi je eden izmed junakov tekme Urban Senekovič povedal: »Mislim, da smo odigrali dobro tekmo in da smo si priigrali lepo prednost pred povratno tekmo. Dosegli smo kar nekaj lepih zadetkov in celotno tekmo smo odigrali pametno. Vidi se, da naša ekipa iz tekme v tekmo bolj dozoreva. Upam, da nam bo na povratni tekmi v Vrhniki uspelo ohraniti to prednost in da bomo prišli do tretjega mesta, kar bi bil zelo lep uspeh za naš klub.« David Breznik Nogomet z 2. SNL Najprej špalir za prvake, nato izenačena borba na igrišču Drava – Gorica 2:2 (1:2) STRELCA: 0:1 Velikonja (19.), 1:1 Miljanić (29.), 1:2 Velikonja (40, z 11 m), 2:2 Miljanić (76.). DRAVA: Starič, Jelerčič, Šlamberger, Korošec, Melvan, Nanitelamio (od 42. Erhatič), Tassin, Penič, Ploj, Čeh (od 72. Mršič), Miljanić. Trener: Vladimir Pantelić. GORICA: Radikon, Zukanović (od 64. Leban), Hodžić (od 78. Laraspata), A. Marinič (od 64. Vekić), Marc, Frešer (od 64. Ahmetaj), Knežević, L. Marinič (od 78. Žejen), Mevlja, Tino, Velikonja. Trener: Miran Srebrnič. Če bi ekipo Drave sodili samo po obeh obračunih z Gorico, ki bo naslednje leto znova nastopala med prvoligaško elito, potem bi bila ocena zagotovo precej višja, kot kaže njeno trenutno stanje na lestvici. V Novi Gorici so namreč iztržili zmago, tokrat so prvakom odščipnili točko. Dravaši so pred vhodom na igrišče naredili špalir za prvake, nato pa zdržali uvodni pritisk Gorice brez prask, čeprav je imel Etien Velikonja v uvodnih desetih minutah dve res lepi priložnosti. Tretjo je v 19. minuti izkoristil, ko je sodnik Božo Kondič pustil prednost, odlični goriški napadalec pa je prišel sam pred vratarja Filipa Stariča in ga rutinirano ugnal – 0:1. Domačini so imeli pred kakšnimi 100 gledalci hiter odgovor, po lepi kombinaciji Jelerčiča in Čeha na levi strani je po predložku v sredino odlično reagiral Vice Miljanić in z glavo neubranljivo zadel ob vratnici – 1:1. V 38. minuti so Goričani kombinirali v kazenskem prostoru Drave, na koncu pa jo je Korošec po dobljenem zračnem dvoboju z glavo izbil ob robustnem napadalcu Zukanoviću. Sodnik Kondić je imel drugačno videnje in je posredovanje Korošca ocenil kot penal. Velikonja je bila zanesljiv izvajalec – 1:2. Še pred polčasom je domači trener Vladimir Pantelić v igro poslal Nika Erhatiča, kar se je v nadaljevanju izkazalo za dobro potezo. Dravaši so takoj izvedli pritisk, Alen Ploj, Leo Čeh in omenjeni Erhatič pa so imeli v 48., 51. in 53. minuti res lepe priložnosti za izenačenje. Kasneje so gostje rutinirano umirili situacijo na igrišču, trener Srebrnič je opravil tudi trojno menjavo in osvežil moštvo. V 73. minuti je bil tako rezervist Leban blizu gola, a je Starič žogo po njegovem poskusu odbil v prečko … Tri minute kasneje so domačini izenačili, odbitek je z atraktivnim strelom s pomočjo stative v gol znova pospravil Vice Miljanić – 2:2. To je bil njegov peti zadetek na dosedanjih desetih tekmah v dresu Drave. Na koncu so gledalci spremljali odprti boj z obeh strani in še nekaj res lepih priložnosti. Izpostaviti velja sporno igranje z roko branilca Gorice v svojem kazenskem prostoru v 91. minuti ter nato priložnost Velikonje, ki se je v 94. minuti znašel sam pred golom, a sprožil previsoko … Igralci Drave so si v nekaterih primerih z borbenimi potezami prislužili aplavz zbranega občinstva, izpostaviti velja 24-letnega Francoza Jonathana Tassina, ki je z drsečimi štarti preprečil številne napade gostov. Niso pa zaostajali tudi njegovi soigralci, od vratarja Stariča, preko centralnih branilcev Korošca in Melvana, pa preko kapetana Ploja vse do dvakratnega strelca Miljanića. Energija je bila prava, za zmago pa je zmanjkal kanček sreče … Na drugi strani se je moštvo Gorice izkazalo za zrelo in uigrano, vloge v moštvu so jasno začrtane, zato se po enoletni drugoligaški avanturi znova zasluženo veselijo vrnitve v 1. ligo. Dravaše do konca sezone čakata še dve tekmi, najprej s Krko v gosteh in nato še z Rogaško doma. Alen Ploj, Drava: »Tokrat bi si verjetno celo zaslužili tri točke, v končnici smo morda bili celo oškodovani za penal in popoln izkupiček. Res je bil prvi polčas nekoliko slabši z naše strani, a je bil zato drugi toliko boljši. Pohvala celotni ekipi, od prvega do zadnjega smo se borili do zadnjih atomov moči, da bi še ostali v igri za obstanek. Ne smemo obupati; dokler obstajajo teoretične možnosti, bomo verjeli v ugoden razplet. Ni vse odvisno samo od nas, bomo pa naredili vse, da zmagamo v Novem mestu. Obenem ekipi Gorice čestitam za zasluženo osvojeni naslov prvaka v 2. ligi.« Vladimir Pantelić, trener Drave: »Tekma z naše strani sploh ni bila slaba in remi z Gorico bi bil v kakšnih Gorica v 1. ligo, Triglav v dodatne kvalifikacije Primorje – Ilirija 1911 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Zavnik (35.), 2:0 Kodermac (69.11 m), 3:0 Sadiković (79.); Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Bah (9.), 1:1 Džumhur (23.), 2:1 Meštrić (61.), 3:1 Zorko (71.), 4:1 Bordon (83.); Triglav – Brežice 1919 Terme Čatež 2:3 (0:0); strelci: 0:1 Muzaferović (61.), 0:2 Hanžek (79., z 11 m), 1:2 Matić (83.), 2:2 Matić (92.), 2:3 Šantek (95.); Nafta 1903 – Rogaška 2:3 (0:3); strelci: 0:1 Pavlović (5.), 0:2 Gobec (24.), 0:3 Majcenić (39.), 1:3 Kumer (59.), 2:3 Kumer (90.). Z Zmago Brežičanov v Kranju je tudi teoretično znan vrstni red na vrhu; Gorica je novi prvoligaš, Triglav pa se bo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek(napredovanje v 1. ligo pomeril z devetouvrščenim prvoligašem. Zanimiv boj pa poteka v ozadju za 3. mesto, na katero se je sedaj prebil Rudar, ki je prehitel Nafto in Krko. Tudi pri dnu še ni nič odločenega, tri ekipe pred zadnjima dvema krogoma ločijo tri točke. V boj za obstanek so se vrnili tudi Brežičani, ki so na Gorenjskem presenetili Triglav. REZULTATI 28. KROGA: Drava Ptuj – Gorica 2:2 (1:2); Rudar Velenje – Fužinar Vzajemci 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Kitek (28.), 1:1 Tubić (43.), 2:1 Kosić (45., z 11 m), 3:1 Jovan (79.); Krško – Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Jalinous (69.); Roltek Dob – Krka 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Majić (9.), 1:1 Černe (45.), 2:1 Pišek (65.), 2:2 Crnov (68.). Rdeči kartoni: Kastrevec (86., Krka); 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. RUDAR VELENJE 4. KRKA 5. ROGAŠKA 6. NAFTA 1903 7. PRIMORJE 8. VITANEST BILJE 9. ROLTEK DOB 10. FUŽINAR 11. ILIRIJA 1911 12. BELTINCI 13. JADRAN DEKANI 14. KRŠKO 15. BREŽICE ČATEŽ 16. DRAVA PTUJ 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 22 18 15 12 14 12 11 10 10 10 9 8 5 5 4 5 3 3 6 4 1 12 9 7 3 11 8 8 8 9 9 9 6 12 6 12 7 12 8 12 1310 8 15 8 16 5 18 53:17 53:17 49:40 47:34 45:36 62:35 44:32 34:38 42:43 44:49 31:36 33:45 30:32 23:52 27:56 29:84 69 60 46 45 45 44 41 39 36 36 34 32 28 23 20 20 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so tudi v drugem obračunu v sezoni ostali neporaženi proti prvakom iz Nove Gorice. drugih okoliščinah odličen rezultat. A na žalost je naša realnost drugačna, lovili smo zmago in pomembne tri točke v boju za obstanek. Žal mi je zaradi igralcev, ki so pokazali veliko željo, predvsem v drugem polčasu je bila njihova predstava na res visokem kakovostnem nivoju – za ta del si zaslužijo vse čestitke. Ni nam manjkalo priložnosti, sporno igranje z roko v kazenskem prostoru Gorice ob koncu tekme bi lahko tekmo celo obrnilo v našo korist. Seveda pa čes- titam Gorici za osvojeno 1. mesto in napredovanje v 1. ligo.« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Drava je bila maksimalno motivirana v boju za obstanek, moji igralci pa tokrat glede tega niso bili na povsem visokem nivoju, saj so že pred tekmo vedeli, da je naslov naš. Imeli smo dovolj priložnosti za zmago, a jih nismo izkoristili in na koncu se je zakompliciralo. Izkazalo se je, da je Drava za nas najtrši tekmec v celotni sezoni. Rokomet z 1. A SRL (ž), končnica Litijanke premočne za oslabljene Ptujčanke Litija – Ptuj 31:20 (16:11) ŽRK PTUJ: Korpar; Kolenko 8(2), Rukelj 4, Kreft 3, Puž 2, N. Bedrač 1, Luknjar 1, Orešek 1, Šemrl, Ciglar, Krasnič, Wudler. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Litija 2/0; Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: Litija 8 minut; Ptuj 10 minut. Uvodno tekmo končnice v boju od 5. do 8. mesta so Ptujčanke odigrale v Litiji. Na gostovanje so se odpravile precej oslabljene, v prvi vrsti so bile brez reprezentančne vratarke Tajde Tripkovič, manjkala pa je tudi Alina Planinc (matura). Že po dobrih 10 minutah igre so domačinke povedle 8:3, to prednost pa so nato z manjšimi odkloni ohranile vse do polčasa (16:11). Podobna razlika je med ekipama ostajala vse do 41. minute (21:16), nato pa so domačinke izkoristile daljšo klop in si najvišjo prednost na tekmi priigrale prav ob koncu srečanja. Naslednjo tekmo bodo ptujske igralke odigrale v sredo, 11. maja, ko bodo v dvorani Ljudski vrt ob 19.00 gostile ekipo Velenja. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Naš osnovni problem je bil v dolgem tekmovalnem premoru, tako da smo težko ujeli pravi ritem. Težave so se napovedovale že skozi treninge, saj so zaradi študijskih in maturitetnih obveznosti manjkale Pred sezono smo imeli lani poleti težko nalogo, da smo zbrali ekipo za naskok na vrh. Vsaka liga ima svoje značilnosti in vsako je težko končati na vrhu, tudi z 2. ligo je tako. Triglav nam je dolgo časa konkuriral, zato je bil pritisk kar velik. Vesel sem, da so ga fantje zdržali, pokazali so zmagovalni karakter in zato smo zasluženo na vrhu. Uspelo nam je nekaj zmagovalnih serij, to je bilo najpomembnejše, ob tem smo prejemali malo zadetkov.« Jože Mohorič številne igralke. V sami tekmi so bile odločilne izjemne obrambe domače vratarke, Rusinje Aleksandre Petrukhine (18 obramb), ob tem smo imeli še številne stative ter veliko tehničnih napak. To je bila tekma, v kateri enostavno nič ni šlo po naših načrtih. Upam, da se na naslednjih treh zaporednih domačih srečanjih to izboljša.« JM 1. A SRL (ž), končnica OD 1. DO 4. MESTA 2. KROG: Krka – Mlinotest Ajdovščina 32:25 (19:11). Tekma Krim Mercator – Z'dežele je bila prestavljena. 1. KRIM MERCATOR - - 2. Z'DEŽELE 1 1 0 3. MLINOTEST AJDOVŠČINA2 0 0 4. KRKA 1 1 0 0 2 0 36 (36) 31 (29) 30 (30) 27 (25) OD 5. DO 8. MESTA 1. KROG: Litija – Ptuj 31:20 (16:11), Velenje – Zagorje 35:20 (17:9). 1. LITIJA 2. ZAGORJE 3. VELENJE 4. PTUJ 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 15 (13) 13 (13) 11 (9) 11 (11) Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 10. maja 2022 15 Motokros z Dirka za VN Italije Odličen motor, izvrstna ekipa ... Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v italijanski Maggiori zmagal, potem ko je bil prvi tako v prvi kot v drugi vožnji. Gajser je tako še povečal vodstvo v seštevku sezone, sedaj ima na svojem računu že šest zmag. Gajser je bil v sobotnih kvalifikacijah drugi, ob izostanku Jorgeja Praga (izpah rame) je bil od njega hitrejši le Francoz Maxime Renaux. Ta je bil tudi glavni tekmec Gajserja v prvem delu prve vožnje, ki jo je slovenski dirkač začel na tretjem mestu. Na polovici preizkušnje je nato prehitel Nizozemca Calvina Vlaanderna, v 11. krogu pa še Renauxa, potem pa v sicer zelo zahtevnih razmerah na blatni stezi in v dežju zanesljivo privozil do zmage. V prvi vožnji je sicer dirkače precej motilo spremenljivo vreme; po sobotnem deževju se je dopoldne zjasnilo, a je nad že tako razmočeno progo med prvo vožnjo spet začelo deževati. Številni so tako imeli težave z vidljivostjo, tudi Gajser, ki je zad- Dirka za VN Italije, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Maxime Renaux 4. Calvin Vlaanderen 5. Ruben Fernandez Slovenija Švica Francija Nizozemska Španija Honda Yamaha Yamaha Yamaha Honda 25 22 20 18 15 25 22 20 14 16 Honda Yamaha Yamaha Gasgas Yamaha 336 255 231 220 199 50 44 40 32 31 Skupni vrstni red v SP (7/20): 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jeremy Seewer 4. Jorge Prado 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Francija Švica Španija Nizozemska nja dva kroga prevozil brez zaščitnih očal, ki jih je odvrgel. »To je bila zame dobra vožnja. Teren je bil težek, veliko je bilo linij in na začetku sem iskal drugačne kot dirkači pred mano. Na koncu sem našel pravo, čeprav sem imel težave z očali, zato sem jih odvrgel. Vseeno sem lahko bil s prvo vožnjo super zadovoljen,« je po prvi vožnji dejal zmagovalec. V drugi vožnji je imel najboljši dirkač te sezone še manj dela. Že po nekaj krogih se je s tretjega mesta prebil v vodstvo mimo Latvijca Paulsa Jonassa, do konca pa prednost le še povečeval do končnih velikih 20 sekund. Za njim sta se uvrstila Švicar Jeremy Seewer in Renaux, enak pa je bil tudi vrstni red v točkovanju za veliko nagrado Italije. »Super dirka, z drugo dirko sem še posebej zadovoljen. Proga je bila že precej boljša in lahko sem izbiral svoje linije. Res sem lahko užival, Foto: MXGP Tim Gajser se v Italiji počuti kot doma. motor je odličen, ekipa pa je spet delovala izvrstno,« je takoj po zmagi dejal prepričljivo vodilni v SP. Naš šampion je imel že pred dirko v severni Italiji (v bližini Milana) vodil v skupnem seštevku, imel je 66 točk Rokomet z Liga NLB, 24. krog V sosedskem derbiju se je pošteno iskrilo Jeruzalem – Maribor 25:29 (11:15) JERUZALEM: Skledar (4 obrambe – 1 x 7 m), Balent (2 obrambi); Mlač Černe, Čudič 6 (4), Voljč, Pungartnik, Fergola, Žuran 3, G. Hebar, T. Hebar, Bogadi 2, Šulek 1, Pandev, Kosi 6 (3), Čirović 6 (1), Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. MARIBOR: Lorger (14 obramb), Strašek (2 obrambi – 1 x 7 m); Knez 3, Dosedla, Veselinovič, Sok 3 (3), Kovačec 2, Jerenec 2, Janc 4, Košec 3, Gregorič 2, Blagotinšek, Budja 8, Razgor 1, Hedl, Rakita 1. Trener: Luka Žvižej. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Maribor 8 minut. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 11/8; 4/3. IGRALEC TEKME: Gregor Lorger (Maribor Branik). Trideseti sosedski derbi Jeruzalema in Maribora so zasluženo dobili gostje (8 zmag Jeruzalema, 4 remiji, 18 zmag Maribora), ki so vodili od začetka do konca tekme. Šele v 7. minuti so Ormožani prvič zadeli preko Roka Žurana (1:3). V 8. minuti je na Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so na domačem igrišču klonili proti sosedom iz Maribora. Hardeku zavrelo kot že dolgo ne: v lase sta si skočila Blaž Fergola in Filip Rakita, ki sta prejela rdeča kartona sodnikov Dejana Čretnika in Miloša Turnška. Ormožanom nič ni šlo od rok, na Rokomet z 1. B SRL (ž) Končno do zmage tudi Gorišnica! priprava na tekmo je težja, pomanjkanje samozavesti se pozna tako pri igri v obrambi, še bolj pa v igri v napadu. Domačini so tekmo začeli odločno in v 13. minuti so povedli s štirimi goli razlike (9:5). Nekaj zaporednih napak je že v 20. minuti pri- Moškanjci-Gorišnica – Črnomelj 31:25 (15:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Brodnjak; Šandor 6(1), Zupanič 5, Sok 4, Krasnič 4, Tement 3, Hrupič 3, T. Bedrač 3, Ozmec 2, Lorenčič 1, N. Bedrač, Leben, Lovrenčič. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 2/1; Črnomelj 2/2; IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 14. minut; Črnomelj 4 minute. RDEČI KARTON: Dokl (44., Črnomelj). Rokometaši Gorišnice so po sedmih sušnih krogih in seriji porazov vendarle dočakali zmago, ugnali so zadnjeuvrščeno ekipo lige iz Črnomlja. Zadnje zmage so se varovanci trenerja Siniša Radujkoviča veselili 11. februarja, ko so v tekmi 15. kroga slavili v Grosuplju (23:28). Kmalu bi minili trije meseci … Serija porazov v moštvu nedvomno pusti posledice, psihološka 1. B SRL (m) REZULTATI 24. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Črnomelj 31:25, Krka – Škofljica 31:30, Alples železniki – Butan plin Izola 20:30, Frankstahl Radovljica – Dol TKI Hrastnik 21:29, Mokerg-Kig – Grosuplje 25:25. Foto: Črtomir Goznik Nejc Šandor, kapetan ekipe Moškanjci-Gorišnica 1. KRŠKO 2. KRKA 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 5. MOKERC - KIG 6. SEVNICA 7. TKI HRASTNIK 8. RADOVLJICA 9. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 10. GROSUPLJE 11. ALPLES ŽELEZNIKI 12. ČRNOMELJ 21 20 21 20 20 19 21 21 20 20 19 20 19 18 15 11 9 9 9 6 6 5 2 2 0 0 1 3 4 1 1 2 1 3 3 1 2 2 5 6 7 9 11 13 13 12 14 17 38 36 31 25 22 19 19 14 13 13 7 5 drugi strani je Maribor igral izvrstno; čvrsto v obrambi in do popolnosti organizirano v napadu, ki ga je kot vedlo do izenačenja (10:10). Sploh prvič na tekmi so gostje povedli v 35. minuti (17:18), minuto kasneje je bilo že 17:20. S serijo 4:0 so domačini spet vzpostavili rezultatsko prevlado, ki je do konca srečanja niso več izpustili iz rok. Nekaj je k temu nedvomno vplival tudi rdeči karton gostujočega igralca Gašperja Dokla (pri izidu 22:21), po katerem se gostje iz Bele krajine niso več pobrali. V domači ekipi je bilo tokrat več strelsko razpoloženih igralcev, kar sedem jih je doseglo po tri zadetke ali več. Do konca sezone čakata Gorišničane še dve tekmi, z Radovljico v gosteh in Škofljico doma. Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: „Po odličnem prvem delu sezone smo v drugem zapadli v serijo slabih rezultatov – premagali smo zgolj Grosuplje. Glede na to, da smo si zagotovili obstanek, smo šli v tekmo s Črnomljem relativno sproščeni, kljub temu pa je bil naš cilj zmaga. Do nje nam je uspelo z ekipno in borbeno predstavo. Čestitam celotni ekipi, zmaga pa pomeni nekaj dodatne samozavesti pred zaključkom sezone.“ JM več od Prada. Zdaj je Gajser že pri 336 točkah, najbližje pa je po novem Renuax z 255 – razlika je že kar 81 točk! Gajser ima tako vse bolj odprto pot do novega naslova prvaka. V tej sezoni namreč še nista nastopila lanska prvak in podprvak, Nizozemec Jeffrey Herlings in Francoz Romain Febvre. Za prvega je sploh vpraša- nje, ali se bo letos vrnil v karavano, saj je njegova ekipa pred dirko v Maggiori sporočila, da bo moral še na eno operacijo poškodovane noge, potem pa se bo že osredotočil na sezono 2023. Naslednja dirka bo že konec tedna na Sardiniji. dirigent odlično vodil Jan Kovačec. V 13. minuti je pri gostih pordečel še Anže Blagotinšek po grdem prekršku nad Tinčkom Hebarjem, ki je zaradi poškodbe gležnja najbrž že končal sezono 2021/22. Po zaslugi odličnih obramb Gregorja Lorgerja (10 obramb v 1. polčasu) so gostje v 22. minuti povedli celo za +8 (6:14). Nato je sledil lov Ormožanov, ki jim je uspel delni izid 8:1 (14:15 v 33. minuti). Ko je kazalo na popolni preobrat gostiteljev, pa se je v vrstah Maribora razigral Izidor Budja, ki je mrežo Alena Skledarja ter Tomislava Balenta rešetal z razdalje. V zadnji četrtini tekme je svoje znova z obrambami dodal Lorger, piko na i zmagi na Hardeku pa sta postavila mladi Mitja Janc ter izkušeni Filip Jerenec. V zadnjih deset minut tekme so gostje krenili s petimi goli prednosti (19:24) in navkljub različnim poskusom domačih ob spremembah obramb mirno pripeljali tekmo k srečnemu koncu. David Bogadi, Jeruzalem Ormož: »Zaslužena zmaga Maribora na Hardeku. Vsake serije je enkrat konec in zdaj je čas za novo. Žal smo bili preveč nervozni, kar nas je drago stalo. V napadu smo prevečkrat streljali na gol iz neizdelanih akcij. Hvala navijačem, da so nas bodrili do konca, čeprav nam ni šlo vse po načrtih. Pred nami so še tri tekme, dve v gosteh proti Trimu in Šmartnemu ter na NLB liga sta, JM REZULTATI 24. KROGA: Jeruzalem Ormož – Maribor Branik 25:29 (11:15), Koper – Herz Šmartno 35:26 (19:6), Urbanscape Loka – Slovenj Gradec 28:31 (12:16), Grosist Slovan – Sviš Ivančna Gorica 19:26 (11:11), Riko Ribnica – Dobova 25:28 (12:16), Ljubljana – Trimo Trebnje 26:35 (11:19), Celje Pivovarna Laško – Gorenje Velenje 27:25 (14:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. URBANSCAPE LOKA 5. SLOVENJ GRADEC 6. RIKO RIBNICA 7. KOPER 8. MARIBOR BRANIK 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. DOBOVA 11. LL GROSIST SLOVAN 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 24 22 23 24 24 24 24 24 23 24 24 24 24 24 22 18 16 14 13 12 12 11 9 9 8 6 2 2 1 3 2 0 1 3 1 1 2 2 2 0 3 3 1 1 5 10 10 9 11 12 12 13 14 18 19 19 45 39 34 28 27 27 25 23 20 20 18 12 7 7 koncu za slovo od sezone 2021/22 še tekma proti Kopru na Hardeku. Upamo na čim boljši izkupiček točk.« Luka Žvižej, trener Maribora Branika: »Držali smo se dogovora pred tekmo in zasluženo osvojili točke na vročem Hardeku. Odlično smo začeli tekmo in odlično smo jo tudi končali. Čestitke moji ekipi za lepo zmago.« KU Športni novički Nogomet z Veteranske Veterani +40 REZULTATI 12. KROGA: Ormož lige MNZ Ptuj – Zgornja Polskava 4:0, Mladinec Vzhod + 35 REZULTATI 12. KROGA: Cirkulane – Rogoznica Gostilna Muršič 5:2, Borovci – Grajena 4:2, Markovci – Dornava, Gorišnica – Podvinci 1:3. 1. PODVINCI 2. MARKOVCI 3. DORNAVA 4. GORIŠNICA 5. GRAJENA 6. CIRKULANE 7. ROGOZNICA 8. BOROVCI 12 12 12 12 12 12 12 12 9 8 8 7 5 3 2 1 0 2 1 1 0 2 2 2 3 2 3 4 7 7 8 9 48:12 27:13 27:17 29:19 27:41 17:32 22:39 15:39 27 26 25 22 15 11 8 5 Zahod +35 REZULTATI 12. KROGA: Hajdina – Gerečja vas 3:2, Leskovec – NK Apače 3:2, Skorba – Pragersko 6:3. 1. SKORBA 2. GEREČJA VAS 3. HAJDINA 4. PRAGERSKO 5. APAČE 6. TRŽEC 7. LESKOVEC 12 11 11 11 10 11 11 9 7 7 7 3 3 1 1 2 2 1 0 0 0 2 2 2 3 7 8 10 45:25 30:15 26:18 44:28 24:38 17:31 19:41 28 23 23 21 9 9 3 Lovrenc – Videm pri Ptuju 2:1, Majšperk – Pohorje Oplotnica 4:1, Spodnja Polskava – Hajdoše veterani 1:3. 1. MAJŠPERK 12 2. VIDEM PRI PTUJU 12 3. MLADINEC LOVRENC 12 4. POHORJE OPLOTNICA 12 5. ORMOŽ 12 6. HAJDOŠE VETERANI 12 7. SPODNJA POLSKAVA 12 8. ZGORNJA POLSKAVA 12 9 7 5 6 5 5 3 1 1 2 4 1 3 0 3 0 2 3 3 5 4 7 6 11 37:20 48:29 30:18 25:20 21:19 22:35 19:28 10:43 28 23 19 19 18 15 12 3 Mali nogomet z Liga malega nogometa Juršinci 2022 REZULTATI 1. KROGA: Zvone Team-Športni park Gabrnik – Montevideo Team 2:1, ŠD Juršinci – ŠD Bodkovci 1:3, Bar Žabica-Podunca Team – ŠD Vitomarci 1:3, RC Trcko – ŠD Polenšak 7:0. Delegat: KMN Vitomarci. JM Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 Šport, rekreacija 16 Bistrica že prvak, Cirkulane in Podvinci v boju za 4. mesto REZULTATI 23. KROGA: Korotan Prevalje – Podvinci 1:2 (1:2), Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd 2:5 (0:2), Premium Dobrovce – Zreče 4:1 (2:1), Šmarje – Posavje Krško 3:1 (1:0), Cirkulane – Šmartno 4:2 (3:0), Dravinja – Zavrč 3:2 (2:2), Šampion – Kety Emmi Bistrica 1:2 (1:0). 17 13 14 11 10 10 11 9 8 7 7 3 5 2 4 6 5 0 6 7 5 5 3 5 7 8 7 7 12 8 8 11 11 67:16 47:26 57:40 40:35 42:35 45:32 44:41 38:42 34:37 40:47 28:50 54 44 44 37 36 35 33 33 31 26 26 12. B. BRAČIČ VIDEM 22 6 7 9 33:49 25 13. ŠMARJE 23 4 4 15 21:50 16 14. ZREČE 23 3 1 19 23:59 10 Korotan Prevalje – Podvinci 1:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Orovič (9.), 1:1 Ofič (25., z 11 m), 1:2 Zajko (45., z 11 m). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues (od 83. Šlamberger), Svenšek, Kuserbanj, Modrič, Oman (od 71. Prahić), Anžel, Orovič, Zajko (od 79. Simič). Trener: Robert Hojnik. Podvinčani so na gostovanju pri nižje uvrščeni ekipi Korotana iztržili celoten izkupiček, kar pa na igrišču z umetno travo še zdaleč ni bila lahka naloga … Znova sta se med strelce vpisala najučinkovitejša igralca Podvinčanov, Jernej Orovič in Jan Ziko Zajko, za katera sta to bila 12. oz. 13. gol v sezoni. »Nekaj časa smo potrebovali za prilagoditev na površino, nato pa smo do 75. minute povsem kontrolirali potek srečanja. Bili smo boljši tekmec na igrišču, kar pa smo potrdili šele v zaključku prvega polčasa. V zaključku tekme so domačini poskušali z agresivnejšim pokrivanjem in pritiskom, a smo tekmo varno pripeljali do zmage,« je dejal trener Podvincev Robert Hojnik. Že med tednom čaka Podvinčane nova preizkušnja, v zaostali tekmi 22. kroga bodo v sredo ob 17.00 gostili Videmčane. Nogomet z Lige MNZ Ptuj Toča zadetkov na tekmah Super lige V 14. krogu Super lige so bili strelci zelo razpoloženi, saj so na petih tekmah zabili kar 26 golov, v povprečju več kot pet na tekmo. Najbolj so glede tega prišli na račun gledalci v Skorbi, kjer je bilo doseženih devet golov. Gostje iz Markovcev so imeli po pol ure igre prednost 1:3, nato pa so domači s petimi goli do konca tekme izvedli lep preobrat in se veselili šele druge zmage v sezoni. Med posamezniki je bil najbolj strelsko razpoložen Tomaž Brumen iz ekipe Bukovcev, na Hajdini je dosegel klasični hat-trick. To mu je uspelo v pičlih 21 minutah prvega polčasa, po tem se domačinom ni več uspelo vrniti v igro. Razburljivo je bilo v Stojncih, kjer so gostje iz Grajene vodili praktično celotno tekmo, domačini pa so vseeno pretili vse do zadnjega. V zaključku tekme je imel veliko dela sodnik Niko Mihelič, ki je strasti na igrišču miril z rdečima kartonoma, pokazal ga je domačima igralcema Kristjanu Pintariču in Silvu Meznariču … Grajena tako ostaja v stiku z vodilnim Bočem, ki je tokrat slavil v Gorišnici. Gostje iz Poljčan so uspešno branili prednost, ki so si jo priigrali v uvodnem delu tekme. Štiri kroge pred koncem vodilni ekipi Boča in Grajene še naprej ločita le dve točki, kar obeta zanimiv dvoboj za naslov prvaka. Super liga REZULTATI 14. KROGA: Hajdina – Bukovci 2:4 (1:3); strelci: 1:0 Petek (6., z 11 m), 1:1 Brumen (18.), 1:2 Brumen (35.), 1:3 Brumen (39.), 1:4 Šmigoc (52.), 2:4 Medved (83.); Skorba – Markovci 6:3 (2:3); strelci: 0:1 Imeri (9.), 1:1 Šimenko (19.), 1:2 Strelec (21.), 1:3 Cesar (29.), 2:3 Ogrinc (42., z 11 m), 3:3 Vogrinec (60.), 4:3 Toplek (66.), 5:2 Vogrinec (71.), 6:3 Horvat (85.); Gorišnica - Boč Poljčane 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Turšič (22.), 0:2 Škrabl (28.), 1:2 Zlatnik (91., z 11 m); Stojnci – Grajena ANpro 3:4 (1:2); strelci: 0:1 Pihler (7.), 0:2 Gril (10., z 11 m), 1:2 Meznarič (38.), 1:3 Tominc (50.), 2:3 A. Leben (56.), 2:4 M. Leben (67.), 3:4 A. Leben (69.). Rdeča kartona: Pintarič, Meznarič (90., oba Stojnci); Apače – Gerečja vas 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vrabl (60.). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. MARKOVCI 5. GEREČJA VAS 6. STOJNCI 7. GORIŠNICA 8. HAJDINA 9. APAČE 10. SKORBA stran 16 torek z 10. maja 2022 Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd 2:5 (0:2) Nogomet z 3. SNL - vzhod 1. KETY EMMI BISTRICA 23 2. DRAVINJA 23 3. KOR. DRAVOGRAD 23 4. ŠMARTNO 1928 23 5. CIRKULANE 23 6. PODVINCI 22 7. ŠAMPION 23 8. POSAVJE KRŠKO 23 9. ZAVRČ 23 10. DOBROVCE 23 11. KOROTAN PREVALJE 23 COLOR CMYK 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 9 9 8 6 5 5 4 3 3 2 4 2 1 3 6 4 3 4 4 1 1 3 5 5 3 5 7 7 7 11 31:10 41:20 44:16 31:27 20:16 25:26 25:30 22:33 16:43 15:49 31 29 25 21 21 19 15 13 13 7 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Središče – Pragersko 8:1 (5:0); strelci: 1:0 Sakelšek (24.), 2:0 Jakl (28., z 11 m), 3:0 Jaušovec (30.), 4:0 Borko (31.), 5:0 Jakl (36.), 6:0 Laissani (64.), 6:1 Hajnc (73.), 7:1 Štamberger (85.), 8:1 Jaušovec (87.); Ormož – Podlehnik 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Borko (37.), 2:0 Vočanec (65.), 3:0 Praprotnik (73.), 4:0 Lah (74., z 11 m), 5:0 Lah (89.); Hajdoše – Tržec 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Brodnjak (58., z 11 m), 2:0 Meznarič (67.). Rdeči karton: Kovačič (86., Tržec). Prosta je bila ekipa Rogoznice. 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4. TRŽEC 5. HAJDOŠE 6. PODLEHNIK 7. ROGOZNICA SLOFIN 10 10 9 9 10 9 9 8 6 4 4 4 3 1 2 2 2 0 0 0 0 0 2 3 5 6 6 8 48:7 30:11 27:20 18:15 22:39 14:34 6:39 26 20 14 12 12 9 3 2. liga MNZ Ptuj: Leskovcu pojenjajo moči REZULTATI 11. KROGA: Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik 0:5 (0:0); strelci: 0:1 Dajnko (47., ag.), 0:2 Gosak (67.), 0:3 Gajšek (73.), 0:4 Gosak (77.), 0:5 Dolenc (85.). Rdeči karton: Dikavčič (81., Lovrenc); Zgornja Polskava – Leskovec 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Milošič (10.), 1:1 Šlamberger (43., ag.), 2:1 Laura (54.), 3:1 Milošič (58.); Slovenja vas SMS sanacija – Oplotnica Senčila Senica 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Špegelj (12.), 1:1 Žalar (27., z 11 m), 1:2 Špegelj (39.), 1:3 Ahej (53.), 1:4 Brusl (68.); Dornava Digitalpartner.si – Makole Bar Miha 0:6 (0:3); strelci: 0:1 Korez (4.), 0:2 Grašič (8., z 11 m), 0:3 Grašič (44.), 0:4 Rojs (59.), 0:5 Jernejšek (64.), 0:6 Stojnšek (87.). Rdeči karton: Zagoršek (28., Dornava). 1. LESKOVEC 2. MAKOLE BAR MIHA 3. LOVRENC 4. ZG. POLSKAVA 5. OPLOTNICA 6. DORNAVA 7. POLSKAVA 8. SLOVENJA VAS 11 11 11 11 11 11 11 11 8 7 4 4 5 4 4 0 0 1 4 3 0 2 2 4 3 3 3 4 6 5 5 7 31:24 39:15 22:23 22:21 19:23 25:33 22:25 10:26 24 22 16 15 15 14 13 4 Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Ekipa Boča si je zmago v Gorišnici zagotovila v prvem polčasu. STRELCI: 0:1 Pečnik (27.), 0:2 Pečnik (48.), 1:2 A. Rogina (60., z 11 m), 2:2 Šegula (65.), 2:3 Kogelnik (77., z 11 m), 2:4 Kogelnik (89.), 2:5 Kogelnik (93.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 78. Šeliga), Ovčar (od 55. Nahberger), Krajnc, Žiga Tement, Čuš, Adedoja, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Edi Petek (75., Dravograd). Nedeljska dopoldanska preizkušnja v Vidmu je postregla z zanimivim dogajanjem, na koncu pa so krajšo potegnili domačini. Še v 75. minuti pa je kazalo povsem drugače … »Iz zaostanka 0:2 se nam je uspelo pobrati in izenačiti, za nameček pa smo imeli po izenačenju še igralca več na igrišču. Če bi iz prostega strela A. Rogina takrat zadel v polno, namesto stativo, potem bi verjetno tekmo dobili. Obrnilo pa se je povsem drugače: v naslednji akciji je v nenevarni situaciji našemu vratarju padla žoga iz rok in je nesrečno naredil penal (2:3). To nas je nekoliko šokiralo, a si vseeno v zaključku tekme ne bi smeli privoščiti individualnih napak, po katerih smo prejeli še dva zadetka. Bili smo enakovreden tekmec, a so gostje izkoristili vse naše napake in iz petih strelov na gol zabili pet golov. Sem pa bolj zadovoljen s pristopom svojih fantov, ključne so bile individualne napake. V naslednjih tekmah moramo začeti zbirati točke, ker jih bomo v boju za obstanek krvavo potrebovali,« je dejal trener Vidma Luka Gajšek. Dravinja – Zavrč 3:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Ramšak (4.), 2:0 Pipenbaher (22.), 2:1 Potočnik (35., z 11 m), 2:2 Zorko (38.), 3:2 Radić (65.). ZAVRČ: Maroh, Pofuk, Drevenšek, Vočanec (od 77. Rossi), Potočnik, Lazar, Šket (od 82. Žganjar), Kocbek, Predikaka (od 59. Kelc Vnuk), Štumberger, Zorko. Trener: Gorazd Šket. Foto: Črtomir Goznik Ekipa Cirkulan (na fotografiji je Sven Golub) je na domačem igrišču ugnala Šmartno in s tem prekinila serijo treh tekem brez zmage. Oslabljena ekipa Zavrča (z le trojico igralcev na klopi) se je v Slovenskih Konjicah predstavila v dobri luči in se dobro upirala domačemu moštvu, ki je v zelo dobri seriji: na zadnjih sedmih tekmah so vpisali pet zmag in dva remija. »Žal sta bila dva dosežena gola na težkem gostovanju premalo za kaj več kakor poraz. Z igro in pristopom svojih igralcev sem zelo zadovoljen, ampak danes je bil nasprotnik boljši za dosežen gol,« je po tekmi kratko dejal trener Zavrča Gorazd Šket. Cirkulane – Šmartno 4:2 (3:0) STRELCI: 1:0 Cimerman (3.), 2:0 Golub (18.), 3:0 Ljubec (20.), 3:1 Vezaj (56.), 4:1 Cimerman (60.), 4:2 Hrastnik (84.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič, Bojnec, Lipavšek, Kukovec, Ljubec, Zazić (od 34. Sitar), Cimerman (od 81. Ciglarič), Golub (od 72. U. Cesar), Majcen. Trener: Boštjan Zemljič. Po treh tekmah brez zmage in štirih prejetih golih na vsaki od teh tekem, so se Cirkulančani želeli odkupiti domačemu občinstvu z zmago proti ekipi Šmartnega. To jim je tudi uspelo, razplet pa je nakazal že sam začetek tekme, ko so po 20. minutah domačini že vodili 3:0. »Uvod v tekmo je bil res dober, čeprav so imeli tudi gostje vmes eno lepo priložnost. Igra v napadu je bila znova dobra, tokrat pa je bila solidna tudi igra v obrambi. Naša zmaga je brez kančka dvoma zaslužena, so se pa tudi gostje predstavili v lepi luči, saj so igrali napadalen nogomet. Vesel sem za igralce, da se je po nekaj slabih izidih znova vse postavilo na pravo mesto, takšne predstave želimo do konca sezone še nadgraditi,« je dejal trener Cirkulan Boštjan Zemljič. JM Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 10. maja 2022 17 Ptuj z Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice  /a ŝŶ EE WZKsE^ Odlična kakovost vinskega letnika 2021 Prvi maj je bil tudi praznik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Podelili so priznanja najboljšim vinarjem iz društvenega ocenjevanja vin, letnika 2021, in simbolično oznanili začetek nove turistične sezone v vinogradniškem muzeju Stara preša na Mestnem Vrhu, kjer je tudi potekala slovesnost ob razglasitvi prejemnikov priznanj. Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL Foto: Črtomir Goznik Prejemniki naziva šampion Vinogradništvo Rebernišek, Vinogradništvo Polanec ter Sabina in Danilo Murko v družbi župana občine Videm Branka Mariniča, ptujske županje Nuške Gajšek, ptujske vinske kraljice Monike Kovačič in predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andreja Reberniška. Od lani, ko so tudi zaključili projekt obnove Stare preše, je ta postojanka na Mestnem Vrhu v osrčju Osrednjih Slovenskih goric postala priljubljena turistična točka za obiskovalce od blizu in daleč, še posebej pa za pohodnike. V tem hramu kulturne dediščine in najboljših vin tega območja bodo ljubiteljem vin in domačih dobrot, gibanice, kmečkih sendvičev z največjim veseljem postregli vsako nedeljo med 13. in 19. uro, vse do martinove nedelje. Prvega maja pa so kot uvod v novo turistično sezono najprej podelili priznanja najboljšim vinarjem. Predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek je povedal, da so letos ocenili 71 vzorcev letnika 2021, od tega je bilo podeljenih 24 srebrnih priznanj, 43 zlatih in dve veliki zlati priznanji. Izločena sta bila dva vzorca, povprečna ocena je bila 18,18, kar samo potrjuje odličnost vin lanskega letnika. To je ena najvišjih ocen, ki so jih doslej v društvu dosegli v 25 letih ocenjevanja. Ponovno so bili čudoviti laški rizlingi, že nekaj let ta sorta dokazuje, da se odlično počuti v tem okolju. Ponovno pridobiva na pomenu, ne samo v zvrsteh, temveč tudi kot samostojna sorta, ki daje prijetno sadno cvetico, lahkotnost, pitnost, kar je tudi odlika štajerskih vin. Izkazali so se tudi sovinjoni s svojo prepoznavno cvetico, renski rizlingi, prav tako sivi pinoti, iz leta v leto pa pridobivajo veljavo tudi rumeni muškati s svojo tipično značilnostjo. Osrednje Slovenske gorice so tudi območje uspešne pridelave vin posebnih kakovosti. Ocenjevalno komisijo je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik, člani pa so bili Andrej Rebernišek, Miran Reberc, Sebastjan Rojs in Zoran Šuligoj. Naziv šampiona, najprestižnejšega priznanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, sta v kategoriji za zvrst in za vina z ostankom sladkorja (muškat otonel) prejela Sabina in Danilo Murko, za suha vina (sovinjon) in vina posebnih kakovosti (laški rizling suhi jagodni izbor) Vinogradništvo Polanec, za rdeča vina (modri pinot) pa Vinogradništvo Rebernišek. Nova častna člana Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa sta postala Anton Potrč (Mestni Vrh) in Franc Lacko (Drstelja), ki sta se izjemno izkazala pri razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju, promociji vin in društvenega dela v ožjem in širšem okolju. Slovesne podelitve društvenih priznanj najboljšim vinogradnikom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so se udeležili tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek, župan občine Videm Branko Marinič in ptujska vinska kraljica Monika Kovačič. Čestitali so jim za vrhunske rezultate, doseženem s trdim delom, zaželeli uspešno promocijo in prodajo vinskega letnika 2021 in uspešno novo vinsko letino 2022. V družabnem delu so postregli s pečenko in nagrajenimi vini, tako da so se lahko tudi obiskovalci sami prepričali o tem, ali je komisija pravilno ocenila. MG 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ Foto: Črtomir Goznik Nova častna člana Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice sta postala Franc Lacko (Drstelja) in Anton Potrč (Mestni Vrh). =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 10. maja 2022 Skrinja domačih viž — Skupina Firbci Firbci v tople dni z novimi skladbami Organizatorji festivalov narodno-zabavne glasbe še vedno zbirajo prijave ansamblov za festivale v letu 2022. Festivalski odri so v koronskem obdobju v večini samevali, razen ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, kjer premora ni bilo in je zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe obogatil z novimi lepimi vižami tudi v tem času. Letos pa, tako vsaj kaže, bodo ponovno v večini oživeli ter ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveselili z novimi polkami in valčki. Prvi bo narodno-zabavne ansamble gostil vurberški oder, 24. junija. Ptujski festival narodno-zabavne glasbe pa se letos po lanski zgodbi v Sakušaku pri Puhovi domačiji vrača na Ptuj, kjer bo finalno dogajanje potekalo na Mestnem trgu na Ptuju, 19. avgusta. Njegovi organizatorji pričakujejo, da bo tudi 53. ptujski festival privabil številne mlade narodno-zabavne ansamble, ki šele vstopajo na to sceno in si želijo pridobiti reference najstarejšega in najprestižnejšega festivala narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Dobrodošle so tako nekvintetovske kot kvintetovske zasedbe, saj nagrade delijo v obeh tekmo- valnih kategorijah. Najboljšega vokalnega izvajalca pa čaka Korenova plaketa. Večina narodno-zabavnih ansamblov je zadnji dve leti, ko ni bilo nastopov v živo, prevetrila svoje repertoarje, jih obogatila, predvsem pa so se posvečali muziciranju na svojih domovih in ustvarjanju novih skladb. Nekateri so se odločili tudi za vadbo preko spleta. Nekaj ansamblov je tudi prenehalo delovati oz. so se njihovi člani odločili za igranje v novih skupinah, ki so s svojim igranjem že opozorile nase. Nekaj jih je nastalo tudi na novo in ciljajo predvsem na mlajšo publiko. Razveseljivo je, da je med mladimi vedno več tistih, ki prisegajo na narodno-zabavno glasbo. Še rosno mlada je tudi skupina Firbci, ki je nastala v letu 2021. Sestavljajo jo: Jaka Šinkovec (drugi tenor, bobni), Gašper Šinkovec (prvi tenor, harmonika, klaviature), Jakob Končina (bariton, ritem kitara) in Gregor Janežič (drugi bas, bas kitara). Peti član, ki ni na odru, pa je Rok Švab, avtor skladb in menedžer skupine. Gre za zelo firbčne mlade glasbenike, prihajajo iz Škocjana na Dolenjskem, ki vedno in Foto: zasebni arhiv povsod radi odkrivajo nekaj novega, ne samo v glasbi. Skladno s svojim temperamentom pa so tudi dokaj hitro znali opozoriti nase, vključno s prvim singlom A lahko?!. Z vsemi skladbami doslej jim je to uspelo. Konec marca letos je luč sveta ugledal njihov novi valček Ne zbudite me, ki je zgodba o veliko ljubezni, lepih spominov, strasti, bolečine in žalovanja. Dotaknil se je mnogih. Avtor glasbe in priredbe je Rok Švab, besedilo je napisal Rok Lunaček. V začetku maja pa so ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveselili s simpatično polko o dveh zaljubljencih pod naslovom Nobena druga, ki je še ena njihova skladba, ki jo bodo, tako so prepričani, pogosto igrali na svojih nastopih v letošnjem letu. Še naprej se bodo tudi s svojim menedžerjem in avtorjem glasbe Rokom Švabom trudili za nove skladbe. Kot narodnjaki pa so se odločili, da bodo ostali zvesti slovenski polki in valčku, a s pridihom sodobnega časa. Narodno-zabavna glasba je del njihovega življenja tako rekoč že od rojstva, zapisana v njihovih genih. Skupina Firbci MG Hajdina z Velikopotezni načrti za spečo domačijo ob glavni cesti Slovenija z Turistični boni v veljavi še do konca junija Zasnovali so 1,5 milijona evrov vreden projekt Neizkoriščena tretjina bonov Svetniki občine Hajdina so na dopisni seji dali zeleno luč za projekt urejanja Mariničeve domačije pri prvem mitreju na Zgornji Hajdini. Projekt v vrednosti 1,5 milijona evrov so poimenovali Vicus Fortunae – Stičišče srečnih doživetij. Skovali so idejo o gradnji interaktivnega muzeja, katerega rdeča nit bi bilo obdobje zgodovine Rimskega imperija. Nekdanja rimska Poetoviona, največje mesto rimskih provinc, je začela nastajati prav na območju občine Hajdina. Lokacija pri ohranjenem svetišču mitreja in Mariničevi domačini se je imenovala četrt boginje sreče, Vicus Fortunae. Od tod tudi ime za novonastajajoči projekt, s katerim bodo Hajdinčani kandidirali za evropska in državna nepovratna sredstva. Če bodo s prijavo uspešni, se nadejajo sofinancerskega deleža v znesku dobrih 740.000 evrov. Ideja je, da bi zgradili nov sodobno arhitekturno zasnovan objekt velikosti 500 m² s pritličjem in mansardo, ohranili bi obstoječo klet. V novem objektu bi dali prostor zgodovinsko-kulturnim vsebinam, ki bi jih prezentirali skozi doživljajske izkušnje in interaktivne interpretacije. Vsebine bi oblikovali na način, da bodo razumljive in dostopne najširšemu krogu obiskovalcev, cilj pa je seveda v občino pritegniti čim več turistov in obiskovalcev. Lokacija bodočega muzeja je na idealni poziciji, tik ob glavni cesti in le kakšna dva kilometra od avtocestnega izvoza, nasproti gostinskega lokala Bar (nekdanji Art). Ciljna skupina obiskovalcev so lahko enodnevni gosti, na primer izletniki ali turisti, ki potujejo na hrvaško obalo ali z nje, pa tudi stacionirani gosti, saj so v bližini nočitvene kapacitete. V občini Hajdina imajo med drugim dva hotela in apartmaje, ne tako daleč so ptujsko igrišče za golf in terme. Cilj je v projekt vključiti lokalne ponudnike in društva ter tako krepiti turistični razvoj območja, ožje lokalnega in širše regijskega. „Turistična znamenitost bo drugačna, z zelo zanimivo predstavitvijo, sodobna, z veliko animacije, razumljiva, strokovna in zabavna, hkrati pa tudi prijetna. Z izvedbo projekta bo to edina tovrstna turistična znamenitost v destinaciji na to temo in tudi sicer ter edina, ki bo vedno dostopna v vsaj šestih jezikih, kar bo vsekakor privabilo veliko število tujih obiskovalcev,“ so o projektu povedali na Občini Hajdina. Investicijo bodo prijavili na razpis ministrstva za gospodarstvo, in sicer za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti. Za projekt bi črpali nepovratna sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost v predvidenem znesku polovice vrednosti projekta – če bodo seveda s prijavo uspešni. Glavnino investicije bi izvedli v letih 2023 in 2024. Mojca Zemljarič Foto: projektna dokumentacija Vizualizacija novega objekta na posesti Mariničeve domačije (nasproti nekdanjega Arta), ki bi služil turistični dejavnosti. Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je dva meseca pred iztekom roka veljavnosti bonov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi koronske krize »odprtih« še 142 milijonov evrov. Foto: Profimedia/M24 Večina finančne pomoči turizmu je preko bonov šla v tradicionalno dobro obiskane turistične kraje zahodne Slovenije, v gorske in obmorske občine. Vzhodni del države s Spodnjim Podravjem vred je od tega kolača prejel neznaten del. Doslej smo unovčili 76 % turističnih bonov, izdanih leta 2020, in 70 % bonov21 iz leta 2021. Prvih ostaja neizkoriščenih v vrednosti 86, drugih pa 56 milijonov evrov. Doslej je 94 % upravičencev unovčilo 1.933.296 turističnih bonov v skupni višini 272,64 milijona evrov, medtem ko je bone21 unovčilo 95 % upravičencev; do 2. maja so jih porabili 1.898.870 v skupni vrednosti 130,91 milijona evrov. Kot je znano, so bili turistični boni namenjeni zgolj plačilu turističnih namestitev, boni21 pa poleg tega še v gostinstvu, knjigarnah, muzejih, na koncertih, za najem športne opreme, obisk športnih klubov, razstav, zabaviščnih parkov in smučarskih centrov. Podatki kažejo, da so ljudje skoraj s polovico boni21 (47 %) plačali hrano in pijačo v lokalih, z dobro tretjino (34 %) pa turistične namestitve, kar pomeni, da so sektorjema kulture in športa pripadle zgolj drobtinice; prvi so namreč prejeli 12 % bonov, drugi pa 7 %. SD Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Najboljša listna zelenjava Solata sodi med najbolj tradicionalne slovenske vrtnine, a še zdaleč ni edina listnata zelenjava, ki jo lahko sejemo in pojemo. V zadnjih letih so se bolj v tujini kakor pri nas zelo uveljavile t. i. babyleaf rastline. Gre za mlade (otroške) liste. Mnoge med rastlinami, ki jih sejemo za to mlado listje, sploh niso listavke. Pri nekaterih sploh ne vemo, da je listje prav tako izredno zdravo in primerno za uživanje. Tudi klorofil sodi med darove narave Katere rastline nam lahko služijo kot listnata, »babyleaf« zelenjava? V bistvu bi temu odgovarjali vsi listi. A seveda človek že dolgo ne uživa hrane samo zato, ker jo potrebuje, vsi želimo pri hrani tudi uživati. Nekatero listje preprosto ni okusno. Še vedno je torej prava solata (Lactucasativa) visoko na lestvici, tudi za uživanje mladih listov. A v taki koristni zeleni solati se ji pridružujejo še listi radiča in motovilca, kjer pa tudi ni dvoma, da so del solatnega krožnika Slovencev. A potem sledijo še nekatere vrtnine, ki jih v bistvu ne poznamo kot solatnice. To so špinača, blitva, rdeča pesa (listi), listnate križnice iz skupine azijskih listnatih rastlin – rukola, daikon redkev in še nekatere druge, v pikantne mešanice pa lahko dodamo celo listje sladkega komarčka, kapucinke, užitnega tolščaka, zimskega portulaka (tolščaka), pa še kakšno travniško rastlino bi lahko dodali. Tudi mlado listje žit, posebej pšenice in pire, celo listje ajde lahko pojemo v solati. Tudi mlado listje graha je odlična mlada zelenjava. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij Z bodočo ženo želiva skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Kaj je vsebina te pogodbe in na kak način jo lahko skleneva? Od leta 2019 dalje je tudi v Sloveniji možno skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (v nadaljevanju pogodba). Določbe o tej pogodbi so vsebovane v Družinskem zakoniku. Foto: Miša Pušenjak Solato berivko v vrstah veliko lažje porežemo. bolj vsako rastlino posejati posebej, potem pa liste šele po rezanju pomešati med seboj. Zakaj komplicirati, se boste vprašali. Gre za to, da je seme različnih rastlin različno veliko in različno težko. Ko posejemo mešanico, se običajno seme loči in so tudi posamezne rastlinske vrste v vrstici ločene. Če posejemo seme vsake vrste posebej, dobimo želeno mešanico enakomerno po celi gredi ali vrstici. Tako je olajšano tudi rezanje. Rastline za zeleno listje lahko posejemo tudi v multiplošče O mikrozelenjavi sem že pisala. A vseeno naj na hitro omenim, da ni pomembna samo pozimi. Prav tako jo lahko sejete tudi zdaj, pravzaprav vse poletje. Treba pa je izbrati nerazkuženo seme. Tega ne pozabite. Res je, da je danes seme v vrečicah le še redko razkuženo, a pred setvijo to vseeno preverite na semenski vrečici. Če je seme razkuženo, je na zadnji strani vrečice to nekje vedno napisano. Sama sem za setev porabila kar embalažo, v kateri sem dobila malico. Samo napolnimo jo z zemljo in na gosto po njej razporedimo izbrano seme. Vedno se je bolje odločiti za seme za kalčke ali kar mikrozelenje. Zdaj so semenarji začeli ponujati tudi to. Takšno seme mora skoraj 100 % kaliti. Zato je bolje izbrati to seme. Je pa seveda nekoliko dražje. Še en nasvet, če se boste odločili za tak način pridelave listov. Ne varčujte pri izbiri substrata, zemlje. Naj ne bo to vrtna zemlja ali domač kompost. Tudi ob nakupu izberite vsaj povprečen, če ne zelo kakovosten substrat. Potem boste s pridelkom zelo zadovoljni. Seveda pa vas bo največ sejalo na gredice direktno Tudi tukaj ni prav nič zapletenega. Večina Slovencev še vedno raje seje na povprek. Sama pa svetujem, da se vendarle odločite za setev v vrstice. Lahko so samo 20 cm narazen, toliko, da lahko vmes enkrat zemljo prerahljate z motičico. Potem boste veliko lažje Kako pa pridelamo to zelenje Ravno to je zabavno, saj je pridelava listja zelo enostavna. Seme izbranih rastlin samo posejemo in po dveh, treh tednih je pridelek že primeren za rezanje. Najpomembnejše je, da vemo, da tako mlado listje že režemo. Nekaj podrobnosti je seveda še tukaj. Tudi pri nas že dobimo mešanice teh rastlin. Če želite enostavnost, kupite tako mešanico. A sama menim, da je stran 19 Nasveti torek z 10. maja 2022 Ko govorimo o hranilnih vrednostih vrtnin, vedno govorimo o vitaminih, mineralih, antioksidantih … Zelo redko se sliši, kako je tudi samo klorofil pomemben za naše zdravje. Prav tako imajo posebno vlogo tudi rdeča barvila v listih. Uživanje katerega koli lista je torej »zdravo«, kot pravimo. Klorofil je v rastlinah pravzaprav tisti, ki poskrbi, da se energija sonca pretvori v energijo rasti in razvoja rastlin, daje pa jim tudi značilno zeleno barvo. Je izredno podoben hemoglobinu, le da je njegov centralni ion magnezij, ne železo. V naših telesih lahko prenaša kisik do krvnih celic, pomaga pri vzpostavitvi imunskega sistema, čisti prebavni sistem, deluje kot čistilec, odnaša negativne ione, ki naše telo posebej pozimi zakisujejo, in še veliko veliko več. Če bereš, kaj vse je sposoben, pomisliš, da je pravzaprav samo uživanje katerih koli zelenih listov dovolj, da si zdrav. In ravno klorofila pojemo veliko, če uživamo mlado listje rastlin. Ker se klorofil pri kuhanju razgradi, je pomembno, da to listje uživamo presno. COLOR CMYK Foto: Miša Pušenjak Trenutno posejana mikrozelenjava: pšenica in rdeča pesa in enostavneje obvladovali plevel. Predvsem pa bodo rastline imele dovolj prostora in se bodo razvile v krepke, lepo razvite rozete z večjimi listi. Tudi rezanje je veliko enostavneje, če gremo z nožem ali kar s škarjami po vrstici in režemo mlade liste. Drug moj nasvet je, da v mešanico vključite tudi rdeče liste blitve ali rdeče pese. Tako bodo gredice lepše in tudi spekter koristnih snovi širši. Mešanico posejte tako, da na gredice najprej zarišete vrstico – najlažje je to narediti z lažjo desko ali kolom. V vrstico najprej posejte seme ene rastline, nato druge … Lahko pa semena iste velikosti tudi združite. Tako boste enostavno in hitro pobirali pridelek. Vse listje seveda pojemo predvsem v solatah, potresemo po sirnih namazih, lahko pa liste meljemo tudi v smutije ali presne sokove. Še nekaj o setvi solate berivke Najbolj znana seveda med vsemi zgoraj omenjenimi vrtninami je še vedno solata berivka. Pri nas je v navadi, da posejemo seme glavnate solate na gosto, sadike pa deloma presadimo drugam za pridelavo glav, ostale rastline pa pojemo kot berivko. Vendar se ne zavedamo, da ima glavnata solata povsem drugačen način rasti kakor listnata, rozetasta solata. Glavnata le počasi polni rozeto. Zato za setev berivke raje izberite rozetaste sorte (gentilina, gentila tip). Med njimi je tudi meni zelo ljuba rdečkasta sorta ameriška rjavka. Pri rdečih sortah je sploh zanimivo, da so listi tam, kjer jih obsije sonce, rdeči, tam, kje pa sončni žarki ne pridejo do listov, so zeleni. Ko mi take rozete porežemo, je v skledi barva listov lepo pisana. Več barv listja, pomeni več različnih koristnih snovi, zaradi česar zelenjavo tudi jemo. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Če ne sklenete pogodbe, za vas velja zakoniti premoženjski režim, ki pomeni režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje (to je premoženje, ki je pridobljeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti ter premoženje, ki izhaja iz tega premoženja) in režim ločenega premoženja za posebno premoženja vsakega zakonca (premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze, npr. z dedovanjem ali na podlagi darilne pogodbe). S pogodbo pa se lahko zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Zakonca oblikujeta premoženjski režim svojega premoženja poljubno, glede na svoje želje. V pogodbi lahko zakonca uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za primer razveze. Pogodba tako lahko vsebuje sporazum o medsebojnem preživljanju v času trajanja zakonske zveze, sporazum o preživnini za primer razveze, določbe o skupnem opravljanju pridobitne dejavnosti, določbe glede upravljanja skupnega premoženja, določbe glede načina delitve skupnega premoženja ob razvezi zakonske zveze … V pogodbi si lahko zakonca tudi razdelita skupno premoženje, ki je nastalo do časa sklenitve pogodbe. Enako velja seveda tudi za zunajzakonska partnerja, saj tudi v času zunajzakonske skupnosti nastaja skupno premoženje. Pogodbo lahko skleneta bodoča zakonca, lahko pa se pogodba sklene tudi med trajanjem zakonske zveze. Prav tako lahko pogodbo skleneta zunajzakonska partnerja. Pogodbeni premoženjski režim velja od sklenitve pogodbe dalje oziroma v primeru, če jo sklepata bodoča zakonca, od sklenitve zakonske zveze dalje, lahko pa se zakonca v pogodbi dogovorita tudi za drug datum, od katerega velja pogodbeni premoženjski režim. Pred sklenitvijo pogodbe morata zakonca drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Če tega ne storita, je pogodba izpodbojna. Svoje premoženjsko stanje lahko zakonca razkrijeta v sami pogodbi (v pogodbi navedeta svoje premoženje, kar vključuje tudi morebitne terjatve in dolgove), lahko pa je razkritje premoženja vsebovano v posebni listini. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sestavi pogodbe vam lahko predhodno pomaga odvetnik ali pa vam pogodbo sestavi notar. Pogodbo hrani notar. Pogodba se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Če pogodba ni vpisana v register, se v razmerju do tretjih oseb (npr. do upnikov enega od zakoncev) domneva, da velja za zakonca zakoniti premoženjski režim. Med zakoncema pa kljub opustitvi vpisa pogodbe v register velja pogodbeni režim. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 10. maja 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Glavno mesto Kurdistana Kurdi so s približno 24 milijoni prebivalcev največja etnična manjšina brez lastne države na svetu. Razdeljeni so med več držav Bližnjega vzhoda, največ pa jih kljub množičnemu preganjanju živi v Turčiji. Še pred dobrimi petimi leti smo v poročilih poslušali o oboroženih spopadih in množičnem revoltu na območju Kurdistana med nacionalno gardo Turčije in Kurdsko delavsko stranko (PKK). Turki so elegantno uporabljali Kurde za boj proti Islamski državi na meji s Sirijo, ko pa so jim odrekli denarno pomoč, se je dolgotrajno navidezno premirje znova sprevrglo v krvave spopade. Pri tem si je mednarodna skupnost seveda modro zatiskala oči. Za največje mesto s pretežno kurdsko populacijo velja Diyarbakir, ki je bil moja naslednja postaja. Med gibanjem po Kurdistanu sem se sproti zanimal tudi o varnostni situaciji in prav vsi so mi zatrdili, da je za zdaj vse v redu, čeprav ljudstvo ni preveč zadovoljno. Skozi pokrajino namreč prihaja veliko ekonomskih migrantov, ki jih po- tem ob finančni podpori Evropske unije turška oblast zadržuje v Turčiji. Nad temi ljudmi tudi sami Turki oz. Kurdi niso navdušeni, čeprav kulturno in religijsko sovpadajo. Ti Foto: Dani Zorko Diyarbakir, drugi najdaljši zid na svetu Foto: Dani Zorko srcu zaradi svoje kompaktnosti. Ozke ulice so bile polne stilno urejenih kavarnic, nekaj korakov vstran pa si že vstopil na območje bazarja. Tudi mošeje in medrese (verske šole) so bile vse zelo blizu, v središču pa je večja ploščad s čajnico in neštetimi prodajalci drobnarij. Že pred prihodom sem se odločil, da si bom nabavil nekaj stvari za obleči v tem delu države, saj sem računal, da bo Carigrad precej dražji. Raziskovanje po bazarju je pokazalo, da so oblačila cenovno zelo ugodna, vendar pa me izbira ni prepričala. Pa saj bo še priložnost … Po navadi sem jedel zjutraj zajtrk in pa en močnejši obrok proti večeru, tu sem pa naletel na kar nekaj lokant, kot se imenujejo restavracije domačega kova, kjer so pekli meso na žaru, da se ljudje niso mogli upreti vonju. Dnevno svetlobo sem izkoristil za plezanje po znamenitem zidu in za odkrivanje zakladov v neštetih ulicah, zvečer pa je tudi mene premamil vabljiv vonj po ulici, za kar mi seveda ni bilo žal. Prijetno me je presenetilo dejstvo, da me nikjer niso poskusili prinesti naokrog pri cenah – tako pri hrani kot tudi na bazarjih. Vzhodni, bolj pristen del države je še izjemno nepokvarjen, in bolj ko se bližamo Evropi, več je teženj po materializmu in brezosebnem lupljenju tujcev. Foto: Profimedia Mobilni zelenjadar na bazarju ljudje so se namreč večkrat izkazali za nehvaležne in nekulturne, poleg tega pa domačinom, ki nekateri živijo res mizerno, jemljejo delo. Diyarbakir je zelo razvlečeno mesto, stari del pa je obdan s približno šestkilometrskim obzidjem, ki ga promovirajo kot drugi najdaljši zid na svetu. Takoj za kitajskim, seveda. Avto sem pustil kak kilometer od mojega bivališča, ker enostavno ni bilo dovolj prostora v osrednjem delu naselja. Moram reči, da mestece izgleda čisto drugače od vseh ostalih krajev, kjer sem bil do sedaj, in da mi je bilo od vseh krajev morda celo najbolj pri Muzej, ki se nahaja na Ghegastraße oziroma Arsenalstraße na Dunaju, je bil zgrajen leta 1856 po zamisli Theophila Hansena in dokumentira avstrijske vojaške sile od 16. stoletja do danes. Je najstarejši muzej na Dunaju in javnosti je bil odprt leta 1869. Prostori muzeja se nahajajo v edini zgradbi vojaškega kompleksa, imenovanega Arzenal, ki ima podobo trdnjave. Muzej se razprostira v dveh nadstropjih, zbirke pa so posvečene turškemu obleganju iz leta 1683, francoski revoluciji in Napoleonovim vojnam. Muzej hrani tudi avtomobil, v katerem je bil 28. junija 1914 umorjen nadvojvoda Franc Ferdinand ter njegovo uniformo. APOSTAT - kdor odpade od vere, odpadnik, DUOPOL - položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika, INLET - zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice Foto: Dani Zorko Odkritje v eni izmed neštetih ulic v Diyarbakirju KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 10. maja 2022 COLOR CMYK torek, 10. 5. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Video smešnice Štajerske budilke so priljubljen in učinkovit način oglaševanja Zabavni video posnetki, v katerih ekipa Radia Ptuj predstavlja oglaševalce, so že nekaj let med najbolj priljubljenimi vsebinami. Odgovorni urednik Domen Hren je pojasnil, da video smešnice pripravlja ekipa najmanj štirih oseb – poleg budilkarjev Daliborja Bedenika in Tadeja Gerečnika se v pripravo vključi še sam, producentsko delo pa prevzame Patricija Majcen. „Stranka, ki se odloči za oglaševanje, želi le-to razpršiti. Radio lahko v osnovi ponudi le klasično radijsko oglaševanje; ker želimo oglaševalcem ponuditi čim več, smo na radiu pred časom uvedli sinergijo različnih vrst oglaševanja, v katero smo združili radio, splet in socialna omrežja. Stranka, ki se odloči za oglaševanje pri nas, tako lahko doseže tudi do trikrat večji doseg, kot ga prinaša klasično radijsko oglaševanje na drugih radijskih postajah. Vse to nam omogoča sodobna tehnika, kot so kamere, mikrofoni in luči, seveda pa je najpomembnejša kreativa – torej ustvarjalno delo ekipe, ki lahko za vsako stranko posebej pripravi oglaševanje, ki najbolj predstavi njeno podjetje, saj vključuje klasično radijsko oglaševanje, spletno predstavitev podjetja ter preko video posnetkov še nagradne igre, ki so med poslušalci izjemno priljubljene in odmevne, saj prinašajo tudi praktične nagrade oglaševalca,“ pojasni. Video posnetki nastajajo en teden pred objavo, še pred snemanjem pa se- veda ekipa koncept kreative uskladi z naročnikom in pri tem upošteva tudi njegove želje. Vikend pred začetkom akcije in nagradne igre pa je namenjen montaži, post produkciji in pripravi nagradnih iger. „Na terenu se je v štirih letih zgodilo že marsikaj, zvrstile so se številne prijetne, pa tudi manj prijetne situacije, saj je ustvarjanje takšnih video posnetkov živa stvar – torej se je treba vseskozi prilagajati. Tako smo zaradi snemanja že morali zapreti trgovine in poslovalnice ter stranke umikati iz kadra, kajti številni želijo videti, kako nastajajo naši posnetki, in ko opazijo, da se v trgovini dogaja nekaj posebnega, se približajo, da si snemanje ogledajo. Ogromno zanimivih stvari smo že doživeli, posledica snemanj so bile že ureznine na prstih, obtolčena kolena in podobno, saj video smešnice zahtevajo tudi delo na nevsakdanjih lokacijah – tako smo že snemali na strehi, v čolnu, pa tudi na smreki.“ Po štirih letih ustvarjanja video smešnic je ekipa zdaj že dobro utečena, saj se je Foto: arhiv Radio nabralo ogromno izkušenj, snemanja pa zdaj tečejo bolj gladko tudi zaradi ukinitve koronskih ukrepov – ko je bilo treba nositi zaščitne maske, je bilo namreč snemanje pogosto precej oteženo. „Dejstvo je, da lahko oglaševalec s takšnim načinom oglaševanja s svojimi storitvami preko radia dnevno seznani okoli 30.000 ljudi, preko spleta 50.000, na Facebooku pa predvsem zaradi privlačnih nagradnih iger objave dosežejo tudi več kot 100.000 obiskovalcev. Prav Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 9 3 7 4 1 8 4 2 6 5 1 2 5 9 7 1 8 8 3 7 6 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < <<< << <<< < << < << < << < <<< --------------- Denar €€€ €€ € €€€ €€ € €€€ € €€ € €€€ €€ zaradi tega je oglaševanje v Štajerski budilki izjemno priljubljeno in termini so zasedeni tudi po dva ali tri mesece vnaprej,“ še razloži urednik Radia Ptuj Domen Hren. nš www.tednik.si Štajerski tednik - Zdravje ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM ›› ››› › ›› ››› ›› ›› ››› › ››› ›› › na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 10. do 16. maja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gašper Vesenjak, 2256 Juršinci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. COLOR CMYK stran 22 torek z 10. maja 2022 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMskupaj ]REĀLQDPD+DMGLQD LQ0DMåSHUNWHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD prireja oddajo KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM nakladalko, starejšo, lahko v okvari, in druge kmetijske stroje. Tel. 041 856 442. NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti, prodajamo, možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM traktor z nekaj priključki. Tel. 041 230 682. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL2VQRYQHåROH +DMGLQDWHU2VQRYQHåROH0DMåSHUN. Oddaja bo v sredo, 11. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWDREĀLQL+DMGLQDLQ0DMåSHUN. Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 SODELUJTE PRI IZBORU REVIJE OBRAZI AVE A NIJA IN GLASUJTE ZA SVOJ O O FATALNO LEPOTICO! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija Milana Arnuša Za svojo kandidatko lahko glasujete na spletni strani www.svet24.si/femmefatale ali spodnji kupon pošljete na naš naslov: Uredništvo revije Obrazi Avenija, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ZA FEMME FATALE 2022 IZ JIRŠOVCEV 4, DESTRNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene ter nam izrekali pisna in ustna sožalja. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem za ganljivo odpete pesmi, govornici in godbeniku za odigrano melodijo. Zahvala pogrebni dejavnosti Jančič-Almaja za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Terezija, sin Peter, hčerka Marina z možem Matejem ter vnuk Žan Katj atja in Katka Bogataj attaj ataj aj v veselem pričakovanju njju ju Najin otrok bo imel dve www.salomongroup.si 23 IZBERITE FEMME FATALE 2022 Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega … Izmed vseh, ki boste poslali glasovnico na naš naslov ali pa svoj glas oddali na spletni strani www.svet24.si/femmefatale, bomo izžrebali deset nagrajenk, ki bodo prejele ekskluzivne Medexove izdelke: pet jih bo prejelo Kolagen lift v tekočini in pet MSM lift + Q v tekočini. Štiri nagrajenke pa bodo prejele skodelice Kristalne Rogaška iz kolekcije Live, love, sparkle. 5 x Kolagen lift v tekočini Kolagen lift v tekočini vsebuje patentiran hidroliziran kolagen Naticol®, ki je ribjega izvora, z dodatkom elastina, hialuronske kisline, vitaminov in mineralov. Naticol® klinično dokazano zmanjšuje gube, izboljša čvrstost in elastičnost kože ter ohranja zdrave lase in nohte. Gre za že pripravljen napitek, ki ga lahko uživamo samostojno, brez raztapljanja v vodi ali mešanja v sokove in jogurte, saj ni več potrebe po zakrivanju okusa. MSM lift + Q10 v raztopini je veganska rešitev z inovativno formulo za ohranjanje mladostnega videza kože ter lepih nohtov in las. Namenjena je vsem, tudi tistim, ki se izogibajo kolagenu in drugim prehranskim dopolnilom živalskega izvora in navdušuje z odličnim sadnim okusom pomaranče in ananasa. kolekcije Live, love, sparkle p Na topel poletni dan se sprehajate po cvetočem travniku, v zraku je veselje in srce preveva radost. Ko bi taki trenutki lahko trajali večno ... Prikupne skodelice iz kolekcijej Live,, love,, sparkle p (Živi, ljubi, zasij) s seboj prinašajo občutja srečnih trenutkov in so čudovit varuh prijetnih spominov. Postanejo lahko del vaše zbirke drobnih predmetov, ki vas radostijo, ali pa z njimi presenetite svoje najdražje. Skodelice so zelo uporabne tudi za postrežbo sladoleda ali prigrizkov. S podpisom potrjujem, da se strinjam s Pogoji uporabe in pravili nagradne igre, ki so objavljeni na spletni strani www.svet24.si. Izžrebane sodelujoče bomo obvestili o nagradah in jih pozvali za polne podatke, vključno z davčno številko, ki se zbira samo, če izžrebancu pripada razpisana nagrada. Nagrade niso prenosljive ali izplačljive v denarju. 2. EVA BOTO NASLOV: 3. GORDANA GRANDOŠEK WHIDDON 4. MAJ A A KEUC E-POŠTA: 5. HAJD A I KOROŠEC JAZBINŠEK 6. JANA KOTESKA 9. MANCA ŠPIK PODPIS: zƏǣ ƏǣǣɿƫȸƏ ɿ ȇǣǝ ȇǣǝ ǝȵȸȒƳ ǝ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏ ȇƏ ƏɮȒǼǴ ɮȒǼǴȒ Ȓɮ Ȓɮ ɮ ǸȒȅ ǸȒȅȵ Ȓȅȵ Ȓȅ ȅȵ ȅ ȵǼƺɎɖ Ǽƺ ƺɎɖ ƺ Ɏ ɀƮƏɀȒȵ ɀ ƮƏɀȒȵ ȵǣɀȒȅ ɀȒȅ Nov Nov vic ce Svet ce Sv Svet24 vet24 4, za z sa samo 3, 3,59 3,5 9 EU E EUR, R,, vk komp mple lettu u z rev evijo vij ijo j Li Liza Liz aM Majja a, za sam samo 4 4,79 4,7 79 EU UR. in n v ko komplet pletu u z rre evijo evi o Lad Lady y, za z sam amo am o 4,9 4,99 9 EUR. EUR. R. Umrli so Umrli so: Zdravko Veldin, i Z Zgornja j Hajdina 178, roj. 19231 – umrl 23. aprila 2022; Marija Hameršak, roj. Hameršak, Kicar 87, roj. 1937 – umrla 26. aprila 2022; Jožef Hrženjak, Ptuj, Kajuhova ul. 3, roj. 1939 – umrl 26. aprila 2022; Marija Tominc, roj. Šibila, Apače 240, roj. 1941 – umrla 28. aprila 2022; Rajmund Topolovec, Ptuj, Abramičeva ul. 14, roj. 1937 – umrl 29. aprila 2022; Albina Črnivec, roj. Emeršič, Mali Okič 41, roj. 1950 – umrla 29. aprila 2022; Ana Tetičkovič, roj. Gavez, Gruškovec 15, roj. 1927 – umrla 29. aprila 2022; Franc Černenšek, Ptujska Gora 90a, roj. 1949 – umrl 29. aprila 2022; Štefanija Rašl, roj. Lačen, Podvinci 26a, roj. 1955 – umrla 29. aprila 2022; Feliks Caf, Grajenščak 98, roj. 1949 – umrl 30. aprila 2022; Elizabeta Mušič, roj. Brumen, Dolič 38a, roj. 1939 – umrla 1. maja 2022. V ŠTEV E NOVI OBRAZI ILKE Skrivnostni poslanci Roberta Goloba – kdo so v resnici in kaj vse so počeli JANŠA NA RAZPOTJU V boju za zmago je izgubil četrte volitve – odhaja z vrha SDS ali ostaja? INTERVJU Maks Tajnikar, ekonomist: Bolj kot rast cen energentov me skrbi hrana. Lahko pride do pomanjkanja INTERVJU Daniel Popović, legenda Evrovizije: Bil sem moralni zmagovalec S konopljo proti raku – narava in znanost (1) ’‘”ƒ–‘˜‹’”‹•‡‰‹ǡ‹•‡Œ‹‘„˜‡ā‡Œ‘œ†”ƒ˜‹‹ȌǤ ‹’‘”ƒ– •‡ Œ‡ œ ”ƒœ‹•‘˜ƒŒ‡ ‹ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡–‹•‘«‡”‹Š„‘Ž‡œ‹‡††”—‰‹—˜ƒ”ŒƒŽ–—†‹œ”ƒœ‹•‘˜ƒŒ‡”ƒƒƒ †‘ŒƒŠ ‹ ‘’”‡†‡Ž‹Ž œƒ–”†Ž‹‡ǡ ƒ ƒ–‡”‡ Œ‡ƒŽ‡–‡Žǡ‘–‘†–‹•‘œ‹”‘ƒ’‡«ƒ–ǡ‹Œ‹Š ’—櫃Œ‘”ƒ‹Ǣ˜‰”æ«‹‹•‡–‘‹‡—Œ‡ǽƒ”‹‘•Ǽ‹‹œ–‡‰ƒƒŒ„‹•‡ƒ•‡Œ‡”ƒœ˜‹Žƒ „‡•‡†ƒƒ” ‹‘ƒŽ‹”ƒǤ •ƒǡ‹œ„‘Ž‹œƒ”ƒ‘ǡ•‹˜•‡ƒ‘”ā‡Ž‹ ƒŒƒŒ ƒ‰”‡•‹˜‘ ‡–‘†‘ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œƒǡ ‹Œ‘—†‹Žƒ•‹«ƒ‡†‹ ‹ƒȋ‹”—”捋’‘•‡‰‹ǡ‘„•‡˜ƒŒƒ‹‡‘–‡”ƒ’‹Œƒǡ‹—‘ –‡”ƒ’‹Œƒǡ ‰‡•‘ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡ǡ Š‹’‡”–‡”‹Œƒ ‹–†ǤȌǡ ˜ ƒ–‡”‘ ’ƒ •‡ǡ œƒ”ƒ†‹ 文˜‹Ž‹Š •–”ƒ•‹Š —«‹‘˜ǡ ‹ Œ‹Š –‡ Žƒ•‹«‡ ‡–‘†‡ ‹ƒŒ‘ǡ ˜‡†‘ „‘ŽŒ ‹–‡‰”‹”ƒŒ‘ ƒ”ƒ˜‡•—„•–ƒ ‡ǡ‘–Œ‡’”ǤǤ ‹ †”—‰‹ ƒƒ„‹‘‹†‹ ‹ƒŒ‘ ƒ”‡« 斗†‹Œ•‘ †‘ƒœƒ‡ Žƒ•–‘•–‹ ‘ ‘†Ž‹«‹Š ”‡œ—Ž–ƒ–‹Š ’”‹ ”ƒƒ•–‹Š ‘„‘Ž‡Œ‹ŠǤ‘ ’ƒ Œ‡ •‡˜‡†ƒā‡‘’Ž‡‡–ƒ”ƒ‡†‹ ‹ƒǡ‹ œ†”—ā—Œ‡ƒŒ„‘ŽŒæ‡‘†Žƒ•‹«‡‡†‹ ‹‡ TELEFONSKA ŠTEVILKA: 8. ANA PRAZNIK Ne spreglejte v novi Jani PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IME IN PRIIMEK: 1. ALYA 7. MELANI MEKICAR TOREK! IZ NO VANJE GLASO EKA POT RILA . AP OD 21 . MAJA DO 29 22 20 Moj glas naj dobi: 5 x MSM lift + Q10 v raztopini p VSAK ‹ƒ‰‘œƒǣ ”ƒǨ ƒ ˜‡«‹‘ ŽŒ—†‹ ‡’”‡†•–ƒ˜ŽŒ‹˜摍Ǥ”ƒ˜œƒ’”ƒ˜Œ‡”ƒ’”ƒ–‹«‘ ƒŒ•–”ƒæ‡Œæƒ „‡•‡†ƒǡ ‹ Œ‘ ŽƒŠ‘ ‹œ”‡«‡ œ†”ƒ˜‹Ǥ‘œ„‘Ž‹‘•ƒ‹ƒŽ‹œ„‘Ž‹Œ‘ƒæ‹ „Ž‹āŒ‹ǡ’”‹Œƒ–‡ŽŒ‹ǡ•‘”‘†‹‹‹–†Ǥǡ’ƒ懎‡˜ ‡Ž‘–‹ œƒ”‡• †‘—‡‘ ”‡•‹«‘ ƒ”ƒ˜‘ –‡ ‡•”‡«‡ „‘Ž‡œ‹Ǥ —†‹ œƒ–‘ǡ ‡” ‡ ’”‹œƒ†‡‡ Ž‡ „‘Ž‹ƒ •ƒ‡‰ƒǡ –‡˜‡« œƒœƒ—Œ‡ ‡Ž‘–‘ †”—ā‹‘ǡ ’ƒ”–‡”Œ‡ǡ ‘–”‘‡ǡ•–ƒ”æ‡ǡ–‘”‡Œ˜•‡ǡ‹•‘†‡Ž„‘Ž‹‘˜‡‰ƒā‹˜ŽŒ‡Œ•‡‰ƒ’”‘•–‘”ƒǡ’”ƒ˜–ƒ‘ Œ‡ ‘„‹«ƒŒ‘ œ‡Ž‘ ‘”Œ‡‡‰ƒ –—†‹ ƒ‘˜‘•–Œ‹Š‘˜‡‰ƒā‹˜ŽŒ‡ŒƒǤ ‘ ‰‘˜‘”‹‘ ‘ ”ƒ—ǡ ‰ƒ ‡ ‘’”‡†‡ŽŒ—Œ‡‘ ‘– Žƒ•‹«‘ „‘Ž‡œ‡ •‘†‘„‡‰ƒ «ƒ•ƒǡ‘–•‘’”Ǥ•Žƒ†‘”ƒ„‘Ž‡œ‡ǡ˜‹•‘ ”˜‹–Žƒǡœ˜‹æƒ‡ƒæ«‘„‡ǡ•–”‡•‹ƒ«‹ ā‹˜ŽŒ‡Œƒ ‹–†Ǥƒ’‹•‡ ‘ ”ƒ— ƒ”‡« ’‘œƒ‘ā‡‹œ’ƒ’‹”—•‘˜ǡ‹•‘Œ‹Š‘†”‹Ž‹ƒ ’‘†”‘«Œ—‰‹’–ƒͷͻͶͶŽ‡–’ǤǤæǤǡ†‘‘«‘‹‡ǡ•Žƒ†‘œ‘„Ž‹‘‹„‘Ž‡œ‡•‹ †‡Ž‘˜ƒŒ‡ǡ’ƒŒ‡”ƒ—†ƒŽ ‹’‘”ƒ–ǡ‘«‡ •‘†‘„‡‡†‹ ‹‡ȋœƒ–—†‹’‘–Ǥ‹Ǥ ‹- stran 23 Oglasi in objave torek z 10. maja 2022 www www w.re .repor repor p ter.si si COLOR CMYK ‹ƒŒ„‘ŽŒæ‡‘†œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œƒ•‘‘’ŽŒ‘Ǥ  –‘Œ‡–‹•–‘ǡƒ”ƒ—†‹‘˜˜‡–—‹‘‡†‹ ‹‡Ǥ ƒ”ƒ’ƒƒ•–ƒ‡ǡ‘•‡œ†”ƒ˜‡ ‡Ž‹ ‡ ˜–‡Ž‡•—•’”‡‡‹Œ‘˜–—‘”•‡ ‡Ž‹ ‡ǡ•‡ ‘„ –‡ œƒ«‡Œ‘ ‡ƒ†œ‘”‘˜ƒ‘ †‡Ž‹–‹ǡ ˜”ƒæ«ƒ–‹˜œ†”ƒ˜‘•‘•‡†Œ‡–‹˜‘‹拔‹–‹ ˜ †”—‰‡ †‡Ž‡ ‘œ‹”‘ƒ ‘”‰ƒ‡ ƒæ‡‰ƒ –‡Ž‡•ƒǤ ƒœŽ‘‰•‘’‘捑†„‡†‡†‡‰ƒƒ–‡”‹ƒŽƒ ƒŽ‹–—†‹ƒ’ƒ‡†‘Ž‘«‡‹Š‰‡•‹Š‘†•‡‘˜ǡ‹Œ‹Šœ˜•‡‹‡Šƒ‹œ‹˜‡«‹‘‰‘«‡’‘’”ƒ˜‹–‹Ǥ,‡’‘‡‘•–ƒ˜‹‘ǣ‰”‡œƒ „‘Ž‡œ‡†‡†‡‰ƒ ‡Ž‹«‡‰ƒƒ–‡”‹ƒŽƒǤ œ”‘ǡ‹Œ‡†‘ƒœƒ‘’‘˜‡œƒœƒ•–ƒ‘”ƒƒǡŒ‡‡œ†”ƒ˜ƒ«‹ā‹˜ŽŒ‡Œƒ’‘•ƒ‡œ‹ƒȋƒŽ‘Š‘ŽȂ”ƒŒ‡–‡”ǡ–”‡„—搇 •Ž‹ƒ˜‡ǡ ā”‡Žƒǡ —•–‡ •Ž—œ‹ ‡ǡ ā‡Ž‘† ƒǢ ƒŒ‡Œ‡Ȃ’ŽŒ—«‹”ƒǢ’”‡Š”ƒƒœ˜‡Ž‹‹‹ ‘Ž‹«‹ƒ‹ƒæ«‘„Ȃ”ƒŒ‡–‡”ǡ†‡„‡Ž‡‰ƒ «”‡˜‡•ƒȌǤ•‹ƒæ–‡–‹†‡Œƒ˜‹‹•‘œ‡Ž‘‹œ”ƒœ‹–‘’”‹•‘–‹ƒƒæ‡’‘†”‘«Œ—ǡ–‘”‡Œ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Pogovoru z Vlasto Klep (magistro bio-medicinskih znanosti) lahko prisluhnete na Radiu Ptuj, v torek, 10. 5., ob 11. 35, s ponovitvijo v nedeljo ob 17.45. ˜ •‡˜‡”‘˜œŠ‘†‹ ‹ ˜œŠ‘†‹ Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ ‡†–‡‘•‘‘•–ƒŽƒ‘„‘«Œƒ‘„”‡‡Œ‡ƒœ†”—‰‹‹˜”•–ƒ‹”ƒƒǤ ƒ•Ž‡†Œ‹ ‡Ž‡‡–ǡ ‹ ’”ƒ˜ –ƒ‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ‘ā‡”ƒœ˜‘Œ”ƒƒǡŒ‡˜’Ž‹˜‘‘ŽŒƒǡ˜ ƒ–‡”‡«Ž‘˜‡ā‹˜‹Ǥ–‡’”‹‡”—‰‘˜‘”‹‘ ‘ ƒ ‡”‘‰‡‹Š •‘˜‡Šǡ ‘– •‘ „ƒ”˜‹Žƒǡ ‘˜‹‡ ȋ’”Ǥ ƒœ„‡•– Ȃ ƒœ„‡•–‡ •–”‡Š‡ ’ƒ •‘ ˜ ƒæ‡ ‘‘ŽŒ— æ‡ ˜‡†‘ ’”‡ ‡Œ ’‘‰‘•–‡ǡ ”ƒ†‘ǡ „‡œ‡Ȍǡ –—†‹ 捔‘’‹˜ƒǡ ‹ Œ‹Š ˜ ƒæ‹Š ”ƒŒ‹Š «‡œ‡”‘ —’‘”ƒ„ŽŒƒ‘ǡ «‡œ‡”‘ ‹œ’‘•–ƒ˜ŽŒƒŒ‡ •‘«‹ āƒ”‘ ‘œ‹”‘ƒ ˜’Ž‹˜‘ Ǧāƒ”‘˜ǡ«‡–—†‹Œ‡ƒ’”ƒ‰—’‘Ž‡–Œ‡ǤǦāƒ”‹ƒ”‡«’‘˜œ”‘«ƒŒ‘”ƒƒƒ‘ā‹ǡ‹ Œ‡•—’‘‰Ž‡†ƒ‘ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‹”ƒƒ •˜‡–—Ǥ — ‹ƒ‘ æ‡ ”‘‹«‡ ‹ˆ‡ ‹Œ‡ǡ ˜‹”—•‡ȋŠ‡’ƒ–‹•‹ǡ ǤǤǤȌǤ ƒ‰ǤŽƒ•–ƒŽ‡’ǡƒ‰‹•–”ƒ„‹‘Ǧ‡†‹ ‹•‹Š œƒ‘•–‹ȋ™™™Ǥ•˜‡–„‹‘‡†‹ ‹‡Ǥ ‘Ȍ Štajerski TEDNIK torek, 10. 5. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 10. maja 2022 Ptuj z 280-odstotni porast telesnih poškodb Ptuj z Težka pot Sonje Zajec do prave diagnoze: fibromialgija Drastično poslabšanje prometne varnosti Leta bolečin in neprespanih noči brez prave diagnoze Na območju Mestne občine (MO) Ptuj v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim beležijo 41 odstotkov več prometnih nesreč. Foto: M24 Podatki o varnosti v cestnem prometu na območju MO Ptuj za prvo četrtletje so po oceni SPVCP skrb vzbujajoči. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) podatke spremlja z zaskrbljenostjo, zato so varnostnim organom (policiji in redarstvu) predlagali poostren nadzor in dosledno ukrepanje pri kršitvah, ki veljajo za najpogostejše vzroke prometnih nesreč. „Ugotovili smo, da so se prometnovarnostne razmere v prvi četrtini leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej poslabšale. Enormno se je povečalo število telesno poškodovanih (24), v primerjavi z letom prej gre za 280-odstotni porast. Telesno poškodovanih je bilo 14 voznikov osebnih avtomobilov, štirje kolesarji, trije potniki, ena peška in voznik e-skiroja. Tudi nesreč z materialno škodo je bilo v primerjavi z lanskim letom več, za 19 odstotkov. Vzroki za nastanek prometnih nesreč so neprilagojena hitrost glede na stanje vozišča, vremenske razmere in izkušenost voznikov, izsiljevanje prednosti, predvsem starejšim pešcem na prehodih za pešce, nepravilna smer vožnje ter prisotnost alkohola. Devet povzročiteljev prometnih nesreč (14 %) je bilo pod vplivom alkohola, kar je daleč nad povprečjem na območju Evropske unije. To pomeni, da je bil pod vplivom alkohola vsak sedmi povzročitelj. V porastu je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo in v prometu pešcev, ki zmanjšuje pozornost nad odvijanjem prometa, ugotavljamo nepravilno vožnjo v krožiščih in kršitve pri voznikih e-skirojev,“ so navedli v SPVCP MO Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Kot so še dodali, v navedenem trimesečnem obdobju med povzročitelji nesreč izstopajo kolesarji, ki menijo, da imajo absolutno prednost pred ostalimi udeleženci v prometu. Vozijo namreč tudi po prehodih za pešce, kjer ni zarisanih kolesarskih stez, s tem pa ogrožajo sebe in druge. MZ Rojstva: Klementina Resman, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo – deček Neo; Polona Čeh Cigrovski, Pleterje 58, Lovrenc na Dravskem polju – deček Mateas; Samanta Čander, Gornja vas 11, Stranice – deček Liam; Ingrida Senekovič, Lokavci 23, Spodnji Ivanjci – deklica Klara; Saša Macsween, Cesta zmage 70, Maribor – deklica Elina; Adrijana Koser, Črmlja 3a, Trnovska vas – deklica Neli; Emina Đonlić, Kraigherjeva ulica 22, Ptuj – deček Edis; Natalija Kampl, Grajenščak 14, Ptuj – deček Nik; Martina Novak, Rotman 30, Juršinci – deček Oskar; Anja Pliberšek, Ob gozdu 14, Selnica ob Dravi – deklica Ajda; Barbara Zagoršek, Zlatoličje 32, Starše – deklica Ema Sofija; Tinkara Iza Krabonja – deklica Neža; Petra Šmigoc – deklica Anaja; Tamara Holc – deček Alan; Laura Bauman Jaunik – deklica Kristina; Ajda Stojnšek – deček Nace; Mojca Sikošek – deklica Iva; Darja Ivenčnik – deček Žiga; Tjaša Vraz – deček Leo. Čeprav je imela več let različne bolezenske znake, med drugim neznosne bolečine v mišicah in sklepih, težave z orientacijo, utrujenostjo, spominom itn., diagnoze Ptujčanki Sonji Zajec zdravniki enostavno niso znali postaviti: »Na koncu si že obupan, psiha močno trpi. To nisi več ti. Šele ko so mi končno postavili diagnozo, fibromialgija, sem čutila veliko olajšanje. Na rehabilitaciji v Soči sem spoznala, da se nas s to boleznijo sooča veliko. Ogromno pa je takšnih, ki z njo živijo, pa niti ne vedo.« Prav zato želi osveščati o fibromialgiji, ki je še vedno precej slabo poznana bolezen. To je tudi cilj društva, ki so ga ustanovili pred nekaj meseci. Utrujenost, težave s spancem in spominom, pomanjkanje energije, neznosne bolečine v mišicah in sklepih, jutranja okorelost in boleče točke v mišicah so le nekateri simptomi, ki spremljajo fibromialgijo. Gre za kronično mišično-skeletni sindrom, ki se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Vzroki za nastanek so različni. Delno jo pripisujejo genetiki, v veliki meri pa na izbruh bolezenskih znakov vpliva stres. Zdravstvene težave 49-letne Sonje Zajec so se začele pred osmimi leti. Kot pravi, je bilo najhuje pozimi, ko je bila v takšnih bolečinah, da si ni bila več podobna. Kljub številnim preiskavam do diagnoze leta ni prišla. Krvna slika je bila zadovoljiva, ultrazvok in magnetna resonanca nista pokazala posebnosti, vsi izvidi so bili v mejah normale. Šele po obisku revmatologa Mike Bajića v Murski Soboti se je tančica skrivnosti začela razkrivati. »Pri osebni zdravnici nisem naletela na posluh. Grozno je, ko enostavno ne veš, kaj je s teboj. Doktor Bajić pa me je že po prvem obisku pomiril. Dejal je, da bova tako dolgo iskala vzroke težav, dokler ne odkrijeva diagnoze. In res je bilo tako. Takrat sem čutila veliko olajšanje. Čeprav za to bolezen ni zdravila, ti je lažje, ker vsaj veš, kaj ti je. Revmatolog mi je priporočal rehabilitacijo v Soči, ki mi je dala veliko novih znanj in izkušenj,« pravi naša sogovornica. Foto: ČG Sonja Zajec pravi, da je postavitev diagnoze zanjo predstavljala veliko olajšanje. olajšanje: »Okolica na to bolezen ne gleda z velikim razumevanjem. Navzven ti dejansko nič ne manj- ka, bolečine pa so ogromne. Tvoji družinski člani vidijo spremembe, ostali to težko razumejo.« Telo z bolečino zmeraj nekaj sporoča Fibromialgija je neozdravljiva bolezen, a je načinov za lajšanje bolečin kar nekaj, od akupunkture do plavanja, hoje ... Stres naj bi bil zelo pomemben dejavnik, ki sproži in pospeši bolezenske znake. Tudi naša sogovornica se zaveda, da je močno pospešil razvoj bolezni pri njej. Izguba službe, selitev, vse to so bili sprožilci, ki so prispevali k temu, da je bolezen napredovala hitreje, kot bi sicer. Na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobila med zdravljenjem v Soči, je spoznala, da so k fibromialgiji najbolj nagnjeni perfekcionisti. Tudi zato danes živi drugače kot pred postavitvijo diagnoze: »Spremeniš se, začneš delati na sebi, na svojem dobrem počutju. Vse drugo je manj pomembno.« Potrebuješ nekoga, ki se počuti podobno kot ti ... V petih tednih rehabilitacije v Soči je Zajčeva lani spoznala veliko sotrpinov s podobnimi težavami, kot jih občuti sama. Prav to je bilo tisto, kar je potrebovala. Razumevanje. Ob opori svojcev, ki je je nedvomno deležna, je tudi deljenje izkušenj z ljudmi, ki imajo enake zdravstvene težave, veliko Če Pankraca (12.) sonce peče, sladko vince v klet poteče. Foto: arhiv Svet24/M24 Ker so se znašli v podobni situaciji, so se tisti, ki so bili istočasno v Soči, odločili za ustanovitev društva fibromialgiki in prijatelji. Začelo je delovati 22. 2. 2022 in danes šteje že 577 članov. Za vse njih je to zelo pomemben datum. »To je češnjica na torti. Društvo mi je res dalo ogromno, čeprav delujemo šele kratek čas. Ker ta teden obeležujemo svetovni dan fibromialgije, ga bomo počastili tudi mi, v kongresni dvorani Term Dobrna. Sodelovali bodo zdravniki, terapevti, psihoterapevti ... Kar nekaj nas je iz Ptuja, naša želja je, da se nam pridruži še več ljudi. Da si lahko pomagamo. Obenem pa so člani društva tudi naši družinski člani, kar je prav tako zelo pomembno,« pravi Zajčeva. Vsem tistim, ki se srečujejo z opisanimi bolezenskimi znaki, Zajčeva svetuje, naj bodo vztrajni. Naj ne zastanejo ob prvi oviri. Pot do diagnoze je pogosto težka, a telo z bolečino zmeraj nekaj sporoča: »Sama sem imela do diagnoze težko pot. Jok in nestrpnost, pa tudi razočaranje ob negativnih izvidih. Kako si predstavljati, da ti nič ne manjka, izvidi so v redu, ti pa si ves v bolečinah? Po postavljeni diagnozi, si telo in glava oddahneta. Rada bi, da se o bolezni več ve, da ljudje na sočloveka, ki ima fibromialgijo, drugače gledajo. Ko ti povejo, za čim si zbolel, je dobro poiskati sebi podobne, saj ima tudi ta bolezen tisoč obrazov. Imela sem srečo, da sem na rehabilitaciji spoznala čudovite ljudi.« Dženana Kmetec Danes bo večinoma sončno. Predvsem v hribovitem svetu bo še možna kakšna popoldanska ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne pa od 21 do 26 °C. OBETI: V sredo in v četrtek bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Pihati bo začel jugozahodni veter. 4-dnevna napoved za Podravje Poroke – Ptuj: Dominik Solina, Cirkulane 14a, in Nina Grabar, Dornava 25a; Jurček Horvat in Martina Kunčnik, Markovci 66a; Dušan Lozinšek in Marija Solina, Stojnci 104; Aleksander Sitar, Sela 12, in Mojca Preložnik, Brezovec 45; Blaž Feguš, Spuhlja 83, in Aljana Cvetko, Gajevci 24. Vir: ARSO