-50%
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico
i Kroniki!
i£ Torek:Tednikov kopalni dan i . .. XT , \ __Slovenija • Nove droge,
•	n=n=čn[i h innn 7= ^fl 0/, nmi icta lahi i\/olia\/ito \/Termalnem Par h i Torm Pti if	**	\J '
ki še niso prepovedane,

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 23. februarja 2018. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicam i, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in | nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
so dostopne kar na spletu
O Stran 20
Ptuj, petek, 3. novembra 2017 letnik LXX «št. 85 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
| ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik |
Podravje
Markovci • Koliko je občina odštela za jeklenega koranta
O Stran 10
Podravje
Cirkulane • Bi
morali cesto pod Borlom osvetliti?
O Stran 5
Gospodarstvo Podravje • Največ odpadkov v Lenartu in Ptuju
O Stran 9
VI» v v
srediscu Dornava • Ribiči si ne želijo kopalcev
O Strani 10 in 11
Šport
Nogomet • Na Ptuj prihaja Mura
O Stran 13
Slovenija, Podravje • Vedno več neplačnikov preživnin
Ovadbe, izterjave in dražbe zaradi neplačevanja preživnin
O višini preživnine največkrat odloča sodišče. V primerih, ko preživninski zavezanec ne plačuje določene ali dogovorjene preživnine, pa se »vmeša« Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad ter poskrbi za nadomestilo preživnine. Ta, poenostavljeno povedano, založi denar, obenem pa uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi prišel do poplačila dolga. Kot skrajni ukrep sodišče prične postopek dražbe nepremičnine dolžnika. V letu 2017 poteka kar 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine, 27 so nepremičnino že prodali. Več na straneh 6 in 7.
Foto: Črtomir Gozni k
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.dlib.s
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 www. ra d i o-ptu j. si
Aktualno •
Gradnja avtoceste poškodovala bližnje objekte
o Stran 2
Podravje •
Oddaja klavničnih odpadkov plačljiva in po urniku
o Stran 3
LAS Haloze •
Zakaj morajo neizbrani projekti ostati skrivnost
o Stran 11
Naj gostišče Podravja 2017
Kje imajo najokusnejše jedi? Kje vam postrežejo z nasmeškom in prijaznostjo? Pomagajte nam izbrati Naj gostišče 2017! Več na strani 21.
2 Štajerski
V središču
petek • 3. novembra 2017
Ptuj, Podravje • Za komercialni del Kurentovanja 2018 le en interesent
Karnevalskega šotora ne bo
Junija letos je bil objavljen razpis za izvedbo komercialnega dela Kurentovanja 2018. Prijavil seje le en ponudnik, ki pa ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev, zato bo razpis ponovljen. Je pa jasno, da prihodnje leto karnevalskega šotora sploh ne bo; dogajanje se namreč seli v Qcenter na Ptuju.
Sp. Podravje • Gradnja avtoceste poškodovala bližnje objekte
Sanacijo škode bodo v celoti plačali izvajalci del
Prebivalci Lancove vasi so pri gradnji avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje čutili močno tresenje tal, kasneje pa na nekaj stanovanjskih hišah opazili razpoke. Na DARS so zagotovili, da bo povzročena škoda sanirana do prihodnje pomladi.
Karnevalsko dogajanje se bo odvijalo v dvorani Qcentra.
Videm • Pobuda za postavitev svečematov
Kmalu novi pridobitvi za Videm pri Ptuju in Leskovec
V občini Videm so lani končali temeljito prenovo mrliške vežice na pokopališču v Zgornjem Leskovcu, letos so na pokopališču v Vidmu pri Ptuju uredili grobni prostor za raztros pepela, zdaj si na obeh lokacijah želijo še svečemat.
Foto: CG
Ptujska občina je v zadnjih letih preizkušala in iskala najprimernejši model organizacije največjega in za mesto najpomembnejšega dogodka Kurentovanja. V večini primerov je šlo za javno-zasebno partnerstvo, lani (2016) pa se je vodstvo občine odločilo, da bodo sami izpeljali tako javni kot komercialni del. Le mesec dni prej je bil sicer ustanovljen Zavod za turizem Ptuj, a je bilo časa, da bi se ta vklju-
Na območju avtocestnega priključka Lancova vas po podatkih DARS sicer niso izvajali minerskih del, a je močno tresenje tal kljub temu poškodovalo nekaj objektov. Pred gradnjo so izvajalci del na prvi etapi gradbišča (konzorcij podjetij s SGP Pomgrad na čelu) pregledali in posneli vse objekte v vplivnem območju del, ponekod pa opravili tudi vmesne preglede objektov - sploh v primerih, ko so poškodbe stavb lastniki sami javili. Končni pregledi stavb ob prvi etapi spodnjepodra-vske avtoceste (meja med obema etapama je približno pri oskrbni postaji Podlehnik) so že v sklepni fazi, končani naj bi bili v roku kakšnega meseca dni.
Na DARS so povedali: »Preden bomo izdali končno poročilo o izvedbi vseh del na tej etapi (predvidoma spomladi prihodnje leto), bomo zahtevali vsa potrdila, da je izvajalec opravil sanacije poškodovanih objektov.« Pojasnili so, da je
čil in prireditev izpeljal samostojno, premalo. So pa vajeti javnega dela Kurentovanja letos popolnoma prevzeli, medtem ko so za komercialni del na razpisu izbrali partnerja, agencijo Novelus. A kot kažejo poslovni rezultati, se ne občini lani, ne zasebni agenciji letos organizacija Kurentovanja ni splačala. Občina je celotno lanskoletno Kurento-vanje zaključila s 699 evri zaslužka. Številke za letošnje leto (kar se
način reševanja poškodb na objektih v domeni izvajalca del; ta se lahko v dogovoru z lastniki nepremičnin odloči ali za odškodnino ali za izvedbo sanacijskih del. V praksi naj bi se gradbena podjetja praviloma odločala za slednjo možnost, ki je zanje ugodnejša. Stroške sanacije bo moral v celoti kriti izvajalec del.
Na obzorju nova škoda
Na DARS so pojasnili, da bo na drugi etapi avtoceste potrebno miniranje: »Na območju bodočega avtocestnega priključka Zakl bo treba zgraditi usek. Območje izkopa tvorijo izredno trdi peščenjaki, ki jih je treba minirati. Ob miniranju kamnine je mogoče zaznati tresenje tal.« Povedali so, da je izvajalec del skladno s pogodbenimi obvezami izvedel pregled objektov v vplivnem območju miniranja ter izdelal poročila o stanju objektov pred začetkom del na območju priključka
tiče komercialnega dela) sicer niso znane, a kljub precej jasno zastavljenim ciljem in visokim pričakovanjem so v Agenciji Novelus potrdili, da so pridelali izgubo. 0 njeni višini po zaključku tega projekta direktorica Katja Grabrovec sicer ni želela govoriti, povedala je le, da je razlogov za slab poslovni rezultat več. 0 tem, ali so še pripravljeni prevzeti organizacijo tega dogodka, je Gra-brovčeva po zaključku Kurenotva-
Zakl: »Lastnikom objektov so bila poročila o nultem stanju objektov tudi predana.«
Po končanju izkopnih del na tem območju, predvidoma prihodnjo pomlad, bodo objekte znova pregledali ter izdelali poročila. »Skladno s pogodbeno obvezo bo izvajalec del odpravil morebitne poškodbe na objektih oz. se z lastniki dogovoril za drug način odprave poškodb zaradi izvajanja minerskih del. Izvajalec je dolžan urediti svoje obveze iz naslova poškodb v okolici do predaje pisma o dokončanju del,« so zatrdili na DARS. Izvajalec del na drugi etapi avtoceste (Euro-Asfalt) bo tako poškodovane objekte moral popraviti do konca prihodnjega leta, ko bo končana tudi celotna avtocesta. Za konec dobra novica: še ta mesec, predvidoma po 21. novembru, bo bodoča avtocesta med Draženci in Podlehnikom zares postala avtocesta.
Eva Milošič
Na oktobrski seji občinskega sveta je občinski svetnik Božidar Varnica na željo nekaj krajanov podal pobudo, da bi na videmskem in leskov-škem pokopališču namestili po en svečemat: »V praksi sem to videl na Gorci in celo v Rodnem Vrhu. Tam je pokopališče veliko le za četrt videm-skega, pa avtomat imajo.«
Župan občine Videm Friderik Bra-čič je spomnil, da so se na občini o tej možnosti pred nekaj leti že pogovarjali: »Takrat so v širšem okolju postavili kar nekaj svečematov. To smo želeli storiti tudi mi, pa so tako občinski svetniki kot krajani poudarili, da imamo v občini svečarja, ki bi mu tuj ponudnik s svečematom delal nezdravo konkurenco.« Zdaj so se odločili, da bodo postavitev avtomatov najprej ponudili domačemu podjetju Sveča, sicer pa pač poiskali drugega ponudnika. Svečemata želijo postaviti čim prej.
Direktor pobreškega podjetja Sveča Igor Peter je pojasnil, da njihovo podjetje svečemata doslej sicer še nima, so pa za postavitev vsekakor zainteresirani: »Na več pokopališčih se za postavitev svečematov niso odločili zato, ker imajo večinoma cvetličarne, v katerih je mogoče kupiti tudi sveče. Na videmskem in le-skovškem pokopališču tega ni, zato bi bila postavitev avtomatov smiselna. Svečemat stane okoli 2.000 evrov in za delovanje ne potrebuje elektrike, seveda pa ga je treba redno polniti in vzdrževati.«
Župan je pojasnil še, da bodo na občini morali soglašati s postavitvijo svečematov na primernem mestu.
V sosednji občini Kidričevo so težavo rešili tako, da so en kvadratni meter velike parcele z neposredno pogodbo dali v najem. Igor Premužič s kidričevske občine je pojasnil, da je najemnina za ta kvadratni meter zemljišča zgolj simbolična in znaša okoli 12 evrov letno: »Svečemate smo postavili na vseh treh pokopališčih v občini: v Cirkovcah, Kidričevem in v Lovrencu na Dravskem polju. Pripomb ali težav doslej ni bilo.«
Več škode kot izplena
Različne tipe svečematov poznajo po vsem svetu, pri nas je najbolj priljubljene svečemate razvilo in patentiralo podjetje iz okolice Slovenskih Konjic Ko-lovec v sodelovanju s podjetjem Jager. V Ko-lovcu so povedali, da je svečemate javnost dobro sprejela: »Že v letu 2010 smo izdelali
nja 2017 dejala: „Vsekakor smo opazili, da se je skozi vsa ta leta pojavljal nek ustaljen vzorec, za katerega se je tudi letos izkazalo, da nima uspeha. K temu gotovo sodi predolg program in preveč bogata programska shema, ki je letos trajala skorajda dva tedna."
A kot je takrat pojasnila Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, število dni programa v karnevalski dvorani v razpisnih pogojih ni bilo definirano.
Kljub temu pa velikega interesa za organizacijo tega dogodka očitno ni. Junija letos je namreč bil izveden javni poziv za izvedbo Kurentovanja, na katerega pa se je prijavil le en ponudnik, ki pa ni izpolnjeval vseh zahtevanih razpisnih pogojev ...
Karnevalske dvorane naslednje leto ne bo
„Javni poziv smo izvedli v juniju, in sicer smo na naslov Zavoda za turizem Ptuj do roka oddaje ponudb prejeli eno ponudbo, ki jo je 7. julija oddalo podjetje Songevents,
in prodali 150 kosov za domači in tuji trg.« Našteli so prednosti svojega izuma: za delovanje ne potrebuje električne energije, lahko stoji zunaj, prilagojen je velikosti izdelkov. Cena sveč navadno znaša evro ali dva, zaloga sveč v svečematu znaša do 92 kosov.
Čeprav imajo nekateri svečemati vgrajen celo videonadzor, so še vedno tarča številnih vlomov oz. kraj. Bolj kot bajno visoke vsote denarja (izračunajte, koliko denarja je lahko v avtomatu največ) je problematična materialna škoda, ki jo tatovi pri kraji povzročijo. Zaklenjenih vrat za polnjenje svečemata se lotijo z baterijskimi brusilniki ali drugim orodjem. Leta 2013 je policija ujela mladeniča, ki sta v svečemate na območju Šentilja in Lenarta v nekaj mesecih vlomila kar 21-krat ...
Eva Milošič
Foto: EM
Poškodovane stanovanjske hiše naj bi ob severni etapi avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje sanirali do pomladi, stavbe ob južni etapi pa do konca prihodnjega leta. Tresenje tal zaradi gradbenih del je povzročilo razpoke na fasadah stanovanjskih hiš.
Foto: EM
Svečemati stojijo že na številnih pokopališčih v Sloveniji, tudi v Cir-kulanah (na fotografiji).
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 3. novembra 2017
Podjetništvo
Štajerski	3
Agencija Novelus, ki je organizirala letošnje Kurentovanje, se na razpis ni prijavila.
Pogoji v razpisu enaki kot lani
Pogoje v razpisu za pridobitev koncesije za izvedbo komercialnega dela Kurentovanjaje postavil Zavod za turizem Ptuj. Kot so pojasnili, so ostali v primerjavi z letošnjimi nespremenjeni.
Izbrani ponudnik se bo med drugim obvezal, da bo javnemu zavodu poravnal znesek v višini petih odstotkov (%) od skupnega neto prometa vseh gostinskih storitev, izvedenih v celotnem obdobju delovanja, in da bo 15 dni po zaključku programa v karnevalski dvorani predložil poročilo o izvedenih obveznostih po tej pogodbi. Novost pa je, da bo program potekal v dvorani nakupovalno središče Qcenter. Kaj bo to pomenilo: manj ali več stroškov kot z najemom karnevalske dvorane, pa bo znano po ponovni objavi razpisa.
Kot bi mignil, bo Kurentovanje tu
Kurentovanje 2018 se bo začelo s tradicionalnim kurentovim skokom, in sicer v četrtek, 1. februarja 2018. Nadaljevalo se bo s sobotno (3. februar) etno povorko, ves teden pa bodo v mestnem jedru tudi prikazi avtohtonih pustnih likov. V petek, 9. februarja, bo nočna povorka, dan kasneje sledi mestni pustni korzo, v nedeljo, 11. februarja 2018, pa mednarodna karnevalska povorka. Dan kasneje, v ponedeljek, bo povorka vrtcev, pust se bo zaključil v torek, 13. februarja.
Ptuj. A očitno kakšnega težkega dela niso imeli, saj so odločali le o eni sami prispeli vlogi, ki pa ni bila popolna. Gončeva pojasnjuje, da je bil razpis objavljen na spletni strani Zavoda za turizem Ptuj in da bo
ponovljen v začetku tega meseca.
Preverili pa smo tudi špekulacije, da se dogajanje seli v dvorano ptujskega nakupovalnega centra Qcenter, kar je Gončeva tudi potrdila: „Nova lokacija je dvorana
Qcentra, razpis pa bo objavljen v prvem tednu novembra. Javni del Kurentovanja v starem mestnem jedru bo okrepljen, ker vsebine po-vork, prikazov in sprevodov sodijo v jedro mesta in lani nam je uspelo ravno to; povrniti tradicijo in zabavo na ulice in trge mesta. V letu 2018 pa bo vsebin še več."
Kot je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Ptuj, bo podatek o tem, kakšen strošek bo imel z najemom dvorane izbrani izvajalec, znan po objavi razpisa. In čeprav se v dvorani zaključijo tudi povorke in pogostitve za društva ter invalidske organizacije, je celoten strošek dvorane breme tržnega dela.
Dzenana Kmetec
d. o. o., Celje. Štiričlanska komisija je ponudnika pozvala k dopolnitvam in pri pregledu dopolnitve vloge javnega poziva za izbiro izvajalca karnevalske dvorane ugotovila, da navedene reference niso v skladu z razpisno dokumentacijo poziva. Pogoji v razpisu so bili enaki kot v lanskoletnem pozivu za izvajalca karnevalske dvorane," je na naša vprašanja, povezana z organizacijo komercialnega dela Kurentovanja, pojasnila direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc. Ob njej so komisijo sestavljali še Monika Klinc kot vodja prireditve, Gorazd Orešek, podžupan MO Ptuj, in Andrej Vin-diš, član sveta Zavoda za turizem
Foto: CG
Slovenija, Ptuj • Novosti na področju zbiranja odpadkov od klanja živine
Oddaja odpadkov plačljiva in po urniku
Na področju zbiranja odpadkov živalskega izvora, predvsem pri oddaji živalskih odpadkov od klanja, na primer domačih kolin, je prišlo do nekaterih sprememb. Oddaja odpadkov za uporabnike več ni brezplačna.
Koncesijo za ravnanje z odpadki kot stranskimi produkti v živinorejski in živilski proizvodnji ima ljubljansko podjetje Koto. Državna koncesija mu daje pooblastilo za zbiranje, obdelavo in predelavo teh odpadkov. Odpadke živalskega izvora na terenu v imenu družbe Koto kot podizvajalec zbira Nacionalni veterinarski inštitut (NVI). Zabojnik, kamor so lahko občani brezplačno odložili odpadke, ki so nastali pri klanju, je bil dolga leta nameščen na Ormoški cesti 28 na Ptuju, pri upravni stavbi NVI, v neposredni bližini območne enote Elektra Maribor in ptujskega Kme-tijsko-gozdarskega zavoda. Lokacija zbiranja klavničnih odpadkov tudi v prihodnje ostaja enaka. Regulirali so termin za oddajo odpad-
kov, storitev zbiranja je za uporabnike po novem plačljiva. »Na naši lokaciji odpadke sprejemamo vsak delovnik med 7. in 11. uro. Za kilogram oddanih odpadkov uporabniku zaračunamo približno 20 centov. Če je odpadkov 10 kg, je strošek oddaje za uporabnika dva evra. Odpadke zbiramo tudi na terenu oziroma lahko po njih pridemo na dom. V tem primeru zaračunamo še strošek prevoza, ki znaša šest evrov. Res je, da smo doslej odpadke od klanja na sedežu naše enote prevzemali brezplačno. Po novem bo drugače. Cenik in ceno je nastavil Koto, mi smo njegov podizva-jalec in moramo to upoštevati. Za vsak sprejeti odpadek napišemo tudi pogodbo,« je pojasnil vodja ptujske enote NVI Zdravko Ipša.
Živalski odpadki kot uporabna surovina
Družba Koto s 70-letno tradicijo in okrog 120 zaposlenimi sodelavci največji delež prihodkov od prodaje ustvari s procesom obdelave in prodaje živalskih kož, predvsem govejih, namenjenih za potrebe avtomobilske industrije. Druga najpomembnejša dejavnost je ravnanje s klavničnimi odpadki iz živinorejskih obratov, klavnic, živilsko-predelo-valne industrije, trgovske dejavno-

sti ... Klavnične odpadke predelujejo v surovine, ki služijo kot energen-ti, za potrebe cementarn. Tudi mast zaradi doseganja ugodnih cen prodajajo kot energent. Klavnične odpadke predelujejo v mesno moko in živalske masti. Mesna moka predstavlja osnovno beljakovinsko komponento za proizvodnjo hrane za pse in mačke. Večino surovine pridobivajo v slovenskih klavnicah. Ukvarjajo se tudi s prodajo krmnih komponent (perutninske moke in perno-krvne moke), želatinastih od-

rezkov, zmrznjenih svinjskih kožic za pridelavo želatine . Ravnanje s klavničnimi odpadki predstavlja dobro tretjino prodaje. Družba 20 odstotkov prodaje ustvari s trgovanjem z živalskimi in rastlinskimi maščobami. Prodaja maščob je 40-od-stotno usmerjena na trg v Sloveniji,
preostalo predstavlja evropski trg. Podjetje ima lastno bioplinarno. Večino pridobljene toplotne in električne energije porabijo za lastno rabo. Iz več kot 30 lokacij po Sloveniji prevzemajo tudi mulje iz čistilnih naprav.
Mojca Zemljarič
Lastnica Kota trenutno država
Večinski lastnik Kotaje država oziroma v njenem imenu Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Do obvladujočega lastniškega deleža v Kotuje DUTB prišla s pripojitvijo Probanke. Lansko leto so v podjetju uspešno izvedli finančno prestrukturiranje, opustili nekatere nerentabilne programe in stabilizirali poslovanje. Aprila so pridobili petletno koncesijo za ravnanje z odpadki živalskega izvora oz. stranskimi živalskimi proizvodi. Temeljni nabavni trg družbe je Slovenija, kjer dosegajo več kot 90-odstotni tržni delež. Družba je lani ustvarila 27,5 milijona evrov prihodkov, od tega dobro polovico (14,8 mio evrov) na tujih trgih. Čisti dobiček iz poslovanja je znašal 521.000 evrov.
-»T
Foto: Črtomir Goznik

Foto: Črtomir Goznik
Verjetno se številni spomnite, kako so pred dobrim desetletjem, ko nekaj časa na terenu ni bilo organiziranega zbiranja odpadkov, ki nastanejo pri klanju, svinjske kože in glave ležale na obronkih njiv, v gozdovih, ob rečnih strugah. Podjetje Koto je nato kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe (koncesionar) poskrbelo, da so lahko uporabniki na terenu odpadke od klanja brezplačno oddali v zabojnike. Ker je zbiranje po novem časovno regulirano in plačljivo, se poraja bojazen, da bodo ljudje odpadke, ki nastajajo pri kolinah, ponovno nevestno odlagali v naravo... Odgovorni pravijo, da zbiranja več ne morejo izvajati neregulirano in popolnoma brezplačno. Strošek dveh evrov za deset kilogramov oddanih odpadkov pa da za uporabnike tudi ne bi smel predstavljati previsokega finančnega bremena.
Po podatkih Kota nastane v Sloveniji dnevno več kot 150 ton živalskih odpadkov.
4 Štajerski
V središču
petek • 3. novembra 2017
Videm • S 24. redne seje občinskega sveta
Največji zalogaj prihodnjega leta bo dokončanje kanalizacije v Tržcu in Jurovcih
Videmski občinski svet je na zadnji seji v prvi obravnavi potrdil predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, ta bo do vključno 13. novembra letos v javni obravnavi. Nekateri občinski svetniki so menili, da načrtovane investicije niso pravično razdeljene po osmih krajevnih skupnostih občine.
V videmski občini prihodnje leto načrtujejo okoli 55 različnih investicij. Daleč največja med njimi bo druga faza izgradnje kanalizacije Tržec-Jurovci; zanjo bodo namenili okoli 400.000 evrov. V okviru tega projekta bodo dokončali kanalizacijo ob regionalni cesti v naseljih Tržec in Jurovci v skupni dolžini 6,2 kilometra in zgradili štiri črpališča, obenem bodo na tem območju rekonstruirali okoli 2.334 metrov obstoječega vodovoda in uredili slabih deset kilometrov cestne infrastrukture.
Za komasacije Videm (v katastrskih občinah Sela in Trnovec) bodo namenili 184.617 evrov, obnovili bodo dvorano v videmski občinski stavbi (106.000 evrov), kupili poslovne prostore za zdravstveno ambulanto v Zgornjem Leskovcu (42.000 evrov), sanirali in modernizirali številne cestne odseke (najdražje bodo cesta Rodni Vrh (70.000 evrov), cesta s pločnikom Črnila-Miral (enak znesek) in cesta Šrajska graba (60.000 evrov)), skupaj z Občino Kidričevo bodo izdelali projektno dokumentacijo za ureditev vodotoka Polskave, v štirih letih bodo zamenjali vse svetilke javne razsvetljave (v letu 2018 bo za to šlo okoli 23.000 evrov, skupaj pa okoli 90 tisočakov).
Občinski svetnik Brane Kolednik je ob tem opozoril, da so se uskla-
Proračun občine Videm za leto 2018 bodo predvidoma sprejeli na naslednji seji občinskega sveta.
jevali predvsem glede investicij: »V bližnji prihodnosti bo treba začeti razmišljati tudi o določenih ukrepih, ki bodo vplivali na področje sociale. Sicer se nam bo zgodilo, da bomo infrastrukturo in vse drugo uredili, ne bomo pa imeli mladih ljudi oz. mladih družin, ampak le še socialne probleme.«
Bo pobreška krajevna skupnost prikrajšana?
Občinski svetnik Ivan Krajnc je opozoril, da investicije niso ena-
komerno razdeljene po krajevnih skupnostih (KS), in pripravil celo izračune: »Za investicije v KS Sovi-če-Vareja-Dravci bo šlo 223 evrov na prebivalca te KS, v KS Dolena 200, v KS Leskovec 160, v KS Videm 160, v KS Pobrežje 114 ... Ne zdi se mi prav, da so odstopanja tolikšna. Nekatere krajevne skupnosti so zelo oškodovane, na Pobrežju, na primer, 13 hiš še vedno nima kanalizacije ... «
Občinski svetnik Janez Baniček ga je opozoril, da bi bilo v izračunu treba upoštevati tudi dolžine občinskih cest v posameznih KS,
let je bila prikrajšana naša KS, pa smo bili tiho ... «
Župan občine Videm Friderik Bračič je pozval k strpnosti in razumevanju: »Proračun sestaviti tako, da bi bili z njim vsi zadovoljni, je zelo težko, skoraj nemogoče. V občinskem proračunu za prihodnje leto so sorazmerno zajete vse krajevne skupnosti. Prav v KS Pobrež-je smo pred nekaj leti izvedli eno največjih investicij: zgradili smo
kanalizacijske vode, obnovili javno razsvetljavo, zamenjali azbestne vodovodne cevi, uredili telekomunikacijske vode in preplastili ceste. Žalosti me, ko kdo takšne investicije ne prizna. KS Leskovec in KS Dolena sta vedno dobili nekaj več, ampak upravičeno - zato, da smo ljudem, ki ne živijo v strogem centru občine, zagotovili osnovne pogoje za življenje.«
Eva Milošič
Primerjava proračunov Občine Videm za letošnje in prihodnje leto
predvsem pa »glavarino« izračunati tudi za pretekla leta.
Tudi občinska svetnica Dušica Avguštin je poudarila, da so takšne primerjave nesmiselne: »Stanujem v Doleni, kjer imamo razpršeno poseljenost. Nimamo kanalizacije. Ne zato, ker se nanjo ne bi hoteli priključiti, temveč zato, ker se ne moremo, saj je nikoli ne bomo imeli. Marsičesa še nimamo, npr. širokopasovnega interneta. Kako lahko torej osporavate teh 200 evrov na osebo? Upoštevati je treba še, da je pri nas vsaka investicija vsaj enkrat dražja kot na ravnini. Koliko
		
Prihodki	5.059.141	5.312.857
Odhodki	5.598.653	5.142.278
Od tega investicijski odhodki	2.242.890	1.611.288
Vir: Občina Videm		
Foto: Črtomir Goznik
Največja med videmskimi naložbami v letu 2018 bo druga faza izgradnje kanalizacije Tržec-Jurovci
Foto: EM
Kidričevo • Občinajavno razsvetljavo obnovila z lastnimi sredstvi
Novi drogovi in svetilke, racionalizacija odjemnih mest
V občini Kidričevo so se pred leti sistematično lotili obnove javne razsvetljave. Odločili so se, da bodo sistem obnovili z lastnimi proračunskimi sredstvi.
Obnovo izvajajo fazno po letih. »V minulih letih smo vsako leto v posodobitev javne razsvetljave vložili več kot 150.000 evrov. Vse svetilke smo namestili na lastne drogove. Če je svetilka javne razsvetljave na drogu Elektra Maribor, jim moramo plačati najemnino. Računamo, da bi večletni projekt obnove končali prihodnje leto in da bi vse svetilke imeli na lastnih (občinskih) kovinskih drogovih. Sočasno z infrastrukturno obnovo sistema vgrajujemo varčne led svetilke, kar pomeni, da izpolnjujemo okoljske standarde glede svetlobnega onesnaževanja,« je povedal kidričevski župan Anton Leskovar.
Na območju občine Kidričevo je 1.600 svetilk javne razsvetljave. Doslej so obnovili okrog 95 odstotkov sistema. Za obnovo so ostale samo še tri ulice oziroma okrog 30 luči. Po pojasnilu župana Lesko-varja bodo prihodnje leto obnovili tudi te. Prihranki na sistemu so že izkazani. Velik korak k temu je bilo združevanje odjemnih mest. Za
vsako odjemno mesto se namreč posebej plačajo vsi prispevki - od omrežnine do povračil za energijo, pridelano iz obnovljivih virov, in podobno. Če je odjemnih mest manj, je teh stroškov, ki so fiksni, manj. Zamenjali so tudi varovalke in zmanjšali napetostno moč. »Dejansko smo izvedli dve fazi obnove. Prva je zamenjava klasičnih 90-vatnih s 25- oz. 30-vatnimi svetilkami, kar pomeni prihranek na porabi energije. Bolj kot prihranek energije se bo pri stroških poznalo načrtno združevanje odjemih mest. To fazo smo začeli izvajati pred dobrim mesecem,« je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast.
Zakaj ne javno-zasebno partnerstvo
Medtem ko se številne občine pri obnovi sistema javne razsvetljave odločajo za javno-zasebna partnerstva, se v Kidričevem pri tem projektu za tovrstno prakso niso odločili. »Zasebni partner ne izvede
celovite obnove. Načeloma samo zamenja svetilke in združi odjem-na mesta, v zameno dobi 10-letno pravico upravljanja s sistemom. S prihrankom na električni energiji se koncedentu potem v desetih letih povrnejo stroški njegovega
vložka. Ko smo se odločali, kaj narediti, smo razmišljali v smeri, če se vlaganje v javno razsvetljavo splača zasebnikom, zakaj se ne bi tudi nam, ki smo lastniki sistema. In dejansko bomo sedaj v obdobju petih let omrežje v celoti obnovi-
li (tudi infrastrukturno z novimi drogovi), racionalizirali porabo in stroške. Rešitev je dolgoročna.«
Tudi kanalizacija skoraj končana
»Za obnovo sistema javne razsvetljave smo se odločili zaradi dveh razlogov. Prvi je pričakovani prihranek pri plačilu računov za stroške električne energije. Drugi razlog je izgled območja. Zagotovo ima neka ulica bistveno lepši izgled, če so vsi vodi položeni v zemljo, ob cesti pa enake svetilke javne razsvetljave. Na okrog treh četrtinah območja občine imamo elektro in telekomunikacijske vode položene v zemlji. V ta projekt smo prav tako šli načrtno. Na Elektro Maribor so nam povedali, da se tega v nobeni izmed okoliških občin niso lotili tako sistematično. In res se pozna na urejenosti območja. Naj dodam, da imamo tudi kanalizacijo skoraj 99-odstotno končano. Javni komunalni vod moramo pripeljati še do treh hiš. Nekaj hiš bo koristilo individualne čistilne naprave. Veliko cest smo po gradnji kanalizacije modernizirali, nekatere na obnovo še čakajo. Ampak tudi to bomo v kratkoročnem obdobju uredili,« je dodal župan Anton Leskovar.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Skupni vložek občine Kidričevo v obnovo javne razsvetljave v obdobju znaša 725.000 evrov. Naložbo izvajajo fazno, v proračunskih letih od 2014 do 2017.
petek • 3. novembra 2017
Podravje
Štajerski	5
Cirkulane • Pobuda za izgradnjo javne razsvetljave
Bi morali cesto pod Borlom osvetliti?
Helena Habianek, ki z družino že desetletja živi v Nemčiji, v Dolanah 6 a pa ima hišo, je pozvala k ureditvi javne razsvetljave do nekaj stavb med reko Dravo in regionalno cesto Spuhlja-Zavrč. Pozanimali smo se, ali bi zamisel lahko uresničili.
Habianekova je pojasnila: »Hišo v Dolanah sva z možem končala leta 1973, zaradi odhoda v tujino jo uporabljamo kot počitniško hišo. Hoteli smo jo že prodati, a je za dostojno ceno nihče noče kupiti. Že tri, štiri leta hodim vsako zimo, ko smo v Sloveniji, prosit župana cirkulanske občine Janeza Jurgeca, da bi nam v Dolanah pod Borlom uredili javno razsvetljavo. V cirkulanski občini so namreč zgradili javno razsvetljavo, kot bi prišel v New York, pri nas pa ni absolutno nobene luči. Drugod so svetilke na vsakih par metrov - kjer živijo občinski svetniki, tudi čez gozdove, denarja za Dolane pa ni. Iz mene se delajo norca.«
Na cirkulanski občini so pojasnili, da dovozna pot do omenjenih hiš v Dolanah ni kategorizirana kot občinska javna pot, zato upravljanje z njo ni v njihovi pristojnosti. Dodali so, da so prejete vloge in pobude s strani občanov skrbno pregledali. Pobude Habianekove za izgradnjo javne razsvetljave
Z zeleno barvo je označena hiša v javna pot.
na dovozni poti med njimi ni bilo, zato je ne na pristojnem občinskem odboru za okolje in prostor ne na občinskem svetu niso mogli obravnavati. Pojasnili so še: »Ure-
Razen dveh hiš je v temi tudi avtobusno postajališče, ki bi načeloma moralo biti osvetljeno.
ditev javne razsvetljave v skladu z Zakonom o cestah v strnjenem naselju ob gradnji državne ceste na podlagi sklenjenega sporazuma sofinancira občina, v tem primeru pa ne gre za strnjeno naselje (po Zakonu o cestah deset ali več hiš), zato občina možnosti izgradnje javne razsvetljave nima.«
Osvetljen bo most čez Dravo
Habianekova je zato predlagala, da bi javno razsvetljavo uredili ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč, ki je v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI): »Razsvetljave si želimo tudi zaradi prometne varnosti; po tej cesti gre namreč ogromno prometa proti Hrvaški. Most čez Dravo je v popolni temi,
Nove javne razsvetljave v občini ne načrtujejo
| Merilno mesto	I Število kandelabrov I Doli	
Borl 1	5	178
Cirkulane 1	17	622
Cirkulane 2	33 + 18	1.130 + 650
Cirkulane 3	3	208
Gradišča 1	17	1.890
Gradišča 2	13	890
Gradišča 3	12	1.020
Pristava 1	8	690
Skupaj	126	7.278
Vir: Občina Cirkulane
Dolanah 6, noben od obeh dovozov do nje ni kategoriziran kot občinska
Vir: Občina Cirkulane
Na Občini Cirkulane so poudarili, da je v strnjenih naseljih v občini pokritost z javno razsvetljavo zadovoljiva, zato gradnje nove javne razsvetljave ne načrtujejo: »Se pa v prihodnje predvideva obnova obstoječe javne razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.« Lani so za cestno razsvetljavo (vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in električno energijo) namenili 13.068 evrov, letos bo po oktobrskem rebalansu občinskega proračuna realizacija znašala 9.201 evro.
čeprav so napovedali njegovo sanacijo. Blizu naše hiše je tudi avtobusna postaja. Vsaj tam bi razsvetljava morala biti, za to bi morala poskrbeti država. Naša hiša je zadnja v naselju, zato je tema še toliko bolj moteča.«
Na cirkulanski občini so pojasnili, da so prav zaradi njihovih aktivnosti projekt modernizacije državne ceste Spuhlja-Zavrč uvrstili v državni proračun za leti 2018 in 2019: »Ob tem obstaja možnost izgradnje javne razsvetljave na območju križišča med regionalno cesto Spuhlja-Zavrč in cesto Borl-Cir-kulane-Meje. Ker v bližini ni odje-mnega mesta, bi bilo treba za novo odjemno mesto pridobiti gradbeno dovoljenje na osnovi projektne dokumentacije. Ocenjujemo, da bi skupni strošek investitorja za projektno dokumentacijo in izgradnjo
javne razsvetljave z dvema stojni-ma mestoma oz. štirimi lučmi znašal okoli 13.000 evrov.«
V sklopu sanacije brežine pod gradom Borl, ki naj bi se pričela prihodnjo pomlad, na DRSI ureditve cestne razsvetljave niso predvideli. Dejali so, da Pravilnik o projektiranju cest natanko določa, kdaj in kje je treba urediti oz. namestiti cestno razsvetljavo: »Pravilnik pravi, da cestna razsvetljava zagotavlja osvetljenost vozišča in površin ob cesti, tako da lahko udeleženci cestnega prometa zlahka opazijo tudi nepričakovane ovire v nočnem času ali neustrezni dnevni svetlobi. Kakovost cestne razsvetljave je določena s kriteriji vidljivosti, ki so odvisni od projektne hitrosti, nivoja in enakomernosti osvetlitve in osvetljenosti, omejitve bleščanja in načina optičnega vodenja.«
Po njihovih pojasnilih je javno razsvetljavo treba namestiti »na cestah v naseljih, v kanaliziranih križiščih, na razcepih na daljinskih cestah, na križiščih glavnih in regionalnih cest z glavnimi in regionalnimi cestami zunaj naselij, na avtobusnih postajališčih, na hodnikih za pešce v območju označenih prehodov ali podhodov, na površinah kontrolnih postaj, bencinskih servisov, počivališč in oskrbnih postajališč ter parkirišč«. Pojasnilo, zakaj torej avtobusno postajališče v Do-lanah ni osvetljeno, še čakamo.
Javna razsvetljava je tako predvidena le na borlskem mostu, ki naj bi ga po prvotnih načrtih začeli sanirati prihodnje leto. Januarja letos se je pričetek del pomaknil v leto 2019, zdaj pa so na DRSI priznali, da bodo dela predvidoma zaključena šele leto zatem ...
Eva Milosic
Ormož • Z rebalansom tudi nove investicije
Ormož bo dobil kino muzej in mestni vinograd
Obetavni načrti občine Ormož: Kino muzej v ormoškem gradu ter mestni vinograd, ki ga nameravajo urediti v samem centru mesta.
Rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki so ga ormoški svetniki potrdili na zadnji seji, bo omogočil tudi nekatere nove, obetajoče se projekte. Med njimi je kino muzej, za kar so rezervirali sredstva v višini 5.600 evrov. Kino muzej bodo uredili v enem izmed prostorov ormoškega gradu. Kot so sporočili z ormoške občinske uprave, bodo v njem nameščeni leseni »preklopni« stoli in projektorji, ki so se nekoč uporabljali v naših kinih, v njem pa bodo predvajali filme z lokalno vsebino.
Kakor je bilo slišati na zadnji seji, bodo odkupili tudi zemljišče - gre za brežino za objektom Ljudske univerze Ormož, na katerem namerava občina urediti mestni vinograd: »V letu 2017 so predvidena sredstva za odkup zemljišča v višini 8.700 evrov, sredstva za zemeljska dela, posaditev vinske trte in ostale izdatke se bodo zagotovila v prora-
Na tej brežini namerava občina prihodnje leto zasaditi mestni vinograd.
čunu za leto 2018,« so še pojasnili na občinski upravi.
Mestni vinograd bo v Ormožu, ki se ponaša predvsem z dobrimi vini, zagotovo prava atrakcija, prav tako pa bo zaokrožil vinsko zgodbo na dogodkih ob martinovanju. Vinogradništvo namreč v tukajšnjih krajih velja za eno pomembnejših gospodarskih dejavnosti. S pridom ga izkoriščajo tudi v turistične namene, saj po Ormoških goricah poteka ormoška vinska turistična cesta, ki velja za eno največjih turističnih znamenitosti.
Denar tudi za širokopasovno omrežje in
■ ••v v
zemljišče za nov vaško-gasilski dom
Občina bo sofinancirala tudi nakup zemljišča za vaško-gasilski dom v Trgovišču. Kot smo že poro-
čali, si tamkajšnje gasilsko društvo želi zgraditi nov gasilski dom, saj je zdajšnji dotrajan in prostorsko utesnjen. Nov dom bi bil čez cesto, nasproti dosedanjega gasilskega doma: »Vrednost nakupa parcele in objekta (hiše) je 49.000 evrov, k temu je treba prišteti še stroške, povezane z odkupom. Občina bo gasilskemu društvu sofinancirala nakup zemljišča v višini 25.000 evrov. Preostali delež za nakup bo zagotovilo PGD Trgovišče.«
Z rebalansom so prav tako zagotovili okoli 7.700 evrov za izgradnjo širokopasovnega omrežja na Kogu: »Ob gradnji kanalizacije na Kogu (naselji Lačaves in Jastrebci) smo položili cevi, ki bodo v prihodnje omogočile, da se vstavijo optična vlakna in s tem zamenja obstoječe omrežje, ki je sedaj v bakreni izvedbi. Sredstva so v letu 2017 namenjena za plačilo cevi.«
Monika Levanic
Foto: EM
Foto: ML
6 Štajerski
V središču
petek • 3. novembra 2017
Slovenija, Podravje • Vedno več (ne)plačnikov preživnin
Kazenske ovadbe, izterjave in dražbe
O višini preživnine največkrat odloča sodišče. V primerih, ko preživninski zavezanec ne plačuje določene ali dogovorjene preživnine, pa se »vmeša« Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad, ki poskrbi za nadomestilo preživnine. Ta poenostavljeno povedano založi denar, obenem pa uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi prišel do poplačila dolga. Kot skrajni ukrep sodišče prične postopek dražbe nepremičnine dolžnika. V letu 2017 je v teku kar 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine, 27 so nepremičnino že prodali.
»Kazenski zakonik določa, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Z dnem prvega izplačila nadomestila preživnine sklad vstopi v terjatev otroka do preživninskega zavezanca in posledično vzpostavi svojo terjatev do preživninskega
zavezanca do višine nadomestil preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. V primeru, da dolžniki dolga ne povrnejo prostovoljno, je sklad primoran dolg izterjati prisilno,« so postopke pojasnili na Javnem
Štipendisti svoj dolg praviloma poravnajo
Sklad podeljuje tudi več štipendij za izobraževanje, študijske obiske v tujini, tekmovanja v tujini... Kot poudarjajo, so štipendisti pri opravljanju svojih obveznosti praviloma uspešni in dokončajo izobraževanje, zato se primeri, ko morajo vračati štipendijo zaradi neizpolnjevanja pogojev, zgodijo le izjemoma. A tudi v teh primerih na skladu ugotavljajo, da štipendisti praviloma dolg vrnejo v skladu s pogodbenimi obveznostmi, na podlagi zahtevka za vračilo. »Do danes sklad za terjatve na področju štipendiranja še ni izvedel dražbe nepremičnine za poplačilo dolga. Terjatve z dražbo nepremičnin bi sklad izvedel v primeru visokega zneska dolga in če bi pred tem izčrpal vse druge možnosti. Postopke izterjave za Zoisove štipendije izvaja Finančna uprava RS,« so pojasnili na Skladu.
jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu.
V letošnjem letu je v teku 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine. V 50 zadevah je zaradi rubeža in prodaje dolžnikovih nepremičnin sklad prišel do poplačila svojih terjatev, zavarovanih s hipoteko na nepremičninah.
Ker je pravica do nadomestila preživnine v večini primerov priznana za daljše obdobje, sklad zaradi zavarovanja svojih terjatev in v izogib zastaranju dolžnike terja za vsako triletno obdobje izplačanih nadomestil preživnine, zoper istega dolžnika pa je lahko v teku več izvršilnih postopkov hkrati.
Dolgovi posameznikov niso zelo visoki
A zneski večine dolžnikov očitno niso pretirano visoki: povprečna vrednost glavnice posamezne ter-
Na dolg in neplačevanje preživnine velikokrat vplivajo tudi slabe socialne razmere večine dolžnikov preživninskega sklada, kar pa ne sme ogroziti eksistence otrok.
jatve sklada iz naslova izplačanih nadomestil preživnine znaša 2.500 evrov. Prav to je razlog, da se na eno nepremičnino dolžnika v večini primerov združuje več terjatev iz
naslova izplačanih nadomestil preživnine. Gre za prednostno terjatev, za katero pri terjanju plačila in prisilnem poplačevanju velja poseben režim.
A kljub rednim aktivnostim in opozarjanju dolžnikov se nemalokrat zgodi, da je dražba edini način, da sklad pride do poplačila dolga. Samo v letu 2017 je bilo 27
Foto: DK
Gorišnica • Za obnovo slamnate strehe 33.600 evrov
Z rženo slamo na novo pokrita Dominkova domačija
Več kot tri stoletja stara Dominkova domačija v občini Gorišnica, ki velja za eno najstarejših še v celoti ohranjenih panonskih cimpranih hiš, je dobila novo slamnato kritino.
Izvajalec del je bil mojster za prekrivanje slamnatih streh Anton Golnar, s. p., iz Sv. Jurija ob Ščav-nici. Zamenjava slamnate kritine je stala nekaj manj kot 33.600 evrov (z DDV), zanjo je občina pridobila 20.700 evrov državnih sredstev, preostanek pa je zagotovila sama.
Porabili šest ton ržene slame
Preko tristo let staro cimprano hišo so na novo prekrili z rženo slamo, za streho so je porabili kar šest ton. Na kvadratni meter se namreč potrebuje približno 20 kg ržene slame, nam je pojasnil sin Ivan Golnar, ki vse bolj nadomešča očeta Antona, in še zagotovil, da mora streha zdržati vsaj 25 let. »Njena življenjska doba je lahko daljša oz. krajša, nanjo vplivajo različni dejavniki, kot so vremenske razmere, lokacija - lega strehe, naklon strehe, vzdrževanje ... Priporočeno je, da se v objektu, kritem s slamo, živi oziroma se pogosto nekaj dogaja. Vzdrževanja prvih nekaj let skorajda ni. Morda ob velikih neurjih, kot se zadnja leta pojavljajo, je treba slamo malo poravnati ob robovih. Če je potrebno, se nekje na petnajst let pregleda sleme in se ga po potrebi pokrpa.«
Golnarjevi so eni izmed redkih, ki v Sloveniji še obvladajo to staro družinsko obrt. S slamokrovstvom
se ukvarjajo polnih 18 let, v njem pa sodeluje vsa družina. Anton skupaj s sinom Ivanom pokriva hiše po vsej Sloveniji, nekaj malega tudi v tujini. Sodelujeta tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Obnavljajo se spomeniško zaščiteni objekti, kulturni spomeniki. Na leto pokrijemo približno 1.500 kvadratnih metrov streh, odvisno od vremenskih razmer...«
Stara veščina z veliko ročnega dela
Kot nam je povedal Golnar, je postopek pokrivanje strehe s slamo stara veščina, kjer se še danes uporabljajo enaki postopki in orodja kot nekoč. »Postopek pokrivanja se začne že na njivi. V času žetve je treba priskrbeti primerno rž, ki jo
požanjemo ročno s snopovezalko. Snope rži posušimo na njivi, ko so suhi, jih ročno naložimo na tovornjak in prepeljemo v skladišče. Tu se nato začne postopek čiščenja slame. Najprej očistimo iz klasa zrno, nato jo prečešemo in izločimo plevel (razne trave). Očiščeno slamo ločujemo po velikosti. Šele takrat je slama pripravljena za na streho. Na terenu to isto slamo še
enkrat vežemo v manjše snope, ki jih polagamo na streho. Pokrivanje se začne v spodnjem delu strehe in se vzame 50 do 60 centimetrov širine. Slamo se polaga na late, pritisne s železom - „ragljico" in se z žico „gožvico" (vrbova šiba, pantovec, zdaj običajno žica) priveže na late. Slamo se z zunanje strani poravna s „pričko" (deščica, ki je po celotni ploskvi nazobčana). Posamezne
snope se položi enega preko drugega tako, da se prekrije spodnja slama in železo (ragljice). To se nadaljuje vse do slemena. Na slemenu se naredi zaključek tako, da se položijo slamnate vetrnice. Ta zaključek pa ni viden povsod, na dolenjskem in bizeljskem pritrdijo vrhnjo slamo samo z železom (ragljico) in premažejo z ilovico.«
Delo je premalo cenjeno
Kot še pove Golnar, imajo dela ravno dovolj. Na vprašanje, kakšna je prihodnost v tej obrti, pa Golnar še odgovarja: »Če ne bo prišlo do spremembe glede cenjenosti tega dela, je prihodnost bolj slaba. Vsako takšno delo, kjer je veliko ročnega dela, je zahtevno in njegova vrednost je neprecenljiva. Delo ni dovolj cenjeno. Vsi mislijo, da je postopek pridelave slame in pokrivanja hitrejši, kot je dejansko. Nihče v tem delu ne opazi, koliko je ročnega dela in predpriprav, preden slama sploh pride na streho. Če si slame enostavno ne priskrbiš sam (žetev, čiščenje ...), nimaš s čim pokrivati, saj materiala ni mogoče kupiti v trgovini. Tu ne gre za industrijsko proizvodnjo. Seveda pa na naše delo vpliva še izpostavljenost vremenskim faktorjem.«
Monika Levanic
Foto: ML
Dominkova domačija, ki velja za pravi arhitekturni biser občine Gorišnica, se ponaša z novo slamnato streho. Zanjo je poskrbel eden redkih mojstrov, ki še obvlada to staro obrt, Anton Golnar, s. p., iz Svetega Jurija ob Sčavnici.
petek • 3. novembra 2017
Podravje
Štajerski	7
1#	IV	•	v • •
zaradi neplačevanja preživnin
takšnih primerov; ko je prišlo do prodaje nepremičnin dolžnika, izročitve kupcu in razdelitve kupnine od prodanih nepremičnin za poplačilo upnikov glede na zakonsko določeni vrstni red pri poplačilu. Postopek dražbe nepremičnine dolžnika pa poteka letos v kar 140 primerih.
Ko enkrat pride do dražbe, poti nazaj skorajda ni več: »Glede na to, da je izvršilno sredstvo rubeža in prodaje nepremičnin dolžnika skrajni ukrep, torej ko so se vsa os-
Terjatve
V. . 1
preživninskega sklada po letih
(v milijonih evrov):
Ko preživnine niso poravnane dalj časa, se dolžniku na dražbi za poplačilo dolga poravna tudi nepremičnina. Še en ukrep pa je kazenska ovadba za kaznivo dejanje neplačevanja preživnin.
Leto	
2004	10,7
2005	14,3
2006	17,9
2007	21,3
2008	24,7
2009	25,2
2010	28,1
2011	31,5
2012	35,3
2013	41,1
2014	45,1
2015	48,8
2016	50,1
tala izvršilna sredstva v izvršilnem postopku izkazala za neuspešna in sklad ni prišel do poplačila svojih terjatev, dolžniki pravzaprav nimajo več veliko možnosti.«
Dražba
kot skrajni ukrep
V večini primerov sklad dolžnikom predlaga poplačilo glavnice ter predlaga odlog izvršbe na ne-
Vir: Letno poročilo Sklada
premičnino za najdaljše možno obdobje, to je obdobje enega leta. V tem času mora dolžnik poravnati še natečene zakonske zamudne obresti. Brez tega postopka bi letos k 27 že prodanim nepremičninam morali prišteti še 14 nepremičnin zaradi dolga. Tem so namreč določili odlog za eno leto.
Izterjava dolžnikov preživninskega sklada je uspešna; do poplačila pa pridejo na različne načine. V
Vedno več takih, ki ne
• 1»	V • Iv	|l
zmorejo ali nočejo plačevati
Prva nadomestila preživnin iz Preživninskega sklada so bila izplačana januarja 2000. V sedemnajstih letih so jih izplačali 12.283 otrokom v skupni višini 46 milijonov evrov. Otrokom, ki preživnine ne prejemajo, je z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena vsaj minimalna socialna varnost. Lani je nadomestilo preživnine mesečno v povprečju prejemalo 3.795 otrok v povprečni mesečni višini 83,36 evra.
Čeprav sklad v zadnjih letih precej uspešno izterjuje svoj dolg, je skrb vzbujajoč podatek o višini terjatev. Medtem ko je bil leta 2004 znesek terjatev nekaj več kot 10 milijonov evrov, seje konec leta 2016 ta znesek pomnožil s pet; terjatve do preživninskega sklada so namreč znašale več kot 50 milijonov evrov. Pri tem na skladu opozarjajo, da na višino izterjanih sredstev od dolžnikov preživninskega sklada, kljub velikemu trudu in številnim aktivnostim, vplivajo tudi slabe socialne razmere večine dolžnikov: »Veliko dolžnikov je tudi že dalj časa nezaposlenih ali z izredno nizkimi, minimalnimi dohodki, povečuje se število osebnih stečajev dolžnikov, zoper večino dolžnikov je v teku več izvršilnih postopkov, zaradi finančne izčrpanosti dolžnikov in ne nazadnje v večini primerov vrednostno nepomembnega premičnega premoženja se z vsakim novo začetim izvršilnim postopkom zmanjša možnost poplačila dolgov.«
www.tednik.si
■Stajerskitednik I Stajerskitednik
lanskem letu so realizirali sredstva iz naslova izterjave v rekordno visokem znesku 2.204.783 evrov, kar je v primerjavi z letom 2015 za 13 % več.
Sklad je v letu 2016 vložil 1.111 novih izvršilnih predlogov zoper dolžnike preživninskega sklada; od tega je bilo umikov izvršilnega sredstva zaradi poplačila dolga v celoti skoraj polovica, kar 471. Sklad pa je iz knjigovodskih evidenc odpisal terjatve do pokojnih preživninskih zavezancev v višini 197.707 evrov.
Največ otrok prejema od 80 do 120 evrov preživnine
Največji delež otrok prejema preživnino med 80 in 120 evri, v veliki večini primerov jo plačujejo očetje. Po podatkih ministrstva je preživnino prejemalo 66.639 upravičencev; v več kot polovici primerov je bila višina preživnine določena s sodno poravnavo, nekaj več kot 15.000 jih je dobilo sodbo o določitvi preživnine. Primerov, ko se z višino strinjata zavezanec in prejemnik, je bistveno manj: dogovor na CSD ali izvršljiv notarski zapisnik so podpisali le v 13.000 primerih, kar je v primerjavi s skupnim številom (66.639) precej nizek delež.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Koper, Ptuj • Enota DU Ptuj v Kopru ostaja „ptujska'
Premalo ali preveč kruha za stanovalce?
Konec septembra smo poročali s seje sveta zavoda, na kateri je predsednica sindikata koprske enote Doma upokojencev Ptuj Laura Babič Rihter zatrdila, da je hrana v enoti nekakovostna in da se je zgodilo tudi, da je za stanovalce zmanjkalo kruha. Na to se je odzval svet stanovalcev ter vodja enote, oboji so te trditve kategorično zavrnili. V vmesnem času je postalo jasno tudi, da za zdaj tamkajšnja enota ostaja v ptujskih rokah.
Na septembrski seji sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj so izražene trditve Babič Rihterjeve, da je stanje v enoti Koper vedno slabše, da so delavci obremenjeni, da jih je premalo, da se bolniške ne nadomeščajo, da so nezadovoljni tudi stanovalci in da je kakovost hrane katastrofalna, očitno sprožile cel plaz odzivov. Zatrdila je namreč, da je v nedeljo v popoldanski izmeni, ko bi morala stanovalcem dati večerjo, celo zmanjkalo kruha. Za 22 stanovalcev naj bi imeli le štiri kose kruha, preostalo naj bi ga ponudili od malic zaposlenih, kar je bila edina alternativna rešitev. „Takšnega sadja, kot ga vidimo danes na seji, mi nimamo," je takrat dejala Babič Rihterjeva. A njene besede, izrečene na Ptuju, so bile povod, da je seji sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj sledila seja sveta stanovalcev koprske enote. To je vodja enote Janez Dolšak sklical po tem, ko je izvedel za navedbe predsednice sindikata. Kot izhaja iz zapisnika, je svet stanovalcev njene trditve zavrnil, izpostavljeno pa je bilo, da so imeli v času, ko je hrano dostavljal Sodexo, pripombe glede kakovosti, a naj bi se stanje bistveno izboljšalo. Izrazili so še skrb, kako bodo trditve predsednice sindikata vplivale na ugled enote doma, ki je že tako okrnjen.
Trditve, povezane s prehrano v Kopru, so začudile tudi direktorico DU Ptuj Jožico Šemnički, ki pravi, da so ravno v koprski enoti redno mesečno vračali odvečne kilograme kruha v pekarno, kar je razvidno iz dobavnic. Priznava sicer, da so v ta namen začeli marca letos zmanjševati količine naročanja kruha. A kljub temu naj bi dobavitelju julija vrnili 14, avgusta pa kar 18 kilogramov kruha. „V enoti Koper pripravljajo samo zajtrk in večerjo,
medtem ko kosilo zanje in zaposlene kuha zunanji dobavitelj," je še pojasnila direktorica.
Presenetljiv obrat sveta zavoda Obalni dom Koper
Svet stanovalcev je po septembrski seji jasno zapisal, da če koprska enota ostaja pod upravljanjem DU Ptuj - kljub temu da si tega
očitno ne želijo -, zahtevajo čimprejšnjo gradnjo centralne kuhinje, nadomestnih skupnih prostorov in dvigala.
Pred nekaj tedni je postalo jasno, da zaenkrat sprememb v upravljanju ne bo. To je ob obisku Doma upokojencev Ptuj potrdila tudi ministrica Anja Kopač Mrak.
Tako so se odločili, potem ko je ministrstvo za mnenji zaprosilo sveta zavodov DU Ptuj in Obalni dom Koper. Oba sveta, predvsem je pre-
senetljivo, da tudi koprski, sta bila mnenja, da je preveč neznank in da je trenutno najbolje, da pravica do upravljanja ostane v rokah DU Ptuj.
Ministrica je prepričana, da mora biti odločitev usklajena med sveti obeh zavodov, po treznem in razumskem pogovoru, ne pa na podlagi političnega preigravanja. »Seznanila sem se predvsem s številkami in dejstvo je, da koprska enota ne prinaša dobička, pač pa je na neki način celo strošek. Prihaja tudi do težav pri upravljanju. Ne bi pa si želela diskusije v smeri, da se Ptuju karkoli jemlje. To je najslabša možna diskusija, ki se žal trenutno
vodi v tem prostoru,« je dejala Kopač Mrakova. Pomembno se ji zdi poudariti, da se zdravstvena oskrba plačuje glede na to, od kod so oskrbovanci doma, kar pomeni, da so tisti v Kopru dejansko iz primorskih in ne podravskih občin. „Zato Ptuj zaradi tega ne bi v ničemer izgubljal." A kljub temu za zdaj sprememb ne bo, počakali bodo na soglasno odločitev obeh svetov zavodov.
Obalni dom upokojencev Koper ima na voljo 179 mest, kapaciteta „ptujske" enote v Kopru pa je 140 mest.
Dženana Kmetec
Ena izmed zaposlenih v Kopru je zatrdila, da hrana ni najboljše kakovosti in da se dogaja celo, da je premalo kruha.
Koprska enota ostaja „ptujska"
Pristojno ministrstvo je sveta zavodov Dom upokojencev Ptuj in Obalni dom na Markovcu zaprosilo za mnenje o morebitnem prenosu pravice upravljanja koprske enote DU Ptuj na dom na Markovcu. Ptujski svet je na ministrstvo poslaljasno sporočilo; da se jim ob trenutno znanih dejstvih to ne zdi smiselna odločitev, a da so se o tem pripravljeni še pogovarjati/pogajati. Če bo do prenosa pravice upravljanja prišlo, namreč pričakujejo, da bo podravska regija dobila kaj v zameno. A bolj kot njihova je presenetljiva odločitev sveta zavoda Obalni dom na Markovcu. Tudi tam so namreč to idejo zavrnili, čeprav soji bili doslej precej naklonjeni. Enako kot na Ptuju so se o tej opciji še pripravljeni pogovarjati, a za zdaj ponujene možnosti prenosa pravice upravljanja sploh ne želijo.
Foto: CG
8 Štajerski
V središču
petek • 3. novembra 2017
Lenart • Praznik občine Lenart
Izvedli več pomembnih investicij, svečano odprli igrišče z umetno travo
V občini Lenart so ob letošnjem občinskem prazniku pripravili vrsto prireditev. Praznovanje so povezali s praznovanjem krajevnega in farnega praznika ter 60-letnico Vrtca Lenart.
Letošnje praznične prireditve so začeli z odkritjem spominske plošče tajnega skladišča orožja v vojni za Slovenijo in jih bodo sklenili s pravljicami za odrasle, 21. novembra. V ponedeljek, 30. oktobra, so svečano odprli igrišče z umetno travo in ga krstili z več tekmami. Naložba je stala okrog 320.000 evrov (okrog 50.000 evrov so dobili od Fundacije za šport), želja pa je, da dobi igrišče tudi reflektorje, da ga bodo lahko uporabljali tudi za nočne tekme. Na tem igrišču bo mogoče igrati tudi hokej na travi.
Leto 2017 si bodo sicer v občini Lenart zapomnili po številnih in-
Janez Kramberger, župan občine Lenart
Ptuj, Podravje • Promocija električne mobilnosti se nadaljuje
Tudi na dolgo potovanje z električnim avtomobilom
Čezmejni projekt, katerega namen je predstavljanje električne mobilnosti v luči novih priložnosti, so začeli julija lani in se nadaljuje. Svoj prispevek k osveščanju o prednostih, koristih, priložnostih in pozitivnih učinkih električne - trajnostne mobilnosti je minuli teden prispevala tudi ekipa iz Avstrije, ki se je preko Ptuja, kjer projekt koordinira ZRS Bistra Ptuj, podala do Zadra.
V Projektu E-mobilnost sreča mala in srednje velika podjetja (E-SME) kot partner sodeluje tudi Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, kjer je vodja projekta Robert Novak.
Gre za drugo partnersko sodelovanje v okviru triletnega projekta, ki so ga začeli lani jeseni. V tem času bodo izpeljane številne delavnice in čezmejne aktivnosti, s katerimi bodo skušali opredeliti najprimernejše pristope k inovativnim storitvam in izdelkom na področju e-mobilnosti za lokalne skupnosti. Namen je osveščanje podjetij, občin in zainteresirane javnosti o prednostih, koristih, priložnostih in pozitivnih učinkih električne mobilnosti v Sloveniji in Avstriji.
Čez tri leta naj bi imeli 1000 polnilnic več
Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020jih bo država potrebovala 1.200, leta 2025 7.000 in leta 2030 kar 22.300. (Vir. STA)
In ravno s tem ciljem so se minuli teden, v četrtek, v ptujski Mestni hiši ustavili Avstrijci kot tudi vodilni partnerji v projektu.
„ZRS Bistra Ptuj tako kot vsi drugi partnerji v tem projektu pro-movira pomembnost e-mobilnosti v Sloveniji in Avstriji kot tudi širše. Nedvomno je, da e-mobilnost po-
Na poti od Gradca do Zadra so se promotorji vožnje z električnimi vozili ustavili tudi v ptujski Mestni hiši.
meni zelo pomemben korak. Kar je pomembno in kar so naši partnerji dokazali tudi s tem, ko so se podali na pot iz Gradca preko Ptuja do Zadra, da se s temi avtomobili da premagovati tudi daljše razdalje," poudarja Novak.
Takšne delavnice so toliko pomembnejše, tudi zaradi sprejete strategije o alternativnih gorivih v prometnem sektorju. Ta posebno pozornost namenja hibridnim vozilom in vozilom na električni pogon, določa pa, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih ali hibridov (okrog 200.000 vozil). Eden izmed predlogov je tudi, da po letu 2030 v Sloveniji ne bi bila več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel.
O tem, kakšne so potrebe naše in drugih regij, bodo ponovno govorili v sredo, 8. novembra, v Avstriji.
Iz nabora razvitih in izdelanih idej, ki so jih zbirali od jeseni 2016 naprej, bodo izpostavili in opredelili primerne izdelke in storitve na področju e-mobilnosti. Obenem bodo prikazani tudi tisti, ki so že v uporabi.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Občine Lenart vam iskreno čestitam in vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku ter 60-letnici Vrtca Lenart.
Prireditev bo v petek, 3. 11. 201 7, ob 17. uri v Športni dvorani Lenart.
Prav tako prisrčno vabljeni v nedeljo, 5.11. 201 7, na Lenarško žegnanje, ki ga bodo popestrili Pihalna godba MOL, II Divji, FS KD Sveta Ana ter Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart.
mag. Janez Kramberger,	, ^^
župan Občine Lenart '
vesticijah, zadovoljen pove župan Janez Kramberger. Med večjimi investicijami je zagotovo obnova ceste v Zavrhu, skupaj z začetkom obnove Štupičeve vile, ki jo bodo dokončali do poletja v letu 2018, do 100. obletnice konca I. svetovne vojne. V Voličini so obnovili nekaj cest,
tudi most čez Ruperški potok, in pokopališče. V Lenartu so obnovili nekaj ulic, dela na tem področju se bodo nadaljevala tudi v letu 2018, v KS Lenart tudi nekaj cest, ki so bile v slabem stanju. Pospešeno pa skupaj s Telekomom gradijo tudi optično omrežje.
ELEKTRD mARIBOR
SELES
Na osrednji slovesnosti bodo zaslužnim posameznikom, društvom in podjetjem za njihov prispevek pri razvoju in prepoznavnosti občine podelili tudi priznanja občine Lenart za leto 2017. Plaketo občine Lenart bosta prejela dva uspešna zasebnika, podjetnika, podjetje Almaja, proizvodnja, storitve in trgovina, d. o. o., Lenart in Frizerski studio Center Jelka Špandl, s. p., Lenart. Bronasti lenarški grb bodo podelili Janku Krambergerju za aktivno delo v slovenskem društvu dr. France Prešeren v Liechtensteinu in donacijo cimprače občini Lenart, slikarju Jožetu Krambergerju za dosežke v slikarstvu in donacijo umetniških slik OŠ Voličina ter Francu Mekeju za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Lenart in v ljubiteljski kulturi. Srebrni le-narški grb so si prislužile članice Društva kmečkih žena in deklet Lenart ob svoji 30-letnici delovanja, za sodelovanje na številnih občinskih in drugih prireditvah, in Ivica Šilec, dolgoletna aktivistka RK iz Voličine za aktivno prostovoljsko delo. Zlati lenarški grb pa je letos pripadel OŠ Voličina ob 260-letnici organiziranega šolstva v Voličini, za prispevek h kulturnemu in družbenemu razvoju kraja.
Štiri priznanja pa bo letos podelil župan občine Lenart Janez Kramberger. Prejeli jih bodo: Hana Vauda-Lorenčič, dijakinja II. gimnazije Maribor, za dosežke v twir-lingu, Zarja Mori, srednješolka, za dosežke v junior handlingu, Luka Sagadin, član Kolesarskega kluba TBT Lenart, za dosežke v cestnem kolesarstvu in Aleksander Krajnc iz Komunale Slovenske gorice, za prizadevno delo pri modernizaciji občinskih cest.
MG
HITACHI
Inspire the Next
é?
PREMAKNI
PORABO
Bodi aktiven in prihrani!

ZMANJŠAJ RAČUN ZA ELEKTRIKO!
Število mest je omejeno!
www.premakni-porabo.si
Foto: DK
petek • 3. novembra 2017
Podjetništvo
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • Statistika zbranih, obdelanih in odloženih odpadkov v letu 2016
Največ odpadkov v regiji v Lenartu in Ptuju
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) smo Slovenci v letu 2016 pridelali skoraj milijon ton komunalnih odpadkov. Vsak Slovenec jih je v povprečju proizvedel dobrih 470 kilogramov ali 1,3 kg na dan.
V Sloveniji je v letu 2016 skupno nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov. Struktura je naslednja: največ (39 %) je bilo gradbenih odpadkov, 18 % komunalnih, 16 % odpadkov iz termičnih procesov -iz toplarn in sežigalnic, 10 % je bilo odpadkov iz obdelave in predelave kovin ter lesa, 7 % pa odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki. Dva odstotka je bilo nevarnih odpadkov. V primerjavi z letom 2015 smo Slovenci lani pridelali za šest odstotkov več komunalnih in drugih odpadkov. Približno polovica vseh odpadkov je nastala v proizvodnih in druga polovica v storitvenih dejavnostih. Gospodinjstva so ustvarila deset odstotkov vseh odpadkov ali 573.000 ton. Nevarnih odpadkov se je lani v primerjavi s predhodnim letom ustvarilo za 18 odstotkov manj, skupno jih je bilo 120.000 ton. Tri četrtine nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnji oziroma industriji, v gospodinjstvih pa samo štirje odstotki.
4,4 milijona ton vseh odpadkov je bilo predelanih, 371.000 ton odpadkov je bilo odstranjenih. Na odlagališča odpadkov je bilo odloženih skoraj 138.000 ton odpadkov (50 % manj kot v 2015). Za polovico manjše količine odloženih odpadkov so posledica izvajanja obdelave mešanih komunalnih od-
padkov pred odlaganjem v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Vsi mešani komunalni odpadki, nastali v 2016, niso bili obdelani do konca v istem letu, ampak so bili ali bodo odloženi v letošnjem
letu. Uvoz odpadkov se je glede na leto 2015 zmanjšal za skoraj štiri odstotke, izvoz se je povečal za 40 odstotkov.
Največ komunalnih odpadkov so ustvarili v obalno-kraški stati-
Ormož • Obnova nogometnega igrišča za več kot pol milijona evrov
Gradijo tribune, slačilnice in druge prostore
Ob nogometnem igrišču Ormož gradijo potreben objekt s tribunami, saj' bodo le tako ustrezali pogoj'em za tekme tretje slovenske nogometne lige.
Na nogometnem igrišču v Ormožu že ropotajo delovni stroji. »Trenutni objekt, ki služi za potrebe nogometnega kluba (slačilnice), je od nogometnega igrišča oddaljen 250 metrov. Pot od slačilnic vodi čez atletski stadion, mimo OŠ Stanka Vraza Ormož in prečka lokalno krajevno cest. Trenutno igrišče nima nobenega grajenega objekta, gledalci sedijo na travi, deskah itd.,« težko pričakovano obnovo nogometnega igrišča, pojasnjujejo na ormoški občinski upravi. Zgradili bodo zgradbo, na kateri bodo na zunanjem delu pridobili pokrite tribune s 324 sedeži, v notranjem delu pa slačilnice in druge prostore. »Objekt bo 50 metrov dolg in 7,5 metra širok in bo imel skladišče, garderobe, sanitarije, sobo za sodnika, sobo za prvo pomoč ter druge prostore, tako da bo zadoščeno kriteriju za odvijanje tekem tretje slovenske
Ponudniki s cenami
I I Ponudnik I	cena v € z DDV 1
1. MILAN PINTARIČ, s. p., Gornja Radgona	597.738,98
2. VG5, d. o. o., Ljubljana	607.403,94
3. GRANIT STORITVE, d. o. o., s KOMUNALNIM PODJETJEM ORMOŽ, d. o. o., Ormož	633.905,74
4. GIC GRADNJE, d. o. o., Rogaška Slatina	668.229,37
5. MARKOMARK NIVAL, d. o. o., Videm pri Ptuju	672.437,36
Vir: Občina Ormož
Za izgradnjo objekta s tribuno in parkirišča v mestni grabi Ormož se je potegovalo pet ponudnikov. Najugodnejša je bila ponudba Milana Pintariča, s. p., iz Gornje Radgone, ki je znašala slabih 598.000 evrov, cena podjetja Markomark Nival, d. o. o., pa je bila višja za nekaj več kot 74.000 evrov oziroma dobrih 12 odstotkov.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
RADIOPTUJ
^ 89,8 0 98,2 010473 www.radio-ptuj.si
Na tem mestu bodo zgradili objekt s tribunami, kjer bo prostor za 324 gledalcev.
nogometne lige.« Poleg tega bodo uredili tudi parkirišče z 42 parkirnimi mesti za osebne avtomobile ter dve parkirni mesti za avtobuse.
Dela je v teh dneh Gradbeništvo Milana Pintariča, s. p., iz Gornje Radgone že začelo, rok za končanje je konec julija prihodnje leto. Vsa dela bo občina plačala sama, saj kot smo že poročali, na razpisu Fundacije za šport, kjer so se nadejali sofinancer-skih sredstev v skupni višini 115.000 evrov, niso uspeli: »Vrednost gradbenih del (brez nadzora, projektne dokumentacije ...)je 597.752 evrov z DDV. Sredstva za izvedbo projekta bo v celoti iz lastnih sredstev zagotovila Občina Ormož. Projekt je bil na razpisu Fundacije za šport zavrnjen zaradi premajhnega števila zbranih točk.«
Monika Levanic
Nastali komunalni odpadki po občinah v letu 2016
Sv. Andraž	342	297	0,8
Žetale	394	306	0,8
Trnovska vas	428	316	0,9
Zavrč	436	245	0,7
Sv. Tomaž	575	283	0,8
Podlehnik	581	321	0,9
Cirkulane	584	254	0,7
Juršinci	651	276	0,8
Destrnik	716	281	0,8
Središče	734	362	1
Dornava	1.044	361	1
Markovci	1.276	317	0,9
Gorišnica	1.298	326	0,9
Majšperk	1.306	327	0,9
Hajdina	1.459	393	1,1
Videm	1.650	299	0,8
Starše	1.806	445	1,2
Duplek	2.310	341	0,9
Kidričevo	2.965	461	1,3
Ormož	4.025	328	0,9
Lenart	5.490	664	1,8
Sl. Bistrica	9.249	364	1
Ptuj	13.380	578	1,6
Foto: Črtomir Goznik
Na območju države je lani nastalo 982.000 ton komunalnih odpadkov - 18 odstotkov od vseh nastalih odpadkov. Od tega jih je bilo 67 odstotkov zbranih ločeno.
stični regiji (577 kg na prebivalca), najmanj v zasavski statistični regiji (329 kg na prebivalca). Skoraj 660.000 ton ali 67 odstotkov komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno.
V smeteh letno milijarda evrov
Iz navedenih podatkov smo preračunali, koliko denarja se v Sloveniji okvirno zavrti v poslu s komunalnimi odpadki, ki so lastnega izvora - nastanejo v Sloveniji, v gospodinjstvih in proizvodnji oz. industriji. Za izračun smo uporabili cene celjskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Simbio. Cene, ki veljajo na ptujskem in ormoškem območju za preračun ne bi bile relevantne, saj izvajalci opravljajo samo dejavnost zbiranja in delne obdelave, ne pa tudi celovite obdelave in odlaganja. Lani se je v Sloveniji zbralo 982.000 ton komunalnih odpadkov. RCERO Simbio za tono zbiranja odpadkov računa 135,16 evra. Skupno bi torej lahko izvajalci iz zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji ustvarili okrog 133 milijonov evrov prihodkov. Cena tone obdelave je 87,03 evre, obdelalo naj bi se jih 324.000 ton (67 odstotkov ali 658.000 ton se jih je zbralo ločeno, ločeno zbrane frakcije - papir, plastiko, kovino, steklo ... - izvajalci javne službe
Vir: SURS, preračun Štajerski tednik
prodajajo na trgu). Ob predpostavki obdelave 324.000 ton bi izvajalci iz tega naslova ob dani ceni lahko ustvarili dobrih 28 milijonov evrov prihodkov. Slabih 79.000 ton obdelanih komunalnih odpadkov naj bi se odložilo, kar po naši predpostavljeni ceni 69,72 evra po toni znese 5,5 milijona evrov. Delež odlaganja je izjemno majhen, saj se morajo komunalni odpadki pred odlaganjem temeljito obdelati, iz njih se izločijo še vse koristne snovi, ki nadalje služijo kot surovine. Ni pa tudi nujno, da vsi v Sloveniji zbrani komunalni odpadki gredo v obdelavo in odlaganje. Lahko se izvozijo, vendar uporabniki za njih izvajalcu obdelavo in odlaganje prav tako plačajo. Ta del pa pri našem izračunu ni zajet, saj natančnih podatkov o tem ni, možne so tudi manipulacije. V preračun smo vključili samo v Sloveniji zbrane komunalne odpadke. Poudariti je treba, da gre za količino, ki predstavlja slabo petino celotnega posla z odpadki. Izhajajoč iz tega bi lahko sklepali, da se v smeteh v Sloveniji na letni ravni obrne kakšna milijarda evrov denarja.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
V Slovenijo se je lani uvozilo 992.000, izvozilo pa 883.000 ton odpadkov.
Obcina
Foto: ML
10 Štajerski
V središču
petek • 3. novembra 2017
Ptuj • Enajsta humanitarna akcija Vulkanizerstva Fredija Kmetca
Gume presenečenja in velike hvaležnosti
Pri vulkanizerstvu Fredija Kmetca v Podvincih je dobrodelnost tako rekoč že doma. 25. oktobra so z zimskimi gumami in njihovo montažo razveselili društvo Sožitje, VDC Sonček in Tatjano Majcen Ljubic ter z bonom v vrednosti montaže podarjenih gum Območno združenje RK Ptuj.
■m
Igii
fflBMSB^H^B
Foto: Črtomir Goznik
Vulkanizerstuo Fredija Kmetca je podarilo zimske gume z montažo društvu Sožitje, VDC Sonček in Tatjani Majcen Ljubic, bon v vrednosti montaž pa Območnemu združenju RK Ptuj, kjer zbirajo sredstva za pomoč Pii, ki potrebuje zdravljenje v tujini.
Presenečenje za prejemnike je bilo toliko večje, ker jih je lastnik podjetja Fredi Kmetec poklical sam in se zanimal, ali potrebujejo zimske gume, do 15. novembra je namreč čas za zamenjavo letnih gum z zimskimi. Zato se je tudi odločil, da jim gume in montažo podari v tem času. Na dvorišču vulkanizerstva je bilo na dobrodelni dan vsem toplo pri srcu, ker so še ljudje, ki imajo občutek za pomoč drugim, ki darujejo iz srca. Frediju in njegovemu kolektivu so prejemniki donacij izjemno hvaležni, saj se bodo do spomladi lahko varno vozili z novimi kakovo-
stnimi gumami korejskega proizvajalca, četrtega oz. petega v svetu, blagovne znamke Nexen, ki se vse bolj uveljavlja.
Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, je povedala, da je ljudi, ki se obračajo k njim po pomoč, izjemno veliko. Bon v vrednosti montaž podarjenih gum bodo podarili deklici Pii, ki potrebuje zdravljenje v tujini. Darovalcu so za to izjemno hvaležni, zahvalili so se mu tudi v imenu deklice. »Vulkanizerstvo Kmetec se je že doslej večkrat spomnilo na društvo Sožitje, hvala mu, tega nismo
pričakovali, da nas je sam poklical in nas vprašal, ali potrebujemo zimske pnevmatike, to je resnično lepo in hvalevredno dejanje,« je povedal Janko Šuman iz društva Sožitje, in se zahvalil za prejeto donacijo. V VDC Sonček s svojim vozilom vsak dan prevozijo veliko kilometrov, tudi do 250. Glede na število prevoženih kilometrov morajo vsako leto menjati gume. »Še enkrat hvala Frediju Kmetcu in njegovi ekipi za donacijo,« se je zahvalil Vanja Bole iz VDC Sonček Ptuj. Za donacijo je hvaležna tudi Tatjana Majcen Lju-bič.
„Pnevmatike, ki smo jih podarili, smo dobili po drugačni ceni, tako da so se izkazali tudi dobavitelji. Vsi so že naši stari znanci, enkrat smo jim gume že donirali, zakaj jim ne bi še naprej pomagali. Podarjene gume Nexen so zelo kakovostne, tega mnogi ne vedo. Korejci so s tehnologijo daleč pred nami. Mi smo njihov zastopnik na tem območju; če že delamo zanje, je prav, da tudi oni nekaj naredijo za vse nas, v skupno dobro in zadovoljstvo vseh," je povedal Fredi Kmetec, ki bo po svojih močeh še naprej pomagal.
MG
Dornava • Nekdanjo gramoznico bi rad n «t #V# •	V
Ribici si ne ze
Dornavske ribiče so razburili načrti občine, da namen
Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za Rekreacijsko območje Dornava, ki ga trenutno sprejemajo na občini, na območju nekdanje gramoznice na jugu naselja Dornava oz. v tako imenovani Ribiški jami poleg številnih športnih površin s pripadajočimi objekti med drugim predvideva ureditev naravnega kopališča ter izgradnjo umetnega polotoka, s katerim bi pridobili še okoli 100 metrov plaže. Temu nasprotujejo predvsem dornavski ribiči, ki so ribiški dom z okolico uredili s številnimi prostovoljnimi akcijami ter lastnimi sredstvi. Obstoječi ribnik z ribiškim domom želijo obdržati, v nasprotnem primeru pa zahtevajo nadomestno lokacijo. »Športno-ribiško društvo (ŠRD) Dornava ne nasprotuje športno rekreacijskem projektu, ampak želimo, da se društvu zagotovi nadomestna lokacija. V OPPN ni nikjer zavedeno, kam bo ribiško društvo šlo z vso to opremo. Vemo, da je ŠRD Dornava s člani in sponzorji dom in okolico zgradilo z lastnimi sredstvi, ne pa iz sredstev občinskega proračuna. Gre za investicijo zagotovo v višini okoli 250.000 evrov. Vemo tudi, da objekta ni bilo mogoče do-
končno legalizirati, ker OPPN še ni bil sprejet. Sosednje občine, s katerimi se radi primerjamo - občini Markovci in Gorišnica - sta sicer legalizirali po dva ribnika in domova, nam pa to ni uspelo,« je na oktobrski seji pri obravnavi pripomb na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za Rekreacijsko območje Dornava glasno izpostavil občinski svetnik Janez Horvat, sicer tudi predsednik Športno-ribi-škega društva Dornava. V nadaljevanju je še podvomil v smiselnost ureditve kopališča na omenjenem ribniku: »Sprašujemo se, ali se kdo zaveda, da so bile pred tremi leti tukaj velike poplave, letos pa le 60 cm vode v ribniku. Ali bo kopališče sploh smiselno?! Nasprotujemo kopališču in ničemur drugemu ... Če bi izgubili prostore, pa zahtevamo, da ribiči dobimo nadomestno zemljišče z vso potrebno infrastrukturo, sicer bo občina tista, ki bo ukinila še eno društvo...«
Predsednik odbora za okolje in prostor Andrej Doberšek je občinsko upravo in upravni odbor Športno-ribiškega društva pozval, da se sestanejo in poskusijo najti rešitve, ki bi bile dobre za vse.
S tem se je poleg svetnika Dominika Kukovca strinjal tudi
Na tem 1
Markovci • Skulptura koranta sproža polemike
Koliko je občina odštela za jeklenega koranta?
V Markovcih te dni dviga veliko prahu in sproža številne polemike ureditev sredice krožišča pri trgovini Tuš-Špic. V sredinski otok je občina postavila moderno tridimenzionalno skulpturo koranta iz jekla, z njenim videzom pa nekateri občani niso zadovoljni ...
Občina je na glavni cesti v Mar-kovcih že pred časom dobila dve krožišči. Kot piko na i ureditvi občina tačas ureja tudi obe sredici krožišč, ki bosta ponazarjali njihovo kulturno dediščino, šege, običaje in navade. Najbližje svoji končni podobi je krožišče pri trgovini Tuš--Špic. Občina, ki se rada postavlja kot Korantova dežela, je na sredo omenjenega otoka postavila okoli štiri metre visoko tridimenzionalno skulpturo koranta iz jeklenih palic,
ki pa je v teh dneh deležna kar nekaj kritik. Ni namreč skrivnost, da imajo nekateri občani kar precej povedati o tem, da iz moderne skulpture ni najbolj razvidno, da gre za koranta. »Občani občine Markovci vsi poznamo in vemo, kakšen je lik koranta in kakšno je njegovo poslanstvo. Ta v krožišču je bolj kot nam namenjen mimoidočim, ki bodo videli zgolj kup železja,« je pod fotografijo, na kateri je omenjena skulptura, ki jo je na svojem Facebook profilu objavilo
ruiu. ivi i—
V drugem krozisču bodo ostali pustni liki
Občina Markovci je začela urejati tudi drugi sredinski otok krožišča, pri Kmetijski zadrugi Ptuj, pa čeprav je župan ob potrditvi rebalansa letošnjega proračuna, ki so ga svetniki potrdili šele po sprejetju amandmaja, v katerem so izvzeli dodatnih 30.000 evrov za ureditev krožišč ter jih namenili za rekonstrukcijo pločnika Bukovci-Stojnci, zatrdil, da sredstva v proračunu zadostujejo le za ureditev enega otoka.
Drugo krožišče naj bi sicer krasili ostali tradicionalni pustni liki. »Pustni liki II. rondoja bodo prikazani kot izrez v jekleni plošči. Ponudbene vrednosti izdelave teh likov še nimamo,« so ob tem še sporočili z občine.
Takšen je sedanji pogled na sredino otoka krožišča pri trgovini Tuš Spic, ki sicer še ni dokončno urejena, a že sproža številne polemike.
Turistično društvo občine Markovci, zapisal Blaž Meglič. Na drugi strani pa je najti tudi pozitivne odzive nekaterih občanov, ki so na jeklenega koranta nadvse ponosni.
»Tako je pri vsaki stvari, da je nekomu zelo všeč, nekomu všeč, nekomu sploh ni všeč ... Je pa res, da ni kup starega železa. Je pocinkano železo in črno pobarvano. Ko je lik nastajal, je bilo veliko različnih občutkov, zdaj, ko je končan, pa je tudi meni zelo všeč. V kratkem bo tudi osvetljen in bo dobil še dodatno vsebino v temnih nočeh. Vsak ga gleda s svojimi očmi, občutki, predsodki itd.,« se je na burno javno debato na Facebooku odzval tudi markovski župan Milan Gabrovec.
■ I	V »V V V	I	I
Krozisce se ni urejeno, na občini za zdaj zadovoljni
V markovski občinski upravi so se na kritike odzvali še z naslednjim pojasnilom: »Vsakršni komentarji so preuranjeni, saj zadeva še ni v dokončni podobi, velja pa upoštevati tudi rek: vsake oči imajo svojega malarja. Ko bo krožišče dokončno urejeno, bomo dali oceno. Za sedaj smo zadovoljni.« Na občini tako napovedujejo, da bo pravo podobo vi-
dna šele, ko bodo končana vse dela. Skulptura se bo namreč rotirala, manjkata še osvetlitev skulpture ter trava na zunanjem obodu otoka.
Arhitekturno podobo omenjenega krožišča je zasnoval A-Biro, podjetje za projektiranje, inženiring in trgovino, d. o. o., iz Maribora. »Župan je imenoval posebno komisijo, ki je izmed prispelih ponudb izbrala najugodnejšo glede oblike, materiala in cene. Kot že omenjeno, dela še niso zaključena, so le podpisane pogodbe in delno izdana naročila za posamezna dela. Končni obračun še ni narejen. Dela so še v fazi izvedbe. Glavnino stroška predstavlja izdelava skulpture lika koranta. Pri izdelavi idejne zasnove so sodelovali trije arhitekti oz. podjetja. Vsi trije natečaj-niki so oddali oceno stroška izdelave skulpture, predvsem v odvisnosti od izbire materiala skulpture. Izbrana je bila skulptura, ki predstavlja sprejemljivo razmerje med ceno in kakovostjo materiala (jeklo). Nate-čajniki so predlagali različne izvedbe skulpture, iz različnih materialov, od umetne mase, jekla, bakra. V tem zaporedju je tudi ocena stroška,« so na vprašanje o odločitvi glede ureditve sredice otoka še odgovorili z občine ter dodali, da je skulpturo izvedel akademski umetnik Primož Pugelj iz Brezovice, za temeljenje skulpture je poskrbel Gregor Furlinger, s. p., iz Rogaške Slatine, izdelovalec vrtišča pa je družba CMS Sistemi iz Markov-cev.
Marsikdo se je javno in tudi na socialnih omrežjih še spraševal, ali je skulptura zares stala 50.000 evrov, kar pa so na občini zanikali: »Lik koranta skupaj s postavitvijo je stal 20.000 evrov.«
Monika Levanic
Foto: ML
petek • 3. novembra 2017
V središču
Štajerski	11
[i izkoristili tudi za kopališče
lijo kopalcev
iva na nekdanji gramoznici, v tako imenovani Ribiški jami, urediti kopališče.
vm •
¡5 - v'
-
Foto: ML
ribniku, ki ga upravlja Športno-ribiško društvo Dornava, bi občina rada uredila kopališče.
Tonček Cenar: »Najbolje je, da se usedete skupaj. Ribiško društvo je aktivno in zelo dobro dela. Če ne gre drugače, da poiščemo vsaj nadomestno lokacijo - to je mogoče samo pri stari Pesnici, infrastruktura pa bo tam spet problem ...«
Ribiški dom črna gradnja
Župan Rajko Janžekovič je v uvodu razjasnil, da je bilo za obveščenost občanov v zvezi z načrti občine dobro poskrbljeno, a »da je problem, ker ni prave zainteresiranosti«. V nadaljevanju je med drugim še pojasnil, da je bila za ribiški dom že izdana odločba o rušitvi, saj gre za črno gradnjo. »Preden OPPN ne bo sprejet, objekta ne moremo legalizirati. Kot sem že prej povedal, bo občina šla v projekt, če se bodo zadeve finančno pokrivale, sicer ne ... Če sem čisto odkrit, to celotno območje za nas predstavlja mrtev kapital. In če ne bomo tam nič naredili, je bolje, da se tega rešimo. Mi bomo kljub temu, da bi lahko postopek peljali naprej, zadevo ustavili in poskusili organizirati sestanek s člani upravnega odbora ŠRD. Upam, da bodo vsi člani imeli čas, pa da se o tem pogovorimo tukaj, ne pa po gostilnah,« je še zabrusil župan. V nadaljevanju je izpostavil, da se v gramoznice, ki jih v sosednji Avstriji izkoriščajo za turizem, hodijo kopat tudi številni Slovenci. Ob tem je svetnikom še pokazal nekaj primerov urejenih naravnih kopališč. »Imamo stvari, ki jih je treba izkoristiti tako, da bomo naredili najboljše, kar se za našo občino da. Omenili ste, koliko ribnikov so sosednje
Da nasprotujejo kopališču in da želijo obdržati obstoječi ribnik z ribiškim domom, je večkrat izpostavil svetnik, sicer tudi predsednik Športno-ribiškega društva Dornava Janez Horvat. V nasprotnem primeru zahtevajo nadomestno lokacijo z vso potrebno infrastrukturo.
občine legalizirale. To pomeni, da imamo v naši okolici kar nekaj ribnikov, naravnega kopališča pa ni. Ali bomo imeli ribnik za 20 posameznikov v vsaki občini oz. že v vsaki vasi ali bomo naredili kaj več, da bo od tega imela kaj tudi širša skupnost?! Vsi govorimo, kaj vse so naredili iz gramoznic v Avstriji, pri nas pa se ne da ... Na žalost se ne da, pa ne zaradi tistih, ki bi radi delali, ampak mogoče tudi zaradi koga drugega,« je še nadaljeval.
Kopalec in tekmovalec ne moreta biti skupaj
Da je na ribniku mogoče kombinirati več dejavnosti, torej poleg ribištva tudi kopanje, pa
je situacijo miril svetnik Marjan Hrga. A s tem se Horvat ni strinjal: »Še enkrat bi rad poudaril, da ne nasprotujemo projektu. Želimo, da se ali kopališče izvzame, ali pa se v OPPN doda nova lokacija, kamor se lahko selimo. Letos smo organizirali že 11. mednarodno ribiško tekmovanje. V pravilniku o tekmovanju je jasno in glasno napisano, da kopalec in tekmovalec ne moreta biti skupaj v vodi. Pa še to. Ne gre za 20 ribičev, kar čez 100 članov je. Letos smo pritegnili ogromno mladine. Ponosen sem na to, da smo imeli v slovenski reprezentanci tudi naše člane.« Župan pa je Horvatu dopovedoval, da lahko ribiške tekme izpeljejo tudi izven kopalne sezone in zaključil: »Vse je stvar dogovora, če se le ljudje znajo dogovoriti.«
Monika Levanic
Foto: ML
Haloze, Gorišnica • Javni pozivi pri Lokalni akcijski skupini Haloze
Zakaj neizbrani projekti ostajajo skrivnost?
Prejšnji mesec so na skupščini Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze izbrali novih šest projektov, ki bodo sofinancirani z evropskim denarjem, neizbranih projektov pa javnosti niso razkrili.
Sonja Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, je pojasnila, da je lahko projekt zavrnjen iz treh razlogov, na preteklih treh javnih pozivih so se vse tri možnosti tudi zgodile: »Da bi projekt sofinancirali s sredstvi LAS Haloze, mora pri ocenjevanju ocenjevalne komisije doseči najmanj 40 točk, sicer je zavrnjen. Točkuje se doseganje vsakega specifičnega cilja, maksimalno število točk pri specifičnih merilih je 100.« Po Pravilniku o postopku izvedbe javnih pozivov v LAS Haloze se v primeru, da več projektov doseže 40 točk, sofinancira tiste, ki imajo največ točk (seveda do porabe razpoložljivih sredstev po posameznem ukrepu). Golčeva je dodala: »Projekt je zavrnjen tudi, če se pri administrativni preverbi ugotovi, da ne izpolnjuje katerega od pogojev.«
Podatki o posameznem projektu po omenjenem pravilniku postanejo javni šele, ko skupščina LAS Haloze ta projekt potrdi za sofinanciranje. Vodilni partner LAS Haloze pripravi sporočilo za javnost s seznamom izbranih projektov za sofinanciranje in ga ob-
javi na spletni strani www.haloze. org. Golčeva je pojasnila: »Projekti, ki niso odobreni, se skladno s pravili ne obravnavajo javno (gre za poslovne skrivnosti vlagateljev, osebne podatke itd.).« Opozorila pa je, da lahko vsak od prijaviteljev zahteva vpogled v ocene svojega projekta, ga na podlagi pregleda
Na LAS Haloze doslej potrdili 15 projektov
Javni poziv	Izbrani projekti	Projekti na rezervni listi	Neizbrani projekti
Januar 2017, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja	7	4	7
Februar 2017, Evropski sklad za regionalni razvoj	2	1	0
Junij 2017, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja	6	1	2
■¡v
i>: -i.....
Izbrani projekti na prvih treh javnih pozivih Lokalne akcijske skupine Haloze so znani, mnoge pa zanimajo tudi neizbrani.
Vir: LAS Haloze
Opomba: v tabeli smo zajeli le administrativno popolne vloge.
izboljša in se z njim prijavi na naslednji javni poziv.
Objaviti je treba »vse informacije, namenjene večji informiranosti«
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili, da so članice EU vse državljane dolžne obveščati o vlogah in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatu in vplivu partnerskih sporazumov, operativnih programov in operacij: »V skladu z določili Uredbe o
izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 mora LAS izvajati postopke za izbor operacij, operacije izbrati in jih predložiti v končno potrditev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ali MGRT. Izbirni postopek na LAS je s tem zaključen in znane so izbrane in zavrnjene operacije.« Znane že, vendar komu?
Na MGRT so povedali, da ista uredba določa, da je o rezultatih treba obveščati javnost: »LAS mora na svoji spletni strani objaviti rezultate izbora operacij in ažurno objavljati vse druge informacije, namenjene večji informiranosti upravičencev.« Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so dodali: »LAS morajo pri svojem delu tudi na področju informiranja in obveščanja javnosti upoštevati slovenske in predpise EU.«
Ko smo prosili za preprostejši prevod latovščine, so z obeh ministrstev odgovorili enako: »Z zaključkom izbirnega postopka na LAS so znane izbrane in neizbrane operacije in jih je mogoče objaviti.« Mogoče ali treba? »Kot rezultate izbora operacij LAS običajno objavijo število prejetih vlog ter število izbranih in neizbranih operacij, pogosto tudi objavijo kratek opis izbranih operacij,« so diplomatsko odvrnili. Odločitev o tem, ali bodo podatke o neizbranih projektih (njihov naziv, prijavitelja, zaprošene vrednosti sofinanciranja ali vsaj opise) javno objavili ali ne, je torej prepuščena posameznim lokalnim akcijskim skupinam.
Eva Milosic
Foto: EM
Rokomet
Ajdovke brez težav do zmage na Ptuju
Stran 14
Namizni tenis
Maribor s Piljakom in Vesna z Zero premočna Stran 14
Boks
Ringovcem rekordna bera
Stran 15
Futsal
Zmaga za prestiž FC Hiša daril Ptuj
Stran 15
Nogomet
Derbi in vrh Superlige Cirkulanam
Stran 16
Atletika
Prstecu dve priznanji krovne organizacije
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoílulajtí naí na íuitounim iplztu!
RADIOPTUJ
ta, ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 14. krog
PRVALiGA Telekom Slovenije
Goričani hitri in igrivi, Kidričani »pretežki« Maribor z zmagov Domžalah ujel Olimpi'°
O	'	L	REZULTATI 14. KROGA:
Aluminij - Gorica 0:3 (0:2);
Domžale - Maribor 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Mešanovič (58.). Ankaran Hrvatini - Krško 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Klapan (23.), 1:1 Ejup (93.);
Triglav Kranj - Celje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Žinko (55., z 11 m), 0:2 Cvek (85.); Rudar - Olimpija 0:0.
1.	OLIMPIJA
2.	MARIBOR
3.	RUDAR VELENJE
4.	GORICA
5.	DOMŽALE
6.	KRŠKO
7.	CELJE
8.	ALUMINIJ
9.	TRIGLAV KRANJ
14 14 14 14 14 14 14 14 14
10. ANKARAN HRVATINI 14
10 10 7 7 5 4 3 3 1 1
28:6 23:8 17:13 18:17 29:16 21:26 15:18 16:24 11:27 12:35
34 34 23 22 19 16 15 13 8 7
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Miljan Škrbič (Krško); 7 zadetkov:
John Mary (Rudar Velenje), Matej Poplatnik (Triglav Kranj); 6 zadetkov: Ricardo Alves (Olimpija Ljubljana), Rifet Kapič (Gorica), Jasmin Mešanovič (Maribor); 5 zadetkov: Petar Franjič (Domžale), Abass Issah (Olimpija Ljubljana); 4 zadetki: Filip Dangubič, Luka Žinko (oba Celje), Milan Tučič (Rudar Velenje), Senijad Ibričič (Domžale).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (v rdečih dresih) so proti Goričanom nadaljevali niz poraznih rezultatov na medsebojnih tekmah; na desetem srečanju so klonili osmič.
V nedeljo sta se v večernem srečanju pod reflektorji merila Aluminij in Gorica. Gostje so bili od prve minute naprej deležni glasne podpore svoje navijaške skupine, ki je v Kidričevo pripotovala s posebnim avtobusom. Njihovi ljubljenci jih niso razočarali ...
Brez svežine in agresivnosti
Domači trener ni mogel računati na pomembna člena ekipe, Francesca Tahiraja (kartoni) in Alena Krajnca (manjša poškodba). Hitrost igre je bila posledično precej nižja. »Od prvega trenutka tekme naprej se je videlo, da tokrat nismo pravi: v ekipi ni bilo svežine, ni bilo hitrih prehodov v napad, posledično tudi ni bilo pravega zaključka. Za nas je bila to peta tekma v 16 dneh, zato se je pri igralcih videla utrujenost,« je dejal Slobodan Grubor.
Podobnega mnenja je bil tudi napadalec domače vrste Marko Nunič: »Vse je šlo narobe že od samega začetka, čeprav smo natančno vedeli, od kod nam preti največja nevarnost. Odigrali smo slabo, manjkala nam je agresivnost, Goričanom smo puščali eno-
Aluminij - Gorica 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Škarabot (15.) 0:2 Kapič (39., z 11 m), 0:3 Kapič (75.). ALUMINIJ: Janžekovič, Vrbanec, Jurčevič, Jakšič, Muminovič, D. Mensah, Petrovič, Škoflek (od 79. Lukanc), Mesec (od 83. Rogina), I. Mensah, Nunič (od 61. Bartulovič). Trener: Slobodan Grubor.
GORICA: Sorčan, Celcer, Curk, Gregorič, Grudina, Kapič (od 86. Humar), Kolenc, Lipušček, Nwabueze (od 84. Gulič), Osuji (od 81. Nagode), Žigon. Trener: Miran Srebrnič.
stavno preveč prostora za igro. Zdelo se je, da smo mi pretežki, Goričani pa hitri in končni rezultat je samo logična posledica tega.«
Kidričani so naivno prejeli prva dva zadetka, pot vrnitve je bila zato zelo otežena. »Po dogovoru v slačilnici smo poskušali z nekoliko agresivnejšo igro v 2. polčasu iz tekme nekaj izvleči, a smo posledično puščali več prostora v obrambi, kar je Gorica izkoristila za dosego tretjega zadetka in zasluženo zmago,« je dejal Grubor.
Morda celo najbolje letos
Bistveno drugačno je bilo razpoloženje v taboru sinje modrih. »Svojim fantom čestitam za zelo dobro odigrano tekmo, po mojem mnenju je rezultat glede na prikazano na igrišču še premajhen v našo ko-
rist. Odigrali smo eno najboljših tekem v tej sezoni, delovali smo homogeno, čvrsto, igrivo, prihajali smo v priložnosti . Res dobra popotnica za nadaljevanje sezone,« je bil z zmago (in igro!) vidno zadovoljen strateg Gorice Miran Srebrnič.
Nogomet • Liga prvakov
Boljše, veliko boljše
Liverpool - Maribor 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Salah (49.), 2:0 Can (64.), 3:0 Sturridge (90.).
LIVERPOOL: Karius, Moreno, Klavan, Matip, Alexander-Arnold, Wijnaldum (od 17. Henderson), Can, Milner, Salah (od 74. Sturridge), Oxlade-Chamberlain, Firmino (od 85. Grujič). Trener: Jürgen Klopp. MARIBOR: Handanovič, Viler, Šuler,
Uvodni zadetek na tekmi je po podaji Kolenca z glavo dosegel Matija Škarabot, preostala dva - prvega iz 11-metrovke - je prispeval najboljši posameznik tekme Rifet Kapic'. Kljub trem prejetim zadetkom je še najboljši vtis pri domači vrsti pustila obrambna linija v sestavi Vrba-nec-Jakšič-Muminovič-Jurčevič.
Jože Mohorič
1. SNL, 15. krog: Aluminij - Domžale,
sobota, 4. 11., ob 15.00 v Kidričevem
Domžale morda tudi z Agimom Ibraimijem
Serijo tekem z neugodnimi tekmeci (beri z negativno medsebojno bilanco) bodo Kidričani nadaljevali v soboto, ko se bodo v drugem zaporednem domačem srečanju merili z Domžalčani. Proti varovancem najmlajšega trenerja v 1. ligi, 34-letnega Simona Rožmana, bodo Kidričani poskušali zmagati - prvič! Na dosedanjih devetih tekmah so šestkrat izgubili, trikrat so remizirali. Ni nepomembno, da tudi na zadnjih dveh medsebojnih tekmah, kar Kidričanom vliva kar nekaj upanja .
»Po zadnjem sodnikovem žvižgu na tekmi z Gorico smo se nemudoma ozrli naprej, proti Domžalam. Potrebno je obnoviti moči, nato pa v popolni pripravljenosti pričakati novo tekmo. Vsekakor ne smemo ponoviti napak z zadnjega srečanja,« je odločen Marko Nunič, ki se na tradicijo ne ozira: »Moje mnenje je, da je vsaka tekma poglavje zase, konča se glede na trenutno stanje moči. V soboto želimo do točk, ne glede na tradicijo.«
Z Domžalčani bo v Kidričevo prišel eden od najboljših mož lanske zasedbe Aluminija, Lovro Bizjak. Tokrat v rumenem dresu . Kot tudi Senijad Ibričič, Jure Matjašič, Matija Širok, Andraž Kirm ... Morda pa tudi Agim Ibraimi - če bo končno urejena dokumentacija za zaključek prehoda v klub ob Kamniški Bistrici . Menda je zelo blizu temu .
JM
Rajčevič, Billong, Milec, Kabha, Pihler, Bo-har (od 69. Bajde), Hotič (od 81. Ahmedi), Mešanovič (od 59. Tavares). Trener: Darko Milanič.
Nogometaši Maribora so v 4. krogu Lige prvakov v skupini E izgubili v gosteh proti Liverpoolu. Srečanje na legendarnem Anfieldu je spremljalo več kot 52.000 gledalcev, od tega je bilo približno 2500 navijačev Maribora.
Mariborčani so na prvi medsebojni tekmi s klubom iz mesta slovite glasbene skupine The Beatles izgubili z 0:7, a so se iz tega precej naučili. Predvsem se z Angleži niso spustili v „odprti boj", ampak so se osredotočili predvsem na
dosledno izpolnjevanje obrambnih nalog. Formacija 5-4-1 je bila trdna, z malo razpokami, v prvem polčasu je celo zdržala brez prejetega zadetka. V nadaljevanju je kvaliteta domače vrste vendarle prišla do izraza, z nekoliko hitrejšo igro so varovanci nemškega stratega Kloppa brez posebnih težav prihajali v priložnosti, tri so tudi izkoristili. Ob tem je osrednji junak Maribora, vratar Jasmin Handanovič, ubranil 11-metrov-ko Milnerju in nekaj drugih močnih in natančnih strelov. Zelo dobro je srečanje pri vijoličastih odigral Martin Milec, solidno tudi Aleks Pihler.
JM
4
0
4
0
2
5
1
6
4
5
4
6
6
5
4
7
5
8
4
9
petek • 3. novembra 2017
Šport
Štajerski	13
i
Nogomet • 2. SNL
Odlična napoved za prihajajoči derbi
Farmtech Veržej -Drava Ptuj 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Šalamun (28.), 0:2 Cuffaro (32.)
FARMTECH VERŽEJ: Irgolič, Kolar Robnik, Maučec, Ficko (od 67. Vidovič), Vok, Čuk (od 83. Golob), Klemen, Ahmeto-vič (od 57. Volmajer), Sorko, Grmek, Meznarič. Trener: -
DRAVA PTUJ: Domjan, Petek (od 56. Adedoja), Lonza-rič, Vezjak, Flis, Šporn, Školnik, Cuffaro (od 81. Panikvar), Čeh, Šalamun, Džafič (od 57. Vajda). Trener: Simon Sešlar.
Tudi tokrat je s trenerske klopi Veržejske nogometaše vodil Janko Irgolič, ki ni mogel računati na Miho Vidmarja, na drugi strani pa je strateg Ptujčanov Simon Sešlar razpolagal z vsemi najboljšimi igralci, saj sta se v moštvo vrnila kapetan Nastja Čeh in Dejan Školnik.
Aktivnejši in v igri prepričljivejši so bili v prvem polčasu gostje, ki so v 25. minuti zapravili idealno priložnost za dosego vodilnega zadetka. Vratar domačinov Nino Irgolič je v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil prodirajočega Šalamuna, a upravičeno dosojenega strela z enajstih metrov Nastja Čeh ni izkoristil. Žoga je po ne dovolj natančnem, sicer močnem strelu oplazila prečko in končala za golom. Le tri minute pozneje so se igralci Drave vendarle veselili vodstva. Po neposrečeni intervenciji Irgoliča je zadel Luka Šalamun - 0:1. Ptujčani so nadaljevali z dobro igro in v 32. minu-
Nogometaši ptujske Draue (u modrih dresih) so u soboto u Veržeju osuojili use tri točke in tako na najboljši možni način napovedali nedeljski derbi z Muro na domačem stadionu.
ti dosegli še drugi zadetek. Po podaji s strani je nespretno posredovala ožja obramba gostiteljev in Cuffaru z neposredne bližine ni bilo težko žoge potisniti v mrežo - 0:2. Domačini so bili v prvem delu tekme povsem nenevarni pred ptujskimi vrati, saj
vratarju Domjanu ni bilo treba niti enkrat resneje posredovati.
Tudi v nadaljevanju je vratar Veržeja Nino Irgolič večkrat odlično posredoval in preprečil gostom, da bi dosegli še kakšen gol, svoje priložnosti za zadetek pa so si pripravili tudi doma-
Simon Sešlar, trener Drave: »Zadani cilj smo v celoti uresničili: v Veržej smo prišli po tri točke in jih tudi osvojili. Z zmago sem seveda zadovoljen.«
Janko Irgolič, predstavnik NK Veržej: »Iluzorno bi bilo proti Dravi pričakovati točke. V igri smo Ptujčanom sicer na trenutke povsem enakovredno parirali, a žal nismo uspeli zadeti v polno. Še zmeraj je prisotnih preveč napak v obrambi, oba gola smo si praktično zabili sami. Za doseganje boljših rezultatov bi v moštvu potrebovali vsaj dva starejša, izkušena igralca.«
čini. Najbližje zadetku so bili v 69. minuti, ko je kapetan Tadej Čuk nastreljal vratarja iz neposredne bližine. Istemu igralcu je štiri minute pozneje uspel zelo dober strel na vrata gostov, a se je izkazal Luka Domjan in žogo odbil v kot.
V taboru Veržeja so bili nezadovoljni z nekaterimi odlo-
Drava in Mura do zmag v gosteh
Mura in Drava sta vodilni moštvi lige, v nedeljo pa ju čaka medsebojno srečanje na Mestnem stadionu. Obe ekipi sta v 13. krogu slavili v gosteh in lepše napovedi za njun medsebojni dvoboj si praktično ne bi mogli zamisliti.
Ptujčani so v tem krogu prehiteli Radomljane, ki so v derbi-ju osrednjega dela Slovenije izgubili proti Dobu. Za Radomlje je to šele drugi poraz v sezoni, prvi po 2. krogu. Nezadržna je v zadnjih krogih Nafta, ki je tokrat do zmage v Brežicah prišla v sodnikovem podaljšku. Jadran je doma proti Iliriji izgubljal 0:2, a je do konca dosegel kar štiri zadetke.
REZULTATI 13. KROGA:
Farmetch Veržej - Drava Ptuj 0:2 (0:2);
Cherrybox 24 Tabor Sežana - Mura 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kozar (57., z 11 m); rdeča kartona: Požrl (50., Tabor), Vaš (77., Mura);
Jadran Dekani - Ilirija 1911 4:2 (2:2); strelci: 0:1 Vidic (1.), 0:2 Corn (20.), 1:2 Stepančič (31.), 2:2 Rodica (43.), 3:2 Vekic (48.), 4:2 Stepančič (86.);
čitvami sodnika Bojana Tkalči-ča iz Maribora. Še najbolj mu zamerijo, da v 53. minuti ni do-sodil najstrožje kazni v njihovo korist. Branilec Drave Denis
Bravo - Fužinar Ravne Systems 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Ka-drič (18.), 2:0 Kadrič (68.), 3:0 Salaj (70.), 4:0 Zorc (86.);
Krka - Zarica Kranj 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Šarič (8., z 11 m), 1:1 Vrandečič (48.), 2:1 Šarič (56., z 11 m), 2:2 Oman (63.), 3:2 Cero-vec (65.), 4:2 Wilson (84.); rdeči karton: Matič (55., Zarica);
Brežice Terme Čatež - Nafta 1903 2:3 (0:2); strelci: 0:1 Vinko (9.), 0:2 Novinič (32.), 1:2 Bučar (62.), 2:2 Petrovič (77.), 2:3 Vinko (91.);
Brda - Rogaška 0:0; rdeči karton: Tereziev (84., Brda);
Roltek Dob - Kalcer Radomlje 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Jaro-vič (4.), 1:1 Kovjenič, 2:1 Lesko-var (16.).
1 MURA 13 10 2 2. DRAVA PTUJ 13 9 1
3.	KAL. RADOMLJE 13	8	3
4.	NAFTA 1903 13	8	2
5.	JADRAN DEKANI 13	6	6
6.	KRKA 13	6	2
7.	TABOR SEŽANA 13	5	4
8.	AŠK BRAVO 13	5	2
9.	BREŽICE ČATEŽ 13	5	3
10.	ILIRIJA 1911 13	4	2 11 ZARICA KRANJ 13
12.	ROLTEK DOB 13
13.	ROGAŠKA 13
14.	FUŽINAR RAVNE 13	3	2
15.	BRDA 13	2	4
16.	FARM. VERŽEJ 13	1	4
4 3 4 3 2 3 2
35:8 32 29:19 28 29:18 27 23:13 25:17 21:22 16:16 16:16 17:19 23:23 19:22 18:26 15:24 15:29 8:18 5:24
26 24 20 19 18 18 14 13 11 11 11 10 7
Vezjak je namreč v kazenskem prostoru podrl Matica Ficka, a se sodnikova piščalka ni oglasila.
Niko Šoštarič
Nogomet • NK Drava Ptuj
V nedeljo na Ptuju tekma leta -obeta se rekorden obisk
Dva nogometna kluba z dolgo in bogato tradicijo - ptujska Drava in murskosoboška Mura - letos krojita vrh 2. slovenske lige in sta v dosedanjem delu prvenstva na zelenicah pokazala največ.
To trditev potrjuje tudi prvenstvena lestvica in zato se nam v nedeljo na Mestnem stadionu na Ptuju od 13. ure naprej obeta resničen drugoligaški derbi. To bo na nek način tekma leta za »modre«, ki so jesenski del prvenstva odigrali zelo dobro. Še malenkost bolje je šlo nogometašem iz Murske Sobote. Njihov trener Ante Šimundža je okrog sebe zbral veliko odličnih igralcev (v tem delu prvenstva je izstopal najboljši strelec 2. lige Luka Bobičanec) in plod tega je vodstvo na prvenstveni lestvici. Črno-beli so z dobrimi rezultati ponovno dvignili na noge Prekmurje in tako je na nedeljski tekmi na Ptuju mogoče pričakovati velik obisk navijačev Mure.
Na drugi strani si je tudi Drava zaslužila bučno podporo, tako
Po vstopnice v predprodajo
Glede na veliko zanimanje za obisk nedeljske tekme so se v NK Drava odločili za predprodajo vstopnic na Ptuju (na Pe-trolovih bencinskih servisih, v Trafikah 3dva Ptuj, kioskih Delo prodaja in Turistični agenciji ArGO), pa tudi v Murski Soboti.
da bo šlo na tej tekmi za dvojni obračun: tisti pomembnejši na zelenici in tisti za odtenek manj pomemben na tribuni. Vse skupaj napoveduje pravi nogometni praznik, v katerem je težko določiti favorita. Trener ptujske ekipe Simon Sešlar bo pred to tekmo nedvomno dobro motiviral svoje igralce. Najkrajše je o pričakovanjih povedal kapetan Drave Nastja Čeh: »Veliko gledalcev, dober nogomet in zmaga Drave.«
Tri točke bi Ptujčane popol-
2. SNL, 14. krog: Drava Ptuj - Mura, nedelja, 5. 11., ob 13.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
noma približale vodilni Muri, a svoj račun imajo tudi muraši. Ti bodo morali od doma kreniti že pred kosilom, medtem ko bodo domači navijači morali le nekoliko hitreje zaužili glavni obrok in se nato za poslastico odpraviti na tekmo.
Pred nami je derbi kroga, na katerega se igralci Drave pripravljajo kot na vse druge liga-ške tekme, a nedeljski motiv bo nedvomno na najvišjem možnem nivoju. Rekord letošnje sezone na Mestnem stadionu bo nedvomno padel, lahko pa se zgodi, da bo obisk rekorden celo glede na celotno sezono 2. lige - zaenkrat je bil rekorden 5. krog, ko si je tekmo Nafta -Mura ogledalo več kot 2000 gledalcev.
David Breznik
Tenis • Mednarodni turnir
Slovensko-mehiška dvojica najboljša v Peruju
Po Argentini in Čilu sta bila za Blaža Rola naslednja v seriji južno-ameriških challengerjev turnirja v Peruju in Ekvadorju. Rola je tokrat osvojil lovoriko - v dvojicah!
V Čilu je bil njegov soigralec Miguel Angel Reyes-Varela. S 30-letnim Mehičanom sta odigrala odličen turnir in po dveh tesnih zmagah, ko se je odločalo v končnici skrajšanega zadnjega niza, sta v polfinalu in finalu dokazala premoč proti 2. in 4. nosilcema.
Med posamezniki je moral Rola (225. na ATP) v kvalifikacije, kar govori o zares močni zasedbi. Bil je trikrat uspešen, zato si je prislužil nastop v glavnem žrebu. V uvodnem dvoboju je ugnal Guilherma Clezarja (200.). Brazilec je bil visoka ovira, saj je pretekli teden igral v finalu turnirja v Čilu, a je bil Rola še boljši. Vidi se napredek v igri, tudi psihična stabilnost, za nameček v tem delu sezone ne brani nobenih točk od lani, zato vsaka zmaga pomeni nekaj novih točk za ATP-lestvico.
Žreb mu je v 2. krogu namenil še težjo oviro, zmagovalca turnirja v Argentini, Nicolasa Kicker-
Challenger turnir Lima, Peru (50.000 + H):
1.	krog: Rola - Clezar (Brazilija) 7:6(4), 6:0,
2.	krog: Rola - Kicker (Argentina, 3.) 4:6, 7:5, 2:6.
Dvojice:
1. krog: Rola/Reyes-Varela - Cachini/Carib-alles-Baena (Argentina/Španija) 7:5, 5:7, 11:9;
četrtfinale: Rola/Reyes-Varela - Agamenone/ Lipovsek-Puches (Argentina) 1:6, 7:5, 10:8;
polfinale: Rola/Reyes-Varela - Gonzales/Neis (Argentina/Brazilija, 2.) 6:3, 6:2;
finale: Rola/Reyes-Varela - Oliveira/Panfil (Portugalska/Poljska, 4.) 7:5, 6:3.
Turnir v Ekvadorju (50.000 + H):
1.	krog: Rola - Cecchinato (Italija, 5.) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola - Quiroz (Ekvador) 2:6, 7:6(1), 6:7(7).
ja (86.). S 25-letnim Argentincem je Rola odigral izjemen dvoboj, predvsem prva dva niza sta bila zagotovo visoko nad nivojem challenger turnirjev. Veseli dejstvo, da je imel Ptujčan v tem delu dvoboja pobudo, kljub zelo konstantni igri tekmeca, ki je bil izjemen predvsem na backhandu. Prav v tem elementu je na koncu naredil razliko v svojo korist in napredoval.
V tem tednu je Rola nastopal v Ekvadorju. Tudi tukaj je bil uspešen v 1. krogu, čeprav je imel pred seboj visoko oviro: Italijana Marca Cecchinatija (108.). A 5. nosilec je bil proti Ptujčanu v povsem podrejenem položaju ... V 2. krogu se je zdel tekmec veliko lažje premagljiv, domači povabljenec Roberto Quiroz (304.). A se je obrnilo drugače: domačin je igral izredno dobro in je bil že v 2. nizu na pragu zmage (2:6, 3:5). Blaž se je vrnil v dvoboj in osvojil 2. niz. Izenačen je bil tudi 3. niz, odločitev je padla v podaljšani igri. Blaž si je priigral dve zaključni žogici (6:4), a ju ni uspel unovčiti ... Quiroz je svojo drugo izkoristil ...
Potočnikova do polfinala
Nina Potočnik (447. na WTA) je pretekli teden nastopila na ITF-turnirju v Santa Margheriti Di Pula. Med posameznicami je obstala v kvalifikacijah, med dvojicami pa se je skupaj s Švicarko Chiaro Grimm uvrstila v polfinale. Ustavili sta ju kasnejši zmagovalki, Romunka Cristina Dinu in Italijanka Camila Rosatello.
Planinšek niz podaljšal do št. 21
16-letni Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) je v zadnjih tednih nizal odlične rezultate, tako je s 15 zmagami zapored osvojil dva mladinska ITF-turnirja 5. ranga v BiH in Črni gori (obakrat iz kvalifikacij!).
Pretekli teden je nastopil v Budimpešti (4. rang), kjer je niz zmag podaljšal na 21. Znova je začel v kvalifikacijah (3 zmage), nadaljeval pa v glavnem delu žreba. Med drugim je ugnal 5. in 3. nosilca, Grka Evana Fragistasa in Poljaka Makaryja Adane-ka. Tako se je prebil do polfinala, kjer pa je moral po tesnem dvoboju priznati premoč leto mlajšemu Čehu Martinu Krumichu (7:6(4), 3:6, 4:6).
JM
Foto: NS
14 Štajerski
Šport
petek • 3. novembra 2017
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ajdovke brez težav
ŽRK Ptuj - ŽRK Mlinotest Ajdovščina 19:28 (7:12)
ŽRK PTUJ: Križanec, Kac 1, Kolenko, Kelc, Marčič, Želj 1, S. Čagran, Pušnik, Puž 1, Borovčak 12, L. Čagran, Selinšek 1, Majcen, Korotaj 3, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
Ptujčanke še vedno čakajo prvo prvenstveno zmago v letošnji sezoni - tokrat so na domačem parketu klonile proti favorizirani ekipi iz Ajdovščine. V naslednjem krogu čaka ptujsko zasedbo prav gotovo najpomembnejše srečanje doslej, saj se bo v gosteh pomerila z
ekipo Jadrana, ki se prav tako krčevito bori za obstanek.
Na Ptuju tudi tokrat nismo videli nič novega. Domačinke so zelo dobro odigrale prvi del, popustile pa v nadaljevanju. Zbranost je bila v prvem delu igre na primerni ravni, obramba na nivoju, posledično pa je bila sama tekma zelo izenačena. V 26. minuti je bilo tako 7:8, nato pa so gostje dosegle nekaj hitrih zadetkov za izid polčasa 7:12. V 37. minuti so se domačinke približale na 11:13 in imele napad za dodatno znižanje. Niso zadele in nato se jim je spet zgodila »stara bolezen« - padec v igri. To je glede na to, kako mlado je moštvo, do neke
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj			
- Mlinotest Ajdovščina 19:28			
(7:12), Z'Dežele - Jadran Bluma-			
rine Hrpelje Kozina 31:20 (17:9),			
Ljubljana - Zelene doline Žalec			
23:30 (16:16), Zagorje		- Krka	
20:20 (10:10). Z.U.R.D. Koper -			
Krim Mercator (6. 11.'	).		
1. ZAGORJE 6 5	1	0	11
2. KRKA 6 5	1	0	11
3. KRIM MERCATOR 5 5	0	0	10
4. Z'DEŽELE 6 4	0	2	8
5. ZELENE DOL. ŽALEC 6 3	1	2	7
6. MLIN. AJDOVŠČINA 6 3	1	2	7
7. Ž.U.R.D. KOPER 5 2	0	3	4
8. LJUBLJANA 6 0	0	6	0
9. AKLIMAT PTUJ 6 0	0	6	0
10. JADRAN BLUEM. 6 0	0	6	0
mere tudi pričakovano.
Pri ekipi Ptuja je bila najboljša strelka Borovčakova, ki je zabila kar 12 zadetkov. V domači ekipi so manjkali predvsem zadetki s krila, še kako se je poznala odsotnost Gomilškove, ki je bila službeno zadržana.
Rokomet • 1. A SRL (m): Sosedski derbi na Hard eku
Osmi krog rokometne NLB lige v soboto, 4. 11., ob 19.00 v Ormožu ponuja sosedski derbi med šestouvrščenim Jeruzalemom in četrtou-vrščenim Mariborom.
Ormoška dvorana bo pokala po šivih, saj bodo obenem navijači Jeruzalema praznovali 25-letnico obstoja navijaške skupine. „Smo verjetno najstarejša še obstoječa rokometna navijaška skupina v Sloveniji. Naši začetki segajo do davnega leta 1992, ko smo se prvič zbrali in navijali na lokalnem derbiju proti Veliki Nedelji. Na prvi tekmi nas je pod imenom Gušterji navijalo okrog 20. Pozneje se je skupina povečala in preimenovala v Ormožane. Vsi ljubitelji rokometa se bodo lahko pred in med tekmo ter po njej zaustavili v šotoru, kjer bo poskrbljeno za dobro kapljico in hrano. Po tekmi nas bo zabaval orkester Selotejp, ki je izdal album naših navijaških pesmi. Verjamem, da bomo znova osmi igralec naše ekipe. In se bo Hard
ek tresel celo tekmo. Pripravili bomo tudi koreografijo, ki je v Ormožu v taki obliki še nismo izvedli. Naši igralci si to zaslužijo, zato napolnimo hram ormoškega rokometa! Seveda pa v prvi vrsti naprošam vse naše člane za korektno navijanje," je pred derbijem nekaj zanimivosti povedal Grega Vičar, vodja navijaške skupine Ormožani.
Pred dvema tednoma smo v Novem mestu videli slabo predstavo Ormožanov in boleč poraz z 12 goli zaostanka. „Tokrat za tekmo z Mariborom, če seveda želimo zmagati, potrebujemo četo levov in ne mišk. Če želimo ostati v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka, pride v poštev le zmaga in zato razmišljamo le v tej smeri. Po tekmi s Krko smo si marsikaj povedali v obraz in verjamem, da je zdaj vsakemu našemu rokometašu jasno, kaj si želimo v našem klubu. Vzdušje na tribunah bo pravo in želim si novo odlično predstavo obeh ekip, ki bo v ponos naši elitni rokometni ligi," je povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Dovolj razlogov za obisk sosedskega derbija.
KU
Namizni tenis
Maribor s Piljakom in Vesna z Zero premočna
Ptujski prvoligaški vrsti sta pretekli teden zabeležili poraza. Fantje so doma gostili sosede iz Maribora, pri katerih je prva violina Danilo Piljak, dolgoletni član ptujskega in cirkov-
škega kluba. Gostje so upravičili vlogo favoritov in suvereno zmagali ter neporaženi ostajajo pri vrhu lestvice.
Dekleta so gostovala v Ljubljani, pri ekipi Vesna, za katero
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Ptuja so korak z gostjami iz Ajdovščine držale le do 37. minute.
Gladko napredovanje v pokalu
ŽRK Tržič - ŽRK Ptuj 18:30 (8:15)
ŽRK PTUJ: Križanec, Kac 1, Kolenko 1, Kelc 1, Marčič 2, Želj
5, S. Čagran 1, Kolednik, Pušnik, Puž, Borovčak, L. Čagran 1, Se-linšek 8, Majcen 1, Korotaj 7, Luknjar 2. Trener: Ivan Hrupič.
Pretekli teden so ptujske rokometašice v osmini finala pokalnega tekmovanja v gos-teh igrale z drugoligaško eki-
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
y
Čez Benedikt kot veter
igra tudi nekdanja članica NTK Ptuj Ivana Zera. Prav Ivana je bila jeziček na tehtnici dvoboja, saj je osvojila vse tri posamične točke, dobila je tudi odločilni dvoboj najboljših igralk proti Katji Krajnc. V pravi poslastici je bila boljša 3:2 v nizih, zadnji se je končal z rezultatom 12:10 za Zero ...
1. SNTL (m)
REZULTATI 4. KROGA: NTK
Benedikt -
ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-16, -8, -16)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gaj-ser, Pušnik, Horvat, Gričnik, Fru-men, Pintarič, Oancea, Novak, Tancer. Trener: Bojan Novak.
Počasi, a zanesljivo prihajajo igralke ženskega Odbojkarskega kluba GSV Zava v polno tekmovalno formo. Gostovanje v Benediktu so vzele igro sila zares in so dobesedno »odpihnile« domače odbojkarice.
Začetek je bil sicer s ptujske strani rahlo nervozen, a so se nato hitro ujele in so sproščeno osvajale točke v serijah. Skozi celoten niz so bile v prednosti
in le s kakšno napako so Bene-dičanke prišle do kakšne točke. Še večja je bila premoč gostij v drugem delu igre, ko jim domačinke niso nudile nobenega resnejšega odpora. V tretjem nizu je trener Novak opravil dve menjavi, saj je ob standardni udarni šesterici dal priložnost za igro na mestu podajalke Stavbarjevi namesto Praprotnik Flisarjevi in na mestu korektorja Tancerjevi namesto Horvatovi. Kljub tem spremembam je bil začetek niza v redu, saj so si Ptujčanke priigrale pet točk prednosti. Nato so naredile nekaj napak in igralke Benedikta so celo po-vedle z 12:11. Po minuti odmora so gostje spet zaigrale na višjem nivoju in brez težav dobile tudi zadnji niz.
po Tržiča. Izenačene so bile le prve minute tekme, nato pa so Ptujčanke dokazale, da je kakovostna razlika precej na njihovi strani in rutinsko odpravile domačinke ter se uvrstile v četrtfi-nale pokala.
tp
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Pre-valje -Swatycomet Zreče 2:3, S volley - Nova KBM Branik II 1:3, Korvolley A - KLS Ljubno 2:3, Braslovče - Celje 3:1, ŽOK Ljutomer - Mozirje 3:1, Benedikt -ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3.
1.	ŽOK GSV ZAVA PTUJ 3 3 0 9:1 9
2.	NOVA KBM BRANIK II 3 3 0 9:3 8
3.	SWATYCOMET ZREČE 3 2 1 8:5 6
4.	BRASLOVČE 3 2 1 6:4 6
5.	KLS LJUBNO 3 2 1 6:7 4
6.	ŽOK LJUTOMER 3 1 2 6:7 4
7.	KORVOLLEY A 3 1 2 5:6 4
8.	PREVALJE	3 12 5:6 4
9.	S VOLLEY	3 1 2 6:8 3
10.	MOZIRJE	3 1 2 4:6 3
11.	BENEDIKT	3 12 3:8 2
12.	CELJE	3 0 3 3:9 1
Varovanke Bojana Novaka so igrale prodorno v napadu, tudi servis in sprejem sta bila dobra, več rezerv imajo še v bloku in v igri v polju.
David Breznik
Ptuj - ŽNTK Maribor 1:5, NTK Kema I - NTK Sobota 5:3, NTK Inter Diskont I - NTS Mengeš I 5:0, NTK Krka - NTK Arrigoni 5:1, NTK Savinja Lean Rešitve -NTD Kajuh-Slovan I 5:1.
1. KRKA	4	4	0 20:2	8
2. INTER DISKONT I	4	4	0 20:5	8
3. MARIBOR	4	4	0 20:7	8
4. KEMA I	4	4	0 20:9	8
5. SAVINJA LEAN REŠITVE4		2	213:12	4
6. SOBOTA	4	1	324:15	2
7. MENGEŠ I	4	1	3 9:19	2
8. ARRIGONI	4	0	4 7:20	0
9. KAJUH-SLOVAN I	4	0	4 4:20	0
10. PTUJ	4	0	4 2:20	0
1.	VESNA
2.	ARRIGONI
3.	MUTA
4.	KAJUH-SLOVAN
5.LOGATEC
6.	PTUJ
7.	KEMA
8.	LETRIKA
9.	J ESENICE
10.	PRESERJE
4	4	020:12	8
4	3	1 18:5	6
4	3	125:14	6
4	2	228:12	4
4	2	2 17:13	4
4	2	2 17:16	4
4	2	210:17	4
4	1	310:17	2
4	1	3 8:19	2
4	0	422:20	0
NTK Ptuj - ŽNTK Maribor 1:5
Šegula - Črepnjak 1:3, Krušič - Kuntner 3:0, Drčič - Piljak 0:3, Krušič - Črepnjak 1:3, Šegula - Piljak 0:3, Podlesnik - Kuntner 2:3.
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
V soboto sta se v dvorani Mladika merili ekipi NTK Ptuj (levo) in ŽNTK Maribor (desno) - na čelu z Danilom Piljakom so bili (pričakovano) uspešnejši gostje.
REZULTATI 4. KROGA: NTK
Vesna - NTK Ptuj 5:3, NTK Jesenice - NTK Letrika 2:5, NTK Kema
-	NTK Logatec 5:3, NTK Muta -NTK Arrigoni 0:5, NTK Preserje
-	NTD Kajuh-Slovan 2:5.
NTK Vesna - NTK Ptuj 5:3
Supanič - Butkovska-Toma-nič 1:3, Zera - Belaj 3:0, Trelec - Krajnc 0:3, Zera - Butkovska--Tomanič 3:0, Supanič - Krajnc 0:3, Trelec - Belaj 3:1, Zera -Krajnc 3:2, Trelec - Butkovska Tomanič 3:1.
3. SNTL (m): NTK Cirkovce z domačim moštvom
NTK Cirkovce po večletnem uspešnem nastopanju v 2. ligi za ženske (doseženo odlično 2. mesto v sezoni 2016/17), v sezoni 2017/18 nadaljuje tekmovanje v 3. ligi za moške. Člansko ekipo sestavljajo izključno v NTK
Cirkovce vzgojeni igralci, in sicer Darko Hergan, Žan Napast, Tomaž Strelec, Jaša Lozinšek in Tomaž Ferenčič.
V	letošnji sezoni so igralci NTK Cirkovce že dosegli tri zaporedne zmage in brez poraza trenutno delijo 1. mesto na lestvici. Sicer sta glavni prioriteti NTK Cirkovce kakovostno, strokovno in nadzorovano delo z otroki in mladostniki, obenem želijo to športno panogo približati širši množici ljudi.
2. KROG: NTK Cirkovce - NTK Kema II 5:2
1.	ŠD SU	3 3 0 15:2 6
2.	CIRKOVCE	3 3 0 15:7 6
3.	KRIŽE	4 3 1 16:11 6
4.	VRHNIKA	4 2 2 17:13 4
5.	KAJUH-SLOVAN II 2 1 1 6:7 2
6.	METLIKA	3 1 2 10:13 2
7.	KEMA II	3 12 8:13 2
8.	GORICA	4 1 3 9:18 2
9.	ROYAL BEACH 4 0 4 8:20 0
V	soboto, 4. 11., čaka ob 10.00 v telovadnici OŠ Cirkovce igralce NTK Cirkovce neposredni dvoboj za vrh lestvice z ekipo NTK Križe.
JM
petek • 3. novembra 2017
Šport, rekreacija
Štajerski TEDNIK 15
Boks • Slovenska liga
Ringovcem rekordna bera
Športna dvorana Slovenska Bistrica je bila prizorišče uvodnega kroga slovenske boksarske lige v novi sezoni. Da tekmovanje pridobiva veljavo, priča podatek, da je za letošnjo jubilejno, 10. sezono prijavljenih kar 35 klubov in da je bilo v uvodnem krogu na sporedu kar 26 dvobojev.
Daleč največ predstavnikov - kar 10 - je imel prijavljenih Boks klub Ring iz Ptuja, ki brani lanskoletni naslov. Tokrat so bili polovično uspešni, saj so dosegli pet zmag in pet porazov. Statistično to pomeni, da so skupno zbrali 20 točk, kar je nov rekord posameznega kroga tekmovanja.
A gremo lepo po vrsti. Filip Pirc Kolar (BK Ring Ptuj) je boksal z Juretom Kovačem (BK Boxeo Novo mesto), ki je za starostno kategoriji višje od Pirc Kolarja. Ta je bil v prvi rundi slabši nasprotnik, nakar je v naslednjih dveh rundah skušal dvoboj obrniti v svojo korist, vendar mu ni uspelo. Bolje je šlo Alenu Kralju (BK Ring Ptuj), ki je proti Žigi Reberniku (BK Intercom Celje) pokazal eno
SBL, vrstni red po 1. krogu:
1.	BK Ring Ptuj	20 točk
2.	BK Portorož	10 točk 2. BK Knockout Ljubljana	10 točk 2. BK Intercom Celje	10 točk 13. Dejan Zavec Boxing	3 točke
svojih najboljših borb do sedaj. Dobro je vodil boj od začetka do konca in dokazal, da se počasi razvija v enega najboljših slovenskih boksarjev v svoji starostni kategoriji. Novinec v tekmovalnem ringu je bil Tilen Hrženjak (BK Ring Ptuj) in z veliko borbenostjo, nenehnim tempom in močnimi udarci dobil obračun s Srečkom Balsom (BK Intercom Celje).
Zelo zanimiv in izenačen je bil obračun Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Dado Vukalič (bk Slovenska Bistrica); slednji ga je dobil z deljeno sodniško odločitvijo predvsem zaradi boljše i. runde. »Prva rokavica« BK Ring Denis Lazar je upravičil sloves v obračunu z Lukom Mejačem (BK FCL Ljubljana). Lazar (konec novembra ga čaka nastop na evropskem pokalu v Beogradu, op. a.) je tekmecu vsilil
Judo • Evropski pokal, kadeti
Nika prvič letos na stopničkah
V Kopru je konec tedna potekala tekma evropskega pokala v konkurenci kadetov in kade-tinj. Uspešna je bila na njej tudi Nika Šlamberger.
Članica JK Drava Ptuj je tekmovala v kategoriji nad 70 kg, kjer je bilo prijavljenih sedem tekmovalk. V 1. krogu je ugnala Bosanko Hano Piralič. V pol-finalu se je borila z Italijanko Erico Simonetti in bila tik pred koncem dvoboja na pragu finala. A je bila dovolj le sekunda nepozornosti in Italijanki je pet sekund pred koncem dvoboja uspel končni prijem ... Nika je
svoj tempo ter z napadalnostjo in natančnimi udarci zanesljivo dobil dvoboj.
Nadarjeni Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) je tokrat s pametno borbo gladko premagal Davida Muhiča (BK Intercom Celje), saj je unovčil izkušnje in dobro fizično pripravljenost. Nezaslužen poraz je zabeležil Timotej Pučko (BK Ring Ptuj), ki počasi dozoreva v članski starostni kategoriji. Dobro je nadzoroval dvoboj na distanci in Elminu Saliho-viču (BK Knockout Ljubljana) ni dopuščal lahkih udarcev, a sodniki so na koncu z deljeno odločitvijo zmago dodelili Sa-lihoviču. Zmage se je veselil Lovro Čondič (BK Ring Ptuj), ki je s svojim občutkom za borbo in odlično tehniko dominiral
Futsal • 2. SFL
Ekipa BK Ring je na pruem turnirju slovenske lige upisala rekordno število točk - 20.
proti Gorazdu Jevščineku (BK Slovenska Bistrica).
Brez dvoboja je tokrat od rin-govcev izgubila mlada Kaja To-masino. Najzanimivejši ženski
Zmaga za prestiž
dvoboj je bil znova med Anjo Jabločnik (BK Ring Ptuj) in Vido Rudolf (Dejan Zavec Boxing). Obe se zelo dobro poznata, tokrat je bila v precej izenače-
nem dvoboju boljša Rudolfova. Ta je tako za klub Dejana Zavca tokrat prinesla edino zmago, Aljaž Venko ni nastopil.
David Breznik
REZULTATI 5. KROGA: FC
Hiša daril Ptuj - KMN Tomaž Šic bar 4:2, Futsal klub Kebelj - KMN Velike Lašče 5:6, Gorica Futsal - ŠD Extrem 4:0, FSK Stripy - Mlinše 8:5, Dlan Logatec - KMN Miklavž TBS Team24 5:2.
kiher, Matija Letonja. Trener: Dejan Kraut
KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Miha Prijol, Jernej Krajnc, Niko Ma-tjašič, Gregor Miklašič, Urban Goričan, Mitja Gašparič, Sašo Kavaš, Dejan Kociper, Kevin Belšak.
Lokalni derbiji s sabo vedno prinašajo neko napetost, ob večjem številu gledalcev gre tudi za prestiž. Petkov obračun med Ptujčani in gosti od Sv. Tomaža je pripadel domačinom, ki so imeli boljši izkoristek priložnosti. Teh sta si obe ekipi priigrali kar nekaj, četa trenerja Dejana Krauta pa je bila večji del tekme v prednosti. Ob koncu so gostje znižali na 3:2, ob tem so zaigrali še z vratarjem
v polju, a je domači vratar Žiga Zupanič z golom čez celotno igrišče dokončno odločil o zmagovalcu.
Ptujčani se bodo v soboto odpravili na gostovanje k ekipi FSK Stripy v Škofjo Loko. Gre za eno najtežjih gostovanj v ligi, a glede na izenačenost moštev so možni vsi trije izidi. Tomaž bo v domači dvorani v Ljutomeru gostil ekipo FC Kebelj.
JM
morala v repasaž, kjer je bila v izenačenem dvoboju za 3. mesto uspešna proti Živi Mehle Kostrevc. Bronasta medalja je bila težko priborjena, a povsem zaslužena, sploh zaradi Nikinih precejšnjih bolečin v zapestju in prstih.
Kategorija +70 kg, vrstni red:
1.	Kinga Wolszczak, Poljska
2.	Erica Simonetti, Italija
3.	Nika Šlamberger, Slovenija
3. Asya Tavano, Italija
JM
1 GORICA FUTSAL 5
2.	FSK STRIPY 5
3.	VELIKE LAŠČE 5
4.	ŠD EXTREM 5
5.	DLAN LOGATEC 5
6.	H. DARIL PTUJ 5
7.	FK KEBELJ 5
8.	MLINŠE 5
9.	TOMAŽ ŠIC BAR 5
10.	KMN MIKLAVŽ 5
5 0 4 0 4 0 2 1 2 0 2 0 2 0 1 1 1 0 1 0
18:9 28:17 25:22 15:12 15:13 18:21 14:17 14:18 11:17 15:27
FC Hiša daril Ptuj -KMN Tomaž Šic bar 4:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Pajnkiher (16.), 2:0 Pihler (25., iz 6-m), 2:1 Ma-tjašič (28.), 3:1 Murko (33.), 3:2 Kociper (38.), 4:2 Zupanič (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Nejc Venek, Rok Pajek, Žiga Zupanič, Tadej Fras, Matic Vršič, Žan Krajnc, Thomas Pihler, Timotej Kotnik, Tomaž Murko, Esat Ramadani, Marko Pajn-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v lokalnem derbiju ugnala goste od Sv. Tomaža.
Atletika • Veterani
Prstecu dve priznanji krovne organizacije
Nika Šlamberger (druga z desne) se je na tekmi evropskega pokala v Kopru veselila uvrstitve na stopničke.
V hotelu Pod Roglo v Zrečah je potekala podelitev priznanj najboljšim atletom veteranom v letu 2017. S strani Atletskega kluba Ptuj se je med nagrajenci znašel Miki Prstec.
Proglašen je bil za najbolj vsestranskega atleta veterana, bil je tudi med tremi najboljšimi veterani v letu 2017. Naslovu svetovnega prvaka je Prstec letos dodal še dve uvrstitvi v finale na evropskem prvenstvu, tri balkanske naslove, deset
državnih naslovov v različnih disciplinah in tri državne rekorde. Zelo uspešno sezono so opazili pri AZS in po izračunih so odličnega atleta veterana nagradili z novima pokaloma.
Prsteca sedaj čakajo aktivna pavza in priprave na sezono 2018. V njej bosta glavna cilja balkansko prvenstvo v dvorani v Beogradu in evropsko prvenstvo v Madridu.
David Breznik
Miki Prstec je u suojo uitrino dodal noui priznanji.
16 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 3. novembra 2017
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Športni napovednik
Derbi in vrh Superlige Cirkulanam
3. SNL sever: kopica zadetkov in domača zmaga
REZULTATI 11. KROGA: Koro-tan Prevalje - Dravograd Avto Grubelnik 0:1 (0:0), Mons Claudius - Tehnotim Pesnica 1:1 (1:1), Zreče - AjDAS Lenart 1:2 (0:0), Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1:5 (0:1), Kety EMMI Bistrica - Dra-vinja 0:1 (0:1), Fosilum Šentjur - Šampion 1:1 (0:0), Videm -S.Rojko Dobrovce 5:3 (3:1).
1.	DRAVOGRAD	11 10	1	0 32:7	31
2.	ŠAMPION	11 6	4	1	28:11	22
3.	TEH. PESNICA	11 6	3	2 18:9	21
4.	DRAVINJA	11 5	5	1 16:9	20
5.	K. E. BISTRICA 11 5	3	3	14:10	18
6.	ZREČE	11 5	1	5	27:16	16
7.	ŠMARJE	11 5	1	5	18:20	16
8.	VIDEM	11 5	1	5	19:23	16
9.	MONS CLAUD.	11 4	2	5	14:23	14
10.	AJD. LENART	11	4	0	7	15:25	12
11.	POHORJE	11	3	1	7	15:28	10
12.	ŠENTJUR	11	2	2	7	14:28	8
13.	PREVALJE	11	2	1	8	12:21	7
14.	DOBROVCE	11	2	1	8	14:26	7
VIDEM - S. ROJKO DOBROVCE 5:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Božak (19.), 1:1 Pintarič (36.), 2:1 Bračič (38.), 3:1 Božak (44.), 4:1 Plajnšek (52.), 4:2 Hutinski (68.), 4:3 Krivec (83.), 5:3 Božak (93.).
VIDEM: Krušič (od 73. Kozel), Koren, Bračič, Lah, Cafuta, Hliš, Tement (od 87. Dominc), Plaj-nšek (od 57. Kovačič), Cesar, Krajnc, Božak. Trener: Primož Gorše.
Nogometaši Vidma so v vetrovnem nedeljskem dopoldnevu doma spet okusili slast zmage, tokrat »so padle« Do-brovce. Domačini so bili boljši tekmec, njihovo slavje pa je
Nogometaši iz Cirkulan so se ueselili prestižne zmage u Stojncih.
povsem zasluženo. Samo srečanje ni bilo na vrhunskem nivoju, kakih 100 gledalcev pa je vseeno lahko uživalo, saj je padlo kar osem zadetkov.
Po nekaj polpriložnostih na obeh straneh je Videm povedel v 19. minuti, zadel je Božak. Po napaki domačega vratarja so se gostje vrnili v igro deset minut do konca polčasa. Videm je hitro odgovoril in dvakrat zadel do polčasa. Še posebej velja izpostaviti tretji zadetek domačinov, ki je padel po zares lepi akciji.
Že kmalu v nadaljevanju je Plajnšek zadel za visokih 4:1 in tekma se je zdela odločena. Ob tem zadetku se je strelec četrtega gola tudi poškodoval in potrebna je bila menjava. Veter je postajal vse močnejši, v nadaljevanju je »pomagal« gostom, ki so nato počasi začeli prevzemati pobudo. Po novi napaki Krušiča so najprej znižali izid na
Bowling • Podjetniška liga
Irsiči in Tames
•	• VI• • »v
najprepričljivejsa
Najprepričljivejša nastopa sta v 7. krogu uspela ekipama Gostišče Iršič in Tames. Obe sta vknjižili dragocenih 8 točk, s katerima sta se prebili v vodstvo. Vrstni red pa se lahko hitro spremeni, saj ima npr. ekipa SKEI tekmo manj ... Še naprej odlično nastopata ekipi Restavracija Pan in Tiskarna Ekart, ki sta spet vknjižili zmagi.
Med najboljšo deseterico kroga so trije igralci Tamesa in dva Gostišča Iršič, vrh je z razliko le štirih podrtih kegljev zasedel Boris Kurbus.
REZULTATI 7. KROGA: Bo-vling center Ptuj - VGP Drava
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 744, 2. Franc Fišer (Talum) 740, 3. Andrej Vajda (Tames) 733, 4. Robert Šegula (Tames) 713, 5. Andrej Trunk (Tames) in Janko Frešer (Gostišče Iršič) oba 704, 6. Boštjan Kostanjevec (Perutnina Ptuj) 702, 7. Miran Buran (Elektro Maribor) 700, 8. Jože Vaupotič (VGP Drava) 690, 9. Matic Dokl (Spirala) 679, 10. Jože Mohorič (Radio-Tednik) 675.
4:2 in domači strateg Primož Gorše se je odločil za menjavo vratarja. Z dolgimi podajami so Dobrovčani prišli do izida 4:3, kar je prineslo kar nekaj nelagodnosti v vrste rumeno-zele-nih. Videmčani so zdržali zadnji pritisk, v sodnikovem podaljšku pa je Božak po odlični asistenci Korena dosegel še svoj tretji zadetek na tekmi.
V naslednjem krogu Videm gostuje pri čvrsti ekipi Dravinje v Slovenskih Konjicah, ki na lestvici trenutno zaseda visoko 4. mesto.
Superliga
4:4, Had mont - Center poslovanja 6:2, Radio tednik Ptuj -Gostišče Iršič 0:8, Spirala - Elektro Maribor 6:2, Perutnina Ptuj
-	Tiskarna Ekart 1:7, Tames - Talum 8:0, Saubermacher Slovenija - Restavracija Pan 3:5. Prosta je ekipa SKEI.
1.	GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2768 43
2.	TAMES	7 2806 39
3.	VGP DRAVA	7 2563 37
4.	SKEI PTUJ	6 - 37
5.	SPIRALA	7 2541 36
6.	RESTAVRACIJA PAN 7 2431 36
7.	BOWLING CENTER 7 2556 28
8.	TISKARNA EKART 6 2429 27
9.	RADIO TEDNIK PTUJ 6 2448 23
10.	SAUBERMACHER 6 2248 23
11.	TALUM	6 2438 20
12.	ELEKTRO MARIBOR 6 2447 17
13.	PERUTNINA PTUJ 7 2217 11
14.	HAD MONT 6 1906 8
15.	CENTER POSLOV. 7 1799 7
PARI 8. KROGA: ponedeljek, 6.11., ob 19.00: Restavracija Pan -Radio-Tednik Ptuj, Center poslovanja - Saubermacher Slovenija, Elektro Maribor - Bovling center Ptuj, SKEI - Perutnina Ptuj; torek, 7. 11., ob 19.00: VGP Drava
-	Had mont, Talum - Spirala, Tiskarna Ekart - Tames. Prosta je bila ekipa Gostišča Iršič.
JM
4.	PODVINCI
5.	BUKOVCI
6.	APAČE
7.	HAJDINA
8.	SREDIŠČE
9.	MARKOVCI
REZULTATI 10. KROGA:
Apače - Bukovci 5:0 (1:0); strelci 1:0 Avguštin (8.), 2:0 Avguštin (52.), 3:0 Avguštin (54.), 4:0 Šprah (76.), 5:0 Kajzer (86.);
Markovci - Hajdina 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Vogrinec (43.), 0:2 Gaiser (45.), 0:3 Simonič (50.), 0:4 Simonič (78., z 11 m);
Pragersko - Podvinci 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Orovič (12.), 0:2 Lah (66., z 11 m), 0:3 Čeh (74.);
Gerečja vas - Središče ob Dravi 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Po-žegar (13.), 1:1 Sakelšek (33.), 1:2 Vočanec (48.), 2:2 Rozman (62.), 3:2 Požegar (73.);
Stojnci - Cirkulane 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Krajnc (72.), 0:2 Sitar (86., z 11 m), 0:3 B. Cesar (92.).
V izjemni kulisi pred več kot 200 gledalci sta se v Stojncih v velikem derbiju 10. kroga pomerila domači klub in Cirkulane. Šlo je za dvoboj vodilnih ekip, na koncu pa so slavili gostje. V pravem derbiju smo videli tri zadetke in tudi dve izključitvi, obe pri rumeno-črnih. Tudi sicer so bili v tem krogu strelci sila razpoloženi, padlo je namreč kar 20 zadetkov, povprečno štirje na tekmo. Po nekaj slabših predstavah so tokrat Apače s »petardo« odpravile Bukovce, blestel pa je Avguštin, ki je zabil prve tri gole. Hajdina je z lahkoto v gosteh odpravila Markovce, prav tako nobenih težav pa niso imeli Podvinci, ki so v gosteh premagali zadnje Pragersko. Gerečja vas je po preobratu doma ugnala ekipo Središča.
1.	CIRKULANE 10 7 2 1 25:10 23
2.	STOJNCI 10 7 1 2 19:9 22
3.	GEREČJA VAS 10 5 2 3 17:15 17
Foto: Črtomir Goznik
10	4 3	3	1B:9	15
10	3 5	2	20:19	14
10	4 1	5	22:20	13
10	3 4	3	18:19	13
10	4 0	B	15:23	12
10	2 2	B	14:25	8
10. PRAGERSKO 10 0 2 8 14:31 2
1. liga MNZ Ptuj: Skorba prvič klonila
REZULTATI 10. KROGA: Ormož - Grajena 4:1 (2:0), Tržec - Rogoznica 2:0 (0:0), BOČ Poljčane - Dornava 1:1 (1:1), Gorišnica - Polskava avtop. Grobelnik 4:2 (2:2), Podlehnik -Skorba 3:2 (2:1).
1.	SKORBA	10	8	1	1	29:18	25
2.	GRAJENA	10	6	1	3	32:24	19
3.	BOČ POLJČANE 10	5	3	2	24:12	18
4.	PODLEHNIK	10	5	1	4	22:19	16
5.	DORNAVA	10	4	2	4	12:15	14
6.	GORIŠNICA	10	3	2	5	19:22	11
7.	ORMOŽ	10	3	1	6	17:25	10
8.	TRŽEC	10	3	1	6	16:24	10
9.	ROGOZNICA	10	4	3	3	21:12	9
10.	POLSKAVA 10 1 1 8 11:32 4
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 9. KROGA: Maj-šperk Picerija Špajza - Slovenja vas 3:4 (1:1), Oplotnica - Lesko-vec 1:5 (1:2), Zavrč - Zgornja Polskava 8:0 (3:0), Hajdoše -Makole Bar Miha 0:5 (0:2).
1.	ZAVRČ	8 8	0 0	46:5	24
2.	LESKOVEC	8 7	0 1	32:12	21
3.	MAKOLE MIHA	8 5	1 2	27:16	16
4.	ZG. POLSKAVA	8 4	1 3	25:23	13
5.	HAJDOŠE	8 3	0 5	15:26	9
6.	SLOVENJA VAS	8 3	0 5	13:24	9
7.	LOVRENC	8 2	1 5	11:25	7
8.	OPLOTNICA	8 0	2	6	12:27	2
9.	MAJŠPERK	8 1	1 6	9:32	-2
TP,JB
Nogomet • 1. SNL
15. KROG: PETEK OB 18.00: Celje - Rudar Velenje; OB 20.20: Olimpija
-	Ankaran; SOBOTA OB 13.00: Gorica - Triglav Kranj; OB 15.00: Aluminij
-	Domžale; OB 20.20: Krško - Maribor.
2.	SNL
14. KROG: SOBOTA OB 14.00: Fužinar Ravne Systems - Krka, Ilirija 1911 - Roltek Dob, Rogaška - Jadran Dekani, Nafta - Brda, Farmtech Veržej - Brežice Terme Čatež; NEDELJA OB 13.00: Drava Ptuj - Mura, OB 14.00: Zarica Kranj - Cherrybox 24 tabor Sežana, Kalcer Radomlje
-	AŠK Bravo.
3.	SNL sever
12.	KROG: SOBOTA OB 14.00: Dravinja - Videm.
SUPERLIGA
11. KROG: SOBOTA OB 14.00: Cirkulane - Središče ob Dravi, Markovci
-	Gerečja vas, Hajdina - Apače; NEDELJA OB 14.00: Bukovci -Pragersko, Podvinci - Stojnci.
1. LIGA MNZ PTUJ
11. KROG: SOBOTA 0B 14.00: Polskava avtop. Grobelnik - BOČ Poljčane, Dornava - Tržec, Rogoznica - Grajena, Podlehnik - Ormož; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Gorišnica.
1. MLADINSKA LIGA
13.	KROG: SOBOTA OB 14.00: Aluminij - Gorica.
1. KADETSKA LIGA
13. KROG: SOBOTA OB 12.00: Aluminij - Gorica.
Rokomet m NLB liga (m)
8. KROG: SOBOTA OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik.
1. A SRL (ž)
7. KROG: SOBOTA OB 18.00: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - ŽRK Ptuj.
1.	B SRL (m)
7. KROG: SOBOTA OB 19.00: Izola - Drava.
2.	SRL (m)
5. KROG: SOBTA OB 19.00: Velika Nedelja - Moškanjci-Gorišnica.
Odbojka • 2. DOL vzhod
4. KROG: SOBOTA OB 19.00: Swatycomet Zreče - ŽOK GSV Zava Ptuj.
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
NTK Ptuj - Muta (SOBOTA OB 17.00).
1. SNTL (m)
Kajuh Slovan - Ptuj (SOBOTA OB 17.00).
3.	SNTL (m)
3. KROG: Cirkovce - Križe (SOBOTA OB 10.00); Cirkovce - Royal Beach (OB 16.00).
Konjeniški šport • Zaključek kasaške sezone v Ljutomeru
Z državnim prvenstvom za dvoletne kasače se na ljutomerskem hipodromu to nedeljo zaključuje letošnja kasaška sezona. V dirki za najvišji naslov se bo pomerilo devet dvoletnikov, ki bodo tekmovali na 1600 metrov dolgi stezi. Tri predstavnike bo imel domači klub, dva prihajata iz KK Slovenske gorice Lenart, po eden pa iz KK Stožice, Krim, Komenda in Posavje Krško. V osmih točkah sporeda bo skupno nastopilo 53 konjev iz vseh slovenskih klubov. Prva dirka se bo pričela ob 13. uri.
JM, NS
Rokomet • Veteranski turnir KS Velika Nedelja
Zmagi za Ptujčanke in Dolenjce
Rokometni veterani iz Velike Nedelje so tudi letos organizirali mednarodni turnir. Tekmovalo je 6 moških in 3 ženske ekipe. Na 18 tekmah je bilo videti veliko tekmovalnosti in borbenosti, kar je stalnica tekem veteranov. Pokale in priznanje je podelil predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič.
Vrstni red - veteranke:
1.	Ptujčanke
2.	Zagorjanke
3.	Nedelišče
Najboljša igralka: Mojca Ma-jerič - Nedelišče.
Najboljša vratarka: Anja Potočnik - Ptujčanke.
Najboljša strelka: Eda Pučko - Ptujčanke; 11 zadetkov.
Najžlahtnejša igralka: Marjeta Špela Malek - Ptujčanke.
Vrstni red - veterani:
1.	Trebnje
2.	Sevnica
3.	Velika Nedelja
4.	Slovenj Gradec
5.	Čakovec
6.	Pomurje
Najboljši igralec: Uroš Soršak
- Slovenj Gradec.
Najboljši vratar: Andrej Novak - Sevnica.
Najboljši strelec: Seba Križ-man - Trebnje; 20 zadetkov.
Najžlahtnejši igralec: Danilo Hedžet - Pomurje.
Po turnirju je sledil še tretji polčas z večerjo, kjer je bilo veliko priložnosti za obujanje spominov. Domači »old bullsi« so si za izvedbo turnirja prislužili številne pohvale nastopajočih. Vse ekipe so bile povabljene tudi na turnir prihodnje leto, kar zagotavlja še eno veliko prireditev.
UR
petek • 3. novembra 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Žalna slovesnost ob dnevu spomina
„Ne pozabimo, kako kratko je življenje ..."
Še zadnjič pred obnovo je na starem ptujskem mestnem pokopališču 27. oktobra potekala osrednja žalna slovesnost ob dnevu spomina v MO Ptuj.
V civilnem delu je spomin na umrle, na žrtve vojn in druge žrtve iz naše preteklosti, za katero so še posebej značilni razdeljenost in razdvojenost, preganjanje in izdajstvo, obudila slavnostna govornica Branka Bezeljak, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. „Ničesar se nismo naučili iz zgodovine o vrednotah, o ljubezni, o svobodi, o strpnosti. Dopuščamo, da danes v svetu vlada zlo, da vladajo nestrpneži, da se dvigata neonacizem in neo-fašizem, da je sovražni govor dovoljen povsod, da so posamezniki in množice nestrpni do drugače mislečih, do drugačne barve, do drugačnosti nasploh. Kaj dajemo mladim za popotnico? Egoizem, sovražnost, nestrpnost. V tem kaosu največ izgubljajo posamezniki. Za vsako smrtjo je osebna zgodba, osebna bolečina in žalost. Zgodovina o tem ne piše. O tem pišejo umetniki, govorijo in se spominjajo ljudje, posamezniki. Koliko nedolžnih
otrok in odraslih izgublja življenje, koliko mladih zaljubljenosti je neiz-živetih, ker se nekaj posameznikov gre politične strategije. Ne pozabimo, kako kratko je življenje in da ga je vredno živeti samo za svobodo, mir, za ljubezen in naklonjenost vsem," je izpostavila.
V cerkvenem delu žalne slovesnosti je ob dnevu spomina govoril p. Andrej Feguš iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. „V teh dneh hodimo po pokopališčih, spominjamo se tistih, ki so živeli pred nami tu na tej naši ljubi zemeljski obli. Tudi po tem starem ptujskem mestnem pokopališču sem se v zadnjih dneh kar precej sprehajal. In misli uhajajo, katere so sanje teh, ki so tukaj pokopani, katere cilje v življenju so imeli, kako srečno ali tudi nesrečno je bilo njihovo življenje, kaj je z njimi, kje so, kje bom nekoč jaz. Želim verovati v ljubezen, ljubezen, ki nas povezuje. Ljudje smo včasih zanimivi, govorimo o isti stvari v različnih
Foto: Črtomir Goznik
časa
S ptujske žalne slovesnosti ob dnevu spomina na starem mestnem pokopališču, ki ga bodo sredi novembra zaradi ureditvenih del za nekaj zaprli. V tem času svojci umrlih ne bodo mogli obiskovati spominskih obeležij.
Hajdina • 18. Štajerska frajtonarica
Prvo predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne
Nagradna revija Štajerska frajtonarica je že od vsega začetka spremljevalka oz. ena od osrednjih kulturnih prireditev v vsakoletnem praznovanju praznika občine Hajdina. Prvo je KD Valentina Žumra Hajdoše pripravilo že leta 2000, da bi spodbudili mlade k igranju diatonične harmonike in širjenju glasbene kulture med mladimi.
jezikih, in kot da se ne, včasih tudi nočemo razumeti. Ko vprašamo, zakaj, tega ne ve nihče. Verjetno nas oblikujejo različni dejavniki, a imamo iste sanje, iste želje. Umre naj vse tisto, kar ni povezujoče. Živi naj vse tisto, kar nas dviga in bogati. Zato v teh dneh, ko se spominjamo umrlih, bodimo v mislih
z njimi," je med drugim povedal v razmislek vsem in vsakomur.
Kulturni program osrednje žalne slovesnosti ob dnevu spomina v MO Ptuj so pripravili: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, Gledališki studio in Teater III pod vodstvom Branke Bezeljak in Mojce Prigl, MePZ DU Ivana
Rudolfa Breg Ptuj pod vodstvom Marije Šteger, MO Ptuj in JSKD Ptuj. Prapore pa so razvili Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Društvo generala Maistra Ptuj in Klub brigadirjev Ptuj.
MG
Slovenija • 17. novembra medeni zajtrk
Maslo, med in jabolko
Čez 14 dni se bodo otroci v osnovnih šolah in vrtcih pri zajtrku in malici posladkali z domačimi dobrotami.
Med mladimi je igranje na diatonično harmoniko vse bolj priljubljeno.
Foto: Črtomir Goznik
V tem času je na hajdinskem odru nastopilo že več sto mladih harmonikarjev iz vse Slovenije. Letošnja nagradna revija Štajerska frajtonarica bo 10. novembra ob 18. uri v šotoru pri PSC Hajdina. Mladi harmonikarji lahko prijave oddajo do nedelje, 5. novembra, na elektronsko pošto kdvzhajdose@gmail.com. Izbor najboljših harmonikarjev bo potekal v dveh kategorijah: v starostni skupini do 14 let in v starostni skupini od 15 let naprej. Vsak tekmovalec se bo predsta-
vil s po dvema tekmovalnima skladbama. V primeru večjega števila prijav bo vsak tekmovalec zaigral le eno skladbo, tisto, ki jo je na prijavnici zapisal kot prvo. Najboljši trije iz vsake kategorije se bodo s poljubno izbrano skladbo pomerili še v drugem krogu, v katerem bo komisija v sestavi: Brane Klavžar, Blaž Hameršak in Siniša Čeh izbrala prve tri v absolutni razvrstitvi 18. Štajerske fraj-tonarice, ki bodo dosegli največje število točk po kriterijih muzikal-nosti, ritma, tehnične izvedbe,
izbora skladb in nastopa. Prvi trije v vsaki starostni skupini bodo prejeli pokale, denarne nagrade po drugem krogu pa bodo prejeli prvi trije v absolutni razvrstitvi.
V KD Valentina Žumra si skupaj s predsednikom želi, da bi prijave oddalo čim več mladih nadarjenih harmonikarjev iz vse Slovenije. Po končani uradni prireditvi 18. Štajerske frajtonarice se bodo mladi glasbeniki lahko udeležili tudi martinove veselice z ansamblom Roka Žlindre.
MG
Projektu priprave tradicionalnega slovenskega zajtrka že več let redno pristopajo številne šole in vrtci z območij Dravskega in Ptujskega polja, Haloz, Slovenskih goric ter z ormoškega konca.
Tudi letos se bodo številni vzgojni-izobraževalni zavodi priključili vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci bodo za zajtrk oziroma malico dobili rženi kruh z maslom in medom, jabolko in skodelico mleka. Obiskali jih bodo lokalni čebelarji, Čebelarska zveza Slovenija pa bo ob tej priložnosti izdala brošurico z naslovom Čebelica, moja prijateljica. Čebelarska zve-
za vabi vse udeležence projekta, da v šolah in vrtcih na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka zapojejo Slakovo ponarodelo in zimzeleno pesem Čebelar. Lani so pesem prepevali v 432 šolah in vrtcih s skupno skoraj 43.000 sodelujočimi. Več kot 260 jih je video posnetke objavilo na posebnem kanalu Youtube. »Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega okolja.
Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Vabimo vas, da ta dan posvetite čebeli in tako poskrbite za prenos znanja o pomenu čebel, kot tudi odnosa do okolja in hrane,« pred letošnjim medenim zajtrkom poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije.
MZ
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 3. novembra 2017
DOKOLENKESILVERUNE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si ¿W^ TEDNIK
v
Štajerski n
TEDNIK h
www.tednik.si
Stajerskitednik Staierskitednik
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj| Oprema Barva
CHEVROLT CRUZE 1.6 16V SW LT+ RENAULT CLIO 0.9TCE ECO EXPRESSION
SSANGYONG KYRON 2.7 D AVT. XDIAWD CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX OPEL OPC AVT. INSIGNIA 2.0 16V BIT.
NISSAN QASHQAI 1.5 DCITEKNA
KIA PRO CEED 1.6
SEAT LEON NITRO-X STYLANCE 1.Í
OPEL CORSA 1.2 16V ESSENTIA PEUGEOT 307 1.6 16|H FORD FIESTA 1.4TDI FORD FIESTA 1.4 FRESH
ZNAMKA	LETNIK CENA		^ OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI BUSINESS	2012	14.990	SV. SIVO USNJE, ODLIČEN	SREBRNA
CITROEN C4 1.4 VTI ,FURIO	2012	8.390	SLO, ODLIČEN, TRAJNIK	KOV. BORDO RDEČA
FORD B-MAX 1.4 TREND	2016	12.490	1 .LAST., SAMO 15.000 KM	BELA
FORD C-MAX 1.6 TDCI TIT,SLO	2012	10.490	ODLIČEN, 1. LAST.	BELA
FORD C-MAX GRAND 2.0 TDCI	2014	13.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 1.0 ECO,140KM	2016	13.990	JAMSTVO DO L. 2021	RDEČA S Č. STREHO
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2011	6.490	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJ	AVA KOV. MODRA
FORD KA 1.2 METAL START STOP	2015	7.990	SAMO 8.218 KM, TRAJNIK	; KOV. T. SIVA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	12.980	SLO, 1.LAST., SK. POTRJEN	A BELA
HONDA CIVIC 1.8 SPORT	2006	5.790	ODLIČEN, REDNI SERVISI	KOV. SREBRNA
HYUNDAI i20 1.2 LIFE,5VRAT	2011	6.390	SAMO 64.136 KM, TRAJNI	K RDEČA
OPEL MERIVA 1.4 16V	2011	7.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJ	AVA ČRNA
PEUGEOT EXPERT 2.0 HDI FURGON či/nnA nmi/ia i dni i/ad	2008	7.918	POVRAČILO DDV, TRAJNIK	BELA
ŠKODA OCIAVIA I.6 IDI KAR. VW GOLF 1.6 TDI TRENDLINE	WIK 2015 2010	10 QQ1 13.981 7.940	1 I AOT C I/DAM M A nflTIl/ I .LAS I, EKRAN NA DOIIK, 1.LAST, SK. POTRJENA, TF	m a\/| |/n\/ ODCDDMA NAVI. KOV. SREBRNA ¡AJNIK KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
2012 2013 2006 2008 2004 2012
2004 2008
2005
IH
2009 2008
2006 2013 2006 2004 2006 IH
2007 2011
0,00
0,00
0,00
0,00
0 KM REG. 07 ERV. KNJIGA
BELA
5.551 KKM VT. JH ERV. KNJIGA VT. JIH
ERV. KNJIGA
ERV. KNJIGA ERV. KNJIGA
ČRNA BELA
ERV. KNJIGA
ERV. KNJIGA
KOV. BORDO
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www rnHin-tfiHnik <?i
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK www.
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
JM
> 031688777 www.vrata-tuning.si

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm.
Vidimo se v četrtek, 9. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
pSAZAS
►d n
Projekt podpira župan občine Videm, Friderik Bračič.
^\DIOPTUJ
www.radio-ptui.s
»TEDNIK
i/.tpHnik.si
ZNAMKA
LETNIK CENA OPR.
BARVA
CITROEN C4 1.4 VTI ,FURIO FORD B-MAX 1.4 TREND FORD C-MAX 1.6 TDCI TITSLO
2012	14.990	SV. SIVO USNJE, ODLIČEN
2012	8.390	SLO, ODLIČEN, TRAJNIK
2016	12.490	1 .LAST., SAMO 15.000 KM
2012	10.490	ODLIČEN, 1. LAST.
2014	13.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN
BELA BELA
FORD FIESTA 1.0 EC0/I40KM FORD FIESTA 1.25 TITANIUM FORD KA 1.2 METAL START STOP
OPEL MERIVA 1.4 16V PEUGEOT EXPERT 2 0 HDIFURGON
____ ______________________21	RDEČA S Č. STREHO
2011	6.490	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	KOV. MODRA
2015	7.990	SAMO 8.218 KM, TRAJNIK	KOV. T. SIVA
2011	12.980	SLO, 1.LAST., SK. POTRJENA	BELA
2006	5.790	ODLIČEN, REDNI SERVISI
2011	6.390	SAMO 64.136 KM, TRAJNIK	RDEČA
2011	7.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	ČRNA
2008	7918	POVRAČIIO DDV TRAJNIK	BEIA
VW GOIF 16 TDITRENDIINE
2010 7.940 1.LAST, SK. POTRJENA, TRAJNIK KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
08:00 Meddržavni koncert ljudskih viž 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina ■ v živo 16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20 00 Oddaja iz občine Goriinica 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja
W-flfl Wrlm clrani
S P
PROGRAMSKI NAPOVE DNfK i na spletnih straneh www.tfptv.fti
08:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kronika iz občine H ajdi na 11 ;00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Goriš niča 17:00 Predavanje o težavah
Is stopali 18;3Q Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Starše
\ZiHon strani
Uredništvo: www.siplv.si
02 7 54 DO 30; info@siptv.si Marketina 02 749 34 27. 031 627 340
06:00 Kronika iz občine Marko vci 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
12:00 Vrdeo strani
1&:00 Otvoritev vaškega doma Stoperce 20:00 SreCanje rodbine Štumberger 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in maiolka
www.siptv.si
I 08:00 Koncert Jurovskih fantov i 09:30 SKL | 10:00 Ptujska Kronika I 10; 30 Polka in majolka I 11:30 Ujemi sanje 1 15:00 Italijanska trgovina - v živo J 18:00 Oddaja iz občine Videm | 20:00 Srečanje rodbine Štumberger I 21:00 Kronika iz občine Markove!
I ?i nn VrrHfin itrtri
petek • 3. novembra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	19
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Prireditvenik
KUPIMO traktor, lahko tudi v kompletu s priključki. Telefon 041 235 349.
KUPIMO gumi voz, dobro ohranjen. Telefon 040 650 792.
PRODAMO prašiče domače reje. Telefon 051 807 940.
PRODAMO teličko simentalko, staro 4 mesece. Telefon 031 840 282.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novejšo stanovanjsko hišo v Kicarju, l. 2003, popolnoma obnovljen a l. 2011 , v izmeri 255 m2, parcela velikosti 1699 m!, mirna gjjjji- nr/AAkfs lokacija. Cena 149.000 €, KwV1BK KONTAKT: 051/455 010 y ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
DOM IN STANOVANJE
PRODAMO enosobno stanovanje v pritličju, novo naselje v Bistrici ob Dravi. Telefon 031 669 145.
PRODAMO enosobno stanovanje z balkonom v Kidričevem. Telefon 02 803 52 07.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, RJAVE, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM tri bikce, pašne, težke od 170 do 200 kg. Tel. 041 412 085.
PRODAM hlevski in konjski gnoj. Možna tudi dostava. Telefon 031 656 718.
PRODAMO tri bikce simentalce, stare 3 mesece, odstavljene. Telefon 031 532 785.
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
&a/m&TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlil3.si
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tuz ¿filetu www.radio-ptuj.si
Petek, 3. novembra
9:00 Ptuj, Špajza modrosti (Ulica heroja Lacka 3): Počitnice v Špajzi - Družabne igre so zakon 17:00 Lenart, športna dvorana: proslav ob občinskem in krajevnem prazniku
ter 60-letnica Vrtca Lenart 18:00 Ptuj, Deta center: prvenstvo občine Hajdina v kegljanju 19:30 Ptuj, dominikanski samostan: recital Nika Gorič - sopran in Johan Barnoin - klavir
Sobota, 4. novembra
9:00 Zg. Hajdina, strelski poligon: prvenstvo občine Hajdina v streljanju na glinaste golobe
9:30 Ormož, pred planinsko sobo: Markacijski dan in kostanjev piknik PD
Ormož, urejanje Ormoške planinske poti, do 15.30 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ferdinand se nauči peti - za abonma
Kresnička; ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven 11:00 Lenart, Trg osvoboditve: martinovanje v Lenartu, ansambel Klapovuhi,
izbor princese lenarškega martinovanja 20:00 Spodnji Duplek, kulturni dom Vurberk: koncert rokovskih zasedb Low Budget in Meter ograje
Nedelja, 5. novembra
9:00 Lenart, Trg osvoboditve: predstavitev vinogradnikov, dobrot in izdelkov društev občine Lenart, kulturni program; ob 10.30 maša in žegnanje v cerkvi sv. Lenarta; ob 11.30: kulturni program Pihalna godba MOL, FS KD Sv. Ana, vokalna skupina Il divji in Twirling plesni in mažoretni klub Lenart
18:00 Skorba, dom krajanov: glasbeno-scenski projekt Gostilna da za rundo
Ponedeljek, 6. novembra
10:00 Lenart, knjižnica: Lenartovo, druženje ob zgodbah in pečenih kostanjih v knjižnici
18:00 Gerečja vas, gasilski dom: prvenstvo občine Hajdina v šahu 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Ivana Sočeta Znanje je najboljše zdravilo
Torek, 7. novembra
20:00 Vurberk, kulturni dom: koncert klasične glasbe dijakov Konservatorija za glasbo Maribor
Mestni kino Ptuj
petek, 3. november: 16:00 Vesela pošastna družina; 18:00 Mladi Karl
Marx; 20:00 Thor: Ragnarok sobota, 4. november: 16:00 Vesela pošastna družina; 18:00 Berlinski
sindrom; 20:10 Thor: Ragnarok nedelja, 5. november: 16:00 Vesela pošastna družina; 18:00 Berlinski sindrom; 20:10 Mladi Karl Marx
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radKrtednik.si, tel. 02 749 3410,
za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
v
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z izbranimi TV sporedi
lESLZipot
_______
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
SPOMIN
5. novembra mineva pet let, odkar smo te izgubili, dragi
Anton Gol
S TURNIŠČ
1943-2012
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih živiš.
V SPOMIN
4. novembra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in boter
Branko Hvalec
IZ PODLEHNIKA 19
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter se ga spominjate.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Majde Turnšek
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, podarjene sveče, rože, za maše in finančno pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju, ki so ji pomagali v vseh letih zdravljenja. Pogrebnemu podjetju Mir se zahvaljujemo za izvedbo pogreba.
Patru Tarziciju Kolenku se zahvaljujemo za svečan obred pri pokopu in sveto mašo zadušnico.
Hvala Urošu Sagadinu za odpete pesmi in Esteri Korošec za izrečene besede slovesa.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Elizabete Pečuh
(rojene Arnuš)
1923-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali sožalja.
Hvala gospodu župniku Jožefu Škofiču za sveto mašo in pogrebni obred ter pogrebnemu podjetju Almaja za vse opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: hčerka Jožica z Albinom, vnuka Bojan in Mojca z družino
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 -nedelja ob 10:00: Žalna kome-moracija v spominskem parku na Ptuju; Ptuj vključen v mrežo Otrokom prijazno mesto; Razstava likovnih del Društva Sožitje Ptuj; 90-letnica delovanja Doma upokojencev Ptuj; Zakon o trgovini v očeh poslanca DZ Andreja Čuša; Potrjeno sofinanciranje nakupa bibliobusa za potrebe Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; Električni avtomobili so naša prihodnost; Predaja defibrilatorja v trgovskem centru Qlandia; Sedem desetletij Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj; Zimske gume, darilo Vulkanizerstva Fredija Kmetca; Otvoritev kegljišča Društva upokojencev Ptuj; S svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo odkrivamo Burmo, deželo kontrastov; Z glasbo v sobotni večer.
Slovenija, Podravje • Nove droge, ki še niso prepovedane, dostopne kar na spletu
Krokodil iz mode, najbolj priljubljene nove sintetične droge
Tudi v Sloveniji se zadnja leta pojavlja vse več novih psihoaktivnih snovi. Te so zlahka dostopne kar na spletu. Kot kaže, je ena najnevarnejših drog »krokodil« iz mode, med uporabniki novih psihoaktivnih snovi so namreč najbolj priljubljeni sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni.
Zdravnik, psihiater in predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana Andrej Kaste-lic opozarja, da se v zadnjih letih pojavljajo nove sintetične droge, ki so agresivnejše in predstavljajo veliko tveganje. Trg je zelo živahen. Vsako leto se namreč v Evropi pojavi okoli 150 novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. »Psihoaktivne snovi so po definiciji evropskega centra za spremljanje drog v Lizboni vse tiste, ki niso bile uvrščene na seznam prepovedanih drog. Te droge proizvajajo predvsem v ilegalnih laboratorijih na Kitajskem in v Indiji pa tudi v vzhodni Evropi. Nekaj malega je tudi doma proizvedenih drog, ki jih posamezniki izdelajo po navodilih z interneta. Te snovi pravzaprav niso nove, temveč so po večini ostanki že preizkušenih zdravil, ki so bila neuspešna. Ko se po določenem času ugotovi, da gre za psihoaktivno snov, jo prepovedo, prelisičeni proizvajalci pa malenkostno spremenijo kemijsko formulo substance in s tem dose-
žejo, da gre za neko novo, drugačno snov, ki še ni prepovedana.«
Nove psihoaktivne snovi tudi kot kopalne soli, rastlinska gnojila
Večina teh drog je zlahka dosegljivih predvsem na spletu in se tam oglašujejo kot naravne substance, ki niso nevarne, tudi kot kopalne soli, rastlinska gnojila idr., opaža Kastelic. Ravno zaradi svoje dostopnosti in prodaje na odprtem trgu pa dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene.
Uporabniki lahko te droge dobijo tudi v posebnih trgovinah. Prodajajo se v različnih oblikah, najpogosteje v obliki tablet in tekočine. »Treba je vedeti, da se za proizvodnjo teh snovi uporabljajo vse mogoče snovi, od banalnih, kot so spreji za čiščenje avtomobilskih obročev, različna opajala ... tudi iz kruha ali kvasa lahko izdelamo zelo močne psihoaktivne
JP
* I
MZJL 5i


substance zelo podobne opijoi-dom. So v različnih oblikah, lahko se tudi vbrizgavajo, kar pomeni že spet novo tvegano situacijo,« pove Kastelic.
Kako razširjena je uporaba novih psihoaktivnih snovi pri nas, ni znano, je pa sogovornik dejal, da jih najpogosteje uporabljajo moš-
Ormoško • Praznik zaznamovali požari
Trije požari v enem dnevu
Gasilci na Ormoškem so imeli v torek, na dan reformacije, polne roke dela.
Zgodaj popoldne je zagorelo v Središču ob Dravi. Ogenj je zajel kuhinjo in se razširil v mansardno stanovanje. Gasilci PGD Središče ob Dravi in Obrež so požar pogasili in objekt pregledali s termo kamero. Zgorelo je približno 20 kvadratnih metrov ostrešja. Eno poškodovano osebo so reševalci
NMP Ormož oskrbeli in prepeljali v SB Jožeta Potrča Ptuj.
Kmalu nato je pri naselju Veliki Brebrovnik (občina Ormož) na cesti v gozdu zagorelo osebno vozilo. Požar se je razširil na bližnja drevesa. Posredovali so gasilci PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Ormož, goreče vozilo in drevesa pogasili,
vozilo odstranili s cestišča in počistili požarišče. Poškodovanih ni bilo, vzrok požara pa pristojne službe še preiskujejo.
Tretjič pa je v torek zagorelo v Vodrancih, kjer se je vnel traktor. Gasilci PGD Vitan-Kog in Miklavž pri Ormožu so požar pogasili. Traktor je uničen. (Ur)
ki, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi, ali ženske, ki imajo odnose z drugimi ženskami, intra-venozni visoko tvegani uporabniki prepovedanih drog ter mladostniki, saj je droga relativno poceni. »Med uporabnki teh snovi je tudi skupina ljudi, ki jih enostavno zanima, kakšne učinke bodo imele droge in kako bodo delovale na njihovo psiho. Mi jim pravimo psi-honavti, ker z uporabo teh drog poskušajo raziskovati svojo psi-ho,« še doda.
Tretjina ljudi ne ve, kaj sploh vzame
Ker so zastrupitve z novimi psihoaktivnimi snovmi nepredvidljive, je zdravljene zelo oteženo. »Tretjina ljudi ne ve, kaj vzame. Vzburja jih ta nevednost, kako bo droga nanje delovala. Vse te snovi so lahko mešanica različnih substanc, zato ne veš, kakšni bodo učinki. Večinoma pa te droge vplivajo na srčno-žilni sistem, torej
www.pomaranca.si ® rezervacije: 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Osebna kronika
Umrli so: Marija Trbovic, roj. Cvikl. Ptuj, Finžgarjeva ul. 17, roj. 1948 - umrla 14. oktobra 2017; Nataša Cvahte, Majšperk 44, roj. 1966 - umrla 18. oktobra 2017; Anton Novak, Janežovski Vrh 39, roj. 1936 - umrl 17. oktobra 2017 Ludmila Matjašič, roj. Novak, Breg 15, roj. 1929
-	umrla 16. oktobra 2017; Ana Karo, roj. Gavez, Cirkulane 21, roj. 1922 - umrla 20. oktobra 2017; Terezija Sluga, Kicar 43, roj. 1935 - umrla 21. oktobra 2017; Pavel Šoštarič, Ptuj, Gomilšakova ul. 2 a, roj. 1933 -umrl 20. oktobra 2017; Kristina Kostanjevec, roj. Andoljšek, Ptuj, Orešje 23, roj. 1928 - umrla 18. oktobra 2017; Jožefa Zebec, roj. Štumberger, Ptuj, Potrčeva c. 3, roj. 1928 - umrla 19. oktobra 2017; Zdravko Rojko, Libanja 16, roj. 1957 - umrl 20. oktobra 2017; Marija Frank, roj. Kampl, Kidričevo, Lackova ul. 3, roj. 1928 - umrla 23. oktobra 2017; Marija Tašner, roj. Bratec, Mezgovci ob Pesnici 49, roj. 1931 - umrla 23. oktobra 2017; Elizabeta Pečuh, roj. Arnuš, Dolič 2, roj. 1923 - umrla 21. oktobra 2017; Ana Šegula, roj. Bračič, Pacinje 3, roj. 1942
-	umrla 24.10.2017; Marija Lukežič, roj. Težak, Podlehnik 1, roj. 1927 - umrla 24. oktobra 2017; Vekoslava Črnivec, roj. Petrovič, Cirkulane 35, roj. 1940
-	umrla 25. oktobra 2017; Franc Butolen, Žetale 32 a, roj. 1943 -umrl 25. oktobra 2017. Poroka - Ptuj: Jernej Praprotnik, Janževa Gora 22 b, in Ines Cestnik, Medvedce 21 a.
lahko pride do resnih telesnih zapletov, pojavijo se tudi različne psihične motnje, od psihoz, stanj vznemirjenosti, agresivnosti ... Ravno ta velika nepredvidljivost pomeni tudi težavo, kako takemu človeku pomagati. Namreč neke specifične terapije pri zdravljenju zastrupitev z novimi psihoaktivni-mi snovmi nimamo. Dolgoročnih učinkov teh drog pa niti dobro ne poznamo, saj kot sem že omenil, se te snovi menjujejo zelo hitro, pa tudi na trgu so relativno malo časa. Pred leti je bil popularen »krokodil«, danes pa je veliko t. i. sintetičnih katinonov in kanabi-noidov. Katinoni imajo podobne učinke kot stimulativne drog, kot npr. kokain, kanabinoidi pa podobno kot konoplja delujejo na kanabinoidne receptorje, težava pa je v tem, da so te učinkovine bistveno močnejše, tudi do 1000-krat, ter da ne vsebujejo blagodejno delujočega CBD - substance, ki blaži učinek THC, ki je ena glavnih psihoaktivnih snovi v naravnih ka-nabinoidih.«
Kastelic opaža tudi veliko prisotnost stimulansov: »Povečuje se tudi uporaba stimulansov, ki jih včasih ni bilo. Ravno prejšnji teden smo bili na posvetu na Dunaju, kjer smo iskali terapevtske možnosti za obravnavo odvisnosti od teh substanc. Prišli smo do zaključka, da razen tistih klasičnih metod obravnave, ki jih poznamo, nimamo prav veliko možnosti ... Pri odvisnosti od tobaka imamo bistveno več možnosti, da bi lahko ljudem pomagali z nadomestnimi zdravili, zato je obravnava pri zdravljenju odvisnosti od stimulansov zaenkrat še bistveno manj uspešna kot pri drugih oblikah odvisnosti.«
Monika Levanic
OKNA, VRATA ..
GARAŽNA VRAm A www.naitors.si M ■ ■
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAI/ORS,,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C.
Obeti
V soboto bo znova zapihal jugozahodni veter, v vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno in ponekod na Primorskem megleno. V nedeljo bo v zahodni Sloveniji pričelo deževati, drugod bo še suho vreme. Še bo vetrovno.
Sosednje pokrajine
Danes bo v delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v krajih severno od nas ponekod tudi pretežno oblačno.
Foto: CG