GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA »HMEZAD« — ŽALEC — LETO XXV — ŠTEVILKA 7 — JULIJ 1971 SKROMNO PRAZNOVANJE HMELJARJEV PREBOLDA JE V DEVETIH LETIH PREPLAVILO TUDI OBČINSKO MEJO IN POSTALO TRADICIONALNA MANIFESTACIJA VSEH SLOVENSKIH HMELJARJEV LETOS ŽE 9. DAN HMELJARJEV PRAZNOVALI BOMO 7. IN 8. AVGUSTA Govorice, da dneva hmeljarjev ne bo, ne drže. Kot stanovski praznik vseh slovenskih hmeljarjev mora ostati in bo ostal, ni pa rečeno, da bo vet%io v Braslovčah. Tako pravijo hmeljarji. Še več. Želje mnogih so, da naj se praznovanje razširi na cela dva dneva in celo na cel teden, da naj domači proizvajalci strojev in orodja in uvozniki ne razkazujejo svojih eksponatov, marveč jih naj prodajajo za dinarje. Tako naj bo tudi z ostalimi proizvajalci tja do suhe robe. Gostinska podjetja in turistična društva pa bi naj vse te dni skrbela za ugodno počutje obiskovalcev. Prireditelja letošnjega praznovanja sta tudi Poslovno združenje Styria in Turistično društvo Braslovče. Oba obetata poleg že vsa leta dobre organizacije praznovanja še nekatere novosti za razširitev in popestritev. Sobotni program 7. avgusta je že ustaljen: popoldne ogled hmeljarskega muzeja in Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. Možen bo tudi ogled doline s terase Hmezada in z letali, ki vzletajo na letališču Levec. Ob 20. uri se bodo hmeljarji zbrali v hmeljarskem domu v Žalcu, proglasili svojega starešino, podelili priznanja zaslužnim hmeljarjem, izbrali hmeljsko princeso, prisluhnili dvema pevskima zboroma, si ogledali plese folklorne skupine PDP »Svoboda« Šempeter in se pogovorili o stanovskih problemih ter se poveselili ob zvokih ansambla »Hmeljar«. Novost, ki jo uvaja Turistično društvo Braslovče s sodelovanjem s tamkajšnjim gostinskim podjetjem, je že sobotno rajanje na veseličnem prostoru ob jezeru, ki se bo začelo že popoldne. Obetajo dobre jedi in pijače po zmernih cenah in priznane ansamble za ples in razvedrilo. Praznovanju v čast pa bodo po gričih zagoreli kresovi. Uvod v nedeljsko praznovanje 8. avgusta bo ob 6. uri budnica godb na pihala iz Liboj in Prebolda. Libojska godba bo ob 9. uri v Braslovčah izvajala promenadni koncert in tako s poslušalci pričakala kolono vozil s starešino, kandidatkami za princeso in spremstvom, ki bo krenila iz Žalca ob 9.30 in sprispela okrog 10. ure. Na prireditvenem prostoru bo predaja starešinstva, nastop okteta iz Tabora in folklorne skupine PDP »Svoboda« Šempeter ter spretnostno tekmovanje traktoristov. Popoldanski program se bo začel že ob 14. uri s povorko s prikazi iz hmeljarstva. Vodje skupin hmeljarskih prikazov prosimo, da so s prikazi pravočasno na zbirališču, da jih bo komisija lahko ocenila. Po mimohodu bo zbranim hmeljarjem in gostom spregovoril hmeljarski starešina, za tem pa podelil nagrade najboljšim prikazom in traktoristom. Prikazom bo podeljenih šest nagrad in sicer 500, 350, 200 in trikrat op 100 dinarjev. Poleg tega dobi vsak nastopajoči prikaz še 100 din. Za spretnostno vožnjo bodo podeljene tri nagrade, 300, 200 in 100 din. Ko je na seji DSP bil sprejet sklep, da se ob ZR izloči nekaj denarja v sklad skupne porabe za 30-letnico vstaje in proslavljanje 10. obletnice obstoja podjetja, pripravljalni odbor še ni imel popolne predstave, kako naj poprime za delo. Takoj ob začetku pa mu je bilo jasno, da bo treba posvetiti ob tem dogodku precej skrbi poleg same organizacije prireditve tudi kolektivu kot celoti, predvsem pa neumornim dolgoletnim delavcem našega podjetja in tistim delavcem, ki so se pri nas upokojili, posebno pozornost. Odbor je na svoji seji razdelil delo na pododbore in tako sedaj pripravlja vsak član glede na sprejete zadolžitve svoje delo. Prireditveni pododbor je že ter-miniral ves program in propagandni material ter utrdil točne vrstne rede. Odbor za ureditev veseličnega prostora je izdelal razpored prostora in miz ter klopi, seveda tudi plesišč ter se dogovoril za postavitev vodovodov in električne napeljave. Poseben pododbor za oskrbo prehrane in pijače pa je izdelal cenike, Sortiment jedil in pijač in se dogovoril za strežbo. Posebna ekipa pa se je takoj angažirala in organizirala v kolektivu športna tekmovanja v raznih športnih disciplinah. Kot zaključek slavnostnega dela in uvod v veseli del bo proglasitev hmeljske princese za leto 1971. Prireditelji pričakujejo tudi letos veliko obiskovalcev, zato apelirajo na vse sodelujoče, da z domiselnostjo, dobro voljo in s stanovsko pripadnostjo pomagajo k afirmaciji slovenskega hmeljarstva. Vse hmeljarje in bralce našega glasila vabijo na prijetno srečanje v Braslovče. Vy Vsi živimo v upanju, da bomo 24. 7. 1971 preživeli skupaj v prijetnem vzdušju, saj nas bo že na vsezgodaj prebudila budnica li-bojske godbe na pihala, ki bo tudi v kulturnem programu sodelovala s svojim malim koncertom. Pravi pričetek prireditve bo ob 9. uri, ko bo naš zbor pozdravil in odprl prireditev predsednik DSP tov. Jureš Tone. Krajši govor v počastitev 10. obletnice bo podal glavni direktor podjetja Križnik inž. Veljko. Sledilo bo nekaj točk priznanega kmečkega pevskega zbora iz Tabora pod vodstvom Milana Lesjaka. Na pomoč nam bodo priskočili še šempeterski folkloristi s pestrimi plesnimi točkami. Med izvajanjem koncerta godbe na pihala iz Liboj bomo povabili naše upokojence v avtobuse in jih odpeljali v Celje, kjer jim bomo pokazali nove objekte predelave v obratu Mesnine, našo lani zgrajeno sadno hladilnico in po kratkem ogledu samopostrežne restavracije v Gaberju imeli pripravljeno kosilo. Po kosilu se bodo pripeljali zopet na veselični prostor, kjer se bodo začela športna tekmovanja šaljivega značaja in upamo, da bo ta dan pravo veselje ob zvokih priznanih ansamblov trajalo pozno v noč. (Nadaljevanje na 2. strani) Prikazi so lani kljub dežju bili številni in domiselni PRAZNOVANJE 30-LETNICE VSTAJE IN 10-LETNICE PODJETJA 22. JULIJ — DAN VSTAJE IN PRAZNIK NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI — BOMO PRAZNOVALI V SOBOTO, 24. JULIJA V GOZDIČKU PRI ŠEŠKEM MOSTU. Zakon o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti V JAVNI RAZPRAVI JE OSNUTEK NAVEDENEGA ZAKONA. O-SNUTEK ZAKONA PREDVIDEVA NASLEDNJE: KMETJE IN DRUGI DELOVNI LJUDJE, KI DELAJO S SVOJIMI DELOVNIMI SREDSTVI V KMETIJSTVU, LAHKO ZDRUŽUJEJO SVOJE DELO IN SREDSTVA V KMETIJSKE ZADRUGE, ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN POGODBENE SKUPNOSTI, VSE ZARADI ORGANIZIRANJA PROIZVODNJE, POVEČANJA PRODUKTIVNOSTI DELA IN DRUGIH GOSPODARSKIH KORISTI. VSE NAVEDENE OBLIKE ZDRUŽEVANJA SO PROSTOVOLJNE. Zadruge in organizacije kmetov (organizacije združenega dela kmetov v našem podjetju), se po predlogu zakona lahko ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prometom kmetijskih in živilskih proizvodov, s storitvami, hranil-no-kreditnimi posli, preskrbova-njem z. reprodukcijskimi in delovnimi sredstvi, turizmom in domačo obrtjo in drugimi gospodarskimi dejavnostmi, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje. Poleg gospodarskih dejavnosti se zadruge in organizacije kmetov ukvarjajo tudi s strokovno- (Nadaljevanje s 1. strani) Odbor za proslavo 10. obletnice je poleg že opisanega dela poskrbel še za podatke o stalnosti in ugotovil, da je v naši delovni skupnosti od vseh zaposlenih 1900 delavcev kar krepka tretjina ali 670 delavcev takih, ki so v našem podjetju ali pri njegovih prednikih v neprekinjenem delovnem razmerju dalj kot 10 let. Od teh 670 delavcev pa ima neprekinjen delovni staž pri nas preko dvajset let 82 delavcev in da ima najdaljši staž stalnosti tov. Brglez Jožefa iz DE Radlje ob Dravi, ki se je zaposlila na tem posestvu že 10. 8. 1945. leta in ostala tu ves čas. Odbor vsem dolgoletnim prizadevnim delavcem iskreno čestita z željo, da bi ostali še dolgo med nami, kolikor pa nam je znano, bodo uradne čestitke izrečene še posebej na proslavi. Kolikor smo lahko zbrali podatkov, so sedaj živi 303 naši ,ti-pokojenci. In ker se do s.edaj še na tak način nismo sestali, bomo snidenja z njimi tem bolj veseli, Zavedamo se, da je to generacija tistih, ki so nam v izredno težkih pogojih dela ustvarjali možnosti, da imamo danes kruh in delo mi. V upanju, da nismo koga zgrešili, našo bojazen pišemo v Hmeljarja tudi zal«, da bi upokojenci, če s,e je to vendarle zgodilo, prebrali te vrstice in se nam priključili 24. 7. brez uradnega vabila. Sicer pa naše veselje in jubilej ne velja le nam, želimo, da bi se nam v veselju priključili kmetje in delavci bližnje in daljne okolice ter se z nami poveselili ta dan. G. A. pospeševalno in razvojno dejavnostjo na področju kmetijstva ter z izobraževalnim, kulturnim in socialnim delom, pomembnim za člane. Kmetje lahko združujejo svoje delo in svoja sredstva med seboj ali z družbenimi sredstvi in z zdru ženim delom, da bi na tak način bolje proizvajali, nabavljali, gradili, urejali in izkoriščali proizvodne naprave, opremo in objekte ter ustvarjali večji dohodek. Sredstva zadrug in organizacij kmetov so družbena sredstva, tista, ki so jih kmetje združili z družbenimi, pa so v lasti kmetov, če ni z medsebojno pogodbo drugače določeno. V sušnih junijskih dneh so se po hmeljnikih vrteli razpršilci skoraj tri tedne in napajali žejno zemljo Zadruge, organizacije kmetov in druge gospodarske interesne skupnosti kmetov lahko ustanovijo Zadružno zvezo SR Slovenije kot svojo skupnost. Premoženje v družbeni lastnini, ki bi preostalo po eventualni likvidaciji zadruge ali organizacije kmetov, se osnovnemu namenu ne sme odtujiti, ampak se mora dodeliti drugi zadrugi ali delovni organizaciji, ki prevzame dejavnost likvidirane organizacije. Gre za delitev čistega premoženja po izvršeni likvidaciji in to tudi v primerih likvidacije organizacij kmetov v sestavu delovnih organizacij po vrnitvi dodeljenih sredstev. Zadruge ustanavljajo kmetje, in sicer najmanj 30. Ustanovitelji postanejo člani zadruge z dnevom registracije zadruge. Clan zadruge lahko postane tisti kmet, ki z zadrugo trajnejše gospodarsko sodeluje in sklene v ta namen pismeno pogodbo. Pogoje za članstvo zadruge določa zadružni statut. Družinski člani zadružnika niso avtomatično člani zadruge, ni pa ovir, da bi jim statut zadruge ne dal teh pravic. O sprejemu v članstvo odloča organ zadruge, določen z zadružnim statutom. Zoper zavrnitev sprejema v članstvo se lahko prosilec v končni instanci pritoži na občinsko sodišče. Zadruga mora voditi imenik članov. Zadružni statut lahko določi tudi, da vplačajo člani delež, ki pa mora biti različen glede na gospodarsko moč zadružnika in obseg njegovega poslovanja z zadrugo. Zadružni statut lahko določi tudi jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge, ki jih ni mogoče poravnati iz sredstev zadruge. Določbe zadružnega statuta o članstvu, deležih in jamstvu mora potrditi občinska skupščina. Zadrugo upravljajo enakopravni člani in delavci zadruge. Člani in delavci zadruge enakopravno razporejajo dohodek za svoje o-sebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne podlage združenega dela. Članom zadruge pripada del ustvarjenega dohodka v sorazmerju z njihovim deležem pri poslovnem uspehu zadruge in sicer na njihovo vloženo delo, sredstva in obseg poslovanja z zadrugo. Delavcem zadruge pripada del dohodka, ki je sorazmeren njihovemu deležu pri poslovnem u-spehu in to po enakih načelih kot v drugih delovnih organizacijah. Splošni akt zadruge mora določati merila za delitev dohodka tako za razširjeno reprodukcijo kot potrebe članov in delavcev. Dohodek, ki se deli med člane, se obračuna iz skupnega poslovanja zadrug s člani. O pripojitvi, spojitvi in prenehanju delovanja zadruge odločajo z referendumom člani in delavci zadruge. Zadruga preneha tudi, če se število članov zniža pod 30 in ostane na tej višini več kot pol leta. Smiselno veljajo določila o zadrugah tudi za organizacije kmetov v delovnih organizacijah, kot je to primer v našem podjetju. V primeru, da organizacija kmetov določi deleže in jamstvo, jamčijo kmetje samo za poslovanje organizacije kmetov, ne pa podjetja kot celote. Zakon tudi ne določa minimalnega števila kmetov za ustanovitev organizacije kmetov v delovni organizaciji, pač pa postavlja načelo, da mora organizacija kmetov predstavljati gospodarsko celoto, katere uspeh skupnega dela se mora potrditi v menjavi kot vrednost in na tej podlagi tudi samostojno izražati. (Amandma ustave XXI). Delovno skupnost organizacije kmetov sestavljajo kmetje, ki z njo trajnejše gospodarsko sodelujejo in delavci. Zaradi njene specifičnosti določa zakon pravice organizacije kmetov v delovni organizaciji in sicer: Organizacija kmetov samostojno ugotavlja in deli dohodek, odloča o svoji notranji organizaciji in v svojem delovnem področju, razpolaga s sredstvi, ki so jim bild dana ob ustanovitvi ali si jih je pridobila med poslovanjem, odloča o včlanitvi v Zadružno zvezo, sprejema svoje samoupravne akte in odloča v skladu s statutom delovne organizacije o medsebojnih skupnih zadevah. V zadevah iz svoje pristojnosti sklepa pogodbe sama. Statut delovne organizacije in pogodba na podlagi statuta lahko navedene pravice organizacija kmetov razširi, ne more. jih pa zmanjšati. O sporih, ki bi nastali zaradi ustanovitve organizacije kmetov ali obsega njenih samostojnih pravic odloča dokončno mešana arbitraža. Predsednika te arbitraže imenuje predsednik okrožnega gospodarskega sodišča, po enega člana pa delovna organizacija, organizacija kmetov, pristojni občinski organ, občinski sindikalni svet in gospodarska zbornica SRS. Več kmetov lahko trajnejše združi svoja sredstva ali tudi svoje delo zaradi skupne koristi v pogodbeno skupnost. Skupnost se lahko ustanovi zaradi skupne proizvodnje, predelave in prodaje lastnih pridelkov, nabave kmetijskih priprav in reprodukcijskega materiala za svoje potrebe, zaradi skupne uporabe kmetijskih priprav ali objektov in zaradi povezovanja svojega gospodarstva z delovnimi organizacijami. Skupnost ustanove člani s pogodbo, katero morajo v 30 dneh priglasiti upravnemu organu občine, pristojnemu za kmetijstvo. Ta organ vodi ustrezen register, in lahko odkloni vpis v register, če so določbe v pogodbi v nasprotju s predpisi ali razvojnimi načrti družbeno-političnih skupnosti. Če hoče pogodbena skupnost kot nosilec pravic in obveznosti nastopati napram tretjim osebam, se mora po vpisu v občinski register vpisati še v register pri o-krožnem gospodarskem sodišču. Za obveznosti skupnosti odgovarjajo člani nerazdelno. Zadruge in delovne organizacije morajo po osnutku zakona prilagoditi poslovanje zahtevam zakona v enem letu po sprejetju zakona ali pa opustiti tovrstno poslovanje. Na kratko sem navedel bistvena določila osnutka zakona. Osnutek je bil obravnavan med ostalim tudi na .zboru zadružnikov in kooperantov pri gospodarski zbornici SRS. Zbor je osnutek z nekaterimi pripombami osvojil. Smatra, da je potrebno kmetu o-mogočiti, da bo tudi s svojo gozdarsko dejavnostjo lahko vključen v svoji osnovni organizaciji, to je v zadrugi ali organizaciji kmetov. Na zboru je bil izvoljen tudi iniciativni odbor za ustanovitev Zadružne zveze SR Slovenije. Za naše območje je bil v odbor izvoljen tovariš Kuder Ivan, kmet-kooperant iz Griž. Na zboru je bil v odbor za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici SR Slovenije na mesto umrlega Kronovšek Ivana izvoljen tovariš Fonda Anton, kmet-kooperant iz Braslovč. Zakon bo predvidoma sprejet na prvem jesenskem zasedanju slovenske skupščine. Do takrat pa imamo vsi možnost, da v javni razpravi sodelujemo in prispevamo k taki formulaciji zakona, ki bo večini slovenskim kmečkim proizvajalcem najbolj ustrezala. Plaskan Vlado KAKO SMO LANI GOSPODARILI ZAPOSLENOST V preteklem letu je podjetje razširilo svoje poslovanje in poslovno področje. S 1. 1. 1970 sta se nam priključila Kmetijski kombinat Šmarje in Semenogojski obrat Radlje ob Dravi. Na novo je bila osnovana še Hranilnica in posojilnica. Ob koncu leta smo imeli 1911 zaposlenih v naslednjih samostojnih delovnih enotah (DE) in obratih: Obrat KMETIJSTVO ŽALEC (Kž — 447 zaposlenih), DE KMETIJSTVO RADLJE (KR — 40), DE KMETIJSTVO ŠMARJE (KŠ — 161), DE SADJARSTVO MIROSAN (SM — 28), DE VRTNARSTVO (VT — 70), DE GOZDARSTVO (GO — 10), DE KOOPERACIJA (KO — 85), obrat MESNINE (ME — 383), DE MLEKO (ML — 86), DE HMEZAD (HM — 63), DE VITAL (VT — 92), DE MEŠALNICA KRMIL (MK -24), DE ZDRUŽENA HLADILNICA (ZH — 6), DE STROJNA POSTAJA (SP — 92), DE GOSTINSTVO (GS — 90), DE HIŠNI SKLAD (HS — 4), DE SKUPNE SLUŽBE (SS — 231). Število zaposlenih se je povečalo za 97 ali za 5 %. V tem letu smo ustanovili poslovno skupnost za hmelj, ki povezuje vse slovenske pridelovalce hmelja. Kvalifikacijski sestav po šolski izobrazbi se nam ni bistveno izboljšal: z visoko šolo jih je bilo na začetku leta 53, ob koncu pa 57, z višjo 40—43, s srednjo 205—217, s poklicno 390—414, z osemletko 357—382, s 7 razredov osn. šole 147—163, s 4 razredi 569—585, brez šol 53—51. Zaskrbljujoče je naraščanje nekvalificiranih delavcev: nekvalificirani 303—361, polkvalificirani 357—352, podjetniško (interno) kvalificirani 214—197. Iz podjetja je odšlo 272 delavcev, 370 pa jih je prišlo. Pri delu se je poškodovalo 172 delavcev ali 27 več kot prejšnje leto. Izobraževanju posvečamo precej skrbi in tudi sredstev (v 1970 536.000, v 1969 pa 368.000). 44 delavcev je napravilo izpit za priznanje kvalifikacije'v kmetijstvu, za kombajniste pa 12, za buldožeriste 2, za voznika viličarjev 1, za motožagarje 4, za strojnega knjigovodjo 2, za VK vrtnarja 2. Izredno je študiralo 70 delavcev: 10 na visokih šolah, 30 na višjih, 30 na strokovnih. V ME, GS, KŠ in SP smo imeli 72 učencev v gospodarstvu. Štipendistov imamo 66 (prvo leto 38), od tega 19 (15) na visokih šolah, 2 (3) na višjih, 30 (16) na srednjih, 66 (4) na poklicnih, od tega kmečkih otrok v kmetijskih šolah 46. DOSEŽENA PROIZVODNJA Za 1970 leto je značilno, da z izjemo jabolk, kjer je nastala tržna katastrofa zaradi izredne letine jabolk, je primanjkovalo kmetijskih pridelkov in izdelkov. KMETIJSKA PROIZVODNJA Lansko letino ocenjujemo kot zelo ugodno, zlasti v hmeljarstvu. Proizvedena količina hmelja se je povečala od 1969. leta: KŽ 1031 ton — 1142 ton KR 52 ton — 52 ton KO 1252 ton — 1332 ton Kš 17 ton — 25 ton ________ Skupno 2352 ton — 2551 ton (za 7,5 % več) V našem podjetju smo lani ■ pridelali 71 % vsega slovenskega hmelja (predlanskem pa 67%). Kvaliteta hmelja pa je bila izjemna. Najboljša v zgodovini našega hmeljarstva. Hektarski pridelek hmelja je bil v KŽ 15 q (13,6), v KR 15,5 (15,5), v KO 13,9 (13,3). Površine se niso bistveno spremenile (1777 ha). KMETIJSKI KOMBINAT »HMEZAD« ŽALEC vabi delavce, kooperante in njih svojce 24. julija v Šeško gmajno na praznovanje 10-letnice podjetja Proizvodnja mleka (družbeni in kooperacijski odkup) se ni dosti povečala od 9.462 tisoč litrov na 9.796 (za 3,5 %), od tega je prišlo v našo mlekarno 69 %. Povprečna molznost krav v KŽ je porasla za 7,5 °-0, (od 3.9801 na 4.2801). Proizvodnja in odkup živine se je lani zaradi neurejenih tržnih razmer zmanjšala od 3.738 ton na 3.435 ton (za 8%). Proizvodnja piščancev pa se je povečala od 1316 ton v predlanskem letu na 1673 ton (za 27%). Pridelek plantažnih jabolk se ni bistveno spremenil: 1582 ton (1969) — 1527 (1970). GOZDARSTVO Posek se je povečal od 2.415 m3 na 2.900 m3 (za 20%), razrez pa za 9 %. Škropljenje hmelja z Mayersi je učinkovito in hitro ter prijetno, če sediš pod novo kabino Stay er ja PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Prodaja mesa je bila v 1.1970 za 2,2 % manjša v glavnem zaradi manjšega izvoza, medtem ko se je prodaja na domačem trgu povečala. Povečala pa se je zaposlenost klavnice zaradi izrednega povečanja klavnih storitev od 5760 ton na 6.840 ton (za 19 %). Gospodarski položaj MESNIN je bil zaradi velikega skoka odkupnih cen živine in zmrznjenih prodajnih cen mesa izredno težaven. Povpraševanja po mesu (zlasti svinjskem) ni bilo mogoče zadovoljiti. Predelava mleka se je znatno povečala. Konzumnega mleka smo prodali 35 % več, jogurta pa 80 %, smetane 60%, sira in masla pa smo pridelali manj. Odkup mleka je bil manjši zaradi sprememb odkupnih področij, zlasti pa zaradi prenizkih cen mleka v odnosu na cene živine. Povpraševanja po mlečnih izdelkih ni bilo mogoče zadovoljiti. Odkup hmelja se je povečal od 3.384 ton na 3.596 ton (za 6,2 %). Prodaja v izvoz se je zmanjšala za 5,5 %, prodaja na domačem trgu pa se je povečala za 57,6 %, tako, da se je razmerje med izvozom in prodajo na domačem trgu spremenilo v škodo izvoza (87,4:12,6 — 80,7:19,3)! Povpraševanju po hmelju ni bilo mogoče zadostiti niti na tujem, še zlasti pa ne — kljub povečani prodaji — na domačem trgu. Proizvodnja močnih krmil je ostala enaka kot v prejšnjem letu (15.683 ton — 1969, 15820 ton v 1970). Večjih potreb ni bilo mogoče kriti zaradi težav pri nabavi koruze. Znatno se je povečala potreba po močnih krmilih v našem podjetju od 7.059 v 1969 na 10.556 ton. Obseg proizvodnje oz. poslovanja po posameznih DE/O lahko prikažemo z gibanjem celotnega dohodka, ki zajema vso realizacijo DE/O tudi interno (v 000 din): 1969 1970 Indeks Kž 40.127 43.084 108 KR — 2.849 — KŠ — 34.485 — SM 1.743 2.170 127 VT 4.443 5.601 126 KO 54.854 70.411 128 GO 828 945 114 ME 93.887 123.770 132 ML 25.263 30.308 120 HM 75.198 80.566 107 VI 3.599 17.274 — MK 17.756 23.073 130 ZH 157 7.762 — SP 5.718 6.889 120 GS 6.740 8.965 133 HS 1257 1.203 96 SS 40.848 34.536 — HP — 772 — Skupno 372.422 494.663 133 Od tega eksterna realizacija 316.883 393.111 124 (Nadaljevanje s 3. strani) Povečanje CD podjetja kot celote je veliko zaradi priključitve DE KMETIJSTVO RADLJE in DE KMETIJSTVO ŠMARJE. Ce to upoštevamo, bi se CD podjetja v 1970. letu povečal za okrog 10% v primerjavi s 1969. letom. REZULTAT POSLOVANJA Rezultati poslovanja so kljub težavam pri prodaji sadja ugodnejši kot v preteklem letu. Dober del tega uspeha gre na račun uspešnega rezultata v hmeljarstvu, čeprav učinka devalvacije praktično nismo bili deležni, ker je bil hmelj večinoma že prej prodan. (v tisočih din) brez HS 1969 1970 Index (%) 1. Celotni dohodek (CD) 367.935 393.146 107 2. Porabljena sredstva 297.414 319.128 107,5 3. Dohodek za delitev 70.521 74.018 105 4. Drugi viri 1.606 95 5. Dohodek 72.127 74.113 102,5 6. Pogodbene obveznosti 11.364 12.851 111,5 7. Zakonske obveznosti 5.566 4.326 78 8. Druge obveznosti 351 658 187 9. Osebni dohodki 47.247 48.372 102 10. Skladi iz delitve 7.599 7.898 104 Resnično sliko o skladih dobimo šele, če k njim prištejemo t. i. pospešeno amortizacijo (PAM), ki je všteta med porabljena sredstva: 11. Posp. amortizacija (PAM) 1.136 6.916 12. Porablj. sredstva brez PAM 296.278 312.212 105,5 13. Dohodki s PAM 73.263 81.029 111,5 14. Skladi in PAM 8.735 14.814 170 15. Skladi in vsa amortiz. 18.554 25.684 138,5 16. Vsi stroški (1—14) 359.200 367.462 102 Iz tega lahko ugotovimo, da se nam je CD povečal za 7 %, vsi stroški (vključno iz dohodka in vsi osebni dohodki) za 2 % neto dobiček pa za 70 %. Povprečni osebni dohodek stalno zaposlenih (z delitvijo iz do- bička vred je znašal v 1969. letu 927 din, v 1970 pa 1.115 din. Na 100 din akontacije OD smo iz dobička delili v 1969 letu 7,1 din, v 1970 pa 9,2 din v povprečju. 17. Povprečno štev. zaposl. 2.277 2.336 102,5 18. Dohodek (13) na zaposl. 32.100 34.700 108 19. Skladi in PAM na zaposl. 3.840 6.340 165 Vsi ti podatki kažejo, da smo preteklo leto poslovali kot celota uspešno. INVESTICIJE V 1970 smo investirali 24.963.000 din, od tega v kmetijsko proizvodnjo 10,607.000 (kmet. stroji 4,660.000, hmeljarstvo 2,568.000, živinoreja 1,164.000, sadjarstvo 856.000, vrtnarstvo 422.000, zemlja 937.000), v urejanje gozdov 36.000, v novo predelavo mesa 6,404.000, v stroje za predelavo mleka 290.000, v proizvodnjo pijač 426.000, v proizvodnjo močnih krmil 550.000, v nove prodajne lokale 1,337.000, za buldožerje in tovorne avtomobile 1,741.000, za elektronski računski center 1,722.000 in za druge različne manjše potrebe preostalih 1,850.000 din. Lani smo nabavili in skoraj v celoti zamenjali kmetijske stroje, kupili smo 59 novih traktorjev in priključke za nje. Obnovili smo le 72 ha zemljišč v kooperaciji. V vrtnarstvu je bil zgrajen nov rastlinjak (25 a). V hladilnici smo priredili 4 komore za 100 vagonov na kontrolirano atmosfero, ki omogoča čuvanje jabolk do poletja. Strojna postaja je kupila 4 nove buldožerje in uredila servis za volksva-gen vozila. V mešalnici krmil so uredili briketirnico in nabavili stroj za drobno pakiranje krmil. V Vitalu so namestili stroj za polnjenje pijač z nevračljivo embalažo (doy pack). Urejene, dokončane ali opremljene so bile nove mesnice v Kobaridu, Ljubljani, Zagorju, Radečah in Hrastniku ter nova cvetličarna v Celju. Urejeni so bili prostori za elektronski računski center in kupljen računalnik IBM 360/20. Kupili smo tudi 9 tovornih avtomobilov. Vse te naložbe smo plačali približno z 10,000.000 din lastnih sredstev, za 15,000.000 pa smo dobili posojila od bank in dobaviteljev. OSNOVNA SREDSTVA Knjižna vrednost osnovnih sredstev se je povečala v 1970. letu od 227,347.000 na 244.124,000, sedanja vrednost pa od 167,891.000 na 170,377.000. Sedanja vrednost le počasi narašča zaradi pospešenega odpisovanja vrednosti (PAM). Po sestavi smo konec leta imeli od vseh osnovnih sredstev: zemljišč 5 % zgradb 49 % strojev 27 % nasadov 13 % živine 2 % ostalega 4 % Sredstva sklada stanovanjskih hiš DE HIŠNI SKLAD so se povečala od 20,234.000 din na 21, 707.000. Vrednost posl. prostorov, ki z njimi upravlja Hišni sklad, pa se je zaradi prenosa dvoran na DE KOOPERACIJA zmanjšala od 8,574.000 na 5,775.000 din. Poleg že omenjenih lokalov smo lani zgradili 4 nova stanovanja in 4 samske sobe. Začeli pa smo graditi 20-stanovanjsko hišo v Žalcu. OBRATNA SREDSTVA Povprečna koriščena obratna sredstva so se povečala v primerjavi s preteklim letom za 36%. To kaže, da so naši dolžniki slabše plačevali svoje dolgove, povečale pa so se tudi zaloge, največ materiala in trgovskega blaga. Povprečni doseženi rok plačila računov od strani naših kupcev je ostal nespremenjen — 62 dni. Koeficient obračanja obratnih sredstev pa se je poslabšal od 4,4 na 3,9. Skupna obratna sredstva so konec leta bila za 12,6 % večja kot 1969. leta, lastna obratna sredstva smo povečali za 22,3 %, kredite pa le za 7,9 %. Terjatve so se od 1. 1. do 31. 12. 1970 povečale od 51,260.000 na 63.056.000 din, naše obveznosti do dobaviteljev pa od 20.886.000 na 37.886.000 din. Razmerje med našimi obveznostmi in terjatvami je bilo v 1969. letu 1:2,5, v 1970 pa 1:1,7 — torej boljše. Razlika med terjatvami in obveznostmi v naše breme se je zmanjšala od 30,374.000 din na 25,170.000. Lahko rečemo, da zaradi pomanjkanja obratnih sredstev še ni bilo večjih težav v poslovanju, čeprav ni bilo mogoče nekajkrat uresničiti nakupa surovin po najugodnejših pogojih ali pa nismo pravočasno dobili naročenih strojev, kar je kasneje vplivalo na rezultate poslovanja. Delež kratkoročnih virov posl. sredstev se je povečal od 27,5 na 30%, delež tujih sredstev v dolgoročnih virih pa od 37% na 41,5%. Če pa primerjamo delež lastnega poslovnega sklada v vrednosti osnovnih sredstev, se je le-ta izboljšal od 72,5 na 76,5%. To kaže, da za povečani obseg poslovanja in kritje naših povečanih terjatev vse bolj uporabljamo bančne kredite, kar povečuje stroške poslovanja zaradi večjih obresti (povečanje le v 1970. letu za 1,095.000 din!). Če pogledamo strukturo naših sredstev, s katerimi poslujemo (osn. in obr. sredstva), znaša razmerje sposojenih sredstev in lastnih 1969. 45:55, v 1970 pa 46:54, torej se je nekoliko poslabšalo. Tudi naše podjetje občuti poslabšanje splošne likvidnosti gospodarstva in rabi za financiranje tekočega poslovanja nesorazmerno več obratnih kreditov. V. Križnik Letošnja žetev nam bo zaradi nezadostnih padavin nasula manj kol prejšnja leta TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA V MARIBORU, Vrbanska c. 30 vpisuje absolvente osnovne šole v 1. razred naslednjih odsekov: — poljedelsko-živinorejskega in — vinogradniško-sadjarskega. V vsak oddelek sprejmemo po 30 učencev. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: — prijava za vpis kolkovana z 1 din — spričevalo 8. razreda osnovne šole — rojstni list. Kandidat mora biti zdravstveno sposoben za kmetijski poklic. Sprejemnega izpita ni. Prijavo za vpis dostavite čimprej osebno ali jo pošljite po pošti na tajništvo šole. Posebej opozarjamo, da je »Hmezad« Žalec za vpis na našo šolo razpisal 9 štipendij (Delo, 21. 6. 1971)!______ Tudi šola pomaga učencem pri dodeljevanju štipendij. Ce opravijo določene izpite, lahko na Tehniški kmetijski šoli v Mariboru nadaljujejo šolanje tudi absolventi kmetijskih poklicnih šol in šol za kmetovalce. STRAN SETEV STRNIŠČNIH IN PREZIMNIH DOSEVKOV SODOBNA PREHRANA ŽIVINE TEMELJI NA KRMLJENJU VEČJIH KOLIČIN SVEŽE SOČNE KRME IN MANJŠE KOLIČINE SENA Z DODATKOM KONCENTRATOV ZA VISOKO PRODUKTIVNE ŽIVALI. Sedaj, ko je pred nami setev strniščnih dosevkov je primeren čas, da povemo nekaj več o pridelovanju krme na njivah. Kakšne so prednosti pridelovanja krme na njivah? To so predvsem možnosti izbire med velikim številom rastlin ter možnost krmljenja sveže krme od spomladi do pozne jeseni. Spregledati pa ne smemo tudi pozitivnega vpliva krmnih rastlin na rodnost in strukturo tal. Kadar govorimo o krmnih rastlinah kot dosevkih, mislimo predvsem na dve skupini rastlin. To so rastline, ki jih sejemo kot strniščni dosevek in rastline, ki jih pridelujemo kot prezimne krmne dosevke. Prve pospravljamo že v letu setve, druge pa sejemo jeseni in pospravljamo zgodaj spomladi naslednje leto. Najpogostejši strniščni dosevki so pitnik, krmni ohrovt, kavla, presajena krmna pesa, repa ter nekatere metuljčnice. Med prezimne dosevke pa štejemo repico, ogrščico, rž, inkarnatko in razne kombinacije med njimi. Škoda ker s pre-zimnimi dosevki ne zasejemo več površin. Pridelek teh nam namreč predstavlja spomladi prvo zeleno krmo, saj nekatere lahko pospravljamo že v aprilu. Njihova dobra lastnost je tudi ta, da varujejo zemljo preko zime pred škodljivimi vremenskimi vplivi. Žal še vedno ugotavljamo, da nekateri naši kmetje po žetvi ne obdelajo vseh strnišč. To je verjetno posledica tega, da dostikrat strniščni dosevki ne dajo pričakovanega pridelka. To pa je največkrat posledica slabe in dostikrat tudi prepozne priprave zemlje. Zavedati se moramo, da je temeljita priprava zemlje in izbira prave rastline odločilnega pomena za uspeh pridelovanja. Kakor ! za vsako drugo, tako moramo tudi za setev strniščnih dosevkov zemljo temeljito pripraviti. Zelo pomembno je tudi pravočasno oranje po žetvi. Niso redki primeri, ko leži požeta njiva tudi po teden dni nepreorana. Pri takem številu traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki jih imamo, se kaj takega ne bi smelo dogajati. ! Zadostno gnojenje je tudi eden ! izmed ukrepov, ki vpliva na boljši pridelek. Osnovno pravilo naj bo, da za strniščni dosevek gnojimo že predhodni rastlini. Ce tega nismo storili, potrosimo na str-nišče primerno količino dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil (odvisno od predhodnega gnojenja). Gnojenje s hlevskim gnojem ni nujno potrebno, navadno ga ob tem času tudi primanjkuje. Priporočljivo pa je s hlevskim gnojem gnojiti prezimnim krmnim dosevkom, ker je za to opravilo jeseni več časa kot spomladi, ko je treba še prej pospraviti pridelek. Ce imamo dovolj gnojnice, lahko z njo uspešno nadomestimo dušična in delno tudi kalijeva gnojila. Kot smo že omenili, najdemo pri nas med strniščnimi dosevki najpogosteje strniščno repo, presajeno krmno peso in strniščno korenje. Korenje je sicer podse-vek, ker ga sejemo v žito pred žetvijo, vendar se prične močneje razvijati šele po žetvi žita zato ga prištevamo med dosevke. Poleg omenjenih, nam najbolj poznanih rastlin je še cela vrsta drugih, ki dajejo prav take ali še boljše rezultate. Med te spadajo predvsem strniščne košenine, ogr-ščica, repica, gor j ušica, krmni in listnati ohrovt, pitnik in še vrsta mešanic z metuljnicami. Pridelek teh rastlin je goden za košnjo od začetka jeseni do zime, krmimo lahko presnega ali pa ga siliramo. Na kmetijah, ki nimajo silosov, morajo pridelovanje strniščnih košenin prilagoditi tako, da bo presna krma na razpolago od septembra do zime. Paziti moramo, da pridelek pospravimo pravočasno. Razen krmnega ohrovta in kavle, ki odlično prenašata tudi večje mrazove, moramo vse ostale posevke pospraviti pred nastopom hujših ohladitev. Od mraza ožgane rastline izgube namreč veliko beljakovin. Za višje ležeče kraje in slabše zemlje je izbira rastlin manjša. Vendar tudi za ta področja najdemo primerne poljščine kot so na primer krmna pesa, kavla, strženasti ohrovt in sončnice. Prezimne krmne dosevke sejemo jeseni, vendar ne prepozno. Zemljo moramo pravočasno in dobro pripraviti. Mešanice dveh ali več rastlin dajejo navadno boljše pridelke kot ena sama rastlina v čistem posevku. Zelo udomačene so mešanice rži in grašice — ržiga, grašice, ljulke in inkarnatke — grošljinka itd. Med vsemi je najbolj nezahtevna ržiga, ki daje zanesljive pridelke tudi na zelo slabih in peščenih Cena mleka iz odkupa se je v aprilu zboljšala in bi bila stimulativna za proizvajalce, v kolikor se ne bi povečale cene za reprodukcijski material. Za specializirano in intenzivnejšo proizvodnjo mleka se potroši relativno več reprodukcijskega materiala z nakupa ter manj doma pridelane krme. Stroški za opremo se tudi povečajo z intenziviranjem in širjenjem proizvodnje mleka na kmetiji. Neke vrste barometer je ravno odnos med ceno mleka in pitancev. Ta odnos je bil ob samem povečanju cen mleka vzpodbuden, saj je neto cena mleka 3,6 % tolšče 1,43 din, cena pitan-cev-bikov v teži 420—480 kg in 56 % klavnosti 8,20 din. Na to ceno še moramo dodati premijo za pitance, ki znaša po kilogramu pitanca 0,77 din. Tako je [bila zemljah. Pri setvi moramo paziti, da sejemo grašico 3 do 4 tedne prej kot rž (že konec avgusta), ker drugače rž spomladi oleseni, ko grašica še ni v polnem razvoju. Tudi inkarnatka daje v mešanicah zanesljivejše pridelke kot v čisti setvi. Najpogostejša mešanica je grošljinka. Uporabljamo jo lahko za seno ali pa siliramo. Seveda je to odvisno od deleža posameznih rastlin v mešanici. Vidimo, da so možnosti izbire primernih poljščin za strniščne in prezimne dosevke zelo široke. Skoda bi bilo, da jih ne bi izkoristili in povečali pridelek krme. Vključevanje krmnih dosevkov na njive pa je pomembno tudi zaradi ohranjevanja rodnosti in strukture naših tal. L. Semprimožnik skupna odkupna cena za pitance te kvalitete ca. 8,97 din. Odnos cene mleka in pitancev je torej bil 1:6,2. V maju mesecu pa se je povečala odkupna cena pitancev prej navedene kvalitete na 9,00 din za kg. K temu še dodamo premijo, je cena 9,77 din za kg. Cena mleka je ostala nespremenjena, tj. 1,43 din neto za 1 liter s 3,6 % mlečne masti. Sedaj je nastal novi odnos med ceno mleka in ceno pitancev in sicer: 1:6,8 pri pitancih na 56 % klavnosti. Pri klavnosti pitancev 58 % pa je cena pitancev s premijo 10,50 din in je odnos 1:7,34. Ta odnos je v naših pogojih in z ozirom na delo ugoden za pitanje bolj kot za mlečno proizvodnjo. Ugodno razmerje mleko :pitanci je 1:6,5, ker se pri tem razmerju pojavi [ravnotežje med mlečno proizvodnjo in pitanjem. Pri sedanji ceni pitancev in vrednosti kvalitetnih telet za pitanje, je pri normalni porabi 9 litrov mleka za 1 kg prirastka donosna večja poraba mleka za napajanje telet, ker realizira mleko s 1,5 starih din za liter bolje kot pri oddaji. S posnemanjem mleka in prodajo masla pa je račun doma porabljenega mleka še ugodnejši. Realna vrednost teleta za pitanje pa je še višja kot odkupna, zato lahko računamo 1 kg teleta dobro pripravljenega za pitanje po 14,00 din. V tem primeru je vnovčen 1 liter doma porabljenega mleka za 12,5 S-din bolje kot pri odkupu. Poraba mleka doma pospešuje tudi večkratno pomanjkanje lak-tana, njegova visoka cena ter pomanjkanje štarterja in nihanje njegove cene. T. HORVAT Hala za obiralni stroj hmelja na Polzeli med gradnjo Odnos med odkupno ceno mleka in pitancev je spet v korist pitancev goveda JULIJ 1971 ÈmE stran © IZ POLJSKEGA HMELJARSKEGA OBMOČJA, IZ MESTA PULAWY, NAM JE POSLAL PRISPEVEK DR. LEON ZUB. PREVEDENEGA IZ POLJŠČINE OBJAVLJAMO V CELOTI. Dolgoletnost oziroma trajnost hmelja je odvisna izključno od njegovih korenin (vendar ne vseh), ker se nadzmeni poganjki po končani vegetaciji posušijo in jih pred zimo odstranimo. Spomladi iz očesc štora zrastejo novi poganjki. Takšen ciklus se vsako leto ponavlja ter traja ves čas obstoja na enem mestu v hmeljišču. Hmeljeva trta ima skupaj v koreninskim sistemom glavni vpliv na razvoj nadzemnih panog in pridelek hmelja. Zaenkrat je naše znanje o vprašanju podzemnih delov rastline hmelja precej skromno, kar nedvomno izhaja iz tehničnih ovir za takšno proučevanje. Pisci mnogih priročnikov o hmelju se skoro vedno omejujejo na trditev, da ima hmelj močno razvit koreninski sistem, ki seže 3 pa tudi več metrov v globino zemlje. Taka trditev ne daje razločne slike o razvoju in gradnji, tem manj o horizontalni rasti hmeljskih korenin. Izhajajoč iz tega, da ima horizontalni razvoj koreninskega sistema ter razmestitev tako imenovanih prirastkov v rodovitni plasti zemlje praktično pomembno vlogo — sem izvedel poskuse v letih 1968, 1969 in 1970. Teh namen je bilo zasledovanje dinamike horizontalne rasti korenin v pogojih blizu naravnih. Slo je za to, da ne bi omejevali tako vertikalnega kakor tudi horizontalnega razvoja hmeljnih korenin ter istočasno zasledovati njihovo rast, s čemer se je dalo izključiti uporabo kakršnihkoli loncev, skrinj in podobno. Z ozirom na to uporabljamo Zimmermannovo jamo, to je izkop sledečih dimenzij: dolžina 200 cm, širina in globina po 100 cm. Podolgovate stene tega izkopa so zavarovane pred zasipanjem zemlje z debelimi ploščami prozornega stekla, vstavljenimi v železne okvire tako, da so zgornji robovi nagnjeni navznoter. Na celi površini stranskih sten se je steklo tesno prilegalo k zemlji, kar je ustvarjalo ugodne pogoje za opazovanje in merjenje rasti korenin. Gibljiv pokrov je varoval jamo pred dostopom svetlobe v notranjost izkopa. Nad robom opisane jame, v razdalji 20 cm od podolžnih sten, obloženih s steklom, po obeh straneh izkopa, smo posadili tekom treh let vsako pomlad štiri enako težke stndardne hmeljske sadike iste vrste. V opisanih pogojih smo zasledovali navpično rast korenin do globine 100 cm, horizontalno pa do 150 cm. Odstotek korenin posameznih' dolžin splošne koreninske mase, nahajajoče se v 1 m3, prikazuje skica 2. 47,87» 7. % 5-20cm 20-40 40-60 60-80 80-100 10C-120 120-140 Srednje triletne dolžine korenin v odstotkih v lm’ zemlje (po Zimmermannu) Razvidno je, da čim večja je dolžina korenin, tem manjše je njihovo število kljub temu, da je bil večji del koreninske mase v razdalji 1 m od trte ter zaradi tega ni bil v monolitu. Prisotnost korenin dolžine 140 cm v 2 m3 zemlje je dokaz, da horizontalni obseg hmeljskih korenin v prvem letu celo pri razdalji vrst na plantaži 300 cm zavzemajo celo površino med vrstami. Praktičen pomen navedene trditve naj bi imel uporabo v izbiri odgovarjajočega orodja za rahljanje med vrstami na plantaži hmelja. Ker se znaten del v glavnem drobnejših korenin, razvija okrog 20 cm. pod površino zemlje — njeno rahljanje v tem času v takšno globino ni priporočljivo, — kar je zelo važno, posebno pa ob sodobnem nivoju mehanizacije in uporabi traktorjev in težkega orodja za delo na plantaži hmelja, o O lO Vodoravna in navpična rast korenin hmelja, opazovana v Zimmer-mannovi jami leta 1968 Rezultate merjenja prirastka korenin prikazuje skica 1, kjer je razvidno, da se prične horizontalna rast približno 1 teden pozneje kot navpična. V začetni fazi korenine hitreje rastejo v globino zemlje, to je navpično, kar se utemeljuje s potrebo po vodi, ki jo zaradi povečanja zelene mase rastlina potrebuje vedno več. Sčasoma, ko raste potreba po sestavinah prehrane, ki je nujno gradivo za razvoj in povečanje razsežnosti posameznih organov rastline, opazujemo vedno močnejšo rast horizontalnih korenin in to predvsem v rodovitni plasti zemlje. Kakor so pokazala opazovanja, je bil potek važnejših razvojnihfaz rastlin, zajetih v poskusih, kakor tudi tistih, ki rastejo na plantažah, oddaljenih okrog 500 m, podoben, kar kaže, da so pogoji morali biti sorodni in v zvezi s tem so uspehi poskusa vredni pozornosti. V fazi med intenzivno rastjo nadzemeljskih panog, ko so rastline na plantaži dosegle polovico višine vodilne žice, so se pojavile večje količine drobnih koreninnic, zraslih v rodni plasti zemlje v globini 20—30 cm pod površino. Te drobne koreninice, zrasle skoraj princi-pielno na koncih stranskih korenin, so se tako hitro razvile, da so v času približno 15 dni ustvarile, opazovane skozi steno stekla, splet, ki je obsegal celo površino. Po končani vegetaciji v jeseni izpiramo koreninsko maso zemelj-nih monolitov po 2 m3 obsega pod rahlim pritiskom vode. Korenine vsake rastline so bile stehtane in v zimskem obdobju izmerjene dolžine in debeline vsake korenine pri njenem korenu. en" G E CT G o" o_ 1 -2,0 -3,0 O,