gtasih SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Št. 5/82 Ljubljana, 11. 10. 1982 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 6. seja zbora združenega dela 6. seja zbora krajevnih skupnosti 6. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v četrtek, 28. oktobra 1982 ob 17. uri OBVESTILO DELEGATOM DELEGATE VSEH ZBOROVSKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER OBVEŠČAMO, DA BO PRED LOČENIMI SEJAMI ZBOROV V ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1982 OB 17. URI SKUPNO ZASEDANJE VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V VELIKI SEJNI DVORANI NA MAGISTRATU, NA KATEREM BO IZVRŠNI SVET PODAL UVODNO POROČILO K PLANSKIM DOKUMENTOM, Kl BODO OBRAVNAVANI NA LOČENIH SEJAH ZBOROV. LJubljana, 11.10.1982 Predsedstvo skupttine Na podtagi 44. člena poslovnika za deio skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 6. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 28. oMobra 1982 ob 17. uri ' , - v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predtagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 5. seje zbora združenega dela 4. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava: a) delovnega osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1983 6. Obravnavana osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 7. Obravnava osnutkov odlokov: a) o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 b) o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982 8. Obravnava osnutka dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 9. Obravnava osnutkov odlokov: a) o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 b) o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 10. Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah 11. Obravnava predlogov: a) dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani b) odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 12. Volitve in imenovanja 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. Ljubijana, 11.10.1982 . . Predaednlk ZZD Ivo Kastelič, I. r. GRADIVO: • v - za točKo 3 pre|fna|o pradaadniki kontoranc delsgaclj - za točk« 4, 5 a, 7 a, 9 a, 10, 11 a in 11 b dnavnaga reda )¦ objavljano v t«| prilog) - za točka S b, 6, 7 b, 8,9 b in 13 |e ob{avljano v dalagatakam gradlvu SML - za točfco 12 dncvnega rada bodo (Magatl prejefl napoaradno prad aajo Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 6. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine Ljubtjana Center, ki bo v četrtek, 28. oktobra 1982, ob 17..uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, soba 143/1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov . 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 5. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava: a) delovnega osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1983 6. Obravnava osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 7. Obravnava osnutkov odlokov: a) o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 b) o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982 8. Obravnava osnutka dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 9. Obravnava osnutkov odlokov: a) o proračunu občine Ljubljana Center za le^o 1983 b) o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 10. Obravnava predlogov: a) dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani b) odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter dotočitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani , 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov. LJubljana, 11.10.1982 Predsednica zbora KS: Ela Zupančlč, I. r. GRADIVO: „ - za točfco 3 dmvnaga r«da )• prlloJeno - za točfc* 4, 5«, 7a, 9«, 10« In b )• objavllano v t«| prllogl ' - za to*k« 5b, 6, 7b, 8, flb In 12 |a ob|avl|*no v delagatskem gradivu 8ML - ia točto 11 bodo d«l»g«tl pr«)«ll n«po«r«dno pr«d m|o Na podlagi 44. čfena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 6. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 28. oktobra 1982 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 5. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 3. Obravnava: a) delovnega osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 b) osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1983 4. Volitve in imenovanja . - 5. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 6. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 11.10.1982 PredMdnik DPZ: Igor Makovec, I. r. GRAOIVO: - za točko 1 |e prlloieno - za točko 2 in 3 a )e objavljeno v ts| prllogl - za točko 3 b in 5 je objavtjeno v delegatskem gradivu SML - za točko 4 bodo delegati prejeli neposredno pred »e(o Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 Na podlagi 63., 136., 159. In 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), Odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnftev srednje-ročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 (Uradni list SRS, št. 11/82), dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1981-1985 in SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEGA OOGOVORA ter 82., 89. IN 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 33/81) je skupščlna občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne upoštevaje spremenjene možnosti in po-goje za razvoj v tekočem srednjeročnem obdobju 8preiela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 I. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA OBČINE a) Ozemlje Občina Ljubljana Center leži v osrednjem delu Ljub-Ijane in meji na vse ostale Ijubljanske občine. Z njimi skupaj oblikuje mesto Ljubljana, ki je organizirano kot posebna družbenopolitična skupnost Ozemlje občine meri 498 hektarjev (okrog 5 kvadrat-nih kilometrov) strnjenega urbanega zemljišča. Njena geografska lega v osrčju Slovenije in Ljubljane ter njena relativna majhnost sta v dosedanjem razvoju odigrala pomembno vlogo v procesu koncentracije gospodarskih, upravnih, družbenopolitičnih in kultur-nih inštitucij občinskega in mestnega kot tudi širšega pomena na ozemlju občine. Ozemlje občine je teritorialno razdeljeno na dvanajst krajevnih skupnosti, v katerih lahko delovni Ijudje in občani neposredno uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Razdelitev na dvanajst krajevnih skupnosti je bila izvedena v letu 1980, ko so se 4 od dotedanjih osmih krajevnih skupnosti preoblikovale v osem novih krajevnih skupnosti. b) Prebivalstvo V občini Ljubljana Center ima koncem leta 1980 stalno prebivališče okrog 34.500 občanov (podatki re-gistra prebivalcev). število stalnih prebivalcev občine se je v zadnjih desetih letih zniževalo. Temu ustrezno se je, ob stalni rasti prebivalstva v drugih Ijubljanskih občinah in v mestu kot celoti, hitro zniževal delež prebivalcev Ljubljane s stalnim prebivališčem v občini Center. Ocenjujemo, da delež, ki je v letu 1948 še znašat okrog 25% vseh prebivalcev Ljubljane, v letu 1980 predstavlja LE ŠE CCA 10%. Na upadanje števila prebivalcev so vplivale predvsem preselitve v druge Ijubljanske občine, kjer so se inten-zivneje gradile nove stanovanjske soseske. Medtem ko se je gostota prebivalcev v vseh drugih Ijubljanskih občinah povečala, se je v občini Center znižala: še vedno pa je največja v Ljubljani. Delež aktivnega prebivalstva v skupnem številu pre-bivalstva občine je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 znašal okrog 47% in je bil nižji od popr^č- nega deleža v Ljubljani, ki je v istem obdobju presegal 51%. Cilja, ki smo si ga zastavili s planom za srednjeročno obdobje 1976-1980, da bomo spremenili trend upada-nja števila prebivalcev v občini in dosegli v letu 1980 okoli 40.000 stalnih prebivalcev, nismo dosegli. Na to je vplivala stanovanjska gradnja, ki je bila počasnejša od planirane, prav tako tudi premajhna intenzivnost ukre-pov, ki naj bi zagotovili ponovno vračanje interesa občanov za prebivanje v središču mesta. c) Zaposlenost Na območju občine je zaposienih okrog 66000 de-lavcev, kar je skoraj dvakrat več kot je stalnih prebival-cev in štirikrat več kot je aktivnih prebivalcev občine. Hitra rast zaposlovanja ob upadanju števila stalnih prebivalcev je glavni razlog za ugotovljeno nesora-zmerje. Zato je dnevna migracija zaposlenih v občino iz drugih Ijubljanskih občin pa tudi iz drugih okoliških krajev velika. Rast zaposlovanja v občini je bila v vseh zadnjih letih relativno visoka tako v gospodarstvu kot negospodar-stvu. Poprečna stopnja rasti zaposlenosti v družbenem sektorju je znašala v obdobju 1976-1980 okrog 1,4%. Kljub precej počasnejši rasti zaposlovanja v negospo-darstvu je struktura zaposlenih v občini Center še ve-dno zelo specifična v primerjavi s poprečno strukturo v Ljubljani. V Ljubljani je v negospodarstvu poprečno zaposlen vsak peti delavec, v občini Center pa je v negospodarskih dejavnostih zaposlenih dobra tretjina vseh delavcev. Največ delavcev je zaposlenih v terciarnih in kvartar-nih dejavnostih, precej v sekundarnih, zaposlenih v primarnih dejavnostih v občini pa praktično ni. Med gospodarskimi dejavnostmi so na prvem mestu zapo-sleni v trgovini, sledijo pa jim zaposleni v finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitvah ter v industriji. Med zaposlenimi v negospodarskih dejavnostih je naj-več delavcev na področju izobraževanja, znanosti in kulture. Specifična struktura zaposlenih v občini po dejavno-stih je glavni vzrok za prav tako specifično strukturo zaposlenih po kvalifikacijski strukturi, ki je bistveno višja od povprečne v Ljubljani. Od skupnega števila zaposlenih ima več kot 18% delavcev visoko oziroma višjo izobrazbo v Ljubljani, dve tretjini teh pa v nego-spodarskih dejavnostih. d) Družbeni proizvod * Občina Ljubljana Center se po svojem ekonomskem položaju uvršča med vodilne v Sloveniji in Jugoslaviji. Gospodarstvo na območju občine je udeleženo v Ljub-Ijani z okrog 31%, v SR Sloveniji z okrog 7% in v SFR Jugoslaviji z okrog 1 % v ustvarjenem družbenem pro-izvodu. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bila predvi-dena stopnja rasti družbenega proizvoda za Ljubljano 5,7%, za občino Ljubljana Center pa 5,1%. REALIZI-RANE STOPNJE RASTI KAŽEJO ZA LJUBLJANO 4% RAST. ZA OBČINO CENTER PA 3,4%. Za nižjo realiza-cijo planjranih stopenj rasti družbenega proizvoda je več vzrokov. Najmočnejši vzrok je izpad rasti v letu 1976, kar je posledica sprememb v gospodarskem si-stemu in izrazito restriktivne tekoče ekonomske poli-tike v tem letu. Hitrejša dinamika rasti v naslednjih treh letifr je potekala v razmerah, ko je nekoliko bolj spro-ščena ekonomska politika ob hitrejšem naraščanju no-tranje konjunkture povzročila, da je večje domače pov-praševanje postalo glavni vzpodbujevalec čedalje hi-trejšega razvoja. Ponovna počasnejša rast v letu 1980 je bila zlasti v drugi polovici leta posledica ukrepov ZIS. Realna stopnja rasti družbenega proizvoda in stop-nja rasti zaposlenosti v srednjeročnem obdobju kažeta, da rast družbene produktivnosti, ki je bila v srednjeroč-nem planu poudarjena kot najpomembnejši kvalitetni faktor naraščanja družbenega proizvoda, 60% deleža v strukturi prirasta družbenega proizvoda ni dosegla. Visok delež, ki ga je v preteklem obdobju k prirastu družbenega proižvoda prispevalo novo zaposlovanje, se ni zmanjšal. , Gospodarska struktura občine, merjena z deležem posameznih gospodarskih dejavnosti v ustvarjenem družbenem proizvodu, se v srednjeročnem obdobju 1976-1980 ni bistveno spremenila, karsicertudi ni bilo predvideno v srednjeročnem družbenem planu občine za to obdobje. V letu 1980 je ustvarila trgovina 48% družbenega proizvoda občine, industrija 12%, fi-nančne in druge poslovne storitve 10%, promet in zveze 9% in gradbeništvo 5%. Prikaz primame delitve ustvarjenega družbenega proizvoda v občini kaže, da se delitvena razmerja med posameznimi elementi delitve v srednjeročnem raz-dobju 1976-1980 niso bistveno spremenile. Za osebno, skupno, splošno in drugo porabo (v drugo porabo zajemamo del dohodka za obresti, del dohodka za delovno skupnost, del dohodka za zavarovalne premije ipd.) smo na začetku obdobja 1976-1980 (v letu 1976) namenjali 80% družbenega proizvoda občine in je tako za ohranjanje in razširjanje materialne osnove dela preostalo le 20% družbenega proizvoda. V letu 1980 se je delež družbenega proizvoda za1 ohranjanje in razširjanje materialne osnove dela ZVI-ŠAL NA 20,35% in smo tako srednjeročne planske usmeritve glede izboljšanja razmerij v delitvi družbe-nega proizvoda le delno realizirali. e) Osnovna sredstva in investicije Specifična struktura gospodarstva občine je v dose-danjem obdobju vplivala na to, da največji del osnov-nih sredstev v občini predstavljajo gradbeni objekti, nq opremo pa odpade le manjši del. Zaradi izgradnje nekaterih novih poslovnih stavb je stopnja odpisanosti gradbenihi objektov le 35%, stopnja odpisanosti opreme pa znaša dvakrat toliko. Stopnja odpisanosti' osnovnih sredstev je bila v industriji in trgovini kot najpomembnejših gospodarskih panogah v občini višja kot na drugih področjih gospodarstva. Značilnost investicijske dejavnosti v zadnjih desetih letih v občini Ljubljana Center je gradnja objektov mestnega in republiškega pomena. Zgradili smo Trg revolucije s poslovnimi stavbami Emone, Iskre in Ljubljanske banke, Klinični center, novi RTV center, Kulturni dom Ivana Cankarja, Hotel Holiday inn ter pričeli graditi Medicinsko fakulteto, poslovno stavbo Bavarski dvor in Ploščad Borisa Kraigherja. V občini Ljubljana Center so omejene prostorske možnosti za večje naložbe. Zato se je industrija prese-Ijevala v industrijške cone v druge Ijubljanske občine, trgovina pa je svojo dejavnost širila z izgradnjo drob-noprodajne mreže in skladišč v drugih Ijubljanskih občinah, pa tudi v drugih krajih Slovenije in zunaj nje. Delež sredstev iz dolgoročnega kreditnega poten-ciala bank v skupnih sredstvih za investicije se je vse razdobje 1976-1980 zniževal, rasla pa je udeležba last- rjih in združenih sredstev gospodarskih in drugih OZO. Takšna dinamika je tudi sicer značilna za preteklo srednjeročno obdobje v Ljubljani in republiki. V letu 1980 sklenjen družbeni dogovor o osnovah in kriterijih za presojo investicij je na koncu srednjeroč-negaobdobja 1976-1980 začrtal usmeritevin naložbez izvozno usmerjeno proizvodnjo, proizvodnjo z visoko stopnjo predelave ter v takšno, ki racionalno nadome-šča uvoz prav tako pa tudi v razvojno in tehnološko intenzivno proizvodnjo. 0 Problemi in neskladnosti dosedanjega razvoja - Pešanje gospodarske moči občine v primerjavi z ostalirni Ijubljanskimi občinami se kaže v relativno hi-tro padajočem deležu družbenega proizvoda občine v skupnem družbenem proizvodu Ljubljane. - Občina ima specifično gospodarsko strukturo z visokim deležem terciarnih dejavnosti. - Rast družbenega proizvoda smo pretežno gradili na večjem zaposlovanju in ne na večji produktivnosti; počasna rast produktivnosti tudi kaže na to, da možno-sti, ki jih daje visoka kvalifikacijska struktura zaposle-nih, niso bile dovolj izkoriščene. - Visoka stopnja odpisanosti opreme otežkoča do-sedanje večje produktivnosti dela; na počasno rast družbene produktivnosti vpliva relativno visok delež delavcev, ki so zaposleni izven gospodarstva in nepo-sredno ne ustvarjajo dohodka. - Delitvena razmerja v ustvarjenem družbenem pro-izvodu se sicer spreminjajo v zaželeni smeri, vendar pa ne z zadostno intenzivnostjo. Zato je delež skupnih sredstev za reprodukcijo v družbenem proizvodu maj-hen. Še zlasti majhen pa je delež prostih sredstev, ker je največ sredstev že angažiranih, bodisi za odplačilo kreditov, objektov mestnega in republiškega pomena. g) DOSEŽKI V RAZVOJU V LETIH 1981-1982 V PRVIH DVEH LETIH TEKOČEGA SREDNJEROČ-NEGA OBDOBJA V OBČINI ZARADI ZAOSTRENIH PO-GOJEV GOSPODARJENJA Nl BILA DOSEŽENA PLANI-RANA STOPNJA RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA (V LETU 1981 NEGATIVNA STOPNJA RASTI DRUŽBE-NEGA PROIZVODA - 1,3%, V LETU 1982 PA JE PLANI-RANA 1% STOPNJA). UMIRJENA GOSPODARSKA RAST JE VPLIVALA NA GIBANJE ZAPOSLOVANJA, SAJ SE JE ZAPOSLOVANJE UPOČASNILO CELO BOU, KOT JE BILO PLANIRANO (V LETU 1981 SE JE ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZNIŽALO ZA 1,6% GLEDE NA LETO 1980, V LETU 1982 PA SE UPADANJE NADA-UUJE) V LETU 1981 JE GOSPODARSTVO ZAOSTAJALO V IZPOLNJEVANJU NALOG NA PODROČJU EKONOM-SKIH ODNOSOV S TUJINO, SAJ JE BIL V LETU 1981 NAMESTO PREDVIDENEGA 8% PORASTA IZVOZA IN 1% PORASTA UVOZA, DOSEŽEN 6,6% NIŽJI IZVOZ BLAGA IN STORITEV TER ZA 4,2% NIŽJI UVOZ. V LETU 1982 JE GIBANJE EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO UGODNEJŠE TAKO GLEDE DINAMIKEIZVOZA BLAGA KOT NJEGOVE VEČJE USMERJENOSTI V KONVERTIBILNO PODROČJE. USMERITVE NA PODROČJU DELITVE DRUŽBE-NEGA PROIZVODA. TAKO GLEDE ZAOSTAJANJA RA-STI OSEBNE, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE IN Hl-TREJŠE RASTI SREDSTEV ZA IZBOUŠANJE IN RAZ-ŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA SE NE URESNI-ČUJEJO. NA PODROČJU DRUfBENIH DEJAVNOSTI SO BILE V LETU 1981 IZPELJANE NEKATERE SISTEMSKE SPREMEMBE KOT NPR.: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST IMA SVOJ PROGRAM IN LASTNA SRED-STVA ZA NJEGOVO RNANCIRANJE; USTANOVLJENE SO BILE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA POTREBE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, V TEM LETU JE BIL REALIZIRAN TUDI PRVI VPIS V ŠOLE SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA. IZVE-DEL JE BIL PRENOS DRUŽBENODENARNIH POMOČI OTROKOM IZ REPUBLIŠKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA IN SPIZ (ZA OTROKE UPOKOJENCEV) NA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA IPD. V OBČINI CENTER JE BILA V TEM LETU POSVEČENA VEČJA DRUŽBENA SKRB ZAŠČITI ŽIVUENJSKE RAVNI IN OSEBNEGA STANDARDA, ZA VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK JE B!L ODPRT NOV ODDELEK V OKVIRU WO STARI VODMAT, NA PODROČJU OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA JE BILO POVEČANO ŠTEVILO ODDELKOV CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE, VANJO JE BILO V ŠOLSKEM LETU 1981/1982 VKUUČENIH 27,7% OTROK. NA PODROČJU KUL-TURE SO BILE ZDRUŽENE TRI SPLOŠNOIZOBRAŽE-VALNE KNJIŽNICE V KNJIŽNICO OTON ŽUPANČIČ, NA PODROČJU TELESNE KULTURE JE BIL REALIZIRAN PRENOS PROGRAMA VRHUNSKEGA ŠPORTA IZ MESTNE SKUPNOSTI NA OBČINSKO. V LETU 1981 IN PRVI POLOVICI LETA 1982 JE BILO NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA NAJVEČ PO-ZORNOSTI POSVEČENE PRIPRAVI DOKUMENTOV UUBUANA 2000. NA PODROČJU URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE JE BIL V IZDELAVI OSNUTEK ZAZI-DALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNE OTOKE PG-1, PG-2, PG-3 »PROMETNA GLAVA«, ZAZIDALNI NAČRT ZA ZAZIDALNI OTOK CO-1/8 »MAJDA VRHOVNIK« PA JE BIL SPREJET. PRIPRAVLJEN JE TUDI OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA CO-1/17 »MOŠAPIJADE«. V LETU 1981 SO SE NA PODROČJU RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE INDIVIDUALNIH KOMUNALNIH OB-JEKTOV IN NAPRAV IZVAJALE LE NALOGE PRENE-ŠENE IZ PRETEKLIH LET. V LETU 1982 PA SO BILA PRIČETA DELA NA PLINOVODU, TOPLOVODU IN VO-DOVODU ZA POTREBE ZDRAVSTVENEGA DOMA CENTER IN STANOVAJSKEGA OBJEKTA V ZAZIDAL-NEM OTOKU SC-2 (ROG). NA PODROČJU KOLEK-TIVNE KOMUNALNE RABE POTEKA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV PO SPREJETIH PROGRAMIH. OD PLANIRANE STANOVANJSKE GRADNJE SE ZAKLJUČUJEJO DELA NA OBJEKTU CS-2 (ROG). PRENOVUENI SO BILI TRUE OBJEKTI V OBMOČJU STARE UUBUANE, NA PETIH OBJEKTIH SO BILA PRIČETA PRENOVITVENA DELA, ZA NADALJNJIH SE-DEM OBJEKTOV PA JE V PRIPRAVI INVESTICUSKO-TEHNIČNA DOKUMENTACIJA. PRIPRAVUEN JE BIL TUDI PROGRAM ZA PRENOVO STAREGA MESTNEGA JEDRA. II. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Cerrter si zastavljamo temeljne cilje in usmeritve prihodnjega družbenoekonomskega razvoja v skladu s potrebo, da svoj nadaljnji razvoj gradimo integrirani v homogeno družbenoekonomsko celoto mesta Ljubljane, repu-blike in federacije. Pri opredeljevanju temeljnih ciljev izhajamo iz določil Šmernic za pripravljanje družbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985, Dogovora o temeljih družbenega plana ob-čine Ljubljana Center ža obdobje 1981-1985 IN SPRE-MEMB IN DOPOLNITEV TEGA DOGOVORA. OB UPOŠTEVANJU ZOZENIH MATERIALNIH MOŽ-NOSTI RAZVOJA V OKVIRU DOLGOROČNEGA PRO-GRAMA STABILIZACIJE IN ODLOČNEJŠE USMERITVE V IZVOZ NA KONVERTIBILNO PODROČJE IN IZBOU-ŠANJE ZUNANJE LIKVIDNOSTI OPREDEUUJEMO ZA OBDOBJE 1981-1985 NASLEDNJE TEMEUNE CIUE IN USMERITVE: 1. Nadaljnja graditev In razvljanje sociallstičnlh sa-moupravnih odnosov. Razvijali bomo samoupravno organiziranost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih, poglabljali samoupravne pravice in odgovornosti delavcev pri odločanju o ustvarjanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, O NALOŽBAH V RAZŠIRJENO REPRODUK-CUO, O RAZVOJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO IN OCENAH, dosledneje uveljavljali svobodno menjavo dela ter nadalje izgrajevali sistem samoupravnega družbenega planiranja. V RAZVOJU SAMOUPRAVNE ORGANIZtRANOSTI DELAVCEV V ŠIRŠIH POVEZAVAH BOMO DALI POSE-BEN POUDAREK DOHODKOVNEMU POVEZOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V REPRODUKCIJSKIH CELOTAH. 2. Vsestransko kvaliteten in poglobljen družbenoe-konomski razvo] OB DOSLEDNEM URESNIČEVANJU POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE: V obdobju 1981-1985 bomo svoje delovne in materialne zmoglji-vosti preusmerili od doseganja relativno dinarnične gospodarske rasti občine v doseganje njenega kvalitet-nega razvpja. Ob relativno nizki stopnji rasti družbe-nega proizvoda in zaposlenosti bomo pri ustvarjanju družbenega proizvoda večali udeležbo produktivnosti z večjo uporabo novih znanstvenih dosežkov, z bolj organiziranimi tehnološkimi postopki in optimalno raz-poreditvijo ustrezno izšolanih in usposobljenih delav-cev za opravljanje del in nalog. PRI RELATIVNO ZMANJŠANIH MATERIALNIH MOŽNOSTIH ZA Hl-TREJŠI MATERIALNI RAZVOJ BOMO DALI POUDAREK BOUŠI IZKORIŠČENOSTI OBSTOJEČIH ZMOGUIVO-STI IN DELOVNEGA ČASA TER RACIONALNI PORABI ENERGIJE, PRIMARNIH IN SEKUNOARNIH SUROVIN IN REPROMATERIALA. 3. Povečanje reproduktivne sposobnostl gospodar-stvazDOSLEDNIM omejevanjem rasti osebne, skupne in splošne porabe IN NJIHOVEM ZAOSTAJANJEM ZA RASTJO DRUŽBENEGA PROIZVODA BOMO 0M0G0-ČILI, DA BO GOSPODARSTVO V ZOŽENIH OKVIRIH RAZVOJA UVHKO Z ZDRUŽEVANJEM SREDSTEV ZA-GOTAVLJALO KVALITETNEJŠI RAZVOJ. OB TEM BOMO PRI RAZPOREJANJU DOHODKA URESNIČE-VALI TAKŠNA RAZMERJA, DA BODO V GLOBALU NA-RAŠČALA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE ZA ZA-DOVOLJEVANJE SKUPNIH IN SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB SKUPAJ POČASNEJE OZ. NAJVEČ DO RASTI DOHODKA IN SE ZAGOTOVI ZNIŽEVANJE DELEŽA TEH SREDSTEV V DOHODKU. 4. Uvel)avljanje načrtne dolgoročne usmerjenosti v • izvoz in v relativno zmanjševanje uvoza 6 POUDAR- JENO OBVEZNOSTJO BISTVENEGA POVEČANJA IZVOZA NA KONVERTIBILNA PODROČJA: Prven-stvena naloga gospodarskih organizacij združenega dela je zagotavljanje večjega izvoza blaga in storitev ZLASTI NA KONVERTIBILNA PODROCJA. ODLOČIL-NEGA POMENA ZA POVEČANJE IZVOZA IN ZA ZAGO-TAVLJANJE NADALJEVANJA IN STABILNOSTI PROIZ-VODNJE NAMENJENE IZVOZU IN OSNOVNI PRE-SKRBI DOMA JE HITREJŠE DOHODKOVNO POVEZO-VANJE TER ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV OR-GANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA NA CELOTNEM JU-GOSLOVANSKEM OBMOČJU. PRITEM JE ZLASTI PO-MEMBNA VLOGA ZUNANJETRGOVINSKIH ORGANI-ZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBLJANA CENTER, ki bodo z združevanjem dela in sredstev s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela na osnovi skupnega deviznega prihodka in sa-moupravno povezane za organiziran in hitrejši nastop na zunanjem trgu morale prevzeti aktivno vlogo pobu-dnika za povečanje izvoza, ob tem pa tudi za zagotav-Ijanje najnujnejšega uvoza REPRODUKCIJSKEGA MA-TERIALA NAMENJENEGA PROIZVODNJI ZA IZVOZ NA KONVERTIBILNA PODROČJA. 5. Zagotavljanje večje dohodkovne intenzivnostl gospodarstva, PRI ČEMER IMAJO POMEMBNO VLOGO VSE TRI PANOGE TRGOVINE, TURIZEM IN GOSTINSTVO TER DROBNO GOSPODARSTVO: ZA DOSEGO TEGA CILJA BO POTREBNA VEČJA DOHOD-KOVNA POVEZANOST, BOUŠA IN USTREZNEJŽA ORGANIZIRANOST IN SPECIALIZACIJATRGOVINSKIH DEJAVNOSTI, IZBOLJŠANJE IN POPESTRITEV CELO-VITE TURISTIČNE PONUDBE V OKVIRU DOHOD-KOVNO IN POSLOVNO POVEZANIH TURISTIČNIH IN GOSTINSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN HITREJŠI RAZVOJ DEJAVNOSTI DROBNEGA GOSPO-DARSTVA KOT GA DELA IN HIT(REJŠI RAZVOJ DEJAV-NOSTI DROBNEGA GOSPODARSTVA KOT DOPOL-NILA OSTALIM GOSPODARSKIM DEJAVNOSTIM IN KOT OSNOVNIH DEJAVNOSTI ZA ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALSTVA PO OBRTNIH STORITVAH. 6. Raclonalno gospodarjenje in omejevanje porabe vseh vrst energije in energetsklh surovin, preusmeri-tev na domače vire: Zaradi vedno večjih težav pri nabavi zadostnih količin vseh vrst energije bodo napori vseh proizvajalcev energije usmerjeni v dolgoročno zagotavljanje virov, uporabnikov pa v vsestransko var-čevanje z energijo. Na osnovi srednjeročne in dolgo-ročne energetske bilance Ljubljane bo zagotavljanje virov temeljilo v prvi vrsti na samoupravnem sporazu-mevanju o sovlaganjih v obnovo in razširitev proizvod-nje električne energije in dobave premoga, ki naj bi v največji možni meri nadomestil uporabo uvožehih te-kočih goriv. Poleg ukrepov za zagotavljanje virov ener-gije pa bodo ukrepi za racionalno koriščenjeenergije v gospodarstvu in skrajno varčevanje ter osveščenost pri občanih pogoj za kontinuirano dobavo energije v tem srednjeročnem obdobju. Sprejeli bomo tudi ukrepeza načrtno in organizirano zbiranje odpadkov ter odpad-lih surovin. 7. Nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave dela IN RAZVIJANJE TISTIH PODROČIJ DRUŽBENIH DE-JAVNOSTI, Kl NEPOSREDNO ALI POSREDNO V VEČJI MERI PRISPEVAJO K RASTI PRODUKTIVNO-STI DELA: PRI TEM BOMO V POGOJIH EKONOMSKE STABILIZACIJE POSVETILI POSEBNO POZORNOST OHRANJANJU DOSEŽENE RAVNI DRUŽBENEGA STANDARDA; PREDNOST BODO IMELA PODROČJA OSNOVNEGA IN USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, OTROŠKO VARSTVO IN OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO: 8. -Humanlzacija delovnega in življenjskega oko-IJa: Z usklajenim razvijanjem vseh dejavnosti v prostoru bomo izboljševali okolje in preprečevali njegovo na-daljnje razvrednotenje. Oživili bomo staro mestno je-dro, zmanjšali odseljevanje in zagotovili heterogeho socialno strukturo prebivalcev v občini. ZATO BOMO POSPEŠEVALI PRENOVO, JO USMERJALI PRED-VSEM NA TISTE OBJEKTE 1N POZIDANA OBMOCJA, KJER JE MOŽNA SMOTERNEJŠA IZRABA PROSTORA, PRI TEM BOMO POSVETILI NAJVEČ POZORNOSTI PRITLIČJEM IN SKUPNIM DELOM (PODSTREŠJA) OB-STOJEČEGA STANOVANJSKEGA FONDA. POTREBNA NOVA STANOVANJA BOMO GRADILI PREDVSEM TAM, KJER SMO NA PODLAGI VEUAVNIH URBANl- STIČNIH DOKUMENTOV ŽE PRIČELI S PRIDOBIVA-NJEM IN PRIPRAVO STAVBNIH ZEMLJIŠČ. 9. Nadal|n|i razvoj krafevnih skupnosti v občlnl:Kre-pili bomo samoupravno vlogo krajevnih skupnosti, izvajali njihovo samoupravno preobrazbo ter razvijali samoupravo na vsa tista področja, ki neposredno za-devajo krajane in ki se lahko rešujejo v okviru krajevnih skupnosti ter prispevajo k humanizaciji medsebojnih odnosov. PRI TEM BOMO POSEBNO POZORNOST POSVETILI HITREJŠEMU USTANAVLJANJU IN RAZ-VOJU SKUPNOSTI STANOVALCEV IN NJIHOVIH OR-GANOV. 10. Nadaljnje razvljanje slstema splošne IJudske obrambe in družbene samozaščlte. PROSTORSKI RAZVOJ III. DOSEDANJI RAZVOJ, CIUI IN USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA 1. Značilnost dosedanjega razvoja v prostoru občlne Občina Ljubljana Center predstavlja za mesto Ljub-Ijano njegovo središče - tako na mestni, regijski kot republiški ravni. Za občino in s tem Ljubljano so po prostorski zasnovi značilna vsaj tri zgodovinska ob-dobja: - predpotresno obdobje nastajanja in razvoja (do leta 1985) v ožini Ijubljanskih vrat med Gradom in Rožnikom; - popotresno obdobje (1895 do 1945) prenove teda-njega mesta in postopnega širjenja proti severu in jugu; - Obdobje po II. svetovni vojni, ko je bilo pozidano bivše Ijubljansko predmestje in se v zadnjem času zapolnjujejo vrzeli razpoložljivega zemljišča. Vsako od teh obdobij je zapustilo Ljubljani in občini kulturnozgodovinske značilnosti in vrednote, tako v prostorski zasnovi razvoja mesta in cestnem omrežju kot v posameznih objektih ali njihovih zaključnih gru-pacijah. V prvih dveh obdobjih so za gradnjo mesta vladala bolj humana fnerila. Ta veljajo tako za poenotene vi-šine objektov kot za zakonitost njihove tlorisne za-snove, izrabe ter medsebojnih odmikov, za parkovne zasnove, ulične in tržne sisteme, ki so bili prirejeni za tedanji promet pešcev, vprežnih vozil, kolesarjev in kasneje za tramvajski promet. Manj kvaliteten razvoj pa je značilen za povojno obdobje izgrajevanja Ljubljane. Hitra demografska rast (število prebivalcev se je povzpelo od 116.000 v letu 1945 na 220.000 v letu 1970), sprememba tehnologije' dela, sprememba načina komuniciranja, zgledovanja po tujih prostorskih rešitvah in prostorsko neobvlada-nje usmerjanja investicijskih naložb so povzročili tudi v prostoru občine Ljubljana Center negativne pojave, ki se kažejo v: - porušenem ravnotežju med številom stalnih prebi-valcev občine (34.500) ter številom zaposlenih v občini (66.000), kar pomeni za Ljubljano veliko dnevno migri-ranje, saj le cca 15 % zaposlenih v občini Center tudi živi v občini, ostali pa se na delo vozijo od drugje; - porušeni vizualni podobi občine in mesta z močno urbano izrabo zemljišča; povprečni faktor izrabe v ob-čini Center je 0,93 pri tem, da je urbanistično priporo-čen maksimalni faktor izrabe 1,00 (v Ljubljani doseženi faktor izrabe zemljišča znaša 0,15); v nekaterih krajev-nih skupnostih pa ta faktor dosega tudi 1,35; - porušeni bivalni kvaliteti zaradi neustreznih med-sebojnih odnosov grajenih struktur in pomanjkljivega naravnega okolja. To sproža po krajevnih skupnostih občine: - socialne probleme in stiske pri koristnikih starih objektov in prostora; - pomanjkanje funkcionalnih površin za parkiranje: v občini primanjkuje cca 6.000 garažnih mest ali vsaj toliko parkirnih površin za prebivalce, ki živijovobčini, ter vsaj 27.500 parkirnih površin za zaposlene v občini; - pomanjkanje funkcionalnih površin za bivalne oko-liše; stanovanjski objekti v občini zaradi urbanizacije še nadalje izgubljajo pritikline v pritličjih ter že tako skromne površine v atrijskih dvoriščih in ostalem ne-pozidanem prostoru; - hude probleme zaradi ekološke onesnaženosti mestnega središča ter hrupne ogroženosti bivalnih okolišev; v Ljubljani je zastrupljenost zraka z SO2 v najslabši meteorološki situaciji še vedno dvakrat večja od dopustne. PresegajoHudi koncentracije drugih ke-mičnih spojin in hrupa, ki načenjajo zdravje prebival-cev. Za občino je značilno vsakodnevno prihajanje in odhajanje Ijudi. Občina dosega pri 498 ha površine povprečno gostoto 69 domicilnih prebivalcev na hek-tar, kar je manj kot povprečna gostota v Ljubljani, ki znaša 100 prebivalcev na ha. V delovnem času pa jez zasedenimi delovnimi mesti v občini dosežena gostota 144 prebivalcev na ha. To kaže na intenzivno migrira-nje ob dnevnih konicah (prihodi in odhodi z dela), ko se povprečno v eni uri število Ijudi v občini vsak dan poveča in potem zopet zmanjša za več kot dvakrat. Tu niso upoštevane še delovne migracije prebivalcev, ži-večih v občini, ki so zaposleni izven občine, tranzitni promet, promet poslovnih obiskovalcev idr. Doslej premajhna skrb za prenovo namensko ali fi-zično dotrajanih objektov za infrastrukturno opremo, še posebej za toplovodno in plinsko napeljavo, za negovanje in ohranjevanje fasad idr. je le še stopnje-vala pogoje za izseljevanje aktivnega prebivalstva \z občine (povprečno zmanjševanje v minulih petih letih je 500 prebivalcev na leto), kar je značilen kazalec vitalnega propadanja mestnih središč tudi v drugih evropskih mestih. Za opisane negativne pojave v občini je kriva tudi premalo trdna urbanistična politika, ki bi dosledno branila širše družbene interese v občini pred trenut-nimi investicijskimi posegi. Kljub pozitivnim usmeritvam Generalnega urbani-stičnega plana - GUP 1966, da ne bomo razvijali nove Ljubljane ampak bomo postopoma po potrebah oživ-Ijali obstoječi fizični fond, smo za revitalizacijo starega mestnega jedra premalo storili. V občini je možno ugotoviti tudi nekatere pozitivne razvojne prostorske pristope. V občini se je v minulem obdobju močno razvila poslovna dejavnost, družbenopolitična dejavnost, zdravstveno varstvo, izobraževanje in druge družbene dejavnosti, kar je utrdilo njeno vlogo občine kot tipič-nega mestnega, regionalnega in specifičnega republi-škega središča. Nekatere arhitektonske rešitve so uspele s sodobno prostorsko zasnovo ujeti nacionalno tipiko mesta ter se približati potrebam mestnega raz-voja. Žal pa včasih prevladujejo prostorske zasnove lokalnih poudarkov, ki so zmanjšale možnosti organ-skega preobražanja celotne mestne aglomeracije. Ostajajo pa zapostavljena prostorska reševanja po-sledic ppisanih pristopov, kar bodo morali prednostno upoštevati novi prostorskourbanistični načrti, projekti in ukrepi za urejanje prostora. 2. Cllji In usmeritve prostorskega razvoja PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE MORA POSTATI NE-LOČLJIVA SESTAVINA NJENEGA CELOVITEGA RA2-VOJA, ZATO BOMO PRIPRAVLJALI PLANSKE DOKU-MENTE LJUBLJANA 2000 V SMtSLU POGLAVITNIH NAČEL SISTEMA DRUŽBENEGA PLANIRANJA CELO-VITO IN SOČASNO, Dolgoročne usmeritve razvoja, ki zadevajo po-trebne ukrepe v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985, so: - Namenska izraba prostora občine bo težila k zmanjševanju razlike med številom zaposlenih in števi-lom stanovalcev v občini; potrebno bo strogo omejiti spreminjanje namembnosti iz stanovanjskih v po-slovne prostore in poskušati čim več sedanjih poslov-nih prostorov spremeniti v stanovanjske. - NAČRTNO BOMO PRIDOBIVALI SKUPNE DELE STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI IN JIH PREUREJALI V NOVE STANOVANJSKE POVRŠINE. - Strukturna izraba prostora bo težila k uskaljeni gabaritni pozidavi. Odpravljanje in preprečevarije nastajanjažarišč one-snaževanja bivalnih predelov in uvajanje čiste tehnolo-gije. - Sprejeli bomo ukrepe za izvajanje rešitev, ki bodo uskladile mestni promet. - Občina Ljubljana Center bo v bodoče vso skrb posvetila dvigu kvalitete obstoječega namensko in fi-zično dotrajanega zelenega fonda z namenom, da se bodočim generacijam ohrani specifika mestnega sre-dišča in da se zagotovi prebivalcem krajevnih skupno-sti v občini zdravo življenje in tudi pridobi nove prebi-valce. Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za srednjeročno obdobje 1981-1985 so se sporazumeli, da bodo za oblikovanje jasne prostorske politike, urbanistično načrtovanje, projektiranje, določitev ukrepov o urejanju in vzdrževa-nju prostora in nadzor nad izvajanjem sprejetih doku-mentov izdelali: - kriterije za namensko izrabo prostora in sistemsko reševanje bodočega mestnega policentričnega raz-voja; - kriterije za ustrezno horizontalno in vertikalno ga-baritno izrabo površin v občini; - kriterije za določitev prioritet in ukrepov saniranja vseh povzročiteljev onesnaževanja; - podbobne usmeritve za odpravljanje ključnih pro-metnih problemov mesta Ljubljane; - kriterije za zaščito, prenovo in rekonstrukcijo gra-jenega prostora, objektov, naprav in napeljav na ob-močju mesta ter kriterije za celotno saniranje zelenih površtn rekreacijske in hortikulturne zasnove. Ti kriteriji in usmeritve bodo oblikovani na osnovah izhodišč sistemskega reševanja prostorskega razvoja celotnega mesta. Pri njihovi izdelavi bodo upoštevani vsi dosedanji prostorskourbanistični dokumenti in študije, ki so že prispevale k oblikovanju uspešne prostorske politike. Da bi zagotovili kvalitefne arhitektonske, tehnične in ekološke rešitve tako pri novogradnjah kot pri sanaciji in rekonstrukciji objektov, naprav in okolišev občine, so se podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana tudi obvezali, da bodo: - sprejemali medsebojno usklajene odločitve s po-dročja materialne proizvodnje, ki zadevajo prostorsko preobrazbo občine; - aktivirali vso že izdelano in še uporabno prostor-, sko-urbanistično dokumentacijo; - uveljavljali usmerjen in nadzorovan način nadalj-njega naročanja urbanistične dokumentacije; - uveljavljali pridobivanje kvalitetnih urbanističnih ter projektnih rešitev občine in mesta ter nadzor nad izvajanjem planiranih in projektiranih prostorskih po-segov vseh vrst. GOSPODARSKI RAZVOJ IV. TEMEUNI CILJI IN USMERITVE GOSPODARSKEGA RAZVOJA Obdobje 1981-1985 bo na področju gospodarskega razvoja pomenilo prehod OD EKSTENZIVNEGA GO-SPODARJENJA Z RAZPOLOŽUIVIMI ZMOGUI-VOSTMI IN DELOVNIM CASOM K SKRAJNO RACIO-NALNEMU RAVNANJU Z NJIMI. DOSEŽENA RAZ-VOJNA STOPNJA IN ZOŽENE RAZVOJNE MOŽNOSTI OMEJUJEJO DINAMIKO GOSPODARSKE RASTI V OB-ČINI IN BO OSNOVNI CILJ RAZVOJA V TEM SREDNJE-ROČNEM OBDOBJU S KVALITETNEJŠIM GOSPODAR-JENJEM-ZADRŽATI DOSEŽENO RAVEN. TO POMENI V PRIMERJAVI S PREJŠNJIM SREDNJEROČNIM OB-DOBJEM REALIZIRATI BISTVENO NIŽJO STOPNJO RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA. GOSPODARSTVO BO TAKO POVEČALO DRUŽBENI PROIZVOD PO POV-PREČNI LETNI STOPNJI REALNO 1 %. Pretežni del prirasta družbenega proizvoda bo pri-spevala večja produktivnost dohodkovno tesneje pove-zanega združenega dela ob izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih in intenzivnejši uporabi znanja. Števiio zaposlenih v občini se bo povečalo z 0,4 % poprečno letno stopnjo rasti, PRI CEMER BO STOP-NJA ZAPOSLOVANJA V GOSPODARSTVU POPREČNO LETNO 0,5 %. Vse oblike porabe se bodo podredile skupnemu ci-Iju: OBDRŽATIIN povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. RAST OSEBNE IN SPLOŠNE PORABE BO ZAOSTAJALA ZA RASTJO DOHODKA, SKUPNA PORABA PA BO NARAŠČALA NAJVEČ DO RASTI DO-HODKA. V ODVISNOSTI OD VSAKOLETNE REALIZA-CIJE TAKO GLOBALNO ZASTAVUENIH RAZMERIJ BOMO DINAMIKO POSAMEZNIH VRST PORABE OPREDELILI V VSAKOLETNI RESOLUCIJI O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE. Osnova gospodarske rasti bo v novi kakovosti in večji učinkovitosti obstoječe gospodarske strukture ob poudarjeni vlogi povezovanja in skupnega načrtovanja razvoja proizvodnih in trgovinskih dejavnosti, gostin-stva in turizma in DEJAVNOSTI DROBNEGA GOSPO-DARSTVA. OB UPOŠTEVANJU GOSPODARSKE SE-STAVE OBČINE IN V NJEJ VELIKEGA DELEŽA VSEH NALOG TRGOVINE, BO POMEMBNA VLOGA TRGO-VINE KOT POBUDNIKA HITREJŠEGA DOHODKOV-NEGA POVEZOVANJA IN ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV V REPRODUKCIJSKIH CELOTAH ZA ZA-GOTAVLJANJE SUROVIN IN REPROMATERIALA, IN S TEM ZA ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNJE IN POSLO-VANJA TUDI NA ŠIRŠEM JUGOSLOVANSKEM OB-MOČJU. OB UPOŠTEVANJU REALNIH MATERIALNIH IN PROSTORSKIH MOŽNOSTI TER SOCIALNIH IN OBRAMBNIH POGOJEV, SMO Z DOGOVOROM O TE-MEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 OPREDELILI PO-GOJE IN KRITERIJE ZAINVESTIRANJE. V OKVIRU TEH POGOJEV IN POGOJEV ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA, Kl SO OPREDEUENI V DOGO- VORU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVE-NIJE IN MESTA UUBLJANE TER NA OSNOVI MNENJ PRISTOJNIH KOMISIJ ZA PRESOJO INVESTICIJ, BODO GLEDE NA SPECIFIČNO SESTAVO IN POMEN GOSPODARSTVA OBČINE PREDNOSTNO OBRAVNA-VANI RAZVOJNI PROGRAMI V NASLEDNJIH DEJAV-NOSTIH: - trgovina (zunanja trgovina, trgovina na drobno) - turizem in gostinstvo (IZBOLJŠANJE CELOVITO-STI GOSTINSKO-TURISTIČNE PONUDBE ZA DOSEGO VEČJEGA DEVIZNEGA PRILIVA) - industrija (optika, elektrooptika in elektromedi-cina z inženiringom, kovinsko predelovalna industrija, grafična industrija) - drobno gospodarstvo (ZMANJŠANJE POMANJKA-NJA POSAMEZNIH VRST STORITEV, VKLJUČEVANJE PROIZVODNIH DEJAVNOSTI V IZVOZ, NADOMEŠČA-NJE UVOZA) - inženiring dejavnosti - promet in zveze (V OKVIRU MATERIALNIH MOŽ-NOSTI IN USKLAJENO Z RAZVOJEM TEH DEJAVNO-STI NA ŠIRŠEM OBMOČJU MESTA IN REPUBLIKE) PRI NAČRTOVANJU NALOŽB S PODROČJA DEJAV-NOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA (AGRO-ŽIVILSTVO S PRESKRBO, ENERGETIKA) BOMO UPO-ŠTEVALI ŠIRŠI DRUŽBNI INTERES TER PODPIRALI V DOGOVORIH O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA ME-STA LJUBUANE IN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 DOGOVORJENE NALOŽBE. V obdobju 1981-1985 bomo v okviru dogovorjene politike ekonomskih odnosov s tujino, OB UPOšTEVA-NJU USMERITEV ZA POVEČEVANJE IZVOZA NA KON-VERTIBILNO PODROČJE IN S TEM ZA ZAGOTAVLJA-'NJE ODPLAČEVANJA POSOJIL NAJETIH V TUJINI IN ZA OHRANJANJE PROCESA PROIZVODNJE IN PO-SLOVANJA, POVEČALI IZVOZ BLAGA IN STORITEV PO POPREČNI LETNI STOPNJI REALNO 10%. IZVOZ BLAGA IN STORITEV NA KONVERTIBILNO PO-DROČJE BO NARAŠČAL HITREJE OD TE STOPNJE. UVOZ BLAGA IN STORITEV BOMO OB TEM ZADRŽALI V MEJAH 2% REALNEGA PORASTA LETNO. UVOZ BO PRETEŽNO. NAMENJEN LE UVOZU SUROVIN IN RE- . PROMATERIALA IN DOSLEDNO VEZAN NA POVEČA-NJE IZVOZA. S TEM BOMO PRISPEVALI K IZRAVNA-VANJU DEVIZNE IN PLAČILNE BILANCE SFR JUGO-SLAVIJE. Temeljne organizacije združenega dela gospodar-stva se bodo kadrovsko, organizacijsko in materialno usposabljale ter opremljale v skladu s sprejetimi načrti za vodenje vseh oblik splošne Ijudske obrambe in samozaščite za delovanje v primeru naravnih in drugih hujših nesreč in za odpravljanje izrednih razmer. Po-s^bno pozornost bodo posvetile zagotavljanju pre-skrbe z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi za potrebe prebivalstva in oboroženih sil ter zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za proizvodnjo in opravljanje storitev. Za to bodo skle-nile ustrezne samoupravne sporazume z organizaci-jami združenega dela - dobavitelji. V. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE UUBUANA CENTER V OBDOBJU 1981-1985 V projekciji materialnih okvirov družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Center za to srednje-ročno obdobje smo upoštevali doseženo stopnjo druž-benoekonomskega razvoja občine, rezultate razvoja v srednjeročnem obdobju 1976-1980, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednjeročno obdobje, DOSEŽENE GOSPODARSKE REZULTATE V LETU 1981 IN NA ZAČETKU LETA 1982, ZOŽENE MOŽNOSTI RAZVOJA V PREOSTALEM DELU SREDNJEROČNEGA OBDOBJA, temeljne cilje in usmeritve razvoja občine Ljubljana Center, prav tako pa tudi projekcijo material-nih okvirov družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije. Izhajali smo iz že sprejetih ukrepov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije v letu 1980 in ukrepov za njeno izvajanje v razdobju 1981-1985. 1. Projekdja prebivalcev S predvideno izgradnjo novih stanovanj, predvsem pa z revitalizacijo Stare Ljubljane IN PRENOVO OSTA-LIH OBJEKTOV IN OBMOČIJ, KJER JE MOŽNA SMO-TRNEJšA IZRABA PROSTORA ter z omejevanjem spre-minjanja namembnosti stanovanjskih v poslovne pro-store, se bo zaustavilo zmanjševanje števila prebival-cev v občini. Iz naravnega prirastka pričakujemo v razdobju 1981-1985 povečanje za 500 prebivalcev. Ne glede na predviden naravni prirast prebivalcev ter priselitev v občino v novo zgrajene IN PRENOVLJENE stanovanjske površine, predvidevamo določen odliv prebivalstva - zlasti iz stanovanj VI. in VII. kategorije-vendar pa bo končno število prebivalcev leta 1985 doseglo 34.500. Starostna struktura se bo nekoliko spremenila v prid mlajših občanov. Aktivnih prebival-cev bo nekaj manj kot polovico (47%), oseb z osebnimi prejemki (upokojenci) bo 26 odstotkov, vzdrževanih prebivalcev pa 27 odstotkov. 2. Projekcija zaposlovanja Število zaposlenih delavcev na območju občine se bo povečalo za okrog 1.000 Poprečna letna stopnja rasti zaposlovanja bo znašala 0,4%. PRI TEM BO STOPNJA ZAPOSLOVANJA V GOSPODARSTVU PO-PREČNO LETNO 0,5% (CCA 200 DELAVCEV LETNO) IN V NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH 0,3% PO-PREČNO LETNO (ALI CCA 60 DELAVCEV LETNO). Glede na predvideno omejeno rast zaposlovanja bomo vso pozornost posvetili višji udeležbi strokovnega in visoko-strokovnega dela v bolje organiziranih delovnih procesih ter ZAUSTAVILI NOVO ZAPOSLOVANJE NA PODROČJU REŽIJSKO-ADMINISTRATIVNIH DEL TAKO V GOSPODARSTVU KOT NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH. Zavzemali se bomo, da se bo kvalifika-cijska struktura zaposlenih še naprej izboljševala. Pri politiki zaposlovanja bomo dajali prednost zapo-slovanju mladih strokovnih kadrov, omejevali dopol-nilno in nadurno delo in delo upokojencevterzagotav-Ijali delo usposobljenim invalidnim osebam. V strukturi zaposlenih po stalnem bivališču ne raču-namo s pomembnejšimi premiki - še vedno bo tudi v prihodnjih petih letih prisotna intenzivna dnevna mi-gracija zaposlenih v občini Ljubljana Center. 3. Projekcija rasti družbenega proizvoda Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v srednje-ročnem obdobju 1981-1985 ter glede na že doseženo visoko stopnjo gospodarske razvitosti občine ocenju-jemo, da bomo v obdobju 1981-1985 povečali družbeni proizvod občine po povprečni letni stopnji rasti 1%. Takšna stopnja je BISTVENO nižja od tiste, ki smo jo planirali za preteklo srednjeročno obdobje. V letu 1985 bo ustvarjeni družbeni proizvod občine 16,9 milijarde dinarjev (v cenah 1980) in bo za 0,7 milijarde višji od ustvarjenega v izhodiščnem letu 1980. V Ljubljani bo v letu 1985 realiziran družbeni proiz-vod 64,6 milijarde dinarjev. Udeležba občine Center v ustvarjenem družbenem proizvodu Ljubljane v letu 1985 bo 26%, kar pomeni nadaljevanje trenda iz zad-njih desetih let, ko se je udeležba Centra stalno zniže-vala. Kljub znižanju bo delež občine v DP Ljubljane še vedno najvišji med Ijubljanskimi občinami. Družbeni proizvod na zaposlenega, ki je v letu 1980 znašal 244.000 dln, se bo v letu 1985 povzpef na 252.000 din, oziroma bo porasel z indeksom 103 ali za 0,6% vsako leto. To kaže na dvig družbene produktiv-nosti z enakim odstotkom. Bistveno višji bo povprečni družbeni proizvod na prebivalca, pri katerem pa moramo upoštevati doseda-nji razkorak v skupnem številu zaposlenih in skupnem številu stalnih prebivalcev v občini. Ta bo znašal 490.000 DIN IN BO ZA 4,3% VEČJI KOT V LETU 1980. SPREJETE USMERITVE NA PODROČJU EKONOM-SKIH ODNOSOV S TUJINO BODO V PREOSTALEM DELU SREDNJEROČNEGA OBDOBJA VPLIVALE NA GOSPODARSKO RAST POSAMEZNIH PODROČIJ TAKO, DA BODO HITREJŠO RAST LAHKO DOSEGALE TISTE DEJAVNOSTI IN TISTE ORGANIZACUE ZDRU-ŽENEGA DELA, Kl BODO USMERJENE V KONVERTI-BILNI IZVOZ TER TISTE, Kl NISO VEZANE NA UVOZ. POLEG NALOG INDUSTRIJE IN TRGOVINE PRl REALI-ZACUI PREDVIDENE GOSPODARSKE RASTIIN POVE-ČANIH IZVOZNIH OBVEZ GOSPODARSTVA OBČINE, BO POSEBEN POUDAREK DAN IZKORIŠČA^IJU MOŽ-NOSTI ZA USTVARJANJE DEVIZNEGA PRILIVA V GRADBENIŠTVU, TRANSPORTU IN TURIZMU TER VKLJUČEVANJU DEJAVNOSTI MALEGA GOSPODAR-STVA V MEDNARODNO DELITEV DELA. GOSPODARSKA STRUKTURA OBČINE SE V OB-DOBJU 1981-1985, RAZEN MANJŠIH PREMIKOV V DE-LEŽIH POSAMEZNIH PODROČIJ V USTVARJENEM DRUŽBENEM PROIZVODU, NE BO BISTVENO ME-NJALA. DELEŽ INDUSTRIJE -OD 12,6 NA 12,9%, ki bo OHRANILA DRUGO MESTO V USTVARJANJU DRUŽ-BENEGA PROIZVODA OBČINE. NA TRETJEM MESTU OSTANE PODROČJE FINANČNIH, TEHNIČNIH IN DRU-GIH POSLOVNIH STORITEV S POVEČANJEM SVO-JEGA DELEŽA V DRUŽBENEM PROIZVODU OD 9,1% NA 9,5%. MED DEJAVNOSTMI, Kl BODO NEKOLIKO ZVIŠALE SVOJ DELEŽ, STA ŠE GOSTINSTVO IN TURI-ZEM - OD 7,1% NA 7,2%, MEDTEM KO SE BO DELEŽ GRADBENIŠTVA ZNIŽAL OD 5,3% NA 4,0% IN PRO-META - OD 9,2% NA 9.1 %. 4. Projekcija delHve družbenega proizvoda Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter zlasti nujnost krepitve lastne sposobnosti orranizacij združenega dela za REPRODUKCUO IN IZBOUŠANJE MATERIALNE OSNOVE DELA narekujeta DOSLEDNO OMEJEVANJE RASTI OSEBNE, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE IN NJIHOVO ZAOSTAJANJE ZA RASTJO DRUŽBENEGA PROIZVODA. Zato izhajamo v projekciji delitve družbenega proizvoda iz naslednjih predpo-stavk: - REALNA RAST DRUŽBENEGA PROIZVQDA V OB-ČINI BO PO POPREČNI LETNI STOPNJI.1%, - RAST OSEBNE IN SPLOŠNE PORABE BO ZAO-STAJALA ZA RASTJO DOHODKA, RAST SKUPNE PO-RABE PA BD NARAŠČALA POČASNEJŠE OZIROMA NAJVEČ DO RASTI DOHODKA, - RAST SREDSTEV ZA DRUGE NAMENE (DEL ZA DELOVANJE DSSS, ZAVAROVALNE PREMIJE, OBRE-STI ITD.) BO SLEDILA RASTI DRUŽBENEGA PROIZ-VODA, - RAST AMORTIZACIJE BO HITREJŠA OD RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA, - sredstva za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v OZD bodo naraščala hitreje od družbe-nega proizvoda, - dolgoročna sredstva \z kreditnega potenciala bank bodo v zaostrenih pogojih pri koriščenju prirasta depozitov nosilcev družbenih sredstev in zaradi manjše rasti varčevanja prebivalstva BISTVENO zmanj-šate svojo delež v skupnih sredstvih za reprodukcijo v materialni proizvodnji; v večjerrr delu razdobja 1981-1985 se bodo ta sredstva realno zmanjševala, - rast drugih domačih sredstev bo sledila rasti druž-beneqa proizvoda. ODPLAČEVANJE KREDITOV V TUJINI BO POVZRO-ČILO NETO ODLIV SREDSTEV AKUMULACIJE V TU-JINO. Na podlagi tako opredeljenih predpostavk je projek-cija posameznih elementov delitve ustvarjenega druž-benega proizvoda občine naslednja (V MILUONIH DIN, 1976-1980 tekoče cene, 1981-1985 cene 1980): Opiš 1976-1980 1981-1985 *» __________________________vrednost________% vrednost________% Amortizacija 4.205 T* 9.192 vi^ Cisti osebni dohodek 17 969 31.8 23.430 28.5 IzloCitve za skupne in splošne druibene potrebe 17 583 31,1 22 271 27.0 Izločitve za druge namene 6.767 12.0 11.056 13.4 tzločitve za skupne potrebe delavcev 3.557 6,3 4.067 4,9 Za razširitev materialne osnove ždruženegadela______________________6.424 11.4 12.310 15.0 Skupaj razporejeni druibeni proizvod _________________________56.505 100.0 82.326 100.0 Delež sredstev osebne, skupne, splošne in druge porabe v družbenem proizvodu občine se bo zmanjšal OD 81,2% na 73,8%, povečal pa se bo delež sredstev za ohranjanje in razširitev materialne osnove dela. V sred-stvih za ohranjanje in razširitev materialne osnove dela se bo zaradi povečanih minimalnih stopenj amortiza-cije bistveno povečal delež sredstev amortizacije. Iz sprememb v strukturi delitve družbenega proiz-voda so razvidni premiki, ki so povezani z izvajanjem razvojne politike in stabiliziranjem trga in se odražajo v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev temeljnih organizacij za financiranje razširjene repro-dukcije. V tem srednjeročnem obdobju se bo bistveno sprej menila struktura sredstev za reprodukcijo, v materialni proizvodnji (V MILIJONIH DIN, 1976-1980 tekoče cene, 1981-1985 cene 1980): Opiš ' 1976-1980 1981-1985 vrednost % vrednost % Amortizaqija 4.205 19^6 9.192 3*A Izloianje za izboljSanje in razSJritev matenalne osnove dela 6.424 30,0 12.310 46.0 Dofgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank 8.292 38.7 4.226 15.6 Druga domača sredstva 988 4,6 1.383 5,2 Inozemska sredstva (Neto priliv oz. odliv)________________________________1,522_______7.1 -362 -1.4 Skupaj sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodn)! _______________21.431 100.0 26.749 100,0 Največje strukturne spremembe pri sredstvih za re-produkcijo bodo prisotne pri lastnih sredstvih TOZD. V obdobju 1981-1985 se bo povečal delež lastnih sred-stev TOZD (amortizacija in akumulacija v TOZD), in sicer za več kot 30 poenov. Nasprotne tendence bodo pri dolgoročnih sredstvih iz kreditnega potenciala bank, katerih delež se bo znižal za 23 poenov. Delež inozemskih sredstev bo potrebno črtati v celoti, saj za obdobje 1981-1985 predvidevamo neto odliv sredstev akumulacije v tujino. Tako oblikovana sredstva za reprodukcijo v mate-rialni proizvodnji smo v nadaljevanju razporedili po namenih financiranja, ter jih reducirali na razpoložljiva sredstva za vlaganje v osnovna sredstva gospodarstva. Potrebe po dolgoročnih skupnih vlaganjih v energet-sko in surovinsko osnovo v IN izven SR Slovenije, večje kreditiranje prodaje blaga, skupna vlaganja v tujino bodo v razdobju 1981-1985 močno obremenila skupna sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji in vplivala na znižanje deleža razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva. Na njihovo znižanje bodo vplivale tudi obveznosti do vplačevanja obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republikin SAP Ko-sovo. Organizacije združenega dela bodo večji delež teh obveznosti kot doslej poravnavale z neposrednim združevanjem dela in sredstev na dohodkovnih osno-vah v razvojne programe organizacij združenega dela gospodarstva nezadostno razvitih republik in SAP Ko-sovo. - v mHijon dln _________________________________________________ - v cenah leta 1980 Opls_____________________________________________1976-1980 1981-1985 -druJbeniproizvod 74.884 82.328 - skupaj sredstva za reprodukcijo v maferialni proizvodnji 31.217 26 749 - detež sredstev v družbenem proizvodu - 41,7 32,5 - razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva • 10.150 9.888 -dsleisredstevvdruibenemproizvodu(%) 13,6 12,0 Delež sredstev za reprodukcijo v materialni proiz-vodnji se bo v razdobju 1981-1985 znižal za več kot 9 poenov. Visok izpad dolgoročnih sredstev iz kredit-nega potenciala bank in zlasti inozemskih sredstev je vzrok za takšno znižanje, katerega bo le delno ublažila predvidena hitrejša rast amortizacije in akumulacije v TOZD. Oblikovanje višjih sredstev za reprodukcijo je možno predvideti le ob spremembah temeljnih predpo-stavk: to je zvišanje letne stopnje rasti družbenega proizvoda, ali ob predvidenem večjem zaostajanju po-sameznih oblik porabe za rastjo družbenega proiz-voda. Take spremembe pa težko pričakujemo, saj že predvidene usmeritve predpostavljajo uresničitev veli-kih in dolgoročnih sprememb dosedanjih gibanj. , V obdobju 1981-1985 se bo znižal tudi delež razpo-ložljivih sredstev za vlaganje v osnovna sredstva go-spodarstva IN TO OD 13,6% NA 12%. Poleg relativnega pada sredstev predvidevamo, da bo v naslednjem obdobju realiziran tudi absolutni pa-dec in da bo v obdobju 1981-1985 na razpolago ZA 264 MILIJON DIN MANJ SREDSTEV ZA VLAGANJA V OSNOVNA SREDSTVA GOSPODARSTVA KOT V PRE-TEKLEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU OZ. ZA 1,5 Ml-LIJARDE DIN MANJ KOT JE BILO PRVOTNO PREDVI-DENO ZA TO SREDNJEROČNO OBDQBJE. VI. PROJEKCIJA RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI LTrgovina Trgovina je najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini; ustvarja 47 odstotkov vsega družbenega pro-izvoda občine in zaposluje 21 odstotkov vseh zaposle-nih v občini. Delež družbenega proizvoda trgovine se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil, stopnja rasti pa je bila enaka povprečni rasti družbenega proizvoda v gospodarstvu. Za občino Center je trgovina kot ekološko čista de-javnost z dolgoletno tradicijo IN KOT POMEMBNI ČLEN V REPRODUKCIJSKI POVEZAVI NA ŠIRŠEM JU-GOSLOVANSKEM OBMOČJU prioritetno gospodarsko področje tudi v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985. Možnosti za nadaljnji razvoj ima predvsem v dohodkovnem povezovanju s proizvodnimi IN DRU-GIMI PODROČJI, Kl SODELUJEJO PRI PRETOKU BLAGA, z namenom, da sodeluje pri skupnem načrto-vanju proizvodnje in prodaje, ZAGOTAVLJA SURO-VINE IN REPROMATERIAL ZA PROIZVODNJO ZA IZVOZ, ZAGOTOVI VEČJI OBSEG PRODAJE IN SKUPNO NASTOPANJE NA TUJIH TRGIH ter sodeluje pri načrtovanih in skupno dogovorjenih prednostnih naložbah za povečanje izvoza. SKUPNI NASTOP IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV JE POGOJ, DA BODO TAKO TRGOVINA KOT TUDI OSTALA Z NJO POVE-ZANA PODROČJA LAHKO REALIZIRALA ZA TO SRED-NJEROČNO OBDOBJE SPREJETO OSNOVNO NA-LOGO ZAGOTAVLJANJA PROIZVODNJE ZA IZVOZ IN OSNOVNE PRESKRBE NA DOMAČEM TRGU.TO JE TUDI POGOJ ZA USTVARJANJE BOLJŠE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA IN REALIZACIJO USTREZNEJŠE KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE DELAVCEV. Da se odpravi neustrezna organiziranost trgovinske dejavnosti, se bodo OZD s tega področja povezovale v širše asociacije združenega dela ter s tem izkoristile prednosti, ki jih nudi taka organizacija. Trgovinske OZD bodo pospešeno razvijale sodobne metode trženja in pri tem zlasti uvajale obliko inženi-ringa. V okviru teh prizadevanj bodo na področju infor-matike in računovodstva razvijale organizacijske in ra-čunalniške softvvare pakete. KOT POMEMBNI NOSILEC URESNIČEVANJA NA-LOG OBČINE V POVEČEVANJU IZVOZA BLAGA SE BODO organizacije združenega dela zunanje trgovine samoupravno povezovale za organiziran in enotnejši nastop na zunanjih trgih, PREDVSEM PA ZDRUŽE-VALE SREDSTVA S PROIZVODNIMI IN DRUGIMI OR-GANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA NA OSNOVI SKUPNEGA DEVIZNEGA PRIHODKA. Prioritetna na-loga zunanje trgovinskih organizacij združenega dela je z intenziviranjem raziskav zunanjih trgov in usmerja-njem svoje dejavnosti v pospeševanje izvoza predvsem na konvertibilna področja zagotoviti večjo realizacijo proizvodnje in storitev za izvoz. V sodelovanju s proiz-vodnjo bodo vzpodbujale nove proizvodne programe namenjene realizaciji na zunanjih predvsem konverti-bilnih trgih in jih s sovlaganji tudi pomagale realizirati. Z ZMANJŠANJEM UVOZA BODO POSREDNO PREU-SMERJALE PROIZVODNJO NA IZRABO DOMAČIH SU-ROVIN IN REPROMATERIALA. VZPOREDNO S PREU-SMERJANJEM OD UVOZNE DEJAVNOSTI V INTENZ1-VIRANJE IZVOZA bodo morale temu ustrezno preu-smeriti in usposobiti tudi kadre. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Z UVOZNO IN ZASTOPNIŠKO USMERJENOSTJO SE BODO V VEČJI MERI PREUSMERJALE IN VKLJUČEVALE V IZVOZNE TOKOVE - ZLASTI NA KONVERTIBILNA PODROČJA. ZA UTRJEVANJE SVOJEGA IZVOZNEGA POLOŽAJA SE BODO POVEZOVALE Z IZVOZNIMI ORGANIZACI-JAMI, S TRGOVINO NA DEBELO TER S PROIZVOD-NIMI ORGANIZACIJAMI. Z NJIMI BODO ZDRUŽEVALE TUDI SREDSTVA ZA SOVLAGANJA V PROIZVODNJO. POSEBEN POMEN BO IMELO DELOVANJE TEH OR-GANIZACU ZDRUŽENEGA DELA ZA ORGANIZIRANJE PROIZVODNE KOOPERACIJE V trgovini ,na debelo bodo organizacije združenega dela ZARADI BISTVENO ZMANJŠANIH MOŽNOSTI UVOZA IN NUJNOSTI PREUSMERITVE NA DOMAČE VIRE SUROVININ REPROMATERIALAINTENZIVIRALE SVOJO VLOGO OSKRBOVALCA PROIZVODNJE IN NOSILCA OSNOVNE PRESKRBE OBČANOV. Z ureja-njem dohodkovnega povezovanja s proizvodnjo bodo zagotavljale skladno in celovito oskrbo poslovnih part-nerjev IN SKRBELE PREDVSEM ZA ODPRAVO MO-TENJ V OSKRBI S SUROVINAMI IN REPROMATERIA-LOM PROIZVODNJE USMERJENE V IZVOZ NA KON-VERTIBILNA TRŽIŠČA. SKUPAJ S PROIZVODNIMI OR-GANIZACIJAMI REPROMATERIALA IN DRUGEGA BLAGA, S KATERIM SE NADOMEŠČA UVOZ. V POVE-ZAVI S PROIZVODNJO BODO ZAGOTAVUALE BLA-GOVNE FONDE ZA OSNOVNO OSKRBO OBČANOV. Organizacije združenega dela trgbvine na debelo bodo sovlagale v razvoj organizacij združenega dela v repro-dukcijskih povezavah in prj tem opredelilesovlaganjas proizvodnimi organizacijami po prioritetnem redu in-vesticij. Z namenom racionalizacije svojega poslovanja se bodo združevale po panožnem načelu in specializi-rale ter odpravljale medsebojno nelojalno konkurenco. Ob tem bodo intenzivirale tudi izrabo svojih poslovnih in skladiščnih zmogljivosti. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DEU\ TRGOVINE NA DROBNO SE BODO USMERJALE V POVEČANJE KA-KOVOSTI SVOJEGA POSLOVANJA IN ZAGOTAVLJA-NJE PONUDBE BLAGA POTROŠNIKOM. PRI TEM BODO PRVENSTVENO ZAGOTAVUALE NEMOTENO PRESKRBO Z OSNOVNIMI ŽIVILIIN DRUGIM BLAGOM OSNOVNE PRESKRBE ZA KAR SE BODO TESNEJE DOHODKOVNO POVEZOVALE S PROIZVODNIMI OR-GANIZACIJAMI IN ORGANIZACIJAMI TRGOVINE NA DEBELO. Z ORGANIZACIJSKIMI POVEZAVAMI V VEČJE DE-LOVNE IN ŠESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽE-NEGA DELA BODO ORGANIZACIJE TRGOVINE NA DROBNO USTVARILE MOŽNOST ZA RAZVOJ 3PECIA-LIZIRANE MREŽE PRODAJALN TER V OKVIRU LAST-NIH IN ZDRUŽENIH SREDSTEV TUDI POSTOPNO MO-DERNIZACIJO DROBNOPRODAJNE MREŽE V CEN-TRU. Z NAMENOM, DA SE TUDI TRGOVINA NA DROBNO AKTIVNO VKLJUČI V USTVARJANJE POGOJEV ZA DO-SEGANJE VEČJEGA DEVIZNEGA PRILIVA, BODO OR-GANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA USTREZNO ORGA-NIZIRALE SVOJE POSLOVANJE IN SE USPOSOBILE ZA POVEČANO PRODAJO BLAGA. Na osnovi usklajenega programa specializacijetrgo-vin na drobno in dogovorjenega prednostnega reda obnovitvenih predelov bodo organizacije združenega dela trgovine na drobno postoporna v skladu z razpo-ložljivimi sredstvi obnavljale zastarele trgovinske lo-kale in jih prilagodile za specializirano ponudbo na naslednjih območjih: Čopova ulica, Mestni trg, Stari trg, Tromostovje z VVolfovo ulico in Trubarjevo ulico ter nabrežja Ljubljanice od ŠentjakobskegadoZmajskega mostu (Cankarjevo nabrežje, Gallusovo nabrežje, Pet-kovškovo nabrežje). V OKVIRU RAZPOLOZLJIVIH SREDSTEV BODO V OBČINI LJUBLJANA CENTER OB-NAVLJALE IN DOPOLNJEVALE TRGOVINE OSNOVNE PRESKRBE PREDVSEM V KS PRULE, STARI VODMAT IN POUANE. V OKVIRU LASTNIH RAZPOLOŽUMH SREDSTEV IN S SREDSTVI SOVLAGATELJEV Sl BODO INVESTI-TORJI, VKLJUČENI V GRADNJO PLOŠČADI BORISA KRAIGHERJA PRIZADEVALI DOGRADITI PRVO IN DRUGO FAZO PRVE ETAPE IZGRADNJE PLOŠČADI. PRI REŠEVANJU PROBLEMATIKE OSNOVNE PRE-SKRBE OBČANOV BODO ORGANIZACUE ZDRUŽE-NEGA DELA TRGOVINE NA DROBNO V VECJI MERI KOT DOSLEJ SODELOVALE S SVETI POTROŠNIKOV. V SODELOVANJU Z NJIMI BODO TUDI USKLADILE OBRATOVALNI ČAS IN GA PRILAGODILE POTREBAM POTROŠNIKOV. 2. Industrija Razvoj industrije v občini Ljubljana Center je v prete-klem srednjeročnem razdobju zaostajal za razvojem ostalih področij gospodarstva. Delež industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu gospodarstva ob-čine se je zmanjšal od 12,9 odstotka v letu 1976 na 12,6 odstotka v letu 1980; padel je tudi delež zapostenih v industriji od 11,3 odstotka v letu 1976 na 9,7 v letu 1980. Zaradi utesnjenosti in zelo ostrih prostorskih in eko-loških omejitev je za preteklo srednjeročno obdobje značilno izseljevanje industrije iz občine Center. To-varna Zmaj je v letu 1978 uspešno zaključila izgradnjo nove tovarne v Stegnah (občina Ljubljana Šiška), ka-mor se je v celoti tudi preselila. V industrijski coni občine Moste - Polje je pričela graditi novo tovarno OZD Rog. Tja se širi tudi Pletenina, ki je že v letu 1977 zgradila 1. fazo tovarne. Razvoj nekaterih prostorsko neskladnih proizvodnjih programov na območju ob-čine je potekal v vedno večjem nasprotju z okoljem (hrup, omejen promet, prostorska utesnjenost). , Zaradi neizdelanih programov selitve so se na ob-močju občJne razvijali nekateri programi, ki zaradi te-hnoloških pogojev, utesnjenosti in vpliva na okolje ne sodijo več v prostor, kjer so prvotno nastali. Ker želimo v strukturi delovnih mest na območju občine zadržati delovna mesta v proizvodnji in industriji, bodo za izvedbo prestrukturiranja industrijske proizvodnje na-ložbe v nove kapacitete usmerjene v področja elek- ¦ tronske, elektro-optične in elektromedicinske indu-strije, naložbe v obnovo in rekonstrukcije pa bodo usmerjene v ostale panoge. Posamezne investicije bodo v okviru realnih mate-rialnih možnosti določene v vskoletni resoluciji o poli-tiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center. Povečanje industrijske proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1981-1985 za 0,9 odstotka bo v večji meri kot doslej temeljilo na boljšem izkoriščanju zmogljivosti, na izboljšanju upravno-organizacijskega dela in na boljši povezavi proizvodnih procesov z vidnejšo vlogo ustvarjalnega dela in inovacij. INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BODO V ZAOSTRENIH POGOJIH OSKRBE Z ENERGIJO, SUROVINAMIIN REPROMATERIALOM ZA-GOTAVLJALE PROIZVODNJO STESNEJŠIM POVEZO-VANJEM V OKVIRU REPRODUKCIJSKIH CELOT, PRI ČEMER BO POSEBNO POMEMBNO DOHODKOVNO POVEZOVANJE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA TRGOVINE NA DEBELO. VEČJE VKLJUČEVANJE IN usklajenost v zunanjetr-govinski menjavi bomo dosegli z 10-odstotno rastjo Izvoza BLAGA OB POUDARJENI USMERITVI NA KON-VERTIBILNA PODROČJA in 2-odstotno povprečno letno rastjo uvoza. Pospeševali bomo izvoz izdelkov višje stopnje predelave zlasti združen nastop pri inve-sticijskih delih v tujini, predvsem v deželah v razvoju. Z doslednim varčevanjem energije in nadomeščanjem uvoženih surovin Z DOMAČIMI, PRI ČEMER BO VEČJI POUDAREK DAN RAGIONALNI UPORABI TUQI SE-KUNDARNIH SUROVIN, bomo zmanjšali uvozno odvi-snost. INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BODO PROUČILE MOŽNOSTI IN PRIPRAVILE PROGRAME ZA PRESTRUKTURIRANJE PROIZVOD-NJE Z NOVIMI IZVOZNIMI PROIZVODI IN SE PRI TEM POVEZOVALE Z ZUNANJETRGOVINSKIMIIN ZASTOP-NIŠKIMI ORGANIZACIJAMIIN ORGANIZACIJAMIIZ DE-JAVNOSTI DROBNEGA GOSPODARSTVA BODO PROUČILE MOŽNOSTI IN PRIPRAVILE PRENOS DO-LOČENIH PROIZVODNIH FAZ V ORGANIZACIJE DROBNEGA GOSPODARSTVA. 3. Turizem in gostinstvo Turizem in gostinstvo sta za občino pomembni de-javnosti predvsem v povezavi z drugimi gospodarskimi področji. V občini Center je že danes največ turističnih objektov Ljubljane. Ot5e dejavnosti ustvarjata 7 odstot-kov družbenega proizvoda ter zaposlujeta 5 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Družbeni proizvod in število zaposlenih sta v rahlem porastu. Delež obeh je ostal v strukturi DP in zaposle-nih v Ljubljani nespremenjen. Sorazmerno veliko število prenočitvenih zmogljivosti v gostinstvu občine Ljubljana Center omogoča inten-zivnejši razvoj izletniškega, kongresnega in poslov-nega turizma ter porast gostinskih storitev. OZD s področja gostinstva bodo dvigale kvaliteto gostinskih storitev, skrbele za organizirano družbeno prehrano v povezavi s proizvodnimi in trgovinskimi OZD. V sodelovanju z drugimi člani Ljubljanske turi-stične poslovne skupnosti, zasebniki ter drugimi ude-leženci v turistični ponudbi bodo OZD zagotovile med-sebojno dohodkovno in poslovno sodelovanje v turi-stični ponudbi, združevale sredstva za splošno in skupno turistično propagando, aktivno sodelovale v IZVAJANJU SKUPNO SPREJETEGA IN ENOTNEGA PROGRAMA TURISTIČNIH IN KULTURNIH PRIREDI-TEV IN AKCIJ TER TAKO ZAGOTOVILE boljši gospo-darski položaj in razvoj dejavnosti. OZD s področja gostinstva se bodo vključevale v prenovo in specializacijo ponudbe Stare Ljubljane, prav tako pa bodo z drugimi udeleženci sodelovale pri nadaljnji prenovi Ljubljanskega gradu po sprejetem planu in v okviru sredstev po samoupravnem spora-zumu o prenovi gradu. TURISTIČNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE BODO Z VEČJIM ANGAŽIRA-NJEM ZA PRIDOBIVANJE TUJIH GOSTOV IN ZA ZA-SEDBO TURISTIČNO GOSTINSKIH ZMOGUIVOSTI TAKO V LJUBLJANI KAKOR TUDI V ŠIRŠEM SLOVEN-SKEM IN JUGOSLOVANSKEM PROSTORU ZAGOTO-VILE VEČJI DEVIZNI PRILIV OD TURISTIČNO GOSTIN-SKE DEJAVNOSTI IN S TEM PRISPEVALE K IZPOL-NJEVANJU POVEČANIH OBVEZNOSTI GOSPODAR-STVA NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TU-JINO. KOT ČLANICE LJUBLJANSKE TURISTIČNE PO-SLOVNE SKUPNOSTI BODO ORGANIZACIJE ZDRUŽE-NEGA DELA TURISTIČNEGA POSREDOVANJA aktivno sodelovale v turistični ponudbi mesta, pri raziskavi tržišča, zagotovitvi gostov ter pospeševanju specializi-rane turistične ponudbe mesta (kongresni in poslovni turizem, organizirani izletniški turizem za obisk Ljub-Ijane v obliki enodnevnih, večdnevnih ali vikend pake-tov). Glavne investicije gostinske dejavnosti bodo v OK-VIRU RAZPOLOZUIVIH LASTNIH IN ZDRUŽENIH SREDSTEV GQSTINSKO-TURISTIČNIH IN DRUGIH ZAINTERESIRANIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA vezane na organiziranje družbene prehrane, na obnovo in povečanje gostinskih kapacitet ter poživitev gostinske ponudbe v starem predelu mestnega sredi-šča. 4. Gradbeniitvo Večji obseg investicij je v.preteklem srednjeročnem obdobju omogočil dinamičho rast gradbene dejavno- sti. Poleg tega se je gradbenim OZD uspelo v večji meri vključiti v mednarodno delitev dela, zlasti v deželah v razvoju. Pomemben premik je bil dosežen tudi v pove-zovanju organizacij s področja gradbeništva (DO SGP Slovenija ceste Tehnika). Organizacije združenega dela s področja gradbeniš-tva bodo v obdobju 1981-1985 Z VEČJIM VKUUČEVA-NJEM GRADBENEGA INŽENIRINGA organiziranoširile kompletno ponudbo ZA OPRAVLJANJE SVOJE DE-JAVNOSTI V TUJINI. S TEM BODO OB ZMANJŠANIH MOŽNOSTIH ZA DELO DOMA ZAGOTAVUALE BOLJŠO ZASEDBO STROJNIH ZMOGLJIVOSTI IN DELO DELAVCEM V GRADBENIŠTVU TER PO DRUGI STRANI OBČUTNO PRISPEVALE K POVEČEVANJU DEVIZNEGA PRILIVA OD OPRAVLJANJA GRADBENIH IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OKVIRU GRADBE-NIŠTVA. ORGANIZACUE ZDRUŽENEGA DELA VSEH PANOG GRADBENIŠTVA IN PROJEKTIVE TER INŽENIRINGA BODO UPOŠTEVALE BISTVENO SPREMENJENE PO-GOJE GOSPODARJENJA IN BODO SPREJEMALE IN DOSLEDNO IZVAJALE UKREPE, Kl BODO ZAGOTO-VILI MODERNIZACIJOININDUSTRIALIZACIJO CELOT-NEGA GRADBENEGA PROCESA, BOUŠO DELITEV DELA IN SPRECIALIZACIJO ZA POSAMEZNE FAZE GRADNJE IN UPORABO PRODUKTIVNEJŠE GRAD-BENE TEHNOLOGIJE. PRITEM BODO odpravljale nes-kladja med gradbenini in zaključnimi deli, ter tako skrajšeVali gradbene roke pri gradnji objektov. Nada-Ijevale bodo z modernizacijo proizvodnih procesov in uvajanjem novih tehnologij ter pospeševale uvajanje industrijskih gradbenih elementov, novih materialov in elementov, zlasti pri izvajanju zaključnih del. Gradbene organizacije bodo nadaljevalez integracijskimi procesi projektive, operative, instalacij, zaključnih del in indu-strije gradbenega materiala. S povezovanjem, speciali-zacijo in racionalnejšo izrabo razpoložljive mehaniza-cije bodo izboljšale produktivnost dela v teh dejavno-stih. 5. Energetika " • ¦ Zadovoljiva oskrba z energijo je eno od ključnih vprašanj nadaljnega razvoja države in posameznih re-gij, zato bo potrebno v okviru celotnega območja Ljub-Ijane izdelati dolgoročno energetsko bilanco Ljub-Ijane, iz katere bo razviden tudi energetski položaj občine Center. Energetske bilance mesta Ljubljane in občine je nujno potrebno graditi in izvajati dolgoročno. Zaradi znanega stanja na področju zagotavljanja energetskih virov bo nujno potrebno varčevanje z vsemi viri ener-gije. Politiko cen energije moramo oblikovati tako, da bo stimulirala varčevanje, obenem pa zagotavljala pri-merno oskrbljenost z energjjo. Pri uporabi energije se bomo preusmerili na domače energetske vire IN PROUČIU MOŽNOST UPORABE VSEH VRST ODPAD-KOV ZA DELNO NADOMESTITEV DRAGIH IN NEZA-DOSTNIH ENERGETSKIH VIROV. V čim večji možni meri bomo izenačili cene daljin-skega ogrevanja s plinom oziroma s toplo vodo. Porabo toplotne energije bomo racionalizirali z na-slednjimi ukrepi: - s čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na centralne vire povsod, kjer so omrežne kapacitete že zgrajene oz. kjer je to možno izvesti; - s postopnim prehodom na merjenje porabe to-plotne energije v vsaki stanovanjski enoti; - z doslednim priiagajai^jem ogrevne sezone tempe-raturi bivalnega prostora in vremenskim pogojem; - s tekočim uravnavanjem interne toplotne instala-cije v stanovanjskih zgradbah; - s sanacijo dotrajanega omrežja bodo znižane iz-gube pri distribuciji energije in zmanjšana nevamost eksplozij in požarov ter drugih nesreč; - z organiziranim svetovanjem porabnikom za ra-cionalno porabo energije. Skladno z rastjo odjema električne energije bomo postopoma gradili in dograjevali prenosne naprave na vseh napetosnih nivojih električnega sistema (tretji transformator pri razdelilni trafo postaji Center, nizko napetostno omrežje s prioriteto Stare Ljubljane). 6. Osnovna preskrba Organizirana preskrba z živili je v občini Center še posebej pomembna, ker so občani v celoti navezani na preskrbo v svojem okolišu. Obenem je mestno središče tudi nakupovalno središče Ljubljančanov za živila in drugo blago široke porabe. Od industrije, ki proizvaja živila, je v občini le Merca-tor TOZD TMI z letno proizvodnjo okoli 3500 ton sve-žega mesa in drobovine ter 2400 ton mesnih izdelkov. Dobro je razvita mreža trgovin za osnovno preskrbo in obsežen centralni živilski trg. V OBČINI CENTER PRODAJA živila tudi 132 prodajaln, ki gbsegajo skupaj 33.292 m2 prodajnega prostora in 17.339 m2 priročnih skladišč. Na centralnem živilskem trgu je ponudnikom na voljo 8600 m2 tržne površine in cca 1200 m2 urejenih prodajaln s pripadajočimi skladišči in hladilnicami. Na občana odpade skoraj 1 m2 prodajnega prostora trgovine z živili, kar v povprečju presega lastne po-trebe. Posamezne nove soseske (Roške stolpnice, Am-brožev trg) pa nimajo dovolj trgovin. V obdobju 1976-1980 na področju preskrbe ni bilo večjih naložb. Manjše rekonstrukcije so bile v TOZD TMI. Načrtovana graditev zaprte tržnice je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložena. Obnovlje-nih in preurejenih za prodajo ožjega izbora posamez-nih živil je bilo več klasičnih špecerijskih trgovin. Kakovosten premik je bil dosežen v organiziranosti preskrbe, saj so se IS skupščine občine in preskrbo-valne TOZD vključile v družbeno organizirano preskrbo v okviru SIS za preskrbo Ljubljane. Občina je združe-vala sredstva za izboljšanje finančnega položaja v kme-tijskih in živilskih TOZD in tako prispevala k razvoju kmetijstva in živilstva, Preskrbi občanov z živili bo v obdobju .1981-1985 namenjena posebna družbena skrb. ZA ZAGOTOVITEV DOBRE IN STALNE OSKRBE PO TROŠNIKOV IN POVEČANJE TRŽNIH VIŠKOV ZA PRE-SKRBO LJUBLJANE BOMO V SODELOVANJU Z OSTA-LIMI LJUBLJANSKIMI OBČINAMI VODILI ENOTNO PO-LITIKO POSPEŠEVANJA KMETIJSTVO NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN IN V ŠIRŠEM ZALEDju. SODELOVALI BOMO Z OSTALIMI OBČINAMI MESTA UUBLJANE ZA ČIMBOLJŠO IZRABO KMETIJSKIH ZMOGLJIVOSTI IN POVEČEVANJE TRŽNIH VIŠKOV NAMENJENIH ZA PRESKRBO UUBUANE. SKUPAJ Z OSTAUMI UUBLJANSKIMI OBČINAMI BOMO SPREJEMALI UKREPE, Kl BODO ZAGOTAV-UALI KMETIJSKIM DELAVCEM IN ZDRUŽENIM KME-TOM ENAK DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ, KOT V DRUGIH GOSPODARSKIH PODROČJIH. AKTIVNO BOMO SODELOVALI S SAMOUPRAVNIM SKLADOM ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PO-RABI HRANE OBČIN MESTA LJUBLJANE INZAZAGO-TAVUANJE PRESKRBE BOMO ZDRUŽEVAU SRED-STVA V TA SKLAD. SREDSTVA, Kl JIH BOMO ZDRUŽEVALI V TEM SKLADU SKUPAJ Z OSTALIMI OBČINAMI MESTA UUBUANE IZ NASLOVA POSEBNIH DAVKOV IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV, PRORAČUNSKIH SREDSTEV IN DRUGIH VIROV, BODO NAMENJENA POSPEŠEVANJU KMETIJSTVA V UUBUANSKIH OB-ČINAH PO SPREJETIH OBČINSKIH PROGRAMIH ZA FINANCIRANJE SKUPNEGA PROGRAMA MESTA ZA PRESKRBO OBČANOV Z MESOM, MLEKOM IN DRU-GIMI OSNOVNIMI ŽIVILI PO PRESKRBOVALNI Bl-LANCI UUBUANE TER ZA SOFINANCIRANJE RAZ-VOJNIH PROGRAMOV V PRIMARNI KMETJJSKI PRO-IZVODNJI PO PROGRAMU SAMOUPRAVNE INTERE-SNE SKUPNOSTI ZA PRESKRBO UUBUANE. SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU BO NA-MENIL DODATNA SREDSTVA ZA VEČJO TRŽNO PRI-DELAVO ŽIVILSKIH PRIDELKOV. KREPIU BOMO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST IN PREKO SIS-A ZA PRESKRBO POSPEŠEVALI DO-HODKOVNO POVEZOVANJE AGROŽIVILSKIH ORGA-NIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANSKI REGIJI Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IZ DRUGIH KRAJEV SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE. NA OSNOVI PRREHRAMBENE BILANCE BO SIS ZA PRESKRBO NAČRTOVALA POTREBNE KOLIČINE KMETUSKIH PRIDELKOVIN OSNOVNIH ŽIVIL, KAR BO OMOGOČILO UDELEŽENCEM, DA BODO DOLGO-ROČNO PLANIRALE PROIZVODNJO ZA UUBUAN-SKO TRŽIŠČE, SIS ZA PRESKRBO PA BO SKLENILA VSAKO LETO SPORAZUME O SOFINACIRANJU PRO-GRAMOV ČLANIC UDELEŽENK. PREDNOST BO DAJALA TISTIM PROGRAMOM, S KATERIMt SE BO IZBOLJŠALA PRESKRBA Z MESOM, MLEKOM, SADJEM IN ZELENJAVO, SLADKOVODNIMI MORSKIMI RIBAMI IN KRUHOM. ZA IZBOLJAŠANJE PONUDBE NA ŽIVILSKIH TRGIH BODMO POLEG VKUUČITVE ŠIRŠEGA KROGA PO-NUDNIKOV ŽIVIL IZBOUŠALI TER USTREZNO SA-MOUPRAVNO ORGANIZIRALI DEJAVNOST ŽIVILSKIH TRGOV. Na živilskih trgih se bodo morali povezovati interesi organizacij združenega dela za nadalnji razvoj živilskih trgov, kar pomeni tudi združevanje sredstev za skladišča, hladilnice in druge dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo. Z novimi prodajnimi mesti na predvidenem novemu mostu čez Ljubljanico in Petkovškovem nabrežju bomo to območje popestriii tudi z uvedbo nekaterih bazarskih in podobnih specializiranih dejavnosti. V načrtovanju preskrbe po krajevnih skupnostih in reševanje tekoče problematike s tega področja se bodo aktivno vključili sveti potrošnikov tako, da bo le-ta čim bolj ustrezala krajanom. Za preskrbo v izrednih razmerah bo občina poskr-bela v skladu z interesi SLO in družbene samozaščite za posebne blagovne rezerve strateških živil. Po Družbenem dogovoru o oblikovanju posebnih blagovnih rezerv osnovnih živil in neživilskih proiz-vodov bo občina združevala sredstva za oblikovanje, hranjenje in obnavljanje skupnih mestnih posebnih blagovnih rezerv ter za izgradnjo in opremo potrebnih skladišč za te rezerve. Za kritje načrtovanih 2-mesečnih potreb obdanov po osnovnih živilih in strateških neživilskih proizvodov bodo v skladu s programom vzdrževanja posebnih blagovnih rezerv nabavljene potrebne količine tovrst-nih proizvodov in zgrajena potrebna skladišča. Investicije v agroživilstvu bodo namenje predvsem (fuvoju kmetijstva v naravnem zaledju Ljubljane, kjer bcdc GZD iz občine Center finačno sodelovale V sami ' občini pa tjo DO MERCATOR VELEPRESKRBA TOZD TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSODOBILA PROIZ-VODNJO PREDELAVE MESA IN IZDELKOV, DO MER-CATOR SADJE ZALENJAVA PA BO POSEBNO POZOR-NOST POSVETILA IZBOUŠANJU PRIPRAVE BLAGA IN DROBNO-PRODAJNE MREŽE. 7. Drobno gospodarstvo V preteklem srednjeročnem obdobju smo v razvoju drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Center do-segli določene pozitivne premike. Uspešneje se je ra-zvijal individualni sektor malega gospodarstva, saj je število obratovalnice samostojnih obrtnikov od leta 1976 do leta 1980 naraslo od 435 na 476. Število samostojnih obrtnikov v osebnih storitvah in storitvah gospodinjstvom na 10.000 prebivalcev je v letu 1979 znašalo 95,19. kar je znatno več kot v ostatih Ijubljanskih občinah (Bežigrad 27,01, Moste-Polje 22,33, Šiška 17,45, Vič-Rudnik 18,00 Ljubljana 28,86; Sloveni/a 22,29). Hkrati se je povečalo tudi število de-lavcev v obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov od 634 v letu 1976 na 990 v letu 1979. Število zaposlenih na obratovalnico se je povečalo od 1,35 v letu 1976 na 1,87, v letu 1980. Povečato se je tudi število oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, od 65 v letu 1976 na 94 v letu 1980. Manj zadovoljiv pa je bil razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva. Število zaposlenih v organiza-cijah združenega dela s področja drobne industrije, gradbeništva, obrti in gostinstva se je v obdobju 1976-1979 celo znižalo. Ce izvzamemo zaostajanje raz-voja nekaterih dejavnosti, ki zaradi potreb po večjih delovnih prostorih in skladiščih ter prometnih obreme-nitev ne sodijo v strnjena naselja, je zlasti problema-tično zmanjševanje števila zaposlenih v storitvenih de-javnostih - zlasti v servisiranju gospodinjskih in RTV aparatov, kemičnem čiščenju, krojaštvu in frizerstvu. Zaostajanje razvoja teh dejavnosti je še povečalo defi-citamost servisiranja in RTV aparatov ter krojaštva v občini Center. Frizerstvo in kemično čiščenje v občini sicer nista deficitarna. Ker pa zaostajanje v njunem razvoju ni bilo spremljano z vzporednim razvojem teh dejavnosti v drugih Ijubljanskih občinah, se je tako še povečala deficitarnost teh dejavnosti v Ljubljani. Slab-šanje kadrovske zasedbe, vse večje težave v oskrbi z nadomestnimi deli, slabšanje kvalitete rezervnih delov in neustrezna tehnološka opremljenost, so pogojevali padanje kvalitete storitev. V srednjeročnem obdobju 1981 -1985 bomo v občini Center na področju drobnega gospodarstva načrtno usmerjali: - Razvoj tistih deficitarnih dejavnosti, ki ne zahte-vajo velikih površin za poslovne prostore, ki niso hrupne in ki ne onesnažujejo okolja. Pri tem bomo upoštevali predvsem že sprejete programe razvoja drobnega gospodarstva v posameznih KS; - Razvoj ostalih, za potrebe prebivalstva občine po-trebnih dejavnosti, ki prostorsko na območju občine niso sprejemljive, bomo pospeševali v sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi občinami - RAZVOJ TISTIH ENOT DROBNEGA GOSPODAR-STVA, Kl SE NA OSNOVI SKUPNIH PROGRAMOV S PROIZVODNIMI IN ZUNANJETRGOVINSKIMI ORGANI-ZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA POSREDNO VKUU-ČUJEJO V MEDNARODNO DELJTEV DELA, - Razvoj tiste proizvodne obrti v sodetovanju s trgo-vinskimi in ostalimi OZD, ki v večji meri nadomeščajo s svojimi izdelki potrebe po uvozu izdelkov za široko potrošnjo in proizvodnjo Za uresničitev navedenih ciljev bomo z vključitvijo DROBNEGA GOSPODARSTVA v načrtovano poživitev določenih območij občine in mesta (Čopova, Nazor-jeva, Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje, Stara Ljub-Ijana, Kraigherjeva ploščad itd.), z izbranimi turisiič-nimi spominki, butiki, izdelki domače in umetne obrti, s strnjeno vrsto SPECIALIZIRANIH gostinskih lokalov in specializirano ponudbo ter podobnim povečali privlač-nost posameznih ulic in predelov v središču Ljubljane za turiste in druge obiskovalce mesta in za stalne prebivalce. Posebno skrb bomo posvetili razvoju ustrezne ponudbe samostojnega osebnega dela v izde-lavi izdelkov domače in umetne obrti, prodaje na drobno s sadjem in zelenjavo in širjenjem prenočitve-nega fonda zasebnikov. IZVRŠNI SVET BO Z DRUGIMI ORGANI IN SKUP-NOSTMI pri izvajanju programa revitalizacije starega mestnega jedra in v načrtih za nove stanovanjske sose-ske prednostno upošteval potrebe po poslovnih pro-storih za deficitarne dejavnosti drobnega gospodar-stva. Za najbolj deficitarne nizko akumulativne storitvene dejavnosti bomo zagotovili najemneprostoresprimer-nejšo najemnino. V mestu bomo v sodelovanju s skupnostjo za zapo-slovanje reševali zaposlovanje zdomcev povratnikov in vodili skupno politiko usmerjanja kadrov za potrebe drobnega gospodarstva, z usmerjenim izobraževanjem in izobraževanjem ob deiu pa bomo zagotovili višjo raven strokovnosti. Pri oblikovanju in kontroli cen se bomo zavzemali za to, da se bodo tudi natem področju uveljavila merila in kriteriji o cenah glede na norrnativ časa, tehnično opremljenost, poprečno stopnjo produktivnosti in stopnjo izkoriščenosti delovnega časa ob normalni akumulaciji po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebni dohodek ustreznih de-javnosti. Na področju kontrole in oblikovanjacen bodo potrošniški sveti s svojim aktivnejšim delovanjem ščitili interese potrošnikov in občanov. V davčni politiki bomo uveljavili dosledno in ažurno obdavčevanje dejansko doseženega dohodka. Upošte-vali bomo strokovno preverjene normative. Akontiranje davčnih obveznosti bomo prilagodili dejanskim po- ' slovnim pogojem določenega obdobja (konjuktura, se-zona itd.). Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali z večjo vključitvijo zainteresiranih organizacij združe-nega dela s področja industrije in gradbeništva v sa-moupravno združevanje dela in sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov. Z ustreznejšo kreditno politiko bomo pospeševali razvoj drobnega gospodarstva in prioritetno obravnavali financiranje razvojnih progra-mov zlasti v deficitarnih dejavnostih. V SODELOVANJU Z GOSPODARSKO ZBORNICO UUBUANSKEGA OBMOČJA IN OBRTNIM ZDRUŽE-NJEM OBČINE LJUBLJANA CENTER BOMO POSPE-ŠEVALI RAZVOJ KOOPERANTSKIH ODNOSOV MED ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN SAMO-STOJNIMI OBRTNIKI OZ. OBRTNIMI ZADRUGAMI NA OSNOVI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV MED OR-GANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN OBRTNIKI OZ. NJIHOVIMI ZADRUGAMI. POSREDNO VKLJUČEVANJE V IZVOZ PREKO PRO-IZVODNIH IN TRGOVINSKIH ORGANIZACIJAH ZDRU-ŽENEGA DELA BO DEJAVNOSTIM DROBNEGA GO-SPODARSTVA OSNOVA ZA SAMOUPRAVNO DOGO-VARJANJE O ZAQQTAVUANJU POTREBNEGA RE-PROOUKCUOKPGA MATERIALA IN.REZERVNIH DE- LOV, Kl JIH Nl MOGOČE ZAGOTOVITI NA DOMAČEM TRGU, IZ UVOZA. Za potrebe splošnega Ijudskega odpora bomo po-speševali tiste panoge storitvenih dejavnosti, ki so def-Icitarne in omogočijo remontno dejavnost mehaniza-cije ter sredstev za zveze. 8. Stavbno - zemljlško gospodarstvo IS SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER BO SKUPAJ Z DRUGIMI OBČINAMI na o.bmočju mesta Liubliane izvaial enotno stavbno-zemljiško politiko. IS SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA CENTER BO na osnovi sprejete urbanistične dokumentacije: - načrtno PRIDOBIVAL IN PRIPRAVLJAL stavbna zemljišča; - usmerjal promet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami; - ZAGOTOVIL POGOJE ZA PRIDOBITEV SKUPNIH DELOV STAVB (PODSTREŠU) ZA PREUREDITEV V STANOVANJSKE PROSTORE; - oblikoval sistem zajemanja in razporejanja mestne rente. IZVRŠNl SVET SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER BO V SKLADU Z ZAZIDALNIMI NAČRTI TER NJIHOVIMI SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI zago-tovil PRIDOBITEV IN PRIPRAVO STAVBNIH ZEMUISČ ZA stanovanjsko graditev V ZAZIDALNIH OTOklH: CS-2 (ROG), CO-1/8 »MAJDA VRHOVNIK« (L 9- IGRIŠKA ULICA), CO-1/17 »Moša Pijade« (L 1 - Tekstil, L 2 -KOLODVOR), CO-1/21 »Plmarna« (L, 5 - PLINARNA ZAHOD). PROGRAM PRIDOBIVANJAIN PRIPRAVE STAVBNIH ZEMUIŠČ BO določil: območja PRIDOBIVANJA IN PRIPRAVE stavbnega zemljišča v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih; - obseg priprave stavbenih zemljišč; - obseg sredstev za PRIDOBIVANJE IN PRIPRAVO stavbnih zemljišč ter način uporabe teh sredstev; - naloge in sredstva za financiranje znanstveno-ra-ziskovalnega dela na področju PRIDOBIVANJA IN PRI-PRAVE stavbnih zemljišč; - naloge in ukrepe s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite; - druge naloge in ukrepe, ki so v interesu delovnih Ijudi in občanov na področju PRIDOBIVANJA IN PRI-PRAVE stavbnih zemljišč. Dolgoročnejše možnosti za družbenoekonomski raz-voj na področju urejanja stavbnih zemljišč bodo dolo-čene z dolgoročnim planom razvoja stavbno-zemlji-škega gospodarstva, ki bo izdelan za obdobje najmanj 10 let. Potrebna sredstva za realizacijo planov in progra-mov bodo udeleženci združevali na naslednji način: - za urbanistično dokumentacijo iz proračuna ob-čine; - za PRIDOBIVANJEIN PRIPRAVO stavbnih zemljišč bodoči uporabniki in poslovne banke; - za pridobitev in pripravo STAVBNIH zemljišč ZA GRADITEV pomembnejših objektov mestnega pcrci&na bodoči uporabniki - investitorji po sporazurnti*« '.a p-d<-tew pa bodo anuitete posoji', d^ih rtelavcen', si*»'"te.va d«(av- cev pri zasebnih delodajalcih; sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence; neporabljena sredstva teko-čega srednjeročnega obdobja. Materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in stanovanji bo Samoupravna stanovanj-ska skupnost v povezavi z daigimi udeleženci zagoto-vila s postopnim prehodom na ekonomske stanarine in ekonomske najemnine poslovnih prostorov. . 11. Promet in zveze, prometna infrastruktura V središču Ljubljane so prisotne vse vrste prometa, od tranzitnega, regionalnega, primestnega in mest-nega, kolesarskega ter peš prometa, kar z oziroma na zazidanost centra in prostorsko omejenost ustvarja ozko prometno grlo. Nadaljevanje gradnje cestne jnfrastrukture bo v ve-liki meri razrešilo prometne probleme v občini Center in v Ljubljani, hkrati pa tudi probleme slovenskega prometnega omrežja. V planskem obdobju 1981-1985 bo izdelana urbani-stična in investicijsko-tehnična dokumentacija ter bodo začeta pripravljalna dela za etapno gradnjo pot-niške postaje Ljubljana, ki bo locirana na širšem pro-storu stare železniške postaje in avtobusne postaje med Trgom OF in Vilharjevo cesto. V realizacijo inve-sticije bodo vključene organizacije združenega dela za avtobusni, železniški, letališki, mestni, potniški in taksi promet ter PTT promet in ostale zainteresirane OZD. Nosilci izgradnje potniške postaje bodo: -OZD v sestavi Železniškega gospodarstva Ljubljana za vse investicijske objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje železniškega transporta; - OZD v sestavi SOZD INTEGRAL, ki bodo nosilci in povezovalci izgradnje vseh investicijskih objektov in naprav, ki služijo cestnemu prometu. V obdobju 1981-1985 bomo OB GRADNJI TOPLO-VODA zgradili most preko Ljubljanice med Vodnikovim trgom in Petkovškovim nabrežjem. Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana in Republiška skupnost za ceste bosta nada-Ijevala z uresničevanjem nalog \z 10-letnega programa izgradnje cest. Oinamiko gradnje cest bo SIS za grad-njo cest Ljubljana usklajevala z rastjo Ijubljanskega družbenega proizvoda in s splošnim družbenim raz-vojem mesta Ljubljane. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v tem srednjeročnem obdobju celotnega 10-letnega programa izgradnje cest ne bo možno uresni-čiti. Nadaljevali bomo z izgradnjo semaforskega omrežja, da bi zagotovili učinkovitejšo horizontalno in verti-kalno cestno signalizacijo (avtomatsko upravljanje se-maforskih križišč), večjo varnost v cestnem prometu in izboljšanje tekočega prometa cestnih vozil. Zasedene in izkoriščene so vse parkirne površine na območju mestnega središča, kar zahteva čimprejšnjo kompleksno ureditev, ki bo temeljila na skladni in po-vezani udeležbi vseh vrst prometa. Zmanjševaii bomo promet v mestnem jedru in ukinili motorni promet v nekaterih ulicah, cestah in tujih ter primerno uredili peščeve površine. Tudi kolesariem bo posvečeno več pozornosti Z UREJANJEM MREZE KO LESARSKIH STEZ. Mestni avtobusni promet je nosilec javnega potni-škega prometa. Območje mestnega središča je tudi za avtobusni mestni promet tipično tranzitno območje, kjer je posebej obremenjena Titova cesta na kateri se srečujejo skoraj vse lintje. Ob tem pa so nekateri deli občine nepokriti z mestnim avtobusnim prometom. Na osnovi že izdelanih študij bo potrebno proučiti možno- sti za ureditev in razvoj mestnega javnega prometa na območju občine, posebej v mestnem središču. Mestno središče bo razbremenjeno zunanjega tran-zitnega prometa z izgradnjo obvoznih cest. V čimvečji meri bo potrebno tudi omejiti osebni avtomobiliški promet in preusmeriti potnike na ustrezno organiziran javni mestni promet. Potrebna bo tudi vključitev železnice v primestni . potniški promet. Železniiki promet Usmeritve in naloge železniškega gospodarstva Ljubljana bodo za srednjeročno obdobje 1981-1985 načrtovane z Družbenim planom SR Slovenije. Na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, učinkov predvidenih naložb, kvalitetnejše ponudbe storitev in organizacijskih ukrepov bo železnica priteg-nila večje količine blaga s cestnega prometa. Delavci ŽTO Ljubljana bodo uresničevali planske ci-Ije v družbenoekonomskem razvoju in medsebojni de-litvi dela in nalog za obdobje 1981-1985. - v-enotnem tehnično-tehnološkem sistemu z oprav-Ijanjem varnega in urejenega železniškega prometa; - s skupnim nastopanjem na prometnem tržišču ter učinkovitim prilagajanjem zahtevam in potrebam zdru-ženega dela po celovitih in kvalitetnih prevoznih stori-tvah; - z zagotavljanjem usklajenega in ekonomičnega integralnega železniškega transporta. Naloge in cilji so podrobneje določeni v samouprav-nem sporazumu o temeljih plana Žeiezniške tran- ( sportne organizacije Ljubljana za obdobje 1981-1985. PTT promet Podjetje za PTT promet Ljubljana in območna SIS za PTT promet Ljubljana bosta nosilca skladnega razvoja kapacitet celotnega PTT sistema. Za novi poštno-prometni center bo pridobljena v srednjeročnem obdobju 1981-1985 celotna dokumen-tacija za gradnjo in bo zagotovljen odkup zemljišča. Nove telefonske kapacitete, ki jih predvideva projekcija razvoja telefonskih central v obdobju 1981-1985, bodo , zagotovile občini Ljubljana Center skupno kapaciteto 36.000 telefonskih priključkov, pridobljenih bo 11.300 novih telefonskih priključkov. V OKVIRU PROSTOROV OBSTOJEČE TRANZITNE IN MEDNARODNE CENTRALE UUBUANA BO NA-BAVLJENA IN MONTIRANA OPREMA ZA NOVO GLAVNO TELEFONSKO CENTRALO. Začrtan obseg razvoja poštno telefonsko telegraf-skih zmogljivosti bodo organizacije združenega dela v PTT prometu zagotovile iz lastnih sredstev, združenih sredstev uporabnikov, v okviru SIS PTT prometa (20% vrednosti impulza in 30% vrednosti izgradnje od prido-bitvi novega telefonskčga naročnika), oziroma z dru-gimi načini združevanja sredstev ter z zagotovitvijo sredstev poštne hranilnice, poslovnih bank in komer-cialnih kreditov. Osnovni cilji razvoja v obdobju 1981-1985 je izbolj-šanje dostopnosti, kvalitete in povečanje obsega poštno telefonsko telegrafskih storitev ter produktiv-nosti dela s pospešenim razvojem mehanizacije in av-tomatizacije procesa dela. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI VII. DOSEDANJI RAZVOJ, CIUI, USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Značilnosti dosedanjega razvoja družbenih dejavnosti Za občino Center je značilno, da je družbeni stan-dard relativno visok, saj smo pri iskanju sistemskih in dolgoročnih rešitev na področju družbenih dejavnosti že pred letom 1975 pristopili k reševanju problemov. Pojavljal se je vztrajen porast občanov starejših od 65 let in potrebe po družbeni skrbi za njih, pomanjkanje prostora za množično telesnokulturno vadbo, rast po-treb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok, manjšanje interesa za bivanje v občini, slabšanje pogojev bivanja, problemi v zvezi z osebnim in javnim prometom, veliko dtevilo neprimernih stanovanj itd. Občina Center je dobro opremljenaz objekti družbe-rtega standarda, razen na področju telesne kulture, kjer imamo samo 0,16 m2 športnih in rekreacijskih površin na prebivaica. Poseben problem je iztrošenost nekaterih objektov na področju vzgoje in varstva pred-šolskih otrok, osnovnega šolstva, usmerjenega izobra-ževanja in kulture. To zahteva v prihodnje sistematično obnavljanje teh objektov. 2. Cilji in usmeritve razvoja družbenih dejavnosti Poleg' globalnih ciljev družbenoekonomskega raz-voja bomo z družbenim planom uresničevali še nasled-nje cilje razvoja družbenih dejavnosti: - Prednost v programih družbenih dejavnosti bodo imeli zajamčeni programi, ki jih opredeljujejo zakoni za posamezna področja. - V plansko usklajenih in skrčenih materialnih okvi-rih svobodne menjave dela ne bo moč na področju družbenih dejavnosti povečati kadrovskih, delovnih in prostorskih normativov. Izvajalci bodo v svoje plane vgradili določila o varčevanju z materialnimi izdatki, v večji meri izrabljali obstoječe zmogljivosti, skrbneje načrtovali zaposlovanje, združevali posamezna opra-vila in racionalnejše razporejali delovni čas; SIS pa bodo proučile učinkovitost teh ukrepov. - Uporabniki in izvajalci v samoupravnih intere$nih skupnostih bodo kritično ocenili in medsebojno uskla-dili vse že uveljavljene socialne pravice ter kriterije in merila za njihovo uveljavitev. Tako bodo ponovno pre-verili osnoveza pridobitev socialnih pravic in jih korigi-rali v primeru, ko zavirajo interes prejemnikov za izbolj-šanje njihovega materialnega položaja. - V skladu z dogovorjeno stopnjo zaposlovanja v negospodarstvu bodo izvajalci in SIS na področju družbenih dejavnosti, upoštevaje obstoječe normative, zagotavljali ustrezno število strokovno usposobljenih kadrov ' - OZD družbenih dejavnosti, predvsem na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja se bodo morale kadrovsko, organizacij-sko in materialno okrepiti za nemoteno delovanje v vojnih razmerah, na področju zdravstvenega varstva pa tudi za primere naravnih in hujših nesreč. Vse SIS družbenih dejavnosti bodo morale zagotavljati pogoje za uresničevanje teh nalog. 3. Materialni okviri Sredstva, ki jih združujemo po samoupravnih spora-zumih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, se bodo oblikovale iz naslednjih virov in osnov: ,tx a) vir osebni dohodek, osnova osebni dohodek: otro-ško varstvo, osnovno šolstvo, kultura, telesna kultura, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo - nadomestila; b) vir dohodek, osnova osebni dohodek: zdravstveno varstvo, zaposlovanje; c) vir dohodek, osnova dohodek: usmerjeno izobra-ževanje, raziskovalna dejavnost. Prispevne stopnje za posamezna področja družbe-nih dejavnosti so v Ljubljani enotne. Interesne skupno-sti v občini bodo skupaj z interesnimi skupnostmi istega področja v drugih Ijubljanskih občinah združe-vale in prelivale sredstva za realizacijo nalog v Ljubljani ter zmanjševanje razlik med občinami in zagotovitev dejavnosti v posameznih občinah. Na področju družbenih dejavnosti v občini Center bo v tem planskem obdobju dokončan iz sredstev samo-prispevka II Zdravstveni dom Ljubljana Center, izvr-šena bodo vzdrževalna in adaptacijska dela na posa«-meznih dotrajanih objektih. NA PODROČJU OBČINE BO IZ SREDSTEV SAMO-PRISPEVKA III V LETU 1983 IZVRŠENA ADAPTACIJA MESTNEGA DOMA ZA POTREBE LUTKOVNEGA GLE-DALIŠČA, V LETU 1985 PA SE BO ZAČELA GRADNJA NOVE PORODNIŠNICE. OBA OBJEKTA STA MEST-NEGA OZ. REGIJSKEGA POMENA. VIII. PROJEKCUA RAZVOJA POSAMEZNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok V občini Center je bilo ob koncu leta 1980 vključenih v družbeno organizirano varstvo 2.672 otrok, s čimer so bile zagotovljene zmogljivosti za 95% vključitev otrok v VVO. če štejemo nekatere vzgojnovarstvene organizacije kot WO vseh Ijubljanskih občin ter delež otrok izdrugih občin, paje bilav prejšnjem srednjeroč-nem obdobju dosežena v občini Center 53% vključitev otrok iz te občine. Za občino Center je bila v preteklem planskem obdobju značilna konstantna rast števila vključenih otrok kljub upadanju predšolske generacije v občini. S sredstvi samoprispevka II, skupnosti otro-škega varstva in družbenopolitične skupnosti so bile pridobljene nove zmogljivosti za 721 otrok. Ugoden položaj v Ljubljani pa ima občina Center tudi glede razvejanosti vzgojnovarstvene mreže po KS. Doseženo je tudi 100% zajetje 6-letnih otrok v malo šolo ter dokaj uspešno vključevanje 5-letnih otrok v 80-urni vzgojni program. V tem srednjeročnem obdobju bomo uresničevalf naslednje cilje: - V WO bomo do konca 1985 vključili PRIBLIŽNO 60% predšolskih otrok, živečih v občini ter pospešili, sicer v okviru omejenih možnosti, njihovo vključevanje v varstvene družine. - Ohranili bomo doseženo raven dosedanjih zajam-čenih in dopolnilnih vzgojnovarstvenih programov. V pripravo na šolo bomo Še naprej vključevali vse 6-letne otroke. Posebno skrb bomo posvetili otrokom, mote-nim v duševnem IN TELESNEM razvoju. Vzgojno delo v krajevnih skupnostih bomo zagotovili vsem 5-letnim otrokom izven VVO. Učinkoviteje bomo organizirali zdravstveno preventivno dejavnost v VVO. Zagotavljali bomo počitniško letovanje PREDŠOLSKIM OTROKOM ter skrbeli za obnovo in širjenje crtroških igrišč. - še večjo pozornost bomo posvetili izboljšanju kvalitete dela z otroki, širjenju novih oblik in vsebine dela ter organizaciji in aktivizaciji Ijudi izven VVO, ki imajo nagnjenja do vzgojnega dela z otroki. - Z namenom širjenja pomena družbene vzgoje in varstva otrok \z dosedanjih okvirov bomo VVO preobli-kovaii v središčne ustanove za celovito predšolsko vzgojo v svojem okolju, ki bodo povezovale vse nosilce te družbene funkcije v njem. - Krepili bomo sodelovanje vseh vzgojnovarstvenih organizacij v smeri racionalnejšega delovanja ter go-spodarne izrabe sredstev. - Zagotavljali bomo denarne pomoči vsem za to potrebnim otrokom oziroma njihovim družinam na ob-močju občine, pri čemer bomo v okviru Mestne skup-nosti otroškega varstva uresničevali enotno z drugimi občinami v Ljubljani tako politiko družbenodenarnih pomoči, ki bo res dobila pomen socialnega korektiva. - Skupnost otroškega varstva bo skupaj s krajev-nimi skupnostmi v občini začela proces ustanavljanja enot otroškega varstva, ki bodo podlaga za nadaljnje širjenje samoupravnih odnosov in neposrednega do-govarjanja med VVO, KS, TOZD, družbenimi organiza-cijami in društvi ter središče opravljanja nalog na po-dročju družbene vzgoje in varstva otrok v stanovanj-skem zaledju. - IZPELJANO BO ZDRUŽEVANJE VZGOJNOVAR-STVENIH ORGANIZACIJ Z NAMENOM VEČJE RACIO-NALNOSTI IN UČINKOVITOSTI DELA. - Do konca leta 1985 bo skupnost otroškega vatstva sklenila z drugimi interesnimi skupnostmi v občini, ki jim je skupna skrb za predšolskega otroka, samou-pravne sporazume o vsebini, nosilcih in.materiatni osnovi mejnih dejavnosti. - Na investicijskem področju bomo izvedli sanacijo matične enote VVO dr. France Prešeren. Zaradi sani-tarno in tudi sicer neustreznih prostorov nekaterih dislociranih enot, bomo le-te postopoma ukinjali. - V skrbi za obnovo in širjenje otroških igrišč, ki so v občini precej deficitarna bo skupnost otroškega var-stva sklenila samoupravni sporazum s komunalno izo-braževalno in telesnokulturno skupnostjo ter v sodelo-vaoju s krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti animi-rala in organizirala delovne Ijudi in občane za prosto-voljno delo. Tako povezana načrtuje skupnost otro-škega varstva OBNOVOIN RAZŠIRITEV otroških igrišč. - Skupnost otroškega varstva bo v sodelovanju z interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobra-ževanja, telesne kulture, zdravstvenega varstva in so-cialnega skrbstva ter družbenopolitično skupnostjo izvedla v skladu z razpoložljivimi sredstvi adaptacijo in obnovo počitniške baze Gorje. - Za izvajanje načrtovanega vzgojnovarstvenega programa v občini bomo v okviru Mestne skupnosti otroškega varstva zagotovili usposobitev obstoječih in novih kadrov WO ter zagotovili izobraževanje varuhinj v varstvenih družinah. - Za občinski program bomo sredstva združevali v občinski skupnosti otroškega varstva po enotni pri-spevni stopnji v Ljubljani od bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu. Za denarne pomoči bomo sredstva združevali v Mestni skupnosti otroškega var-stva po enotni prispevni stopnji v Ljubljani od bruto osebnih dohodkov po sedežnem principu. Za program skupnih nalog družbenega varstva pa bodo delovni Ijudje in občani združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po enotni prispevni stopnji v SRS po sedežnem principu v Zvezi skupnosti otroškega varstva. - Sredstva za funkcionalno delovanje WO bodo po-leg povprečne 60% udeležbe skupnosti otroškega var-stva zagotavljali starši z diferencirano udeležbo glede na njihov socialni položaj (20% - 70%). 2. Osnovno šolstvo V šolskem letu 1975/76 je obiskovalo osnovne šole v občini Center 4902 učenca, v šolskem letu 1979/80 pa 4488 učencev. V ŠOLSKEM LETU 1981/82 PA 4529 UČENCEV. Od teh je kar 50.8% iz drugih občin. Ta trend padanja je omogočil v občini ugodne pogoje za eno od temeljnih vsebinskih preobrazb vzgoje in izo-braževanja, to je za razvoj celodnevne osnovne šole. V šolskem letu 1979/80 je bilo tako vključenih v celo-dnevno osnovno šolo 13,4%, V ŠOLSKEM LETU 1981/82 PA 27,7% UČENCEV. Pomemben pokazatelj večje kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela je tudi do-seženi enoizmenski pouk v vseh šolah. Osnovnošolski standard v občini je prav tako ugoden v pogledu povr-šine šolskega prostora, saj pride na učenca 7,3 m2. Z razširitvijo osnovnošolskega prostora po programu sa-moprispevka I in II smo pridobili v tem srednjeročnem obdobju 20 učilnic in 3 telovadnice, poleg tega pa smo s sredstvi investicijskega vzdrževanja in združene amortizacije nepremičnin izvedli na nekaterih šolah večja adaptacijska dela (ureditev kuhinje, jedilnice ipd.)- Kot problem pa ostaja zlasti pomanjkanje zuna-njtfi športnih in zelenih površin ter iztrošenost nekate-rih objektov, kar zmanjšuje kvaliteto vzgojnoizobraže-valnih storitev in omejuje širjenje in celo izvajanje dogovorjene dejavnosti. Ohranitev doseženega standarda ter kvalitetna rast vzgojnoizobraževalnega dela bosta temeljni izhodišči nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva v občini. Poleg tega bomo v tem srednjeročnem obdobju uresničili naslednje cilje: - Osnovna usmeritev nadaljnjega razvoja. osnov-rtega šolstva je ohranitev enoizmenskega pouka, do 30% vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo. - Prednost pri zagotavljanju izvajanja bo imela ob-vezni program, ki je predpisan z zakonom o osnovni šoli - Največjo pozornost bomo posvetili kvalitativnemu razvoju vzgojnoizobraževalnega procesa, širjenju inte-resnih dejavnosti v tesni povezavi z življenjem in delom deiovnih Ijudi terdruštev in organizacij v krajevni skup-nosti, dograjevanju celodnevne osnovne šole ter vse-binskemu in organizacijskernu prilaganju dejavnosti osnovnih šol ter potrebam usmerjenega izobraževanja. - Še naprej se bomo trudili za manjši generacijski osip, z namenom da osnovno šolo uspešno dokonča telesno in duševno zdrav otrok. - Osnovne šole bomo postopoma oblikovali v kul-turno izobraževalna in zabavno-rekreativna središča, ki bodo s svojimi programi dela, objekti, napravami in prostimi površinami služila tako mladim kot tudi dru-gim skupinam prebivalstva. - USPOSABUALI BOMO ŠOLSKE IZPOSOJEVAL-NICE učbenikov ter še naprej zagotavljali šolsko pre- , hrano vsem učencem in družbeni nadzor nad njo. - Učinkoviteje bomo začeli reševati problematiko glasbenih šol, zlasti z vsebinskega in kadrovsekega vidika; obseg dejavnosti pa bo ostal nespremenjen. ZAGOTOVILI BOMO DOG0VARJANJE MED OSNOV-NIMI ŠOLAMI IN GLASBENO ŠOLO ZA VSEBINSKO IN PROSTORSKO POVEZOVANJE GLASBENE ŠOLE S PROGRAMI DELA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE - Občinska izobraževalna skupnost bo skupaj s kra-jevnimi skupnostmi v občini izpeljala priprave za usta-navljanje enot po osnovnih šolah, ki bpdo zagotavljale še širše odločanje delovnih Ijudi in občanov o progra-mih osnovnošolske dejavnosti ter boljše organizacij-ske možnosti za oblikovanje osnovnih šol v kulturne, izobraževalne in rekreativne centre mladih v krajevni skupnosti. - Občinska izobraževalna skupnost bo z družbeno politično skupnostjo ter drugimi izobraževalnimi skup-nostmi v Ljubljani evidentirala zaledja osnovnih šol, opredefila šolske okoliše in pripravila načrte za njihovo dinamično regulacijo glede na to, da se v osnovne šole občine Ljubljana Center vključuje delež otrok, ki živijo izven nje. - Občinska izobraževalna skupnost Sl BO PRIZADE-VALA SKLENITI samoupravne sporazume o vsebini, nosilci in materialni osnovi dejavnosti, ki jih bo razvi-jala skupaj z otroškovarstveno, socialno-skrbstveno, kulturo, telesnokulturno in stanovanjsko skupnostjo v občini. - Širjenje celodnevne osnovne šole bomo zagotovili predvsem s spreminjanjem oddelkov podaljšanega bi-vanja terz izrabo razpoložljivih kadrovskih, materiainih in prostorskih zmogljivosti. Osnovna šola Prežihov Voranc bo s strokovno službo Mestne izobreževalne skupnosti in skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi pripravila ANALIZO MOŽNOSTI postopnegaodpiranjasrbohrvat-skih oddelkov na razredni stopnji v drugih Ijubljanskih občinah. - OSNOVNE ŠOLE BODO SKUPNO S STROKOV-NIMI SLUŽBAMI IN ORGANI ZA USMERJANJE VPISA SKRBELE ZA TAKŠNO USMERJANJE IN VPIS V SRED-NJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, Kl BOZAGOTAV-LJALO USTREZNEJŠI ODNOS MED PROIZVODNIMIIN NEPROIZVODNIMI USMERITVAMI V SKLADU S PO-TREBAMI PO KADRIH. - Za izvajanje načrtovanega osnovnošolskega pro-grama bomo v okviru Mestne izobraževalne skupnosti zagotovili usposobitev obstoječih in novih kadrov v osnovnih šolah ter preko dogovarjanj s predstavniki delovnih organizacij, društev in družbenih organizacij pridobivali zunanje sodelavce za mentorstvo pri intere-snih dejavnostih. - Za izvedbo nalog občinskega, mestnega in repu-bliškega programa bomo združevali po enotni pri-spevni stopnji za vso Ljubljano iz bruto osebnih do-hodkov po domicilnem principu. - V SKLADU Z MOŽNOSTMI BODO ŠOLE PRIDOBI-VALE SREDSTVA TUDt Z'NEPOSREDNO MENJAVO DELA IN S TAKO PRIDOBUENIMI SREDSTVI FINANCI-RALE REDNE PROGRAME - NA OSNOVNIH ŠOLAH SE BODO VRŠILA REDNA INVESTICIJSKO-VZDRŽEVALNA DELA; SREDSTVA ZANJE BOMO PRIDOBIVALI izsredstev investicijskega vzdrževanja in sredstev združene amortizacije nepre-mičnin in premičnin v Ljubljani. 3. Usmerjeno lzobraževan)e V letih 1976-1980 so potekale priprave na reformo srednjega in visokega izobraievanja, ki so obsegate vsebinske, organizacijske in funkcionalne spremembe ter spremembe v družbenoekonomskih odnosih na po-dročju izobraževanja. Ustanovljene so bile posebne izobraževalne skupnosti v katerih se povečuje vpliv združenega dela na izobraževanje in usklajujejo inte-resi in potrebe po usmerjenem izobraževanju. * V občini je lociranih največ srednjih šol v Ljubljani (v njih se izobražuje skoraj polovica vseh učencev v Ljub-Ijani) ter 4 višje šole, 7 fakultet in 3 akademije. V LETU 1981 JE BIL REALIZIRAN PRVI VPIS VŠOLE SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA. KER V TEM LETU MREŽA ŠOL Nl BILA DOKONČNO US-KLAJENA SE JE NALOGA PRENESLA V LETO 1982. MREŽA ŠOL JE BILA USKLAJENA PRED ZAČETKOM POUKA V ŠOLSKEM LETU 1982/83. Izhajajoč iz osnovnega cilja usmerjenega izobraže-vanja bomo uresničili v obdobju 1981-1985 naslednje cilje: - Za uskladitev izobraževalnih zmogljivosti s ka-drovskimi potrebami združenega dela bodo vse OZD v občini izdelale letne, srednjeročne in dolgoročne ka-drovske plane. Zagotovili bomo usklajevanje kadrov-skih planov in jih upoštevali pri poklicnem usmerjanju in informiranju mladine ter izvajali temu ustrezno poli-tiko štipendiranja. UGOTOVUENE KADROVSKO IZBORAŽEVALNE POTREBE SE BODO USKLAJEVALE Z ZMOGLJIVOSTMI IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ V OBČINSKI IN MESTNIIZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI. Kadrovsko izobraževalne potrebe bomo usklajevali tudi v posebnih izobraževalnih skupnostih in izobraže-valni skupnosti Slovenije. Na enak način bomo obrav-navali in usklajevali interese glede vsebine, oblike in organizacije vzgojnoizobraževalnih programov ter ra-zmestitev le-teh v Ljubljani, regiji in republiki. - V občini bomo IZVAJALI na šolah srednjega USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA programe kultur-noumetniške, družboslovne, pedagoške, elektrote-hnične, ekonomske, zdravstvene, farmacevtske, UPRAVNO-ADMINISTRATIVNE, TRGOVINSKE ter go-stinsko-turistične usmeritve. - Vzpodbujali in razvijali bomo neposredno sodelo-vanje med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, tako v samoupravnih organih šol kot tudi pri zagotovitvi izvajanja praktič-nega pouka in delovne prakse učencev, pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih programov ter razvijanju druž-benoekonomskih programov ter ravzijanju družbenoe-konomskih odnosov. - Za izboljšanje materialnih pogojev dela in kvalitete pouka bomo razvijali družbenoekonomske odnose na osnovi svobodne menjave dela v posebnih izobraževal-nih skupnostih in izobraževalni skupnosti Slovenijeter z neposredno menjavo dela med izvajlci in uporabniki. - Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo z ustrez-nimi ukrepi za izboljšanje organizacije in pogojev izva-janja vzgojnoizobraževalnega procesa in uvajanjem novih pedagoških in didaktičnih metod pripomogle k izboljšanju kvalitete puka in pogojev izobraževanja. - Za uveljavijanje vloge in odgovornosti občinske izobraževalne skupnosti na področju usmerjenega izo-braževanja bomo dogradili samoupravno organizira-nost, razširili vsebino in naloge njenega delovanja ter vzpodbudili sodelovanje delegatov v občinski izobra-ževalni skupnosti z delegati v tistih posebnih izobraže-vatnih skupnostih, katerih izvajalci in uporabniki so v občini. - V proces načrtovanja in usklajevanja se bodo ak-tivno vključili poleg družbenopolitične skupnosti, PO-SEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI in občinske izobraževalne skupnosti tudi skupnost za zaposlova-nje, GOSPODARSKA ZBORNICA, ZAVOD SR SLOVE-NIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, Družbenopolitične organizacije in drugi družbenopolitični dejavniki. - S pomočjo Zavoda za šolstvo SRS bomo zagotovili statno strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra in boljšo strokovno kvaliteto pouka. 4. Raziskovalna dejavnost V preteklem srednjeročnem pbodbju je pila vsebina dela občinske raziskovalne skupnosti (ORS) usmerjena predvsem v naslednje naloge: vključevanje v razprave o osnutku in predlogu republiškega zakona o razisko- valni dejavnosti, uresničevanje in dograjevanje dele-gatskih odnosov v ORS, v manjši meri je izvajal tudi svoj raziskovalni program. Ključni problemi ORS so bili: nizka stopnja osvešče-nosti o vlogi raziskovalne dejavnosti v družbenem raz-voju nezainteresiranost uporabnikov in izvajalcev za dolgoročnejše in vsebinsko premišljeno sodelovanje v raziskovalnih projektih ter dejstvo, da ORS deluje brez materialne osnove za financiranje raztskovalnega dela. ORS Center tudi ni bila zastopana preko delegatov v nobeni področni raziskovalni skupnosti, čeprav je združevala 11,9% vseh sredstev, ki so jih za razisko-valno dejavnost v letu 1979 pripevale vse slovenske občine. V LETU 1981 JE BILA V SKLADU Z ZAKONSKIMI SPREMEMBAMIIZVEDENA PREOBRA2BA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI, Kl IMA SEDAJ LASTEN RAZISKOVALNI PROGRAM IN LASTNA SREDSTVA, Kl JIH POTREBUJE ZA REALIZACIJO SVOJEGA PRO-GRAMA. Z USTANOVITVIJO MESTNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI V LETU 1981 SE DOGRAJUJE TUDI VLOGAOBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI.ZLA-STI PRI TISTIH PROJEKTIH, Kl SO NAMENJENI RAZ-VOJU TEHNOLOGIJE, SPLOŠNIH BIVALNIH POGOJEV V OBČINI, PROUČEVANJU SAMOUPRAVNIH ODNO-SOV IN SKUPNIM RAZISKOVALNIM PROJEKTOM NA RAVNI MESTA. Temeljni cilji in naloge raziskovalne dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981-1985 so: - stalno povečavanje deleža lastnega znanja v raz-voju tehnologije v združenem delu, in pri zaščiti člove-kovega okolja; - sistematično načrtovanje raziskovalnih nalog in projektov, ki pokrivajo naslednja področja. varstvo okolja, prometno-tehnična, komunalna in poselitvena ureditev s poudarkom na revitalizaciji, PRESKRBA S HRANO, ENERGIJO, DRUŽBENI SISTEM INFORMIRA-NJA, OBRAMBNI VIDIKI RAZVOJA IN DRUŽENA SA-MOZAŠČITA, DOGRAJEVANJE SAMOUPRAVNE QR-GANIZIRANOSTI DRUŽBENQPOLITIČNE SKUPNOŠTI, ZGODOVINA MESTA IN OBČINE, NARAVNA IN KUL-TURNA DEDIŠČINA, problematika socialne in ZDRAV-STVENE strukture prebivalcev občine, PRESTRUKTU-RIRANJE GOSPODARSTVA; - UGOTAVUANJE STANJA NA PODROČJU INOVA-CIJSKE DEJAVNOSTI V ZDRUŽENEM DELU, POSPE-ŠEVANJE NJENEGA RAZVOJA. - opredelitev vloge in pomena ORS v programih raziskav, ki zajemajo širši interes uporabnikov; - OZD v občini in drugi družbeni subjekti bodo mo-rali opredeliti potrebe po raziskovalni dejavnosti; - OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST BO AK-TIVNO SODELOVALA PRI POSPEŠEVANJU TEHNIČNE KULTURE MLADIH; - ORS BO DEL SVOJIH SPREDSTEV NAMENJALA ZA DELOVANJE MESTNE RAZISKOVALNE SKUPNO-STI IN ZA FINANCIRANJE NJENEGA RAZISKOVAL-NEGA PROGRAMA; PRI OBLIKOVANJU TEGA PRO-GRAMA se bo aktivno vključevala s konkretnimi pred-logi; - ZA IZVAJANJE PROGRAMA BODO SREDSTVA ZDRUŽEVANA V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNO-STI PO ENOTNI PRISPEVNI STOPNJI V UUBLJANI IZ DOHODKA PO SEDEŽNEM PRINCIPU. Omenjene cilje in natoge bomo uresničili s tako delovno organiziranostjo izvajalcev, ki bo izločevala prekrivajoče programe z interdiscipliniranimi pristopi ter z vključitvijo raziskovalnih potreb, predvidenih na-činov njihovega izvajanja v planske dokumente samou-pravnih organizacij in skupnosti. 5. Kultura ' Čeprav je opremljenost občine Center s kulturnimi objekti nadpovprečno dobra, večina teh objektov služi potrebam delovnih Ijudi in občanov vseh Ijubljanskih občinin širšega prostora. Vendar je za preteklo ob-dobje značilno razvijanje takih oblik kulturnega in umetniškega delovanja, ki zadovoljujejo potrebe obča-nov občine Center. Premalo pa je bilo storjenega za globljo in trajnejšo povezavo med naštetimi instituci-jami in neprofesionalnimi oblikami kulturnega delova-nja, ki so mnogokrat bile potisnjene ob rob dogajanja. Poseben problem. ki se je v preteklem obdobju še zaostril, pa je veliko število spomenikov in drugih obe-ležij v občini, ki jih je krepko načel zob časa ali pa so postali za delo in bivanje nefunkcionalni, včasih celo življenjsko nevarni. Temeljni cilji kulturno-umetniškega delovanja v ob-dobju 1981-1985 v občini Center so naslednji: - Stalno bomo izboljševali vsebinske povezave med poklicno in amatersko dejavnostjo. - Zagotavljali bomo pogoje dela za nepoklicno kul-turno dejavnost. - Organizirano bomo večali število obiskovalcev vseh kultarnih prireditev v Ljubljani. - Vzdrževali bomo doseženo raven knjižničarstva. - Skrbeli bomo za vzdrževanje spomenikov in obeležij na območju občine. - VKUUČEVALt BOMO ČIM VEČJE ŠTEVILO OBČA-NOV V OBSTOJEČA KULTURNOUMETNIŠKA DRUŠ-TVA IN SKUPINE V OBČINI. - Ustanovili- bomo kulturna društva na šolah in v dija-ških domovih, kjer še niso zaživela. - V vseh večjih OZD v občini bomo s pomočjo občinske kulturne skupnosti, Zveze kulturnih organizacij občine in že ustanovljenih društev POSPEŠEVALI VKLJUČE-VANJE ČIM VEČJEGA ŠTEVILA DELOVNIH UUDI V KULTURNO-UMETNIŠKA DRUŠTVA V DELOVNIH OR-GANIZACIJAH. - PROGRAME KULTURNO-UMETNIŠKIH DRUŠTEV IN SKUPIN V OZD IN ŠOLAH BOMO PREKO ZVEZE KUL-TURNIH ORGANIZACIJ LJUBUANA CENTER, OBČIN-SKE KULTURNE SKUPNOSTI IN ORGANIZACIJ ZDRU-ŽENEGA DELA S PODROČJA KULTURE V OBČINI VKUUČEVALI V LETNE PROGRAME CANKARJEVEGA DOMA. - ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA KULTURNIH DEJAVNOSTI BODO DOSLEDNO IZVA- • JALE V OKVIRU KULTURNIH SKUPNOSTI DOGOVOR-JENE PROGRAME. t ¦ - V OKVIRU DELOVANJA OSREDNJEGAINFORMACIJ-SKO-DOKUMENTACIJSKEGA CENTRA ZA OBVEŠČA-NJE GLEDALCEV IN OBISKOVALCEV O TEKOČIH PROGRAMIH BO OBLIKOVANO POSEBNO KOORDI-NACIJSKO TELO, Kl BO USKLAJEVALO PROGRAME IN TERMINE VSEH PRIREDITEV V LJUBLJANI. CEN-TER JE PREDVIDEN V SKLOPU CANKARJEVEGA BOMA. - ZAGOTOVILI BOMO NADOMESTNE PROSTORE ZA DELOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDAUŠČA GLEJ IN PROSTORE ZA MEDNARODNI GRAFIČNI CENTER. - KULTURNA SKUPNOST BO PRIPRAVILA DOKUMEN-TACIJO ZA POSTAVITEV SPOMENIŠKE ZBIRKE NA UUBUANSKEM GRADU. - organizacije združenega dela ter Ijubljanski Zavod za spomeniško varstvo bodo sodelovali v programu Ljub-Ijanske kulturne skupnosti pri investicijskem vzdrževa-nju, restavriranju in revitalizaciji objektov pod spome-niškim varstvom in drugih kulturnih objektov. 6. Telesna kuttura Od vseh Ijubljanskih občin ima občina Center najbolj neugodne naravne pogoje za telesnokulturno vadbo. Stanje se je v preteklem srednjeročnem obdobju še poslabšalo, saj so z večjo gostoto zazidave in vse gostejšim prometom razmere za telesnokulturno vadbo postale že skoraj nemogoče. Občina Center je s telesnokulturnimi površinami 0,16 m2 na prebivalca, na zadnjem mestu med občinami v SR Sloveniji. V preteklem obdobju smo reorganizirali OBZTK v ZTKO in spremenili tekmovalne sisteme, kar je povzro-čilo določeno stagnacijo in odpore v izvajanju začrta-nih usmeritev na področju celotne telesne kulture. V zadnjih dveh letih pa je telesnokulturna dejavnost zaži-vela tako, da se ZTKO ubada s težavami v financiranju množične telesnokulturne vadbe. Glede na dosedanji razvoj telesne kulture v občini Center bomo skušali doseči v srednjeročnem razdobju 1981-1985 naslednje cilje: - Poglabljali bomo samoupravno organiziranost v tele-sni kulturi. V samoupravne organe bodo OTKO in TOZD imenovale take delegate, ki bodo tvorno sodelo-vali v njihovem delovanju. Krajevne skupnosti in SITKS bodo ustanovile rekreacijske komisije, ki bodo postale okvir in mesto usklajevanja programa množične tele-sne kulture v krajevni skupnosti. Zveza telesnokultur-nih organizacij bo podpirala delovanje tistih OTKO, ki bodo izvajale.množične rekreacijske programe. - Zagotovili bomo telesnokulturno vadbo na mejnih' področjih; SITKS bo sklepala samoupravne sporazume s skupnostjo otroškega varstva za telesnokulturno vadbo otrok, z izobraževalno skupnostjo za izvajanje programa ŠŠD na vseh ravneh izobraževanja in s skup-nostjo zdravstvenega varstva za preventivno zdrav-stveno varstvo športnikov in aktivnih udeležencev v rekreacijskih programih. - Vključevali bomo amaterske strokovnjake in organi-zacijske kadre za delo v telesni kulturi. SITKS si bo prizadevala pridobiti amaterske strokovnjake in orga-nizacijske kadre z zagotavljanjem vrednotenja amater-skega dela, s kontinuiranim izobraževanjem ustrez-nega kadra v OTKO in TOZD. - Razvijali bomo množične rekreacijske programe. ZTKO bo vzpodbujala delo tistih OTKO, ki bodo izvajali programe telesnokulturnega minimuma (hoja, tek, pla-vanje, osnovne gimnastike in igre z žogo) in programe telesnokulturnih akcij. - Izvajali bomo usmeritve v vrhunski šport. SITKS bo s svojim delom omogočala prehajanje športnikov iz niž-jih v višje selekcije ter si pridobila večji vpliv pri odloča-nju o ključnih problemih v vrhunskem športu. - Sanirali IN UREDILI bomo LETNO TELOVADIŠČE S KOPALIŠČEM ILIRIJA, UREDILI PLOŠČAD TVD TABOR TER PRIKLJUČILI OBJEKT TVD TABOR NA MESTNI TOPLOVOD. Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost bo skupaj z vsemi zainteresiranimi pristopila K REZERVACIJI preostalih možnih prostorov za tele-snokulturne namene v skladu s programom. 7. Zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo v občini Center se je v preteklem planskem obdobju razvijalo v okviru možnosti. Glede na prostorsko pogojenost je večina Ijubljanskih zdrav-stvenih organizacij lociranih v občini Center, storitve teh ustanov pa v veliki meri koristijo delovni Ijudje in občani drugih Ijubljanskih občin. Zaradi medobčin-skega ali republiškega značaja je omejen tudi neposre-dni vpliv občinske zdravstvene skupnosti na delovanje teh organizacij tudi kadar jih koristijo uporabniki \z občine Center. Med prednostnimi nalogami na področju zdravstve-nega varstva ni bila uresničena funkcionalna povezava med osnovnim, specialističnim in bolnišničnim zdrav-stvenim varstvom, čeprav bi bilo to na obrnočju zdrav-stvene skupnosti Center lažje izvedljivo zaradi lokacij-ske bližine posameznih organizacij. Ob tem stanju pa je tudi v Centru osnovno zcjravstveno varstvo premalo usmerjeno v preventivo, potrebovali bi tudi večji obseg dispanzerskega dela in medicine dela. ŽE V PREJSNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU SE JE IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA II ZAČEL GRADITI NOVI ZDRAVSTVENI DOM CENTER, Kl JE BIL DOKON-ČAN LETA 1982 IN BO ZAČEL DELOVATI V DRUGI POLOVICI LETA 1982. Z upoštevanjem dosežene stopnje razvoja zdravstve-nega varstva v občini in prisotnih problemov bomo skušali v srednjeročnem obdobju 1981-1985 doseči naslednje cilje- - Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v ob-činski zdravstveni skupnosti s krepitvijo vloge uporab-nikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri zagotav-Ijanju zadovoljevanja potreb. - Zagotovitev boljšega osnovnega zdravstvenega var-stva delavcem S POUDARKOM NA PREVENTIVNl DE-JAVNOSTI. - Boljše delovanje osnovnega zdravstvenega varstva z organizacijskega doktrinarnega vidika z uveljavitvijo dispanzerskih metod dela in preventivnega zdravstve-nega varstva. - Funkcionalno povezovanje osnovnega, specialistič-nega in hospitalnega zdravstvenega varstva v celoto, ki bo omogočila hitro in učinkovito zdravstveno varstvo za vse uporabnike. - POSTOPNO UVAJANJE PREHODA kurativnega na preventivno usmerjenost splošnih ordinacij, več medi-cine dela in dispanzerskih metod, ki iahko neposredno zmanjšujejo odstotek izostajanja od dela. Zmanjševa-nje obsega izostajanja od dela BO MOŽNO DOSEČI TUDI Z NEPOSREDNIM POVEČEVANJEM SODELOVA-NJA OZD UPORABNIKOV Z IZVAJALSKIMI ORGANIZA-CIJAMI NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, OB AKTIVNEM DELU V SKUPNOSTI ZDRAVSTVE-NEGA VARSTVA, PRI ČEMER BO MORALA BITI PO-SVEČENA POSEBNA SKRB OSVEŠČANJU DELAVCEV IN NJIHOVEMU ZDRAVSTVENEMU PROSVETUEVA-NJU. - Uvedba zdravljenja na domu z zagotavljanjem nege na domu bo pripomogla k prestrukturiranju stroškov zdravstvenega varstva v korist osnovnega zdravstve-nega varstva. - Z NAMENOM ZMANJŠEVANJA NADURNEGA DELA bomo postopoma uvajali izmensko delo za zdravstvene delavce in si prizadevali za opravljanje dela pretežno v rednem delovnem času. - Pripravili bomo programe za organizirane zdrav-stvene dejavnosti v pogojih Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite ter v izrednih razmerah. - V tem srednjeročnem obdobju bo občina Center pridobila nov zdravstveni dom, ki bo združeval dogo-vorjene dejavnosti - OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST BO PO-STOPNO ZAGOTAVUALA SREDSTVA ZA FINANCIRA-NJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V DOMOVIH ZA OSTARELE OBČANE. - Tudi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo nepo-sredna participacija uporabnikov zdravstvenih storitev eden od virov sredstev zdravstvenih delovnih organiza-cij. 8. Socialno varstvo Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da koordinira dejavnosti vseh tistih samou-pravnih interesnih skupnosti, ki s svojim delovanjem skrbijo za uresničevanje socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Zaradi pozne ustanovitve, kadrovskih težav, pred-vsem pa zaradi zahtevnosti koordinativne vloge skup-nosti, so bili cilji skupnosti socialnega varstva uresni-čeni le v manjši meri. Poudariti pa je treba, da tudi skupnosti, ki so združene v skupnost socialnega var-stva, v okviru te skupnosti ne usklajujejo problemov. Neučinkovito organizirano je bilo tudi vertikalno pove-zovanje občinske z mestno skupnostjo socialnega var-stva Ker skupnost socialnega varstva ni opravila v celoti nalog iz preteklega obdobja, ostajajo cilji v večji meri isti tudi za novo plansko obdobje 1981-1985: - Usklajevanje in poenotenje meril za vse oblike socialnih pomoči. - V okviru SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE OBČIN-SKIH SIS ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA LJUBLJANA BO uvedena enotna evidenca prejemnikov družbeno denarnih pomoči. Šproti bomo spremljali učinke socialnih korektivov. Skupnost socialnega var-stva bo predlagala ukrepe v primeru kopičenja social-nih pomoči pri posameznem upravičencu vtakemsmi-slu, da bodo pomoči za prejemnike stimulativne v nje-govem prizadevanju, da si z lastnimi viri zagotovi boljši materialni položaj. - Zagotovitev zadovoljevanja skupnih potreb tistim družbenim skupinam, katerim je potrebna posebna družbena skrb. - Izdelan bo pregled pravic in ugodnosti, ki so bile na • različnih področjih uzakonjene za borce NOB. Pregled teh pravic bo osnova za ugotavljanje njihovega uresni-čevanja. - Vse skupnosti, ki se združujejo v socialnem var-stvu, bodo v okviru te skupnosti usklajevale tiste dele svojih programov, ki so skupni vsem ter mejne dejav-nosti. V primeru potrebe po skupnem reševanju pro-blemov se bodo povezovale tudi z ostalimi SIS družbe-nih in gospodarskih dejavnosti. - Občinska skupnost socialnega varstva bo v okviru mestne skupnosti sodelovala pri uresničevanju koordi-nativne naloge pri izgradnji varstveno delovnega cen-tra za duševno prizadete občane. 9. Socialno skrbstvo Dogovor občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani, da v srednjeročnem obdobju 1976-1980 poe-nctijo materialne možnosti vsake izmed njih, je za Skupnost socialnega skrbstva občine Center, ki je med vsemi dosegla najvišji nivo pomeni počasnejšo rast standarda kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. NA PODROČJU SOCIALNEGA SKRBSTVA JE BILA V LETU 1981 SPREJETA VRSTA UKREPOV Z NAME-NOM, DA Bl ZAŠČITILI ŽIVLJENJSKI STANDARD PO-SAMEZNIKOV IN DRUŽIN Z NAJNIŽJIMI PREJEMKI. DODELJUJE SE VRSTA DRUŽBENO DENARNIH PO-MOČI, OD LETA 1981 DALJE SE OPAŽATREND NARA-ŠČANJA UPRAVIČENCEV DO TEH POMOČI. Dejavnost CSD občine Center je bila v tem srednje-ročnem obdobju osredotočena na kvalitativni razvoj dejavnosti. Pričeli smo opravljati nove zakonsko dolo-čene oblike preventivnega deia (zakonsko in predza-konsko svetovanje, delo z obsojenimi osebami med in po prestani kazni idr). Referatski način dela (delo na posameznih področjih na pr. rejništvu: posvojitev itd.) smo dopolnjevali z delom neposredno v KS. S tem je CSD Center ob nespremenjenem številu strokovnih delavcev poleg kurativnih posegov v sodelovanju s šolami, vrtci, delovnimi organizacijami ter socialno-zdravstvenimi komisijami v KS preprečeval nastajanje in zaostrovanje soCialne problematike v KS. Starostna struktura občanov (17 % Ijudi je starih preko 65 let) je pogojevala intenzivno skrb za starejše; v domovih za starejše v občini Center je 494 posteljnih kapacitet. Občani Centra zasedajo 59 % teh kapacitet, vključeni pa so tudi v druge domove v Ljubljani in Sloveniji. Dom Tabor-Poljane je poleg domskega var-stva organiziral tudi razne oblike izvendomske dejav-nosti (družbena prehrana idr.). Specifičnost občine Center je tudi v velikem številu rejencev. Zgoščenost samskih domov in populacija v najstarejšem delu Ljubljane pogojujeta veliko števiio intervencij socialnega skrbstva za oddajo otrok v rejo (v letih od 1976 do 1978 123 povprečno letno). V večini primerov je vzrok za oddajo otroka v rejo zgolj nere-šeno stanovanjsko vprašanje. Velik problem je tudi v pridobivanju ustreznih rejniških družin. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo uresni-čevali naslednje cilje: - Krepili bomo preventivno delovanjezoblikami sveto-valnega dela, s povezovanjem s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. - SOCIALNO OGROŽENIM POSAMEZNIKOM IN DRUŽINAM, Kl Sl SAMI NE MOREJO ZAGOTAVUATI SOCIALNE VARNOSTI, BOMO ŠE NADALJE ZAGQ-TAVLJALI DRUŽBENO DENARNE POMOČI. - Širili bomo program skrbi za starejše občane. - Pridobivali bomo nove rejniške družine. - Razvijali bomo strokovno analitična dela. Tudi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo na-daljevali s konceptom polivalentnega načina dela (po-leg svojega področja strokovni delavci obvladujejo tudi celotno socialno problematiko v posamezni KS). S povezovanjem s šolami, vrtci in delovnimi organizaci-jami ter socialno zdravstvenimi komisijami bomo sku-šali socialne probleme registrirati že dovolj zgodaj, da bi bil strokovni ukrep lahko učinkovit v čim večji meri. - Center za socialno delo bo tudi v popoldanskem času razvijal oblike svetovanja v zakonski svetovalnici. Z ustrezno popularizacijo te oblike bomo povečali njeno preventivno vlogo. - Dom upokojencev Tabor-Poljane bo razširil pro-gram izvendomskih dejavnosti z večjimi kapacitetami družbene prehrane za izvendomske abonente, z orga-niziranjem dnevnega varstva starejših občanov in ob evidentiranju potreb tudi z nudenjem možnosti servi-snih uslug (npr. pranje, likanje perila) ter razvažanjem hrane na dom. - V sodelovanju s humanitarnimi organizacijami in društvi ter socialno-zdravstvenimi komisijami v KS bomo evidentirali vse občane, ki bi pomoč oziroma nego na domu potrebovali. Oblike pomoči bomo razvi-jali s podmladkom RK ter sosedsko pomočjo. - V primeru potrebe po strokovni negi se bomo povezali s patronažno zdravstveno službo. - V mestni skupnosti socialnega skrbstva bomo sku-šali doseči dogovor o prednostnem vključevanju rejen-cev v WO, s čimer bi zagotovili možnost rejništva v družinah, kjer bi bila zaposlena oba rejnika. Za tako obliko rejništva je v Ljubljani veliko zanimanje. - Z angažiranjem mater, njihovih delovnih organiza-cij in stanovanjske skupnosti bomo skušali zmanjšati število rejencev, predvsem v primeru, če bo razlog za oddajo otroka v rejo zgolj nerešen stanovanjski pro-blem. - Nadaljevali bomo s pripravami občasnih strokovnih analiz posameznih problemov za lastno strokovno iz-popolnjevanje ter za poglobljeno predstavljanje pro-blematike socialnega skrbstva delegatom. 10. Zaposlovan|e V Ljubljani in v občini smo v minutem planskem obdobju zaposlovali ekstenzivno. V izboljšanju kvalifi-kacijske strukture ni bilo bistvenih premikov. število brezposelnih ni bilo veliko. V zadnjem letu pianskega obdobja je Skupnost za zaposlovanje pričela z usklaje-vanjem letnih bilanc zaposlovanja v občini. Ta akcija je ponovno potrdila slabo kvaliteto kadrovskega načrto-vanja v TOZD, težnje po nadaljnjem ekstenzivnem za-poslovanju in velike primanjkljaje nekaterih poklicev. Določila sprejetega samoupravnega sporazuma o izvajanju minimalnih standardov se niso uresničila v celoti. Poklicno usmerjanje, v katero je bila zajeta ce-lotna generacija v osnovni in srednji šoli, ni dalo priča-kovanih rezultatov. Razlike med potrebami organizacij združenega dela in prilivom iz šol so še naprej velike. S povečanjem števila kadrovskih štipendij je bil dosežen napredek na področju štipendiranja. Prikazali so se tudi novi rezultati novih zakonskih določil pri usposab-Ijanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Vračanje in zaposlovanje delavcev z začasnega dela v tujini ni bilo obsežno. Z ustanovitvijo in delovanjem občinske skupnosti za zaposlovanje je bila omogočena večja kvaliteta na po-dročju zaposlovanja. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo na po-tfrofiju zaposlovanja uresničili naslednje ciije: - Občinsko skupnost za zaposlovanje bomo usposo-bili v mesto samoupravnega sporazumevanja in dogo-varjanja na področju kadrovske politike ter s tem v učinkovit in kreativni subjekt, ki bo vplival na odpravo negativnih pojavov na tem področju. - Delo bo ob enakih pogojih dostopno vsem delav-cem in dostedno bomo izvajali enakopravno vključeva-nje delavcev v združeno delo. ¦ Dosledno bomo izvajaii določila samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in minimalnih standardih. - Kadrovsko načrtovanje v organizacijah združenega dela bo dobilo mesto in vlogo, ki uslreza njegovemu pomenu, kadrovski plani pa bodo postali integralni del razvojnih programov združenega dela. - Zagotovili bomo sodelovanje z drugimi SIS na področju, družbenih dejavnosti pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov, izobraževanju, svetovanju in pripravljanju na zaposlitev ter zagotavljanju socialne varnosti invalidnih oseb. - Z novo samoupravno organiziranostjo skupnosti za zaposlovanje in vsebino njenega dela bomo dosegli višjo kvaliteto spctrazumevanja in dogovarjanja ter us-klajevanja problematike na področju zaposlovanja in kadrovske politike. - PRI IZDELAVI LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA NA OSNOVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA TER USKLAJEVANJA V OBČINI BOMO Z NUDENJEM STROKOVNE POMOČI ORGANIZACIJAM ZDRUŽE-NEGA DELA PRI PLANIRANJU KADROVSKIH POTREB VPLIVALI NA ODPRAVO NEGATIVNIH POJAVOV NA PODROCJU ZAPOSLOVANJA (STOPNJE RASTI, PO-GOJI IN STRUKTURA ZAPOSLOVANJA). - Skladno s prestrukturiranjem Ijubljanskega gospo-darstva bo skupnost za zaposlovanje spodbujala in organizirala v sodelovanju z organizacijami združe- nega dela izobraževanje za prekvalifikacijo, dokvalifi-kacijo in druge oblike izobraievanja PRESEŽKOV za-poslenih delavcev. - Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z zakon-skimi pogoji zagotavljala socialno varnost brezposel-nim in njihovim družinam, usposabljala in zaposlovala invalidne osebe ter za brezposelne, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev, organizirata uspo-sabljanje in izobraževanje. - Za zadovoljevanje kadrovsko-izobraževalnih po-treb v okviru usmerjenega izobraževanja bo skupnost organizirala poklicno informiranje in svetovanje skupaj z izvajalci usmerjenega izobraževanja vsako leto za celotno osnovnošolsko in srednješolsko generacijo ter sodelovanje in koordinacijo vpisa v srednje in visoke šote. Organizirano bo tudi svetovanje za kandidate za študij ob delu. - Pri določanju in izvajanju štipendijske politike ter razdeljevanju štipendije se bo skupnost zavzemala za štipendije, ki bodo izhajale iz kadrovskih potreb zdru-ženega dela. Tako bo omogočena trdnejša povezava politike štipendiranja in zaposlovanja. IX. RAZVOJ NA DRUGIH PODROČJIH 1. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Sestavni del celotnega družbenopolitičnega in druž-beno-ekonomskega razvoja. občine, krajevnih skupno-sti, družbenopolitičnih organizacij, temeljnih organiza-cij združenega dela in drugih samouptevnih organiza-cij in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti je nadaljnja krepitev in razvoj obrambne in zaščitne pripravljenosti in usposobljenosti v skladu s sprejetimi načrti za vodenje vseh oblik splošne Ijudske obrambe, za delovanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč in za odpravljanje izrednih razmer. Obrambne in samo-zaščitne priprave so sestavni del razvoja vseh udele-žencev splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite in kot take tudi sestavni del njihovih planskih dokumentov. Temetjne naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so: - ažuriranje, dopolnjevanje in dograjevanje obramb-nih in varnostnih načrtov; - posodobljanje teritorialne obrambe in vzgoje ter urjenje enot in štabov teritorialne obrambe; - organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite; - organiziranje, usposabljanje in opremljanje naro-dne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; dela; - opremljanje, oboroževanje in uspasabljanje orga-nov in organizacij občine za delovanje v izrednih in vojnih razmerah; - vzgoja in izobraževanje delovnih Ijudi in občanov za obrambo in zaščito; - pridobivanjemladih za vojaške šole in obrambne poklice; - zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za na-daljnji razvoj in učinkovitost delovanja sistema druž-bene samozaščite. Sredstva za izvajanje obrambnih priprav v višini 0,5% od narodnega dohodka obsegajo: proračunska sred-stva, sredstva, ki jih na podlagi posebnega samouprav-nega sporazuma o združevanju sredstev za financira-nje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite v Ljubljani združujejo temeljne orga-nizacije združenega dela in druge samoupravne orga- nizacije in skupnosti in delovni Ijudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sred-stvi, ki so last občanov in delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim po zakonu o davkih občanov ugotavlja dohodek, kot tudi sredstva, ki jih temeljne organizacije združe-nega dela in druge organizacije združenega dela, sa-moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti name-njajo za izvajanje lastnih obrambnih priprav. Uresničevanje srednjeročnega načrta bomo določali z vsakoletnimi načrti odvisno od rasti narodnega do-hodka in ugotovljenih potreb na posameznih področjih obrambnih in zaščitnih priprav. 2. lnformacl|ski sistem Sredstva javnega obveščanja bodo zagotovila celovit sistem informiranja delavcev v združenem delu in ob-čanov o vseh dogajanjih za njihovo odiočanje ter ure-sničevanje njihovih pravic in dolžnosti. Potrebe zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti po ažurnih informaci-jah irjpodatkih bo pokrival mestni informacijski center in drugi obstoječi informacijski sistemi. Na področju evidenc, ki se nanašajo na občana, bomo na osnovi matične številke občana uskladili vse evidence, ki se nanj nanašajo pri različnih nosilcih sistema informiranja in s tem dosegli poenostavitev uveljavljanja posameznih pravic občanov. Ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in standvanj se bomo organizirali tako, da bomo za podatke, ki jih bomo ob tem pridobili, vzpostavili tudi ustrezne si-steme za vzdrževanje podatkovne baze. V nasledhjih petih letih bomo organizacijsko, ka-drovsko in prostorsko usposobili informacijsko-doku-mentacijske centre. Računalniška mreža občin in me-sta Ljubljane bo s koordiniranim delom in enotno za-snovanimi programi omogočala hitrejši pretok infor-macij ter se vključila v posodabljanje upravnih postop-kov. 3. Krajevne skupnosti V preteklem srednjeročnem obdobju so se obstoječe krajevne skupnosti organizirale na podlagi referen-duma v 12 krajevnih skupnostih: Ajdovščina, Kolodvor, Josip Prašnikar, Gradišče, Poljane, Nove Poljane, Prule, Stara Ljubljana, Trg osvoboditve, Stari Vodmat, Tabor in Ledina. Novo ustanovljene KS se morajo ustrezno organizi-rati, zagotoviti prostore in kadre tako, da bodo lahko dosledno združevale in uresničevale interese in po-trebe občanov in delavcev v združenem delu na svojem območju. Za delovanje KS in realizacijo njihovih nalog je po-trebno zagotoviti tudi način financiranja z dograjeva-njem celotnega sistema financiranja KS, ki morateme-Ijiti na samoupravnem načinu razvoja KS in TOZD, v katerih so krajani zaposleni ter v katerih so vkijučene KS preko delegatskega sistema. 4. Splošna poraba Pri oblikovanju sredstev splošne porabe v letih 1981-1985 bomo zagotovili neposreden vpliv delavcev v OZD in občanov. V smislu gospodarske stabilizacije bomo racionalno in smotrno gospodarili z razpoložlji-vimi sredstvi in dokončali proces preoblikovanja splošne porabe tako, da se iz nje ne financirajo nobene obveznosti, za katere so ustanovtjene interesne skup-nosti. Sredstva bomo zagotavljali samo za tiste naloge. ki so z ustavo in zakoni opredeljeni kot funkcije druž-benopolitičnih skupnosti Sredstva za financiranje splošne porabe bomo zago-tavljali iz naslednjih virov: - davek iz osebnega dohodka delavcev, - davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, - davek od dohodka iz avtorskih pravic, - davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, - davek na dediščine in darila, - davek od premoženja, - davek od skupnega dohodka občanov, - posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, - davek na promet nepremičnin, - upravne, sodne in komunalne takse, - denarne kazni. Stopnje obveznosti občanov po posameznih virih proračunskih prihodkov bomo določali skladno z do-govorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. V okviru izvajanja davčne politike bomo izhajali iz naslednjih načel: - Obvaznosti plačevanja davkov bomo določali tako, da bomo trajno spodbujali zavezance k večji produktiv-nosti dela in izenačili pogoje glede obdavčevanja z delavci v združenem delu. - Z doslednim ugotavljanjem doseženih dohodkbv bomo zagotovili, da za zadovoljevanje splošnih druž-benih potreb sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega višji dohodek. ' - Z davčnimi olajšavami in oprostitvami bomo vzpodbujali razvoj samostojnega osebnega dela, zlasti v deficitarnih obrtnih strokah. X. SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA Z družbenim planom opredeljujemo smeri in okvire za sprejemanje ukrepov za njegovo uresničevanje. Ukrepi temeljijo na pravicah, obveznostih in odgovor-nostih, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v samoupravnih sporazumih in dogovoru o temeljih družbenega plana občine ter na pravicah ob-čine in njenih organov. 1. Z uveljavljanjem kriterijev prestrukturiranja bomo usmerili razvoj gospodarstva občine v tiste dejavnosti, ki imajo primerjalne prednosti za razvoj. Pri izboru investicij bomo upoštevali pogoje pre-strukturiranja gospodarstva, ki so opredeljeni v dogo-voru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in v dogovoru o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981-1985 TER MNENJA PRISTOJNIH KOMI-SIJ ZA OCENO INVESTICIJ. Poleg pogojev, opredeljenih v republiškem in mest-nem dogovoru, bomo OB UPOŠTEVANJU SPECIFIČNE STRUKTURE GOSPODARSTVA OBČINE upoštevali še naslednje kriterije: - nadpovprečni dohodek na zaposlenega v primer-javi s panogo dejavnosti, - izvozno aktivna proizvodnja, Kl OBSEGA VSAJ 50%PROIZVODNJE NAMENJENE IZVOZU NA KON-VERTIBILNO PODROČJE IN DOSEGA POZITIVNI PLA-ČILNO BILANČNI UČINEK V KONVERTIBILNIH DEVI-ZAH - VEČJI DEVIZNI PRILIV PRI OPRAVUANJU GO-STINSKO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI, - združevanje sredstev za investicije s samouprav-nimi sporazumi O NENAMENSKEM ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE - surovinska, energetska in transportna nezahtev-nost, - racionalrto in produktivno zaposlovanje, - razvojno intenzivna protzvodnja, - razvijanje humanih oblik bivanja in deia TER VA-ROVANJA OKOLJA, - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Z boljšo in učinkovitejšo izrabo obstoječih zmog-Ijivosti bomo v pogojih izvajanja poiitike ekonomske stabilizacije in krepitve ekonomskih zakonitosti v go-spodarjenju zagotavljali rast družbenega proizvoda po stopnji 1%. Naložbe v nove zmogljivosti v dejavnosti industrije bodo usmerjene na področje elektronske, elektroop-tične in elektromedicinske industrije, naložbe v ob-novo in rekonstrukcijo pa bodo usmerjene na področje kovinsko-predelovalne industrije, papirno-predelo-valne in grafične industrije. Med drugimi dejavnostmi bodo imele prednost na-ložbe v zunanjo trgovino, trgovino na drobno, indu-strijo, gostinstvo in turizem, drobno gospodarstvo, in-ženiring ter promet in zveze. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za pridobivanje in usmerja-nje kadrov, posodabljanje organizacije in tehnologije dela, popolnejšo izrabo in boljše vzdrievanje vseh de-lovnih zmogljivosti in povečevanje učinkovitosti stro-kovnih kadrov z njihovim razporejanjem na dela in naloge, ustrezna njihovi izobrazbi in usposobljenosti, z vrednotenjem njihovega dela ustrezno kvaliteti in koli-čini dela in s stimuliranjem njihovih prizadevanj na področju inovacij, racionalizacij ter organizacijskih in tehnoloških izboljšav. 1 OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za skrajno varčno in racio-nalno ravnanje s surovinami, reprodukcijskim materia-lom in vsemi vrstami energije ter ukrepe, s katerimi bodo sankcioniraie odstopanja od dogovorjenih oblik in načina varčevanja s surovinami in energetskimi viri. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za pravočasno in temeljito izvajanje sanacij v vseh tistih primerih, ko bodo poslo-vale z izgubo oziroma na meji rentabilnosti ter za opuščanje vseh nerentabilnih programov. V PRIME-RIH, KO Nl POGOJEV ZA SANACIJO ALI PREUSMERI-TEV PROIZVODNJE, OZIROMA EKONOMSKO UTEME-LJENO POSLOVANJE V OKVIRU OBSTOJEČE ORGA-NIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BO POTREBNA PREU-SMERITEV DELAVCEV IN DRUŽBENIH SREDSTEV TEH ORGANIZACIJ V DRUGE ORGANIZACIJE ZDRU-ŽENEGA DELA Z EKONOMSKO UČINKOVITIMI RAZ-VOJNIMI PROGRAMI. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center bo dajal pobudo za uvedbo družbenega varstva v tistih OZD, v poslovanju katerih bo prihajalo do bistvenih odstopanj od sprejete politlke družbenoekonomskega razvoja na območju občine. 3. Rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaosta-jala za rastjo družbenega proizvoda, DA Bl SE S TEM OMOGOČILA HITREJŠA RAST SREDSTEV ZA RAZŠI-RITEV IN IZBOUŠANJE MATERIALNE OSNOVE DELA OD RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA. Konkretne oblike in načini zaostajanja rasti po posa-meznih vrstah porabe za rastjo družbenega proizvoda oziroma nominalne omejitve stopenj rasti v srednjeroč-nem obdobju bodo za vsako leto posebej določene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana. 4. OZD in druge samoupravne organizacije in skup-nosti s) bodo z združevanjem dela in sredstev, v pogo- jih omejenih dopolnilnih sredstev domačih in tujih bank, pogojih energetske in surovinske krize in pogo-jih zavrtega domačega in svetovnega gospodarskega razvoja, zagotavljale potrebne surovine in energijo, potrebna kreditna in devizna sredstva in trg za svoje izdelke in storitve. Pri združevanju sredstev bodo za-sledovale tudi splošni družbeni interes za boljšo izrabo in hitrejšo preobrazbo gospodarske strukture občine. OZD s področja trgovine se bodo dolgoročno do-hodkovno in poslovno povezovale s proizvodnimi OZD ter na realnih in enakopravnih osnovah opredeljevale sovlaganja z njimi. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo omejena sredstva za razširjeno reprodukcijo združevale za skupne razvojne projekte. Uporabljale bodo vse oblike povezovanja med OZD ne glede na občinske, regionalne ali republiške meje. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo namenjale del razpoložljivih sredstev za repro-dukcijo tudi za vlaganja v sklad za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo terspreje-male ukrepe za to, da bodo v okviru zakonsko dopu-ščenega 50% deleža, čim večji delež teh obveznosti poravnale z neposrednim združevanjem sredstev v konkretne razvojne programe OZD iz gospodarsko ne-zadostno razvitih republik in SAP Kosovo. 5. Z intezivnejšo in trajnejšo usmeritvijo v izvoz si bodo OZD in druge samoupravne organizacije in skup-nosti z območja občine zagotavljale temelje za svoj nadaljnji obstoj in razvoj, omogočale hitrejše uveljav-Ijanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in prispevale svoj delež k izravnavanju devizne in plačilne bilance SFR Jugoslavije. OZD zunanjetrgovinske dejavnosti se bodo v okviru SISEOT in Gospodarske zbornice Slovenije samou-pravno povezovale za organiziran nastop v tujini. In-tenzivirale bodo raziskavo trga, načrtovale skupno na-stopanje na tujih trgih, zmanjševale stroške poslovanja ter združevale delo in sredstva s proizvodnimi OZD na osnovi skupnega deviznega prihodka oz. dohodka. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sistematično razvijale proizvodnjo blaga in storitev, ki bodo po obsegu, kvaliteti in sortimentu zagotavljale prodor na tuje trge, hkrati pa tudi zado-ščale za pokrivanje potreb po tem blagu in storitvah na domačem trgu. OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo HITREJE spreminjale regionalno usmerjenost zu-nanjetrgovinske menjave V KORIST KONVERTIBH.NIH PODROČU in povečevale delež menjave z deželami v razvoju. Dajale bodo prednost višjim oblikam menjave, pri uvozu pa SE usmerjale le v UVOZ REPROMATE-RIALA IN SUROVIH, OPREME TER REZERVNIH DE-LOV ZA ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNJE ZA IZVOZ Uvoz blaga široke potrošnje pa bodo omejile le na življenjsko nujne dobrine. S tem bodo v globalu dose-gle rast izvoza blaga po stopnji 10% letno, uvoz blaga pa ne bo presegal 2% letne stopnje rasti. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo v OKVIRU RAZPOLOŽLJIVIH DEVIZNIH SRED-STEV pri uvozu tuje tehnologije dajale prednost tistim vrstam, pri katerih obstajajo možnosti njihovega na-daljnjega razvijanja v domačih razvojnih ORGANIZACI-JAH. 6. Z izvajanjem politike produktivnega zaposlovanja bodo OZD povečale udeležbo produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda na 60%. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo zaposlovale predvsem na proizvodnih delih in nalogah v prednostnih proizvodnih panogah in v tistih, ki bodo dosegale nadpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi, ZAUSTAVILE pa bodo NOVO zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih, tako da rast šte-vila zaposlenih v obdobju 1981-1985 ne bo v globalu presegla stopnja 0,4%-letno. Dodatno bodo lahko zaposlovale le tiste OZD, ki so prednostnega pomena za izvedbo planskih nalog, OZD, ki v skladu z izvozno orjentacijo gospodarstva ustvarijo višji odstotek celotnega prihodka z izvozom blaga in stcritev, in OZD, ki bodo z novo zaposlenimi delavci povečale izvoz. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo kot sestavni del razvojnih programov izdelo-vale tudi programe za prekvalifikacijo delavcev ter s tem zagotavljale prestrukturiranje zaposlenih, prav tako pa tudi preprečevale pojavljanje strukturne brez-poselnosti v večjem obsegu. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale posebne programe za zaposlova-nje štipendistov in pripravnikov, drugih mladih šolanih kadrov in za zaposlovanje invalidov. Samoupravna skupnost za zaposlovanje v občini bo PRI IZDELAVI LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA NA OSNOVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA TER USKLAJEVANJA V OBČIN! Z NUDENJEM STROKOVNE POMOČI ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA PRI PLANIRANJU KADROVSKIH POTREB VPLIVALA NA ODPRAVO NEGATIVNIH POJAVOV NA PODROČJU ZA-POSLOVANJA. 7. Na področju cen bomo vodili stabilizacijsko in selektivno politiko OZD in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti bodo cene urejevale samoupravno v okviru vsakoletne politike cen. 8. Pomembnejši ukrepi na posameznih področjih: - Sklenili bomo družbeni dogovor o združevanju sredstev za izvajanje enotnega programa kmetijskih pospeševalnih skupnosti na območju Ljubljane in za izvajanje programa SIS za preskrbo. - Na podlagi letnih prehrambenih bilanc, ki jih bo izdelala SIS za preskrbo Ljubljane, bomo sklepali do-govore o načrtovanem predelovanju in proizvodnji živil za kritje potreb občanov. - DEJAVNOST ŽIVILSKIH TRGOV BOMO USTREZNO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRALI IN Z VKUUČITVIJO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZAINTERESIRANIH ZA PRODAJO NA TEH TRGIH, ZDRUŽEVALI SREDSTVA ZA RAZVOJ ŽIVILSKEGA TRGA. - V proizvodnji bomo ohranili delovna mesta za rea-lizacijo programov tehnološko sodobne, ekonomsko učinkovite in prostorsko skladne proizvodne dejavno-sti na obstoječih proizvodnih lokacijah. - S sprotnim ugotavljanjem stanja in potreb obča-nov po posameznih KS in sprejemanjem ustrezrtih ukrepov bomo vzpodbujali razvoj deficitarnih dejavno-sti drobnega gospodarstva. - KOORDINACIJO IN USKLAJEVANJE VSEH PRO-GRAMOV IN PLANOV PRI UREJANJU STAVBNIH ZEM-UIŠČ TER ENOTNO STAVBNO ZEMLJIŠKO POLITIKO OBČINE IN MESTA BOMO ZAGOTOVIL! S PRIMERNO ORGANIZIRANOSTJO V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH V LETU 1983. - Na področju komunalnega gospodarstva bomo poglabljali sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med uporabniki in izvajalci komunalnih storitev. V skladu z zakonom o svobodni menjavi dela bodo izdelani standardi in normativi, na podlagi kate-rih bomo zagotavljali dogovorjeno kakovost komunal-nih storitev ter na njihovi podlagi tudi ovrednotili pro-grame enostavne in razširjene reprodukcije. - Skrajšali bomo čas izdelave urbanistične doku-mentacije, izvedbe postopka pridobivanja, priprave in urejanja stavbnega zemljišča in same graditve. - Uveljavili in razvili bomo samoupravne družbeno-ekonomske odnose ter postopoma sistem družbeno usmerjene stanovanjske graditve opremljenih sosesk. Vsi udeleženci graditve posamezne soseske bodo skle-nili samoupravni sporazum o gradnji. - V skladu s sprejetimi načrti za prenovo mestnih predelov bomo pospeševali družbenoekonomsko pre-novo starega mestnega jedra. - Odpravljali bomo stanovanja VI. in VII. kategorije z gradnjo nadomestnih stanovanj. - Izboljšali bomo vzdrževanje obstoječega stano-vanjskega sklada s postopnim prehodom na ekonom-ske stanarine ter najemnine in z usmerjanjem sredstev amortizacije. - Za razbremenitev prometa v središču mesta borr.o pri realizaciji 10-letnega programa cest prednostno upoštevali izgradnjo obvoznih cest in tako dosegli preusmeritev tranzitnega prometa mimo mesta. - Izdelali in izvajali bomo program postopnega preusmerjanja prometa z osebnimi vozili v mestu na mestni potni$ki promet. - Z ureditvijo in razširitvijo parkirnih prostorov na obrobju mesta bomo razbremenili mestno središče prometa, v določenih delih mesta pa ga tudi v celoti prepovedali. - Uredili bomo semaforizacijo in tako pripomogli k izboljšanju tekočega prometa. - Sprejeli bomo zasnove enotnega mestnega in pri-mestnega potniškega prometa. - Uredili bomo kolesarske steze in peščeve povr-šine. - S pripravo urbanistične in investicijske dokumen-tacije bomo omogočali začetek pripravljalnih del pri etapni gradnji potniške postaje Ljubljana. - Združevali bomo sredstva za gradnjo prometne infrastrukture. - Za racionalnejše gospodarjenje bodo izvajalci na področju družbenih dejavnosti združevali tehnična in administrativno-računovodska opravila. - Za zagotovitev boljše izrabe obstoječih objektov se bodo SIS družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti-in izvajalci dogovarjali o večnamenski uporabi prosto-rov. - Za skupno reševanje problematike mejnih dejav-nosti (urejanje otroških igrišč, delovanje šolskih šport-nih društev, nega na domu itd.) bodo SIS družbenih dejavnosti sklenile samoupravne sporazume o vsebini materialnih osnov in nosilcih združevanja sredstev za razvijanje teh dejavnosti v občini. - Izvajalci na področju družbenih dejavnosti bodo v okviru dogovorjenih in usklajenih programov SIS var-čevali z materialnimi sredstvi, racionalno zaposlovali, smotmo uporabljali sredstva za zadovoljevanje širših družbenih potreb in zagotavljali racionalno izrabo de-lovnega časa - S podružbljanjem urbamzma in prostorskega pla-niranja bomo zagotovili večjo demokratičnost postop-kov odločanja in njihovo večjo učinkovitost. - V okviru urbanističnega načrta mesta bomo opre-delili ustrezneješe oblike izvedbenih dokumentov. - Oblikovali bomo kriterije za reševanje prostorskih zasnov in nadgradnje urbanih dejavnosti ob upošteva-nju humanih meril, ekoloških in sanitarnih normativov, historičnih zakonitosti in spomeniških vrednosti mest-nega središča ter urbanističnega razvoja občine. SKUPŠČINA OBČINE ,' UUBUANA CENTER Štsv.: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: AlblnVENGUST BIIMCA VSB3R IN AKTOrtEGA PFSBIVALSTVA OB&NE LJUBUAIA CBHIR ZA OBDOBJE 1976-1980 1976 1977 1978 1979 1980 .» I. Netanetljsko prebtvalstvo 36.787 35.988 35.226 34.560 34.540 n. Kmetljsto prebivalstvo * 2 2 2 2 2 UI. Prabivalstvo stapaj 36.789 35.990 35.228 34.562 34.542 IV. Mctivno preblvalstvo 17.290 16.915 16.557 16.244 16.234 1. NetanBtijako prebivalstvo ¦ 17.288 16.913 16.555 16.242 16.232 2. RneUjsto prebivalstvo 2 2 2 2 2 V. VaJrževano prebivalstvo 10.999 10.500 9.848 9.414 9.397 1. Nekmetijsko preblvalstvo 10.999 10.500 9.848 9.414 9.397 2. Rnetijsko prehivalstvo - - VI. Osebe z osetnim prlhodkcm 8.500 8.575 8.823 8.904 8.911 VII. Preblvalstvo sJapaj 36.789 35.990 35.228 34.562 34.542 HIIANCA VSBGA DJ AKTIVNBGA PraBIVALSTVA OBClME LJUBUMJR CEMTEK ZA OBDOBJE 1981-1985 1981 1982 1983 1984 1985 I. Nekmetljsko prehivalstvo 34.274 34.343 34.411 34.480 34.549 II. Rnetijsto prebivalstvo 2 2 2 2 2 m. Prebivalstvo slopaj 34.276 34.345 34.413 34.482 34.551 IV. Nctivno pieblvalstvo 16.110 16.142 16.174 16.207 16.239 ; 1. Neknetljsko prebivalstvo 16.108 16.140 16.172 -16.205 16.237 2. Rnetijsko prebivalstvo 2 2 2 2 2 V. Vzdrievano preblvalstvo 9.323 9.342 9.361 9.379 9.314 1. NeknBtljsko prebivalstvo 9.323 9.342 9.361 9.379 9.314 2. Ktetljsto prehivalstvo - - - VI. Ouebe z osebnlm prllDdkon 8.843 8.861 8.878 8.896 8.998 VII. Prebivalstvo skupaj 34.276 34.345 34.413 34.482 34.551 Bilanoo prlpravU: Zavod za družbeno planlraije Ljubljana / HTLANCA ZAPOSLaOH CBČINE UUBLJMA CEtnBt ZA OB3CBJE 1976-1980 1976 1977 1978 1979 1980 I. Z^oeloii po stalnan blvaliSču 1. Zapoelenl s stalnim bivčili- šSos v občini 9.221 9.428 9.569 9.729 9.633 2. Zapoeleni s stalnlm bivali- ičan v drugi ljubljansfci obClnl 42.003 , 43.199 43.821 44.751 44.311 3. Zapoeleni s stalnim blvališčan lzven ljubljanaklh občln 12.257 12.396 12.604 12.615 12.489 H. Zaposleni akupaj 63.481 65.023 65.994 67.095 66.433 III. Zaposleni po dejavnostih 1. Zaposleni v družbenan sektorju 62.710 64.249 65.203 66.338 65.645 a) Goepodarstvo 42.259 43.311 43.257 43.859 43.000 - Industrlja . 7.185 7.375 7.225 6.708 6.426 - RiBtijutvo ln rlbištao 85 77 39 27 32 - Oozdarstvo - - - - - Vbdno goepodarstro - - 'm - - - Gredbenlžtvo 4.311 4.412 3.701 3.517 3.285 , - Prcntet In zveze 4.220 4.300 4.377 4.505 4.401 * - Trgovlna . 13.219 13.531 14.112 14.491 14.214 - Gostlnstvo ln turlzem 3.149 3.152 3.188 3.263 3.388 -Ctjrt 1.057 1.087 • 1.407 1.418 1.480 - Kommalno-stanovanjaka dejavnost 2.244 2.328 2.036 2.087 2.209 - FinanSne, tehnlčne in druge , poslovne staritve 6.789 7.069 7.172 7.843 7.874 b) Negoepodarstvo 20.451 20.918 21.946 22.479 22.345 - Izobraževanje, znanoet, kultura 8.373 8.556 8.566 8.608 8.651 - Zdravstveno in socialno varstvo 6.333 (.412 7.042 7.394 7.264 - D0S, SIS In EPO 5.745 5.950 6.338 6.477 6.430 2. Zaposlenl v lndividualnem aektorju 771 774 791 757 788 IV. Zapoeleni sknpaj 63.481 65.023 65.994 67.095 66.433 wi»rwr» pripravil: Zavod za družbano planlranje Ljubljana OtOCK: Bllanoa zaposlenlh obCtne Ljubljana Center za cfaaobje 1981-1985 bo lzdelana naknadno na oonovi w.»—J. ln dopolai-tev plana zaposlovanja za ob±±je 1981-1985 spnejetega v Skupnootl za »apoelovaije obCli« Lj*ljana CMar. t BILMCA PRIDOBIVNUA IN FAZPCREJANJA DFUŽBENEGA PROIZVCOA OBttNE LJUBLJANA Can&R Zft 06DCBJE 1976-1980 - v tekočlh oenah - v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 I. Pridobivanje družbenega proizvoda 1. Industrija 964,776 1.267.189 1.403.504 1.557.845 2.052.120 7.245.434 2. Hnetijstro in ribištvo 7.940 5.919 2.461 292 298 16.810 3. Gozdarstvo - - - - 4. Vodno gospodarstvo - - - - - 5. Gradbeništvo 518.596 498.087 622.584 679.452 857.789 3.176.508 6. Pranet ln zveze 619.010 807.761 923.506 1.243.124 1.491.167 5.084.568 7. ¦ft-govina 3.600.004 4.103.721 5.159.965 6.262.941 7.570.303 26.696.934 8. Gostinstvo in turizem 433.704 488.701 547.009 , 751.789 1.146.900 3.368.103 9. Cbrt 179.542 287.670 318.782 442.121 545.347 1.773.462 10. Flnančne in druge poslovne storltve 687.559 800.985 1.076.618 1.302.274 1.480.513 5.347.949 11. Dmgo gospodarstvo 455.818 608.901 740.496 900.517 1.089.615 3.795.347 II. Pridobljeni dmžbeni prolzvod akupaj 7.466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 16.234.052 56.505.115 III. Bazporejanje družbenega proizvcda 1. Aitortizacija 570.293 668.884 769.523 963.345 1.233.031 4.205.076 2. Narodni dohodek 6.896.656 8.200.050 10.025.402 12.176.910 15.001.021 52.300.039 3. Cisti oeehnl dohodki 2.339.841 2.964.733 3.485.480 4.201.557 4.977.582 17.969.193 ' 4. Davki in prispevki za skupne in sploSne potrebe in druge nanene 3.225.115 3.858.000 4.514.662 5.840.000 6.911.620 24.349.397 - za skupne potrebe 1.418.369 1.592.046 1.657.364 1.985.187 2.502.530 9.155.496 - za splošne potrebe 1.133.751 1.367.623 1.513.022 2.192.375 2.220.535 8.427.306 - zadmgenarene 672.995 898.331 1.344.276 1.662.438 2.188.555 6.766.595 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev 410.164 510.985 795.927 79.9.196 1.041.14,6 3.557.418 6. Izločanja za zboljševanje ln razširjanje materialne osncrve dela 921.536 866.332 1.229.333 1.336.157 2.070.673 6.424.031 IV. Razporejeni družbenl proizvod skupaj 7.466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 16.234.052 56.505.115 Bilanco pripravil: Zavod za družbeno planiranje Ljubljana BIIANCA PRIDCBIVMUA DJ RAZPCREJNUA DRUŽBEJHEA PRDIZVCDA CBLME LJUBUAMV OTHER ZA OBDCBJE 1981-1985 - v oenah leta 1980 ______________________________________________________________________________________________________________- v tlsoč ALn________ 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 I. Pridobivanje družbenega proizvoda 1. Irciustrija 2.052.120 2.075.477 2.112.250 2.149.675 2.187.762 10.577.284 2. Hietijstvo in ribištvo 294 301 308 316 323 1.542 3. Gozdarstvo _____ 4. Vodno gospodarstuo - - - - - ¦ - 5. Gradbeništvo 819.961 787.163 752.528 719.417 687.762 3.766.831 6. Pranet in zveze 1.471.782 1.481.258 1.500.047 1.519.074 1.538.343 7.510.504 7. Trgovina 7.471.889 7.564.318 7.705.955 7.847.085 7.987.776 38.577.023 8. Gostinstvo in turizan 1.131.990 1.147.113 1.169.746 1.192.826 1.216.360 5.858.035 9. Chrt 538.257 545.447 556.209 567.183 578.374 2.785.470 10. Finančne ln druge poslavne storitve 1.461.266 1.492.345 1.533.808 1.576.423 1.620.222 7.684.064 11. Dmgo gospodarstvo 1.075.450 1.089.817 1.111.320 1.133.607 1.155.607 5.565.441 II. Pridobljeni družbeni proizvod skupaj . 16.023.009 16.183.239 16.442.171 16.705.246 16.972.529 . 82.326.194 III. Razporejanje družbenega prolzvoda 1. ftnartizacija , 1.233.031 1.931.877 1.969.935 2.008.743 2.048.315 9.191.901 2. Narodnl dohodek 14.789.978 14.251.362 14.472.236 14.696.503 14.924.214 73.134.293 3. Čisti oaekml dohodkl 4.753.180 4.574.898 4.637.268 4.700.436 4.764.414 23.430.196 4. Davki in prlspevkl za skupne ln sploSne potrefce in druge narnene 6.754.222 6.501.380 6.595.123 6.690.150 6.786.479 33.327.354 - za skupne poti^e 2.086.542 2.006.775 2.034.115 2.061.805 2.089.847 10.278.994 - za sploSne potrebe 2.434.253 2.341.294 2.373.192. 2.405.495 2.438.213 11.992.447 - za druge namene 2.233.517 2.153.311 2.187.816 2.222.850 2.258.419 11.055.913 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev 825.470 793.947 804.764 815.719 826.813 4.066.713 6. Izločanja za zboljševanje ln razšlrjanje materlaliie osnove dela 2.457.106 2.381.137 2.435.081 2.490.198 ' 2.546.508 J.2.310.030 IV. Razparejeni družbeni proizvod sta^aj 16.023.009 16.183.239 16.442.171 16.705.246 16.972.529 82.326.194 Bilanoo pripravll: Zavod za dzužbeno planiranje Ljiijljana BILANCA CBLEKDVSTUA IN NMBOV SPED6TCV ZA INVESTICIJE CBfrNE LJIJBLJSNA CTNTER ZA CBDCB3E 1976 - 1980 - v tekočih ceneh - v tlaoč dln 1976 1977 1978 1979 1980 " 1976-1980 I. Cblitervanje sredstev za reprodufcdjo 1. Anortlzadja 570.293 668.884 769.523 963.345 1.233.031 4.205.076 2. Izločanja za lzboljSevanje ln ' . razžirjanje naterlalne oenove dela 921.536 866.332 1.229.333 1.336.157 2.070.673 6.424.031 3. DDlgoročna sredstva iz Jcreditnega potenciala bank 1.526.488 1.558.320 1.545.464 1.568.310 2.093.871 8.292.453 4. Druga dcnaSa sredstva 119.762 153.880 194.082 235.971 284.258 287.953 5. Inozaneka sredstva (neto prlllv oz. odliv) 192.779 348.321 205.899 148.858 626.003 1.521.860 H. Skupaj oblikovana sredstva za repro- dukcijo v raaterialni prolzvodnji 3.330.858 3.595.737 3.944.301 4.252.641 6.307.836 21.431.373 III. Razporejena sredstva za reprodukdjo 1. Dolgoroeni plaamaji OZD v tujino 4.626 7.009 51.149 61.045 51.542 175.371 2. Dolgoročni plasnaji OZD v druge SR in SAP 136.858 96.560 74.073 81.636 457.118 816.245 3. Prirasti dolgacočhlh potiošniStlh i posojil O2D 178.950 75.729 270.053 114.315 -339.530 229.517 4. Poeojilo za kredltlranje hitrejSega gospodarskega razvoja nanj razvitlh SR ln SAP 139.982 135.429 194.676 194.731 244.665 909.483 5. Prispevek za odpravo posledic potresa v Črni gori - - - - 65.472 65.472 6. Prirastl zalog 1.241.456 1.943.903 656.783 1.850.399 3.293.133 8.985.674 7. Itezerve • - - - - - - 8. Razpoložljiva sredstva za vleiganja v osnovna sredstva gospodarstva 1.628.986 1.337.107 2.697.567 1.950.515 2.535.436 10.149.611 - vlaganja v infrastmkturo 537.565 441.245 890.197 643.670 836.694 3.349.371 - vlaganja v industrljo 258.558 237.315 284.842 165.576 215.231 1.161.522 - vlaganja v ;ta»tt3atvo 3.165 10.302 65.788 45.609 59.286 184.150 - vlaganja v gozdarstvo - - 5.422 - - 5.422 - vlaganja v graJbeništvo 121.803 131.871- 241.645 94.354 122.649 712.322 - vlaganja v trgovlno 573.323 339.442 639.447 466.936 606.960 2.626.108 - vlaganja v gostinstvo 119.947 71.221 143.144 132.384 172.083 638.779 - vlaganja v obrt 14.625 6.002 13.375 12.023 15.628 61.653 - vlaganja v finančne ln druge poalowne storltve - 99.709 413.707 389.963 506.905 1.410.284 IV. Skupaj namenjena sredstva za reproA*,cijo v materialni proizvodnji 3.330.858 3.595.737 3.944.301 4.252.641 6.307.836 21.431.373 Bllanoo prlpravll: Zsvod za druftmo planlranje Ljiijljana ¦ BnMKA CBLITOUNUA IN NMBA SFEE6TEV ZA DJVESTTCIJE ; CBČINE LJIBLJANA ONTER ZA CBDCBJE 1981-1985 - v oenah leta 1980 - v tlaoč dln 1981 1982 1983 1984 1985 1961-1985 I. Oblikovanje sredstev za reprodukdjo 1. Anortizacija 1.233.031 1.931.877 1.969.935 2.008.743 2.048.315 9.191.901 2. Izločanje za zboljševanje In razširiflije materlalne oenove dsla 2.457.106 2.381.137 2.435.081 2.490.198 2.515.506 12.310.030 3. Dolgaročna aredstva iz kreditnega potenclala bank 529.751 638.636 1.095.797 1.007.763 954.479 4.226.426 4. Druja dcitaSa sredstva 269.187 271.878 276.228 280.648 285.138 1.363.079 5. Inozenska sredstva (neto priUv oz. odliv) 72.765 - 9.047 - 85.792 -147.058 -193.270 -362.402 II. Skugpaj oblitovana sredstva za reprodukcijo v raterialnl proizvcdnji 4.561.840 5.214.481 5.691.249 5.640.294 6.641.170 26.749.034 III. Ra2porejena aredstva za reprodukcijo 1. DDlgoročni plaananl OZD v tujino 56.996 101.301 125.806 159.996 204.041 648.140 ' 2. Dolgoročni plasmani OZD v druge SR ln SAP 85.841 183.828 275.069 421.494 647.711 1.613.943 3. Prirasti dolgoročnlh potrošnišklh poaojil OZD 144.128 185.830 169.546 157.125 139.873 796.502 4. Pooojilo za krecUtiranje hitrejšega gospodarskega razwja rranj razvitlh SR in SAP 132.206 182.812 176.634 174.767 169.748 836.167 5. Prlspevek za odpravo posledic . " potresa v črni gori — — — . - - — 6. Prirasti zalog 3.024.673 2.764.343 2.524.770 2.279.247 2.045.850 12.638.883 7. ttezerve 64.092 64.733 65.769 66.821 67.890 329.305 8. Bazpoložljiva sredstva za vlaganja v oenovna sredstva gospodarstva ¦ 1.053.904 1.731.634 2.353.655 2.380.844 2.366.057 9.886.094 IV. Skupaj nanenjena sredstva za r^rodukd jo v mterialni proizvodnji 4.561.840 5.214.481 5.691.249 5.640.294 5.641.170 26.749.034 Bilanco pripravil: Za\nd za družbeno planlranje Ljubljana OBRAZLOŽtTEV K PREDLOGU SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBOOBJE 1981-1985 Skladno z določlli odloka o prlpravl In aprajet|u spramemb In dopolnltev srednjeročnega druibenega plana občlne LJubljana Center je bll na osnovl anallze spremenjenlh po-gojev razvo|a občine L|ubl|ana Centor v obdobju 1981-1985 In Iz nje Izhajajočlh stallič za apremambo In dopolnjavanje planaklh dokumantov za to sradnjeročno plantko obdobje, na otnovl aklepov In usmerltev tameljnih nosllcev planira-nja za »prantamba In nflhovlh plansklh aktov ter na osnovl oanutka aneksa k dogovoru o tamel|lh družbanega ptana občine za obdobja 1981-1985, v mesecu jullju latoinjega lota predložan dttlegatom občlnaka akupačln« v obravnavo osnutek »prememb in dopolnltev drutbenega plana občlna LJublJana Canter za obdobje 1981-1985. S pozivom k Javnl razpravi o oanutku apramamb in dopol-nltev družbenega plana |e blla v |ull|u v»em tomaljnlm noail-cem planlran|a potlana tudi analiza ure«nlčevan|a družbe-naga plana občlne za obdob|e 1981-1985 v letlh 1981-1982 a prvo oceno možnostl za njegovo uresnlčevanje v letu 1983 skupa| a poročitom Izvrinega sveta. Oboje je služllo temelj-nlm nosilcam planlranja kot pomoč in uamarltev prl obrav-navi osnutka •prememb in dopolnitev druibenega plana občine tar prl prlpravl aprememb In dopolnltev n|lhovlh plansklh aktov. V naaprotju z ugotovltvljo ob obravnavl oanutkov apra-mamb in dopolnltev občinakih arednjeročnlh planakih aktov v meaeclh Junl| In |uli| tega leta, da ae temel|nl noallcl planiranja v premajhni meri vključufejo v aktlvnostl zm apr«-metnbe In dopolnltve avojlh In občlnsklh arednjeročnlh plan-•kih aktov, tedaj ugotavljamo, da ae je v ta procea vkl|učlla vačlna temel|nlh noailcev planlranja. Ob tem Je pomembno dejatvo, da vallko organizaclj združenega dela ocenjuje, da bodo tvoi« prvotne plana raallzlral« In |lh zato na »prcmi-n/ajo. Izvrinl avat |« stalliča, prlpomb« In pradloga, kl »o blll podanl, tako na otnutek anekaa k dogovoru o tamaljlh družbanaga plana občina, kakor tudl k osnutku spramamb In dopolnltev družbanaga plana občlna, proučil In v najvetjl moinl marl upoiteval, tako pri pripravl pradloga apramamb In dopolnltav dogovora o temel|lh družbanaga plana občlna, kot prl aočaanl prlpravi pradloianaga pradloga apramamb In dopolnltav druibenega plana obtine. Odgovorl v zvazl a prlpombami, podaniml k oanutkoma »pramemb In dopolnltev ob«h občlnaklh aktov, ao blll poara-dovani dalagatom občlnaka ¦kupščln« ob obravnavl prad-loga spramamb In dopolnitav dogovora o tamal|ih druib«-naga plana občln« na aajl v maaacu ••ptambru. Predlog sprememb In dopolnltev dogovora o tamvljlh druibenega plana občine LJubljana Centar za obdobja 1981-1985 ja bll v mesacu septembru posredovan vaam podplanlkom dogovora tar obravnavan In potrjen na 5. »ejl zborov občlnaka akupičine koncam septembra. Pradloieno besedllo predloga apramemb In dopolnltav družbenaga plana občlne za obdobje 1981-1985 tako tamaljl na apre-membah in dopolnitvah dogovora o temel|ih druibanega plana In vaablnako vključu]e n|egova določlla. Tohnlčno Je gradlvo prlpravljano tako, da ao aprvmembe in dopolnltve tlskan« z vallkiml črkaml, neapramenjeno ba-aedllo prvotnaga plana pa |e tlakano z maliml črkaml. Baaa-dlla, kl )e Iz prvotnega aradnjeročnega plana črtano, v tam gradlvu vač na navajamo. S tem daje Izvrlnl avat skupščlne občine L|ubl|ana Centar pradlog aprememb In dopolnitev druibenaga plana občlne Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 zborom oMlnaka skupičlne v obravnavo In predlaga, da ga akladno z dolofiifl 63. člena zakona o slatemu družben«ga planlran|a In o družbenem planu SR Slovanl|e tar na oanovl 172. člana atatuta občlne sprejmejo. IZVRŠNI SVET Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1983 I. GLOBALNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE V LETU 1983 Gospodarski razvoj za leto 1983 je v prvi vrsti narav-nan na: - zagotavljanje dela obstoječih proizvodnih zmoglji-vosti in ustvarjanje pogojev za postopno rast proizvod-nje - hitrejšo rast izvoza blaga in storitev v celoti, še posebej pa na konvertibilno področje in s tem na zagotavljanje zunanje likvidnosti - usklajeno rast celotne porabe z razpoložljivim do-hodkom. 1. Gospodarski dosežki v letu 1981 in 1982 ter mož-nosti v preostalem obdobju do leta 1985 kažejo, da bomo 1983 mogli doseči 1% rast družbenega proiz-voda ter 3% rast industrijske proizvodnje. Obe stopnji rasti za 1983 sta enaki kot bo predvidena rast v letu 1982. Dosegli ju bomo predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo svojo proizvodnjo oziroma njen pretežni del usmerjale v konvertibilni izvoz. v ostalih organizacijah združenega dela pa bo rast pre-težno temeljila na boljši izrabi obstoječih proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti ter na modernizaciji in re-konstrukciji tiste proizvodnje, pri kateri bo to nujno potrebno za njeno preusmeritev ali ohranitev na zuna-njem trgu in, ki bo hkrati imela zagotovljene domače surovine in reprodukcijske materiale. 2. Organizacije združenega dela bodo v letu 1983 realno povečale izvoz blaga za 10%, od tega na kon-vertibilno področje najmanj za 15%. Načrtovano rast bomo dosegli s povečanjem izvoza sedanjih izvoznih OZD tudi z vključevanjem potencialnih izvoznih OZD. Vse OZD bodo izdelale programe za vključitev v izvoz. Da bomo dosegli načrtovano visoko realno rast izvoza bo nujno višja tudi realna stopnja rasti uvoza - 3. Na področju osebne, skupne in splošne porabe bomo ohranili dosedanji sistem ukrepov za omejeva-nje, ki ga bomo dosledno izvajali v vseh sredinah. Sredstva za osebno, skupno in splošno porabo bodo naraščala počasneje kot dohodek, ozir. največ 6o rasti dohodka, tako da bo zagotovljeno zmanjšanje deleža teh sredstev v dohodku. Ocena Stopenj rasti v letu 1983 Družbeni proizvod ?,0 Industrijska proizvodnja 3,0 Izvoz blaga 10,0 Izvoz blaga na konvertibilno področje 15,0 Uvoz blaga 2,0 Zaposlovanje . 0,4 Produktivnost dela 0,6 Realni osebni dohodki na zaposlenega -1,0 Splošna in skupna poraba v skladu z razpoložljivim dohodkom Cene ? Za uresničitev naštetih ciljev, moramo v letu 1983 uresničiti naslednje naloge: 1. Doseči moramo postopno rast proizvodnje. Dose-gli jo bomo predvsem z večjo usmerjenostjo na izvoz na konvertibilno področje. Zato bomo: - pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in surovl-nami dajali vso prednost proizvodnji za izvoz na kon-vertibilno področje; - proizvodnji za izvoz zagotovili prednost pri tinan-ciranju obratnih sredstev v okviru bank, internih bank in posebnih finančnih služb v delovnih organizacijah in SO2D; - rast proizvodnje bomo dosegli tudi z boljšo izrabo obstoječih proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti, z modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvod-nih kapacitet - v vseh tistih dejavnostih in OZD, ki niso vezane na uvoz surovin in reprodukcijskih materialov in, ki imajo zagotovljeno prodajo izdelkov na tujem ali na doma-čem trgu, bomo povečali obseg proizvodnje z uvaja-njem in stimuliranjem večizmenskega dela; - organizacije združenega dela, pri katerih proiz-vodnja ni bistveno odvisna od uvoza, ki pa hkrati lahko občutno povečajo izvoz, bodo oblikovale konkretne programe za povečanje proizvodnje za izvoz; - v OZD, ki so pomembni izvozniki, pri katerih pa proizvodnja v večji meri temelji na uvoznih materiaiih bodo programi za povečanje obsega proizvodnje te-meljili na povezovanju in ponovnem vzpostavljanju ce-lovitih reprodukcijskih verig ter zagotavljanju deviznih sredstev za uvoz nujnih surovin in reprodukcijskih ma-terialov; - OZD bodo v okviru reprodukcijskih verig usklaje-vale tudi potrebe po zalogah surovin in reprodukcijskih materialov; - pospešili bomo kooperacijsko delo drobne obrti z združenim delom, še posebej v primerih, kadar gre za nadomeščanje uvoza z domačimi izdelki; • 2. Ob povečanem izvozu bomo: - zadržali uvoz blaga na stopnji rasti 2%. Pri uvozu bodo OZD dajale prednost uvozu surovin in reproduk-cijskih materialov, med njimi predvsem tistim, ki so bistvenega pomena za ohranjanje reprodukcijskega procesa in ponovno postopno naraščanje proizvodnje; - pospešeno nadomeščali uvoženi reprodukcijski material in DCHCCEK Eevek iz osebnega dohodca delavoev 18.290.928 21.000.000 13.685.058 65 22.000.000 120 105 Davek iz OD od tanetijskih dejavn. 16.460 20.000 - - 45.000 273 225 Davek iz OD od samcstoj. opiavlj. obrtne dejavnosti po ctosež. prihod. 21.161.362 21.000.000 18.612.136 89 31.000.000 147 147 Davek tz OD od sanostoj. apravlj. gospod. dejav., ki se obrač. v % 14.532.715 15.000.000 10.526.214 70 16.400.000 113 109 Davek iz CD od sanostoj. cpravlj. negospod. ravnlh organov 7.048.753 8.000.000 3.602.875 45 8.000.000 113 100 tezni drugi prihodki 349.603 400.000 2U.383 53 400.000 114 100 Vsega vrsta 6. Prihodki tpravnlh organov ln razni drugi priho*i 7.398.356 8.400.000 3.814.258 45 8.400.000- 113 100 SKUPAJ: 407.790.670 416.200.000 314.357.153 75 494.045.000 121 118 SFREMOEE V POSEENEM DEUJ PRCRA&NA g* namen Sg z**žan* zv^e SL GIAVNI NftMEN 01 - Dejavnost organov družbenopDlitičnlh slo^nosti 14-01 Tfemeljno sodišče 38.794.000 1.140.000 37.654.000 OAVNI NAMEN 02 - Ljvriska obrarriba '. 25-12 Sredstva za osehne dotodke TO 2.089.000 160.000 2.249.000 GLAVNI NAMEN 03 - Dejavnost " druŽbenopolitičnlh organiza-cij in društev 29-03 Občinska konferenca SZDL 4.515.000 280.C00 4.795.000 GEAVNI NftMEN 04 - Negospcx3ar- • • ske investicije 48-04 Ctonova zgradbe Kresija 4.000.000 1.560.000 2.440.000 ' GLAVNI NAMEN 12 - Prispevki druglm družbenopolitičnim i ski^>nostim 77-12 Skupščlna mesta Ljubljane 156.351.000 785.000 157.136.000 GIAVNI NflMEN 16 - Interven- cije v gospodarstvu . - . 80-16 Pristoj. za veterinarsko- sanitarne preglede 2.200.000 150.000 2.350.000 GEAVNI NAMEN 17 -- Tekoča prorač\jnska rezerva in ctoveznosti iz prej.let 83-17-1 Tekoča proračunska rezerva 2.580.000 160.000 2.420.00O Obveznostl iz prejšnjih let 1.443.500 1.722.000 3.165.500 GLAVNI NAMEN 18 - Kredlti, ' vezana in izločena sredstva 84-18-4 Izločena sredstva rezerv 2.601.000 768.000 3.369.000 85-18 Za intervencije v gospodarstvu 1.255.000 76.840.000 78.095.000 SKUPAJ: 215.828.500 2.860.000 80.705.000 293.673.500 Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 Na podlagi 26. člena zakona o flnanclranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostlh (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradnl list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na... sejl zbora združenega dela, dne... in na,.. seji zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1983 w Lčlen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1983 znašajo 579.875.000 din od tega: - za razporeditev po posebnem delu proračuna 299.122.000 din - za tekočo proračunsko rezervo 3.470.900 din - za združevanje sredstev v Ljubljani 181.649.000 din - zaintervencijevgopodarstvu 95.633.000 din 2. člen Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 32,8% od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in se prazni do zneska 181.649.000 din. 3. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100% na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 5. člen V sredstva rezerv se odvaja > odstotek tekočih pri-hodkav, razen od prihodkov \z 2. člena, kjer odvod obračunava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomemo med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva »a realno dejav-nost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, ozi-roma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višinosredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za inter-vencije v gospodarstvu. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih pri-hodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v po-sebnem letu proračuna se dedeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije - pravosodndim organom - družbenopolitičnim organizacijam in društvom - krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 2. in 10. členu, se uporab-Ijajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporab- < Ijati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega deloy-nega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun prora-čuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1983, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno raz-polagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Te-meljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožitstvo nakazuje lastne dohodke v proračunu občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odred-bodajalca. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna - o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1.000.000 din - o uporabi sredstcv za namene iz 2. točke 39. člena zakona' o financiranju splošnih družbenih potreb od-loča izvršni svet skupščine občine. 16. člen Bilanca prlhodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. ' ' 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Stevflka: 400-2/82 PREDSEONIK SKUPŠČINE: Datum: Albin VENGUST OBRAZLOŽITEV: Pri oblikovanju in razporeditvi sredstev za splošno porabo v občini bomo dosledno upoštevali stališča CK ZKJ, resolucijske usmeritve in sprejete zakone, s kate-rimi se omejuje zajemanje prihodkov za proračunsko porabo. Ponovno bomo preverili upravičenost posa-meznih odhodkov, tekoče spremljali porabo sredstev pri vseh uporabnikih katerih dejavnost se v celoti ali deloma financira iz proračuna. Za ta namen bomo sporazumno iskali in določili merila s čemer bi objekti-vizirali proračunsko porabo in s tem zagotovili gospo-darno izvajanje nalog občine. Financiranje splošnih družbenih potreb - proračun-ske porabe zajema predvsem financiranje nalog, kate-rih nosilec je na podlagi ustave in zakona o financira-nju splošnih družbenih potreb pristojna družbenopoli-tična skupnost. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo zaostajala najmanj 10% za rastjo dohodka. Po sedanjih ocenah naj bi se spiošna poraba v letu 1983 povečala za 15,6%, kar zahteva od vseh uporabnikov proračunskih sredstev izjemno go-spodarno in varčno ravnanje & sredstvi. Izhodišče za leto 1983 je dogovorjeni obseg splošne porabe v letu 1982 brez sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane, ki predstavljajo presežek proračunskih prihodkov nad dovoljeno porabo. V Ljubljani imamo enotno bilanco splošne porabe. Povečanje splošne porabe za skupne mestne naloge in posameznih občinah še n\ usklajeno, zato jo bo po-trebno do predloga proračuna uskladiti. Temeljno izhodišče pri načrtovanju porabe je, da se sredstva za osebne dohodke in materialne stroške obli-kujejo v odvisnosti od razpoložljivih sredstev. V osnutku proračuna se predvideva povišanje mase sredstev za osebne dohodke za 19%, sredstva za mate-rialne odhodke pa za 22%, v primerjavi z letom 1982, sredstva za amortizacijo v višini 60% od najnižjih sto-penj, ki so predpisane z zakonom oziroma občinskim odlokom. PRIHODKI Po predvidevanjih, ki temeljijo na ocenjenih prihod-kih v letu 1982 predvidenih gospodarskih gibanjih za leto 1983 ter spremenjenih predpisov s področja dav-kov in taks občanov, naj bi proračunski prihodki v letu 1983 znašali 579.875.000 ali za 17% več kot v letu 1982. Med prihodke občinskega proračuna se stekajo davki iz osebnih dohodkov, prometni davki in takseter razni drugi prihodki, ki so podrobno navedeni v poseb-nem delu proračuna: 1. Davki iz osebnih dohodkov so v celoti predvideni v višini 169.645.000 din ali za 13% več. Mednje spadajo: - davek iz osebnega dohodka delavcev se predvi-deva v višini' 26.000.000 din ali za 18% več kot v letu 1982. Ob nespremenjeni stopnji bo davek odvisen od rasti osebnih dohodkov; - davek od samostojnega opravljanja obrtne dejav-nosti, ki ga odmerja uprava za družbene prihodke od letnih osnov, se predvideva v višini 35.500.000 din ali za 15% več, kot znaša ocena za leto 1982. Ob nespreme-njeni lestvici stopenj bo davek večji zaradi predvide-nega večjega dohodka obrtnikov, deloma pa tudi za-radi večjega števila obrtnikov, - davki po odbitku, med katere spadajo davek od obrtne dejavnosti, davek od intelektualnih storitev in davek od avtorskih pravic, ki se plačujejo od prilož-nostno doseženih dohodkov, se predvidevajo v skupni višini 99.700.000 din ali za 10.6% več kot v letu 1982, - za davek iz skupnega dohodka občanov se predvi-deva, da bo porast v isti višini kot za davek iz osebnega dohodka delavcev. 2. Prometni davki in davki od premoženja se predvi-devajo v skupni višini 330.130.000 din ali za 16% več, kot znaša ocenjena realizacija za leto 1982. Med po-membnejše vire spadajo: - posebni občinski davek od prometa proizvodovse predvideva v višini 212.500.000 din ali za 16% več kot znaša ocenjena realizacija za leto 1982. Prometni da-vek je v znatni meri odvisen od gibanja osebnih dohod-kov, kakor tudi od gibanja na področju cen in potroš-nje. V strukturi proračunskih prihodkov predstavlja največji vir (37%), - posebni občinski davek od alkoholnih pijač se predvideva v višini 96 400.000 din ali za 18% več. Davek bo večji predvsem zaradi višjih cen alkoholnih pijač, deloma pa tudi zaradi večje gostinske in turistične ponudbe mestnega jedra, - posebni občinski davek od plačil za storitve se predvideva v višini 7.900.000 din ali za 10% več. Ta davek se plačuje od storitev - to je raznih popravil proizvodov, ki se opravljajo občasno in civilno-pravnim osebam, - davek na promet nepremičnin se predvideva v višini 10.500.000 din ali za 20% več. Davek je odvisen od števila bbdavčenega prenosa nepremičnin in pro-metne vrednosti prodanih nepremičnin. 3. Takse upravne, sodne in komunalne ter pristojbine za veterinarske preglede so predvidene v skupni višini 46.700.000 din ali za 52% več. Na tako povečanje taks vplivajo 100% povečanje upravnih taks. 4. Denarne kazni se predvidevajo v višini 17.400.000 din ali za 15% več. 5. Prihodki upravnih organov se predvidevajo v višini 9.600.000 din ali za 20% več. Med te prihodke se stekajo odstopljena sredstva za odmerjanje in pobira-nje prometnega davka za zvezo in republiko (10%) in nadomestila za odmerjene in pobrane prispevke za samoupravne interesne in druge skupnosti (3%). Vsi ostali prihodki, ki v obrazložitvi niso posebej navedeni, na višino proračunskih prihodkov nimajo večjega vpliva. Plan proračunskih prihodkov po posameznih virih, kakor tudi višina prihodkov so razvidni iz tabele. ODHODKI Že letos smo knjigovodsko vodili proračunsko po- rabo po zakonu o knjigovodstvu. V osnutku za prihod- nje leto vsklajujemo knjigovodsko evidenco in razvrsti- . tev proračunskih postavk s predpisano knjigovodsko evidenco. Sredstva za delo upravnfh organov Po zakonu o sistemu državne uprave se za delovanje upravntti organov zagotavljajo: - sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobi-vajo kot dohodek delovne skupnosti, - sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo upravnemu organu za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njego-vega namestnika, - sredstva za materialne stroške, - sredstva opreme, - sredstva za posebne namene. Potrebna sredstva smo izračunali upoštevaje že omenjena izhodišča o rasti sredstev za osebne do-hodke in materialne izdatke. Skupščina in izvršni svet v skladu s svojimi pristojnostmi po statutu skrbita za izvajanje določenih nalog. Sredstva za te namene so predvidena v postavkah za posebne namene. Med sredstvi za vlaganje v objekte in opremo družbenega standarda se namenja del sredstev za združevanje pro-računskih sredstev s sredstvi delovnih skupnosti upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij za razreševanje stanovanjskih problemov. Sredstva za navedeni namen se zagotavljajo skladno z zadnjo alineo 24. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). Občina je dolžna skrbeti za izvedbo programa varno-sti in družbene samozaščite. V proračunu predvidena sredstva zagotavljajo izvedbo programa v prihodnjem letu. Z dopolnitvijo družbenega dogovora o izgradnji 10-letnega programa cest in dogovora o kritju razlik v ocenah dnevnikov je občina prevzela obveznost. S predloženimi zneski zagotavljabbčina izpolnitev spre-jetih obveznosti. Vrproračunu občine se zagotavlja tudi prispevek za skupno dogovorjene mestne naloge. Sredstva za ta namen povečujemo z enakim odstotkom, kot se povi-šuje globalna splošna poraba v Ljubljani. Pri izračunu potrebnih sredstev za delo pravosodnih organov, upravnih organizacij in skupnosti občin so pri izračunu potrebnih sredstev upoštevana enaka izho-diščna merila kot pri upravnih organih. Ocenjujemo, da bo po usklajevanju finančnih načrtov pravosodnih or-ganov prišlo do popravkov zlasti zaradi novega pove-čanega obračunavanja amortizacije. Že navedena izhodišča smo upoštevali tudi pri načr-tovanju sredstev za Postajo milice in komunalno infor-mativno dejavnost (Glas Ljubljane, Indok). Posebne pristojbine za veterinarske - sanitarne pre-glede se v proračunu izkazujejo samo evidenčno, ker se v skladu z zakonom in medobčinskega dogovora o splošni porabi ne vštevajo v omejeno porabo in se namensko preusmerjajo za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Za izgradnjo in obranitev pomnikov NOV in revolu-cije zagotavljamo v proračunu sredstva po sprejetih programih in dogovorih. Na področju zdravstvenega varstva in družbenih pomoči so naložene temeljni družbenopolitični skupnosti naloge za izvedbo teh so predvidena sredstva. V okviru namena sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih bor-cev zagotavljamo materialno podlago za izpolnitevdo-govorjenih pravic borcev NOV in udeležencev revolu-cije. V proračunu zagotavljamo tudi sredstvaza pomoč ostarelim - sosedska pomoč. Sredstva za krajevne skupnosti so v proračunu pre-dvidena v taki višini kot so sporočile krajevne skupno-sti. Predvidena sredstva bodo KS porabile za izvajanje delegatskega in skupščinskega sistema ter za kritje materialnih stroškov za delovanje družbenopolitičnih organizacij. Sredstva za izvajanje programov družbenopolitičnih organizacij in društev so načrtovana v skladu z izhodi-šči in so usklajena v okviru občinske konference SZDL. Prav tako kot pristojbine za veterinarske preglede se prihodki od turistične takse samo sprehodijo skozi občinski proračun. Po ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za komunalno področje se v proračunu občine zagotav-Ijajo za v preteklosti sprejete obveznosti, za urejanje prostora in okolja in za obveznosti po zakonu o naravni in kulturni dediščini. Po tem zakonu o sredstvih rezerv se od vseh pobra-nih prihodkov občine odvaja v sredstva rezerv 1%. Za premalo predvidene in nepredvidene odhodke se v proračunu lahko predvidijo sredstva največ v višini 1 %. Ta sredstva v zadnjem času porabljamo za pokritje izdatkov, ki jih povzroča rast cen preko resolucijskih okvirov. Ocena proračunskih prihodkov zaenkrat še presega dogovorjenp povečanje splošne porabe, ki jo mora za funkcioniranje svojih temeljnih nalog zagotoviti ob-čina. Kot izjemni stabilizacijski ukrep smo presežke v letih 1981 in 1982 usmerjali v občinske in republiške sklade za intervencije hrane in blagovne rezerve. Ker mora biti v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v SRS Uradni list št. 39/74 proračun uravnovešen, prihod-kovna in odhodkovna stran morati biti enaki, v postavki intervencije v gospodarstvu izkazujemo presežno po-brane proračunske prihodke zato, da izpblnimo zakon-sko določilo. Izvršni svet ocenjuje, da v temeljnih usmeritvah pred-loženi osnutek predstavlja nadaljevanje stabilizacij-skega procesa o zmanjševanju splošne porabe na ravni občine. V času razprave do sprejema odloka, bo IS v dogovoru z Ijubljanskimi in ostalimi občinami skrbel za izpolnitev političnih in resolucijskih usmeritev ter spre-jetih zakonov. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1983 obravnaval na seji, dne 4/10 1982 in ga predlaga skupščini v sprejem. LjublJana,oMotoer1982 ", IZVRŠNISVET OCENA PROHAČUlfSKIH PRIHODKOV ZA LETO 1983 "~" ocena ocena indelcs PRIHODII za leto za leto Ocena 83 ________________________________________________1982___________1983________Ocena 82 1. DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK w Davek iz osebnega dohodka delavcev 22.ooo.ooo 26.ooo.ooo 118 Davek iz OD od kmet. dejavnosti 45.000 4-5.000 loo Davek iz OD od samostod« opravl;). obrt. dejav. po dosež. dobodku 31.ooo.ooo 35»5oo.ooo 115 Davek iz OD od samost. opravlj. gospod. dej., ki se obrac. v % 16.4oo.ooo 18.ooo.ooo llo Davek iz OD od saflost. opravlj. negosp. dej. po dosež. dobodku 3>ooo.ooo 3*3oo.ooo llo Davek ±z OD od samost. opravlj. negosp. dej., ki se obrac. v % 42.2oo.ooo . 46.4oo.ooo llo Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehn. izboljšav 31»5oo.ooo 35«3oo.oo 112 Davek iz skupnega dob. občanov 4.3oo.ooo 5*loo.ooo 118 v Vsega vrsta 1 Davki iz OD in , na dobodek 15o.44-5.ooo 169.645.ooo 113 2. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA FREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA .. ObSinski davek od prometa proizvodov 183.2oo.ooo 212.5oo.ooo 116 Občinski prom.davek od alk.pijač 81.7oo.ooo 96.4oo.ooo 118 Poseben občinski davek od plačil za storitve ?.2oo.ooo 7.9oo.ooo llo Davek od prometa z nepremičninami in pravicami 8.75o.ooo lo.5oo.ooo 12o Davek na dohodek od premož. in ^pre- moženjskib pravic 1.25o.ooo 1.25o.ooo loo Davek na dohodke od stavb 3.7oo.ooo 3.7oo.ooo loo Davek na dediščine in darila 53o.ooo 600.000 115 Davek na posest stavb 1.5oo.ooo 1.57o.ooo Io5 Davek od iger na srečo 85o.ooo 94o.ooo loo Davek na cestna motorna vozila 77o.ooo 77o.ooo loo Vsega vrsta 2. Prometni dave, davek na premoženje in na dobodke od 289.45o.ooo 336.13o.ooo 116 premoženja 3. TAKSE Upravne takse 13.7oo.ooo 27.000.000 2oo Pristojbine zai.veter.sanit. • preglede 2.35o.ooo 2.700.000 115 Komunalne takse 5.I00.000 6.600.000 13o Sodne takse 9-5oo.ooo lo.4oo.ooo llo Vsega vrsta 3. Takse 3o.65o.ooo 46.700.000 152 54 / dogovori - skupščinska priloga 1 2 3 * 5« PRIHODKI PO POSEBNm PEEDPISIH G Denarne kazni 15.loo.ooo 17.4oo.ooo 115 Vsega vrsta 5- Prihodki po po- sebnih predpisih 15.loo.ooo 17.4oo.ooo 115 6. FRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN RAZNI DRUGI PRIHODKI * Prihodki upravnih organov 8.000.000 9.600.000 12o Eazni drugi prihodki 4oo.ooo 4oo.ooo loo Vsega vrsta 6. Prihodki upravnih ,-¦..' organov in razni drugi prihodki 8.4oo.ooo lo.000.000 119 SHPAJ: 494.o45.ooo 579.875.ooo 117 gP" Konto O D H 0 D K I rebalansa ^S«?* K\ St. . 1982 1983 5:4 12 3 4 5 6 A - Sredstva za delo upravnih organpv 400 Sredstva na dohodek delovne skt?xiosti 1. 400-00 Sredstva za OD i^ravnlh organov 44.200.000 53.000.000 119 2. 400-10 Sklad skupne porabe upravnih organov 2.747.000 3.300.000 119 3. 400-11 Sklad skupne porabe za TO 85.000 101.000 119 4. 400-01 Sredstva za OD za TO 2.249.000 2.683.000 119 401 Sredstva za materialne stroške 5. 401-0 Sredstva za nat. str. stapščine 2,752.000 2.953.000 107 6. 401-1 Sredstva za mat. str. izvršnega sveta 724.000 883.000 122 7. 401-2 Sredstva za mat. str. v$*ravnih organov 12.210.000 14.896.000 122 8. 401-2 Ureditev arhiva in elektroinstalacij v . > II. nad. tekoče vzdrževanje 5.680.000 - - 9. 401-3 Sredstva za mat. str. za 10 ' ¦ 132.000 161.000 122 402 Sredstva za anortizacijo 10. 402-0 Sredstva amortiz. ipravnih organov 1.120.000 6.200.000 553 11. 402-1 Sredstva opreme za TO 20.000 Skipaj sredstva za delo upravnih organov 71.919.000 84.177.000 117 B - Sredstva za posebne in druge - namene za delo upravnih organov 410 Sredstva za OD in druge osebne prejenke . fimkcionarjev in delegatov 12. 410-0 Sredstva za OD funkcionarjev - skipščine 1.634.000 1.950.000 119 dogovoH - skupščlnska priloga I 55 12 3 4 5 6 13. 410-1 Sredstva za 0D funkcionarjev - izvršni svet 9.354.000 11.132.000 119 416 Sredstva za investicije v objekte in opreno družbenega standarda 14. 416-0 Vzdrževanje počitniških baz za otroke 400.000 600.000 150 15. 416-1 Obnova zgradbe Kresija 2.440.000 16. 416-2 Nakup stanovanj 3.500.000 3.500.000 100 417 Sredstva za odplačilo kreditov 17. 417-0 Ot%3lačilo anuitet 1.744.000 2.344.000 134 418 Sredstva za druge potrebe za : delo upravnih organov 18. 418-0 Sredstva za posebne namene - stapščine 1.970.000 ' 1.240.000 63 19. 418-1 Sredstva za posebne namene - izvršnega sveta 575.000 700.000 122 20. 418-2 Prventiva in vzgoja v cestnem pronetu 120.000 146.000 122 Skupaj sredstva za posebne in druge namene za delo i^aravnih organov 2.665.000 2.086.000 78 C - Sredstva za ljudsko oforanto in družbeno samozaščito 421 Sredstva za družbeno samozaščito 21. 421-0 Za družbeno gospodarski sektor 2.422.000 2.927.000 121 Skipaj sredstva za ljudsko obrairbo in družbeno sartozaščito 2.422.000 2.927.000 121 D - Sredstva za spodbujanje razvoja, intervencije v cpspodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospod. rtanj razvitih ofcnočij 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 22. 433-0 Združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje oest 26.564.000 30.708.000 115,6 23. 433-1 Kritje razlik v ceni dnevnikov 1.611.000 1.862.000 115,6 Skupaj sredstva za spodbujanje razvoja intervenc. v gospod. in spodbujanje hitrejšega razvoja gospod. nanj razvitih c±nočij 28.175.000 32.570.000 115,6 E - Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS 442 Prlspevek proračuna nedobčinske " ski^oosti 24. 442-0 Skupščina nesta Lj\±>ljane ' 157.136.000 181.649.000 115,6 447 Sredstva za delo skupnih v^aravnih arganov . *> ' 12 3 . 4 5 6 25. 447-00 Sodišče združenega dela 4.274.000 5.129.000 120 26. 447-01 Družbeni pravobranilec 2.844.000 3.413.000 120 27. 447-02 Itemeljno sodišče Ljubljana 37.654.000 46.555.000 124 28. 447-03 Temeljno javno tožllstvo 6.261.000 7.513.000 120 29. 447-04 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana 3.425.000 4.246.000 124 30. 447-05 Skupnost slovenskih ctočin 437.000 524.000 120 31. 447-06 Skupnost občin ljubljanske regije 112.000 134.000 120 32. 447-07 Postaja milioe za mater. izdatke .1.963.000 2.395.000 122 33. 447-08 Postaja ndlioe za opremo 30.000 37.000 122 34. 447-09 UP,"Glas Ljubljane" ^ 407.000 488.000 120 35. 447-10 Indok 94.000 113.000 120 36. 447-11 Makup stanovanj za PM 2.500.000 2.500.000 100 37. 447-12 Veterinarska postaja Posavje 335.000 409.000 122 * Slogpaj sredstva za delo skupnih upravnih organov 60.336.000 73.456.000 121,7 448 Druga sredstva, pnenesena drugim DPS 38. 448-0 Pristojbine za veterinarsko sanit. ' preglede 2.350.000 2.700.000 115 •; SJcupaj sredstva, prenesena drugim EPS 2.350.000 2.700.000 115 i F - Sredstva za družbene dejavnosti 452 Sredstva za kulturo 39. 452-0 Sofinanciranje izgradnje nuzeja ljudske revoludje . 896.000 1.096.000 122 453 Sredstva za telesno kulturo 40. 453-0 Pot spaninov in tovarištva 1.539.000 1.539.000 100 41. 453-1 Sofinanciranje KTC Krvavec in Velika planina ' ' 1.000.000 454 Sredstva za socialno in otroško varstvo 42. 454-0 Kadrovske pamoči 612.000 660.000 108 456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarcsvanje 43. 456-0 Mrllško ogledna služba 72.000 88.000 122 458 Sredstva za uveljavljanje teneljnlh pravic boroev, vojaških invalidov in . ' družin padlih borcev 44. 458-0 StaLne družbene panoči boroem NOV in barcem za severno mejo 5.024.000 4.420.000 88 45. 458-1 Enkratne družbene pcmoči 1.925.000 2.400.000 125 46. 458-2 Zdravljenje in rekreacija boroev NOV 1.403.000 1.824.000 130 _1, 2 3 4 5 6 47. 458-3 PaiDČ ostarelim - sosedska pcnoč 432.000 497.000 115 459 Sredstva za druge splošne družbene potrebe ¦48. 459-0 Izdelava poprsij še živečih narodnih herojev v občini Ljubljana Center 200.000 ' » Skupaj sredstva za družbene dejavnosti' > G - Sredstva za druge splošne družbene potrebe 460 Sredstva za krajevne skupnosti 49. 460-00 KS Ajdovščina 1.379.000 1.653.000 119,8 50. 460-01 KS Gradišče • 1.301.000 1.559.000 119,8 51. 460-02 KS Kolodvor 1.363.000 1.635.000 119,9 52. 460-03 KS Josip Prašnikar 1.336.000 1.602.000 119,9 53. 460-04 KS Poljane , 1.504.000 1.807.000 120,-P 54. 460-05 KS Nove Poljane 1.343.000 1.610.000 119,9 55. 460-06 KS Prule 1.327.000 1.590.000 119,8 56. 460-07 KS Stara Ljubljana 1.265.000 1.515.000 119,7 57. 460-08 KS Trg osvcboditve 1.265.000 1.515.000 119,7 58. 460-09 KS Stari Vodmat 1.349.000 1.618.000 119,9 59. 460-10 KS Tabor • 1.342.000 1.609.000 119,9 60. 460-11 KS Ledina 1.313.000 1.574.000 119,9 Ski^aj sredstva za-krajevne skupnosti 16.087.000 19.287.000 119,9 461 Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije 61. 461-00 Občinska konferenca SZDL 4.795.000 7.300.000 152 '62. 461-01 Izdajanje obč. glasila "Dogovori" 3:717.000 4.836.000-. 130 63. 461-02 Občinska konferenca ZKS 990.000 1.188.000 120 64. 461-03 Občinska kanferenca ZSMS 2.744.000 3^.347.000 120 65. 461-04 Zveza združenj baroev NW ' 1.662.000 1.994.000 120 66. 461-05 Zveza rezervnih vojaških starešin 927.000 1.112.000 120 67. 461-06 Zveza prijateljev mladine • 596.000 715.000 120 68. 461-13 Naš malček 140.000 69. 461-07 Občinski odbor RK 265.000 318.000 120 70. 461-08 Za pospeševanje turizma 5.100.000 6.600.000 129 71. 461-09 Po poteh partizanske Ljubljane 150.000 180.000 120 Danicilne enote: 72. 461-10 Inženirska brigada VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije " 150.000 180.000 120 73. 461-11 Odbor VDS CF Ljubljana 140.000 168.000 120. <-> 74. 461-12 Dom invalidov in borcev NOV 1.000.000 Skupaj sredstva za družbeno politične in družbene ozganizacije 22.236.000 28.078.000 126 12- 3 45 6 462 Sredstva za splošno kctnunalno porabo 75. 462-0 Odplačilo anuitet za upepeljevalnioo 526.000 526.000 100 76. 462-1 Vzdrževanje spatenikov 150.000 600.000 400 77. 462-2 Prostorska dokunentacija 1.744.000 2.093.000 120 78. 462-3 Urbanistična dokumentacija 3.000.000 3.600.000 120 79. 462-4 Naravna in kulturna dediščina 3.870.000 3.870.000 100 80. 462-5 Ureditev zemljišča Vidavdanska 1.000.000 81. 462-6 Ureditev zemljišč in odkup podstreh - 3.000.000 82. 462-7 Sofinanciranje ureditve pokopališča Navje - 250.000 Skupaj sredstva za splošno konunalno porabo 10.290.000 13.939.000 135 468 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 83. 468-0 Priprava zemljišč za izgr. dij. dcmov - anuiteta 978.500 84. 468-1 Sofinanciranje živalskega vrta 1.000.000 1.150.000 115 Skupaj sredstva za druge splošne družbene potrebe 1.978.500 1.150.000 58 H - Izločanje snedstev rezerv i 470 Izločanje sredstev rezerv • 85. 470-0 Izločanje v stalno proračunsko rezervno 3.369.000 3.982.000 118 86. 470-1 Tekoča proračunska rezerva 2.420.000 3.470.900 143 ^ I - Drugi odhodki ' . 480 Cbresti za kredite in posojila 87. 480-0 Cbresti za kredite in posojila , 53.200 48.100 90 ' » 481 Plačila za bančne storitve in stroške plačilnega prccneta 88. 481-0 Stroški SDK in bančni stroški 482 Odplačila kreditov in posojil EPS 89. 482-0 Odplačilo anuitet . * '" 172.800 172.000 100 483 Odhodki in obveznceti In prejšnjega leta 90. 483-0 Obveznosti iz prejšnjih let 3.165.500 1.500.000 47 488 Drugi odhodki CPS 91. 488-0 Za intervenclje v gospodarstvu 78.095.000 95.633.000 122 Ski?»j drugi odhodki . . ^ Skipaj oelotni odhcjdki 494.045.000 579.875.b00 117 Odlok o spremembi odloka o občinskih upravni taksah Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljtna Cen-ter (Uradni llst SRS, it. 2/78 in 35/81), 4. In 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni llst SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79 in 23/82) je skupščina Ljubljana Center na.................se]i zbora združenega dela dne ........1982 In na......seji zbora krajevnlh skupnottl dne.......1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH Lčlen V 1. členu odloka o občinskih upravnih taksah (Ura-dni list SRS, št. 39/74 in 24/77) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72. 23/77, 11/79 in 23/82)«. 2. člen V 6. členu se besedi »davčna uprava« nadomestita z besedami: »uprava za družbene prihodke«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Števllka: 423-02/74 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Oatum: Albin VENGUST Obrazložitev: Osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah je bil obravnavan v zborih skupščine občine dne 30. septembra 1982 in v zboru združenega dela sprejet kot osnutek, dočim je bil vzboru krajevnih skupnosti prekvalificiran v predlog in kot tak sprejet. Predloženi predlog odloka za zbor združenega dela je enak osnutku odloka. V SR Sloveniji sistem uvajanja in plačevanja uprav-nih taks določa republiški zakon. Kot sestavni del tega zakona je tudi taksna tarifa za plačevanje taks za delo reubliških upravnih organov. Zaradi enotnosti in pre-prostejše ter lažje uporabe taksnih predpisov, tako upravnih organov kot plačevalcev upravnih taks, so vse skupščine občin s svojimi odloki v letu 1977 določile, da se za plačevanje občinskih upravnih taks uporablja republiška taksna tarifa. Tak sistem plačevanja upravnih taks v SR Sloveniji naj bi veljal tudi v naprej, kar je bilo sprejeto z dogovo-rom o usklajevanju davčne politike v letu 1982, ta dogovor so sprejeli tudi zbori naše skupščine dne 25. marca 1982 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/82. Glede na to, da je republiška skupščina s spre-membo in dopolnitvijo zakona o upravnih taksah, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/82 z dne 25. 6. 1982 povečala v letu 1977 določeno višino upravnih taks za delo republiških upravnih organov za 100%, se s predloženim predlogom odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah predlaga, da se tudi v nadalje uporablja, za 10% valorizirana republiška tak-sna tarifa, kar se nekako sklada z nominalnim poveča-najem osebnih dohodkov v tem obdobju. Ta valorizacija pa predstavlja naslednja povečanja za tista dejanja, ki se običajno pojavljajo v večjem ob-segu: - za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve, če ni v tarifi predpisana kakšna druga taksa od doseda-njih 4 din na 8 din, - za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa od dosedanjih 20 din na 40 din, - za pritožbe zoper odločbe, izdane v upravni stvari od dosedanjih 20 din na 40 din, ~ - za potrdila in soglasja, ki jih izdajajo organi, če ni drugače predpisano od dosedanjih 10 din na 20 din, - za izdajo potne listine in podaljšanje veljavnosti potne listine od dosedaniih 150 din na 300 din. IZVRŠNI SVET SKUPSČINE OBČINE UUBUANA CENTER, JE GLEDE NA DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V SR SLOVENIJI ZA LETO 1982, DOLOČIL BESEDILO PREDLOGA ODLOKA O SPRE-MEMBI ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH NA 29. SEJI DNE 4. 9. 1982 IN GA PREDLAGA SKUP-ŠČINI OBČINE V OBRAVNAVO IN SPREJEM. Ljubljana,oktober1982 IZVRŠNISVET Dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo temeljnega sodišča v Ljubljani in temeljnjega javnega tožilstva v Ljubljani in odlok o spremembi odloka o določitvi enot števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Na podlagi 30., 59., 66., 62.. 77., 87., 88., 106., 107. In 109. člena Zakona o rednih sodiščih, ter 19., 21., 23., 32., 35., 37., 41., 44. in 61. člena Zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžt.le, Grosuplje, Hrastnlk, Ka-mnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, LjuUjana Šiška, Ljub-Ijana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sklenile DOGOVOR o spremembi Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 1. Tretji odstavek točke 4 Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) se spremeni tako, da glasi: Za območje posamezne enote Temeljnega sodišča bo glede na obseg dela predvidoma izvoljenih nasled-nje število sodnikov in porotnikov: enote v Domžalah 150;enote v Grosuplju 80, enote v Kamniku 80, enote v Kočevju 120, enote v Ljubljani 1000, enote v Rakeku 50, enote v Trbovljah 140 in enote na Vrhniki 120. 2. Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse udele-ženke. Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana Center. Datum: Na podlagl 3. odsi 30. člena, 2. odst 59. člena In 106. člena Zakona o rednih sodličlh, ter 3. odst 19. člena, 1. odst 21. člena in 3. odst 23. člena Zakona o lavnem tožilstvu (Uradni list SRS, it 10/77) so «ku-pčlne občin: CERKNICA, na seji dne DOMŽALE, na seji dne GROSUPUE, na seji dne HRASTNIK, na seji dne KAMNIK, na seji dne KOČEVJE, na seji dne LITIJA, na seji dne LJUBLJANA BEŽIGRAD, na seji dne LJUBUANA CENTER, na seji dne LJUBUANA MOSTE-POUE, na seji dne UUBUANA ŠIŠKA, na seji dne LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, na seji dne LOGATEC, na seji dne RIBNICA, na seji dne TRBOVLJE, na seji dne VRHNIKA, na seji dne ZAGORJE OB SAVI, na seji dne sprejele ODLOK o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodni-kov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodi-iča v Ljubljani ter določitvi enot In števila namestni-kov Temeljnega javnega tožilstva v LJubljani. 1. člen V členu 2 odloka o določitvi enot, številu sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) se število 1500 nadomesti s številom 1740. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV k predlogu o spremembi Odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikovTemelj-nega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, ter predlogu Dogovora o spremembi Dogovora o zago-tavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljub-Ijani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Vse občinske skupščine območja Temeljnega sodi-šča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani so v letu 1978 sprejele oba zgoraj navedena akta, objavljena pa sta v Uradnem listu SRS, št. 17/78. Na podlagi teh aktov so bili v letu 1978 v vseh občinskih skupščinah izvoljeni tudi sodniki porotniki. Mandatna doba sodni-kov porotnikov traja štiri leta, kar pomeni, da le-tem poteče tnandat z letom 1982. V teku je postopek evi-dentiranja sodnikov porotnikov za naslednje mandatno obdobje, izvolitev le-teh pa bo potekala v tekočem letu. Temeljno sodišče v Ljubljani ugotavlja, da je število sodnikov porotnikov (1500zacelotnoobmočjeTemelj-nega sodišča), glede na povečan obseg pripada zadev, vendarle premajhno. Opravljanje družbene funkcije so-dnikov porotnikov je zlasti v nekaterih enotah Temelj-nega sodišča dokaj frekventno, kar pomeni, da so nekateri sodniki porotniki udeleženi pri sodnih obrav-navah pogosteje (enkrat mesečno). 0 tej problematiki je potekala razprava tudi v odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ijubljanske regije, kjer je bilo sprejeto stališče, da bi za naslednje mandatno obdobje število sodnikov porotni- kov vendarle ustrezno povečali. Z ustreznim številom sodnikov porotnikov naj bi zagotovili sorazmerno obremepitev le-teh (enkratna udeležba na razpravah na dva meseca). Glede na take opredelitve je potrebno število sodni-kov porotnikov ža celotno območje Temeljnega sodi-šča povečati od sedanjih 1500 na 1740, kot okvirno določeno število sodnikov porotnikov. V posameznih enotah Temeljnega sodišča naj bi se število sodnikov porotnikov povečalo: - v enoti Domžale od 120 na 150 - v enoti Grosuplje od 60 na 80 - v enoti Kamnik od 60 na 80 - v enoti Kočevje od 80 na 120 - v enoti Ljubljana od 900 na 1000 - v enoti Vrhnika od 80 na 120 - v enoti Trbovlje od 100 na 140 - v enoti na Rakeku pa bi število sodnikov porotni-kov ostalo nespremenjeno (50) S tem predlogom se odpira možnost izvolitve pove-čanega števila sodnikov porotnikov, vendar v skladu s potrebami posamezne enote Temeljnega sodišča. Povečano število sodnikov porotnikov na območju Temeljnega sodišča v Ljubljani pa ne bo imelo za posledico povečanje materialnih obveznosti. LJuMJana, oktober 1982 Skupnost občin Ijubljanske regije BCLEŽKE: DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščfne občine LjubJjana Center, Hsk ČGP DELO, Liubliana, 11. oktobra 19S2