PROBLEMI
i'axpvave^J
11 i z i 5
Prispevki h kulturni sociologiji
Rastko Močnik, Polje govorice in kraj lepe besede v konstituciji občestva
Anglosaška analitična filozofija
Slavko Hozjan, Problematizacija pojma znanstvene teorije
Igor Žagar, Nekaj pripomb k sklopu performativ—konstantiv znotraj analicistične
problematike
Prispevki k historičnemu materializmu
Jože Vogrinc, Vnašanje zavesti v proletariat v Leninovem spisu »Kaj delati?«
Tomaž Mastnak, Stalinistični fenomen Ellenstein
H kritiki slovenske ideologije
Okrogla miza Problemov: Kako so Slovenci postali pridni
(in kako bodo to, če bodo pridni, tudi ostali)
Rastko Močnik, Tudi nekdaj so Slovenci slavili,
ali Opomba o tem, kaj je realizem v politiki in kaj v literaturi
Braco Rotar, Mehanika organov in mehanika gospostvu,
ali Kje je sedež duše?
Aktualnost nemške klasične filozofije
Darko Štrajn, K Pichtejevim »Naključnim mislim«
Monumenta teorije označevalca
Miran Božovič, Osvetlitev vzgiba anamnezis v Platonovi filozofiji
ASINARIA
Z: Jacques Lacan
agittrop: Rudi Štrukelj, Vulgus adest Scythicum — Bojan Baskar, O lenobi —
Peter Mlakar, Kdo bo zmagovalec? (Pomen falosa HL)
algoritmi samoupravljanja: Jože Vogrinc, Edina alternativa
tegobe našega vsakdana: Terezija Sankec, Tempora et mores — Rastko Močnik,
Cenzura na delu
zrno vzhodnjaške modrosti
teološki kotiček: O Bogu — O papeški nezmotljivosti — Robinzon ali gospod
Bog?
n HI - 1S2
Izšle so sledeče knjige naših sodelavcev:
Zbirka Analecta pri DDU Univerzum
Zoja Skušek-Močnik: Gledališče kot oblika spektakelske funkcije
Slavoj Žižek: Hegel in označevalec
Braco Rotar: Govoreče figure
Rastko Močnik: Mesčevo zlato — Prešeren v označevalcu
V	tisku:
Mladen Dolar: Struktura fašističnega gospostva
Rado Riha: Znanost, ideologija, razredni boj.
Braco Rotar: Pomeni prostora, Delavska enotnost 1981
Ideologija in estetski učinek. Izbrala in uredila Zoja Skušek-Močnik, CZ 1980.
Kritična teorija družbe. Izbrala in uredila Slavoj Žižek in Rado Riha, Mladinska knjiga
1981.
Psihoanaliza in kultufa. Izbrala in uredila Rastko Močnik in Slavoj Žižek, DZS 1981.
Sergej Eisenstein: Montaža, ekstaza. Izbral in uredi! Zdenko Vrdlovec, CZ 1981.
V	tisku:
Zbornik tekstov o kriminalki. Izbrala in uredila Rastko Močnik in Slavoj Žižek,
DZS 1982.
Prispevki h kulturni sociologiji
POUE GOVORICE IN KRAJ LEPE BESEDE
V KONSTITUCIJI OBČESTVA
Vprašanj, do katerih nas je pripeljalo dosedanje razmiSljarye,* se bomo lotili s pomočjo
Bahtinove kritike »abstraktnega objektivizma« v jezikoslovju, ene izmed dveh velikih
smeri v filozofiji jezika, kamor Bahtin prišteva tudi Saussura (1929; 2. poglavje »Jezik,
govor m izjava«).
Po izrecnih Bahtinovih trditvah lahko pxjvzamemo tale tetični niz:
1.	Sinhroni jezikovni sistem (tj. normativistična копсерсца govorice, kakršno predlaga
abstraktni objektivizem) z objektivnega (znanstvenega) stališča ne ustreza nobenemu
realnemu momentu v zgodovinskem obstoju jezika.
2.	Sinhroni sistem obst^a samo s stališča subjektivne zavesti govorca, ki pripada je-
zikovni skupini, ki jo ta »sistem« določa.
Na podlagi tez 1 in 2 bi potemtakem lahko predlagali tole ustrezno formulacijo:
(1. &2.) Sinhroni jezikovni sistem kot normativen sistem avto-identičnih členov je
modus obstoja jezika za vsakega člana jezikovne skupnosti, ne pa »objektivno dej-
stvo«.
Toda Bahtin nas preseneti s tretjo tezo:
3.	Modus obstoja jezika v subjektivni govorni zavesti ni obstoj na način normativnega
sinhronega »prisilnega« sistema.
Pač pa je po Bahtinu ustrezna formulacija tale:
* Doslejšnje razmiâ^arOe se je vpisovalo med tale stavka:
da bi Slovenec videl Slovenca v kiyigl, kakor vidi svoj obraz v ogledalu (Fran Lev^ik,
Popotovanje).
Kakor je z imenom »Turek« mogoče označiti samo nekoga, za katerim vihti handžaije petindvajset
tisoč Turkov, tako je z besedo »Slovenec« mogoče zaznamovati samo nekoga, ki vidi Slovenca v
ki;jigi.
(Zoja Skušek-Močnik, uvod v Ideologijo in estetski učinek)
Izteklo pa se je v vprašanja, ki smo jih formulirali nekako takole.
Prekonstrukt nasploh interdiskurzivno отегасцо izvršile, kakor da bi šlo le za pravkar dog^ajoč
se preprost intra-diskurziven postopek. Že zgo\j s tem mehanizmom potemtakem Levstik že рк)-
snema razmeije literature do^ideologije. Toda interdiskurzivna razsežnost je tu prav ideologija. Za-
torej Levstik tu ideološki mehanizem nanese na sam ideološki diskurz - in povzroči literaren
(»estetski«) učinek. Literarnost teksta je tu notranja distanca, ki ideologijo loči od nje same - raz-
dalja med ideologijo kot inter-diskurzivnim mehanizmom in ideologijo kot intra-diskurzivnim
mehanizmom.
Zato »umetnosti« ni treba ven iz ideologie, da bi bila nek£Ó drugega kot ideologija.
- Levstik namreč trdi: ni Slovenca, če ne vidi Slovenca v knjigi - torej je »Slovenec« za Slovenca
prekonstrukt;
hkrati pa zahteva: пгц ta prekonstrukt, brez katerega nacionalna literatura ni možna, literatura
sama proizvede.
Rešitev je preprosta: prekonstrukt izvrže ven iz literature v realnost (Slovenec pred ogledalom) in
ga potem zanika: »sicer pa ni možen, če se ideološko ne posreduje«. Sklep izh^a sam po sebi: za-
torej mu pokažimo podobo itn.
Toda ta podoba ni nič drugega kakor »resnica« tega Slovenca pred ogledalom, ki je sam le v »real-
1
3.' Sinhroni jezikovni sistem je abstrakcija, proizvod refleksije o jeziku, ki je ne op-
ravlja govorčeva zavest in ki sploh ni namenjena uporabi jezika v govorne namene.
Bahtin potemtakem hkrati postavlja protislovne trditve:
-	sinhroni jezikovni sistem ni objektivno dejstvo, temveč subjektivni modus odnosa
do jezika;
-	subjektivni modus razmeija do jezika tega jezika ne doživlja na način sinhronega sis-
tema;
-	sinhroni jezikovni sistem je abstrakc^a, do katere pridemo z objektivnega in objek-
tivističnega stališča, ki ni govorčevo stališče.
Protislovje lahko izrazimo tudi drugače:
-	Noben moment realnega (historičnega), objektivnega dognanja jezika ne ustreza
koncepcyi sinhronega normativnega sistema.
-	Za vsakega (»subjektivnega«) govorca je jezik normativni sinhroni sistem.
-	Noben realno izrečen jezikovni znak »subjektivnega« govorca ne zanima s stališča
sinhronega sistema ne pri »oddóóarxju« ne pri »sprejemarvju«.
-	Je vsaj eno stališče, ki se zanima za jezik kot sinhron sistem, a to ni govorčevo sta-
lišče.
To seveda pomeni, da obstćoa vs^ eno stališče do jezika, ki ni govorčevo, subjektivno
stališče do jezika, in to je znanstveno, objektivno stališče.
S tega objektivnega stališča resda ni mogoče ugotoviti nobenega objektivnega momen-
ta v jeziku, ki bi ustrezal sinhrono-sistemskemu modusu obstoja jezika. Toda: prav s
nost« izvržena podoba. Zato je postopek hkrati preprost, a brez povratnega zaimka.
Fantazma »slovenskosti« prav v svoji nemožni razsežnosti vzpostavlja realnost Slovenstva: Slove-
nect namreč mora videti Slovencaz, da se vidi, daje. Toda tudi za Slovenca2 ve\ja isto pravilo ...
Proces se пдјргеј odpre v slabo neskončnost: Sloveneci (Sloveneca... v nikoli sklei^jeni verigi.
Tu naredi Levstik nekakšen heglovski obrat in reče: celotno verigo vzpostavlja opozicija »Slovenec
pred ogledalom/Slovenec v ogledalu«, torej diereza enojnega oklepna. Opozicija med členi je oz-
načevalno dqstvo, rešitev je potemtakem v literaturi (intervencija simbolnega v imaginarno
nesončno verigo identifikacij цјепо členitev zameji).
Toda кзд literarna simbolizacija »amortizira«? - to, da se v ogledalu ne kaže nič, daje podoba v og-
ledalu manjkava (ali, kar je isto: da se lahko členi v slabo neskončnost, natančno v smislu Marxove
zlobne pripombe o vzgsganem vzgojitelju). Zev v podobi nam lahko velja za travmo reelnega: Slo-
venec v Slovencu ne vidi Slovenca, denimo, zaradi preprostega dejstva razrednega boja.'
Zato je »knjiga« tista utopična točka, kjer se »vsiO« knjižnemu Slovencu »lahko« zdi, da vidi Slo-
venca v kiyigi - kar je paradoksno zadosti, da tudi realni Slovenec pred knjigo lahko je Slovenec.
To pa hkrati pomeni, da se literatura s svojimi specifičnimi mehanizmi postavlja poprek čez ideo-
loške diskurze, ki tako postanejo interdiskurzivna razsežnost, a razsežnost, ki jo razlamlja literarna
»prečna« in ki se potemtakem ne more več kopati v svoji avtoidentičnosti in samozadostnosti.
- S tem smo literaturo navezali na fantazemsko jedro »videza, dozdevka« na кггци vdora »nemož-
nega« - realnega, in smo podrobneje opredelili цјепо bistveno vlogo pri konstrukciji družbene real-
nosti.
Preostaja nam seveda, da podrobneje določimo ta nenavadna razmerja med videzom in bitjo, ki
so se nam pravkar začela nakazovati.
' Ta narodno pogibelna moinost je sredi devetn^stega stoletja locus communis nacionalne ideologie tako v tehničnem kakor
v etimološkem pomenu izraza; prva formulacga je nemara Prešernova (»Slovenec že mori Slovenca brata«), z ryo operira naro-
doljubna meščanska retorika (»Slovencu ni bilo mar ne Slovenca na za samega sebe.« Toman, N,4.10.1865; nadaljevanje te misli
je sevda »Kdor zaničl^je se sam, podlaga je t\yčevi peti.«), Levstik jo le preobrazi v pozitivno stavo. Kot locus communis je ta stra-
šilna podoba seveda odlikovano osišče političnih manipulacij (»Slovenci še nismo na tisti stopi\ji, da bi nas zlatohnjškarsko pši-
садје svoje stranke ali pa prav qjstro rešetat\je, žali Bog! še zmir^ diletantnih spisate^jev politično кцј okrepilo, ali pa naše mlado
slovstvojakopospešilo.«LovreHntar(protiTniini), N, 5.2.-5. 3.1851;»... ne moremo onega hrepenerxja po kntild drugače raz-
umeti, kakor da hoč^o nekateri ostro, zanikavno kritiko. Taka kritika sedaj že bi bila pri nas 'filius ante patrem'.« Bleiweis (proti
Levstiku), N, 15. 9. 1858). Ta retorika ropota z n^hujšo nesrečo - z razpadom naroda, in prav v oči bgoče meri na travmatično
jedro, okoli katerega se osredirija diskurzivna integracija (diskurzivna proizvodila družbene realnosti): evocira namreč možnost,
ki je hkrati iracionalna in nemožna; nemožna je po svojih lastnih meriiih, s^ bi, če bi narod »res« razpadel, ves цјеп aksiomatski
sklop in vsi ryeni argumentacyski postopki ne bili več možni; dokler je tor^ taka argumentacija s takimi načelnimi izhodišči mož-
na in izpričano dejanska, je prav ta travmatični argument brez podlage; prav ker se ta cergumtnacija s svojim i^avljanjem po-'
11јцје v svojem dejanstvu, se hkrati via facti spodbija. - Iz poznejše zgodovine vemo, da reakcija s posebno predilekcijo sega po
teh travmatičnih motivih, s£Ú je niüboij priročna in n^boij umna pač ta temeljna prepoved, ki prepoved4}e v nekem diskurzu
specifično, tj. konstitutivno nemogoče. Ker ta razredni dislcurz med razdiralne šteje vse diskurze, ki se ne podrejajo njegovi do-
minaciji kot ideološki integrativni instanci, je razumljivo, da prepovedi^je sleherni napad na pogoje svoje možnosti, ki v njem sa-
mem deliuejo kot travmatično jedro, zgodovinsko materialistični analizi pa se pokažejo kot njegova zun^jdiskurzivna razredna
določenost. Razredni boj se v tem vladajočem diskurzu dogsga kot prepoved, ki veija vpisovarxju razredne določenosti v sam ta
diskiirz.
tega stališča je sinhrono-sistemski modus obstoja jezika pripisljiv vsakemu subjektiv-
nemu govorcu kot pripadniku jezikovne skupnosti, torej kot »domorodskemu« govor-
cu.
Iz tega naprej izhćua temeljna drža sleherne (objektivistične) lingvistike, da namreč je-
zik obravnava kot tuj jezik, in da je tv^ji jezik prav гцеп privilegiran predmet (Bahtin
to tezo celo zaostri, ko opozori na favorizacyo mrtvih ježkov v objektivistični lingvis-
tiki).
A iz tega izhéùa tudi tale пцјпа konsekvenca: da mora namreč lingvistika temu »tujemu«
jeziku pripisati subjekt, ki mu je ta jezik materin jezik. (Prim, »lingvistični aksiom«,
v: Lalangue: je jezik, Problemi - Razprave 184-186, 1979, str. 87.)
Brez tega subjektivnega momenta »objektivna« lingvistika jezika ne more konstituirati
kot sinhron sistem.
To pa pomeni: jezikovni sistem ne more biti popoln, totalen sistem (»normativnih avto-
identičnih form«), če mu ne »predpostavimo« točke ali elementa, za katerega je ta sis-
tem popoln sistem.
Sistem se potemtakem zapolni ali totalizira s tem, da mu »dodamo« element, s stališča
katerega je ta sistem popoln.
S tem sklepom smo nemara ujeli nuklearni zgled za ireduktibilno praktično delovarye
ideologie, ki se nam tu kaže kot enkratna koincidenca »biti in videza«, »resnice in do-
zdevka«: zadošča, da v sistemu obstíya vs^ en element, s stališča katerega je sistem
uideti popoln, pa ta sistem je popoln. Zadošča, da je v sistemu en element, ki se mu
ta sistem zdi popoln, pa je sistem tudi res popoln.
Sklep je seveda paradoksen, sgj trdi, da je bit totalnosti rezultat videza ali dozdevka
»o« totalnosti - če le ta videz tej totalnosti na neki določen način »pripada« : namreč prav
na način subjektivnega momenta.
A zaenkrat smo komentirali šele prvi del Bahtinovega niza, 1j. tezi 1. in 2. Ost^a nam
še teza 3. - ryeno vlogo v Bahtinovi kritiki »abstraktnega objektivizma« v lingvistiki je
toliko teže komentirati, kolikor se sama teza 3. kaže kot preprosta negacya teze 2.
Trditev 3. namreč trdi, da modus obstoja jezika z govorčevega stališča, s stališča sub-
jektivnosti ravno ni sinhrono-sistemski modus.
S tem trditev 3. neposredno spodbija trditev 2; a Bahtin še dod^a: »tak (sinhron) sistem
je samo abstrakcija, ki do rye pridemo z velikanskimi napori in izhio^oč iz neke dolo-
čene spoznavne in praktične usmeritve« (teza 30 (1929, 74). S tem dopolnüom pa teza
3. posredno zanika tudi tezo 1. - po kateri z »objektivnega« stališča v jeziku ni mogoče
níóti nobenega momenta, ki bi ustrezal morebitnemu sinhrono-sistemskemu modusu
ryegovega obstoja.
Protislovje lahko začnemo razvyati, če ga formuliramo takole:
-	s stališča objektivnega pogleda na jezik je možno in celo nujno, da subjektivnemu sta-
lišču pripišemo tako razmerje do jezika, da je s tega (subjektivnega) stališča modus ek-
sistence jezika sinhrono-sistemski;
-	toda s subjektivnega stališča temu ni tako - jezik za govorca ne eksistira sinhrono-
sistemsko.
S stališča »objektivnega« pogleda пад bi jezik za subjektivno stališče eksistiral sinhrono-
sistemsko - a s subjektivnega stališča temu ni tako.
Ko »subjektivno stališče« tako dezavuira »objektivni« pogled, rgegov demanti
vzvratno deluje na »objektivno« lingvistično stališče, ki predpostavlja tale protislovni
niz:
1.	(predelava teze 1.) jezik bi nemara deloval kot sinhron normativni sistem, če bi ga
nihče ne govoril; ker pa ga govoryo »subjektivni« govorci, obstina jezik le v družbeno-
zgodovinskem procesu, zato v njem ni mogoče določiti nobenega sinhrono-sistemske-
ga momenta (kakor trdi teza 1.);
2.	(predelava teze 2.) s stališča V jezik potopljenega govorca jezik »vendarle« deluje sin-
hrono-sistemsko-normativno, zato je nujno, da v jezik vključimo subjektivni govorski
element, če naj jezik deliye sinhrono sistemsko: pridodatek »subjektivnega« elementa
iluzije o totalnosti-sistemskosti je niyen in zadosten pogoj za totalnostno-sistemsko-
normativno delovaiye jezika.
3
Torej je objektivistični pogled na jezik vpet v tole slepo ulico: jezik bi bil sistem, če bi
ga nihče ne govoril; ker ga govorijo, je proces, ki ni sinhrono sistemski; ta proces lahko
preobrazimo v sinhron sistem le, če mu pripišemo subjektivnega govorca.
Subjektivni »moment« je za objektivistično stališče potemtakem: 1. odveč; 2. пцјеп.
A reči moramo še več: teza 3. pravi, da za samo subjektivno stališče »subjektivni mo-
ment«, ki smo ga pravkar skonstruirali, ni toliko »neresničen«, kolikor je
nepertinenten: »Govorčeva subjektivna zavest se sploh ne ukvarja z jezUtom kot s sis-
temom objektivno identičnih norm.« (1929, 74.)
Govoreči subjekt namreč jezika ne »doživlja« kot objektivno normo, ampak kot »svo-
bodo«.
Zato je »subjektivni moment« za subjektivno stališče inverzna slika tega, kar je »sub-
jektivni moment« za objektivistično stališče.
Za objektivistično lingvistično stališče je subjektivni moment nujen element iluzije o
sinhronosti-sistemskosti in s tem pogoj za sinhrono-sistemsko delovanje jezika.
Za subjektivno govorčevo stališče je subjektivni moment razsežnost svobode, nepod-
vrženosti sinhronemu jezikovnemu sistemu oziroma razsežnost nepertinentnosti tega
sistema kot objektivne norme.
Bahtin vpeljuje razločevar^je med »signalom« in »znakom« ter pravi, da za govorca je-
zikovna forma ni pomembna »kot avto-identičen signal, temveč kot vselej spremenljiv
in elastičen znak« (1929, 75). Isto velja z poslušalca.
Pri tem Bahtin poslušalca vendarle koncipira kot zrcalno podobo govorca - ne tema-
tizira temeljne nesimetričnosti v dialogu, po kateri je »poslušalec« пгцргеј podoba, ki si
jo o sprejemniku naredi govorec - in ki je eden izmed (pragmatičnih) pogojev za izjav-
ljanje.
Za takega zrcalno ali dvojčkasto koncipiranega govorca-poslušalca (to je zdćo že klasič-
ni speaker-hearer) je njegovo razmerje do jezika pač »svoboda«. Toda: pogoj za to svo-
bodo je prav v tem, da sinhroni sistem (»avto-identičnih« form) obstćoa kot
(»nepertinentna« zdćg v določnejšem in zelo zoženem pomenu ali, natančneje:
netematizirana) podlaga izjavljanja.
Iqavljaiije je lahko »svobodno«, prav kolikor lahko računa, da bo »spremenljivost in
elastičnost« jezikovnega znaka delovala na podlagi sinhronega sistema. Prav šele na
podlagi sistema (sinhronije, avto-identičnosti) je »spremenljivost, elastičnost« jezikov-
nega znaka sploh mogoče percipirati.
To pa pomeni, da sinhroni sistem, ki je za govorca v govornem dejaryu potisryen v
ozadje ali relativno »nepertinenten«, prav ta govorec predpostavlja na krgju poslušal-
ca, sprejemnika, naslovljenca, skratka, na kr^u drugega.
Sinhroni sistem mora kot sistem »veljati« za vse, ki jim je iqava namenjena, daje lahko
na kr^u izjavljarya potisnjen v ozadje, »nepertinenten« v luči govorčeve iluzije o svo-
bodi.
To se pravi, daje tisto, kar je na kr^u izjavljar^ja svoboda, na кггци naslovljenca, kakor
si ga konstruira govorec, normativna sinhronija. Normativna sinhronya je potemta-
kem pragmatično obzorje i^ave.
Če potemtakem že hočemo govoriti o »simetriji« v dialogičnem procesu, potem jo mo-
ramo postaviti prav sem - v razmerje med govorčevim stališčem in stališčem poslušalca
s stališča govorca. »Simetrija« torej velja za razmerje med svobodo izjavljanja in sis-
temskostjo horizonta izjave.
Govorčeva »svobodnost« in naslovljenčeva ; prisiljenost« potemtakem druga drugo
podpirata, sta neločljivo komplementarni. A naslovljenčeva ujetost v sinhrono sistem-
skost je le iluzija, ki se prede z govorčevega stališča. Torej je nujen komplement govor-
čevi »subjektivni svobodi«. Potemtakem je iluzija o svobodi v tem paru vendarle do-
minantni člen. Z drugimi besedami: iluzija govorčeve svobode je konstitutivna za vzpo-
stavitev horizonta razumljivosti, to je »govorne skupnosti«.
Šele tu smo pravzaprav prišli do zgodovinske omejenosti abstraktnega objektivizma v
lingvistiki, 1j. tudi saussurovske lingvistike. Tej koncepciji seveda lahko očitamo, da v
zadnji instanci pade na pozicijo buržoaznega ideološkega subjekta, tj. daje žrtev nekega
ideološkega »videza«, ki ima svojo zgodovinsko in razredno določenost. Toda prav kot
zgodovtnsko-razredni ideološki element je ta »videz« nujen videz. Saussurovska in
4
sploh abstraktno objektivistična lingvistika sicer resda samoniklo ideološko »odseva«
neko povsem določeno razredno ideologijo, toda sama ta ideologia je praktični posre-
dovalni moment zgodovinskega družbenega procesa. Abstraktni objektivizem zatorej
»adekvatno« opisiye neko dejanstvo, a ker je ta moment v iijem samoniklo ideološki,
ne more analizirati materialno-zgodovinskih predpostavk te dejanskosti. Tuje njegova
ideološka, v skrgjni instanci torej razredna omejenost.
Abstrakcija sinhronega normativnega sistema resda ne pripada govorčevemu stališču,
kakor pravi Bahtin, toda od te ugotovitve moramo še naprej, rekoč, da mu ne pripada,
kolikor je specifična fikcija, ki določa naslovljenčevo stališče z govorčevega stališča in
je kot taka fikcija prav konstitutivni pogoj za sámo to govorčevo stališče. Konstitutivni
pogoj za (svobodno) pozicijo izjavljanja v ideološkem obzorju buržoazne ideologie je
sinhrona sistemskost kot horizont (smiselnosti) izjave.
Ta zavestni in »zavedni« videz o svobodi je pogoj za (ideološko: zgodovinsko razredno)
konstitucyo jezikovnega občestva, 1j. (lažne) družbene totalnosti v obzoiju normativne-
ga sistema: prav kolikor je ta videz konstitutiven za iluzorno točko, s katere se sistem
lahko prikaže kot zapolrijen sistem in ki je pripisana občestvenemu drugemu ter s tem
kot niyni in bržkone zadostni pogoj konstituira »občevalno«, tj. družbeno totalnost.
Tako smo pravzaprav izdelali jezikoslovno različico kozmogonye meščanskega vesolja,
kjer principium individuationis koincidira z načelom občestvenosti - (ideološke) tvorbe
lažne celote.
S tem pa smo tudi nekoliko natančneje v besedišču zgodovinskega materializma do-
ločili problem, ki smo se ga že nekeokrat dotaknili: namreč problem fantazme kot kon-
stitutivnega momenta družbene realnosti.
Fantazma govorčeve svobode je konstitutivna za družbeno realnost, ki deluje po »ideo-
logemu znaka« kot temeljnem »elementu« buržoazne ideološke semiotike.
Iluzya svobode torej sploh šele omogoča sistemsko (»prisilno«) delovaiye strukture, a
le s posredstvom točke, s katere je videti, kakor daje sistem popoln, kakor daje struk-
tura totalnost. Ta točka je кггц, kjer koincidirata »videz in bit«, mi jo bomo rćge fiink-
cionalno določili za saturacijsko točko sistema.
Za saussurovskega in še chomskyjanskega lingvista to točko zastopa nativni govorec;
za naivnega (nativnega) govorca jo zastopa poslušalec, ki v komunikacijskem krogu za-
gotavlja saturacijo smiselnostnega horizonta i^ave.
Umetnost, kakor jo umevamo danes, ko smo določeni po prelomu l'art pour l'art, par-
ticipira na isti komunikacijski ideologiji; hkrati je prav za umetnost po tem prelomu od-
ločilna ravno umetnostna ideologija, siu se avtonomna umetnost »utemeljuje« prav na
гхјеј. Zato bomo dognaiija o sturacijskem postopku skušali uporabiti tudi na tej speci-
fični samonikli ideologiji.
Ker sodobno umetnostno ideologijo obvladuje komunikacijski predsodek meščanske-
ga ideološkega vesolja, jo po ryenih imanentnih merilih lahko v grobem razdelimo na
dve področji: na ideologijo brar\ja, to se pravi, v ryenem sistematičnem momentu spon-
tano ideologijo literarne (umetnostne) vede; na ideologijo ustvaijarya, spontano ideo-
logijo umetnostne produkcije. Obe poluti se vrtita okoli vprašarye »svobode«.'
Aporije sodobnega »svobodnega« branja umetnin je do neke mere rešil Ingarden, če-
tudi se zdi, daje njegova rešitev bolj Verstellung problematike na nerešljivost vpraša-
r\ja o specifičnosti estetske upostavitve.
F^prostejšo in bolj »divjo« tematizacijo liberalne ideologije umetnosti si lahko ogleda-
mo pri Tainu. Ta se umetnine loteva s bojmovnim trojčkom »splošno starye naravi in
duha-vlad^oča osebnost-umetnina«. »Neutemeljivost« umetnine in vede o umetnos-
ti pri Tainu izvira iz tega, da umetnina enako (v istem hierarhičnem redu) pripada sploš-
nemu staryu duha in nravi kakor vladćuoči osebnosti, ki sama enako (v istem hierar-
hičnem redu) pripada splošnemu staryu nravi in duha. Protislovje v tej trojni strukturi
postane popolnoma očitno, če relacijo »pripadati« prevedemo z matematičnim koncep-
tom »je element« (strogo vzeto bi jo lahko prevedli tudi v relacijo »je prava podmnoži-
ca«, a zavoljo jasnosti se zadovoljimo s prvo in enostavnejšo relacijo).
' Cf zgoščeno formulacijo precej reprezentativne, četudi skrajnostne različice te ideologije v Vid-
maijevem es^u o Arhimedovi točki: bistvo umetnosti določa pojmovni par »živost in svoboda«.
5
Umetnina je torej za Taina v preseku množice in lyenega elementa (ali prave podmno-
žice) - skratka, prava utopična prikazen.
Moteči element v tej tainovski mehaniki je očitno vladćuoča osebnost - a čemu jo Taine
sploh potrebuje? - VladEooča osebnost je nekakšen pojmovni kondenz - de iure je vla-
dcooča osebnost splošno starge duha in nravi »po« splošnem staryu duha in nravi, гце-
govo točkovno razodetje, a hkrati je tudi umetnina »pred« umetnino, »dejanska« umet-
nina pred ustvaijeno. Medtem koje v razmerju do splošnega starija prej pojmovni kon-
strukt kakor stvarna prikazen, paje v razmerju do umetnine prej dejanska empirija ka-
kor ryen »koncept«. To sta Perikles in Lorenzo da Medici - a Tukididov Perikles in Lo-
renzo iz Medicejske kapele; vscg za Atene in Florenco - za Tukidida in za Michelangela
sta namreč ista vladajoča osebnost empirični historični postavi. VladEooča osebnost ni
le tavtološka, temveč delire tudi kot bi-univokni preklopnik na kritičnem kr^u tainov-
ske naivne spoznavne teorye.
Na videz je vladćgoča osebnost пцјеп konstrukt za »transcendentalno« konstitucijo
umetnine. V resnici paje myen komplement za splošno starce nravi in duha: če n^ bo
splošno star\je sploh konsistentno, tj., če n^ deluje kot »totalnost«, ki jo je mogoče po-
sneti* izkristćdizirati v umetnini, mu moramo pripisati vladćoočo osebnost. Vladi^oča
osebnost je potemtakem saturir^oča točka splošnega staiya nravi in duha: je hkrati rije-
gov del in rgegov povzetek.
Sele z »dodatkom« vladaoče osebnosti je splošno stan^ videti sklergeno, totalnost, 1j.
enosmisebio determinirano v pozitivističnem smislu. Ce Taine predpostavi vladajočo
osebnost, lahko sploh šele proučuje splošno star\je in požene v tek svoj determinacyski
aparat. A s to isto predpostavko tudi naivno brarye umetnine (ryena samonikla ideo-
loška percepcija) postane »svobodno«.
Vladćuoča osebnost je seveda v nekem smislu tudi idealna figura umetnika; Taine ju do-
loči malone z istimi besedami. V to smer se poda tudi poznejši pozitivizem, ki masivno
vpelje biografijo itn., tj. podobno umetnika kot jamstvo za umetniškost umetnine.
Pozitivizem, kakršen je (bil) v navadi v umetnostnih vedah, mora potemtakem umet-
nini »pred-postaviti« umetnika. Ta figura potem po zgledu na vlad^očo osebnost deliye
v obe smeri: zagotavlja »totalnost« splošnega stanja in totalnost umetnine. Tako je se-
veda hkrati, četudi nekoliko paradoksno, garant za »svobodno« brarye.
Zato je umetnostna veda do umetnine v drugačnem razmerju kakor »estetska« kon-
sumpcija: to veda tudi kar naprej poudarja, včasih z maryvrednostnim občutkom.
Mar\jvrednostni občutek pa ni upravičen: »estetska« konsumpcija je namreč v svoji
specifiki možna prav šele na podlagi tiste »svobode« branja, ki jo vzpostavlja pozitivis-
tična veda s svojo saturacijsko operacijo.
Zato pozitivizem v umetnostni vedi ni v protislovju z umetnostno doktrino l'art pour
l'art, ampak ji je komplementaren (empirično ji je celo sočasen; težavno sožitje obeh
ideoloških prvin pooseblja prav Ivan Pr^atelj); zato v nasprotju s trditvami esteticistič-
nih ideologij l'art pour l'art pozitivizmu ne uhiya. Pozitivizem prav zaradi svoje sistem-
ske, saturir^oče, totalizir^oče operacije lahko obravnava vse tipe umetnin - seveda
prav z ideološko predpostavko o bistveni pertinenci »avtorja, umetnika« za umetnino.
A ta postavka je skupna tako pozitivizmu kakor larpurlartističnemu neoromantičnemu
avtonomizmu. Za zgled lahko navedemo kar Cankarja, ko s slovitim stavkom iz Epiloga
k Virgetam programsko vpelje larpurlartistični moment v slovensko kr;jiževnost: »Mo-
je oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, -...« V izjavo seje men-
da prvi zapičil Etbin Kristan, ki ji je določil tudi smiselnostni horizont navjganja vse do
današr^jih dni.
Kristanove teze se členijo protislovno, celo že kar paradoksno, rekli bi lahko, da so v
tem presenetljivo sodobne. Kristan tako, denimo, hkrati trdi: a. Cankaijevih Vii\jet ne
moremo razumeti, če ne poznamo razvoja sodobne umetnosti - a ne smemo jih presojati
po petrificiranih pravilih, utečenih šablonah ali s kakšnega »višjega« stališča; b. Can-
kaijeva pot gre skoz tmine in megle - a дјепо brarge je askeza uma; c. Cankaijeva kri-
tika naturalizma je preostra - a Cankaijeva kritika naturalizma je upravičena... itn.
Smiselni paradoksi dobijo v Kristanovem pisariju (Delavec - Rdeči, prapor, 11. 9. - 1.
11. 1899) obliko kompozicijskega protislovja: tri četrtine spisa govori o splošnih zade-
vah, dokler se na začetku zadiye četrtine nekako ne zdrzne z besedami:
Tcxia - kaj je z »Vir;jetami«? - Jaz čutim to vprašarvje, kakor čuti krive poglede tistega, proti ka-
teremu je grešU. ... A ne čutim se krivega. Kajti govoril sem ves čas o »Viryetah«.
Če se ne čuti krivega, zak^ ga potem vprašanje muči? če je ves čas govoril o Viiyetah,
zak^j bo v tej zadnji četrtini le spregovoril o Vinjetah ... itn. A napak bi bilo, če bi me-
nili, da pade Kristan v svoje protislovje naivno samoniklo. Narobe: prej lahko domne-
vamo, da gre za propedevtičen literarni prijem, katerega kondenzacija in kijuč je uvod-
ni klasicistični apolog (Hektor in Lidija). A ta apolog je znamenit še v nečem: že od vse-
ga začetka vprašarjje postavi na raven razmeija med besedo in žejjo:
Hektor in Lidija sta se ljubila. Hektor je Lidiji opisal svoja globoka in žarka čustva s prekrasnimi
besedami, poliiimi poezije. Lidija je büa girgena in vznešena. Postala sta mož in žena - Hektor ji
je ponovil vsaki dan one prekrasne besede, polne poezije. Pet let zaporedoma. Samo kadar ga ni
bilo doma, ji ni rekel onih prekrasnih besed itd..Ona jih je poslušala pet let zaporedoma. Hektor
je mislil; Besede so prekrasne in polne poezije; na Lidijo so naredile globok vtis. To so torej prave
besede ljubezni. Lidija pa je mislila: To je res že dolgočasno. In vdala se je Ajaksu ...
Literarni biserje seveda tisti »itd.«. Sodobno brarye bi bržkone iz odlomka izbilo še mar-
sikću, česar Kristan ni hotel povedati in kar ni v intenci njegove kritike, a nam ne gre
za to, da bi iz tega odstavka naredili psihoanalitični kôan; s parabolo hoče Kristan os-
vetliti polož^ umetnostne proizvodnje ob prelomu stoletja, hkrati pa samoniklo in ne-
mara nehote proizvede sodobni diskurzivno-označevalni polož^ umetnosti; »nehote«
je seveda nekoliko premočen prislov: brž ko se namreč loti razčlenjevanja položna v
umetnostni proizvodryi v odločilnem zgodovinskem trenutku njene »avtonomizacije«,
že mora proizvesti sodobni abstraktno-avtonomni pojem umetnosti, ki sicer velja v
svoji popolnosti le za moderno diskurzivno formacijo, ki paje hkrati (prav zaradi svoje
abstraktne avtonomije) tudi ključ za poprejšnje formacije v zgodovini umetnosti. Po
svoji lucidnosti in konceptualni strogosti je ta formulacija enkratna v slovenski slov-
stveni zgodovini.
V prvem momentu Kristan z navidez le še liberalno strpnostjo utemeljuje nujnost plu-
ralizma umetnostnih usmeritev. Toda že s tem tako rekoč kot predpostavko vpelje so-
dobno umevanje umetnosti, ki sodobni naravnanosti omogoča, da hkrati uživa v
ncgraznorodnejših in zgodovinsko diferenciranih umetnostnih »stilih«. Umetnostna av-
tonomija se v larpurlartistični ideologiji umeva seveda predvsem kot avtonomnost
umetnosti v njenem razmerju do družbe; torej do zgodovine; potemtakem je umetnost
ne-družbena in ne-zgodovinska, torej so-časna; torej jo je mogoče in celo my no gledati
v večni sinhroniji. V dekadenci in simbolizmu imamo zadosti ideoloških dokumentov
o tem umevaryu. Toda - in v tem je frapantnost in enkratnost Kristanovega posega, za-
radi katerih je ta člančič nenavadno sodoben - Kristan iz teh premis ne sklepa na ob-
skurantistične neoromantične konsekvence, ki so bile v tistem času vendarle hudo v
modi (tako zelo, da tudi Cankar ni imun pred ry imi). Kristan sodobno razmerje do umet-
nine in njene sinhrone pluraliziranosti že od vsega začetka misli kot problem človekove
želje. Sodobna umetnostna avtonomija je askeza užitka, 1j. kultivacija »čutov«, tj. plu-
ralizacija razmery - tj. promiskuiteta razmerij do »človeka in sveta«. Lidijina telesna
promiskuiteta je literarna metafora za ideološko promiskuitete, ki je temelj sodobne
umetnosti.
Da bi ti sklepi ne zveneli preveč pregnano, пгд le navedemo nek^ značUnih kompa-
racijskih stavkov:
7
Za silo živi človek lahko ob kruhu in vodi. Toda izvedenci pravijo, daje to vrai^e življer\je, dasi mor-
da ne vedo, kako vrag živi. Po sebi in tudi po pripovedovanju druzih vem, da postaneta kruh in
voda sčasoma neznosno dolgočasna, kar zoprna. Človek zaželi vina in piva, pečenke, potice, solate.
Znćinost, ki preiskuje in razklada naravo in življenje, je potrebna, kakor kruh in bistra studenčnica.
A človeško bistvo zahteva še kéó druzega. In to drugo mora biti raznovrstno, kiyti tudi fazanov in
omelet se človek zasiti, če se jih preobje.
Katera vrst slovstva je »prava«? Jaz ne vem na to nobenega odgovora ...
Kulinarična metaforika bi lahko bUa videti nemara prehud argumentum a contrario, ko
bi intenca odlomka ne bila prav polemika s pozitivističnim scientizmom: le s tako stil-
sko napetostjo se pisec ogne obskurantističnemu misticizmu, s^ dćue vedeti, da tudi
njemu ni nič realističnega tuje, da celo razmišlja v pristnem pozitivnem »slogu«. Šele
ta »stilska forma« dokončno prepriča o »vsebinski intenci«. Navsezadnje Kristan liber-
tinsko zagovaija moderno s skoz in skoz razsvetljenskega stališča: teza, da človek ne ve,
o čem govori, kadar govori o svoji želji, je »izrečena« skoz skeptičen stilski obrat v mo-
deriranem dopustnem odvisniku (»dasi morda...«)- četudi pravi, daje izvedensko go-
voijerge o želji pod znanstveno krinko le prav literatura, ki jo izd^a ryena vražja me-
tafora.
Če je umetnost proizvodrya notraiye distance v diskurzu ideologije, je ideološka pod-
laga umetnostnega postopka relativno nebistvena: ni bistvena, prav kolikor je pomen-
ljiva. Pomen se namreč роггца prav iz notrarye distance, ta pa je proizvod umetnost-
nega postopka. Če pa umetnostni postopek v ideologijo vpisiye ryeno notraiyo in po-
men porEu^očo (označevalno) distanco, s tem ideologijo »relativizira«: postavijo v od-
nos do rye same, s tem da podvoji notrarya razmerja med ryenimi diskurzivnimi členi.
Toda ali ideologija »brez« umetnosti - tj. »pred« umetnostjo ali »ne glede« na umetnost
- ni sama do sebe v razmerju? Subjektivirajoči ideološki učinek je prav v tem, da to z
diskurzivnimi postopki proizvedeno razmerje postane samoniklo - tj., ideologija reflek-
sivni moment v diskurzu »naturalizira«. Zato je ideološko obzorje, če ga gledamo od
znotr^, vselej sklenjeno, zapolnjeno, totalno. Abstraktna ekonomija ideološkega dis-
kurza je v tem, da za svojo totalizacijo potrebiye subjektivni (refleksivni) moment »vi-
deza«, tj. saturacije, da pa ta saturacijska operacija hkrati zadošča za zaslepitev, »mis-
tifikacijo« individua, ki se umesti na saturacijsko subjektivno stališče v ideološkem dis-
kurzu. »Subjektivni moment« v ideološkem diskurzu je prav tisti кгЕЦ, ker je mogoče
пекдј delati, ne da bi vedeli, k^ delamo; klasično določitev lahko celo nadaljiyemo: ne
vemo, k^ delamo, ker se nam dozdeva, da delamo пекгц drugega; a ta dozdevek je od-
ločilen moment v tistem, kar »zares« delamo.
Torej mora biti refleksivni obrat, ki ga umetnost opravi »na« ideologiji, pristno heglov-
ski: ideologija namreč že je neka vrsta refleksije, namreč taka refleksija, ki nam prav
ne omogoča notranje distanciacye diskurza. Umetnostni moment v ideološkem diskur-
zu bi potemtakem büa refleksija, ki vzpostavlja razmerje do sebe kot do svojega dru-
gega - ali celo natančneje: refleksija, ki svojo reflektrranost reflektira kot svoje drugo.
Potemtakem je tako imenovana »umetnost« moment protislovja v heglovskem pome-
nu Reflexionsbestimmung v ideološkem diskurzu.
Ideologije so seveda različne in pričakovali bi, da so v svoji samozadostni zapolryenosti
druga do druge ravnodušne. Ta sklep bi nemara bil logičen, a je v nasprotju s praktič-
nim delovaiyem ideologij. Na ravni abstaktne sheme s saturacyskim (subjektnim) mo-
mentom totaliziranega diskurza namreč med ideologijami »ni« razlik. Ideologije so po-
temtakem druga do druge ravnodušne le na ravni svoje »vseenosti«; a ta vseenost samo
sebe spodbija. Videli smo namreč, da nemožnost diskurzivne totalizacye izvira iz druž-
beno-zgodovinske narave diskurza (tako rekoč iz diskurzivnosti diskurza). Če bi bUe
potemtakem razlike med ideološkimi diskurzi brez pomena, bi to pomenüo, daje druž-
beno-zgodovinsko »razsežnost« vendarle mogoče reducirati. Aforistično rečeno bi to
pomenilo, da je v diskurzu z diskurzivnimi postopki mogoče odpraviti diskurzivnost
diskurza. A če bi to res bilo mogoče, potem bi družbeno-zgodovinska »razsežnost« pač
ne bila bistvena določilnica »diskurzivnosti diskurza«; a tedćO bi diskurz bil v načelu že
a priori totalizabilen; torej bi ga ne bilo šele treba totalizirati - in ideološkost ideološkega
postopka bi büa odveč.
8
če bi ideologije bile ravnodušne druga do druge, bi med lyimi v bistveni točki ne bilo
razlike; to se pravi, da bi bilo mogoče neposre<4no upovedati splošno abstraktno shemo
ideološkega saturacijskega mehanizma; to pa pomeni, da bi govorica kot družbeno-zgo-
dovinsko »dejstvo« sploh ne postavljala problema, ali jo je mogoče totalizirati ali ne. To-
da potem bi se tudi zahteva rx) saturaci)! ne postavljala: ideološki mehanizem saturacije
bi bil potemtakem odveč. Ce bi ideološki mahanizem bilo mogoče na ta način genera-
lizirati, bi med ideologijami res ne bilo razlike: v končni konsekvenci bi obst^ala ena
sama ideologija - popolni jezikovni sistem. Toda če bi jezikovni sistem bil popoln, bi
ga ne bilo treba (diskurzivno) zapolnjevati, in ideologija bi sploh ne bila potrebna. Med
ideologijami bi ne bilo razlike, ker bi »vse« bile enako odveč.
Ne le, da morebiten sklep o načelni ravnodušnosti in vseenosti ideologij ne ustreza de-
janskosti, ampak tudi »logičen« ni. Zato moramo pač reči: različnost ideologij je za ideo-
logije bistvena, ideologije ne moremo biti druga do druge ravnodušne.
Na eni strani se potemtakem ideologičnost diskurza kaže kot njegova saturirana samo-
zadostnost; na drugi strani prav ideologičnost od diskurza zahteva, da vzpostavlja raz-
merje navzven. Načelo ideološkega diskurza je torej notranje protislovno; drugače tudi
biti ne more, s^ je ideologija »identično govorjenje«, ki je pač s seboj samim v protis-
lovju (Cf. Hegel, Znanost logike, druga opomba h članku »Identičnosti«).
Z zgodovinsko materialističnega stališča je aporijo ideološkega diskurza zlahka mogoče
rešiti, če ideologije povežemo z družbeno strukturo; a če n^ ta povezava ne bo reduk-
cionistična, moramo konceptualizirati ideološko posredovanost strukturnih elementov
v družbeni strukturi.
Začnemo lahko kar s priljubljeno različico toliko zasramovane »teorije« odseva.
(Značilno za sramotitelje je, da s psovkami nadomešč^o imanentno kritiko, ki bi razvila
notrarvje protislovje te »teorije« - in bi nemara proizvedla tudi kakšen produktiven na-
stavek. Toda potem ko razviješ njeno notranjo logiko in protislovnost, ni več razloga,
da bi jo zasramoval.) Razlike in protislovja med ideologijami ustrezno protislovjem
družbene strukture. Toda ideologija je diskurz, ki »totalizira«: torej tudi notranja pro-
tislovja sleherne ideologije (specifično, »popačeno«) odsevno protislovja družbene
strukture. A ideologija svoja lastna notrarya protislovja mistificira: torej mistificira
družbena protislovja. Vse ideologije pa ne mistificirao enako: ideologije torej lahko de-
finiramo kot specificiran način mistifikacije družbenih protislovij. A ta specificirani na-
čin mistifikacije bi n^ bU odvisen od кггца v družbeni strukturi, l^er se mistifikacija do-
g£Oa.
Tu bomo izkoristili svoj »imanentizem«: ideologija mistificira, prav kolikor totalizira.
Totalizacija je specifičen način mistifikacije: po načinih totalizacije-mistifikacije se
ideologije ločijo druga od druge. A totalizacijo omogoča in jo določa saturacijska točka
videza, od koder je ideologija videti sklenjen sistem. V to točko se umešča »subjektivni
moment«, 1j. element, kije v redukcionistični različici določen po zungj-ideološki druž-
beni strukturi. A med saturacijsko točko videza v diskurzu in kr^em v družbeni struk-
turi velja nujna biunivoknost: subjektivni moment v nekem ideološkem diskurzu je ne-
posredno specifični »družbeni polož^«, od koder govori ta ideologija. Lukrya v diskur-
zu ideologije s svojo specifiko zastopa specifično izjavljalno mesto te ideologije v druž-
beni strukturi. Saturacijski element ni namreč nič drugega kakor tisti кгЕц v diskurzu,
kjer se v sam diskurz vpiše izjavljalni kr^, od koder je ta diskurz mogoče brez kontra-
dikcije (tj. »umljivo«) izjavljati. (Subjektivni moment kot ničelna točka dvojne artiku-
lacije je potemtakem neposredno točka dvojnega vpisa: tisti element v diskurzivni mre-
ži, kije neposredno že tudi element v mreži družbene realnosti. To bi lahko bila semio-
tična definicija socialnega subjekta.)
Ta luknja je potemtakem prav subjektivni moment: iluzorno stičišče, kjer izjava koin-
cidira s kr^em izjavljanja. Družbena struktura je v tej luči mreža dozdevnih točk, s ka-
terih je ta struktura videti totalnost. A te »točke dozdevka« so diskurzivni elementi:
družbena totalnost je torej tudi mreža točk, s katerih je videti, kakor daje red diskurza
mogoče prirediti redu realnega.
Mreža družbene realnosti je potemtakem tudi mreža ničelnih točk dvojne artikulacije
diskurzov, ki se s teh točk totalizir^o. Zato je ta realnostna mreža lahko videti sama v
sebi skleryena in razločena od ideologije; v tem je »objektivna« podlaga za možnost re-
9
dukcionizma v sociologiji ideologij. Razlika med »subjektivno« ideološko ravnyo in
»objektivno« ravnyo družbene realnosti je v tem, daje v vsakem ideološkem diskurzu
ena sama točka, s katere je ta diskurz videti totalnost, medtem ko je družbena realnost
sestavljena iz samih takih točk. Razlika med družbenim subjektivnim momentom
(ideologijo) in družbenim objektivnim momentom (realnostjo) je v tem, daje ideološki
moment vseskoz objektiven z eno samo punktualno izjemo, medtem ko je objektivni
družbeni moment vseskoz subjektiven brez izjeme - in zato tudi absolutno ne-totaliza-
bilen.
(V tem je tudi težavnost vprašanja o razmeiju med ideologijo in revolucijo; v svojih iz-
javah lahko obstoječo družbeno strukturo še tako spodbijam, s samim izjavljaiyem po-
magam pri цјепет vzdrževanju; za to, da opravljam tisto, kar edino lahko storim za
vzdrževaixje obstoječe družbene realnosti, je zadosti, da govorim: s tem že obnavljam
»svojo« točko iluzije v obstoječi družbeni realnosti.)
Toda ta dozdevkovna stališča se med seboj izključi^ejo: protislovje družbene strukture
je mogoče mistificirati le v protislovju z drugo mistifikacljo.
Tezo o videzu, ki je v diskurzu pred bitjo in jo določa, lahko potemtakem dopolnimo
z definicijo družbene realnosti- to je omre^e točk, s katerih je mogoče družbeno real-
nost totalizirati, ne da bi bilo mogoče te točke same med seboj totalizirati s kateregakoli
drugega stališča, ki bi ne bilo že vpeto v ryihovo mrežo. Družbena struktura kot to ire-
duktibilno protislovje med totalizacljskimi točkami je potemtakem prav tisto travma-
tično realno (razredni boj), okoli katerega se plete vsakokratna totalnost družbene real-
nosti.
Metodološka posledica teh tez o ideološki posredovanosti družbene strulcture je dvojna:
1. zgodovinsko-materialistično stališče ni vnaprej »objektivno« dano, ampak ga mora-
mo proizvesti; 2. to proizvedeno stališče ni nevtralno, ampak je tudi samo strukturni
element in je torej tudi samo (diskurzivno, »subjektivno«) posredovano. Obe tezi sta le
dve formulaciji iste pozicije - namreč prav zgodovinskomaterialističnega stališča v
»družboslovni metodologiji«. Tu smo si nalogo hoté otežili: skoz teorijo diskurza hoče-
mo namreč »imanentno« razviti možnost za »kritično distanco« do družbeno strukture,
distanco, ki je sama nujno že tudi element te strukture.
Ta materialistični рдјет je pri Marxu do neke mere še samonikel.
Po drugi strani se je že Don Kihot pokoril za zmoto, da je imel potujoče viteštvo za enako primemo
vsem ekonomskim oblikam družbe. (1867b, 95.)
Opomba na tem mestu govori o splošnem vprašanju razmerij med pravno-politično in
ideološko družbeno nadzidavo in družbeno realno podlago, tj. načinom produclje in
ryemu vsakokrat ustreznimi odnosi; Marx nav^a zgled, s katerim želi ponazoriti misel
o delovanju ideologije v procesih družbeno-zgodovinskih preobrazb. Za ta namen na-
v^a zgled konkretne ideologije potujočega viteštva. A odkod si јетЏе svoj primer? -
ponazorilo si jemlje iz literarnega dela, torej iz neke ideološke formulacije tega proble-
ma. Za ponazoritev, kako je gledati na vprašai^je mesta in vloge ideologije v zgodovin-
skem procesu menjavanja družbeno-ekonomskih formacij, nav^a Marx neki konkret-
ni ideološki pogled na to vprašar\je.
Kako je mogoče, daje ideologija lahko svoje lastno dogajarye in hkrati komentar k temu
dogéóaiyu? Odgovor, ki se ponuja, je ta, daje mogoče na neustreznost viteške ideologije
opozoriti šele, ko ta ideologija začne zgodovinsko neustrezno delovati. A s tem smo
vprašaixje zgolj prestavili, nismo pa ga razrešili. Če je namreč tako, da »Don Kihot« iz-
reka zgodovinsko propalost potujočega viteštva v času, koje ta ideologija dejansko pro-
padla, potem je ta ideološka formulacija zgolj samo-zavedaiye neke ideologije o svoji
lastni zgodovinski neustreznosti. Roman je tudi tako napisan: kot roman dozorevarya
pod ПсЦneugodnejšo predpostavko popolne zgube stika z dejanskostjo.
S prestavitvijo vprašanja smo padli v popoln homologizem ali redukcionizem: v času,
ko ideologija »ustreza« svoji epohi, ustrezno tudi ravna in se tega zaveda; v času, ko po-
stane ideologija »neustrezna«, se ove, daje »neustrezna«. Zašli smo v nevarno bližino
idealizma kakšne »duhovne zgodovine«. Mimogrede smo se lyeli v stari topos »veritas
filia temporis«; že sama možnost te zastranitve je v razmišljaAju, ki bi пгц bilo sociologija
10
kulture, svojevrsten škandal: kako je namreč mogoče, da bi se veda o zgodovinski po-
sredovanosti in o zgodovinski, družbeni, razredni funkciji miselnih stereotipov tako ne-
nadzorovano ujela v prastar locus communis, katerega nastanka bi potem sploh ne bUa
več zmožna zapopasti?
Problem »samokritike« neke družbe misli Marx v 18. brumairu skoz obrat Heglove pa-
rafraze na »Hic Rhodus ...«' Še bolj ofenzivno sprevrže Marx v istem spisu še en heg-
lovski motiv, kije v neposredni zvezi s problemom Rodosa: prav kakor je za Hegla »no-
ro« (töricht) misliti, da bi filozofija lahko segla prek svojega sedaiyostnega sveta, tako
se, narobe, za Marxa ljudstvo počuti kakor norec iz Bedlama na večer po revoluciji, ko
mine trenutek splošnega bratenja in »jezik, strasti in Uuzlje« revolucionarnega navdu-
šenja nadomesti proza konkretnih razrednih interesov zmagovitega meščanstva. Za
Hegla bi bila nora pretenzya, da je lahko filozofya к^ več kakor svoj čas, z^et v misli
-	za Marxa je norost resničnostna metafora za iluzorni, a praktično delujoči trenutek in-
tegracije-totalizacye celotne množice družbe v revolucionarnem prevratu. A prav ka-
kor revolucionarni nastop »celotne množice družbe« postavi reakcionarni razred, ki bo
v revoluciji propadel, za negativnega zastopnika ne-totalizabilnosti (poprejšrxje) razred-
ne družbe, tako tudi »čas«, ki пец bi ga fïlozofya »zćoela« v »misli«, ni homogen.
Možnost samo-kritike je za Marxa teoretično utemeljena s tem, da sam notraryi, »ima-
nentni« razvoj neke določene zgodovinske strukture že razvya hkrati tudi razkroj vseh
predpostavk te iste strukture: neki epohalni družbeno-ekonomski sistem ne more ob-
stajati, če ves čas ne reproducira svojih lastnih eksistenčnih pogojev: a prav reproduk-
cija teh eksistenčnih pogojev hkrati že razvija pogoje za razkroj, za odpravo tega epo-
halnega sistema. Skratka: sam imanentni strukturni razvoj pripelje do пцјпе prehodne
točke, ko razmere same zakličejo: »Hic Rhodus ...«
Splošno rečeno: samo-kritika je možna in пцјпа, ker se struktura že strukturira okoli
svoje kontradikcije, protislovja, ker se - gledano »diahrono« - nobeni strukturi ne more
posrečiti, da bi popolnoma homogenizirala »svoj« čas - ker je torej potekarge strukture
časovno heterogeno.
»Časovno« heterogenost družbene strukture Marx klasično formulira kot »neenako raz-
meije med razvojem materialne produkcije in npr. umetnostne« (1857-1858,43). Razne
ravni v družbeni strukturi se »neenakomerno« razvijejo po svoji specifični časovnosti,
a razmeije med njimi je vendarle strukturirćuoče in hkrati konceptualno določljivo. Ko
govorimo o »neenakem razvoju«, že govorimo s stališča strukture, in sicer s stališča
strukture kot sinhrone strukture. Struktura se strukturira okoli protislovja, in protis-
lovje je »sinhrono dejstvo«: a »sinhronost« protislovja ni preprosto razmeije med dvema
sinhronima tečćOema. Tudi če bi kontradikcijo hoteli reducirati na tako abstraktno na-
sprotje, bi zadnji kriterij za razlikovaiije protislovnih strukturnih ravnin bila ravno nji-
hova specifična, razlikujoča se »časovnost«: diferenciacyski kriterij strukturnih ravnin
je sicer diahronlja, a razmeije med specifičnimi diahronljami samo ni diahrono, pač pa
sinhrono dejstvo.
Strukturir^joče protislovje potemtakem:
a.	izhcúa iz nesorazmernosti strukturnih diahronlj, a samo ni diahrono dejstvo;
b.	deluje kot sinhrono dejstvo, a ne deluje med sinhronimi ali sinhroniziranimi členi.
Strukturirćooče protislovje je potemtakem samo protislovno strukturirano: če smo do-
sledni, moramo reči, da protislovja ni brez protislovja protislovja - protislovje protis-
lovja pa je protislovje med sinhronljo in diahronyo.
A struktuririooče protislovje ni nič drugega kakor svoja lastna pritislovnost: strukturi-
reooči moment v protislovju je njegova protislovnost, zato lahko preprosteje rečemo:
strukturirajoče protislovje je protislovje med sinhronijo in diahronijo.
Če k temu dodamo, da je samo protislovje »sinhrono«, smo v rudimentären obrazec
zajeli temeljne koncepte materialistične analize: naddeterminacyo, refleksivnost in pri-
mat sinhronye nad diahronyo.
-	Totalizacyski učinek, ki omogoča ideološko koncepcijo »družbe« kot enotne prikazni,
je rezultat ideološke operacye, ki izhiya iz konkretnega zgodovinskega stališča v sami
družbeni strukturi. Totalizacyska operacya je potemtakem že v svojem izhodišču za-
' Gl. opombo Božidaija Deberyaka v (Marx, 1852, 457-458).
11
znamovana po strukturnem protislovju, ki v samem diskurzivnem postopku deluje kot
paradoks ideologije. Saturacijsko орегасџо zahteva paradigmatska (sinhrona) nekom-
pletnost strukturnih členov - a izvršiti je mogoče samo v diahronem poteku diskurza.
Komplementarno sam diskurz kot linearen (diahron) potem ni možen, če ga ne zasid-
ramo v sinhrono določenem subjektivnem momentu: a ta subjektivni moment je prav
saturacijska орегасца, ki ni mogoča brez diahronye - itn. v slabo neskončnost.
Ta slaba neskončnost je le druga formulacija »identičnostne« narave ideološkega dis-
kurza.
Aporija med totalnostjo ideološkega diskurza in rgegovo relacionalnostjo se »na prazno«
razreši že v samem saturacijskem momentu videza, tj., če lahko tako rečemo, še preden
se postavi: če ideološki diskurz totalizira prav videz, da temu diskurzu »nič ne тадјка«,
je njegovo edino možno razmeije do drugih (ideoloških) diskurzov, razmeije, ki hkrati
streže totalizacyskemu in relacionalnemu načelu, v tem, da drugi ideološki diskurzi v
slehernem ideološkem diskurzu manjkajo. Elemente, postopke itn. seveda ideološki
diskurzi lahko kradejo drug od drugega; tudi nav^íóo se lahko, polemizirao itn. - a ven-
dar drug v drugem ne morejo nastopati kot enakovredno samostojni diskurzi. »Drug«
diskurz lahko govori samo v okviru danega diskurzivnega vesolja - torej ne more spre-
govoriti samostojno.
Sleherni ideološki diskurz negira druge ideološke diskurze (in druge diskurze kot ideo-
loške) v rgihovi samostojnosti; to je pogoj za njegovo lastno samostojnost. A če druge
diskurze negira v ryihovi lastnosti samostojnih ideoloških diskurzov, to pomeni, da v
drugem diskurzu negira svojo lastno naravo samostojnega ideološkega diskurza.
Tako je sleherni diskurz v samem sebi posredovan s samim seboj s pomočjo svojega
drugega in ga v sebi vsebuje: zato je lahko hkrati samostojna celota in razmeije do svo-
jega drugega. Toda sam s seboj je zato posredovan s pomočjo ne-bitja svojega drugega:
ryegovo razmeije do drugega je v tem, da ga iz sebe izloči.
A če je edina relacionalnost, ki je je ideološki diskurz zmožen, v negacyi relacionalnosti,
in če je rgegova »samostojnost« vsa le v tej relacionalnosti - to pomeni, da ideološki dis-
kurz v svoji samostojnosti izključuje iz sebe svojo lastno samostojnost.
Ta samostojnost je namreč v tem, da ideološki diskurz v sebi vsebiye svojo drugo do-
ločitev in da zgolj skoz to ni razmeije do nečesa zunargega, - aje prav tako neposredno
v tem, da je samostojno sama ta samostojnost in da iz sebe izključile svojo negativno
določitev. V tem je protislovje ideološkega diskurza.
Če pa je totalnost ideološkega diskurza sama le negacya (drugih diskurzov), in če je
hkrati ryegova totalizacysko-relacionalna narava v negaciji same sebe - potem se pro-
tislovje ideološkega diskurza postavlja kot negacija negacije.
Če smo v zadnjih petih odstavkih parafrazirali Hegla, moramo prenehati: nismo namreč
prepričani, da rezultat protislovja ni samo ničla. Zato bomo spremenili izrazje in znova
poprijeli argumentacijo pri protislovju med paradigmatsko naravo saturacijskega mo-
menta in njegovo sintagmatsko »konsumacyo«.
V ideološkem diskurzu mora, kakor smo že dognali, obstćOati neki кггц, s katerega je
diskurzivno vesolje videti enotno in celotno; s tega kr^a zun^ ideološkega diskurziv-
nega horizonta ne ostćOa nič. Brez tega »elementa« se ideološko vesolje ne zaceli; z rgim
je tako rekoč brez zunaryosti: edina sled tistega »niča«, ki »ne« manjka, v samem dis-
kurzivnem vesolju je potemtakem prav saturacyski element.
A kcU je v zadevah diskurza tisti »nič«, ki manjka, ne da bi manjkal? V paradigmi sin-
tagma, v sintagmi paradigma; z drugimi besedami, tj. z besedami strukturir^oče kon-
tradikcije: v sinhronlji diahronya - v diahronyi sinhronija; diskurzivni členi so zmožni
»dvojne artikulacije« in zato osmisljivi. Pomen člena v sintagmi določamo z njegovo
(»vertikalno«) paradigmatsko artikulacijo; v povezavi s (»horizontalno«) sintagmatsko
artikulacijo pomen člena dobi smiselno funkcyo - in ko to operacyo opravimo pri vseh
členih sintagme, se dokopljemo do njenega smisla (jo »razumemo«).
Toda kako je z dvojno artikulacijo pri saturacyskem (refleksivnem) elementu?
Doslej smo ga opazovali na paradigmatski osi: tuje njegov »pomen« v tem, da paradig-
matski sistem »zapolni«, tj., da mu sploh omogoči, da se vzpostavi kot paradigmatski
sistem. Na paradigmatski osi saturacyski (refleksivni) element za člene paradigme za-
stopa njihovo paradigmatsko os; kot člen paradigme zastopa paradigmatskost vsakega
12
člena paradigme, tudi samega sebe - zato tudi je »refleksiven« element. A k^ je para-
digmatskost paradigme? - to je njena zmožnost, da por^a sintagme, torej njena »sin-
tagmabilnost«. Prav zato ker saturacijski element (kot člen paradigme) za člene para-
digme zastopa njihovo paradigmatskost, že s samim tem (heglovski moment!) zanje za-
stopa tudi negacijo paradigme, njeno »drugost«, 1j. sintagmo. Kot zastopnik sintagme
v paradigmi je potemtakem saturacyski element »ničelna stopnja« sintagmacije (kar je
seveda spet ena izmed možnih definicij paradigme).
V paradigmi saturacijski element zastopa celost, enost paradigme in ničelnost sintag-
me.
К^ pa v sintagmi? Če smo lahko paradigmo opredelili za »zmožnost sintagmacye«, po-
tem saturacijski element v sintagmi nćgprej zastopa njeno »občo možnost«; za elemente
sintagme torej zastopa njihovo sintagmatičnost. S tem pa hkrati v sintagmi zastopa »ni-
čelno stopnjo« paradigme.
Saturacijski element je potemtakem ničelna stopnja strukturirigočega protislovja -
vendar nt odprava tega protislovja. Prav iz dvoumnosti te ničelne stopnje seveda izvi-
rata ideološki (saturacijski) učinek in тео1о§ка subjektivacija, sću ideološka »interpe-
lacija« individua vabi, da se umesti na ta kr^ saturacijskega elementa, se v lyem »sub-
jektivira« - in prav s tem »šele« psotane »in-dividuum« (ideološka interpelacija je »za-
naz^jski« dialektični mehanizem).
Neg gledamo saturacijski element na eni ali na drugi osi, vselej za člene zastopa sámo
možnost dvojne artikulacije. Vendar tako, da ohranja njeno protislovnost: ne more za-
stopati obeh artikulacijskih osi hkrati in na enak način. Če eno os zastopa v i\jeni enot-
nosti in »enosti«, zastopa drugo v ryeni »ničelnosti«. Protislovje, ki ga pri drugih členih
odpravlja-presega učinek smisla, se v saturacijskem elementu, prav kolikor je sam po-
goj za učinek smisla, ohrarya: zato je saturacijski element vpis strukturir^očega protis-
lovja v diskurz.
To pa hkrati pomeni, da je saturacijski element prav kot pogoj za učinek smisla sam
»nesmiseln«. Zastopa samo možnost dvojne artikulacije, a sam svojo dvojno artikula-
cijo vselej zgreši: na katerikoli osi ga artikuliramo, na r\jej ne »pomeni« nič drugega ka-
kor ničelnost druge osi.
Potemtakem saturacijski element ne »pomeni« nič drugega kakor nerazrešljivost pro-
tislovja.
Toda saturacijski element je prav kr^, kamor ideološki diskurz vabi govorečega-poslu-
šćgočega individua, da se vary vpiše. A kako se ПсЦ sèm vpiše, če ta kr^ sam ni enoten:
ves čas nerazrešljivo niha v amplitudi med 1 in 0. - To lahko prikažemo tudi drugače:
»individuum« se vpiše na saturacijski »кгад«; s tem ta kr^ postane označevalen, postane
označevalec v diskurzu; zaznamujemo ga z »1«; a individuum se ne more vpisati v »en«
označevalec, 1j. v »katerikoli« označevalec - vpisati se mora na iqemen kr^ v diskurzu.
Ko seje vpisal v кггџ, tj. v »O« označevalca, gaje dejavno »presegel-odpravil« v »1«; s
tem je кгад zgubil. Torej mora nazEÓ - zapusti označevalec »1« in se vme na kr^ »O«; a
prav s tem povratkom »O« spet začne označevati, postane »1« - itn. Shematično dobimo
torej rekurzivno gibanje:
A prav ta skica je ena izmed možnih »upodobitev« ideološkega diskurza; vse ryegove
пгцpomembnejše značUnosti so tu: popolna homogenost označevalcev; odprtost v nes-
končnost; saturacija neskončnega horizonta; saturacijska točka; »prekvašenost« s sub-
jektivnostjo (rekurzivnost!).
Individuum пео bi se torej subjektiviral s tem, da se vpiše na kreO, kamor ga interpelira
ideološki diskurz; althusseijanska teza je nekoliko groba, ryeno vrednost vidimo v tem,
da je teoretsko produktivna, četudi nemara bolj na način Wittgensteinove lestve
(Traktat; 6.54). Dopolniti jo moramo naprej s splošno opombo, da je individualizacija
sama že »ideološki« učinek; na eni strani nas psihoanaliza uči, da poteka individualiza-
cija skoz proces identifikacije in se dovrši prav z neuspehom identifikacijske verige -
13
s prehodom iz imaginarnega registra v simbolnega; pri tem sta možni dve poti tega pre-
hoda, ženska in moška, kiju ni mogoče nevtralno objektivirati; na drugi strani nas zgo-
dovinski materializem uči, da je pimktualizacya družbenih razmerij v »posamezniku«
zgodovinski proces, ki je neločljivo povezan s prehodom v razredne družbe; pri tem je
punktualizacga vselej razredno posredovana, ne da bi bilo mogoče posamezne »modu-
se« nevtralno univerzalizirati in objektivirati.
Potem pa moramo althusseijansko tezo dopolniti s konkretnim dosežkom naše prav-
karSrye analize: da subjektivir^oči vpis niha med označevalcem in ryegovim mestom,
tj. med mestom kot označevalcem in označevalcem kot mestom - skratka, daje satu-
racijska točka, kamor se individuum vpisuje, kondenzacija strukturir^očega protislov-
ja in torej zagotavlja konsistentnost diskurzivnega vesolja prav s svojo nekonsistent-
nostjo. »In-dividuum« se subjektivira tako, da se razcepi.
(Dosedarye razpravIjaiy e je bilo shematično, kolikor je izhajalo iz implicitne postavke,
daje kraj za vpis v diskurzu že vnaprej »pripravljen«; to sicer drži v nekaterih konkret-
nih strategijah, predvsem pa seveda na splošno - kraj je »pripravljen« prav zato, ker sa-
turacijska ftinkcija pripade kateremukoli označevalcu, brž ko se vary vpiše subjekt -
toda le enemu naenkrat.)
Postalo je seveda očitno, daje naš obrazec o umetnostnem postopku, ki da »podvaja«
ideološki mehanizem v rgem samem itn., nekoliko abstrakten. Seveda ga je mogoče
konkretizirati le na konkretnih tekstih; vseeno pa nam skica ideološkega prostora »O
-1« omogoča, da generiramo nekaj možnih kombinacij • Najpreprostejša različica bi bila
linearizacija »strukturne« rekurzivnosti, ki bi proizvedla niz
Sekvenca ponazaija »aristotelovski« moment v umetnosti, saj se ukvaija s klasičnim
problemom, kako lineami potek diskurza spraviti s poetičnim zahtevkom po organski
enotnosti in celotnosti. Za Aristotela je rešitev mythos s svojo nujno ali veijetno zgrad-
bo. Jasno je tudi, zakaj je drugi aristotelovski problem prav vprašarge »primernega ob-
sega«: zakonita sekvenca v tej rudimentarni skici namreč ne vsebuje ne nujnega začet-
ka ne konca.
Toda linearna sploščitev strukture je le polovica rešitve; dejstvo sinhrone dominante,
tj. sinhrona narava protislovja, se ne pusti sploščiti brez preostanka - že iz preprostega
razloga, da nobeden izmed nuklearnih elementov ni berljiv brez artikulacije na drug
element. S tem уреЏцјето interdiskurzivno naravo umetnine, in to prav v rudimen-
tarni obliki preproste podvojitve. Svojo poprejšryo abstraktno določitev umetnostnega
postopka uveljavljamo na najabstraktnejši način s preprosto shemo, ki bi ji lahko rekli
shema akademski estetik;
Interdiskurzivni drugi niz ponazaija, kako se prvi diskurzivni niz »priklapija« na druge
diskurze: način priklapijarga torej določa mynost lyegove svobode ali osnovno matrico
ryegove interdiskurzivne razsežnosti, kakor jo določa ryegova imanentna strukturna
členitev. Zdaj vidimo, kako je lahko ideološki diskurz hkrati v sebi skleryen, totalen,
tak, da mu nič ne »maiyka«, in relacionalen, v razmeiju z drugimi diskurzi: svoje lakune
(kraje »O«) zapolni z interdiskurzivnimi označevalci »1«; na polnih mestih je ryegova in-
terdiskurzivna razsežnost vpisana z »O«. Strukturirajoče protislovje potemtakem ne do-
loča le »imanentne« strukturacije diskurza, temveč tudi njegovo razmeije do drugih dis-
kurzov: v tem je že sámo strukturirajoče protislovje v sami strukturi instanca njene
naddoločenosti. (V tem smislu lahko Macherey (1971) pravi, da je razlika »znot-
raj/zunaj« strukturno nepertinentna; tu konkretiziramo in rudimentarno formaliziramo
to stališče.)
Shema pa nam lahko ponazaija tudi postopek brarya, kolikor se diskurz realizira prav
le, če ga nekdo »sprejema«. Subjektni topos, ki se vary mora vpisati naslovijenec, je zdaj
v vertikalnem binomu9; bralec lahko bere diskurz skoz mrežo katerekoli ideologije, a
14
vse dokler bere z estetsko upostavitvijo, se mora umestiti na ta prostor - ki ponazaija
prav dihotomvjo subjektivirgjočega vpisa v označevalec. A če je tako, potem je ta pro-
stori univerzalni subjektni topos, ki velja prav tako za pisca kakor za bralca: estetski
diskurz se tako že vnaprej giblje v роЦи ideologije. A če je tako, potem ni več treba loviti
»distancialnih« ideologij počez in poprek, temveč zadošča že sama umetnost kot ideo-
logija: tako se v larpurlartističnem momentu umetnostne zgodovine dopolni zgodovin-
ska produkcija abstraktnega pojma umetnosti, ki je šele lahko podlaga za teoretsko
analizo in »kijuč« za poprejšrvje umetnostne formacije. Šele abstraktno-avtonomistično
umevanje umetnine lahko v popolnosti zadosti aristotelovskemu zahtevku po enotni
celotnosti - séò zd^ zadošča, da umetnostni diskurz hkrati teče v obe smeri v popolni
zapolryenosti, ki hkrati dov^a na isti strukturni kr^ oba komplementarna člena, ozna-
čevalec (1) in njegovo mesto (0). Toda to pomeni, da umetnostni diskurz v svojem av-
tonomnem momentu strukturirigoče prostislovje raztrese po celotnem tekstu; v tem je
nedvomen progresivni donesek larpurlartističnega momenta: prav z razsojem protis-
lovja namreč lahko »umetnostna praksa 'razodeva' ali predstavna ideološke mehaniz-
me kot mehanizme označevalca«.
Naša shema nam tudi kaže, da v umetnostnem diskurzu interdiskurzivna
(»družbena«) razsežnot deluje na kraju subjektnega momenta (saturacijske točke,
konstitutivnega protislovja). Zato je sodobna avtonomna umetnost z vso upravičenost-
jo lahko subjektivistična in asocialna - ker socialni in subjektivni moment v r\jej koin-
cidirata, jo subjektivizem že popolnoma zadostno socialno opredeluje. Avtonomizem
sodobne umetnosti ni v »drznih« dekadentnih i^avah ryenih producentov, sću bi te s
svojo obsesivno napadalnostjo prej dokazovale nasprotno (zato so pravzaprav poseben
problem); avtonomizem sodobne umetnosti je v tem, da samo sebe vzame za svojo
ideološko podlago: to se pravi, daje socialni moment že v i\jej sami popolnoma zadostno
realiziran. Potemtakem je šele sodobna avtonomna umetnost resnično socializirana
umetnost.
V specifični ideološki zaslepitvi lahko seveda koincidenco subjekta in inter-diskurza
enostransko berem: to je celo пцјп1 družbeni (heteronomni) učinek razredne buržoazne
ideologije na umetnostno prakso. Kdor potemtakem zagotavlja subjektivistično neod-
visnost l'art pour l'art, s tem umetnino ravno vključile nazéo v buržoazno ideologijo in
mistificira, onemogoče specifični in subverzivni umetnostni moment v umetnini. Ko
ideološka inteфгetacija larpurlartizma likvidira protislovno koincidenco subjektivnega
in interdiskurzivnega (družbenega) momenta v umetnini, namreč neposredno mistifi-
cira sámo strukturir^oče protislovje, ki umetnino naredi za umetnino.
Zato akademski esteticizem ne sodi na področje sociologije umetnosti, pač pa v območ-
je sociologije ideologij. Pač pa lahko tu valoriziramo razdaljo, ki ideološki parazitizem
loči od filozofske utemeljitve pristno estetične naravnanosti.
Naš shematični zapis namreč lahko beremo tudi kot rudimentarno shemo
aktualizacije umetine: tisto, kar v umetnini »maryka«, prispeva bralni proces. To je se-
veda konstitucija estetskega objekta v Ingradnovem pomenu (1931). Ingardnovsko
odpravo shematizma umetnine v aktualizaciji bi potemtakem lahko ponazorili z valov-
nico med enoličnima nizoma:
Skica bi nemara lahko ponazarjala ideološki estetski učinek, ne pa še konstutucije es-
tetskega objekta.
Praznine v shematični mreži umetnine zastopégo subjekt za »polna« mesta; umetnina
je sama na sebi potemtakem za Ingardna označevalni dispozitiv. A ko jo aktualizacija
zapolni, jo prepoji s »subjektivnostjo« in zun^j tako vzpostavljenega estetskega objekta
ne ostane nič. Koncepcija je videti nekoliko vampirska, subjekt umetnino tako rekoč
posrka vase; a tisti nič, ki ostane zuníó, ki odpade, moramo vzeti dobesedno. Zunaj es-
tetskega objekta ostane objekt.
Prav to je konceptualna formula estetskega učinka, ki pa še zmerom ne zćgema vpra-
15
šarija estetskega objekta. Objekt namreč v tem obrazcu deluge skoz in skoz negativno,
zato je na tej stopryi ideološkega estetskega učinka estetski objekt strogo neberljiv.
Brarge (aktualizacija) umetnine ima v tej ideološki optiki ta rezultat, da odpravi s¿tio
možnost brarya. V tem je striktno obskurantistični moment akademskih estetik: reduk-
cija umetnostnega postopka naz^ na ideološki mehanizem.
Zato moramo v polni meri ovrednotiti Ingardnovo razlikovarye med umetnino in es-
tetskim objektom, razlikovanje, ki se nam zdi nesporen teoretski donesek. Te razlike
ne smemo brati v teleološki optiki, daje umetnina samo »postajanje« estetskega objek-
ta, v katerem se preseže in odpravi; pač pa moramo - v nasprotju z vulgarizacgami fe-
nomenologije v sodobni triviEilni estetiki - postaviti tezo, da umetnina vztr^a tudi še
potem, ko se estetski objekt konstituira. Razlike med rgima ne smemo misliti v teleo-
loški diahroni optiki, temveč sinhrono, za kar nas upravičuje že sama Ingardnova teo-
rija, po kateri je vsakokratna aktualizacija sicer polna, a ni popolna. V umetnini vselej
pušča neki preostanek, ki ga bodo morebiti aktualizirala druga branja; načelno mora ak-
tualizacija umetnino vselej tudi zgrešiti - sćg bi sicer padla prav distinkcija umetni-
na/estetski objekt. Idealne aktualizacije ni, prav kolikor se posamične aktualizacije spe-
cificirego skoz svoje idiosinkratične opustitve; ali drugače: idealna aktualizacija bi bila
koincidenca umetnine z estetskem objektom, to se pravi, umetnina kot polna in po-
polna umetnina - to pa ravno ni mogoče, s^ umetnina po definiciji ni polna, popolna
itn.
Umetnina določa obzoije »vseh« možnih aktualizacij, katerih niz načelno ne more biti
skleryen (vs^ prav dokler umetnina deluje kot umetnina). A to obzoije je umetnina
prav v svoji nepopolnosti; če se aktualizacije med seboj diferencirajo po tem, kaj ak-
tualizirajo in kaj opustijo, je umetnina pravzaprav diapozitiv vseh možnih lapsusov
v svojem роЏи. Shematizem umetnine v tem pomenu ni nič drugega kako vnaprej pri-
pravljena prHožnost za aktualizacijo, da spodrsne. Tisto, kar je v umetnini »objektivno«,
preide v aktualizacijo in »fenomenološko« premaga dihotomgo subjekt/objekt, ker pre-
ide v estetski objekt kot intencionalni objekt; toda objektna razsežnost ostane nepop-
ravljivo zunaj, izpade iz sleherne možne aktualizacije. In prav ta objektna razsežnost
je umetnina v strogem pomenu besede kot tisto, česar nobena aktualizacija posebej in
»vse« aktualizacije skupaj rie morejo izčrpati - torej umetnina v svoji ireduktibilnosti
na estetski objekt.
Umetnina vztrjga kot nedosegljivo obzoije vseh možnih aktualizacij - to bi bil prvi ko-
rak k »materialističnemu« obratu Ingardna. Aktualizacije se specificirajo po specifiki
svojih lapsusov - ki jih je mogoče meriti ob »vseh« drugih aktualizacijah, to se pravi,
prav ob »nemogočem« horizontu, ki ga določa shematizem umetnine.
To se pravi, daje vsakokratni specifični estetski objekt v tej luči vsota svojih lapsusov,
s katerimi se artikulira na popolni estetski objekt, ki je instanca nemogočega - tj. umet-
nina, kolikor ni prebrana.
Umetnina je Ingardnov teoretski konstrukt za materialnost, ki obstćga zunaj zavesti in
ne glede na zavest. Daje se vselej le skoz aktualizacijo, to se pravi, da sama neposredno
ni dosegljiva. Frapantna poteza v zadevi je seveda, daje prav ta in taka umetnina pro-
izvod »zavesti« - a zargo načelno ni dosegljiva. Avtor po Ingardnu, ki je tu izrecen, ne
razume umetnine nič bolj kakor katerikoli bralec. Umetnina je shematična; praznine
zapobii aktualizacija; »polna« mesta torej, denimo, preidejo v estetski objekt, so sidrišča
aktualizacije, sporadične točke korespondence, ki v popolnosti ni mogoča. To pa po-
meni, daje v strogem ožjem pomenu umetnina prav v svojih lastnih prazninah. Umet-
nina je prvenstveno »vzorec« praznin, kijih obmejujejo njena »polna« mesta, tj. ozna-
čevalci. Tisto, česar v umetnini ni mogoče brez preostanka reducirati na estetski objekt,
so njene praznine. Če se nekoliko pregnano izrazimo: umetnina je svoja lastna praznina.
Umetnina je instanca nemogočega v aktualizacgskem procesu - tisto, kar samo na sebi
v aktualizacijo ne preide. Umetnina je specifično nemogoče estetskega objekta. Umet-
nina ne preide brez preostanka v nobeno posamezno aktualizacijo. Določa pa splošno
obzoije vseh možnih aktualizacij. A tudi v vse možne aktualizacije umetnina ne preide,
s^ je aktualizacija prav definirana po tem, da »v« ryej ravno umetnine ni.
Objekt, ki načelno ostane zunaj estetskega objekta, je umetnina. Estetski objekt je
»rezultat« nemožnosti umetnine.
16
Potemtakem umetnina ni nič drugega kakor praznina med označevalci. S konstitucijo
estetskega objekta to praznino sicer na neki specifični način »zapolnim«, a za to ceno,
da zd^ izpade objekt (»umetnina«) v »celoti«.
Za konstitucijo estetskega objekta je bistveno, da se sled te odsotnosti objekta ohrani.
Strategija, ki to odsotnost »zbriše« in tako iluzorno zapolni diskurz, je ideološki estetski
učinek, medtem ko se estetski objekt mora vzpostaviti na podlagi nepopravljive odso-
nosti objekta. Objekt se potemtakem vpisige v »prostor« med označevalci, tj. med oz-
načevalec in ryegovo pertinenco. V samem označevalnem dispozitivu ga zato ni mo-
goče zgrabiti - celo ryegova odsotnost je le »tretja« dimenzija v dvojni artikulaciji oz-
načevalnih členov - tisto, kar se lahko negativno vpiše v ničelno točko dvojne artiku-
lacije, tj. v subjektni moment. V dvojno artikuliranih členih je objekt preprosto »odso-
ten«; a v členu, kjer je odsotna sama dvojna artikulacija, v členu, ki zastopa samo mož-
nost dvojne artikulacije, dobi ta negativni vpis drugačen smisel. Ireduktibüna »nepri-
mernost« artikulirane označevalne verige objektu dobi specifičen pomen na kr^u, ki
ima do te verige negativno razmerje; nekomenzurabilnost označevalne artikulacije in
objekta se tu neposredno poveže s samo možnostjo označevalne artikulacije v obeh po-
menih: označevalna artikulacija v načelu ne znwre ujeti objekta, hkrati paje iz te svoje
nezmožnosti prav šele možna.
Specifična estetske upostavitev je potemtakem tista upostavitev, ki že računa s tem, da
bo »objekt« zgrešila. To se pravi, da so v tej upostavitvi vsi označevalci zaznajnovani
s tem neuspehom; hkrati je ta neuspeh konstitutiven za samo možnost označevalne ve-
rige: to se ujema z našo prejšryo ugotovitvijo, da umetnostni postopek v svoji specifiki
razseje konstitutivno protislovje vzdolž vse verige.
Ko smo gledali objektivno-strukturalno, smo torej ugotovili, da umetnostni postopek
ohrarya kontradiktorni subjektni moment na »vseh« točkah v strukturi. Zdéó, ko gle-
damo subjektivno-upostavitveno, ugotavljamo, da тогЕцо biti v estetski upostavitvi
vse te točke zaznamovane z zgubo objekta. Koincidenca obeh momentov - subjektnega
in objektnega - ni naključna, s£Ù ustreza specifični kondenzaciji ne-komenzurabilnosti
označevalca in objekta v subjektnem členu.
Značilnost subjektnega člena je, da si ne more nćgti ustaljenega označevalca, da torej
niha med členoma »0« in »1«; subjektni moment pravzaprav ni nič drugega kakor prav
to nihanje. Tisto, kar to niharye »opisiye«, 1j., kar vselej zgreši, praznina nihlj^a je prav
objekt v svoji radikalni heterogenosti.
Konstitucija estetskega objekta mora potemtakem ohraniti vse prvine, ki smo jih ob-
delali: subjektni moment, oba neodložljiva člena »O« in »1«, odsotnost objekta in ryen
negativni vpis - ter še možnost zaslepitvenega estetskega učinka povrh.
Zavrnili smo preprosto valovnično redukcijo, ker iz umetnosti retrogradno naredi spet
ideologijo - reducira namreč prav dvojno nasprotno gibarye naših dveh rudimentarnih
verig. Toda pomagamo si lahko s fikcyo, daje tekstovni prostor umetnostnega diskurza
prav v prostoru med O in 1, da torej ta binarni označevalec zaznamiye samo limiti umet-
nostnega prostora. To je navsezadrye v skladu s semiotično spacialno koncepcyo umet-
nostnega teksta (npr. Lotmam), ustreza pa tudi tisti zahodni umetnostni ideologiji, po
kateri je umetnost pseudos in potemtakem »vmes« med resnico in lažjo in se izmika bi-
nami logični določitvi. (Recimo, da »resničnostne« vrednosti nih^o po vseh vrednostih
v intervalu »O - 1«, četudi je to podmeno vzeti le metaforično.) Tako lahko shemo
koncipiramo kot trak, ki ga obmejujejo limitne vrednosti.
Estetski učinek, katerega možnost moramo ohraniti, bi bil potem v fiksaciji istih vred-
nosti na obeh koncih umetnostnega diskurzivnega traku, v njihovi koincidenci; torej
moramo trak prepogniti tako, da iste končne vrednosti prekrijemo drugo z drugo:
17
Ko pa diskurzivni trak tako previhnemo, ne moremo več reči, na katerem krígu se ta
koincidenca dogega - umestimo jo lahko na katerikoli kr^ na traku, četudi le samo na
en кгсц hkrati; to je zd^j topološka določitev estetskega subjekta kot žrtve estetskega
učinka.
Toda s to rešitvijo, ki smo jo izpeljali na nćgšibkejšem členu našega pojmovnika (v mo-
mentu estetskega učinka), smo hkrati že zadovoljili tudi vsem drugim pogojem. Pro-
tislovje (v katero se lahko vgnezdi subjekt estetskega učinka in v katerem ves čas deluje
subjektivni moment) smo ponazorili s previhom traku, in zdćg je zares razsejano vzdolž
vsega traku; subjektivno nihai\je deliye na vseh parametrih »0-1«; sled zgubljenega ob-
jekta je vpisana na vse кгаде traku - trak je namreč tridimenzionalno prepogiyen, ne
da bi mogli upravičeno trditi, kje je kraj tega previha (prepogiyen je v poljubnem pre-
rezu, a le v enem naenkrat); objekt je vendarle zunaj traku - je praznina, okoli katere
se trak viha.
- Po tem izletu se lahko povrnemo h Kristanovi kritiki Viryet, ki skuša bralca prope-
devtično privaditi k brargu, kakršno ustreza prozi modeme, ob tem pa implicitno raz-
vge tudi koncept takrat novega avtonomnega statusa umetnosti. Kakor ugotavlja Jan-
ko Kos (1969,386), Kristan še zmerom gleda z realističnega stališča, četudi je »precej bolj
širokogruden od drugih kritikov«: posreči se mu namreč, da nenavadno natančno do-
loči, kje »realistično« brarge zgreši avtonomno umetnost. Na koncu kritike namreč po-
stavi tezi:
1.	Bralca, ki bere skoz očala realistične ideologije, Cankaijeva proza razočara; prav v
tem negativnem učinku je rgena vrednost.
(... hočem še ponoviti, kar sem dejal pred nedavnem ... o Cankaijevi... »Erotiki«.) »Уегцјет, da
odloži knjigo nekako razočaran, kdor jo prečita kar na dušek, ker je nemogoče, da bi imel pri takem
požiralcu tudi кгц naslade.« . ..
Čitatelji so večinoma nezadovoljni. Drug avtor bi nam bil sed^ povedal, alije Krajnik skočil v vodo
ali ne, ali se je zgodilo кгц druzega. Cankar pa molči, kakor bi hotel reči; To mi ni nič mar. Ampak
komur to vprašanje ne da miru, пдј se malo potrudi.
2.	S stališča realistične ideologije krgiga ni enotna; prav v tej negacgi je iskati ryeno
enotnost.
Cankar zahteva predvsem, da se bralci njegovih spisov popolnoma užive v tisto »Stimmung«, v ka-
teri seje on nah^al, koje spisal dotično stvar. Že to nam ijove, da se ne more čitati kar ene vinjete
18
na drugo, ker se »Stimmung« ne тегца, kakor bi preoblekel suknjo. Avtor ni spisal cele zbirke v
eni noči, zaporedoma. Torej se tudi ne smejo čitati tako. . ..
... V kratkem se ne da povedati ničesar, k^ti te vinjete niso narisane po kakšnem enotnem nazoru.
Jaz ne vem reči ničesar, kar bi vezalo brezizjemno za celo kryigo.
Prva teza je očitna polemika proti estetskemu učinku, kakršnega omogoča realistična
literatura: ta učinek je seveda iluzoričen, a kolikor je ta literatura še »komunikativna«,
je v tekstu za bralca pripravljen s »piščevim« solidaren subjektni topos, kamor se bralec
lahko umesti, da saturira diskurzivno vesolje. V realistični literaturi je še možna iluzya,
da na nekem kr^u v tekstu koincidirata označevalca »1« iz obeh minimalnih diskur-
zivnih verig umetnostnega teksta. V modemi to ni več mogoče: na krćgu, kamor inter-
diskurz (»bralec«) prinese označevalec »1«, ga čaka prazen kr^ »O«. Odtod »razočarar\je«;
a Kristan opozarja: v tem je ravno »naslada«, specifični učinek modeme proze. Dvoum-
ni užitek je prav v nemožnosti enosmiselnega vpisa subjekta - v protislovnosti tega vpi-
sa: tu je namreč negativno zapisan objekt, ki uh^a, a ki ga je v njegovi odsotnosti vse
polno. Za ta učinek si je Cankar iznašel posebno konstrukcijo - deagentno stavčno
strukturo (Pogorelec, 1977). Iz te lastnosti Cankarjeve proze neposredno izh^a druga
Kristanova teza: s stališča estetskega učinka modema literatura razpade v vrsto rezov,
ki razbijajo previhani trak umetnostnega teksta in ki blokirao branje.
A če proza razpade na vrsto učinkov, ki jih ni mogoče sintetizirati pod enotnim nače-
lom, potem гхјепа enotnost ni v povzem^oči univerzalni saturaciji, temveč je negativna
-	namreč prav protislovje. Tu lahko spet z^amemo progresivni moment modeme av-
tonomne umetnosti, kije v tej luči »resnica« realistične umetnosti. Prav dosledni este-
ticizem moderne zablokira ideološki estetski učinek in ga negativno preseže - povrne
naz^ v njegovo produktivno protislovje.*
V tem kontekstu dekonstrukcije estetskega učinka moramo naposled razumeti Can-
karjev sloviti stavek iz »Epiloga« o »očeh«. To je seveda ideološka izjava: določiti skuša
saturacijsko točko njegovega diskurza. Ker je Cankar zgubil sintetizirćuoče načelo rea-
lizma - naturalizma, mu svet razpade v naključno zbirko heterogenih elementov. »Epi-
log« k Viryetam je potemtakem prava mitogeneza modeme proze - z ustreznimi tran-
sformacijami bi ga lahko potezo za potezo priredili naši analizi, ki je pripekala do kon-
cepta saturacijske točke videza. Ta točka so torej »oči« - organ viderya in proizvEgalec
videza o enotnosti.
In pripetilo se je v mojem ateljeju пекгц čudovitega ...
Zbral sem svoje modele, kakor sem jih bil pobral na cesti: -.. .
Pripetilo se je пекгц čudovitega v mojem ateljeju in v meni siunem . . .
Moji modeli so oživeli. Iz teh motnih oči je zasijala duša, - sončna luč izza megle . . . Znane osebe
in vsakdanje zgodbe so se spiale v dovršeno harmonijo; sedanjost je stala pred mano v jasnem sog-
lasju z davno minulimi časi in s krasno prihodnostjo, o kakršni je sanjalo moje srce v svojih n^lep-
ših urah; stal je pred mano ves kratki trenotek od Adama do Antikrista .. .
To ni bil več samó kos blatnega življei;ja, ni bila samó pest mastne ilovice, pobrane na n^bli^i r\ji-
vi... Vdal sem se s tiho razkošnostjo samem sebi. K vragu vse teoreije! Moje oči niso mrtev aparat;
moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, гцепе ljubezni
in ryenega sovraštva . . .
Da bi ta »videz« ne deloval zgolj kot dozdevek, ga mora Cankar ideološko podpreti -
seveda v neoromantičnem slogu s svojo »dušo«. Oči totalizir^o svet, ker so organ duše
-	ta pa je že vamo spravljena v svetovni duši, ki jo sicer Cankar maloprej nekoliko pre-
hitro odpravi. Postavlja se namreč vprašaiye, čemu morajo »oči« svet sploh še totali-
zirati, če je že totaliziran v svetovni duši? To involutivno strukturo lahko ponazorimo
z nizom:
svet - oči, dušni organ - duša kot svet
»Oči« so torej: ali odveč ali pa točka, kjer svet pride k sebi in se prepozna kot duša. Ali
pa narobe: duša se v umetnikovih očeh prepozna kot svet - toda po tem prepoznaryu
ni mogoče več napisati niti vrstice. »Oči« so ali odveč - ali pa so bistven element sve-
tovne ureditve; a prav kot bistveni element svetovne ureditve so spet odveč, brž ko op-
ravijo svojo saturacijsko-totalizacijsko nalogo. Toda potem, ko so že opravile totaliza-
19
cysko nalogo in so »odveč«, pač totalizacijo, ki sojo proizvedle, podirajo. Edina mož-
nost, da oči niso odveč, je v tem, da totalizirego; a prav s totalizacijo postanejo odveč;
in s tem de-totalizir^jo.'
Jasno je, da smo v Cankaijevih »očeh« prišli do ustanovnega protislovja totalizacyske
točke.
Toda prav v tem, da ta ideološka i^ava razkriva protislovje, je njena/unfccija ideoioáfce
izjave v umetnostnem tekstu: v umetnostnem tekstu ne more delovati ideološko-za-
slepljujoče, pač pa proizvede svoje notrarije protislovje.
»Oči« so namreč prav točka dvojnega stičišča (svet/duša), prepregališče dveh sistemov,
ki pa v obeh sistemih deluje paradoksno (to je figuracija subjektnega momenta kot ni-
čelne točke dvojne artikulacije). V svetu umetnikove »oči« zastopajo (svetovno) dušo;
v duši so zastopnik sveta: pri Cankaiju dobi ta nerešljivi problem dvojne izobčenosti
dramatične razsežnosti, ki jih formulira v nekakšno »nesrečno umetniško zavest« (cf.
uvodna in sklepna »Pesem« v Zgodbah iz doline Šentfloijanske). Umetnikove »oči« so
pač »črni pirah« (Zadravec, 1981).
Umetnostni postopek je seveda prav v tem, da se »vsebinsko« protislovje rešuje kot
»oblikovni« problem. Breda Pogorelec (1975, 276) navaja značilno figuro uvodnega
stavka:
Zvezo s semantiko celotnega besedila, v katero uv^^jo, kažejo sicer teoretično nemotivirani začet-
ni stavki v besedilih. Čeprav bi na začetku zaradi nemotiviranosti pričakovali na primer vzorec,
v katerem je osebkova beseda na prvem mestu, je poved reidizirana po možnostih, ki jih omogoča
načelo členitve po aktualnosti: osebkova beseda je postavljena na konec, dinamična perspektiva
je tako uprta na pomensko jedro povedi. (Krčmar ЕЦја: Na hrib je stopil tujec. ) Bistvo take figure
razlagam z asociativnim nasprotovanjem med realizacijo v povedi in med izhodiščnim univerzal-
nim vzorcem na sintagmatski ravni.
S stavo, ki invertira subjekt in povedkovo določilo, se izjava odmakne od sintagmatske
norme (naravnega jezika); s tem sta stilsko markirana oba člena, kiju stava premakne
z njunih vzorčnih mest. A tudi povedek, četudi na кггци, ki ustreza univerzalnemu
vzorcu, je zdaj stilsko zaznamovan - namreč prav zato, ker je v stavku edini člen, ki os-
tica na »nevtralnem« univerzalno-vzorčnem mestu. Razmeroma ekonomičen prijem
tako povzroči, da so vsi stavčni členi stilsko markirani; hkrati paje načelo stilskega za-
znamovarya dvojno in heterogeno - en člen postane markiran šele na podlagi marki-
ranosti drugih dveh členov. »Realistično« ideološko brai\je pred takim stavkom ne ve,
kam naj upre svojo pozornost. Če išče semantično-saturacijsko središče, ga lahko najde
v vsakem izmed členov; torej ga ne more utrditi v nobenem. A potem je ves stavek mar-
kiran. Toda ta rešitev je lažna: markiranost stavka kot celote nam še zmerom ne odgo-
vori na vprašanje o razvrstitvi njegovih delov. Pa tudi narava markiranosti je proble-
matična: stavek je markiran glede na ideološko normo poprejšrije literature; a ta norma
je prav za ta stavek nepertinentna. Kakorkoli se brai\je obrne, vselej naleti na protis-
lovje. To protislovje sámo postane gibalo umetnostnega teksta: tekst ga rešuje s tem,
da ga ohranja. Estetski učinek v trivialnem pomenu odmika od (ideološke) norme se
potemtakem ne ustavi v sebi samem, temveč se zvede na svoje lastno protislovje: sta-
vek sam v nuklearni zgostitvi prinaša svojo lastno analizo - z umetnostnim postopkom
se analizira kot umetnostni postopek.
To paje ravno temeljna značilnost moderne literature: za svojo ideološko podlago sama
sebi zadošča. Modema literatura je avtonomna, prav kolikor se lahko hkrati dogaja kot
umetnostni postopek in kot analiza tega postopka s specifično umetnostnimi »sredstvi«.
Marxov zgled o don Kihotu potemtakem teoretsko anticipira prakso avtonomne umet-
nosti: kar za-umetnost pomeni prav to, da se šele s svojim »avtonomnim« momentom
vzdigne na raven svojega (teoretskega) pojma.
RASTKO MOČNIK
' Kdor bi se lotil psihoanalize slovenske književnosti, bi moral пцјпо razčleniti njeno skoptofilsko
naravo; poglavje »Od Prešerna do Cankaija« bi lahko imelo podnaslov: »Od Julijinih oči, 'dva jezna
Keruba z mečam ognjenim', do pokornega organa moje duše«.
20
OPOMBA
* Kristan v uvodni paraboli nemara želi povedati, da morajo biti prave besede ljubezni kakor živ-
ljenje in tako vsak dan nove. S tem seveda nekoliko naivno pade v sociologijo okusa, po kateri n^
bi si razvajeno občinstvo želelo novih in novih dražljćuev. A če se nekoliko izneverimo odločitvi,
da v Kristanu ne bomo iskali tistega, česar ni hotel reči, bi dodali, da bi Hektorjeve vsak dan iste
besede bUe za Lidijo, ko bi ga res ljubila, vsak dan nove. Navsezadnje prav Cankaijeva poznejša
literarna praksa potrjuje našo dezinterpretacijo: Cankarjev osnovni problem je napisati cankaijan-
ski stavek, in to je toliko časa poskušal, da se mu je nazadnje posrečilo- s pKjnavljanjem je občinstvo
priučil svojemu stavku, in ne preseneča nas, da njegovi kritiki kakor začarani posnem£(jo njegov
slog, ki se je tudi sicer v sočasnih kulturniškh revijah kar razpasel. »Prave besede ljubezni« so res
delo prave ljubezni - a poslušalčeve.
Tradicionalna in šolska literarna veda ta učinek pri Cankarju razlagata s tematskimi motivi: ti so
seveda pomembni, vendar lahko dvomimo, da bi »Slovenci« v razgibanem in protislovnem fin-de-
sièclu še tako nedahko in tako množično »nasedli« razmeroma ceneni sentimentalnosti cankaijan-
skih snovnih motivov; prej bi domnevali, daje tematika le ponazorilo formalnega problema Can-
kaijeve proze. Domnevo, ki sicer aprioristično izh^a iz naših tuki^šnjih razmišljanj, potijujejo do-
gnanja sodobne literarne vede. Tako Piijevec (1964,283) navsua Župančičevo duhovito prenicljivo
diagnozo iz pisma Ivanu F^ijate^u 29. 5. 1904:
Ali si čital »Marijo Pomočnico«? Кец praviš? Jaz sem jo čital v rokopisu ... Od kr^a sem se moral
siliti, ker mi njegov slog že preseda. A po kakšni 20- 30 strani meje imel. In ostalo mije od rye samo
p£ir nejasnih slik, ideje nobene.
Neverjetna je skladnost Župančičevih bralnih vtisov s Kristanovimi previdnimi navodili - Župan-
čič namreč ne gleda več z »realističnega« stališča; veseli pa nas tudi skladnost Župančičevega »em-
piričnega« opažar4a z našim teoretsko izpeljanim sklepom: prav zato, ker mu je Cankaijev slog že
presedal, seje po nadaljnjih 20-30 straneh »presedarvja« Župančič v Ciinkaijeve mreže le igel. Pir-
jevec nadaljuje nekoliko »intuitivistično«, vendar je ta ргцет za nas dragocen, s^ v njem »naivno«
spregovori nenaivno izvedensko branje:
Veijetno se tako godi še marsikomu. Priznati je namreč treba, daje za nev^enega bralca Cankarjev
jezik včasih težko dostopen. Ritmično akustična učinkovitost njegovega besedUa je včasih tako na-
sUna, harmonično valovanje njegovega ritma pa nas tako zelo »hipnotizira«, da vsebine pogosto niti
ne zaznavamo več dovolj jasno in zato je potreben poseben napor, da se otresemo ritmično akus-
tične hipnoze in sledimo samo toku pesnikovih idej in smislu opisanega dognanja.
Videti je, kakor da bi Stendhalovemu občudovalcu ena noga še zmerom tičala na Kristanovem sta-
lišču: čemu bi namreč morali »slediti« toku idej in smislu opisanega (!) dognanja? - taka aprióris-
tična postavka je še toliko presenetljivejša v knjigi, ki se ukvaija s Cankaijevimi povezavami z de-
kadenco in simbolizmom. A vendar: prav s tem Pirjevec nenavadno precizno formulira tisti pre-
sed^oči vel, ki vanj spelje bralca Cankaijev slog: če hočem smisel, ideje in dognanje, se moram
otresti ritmične forme; če se pustim speljati formi, ne zaznavam več vsebine; nikoli ne morem ime-
ti obeh koncev hkrati v rokah: če na eni strani zgrabim »1«, dobim na drugi strani neizbežno »O«.
V umetnini je oboje, ritem in smisel, »vsebina« in »oblika«; estetski objekt pa se konstituira izgubo
ene izmed obeh razsežnosti. Zato je seveda razločevanje oblike in vsebine nekoliko premasivno,
da bi bilo analitično uporabno.
Pač pa dobi v tej luči naš dvojni niz, ki si na vsaki točki skače v zobe, zares vrednost minimalne
konceptualne matrice, ki je nanjo mogoče zreducirati mnogotemo problematiko literature - da bi
jo potem, po tem nujnem abstraktnem momentu, seveda z ustreznimi nadzorovanimi transforma-
cijami, spet »diverzificirali«.
Niza lahko gledamo kot dva ideološka niza; ker gre za moderno, sta obe ideologiji umetnostni ideo-
logiji, vendar prav v tem prelomnem momentu pri Cankaiju še ne gre za čisto sui-referencialnost:
»druga« ideologija še ni »ista« ideologija v svoji lastni drugosti do same sebe, pač paje še ideologija
druge, drugačne umetnosti - namreč prav realistične umetnosti. Da smo razmeije med obema ni-
zoma koncipirali tudi kot razmeije diskurz-interdiskurz, ne moti - narobe, to tezo lahko ohranimo,
ScO jo pravkar dodatno utemeljujemo: realistična literatura delige za Cankaija kot inter-diskurzivni
moment, S£Ú je pač neposredna predhodnica v literaturi materinega jezika; interdiskurz smo hkrati
koncipirali kot socialno razsežnost: tudi to tezo lahko ohranimo, s^ realizem že deluje kot socialna
21
ideološka norma, kot »družbena vrednota«. Cankaijanski moment tako še ni Cisto zgubil stika z
družbeno realnostjo, hkrati pa nam ta način figurirarya »realizma« v Cankaiju govori o materialnih-
družbenih pogojih za možnost modernističnega preloma: ta ni možen, dokler realistična umetnost-
na ideologija ne začne delovati kot družbena ideologija umetnosti.
(V (1980 a) smo za merilo materialistične teorije »stilov« predlagali distanciacijske mehanizme, ki
so pač naddeterminirani s specifično ideolog^o, v kateri deliyejo: do modernističnega preloma v
ne-umetnostnih ideologijah (religioznih, političnih itn.), v moderni literaturi pa v umetnosti sami
kot svoji lastni ideologiji: toda tudi tu lahko opazujemo nekakšno postopnost, ki dodatno podpira
naš metodološki »vzvratni teleologizem« ; najprej si literatura za svojo ideološko podlago јегпЦе dru-
ge umetnosti, denimo, slikarstvo, kakor pri Henryju Jamesu; potem druge vrste literature - kakor
realizem pri Canka^u; čista sui-referencialnost nastopi nemara šele pri konstruktivističnih avant-
gardah in - značilno - ni razsvetljeni »konec« ali dopolnitev umetnosti, ker simptomatično niha
med tehnologizmom in misticizmom.)
Seveda pa se »moč« modernističnega preloma meri prav po tem, ali se mu posreči s svojim ideo-
loškim nizom naddoločiti interdiskurzivnega: Cankaiju je to uspelo, zato »realizem« v njegovem
tekstu ne deluje na način tradicionalne realistične proze. Od »realizma« je ohraiyen pravzaprav
predvsem travmatični moment realističnega détela - to se pravi natančno tisto, kar prav zaradi
svoje absolutne »motiviranosti« v realistični prozi ravno ne deluje realistično. Denimo pramen si-
vih las v Flaubertovi Vzgoji srca, ki gaje že Croce razglasil za »edini« »poetični« trenutek v tej »h
teraturi«. Cankaijeva predUekcija za travmatično tematiko je tako skoz in skoz formalnostilsko mo-
tivirana. Sem lahko štejemo tudi »Icherzählung«, ki je v klasičnem realizmu »subjektivirajoča«,
medtem ko v modemi, pri Cankaiju, ravno daje »veijetnostno« (»»realistično««) oporo. Ta neoro-
mantični stilski prijem moramo potemtakem gledati kot način navzočnosti »realizma« v moder-
ni.
Pirjevcu se najprq v narekovE^u zapiše aluzija na »hipnotično« delovar;je teksta, malo naprej pa
ga privzame brez narekovéòne omejitve: z samoniklega bralnega »vtisa« ga torej že povzdigne v
op)eracionalni pwjem, vendar pri rvjem ne vztriga. Piijevčev odnos do alternativne strukture Can-
karjevega teksta se torej strukturira natančno po kopitu ryenega alienativnega »ali-ali«: ali privza-
me pojem »hipnoze« in se s tem odpove literarno teoretskemu instrumentariju; ali pa se temu po-
jmu odpove - a se s tem odpove tudi literarno teoretski analizi teksta. Kakorkoli se obme, tekst
bo vselej zgrešil - a tekst bo vendarle vztrajal, toda v modalnosti naivne neteoretske percepcije:
kar je navsezadnje prav sama definicija hipnoze kot neracionalnega razmera, ki nekako ni zaved-
no obvladljivo. Piijevec tudi zares «inalizo na hitro sklene, ne da bi jo pripeljal do konca - in se celo
simptomatično skliče na »bodoče« raziskave: kakor da bi hotel pobegniti pred tem tesnobnim tre-
nutkom, ko mu je analiza padla nazíó v analizirani predmet; »meta-govorni« postopek seje nena-
doma znašel »pod« svojim govorom-objektom, padel je pod udar njegovega zakona, tistega, ki bi
ga moral sam pravzaprav ravno izreči v svoji specifični metagovorni zakonodaji. Piijevec ugotav-
lja, da Cankar deluje »hipnotično«: a ta ugotovitev ga kakor hipnotizira.
A stvari se na tem kr^u zares zapletejo: Piijevec govori o alternativnem razmerju med obliko in
vsebino; na ravni oblike posebej poudarja ritem: a кад je temeljni ritem teksta drugega kakor prav
to alternativno nihanje med obliko in vsebino? Naša dva vzporedna, a inverzna niza to natančno
ponazarjata: ritem je v njiju izmenjavarye polnih in praznih mest, ki že pomenijo tudi korelativno
alternacijo vzporednem nizu. »Oblika« in »vsebina« sta druga v drugo negativno vpisani: to je ritem
vsake izmed ryiju, ki paje že hkrati ritem obeh. Če ohranimo laksno tradicionalno terminologijo;
razmerje med obliko in vsebino je oblika. V opoziciji »oblika/vsebina« je oblika dominantni člen.
A prav to nesimetrično razmerje med obliko in vsebino povzroča hipnotično delovanje teksta. Če
zgubimo obliko, se nam prikaže vsebina; a prav ta ekskluzivno-alternativni način prikazovanja
vsebine je že oblikovna značUnost teksta. To pomeni, da imamo vendarle ves čas »občutek«, da
uprto zremo v »obliko«; tudi če se je otresemo, seje ne znebimo. Hipnotični učinek je prav v tem:
če se znebimo hipnotičnega ritma, nas »hipnotično« ujame ritem izmenjavanja vsebine in oblike.
Hipnotizirati so pustimo prav s tem, da skušamo hipnozi pobegniti.
ilekli smo že, da je raven, na kateri sta navzoči obe izključujoči se razsežnosti, oblika in vsebina,
prav umetnina kot tisto, kar v celoti načelno nikoli ni dosegljivo. Cankarjanska alternativna ritmi-
ka pa nam vendarle zbuja občutek, da ves čas zremo prav v umetnino - tj- v tisto, česar načelno
ne moremo videti in česar ne bi smeli gledati. Hipnotični učinek je potemtakem v tem, da nam
v sami konstitutivni praznini estetskega objekta »prikaže« prepovedano umetnino.
Hipnotični učinek se torg opira na to, da nam tekst zbudi »vtis« enotnosti prav na кггци, kjer na-
tančno čutimo, da smo v protislovju. To se pravi, da nam pripelje označevalec »1« na кгдј, kjer bi
moral biti »O« - in kjer na neki način je nič; to se pravi, da valovnica estetskega učinka hkrati teče
v dve smeri - ena valovnica povezuje »1« v obeh nizih, druga pa »O« - in mi se pustimo hipnotizirati
unami jxjtezi »1«, čefradi zdaj pri vsakem označevalcu vemo, da visi v praznini in daje »ritmično«
proizveden. Breda Pogorelec je prav za to značilnost Cankaijevega teksta predlagala izjemno ust-
rezen naziv; ornament.
22
Pri tem je učinlcovito izrabljen (linearni) potek sprejemarya, dojemanja besedila. ... v jeziku mo-
derne so namreč členi tako sestavljeni, daje bodisi iz pomenskih ali oblikovnih razmerij med ryimi
ustvaijen ornamentu oziroma delu ornamenta podoben preplet, ki z vsemi svojimi razsežnostmi
zaustavlja preprosto dojemanje. Zaradi te posebnosti je mogoče, da se pozornost odmakne doje-
manju »snovi«, da se bralec ali poslušalec »zamakne« v igro nadrobnosti, pri čemer mu seveda pri-
poved »uide« in postane nerazumljiva.
(Pogorelec, 1969, 6-7.)
Ti stavki vse do »metaforičnih« izrazov v narekovanjih natančno povzemjoo naše nekoliko okorne
izpeljave.
Ritem je seveda ponavljanje. V naši shemi dveh nizov smo ponavljanje izrazili z minimalno dvojico
»0-1«; glede na tekst je taka notacija seveda neznansko abstraktna. Odločilno vprašanje ritma je
torej vprašanje, kateremu elementu bo pripadla funkcija, da se ponavlja in s tem postane »nosilec«
ritma. Tu zadenemo ob ideološko naddoločenost modeme proze, ki nam bo šele dokončno pojas-
nila njen »hipnotični« učinek. N^splošnejši formalni problem moderne je enotnost besedila - tekst
začne namreč razpadati, ker ni več realistične ideološke opore. Toda, kakor pravi modernistični
locus communis, enotnost teksta je zdću v njegovem »subjektu« ; ta subjekt je seveda individualen
subjekt - in tako se vprašanje razini samo od sebe: zakćo ista vzmet, ki zahteva premik od realis-
tičnega objektivizma k individualističnemu subjektivizmu, že tudi nudi novo enotnostno načelo -
»individualizacijo, subjektivizacüo teksta«.
A v času modeme je bila kar n^večja individualizacija v ustvćujanju pravilo.
(Pogorelec, idem.)
Učinek enotnosti ustvarjeno velikokrat enako sestavljene ali celo iste drobne prvine: sintagme, be-
se<lje.
(Idem.)
Enotnost besedila torej рогада ponavljanje idiosinkrazij; to paje isto kakor »individualizacija« be-
sedila. V konstitutivnem ritmu Cankarjeve proze se torej ponavljao značilne idiosinkrazije - to se
pravi, ponavlja se vpisovanje subjekta. To pa pomeni, da se tisti element, ki ustvaija »videz, pri-
vid«, da zremo tisto, česar ni mogoče uzreti - umetnino, umešča na кгад tekstu predpostavljene sub-
jektivnosti: prav ta koincidenca umetnine, objekta, in »idealnega« subjekta na istem tekstovnem
кгсци je zadnji razlog za »hipnotično učinkovanje« - s^ smo zdaj z imanentnim razvojem cankar-
janske problematike prišli do freudovske določitve hipnoze kot koincidence objekta (želje) in ideala
jaza na istem кггци. (Freud, 1921, 49).
A za subjekt, ki hoče biti »nosilec«, Träger te identifikacijske točke ideala jaza, ima ta tekstna dia-
lektika zelo usodne posledice, ki niso brez paridelizmov s hegeljansko dialektiko nesrečne zavesti,
četudi nekako v obrnjenem sorazmeiju. Nesrečna zavest se hoče izničiti pred bogom, a to izničervje
je гцепо dejanje in se z njim potriifle prav v svoji ločenosti od boga; zavreči hoče tostranskost za
boga, a s tostranskosljo zavrača prav božje delo; modernistični pisec se hoče potrditi v svoji enk-
ratnosti, a potrjuje se lahko le tako, da se »kolektivizira«; subjektivira se z idiosinkrazijo, a ta idio-
sinkrazija se mora ponavljati - s tem pa prehsya v materin jezik; subjektivira se lahko le v mate-
rinem jeziku - a v materinem jeziku se prav alienira: uspešnost r\jegovega subjektivnega vpisa v
tekst povzroči, da se bo ta vpis de-individualiziral. .. Cankaijev travmatični odnos do »domovine«
in do »matere«, teh dveh zastopnikov materinega-nacionalnega jezika, izvira prav iz njegovega, tj.
modemističnega »stilskega« protislovja.
... Modernistični prelom smo si skušali razložiti imanentno, zdaj lahko nekoliko ekspliciramo tudi
izrecno družbeno razsežnost. Kristanu namreč lahko podtaknemo tiho podmeno, da Hektorjeve
besede, četudi poženejo Lidijo v Ajaksovo naročje, niso zato nič manj prave besede ljubezni - na-
mreč prav na način avtonomne umetnosti. Druga stran »asocialne« umetnosti je namreč пцјпо nje-
na socialna »neučinkovitost«. Hektorjeve larpurlartistične besede so bUe neuspešne kot ideologija,
a kot umetnost so povzročile, da se je razodela laž monogamije.
Slovito vprašanje o tendenci v umetnosti se nujno postavi šele, ko se umetnost avtonomizira od
tendence: vprašanje umetnosti v razrednem boju se zato ne postavlja na ravni »vsebine«, temveč
na ravni »oblike«. A ne le v n^splošnejši formulaciji, da bi enotna umetnostna forma v razklanem
svetu bUa ideološka laž: pač pa tudi v našem kontekstu, kjer umetnostni postopek spodmakne opo-
ro ideološkemu interpelacljskemu mehanizmu in vrže individua nazaj v »socialno« mrežo, četudi
je ta iz umetnostnega diskurza odsotna (dosledna izpeljava tega modemističnega načela je seveda
Brechtov potujitveni učinek). Umetnostna »uprizoritev« ideološke »predstave« (če si lahko privoš-
čimo besedno igro) to predstavo eksplicira kot predstavo, »odlepi« od rye posameznika, »subjekt«,
in ga vrže nazíó - kćim? Vsekakor ne neposredno v realna družbena in produkcijska razmerja, saj
je umetnost, ne pa znanost (zgodovinskega materializma). Tu si lahko pomagamo z Althusserjevo
definicijo ideologije:
23
vsaka ideologija v svoji пцјпо imaginarni deformaciji ne predstavna obstoječih produkcijskih raz-
merij ..., pač pa predstavna predvsem (imaginarno) razmeije med individui in produkcijskimi
razmeiji in razmerji, ki iz produkcijskih izhajajo. V ideologiji potemtakem ni predstavljen sistem
realnih razmerij, ki vladajo nad eksistenco individuov, pač pa imaginarno razmeije med temi in-
dividui in realnimi razmerji, v katerih živijo.
Če je tako, potem »vzrok« za imaginarno deformacijo realnih razmerij v ideologiji pade in gaje tre-
ba nadomestiti z nekim drugim vprašai;jem: zak^ je predstava, ki je dana individuom o ryihovem
(individualnem) razmerju med družbenimi razmerji, ki vladajo nad njihovimi eksistenčnimi pogo-
ji, in ryihovim kolektivnim in individualnim življenjem, zak^ je ta predstava imaginarna? In kiikš-
na je narava tega imaginarnega? ... V nadaljevanju bomo videli, zakaj je tako. Za zdsy pa ne bomo
nadaljevali.
(Althusser, 1970, 68.)
»V nadaljevalcu« pri Althusserju ne bomo videli, zakíó je tako. A prav tisto, česar ne bomo videli,
nam lahko pomaga konkretizirati razmerje med umetnostjo in ideologijo ter razrednim bojem. Ne-
koliko zlobno si lahko pomagamo najprej s 6. tezo o Feuerbachu (Marx, 1945 b 358):
Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejan-
skosti je skupek družbenih razmerij (das ensemble der gesell schaftlichen Verhältnisse).
Iz Marxove teze najprej 1чгца, da ni mogoče neposredno skonstruirati nikakršnega univerzalnega
»človeškega bistva«, saj ni nevtralne pozicije, s katere bi ga lahko uzrli: človeško bistvo je vselej
konkretno družbeno posredovano, zato je protislovno. Človeško bistvo »kar tako« je ne-človeško
bistvo, je »naravno povezujoča občnost« (cf 2. točka 6. teze). Univerzalno obče človeško bistvo je
lahko le neki določeni ideološki pojem (»fikcija«) - torej po Althusseiju neka določena zgodovinska
predstava o (imaginarnem) razmeiju individua do množice (če si dovolimo tako prevesti Marxovo
sposojenko »ensemble«) svojih družbenih razmerij: ideologija se torej umešča med individua in nje-
govo zgodovinsko-razredno konkretizirano »človeško bistvo«. Če je individuum delavec v kapita-
lističnem produkcijskem procesu, bo med svojimi družbenimi produkcijskimi razmerji пцјпо na-
letel tudi na sebe samega kot proizvodni faktor, tj- nase icot eksistenčno obliko kapitala. Na tej
točki se oba sistema - sistem ideoloških predstav in sistem realnih produkciskih razmerij
(eksistenčnih pogojev) - punktualno, enosmiselno stikata: tako zelo, da je s stališča sistema eko-
nomskih razmerij prav obstoj delavca kot variabilnega kapitala specifičen ideološki (postvareli)
moment v tem sistemu. In vendar se prav v tej točki zgošča konstitutivno protislovje kapitalistične
produkcije presežne vrednosti; v kapitalizmu kot univerzalni blagovni produkciji »vse« dobrine
postanejo blago - tudi delovna sUa (v nekem smislu torej niso blago le vsi zamervjevani predmeti,
ampak tudi menjalec sam - prav kot »predmet«, stvar); medtem koje gonilo blagovne menjave pro-
tislovje med (menjalno) vrednostjo in uporabno vrednostjo v vsakem blagu, tudi v delovni sili, pa
v delovni sili to protislovje dobi specifičen pomen za produkcijo - postane vzvod za produkcijo pre-
sežne vrednosti. - Tako je sui-referencialni moment v ideološki predstavi hkrati rijena saturacijska
- subjektna (»imaginarna«) točka in кгго njenega protislovja; kot kraj protislovja je prepregališče
med ideološkim »sistemom« in ekonomskim sistemom, kot prepregališče med sistemoma pa je
člen, v katerem se zgošča konstitutivno protislovje ekonomskih razmerij. Potemtakem se ni čuditi,
daje razmeije med individuom in njegovimi eksistenčnimi pogoji »imaginarno«: drugačno tudi biti
ne more, S£U ej individuum že кгад imaginarne zaslepitve, tj. točke, kjer se »enosmiselno«, zaslep-
Ijifloče oba sistema (sistem predstav, »življenja« in sistem eksistenčnih pogojev) stikata; ta imagi-
narna stična točka je edina točka, kjer se oba heterogena sistema »stikata«, torej neposredno šele
omogoča »sistemskost«, relativno koherenco ideološke predstave; je torq saturacijska točka siste-
ma ideoloških predstav in sistema eksistenčnih pogojev - toda v teh dveh sistemih delile radikalno
različno, tj. protislovno; ker je saturacijska točka ideoloških predstav, je neposredno in пцјпо sub-
jektivir^oči kraj - individualizacija in subjektivacija sta torej en in isti mehanizem, če dajemo
prednost individualizaciji, že govorimo iz notrarvjosti ideologije; v sistemu realnih eksistenčnih po-
gojev je drugače: delavec-individuum samega sebe (ideološko) ne doživlja kot protislovje med
vrednostjo delovne sile in гцепо uporabno vrednostjo; kakorkoli drugače se že doživlja, vselej je
to doživljar;je ideološka »fikcija«, ki paje konstitutivna za sistem kapitalističnih produkcijskih raz-
merij, v katerih delovna sila deluje, tj., proizvaja presežno vrednost, prav skoz svoje protislovje.
Obstaja samo en način ideološkega »doživljarvja«, ki ni konstitutiven za kapitalistična razmeija:
proletarska »ideologija«; toda ta ideologija mora nekako upoštevati temeljno protislovje, v katerem
delavec kot nosilec delovne sile družbeno funkcionira. Prav ta način, kako lahko neka specifična
razredna ideologija že upošteva realno protislovje, ki sámo že predpostavlja ideološko »zaslepi-
tev«, je seveda specifičen problem, ki se varxj na tem kr^u ne moremo spuščati. Nću zadoščata dve
opombi: 1. Iz naše analize jasno izhsya, daje prav samo s proletarske pozicije mogoče razviti ma-
terialistično kritično teorijo ideologij in naposled koncept ideologije. Proletarska pozicija je potem-
24
takem tudi v neki določeni - to določitev bo seveda treba šele razviti - ideološki prednosti pred
drugimi pozicijami. - 2. Način, kako se proletarska ideologija lahko ogne ideologizaciji protislovja,
iz katerega izhaja, (ideologizaciji, ki bi пцјпо büa »kapitalsko-konstruktivna«), bo nemara pokazal
nekatere sorodne poteze z načinom, kako moderna umetnost dekonstruira ideološki estetski uči-
nek prav z »estetskimi« sredstvi. Proletarska ideologija mora subvertirati ideološki učinek zasle-
pitve z ideološkimi postopki, modernistična umetnost spodbija estetski učinek s svojim samonik-
lim »esteticizmom«: šele na tej točki je bržkone mogoče iskati tisto tolikar« zaželeno in tolikokrat
zamujeno stičišče umetnostnih in revolucionarnih avantgard.
Stičišče, katerega status se nam zdi prej teoretski kakor empiričen. Jasno je namreč, da mora prav
ta modernistični prelom, če ga dosledno prakticiramo, prej ali slej pripekati do tiste politizacije
estetike, o kateri govori Benjamin. Ta modernistična negacija estetskega učinka, ki »individua-
subjekt« v radikalnem modernističnem momentu brechtovske potujitve »vrže nazaj« v protislovje
ideološke predstave - in s tem (posredno) v protislovje njegovih realnih eksistenčnih pogojev, je
namreč načelno možna edinole z upoštevar;jem tiste realne družbene pozicije, kije že v svoji de-
janskosti sama dejavnost tega protislovja - to pa je prav proletarska razredna pozicija. Ne glede na
to, kaj so modernisti v svojem ideološkem samo-razumevanju menili o svojem razmerju do em-
piričnega delavskega gibar\ja - lyegov teoretski prispevek so nujno morali vračunati v svojo umet-
nostno'prakso, saj sicer pač ne bi bili »modernisti«.
Naše tukajšrve teze nam zvenijo še toliko prepričijiveje, ker se lahko opro tudi na drugi del Benja-
minovega aforizma, ki govori o estetizaciji politike v fašizmu. V času zaostritve razrednega boja
se mora namreč reakcija пцјпо opreti na vse ideološke »pridobitve« zgodovinske konservacije, taka
konservirajoča pridobitev paje v času umetnostnega modernizma prav tudi estetski učinek, ka-
kršnega proizvede meščanska epoha. Razmerje, ki ga zgošča Benjaminov aforizem, je potemta-
kem skoz in skoz dialektično; kakor se modernistični prelom v umetnosti ne more dopolniti brez
politizacije estetike, tj. brez teoretske navezave na teoretske pridobitve praktičnega proletarskega
razrednega boja, tako se politična reakcija praktično ideološko opira na estetski učinek, ki mu rye-
gov konservativni ideološki pomen »dodeljuje« prav praksa modernistične umetnosti.
O možni paraleli med Cankarjem in Brechtom so pri nas že pisali (Zoja Skušek-Močnik, 1980, 38
in 51). O beryaminovskem momentu pri Kristanu bi bilo nemara preveč ambiciozno govoriti, vse-
kakor pa lahko rečemo, daje v luči Beryaminovih izpeljav Kristanova kritiška praksa že neka ru-
dimentarna politizacija estetike. Ta hipoteza ne bo videti tako nepremišljena, če opozorimo, daje
prav ta razsežnost, ki jo zdaj v Beryaminovi razsvetljavi odkrivamo v Kristanu, lahko realno druž-
beno utemeljena. Vprašanje realne družbene utemeljenosti pa pri tezi o politizaciji estetike dobiva
obliko argumenti a contrario - namreč v navzočnosti izrazite težnje k estetizaciji politike v sloven-
skem nacionalnem gibanju. To težnjo bi lahko seveda deduktivno izpeljali iz omejenosti nacional-
nih političnih gibanj pri narodih brez države, kjer politika dobiva obliko kulturnega boja in je po-
temtakem vsaj kot meščanska nacionalistična politika v stalni nevarnosti pred »estetizacijo«, tj- fa-
šizacijo. To bi bila umljiva teza, ki bi nemara specifično osvetlila kulturno moč naprednih in re-
volucionarnih gibarxj na Slovenskem - saj je »kultura« zgodovinsko v slovenskem narodu delovala
natančno nasprotno tej »samonikli« tendenci, ki bi jo lahko teoretsko izpeljali.
A tu mislimo konkretno: fašizoidna estetizacija je lahko učinek nakopičenih heterogenih pogojev
v zgodovinski koryunkturi, a neko zgodovinsko oporo ji je vendarle treba poiskati - za zdravi razum
nemara zveni ironično, za zgodovinsko materialistično analizo pa je vsekakor produktivno, če to
zgodovinsko razsežnost najdemo v »napredni« maloburžoazni politični tradiciji. Ob koncu Raiče-
vega govora na ormoškem taboru (8. 8. 1869) nas nekoliko strese:
»Mladezen! narod te postavka za vernega stražnika svojih pravic, grobov svojih milih očetov in
praočetov, da jih ne bode tlačila tujčeva peta, gazila sovražnikova noga. Izročil ti je najdra^o de-
dino, jezik in narodnost, da oboje zvesto in neoskruryeno ohraniš. Mladezen, oteri in obriši solze
materi Sloveniji, vzrokovane od nevrednih in nevernih sinov. Prosim vas v imenu slovenskih
prednikov, ... v imenu vaših roditeljev,.. v imenu matere Slave, ... v imenu vašega poštenja in
časti, v imenu vaše boljše bodočnosti, v imenu vsega slovenskega naroda. Mladezen,... nikoli ne
popusti od naše slovenske zastave!... zato terjam od tebe, slovenska mladezen, da s prisego potrdiš
svoje dobre nakane ter te vprašam: (S krepkim glasom.) Hočeš li marljiva in delavna biti na korist
svojemu narodu? Reci: Prisegam.« Raič vzdigne prste, kakor k prisegi in ves narod kliče: »Prise-
gamo« in prisega se ponavlja pri nadaljryih ryegovih vpraSaryih: »Hočeš li pravična in poštena in
nravnega obnašanja biti? Reci: Prisegam! (soglasni odgovor: prisegam) Hočeš li po vzgledu častnih
mož braniti pravo, istino in svobodo svojega naroda do posledryega zdihljaja? Reci: Prisegam!
(navdušeni soglasni odgovor: prisegam) Hočeš li se vselej upirati tujemu in krivičnemu gospwstvu
nad slovenskim narodom? Reci: Prisegam! (navdušeni soglasni odgovor: prisegam) Hočeš li isk-
reno brez strahu ljubiti domi in rod do črnega groba? Reci prisegam!« (Navdušeni soglasni odgovor:
prisegam.) In vselej so vzdigovali vsi roke in niso prenehali klici: »Prisegamo!«
(Vošnjak, 1906, 79-80; vrinki v oglatih oklepajih so iz poročila v Slovenskem narodu, 14. 8. 1869.)
25
Prüatelj navaja, da je Raič idejo slovesne javne prisege posnel po Čehih; če je Prijatelj res prišel
do prvega vira, potem bi slovenska zamuda v tem primeru bila le bor mesec, medtem ko bi bil od-
lični repetitivni moment taborske množične psihologije pristen domač donesek. Vošrgak nadaljuje
z anekdoto, ki nas mary preseneča, kolikor nas pretresljivo potrjuje:
Bil sem na mnogih taborih in shodih, pa tacega splošnega navdušervja, kakor pri tem govoru, nisem
doživel. Po govoru smo ga drug za drugim objemali in solze so nam silile v oči. In zd^ smo zapazili
in tudi Božidara opozorili, da mu kri kaplje od desne roke. Iz deske na odru je žrebelj molel, s ka-
terim se je ranil na roki, ne da bi to čutil v svoji navdušenosti.
26
Anglosaška analitična filozofija
PROBLEMATIZACIJA POJMA
ZNANSTVENE TEORIJE
(strukturalna kritika modernega holizma)
Uvod
Navezava na tematizacije pojma znanstvene teorije - kot so bile le te izoblikovane v raz-
ličnih usmeritvah sodobne filozofije znanosti - izhaja iz premisleka, da definiranje
znanstvene teorije na »abstraktno-filozofskem« nivoju utemeljevanja možnosti teoret-
skega mišljenja in znanosti, zaradi svoje vseobsegajočosti zelo malo prispeva k dejan-
skemu razumevanja obravnavanega problema. Čeprav tudi v filozofyi znanosti ne mo-
remo govoriti o nekem enotnem toku, ség prihaja med različnimi smermi samo do sploš-
nih цјетапј, je komunikacya med njimi ves čas možna zaradi pripoznavanja pravila,
ki ga vsi v glavnem upoštevajo - vsi pojmi analize mor^o biti operacionabilni, kar se-
veda dopušča znatna razlikovarga v posameznostih. Prilagoditev takšni problematiza-
cyi impUcira dvoje: pripoznavanje več ali manj stroge razmejitve in razlikovanja med
naravoslovnimi in družboslovnimi disciplinami, ter omejitev na »interno« problemati-
ko naravoslovja. Če ta skrčevanja okvirov predstavijo približevanje k »imanentni lo-
giki« znanstvene dejavnosti, je stvar nadaljnje analize. V prid tej tezi govorijo nekatera
prestrukturiranja, ki so v filozofiji znanosti v zadnjih desetletjih bistveno spremenila
problemsko роЦе, in sam razvoj naravoslovnih disciplin. Od nepozitivističnega reduk-
cionizma z »ontološko konceptualizacijo fizikalizma«, se je težišče analize preneslo k
znanstvenim teorijam kot orodju in rezultatu znanstvene dejavnosti. Simptomatično je
dejstvo, da ta premik ni bistveno vplival na klasifikacijo naravoslovnih disciplin - na
hierarhično razlikovanje med bolj ali med manj fundamentalnim! disciplinami. Fizikal-
ne znanosti so še naprej naviše vrednotene - sed^ sicer ne nastopno več v vlogi do-
ločevalcev enititet sveta fizikalne realnosti, na katera se načeloma lahko reducira vsa
dognanja v svetu, temveč funkcionirao s svojo strukturo razvite fizikalne teorije kot
paradigmatski model za vse ostale (naravoslovne) znanosti.
Premike, ki so privedli do te nove zastavitve, lahko v prvem približku pojasnimo s
splošno tezo, daje takšen razvoj iniciran že ob formiranju novoveškega (antičnega!) na-
ravoslovja in njegove temeljne paradigme - od Galileja naprej seje matematizacija na-
ravoslovnih teorij (kot edino adekvatni način operacionalizacije pojmov teorije) čedalje
boij povdaijala - in da ta proces še naprej napreduje. Refleksija pač sledi temu razvoju.
Toda odprto ostćga vprašanje, če so razvojne modifikacije, ki jih je doživela temeljna na-
ravoslovna paradigma, že tako izrazite, da se lahko zazna meja in se pokažejo možnosti
za radikalno preoblikovanje same naravoslovne paradigme, kar je enako ugotovitvi
sovpadanja med znanstvenim raziskovanjem in filozofsko refleksijo.
(*) Groba zgodovinska primerjava razvoja različnih modelov v funkciji teorije do-
kaza nam kaže naslednje: prvi modeli v grškem naravoslovju so imeli za osnovo is-
to naravno interpretacijo kot je bila ta običajna v vsakdanjem iskustvu, saj je me-
hanični model predstavljal samo pomanjšavo obsežnejših dogajanj vfizisu znotraj
istih »naravnih zakonov« (od tukaj izhaja »fizikalizem« /antične/ kvalitativne fizi-
ke); drugi, prvemu vzporeden tok, je izviral iz središčne vloge geometrije v grški
matematiki. Uveljavitev geometrijskih modelov v astronomiji (»tabelarični instru-
mentalizem« v astronomiji, ki sega daleč v predbabilonsko obdobje, je izpodrinil
27
»geometrijski instrumentalizem«) je še vedno nekako ostajala na čutno-nazornem
nivoju. Od Newtona naprej sta bila mehanski in geometrijski model več ali manj
ponazoritvi osnovnega matematičnega modela, ki se je uveljavil z infinitezimalnim
računom - postala sta takorekoč model modela. Pri elektrodinamiki je mehanski
model postal le zelo približen pripomoček za lažjo predstavo (Maxwell gaje še ved-
no uporabljal - kar kaže na težave pri izbiri novega modela ob nastajanju drugač-
ne paradigmatske teorije), kvantna mehanika paje »fizikalizem«, kije bil kljub pre-
vladujočemu modelu še vedno prisoten v klasični mehaniki, povsem opustila. Njen
matematični model je hkrati model za predstavitev njenega modela samega, saj je
npr. interferenca s kakršnim drugačnim modelom nepredstavljiva.
Z vidika filozofske ontološke interpretacije bi se to lahko interpretiralo v skrajni
konsekvenci kot zanikanje oziroma izginjanje materije - toda predpostavka te teze
je utemeljena na analogiji mehaničnega modela kvalitativne pred-newtonske fizi-
ke. Problem ontologije, ki jo konstituira določena fizikalna paradigmatska teorija,
je trenutno za našo problematizacija irelevanten. Prav tako neko zelo poenostav-
ljeno sosledje znanstvenih modelov, ki so se izoblikovali znotraj zelo različnih znan-
stvenih tradicij in teorij, zelo malo pove o teh tradicijah in teorijah. Toda dopušča
prvo izoblikovanje hipoteze, da se paradigma naravoslovnih znanosti razvija v
smer, kjer fizikalne teorije postajajo svoji lastni modeli
Hipoteza, da se ob razvoju v fizikalnih teorijah njihovi matematični modeli iz golega
sredstva za operacionalizacijo določenih pojmov in entitet, ki jih postulir^jo teorije,
spremiiyógo v kompleksne matematične strukture, ki so kot matematični modeli mo-
deli sebe samih, je za nadaljnjo analizo v teoriji znanosti zelo obetavna, ker je načeloma
tedió lahko katerakoli dovolj splošna matematična struktura, model za strukturo same
teorije. Razvita fizikalna teorija in teoretska rekonstrukcija teorije sta torej primerijivi
znotraj istega pojmovnega роЦа - znotrsg enotne matematične paradigme. Če je smi-
selna spoznavno-teoretska teza, da seje teorija, ki začne z istimi sredstvi misliti o svojih
entitetah in o sebi sami, v svoji ekspanzionistični moči izčrpala, potem pot analize znan-
stvenih teorij, kjer so uporabijena ista sredstva kot v analiziranih teorijah, nekako na-
kazuje možnost, da se temeijna naravoslovna paradigma izčrpuje.
Najti je treba seveda še odgovor na vprašanje, ali že samo kuloinirarge v najbolj razviti
fizikalni teoriji izčrpa temeljno naravoslovno paradigmo, ali pa mora vsaj večina nara-
voslovnih teorij doseči razvojno stopnjo, ki jo sed^ ima s svojo strukturo n^bolj razvita
- vprašarga, ki delno sovpada z vprašanjem po vsebinski vključenosti ožjih teorij v ne-
ko generalno teorijo. Enoznačnega odgovora na ta vprašanja zaenkrat ni mogoče pod-
ati. V sodobni filozofgi znanosti so sicer oblikovani pristopi, ki naj bi nudili zadovoljive
odgovore na vprašanja razvoja naravoslovnih teorg in paradigem, kot so bila tukaj pro-
blematizirana. Prav tako pa so oblikovani tudi koncepti, ki takšno problematizacljo za-
nikajo. Odgovori na problem razvoja znanstvenih teorij ob različnih vmesnih variantah
nihćOo med dvema skrajnostima: razvoj znanstvenih teorij je kontinuiran (ali v svojem
sosledju celo kumulativen), in med tezo o popolni diskontinuiteti v razvoju (ali celo in-
komensurabilnosti posameznih teorij). Različni eksterni pristopi, ki bodisi da izhajajo
iz vpliva socialnih fektoijev ali iz splošno-filozofske refleksije, praviloma zagovarjajo
kontinuiran razvoj, medtem ko se pri »internih« pojavljata obe možnosti, večinoma gle-
de na to, če je povdaijen strukturni ali zgodovinski vidik znanstvenih teorij.
Smer analize, kije bila razvita in razdelana v analitični teoriji znanosti in seje prvotno
uveljavila kot »non-statement view« teorij ter bila kasneje pozitivno definirana kot
»structuralist view« teory, ter smer, ki jo predstavljajo avtoiji, kijih lahko spravimo pod
skupno oznako »modemi holizem«, s svojimi koncepti in medsebojnimi diskusijami
trenutno z nEgvečjim približkom izčrpujeta problematiko naravoslovnih znanstvenih
teorij; čeprav sta izšli iz povsem različnih tradicij - prva iz empirističnega spoznavno-
teoretskega programa, druga pa v glavnem iz zgodovine znanosti - je srečanje pozitivno
vplivalo na obe usmeritvi, ki sta se začeli oblikovati šele ob prelomu 70-ih let. Ne da
bi se spuščali v natančno historično analizo geneze posamezne smeri, si oglejmo neka-
tere njihove odločilne predpostavke, teze in rezultate, ki zadevno probleme znanstvene
teorije in naravoslovja.
28
1.
N^bolj radikalen predstavnik »holistične smeri« je nedvomno Paul Feyerabend - nje-
gova vsekakor izredno zanimiva teoretska razvojna pot bi zaslužila podrobnejšo pred-
stavitev,' toda omejimo se na skico rezultatov njegove analize v filozofgi znanosti, ki
nekako kulminirao v njegovi kryigi »Proti metodi«, kjer so tudi n^bolj sistematično
prikazani.
Problematika zgodovinskega razvoja znanosti je v Feyerabendovi zastavitvi vključena
v dva tematska sklopa, od katerih je v prvem v ospredju postavljeno vprašanje o struk-
turi znanosti in o vlogi filozofije (teorije) znanosti, drugi pa se loteva problema avtoritete
znanosti v primerjavi z drugimi tradicijami. Za našo analizo je zanimiv prvi tematski
sklop, ki ga je Feyerabend izčrpal v prej omenjenem delu, ker nadaljnja razvijanja za-
radi svoje splošno-filozofske naravnanosti izpadejo iz okvirov interno naravnane filo-
zofije znanosti.
Oznaka »modemi holizem« je mogoče nekoliko preozka za predstavitev celotne proble-
matike, ki seje loteva Feyerabend, sćo je z ryo mišljena le temeljna spoznavno-teoretska
teza, ki predmetnega področja konkrete analize ne zajema. Podobno velja tudi za druge
predstavnike, ki smo jih subsumirali pod ta pojem. V tem »vsebinskem« pogleduje Fe-
yerabend bolj znan kot anarhistični teoretik znanosti; že sam izraz anarhizem je za nor-
mativno naravnane filozofe znanosti strah in groza, ker nasprotuje ideji reda, ki n^ bi
ga določala določena normativna pravila.
Za Feyarabenda je vsak znanstvenik na nek način spoznavni in metodološki oportu-
nist, ki se nikoli povsem ne veže na neko pravilo, ker je svet, ki ga hoče raziskovati, ne-
кдј neznanega, kar se ne da vnaprej omejiti - zato je že sama predpostavka, da se da
zgodovina naravoslovja opisati z enim samim metodološkim principom, nekgj že vnap-
rej zgrešenega. Sama znanstvena dejavnost je anarhistično početje in edino načelo, ki
ne ovira napredka in se da zagovaijati na vseh stopryah razvoja in ki omogoča, da se
bogat material, ki ga nudi zgodovina, ne razvodeni in se zaradi težrye po določenosti
stlači v obliko »jasnosti, preciznosti, objektivnosti ali resnice«, je načelo: Anything goes!
Če bi poskušali interpretirati anything goes kot normativno načelo - kar je seveda po-
čela večina Feyerabendovih kritikov - bi seveda zgrešili ryegovo osnovno intenco. V
svoji abstraktni obliki (na tem nivoju funkcionirEúo /monistična/ načela normativnih
metodologij) načelo anything goes tudi nima nobenega smisla - dobi ga šele, ko se ga
razišče in pojasni na konkretnih posameznostih ob opazovanju konkretnih pojavov.
Konkretni pojavi so pri tem študye posameznih primerov v ryihovi zgodovinski dimen-
zyi, ki jo je npr. neopozitivistična in kritično-racionalistična filozofska tradicya skor^
v celoti zapostavila. Kuhn je bil po dolgem času prvi avtor, ki je primeijal znanost in
ryen razvoj s tema filozofskima tradicyama in pokazal na neskladje med znanstvenim
raziskovanjem in filozofsko refleksyo. Posledica tega je bil premik tako v neopozitivis-
tični tradiciji, kije poskušala logično rekonstruirati Kuhnov koncept, kot tudi med kri-
tičnimi racionalisti - toda tukcú je bil Imre Lakatos edini, kije poskušal potolči Kuhna
z njegovim lastnim orožjem, t. j. na tleh zgodovine.^ Rezultat Lakatosove analize je bilo
spoznarye, da podrobno proučevarye zgodovine ne relitivira vseh meril, temveč da ob-
st^a enotna struktura in merila, ki jih je opisal s konceptom znanstveno-raziskovalnih
programov.
Feyerabend seje v svoji kritiki normativnih metodologij navezal prav na Imre Lakatosa
in poskušal z analizo posameznih primerov iz zgodovine znanosti razbiti njegov kon-
cept. Rezultat te analize - Feyerabend se je osredotočil predvsem na Galileja - je bil
dvojen: negativen, ki ga lahko označimo s trditvyo, da ni univerzalnih meril (ker so se
v zgodovini znanosti stalno kršila pravila, če so se hoteli obdržati novi rezultati) ter po-
zitivno spoznarye, da nam nekateri postopki, če jih gledamo v zgodovinski perspektivi
kot določene sistemske zaključenosti, lahko služyo kot groba okvirna pravila za bodoče
raziskovanje.
V teh splošnih okvirih - ki smo jih navdeli bolj zaradi ilustracye - se gibljejo Fe-
yerabendove posamezne ugotovitve (bodisi kot rezultati ali kot predpostavke), ki se ti-
čejo ožjega problema znanstvenih teorij. Izbor in preveijarye neke znanstvene teorije
po Feyerabendovem mnenju ne poteka tako, da bi sejo primerjali z dejstvi, temveč se
29
jo primeija z drugimi teorijami - kar pomeni, da se formalne lastnosti teorije ne določbo
z analizo, ampak preko kontrasta. Zato morajo znanstveniki, ki hočejo empirično vse-
bino svojih idej čim bolj povečati in jih jasno razumeti, vpeljati druge ideje; na meto-
dološkem nivoju to pomeni, da morajo uporabljati pluralistično metodologijo.
Naslednja konsekvenca, ki sledi iz tega, je načelna neovrgljivost katerekoli teorije (kar
predstavlja diametralno nasprotno stališče falsifikacionizmu). Ker so vsa konkurirajoča
pojmovanja enakovredna, jih mora raziskovalec poskušati izboljšati in ne opustiti.
Spoznanje tako ni sosledje v sebi neprotislovnih teory, ki bi konvergirale proti neki
idealni teoriji ali se približevale resnici. Podobno stališče glede razvoja znanosti zavze-
ma tudi Kuhn - s to razliko, da v Kuhnovem konceptu prevladuje vedno določena pa-
radigma oziroma vladćgoča teorija, ki ne dopušča konkurence - nasprotno je v Fe-
yerabendovi predstavitvi razvoj »kot stalno večajoče se moije eno z drugo nezdružljivih
ün mogoče celo neprimerljivih) altemativov«.
Dve temeljni spoznavno-teoretski tezi uporabi Feyerabend za fundirarije te trditve: pri-
ncip proliferaclje - tj. tezo o stalnem naraščai\ju (znanstvenih) teorij - ter tezo o ryihovi
inkumensurabilnosti, ki skupaj z anti-pravili - ki jih je postuliral kot nasprotje pravi-
loma normativnih metodologij in s katerimi poskuša zrušiti princip indukcije in pogoj
konsistentnosti' - tvorijo bistvene sestavine njegovega pojmovnega instrumentarija.
PoskušćOmo rekonstruirati tezo o inkomensurabilnosti v smislu intence, v kateri jo upo-
rablja Feyerabend; zaenkrat se v njeno kritiko ne bomo spuščali, ker bo delno rezul-
tirala iz nadaljnjega prikaza strukturalnega koncepta znanstvene teorije.
Spremembe v Feyerabendovem teoretskem razvoju, ki smo jih omenili na začetku, za-
devajo tudi njegovo koncipiranje teze o inkomensurabilnosti, tako da lahko govorimo
o dveh različnih pojmovanjih. V prvi fazi uporablja Feyerabend izraz inkomesurabil-
nost v »jezikovno-teoretskem« smislu, ki temelji na kontekstualni teoriji pomena. V
ospredje je torej postavljen problem odnosa med pomenom in referenco. V teoretski
varianti »prispevajo« temeljni principi teorije k vsebini njenih pojmov - pojmi vsebu-
jejo teoretske elemente in sprememba teoretskega konteksta korenito spremeni po-
men.
»Pomen vsakega izraza, ki ga uporabljamo, je vedno odvisen od teoretskega konteksta v katerem
se pojavlja. Izrazi ne »pomenijo пекдј za sebe; svoj pomen dobijo, kolikor so del teoretskega sis-
tema. Če ted^ opazujemo dva konteksta, katerih temeljni principi so bodisi protislovni, bodisi vo-
dijo na določenih območjih do inkosistentnih sklepanj, lahko pričakujemo, da nekateri izrazi pr-
vega konteksta v drugem ne nastopno ali nastopeyo v ne točno istem pomenu.«*
Principi torej po Feyerabendovem mnenju »prispevajo k pomenu izraza ^ - teoretska
varianta imkomensurabilnosti temelji potem neposredno na naslednji teoriji pomena:
Spremembe v teoretskem kontekstu spremeni pomen izraza, ki v tem kontekstu na-
stopa. Kolikor je ta sprememba temeljna, se spremenijo pomeni vseh deskriptivnih iz-
razov teorije - teorija, ki izhaja iz tega spremeryenega konteksta, postane s staro inko-
mensurabilna, če so pomeni njenih poglavitnih deskriptivnih izrazov odvisni od ob-
ojestransko inkonsistentnih principov.® Obstoj sinonimov v obeh teorijah je torej iz-
ključen, kar velja tudi v jezikovni varianti inkomensurabilnosti. Za Feyerabenda so
lahko inkomensurabilni celo naravni jeziki in ne le jeziki visoko razvitih naravoslovnih
teorij. Argumentacija za to tezo je nekako taka: jeziki se konstituirego s pomočjo mno-
žice pravil - k pomenu nekega izraza »prispevno« gramatikalna pravila, ki določajo rye-
govo uporabo. Sprememba pravila spremeni tudi pomen izrazov, ki jih določa, zaradi
česar postane tako nastal jezik neprimerljiv s starim. Stalno prepletanje med »teorija-
mi« in »jeziki«, ki se pojavlja v Feyerabendovih tekstih, kljub večkratnim nejasnostim
v rabi oziroma vprašanju enačerga med teoryami in jeziki, ni nekaj naključnega, kot bo-
mo to videli kasneje.
Kakšna paje posledica neobstoja sinonimov v dveh različnih teoryah (ki sta inkumen-
surabilni, ker predpostavke, aksiomi in pravila, kiju konstituirajo, tako zelo divergirajo,
daje obstoj sinonimov nemogoč) za referenco? Feyerabend odgovarja na sledeč način:
»K^jti gotovo ne moremo izh^ati iz tega, da bi dve inkomensurabilni teoriji imeli opravka z enim
in istim staiyem stvari. (Da bi lahko izh^ali iz tega, bi morali predpostaviti, da bi bila vs^ ista ob-
30
jektivna situacya referenca obeh. Toda kako bi lahko izh^ali iz tega, da bi bila ista situacija refe-
renca »obeh«, če »obe« skupaj ne tvorita nobenega smisla? Za pripomniti je, da se i^ave o tem, kaj
ima in kaj nima reference, lahko preverijo le, če se referenčni objekti pravilno opišejo; toda potem
imamo na novo in še močneje opravka s problemom.) Če torej nočemo predpostaviti, da ničesar
ne obravnavata, potem moramo dodati, da obravnavata različne svetove, in daje meryava (od ene-
ga sveta k drugemu) sledila iz mergave ene teorije v drugo.«'
Feyerabend torej veijame, da obstoji očitna poveza med spremembo pomena in spre-
membo reference;® za kar paje potrebno že »ontološko« koncipiranje inkomensurabil-
nosti, ki ima za referenco očitne posledice. Po tej varianti prinese prehod iz ene teorije
v drugo (inkomensurabilno) tudi popolno nadomestitev ontologije prve z ontologijo
druge.
Tako Feyerabend v »Proti metodi« ne govori več o jeziku ali teoriji, temveč o svetu, na-
mesto teoretskih predpostavk in gramatikalnih pravil отедја »univerzalne principe« -
vzrok za inkomensurabilnost postane odprava univerzalnih principov, ne pa le spre-
memba aksiomov ali pravil. Neko pojmovanje (npr. teorijo) gradijo njegovi elementi
(npr. pojmi, »dejstva«) po določenih principih, ki povzroč jo določeno »zakijučenost« in
zato so:
»... stvari, ki jih ne moremo izreči ali »odkriti«, ne da bi kršili principe (in to ne pomeni, ne da bi
se jim nasprotovalo). Če se takšne stvari izreče, če se jih odkrije, so principi razveljavljeni. Vzemi-
mo sedaj konstrukcijske principe, na katerih temelji vsaka sestavina sveta (teorije), vsako dejstvo
(vsak pojem). Imenujmo jih univerzalni principi zadevnega sveta (teorije). Razveljavitvi univer-
zalne principe, pomeni razveljaviti vsa dejstva in vse pojme.«'
Iz tega sledi, da univerzalni principi, ki utemeljujejo vsak sestavni del sveta, ne morejo
ničesar »prispevati« nekemu poljubnemu sestavnemu delu, česar ne bi »prispevali« k
drugemu, kar seveda pomeni, da znotr^ teorije ne morejo opravljati distinktivne funk-
cije, lahko pa jo opravljao v relaciji do druge teorije. Samo v primeru, če nek princip
ne opravlja distinktivne funkcije za pomen določenega izraza, lahko ukinitev principa
vodi do ontološke inkomensurabilnosti.
Kako do tega prihEoa? Feyerabend niha med dvema možnostima: spremembe ontolo-
gije izh j jO iz spremembe pomena oziroma spremembe ontologije vodijo do spremem-
be pomena. Кгц se zgodi, če imata dve teoriji iste univerzalne principe? V tem primeru
lahko obstćgćoo teoretski aksiomi za vsak pomembnejši deskriptivni izraz, po katerih je
nek izraz v teoriji bistven, v neki drugi pa teh aksiomov ni ali jih nadomešč jo drugi.
Tukaj velja opozoriti na neko zanimivost, ki smo jo nakazali prej v zvezi s Fe-
yerabendovim enačenjem teoretske in jezikovne inkomensurabilnosti. Negacija neke-
ga stavka iz določene teorije je stavek te teorije. Negacija nekega aksioma (principa) pa
ni aksiom (princip) te teorije. Ker Feyerabend tako kot večina filozofov znanosti pojmu-
je znanstveno teorijo kot sistem stavkov, se sprejetje te neopozitivistične teze zrcali
v ryegovem koncipiranju pojma inkomensurabilnosti, ki nsg bi služil za premagovarye
teze empiričnega spoznavnega programa o dvostopenjski strukturi znanstvene teorije
(tj. delitve na teoretske pojme in pojme opazovanja). Neločljiva povezanost »dejstev in
teorije« je ostala neločljiva povezanost sistema stavkov in aksiomov, ki tvorijo znan-
stveno teorijo.
II.
Strukturalni vidik se je odrekel pojmovanju teorije kot sistema stavkov; na tem mestu
se v historiat obeh teh različnih pristopov ne bomo spuščali, ker nam za prikaz struk-
turalne kritike holizma zadošča skica bistvenih elementov strukturalnega vidika teory,
s j je »izjavni koncept« več ali mary poznan. Izhodišče strukturalnega vidika teorij tvori
filozofya znanosti Patricka Suppesa - večina filozofov znanosti, ki so poskušali v svojih
analizah s čim večjo precizacyo, je uporabljala Camapovo metodo formalnih jezikov,
medtem ko se je Suppes že pred dvema desetletjema odločil za povsem drugačno pot,
ki jo lahko primeijamo z Bourbakyevim programom na področju matematike. Names-
to s formalnimi jeziki seje lotil rekonstrukcije fizikalnih teorij z neformalno teorijo mno-
31
žic. Carnap, ki je precenil človeške sposobnosti glede uporabe formalnih jezikov, je se-
veda izhajal iz ideala preciznosti, ki ga formalni jeziki lahko nudijo - toda težave, ki so
nastopale ob poskusih rekonstrukcij posameznih fizikalnih teorij, so skoraj v vseh pri-
merih vodile do neuspeha. Tako pravzaprav ne moremo omeniti niti ene fizikalne teo-
rije, ki bi bila predstavljena v formalnem jeziku. Suppov pristop je pokazal, da se da
s pomočjo aparata intuitivne teorije množic aksiomatizirati fizikalne teorge, ki so na re-
lativno visoki stopnji splošnosti in abstraktnosti, in pri tem ohraniti zahtevano stopnjo
preciznosti.
Uporabil je podoben postopek kot pri aksiomatizacyi matematične teorije grup, kjer se
poda eksplicitna definicija predikata teorye množic »je grupa«; prav tako se tudi pri ak-
siomatizaciji fizikalnih teory vpelje predikat teorie množic, ker se tudi v teorijski fiziki
najprej opisujejo matematične strukture. Npr. klasično mehaniko ali kvantno mehani-
ko se aksiomatizira z uvedbo predikatov teorije množic: »je klasična mehanika« oziro-
ma »je kvantna mehanika«. Suppes seje omejil na to, daje poskušal precizirati tovrstne
matematične strukture, na vprašanje, kako iz tovrstnih matematičnih struktur dobiti
»dejansko empirično fizikalno teorijo«, pa ni poskušal odgovoriti.
Odgovora seje lotil Sneed v »Logični strukturi metematične fizike«; kot bistvene točke
ryegovega postopka je treba omeniti: prvič opustitev misli o eni sami »kozmični« ap-
likacgi fizikalne teorije, ki jo je nadomestil s tezo, da ima vsaka fizikalna teorija več -
deloma prekrivgjočih se - aplikacij, iz česar drugič sledi razlikovanje med zakoni in rob-
nimi pogoji (Contraints). Zakoni veljćgo v vseh ali nekaterih aplikacijah, medtem ko
ustvaijajo robni pogoje »križne povezave« med posameznimi aplikacijami s tem, da
prepovedujejo določene kombinacije med teoretskimi funkcijskimi vrednostmi. Tret-
jič razlikuje med fundamentalnim zakonom, ki tvori jedro teorije, in specialnimi zako-
ni, ki večajo samo v določenih aplikacijah. Glede na to je teorija konstruirana kot hie-
rarhična struktura, kot t. i. teorijska mreža, v kateri kot posamezni členi nastopajo do-
ločeni zakoni in njim pripadajoče aplikacije. Splošnost nekega zakona se potem ugo-
tavlja iz te hierarhične razporeditve. Četrta in veijetno ena od najpomembnejših Snee-
dovih tez je nova zastavitev dihotomije teoretsko - neteoretsko, ki je začrtana na po-
vsem drugačen način kot v okviru empirizma. Empiristična teza o tem, za znanstveni
jezik obstaja iz dveh plasti - iz jezika opazovaiya in teoretskega jezika, s stališča Sneeda
zamenjavarge dveh dihometij, ki nimata nobene zveze (tj. dihotomiji opazijivo - neo-
pazijivo, ter teoretsko - neteoretsko). V prvem primeru gre za epistemično razliko - po-
zitivno se lahko označi pojem opazijivosti-ki je relativna glede na to, katere hipotetične
predpostavke hočemo vključiti v »opazijivo«. V tem primeru do logičnih težav sploh ne
prihaja. Razlika med teoretskim in neteoretskim pa je vedno relativna glede na dano
teorijo. Pozitivno označujoče je tokrat »teoretsko«. Pravzaprav moramo vedno govoriti
o »T-teoretskem« ne pa le o »teoretskem«. Tukaj pa nastopijo logične težave; teoretski
termi neke teorije se lahko izdvojijo samo na osnovi nekega kriterija, saj se izjava, v ka-
teri nastopajo T-teoretski temi, lahko testira samo ob predpostavki, daje teorija T že pri-
znana kot veljavna. Da bi se izognil krožnemu dokazovaiyu Sneed uporabi »Ramse-
yevo rešitev« teoretskih terminov, po kateri je možno podati to, kar ima neka fizikalna
teorija povedati v določenem času, z eno samo nerazstavijivo izjavo. Opozoriti je treba
na to, da pri tem ne gre za filozofsko rešitev filozofskega problema, temveč za problem,
ki se postavka pred vsakega fizika: kako lahko postavka empirične trditve?
Na problematizacljo in na Sneedove rešitve se je navetal Wolfgang Stegmüller in pri
tem vključil zgodovinski Kuhnov koncept paradigmatskega razvoja znanosti. Njegova
osnovna ideja pri tem je bila, da se to, kar Kahn razume pod teorijo oziroma »paradig-
mo«, veliko boljše rekonstruirati s pomočjo strukturalnega koncepta kakor pa s pomoč-
jo »izjavnega koncepta«, hkrati pa se izkaže večina kritik, ki so jih različni kritiki na-
perili proti Kuhnu, za neupravičene. To zadeva tudi problem holizma oziroma inko-
mensurabilnosti znanstvenih teorij.
(Se nadaljuje)
Slavko Hozjan
32
OPOMBE:
' Štud^sko seje ukvaijal z gledališčem (bilje Brechtov študent v Leipigu), študiral zgodovino, ma-
tematiko in astronomijo na Dunaju ter filozofyo v Londonu. Izšel je iz analitične tradicije, postal
vnet poperjanec, po »streznitvi« preide med odločne nasprotnike falsifikacionizma in sploh vsake
normativne metodologije ter se usmeri v zgodovinsko analizo znanstvenega razvoja - nato sledi fa-
za nasprotovaiya filozofgi (teoriji) znanosti in nazadrye podvomi v vrednost znanosti same.
^ Zavezanost zgodovinskemu načinu razmišljanja Lakatos dolgiye svojemu budimpeštanskemu
učitelju - Lukacsu.
3 Pogoj konsistentnosti imenuje Feyerabend zahtevo, po kateri morajo biti nove hipoteze v skladu
s prepoznavnimi teorijami in za katero misli, daje v temelju zgrešena. Na različnih primerih iz zgo-
dovine poskuša pokazati logično inkonsistentnost med trditvami (npr. protislovje med Newtonovo
teorijo in Galilejevim zakonom pada, med valovno in geometrijsko optiko ...), l^er so napovedi ek-
spirementalno neugotovljive ali neznatne.
^ P. Feyerabend: Problems of Empiricism.
^ Znotraj teorije je prispevek principa za pomen izraza distinktiven, če služi za to, da se pomen iz-
raza razločuje od pomena drugega izraza.
® prim. op. 4.
'P. Feyerabend: Science in a Free Society, str. 70.
8 Razlika med Feyerabendovim in Kuhnovim pojmovanjem inkomensurabilnosti je nekako na-
slednja. Kuhn meni, da vsaka sprememba znotr^ paradigme vodi do premika pomena in s tem
v inkomensurabilnost - tj. v inkomensurabilnost jezikovne variante. Kuhnova teza o »življervju v
drugačnih svetovih« tako za sam problem reference nima nobenega pomena - instrumentalistično
pojmovaiye znjinstvene teorije problem ontologije povsem izključuje. Tudi konsekvenca inko-
mensurabilnosti so pri Kuhnu različne - pri Kuhnu primerjava med drugačnimi paradigmami ni
možna, Feyerabend pa te možnosti ne zanika (prim. Wider den Methodenzwang, 391).
ä P. Feyerabend: WM, 368.
33
NEKAJ PRIPOMB K SKLOPU
PERFORMATIV/KONSTATIV ZNOTRAJ
ANALICISTIČNE PROBLEMATIKE
Naš namen je nakazati specifično mesto oxfordske šole analitične filozofije (pogosto
imenovane tudi »ordinary language philosophy«) znotr j analicistične problematike, oz.
natančneje: prikazati izjemen položj, ki ga imjo v tej problematiki raziskave Johna
Langshawa Austina o performativu in konstativu. Кгц mislimo s »specifičnim mestom«
oxfordske šole, bo nakazal že daljši odlomek iz spisa »Histoire de l'Analyse« J. O. Ur-
msona, ki znotrj analicistične problematike naznači štiri smeri:
1.	klasično analizo;
2.	analizo, ki izrablja konstrukcije umetnih jezikov;
3.	analizo, ki jo je prakticiral Wittgenstein v svojem zadnjem obdobju;
4.	analizo, ki karakterizira današnjo oxfordsko šolo;
Add. 1
»Fundamentalna misel klasične analize je, da so stavki (trditve) vsakdanje govorice
korektni, v kolikor niso napačni v svojem principu. Ti stavki niso niti metafizično niti
logično absurdni. Prav tako pa niso niti metafizično niti logično zadovoljivi, v kolikor
njihova forma pogosto skriva njihovo pravo vsebino. Naloga analitika torej ne bo za-
vreči jih, temveč jih reformirati tako, da bo njihova prava vsebina jasno in eksplicitno
formulirana (izražena). Analizirati, to je reformulirati, ali tudi: prevrati v boljše termi-
ne.«'
Add. 2
»Nekateri so, pred pripoznano nemožnosljo dokončanja analize po klasičnih poteh,
iskali nov izhod v konstrukciji umetnih jezikov. Klasična analiza je zun j deduktivnih
znanosti nemogoča, so trdili, zakaj zun j teh znanosti so naši pojmi preveč nejasni
(megleni) in forme govorice preveč netočne. Ne da bi bile te oblike mišljenja in govor-
jenja brez vsebine in vrednosti: reči to, pomeni posvetiti se skepticizmu ali se podati
v nevarnosti poti spekulativne metafizike. Toda ta vsebina je preveč m java in nestal-
na, da bi bila lahko podvržena neki zares znanstveni analizi. Analitik mora torej, za fi-
lozofe te smeri, konstruirati svoj lasten, idealen jezik ali vs j fragmente tega jezika, she-
mo nekega jezika, katerega logična forma in pojmi bodo jasni in definirani. Znotrj tega
umetnega jezika bodo postopki klasične analize spet postali veljavni. Razpolagalo se bo
s temeljnimi pojmi in trditvami, izh^gjoč iz katerih bo moč deducirati vse ostalo in na
katere ga bo (namreč »vse ostalo«-IZ) moč reducirati.«^
Add. 3
»Po Wittgensteinu počiva klasična analiza na napačni koncepciji mišljenja in go-
vorice. Brez dvoma so običajni pojmi nejasni in ohlapni. Toda nemožnost klasične ana-
lize ne izhaja iz te netočnosti (nepreciznosti). Še več: netočnosti govorice ne smemo
smatrati za pomanldjivost, ki jo je potrebno odpraviti z nekim idealnim jezikom, tem-
več kot bistveno, karakteristični potezo vseh empiričnih pojmov. Pojmi nekega ideal-
nega jezika torej obič jne pojme potvaij jo (maličljo), namesto da bi jih izražali.^
... Pogosto ne bi vedeli reči, ali je nek pojem kompleksnejši od drugega, ali pa imata
oba enako stopnjo kompleksnosti - ker sta njuni lingvistični fiinkclji preveč disparat-
ni... Hierarhije pojmov nekega jezika ni moč prikazati, kot hočejo klasični analitiki,
zakj v principu - in ne zaradi ne vem kakšne pomakljivosti jezika - takšna hierarhija
ne obstaja.«*
34
Add. 4
»Oxfordski filozofi stopćuo v filozofijo, skorću brez izjeme, po intenzivnem študgu
klasičnih humanističnih ved (za razliko od recimo RusseUa ali Wittgensteina, ki sta se
naprej posvečala matamatiki). Spontano se torej zanimćoo za besede, sintakso, za idio-
tizme. Lingvistične analize ne želijo uporabiti le za razrešitev füozofskih problemov, za-
kćo raziskovalce jezika jih zanima samo po sebi. (poudaril-IŽ).
... Za r\jih naravni jeziki, kijih imajo filozofi navado ožigosati kot nerodne in neprimer-
ne, v resnici vsebujejo bogastvo idej in kar n^bolj subtibiih distinkcy, ter zapob:xjujejo
raznolikost funkcy, za katere niozofì ponavadi ostajajo slepi. (poudaril-IŽ)®
... Zato se je oxfordska šola posvetila zelo razdrobljenim in zelo podrobnim študijam
navadnega (vsakdaryega) jezika, študijam, s katerimi upa odkriti zakopana bogastva in
razjasniti distinkcije, kijih le megleno (nejasno) poznamo, in to tako, da opisuje dispa-
ratne funkcije vseh vrst lingvističnih izrazov.
... Če te filozofe vprašamo, čemu služijo ti podrobni opisi in poglobljene študije fines
vsakdanje govorice, пгцргеј odgovorijo, da jih imajo za zanimive same po sebi
(poudaril-IZ)
... Na tako pogosto postavljeno vprašanje, če je to delo-strogo vzeto-filozofsko, odgo-
vaijajo da, ako je delo vredno truda, potem je to vprašanje kaj malo pomembno ...«
(poudaril-IŽ)e
Tako smo dobili - vsaj na prvi pogled, predvsem pa glede na prvi dve usmeritvi
znotraj analicistične problematike - kaj čudne prikazni:
prvič: vseeno jim je, če ima njihovo delo kdo za filozofsko ali ne;
drugič: brkijarye po jeziku jih zanima zaradi brkijarya samega;
S tem so se pravzaprav distancirali tako od ро\ја filozofge, (s^j so za probleme, s ka-
terimi se ukvarjajo, filozofi ponavadi slepi) kot tudi od роЏа znanosti (s^ materialu ne
pristopajo s posebnim, že izdelanim metodološkim aparatom, temveč si ga ustvaijajo
- tako rekoč - sproti). Predvsem pa brkijanje po neki materiji, brez eksplicitno (in po-
gosto pompozno) zastavljenega cilja, ne more ne filozofiji ne znanosti figurirati kot pod-
vzelje, ki ga lahko akceptira kot sebi enakovredno.
Ni naključno, daje postopek oxfordskih filozofov diametralno nasproten (ta sintag-
ma se bo v nadaljevanju izkazala za neustrezno) neki usmeritvi, ki se ponosno imenuje
»znanstvena filozofga« (ki v svojem imenu torej združuje imeni obeh panog v katerih
oxfordski filozofi ne najdejo prostora). Za to usmeritev bi laho rekli, uporabljajoč že ci-
tirane Urmsonove besede, da še vedno »išče izhod analize v konstrukciji umetnih je-
zikov«, o oxfordovcih pa v najboljšem primeru meni, daje ryihovo podvzemanje »po-
étique«. (Bochenski)
Ravno ob navedku izjave enega ryenih ortodoksnejših predstavnikov - E. Betha -, ki
pa ni del kakega vnaprej pripravljenega prispevka, temveč igava povedana v afektu,
kot odgovor na izzivćdno postavljeno vprašanje - in zato toliko odkritejše avtorazgalja-
nje metode - bomo lahko jasneje opredelili vlogo oxfordske šole znotraj analicistične
problematike.
Torej, na vprašanje, zakaj se mu zdé naravni jeziki »nedostopni za kakršnokoli teorijo
ротедјапја«, Beth odgovaija:
»Ker bi potem padli v krog. Ali bi bila teorija tako enostavna, da bi takoj zadevala ob serijo iz-
jem, ali pa bi bUa dovolj kompleksna, da bi obsegala vse primere, toda potem je ne bi mogli skon-
struirati. Če teorijo izrazite v naravnem jeziku boste privedeni do tega, dajo boste morali raztego-
vati in neskončno zamotavati, da bi upoštevali vse primere, in nikoli je ne boste končali.«'
Ta odlomek nam z izredno jasnostjo in odkritostjo govori o tistem, kar je ponavadi
le bolj tiha predpostavka raznih »celih« sistemov, ki pa jo uspešno razkriva psihoana-
liza. O tem, da je pogoj konstitucije takšnega »celega« diskurzivnega sistema nek ele-
ment, ki mora biti iz njega izriiyen in ga totalizira. O tem, kar Lacan opredeli z: če пгц
za vse x velja, daje 0 funkcija x, potem mora obstigati vsaj en x, za katerega ne velja.
35
daje 0 ryegova funkcija. Podjetje »znanstvene filozofije« se torej vpisuje na levo, moš-
ko stran logičnega kvadrata, kot ga najdemo na 73. strani XX. knjige Lacanovega Se-
minaija:
Moška varianta	Ženska varianta
»Logikom kot tista meja, ki totalizira logične govorice zadošča, da nsydejo neko ime-Tarsk;jev
vsakdaiyi jezik, Curryev jezik U ...« pravi J. C. Milner.®
Logiki se zavedajo, da so »formalizirani jeziki potopljeni v naravni jezik«, (Beth)®
vendar jih to ne moti, da ne bi istočasno rekli, da »izkušrga z uporabo formaliziranih je-
zikov omogoča formulirati demonstracije s pomočjo naravnega jezika, toda tako, da
»prevod« v formalizirani jezik ne zahteva drugega kot določeno rutino«. (Beth)'o Ne
samo, da mora pri prevajaryu, ki »ne zahteva drugega kot določeno rutino«, nekaj nujno
uiti, netematiziran ostane tudi sam formalizirani jezik, ki naj bi izrekal resnico narav-
nega jezika. In ravno to je pogoj logičnega podjetja. Ali če naj se ponovno skličem na
J. C. Milneija:
»... za to (namreč za mejo, ki totalizira sistem-IŽ) poskrbi koncept meta-govorice, ki ni nič drugega
kot tole: ne glede na to, kakšna je interpretacija ali kolikšna je moč neke logične govorice, vselej
obstaja vsíú ena entiteta, kiji ићсца, to je sama ta govorica.«"
Lingvist pa se s takšno rešitvijo ne more zadovoljiti, saj mora zajeti prav neposrednost
tistega, kar smo doslej imenovali naravni jezik.
»Tuje prišlo do nekega dodatnega preobrata, ker namreč ta razdelitev ne določa nikakršne meje,
Njen ne ničesar ne zamejuje, ampak le prepoveduje. Jezik, ki ga tako vpišejo kot Vse, se zato sub-
stantificira v mrežo obveznosti in prepovedi: v jeziku se nemogoče, ki ga ta jezik vzpostavlja v real-
no, zapisuje s pomočjo šifre prepovedi.«'^
In kako, v »mediju« česa se zapisujejo te prepovedi? Prav v jeziku, o katerem jezik go-
vori. Meta-govorici spodleti, oziroma, »če hočemo, da govorica samo sebe vzame za svoj
predmet, potemtakem govorico nujno vpišemo na stran ne-vsega.«'®
In ravno to počno tudi oxfordski filozofi: govorice se lotevajo z govorico, o kateri
nameravajo govoriti. Zato ryihovo podjetje vpišemo na desno, »žensko« stran Lacano-
vega logičnega kvadrata. Ta se glasi: ako pa ni moč skonstruirati x-a, za katerega ne bi
veljalo, daje 0 funkcya x, potem ti x-i nikoli niso vsi.
Ravno po tem z meta-govoricami neobdelanem, ne-celem materialu, po množici,
ki se ni pocelotila tako, da je izključila en element, ampak je »razdrobljena« množica,
brkljćuo oxfordski filozofi. V tem je njihov postopek homologen psihoanalitičnemu: br-
kljajo, dokler ne »najdejo« neke točke, (ali bolje: dokler ta točka ne najde njih) nečesar
realnega, nečesa, kar je ušlo »znanstveni filozofyi« in jo torej »od znotraj« subvertirajo
(v toliko se izkaže uporaba sintagme »diametralno nasproten« prekratka).
36
še natančneje: za predmet si jemljejo prav tisto, (in tu že merimo na delo J. L. Aus-
tina) kar je moralo biti iz logičnega polja izrinjeno (kot pogoj njegove konstitucije). To,
kar Niko Prijatelj v primemo simplistični obliki (ustrezno propedevtičnemu značćgu
dela) pove v uvodu v »Uvod v matematično logiko«:
»Kakor vemo, deli slovenica izjave po obliki in vsebini. Po obliki jih deli v trdüne in nikalne, po
vsebini pa na pripovedne, vprašalne, velelne in želelne. Prevzeli bomo trdilno in nikalno obliko
Ì2jav. Nasprotno pa se bomo od vsega začetka omejili glede druge delitve, delitve po vsebini.«'*
in malce kasneje povzame:
»Predmet logike so izjave, ki mor^o biti pravilne ali nepravilne.«'^
N^ zdaj postavimo našo tezo: trdimo, daje proizvod sklopa performativ/konstativ,
do katerega pride Austin, (ki pa ga »strogo« razdela šele Benveniste) nekakšna »točka
križanja«, realno, in kot tak le »stranski produkt« njegovega brkljanja, po iz polja res-
ničnosti in neresničnosti izriiyenih izjavah, ki ga prav zaradi »očaranosti« s tem odpad-
nim materialom logike ne more zadostno tematizirati, in ga zato opusti v korist »sploš-
nejše teorije govomih dejanj«. To bomo skušali dokazati v nadaljevanju, na koncu pa
na kratko prikazati še mehanizem te »zaslepitve«.
Sklop performativ/konstativ vpelje Austin z distanco oz. ironijo do tradicionalne
(filozofske) delitve stavkov na resnične in neresnične:
»Konstativna izjava ima pod imenom trditve (assertion), ki je tako draga filozofom, lastnost da je
lahko resnična ali neresnična. Performativna izjava ne more biti ne eno ne drugo.«'®
»Ni nam bilo treba iti zelo daleč naz^ v zgodovino filozofye, da bi videli, da si filozofi bolj ali тадј
redno domišljao (assuming), daje edina lastnost, edina lastnost katerekoli izjave, (to je: vsega kar
rečemo) da je resnična ali vs^ neresnična.«"
Sam performativ pa definira takole:
»... služi izvršitvi (à effectuer ...) nekega dejarya. Formulirati takšno izjavo, je izvršiti dejarye ...,
dejarye, ki bi ga (morda) котад lahko-vs^j s takšno natančnostjo ne-izvršili na drugačen način.«'®
Primeri performativov, ki jih ponudi, so naslednji:
»To ladjo krstim za Svobodo!«
»Opravičujem se.«
»ŽeUm vam dobrodošlico.«
»Svetujem vam, da to storite.«
Performativ naj bi torej, za razliko od konstativa - ki nekaj afirmira ali negira - nekaj
izvrševal, zato pa morata biti - na kratko - izpolnjena naslednja dva pogoja:
1. Izjava mora biti izražena v 1. osebi prezenta, indikativa, aktiva:
»To ladjo krstim ...«
ali pa (tu gre predvsem za javne napise in opozorila) v 2. ali 3. osebi prezenta, indikativa,
pasiva:
»Potniki so naprošeni...«
Če spremenimo čas, npr.:
»Krstil sem ...«
ali osebo:
»Krsti...,«
kot vidimo že nimamo več opravka s performativi, ampak z izjavami, s katerimi lahko
37
le še pravilno ali nepravilno »poročamo«, torej s konstativi.
2. Tisti, ki takšno (perforamtivno) izjavo izjavlja, mora biti v nekem posebnem po-
ložaju, ki mu takšno izjavljanje sploh omogoča (dovoljuje), oz. izjava je lahko performa-
tivna samo v določenih okoliščinah.
Predpostavimo, da smo na nekem sestanku. Da bi bil po izjavi:
»Odpiram sestanek,«
sestanek res odprt, mora ta izjava priti iz ust nekoga, kije od udeležencev sestanka pre-
poznan kot predsedujoči.
Ce pa - na primer - v Združenem kraljestvu nekdo sredi ceste za vsakim mimoidočim
vpije:
»Imenujem Vas za viteza!«
ta izjava pač ne bo delovala performativno. V viteški red lahko povzdiguje le kraljevski
dvor.
Obstajati mora torej neka konvencija in pa okoliščine primerne za invokacijo.
Toda vrnimo se po tej nujni informativni pasaži spet na začetek, k Austinovi definiciji
performativa, ki se zadovolji s formulacijo, da le-ta: »služi izvršitvi (à effectuer...) ne-
kega dejanja.« Zaradi ohlapnosti te defmicije se prično takoj pojavljati težave, to je
(nujne) posledice takšne opredelitve. Tako Austin že kmalu po njeni postavitvi pravi:
»Kijub temu pa sploh ni пцјпо, da bi bila neka iqava zato, da bi bila performativna, izražena
v eni izmed teh oblik (mišljene so oblike, ki smo jih navedli maloprej-IŽX Reči: »Zapri vrata!« je
- to se vidi - prav tako performativ, prav tako izvršitev (accomplissement) nekega dejaiya, kot reči:
»Ukazujem vam, da zaprete vrata!«"
To stališče še radikalizira in razglasi tudi na vrata pritrjeno tablico z napisom »Pes« za
performativ, češ daje ta besedica ekvivalentna trditvi: »Opozarjam vas, da vas bo pes
napadel.«2°
Iz teh težav se Austin (zaenkrat še) rešuje z vpeljavo distinkcije med eksplicitna varian-
ta naj bi bila tista z »Obveščam vas, da...«, primarna pa tista z napisom »Pes«.
Vendar pa se izkaže, da je takšna rešitev le zasilna, trenutna, saj ohlapnost definicije
Austina pripelje do tega, da v spisu »Performative Utterances« izreka naslednje:
»Končno pa, kadar кгц ugotavljamo, opisujemo, poročamo, izvršujemo dejanje, kije dejarle prav
toliko, kot dejanje ukazovarga ali opozaijanja.«^'
In zaključen (popolnoma legitimen) korak je vprašarvje oz. pripomba E. WeUa, ude-
leženca kolokvija o analitični filozofiji, kije leta 1958 potekal v Parizu; namreč, če po-
temtakem niso kar vse izjave vsakdanjega življenja perforamtivne. Če nekomu, reci-
mo, rečemo:
»Lepo vreme imamo ...«,
izvršujemo neko dejanje: na primer, začervjamo pogovor. S takšno iqavo pogosto sploh
ne želimo izražati mnenja glede realnega stanja vremenske situacije, temveč le pridobiti
sogovomika.22
Drugo, podobno pripombo, je v okviru istega srečar^ja dal J. Wahl. Predpostavimo,
pravi, da se zjutraj srečata gosta hotela, ki imata sobi eno poleg druge. Prvi vpraša dru-
gega:
»Ali ste dobro spali?«
drugo pa mu odgovori:
»Zelo slabo sem spal«,
pri čemer gleda prvega na nek poseben način, ki bi utegnil pomeniti: »Poskušajte biti
nasledryo noč manj hrupni!«^®
Te pripombe merijo na tisto, čemur se ponavadi pravi pragmatična razsežnost iz-
javljanja, kako neka izjava deluje v neki konkretni situaciji.
In v to smer se odloči iti tudi Austin, z vpeljavo teorije o »locutionary, illocutionary and
perlocutionary acts«, kar bomo slovenili (ker adekvaten prevod pač ni mogoč) z: loku-
tomo, ilokutomo in perlokutomo dejanje.
38
Razliko med lokutomim in ilokutomim dejanjen Austin opredeli takole:
»Izvršiti lokutorno dejarge je na splošno - lahko rečemo tudi in eo ipso - izvršiti Uokutomo dejary e,
kot predlagam, da ga imenujemo. Tako bomo izvršujoč lokutomo dejóirye, izvrševali tudi dejai\ja
kot:
-	spraševali ali odgovarjali na vprašanje;
-	informirali, zagotavljali ali opozarjali;
-	razlašali sodbo ali namero (сЦј);
-	izgovarjali stavek;
-	se dogovarjali, apelirali ali kritizirali;
-	identificirali ali opisovali
in številna podobna. V tem ni nič misterioznega glede našega eo ipso. Težava je v številu različnih
pomenov tako nejasnega izraza kot je: »na kakšen način ga uporabljamo?« ... Ko izvršujemo lo-
kutomo dejanje uporabljamo govor, toda: »na kakšen način natančno ga uporabljamo ob tej pri-
liki?«"
Razlika med lokutomim in ilokutomim dejaryem je torej v nekakšni specifikaciji,
v tem, da ilokutomi akt specificira lokutomega, da opredeljuje, кгц se hoče z njim reči.
Npr.: interlokuclja lokucye:
Rekel (mi) je: »Zapri vrata!«
bi se (nied drugim) lahko glasila:
»Ukazujem ti, da zapreš vrata!«
Ostane še perlokucya. Medtem ko Покисца izraža, кгц z nekim govomim dejanjem op-
ravljamo, pa perlokuclja izraža, k^j z njim dosežemo, povzročimo.
Možna perlokuclja k prejšrijima primeroma bi se torej lahko glasila:
»Prepričal me je, nćo zaprem vrata.«
Medtem ko lahko - pravi Avstin - nekakšen priložnosten sodnik objektivno poroča o
lokutomi in ilokutomi razsežnosti nekega govomega dejarya, pa o perlokutomi razsež-
nosti ne more reči nič določenega. O гцеј lahko izreka le približke.
Tako so dobili zasilen status izjave, ki so Austinu prej povzročale preglavice, in zdćg
lahko na novo opredeli sklop performativ/konstativ:
»a. S konstativno izjavo abstrahiramo od ilokutomega aspekta govomega akta in se usmerimo
na lokutomega: še več, uporabljamo prepoenostavljeno predstavo korespondence z dejstvi, pre-
poenostavljeno zato, ker bistveno (že) vpeljuje ilokutomi aspekt. To je ideal tega, kar bi bilo treba
reči ob vsaki priliki, za vsak namen, vsaki publiki.
b. S performativno iqavo pa skrbimo, kolikor je le mogoče, za ilokutomo moč izjave in ab-
strahiramo od dimenzije korespondence z dejstvi.«^®
Čeprav sklop performativ/konstativ Austin še dopušča kot nekakšno specialno teorijo,
glede na sklop lokucya/ilokucya/perlokuclja, ki n^ bi bila splošna teorya, pa se bistve-
no performativa v tej novi opredelitvi (redefinicyi) že zamegli.
V zvezi s tem si bomo ponovno privoščili krajši citat, ki nam jasno kaže zakćg, kje
je Austinova resnična investicija:
»Potreba po splošni teoriji nastaja preprosto zato, ker je tradicionalna »izjava« abstrakcija, ideal
in prav tako njena tradicionalna resničnost ali neresničnost... (podčrtal IŽ) Kar ne bo preživelo
prehoda (od specialne k splošnejši teorlji-IŽ) - razen morda kot marginalen, mejen primer in kar
je komada začudujoče, ker nam je povzročalo težave že od začetka - je pojem čistosti performa-
tivov: ta je bU bistveno utemeljen na prepričanju o dihotomiji performativ/konstativ, ki mora biti
opuščena v korist bolj splošnih družin povezanih in drug vrh drugega seg^jočih govomih ak-
tov ...«"
Na račun subvertirarya te »manye biti resničen ali neresničen«, (kot pravi v enem
svojih tekstov) Austinu spodleti pri opredelitvi tistega, kar se nahaja v samem naslovu
ryegovih tekstov. Sklop lokucya/ilokucya/perlokucya sicer nikakor ni neploden, ven-
dar začetnih problemov, zaradi katerih je do ryega sploh prišlo, ne rešuje. Poglejmo v
skladu z definicijami te zadrye teorye enega začetnih problematičnih primerov: primer,
39
kjer na vhodnih vratih najdemo pritrjeno tablico z napisom »Pes«.
O tem sporočilu lahko govorimo le kot o lokuciji, njegova ilokutoma razsežnsot ni
izražena. Tako mimoidoči napis lahko dojame kot opozorilo, grožnjo ali celo vabilo naj
vstopi. Paradoksalno v tem primeru je to, da iz reakcije naključnega pasan ta, kije opazil
tablico s takšnim napisom, ne moremo sklepati niti na perlokutomo razsežnot tega spo-
ročila. Trditi, daje vstopil zato, ker je napis dojel kot vabilo ni utemeljeno, saj je lahko
odprl vrata prav zato, da bi se prepričal, kaj hoče napis pravzaprav povedati. Še več.
Če hočemo zvedeti, kakšna je ilokutoma razsežnost tega sporočila, moramo v vsakem
primeru odpreti vrata.
Teorija lokucije/ilokucije/perlokucije nam v tem primeru ne more povedati dosti. V pri-
meru performativov pa (kot bomo videli v nadaljevanju) lahko služi le kot princip kla-
sifikacije izjav, medtem ko o bistvenem - to je dejstvu teh izjav - v glavnem le molči.
Tako ostane Benvenistu, da poda temeljne opredelitve sklopa performa-
tiv/konstativ:
a.	Res je - pravi - da je neka izjava lahko performativna samo, če je izvršitev ne-
kega dejanja. Vendar je treba »performativu priznati neobičajno lastnost, daje sui-re-
ferentiel samoreferencialen, da se nanaša na stvarnost, ki jo sam vzpostavlja. Od
tod izhaja, daje istočasno lingvistična manifestacija, ker mora biti izgovoijen in dejstvo
stvarnosti, kot izvršitev dejarya. Označenec je identičen z referentom.«^'
b.	Stavek: »Zaprite vrata!« resda lahko razumemo kot ukaz, nikakor pa ne more bi-
ti performativ. Performativ mora imenovati performirano dejanje, to je dejanje, ki ga
izvršujemo (v našem primeru »ukazovarye«). Prav tako nwra imenovati performator-
ja (tistega, ki dejanje izvršuje). Stavek »Zaprite vrata!« pa ne izpolnjuje nobenega od teh
pogojev. Možni performativ tega stavka bi se lahko glasil le: »Ukazujem vam, da zaprete
vrata!«
Naslednja točka pri kateri se začno stvari zapletati, je točka v kateri smo povzeli ugo-
tovitev, daje performativ lahko perforamtiv le v 1. osebi prezenta, indikativa, aktiva
(drugo varianto: 2. ali 3. osebo prezenta indikativa pasiva bomo tu zanemarili).
Izkaže se, da stvar ni tako preprosta. Vzemimo stavek:
»Žalim te!«
Glagol se nahaja v 1. osebi prezenta, idikativa, aktiva, kot daje samoreferencialen in
kot da imenuje performirani akt (žaljenje) in performatoija (mene).
Vendar, če nekomu-denimo v prepiru, torej situaciji »primemi« za žaljerge-zabrusimo:
»Žalim te!«
tisti, ki mu je bilo to »sporočilo« namenjeno, po vsej verjetnosti ne bo užaljen. Nedvom-
no bi v naši nameri veliko boije uspeli, če bi mu zabrusili: »Osel!«, »Bedak!« ali kar je
še podobnih psovk, ali pa mu povedali »kar nam že dolgo leži na srcu«.
Skratka, medtem ko v primeru otvaijarya sestanka, sestanek lahko odpremo tako,
da rečemo:
»Otvaijam sestanek.«
in je le-ta potem odprt, v primeru žaljer\ja ne bomo nikogar užalili tako, da mu bomo
гекИ:
»Žalim te!«
Da glagol v 1. osebi prezenta, indikativa, aktiva v tem primeru ne deluje kot performa-
tiv, ugotavlja tudi Austin, vendar tega ne more zadostno tematizirati, ker mu manjka
ravno koncept izjava/izjavijanje - z ryegovo karakteristično in ireduktibilno vezanostjo
na problem intersubjektivnosti - za katerega menimo, da ga je potrebno uvesti v tem
primeru (to pa seveda ne pomeni, da mehanizem performativ/ konstativ drugače deluje
brez njega. Nasprotno! Mehanizem izjava/ izjavijarye mu je nujno potreben - do per-
formativnega dejstva namreč pride le v sovpadu izjave in izjavijarga - vendar pa bi radi
nakazali še neko drugo plat tega mehanizma).
40
Pri orisu koncepta izjava /izjavljarge si bomo pomagali z Lacanovim izv^anjem v
XI. knjigi lyegovega Seminarja.
Lacan ugotavlja, da izjava: »Lažem,« ki jo formalni logik razglasi za antinomija uma, ni
nikakršna antinomia uma, in da bi ravnali napak, če bi se spustili v preobračanje tipa:
če praviš »Lažem«, govoriš resnico in torej ne lažeš itn. Ta »Lažem« je popolnoma ve-
ljaven.
»Gre za to, da jaz izjavljanja ni isti kot jaz izjave. Zato paje popolnoma mogoče, da
iz točke od koder izjavo izjavljamo, na veljaven način formuliramo, da je jaz, ki v tem
trenutku formulira izjavo, na tem, da bo lagal, daje lagal malo pred tem, da bo lagal po
tem, da s tem, ko pravi »Lažem«, potrjuje, da je njegova namera, da bi varal.«'^
Nato kot primer podćga znano Freudovo šalo o dveh Židih in vlaku, ki pa jo bomo - za-
radi jasnosti - prevedli kar na primer analitika in analizanta. Analizant pravi analitiku
(na neki določeni točki »asociiranja«):
»Lažem!«
Analitik pa mu odgovori (kar seveda navajamo v hiperbolični obliki):
»Zakaj praviš, da lažeš, ko pa zares lažeš, in če ted^, ko mi praviš da lažeš, tako go-
voriš samo zato, da bi mislil, da govoriš resnico!«
»Lažem« na ravni izjave, na ravni izjavljanja proizvede »Varam te«. »Varam te« pa
- pravi Lacan - izvira iz neke točke, kjer analitik pričakuje subjekt in mu v skladu z mo-
jo formulo komunikacije vrača rgegovo lastno sporočilo v njegovem resničnem pome-
nu, se pravi, v sprevrnjeni obliki...: kar mi pošiljaš kot sporočilo v tem varam te, je
prav to, kar ti jaz izražam, s tem pa govoriš resnico.«
Če se po tem ekskurzu vrnemo na naš primer lahko rečemo, da »Žalim te!« na nivoju
izjave, na nivoju izjavljanja ne proizvede nikakršne žalitve, ampak ravno nekakšen ob-
raten predznak. Ko to izjavo v prepiru izrekamo na način performativa, pravzaprav
proizvedemo nekakšno avtodistanco do tega, kar smo v prepiru rekli ali naredili (in kar
bi - za razliko od same Lgave - utegnilo biti žaljivo), v skrajni konsekvenci proizvedemo
komičen efekt.
Situacija je nekako podobna (vendar moramo to podobnost vzeti z »rezervo«, saj
lahko deluje po striktno identičnem mehanizmu kot prejšnji Lacanov primer) tisti, ko
nekomu rečemo: »Bedak!«, takoj za tem pa dodamo: »S tem te žalim« ali »To je žalitev«.
Izjava »Bedak«, ki je v začetku morda še delovala kot žalitev, zapusti to vlogo takoj, ko
dodamo: »To je žalitev.«
In to je pravzaprav edini možni način funkcioniranja glagola »žaliti« v 1. osebi prezenta,
indikativa, aktiva, kljub performativni formi.
Ugotovili smo, da ima govorni akt performativno dejstvo samo, če ga urejajo nekakšne
konvencije, v primernih okoliščinah. Tako je »v navadi«, da sestanek odpre predse-
djoči, prav tako je »v navadi,« da ga odpre tako, da reče: »Odpiram sestanek.«
V »našem« primeru žaljenja pa pač ni »v navadi«, da bi se ljudje žalili z: »Žalim te!«,
marveč (kar bo nekaterim verjetno zvenelo tragično) z lepljenjem raznoraznih živalskih
ali drugih (po splošnem prepričai;ju maryvrednih) imen in etiket. Oblika: »Žalim te!«
lahko kljub svoji performativni formi deluje le kot:
a.	apendiks - ki proizvede ambivalentno situacijo, kakršno smo omenili malo prej;
b.	konstativno - pri čemer je konstativni status ravno zaradi ambivalentnosti si-
tuacije tudi sam ambivalenten;
Spregled dvoplastnosti vsake izjave oz. prekratkost Austinove zastavitve, ki se izkaže
za psihologistično, bi radi prikazali še na enem primeru, ki sega pravzaprav v naša za-
četnejša izvajanja, ki pa jih bo - ker smo šele zdaj eksplicitneje uvedli koncept izja-
va/izjavljarye - dodatno osvetlil.
Austin poudarja, (še preden razvye sklop lokucya/ilokucya/perlokuclja) da perfor-
41
mativnih izjav nikakor (pod nobenim pogojem) ne smemo jemati kot opis ali poročilo
(ki sta kot taka lahko pravilna ali nepravilna) naših »notranjih«, »duševnih« staiy. Na
primer tako, da bi izjava: »Obljubim, da bom prišel«, ob »notranji« odločitvi, da ne bom
prišel, delovala kot neresnično poročilo, poročilo, ki se ne ujema z dejstvi.
Ce bi ravnali tako, pravi Austin, bi »odprli skrivališče krivoprisežnikom, sleparjem in
bigamistom.« ВоЦе se je držati stališča, »that our word is our bond«.
V	zvezi s tem uvede tudi nekakšno listo, kjer izjave razdeli na:
a.	eksplicitne (čiste) performative;
b.	nečiste performative, poldeskripcye;
c.	deskripcije;®"
Če poskusimo to tabelo (kljub težavnosti prevajanja) ilustrirati s primeri, bi se primer
za čiste performative glasil:
»Zahvaljujem se.«
za nečiste performative oz. poldeskripcye:
»Hvaležen sem.«
in za deskripcije:
»Čutim se hvaležnega.«
Sledryi naj bi poročal o naših »občutkih«, kar naj bi bilo v primeru čistih performativov
nemogoče.
Da bi to delitev utrdil, oz. ntančneje: zavaroval čiste performative, Austin uvede
tudi teste, ki naj bi razjasnili kaj so čisti performativi in kaj »ostalo«.
Prvi test pravi, daje izjava performativ (čisti), če se v zvezi s tistim, kar trdi, ne mo-
remo vprašati: »Tudi ali (se) je zares?« Če se tako lahko vprašamo Ì2java ni čisti perfor-
mativ.
Vprašali bi se torej lahko: »Toda ali seje zares čutil hvaležnega?«, medtem ko se: »Toda
ali se je zares zahvalil?« ne bi mogli vprašati.
Kot kriterij tega kdaj moremo in kdaj ne postaviti to vprašanje, Austinu očitno fi-
gurira nekakšna »dobesednost« na nivoju izjave. Tako psihologistična ideologija vpra-
šarue: »Toda ali se je zares čutil hvaležnega?« še dopušča, saj predpostavlja, da je ob-
čutke moč prikrivati, da se lahko razlikujejo od tega, kar o njih rečemo.
Spraševanje po prvi trditvi pa ni več legitimno, po nekako takšnile logiki sklepanja:
»Seveda se je zahvalil! Saj smo vsi slišali, da je rekel: »Zahvaljiyem se.«
Ta tendenca prvega testa se radikalizira v zadrgem (četrtem), kije pravzaprav le ra-
dikalna ekspozicija prvega. Glasi se namreč takole: »Ali bi lahko ne bilo res, da sem se
zahvalil, ko sem rekel, da se zahvaljujem?«
Odgovor, ki je pogoj performativnosti, je seveda: »Ne!«
Austin torej - v zadnji konsekvenci - ostaja na intrasubjektivni ravni. Izjava je nep-
resegljiva, vse je zaobsežno v njej sami. Možnosti, da bi ravno izjavljarye te nepreseg-
Ijive izjave njo samo subvertiralo, jo zanikalo, ni. Pomen izjave je odvisen izključno od
tistega, kar trdi.
Tako izgine bistvena razsežnost performativne izjave: sprememba intersubjektivne
konstelacije, kot posledica izjavljanja neke izjave, in ponovno postane vprašljiva za-
dostnost razloga vzpostavitve sklopa lokucija/ilokuclja/perlokuclja, ki naj bi bil »višja
stopnja«, razrešitev prvotne dvojice eksplicitni/primarni performativ. Stavka:
»Zapusti mesto!« (lokucya)
»Svetujem ti, da zapustiš mesto!« (ilokuclja)
se namreč razlikujeta le na nivoju izjave. Drugi stavek pripoveduje kako hoče delovati,
ne pa tudi kako zares deluje, kar je odvisno prav od izjavljanja te izjave.
Nikakršne nujnosti namreč ni, da bi izjava, ki se razglaša za nasvet, tako tudi delovala.
Naj za ilustracijo vzamemo fiktiven (banalen) primer, ki bi ga utegnili zaslediti v kakem
vesternu.
V	mesto pride tujec, v osredryem saloonu uspešno »obere« vse mestne kvartopirce,
nakar pri zadnji igri eden izmed sledryih privleče na dan revolver in reče:
»Svetujem ti, da tokrat vložiš ves denar!«
42
Je to nasvet? Na nivoju izjave že, na nivoju iqavljanja pa je lahko (med drugim) tudi
grožrga.
Že večkrat smo omenili, daje pogoj performativne iqave obstoj nekakšne konven-
cije in pa za invokacijo primernih pogojev.
Neko ladjo lahko krsti za Svobodo samo nekdo, kije bil za to vlogo že poprej določen,
krstiti pa jo mora po nekem določenem obredu (tako, da ob njenem premcu razbye
steklenico šampanjca, izgovaijćgoč besede: »Krstim te ...!«)
Benveniste o Austinovih primerih (z izjemo zgonyega) pravi, da ni niti nsgmanj
prepričan, da jih lahko imenujemo performative, »ker jih je družbeno življenje bana-
liziralo.«
S tem, da so ti primeri banalni, se (lahko) strirgamo, vendar mislimo, da prej omenjeni
primer (krstitev ladje) in primeri, ki jih navaja Benveniste, niso nič тадј banalni. Pri
tem mislimo na primere kot:
»Proglašam ga za izvoljenega.«
»Gospoda X imenujem za direktorja.«
»Katedra za botaniko je razglašena za nezasedeno.«
Pri vseh teh primerih imamo opraviti s trditvami, ki so nekako odveč in nekako
nujne, ki pravzaprav le potrjujejo že sklenjeno, pa vendar je mogoče reči, daje nekaj
sklenjeno šele po tem, ko to izjavimo.
Vsem udeležencem spravitve nove ladje je jasno, da se bo imenovala Svoboda. Iz-
java: »To ladjo krstim za Svobodo« je torej le potrditev že odločenega in na ta način od-
več, pa vendar se ladja imenuje Svoboda šele potem, ko je ob r\jen premec treščila stek-
lenica šampai\jca.
Po nekih volitvah je splošno znano, kdo je bil izvoljen. Izjava: »Proglašam ga za iz-
voljenega.« je torej le potrditev že znanega in na ta način odveč, pa vendar je nekdo iz-
voljen šele potem, ko to iqavi kompetentna oseba.
Zdaj pa si oglejmo neko specifično »vrsto« performativa, kjer ne moremo reči, da
je le-ta nekakšna potrditev že ugotovljenega, ampak neko stanje dobesedno vzpostavi.
Pri tem se bomo sklicali na spis Slavoja Žižka: »Uvod v stalinsko hermenevtiko«:
»Sodba: »Ti si izdEÙalec!«, četudi »povsem izmišljena,« deluje kot performativ: ta sodba te ne
opisuje kot izdiualca marveč te naredi za izd^alca, S£Ó te - seveda, če je izrečena iz pravega mesta«
- izključi iz »Partije«. Ne moreš se braniti, češ »v resnici nisem izd^alec«, s^ že govoriš »od гипгц«,
s£u tudi »v resnici« nisi več »notri« ...
»Tako stalinski diskurz dobesedno živi od tega, da mu - na ravni izjave - »ne verjamemo« .., to
toliko bolj utrjuje njegovo moč, kot moč diskurza v striktnem pomenu socialne vezi. Tisti, ki »mu
verjame, je že v poziciji histerika, je že na poti iz ryega... Histerično zahtevo bi namreč lahko de-
finirali prav iz ravni te napetosti med denotativom in performativom: ta zahteva tako rekoč pade
na finto stalinskemu diskurzu, sprejme z njim »dialog« na denotativni ravni, to je ga ravno s tem,
ko »argumentira«, »dokazuje« ryegovo lažnost itd. »vzame resno« ..
Ta primer nam kaže, daje za »uspešnost« performativnega akta ne le nujno pxitreb-
na, temveč »v zadnji instanci« odločujoča prav pozicija izjavijaiya, ne glede na to, ali
je izjava izražena v eni od oblik, ki smo jih na začetku - skup^ z Austinom - navedli
kot pogoj performativnosti. Pa tudi tipično konstativni glagoli (ob katerih uporabi je
moč razsojati glede korespondence z dejstvi) kot na primer »ugotavljati« ipd. lahko de-
1цјејо performativno - če so le izrečeni iz pravega mesta.
Mehanizma te performativne vzpostave ne smemo mešati z mahanizmom primera
»Žalim te«. Medtem ko izjava »Žalim te«, na nivoju izjavljanja ne proizvede nikakršnega
žaljenja, pa izjava »Ti si izdajalec!« v stalinskem diskurzu dejansko sovpada z izjavlja-
tijem in proizvede izdajalca, ker se stalinski diskurz pač konstituira kot univerzum, to-
rej psihotično.
Prav tako ga moramo razlikovati od prej omenjenih, »vulgarnih« performativov.
Medtem ko v teh primerih konstativ ne spodbija realnosti, ki jo vzpostavlja performa-
tiv, (saj jo tudi ta na nek način le potrjuje) pa v primeru stalinskega performativa kon-
43
Stativ z ryim ne soglaša, ga spodbija. (Seveda ob predpostavki, da govorimo od »zunaj«).
In prav zato, ker konstativ zanika »realnost«, ki jo vzpostavlja performativ, lahko
šele za tak performativ (imenujmo ga »klasičnega«, kot opozicijo »vulgarnemu«)
rečemo, da je res pravi performativ, da je »samoreferencialni akt, ki vzpostavlja
»novo realnost«.
Eksistenca te »realnosti« sicer ni »materialna«, če пец uporabimo ta robusten ter-
min, ni faktična, vendar bi se tu kazalo spomniti na Lacanov stavek, da je »kaj malo
pomembno ali neka stvar eksistira realno ali ne, saj lahko eksistira v polnem pomenu
te besede tudi, če ne eksistira realno. Zakaj vsaka eksistenca ima, po definiciji, nekaj
tako neverjetnega, da se moramo neprestano spraševati po njeni realnosti.«®*®®
Na začetku smo trdili, da Austin zaradi »očaranosti« z odpadnim materialom »znan-
stvene filozofije« ne more zadostno tematizirati sklopa performativ/konstativ, pa ga za-
to opusti v korist »splošnejše teorije govornih dejary«.
Preostane nam torej, da poskušamo začrtati mehanizem te »očaranosti«. Poglejmo za
začetek ryegovo opredelitev filozofye:
Filozofya neprestano prestopa svoje meje in odhaja k sosedom. Mislim, daje edini jasen način, da
definiramo objekt filozofije reči, da se ukvaija z vsemi ostanki, z vsemi problemi, ki ostiuajo še ne-
rešeni, potem ko se je na rgih preizkusilo vse metode prizkušene drugod. Filozofija je ropotarnica
(le dépotoirr) vsega nesprejetega (laissés pour compte) drugih znanosti, kjer se znajde vse, česar se
ne ve kako lotiti.«^®
Ta opredelitev роЦа ekstenzye (ekstenzionalnega polja) filozofije se izkaže kot dvoj-
no nezadostna. Prvič implicira, da imajo ostanke le »druge znanosti«, drugič paje sama
Austinova dejavnost (kot filozofa) z njo le deloma zajeta. Le deloma zato, ker se resda
tudi Austin ukvaija z ostanki, z odpadki - vendar pa so to odpadki füozofye same. Fi-
lozofija se sama vpiše v роЏе svoje ekstenzye in ga tako naredi nekonsistentnega, ref-
leksivnega, saj je obenem tista, ki gleda in tista, ki je gledana.
Ta mehanizem je znan iz psihoanalize, natančneje iz Freudovega teksta »Psihogene
motnje vida, kot jih dojema psihoanaliza«.
Freud v tem spisu ugotavlja, da v polje človekove ekstenzije stopata dve antinomični
vrsti predmetov (antinomični zato, ker ni moč »obvladovati« obeh hkrati, in torej polje
ekstenzye nujno prelukrgata) »koristne« in »prijetne«. Prikazano na primeru očesa, (kot
to stori Freud) bi ju lahko »razmejili« takole:
-	»koristne« so stvari pri katerih je zaznavarye za oko enakovredno tistemu, kar je
ustom jesti, da bi se hranili - torej »potrebne« stvari (v tem primeru je ekstenzinalno po-
lje konsistentno, moč bi ga bilo suvereno obvladovati);
-	»prijetne« (čari in mikavnosti) pa so stvari, pri katerih je motrerye očesa ekviva-
lentno poljubu za usta - torej prijetne »kot take« (v tem primeru se določen organ v neki
stvari »prepozna«, se spoji z njo, gleda, vendar je gledan predvsem sam, rezultat paje
nekonsistentnost ekstenzionalnega роЦа, ki onemogoča njegovo suvereno obviado -
torej se lahko - oz. se mora - nekaj izmakniti).
Daje Austin fasciniran prav z glede na kvantifikacijsko logiko ambivalentnimi iz-
javami smo že pokazali na primeru »razvoja« (razpustitve) sklopa performa-
tiv/konstativ, da mu gre res za spodjebavarge logične matrike, pa pove tudi veliko ne-
posredneje:
»Kar morćimo storiti v primeru zatijevarya in pa opisovanja in poročanja je to, da jih malce spus-
timo s piedestala, da bi spoznedi, da niso nič manj govorni akti, kot so govomi akti primeri, o katerih
smo govorili aH jih omenjali kot performativne.«'®
Na svetlo spet privleče tudi Russellovega plešastega francoskega kralja, tokrat v
nasledryem prevodu:
44
»Johnovi otroci so gologlavi, toda John nima otrok.«
Po Rusellu je izjava z neobstoječim referentom neresnična, po Fregeju glede na lo-
gično matriko neumestljiva, vendar pa Austinu sploh ne gre za to. Z nanizanjem kopice
ambivalentnih stavkov želi pokazati, da obstoje propozicije, o katerih ne moremo pre-
prosto govoriti kot o resničnih ali neresničnih - lahko pa jih razumemo.
»ВоЏ ko premišljuješ o resničnosti in neresničnosti stavkov, ki jih izrekamo - pravi Austin -, bolj
ti postaja jasno, da le za m^hno število stavkov . .. velja, da so samo resnični ali samo neresnični.
Običajno se postavka vprašarvje: ali so jasni ali nejasni, ali so adekvatni ali neadekvatni, ali so pre-
tirani ali ne? Ali so grobi, popolnoma natančni, točni in tako naprej. »Resnično« in »neresnično«
sta samo splošni nalepki za cel diapazon različnih (o)cenitev, ki imiOo opraviti to ali ono z odnosom
med tem, kar rečemo in dejstvi.«*"
Svoje izvćgarge na že omenjenem kolokviju iz analitične filozofije pa konča celo z
dokazovanjem ne - celosti resničnosti oz. neresničnosti trditev, o katerih se logika sicer
z lahkoto izreka:
»Francija je heksagonalna.«
»Lord Raglan je zmagal v bitki pri Almi.«
»Oxford je 100 km oddaljen od Londona.«'^
Kaj lahko rečemo o resničnosti teh trditev? Francija je resda heksagonalna, toda to ni
vsa resnica, vs^ za geografa ne. Končno je Francija tudi republika, toda tudi to ni vsa
resnica. In podobno bi lahko trdili o ostalih primerih.
Spregled »performativnosti« performativov bi torej lahko pojasnili z mehanizmom
fascinacye, vendar pa ostaneta »nerešeni« še dve vprašargi, vredni poskusa odgovorá:
1.	Kako to, da mu spodleti prav pri tistem, kar postavlja v naslov(e)?
in
2.	Ako mu gre za nekakšno »splošno teorijo govomih dejanj,« zakaj svoja tovrstna
dela vztr^no opremlja z naslovi kot »Performative-Constative«, »Performative Utte-
rances«?
Naš odgovor je, da Austin tu postopa popolnoma materialistično. Te naslove mo-
ramo namreč dojeti kot Vorstellungsrepräsentanzen, kot zastopnike predstave, ki drže
mesto izpadlega objekta (performativa v njegovi »performativnosti« in ne zvedenosti na
le »eno od« vrst izjav, ki niso resnične ali neresnične) Izpad tega objekta je prav pogoj
za postavitev zahteve po teoriji govomih dejary, in koje ta zahteva postavljena je objekt
že izpadel.
Med vso »realnostjo« Austinu fascinantnih odpadkov je natanko eden, ki je »real-
no« teh odpadkov, ki ga mora Austin, kot filozof, nujno »spregledati«, inje prav v ko-
likor ga »spregleda« filozof To je seveda objekt o katerem govorimo - neulovijivost,
neumestljivost performativa v njegovi traumatični razsežnosti avtoreferencialnosti, sa-
monanašljivosti, ki mora narediti lukrgo v simbolnem.
Če naj se izpelje naslediyi načrt:
».. . lahko upamo, da bomo sestavili seznam vseh jglagolov, ki se lahko pojav^íyo v teh standardnih
oblikah in potem bi lahko klasificifali vrste dejary, ki so lahko izvršena s performativno i^avo. To
bi lahko storili s pomočjo slovaqa, uporabljćuoč pravkar omenjeni test - ali obstaja karakteristična
asimetrija med 1. osebo prezenta, indikativa, aktiva in drugimi osebami in časi -, da bi določili ali
glagol spada v naš seznam ali ne,«*'
mora travmatični objekt (»performativnost« performativa, kjer izjavo - »v zadrgi instan-
ci« - legitimira kot performativno pozicga izjavljanja) nujno izpasti.
Če smo na začetku razpolagali z eno slepoto (slepoto »znanstvene filozofge« za subtil-
nosti vsakodnevne uporabe govorice) razpolagamo zd^ z dvema (še z Austinovo »sle-
poto«).
45
Nj ju zasilno razmejimo in rečemo, daje postopek »znanstvene filozofije« psihotičen,
(v kolikor je za psihozo značilno, da odklanja, utjuje realnost ter jo rekreira in remo-
delira) Austinov postopek pa nevrotičen (v kolikor pri nevrozah ne gre za ut jevarye,
temveč za izogibanje (elementom) realnosti, izogibanje kot (neuspelo)« potlačenje«
travmatičnega elementa, ki se vrača v obliki nadomestnih predstav - simptomov).
Igor ŽagaT
OPOMBE IN REFERENCE
' J. O. Urmson: Histoire de lAnalyse, v: La Philosophie Analytique str.: 12
^ prav tam str.: 15
' prav tam str.: 16
* prav tam str.: 17
^ prav tam str.: 19
® prav tam str.: 20
' E. Beth: Les Rapports entre Langues Formalisées et Langue Naturelle v: La Philosophie
Analytique str.:268
® J. C. MUner: Ovinek čez sitnosti z Vsem, v: Psihoanaliza in kultura str.:295
3 E. Beth: Les Rapports ... str.: 254
'O prav tam str.: 254
" J. C. Milner: Ovinek čez... str.: 294
prav tam str.: 295, 296
prav tam str.: 294
N. Prijatelj: Uvod v matematično logiko str.: 13
'5 prav tam str.: 14
J. L. Austin: Performatif-Constatif, v: La Philosophie Analytique str.: 271
" J. L. Austin: Performative Utterances, v: Philosophical Papers str.: 233
J. L. Austin: Performatif-Constatif str.: 271
'S prav tam str.: 274
20 prav tam str.: 274
J. L. Austin: Perforamtive Utterances str.: 249
" J. L. Austin: Performatif-Constatif (Discussion) str.: 282
prav tam str.: 291, 292
" J. L. Austin: How to do things with Words, str.: 98, 99
prav tam str.: 145, 146
J. L. Austin: How to do things with Words str.: 150
" E. Benveniste: Analitička filosofia i govor, v: Problemi opšte lingvistike str.: 212, 213
28 J. Lacan: Štiije temeijni koncepti psihoanalize str.: 184
23 prav tam str.: 185
J. L. Austin: How to do ... str.: 83
prav tam str.: 84
32	E. Benveniste: Analitička füosofya ... str.: 210, 211
33	S. Žižek: Uvod v stalinsko hermenevtiko, v: Problemi-Razprave (177-180) str. 185, 186
Kot komplementarno informacijo k pravkar povedanemu navdamo zaključni del (na)govora
Staneta Dolanca, o dogodkih na Kosovu, tujim novinarjem akreditiranim v Jugoslaviji:
»Danes vam bom odgovoril na vsa vaša vprašanja, če jih boste izvolUi postaviti. Po drugi strimi smo
mislili, daje pametneje, da ne greste tja, ne le zato, ker se bojimo za vašo varnost - povsem pravilno
ste odgovorili, da je vaš poklic sam po sebi nevaren, s čimer se popolnoma strinjam - ampak tudi
zato, da ne bi bilo nepotrebnega pretiravanja ali da ne bi gledali na stvari samo skozi eno pri-
zmo: hoteli smo, da spoznate in vidite vse. Kako dolgo bo to trajalo, tega vam ne morem reči, sem
pa prepričan, da se bo položno umiril, in mislim, da se bo umiril zelo hitro. Tedaj boste lahko šli
tja in se sami prepričaU o vsem, o ćemer vam zdaj govorim. (Svobodo, da nekatere sentence po-
udarimo, smo si seveda vzeli sami-IŽ)
35 Francois Recanati ugotavlja, daje ta psihotični postopek na delu tudi pri velikih, »univerzalnih«
filozofskih sistemih. V spisu »Problem položaja füozofye« kot eno bistvenih lastnosti filozofskega
sistema pripozna njegovo univerzalnost, da ima pripravljen odgovor na vse, in da se ima glede tega
za edinstvenega.
Problem nastopi s tem, da tako »misli« o sebi vsak filozofski sistem, da se vsak filozofski sistem lah-
ko vzpostavi le nasproti vsem ostalim.
Filozofskih resnic ni moč pocelotiti ravno zato, ker se ima vsak filozofski sistem za univerzalnega,
ker zary zunanjosti ni, jo vso vsebuje. Filozofski sistem je sam svoj predmet. Istočasno s tem, da
je filozofski sistem sam svoj predmet, pa Recanati, opirćooč se na M. Guéraulta (zgodovinaija in
tehnologa filozofskih sistemov, kot ga imenuje sam) ugotav^a, da se füozofya izdíya za teorijo do-
ločene realnosti, da kaže neko ekstenzionalno usmeijenost, sicer tipično za znanost.
Še več. FUozofyo bi popačili, če bi rvjeno ekstenzionalno usmerjenost zanemarili, tako bi jo iden-
tificirali z nekakšno čisto subjektivno preddiskurzivnostjo.
Vendar pa ekstenzionalna usmerjenost tudi ne more biti temeljna značUnot fúozofye, sicer jo za-
mešamo z znanostjo.
»Slednja je vpeljana z logiko, deskripcijo in verifikacijo, ki zadevno odnos pojmov do predmetov
njihove ekstenzije. V filozofski vzpostavi pa gre za izginotje predmeta, nadomesti ga pojem sam.
Pojem se vzpostavi na mestu, kjer se izniči njegova ekstenzija. V fUozofyi se raziskava in odkritje
artikulirata na točki, na kateri pojem, ki zaobseže samega sebe, spremeni naravo: realni predmet
filozofije vznikne iz te diferencialne ponovitve pojma (poudai^ IŽ)
Ravno s tem, da si sama vzpostavi svojo realnost, pa füozofya postane refleksivna.
Ta refieksivnost ni v tem, da bi odstranili za znanost značilno ekstenzionalno usmerjenost. Na-
sprotno! Ta težnja po znanstvenosti je pogoj same refleksivne vzpostave. Gre za to, da ekstenzio-
nalno usmerjenost postavimo na določen negativen način, (kar pa ne pomeni preproste odsotnosti
ekstenzionalne usmerienosti) namreč: refleksivnost nastaja kot obrat ekstenzionalne usmeijenos-
ti. ..
»Iz tega obrata pa« - pravi Racanati - »izhîya nanašanje pojma na sebe samega. S to uporabo se po-
jem ne umesti kot eden izmed predmetov lastne ekstenzije, pač pa se vzpostavi kot individuum.
Trditev na kateri se refleksivno vzpostavi, pa ni konstativna, opis samonanaáanja, je perfor-
mativna (poudaril IŽ)
Pojem, ki pride na mesto svoje ekstenzije, izgine kot pojem, ki na ekstenzyi obstoja: vzpostavi se
kot individuum, vendar pa nikakor ni predmet kakršnekoli ekstenzije, ki bi znova privedla do ob-
stoja pojma. Refleksivna vzpostava ukine dvojnost pojma in ekstenzije v sovpad pojme in eksten-
zije kot izničene: le tako se lahko pojem vzpostavi performativno, kot poteza svoje nične eksten-
zije.
To kar prozvede füozofya, se nah^a med pojmom in njegovo ekstenzyo kot izničeno, je proizvod
samonanašanja pojma.
" J. L. Austin: Performativ-Constatif str.: 292, 293
" Nekaterih besed nismo navedli v originalu »kar tako«, »zaradi lepšega«. Le dépotoir namreč po-
leg »ropotarnice« pomeni tudi »odlagališča smeti, smetišče«. In če tistemu »laissés ...«, v sintagmi
»laissés pour compte«, dodamo še en -e-, se pomen »nesprejeto, dano na razpolago«, spremeni v
»govno divjih prašičev«. Filozofija kot »odlagališče govna divjih prašičev« pa je - če ne drugega -
vsekakor opredelitev vredna (temeljitega) premisleka.
38 J. L. Austin: Performative Utterances str.: 249, 250
" J. L. Austin: Performatif-Constatif str.: 280
«0 J. L. Austin: Performative Utterances str.: 250
prav tam str.: 243, 244
UPORABLJENA LITERATURA
J. L. Austin: How to do things with Words, Oxford, 1975
J. L. Austin: Philosophical Papers, Oxford. 1979
La Philosophie Analytique (zbornik) Paris, 1962
E.	Benveniste: Problemi opšte lingvistike, Beograd 1975
J. Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize, Ljubljana 1980
S. Žižek: Uvod v satlinsko hermenevtiko. Problemi 177-180, Ljubljana, 1978
J. C. Milner: Ovinek čez sitnosti z Vsem, v: Psihoanaliza in kultura, Ljubljana 1981
F.	Recanati: Problem položaja filozofije (prevedel M. Potrč, neobjavljeno)
Glasilo SZDL Slovenije
47
Prispevki k historičnemu materializmu
VNAŠANJE ZAVESTI V PROLETARIAT V
LENINOVEM SPISU »KAJ DELATI?«
Posebnost Leninovega stila je odsotnost formul. Zdi se, da vsak
govor in vsak članek začenjata popolnoma od začetka. Termini ne
obstojé; vsebovani so v sami stvari, na katero se nanašajo, kot
konkreten dosežek analitičnega dela.
Viktor Šklovsk«
Prazno bi bilo zapisati, daje treba Lenina brati zato, ker je 'še zmerom aktualen'. Kakor
je mogoče neaktualno misel znova aktualizirati in narobe, tako lahko postane aktualna
tudi njena - dozdevna ali ne - neaktualnost. ' Kako si revolucionarna in delavska giba-
rla, ki so nam sočasna, razlagajo lasten odnos do Lenina - ali trgajo njegovo podobo z
zidov, ali se zanj ne тепцо, ali so se demokratično poslovili od diktature proletariata,
ali pa malikujejo njegov lik -, je za historični materializem drugotno. Vé namreč, da se
v svojih dejanskih bojih nobena prevratna praksa ne more izogniti soočenju s problemi,
s katerimi seje soočal Lenin ne le kot prvi med tistimi, »... ki so dali svetovnemu pro-
letariatu zgled,... ki lahko vzkliknejo ...: Jaz sem si upal!«,^ marveč predvsem kot tisti,
ki je »... v razvojnih problemih modeme Rusije ... vedno videl probleme celotne dobe:
vstop v zadnjo fazo kapitalizma in možnosti, da obrne neizogibni odločilni boj med
buržoazijo in proletariatom za rešitev človeštva v prid proletariata«.^
Leninsko stališče je ted j v tem, »da se, opirajoč na njegova spoznarija, sami soočimo
s konkretnostjo te konkretne zgodovinske dobe, v kateri živimo«,* in ne v vnaprejšryi
zvestobi nečemu, kar je bilo kot Leninova misel prirejeno ad usum Delphini. Leninsko
stališče do Lenina je posredovano po zgodovinskih izkušr;jah, ki jih ni mogoče zvesti
na nevtralno časovno razdaljo med njim in nami, ki bi se izčrpala v meglenosti nekako
spremeryenih razmer. Pohabili bi vsako socialistično revolucijo in osvobodilno gibarye
po 1917, ki bi jih hoteli strpati v kalup oktobrske revolucije. A če se ob 'uspelih' revo-
lucijah občasno še zdi, da se Leninove rešitve konkretnih problemov spet neposredno
udejanjeno, nas morata napraviti zgodovinski izkušnji fašizma in stalinizma kot izrazov
odpovedi revolucionarnega subjekta imune za tak privid. Za kritično teorijo, ki znova
upa na revolucionami prevrat, je to, »daje Ђistvo' kapitalističnega produkcijskega na-
čina vpeto v zgodovinsko dinamiko in ji nikakor ni ontološko izvzeto, predpostavka,
ki edina ustreza zgodovinsko prehodnemu značaju kapitalističnega prodiikcijskega na-
čina, kot ga je Marx sistematično razvil«.® Da-bi samospreminjanje ne zdrsnilo v pri-
lagoditev obstoječemu, se mora v spremenjenih pogojih udejanjenja teorije spremeniti
način dojetja revolucióname tradicije. Iz te perspektive je v svoji polemiki zoper 'mark-
siste-leniniste' - tiran Stalin se je preobrazil v filozofa šele 1938. leta, potem, ko je bila
lyegova 'filozofija' že stvarnost, vsaka druga pa ukinjena - Korsch in ne 'marksisti-Ie-
ninisti' tisti, kije na leninskem stališču in to kljub ostri kritiki Lenina.® In če tisti, ki da-
nes sledijo Lukacsu in Korschu, omejujejo veljavnost oktobrske revolucije in Lenino-
vega dela na 'posebnost ruskih razmer',' počno to iz težnje po kritični refleksiji lastne
vpetosti v zgodovino in z njo zvezane zavmitve 'materinega jezika', neustrezjočega na-
logi revolucioniranja današr^jega razvitega kapitalizma.
Prav tu pa je kritična teorija v nevamosti, da, poudaijajoč nezvedijivost lastne naloge
na Leninovo, Lenina potvori in se s tem prikrajša za ne ravno nebistven element dojetja
lastne naloge. Tako seje npr. zgodilo diskutantom o Lukacsevi »Zgodovini in razredni
48
zavesti«, da so se presenetljivo ujeli v tezi o napačni totalizaciji oktobrske revolucije
in Leninove koncepcije komunistične partije kot krivca za razpad zahodnoevropskega
delavskega gibanja po prvi svetovni vojni (in za fetišizacijo partije kot nosilca razredne
zavesti v Lukacsevi konstituciji razredne zavesti proletariata).® Tu nam ne gre za po-
pravitev krivičnega očitka, čeprav bi bilo potrebno vprašanje (ki pa bi seglo preko téme
razprave), kako n^ bi bil proletariat Zahodne Evrope, predvsem Nemčije, sploh spre-
jemljiv za napačno totalizacijo, če ne ravno iz izkušr\je zlomov delavskega gibanja 1914
in 1918, ki ju je bil doživel, še preden seje nalezel leninizma in po katerih je šele mogel
'prepoznati' v oktobrski revoluciji model uspešne revolucije? Diskutanti tu v Lukascevi
koncepciji leninistične partije napačno 'prepoznćoo' Leninovo lastno koncepcijo in v
komunistični partiji Rusije utelešenje Leninove koncepcije. Nerazložen puščajo factum
brutum, da je bil Lenin ob sleherni pomembnejši politični odločitvi v konfliktu z ve-
likim delom 'lastne', boijševiške, partije in je torej neupravičeno postaviti enaČEo med
partijo in tem, kar je zapisal v zvezi z njo.® Ne glede na to, ali lokalizir^jo rgegov domet
- kot Krahl in sogovorniki -, ali ryegovo sposobnost, da »vsako sprotno vprašanje...
obravnava v konkretni povezanosti družbenozgodovinske celote«'® interpretirego ko-
nec koncev neteoretsko, kot karakterno odliko,' ' ali pa vidijo razcep med »ortodoksno-
marksistično teorijo in povsem neortodoksno prakso revolucionaba Lenina«,'^ je kri-
tičnim teoretikom skupno, da jim Leninova politična praksa teoretsko uhaja, da je
v r\jej vselej nek residuum, ki ga тоггуо meteoretsko zvesti. Ko da ni Lukács Leninove
genialnosti in ryegove pripravljenosti na aktualno revolucijo dobil prav z abstrakcijo iz
njegove politične in teoretične prakse in ko da ni pri Korschu Leninova revolucionar-
nost v razcepu z njegovim v temenu baje nematerialističnim pojmovanjem zgodovine' ®
ravno, če sprejmemo Korschevo kritiko, pojasnljiva edinole tako, da v sami Leninovi
politični praksi (nam dostopni seveda le po člankih, intervencijah in govorih na kon-
gresih ipd.) poiščemo pobyarge ryegove ideologye, da tako rekoč preberemo Lenina zo-
per Lenina?
Gledano z 'astronomske' točke na imaginarni 'nevtralni' teren, kjer bi se 'srečale' go-
vorice, ki pretendirajo na položaj govorice proletariata kot razreda, ki naj odpravi raz-
redno družbo, je prav 'Kaj delati' tista točka v Leninovem delu, kjer se te govorice 'sre-
čajo'. Ta 'točka'je mesto, ki ga 'vzvratno' določa navzkrižni ogery interpretacij, Pod ka-
terimi se je znašel ravno ta spis. Že mergševiki so po razkolu, ki je sledil 'združitvene-
mu' kongresu RSDRP avgusta 1902, odkrili v 'Kaj delati?' vir menda zmotnih Lenino-
vih ultracentralističnih idej, za katere je bil Lenin prepričan, da za ryimi stoji vsa bivša
'Iskra'. Nasproti temu pravi Stalin v »Kratkem kurzu«: »Teoretične teze, razvite v knjigi
Кгд delati?, so postale pozneje osnove ideologiji boijševiške partye«.'* To trditev je tre-
ba kontra morebitnim Stalinovim intencam vzeti za dobesedno resnično: stalinistična
ideologija (napačna zavest) sije za nazig v svoji kanonizacyi lastne Genesis uspela najti
ideološki temelj v stavkih, zapisanih v 'К^ delati?' Če je za Lukàcsa »teoretična temelj-
na misel tega dela vnaprejšiya sinteza rgegovega (Leninovega, op. J. V.) celotnega sve-
tovnega nazora«in vzor, ki se mu je v 'Zgodovini in razredni zavesti' po svojem mne-
nju 50 let pozneje približal le 'in abstracto','® pa Korsch v »Zdajšryem stanju problema
'Marksizem in filozofya'« citira znani Leninov citat iz Kautskega o tem, da socialistično
zavest vnašajo v proletariat od zunaj meščanski inteligentje, da bi pokazal na temeljno
ideološko sorodnost med Kautskim in Leninom, med ortodoksyo II. in III. Intemacio-
nale ter obema skupen razcep med teoryo in prakso delavskega gibanja, ki da se izraža
/ tem, da delavsko gibanje dojema izvirno Marxovo teoryo le še v ideologizirani, zgo-
tovljeni, od zunaj prinešeni obliki." Prav tam torej, kjer vidi Lukács zgledno enotnost
teorye in prakse, vidi Korsch že njuno razh^arye.
Če smo torej uporabili metafori astronomske točke in navzkrižnega ognja, ju je treba
brati skupjg: navedena nanašarya 'marksističnih' tekstov so izrečena iz kar se da raz-
ličnih zgodovinskih položajev in jih nikakor ni mogoče neposredno vzporejati. Nemo-
goče srečanje med ryimi, katerega uprizoritev je bila tule nakazana, ima tako samó to
funkcyo, da nas primora, da se vrnemo k samemu Leninovemu tekstu. Ponovno bra-
nje ima smisel edinole, če ne soočamo v njem podanih rešitev s kritikami teh rešitev
ali drugimi rešitvami (posel Rose npr.), marveč da soočimo Leninov tekst z njim sa-
mim, da najdemo vprašanja, ki jih zastavlja s svojimi rešitvami - to je predpogoj naše
49
lastne prakse (za razliko od tega, kako se je morala Rosa kot Leninu sočasni teoretik,
lotevati stvari).
Usoda spisa »Kaj delati?« v zgodovini marksizma je zadosten dokaz, da to, kar se v njem
obravnava, ima zvezo s konstitucijo razredne zavesti proletariata. Ta zveza pa nikakor
ni enostavna, kaj šele enoznačna. S posplošitvijo tega, kar je v дјет eksplicitno zapi-
sano, pridobimo kvečjemu osnove ideologije stalinske partije, saj tâko abstrahiranje od
izjavjjalne situacije odvrže natančno tiste 'enostranosti' zgodovinske materije, zaradi
katerih je spis »Kaj delati?« dobil prav takšno obliko, v kakršni ga poznamo in brez ka-
terih je njegova zgodovinska konkretnost izgubljena. Stalinska raba spisa temelji prav
na spodbilju temelja, na katerem je bil spis sploh mogoč; neutemeljenost rabe paje prav
pogoj rijegove ideološke vloge. V »Kaj delati?« Lenin, za razliko od mladega Lukácsa
(ki se na Lenina sklicuje, posebno v »Methodisches zur Organisationsfrage«), ne izpe-
ljuje nikakršne teorije razredne zavesti. Nasprotno; rešuje praktična vprašanja določe-
ne politične stranke v določenem trenutku: kakšen naj bo r\jen neposredni politični
program in kako naj se temu ustrezno organizira. Navaja nas torej v skušnjavo, da, prav
kolikor se želimo izogniti temu, da bi nereflektirano jemali konkretnemu zgodovinske-
mu trenutku zavezane izjave kot teoretske izjave, veljavne za historični materializem
nasploh, opustimo sâmo misel na to, da bi si lahko s temi izjavami kaj pomagali v naši
lastni - vendar tolikanj drugačni! - situaciji. Takšni naši potezi bi ustrezala delitev Le-
ninovih spisov na prigodne oziroma pragmatične spise na eni strani ter na teoretske spi-
se v emfatičnem pomenu besede, ki naj bi ne bili zamazani z blatom realpolitike (npr.
»Razvoj kapitalizma v Rusiji« ali »Imperializem kot zadrgi stadij kapitalizma«) na drugi.
Vendar pa nas že malce natančnejši pogled na to drugo zvrst prepriča, da so tudi ti, na
prvi pogled docela znotrajznanstveno motivirani spisi, rezultat iz proletarskega razred-
nega boja izhajajoče zahteve po teoretski prisvojitvi vprične zgodovinske realnosti.
Edina pot, ki nam preostane, da teoretsko dojamemo Leninovo politično prakso, je to-
rej pozornost do tistega, kar je sub specie aetemitatis videti kvečjemu kot zanemarljiv
ovinek zgodovine okrog empiričnih slučajnosti njenega poteka, se pravi kot pretirani
poudarki ali v ognju polemike preostro ali pregrobo izrečene besede.
Resda brušura »Kaj delati?« rešuje le praktična vprašanja ruske socialdemokracije na
prelomu stoletja, v razmerah fevdalnega absolutizma tik pred buržoazno revolucijo in
rešitev, ki jih ponuja, nikakor ni mogoče smiselno aplicirati na dejavnost proletariata
v drugačnih družbenih formacijah. Vendar pa je bila sama enkratnost ruskih razmer
leta 1900 takšne vrste, daje zahtevala enkraten teoretski napor od marksistov, ki so se
z njimi spoprijeli:
1.	Najprej, stranka, za katero gre, ni bila katerasibodi stranka, ki bi bila zgolj predstav-
nica nekega razreda ali njegove frakcije v vnaprej določenem роЦи političnega boja,
marveč »bojna organizacija«'® razreda, katerega zgodovinski cilj je brezrazredna druž-
ba. Ta stranka vrh vsega ni delovala v 'normalnih', za II. Intemacionalo tipičnih raz-
merah parlamentarne demokracije, ampak v deželi carskega absolutizma, politične
brezpravnosti in policijske represije, kjer je vladajoče uradniško plemstvo branilo in-
terese veleposestnikov nasproti formalno svobodnim kmetom, ki so bili dejansko s šte-
vilnimi vezmi priklenjeni v polfevdalni odnos in kjer ni le sočasno potekala prvobitna
akumulacija kapitala, ampak je hitro rasel tudi sektor kapitalistične industrije in velein-
dustrije in se je začenjala imperialistična kolonialna ekspanzija.'®
2.	Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDRP), dejansko obstoječa iz krožkov
intelektualcev (ti so prevladovali) in delavcev (velika manjšina!) v ruskih mestih, z ve-
čino voditeljev v pregnanstvu ali v emigraciji, se je rekrutirala večinoma iz študentske
in sredrxješolske mladine, duhovno izšle iz za Zahod nepojmljive zgodovinske tradicije
revolucionarnega populizma,, kije samega sebe dojemal kot socialistično gibanje v
času, ko se je v Zahodni Evropi formiralo delavsko gibanje.
3.	Ilegalna, v veliki meri v emigraciji tiskana literatura, je bila prevladujoči in poleg
osebnih stikov edini možni način reševanja spornih vprašanj med ruskimi revolucio-
naiji. Obseg naslovnikov debate v »Kaj delati?« se pretežno pokriva z obsegom bralcev
brušure in tako zajema več ali mary vse v Rusiji, ki se štejejo za socialdemokrate.
4.	Politično konstelacijo zaznamuje hkratna kriza zahodnoevropskega in ruskega de-
50
lavskega gibanja, ki pa nima istih korenin. Na Zahodu gre za teoretski revizionizem
in praktični oportunizem, zrasel iz dolgoletnega »mirnega razvoja«, v Rusiji pa s to krizo
sovpada razmah stihijskega sindikal-istič-nega gibanja delavcev, ki ga zaradi policijske
represije spremna nesposobnost socialdemokratov, da bi to »iskro« razpihnili v požar.
Leninova publicistična praksa kaže, kakšne nasledke im^jo te 'posebnosti' za historični
materializem. Če rečemo, daje zgodovina od ruskih marksistov zahtevala presežek na-
log nad tistim, kar se je zdelo, da so naloge marskistične teorije v obdobju II. Intema-
cionale, tedaj lahko tudi rečemo, daje praksa postavila ruske socialdemokrate pred re-
ševaivje problemov tudi tam, kjer jih II. Intemacionala nasploh ni videla. Za 'čisto prak-
tična, neposredno politična' vprašanja vsebine agitacije, organizacijskih nalog in načina
njihove realizacije, se tako izkaže, da je bilo potrebno:
-	na novo zastaviti politični status stranke proletariata (na Zahodu so se delavci 'sa-
moumevno' organizirali v politične stranke in sindikate, tu pa nemožnost, da bi napra-
vili enako, namesto samoumevnosti postavi problem),
-	s tem v zvezi je spet postalo vprašljivo razmeije med različnimi formami boja pro-
letariata in še posebej je postalo pomembno mesto teorije v tem boju,
-	problematika mesta proletariata v družbi in problematika ideologije sta oživeli v os-
vetlitvi dotlej nevidnega problema artikulacije izjemnega mesta, ki ga ima proletariat
v družbi.
Teh problemov Lenin ni in jih niti ni mogel izrecno formulirati; prej bi lahko rekli, da
je »proizvedel, ne da bi vedel, kaj je proizvedel«. Kijub temu (in prav zarcuii tega!) pa
je ves napor njegovega pisanja usmerjen v to, da te probleme pr^tično obdela s teo-
retskimi orožji, ki so, kolikor so sposojena iz arzenala 'klasikov' IL Intemacionale
(predvsem Kautskega in Plehanova), za ta posel кгц malo primerna... Vendar pa je
prav razmik med ryihovo neprimernostjo in delom, ki so ga opravila, tista specifična
sled Leninovega teoretskega dela, kije danes za historični materializem pri njem še po-
sebej pomembna. Ker nismo pred istimi konkretnimi problemi kot Lenin, se je jalovo
prepirati z njim, alije bila njihova rešitev v tem ali onem posamičnem primeru pravilna
ali ne; sama praksa njihovega reševaiy a je tista, ki je pri Leninu za nas še zmerom teo-
retsko vprašanje.
Nconatančnejšo kasnejšo Leninovo oceno »Kaj delati?« najdemo v Predgovoru k zbor-
niku njegovih del »V dvan^stih letih«, katerega prvi del, kije obravnaval programska,
taktična in organizacijska vprašanja ruske sociaidemokracije, je izšel novembra 1907.
Lenin tu opozaija: »Osnovna napaka, ki jo delajo ijudje, ki danes polemizirajo s »Kaj de-
lati?«, je v tem, da to delo popolnoma trgajo iz zveze določenih historičnih razmer, iz
določenega - in zdaj že zdavnaj minulega- obdobja v razvoju naše partije«.^' Pozabljajo
namreč, da se, po Leninu, »ta vprašarya postavijego in obdelujejo ves čas v boju proti
desnemu krilu marksističnega toka v Ruslji«^^ in jih je zaradi tega nemogoče obdelati
v tehničnih, instrumentalnih terminih. Uporabljene formulacije polemično popravlja-
jo 'ekonomizem', zato so namenoma pretirane ali, po Leninovih besedah, so prepogi-
banje palice, ki jo krivyo 'ekonomisti', v nasprotno stran, da bi bila boljševiška palica
tista, ki bi bila »vedno bolj ravna«.Naše upoštevanje historičnih razmer nastanka spi-
sa zato ne more biti odštetje krivin, pač pa prikaz logike krivitve.
Če parafraziramo Lenina, je v začetku 1902, ko je pri Dietzu v Stuttgartu izšla »Kaj de-
lati?«, RSDRP obst^ala le na papirju, ne pa tudi dejansko. Po ustanovnem kongresu
1898 je policya odkrila tiskamo, kjer naj bi tiskali strankino glasilo ter zajela izvoljene
člane CK. Stranka je bila brez statuta in programa, njeni vidnejši predstavniki pa, ko-
likor niso bili v emigraciji, za zapahi ali v sibirskem izgnanstvu. V Rusiji so životarili
krožki in 'komiteji' lokalnega pomena, omejeni na sindikalni boj. »Zveza ruskih social-
demokratov v tujini« seje razcepila. Plehanov s skupino »Osvoboditev dela« je najprej
prenehal sodelovati pri izdajaiyu ryene teoretične literature, ker je ostal v maryšini proti
tistim, ki so tolerirali ali celo pozdravljali obrat 'kritikov' od marksizma k neokantov-
stvu (K. Schmidtu, Bemsteinu in Stammlerju so v Rusyi takoj sledili Struve, Bulgakov,
Tugan-Baranovski idr.), omejenost takrat stihijsko razraslega delavskega gibanja na
'ekonomske' zahteve pa so inteфretirali kot objektivno razvojno zakonitost, kiji stran-
kina politika lahko le sledi. Ko je s koledarskim začetkom novega stoletja privršal nov
val stavk, so mu sledili politični nemiri v vseh protiabsolutističnih plasteh ruske druž-
51
be. Bivši 'legalni marksisti' ter narodniki so se organizirali v stranki konstitucionalnih
demokratov ('kadeti' - liberalno buržoazna stranka) in socialnih revolucionarjev ('eseiji'
- reprezentanti drobne buržoazije in kmetov). RSDRP je izgubljala politično iniciativo
in se iz najdoslednejše borke zoper absolutizem in s tem vsaj v perspektivi iz hegemona
boja za demokracijo spreminjala v stranko defenzive mezdnih delavcev nasproti pod-
jetnikom.
V takšno situacijo je Lenin posegel s »Kaj delati?« in neposreden učinek tega posega
je bil dejanski upad 'ekonomizma'.^® Takšen učinek bi seveda ne bil mogoč brez ma-
terialnih in duhovnih predpostavk, ki so neposredno določile takó formo brošure kot
tudi polje njenega učinkovanja. Lenin sije namreč kmalu po začetku svojega javnega
političnega udejstvovanja zastavil nalogo organizirati socialdemokratsko stranko v Ru-
siji. Nalogo samo je formuliral že Plehanov v svojih delih iz 80-ih let in Lenin je svoje
delo razumel kot nadaljnje razvijanje in konkretizacijo programa, ki gaje v vseh bist-
venih točkah formulirala že skupina »Osvoboditev dela«.^® To razvijanje je sprva po-
tekalo tako rekoč docela 'v sferi zavesti', v okviru idejnega boja znotrj ruske socialis-
tične inteligence. Zahteva po »pomoči pri razvijanju in organiziranju delavskega giba-
rla v Rusiji, (po) prizadevanju, da bi sedanje razdrobljene oblike protesta, 'punte' in
stavke, ki jim manjka vodilna ideja, spremenili v organiziran boj VSEGA ruskega de-
lavskega RAZREDA, ki bi bil naperjen proti buržoaznemu režimu in ki bi težil k ek-
spropriaciji ekspropriatoijev, k imičenju družbenega reda, zasnovanega na zatiranju
delovnega človeka«, je kot praktična politična zahteva rezultat temeljitega teoretičnega
obračuna z narodniškimi teorijami od filozofije, preko politične ekonomije do politi-
ke.^' Prvi poskus organiziranja dotlej formalno nepovezanih socialdemokratskih krož-
kov v centralizirano orgnaizacijo političnega boja je bila »Zveza boja za osvoboditev de-
lavsekga razreda« v Peterburgu 1895, kjer je Lenin že igral glavno vlogo. Vendar paje
ogrodje načrta organiziranja RSDRP, kakršen je predstavljen v »Kaj delati?« nastalo še-
le v drugi polovici Leninovega sibirskega izgnanstva. Njegovo zanimanje za polemiko
med revizionisti in ortodoksi v nemški socialdemokraciji (ki jo je sprva lahko spremljal
le iz sekundarnih virov) je razvidno že iz pisma Potresovu 2. 9. 1898.^® Takoj, ko se je
s polemiko seznanil iz prve roke, seje Lenin lotil kritike ruskih 'kritikov' - legalnih mar-
skistov, ki so zdaj z neokantovskih pozicij začeli kritizirati Marxovo kritiko politične
ekonomije. Tej kritiki je bilo v legalni literaturi zavoljo cenzure mogoče odgovoriti le
'akademsko', ne pa tudi odkrito razkrinkati njihovo razredno vlogo. Ne le, da so zmedli
mnoge socialdemokrate; opredelitev večine v »Zvezi ruskih socialdemokratov v tujini«,
kije izdajala odmevno glasilo »Rabočee Delo« za »kritično strujo« in z r\jo povezana od-
poved sodelovanja »Osvoboditve dela« pri ryegovem izhajanju, je onemogočila obračun
z revizionisti tudi v obstoječi emigrantski literaturi. Odsotnost teorije pa je omogočila
razmah prakticizma in minimalizma v delavskem gibanju v Rusiji. Od tod je sledil za
Lenina sklep, da je treba narediti konec »prekleti ruski dezorganizacyi« in ustanoviti »li-
teraturo tretje vrste«.Konec leta 1899, ko seje zdelo, da bo mogoče obnoviti partijsko
glasilo »Rabočaja Gazeta«, je Lenin zanjo napisal nekaj člankov, kjer je poudarjena vlo-
ga revolucionarne socialdemokracije kot stranke, ki jo vodi znanstvena marksistična
teorija, kot tistega elementa v delavsekem gibanju, ki boj delavskega razreda za izbolj-
šanje njegovih življer\jskih razmer šele transformira v boj za odpravo razredne družbe.
Da bi do te transformacije prišlo, je treba organizirati ilegalni občeruski list, ki bo
namesto legalnih oblik političnega boja polje, kjer se bodo navidez parcialne in lokalne
oblike ekonomskega, političnega in idejnega boja delavskega razreda in zatiranih mno-
žic sploh artikulirale v enoten, usmeijen boj revolucionarnega proletariata. Hkrati je
Lenin v nekaj člankih napadel 'ekonomistično' zoževanje nalog razrednega boja in raz-
krival, da abstinenca od ofenzivnega političnega boja proletariata ustreza buržoaziji.®'
Ker do obnovitve »Raboče Gazete« ni prišlo, pač pa seje proti 'ekonomizmu' pričela bo-
riti »Osvoboditev dela« v samostojnih publikacijah,®^ je Lenin s tovariši, ki jim je leta
1900 poteklo izgnanstvo (Martov, Potresov, Krupska idr.), organiziral skupino »Iskra«
in se dogovoril s skupino »Osvoboditev dela«, da v emigraciji skupaj izdajajo Ust »Iskra«
(in teoretični časopis »Zaija«), okoli katerega naj bi v boju proti 'ekonomizmu' gradili
temelj revolucionarne stranke ruskega proletariata. Idijanje »Iskre« (od decembra
1900 naprej), njeno razpečevanje in zbiranje dopisov zanjo je sprva predpostavka, konč-
52
no pa rezultat političnega in idejnega boja znotrću ruske socialdemokracye, katerega za-
okrožen izraz je brušura »К^ delati?«'^
Končna podoba, kakšno je knjiga dobila, je rezultat Leninovega spoznaiija, da pri ne-
soglasjih glede politično agitacyskih in organizacijskih nalog ne gre za različnost mnery
v posameznih vprašanjih, temveč za temeljno nasprotje med dvema stnyama inje torej
vse spome točke treba razjasniti »ab ovo«.'« Od tod razdelitev brošure na poglavja:
Predgovor
I.	Dogmatizem in »svoboda kritike«
II.	Stihijskost množic in zavednost socialne demokracije
III.	Tradeunionistična in socialdemokratska politika
IV.	Rokodelstvo 'ekonomistov' in organizacija revolucionarjev
V.	»Načrt« za občeruski politični list
Zaključek; dodatek Poskus združitve »Iskre« s časopisom »Rabočee Delo«; popravek h
»Kaj delati?«
Že razdelitev in naslovitev poglavij nas uvajata v dialektiko Leninovega spoprijema.
Naslovi prvih štirih poglavij so antitetični, ta antitetičnost pa na določen način napred-
uje in se razširi. Lenin se ne loti zadeve tako, da bi začel s povzetkom nasprotnikovih
pogledov na določena vprašanja, nadaljeval z dokazovanjem napačnosti teh pogledov
in jim zoperstavil lastne rešitve istih problemov. Kajti, pravi Lenin, »pogosto govorimo
dobesedno v dveh različnih jezikih (in) se potemtakem ne moremo o ničemer Spora-
zumeti«;'® nasprotnik namreč spora ne dojema niti v istih relacijah niti v istih terminih
in k bistvu rvjegovih pogledov sodi, da ne vidi predvsem razsežnosti spora. Lenin mora
to razsežnost šele vzpostaviti, jo šele artikulirati in tam, kjer vlada 'spontana ideologija
sociaidemokracije', vzpostaviti teoretsko razsežnost. To napravi v dveh potezah. Na-
jprej izpostavi kontramost med domnevnim »dogmatizmom« in zahtevo po »svobodi
kritike«, kot jo vidijo avtoiji v »Rabočem Delu« in pokaže, daje ta zahteva simptom ne-
lagodja, ki ga čutijo do marksistične teorije, neustrezne njihovi oportimistični praksi.
Potem, ko nasproti temu Lenin zahteva reafirmacijo teoretskega boja kot bistvene ses-
tavine razrednega boja proletariata, v drugem poglavju določi mesto, ki ga ima histo-
rično materialistična zavest v delavskem gibanju proletariata. V tem poglavju, ki je
ključno v strukturi spisa, Lenin subvertirá nasprotnikovo tezo, da »Iskra« podcerguje
pomen stihijskega elementa gibanja (pomen delavskih množic in njihove, recimo temu
'empirične', zavesti) nasproti zavestnemu (se pravi, socialdemokratski propagandi in
agitaciji). Ta subverzija je razvidna že iz naslova poglavja: medtem ko je v prvem po-
glavju Lenin nasprotnikovo zoperstavitev dogmatizma in »svobode kritike«
nadomestil z zahtevo po reafirmaciji marksistične teorije, tu naprotnikovi antitezi daje
drug pomen: pojma stihijskosti in zavednosti sta pri Leninu specificirana, predrugačen
paje predvsem njun medsebojni odnos ter odnos do predmeta, na katerega se nanašata.
Čeprav sta bili kijučni poglavji v idejnem boju, v katerega je brošura posegla, nedvom-
no drugo in trelje (ki sta tudi najobsežnejši), pa sta s teoretskega vidika razmejitvi med
tradeunistično in socialdemokratsko politiko ter med rokodelstvom 'ekonomistov' in
organizacijo revolucionaijev (naslova poglavij kažeta, daje obrat tu že narejen, daje bi-
la teoretična raven, ki je bila predpostavka razmejevanja, že dosežena, in jo naslova
zgoij sankcionirata) samo ponavljata odločilno razmejitev, ki jo je napravil v II. po-
glavju. Zadnje poglavje v naslovu nima več antiteze, s^ se »načrt za občeruski list« že
dobro leto dni realizira. Zd^ je »Iskra« argument za »Kaj delati?« in ne več narobe in
je že dejanksa odprava 'ekonomizma'.
Osredotočimo se torej na temo drugega poglavja knjige, stihijskost množic in zavest-
nost socialne demokracije, okrog katere je strukturirana ne le vsebina brošure, ampak
in predvsem tudi Leninova politična praksa.
Kijučno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, preden je mogoče spregovoriti o agi-
tacijskih in organizacijskih nalogah stranke, je za Lenina: »Zakaj se ne moremo spora-
zumeti niti o osnovnem vprašanju vloge socialne demokracije v odnosu do stihijskega
množičnega gibaiya?«'® Površnemu braiyu uhaja, da gre pri tem vprašanju za specifič-
no obliko vprašanja o odnosu komunistov do proletarcev, kakor je zastavljeno v »Ko-
munističnem manifestu«. Gre za vprašanje, ki neOglobije zadeva ruske socialdemokrate
53
kot (hkrati) naslovnike in udeležence diskusije, v katero odločilno posega Leninova
brošura. Lenin se pri formuliranju problema ne sklicuje izrecno na Marxa in Engelsa,
čeprav so v П. poglavju - »Stihyskost množic in zavestnost socialne demokracije« -
očitne reminiscence na sklep »Bede filozofije« in na prvi dve poglavji iz »Manifesta«.®'
Ker je v spopadu z 'ekonomisti', polemično napade nasprotnika tam, kjer je ta izjemo-
ma priznal »splošno razliko«®® v nazorih med »Rabočim Delom« in »Iskro«:
»Revolucionami socialni demokrat ima nalogo, da s svojim zavestnim delom objektivni
razvoj samo pospešuje, ne pa da ga odpravlja ali nadomešča s svojimi subjektivnimi na-
črti. 'Iskra' v teoriji vse to dobro ve. Toda velikanski pomen, ki ga marksizem po pravici
daje zavestnemu revolucionarnemu delu, jo zaradi njenega doktrinarskega gledarga na
taktiko zavaja v praksi k podcenjevanju pomena, ki ga ima objektivni ali stihijski
element razvoja«.^^
Po Leninu ta teza rabočedelcev »osvetljuje vse bistvo sedanjih teoretičnih in političnih
nesoglasij med ruskimi socialnimi demokrati, saj »se zdi, da doslej ni še nihče dvomil
o tem, daje moč sedanjega gibanja v prebujenju množic (in sicer v glavnem industrijs-
kega proletariata), njegova slabost pa v pomanjkanju zavestnosti in pobude pri revo-
lucionamih voditeljih«.*® Nasprotnikova teza je potemtakem novotarija, možna je šele
iz izgube neke ravni, ki se zdi Leninu malone samoumevna. Zato mora pojasniti njeno
pojavitev skozi zgodovinski prikaz procesa, ki пгц bi bil pripekal do izgube stališča, 'o
katerem nihče ni dvomil'.
Prikaz se začne pri množičnem stavkovnem gibanju delavcev leta 1896 kot gibanju, ki
ga je mogoče oceniti kot stihijsko, ker se spričo nenadejanih razsežnosti zdi kakor na-
gonsko prebujenje inje tako realni korelat tistega, čemur naslovijenec Leninove pole-
mike, Kričevski, pravi »objektivni ali stihijski element razvoja«. Takoj nato pa Lenin
razmaje togo nasprotje med 'stihijskim' in 'zavestnim' elementom, ko opozori, da so v
primeijavi z razbijanjem strojev stavke iz 90-ih let »zavestne« (Leninove navednice!),
prav kakor je bilo »stihijsko« uničevanje strojev »zavestno« nasproti topi fevdalni »su-
žergski pokorščini« do oblasti, saj je že pomenilo »klico razrednega boja«. Domnevna
stihijskost delavskega gibanja ni nič brezzavestno nagonskega, dokazuje Lenin; »'spon-
tani element' v bistvu ni nič dmgega kot embrionalna oblika zavestnosti«.*' 'Stihij-
skost' je torej 'stihijska' le v razmeiju do določene 'zavestnosti' in tista zavest, nasproti
kateri je sleherna zavest proletarcev, nastala 'spontano' v okviru boja proti njihovim ek-
sploatatoijem, še zmerom 'stihijska', se pravi elementama in neartikulirana, je zavest
proletarcev o njihovi zgodovinski vlogi: »Te stavke so bile same po sebi tradeunionis-
tičen, toda še ne socialnodemokratski boj, bile so znamenje, da se prebuja antagonizem
med delavci in gospodarji, vendar delavci še niso imeli niti niso mogli imeti zavesti, da
so njihovi interesi v nepremostljivem nasprotju z vsem sedanjim političnim in druž-
benim redom, to se pravi, da še niso imeli sociinodemokratične zavesti«.Tisto kon-
kretno, določeno zgodovinsko izhodišče, kije podlaga togemu ločevar\ju dveh 'elemen-
tov', je bil soobstoj delavskega gibanja in socialne demokracije v Rusiji sredi devetde-
setih let prejšnjega stoletja: »V Rusiji je teoretični nauk socialne demokracije nastal po-
polnoma neodvisno od stihijskega naraščanja delavskega gibanja, nastal je kot neizbe-
žen rezultat miselnega razvoja revolucionamo-socialistične inteligence. V tem času,
za katerega gre pri nas ..., je bil ta nauk ne samo že popolnoma izdelan program sku-
pine 'Osvoboditev dela', temveč si je pridobil že tudi večino revolucionarne mladine
v Rusiji«.*® Delavce in socialdemokrate je »vleklo« ene k drugim, vendar pa srečar^je
med njimi ni uspelo, ker je socialdemokratom »marykalo revolucióname izkušenosti in
praktične izurjenosti«** in jih je policija uspela začasno zatreti. Zmota socialdemokra-
tov po Leninu nikakor ni bila v tem, da se niso omejevali na trenutne zahteve sindi-
kalnega boja, pač pa so, v skladu s spoznaiyem, daje zgodovina postavila pred ryih »ne-
posredno nalogo, kije najbolj revolucionarna od vseh neposrednih nalog proletariata
v katerikoli drugi deželi«, nalogo, s katere uresničer^jem, »z uničenjem najmočnejšega
branika ne samo evropske, marveč tudi (zdaj lahko rečemo) azijske reakcije, bi ruski
proletariat postal avantgarda mednarodnega revolucionamega proletariata«,*® »od
vsega začetka poudaijali tudi najširše zgodovinske naloge mske socialne demokracije
nasploh in nalogo, daje treba strmoglaviti samodruštvo, še posebej«.*® Napačna je bila
54
njihova neizkušenost, ryihova nesposobnost, da bi spoznani nalogi ustrezno praktično
organizirali revolucionarno stranko proletariata.
Korenine 'ekonomizma' vidi Lenin v tem, da del socialdemokratov po začasnem po-
razu lastno neizkušenost, torej nekaj, kar je mogoče v nada^jiyem boju premagati, pri-
piše domnevno objektivnemu toku dognanj. Ne gre za enotno idejno smer, pač pa za
sindrom, katerega oblikovanje Lenin pokaže od navidez obrobnih nesoglasij med 'mla-
dimi' in 'starimi' člani »Bojne zveze za osvoboditev delavskega razreda« v začetku 1897.
leta, preko ponatisa uvodnika 1. številke peterburškega lista »Rabočega Mysl« jeseni is-
tega leta (Leninu je postal ta tekst dostopen šele dobro leto kasneje, ko so bila nesoglasja
že dosti očitnejša - tu ga citira kot dokument nastajanja 'ekonomističnega' sindroma),
do naslovljencev kritike, »Rabočega Dela« št. 10, izšle poleti 1901. Sklop simptomatič-
nih trditev (npr. v »Raboči Mysli«: 'delavci za delavce', 'delavci so končno iztrgali svojo
usodo iz rok voditeljev', "boj za ekonomski polož^ delavcev ima prednost pred bojem
za politične ideale', 'ena stavkovna blagajna je več vredna od sto organizacij', 'osnova
našega dela mora biti povprečni delavec, ne elita', 'ne bojujete se za bodoče rodove, am-
pak zase in za svoje otroke' itd.) zigame Lenin v skupno lastnost 'ekonomistov',
»poklekanje pred stihijskostjo«.*^ V zavzemanju za »čisto delavsko gibanje« in za »or-
ganično« zvezo s proletariatom*® so se paradoksalno prisiljeni »zatekati k argumentom
buržoaznih 'samo-tradeunionostov'«.*®
Lenin razčleiyi4e uvodnik v 1. številko »Raboče Mysli« kot dokument, ki že vsebuje na-
jvažnejše predpostavke za razumevanje stališč neposrednega naslovljenca njegove kri-
tike, časopisa »Rabočee Delo«, prva predpostavka je dejstvo, daje »zadušitev zavest-
nosti, o kateri smo govorili, tudi stihijsko potekla«,s^ je policija zajela večina 'starih'
in tako 'rešila' spor med 'mladimi' in 'starimi' socialdemokrati, ne da bi bil spor mogel
dobiti podobo odkritega boja med različnimi pojmovaryi nalog socialne demokracije.
Ta okoliščina je omogočila »Rabočemu Delu«, da zanika sam spor in njegove dimenzije,
kolikor pa spor priznava, ga premešča drugam (zato je za Lenina tako pomembno, da
ulovi »Rabočee Delo« vsaj v eni točki, kjer sploh šele priznava načelno, teoretsko raz-
liko med sabo in »Iskro« in s tem implicitno priznava tudi teoretsko razsežnost spora).
Druga okoliščina, namreč, da se je že »Raboč^a Mysl« pri obrambi puristično delav-
skega gibarya bila prisiljena zatekati k buržoaznim 'samo-tradeunionističnim' argu-
mentom, je za Lenina dokaz, kako »vsako poklekarye pred stihyskostjo delavskega gi-
barya, vsako zmanjševanje vloge 'zavestnega elementa', vloge socialne demokracije
pomeni hkrati - popolnoma neodvisno od tega, ali tisti, ki to vlogo zmanjšuje, to želi
ali ne - krepitev vpliva buržoazne ideologije na deiauce«. In tretjič, Lenin opozaija,
da uporabna izraz 'ekonomizem' le kot nadomestni, konvencionalni izraz ne za nekakš-
no skrajno smer, ki bi skušala boj delavcev omejiti izključno na ekonomski boj, pač pa
za označitev določenega pojmovaiya političnega boja delavskega gibaiya, ki je skupne
»Raboči Mysli« in »Rabočemu Delu« in ki je v »Raboči Mysli« sežeto v frazi, da »politika
vedno poslušno sledi ekonomiki«.®^ »Rabočee Delo« je zoper obdolžitev, češ daje 'eko-
nomistično' glasilo, protestiralo in poučilo »Iskro«: »Kateri socialni demokrat pa ne ve,
da imajo po Marxovem in Engelsovem nauku ekonomski interesi posameznih razredov
odločilno vlogo v zgodovini in da mora zategadelj posebno boj proletariata za njegove
ekonomske interese biti največjega pomena za ryegov razredni razvoj in osvobodilni
boj?«®' Lenin na to odgovaija: »Ta 'zategadelj'je popolnoma zgrešen. Iz tega, da im^o
ekonomski interesi odločilno vlogo, še nikakor ne sledi sklep, da je ekonomski
(- sindikalni) boj najpomembnejši, kigti bistvene, 'odločilne' interese razredov je mo-
goče zadovoljiti samo s temeljitimi političnimi preobrazbami nasploh; posebno temelj-
ni ekonomski interes proletariata je mogoče zadovoljiti samo s politično revolucyo, ki
bo diktaturo buržoazije nadomestila z diktaturo proletariata«.®*
Med temi tremi točkami je za Lenina odločilna druga: na primeru »Raboče Mysli« iz-
kazan padec na buržoazno raven, kot nujen rezultat »poklekanja pred stihijskostjo«. To
poklekaiye se pri »Rabočem Delu« kaže v specifičnem razumevanju teze, ki sama sicer
ni napačna, daje »najvažnejši pojav ruskega življei^a, ki bo v glavnem določal naloge
in naravo literarne dejavnosti 'Zveze«, je po našem mnergu množično delavsko gibarye,
kije nastalo v zadnjih letih«.®® Namesto da bi pojavitev množičnega gibanja doumelo
kot problem, ki ga mora socialna demokracija šele artikulirati, ki postavlja pred njo
55
»nove teoretične, politične in organizacijske naloge, dokaj bolj zamotane od tistih, s ka-
kršnimi smo se lahko zadovoljili v obdobju pred nastankom množičnega gibarga«,®® pa
vidi »Rabočee Delo« v njem neproblematično, tako rekoč transparentno utelešenje ob-
jektivnega razvoja, ki mu je pač mogoče le slediti, kar pomeni, da je treba zagovaijati
ekonomski boj, kadar se gibarye omejuje na ekonomski boj, pa takoj zamenjati melo-
dijo (»Mislimo, da naloga socialne demokracije ne more in ne sme biti delovanje proti
razmahu terorističnega razpoloženja«),®' potem ko seje izkazalo, da so zatirani 'ekono-
mistom' v brk sposobni tudi samoiniciativno seči po orožju. Ko »Rabočee Delo« kritizira
taktični načrt zgraditve RSDRP okrog »Iskre« in se sklicuje na to, da si marksisti ne dajo
vezati rok, daje zanje taktika »proces rasti partijskih nalog, ki rastejo skupaj s par-
tijo«,^^ z dialektično zvenečo abstraktno frazo maskira lastni »brezmejni oportunizem«,
ki abstrahira prav od lastnih, za socialdemokrate kot tisti del proletariata, ki naj bi ga
odlikovala »njihova teoretska prednost pred ostalo množico proletariata ..., vpogled v
pogoje, tok in splošne rezultate proletarskega gibanja«,®® specifičnih nalog, vtem ko da-
je stihijsko potekajočemu 'objektivnemu' gibanju zgolj nekoliko imbecilni naknadni
pristanek na njegov potek. Ob »Rabočem Delu« se zdi, pravi Lenin, »kakor da nas to
'množično gibanje' oprošča nujnosti, da naloge, ki nam jih postavka, jasno spoznamo
in tudi rešimo«.®° Oportunizem je tudi dejanska podlaga stališča, s katerega lahko »Ra-
bočee Delo« »Iskri« očita »podcergevaiye pomena, ki ga ima objektivni ali stihijski ele-
ment razvoja«. Lenin zavme očitek takole:
»Našega filozofa bi radi vprašali: kako more sestavijalec subjektivnih načrtov izraziti
'podcenjevarye' objektivnega razvoja? Očitno tedaj, če bi izgubil izpred oči, da ta ob-
jektivni razvoj poraja ali krepi, uničuje ali slabi take in take razrede, sloje, skupine ...
ter s tem ustvarja možnosti za tako in tako ... stališče revolucionarnih strank ... Toda
krivda takega sestavijalca tedaj ne bi bila v tem, da podceryiye stihijski element, tem-
več nasprotno v tem, da podcenjuje zavestni element, ker mu očitno тадјка 'zavest-
nosti' za pravilno razumevanje objektivnega razvoja. Zato že sam razgovor o »ocenje-
vanju sorazmernega pomena« (podčrtalo 'Rabočee Delo') stihyskosti in zavestnosti
razkriva popolno pomanjkanje 'zavestnosti'. Če so nekateri 'stihijski elementi razvoja'
sploh dostopni človeški zavesti, tedaj bo njih nepravilna ocena pomenila ravno 'pod-
cenjevarye zavestnega elementa'. Če pa niso dostopni zavesti, jih tudi ne poznamo in
ne moremo o njih govoriti. O čem torej govori B. Kričevski? Če se mu zde 'subjektivni
načrti' 'Iskre' napačni (in on ravno trdi, da so napačni), bi moral pokazati na tista ob-
jektivna dejstva, kijih ignorirao ti načrti, in zaradi tega ignorirarya- če govorimo v rye-
govem jeziku - obdolžiti 'Iskro', da ji manjka zavestnosti, da 'podceryuje zavestni ele-
ment'«.®'
Skorajda locus communis kritičnega marksizma je že, daje Lenin v »Kaj delati?« s pri-
vzetem teze Kautskega, da partija od zunaj vnaša socialdemokratsko zavest v delavsko
gibanje, vsaj implicite padel na stališče vnanjega razpolagarya s proletariatom kot ob-
jektom vnanjega gospostva. S tega vidika je gotovo nekoliko nepričakovan rezultat
branja Leninovega teksta, da so v vnanji poziciji glede na množično gibanje prav tisti,
ki hočejo množičnemu gibanju tel quel 'pustiti biti', ki se zavzemajo za »organično zve-
zo« s proletariatom, in ne Lenin. Pozabljajo, da so »komunisti... praktično najodloč-
nejši del delavskih strank v vseh deželah, del, ki žene vedno dalje« in da »v raznih raz-
vojnih stopnjah, prek katerih gre boj med proletariatom in buržoazijo, vedno zastopajo
interes celotnega gibarya.«®^ Vsa Leninova polemika je namenjena socialdemokraciji
kot stranki, katere obstoj je upravičen edinole, kolikor je v razmeiju do proletarcev na
stališču komunistov. Zato 'subjektivni sestavijalec načrtov' ne more podcenjevati 'ob-
jektivnega razvoja'. Že vnaprej je tudi sam umeščen v ta domnevno objektivni razvoj
kot v določeno razvrstitev sil v razrednem boju. 'Element', ki ga 'росегуцје', je lahko
le 'zavestnost' in sicer edino njegova lastna. Manko, spodrsljaj, je njegov lasten: zavest-
ni element podcenjuje s tem, da se moti, da napačno ravna. Leninove razvpite besede
»Učiti se...« niso besede učitelja učencem, temveč besede učečega se na lastnih na-
pakah. Ko pa Kričevski v »Raboč^ Delu« tehta 'sorazmerni' pomen stihijskega in za-
vestnega elementa, se izvzame iz rgunega razmeija. Obenem se mu pa ni treba učiti,
S£Ú se ne more zmotiti: ryegova vloga je vloga zrcala objektivnega razvoja, njegova na-
loga je ponavljanje dejary 'stihijskega' delavskega gibanja v sferi spontane ideologije so-
56
cialdemokracye, za kar ni potreben poseben teoretski napor, le sposobnost preveganja
na sebi neproblematičnih 'dejstev' v kvazimarksistični žargon.
Pravkar uprizorjeni triumf Lenina nad 'ekonomisti' smo napravili očiten tako, da smo
v prikazu drugega poglavja Leninove ki jige nekćg izpustili. Izpuščeno paje bilo namer-
no prav tisto, zaradi česar je »К^ delati?« sporen spis: privzetje teze Kautskega o vna-
šanju zavesti od zun^. Šele zdćg, ko smo pokazali, da gre Leninu prav za udejanjarge
komunistične vloge socialdemokratov v delavskem gibanju in da 'v praksi' kritizira
prav vnaiyo vlogo 'ekonomistov', kijih spremembe dejanskega gibarga notranje ne pri-
zadevego, se lahko vprašamo, kakšno vlogo igra teza o vnanjosti zavesti v pričujoči po-
lemiki?
Mesto, kjer Lenin tako rekoč 'vpokliče' tezo Kautskega o vnašanju zavesti od zunaj, ni-
kakor ni poljubno. To stori v prvem razdelku drugega poglavja, takoj potem, ko je oz-
načil zavest množičnega delavskega gibarga v Rusiji kot stihijsko glede na socialde-
mokratično zavest:
»Rekli smo, da delavci niti niso mogli imeti socialnodemokratične zavesti. To je bilo
mogoče prinesti samo od zun^j. Zgodovina vseh dežel priča, da si lahko delavski razred
s svojimi lastnimi silami ustvari zgolj tradeunionistično zavest, 1j. prepričanje, da se je
treba združevati v zveze, se bojevati s podjetniki, zahtevati od vlade, da izda te ali one
za delavce nujno potrebne zakone, ipd. Nauk socializma pa se je razvil iz filozofskih,
zgodovinskih, ekonomskih teorg, ki so jih obdelovali izobraženi predstavniki imovitih
razredov, intelektualci. Tudi utemeljitelja modernega znanstvenega socializma, Marx
in Engels, sta po svojem socialnem polož^u pripadala buržoazni inteligenci.«®' (Sledi
že citirana trditev, daje v Rusiji marksizem nastal kot imanentni rezultat miselnega raz-
voja revolucionarne inteligence in postal prepričarvje večine ruske revolucionarne mla-
dine.)
Ti stavki so izrečeni v točki, ko gre in concreto za takšno usmeritev obstoječega mno-
žičnega delavskega gibanja, ki bo revolucionarna, adekvatna njegovi zgodovinski vlo-
gi, saj so materialni pogoji za to dani: »Na ta način smo imeli tako stihijsko prebujerye
delavskih množic, prebujenje k zavestnemu življenju in zavestnemu boju, kakor tudi
s socialnodemokratično teorgo oboroženo revolucionarno mladino, ki jo je vleklo k de-
lavcem.«®* Četudi je mogoče že v poprejšnjih Leninovih spisih zaslediti sklicevanje na
tezo, daje socialdemokracija delavsko gibanje plus socializem, ki jo je Kautsky popu-
lariziral že v svoji 'poljudni' razlagi teoretičnega dela Erfurtskega programa,®® pa ne
smemo ostati le pri sklepu, da si je eno od svojih vulgarizacij marksizma centrum II.
Intemacionale delil z Leninom. Če Lenin še toplo citira kritiko osnutka novega progra-
ma avstrijske socialdemokracge iz 1901, kjer Kautsky z drugačno argumentacijo in z
drugačnimi nameni v drugačnih razmerah trdi, daje »socialistična zavest... nekaj, kar
je bilo v razredni boj proletariata prineseno od zunaj (von aussen Hineingetragenes), ne
pa nekaj, kar bi samo od sebe (urwüchsig) iz njega nastalo«,®® je to mogoče le zato, ker
vidi v ruskih razmerah par excellence udejaiyene besede Kautskega, daje »modemi so-
cializem nastal v glavah posameznih članov tega sloja (buržoazne inteligence, op. J. V.)
in šele ti so ga posredovali duševno razvitejšim proletarcem, ki ga potem vnašćgo v raz-
redni boj proletariata, kjer to dopušč^o razmere.«®' Ta vzgojiteljska, za historični ma-
terializem nevdržna drža je Leninu pomenila vnaprejšnjo formulacijo prav rgegovega
lastnega primera in edino zato je mogel spregledati njeno dejansko nezdružljivost z last-
no, revolucionamo pozicijo.
Citat iz Kautskega uporabi Lenin v kontekstu boja proti »poklekanju pred stihgskostjo«
kot v socialdemokratskem jeziku izraženem upravičevaixju nerevolucionarne politike,
ki se sklicuje na prakso obstoječega delavskega gibarya. Teza o vnašanju zavesti od zu-
naj dobi svoj smisel zanj šele v konjunkcyi s tezo, da ni nevtralne ideologije:
»Ker torej o samostojni ideologiji, ki bi jo izdelale delavske množice same med razvojem
svojega gibanja, ne more biti niti govora, se zastavlja vprašanje samo takole: buržoaz-
na ali socialistična ideologija. Kake sredrye ideologye tu ni (kajti človeštvo ni ustvarilo
nikakršne 'tretje' ideologye in v družbi, ki jo razjedajo razredna nasprotja, izvenrazred-
ne ali nadrazredne ideologije sploh biti ne more). Vsako omalovaževarye socialistične
57
ideologije, vsako oddaljevanje od nje pomeni torej hkrati krepitev buržoazne ideolo-
gije.«®®
Očitno je, da prav tako kot mnenje, da je buržoazna inteligenca avtor znanstvenega so-
cializma, tudi pravkar navedeno pojmovanje ideologije kot sistema nazorov ni historič-
no materialistično. Resda Lenin ni poznal »Nemške ideologije«, aje bil dober pozna-
valec vrste del, od »Bede filozofye« preko »Komunističnega manifesta« in »Kapitala« do
»Ludwiga Feuerbacha«, kjer je ideologija jasno opredeljena kot napačna zavest, spre-
vnyen odsev dejanskih materialnih razmerij. Dovolj instruktiven je tu »Manifest«, kjer
je razvidna povezava obeh točk, v katerih se Lenin moti. Ko Marx in Engels zapišeta,
da v času zaostritve razrednega boja »preide zdaj del buržoazije k proletariatu, in po-
sebno del buržoaznih ideologov, ki so se dokopali do teoretičnega razumevanja vsega
zgodovinskega gibarya«,®® in s tem pač predvsem ciljata nase, tedaj merita na to, daje
za ideologa, če naj preide k proletariatu, predvsem nujen teoretski obračun z (lastno)
ideologijo. Teoretične teze komunistov niso več ideologija:
»So le še splošni izrazi faktičnih razmerij eksistirajočega razrednega boja, zgodovinske-
ga gibanja, ki poteka pred našimi očmi.«'" Niso več ideologija, ker niso več sprevmjena
zavest, saj si ne domišljajo, da so кгц več (npr. večne resnice) od tega, kar teoretične teze
tudi sicer so: splošni izrazi faktičnih razmery sočasnega razrednega boja. Tu se ne mo-
remo spuščati v iskaiye virov Leninovega pojma ideologije niti v izčrpno analizo sicerš-
njega Leninovega razumevanja ideologije." Nujno paje poudariti, da v razumevarye
ideologije kot sklopa pogledov in prepričary, kije léâiko znanstven ali ne, pravilen ali
napačen, Lenin vnaša bistveno novost, ki je prav v tem, da ne dopušča obstoja nep-
ristranske ideologije. Tertium non datur se veže na pojmovanje Marxove teorije kot edi-
ne znanstvene ideologije, ki je po svojem bistvu revolucionarna »in sicer ne po naključ-
ju in ne le zato, ker je utemeljitelj doktrine združeval v sebi lastnosti znanstvenika in
revolucionarja, marveč ju združile po svoji notranji logiki že v sami teoriji... Potem-
takem je po Marxu neposredna naloga znanosti - dati resnično bojno geslo, tj. znati ob-
jektivno prikazati ta boj kot produkt določenega sistema produkcijskih odnosov, znati
razumeti nujnost tega boja, njegovo vsebino, potek in okoliščine razvoja.«Leninovo
stališče je direktno nasprotje pojmovarya znanosti pri Kautskem. V odstavku, ki ga ci-
tira Lenin, je njegovo razumevarye znanosti kot 'science', ki je v ravnodušni distanci
do svojega predmeta, prikrito s poudarjanjem, da znanstveni razvoj korenini »v današ-
njih ekonomskih odnosih« na drugačen način od razvoja delavskega gibanja. Smisel
trditev, da se »modema socialistična zavest lahko razvije samo na podlagi globokega
znanstvenega spoznanja«, da je »današrya ekonomska znanost prav tako pogoj za so-
cialistično proizvodryo, kakor današnja tehnika, toda proletariat pri vsej svoji najboljši
volji ne more ustvariti ne ene ne druge« ali da »nosilec znanosti ni proletariat, marveč
buržoazna inteligenca«,''^ se razkrije prav tam, kjer Kautsky nasproti Bemsteinu brani
ortodoksno marksistično znanost:
»Sploh ni dvoma, da bi bil 'Kapital' še bolj nepristranski in znanstven, če bi bil avtor
s svojim genijem, svojo temeljitostjo, svojo resnicoljubnostjo povezal lepo lastnost, da
bi bil nad vsemi razrednimi boji in razrednimi nasprotji, ne da bi izgubil svoj tesni stik
z ekonomsko stvamostjo. Lahko izrazimo željo za takšnim znanstvenikom, a v družbi,
ki jo tako trgajo razredna nasprotja, lahko to ostane le skromna želja.«'*
Empirični boji proletarcev teorije v ničemer notranje ne prizadevajo; Kautsky poudar-
ja, daje znanstvenik mime duše lahko nemarksist in marksist neznanstvenik ter daje
za znanstvenike socialdemokrate udeleževanje v političnem boju v obratnem soraz-
merju z ryihovo znanstveno angažiranostjo.'® Kljub polemiki z Bemsteinom je Kautsky
tu na nasprotnikovem stališču, saj je vnašanje znanosti socializma v glave »duševno
bolj razvitih proletarcev« teoryi zunarya osebna odločitev, tako rekoč stvar vesti in vo-
lje. Filantropija in preračunljivost sta tu do teorije v enakem odnosu in toliko je v »Anar-
hizmu ali socializmu« tudi Stalin kautskyjanec, ko stavi na proletariat kot na konja, za
katerega je znanost izračunala, da bo zmagal. Nasprotno je za Lenina potem, koje zna-
nost odkrila v eksploataciji proletariata po kapitalu gibalni zakon sodobne družbe,
nepojmljiva znanost o družbi, kiji ne bi bilo imenentno »pomagati proletariatu pri tem,
da bi čim hitreje in čim lažje odpravil sleherno izkoriščarye«.'®
V »Kaj delati?« ima teza o vnašanju zavesti v proletariat vlogo garanta komunistične
58
iniciative v dejanskem delavskem gibanju. Ce namreč ni nikakršne nevtralne ideolo-
gije (v smislu družbene zavesti), ted^ je роЦе ideologije (kot кгсца, kjer ljudje mislijo
lastno družbeno bit) polje, kjer komunizem bije boj za lastno bazo. Naprej to pomeni,
da si je proletarce treba idejno šele priboriti, s^ očitno socialdemokratična zavest ne
vznika neposredno iz njihovih življenjskih pogojev. Kljub temu, da se namreč delavski
razred »stihijsko nagiba k socializmu«, ker »socialistična teorija globje in pravilneje od
vseh drugih ugotavlja vzroke trpljenja delavskega razreda in jo zato delavci tudi tako
lahko sprejemno, samo če ta teorija sama ne klone pred stihijskostjo, če se sama ne pod-
reja stihijskosti«, pa se »n^bolj razšiijena (in v najrazličnejših oblikah stalno oživlj^oča
se) buržoazna ideologija... kljub temu stihijsko najbolj vsiljuje delavcu«." Po izkuš-
njah 20. stoletja je кго lahko 'razšiijenost' kot vzrok persistiranja buržoazne ideologije
odpraviti s posmehom. Drugače je, če upoštevamo, da so teoretska podlaga - ali »fon«
v Lotmanovem pomenu besede - tu obravnavanega razmeija med stihijskostjo in za-
vestnostjo Marxovi in Engelsovi spisi, nastali pred zgodovinsko izkušnjo leta 1848 ter
nenadejanega razmeha kapitalizma, ki je zigel celotno dobo njunega nadaljrgega dela:
predvsem »Beda«, »Manifest« ter »Mezdno delo in kapital«. Pred poglobitvijo kritike
politične ekonomije do odkritja produkcije presežne vrednosti kot za kapitalizem spe-
cifičnega načina eksploatacije neposrednih proizvajalcev in zaiyo konstitutivne
netransparentnosti eksploatacije seje zdelo, da ob njihovem brezlastništvu medseboj-
na konkurenca in konkurenca strojev delavce s kvazinaravno nujnostjo sili k združe-
vanju zoper kapitaliste in s tem k političnemu konstituiranju v razred. Ker nima razred,
ki se bori za goli obstoj, nobenega interesa, da bi se varal glede lastnih interesov, po-
trebuje zgolj bojno geslo, ki je le še splošni izraz njegovega faktičnega boja, izraz, ki
formira to, kar izraža, zato k nesmiselno govoriti o 'vnanjosti' teoretičnih tez komu-
nistov glede na razredni boj. Sele ko se izkaže, da kapitalistična produkcijska razmeija
za svojo reprodukcijo zahtevajo določene predpogoje, ki so nedvomno 'ideološki' v Le-
ninovem pomenu besede in ki jih je samo potrebno reproducirati, če naj se ohrango ta
razmeija ter da so sami neposredni proizvajalci nujno ujeti v ideološke predstave, po-
stane očitna 'vnanjost' teoretičnih tez komunistov do tistega, čemur bi v Lukàcsevi dik-
ciji rekli 'empirična zavest proletarcev'. Tisto, kar Leninu priča »zgodovina vseh dežel«,
je prav razmik med proletarskim stališčem v ideologiji in tradeunionistično ideologijo.
Namesto posmeha formulaciji o razšiijenosti buržoazne ideologije kot vzroku njenega
učinkovanja na delavce bi morali tu videti sled teoretske potrebe po analizi »najrazlič-
nejših oblik« »stalnega oživljanja« ideologije, ki se »stihijsko vsiljuje delavcu«.
Drugič pa je naloga komunistov - Lenin, ne da bi se tega zavedal, reši na specifičen na-
čin to nalogo v 5. poglavju knjige oziroma že v članku »S čim začeti« -, da
reorganizirajo teren idejnega boja; prav zato, ker je za obstoječa produkcijska raz-
meija konstitutivna ne (le) vsebina vladajoče ideologije, temveč ravno tako medseboj-.
na hierarhična razporejenost in povezanost ideoloških področij in instanc. V tem smislu
bije komunizem 'v ideologiji' dobesedno boj za lastno bazo, saj mora šele vzpostaviti
mehanizme in aparate, ki zagotavljigo njegov obstoj v vladajoči družbi.
Videli smo, kako pri Leninu podmena, da mora revolucionamo zavest o njegovi lastni
zgodovinski vlogi v delavski razred vnesti šele socialdemokratska inteligenca kot znan-
stveno spoznanje, igra docela drugačno vlogo kot pri Kautskem. Drugačnost vloge pa
je rezultat tega, da ne gre za nekritično posnemanje, pač pa za najdenje realnega ko-
relata privzeti tezi v specifičnih ruskih razmerah. Ostica seveda vprašanje, kako so se
dejansko formirali ti pogoji, kijih Lenin v teku argumentacije prikazuje kot transcen-
dentalne (»zgodovina vseh dežel priča...«). Empirično dejstvo je, daje ruska socialde-
mokracija nastala »kot naraven in neizbežen rezultat miselnega razvoja revolucionar-
no-socialistične inteligence«: del bivše narodniške inteligence je v letih 1880-1883 s sa-
mokritiko dotedanje narodniške teorye in prakse ne le miselno prešel k marksizmu,
temveč tudi izdelal politični program ruske revolucionarne proletarske stranke, ga v
antiabsolutistično razpoloženih krogih zagovaijal več ko deset let in pridobil za svoje
nazore večino študirajoče mladine, predenje ruska socialdemokracya sploh mogla za-
četi v omembe vredni meri posegati v dotlej sporadični sindikalni boj industrijskega
proletariata in tako pritegniti v svoje vrste tudi delavce, skratka postajati proletarska
59
stranka in ne več le ena od opozicijskih idejnih strqj. Če nismo pripravljeni veijeti v roj-
stvo ruske socialdemokracije iz Minervine glave, temveč skušamo to dejstvo teoretično
pojasniti, moramo razložiti možnost evolucije narodništva v socialdemokratizem prav
iz specifične zgodovinske vloge narodništva v ruski družbeni formaciji druge polovice
19. stoletja.
Po Andersonu'® gre za fevdalni absolutizem, torej za družbeno formacijo, historično
sorodno ancien régime-u, čeprav je sicer sočasna kapitalistični družbeni formacgi, ki
je med carstvom Louisa Napoleona in Tretjo republiko preživela Komuno. Na ozac^u
sočasnosti evropski družbi, ki jo kot temeljno protislovje že pretresa razredni boj med
kapitalom in delom, je prikrita paradoksalna posebnost ruskega absolutizma, daje sko-
raj pol stoletja hegemon revolucionamega boja proti ryemu gibanje, ki se deklarira za
socialistično - narodniki.'® Tisto, kar je pravzaprav skupno vsem narodnikom, od Her-
zena preko Čemyševskega, Tkačeva, Lavrova do eserjev, pa nikakor ni isti politični
program niti socialistično prepričanje. Skupna jim je ideološka fantazma 'obščine'.^°
Od reakcionaijev jo je za revolucionami demokratizem prevzel Herzen pod odkritim
vplivom revolucije 1848:
»Obščina je rešila rusko ljudstvo pred mongolskim barbarstvom in carsko civilizacijo,
pred evropsko zlikanimi fevdalci in nemško birokracijo. Organizacija obščine, čeprav
močno omajana, se je uprla vmešavanju oblasti; srečno je dočakala razvoj socializma
v Evropi. Ta okoliščina je skrajno pomembna za Rusyo.«®' »Tisto, kar za Zahod pomeni
samo uparye, h kateremu so usmerjeni njegovi napori, je za nas že realno dejstvo, s ka-
terim začenjamo; zatirani po carskem samodržavlju, gremo nasproti socializmu, kakor
so stari Germani, ki so poklekali pred Torom ali Odinom, šli nasproti krščanstvu.
Abstraktno vzete je mogoče navedene vrstice brez dvoma uvrstiti v rubriko 'reakcio-
nami socializem' v »Manifestu«.®® Kot paje pokazal že Plehanov v delih »Socializem
in razredni bm« ter »Naša nesoglasja«, paje fantazma obščine, kakor jo je vpeljal Herzen
(ki mu sledil Čemyševsky), zgodovinsko učinkovala prav nasprotno kot vir revolució-
name energye za nekaj generacy. Za rusko demokratsko inteligenco, kije (s Herzenom)
uvidela razredno razkladnost evropske družbe po letu 1848 v času, koje Rusya čakala
še na ukinitev tlačanstva, in ki ji (s Čemyševskim) nista bila neznana niti nemška kla-
sična filozofya niti utopični socializem, je vera v obščino imaginarna rešitev nerazreš-
ljivega problema, kako hkrati ohraniti revolucionami cilj zrušitve absolutizma in se ob-
enem izogniti razrednemu protislovju kapitalizma kot očitnega rezultata zrušenja fev-
dalizma na Zahodu. Ni težko videti, daje v času njene pojavitve obščina kot imaginarno
utelešerye nerazcepljenega občestva 'pravilno odražala' navidezno nerazcepljenost rus-
kega ljudstva na razrede in omogočala narodnikom, da se imajo za njegovega občega
reprezentanta. Zdelo seje, daje treba le odstraniti zunanje ovire - in seveda so bile vse
ovire, od tlačanske nesvotode in kultume zaostalosti do nerazumevanja samodrštva za
narodništvo dojete prav kot zunanje ovire - in ljudstvo bo zakoračilo v socialistično pri-
hodnost. Od tod začetno navdušenje za reformo tlačanstva in niharye med revolucio-
narnostjo ter apeli na carja, kije imelo za predpostavko aporijo med 'ljudsko' in od zunaj
vsiljeno formo produkcye in je prav zato v oblasti videlo produkcyi vnaryo instanco,
ki 'bi lahko, pa noče' uvesti 'ljudske proizvodnje'.®* Ob nespremenjenem statusu obšči-
ne v času rasti kapitalizma sije bilo mogoče utvarjati, da kapitalizem razžira starožitno
idiliko zato, ker to pač dopušča oblast. Revolucionamo narodništvo je bilo toliko bolj
ahistorično, kolikor bolj je bilo 'revolucionamo' in 'socialistično', medtem koje bil »Ka-
pital« simpatičen prav zagovomikom šele nastopajočega kapitalizma v Rusyi, saj so v
ryem videli teorijo, ki upravičuje kot zakonit njegov zgodovinski nastanek (v tem jim
je bil bliže od kalsične politične ekonomye, kije v ryem videla naravni red, ni pa znala
pojasniti njegove geneze). Narodniki so videli v marksizmu specifično zahodnoevrops-
ki socializem, tj. gibanje, ki ob zgodovinskih predpostavkah, bistveno različnih od rus-
kih, goji isti ideal, ki pa so mu Rusi bližje, saj je ruskemu ljudstvu socializem kar pri-
rojen.
Evolucija narodniškega socializma v marksizem Plehanova in »Osvoboditve dela« je
sldila porazu najresnejše narodniške politične organizacije »Zemlje in svobode« v po-
skusu udejanitve ideala. Neuspeh »pohoda med ljudstvo« je pokazal, da kmetov poli-
tika in socializem ne zanimata, pač pa nasprotno zanimata urbane plasti ruskega pre-
60
bivalstva.85 Obrat Plehanova k marksizmu je tako bil premislek poraza narodništva kot
samobitno ruskega socializma in analogno Marxu in Engelsu je postal Plehanov mark-
sist skozi kritiko lastne ideologije. Premislek poraza je zahteval streznjerye; zahteval je
znanstveno preučitev produkcijskih razmerij v Rusiji, ki n^j ugotovi, kam Rusijo ob-
jektivno реЦе pot zgodovine, namesto minljivih idealov in subjektivistične nestanovit-
nosti v nazorih in taktiki. Rezultat študija je bil za Plehanova, daje pravibia znanstvena,
materialistična pot; da se v Rusiji nezadržno razvija kapitalizem in da se obščina not-
ranje razkrcOa. Edini možni socializem je znanstveni, proletarski in samo proletariat kot
rezultat razvoja produkcijskih sil v kapitalizmu je sposoben preobraziti družbo v socia-
listično in ohraniti morebitne prežitke komunalnega življenja na ruskem podeželju.
Plehanov je ničkolikokrat poudaijal, da mora biti osvoboditev proletariata njegovo last-
no delo in daje zato edina možna politična naloga ruskih socialistov mučno, dolgotrajno
delo agitacije in propagande znanstvenega socializma, ki nay proletarce oboroži za nji-
hovo nalogo. Kot neposredno nalogo proletarske stranke pa je postavil zrušitev abso-
lutizma in uvedbo parlamentarne demokracije kot terena, kjer si proletarci šele lahko
izbojujejo osvoboditev.
Zgodovina ruske sociaidemokracije od ustanovitve »Osvoboditve dela« pa do prodora
»Bojne zveze za osvoboditev delavskega razreda« med delavce sredi 90-ih let je zgodo-
vina boja med malomeščanskim in delavskim socializmom na ravni spopada dveh sve-
tovnih nazorov med rusko inteligenco in to je окоЦе, v katerem se formira Lenin kot
teoretik. Za Lenina in še mnogo drugih mladih inteligentov je bil prestop k marksizmu
ponovitev koraka, ki gaje napravil Plehanov: spoznanje, daje vztreganje pri socializmu
obščine reakcionarno, ker je le jalovo upirarge njenemu že potekegočemu razkroju in
daje mogoče biti revolucionaren socialist le še kot socialdemokrat. To zavedanje pa ne
ukirga dejstva, da je Rusija še predburžoazna družba in v цјеј ni vzpostavljena niti še
scena političnega boja, da mora torej socialdemokracija izbojevati пгцргеј buržoazno-
demokratično revolucijo.
Teza o vnašanju zavesti od zun^ v proletariat je rezultat razmer, ko je revolucionarna
inteligenca postala marksistična skozi ideološki boj znotraj še - ne - marksističnega po-
litičnega gibanja in v razmerah, ko zainteresiranost proletariata za politično osvobodi-
tev izpod absolutizma nikakor ni bila njegova očitna neposredna potreba. Opozicijska
inteligenca je bila v vnanjem odnosu ne le do proletariata, temveč tudi do kmetov in
odtod se je moglo zdeti, ko da je mogoče izbirati usmeritev. Ta dozdevek, ki ga je za
naz^ zgledno formuliral Stalin v »Anarhizmu ali socializmu«, je pač le parodya tega, da
seje moral Plehanov postaviti na proletarsko stališče, tj. dojeti vzroke neuspeha socia-
listične agitacije med kmeti, da bi postal marksist, kar je zelo daleč od nepristranskega
tehtarya, na koga staviti, če se nočeš zmotiti v politiki.
Razvoj ruskega marksizma skoz idejni boj z narodništvom (in le sekundarno tudi z li-
beralizmom) je tudi dal poudarek pojmu ideologye kot bojišča med buržoaznim in pro-
letarskim svetovnim nazorom, med idealizmom in materializmom, med subjektiviz-
mom in objektivizmom. Ko Lenin - ki v tem sledi Plehanovu - sleherno teoretično delo
začerya z načelnim razlikovanjem med materializmom in idealizmom, tega ne počne,
ker bi mu bila ontology a hobby. Večkrat je poudaril, da ga zanima » sodobni družbeni
red« in tu mu je filozofski materializem garant zoper voluntarizem narodništva in vz-
trayanje pri materialistični dialektiki kot znanstveni gnoseologyi rezultat dejstva, da je
objektivni razvoj Rusye postavil na laž subjektivne ideale 'ruskih socialistov'. Vseskozi
upoštevani materialistični temelj je tako že sam naddoločen po Leninovem razrednem
stališču.
Že po tem, da zavzemata osrednje mesto v knjigi s podnaslovom »Žgoča vprašarya na-
šega gibanja« in da sta tudi najobsežnejši, je očitno, da sta tretje in četrto poglavje, »Tra-
deunionistična in socialnodemokratična politika« in »Rokodelstvo ekonomistov in or-
ganizacija revolucionarjev«, bili za Lenina nćgpomembnejši v »Кеџ delati?« kot politič-
nem posegu v delavsko gibarye. S pozicije, razvite v prvih dveh poglavjih, Lenin tu raz-
krinkava 'ekonomizem' kot tendenco, ki zadržuje delavsko gibarye na ravni, ki zaostaja
za njegovimi možnostmi, ko vztraga pri lokalnih in sindikalističnih oblikah boja v času
revolucionarnega vrerya, namesto da bi oblike in vsebino boja artikulirala tako, da bi
61
delavski razred v vseh dnevnopolitičnih zadevah in na vseh področjih družbenega živ-
Ijerge zavzel zavesten odnos do vseh ostalih razredov ruske družbe, saj bo šele tako lah-
ko odigral svojo zgodovinsko vlogo. Pri tem Lenin nasproti 'ekonomistom' brani tak-
tične in organizacijske poglede, ki se praktično udejanjajo z oblikovanjem občeruske
socialdemokratske organizacije, nastajajoče ob konkretnih nalogah zbiranja prispeve-
kov iz vseh krajev in z vseh področjih družbenega življenja Rusije, kjer se razgaljata ab-
solutizem in kapitalizem, za časopis 'Iskro', ter urejanja, tiskanja in razpečevanja časo-
pisa. »Iskra« je hkrati instrument uresničevanja Leninovih zamisli in argument v do-
kazovanju pravilnosti teh zamisli.
Stališče, ki ga Lenin tu zavzema, je le ponovitev stališča, ki ga izoblikuje v prvih dveh
poglavjih in ga sežema v očitku 'ekonomistom', da poklekajo pred stihijskostjo. Gre se-
veda za vprašanje vloge komunistov, avantgarde v delavskem gibaryu. Medtem ko je
za ekonomiste vsakokrat prevladujoča oblika boja delavskega gibanja učinek objektiv-
nega razvoja, ki gaje kot takega treba subjektivno sprejeti, paje za Lenina 'subjektivni
element' zmeraj že tudi sam umeščen v ta 'objektivni razvoj', ki vendar ni nič drugega
kot spreminjanje razmerij razrednega boja in je zato njegova naloga, da ta razmeija
spreminja v skladu s spoznanim zgodovinskim interesom delavskega razreda.
Ni potrebno posebej dokazovati, da je tu razvita zamisel partije kot ilegalne, navzgor
odgovorne orgnaizacije poklicnih revolucionaijev bila prirejena izključno za razmere
policijske represije absolutizma, saj je to poudaril že Lenin sam in se takoj, ko je prva
ruska revolucija omogočila legalno delo, zavzel za dosledno uveljavitev demokratičnos-
ti in volünosti ter za sprejetje čim večjega števila proletarcev v stranko.®® Pač paje treba
pokazati, kako Lenin vnaprej zavrača neštetokrat ponavljani očitek, da vodstvo gibanja
(partija oziroma njen vrh) blankistično samovoljno odreja naloge gibanju. Obstoj giba-
nja sam na sebi po Leninu za socialnodemokracijo šele postavlja problem njenega pra-
vilnega ravnanja, njenega umeščanja v gibanje na tak način, da bo slednje na višini svo-
je zgodovinske naloge. Lenin je jasen: obstoječe delavsko gibanje še ni na tej višini:
»Zavest delavskih množic ne more biti resnično razredna zavest, če se delavci ne na-
vadijo na konkretnih in vrh tega stalno žgočih (aktualnih) političnih dejstvih in dogod-
kih zasledovati vsakega od vseh drugih družbenih razredov v vseh pojavnih oblikah
umskega, moralnega in političnega življenja teh razredov, če se tudi v praksi ne nava-
dijo uporabljati materialistično analizo in materialistično presojanje vseh strani dejav-
nosti in življenja vseh razredov... Kdor usmeija pozornost... delavskega razreda iz-
ključno ali tudi samo pretežno na njega samega, ni socialni demokrat, kajti spoznavarye
samega sebe je za delavski razred neločljivo povezano s popolno jasnostjo ... ne toliko
teoretičnih predstav, kot na podlagi izkušenj v političnem življenju ustvaijenih pred-
stav o medsebojnih odnosih vseh razredov današnje družbe ..
Prav nasprotno od tega, da bi jih vpogled v splošne pogoje gibanja privilegiral, jim za-
gotavljal večvednost v primeri s proletarci, jih zavezuje, da odpravljajo razlike med sa-
bo in dnigimi tako, da drugim omogočijo dostop do socialdemokratskega stališča. Pri
tem ne gre za to, da bi proletarcem posredovali izgotovljene vednosti, marveč bolj za
to, da v družbeni strukturi držijo odprto mesto, kjer so proletarcem njihove lastne iz-
kušnje reprezentirane artikulirano, celovito. To je rešitev, ki jo Lenin »proizvede, ne da
bi vedel, kaj je proizvedel«, z organiziranjem partije okrog izdajanja »Iskre«. V sežeti ob-
liki je n20ti to problematiko v članku »S čim začeti?«, raztreseno pa jo najdemo v »Кгц
delati?«.®®
Prva naloga lista je »združiti vse elemente političnega nezadovoljstva in nasprotovanja
in oploditi z njimi revolucionamo delavsko gibarye ... treba je zbuditi v vseh, tudi na-
jmary zavednih plasteh prebivalstva, gorečnost do političnega razkrinkavanja.«®® Ča-
sopis naj bi bil po Leninovih besedah v razmeiju govornika na odru do nezadovoljnih
Rusov kot publike, kar je izredno pomenljiva metafora, saj meri prav na to, da časopis
šele omogoča artikulacijo tistega, kar ljudje neposredno dojemsgo kot nezadovoljstvo,
v razvidno družbeno razmerje. Navidez lokalne in partikulame hibe in zločini abso-
lutizma že s tem, da so postavljeni eni ob druge in da so sploh izrečeni, prehajajo ne
le v obtožbo družbene ureditve, temveč jo tem, ki so jim namenjene, šele reprezentirajo
kot ureditev, kjer je ryihovo mesto mesto tistih, ki sojo poklicali zrušiti. Časopisje torej
62
medy, v katerem se delavski razred šele prepozna v svoji zgodovinski vlogi. Hkrati pa
se okoli časopisa zgradi tudi partga kot stalna, enotna organizacija, ki kot izdajatelj ča-
sopisa nastopa obenem kot naslovijenec, ki omogoča razkrinkavarye, kot razkrinkova-
lec in kot tisti, ki naslavlja na proletariat sporočilo: »To si ti«. Položaj partije kot avant-
garde gibanja je za Lenina legitimen edinole, kolikor opravlja vlogo omogočanja delav-
skemu razredu, da se zave svoje zgodovinske vloge. Zato ryena naloga ni predpisovati
naloge, pač pa jih razbirati: »... Znati mora ob vsakem 'preobratu' in nepričakovanem
dogodku delati, kar mora«.^°
Partija je tediò - daleč od tega, da bi 'več vedela' - instanca v družbeni strukturi, ki prav
s tem, daje vnarya glede na neposredne izkušnje proletarcev, omogoča njihovo posre-
dovanje v revolucionamo zavest. Distanca, ki jo loči od razreda, je nezvedijivi način
njene vpletenosti v njegovo gibanje, je njegova notranja distanca od samega sebe.
Zdi se, kot daje po svojem mestu v družbi bila Leninov ideal nemška socialdemokracija
in da ji zgoij išče substitut v absolutističnih razmerah.®' Vendar paje šlo Leninu pri skli-
cevanju na Nemce v glavnem za to, da so od vseh takratnih proletarskih strank rela-
tivno najbolje združevali tri plati boja - političnega, ekonomskega in teoretskega - ka-
terih enotnost je za Lenina predpostavka revolucióname vloge proletarske stranke kot
bojne organizacije za uničenje razredne družbe. V boju s smermi, ki so ogromnost nalog
reducirale, ker da ryih izpolnitev pod absolutizmom ni mogoča, vztrćga ne le pri njiho-
vem doslednem in celovitem izpolnjevanju, marveč tudi pri tem, da je socialdemok-
ratska hegemonija v boju zoper absolutizem nezaobidijiva predpriprava zarge.^^ Do-
bljeni rezultat presega izhodišče, ko za nazaj kaže na parlamentame stranke II. Inter-
nacionale kot na bistveno redukcijo, ujeto v meščansko predstavo, da je naravni rep-
rezentant sloja, ki bo po zgodovinski progresiji izvoljen, da uvede socializem. Če abst-
rahiramo od konkretnih organizacijskih form, ki jih Lenin zahteva za Rusyo (in ta ab-
strakcija je nujna, če пец ne zaidemo v neteoretsko primeijaiye načelne prednosti le-
galne ali ilegalne partye ipd.), se tedaj problem reprezentacije proletariata v družbeni
nadzidavi postavi tudi tam, Iyer se je zdel apriori rešen.
Že samo vprašarye po konstituciji razredne zavesti proletariata je bilo možno šele po po-
lomu II. Intemacionale v svetovni vojni in Lukacseva »Zgodovina in razredna zavest«
kot ryegova klasična formulacija docela temelji na predpostavki, daje bil to poraz za-
vesti in sicer napačne, le navidez ortodoksno marksistične zavesti. Lukacs ji zoperstav-
Ija hipotetično razredno zavest proletariata kot (v njegovi teoriji že doseženo) samoza-
vedanje Zgodovine, katerega materialni nosilec in realizator je po svoji funkcyi prole-
tariat. Govoreč iz boleče izkušnje spodletele enotnosti teorije in prakse II. Intemacio-
nale nahaja v svojem konstruktu utopično točko gotovosti subjekta revolucye, točko,
ki jo mora zavest doseči, da ji ne bo več spodletelo. Ker so zanj transcendentalni pogoji
enotnosti teorije in prakse z zgodovinsko pojavitvyo delavskega razreda dani,®* in ker
je razredna zavest zanj posamezniku na določenem mestu v produkcijskem procesu
primeijena (angemessene), racionalno pripisana zavest, v nasprotju z njegovo empirič-
no, posamično zavestjo, ki da ji pritičejo nepredvidljive 'psihološke' singulamosti, je
ves njegov napor usmerjen v iskarye vzrokov za realizacijo razredne zavesti proleta-
riata. Vnaiyega nosilca razredne zavesti z atributi kolektivnih duševnih vrlin (volja, dis-
ciplina ipd.), ki naj zapolni razkol med teorijo in prakso, n^de v leninističnem tipu par-
tije. Takšno koncipirarye lastne naloge pa ga dela slepega za vsakršno dejavno vlogo
ideologije, 'neprimerjene' ryihovemu objektivnem položigu, ki bi utegnila zamrežiti
proletarce.
Leninove pretenzye v »Kaj delati?« niso svetovnozgodovinske. Če se partye pri njem
drži razsvetljevalska vloga - pač zato, ker je partya ob odsotnosti meščanske in nemara
celo mestne kultume tradicye v Rusyi prisiljena biti njen posrednik - paje nikakor ne
moremo zreducirati падјо. Preden lahko igra katerokoli drugo vlogo, se mora konsti-
tuirati v prostor, kjer zatirani, v svoji specifičnosti sebi in drugim razredom še nevidni,
razred sploh šele pride do besede. V nobenem od zrcal, ki mu jih ponuja obstoječa druž-
ba, se ne more ugledati v svoji zgodovinski vlogi; takšno samoidentifikacyo mu lahko
omogoči le neko glede nanjo premaknjeno mesto, katerega vnanjost je prav vnanjost
proletarskega stališča do proletariata samega. V odmiku od teoretičnih (Lukacs) in
63
'praktičnih' (Stalin) rešitev, ki fetišizirajo položaj partije, bi pomenilo vztrajati pri leni-
nizmu vztríúati pri premisleku položaja proletariata kot razreda, ki je 'drugje' glede na
samega sebe.
Jože Vogrinc
OPOMBE:
1)	Pomočen v univerzalno topilo 'aktualnosti' se potem Lenin srečuje s ixjljubno nalovljenimi ak-
tualneži; kot 'modemist' npr. s Husserlom in s Kandinkim (glej: D. Rodin, Povijesno nrvjesto Vla-
dimira Hjiča Leryina, Leryin izvan mitova I, Liber, Zagreb 1970, str. 1-22). Da, da, to bi se dalo še
radikalizirati: Hans Richter se v knjigi »Dada« spomiiya, da sta Lenin in Zinov'ev 1916 v Zürichu
prebivala v isti ulici kot Cabaret Voltaire.
2)	Rosa Luxemburg, Ruska revolucija. Izbrano delo, str. 776, CZ, Ljubljana 1977.
3)	György Lukács, Lenin, str. 12, CZ, Ljubljana 1974.
5)	Hans Jürgen Krahl, Konstitucija in razredni boj (K filozofgi zgodovine avtoritarne države), Pro-
blemi-Razprave 163-168, jun.-dec. 1976, str. 59.
4)	Dr. Božidar Debeljak, Vstop v marksistično filozofvjo, str. 158 (sklepni stavek kivjige). Komunist,
Ljubljana 1979.
6)	Kari Korsch, Zdajärye stanje problema »Marksizem in filozofija« (Obenem antikritika). Marksi-
zem in filozofija. Komunist, Ljubljana 1970.
7)	Ne glede na siceršrvja medsebojna razbijanja in ne glede na marsikdéó nasprotujoče si oprede-
litve te posebnosti, se v tej točki strirya večina zahodnoevropskih kritičnih marksistov.
8)	F4irio Cerutti, Detlev Claussen, Hans-Jürgen Krahl, Oskar Negt, Alfred Schmidt, »Povijest i
klasna svijest« danas, Marksizam u svetu 11-12/1978, str. 121-165 (orig. izd^a »Geschichte und
Klassenbewusstsein Heute. Diskussion und Dokumentation, Verlag de Munter, Amsterdam 1971,
Str. 8-51). Claussen opozaija, da analiza diskusij na kongresih III. Intemacionale po neuspehu re-
volucij v zahodrü in centralni Evropi kaže, da je bil »neuspeh tega gibarya na določen način sub-
jektivistično zveden na organizacijdca vprašarvja«. Historično ozadje Lukacsevega pojma totalitete
je po Krahlu bila »okt. revolucija in дјепа napačna totalizacija v odnosu do zgodovine revolucije
zahodnoevropskih delavskih gibary; napačna totalizacija, kije pripeljala do razpada enotnosti re-
volucionamega gibarya«. Cerutti povzame iz razprave, daje bila oktobrska revolucija »z vsemi svo-
jimi pretenzijami na totalizacijo pri Leninu in v Komintemi« del zgodovinske konstelacije, v kateri
je nastala »Zgodovina in razredna zavest«. Negt sicer meni, daje napačna totalizacija oktobrske re-
volucije kot zgodovinsko - specifične revolucije na Lukacsa in na marksistično mišljerije sploh de-
lovala kot prisilni mehanizem, a dodaja pomembno opozorilo o spremembi Leninove ocene med-
narodnega pomena oktobrske revolucije: če je 1920 (npr. v »Levičarstvu kot otroški bolezni komu-
nizma«) še dopuščal možnost, da ruska revolucija sproži v Evropi verižno reakcijo, ji патецја 1923
v članku »O naši revoluciji (Ob zapisih N. Suhanova)« (ID IV, CZ 1950, str. 678-682) posredovalno
vlogo med dotedanjimi revolucijami imperialističnega Zahoda in napredujočimi revolucijami ko-
lonialnega Vzhoda.
9)	Naštejmo le najvažnejše konflikte Lenina z boljševiki: z otzovisti po upadu prve ruske revolu-
cije, s 'starimi boljševiki' po vrnitvi v Rusijo 1917, z Zinov'evom in Kamenevom pred oktobrskim
prevratom, z večino v CK glede Brest-Litovskega miru, z več nasprotniki pred NEP-om in končno
še ne dobro začeti, a nikoli končani spor s Stalinom ...
10)	Lukács, Lenin, str. 14.
11)	Lukács v Uvodu v Lenina 1967.
12)	Korsch, v navedenem spisu, str. 32.
13)	Kari Korsch, Materialistično pojmovanje zgodovine, str. 88, MK, Ljubljana 1972.
14)	Zgodovina vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Kratki kurz, str. 41, CZ, Ljubljana
1946.
15)	Lukács, Lenin, str. 108.
16)	Georg Lukacs, Vorwort (1967), Geschichte und Klassenbewusstsein, str. 18/19, Luchterhand,
Neuwied in Berlin, 1970.
17)	Korsch, ZdćOšrije stanje probleme marksizem in filozofija, str. 12/13 in op. št. 12.
18)	Vredno je posebej poudariti, da pri mnogokratni Leninovi opredelitvi proletarske stranke kot
bojne organizacije ne gre preprosto za primero, ki bi mu bila všeč, pač pa za bistveno opredelitev,
saj pač organizacije z edinstveno zgodovinsko vlogo ni mogoče omejevati na eno od utečenih form
političnega boja.
19)	Pričujoča označba ruske družbene formacije okrog leta 1900 je povzeta po Andersonu (Perry
Anderson, Lineages of the Absolutist State, New heeft Books, London 1974). Lenin se v tem času
še zadovoljuje z označbo državnega aparata v Rusiji kot takega, ki brani veleposestnike in buržoa-
64
zijo, in ne specificira, ali gre za fevdćilno ali za buržoazno državo. Po revoluciji 1905/1907 Lenin bolj
kot poprej poudari specifično fevdalne poteze ruske ureditve.
20)	Izraz je sposojen od Althusseija. Kot kaže že njegov priljubljeni topos po letu 1914, »ko je bil
Kautsky (ali Plehanov) še marksist. ..«, se Lenin nikoli ni docela ovedel različnosti lastne teorije
in prakse od teorije in prakse II. Intemacionale, ampsik je menil, daje bivši marksist spremenil sta-
lišče, ki si ga je bil poprej delil z Leninom.
21)	Predgovor k zbomiku V dvan^stih letih. Časopis za kritiko znanosti št. 31, 1979, str. 38. Zd^
je tekst na voljo tudi v tretjem zvezku Izbranih del, ki izh^^o pri CZ. Kjer ni posebej navedeno
drugače, citiram Lenina brez navedbe imena po tej izd^i.
22)	Ibid., str. 33.
23)	Ibid., str. 44.
24)	Povzeto po Leninovih zbranih deUh in po Uvodu dr. Marjana Britovška v prvi zvezek Izbranih
del.
25)	Leninova ocena v Predgovoru k 2. izdégi Nalog ruskih socialdemokratov, zapisana avgusta
1902, pol leta po izidu »Кгц delati?« Seveda ne pripisujemo upada 'ekonomizma' izključno Leninu.
26)	Poleg obeh načrtov 'Programa mskih socialdemokratov', napisanih 1883 oziroma 1887 lahko
imamo za programski tudi deli »Socializem in razredni boj« iz 1883 ter »Naša nesoglasja« iz 1884.
27)	Kdo so prijatelji ljudstva in kako se borijo proti socialnim demokratom?, ID I, str. 182. Delo je
bUo napisano 1894. 'Ekonomski' del je izgubljen.
28)	Pismo Potresovu 2. 9. 1898, 5. izd. Sočinenij, vol. 46, Moskva 1960.
29)	Pismo Potresovu, 27. 6. 1899, Soč. 5, vol. 46.
30)	Gre za članke Naš program. Naša nujnujnejša naloga in Življenjsko vprašanje. Glej Soč. 5, vol.
5.
31)	To so članki Načrt programa naše stranke, Umikanje v ruski socialdemokraciji in Ob »Profes-
sion de foi«. Glej Soč. 5, vol. 5.
32)	Predvsem je razburil duhove Vademecum za uredništvo »Rabočega Dela«, ki gaje februaija
1900 izdal Plahanov in v ryem objavil proti volji prizadetih privatna pisma 'ekonomistov'.
33)	Naslov Кец delati? ni sluč^no ponovitev naslova najodmevnejšega romana Černyševskega.
Lenin - kije cenU Čemyševskega kot najpomembnejšega predhodnika marksizma v Rusiji - v po-
polnoma drugačnih razmerah postavlja isto praktično vprašanje: кдј delati zd^ in tukiO za pred-
rugačerge ruske družbe.
34)	Ш, str. 498. V Izbranih delih je ruska beseda »stihijnost'« prevedena kot »spontanost«. Namesto
tega sem se odločil za dosledno rabo »stihijskosti«. Medtem ko izraz »spontana zavest« konotira za-
vest, ki se porojeva samogibno in je ne le nezvest Leninovi intenci, marveč tudi voda na mlin dan-
današnji razpasUm spontaneizmom, se veže »stihijnost'« na grško besedo »stoicheia«, ki pomeni ele-
mente ali črke kot elemente abecede in bolje ustreza Leninovi opredelitvi stihijske zavesti delav-
skega gibanja kot nesamozadostne, zgolj elementarne zavesti, ki postane kos revolucionarnim na-
logam šele preko socialdemokratske artikulacije.
35)	ID I, str. 498. Omenimo še to, da prevod v Izbranih deHh ne sledi Leninu, ko ta dosledno po-
stavlja vzdevek »ekonomisti« v navednice, s čimer poudari njegovo arbitramost.
36)	ID I, str. 498.
37)	Glej MEID II, predvsem str. 536-540 in 595-604.
38)	Ш I, str. 517.
39)	Iz Uvodnika v 10. št. »Rabočega Dela«, citira in podčrtuje Lenin; Ш I, str. 532.
40)	Ш I, str. 517.
41)	ID I, str. 518.
42)	ID I, str. 518, podčrtal J. V.
43)	Ш I, str. 519, podč. J. V.
44)	Ш, I, str. 520.
45)	Ш I, str. 516. Slovnična napaka je očitno že v izvimiku (glej Soč. 5, vol. 6, str. 28: ».. . niybolee
revoljucionnoj.. . kakoj by to ni bylo drugoj strany . ..«). Leninova določitev neposredne naloge
ruskega proletariata se navezuje na mnogokrat izrečeno obtožbo Marxa in Engelsa, daje Rusija ste-
ber evropske геаксџе ter na upe poznega Engelsa ter Osvoboditve dela, da bo buržoazno-demok-
ratična revolucija v Rusiji rešila Evropo te nadloge.
46)	Ш I, str. 519.
47)	ID I, str. 521.
48)	ID I, str. 524. Lenin tu citira izraze iz »Rabočega Dela«.
49)	m I, str. 524.
50)	Ш I, str. 523.
51)	Ш I, str. 524.
52)	Ш I, str. 527; Lenin citira »Rabočo Mysl'«.
53)	Ш I, str. 530 v opombi; Lenin citira in podčrtuje članek v 7. številki »Rabočega Dela«.
54)	Ш I, str. 530 v opombi.
65
55)	ID I, str. 529. Lenin citira »Rabočee Delo«; »bo« in »določal naloge« je podčrtal Lenin, ostalo
»Rabočee Delo«. Mišljena je Zveza ruskih socialdemokratov v tiyini.
56)	ID I, str. 529/530.
57)	Ш I, str. 533. Lenin citira »Rabočee Delo«, št. 10, str. 23.
58)	ID I, str. 531. Lenin citira str. 11 v isti številki; p()dč. »Rabočee Delo«.
59)	MEID II, str. 603.
60)	ID I, str. 530.
61)	ID I, str. 532/533.
62)	MEID II, n. n. m.
63)	ID I, str. 518/519.
64)	ID I, str. 519.
65)	Lenin se skliče na Kautskega kot avtorja formule delavsko gibanje + socializem - socialdemok-
racija že v članku »Naša najnujnejša naloga«.
66)	Ш I, str. 524/525, Lenin citira Kautskega. Isti odlomek je nsyti pri Korschu v Marksizmu in fi-
lozofij, celoten članek Kautskega paje preveden v kiyigi »Ortodoksni marksizam in reformizam«,
Globus, Zagreb 1979.
67)	Prav tam.
68)	ID I, str. 525.
69)	MEID II, str. 600.
70)	MEID II, Str. 604.
71)	Leninova raba pojma ideologije kot sistema nazorov ima zglede v ruski predmarksistični pub-
licistiki (npr. esej Pisareva Razrušenje estetike). Bržkone je tja zašla iz francoske miselne tradicije,
ki je kot utopični socializem in pozitivizem precej vplivala na rusko misel v drugi polovici prejš-
njega stoletja. Za materialistično teorijo pomembneje pa bi bUo raziskati konsekvence, ki jih ima
za Lenina njegovo pojmovaiye ideologije.
72)	Ш I, str. 208; podč. J. V. Posebej pomembno je, da se ta pasus pojavlja v spisu Kdo so prijatelji
ljudstva?, kjer Lenin teoretsko obračuna z narodništvom.
73)	Ш I, str. 525, podč. Kautsky.
74)	Karl Kautsky, Bernstein i socijaldemokratski program. Ortodoksni marksizam i reformizam,
str. 32.
75)	Istotam.
76)	Ш I, str. 208.
77)	Ш I, str. 526/527 v opombi.
78)	Nav. delo, poglavje o Rusiji. Simptomatično je, da Rusijo izganjíóo v Azyo tisti marksisti, ki jim
gre za nezvedljivost njihove lastne situacije na dimenzije oktobrske revolucije in ki fanatično iščejo
tiste poteze, ki Rusijo ločujejo od Evrope. Kot med drugimi dokazuje tudi Anderson, ima Marxov
pojem azijskega produkcijskega načina smisel le kot razumna abstrakcija za določen način kom-
binacije produkcijskih sredstev in delovne sile, ki zajema zgodovinsko in geografsko med seboj
karseda različne produkcijske načine, da pa ga ni moč en bloc uporabiti v analizi azijskih družbenih
formacij. Njegova prednost je, da Evropo obravnava kot skupni družbenoekonomski teren, kamor
spada Rusija vse od začetkov sovje dr^vnosti za časa Kijevske Rusije. Sam Lenin resda Rusijo
tuintam imenuje za azijatsko ali polazijatsko, a že ta označba razkriva, daje Rusija kot azijsko kul-
turno zaostala mišljena prav znotraj paradigme Evrope.
79)	Zaradi enostavnosti zíóemamo pod označbo »narodniki« vse ruske opozicionarie, ki so pove-
zovali upe v osvoboditev izpod samodrštva z vero v samobitnost ruske »obščine« kot geiranta za
srečno bodočnost Rusije.
80)	'Obščina' zajema skupno posest obdelovalne zemlje v okviru vasi, pri čemer posamezne dru-
žine samostojno obdelujejo del zemlje, ki jim je začasno določen v uporabo. Dodeljevanje zemlje
v uporabo in druge skupne zadeve so v pristojnosti vaškega sveta. Zaradi njene fantazmatske vlo-
ge, kije merila na samobitnost in nerazcepljeno občestvo, sem ohranil ruski termin, ki ga uporab-
ljata Plehanov in Lenin. Že Plehanov nav^a v pripombi k izdaji Naših nesoglasij leta 1905, da so
fevdalci vzdrževali institucijo 'obščine' iz fiskalnih razlogov. Pod vplivom slavjanofúov je 'obščino'
razglasil za rusko posebnost reakcionarni nemški zgodovinar Haxthausen in jo razbobnal po Ev-
ropi, zaradi česar sta ga zasmehovala že Marx in Engels. Od Haxthausna jo je prevzel Herzen kot
rešilno bilko po svojem razočaranju nad polomom demokratične revolucije 1848.
81)	A. I. Herzen, Pismo Herweghu 30. 7. 1850, Sobranlje sočinenij, vol. 24, Moskva 1961, str. 128;
cit. po članku V. N. Nikiforova Istok i istorlja sveta. Marksizam u svetu 7/1980.
82)	Herzen, Russkü narod i socializm, Sobr. soč. vol. 7, str. 323; cit. po Nikiforovu.
83)	Na protislovnost Herzenove pozicije končno kaže tudi sodba Marxa in Engelsa o njem. Herzen
se je sam imel za sodobnika Mazzinlju, Kossuthu in Ledru-RoUinu, Marx in Engels pa sta v njem
videla le še enega emigranta, kije pogruntal čudežno zdravilo za družbene tegobe (glej npr. МЕШ
V, str. 645/647, kjer ga Engels, očitno v zvezi z napadom Tkačeva in Engelsa, zmeria za panslavista,
ki daje »nasproti gnilemu Zahodu postavil v vse bolj bleščečo luč svojo 'sveto' Rusijo in njeno po-
66
slanstvo, da trhli, iztošeni zahod pomladi in prerodi, če je treba, tudi s silo orožja«). Ta ocena je v
nasprotju ne le s Plehanovom in Leninom, ki vidita v Herzenu prvo osebnost, na katero naveziye
ruska demokratska tradicija, temveč tudi z novejšimi zgodovinopisnimi izsledki o povezavi Her-
zena in Ogareva z ruskimi revolucionarji v 60-ih letih (glej npr. uredniške opombe k Herzenovim
spominom »Preteklost in razmišljanja«). Vendar pa ne bi mogli reči, da sta Marx in Engels popo-
Moma prezrla praktično revolucionarnost narodništva; Marxova previdnost pri formuliraryu pis-
ma Zasuličevi je umljiva le iz perspektive leta 1881, ko seje zdelo, daje absolutizem pred padcem
in bi odločno zanikati možnost prehoda srenjske lastnine v socialistično pomenilo jemati pogum
tistim, ki so 1881 v Rusiji pač bili revolcionaiji.
84)	Glej že navedena dela Plehanova.
85)	Glej Plehanova.
86)	»O reorganizaciji partije, Ш II, str. 385-392.
87)	m I, str. 547/548.
88)	S čim začeti, članek, objavljen junija 1901 v »Iskri« kot napoved izida Kaj delati?, v zgoščeni
obliki razlaga načrt zgraditve RSDRP okrog naporov za izdajalce občeruskega lista in je kot tak
bistven za razumevarye brošure, katere izid napoveduje.
89)	Ш I, str. 488.
90)	Ш I, str. 489.
91)	Kako se je Lenin boril, da bi rusko delavsko gibanje povzelo izkuSrye prekaljenega nemškega
v času, ko je Rosa Luxemburg nemškim partijskim birokratom s prstom kazala na samoiniciativ-
nost množic v prvi ruski revoluciji, je pokazal Darko Štrajn v članku »Neksy aspektov dilem so-
cialdemokratske levice«. Časopis za kritiko znanosti 17-18/1976, str. 173-206.
92)	Rosa Luxemburg v polemiki proti domnevnemu Leninovemu ultracentralizmu sicer vidi raz-
loge, spričo katerih se pred ruske marksiste kot odločilno postavlja organizacijsko vprašarvje, ven-
dar prezre, da gre pri Leninovem načrtu prav za poskus, ob pomoči lista zgraditi tisto, kar imenuje
Rosa »sežemek volje razredno osveščene in boreče se avantgarde delavstva, ki obvezuje ryegove
posamezne skupine in posameznike« v domnevnem nasprotju z Leninovo samovlado vodstva in,
ker meni, da vprašarye pod absolutizmom ni adekvatno rešljivo, implicitno svetuje boljševikom
- n^ r^e počak^o (glej »Organizacijska vprašaiya ruske socialdemokracije«, Ш, str. 247-269).
93)	Na heglovske in fichtejanske momente v konstrukciji Lukacsevega pojma razredne zavesti so
poleg avtorja v Uvodu iz 1967 opozorili B. Deberyak v Uvodu v tematsko številko Marksizma u sve-
tu 11-12/1978 o Zgodovini in razredni zavesti ter razpravljalci v že ometyeni diskusiji, objavljeni
na istem mestu.
94)	Lukács, Geschichte und Klassenbewusstsein, Malik, Berlin 1923, str. 14/15. Pojem razredne
zavesti je definiran na strani 62.
67
STALINISTIČNI FENOMEN ELLEINSTEIN
EUeinsteinova razlaga stalinizma, natisnjena pri založbi Grasset v Parizu,' je bila po iz-
idu deležna široke popularizacije, tudi v nedvomno desnem tisku, medtem ko prese-
neča relativno pičla marksistična kritika teg dela. Izostanek temeljite marksistične ob-
delave EUeinsteinovega spisa seveda ne oporeka tistemu, čemur se v kulturniškem žar-
gonu po vzdignjeno reče, daje kako delo »izzvalo veliko pozornost«.
Izčrpno analizo pomena in vloge EUeinsteinovega dela bi seveda lahko dala samo ana-
liza njegovega delovanja v dežeU, v kateri EUeinstein živi in dela, posebej pa v partiji,
katere član je. Ta partija ne more pokazati - še manj pa dokazati - zgodovine revolu-
cionamega obračuna s stalinizmom, zato pa ima tradicijo iracionalnega odnosa do sta-
linizma, ki ga je na XII. kongresu KPF utemljil tedanji generalni sekretar Thorez, ko
je konstituiranje tega odnosa položil v srce.^ Zato si ni težko misliti, da teoretska analiza
in kritika stalinizma tu ni mogla biti navdušeno sprejeta - še posebej ne kritika z levega
krila partije. To kritiko je - od začetka 60. let sem, najprej prikrito, nato odkrito - za-
stopal Louis Althusser,® za ryim in z ryim pa Etienne Balibar in drugi. Balibar je bil zato
(kljub nasprotovanju partijske ceUce, katere član je bil, torej »baze«) naposled po hitrem
postopku izključen iz partije (Althusseija zaradi znanih okoliščin ni büo treba). Althus-
seijeva oz. althusseijanska kritika stalinizma je prva točka, v razmeiju do katere bi bilo
treba analizirati EUeinsteinovo delo - kritiko staUnizma z desnega krila partije. Druge
relacije, v katerih je treba gledati EUeinsteinovo »historijo stalinskega fenomena«, za-
devajo konstelacijo sil na francoski poUtični levici - z vidika teoretske produkcije in
specialno kritike stalinizma predvsem razmeije do Charlesa Bettelheima (maoistične
pozicije) in Emesta Mandela (trockistične pozicije). (Nadalje se postavlja vprašanje od-
nosa do meščanske kritike stalinizma, do nouveUe philosophie etc.) Te relacije se v El-
leinsteinovemu delu, prav tako pa na nasprotni strani, tudi izrecno postavljajo. Vendar
bi analiza teh razmerij, analiza te konstelacije zahtevala analizo Althusseijeve oz. alt-
husseijanske, Bettelheimove, Mandelove itn. kritike stalinizma. Tega v tem tekstu ni
mogoče opraviti. Poleg tega se predloženi tekst ne žeU vmešavati v francoske notranje
zadeve, pač pa v naše, predvsem slovenske.
Za slovensko »literamo sceno« je značilno, da marksizem ne »izziva velike pozornosti«
in daje v »kultumem življergu« potisnjen na rob, podprivilegiran, medtem ko privile-
girani zahtevajo in dobivajo nadprivilegije. Posebej ko gre za kritiko stalinizma, se vla-
dajoče sile »slovenske kulture« s kultumiško desnico na čelu potrudijo, da tolčejo čim
bolj po marksizmu. Saj marksizem jim velja za teoretsko predpostavko stalinizma, ok-
tobrska socialistična revolucija pa za praktično, kot lahko preberemo v paradi sloven-
skih inteligentov v njihovih Naših razgledih. Na drugi strani so morali napasti Althus-
seija, da je stalinist, ker ker govori o razrednem boju, da so imeU izgovor za vpeljavo
meščanskih kriterijev za presojanje socializma (oz. presojevalnih kriterijev meščanstva,
ki živi v socializmu), za anatemo vsakega proletarskega razrednega boja, v teoriji in
praksi.* Kot historična utemeljitev in apologija takšnega v svoboščinoljubje prirezane-
ga svobodoljuba, ki obsoja za stalinizem vse, kar da misUti na oblast delavskega razreda
in njegov revolucionami boj - v prvi vrsti teorijo tega boja, revolucionami marksizem
-, pa nastopa EUeinsteinov »staUnski fenomen«. Srečna okoliščina za »slovensko kul-
turo« je, daje bil slovenski prevod tega dela zaustavljen; zato lahko to delo cirkulira na
način »slovenske kulture«, namreč kot duh, bolj aU manj neoprijemljivo ter nereflek-
tirano neposredno, odtegnjeno kritiki in zavestnemu branju. Ta duh zdaj pn nas - tako
v žumalističnem prigodništvu kot v filozofskem izrekanju večnih resnic - denuncira
stalinizem oz. neostalinizem tam, kjer ga ni, da bi ga ohranjal in (tudi razšiijeno) rep-
roduciral tam, kjer je.
68
če se nekritičen odnos do EUeinsteinovega spisa na Slovenskem manifestira tudi tako,
da se publikacga enega njegovega poglavja v Staničevem zbomiku o evrokomunizmu®
ne pospremi sploh z nikakršnim komentarjem, je v kratkem predgovoru k hrvaškemu
prevodu integralnega teksta® izražen ne le v obliki pohvale ter odsotnosti celo tistega
protokolarnega kritičnega očitka, s katerim so komentatorji in kompilatoiji navEgeni
dokazovati, da so vsćg malce pametnejši od komentiranih in kompiliranih, temveč
hkrati z diskvalificiraryem (možne) kritike za »dogmatsko oporekanje«. Rade Kalanj, ki
zna najti pri EUeinsteinu »izrazito senzibilnost za teoretsko-problemske aspekte social-
no-političnih gibanj«, povzema svojo oceno v ugotovitvi, da je »EUeinsteinova kqjiga
nedvomno pomemben prispevek k marksistični historiografski in teoretski rekon-
strukciji fenomena stalinizma«. In medtem ko se EUeinsteinova retorika trivialnih res-
nic - tisto, kar lahko, kot pravi Hegel, o »nravnih predmetih«, zlasti o državi, vladi in
ustavi, vsakomur prileze iz njegovega srca, duše ali navdušer\ja - prikazuje kot obrav-
navanje »temeljnega vprašanja«, »dokazovanje« namreč, da stalinizem ni naraven, pač
pa zgodovinski produkt, se spodbijanje te retorike, kot rečeno, odpravi z dogmatiz-
mom.
Tudi v recenzijah hrvaškega prevoda, ki so izšle v našem revijalnem tisku, zaman iš-
čemo кгц več kot kako vljudnostno »kritiško« pripombo, medtem ko hvale ne margka.'
Vprašanje, ki si gaje treba zastaviti ob tem, je: Zak^ pri nas povprečna zgodovina sta-
linizma figurira kot veliki dosežek marksističnega zgodovinopisja? In nadalje: Zak^ iz
obsežne svetovne literature ni bilo izbrano za prevod kako drugo delo o tej problematiki
in zakaj celo to EUeinsteinovo npr. v Sloveniji ni moglo biti publicirano (tudi znana ju-
goslovanska marksistična revija napovedane tematiske številke o analizah in interpre-
tacijah stalinizma v svetu ni izdala). Zakaj ob tem, ko marksistične kritike stalinizma
ne morejo vedno izhajati, lahko izhajajo meščanske ali celo naravnost protikomunistič-
ne kritike sovjetske zgodovine? Zakaj je, naposled, »prepuščena pozabi« kritika stali-
nizma, ki sojo v začetku 50. let izdelali jugoslovanski komunisti, čeprav (ali morda prav
zato, ker) daleč presega denimo EUeinsteinovo? Sploh pa ves modni kulturniški čvek,
pa naj se sili v levo pozo ali ne.
V kontekstu marksističnih spoprijemov s stalinizmom šteje EUeinsteinovo delo med
tista, ki nasproti različnim subjektivističnim pristopom in pojasnitvam afirmirćgo raz-
iskovanje t. i. historičnih pogojev, v katerih je nastal stalinizem. Drugače kot pri odkriti
ideološkosti subjektivističnih obravnav, pri katerih je ob deklamacijah osebnega pre-
pričanja in moralnega zanosa znanost prav m^hna, naj bi šlo tu za veliko znanost, za
demonstracijo veličine znanosti, v resnici pa zavlada ideologija objektivizma, katere
klasično marksistično formulacijo dolgujemo znani Hilferdingovi božičnici.® Razglasi-
tev marksizma za »objektivno, vrednostnih sodb prosto znanost« t. i. »vrednotenja« se-
veda ni razdejanila, pač pa mu je dala delovati na drug način. Utvaijarye neideološkosti,
nepartijnosti, prevladane subjektivističnosti... postane temeijno ideološko določilo.
Ko se gre torej na delo historično, ko se loteva raziskovarga t. i. historičnih okoliščin,
se zdaj pozabija na že zbanalizirano resnico, da »okoliščine spremiiyajo ijudje«, v zadnji
instanci torej na »revolucionarno prakso«. Nič pa ni boij nevarnega, kot da se prav pri
preučevargu zgodovine revolucije pxjzabija na revolucionamo prakso, da se zgodovino
razrednih bojev raziskuje, kot da bi razrednih bojev ne bilo, kot da so rezultati, histo-
rični produkti razrednih bojev vse, razrednobojni proces produkcije pa nič. Ko zgodo-
vinski boji ugasnejo v historičnih dejstvih, ko se v spoznargu zgodovinskih del izgubi
spoznanje, da »zgodovino delajo ijudje« - kar se na drugi strani komplementira z miš-
Џедјет, dajo delajo, »kakor bi se jim zijubilo«, »aus freien Stücken« - se začne zgodo-
vino razlagati teleološko, končni rezultat zgodovinskega procesa postane izvomo dolo-
čilo tega procesa, nanj je pripeta vrvica, na katero se niz^o historična dejstva, polpro-
dukti, delni rezultati tega istega procesa, ta proces sam pa poteka, ideelno, naenkrat
gladko in gotovo, po naravni nujnosti. Iz zgodovine razrednih bojev zaprhuta kilavo ne-
topirsko spoznarvje »naravne zgodovine revolucije« (Naturgeschichte der Revolution),
kot seje formulirêd Karl Kautsky. Razredno analizo nadomesti socialna botanika, ki od-
69
kriva »kali« (recimo:) »revolucionamega razvoja«. »Kasnejša zgodovina,« pravita Marx
in Engels v Nemški ideologiji, »se naredi za smoter prejšnje« (MEID II, p. 43).® Rezultat
takih prizadevary je, da se »zgodovinska konstrukcija« »pod roko preobrazi« v »zgodo-
vinsko apologijo« (MEW 8, p. 560). Verbalna zaklinjanja, kakršnih se posluži EUeinstein,
temu seveda ne morejo odpomoči. Ne odpravijo tiste napake, ki se poraja iz gole ne-
gacije subjektivizma, namreč »napake naših tako imenovanih objektivnih zgodovino-
piscev« (ib.); »subjektivizem« odrine na stran - in nič več kot to - »objektivnost« ordi-
narijev in ekstraordinarijev, ki se ji posmehuje Lenin.
EUeinsteinova Histoire du phénomène stalinien (Daije Histoire) figurira kot dopolni-
tev prav tako EUeinsteinove Histoire de l'U. R. S. S. v štirih zvezkih, kot, če se tako reče
- zakeg če se kry igo prebere, se tako res težko reče -, metodološka refleksija in teoretska
osmislitev štirih zvezkov. Sama kryiga pa pretežno historični pregled krona še s poseb-
nim obravnavanjem ekonomskih, socialnih in političnih (pod firmo razmerja med so-
cialistično državo in demokracijo) »aspektov stalinskega fenomena«.'® EUeinstein se
namreč odloča za izraz »stalinski fenomen«. Kako zelo ustreza ta izraz delu, ki sledi, lah-
ko pokaže šele analiza tega dela. Neúprej pa veija pojasniti, kako je utemeljen izbor tega
izraza: »izraz 'stalinski fenomen' se mi zdi boij zadovoljiv kot vsi drugi« (Histoire, p. 8).
Ti »vsi drugi« možni izrazi pa naj bi biU »staUnizem«, »kult osebnosti« in »staUnsko ob-
dobje«. Zadnji izraz naj bi trajarye fenomena preveč omejil (?: določilo je pač »me sem-
ble«!), pa tudi adjektiv »staUnsko« daje problematičen (če seveda ni rabljen v sintagmi
»staUnski fenomen«); »kult osebnosti«, pravi, poudarja le en aspekt fenomena, »kult
vodje«; prvi izraz pa naj bi bil »izneudba buržoazije«, orožje njene ideologije in poUtike
(kot da EUeinsteina še vedno straši trockizem iz Kratkega kurza?y^ (ib., p. 7-8).
Druga vélika dilema, ki jo mora francoski zgodovinar rešiti, paje: ah se da staUnski fe-
nomen razložiti iz historičnih pogojev prve socialistične revolucije v zgodovini ali paje
»naravni proizvod, neizogiben« (ib., p. 8). Ta »naravna« in »neizogibna« dilema je po-
litična investicija - da bi se branilo partijsko politiko, ki se brez uspehe otepa s staliniz-
mom kot naravnim določilom, mora partijski ideolog neprestano dokazovati, da staU-
nizem ni padel iz pojma socializma (aU pa, da se pojem še ni uspel - nepopačeno - ures-
ničiti) (gl. npr. ib., p. 56,64,131,134 etc.). Dokazati mora, da seje staUnski fenomen izvil
iz historičnih pogojev graditve socializma v SZ, in pokazati, kako. EUeinstein večkrat
poudarja, da se »stalinskega fenomena« ne da razložiti in razumeti, če se ne izhaja iz
»zgodovinskega terena« (npr. ib., p. 36), drugače kot historično. Toda zdaj ne gre za
vprašarye, kakšna je ryegova historična reprodukcija staUnizma, tj. koliko historična
faktografya, ki jo posreduje, drži (pove se lahko, da ne drži vedno), marveč kako jo po-
sreduje. Z drugimi besedami: ne gre za vprašanje, kako historična dejanskost stalinske-
ga fenoinena določa njegovo zgodovisno rekonstrukcijo, temveč kako zgodovinopisna
rekonstrukcija konstruira »staUnski fenomen«; kakšni teoretski (ali/in ideološki) kon-
cepti ženejo in določajo to rekonstrukcijo.
Najprej vnarya slika reprodukcije/zgodovinopisnega posredovarya: v oči pade, takoj na
začetku, daje EUeinstein mogel napisati zgodovino SZ in zgodovino staUnizma, v dveh
ločenih knjižnih delih, vsako posebej (samo z auri sacra fames tega dejstva ne moremo
razložiti); v delu, ki obravnava zgodovino stalinskega fenomena, potekata analiza in pri-
kaz Giolikor ne gre sploh samo za prikaz) po večih vzporednih progah: ekonomi-
ja/razredi/država/kultura/teror in poUcya/partijsko življenje, pa še kaj. Gre, kot pri ug-
lednih slovenskih zgodovinarjih Slovencev, za snop prikazov, ki ga ne povezuje nič
notranjega, marveč le skupni naslov aU sploh samo knjižne platnice. Notranje določilo
historične reprodukcije se v Histoire du phénomène stalinien kaže kot rezultat histo-
rične analize oziroma prikaza, na drugem mestu EUeinstein pove, kar za bralca ni skriv-
nost, kije ne bi mogel sam dojeti, daje ta rezultat seveda predpostavka: »Izhajal sem
iz dveh bistvenih idej,« pravi (Fenomen etc., p. 142). Zadnja tri poglavja knjige so tako
v resnici prolegomena za branje te knjige, zaključek je teoretsko-poUtičen uvod, pre-
paracya (bralca). Ti dve »bistveni ideji« sta: 1. »V Sovjetski zvezi je družbena in eko-
nomska ureditev socialistična, ker so sredstva produkcije in menjave podružbena in
70
vladEÚo socialistična produkcijska razmeija« (ib.); 2. »Prepričan sem bil, da, na eni stra-
ni, obst^a socialistični način produkcije, na drugi strani pa istočasno avtoritarna in
despotska država« (ib., p. 143).
Ad 1. Socializem - podružberge produkcijskih in mergalnih sredstev. Socializem se de-
finira iz družbene forme lastnine sem in, kot mora biti, v tej pravniški optiki ugasnejo
vsa razredna določila, bistven, vsedoločujoč in vseodločujoč je samo pravni naslov. Se-
veda ne gre le za to, daje to juristično stališče slepo za razredna vprašanja, marveč pred-
vsem in tudi za to, da slepi vsako razredno obravnavanje stvari in, v praksi, hromi raz-
redni boj.če je bistveno določilo socializma pravni naslov in če je pravni naslov tudi
bistveno določilo kapitalizma, je razlika med socializmom in kapitalizmom samo prav-
no-formalna, spremenjena forma lastnine. »Razlika - temeljna - od kapitalizma izvira
iz sistema lastnine« (Histoire, p. 195).'^ Vse drugo ekonomsko, sploh vse ekonomsko
- zakaj, kot je Marx dovolj jasno povedal: lastninska razmerja so samo juristični izraz
produkcijskih razmerij (MEW 13, p. 9) - ostane tako kot prej: »Denar, cene, mezde, in-
vesticije, kapital, njegova tvorba, njegovo obračanje, vse to ostane« (Histoire, p. 195).
In potrebna je res juristična zaverovanost v vsemoč »jurističnega izraza« ali pa najvul-
gamejši mehanicizem, da se lahko pri tem zatijuje, da samo eksploatacije ni: »natanko
to je tisto, kar je izginilo v Sovjetski zvezi« (ib., p. 194). Namreč vera, da ekspoatacija
bazira na ideološkem izrazu dejanskih produkcijskih razmerg, ne pa v teh razmeijih sa-
mih, oz. da represivni pravni aparat, ki garantira eksploatacijo, sam eksploatira, ali pa
da sprememba pravnega naslova že na sebi spremeni produkcijska razmeija, oz. da lah-
ko z rye kar sklepamo na spemembo produkcijskih razmerij. No, metodološka zagata
je še večja, kot je videti, sćy EUeinstein tu s preformiraiyem nadgradnje dokazuje so-
cialističnost, ki jo zatijuje za družbeno bazo, medtem ko v eksplicitnih metodoloških
refleksijah, kot bo razvidno v nadaljevanju tega teksta, prav v nadgradnjo locira tisto
nesocialistično. Ko kritizira stalinistično nadgradnjo, opira svojo vero v socializem na
segment te iste nadgradrvje, ki jo pod roko preobrača v bazo. Bistveno je, da družbene
baze, da produkcijskih razmerij sploh ne analizira. Zadovolji se z ideološko čarovnijo
substantivirarya ideološkega (jurističnega) izraza. To sicer ni »stalinski fenomen«, je pa,
res, fenomen kritike stalinizma.
Drugi fenomen je EUeinsteinovo dekretiranje socializma za družbenoekonomsko for-
macijo oz. za način produkcije; »Kar bi moralo biti izvomo prehod od kapitalizma h ko-
munizmu, se torej izkaže za ekonomsko in družbeno formacijo, katere avtonomija je ve-
lika v razmeiju do kapitalizma, od koder prihaja, in do komunizma, kamor gre. To je
način produkcije, ekonomska in družbena formacija, ki bo trajala zgodovinsko obdo-
bje, vs^ tako dolgo kot kapitalizem« (ib., p. 195). Kjer je moč dekretiranja, je tudi dar
prerokovanja. Ta preformacija socializma v družbenoekonornsko formacijo oz. v način
produkcije, izpeljana z revizionistično gesto, kije ni mogoče zgrešiti: historično seje iz-
kazalo, ali: zgodovina je pokazala ipd. -, in podkrepljena z značilnim evolucionističnim
fatalizmom (»gre v komunizem«), ima samo en namen: ideološko utemeljiti in potem
s sklicevanjem na to dokazovati, daje stahnizem socializem. V resnici se lahko reče, da
je stalinizem socializem, ki je postal družbeno-ekonomska formacija. - Kaj to družbe-
no-ekonomsko formacijo karatkerizira? »Baza« je »socialistična lastnina sredstev pro-
dukcije in menjave« (ib., p. 134). »Sfera delovanja zakona vrednosti ostane v socialis-
tični ekonomiji neokrnjena«; »socializmu še naprej dominira blagovna ekonomija« (ib.,
p. 195). Toda ker ni več privatne lastnine produkcijskih in menjalnih sredstev, ni več
kapitalistov, in ker ni več kapitalistov, nt ne prilaščanja presežne vrednosti ne profita,
celo če lahko gotovo število birokratov izvleče koristi iz situacije (ib., p. 146). Mezde in
kapital so, ne sme pa biti - če EUeinstein tako reče - presežne vrednosti: »Presežna
vrednost' ® kot taka ne obstaja več in ni več tvorbe kapitidističnega (!) profita, toda cene
ostanejo določene z zakonom vrednosti, produkt dela je razdeljen med producenta
(delavca) in skupnost, ki jo reprezentira država (!), ki razdeljuje vsoto teh produktov v
funkciji potreb skupnosti etc.« (ib., p. 195/6). Ker ni presežne vrednosti, četudi mezdno
delo in kapital sta - le zakaj sta potem mezdno delo in kapital? -, ni eksploatacije, raz-
redi so, toda ni vladajočega razreda, niti ni razrednih razlik, so pa »injustices sociales«:
»Družbene nepravičnosti v socializmu eksistirajo, to je res, toda kakšna utopija bi bila
misliti nasprotno!« (ib., p. 199) - Če bi stari Proudhon mogel pisati kritiko stalinizma,
71
bi ne mogel ustvariti hujšega pojmovnega stupidarija, kot gaje njegov dagnji sonarod-
njak.
Ad 2. Šele ko se lahko privzame, daje vera v socialističnost SZ kljub stalinizmu oz. prav
stalinistične SZ zagotovljena, se lahko loti kritike stalinizma. Družbena baza je torej
neproblematična - pač zato, ker EUeinstein problema ne samo, da ne postavlja na tem
nivoju, marveč tudi naredi vse, da ga ne bi postavil kdo drug: »Problem se, torej, po-
stavlja na ravni funkcionirarga države: kako je bilo to (množična represija, posebej lik-
vidacija pol milijona koministov) mogoče? Kako se lahko to pomiri s socialistično druž-
beno in ekonosmko ureditvijo?« (Fenomen etc., p. 143) Da ne bi kak dogmatični mark-
sist, ki še vedno misli, da država ne lebdi, kot pri Mannheimu inteligenca, prosto v zra-
ku, da je konstitutivni moment produkcijskega načina (ne pa nekaj »na drugi strani«),
ali še celo, da je aparat razrednega zatiranja, pokvaril te logike, ki je zdaj že tako lepo
stekla, sta potrebni še dve opombi. Najprej teorem »o avtonomiji poUtičnega v odnosu
do ekonomskega in do družbenega« (ib.), ki v danem primeru funkcionira kot blokada
analize odnosa med družbeno bazo in poUtično nadgradnjo, posebej pa še analize raz-
redne določenosti in vsebine države ter njene vloge v razrednem boju. Potem pa še,
specialno, izrinjenje odnosov med razredi in razrednih bojev v stalinizmu vnaryo en-
titeto, v pasivno ozadje, na katerem se je odigrala »tragedija« staUnizma: »Prav na ni-
voju nadgradrye je treba iskati ključ za razumevarye stalinskega fenomena. Fenome-
ni(?!) razredov, odnosov med družbenimi razredi in njihovih bojev, tvorijo ozadje (la
toile de fond) te edinstvene tragedye, ki je zgodovina, toda razmeije med razUčnimi
konstituivnimi elementi baze in nadgradrye ni direktno in neposredno« (Histoire, p.
213). Tudi resnica te načelne trditve se pokaže v praktični izpeljavi. Skratka, še enkrat:
»Ključ za razumevanje stalinskega fenomena nahajamo na nivoju preučevarya države«
(ib., p. 230). Koje vprašanje razrednih bojev (zaenkrat samo) potisryeno v ozadje, se to
preučevarye države odvya v tematiziranju znotraj buržoaznega pojmovnega para de-
mokracija : diktatura.'®
Ker je diktatura, tako, oprana vsakega razrednega določila," ker ni diktatura proleta-
riata, marveč je dUctatura proletariata, nasprotno, skrćgšana v kar diktaturo, se demok-
racija, ki jo EUeinstein tako povzdiguje, nikdar ne prikaže kot kaj drugega ali kaj več
od znanih buržoaznih določil in vsebin demokracye, kot kaj drugega od buržoazne de-
mokracije. Zato že sámo dejstvo enopartijskega sistema zadostuje, da nepreklicno ugo-
tavlja: »V Sovjetski zvezi od leta 1921/22 ni več demokracye, marveč vladavina ene par-
tije« (Odločilna je pravica etc., p. 185; gl. tudi Histoire, p. 28,30 - tu je naznačeno tudi
razmeije med državo in partyo, partya daje bila »le noyau de l'Etat«), aU kar: »1922 je
caristična država zopet vzniknila v novi sovjetski državi« (Histoire, p. 16). Ta caristič-
nost »nove sovjetske države« se genetično razloži s tem, da je bilo sovjetsko vodstvo
med državljansko vojno in po njej prisiljeno poslužiti se »diktatorskih sredstev« (npr.
Odločilna je etc., p. 185), pa tudi s tem, daje socialistična revolucya zmagala v eni sami
in to revni ter kulturno zaostali dežeU, kar daje povečevalo vlogo države na notranjem
in na zunanjem planu, vsebinsko pa z vseprisotnostjo avtoritarne države (predvsem
močna t^na poUcya) ter z birokratsko vladavino oz. »birokratsko deformacijo«. Prav
»fenomen birokratizma je poglavitna značiUiost staUnizma« (ib., p. 186), »ta birokratska
deformacija (pa) se kaže kot nemoč reševati konkretne ekonomske probleme«
(Histoire, p. 16), ali, še ostreje: »birokratski sestem se tako izteče v zanikovarye eko-
nomskih zakonov, v neupoštevarye dejanskega« (ib., p. 202). Od tod se kot sredstvo boja
proti stalinskemu birokratizmu ponuja »ekonomska vzpodbuda«, afirmacya »ekonom-
skih zakonov« (svoboda blagovne produkcye), s čimer so dana rojstna tla demokracye,
medtem ko ima drugo tako sredstvo, demokracija, z katero se zavzema EUeinstein, čisto
določeno ekonomsko jedro (blagovno produkcyo in intenzivirano eksploatacijo) (gl. ib.,
p. 200-203; Odločilna je etc., p. 187). Buržoaznega horizonta se nikjer ne prebye. Zato
pa se, ko se obtožuje novo sovjetsko državo, da je caristična, trdoglavo ponavlja, da je
takšna samo »z ozirom na svoje funkcioniranje«, medtem ko daje z ozirom na razredno
vsebino (ki je EUeinstein nikjer ne anaUzira) »nesporno« »socialistična država«
(Fenomen etc., p. 151). To glede demokracye.
Po drugi strani lahko tudi diktatura tako nastopa samo kot buržoazni pojem, zabrisana
je specifika diktature proletariata, razlika med diktaturo proletariata in med buržoazno
72
diktaturo ali samodrštvom, ter, vnaprej, med njo in stalinistično diktaturo. Po eni strani
se razlaga, daje bila diktatura proletariata v SZ samo »čisti pojem« (Histoire etc., p. 28),
po drugi pa ne le, da je bila dejanska, marveč da je bila dejanska zasnova stalinizma:
»diktatura proletariata v formi, rojeni v Rusiji med revolucijo in düavijansko vojno, je
vsebovala v kali stalinski fenomen« (ib., p. 32). Tako pristane EUeinstein pri tistem, kar
sicer verbalno zavrača ali sramežljivo kantovsko relativizira, omiljuje (npr. ib., p. 57;
Fenomen etc., p. 150), pri teleološkem razlaganju zgodovine, ki ima za izhodišče in smo-
ter, v danem primeru, enačenja stalinizma z diktaturo proletariata. Je med tistimi »šte-
vilnimi tovariši«, kot pravi Balibar in ga tudi (poleg Marchaisa) imenuje, ki menijo, »da
je bistveno (l'essentiel), da so temeljne poteze diktature proletariata neposredno
udejanjene in razodete v zgodovini ZSSR« (Sur la dictature etc., p. 19), oz. »ne mis-
lijo, da bi mogla zgodovina Sovjetske zveze pred, med in po Stalinovem obdobju pred-
stavjati historični proces in tendenco, ki sta v protislovju z diktaturo proletariata«
(ib., p. 20).
Ko EUeinstein enkrat izhaja iz tega temeljnega, elementarnega nesporazuma, lahko vidi
seveda samó »permanenco političnih struktur in pojavov zavesti, vedenja ljudi«
(Histoire, p. 57, prim. p. 25, 44): od začetka 20. do sredine 30. let, (vs^) od konca držav-
ljanske vojne do stalinskih čistk, od Lenina do Stalina, lahko samo ugotovi, da se je,
v tem času, »diktatura poglobila« (Fenomen etc., p. 152). Vse, kar vidi, je sámorazvoj
neke politične strukture, ki se igra sama s seboj in z ljudmi, ki ne more nikdar zdrsniti
iz svojega koloteka, ki gaje začrtal že carizem; vagoni brez lokomotive, ki drsijo po lah-
nem klancu, vanje pa vstopajo in izstopajo Romanovi, Lenin, Stalin etc. Ko izpade ma-
terialistično pojmovanje zgodovine, ko se razredni boj prikazuje kot ozadje ali prostor
zgodovine, kot nekaj vnaryega tistemu, kar naj bi bilo dogajanje, ko namesto spopada
razredov nastopa spopad kategorij (dUtatature in demokracije), ' ® hočeš nočeš zavladata
evolucionzem in mehanicizem. Hkrati pa se samoteku stvari vdahne dušo, nujni kom-
plement mehanicizma, goU subjektivizem: diktatura da seje po lastni logiki poglabljala,
stalen podton pa je, da bi se bilo vendar treba samo odločiti bodisi za diktaturo bodisi
za demokracijo, samo izbrati aU prvo ali drugo in jo »apUcirati«. Kot vsi štacunaiji, ki
so zašU v znanost, tudi EUeinstein gleda na zgodovino ne kot na produkcijo, marveč kot
na izbiro blag. Tako se ni čuditi, da ne more razumeti Lenina, kar pa seveda preobrne
tako, da raztrobenta, da Lenin ni razumel - demokracije. Potek ruske sovjetske revo-
lucije in njen razvoj v stalinizem daje produkt Leninovega nerazumevanja oz. podce-
ryevanja demokracije. Izgradnja ekonomske baze naj bi »sovjetskim voditeljem ne do-
voljevala razumeti pomembnosti demokratičnih mehanizmov in rijihove povezanosti
s socializmom. Celo Lenin, ki je k temu problemu vendar pristopal teoretsko uteme-
ljeno, je vedno podcergeval rijihovo pomembnost, ker je izhajal iz svoje lastne ruske iz-
kušnje in demokratičnih izkušenj ni sprejel drugače kot od zunaj in po njihovih najbolj
negativnih vidikih, ki so se pokazali v zadržanju II. intemacionale med prvo svetovno
vojno in nato ob socialističnih revolucijah na Madžarskem in v Nemčiji. Zato najdemo
v Leninovih spisUi, ki so sledili sovjetski revoluciji, številne ocene, ki problematizirajo
(mettent en cause) demokratične mahanizme in si revolucionamih procesov ne pred-
stavljajo (kot da gre za prestavljanje!?) drugače kot skozi deformirano in deformirEgočo
prizmo njegove lastne izkušnje (etc.)« (Histoire etc., p. 134). Takšno razvlečeno čvekanje
o »demokratičnih mehanizmih« je koncentrat EUeinsteinovih teoretskih in poUtičnih
»mehanizmov«. Tudi poUtičnih: ta profesor, ki jaha na čistih in občih pojmih, predvsem
demokracije, na pojmih, kijih seveda vsaka zgodovina umaže, ker jih konkretizira, in
se ne obotavlja Leninu očitati, da je deloval revolucionamo: ker je deloval revolucio-
namo, ker ni izhajal iz profesorskih modrovanj, ki prisegajo na lastno politično brez-
madežno spočetje, marveč iz konkretne zgodovinske ruske družbene dejanskosti (ne da
bi pozabljal na svetovno revolucionamo situacijo in gibanje, nasprotno!), iz teh »lastnih
izkušenj«, ki pa se seveda pred stališčem in obUčjem večnih kategorij prikazujejo za-
nemarljivo apartne, namreč na vsaki strani svoje knjige impUcitno, na vsaki deseti pa
ekspUcitno streže (ne upošteva, marveč prav streže) malenkostnim, volilno-propagan-
dnim političnim interesom neke partye, ki se, vsaj v zadnjem času, ne more ravno po-
hvaliti z lastno revolucionamo zgodovino. Veliki teoretski tožnik realne revolucióname
politike je drobni praktični politikant. Da se komu očita, da opira lastno revolucionamo
73
prakso na dejanska zgodovinska tla te prakse in od tod organizira, utemeljuje in načr-
tuje »revolucionarne procese«, da z dejanskim revolucionarnim angažmajem »deformi-
ra« predstavo (image) o »revolucionarnem procesu«, je lahko za kritiziranega samo
kompliment, kot je za kritika legitimacija - da je zunaj vsakega dejanskega revolucio-
namega procesa. Za tistega, ki izhaja iz predstave o revoluciji, se lahko povsem zanes-
ljivo reče, daje pred tem že izstopil iz revolucije. Žrtvovati, četudi samo ideelno, revo-
lucionami proces predstavi o revolucionamem procesu je kontrarevolucionaren posto-
pek. Predstava o revoluciji, ki ji revolucija ni dorasla, ni dorasla revoluciji. Predstava
0	revoluciji, pred katero revolucija ni popolna, predvsem sama ni revolucionama.
Politično oceniti EUeinsteinovo pozicijo je seveda najbolj pokUcan njegov partijski to-
variš: vsaj ta je svoje delo opravil s potrebno komunistično ostrino: »Ena najboij raz-
širjenih budalosti in klevet nasprotnikov leninizma, od 'desnih' in 'levih' teoretikov so-
ciable demokracije njegovega časa dalje, je, da naj bi Lenin vedno 'podcenjeval demok-
racijo', vrednost in koristnost demokratičnih institucij. Re^i moram, daje to budalost,
ki je v resnici ponaredba, nedavno celo ponovU naš tovariš EUeinstein, ki je s tem po-
skušal izdelati eno od razlag 'stalinskega fenomena', se pravi pojemanja proletarske de-
mokracije v Sovjetski zvezi« (Balibar, op. cit., p. 110). To je hkrati ocena EUeinstino-
vega teoretskega neuspeha. Možje šel pisat zgodovino revolucije, ne da bi se naučil abe-
cedo revolucióname teorije, ali pa se je to abecedo učil že v kakšni kratko-hitri pred-
elavi (postrevolucionami). Tako ne zna pojasniti, od kod in kako revolucióname pred-
stave, revolucionama teorija.
Spet se dopolnjujeta dva ekstrema: abdikaciji vsakršnemu poskusu razredno, zgodo-
vinskomaterialistično določiti demokracijo, tako da ta ne le nastopa kot nadzgodovin-
ski pojem, marveč se zgodovina prikazuje kot udejanjenje tega pojma (gl. Demokratija
1	put u socijalizam, p. 26), ustreza na drugi strani nćgbolj grobo vztrajanje na teoriji od-
raza: Leninovo koncipiranje diktature proletariata ni nič drugega kot odraz zaostalih
nedemokratičnih družbenih razmer. Ne v enem ne v drugem primeru ne more zegeti
funkcioniranja predstav in teorij v družbenem življenju, še manj v revolucionamem
procesu, v revolucioniranju družbenega življenja. Ko bi büo treba zapopasti buržoazno
družbo, se oprijema predstave (buržoazne) o nasprotnosti njenih idej njeni družbeni biti
(da buržoazne ideje transcendirajo buržoazno družbo), in to v porevolucionamem ob-
dobju te družbe, ko pa gre za socialistično revolucijo in revolucionamo družbo, pa vz-
traja pri identiteti družbene biti in družbene nadgradnje. Politične konsekvence take
teoretske zastavitve so kapitalne, teoretska zagata producira poUtično zagato, ne da bi
seveda reflektirala lastno problemskost in problematičnost: buržoazna družba je vedno
aktualna, sedanja, revolucija pa neaktualna, pretekla. Ideali buržoazne družbe so per-
spektiva, paksa socialistične revolucije pa retrospektiva. Nauk je seveda, da je Lenin
(pa Marx in Engels) zastarel. Ker je Leninova dejavnost, ker je ruska revolucija vezana
na določene konkretne historične družbene razmere, današnje (seveda francoske) pa so
drugačne, se tam ni ničesar več naučiti, leninizem je odmrl skupaj s historičnimi raz-
merami, v katerih je nastopal, tako kot podoba v zrcalu ugasne, ko izgine tisto, kar se
je v njem zrcalUo. S stališča teorije odraza revolucionarne teorije ni mogoče zapopasti:
če situacija ni revolucionama, je ni, če je revolucionama, pa ni potrebna. Revolucio-
nama teorija je nič. In ker je nič historično, je nič tudi zgodovinsko. Od nikogar seveda
ni mogoče zahtevati, da bi se marksizmu na ljubo izmojstril v dialektiki, v zgodovin-
skomaterialistični dialektiki; klavmo pa izpade, če se kljub temu poskuša v marksizmu.
Ko EUenistein razglaša, da Leninova teorija danes ni aktualna, prav sam predpostavlja,
daje zgotovljena moneta, s katero bi se dalo danes kar kupiti revolucijo. S tolaiji Marije
Terezije se seveda ne dobi Coca-Cole iz avtomata. Le da tega niso krivi tolaiji in tisti,
ki so jih kovali, pač pa tisti, ki mu kaj takega kane v glavo in ki jih ne zna prekovati.
Prav zato, ker je konkretno zgodovinsko-historična, sproducirana v konkretnih razred-
nih bojih, je Leninova teorija aktualna tudi v današnjih razrednih bojih in bo aktualna
vse do končne zmage proletarske revluclje - kot paradigma produkcije revolucionarne
teorije in utemeljevanja in organiziranja revolucióname аксце. Ker se EUeinsteinu pri-
kazuje, daje Lenin govoril obče, kjer je govoril konkretno, si z Leninom v današnji kon-
kreciji ne zna pomagati: njegov model je model aplikacije občih pojmov in »posploše-
vanja« konkretnih (v »naše obdobje in na vse dežele«), ravno tega pa pri Leninu ni, pri
74
Leninu sploh ni takšnih občih pojmov; Lenin ne »konkretizira« in ne »posplošuje«, mar-
več analizira: konkretno analizira konkretno. To je za EUeinsteina več kot zadosten raz-
log, da ga obsodi na njegov »prostor in čas« - koncedira sicer »rgegove zasluge in občo
vrednost njegovega nauka«, toda vmešča jih »v določen prostor in čas« {Demokracija
etc., p. 28).
EUeinsteinova teoretska pozicga je pozicija historiciziraneg kantovstva, pozicga polhis-
toriciziranega kantovstva: »transcendentalna estetika« privzame hitorično-empirična
obeležja, 1j. prostor in čas sta iz golih form subjektovega zrenja prepisani v historično-
empirične koordinate, v katerih obst^gjo reči. Ta historizacija je korak nazćg od Kanta,
ker briše subjektovo aktivno vlogo, s historiziranjem apriornih form čutnega zrerga
subjekt ne postane historičen subjekt, marveč je izbrisan. Če pri Kantu ahistorične reči
brez subjekta, brez subjektivnih pogojev čutnega spoznavanja na sebi niso bile nič, pri
EUeinsteinu ob historičnih rečeh na sebi subjekt ni nič. Če pri Kantu subjekt ni poznal
ničesar razen svojega lastnega načina zaznavanja reči na sebi, EUeinstein pozna samo
historične reči na sebi, ne pa subjektovega prisvajanja teh reči. Kjer je historično, pri
rgem ni subjektivnega. Na drugi strani ostane »transcendentalna logika« historično
neaficirana, le daje pri EUeinsteinu neznansko revna: apriorni miseUii formi, kategoriji,
kiju pozna, sta demokracija in diktatura. Kjer je subjekt, pri njem ni historičnega. Takš-
no historicizirano kantovstvo, ki staUnizem dejansko lahko zaznava samo kot fenomen
(naslov EUeinsteinove knjige ni naključen), kantovstvo brez oz. s polovico transcen-
dentalnega subjekta, je dediščina stalinizma'® in je marksizmu v najboljšem primeru
na videz podobno, hkrati pa sega še dalje nazEg do П. intemacionale.^® Tako je na mestu
CoUettljeva ugotovitev ob Leninovi Državi in revolucgi: »Socialnodemokratska iluzga
je usoda vsakogar, ki misli, daje ideja Dráare in revlucije zastarela. Malo spisov je, ki
so bolj aktualni ali bolj relevantni. Lenin ni zastarel« (From Rousseau to Lenin, p. 226).
Toda če je to impUcitna nemarksističnsot EUeinsteinove teoretske pozicge, ne pomeni,
da ta ni tudi ekspUcitno nemarksistična. Ta »eksplikcga« je napad na marksistično raz-
redno analizo stalinizma, odvga pa se na dveh nivojih: 1. zanikuje, da bi bila birokracija
razred, in 2. zanikuje možnost razlage stalinizma razrednim bojem.
Ad 1. Po EUeinsteinu je »fenomen birokratizma poglavitna značilnost staUnizma«: »Sta-
linski fenomen, se pravi birokratsko, despotsko in voluntaristično vodeiye« (Histoire,
p. 211). Birokracija vlada, toda ni vladajoči razred. Ob dogemski predpostavki, da vla-
dego socialistična produkcijska razmeija, ker je privatna lastnina produkcijskih sred-
stev odpravljena, in da zato, ker zato ni več kapitaUstov, ni več eksploatacije in sploh
presežne vrednosti (četudi sta mezdno delo in kapital), zaradi česar tudi ne sme biti no-
benega vladćgočega razreda več (četudi razredi še vedno so) etc., poleg vere v socializem
v SZ Gei ne bi izključevala priznanja eksistence razrednih razlik in vladajočega razreda)
nastopa v podporo tega prepričanja en sam nov moment: zatijevaiye, da »ni reproduk-
cije birokratov«. Ker se mora razred reprodukcirati, da bi bU razred, bi se morala rep-
roducirati tudi birokracija, če je razred: »Da bi bila rgegova (razreda birokratov) eksis-
tenca dejstveno potijena, bi se morala ta 'presežna vrednost' prenašati s staršev na ot-
roke« (ib., p. 199X To pa da se »zagotovo« ne dogaja, sinovi birokratov da ne postajajo
birokrati, funkcija partijskega sekretaija v kakem mestu aU podjetju da ni dedna üb.;
Fenomen etc., p. 148-9).
Socialno reprodukcijo razreda prevede EUeinstein, spet, v juristično vprašanje, v vpra-
šanje dedovanja funkcg. Kot da bi šlo le za vprašanje person, še več: za vprašanje imen
person, ki opravljajo določene družbene fiinkcge, ne pa za vprašanje opravljarga dolo-
čenih družbenih funkcg. Dejansko, »ni 'osebne oblasti'«, kot pokaže Balibar ob Leninu,
marveč oblast (buržoaznega) razreda, razredna diktatura (Sur la dictature etc., p. 51,
op.). - Kautsky se je trudil dokazati (prim. op. 17), da ne vladajo razredi, pač pa indi-
vidui. EUeinstein hoče z vsiljevanjem družinskih romanov odvrniti od materialnih
vprašanj in od zgodovinskomaterialistične analize teh vprašanj. Vlad^oči razredi niso
vladajoči razredi zaradi individuov, ki jih sestavljajo, temveč zaradi »zelo določenih so-
cialnih funkcg«, kijih ti individui opravljajo. Kar pravi Engels proti jurističnemu so-
cialistu svojega časa, velja danes tudi za EUeinsteina: da obstoji oblast vladajočega raz-
reda »v izvajargu socialnih ftinkcg in s propadom teh funkcg v nadaljnjem razvoju iz-
gine, je temu velikemu mislecu čista uganka« (MEW 21, p. 498). Prav s tem vprašanjem
75
si Elleinstein ne beli glave: kakšne socialne funkcije se opravljeno in če se in kako se
te funkcije reproducira, ali se te funkcije reproduciralo ali spreminjajo; ne seže mu tako
daleč, da bi videl, da »za Lenina revolucija ni samo prenos oblasti z enega razreda na
drugega, temveč tudi prehod z ene vrste oblasti k drugi« (Colletti, op. cit., p. 221).
Pravo dedovanja je samo eden od historičnih načinov posredovanja individuov aparatu
oblasti, ki tega aparata in te oblasti ne problematizira, temveč zagotavlja njegovo rep-
rodukcijo. Ni pa oblast oblast zaradi dedovanja. Toda žalost EUeinsteinovih mistifika-
torkso apologetskih prizadevanj ni le v tem, da se sklicuje na nepredloženo družinsko
faktografijo, na pravno abstrakcijo proti dejanskim družbenim razmeijem in njihovi
reprodukciji, marveč tudi v tem, da ta faktografija ne drži: stalinizem ni zagotavljal sa-
mo reprodukcije socialnih funkcij razredne vladavine, temveč - z različnimi stalinski-
mi, ne nazadr\je izobraževalnimi, reformami - tudi notranjo (družinsko) reprodukcijo
kadrov za оргауЦадје določenih družbenih funkcij (gl- Schulze: Herrschaft etc., p. 99
sqq.).^'
Posebno trdo apologetsko kožo je tudi treba imeti in prav nobenega »občutka za pro-
tislovja sistema«, ki gaje Marx priznaval malomeščanskim socialistom, da se v isti sapi
govori o »materialnih, denarnih in drugih prednostih«, ki so vezane na opravljanje do-
ločenih socialnih funkcij (od stanovargskih razmer, prehraryevarya, avtomobilov, dač,
pravice kupovanja v posebnih trgovinah, možnosti za rekreacijo, letovarge etc.), o po-
vprečnem razponu plač 1:12 (Histoire, p. 199), oceryenem relativno nizko,^^ in o tem,
da ni razrednih razlik, temveč le »družbene nepravičnosti«,^® pa da »ni parazitskega pri-
svajarya za osebne namene s strani določenega družbenega razreda« (Fenomen etc., p.
149), pa celo, da biokrati nimajo »pomembnih privilegijev v primeijavi z ostalim pre-
bivalstvom« (ib., p. 148).^* Vse to se odčveka z duhom birokracije (rutinerstvo ipd.), to-
da z nobenim »duhom« ne bo mogoče dokazati, da birokrat dvanajstkrat, petnajstkrat,
petdesetkrat večjih osebnih dohodkov od delavca ne porabi v »osebne namene«. Kot
tudi ne, da so te razlike kljub obči »socialistični lastnini« produkcijskih sredstev vezane
na poseben položaj v produkcyi oz. v odnosu do produkcye celokupnega družbenega
zivljerya, na opravljarye določenih socialnih funkcij in reprodukcijo teh funkcij.
Svojo apologetiko dokazuje EUeinstein s stupidno sofistiko: vladajočega razreda birok-
ratov ni, ker ni prisvajary a presežnega produkta v osebne namene, prisvEganja v osebne
namene ni, ker ni osebnega prisvajanja, osebnega prisvajanja ni, ker s presežnim pro-
duktom razpolaga država, in ker država razpolaga, ker kar deli presežni produkt,
prisvajanja sploh ni, presežni produkt sam pa je dan in oddan čisto spontano, daleč
od tega, da bi se utegnilo pomisUti, da bi lahko država določala stopryo eksploatacije.^®
Saj pa tudi ne more, koje vendar »delavska država«, in ali bi ne büo logično protislovno,
da bi delavska država eksploatirala delavce, da bi delavci eksploatirah sami sebe?! To
ni vprašarge, ker narava sovjetske države ni vprašanje: dogma je, da je sovjetska država
»delavska država«, morda »delavska država« z »birokratskimi deformacijami«
(Histoire, p. 193, 197 sq.), toda to zadeva, kot beseda sama pove, samo »formo«, ne pa
razredne vsebine države (Fenomen etc., p. 151). In kaj je forma proti vsebini?! Povrh
vsega tu - če se že tako govori - ni česa zameriti, kajti »socialistična država je morala
privzeti avtoritarne in represivne forme zaradi samih pogojev socialistične revolucije«
(Demokratija etc., p. 28). Vse je jasno, evidentirarye problema neg šteje za ryegovo re-
šitev.
Ad 2.
»Pogosto zahtevno, ПсЦ definiram odnos med razrednim bojem in stalinizmom, in očita se mi, da
stalinizma ne pojasnjujem z razrednim bojem. Seveda, temelj zgodovine je razredni boj, ne zado-
stile pa to ugotoviti, da bi se razumelo zapletene mehanizme, ki gibajo zgodovinske pojave. Sov-
jetska država seje, na primer, nedvomno pojavila na p)odročju razrednega boja. Vendar se mi zdi,
da stalinizem ni bil neposreden produkt razrednega boja. Stalin je, seveda, svojo politiko opravi-
čeval z nujnostjo razrednega boja in je izdelal o tem teorije, vendar je bila to samo propaganda. Ta-
borišča, veliki moskovski procesi, masovna represija, teror nad ljudstvom, pol milijona umoijenih
komunistov, mUijoni deportiranih kmetov, pregargane nacion¿nosti, milijoni žrtev, vse to nima
nobene zveze z razrednim bojem. V pomarykaryu razvoja socialistične demokracije je sovjetska dr-
žava v Stalinovem času zabredla v najbolj krvav despotizem. Obstajanje socialističnega načina
produkcije tega ne more preprečiti, prav zato ker ni precizne in avtomatske zveze med načinom
76
produkcije, produkcijskimi razmeiji in političnimi oblikami, funkcioniranjem države itd. (...) Sa-
linizem je bil mogoč že s samim tem, da seje pojavU« {Fenomen etc., p. 150). - »Kakšna so razmeija
stalinskega fenomena do razrednega boja? Za Stalina je ryegova politika izražala interese delav-
skega razreda in se je z ozirom na zadržarye buržoazije izkazovala z zaostrovanjem razrednega boja.
Buržoazija paje leta 1928 razpolagala samo z razpršenimi silami. Prav, bili so nepmani in kulaki,
toda niso predstavljali koherentne politične sile. Vrh tega je socialistična država trdno držala v ro-
kah tako vojsko in policijo kot glavne ekonomske vzvode. Stalin je opravičeval svojo politiko z de-
janskimi akcijami tujega imeprializma (.. .). Prav tako je izrabljal nujen boj proti kulakom za po-
stopno razširjanje represije na srednje kmete in celo revne kmete. Teren, ne katerem je zrasel sta-
linski fenomen, je resnično teren razrednega boja, toda Stalin ga je hitro zapustil, da bi vodil po-
litiko, kije z razrednim bojem samo v indirektnem razmerju. Kulaki in nepmani 1937 niso več ob-
st^aü. (...) Gotova nevarnost bi se lahko pojavila na notranjem planu leta 1929, ne pa 1937. V ime-
nu teorije 'zaostrovanja razrednega boja v meri, v kateri se izgrajuje socializem', je Stalin razširil
represijo proti samim komunistom, obtoženim, da so agenti tujega imperializma. Kar se pojasnjuje
z logiko tega sistema, k^ti komunistična partija je bila v pogojih Sovjetske zveze 1934. edina de-
janska opozicijska süa Stalinu. Razredni boj je torej siimo še politična in ideološka pretveza
(couverture: prekrivalo), ki n^ opravičuje stalinski fenomen. - Po mojem se vsaka razlaga tega fe-
nomena z razrednim bojem, hote ali nehote, nagiba k vrnitvi k stalinski tezi, ki je služila opravi-
čevanju teroija. Ta ni imel drugega objektivnega temena razen tistega, rojenega na historičnem te-
renu, na katerem seje razcvetel stalinski fenomen. Interesi delavskega razreda ali zahteve razred-
nega boja ga niti пгцтагч ne razlagajo ali opravičujejo (Histoire, p. 206/7).
Ti dve obširni navedbi zato, ker se EUeinstein sam najbolje komentira; blišč in beda nje-
govega poskusa kritike stalinizma sta tu povzeta in prignana do vrhunca. Zato pa je
vendar na mestu še nekeg pripomb:
1. Obča ugotovitev, EUeinsteinova diplomatska koncesga marksizmu, daje »temelj zgo-
dovine razredni boj«, seveda ne more nadomestiti konkretnih analiz konkretnih razred-
nih bojev v vseh njihovih konkretnih zgodovinskih formah in na vseh konkretnih druž-
benih nivojih, na katerih razredni boj deluje; če se teh konkretnih analiz ne opravi, tako
kot jih ni opravil EUeinstein, se s tem seveda ne dokaže niti napačnosti obče trditve niti
samoopravičevalnega mneiya, da razrednih bojev zato, ker se jih ni analiziralo, dejan-
sko ni; če se ne analizira vseh konkretnih razrednobojnih posredovanj, si seveda kak
profesor aU siceršrvji ideolog lahko umišlja, da zgodovinski produkti niso »neposredni
produkti« razrednega boja - toda tudi nič več kot umišlja (pri tem pa so takšne umiš-
Ijenine prav postavke neposrednega ideološkega razrednega boja). Prav takšno odmiš-
Ijanje posredovanj (oz. spodkopanje posredovanj v zgolj možna, v neobvezno možnost
- ki se jo ugotavlja iz naknadne faktičnosti, korak nazaj h kantovstvu, zaradi česar je
treba prepričevati, da Kant ni »en cause« - ib., p. 207) - nezgrešljivi razpoznavni znak
геаксце v delavskem gibaryu- pa je položeno že v samo EUeinsteinovo občo koncesijo
marksizmu: daje razredni boj »temelj zgodovine«. Marx in Engels ter za njima Lenin
in drugi revolucionarni marksisti so stvar zastaviU bistveno drugače: vsa »pisana zgo-
dovina« je zgodovina razrednih bojev: razredni boji niso »temelj« zgodovine, marveč so
zgodovina. Marksistično miniranje vsakršne ontologije bi se tu hotelo ukrotiti v onto-
logijo razrednega boja. Potem pa lastni nesmisel podstaviti marksizmu in biti na ta ra-
čun neskončno pameten in ne zavezan »nobeni ideologiji«, ideološko svoboden. Fran-
coski ideološki Uberalec lahko tako prostodušno in neobvezno kvasi, da se je npr. sov-
jetska država »pojavila na področju razrednega boja«, da pa ni produkt (»neposreden
produkt«) razrednega boja, kaj šele da bi mu padlo na pamet pomisliti, daje bila (in je)
pomemben moment v razrednem boju. Vsakega resnejšega razmišljanja se odveže z
deklariranjem, da »ni precizne in avtomatske zveze med produkcijskimi razmerji in po-
Utičnimi oblikami, funkcioniranjem države itd.« - ovržerge neinteligentne karikature,
ki se mu jo je zdelo potrebno predpostaviti, mu odpre nebeška vrata v relativizem, v
poljubno navezovaiye miselnih form, ki pa vendar ne more skriti zajetnosti v prav tisti
avtomatizem, nad katerega seje mislU povzpeti: z eliminirargem razrednega boja se ne
da več razložiti kompleksnega razvoja (napredovanj, zastojev, regresy, premikov) kon-
kretne zgodovinsko-historične družbe, formiranj in preformirarg njenih ekonomskih,
poUtičnih in ideoloških form, zato historična slika razpade v pluralizem avtonomnih av-
tomatizmov, naravnih samorazpletarg posameznih historičnih družbenih form. EUeins-
teinovo svobodnjaško eliminirarge »preciznih in avtomatskih zvez« med ekonomskih
77
in političnim po eni strani uspešno eliminira precizen študij, po drugi pa reproducira
»avtomatske zveze« znotraj osamosvojenih sfer političnega in ekonomskega (ideološko,
razen bežnih omemb, sploh ne nastopa).
2.	Realni razredni boji in ryihova analiza so odpravljeni z nekritičnim, neanalitičnim in
nereflektiranim privzemaryem Stalinovega ideološkega vložka v te boje - kot odpetega
od teh bojev. Razredni boj je naenkrat samo še ideologija, »propaganda«, kar pri EUeins-
teinu pomeni, da razrednega boja ni; namesto analize razrednega boja v ideološkem in
vloge ideoloških razrednih bojev v celotni konstelacyi tedaiyih razrednih bojev se iz-
cedi dokaz, da razrednih bojev ni. »Nujnost razrednega boja« daje samo ideologem, ki
naj opraviči Stalinovo nerazrednobojno poUtiko, je »pretveza«, ki Stalinu omogoča za-
pustiti teren razrednega boja. Razredni boj je »politična in ideološka couverture, ki пгд
opravičuje staUnski fenomen«: ker paje »staUnski fenomen« po dogmi nekega razodetja
nerazreden fenomen, se vnazaj dokazuje, da razrednih bojev ni büo. Namesto da bi g.
profesor raziskal, kako je StaUn zakrival zagrizen razredni boj (proti revolucionarnemu
delavskemu gibargu in ryegovim pridobitvam), si pusti pričarati, daje razredni boj za-
krival politüco, ki ni imela zveze z razrednim bojem. Boj proti komunistom v SZ, po tem
razodetju, ne more biti razredni boj.
3.	StaUnizem je tu, kot sicer v vsej meščanski kritiki, enačen s terorjem. Teror paje na-
prej enačen z nerazrednim obračunavanjem (z osebnimi boji za oblast, s klanjem indi-
viduov). Hkrati se sugerira, da teror ni mogel imeti razredne narave že zato, ker ni büo
več t. i. objektivnih pogojev za razredni boj: stari eksploatatorski razredi so bili tedaj že
izkoreninjeni, v interesu delavskega razreda pa teror v resnici ni bil. Potemtakem teror
ni bU v funkcyi nobenega razrednega interesa. Iz same na sebi pravilne ugotovitve se
potegne napačen sklep, ker je v vzajemnem podpiranju in dokazovanju predpostavk
apologetike z rezultati apologetike zavlada inhibicija, ki ne dopušča misU na to, da bi
delavski razred mogel biti žrtev terora in teror torej vendarle praksa razrednega boja:
po eni strani se zatrjuje, daje delavski razred vladagoči razred, po drugi pa zanUtuje, da
bi bila birokracija vladajoči razred, starih eksploatatorsküi razredov ni več, novüi
eksploatatorskih razredov ni in ne sme biti, po eni strani se ugotavlja, da teror ni bU v
funkciji delavskega razreda, po drugi pa prepričuje, da ni mogel biti v funkcyi nobe-
nega razreda itd., vnaprej in vnazig. Bistveno določilo EUeinsteinovega poskusa kriti-
zirati StaUnizem je funkcionalna izključitev proletariata iz analize (oz. tistega, kar žeU
pretendirati na analizo) in prikaza stalinizma. Ne gre le za to, da se EUeinstein s sta-
Unizmom ne spoprijema s pozicij proletariata: za navidezno neprizadetostjo in objek-
tivizmom se pokaže, da ocerijuje in premeija »staUnski fenomen« s stališča inteUigen-
cije, s stališča inteUgenta, ki ni povezan z osvobodilnim bojem proletariata. Tako ob-
tožuje, da so büe že za Lenina »temeljne svoboščine rezervirane za delavce in revne
kmete« (Histoire, p. 32), in se pritožuje, da se nekomunistični pisatelji niso mogli izra-
žati in da so števUni živeU v emigraciji (ib., p. 73): dUctatura proletariata se ideološkemu
agentu buržoazije prikazuje kot dUctatura par exceUence. Ne le da se med dUctaturo pro-
letariata in staUnistično diktaturo ne vidi nobene razredne razlike, marveč se v staliniz-
mu zaznava celo obrat na boije, več svobode.
Edina eksistenčna forma proletariata je za EUeinsteina statistična evidenca, ki ji slepo
veijame. Proletariata ne nahaja v določenih zgodovinsküi produkcijskih in sploh druž-
benih razmerjih, marveč v statističnih letopisih, neposredno in dokončno. Tako kot se
malomeščan prepušča farštvu različnih kulturnih »dogodkov« in »doživetij«, se EUeins-
tein prepušča indeksom, ki naj prikažejo dvig kultume ravni prebivalstva (npr. ib., p.
196). Kot da bi delavec nehal biti mezdni delavec, če ga priložnostno pripustijo v opero,
da okusi boij ali manj diskretne šarme buržoazije, in kot da bi univerzitetna izobrazba
odpravljala eksploatacijo, s tem da priravnava delovno silo višji tehnološki stopnji pro-
dukcijskega procesa, zajetega v uvrednotevalni proces kapitala. V mediju statističnih
abstrakcij (abstrakcij od razrednih razmerij) se staUnizem ne kaže kot padec, marveč
kot vzpon proletariata.
Proletariat, delavski razred kot razred za EUeinsteina sploh ne obstaja. Tako se zavaruje
pred spoznanjem eksploatiranosti proletariata in ryegove razredne zatiranosti. Ko go-
vori o prvotni socialistični akumulaciji, kakršno je izvajal Stalin, pove, da je teror za-
deval kmete in člane partije, ne pa proletariata (ib., p. 67), še več, proletariat naj bi celo
78
eksploatiral kmete (ib., p. 76), ker je seveda scela skregano z zgodovino. In ko EUeins-
teinu spodleti, da reče par besed o restriktivni delovni zakonodaji, kije od leta 1931 za-
devala tovarniške delavce, meni, daje to drobceno neprijetnost odkupU z opozorilom,
da seje - »toda« (!) - »dežela v istem času prekrila z novimi tovarnami« (ib., p. 103). Kot
da bi nove tovarne prinašale same na sebi nov položćo tovarniških delavcev. Kot da bi
se s tem delovna represija odpravUa, ne pa, v resnici, razširila in zaostrila. Kar se da da-
leč od zahteve, da bi se ekonomska sfera demokratizirala, EUeinstein, nasprotno, po-
učuje, da se »demokracija ne more omejiti na ekonomske in socialne aspekte« (ib., p.
136) - v dani konstelaciji je to cinizem, ki ga še staUnizem sam ne zmore.
EUeinstein utruja s česnanjem o »pwmarijkanju razvoja socialistične demokracije«, za-
radi katerega da je »sovjetska država v Stalinovem času zabredla v neoboij krvav des-
potizem«, da bi prikril dejansko destrukcijo socialistične, proletarske demokracije, ki
jo je sistematično in dolgoročno izvegal stalinizem, da bi prikril, daje Stalin socialistično
demokracijo demontiral v procesu demontaže diktature proletariata. StaUnizem hoče
prikazati kot rezultat ротадјкадја razvoja socialistične demokracije, da se ne bi poka-
zalo, daje pomaiykanje socialistične demokracije produkt stalinizma. Involucijo socia-
listične demokracije pod Stalinom buržoaznodemokratični čvekač prikazuje kot evo-
lucijo leninske proletarske revolucije.
Da mu ne bi bUo treba govoriti o položigu delavskega razreda v SZ, se EUeinstein konč-
no prelevi v buržoaznega ekonomista, ki mu glavo seveda krasi moralistični sij: govori
o »novem odnosu do dela« (ib., p. 202). Ko se apologetska mistifíkacija tako dopolni, El-
leinstein ocerguje vse razUčne stalinske metode za pospešeno izžemanje relativne in ab-
solutne presežne vrednosti, od udamištva do stahanovstva, kot pozitivne. Predvsem
stahonovstvo - z vsem njegovim uničujočim delovanjem na razredno soUdamost pro-
letariata, s pervertiraiyem proletarske iniciative in z dvigovanjem eksploatacije delov-
ne sUe (gl. Schulze: Herrschaft etc., p. 151 sqq.) - povzdigne kot »absolutno pozitiven
pojav« (Fenomen etc., p. 146). Spremenil seje »odnos do dela«, ne da bi se spremenil
položaj, mezdni položiaj delavskega razreda. Zato napihuje »odnos do dela«, da bi od-
pihnil razmišijaivje o mezdnem delu in eksploataciji mezdnega delavca. CJovori obče o
delu, da ne bi bUo treba govoriti konkretno o položaju delavca in delavskega razreda.
Napredek eksploatacije se prikazuje kot napredek brez eksploatacije, kot napredovanje
delavskega razreda. Ko enkrat delavski razred kot razred ne eksistira, seveda ne eksis-
tira niti razredni boj, in lahko se začne domišljati, daje napredovarye delavskega raz-
reda možno brez delavskega razrednega boja. Stalinizem je ta dosežek. Tako se »izlušči«
še eno poUtično »jedro«: staUnizem ni le napredek delavskega razreda (brez razrednega
boja), marveč se bo tudi sam odpravU (brez razrednega boja).
Stara prazna vera, da kapitalizem sam ustvaija novo družbo, da se sam odpravka, se
aplicira na stalinizem in pobožno veijame, da se lahko stalinizem sam odpravi (gl.
Histore, p. 225). Po eni strani da se »razšiij^o osnove demokracije«: s spremembo iz-
obrazbene strukture delavskega razreda (oz. s formirargem nove socialistične inteUgen-
ce kot dela troedinega prijateljskega razreda), ne pa s spremembo družbenega položaja
delavskega razreda, z diplomami, ne z diktaturo proletariata. Po drugi strani z demok-
ratizacijo države, ne z odmiranjem države, z vseijudsko državo, ne z diktaturo proleta-
riata. Kakor je stalinizem nastal brez razrednih bojev, se bo odpravU brez razrenih bo-
jev; kakor stalinizem ni strmoglavil oblasti delavskega razreda, tako ga ni treba strmog-
laviti z oblastjo delavskega razreda. Oblast delavskega razreda ni potrebna. EUeinstei-
nova poUtična deviza se glasi: »Na odmiranje države v epohi socializma ni mogoče mis-
Uti« (Fenomen etc., p. 154). Perspektiva zarg ni samoupravljanje, marveč »demokratič-
no upravljanje socialistične države« (ib., p. 155-6). Kot se povzame: »Problem odmira-
гца države je za naš čas v bistvu lažen problem. Resnični problem je za nas problem
demokratizacije države« (ib., p. 156). StaUnizem in neostalinizem se združita v »kritiki
stalinizma«.
Ta pozicija se lepo izkaže pri obravnavanju dveh historičnih primerov: kritike ruske re-
volucije Rose Luxemburg in jugoslovanskega spopada s kominformom.
Z Roso Luxemburg ravna EUeinstein po znani metodi - kot s crknjenim psom; teoret-
sko ne ravna z njo nič drugače, ko so z гцо in Liebknechtom fizično ravnaU Ebertovi
plačanci. Rosi Luxemburg podtika, da ne spoznava nujnosti »diktature«, hkrati pa, da
79
v tej »diktaturi« že razpoznava stalinizem, ter da ločuje »diktaturo« od »demokracije« (gl.
Histoire, p. 230). Nič bolj abotnega! V Rosi Luxemburg bi hotel najti sebe, v rezultatu
tega poskusa pa ne najde nič drugega kot tisto, kar je Rosa Luxemburg našla pri Kaut-
skem (in kar je na drugi strani očitala tudi Leninu in Trockemu): »Temeljna napaka teo-
rije Lenina-Trockega je prav ta, da, natanko kot Kautsky, postavljata diktaturo nasproti
demokraciji. 'Diktatura ali demokracija' se postavlja vprašanje tako pri boijševikih kot
pri Kautskem. Ta se seveda odloča za demokracijo, in sicer za buržoazno demokracijo,
kajti postavljajo prav kot alternativo socialističnemu prevratu. (.. Proletariat se ne-
more, ko prevzame oblast, nikdar več po dobrem nasvetu Kautskega pod pretvezo 'nez-
relosti dežele' odpovedati socialističnemu prevratu in se posvetiti samo demokraciji, ne
da bi izdal samega sebe, intemacionalo in revolucijo. Prav takoj bi se moral in se mora
najenergičneje, najnepopustijiveje in nejbrezobzimeje lotiti socialističnih ukrepov, to-
rej izvajati diktaturo, toda diktaturo razreda, na kake partije ali klike, diktaturo razre-
da, se pravi v najširši javnosti, ob najboij dejavnem nezaviranem sodelovanju ijudskih
množic, v neomejeni demokraciji. (...) Historična naloga proletariata, ko dospe na ob-
last, je namesto buržoazne demokracije ustvariti socialistično demokracijo, ne pa od-
praviti vsakršno demokracijo. Socialistična demokracija pa ne pričenja šele v obijub-
ijeni deželi, ko je podgradrga socialističnega gospodarstva ustvarjena, kot zgotovljeno
božično darilo za pridno ljudstvo, ki je med tem zvesto podpiralo peščico socialističnih
diktatorjev. Socialistična demokracija začerga hkrati z razgradnjo razrednega gospo-
darstva in izgradnjo socializma. Začer^ja v trenutku, ko socialistična partija osvoji ob-
last. Ni nič drugega kot diktatura proletariata« (Gesammelte Werke, Bd. 4, p. 362-3). Ro-
sa Luxemburg poveže tista dva konca, ki sta buržoazni ideologiji nezdružljiva in jih tudi
ne pusti zvezati: socialistična demokracija je diktatura proletariata. Prav zato jo
mora EUeinstein kritizirati, presekati ta temeljni vozel proletarske revolucióname po-
litike, rekonstituirati mora dva vsaksebna konca buržoazne ideologije, na enega obesiti
socialistično demokracijo, na drugega diktaturo proletariata, da bi socializem in prole-
tariat obvisela kot trupli, demokracija in diktatura pa, odrešeni duši, zaplavaU v bur-
žoazno kraljestvo idej. Nihče ni ostreje kritiziral ruske revolucije kot Rosa Luxemburg,
toda nihče je ni hkrati strastneje branil (kot pravi Biermarm). In nihče ni Rose Luxem-
burg neumneje kritiziral kot EUeinstein (ne le kritiziral: prostituirai v funkciji svoje t. i.
kritike »staUnskega fenomena«). Strastno revolucionamo kritiko revolucije je izrinila
preračunljiva apologetika kontrarevolucije. Nič ni mizemejšega pa hkrati nevamejšega
od buržoaznega ideologa, ki se prodaja za kritičnega marksista.
Jugoslovansko destalinizacijo (gl. Histoire, p. 170 sqq.) zvede EUeinstein na vnanje
trčerge dveh oblastnikov aU sociaUstičnih oblasti, ki ni imela kakšnih drugih reperkuslj
kot ostrejše sovjetske kontrole »drugih ljudskih demokracij v Evropi«. Reflektiran ni ne
mednarodni zgodovinski pomen uspešnega jugoslovanskega preloma s Stalinom ne
prizadevanje za altemativno socialistično izgradrgo na notraryem jugoslovanskem pla-
nu. Seveda ne gre v okviru dane EUeinsteinove knjige zahtevati podrobnejše obravna-
ve »jugoslovanske krize« (niti ne gre za nekritično povzdigovanje jugoslovanskega sa-
moupravnega socializma), gre za to, da se pokaže in vidi izpad določene problematike
pri EUeinsteinu: problematike delavskega samoupravljanja. In če EUeinstein idejo in
perspektivo delavskega samoupravljar\ja z jasno komponento destrukcije države - vsa-
ke države, tudi t. i. socialistične države, v katero še dandanašriji veruje samozvani kritik
- žrtvuje perspektivi demokratičnega upravljanja države, če že toliko da na državo, če
mu že niso jasne teoretske meje »socialistične države«, bi se pa vendar skoraj^lahko pri-
čakovalo, daje seznanjen vsću z geografskimi mejami socićdističnih držav. Ce namreč
meni, da Jugoslavija meji na Čehoslovaško (ib., p. 172), to ni niti samo kakšen naključen
spodrsljaj niti samo francoski nacionalizem, ki ve edinole za meje Francije (ne pa za
lastne meje), temveč izražena meja celotnega EUeinsteinovega teoretskega podjetja - v
posameznem in v občem.
Če Balibar označuje teoretsko postopanje v EUeinsteinovei Histoire du phénomène
stalinien za »karikaturo marksizma« (Sur la dictature etc., p. 22, op.), je to delo še po-
sebej karikatura marksistične kritike staUnizma. Ker hoče razložiti nastanek stalinizma
80
mimo zgodovine razrednih bojev, ga sploh ne more razložiti. Ker si prizadeva hoaiti po
»historičnem terenu«, ki ga ne vzgibav^o razredni boji, njegov objektivizem rezultira
v naknadnem potijevanju faktografije zmagovitega historičnega subjektivizma. Ker
meni, da vsaka razlaga stalinizma z razrednim bojem reproducira in opravičuje stali-
nizem, jo odklanja, s tem pa dejansko sam reproducira in opravičuje stalinizem, njego-
vo demontažo proletarskega razrednega boja in destrukcijo diktature proletariata. Pre-
pričuje, daje treba v »sovjetskem socializmu« sicer zavrniti »njegove deviacije, njegove
izrastke (excroissances), specifične in od okoliščin odvisne forme«, toda braniti »njego-
ve temeljne (od okoliščin neodvisne?) ekonomske mehanizme, njegove socialne in kul-
tume konsekvence, njegovo racionalnost« (Histoire, p. 206). Vse poti EUeinsteinovega
razmišljanja peljejo in pripeljejo v apologijo stalinizma. Ta stari kamen modrosti ma-
lomeščanskih kritičnih modrijanov - malomeščanov, ki so bili še posebej v Francgi
stalna »posebna nevarnost«, ki je »vedno ogrožala francosko delavsko gibanje« (gl.
Poulantzas: Politička vlast etc., p. 177) - se znajde seveda spet in tudi v EUeinsteino-
vih rokah: odpisati slabe strani kakega sistema in obraniti, ohraniti in prevzeti njegove
dobre strani. Nerodno pri tem je, da je obramba dobrih strani kakega družbenega sis-
tema nujno obramba tega celotnega sistema.
Tomaž Mastnak
OPOMBE:
" Jean EUeinstein: Histoire du phénomène stalinien. Grasset, Paris 1975. Nekateri pojmi, pred-
vsem stalinizem in birokracija, v tekstu, ki sledi, niso posebej problematizirani.
2	Gl. Claudin II, p. 626. - Na XX. kongres KPSZ, na katerem je bil napaden »kult Stalinove oseb-
nosti«, je KPF odgovorila z dvoumno formulacijo, da kakor ni bilo prav, da so Stalina za življenja
slavili in mu pripisovali izk^učne zasluge za vse uspehe v SZ, tako da zd^, po XX. kongresu sov-
jetske partije, ni upravičeno za vse kriviti samo njega. Kot je za tem obratom lahko zahteva po ana-
lizi, ki naj »določi vse okoliščine, v katerih je Stalin mogel izvajati svojo osebno oblast«, tako hkrati
omogoča - ob postavki Stalinove »pozitivne vloge v celotnem zgodovinskem obdobju« (cit. po
Anti-Stalin Campaign, p. 169) - nadaljevanje kultivirarya stalinizma. - Kaj je zgovomejše od ne
tako davnega protestirarya KPF proti ravnanju s Saharovim v SZ ob hkratnem pristanku na sov-
jetsko interveniranje v Afganistanu?
3	Vrazpravi Ch. Buci-Glucksmann je tako, karakteristično, leva kritika stalinizma preprosto ena-
čena z Althusserjevo kritiko (gl. Sur la critique etc.); tudi V Gerratana govori o težavah Althus-
seijeve analize stalinizma, ko govori o težavah marksitične analize stalinizma (gl. Sur les difficul-
tés etc.).
* »A tudi dandanes ne manjka ljudi, ki delavcem z nepartijnosti svojega višjega stališča pridigajo
nek socializem, vzvišen nad vsemi razrednimi nasprotji in razrednimi boji. Toda to so ali novinci,
ki se morajo še ogromno naučiti, ali pa najhujši sovražniki delavcev, volkovi v ovčjih kožuhih.«
(MEID I, p. 543; MEW 2, p. 641/642).
^ Zahodnoevropske poti v komunizem. Cankarjeva založba, Ljubljana 1978.
® Jean EUeinstein: Historija staljinskog fenomena. Školska knjiga, Zagreb 1980.
' Gl. Ideje, 6-7, Beograd 1980, p. 220 sq.; Medjunarodni radnički pokrat, 4, Beograd 1980, p. 593
sq.
® Gl. v slovenskem prevodu H. Hilferding: Finančni kapital. Cankaijeva založba, Ljubljana 1980,
Predgovor pisca, zlasti p. 23, 24.
' In millo dalje: »Tisto, kar se označuje z besedami 'namen' (Bestimmung), 'smoter', 'kal', 'ideja'
prejšnje zgodovine, ni prav nič drugega kot abstrakcija od kasnejše zgodovine, abstrakcija od te-
tivnega vpliva, ki ga ima prejšnja zgodovina na kasnejšo« (popravljeno iz: »(...) abstrakcija iz kas-
nejše zgodovine, iz rezultata in produkta tistega, v čemer ravno iščejo te skrivnosti«) (MEID IL p.
44).
»Nous avons tenté jusqu'à maintenant d'en donner une approche historique car, par principe
et pas seulement par métier, elle nous semble décisive. EUe ne suffît cependant pas, c'est pourquoi
U nous a semblé indispensable d'en étudier ses divers aspects afin d'essayer de le mieux définir
et de le mieux expliquer« (Historie, p. 189).
' ' Podobno Togliatti (gl. Izbrano delo, p. 538). - Izraz »stalinizem« je sicer uporabljal Тгоскџ in je
bil orožje komunistične kritike stalinske diktature.
»Le droit, dans le pratique, 'ignore' les classes, c'est-à-dire qu'il assre la p^-rpétuation des rap-
ports de classes en codifant et en faisant respecter les règles qui ne s'adressent qu'aux individus,
'libres' et 'égaux'. L'idéologie juridique, eUe, 'prouve' que l'ordre social ne repose pas sur l'existence
des classes, mais précisément sur ceUe des individus auxquels le droit s'adresse. Elle culmine dans
81
la représentation juridique de l'Etat« (Balibar: Sur le dictature, p. 54).
»Ce qu'il s'agit de resonnaître, c'est le fait que les rapports capitalistes de production n'avaient
pas en réalité disparu, sous la forme juridique 'communiste' - en fait, étatique - qui leur avait été
imposée, et que la tâche de leur transformation restait entière« (Balibar: Sur la dictature etc., p.
134).
Ta vprašanja je poglobljeno in sistematično obdelal Pašukanis. Pašukanis je nasprotno poudarjal,
da ne gre za »komunistično« pravno formo, pod katero bi se skrivala stara vsebina, prav tako pa,
da je obsojeno na neuspeh hoteiye, da se staro pravno formo napolni s »socialistično vsebino« - iz
preprostega razloga, ker je pravna forma sama par excellence in nujno meščanska forma. Naloga
marksistične kritike je, da analizira in zavrača ne le meščansko pravno teorijo po r\jeni vsebinski
plati, temveč tudi sámo pravno formo; ciij, na katerega meri proletarska revolucija, pa ni obliko-
vanje »proletarskega«, »socialističnega« aù »komunističnega« prava, temveč odprava prava (gl.
Allgemeine Rechtslehre etc., p. 6, 141, 142, 143). V nasprotju s proletarsko revolucyo je stalinizem
juristični socializem, ki je poleg »socialistične države« ustvaril tudi svoje »socialistično pravo«.
Prvi EUeinsteinov »bistveni« kriterij socializma - sprememba privatna lastnine nad produkcijskimi
sredstvi, stoji tudi pri Stalinu (Vprašanja leninizma, p. 562). Na drugi strani je Engels, denimo
v kritiki Heinzena, med drugimi zapisal: »Gospod Heinzen bo zde« pač uvidel, da mora pri preso-
jai\ju komunizma storiti k^ več, kot da gleda ryegovo jedro kar v odpravi privatne lastnine; da bi
bolje storil, če bi prešturiral kaj nacionalne ekonomije, kot da tja v tri dni čveka o odpravi privatne
lastnine«(MEW 4, 322).
FVim. Fenomen etc., p. 143: »Imamo socijalističku ekonomsku i društvenu formaciju, socijalis-
tički način proizvodile, stoga što su sredstva za proizvodnju in raznyenu podruštvijena«; p. 153:
»specifičan način proizvodnje, koji je u mnogim aspektima bliži kapitalističkom nego komunistič-
kom, budući da je bitna razlika između kapitalizma i socijalizma u statusu vlasništva«.
- Socializem je prehodno obdobje samo »dans une sense très large, comme le mode féodal de pro-
duction fut une trćinsition entre le mode esclavagiste de production et le mode capitaliste de pro-
duction dans certaines sociétés européennes« (Histore, p. 195).
' 5 Prevod Vin. pogl. EUeinsteinove Histoire v zborniku Zahodnoevropske poti v socializem (CZ,
1978), kot tudi drugi prevodi v tej krgigi, dokazuje, kdo lahko pri nas pripravka knjige: »loi de la
valeur« - »tržni zakon«, »économie marchande« - »tržno gospodarstvo«, »appropriation« - »lastni-
na«, »plus-value« - »povečćina vrednost« (original, p. 195; prevod, p. 244) - vse to na četrtini strani;
ali pa na str. 153 prevod poznaAskih dogodkov v potsdamske.
' ' Obširno kritiko takega pristopa in pozicije, in to v družbenem kontekstu, v katerem funkcionira,
gl. v Balibar: Sur la dictature du prolétariat, zlasti p. 14 sqq. - Klasično kritiko klasične pozicije
gl. v Korsch: Materialist, pojmovanje zgodovine, p. 43 sqq., ter Pašukanis: Die neusten Offen-
barungen П.
' 'Vrača se staro kautskyjanstvo, ki je diktaturi načelno odrekalo razredno naravo: »Der Typus der
Diktatur als Regierungsform ist die persönliche Diktatur. Eine Klassendiktatur als Regierung-
sform ist ein Nonsens« (Kautsky: Terrorismus und Kommunismus, p. 30). - Kautsky mora sicer
(tudi) v tem spisu sistematično revidirati Marxovo in Engelsovo pojmovanje diktature proletariata
(npr. ib., p. 61 sqq.) ter razvrednotevati njene historične forme, npr. ruske sovjete, češ da so znak
slabosti, ne pa moči proletariata (ib., p. 54). - L. Basso pravilno opozarja: »Jedna ideja kojoj je
Marx, međutim, ostao trćuno vjeran jest ideja diktature proletarijata, koja mora uslijediti odmah na-
kon rpeuzimanja vlasti. Ne treba pak brkati marksističku koncepciju diktarure proletarijata s pri-
nyerima koji su pod tim imenom nastali u SSSR kao i drugim zemijama« {Izgledi etc., p. 88).
Na nadaljevanje socialnodemokratske tradicije tudi v EUeinsteinovih predlogih politične strategije
in taktike KPF opozarja Emest Mandel: »La raison pour laquelle Jean EUeinstein essaye d'esca-
moter ces expériences réeUes d'apUcation de sa fameuse 'strategie des réformes de structure' par
des social-démocrates dans le passé, c'est qu'il doit s'efforcer de présenter comme du neuf ce qui
est, somme toute, fort ancien. C'est sourtout qu'il doit masquer l'échec auquel cette stratégie a
abouti dans le passé« (Réponse, p. 97). - EUeinstein je znatno vpUval na programska stališča, kijih
je sprejel XXII. kongres KPF (ob znanem razmerju med »disidentstvom« in »oblastjo« to seveda
ne preseneča).
' ' »L'alternative de la dictature et de la démocratice est extérieure au champ de la lutte de classes
et à son histoire« (Balibar Sur la dictature etc., p. 24).
" ' Stalinistična ideološka teorija je teorija prostora in časa. Natančno; histomat je teorija historič-
no-empiričnih »pogojev, kraja in časa«, apriornih form čutnosti, ki so odtrgane od subjekta; diamat
je stalinistična transcendentalna logika, apriorne miselne forme, principi čitega mišljenja - subjek-
ta, »marksistično-leninistične partije«, nadhistorične in nezgodovinske. - Samo kritiki stalinizma
»na strogo filozofski način« se lahko pripeti, da takšno regredirano-revidirano kantovstvo pobrkija
z marksistično teorijo razrednih bojev aU vsaj s poskusi prodora v tej smeri.
20 V predzgodovino revizionizma spada historicizacija Marxovega »Kapitala«: »Ekonomski nauk
Karla Marxa« Karla Kauntskega (in Eduarda Bemsteina).
82
s tem v zvezi je zgovorna tudi družinska zakonodaja s konca 30. let - zlasti oteževanje ločitev
ter diskriminacija nezakonskih otrok (ob ponovni prepovedi splava!); ti »have no rights of succes-
sion in the father's property and may not claim the father's name«; ne nazadrye (1947) tudi prepo-
vedano poročanje sovjetskih državl^jnov s tigimi (gl. Rousset, op. cit., p. 32-33).
" Medvedev {Let History judge, p. 540) navaja precej večje razlike: proporci med povprečno
delavsko plačo in plačami birokracije so znašali že v drugi polovici 30. letih več od razmerja 1 : 5
v 20. let, po vojni pa, »if we estimate not only formal direct money salary but the whole system
of payments, (...) 1 to 40,1 to 50, and for some officials even 1 to 100«. W. Leonhard navaja tarifno
lestvico za obdobje do prve petletke, ki ima 8 stopervj ter razpon 1 : 1, 8; 10 let kasneje je bil najvišji
delavski zaslužek 12, 7-krat višji od povprečne delavske plače, dve leti nato pa že 31, 3-krat višji
od uradno priznane mesečne povprečne mezde. V to niso vračunane dodatne bonitete privilegi-
ranih. Prav tako v teh razmeijih ne gre za plače funkcionarjev, ki so bile, uradno, do 90-krat višje
od povprečnih delavskih plač (Videz in resnica, p. 48-50).
" "Te stvari osvetljiyejo podatki, predloženi v uvodu The Soviet Working Class k zbomiku, ki sta
ga uredila Haynes in Semyonova, in materiali, zbrani v цјет (tu ne navajamo podatkov iz dokaj
obsežne »sovjetološke« literature o teh vprašanjih, pač pa samo iz te leve puUikacije). 90 % sovjet-
skih delavcev prejema kosovno mezdo; norme postavka uprava. Ta Stücklohn-sistem ima »from
teh government's point of view (...) two great advćintages. First, it destroys collective feeling
among the workforce. (...) Secondly, 'the norms are a rip-ofT. (...) To eam enough to survive on,
the workers have to slave away to fulfil the norm. But once they've done this the norm is readjusted
upwards. (...) Not only can norms go up - piece-rates can come down. This means that workers
have to work harder to eam less« (Haynes/Semyonova, op. cit., p. 5; prim, ib., p. 113; prim. M. Ha-
raszti, op. cit., p. 40,59,66, ter seveda 19. pogl. Marxovega Kapitala I). Nesreče pri delu so pogoste,
»because our safety equipment is in a bad state of repair, and there aren't enough protective mea-
sures« {Haynes/Semyonova, p. 113). Ženske, ki predstavljajo več kot polovico delovne moči SZ,
opravljajo nizko kvalificirana in slabo plačana dela, mezde, ki jih za ta dela dobivajo, so za okoli
polovico ni^e od mezd, kijih za svoje delo dobivajo moški delavci; nanje pade pogosto 80 % gos-
podinjskega dela, ob tem da otroške jasli in vrtci zadostiyejo komaj za tremino predšolskih otrok;
večina žensk, »nursery or no nursery«, ne izkoristi porodniškega dopusta in gre »straight back to
work« - »as Soviet experts admit, the reason is money« (gl. ib.k, p. 7-8). Po izsledkih raziskave do-
hodkov 10.000 delavskih družin v Leningradu (kije, z Moskvo, »very privileged city«) v letih 1961-
65 je 40 % teh družin živelo pod uradnim sovjetskim poverty level; najslabše gre številnim druži-
nam in upokojencem (ib., p. 8). Delavec iz Odese, oče večih otrok, piše 1976: »We are always hun-
gry, especially in the second half of the month« (ib., p. 108). »Food in teh state shops is neither good
nor cheap. Aлd it's scarce. (...) The 'average Soviet citizen stUI gets about half of his calories from
bread and potatoes and eats less than half as much as do his counterparts in the US and Western
Europe« (ib.). »The doctors teU us that we are phisically weak and exhausted. As a result we catch
cold. We don't get enough vitamins or fats and this causes low haemoglobin and fainting fits. The
cihUdren have rickets. All this is the result of a poor diets« (ib., p. 108). »The amount than can be
bought in shops is rationed in teh following way: 2 kUos of bread; 1 kilo of flour and pasta; 1 kilo
of sugar; half kilo of fat, butter and other products. - Meat, butter, potatoes, carrots, cabbage and
all sorts of other things are often unavailable. - They have closed down lots of grocery stores and
opened 'Vodka-Wine' shops on every comer. Our children are being brought up on vodka« (ib., p.
110). »The workers' social services are badly organised. The majority of workers go to work without
any breakfast and don't get anything to eat until the dinnertime. ТЋе canteen's a long way away.
There's no drinking water in teh depot. Our dinner is badly cooked and costs a lot« (ib., p. 113). In-
flacija je dušena in se izraža v pomarykaiyu dobrin, toda tudi cene naraščajo (ib., p. 9); »in the state
shops there has been an increase of 30-40 per cent in such basic foodstuffs as bread, eggs, butter
and other high-energy products. In teh collective-farm market the price of honey, lard, oil, cream,
fmit and vegetables has also rised 1V2-2 times« (ib., p. 110). - Delavci »dress badly. Any one item
costs all their pay, or at least half of it (a coat, a suit, shoes, etc.)« (ib., p. 114). Osnovne tehnične
pripomočke za pomoč v gospodinjstvu (pralne stroje, šivalne stroje, sesalce za prah ipd.) ima - po
raziskavi v Leningradu 1971 - povprečno manj kot vsaka deseta delavka (ib., p. 9). Stanovanjske
razmere delavcev so mizeme (ib., p. 10-11, 114). Medtem ko so specialne bolnišnice za birokrate,
je medicinska oskrba večine prebivalstva »of a low quality«; »for an ordinary hospital, the budget
allocates less than one rouble per day per patient for everything. (...) Those unquestionable gains
made by medicine in the first decade of the Soviet regime are now threatend« (ib., p. 11-2). »The
education workers receive is much better that it has ever been.(...) But it is stUl an oldfashioned,
disciplined, highly selective system. The boys wear little grey army suits, the girls black dresses
and white frilly aprons left over from Tsarist times. They have lots of homework«; »general stan-
dard of education« je nizek. »Most working-class children don't stay on for the last two years of
svhool (the figures for Gorky region show that only 1.5 per cent of pupils in the 10th and 11 th classes
- the highest grades - are children of unskilled manual workers). "The best education is to be had
83
in special schools, which it takes a great deal of string-pulling to get into. It seems to be difficult
for workers to get into university. There are no figures, but according to a recent estimate only 10
to 20 per cent of students at Moscow and Leningrad Universities are of worker or peasant stock«
(ib., p. 12). - Vprašarvje možnosti organiziranja in samostojnega nastoparya delavskega razreda v
SZ je z vsem tem seveda v zezi, toda vseeno že drugo vprašarvje.
V posmeh se resnobno dod^a še tole: »En outre ces avantages non transmissibles sont liés à la
fonction et donc révocables« (Histoire, p. 199).
To ni karikatura, temveč povzetek EUeinsteinove karikature: »(.. .) i ja feryerom tražim birok-
ratsku klasu u Sovjetskom Savezu, aU je ne nalazim. Tim ргце što valja dobro razumjeti kružerOe
proizvoda rada: u poduzećima zaposleni proizvode rad (!), kako u kapitalističkom poretku tako i
u socijalističkom. U kapitalizmu dio toga rada oduzima se od proizvođača i predstavka višak vri-
jednosti: u Sovjetskom Savezu produkt rada podijeljen je na više dijelova: prvi pripada zaposle-
nima u poduzeću u obliku plaće; drugi pripada državi koja predstavka zajednicu i koja te fondove
raspodjeljuje u nekoliko smjerova: osobito za obranu - a nitko neče ustvrditi da bi Sovjetki Savez
bez obrane i danas postojao; potom znatne svote valja trošiti za svemirska, atomska i druga istra-
živarvja; sve to je skupo. Zatim tu su sve funkcije države; potrebna je administracija, pa zatim je
tu obrazovanje, kultura, ceste, stambena izgradrvja itd. Sve to se fmancira iz dijela proizvoda rada.
Možda se može raspravljati o načinu na koji se suma dijeU; no ipak, između proizvoda rada - iz-
među trenutka u kojem je rad proizveden i raspodjele toga produkta rada - nema parazitskof pri-
svajar\ja za osobne ciljeve od strane određene društvene klase« (Fenomen etc., o. 148/9). Karak-
teristično je, kako apologija reproducira buržoazno, vulgarno poUtično ekonomijo, pa buržoazno
teorijo države etc. Zakaj ne? - Pustimo Marxa ryegovemu »prostoru in času«!
2" Kritika ruske revolucije, Lenina in Trockega, v delu R. Luxemburg je stvar posbne razprave,
zato je tu puščena ob strani.
CITIRANA LITERATURA:
The Anti-Stalin Campaign and International Conununism. A selection of documents. Ed. by the
Russian Institute, Columbia University. Columbia University Press, New York 1956.
E.	BaUbar: Sur la dictature du prolétariat. Maspero, Paris 1976
L. Basso: Izgledi evropske ljevice. Komunist, Beograd 1971
Ch. Buci-Glucksmarm: Sur la critique de gauche du stalinisme. Dialectiques No 15/16
F.	Claudin: La crise du mouvement communiste. Du Komintern au Kominform. I, II. Maspero, Pa-
ris 1972
L. CoUetti: From Rousseau to Lenin. NLB, London 1972
J. EUeintein; Demokratija i put u socijalizam. MuS 3/1977
J. EUeinstein: Fenomen staljinizma: ekonomija i država (Interview) Kulturni radnik 4/1976
J. EUeinstein: Histoire du phénomène stalinien; Grasset, Paris 1975.
J. EUeinstein: OdločUna je pravica do kritike. V: Zahodnoevropske poti v komunizem. CZ, Ljub-
ljana 1978
V. Gerratana: Sur les difficultés de l'analyse du stalinisme. Dialectiques No 15/16
M. Hraszti: A Worker in a Worker's State. Piece-Rates in Hungary. Penguin Books in association
with New Left Review.
V Haynes/O. Semyonova, ed.; Workers Against the Gulag. Pluto Press, London 1979
K. Kautsky; Terrorismus und Kommunismus. Ein Beitrag zur Naturgeschichte der Revolution.
BoUwerk Verlag Karl Drott, Offenbach a. M. 1974
K. Korsch; Materialistično pojmovarye zgodovine. MK, Ljubljana 1972
W. Lenonhard: Videz in resnica v Sovjetski zvezi. Slovenski poročevalec, Ljubljana 1952
R. Luxemburg; Gesammelte Werke. Dietz Verlag, Berlin 1974
E. Mandel; Réponse à Louis Althusser et Jean EUeinstein. Editions La Brèche, Paris 1979
MEID - Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih. CZ, Ljubljana 1967-75
MEW - Marx/Engels; Werke. Dietz Verlag, BerUn 1958-69
R. Medvedev; Let History Judge. Vintage Books, New York 1973
E Pašukanis; Allgemeine Rechtslehre und Marxismus. Versuch einer Kritik der juristischen
Grundbegriffe. Verlag Neue Kritik, Frankfurt/M. 1969
E. Pašukanis: Die neusten Offenbarungen Karl Kautskys. Unter dem Banner des Marxismus, Jh-
rg. П, Heft 4, Jhrg. III, Heft 1
N. Poulantzas; PoUtička vlast i društvene klase. Komunist, Beograd 1978
D. Rousset; Coercion of the Worker in the Soviet Union. Beacon Press, Boston 1953
P. W. Schulze; Herrschaft und Klassen in der Sowjetgesellschaft. Campus Verlag, FrankfurVNew
York 1977
I. V. Stalin; Vprašaivja leninizma. Cankarjeva založba, Ljubljana 1948
P. TogUatti; Izbrano delo. CZ, Ljubljana 1976
84
H kritiki slovenske ideologije
KAKO SO SLOVENCI POSTALI PRIDNI
in kako bodo to, če bodo pridni, tudi ostali
Objavljamo redigiran zapisnik okrogle mize, kije bila 13. avgusta 1981 v novih pro-
storih uredništva PROBLEMOV na Gosposki ulici 10 - nomen omen -; sodelovalo
je šest povabljencev, kijih sicer druži skupno zanimanje za materialistično teorijo,
vendar z različnimi poudarki:
-	BOGOLJUBA, ki je po izobrazbi slavist, pač zanimajo predvsem jezikoslovna in
literarnozgodovinska vprašanja;
-	STANISLAVU se pozna, da je bil nekoč, pred leti, »heideggerjanec«, zato še zdaj
rad večkrat zaide v filozofske vode;
-	za razliko od ŽIKE, ki ga kot strogega teoretika lacanovske psihoanalize izven
njegovega področja zanimajo predvsem teološka vprašanja;
-	v skupini sta tudi dva marksista: JOSIP je marksist bolj tradicionalne vrste;
-	medtem ko je VENČESLAV, kot je razvidno na prvi pogled, napadalni »althus-
serjanec«;
-	ostane še edina ženska v tej družbi, ZDENKA, ki svoj »feministični« kompleks
kompenzira s poudarjenim »levičarstvom«.
P. s.: Ko je bila ta številka že v tisku, je uredništvo zvedelo, da je ves pogovor pod
mizo snemal na magnetofonski trak Slavoj Žižek, ki ga misli v predelani obliki upo-
rabiti za raziskovalno nalogo o vlogi nezavednih fantazem v procesu oblikovanja
identitete Slovencev; naloga poteka v okviru projekta o procesih oblikovanja iden-
titete Slovencev na ISF, finansira pa jo RSS.
Bogoljub. Spomnim se, kako je pred nekaj mesci precej razburila duhove napaka pri
prevodu nekega stavka Marka Bulca v srbohrvaščino: Bule je rekel, da se moramo pač
sprijazniti s tem, da so zd^ v Jugoslaviji bolj revne in manj revne republike - preva-
jalec za srbohrvaške časnike je reven po homonimiji prevedel z besedo revan, tj.
»priden, prizadeven, marljiv«, tako da se je misel, naz^ prevedena v slovenščino,
glasila: so bolj in manj pridne republike. Na prvi pogled nevtralen spodrsljćg, pogojen
s povsem »zimaiyo« homonimgo, ki je v stiski s časom pač zapeljala prevajalca - toda
kot da ni bilo vsakomur prav tako na prvi pogled jasno, ob k^j je »trčil« ta spodrsljćg,
kaj je z njim vdrlo na dan: stara fantazmatska predstava Slovencev kot »pridnih« za raz-
liko od »lenih južnih bratov« ...
Josip.... in že smo daleč od nedolžnih prevajalskih spodrsljajev, sredi nacionalističnih
trenj.
Bogoljub. Če naj skušamo najprej na povsem opisni ravni analizirati sestavine te pred-
stave, potem brž ugotovimo, daje v nji neka dvojnost, ki se v grobem prekriva z dvoj-
nim pomenskim odtenkom same besede priden: enkrat je težišče na verigi priden-pri-
zadeven-učinkovit itn., tj., v smeri »dobrega delavca« (Slovenci kot »radiše«), drugič
na verigi priden-ubogljiv-pokoren itn. (Slovenci kot »hlapci«). Od tod pa že lahko skle-
pamo, da se »pridnost Slovencev« asociira tudi na drobnjakarstvo, ozkost, nekakšno
mravljinčjo prizadevnost, ki jo ponavadi motrimo iz vzvišene distance in ki zato ni brez
komičnih inifantilnih potez.
Toda danes nas ne bo zanimala vloga te predstave v »jugoslovanski« nacionalistični mi-
tologiji (napr. nasprotje ozkih-pridnih-ubogljivih Slovencev do širokih-ponosnih-drža-
votvomih itn. Srbov, nasprotje, ki nanj naletimo celo v tako raznolikih filmih kot sta
85
Užiška republika in Splav meduze), marveč zgodovinska pogojenost te predstave pri
samih Slovencih.
Josip. ... pri čemer je kajpada jasno, da je »pridnost« zgolj en aspekt »Slovenstva«;
vprašarye nadaljnjih raziskav je, ali - in v katerih konkretnih konstelacy ah - je igral ozi-
roma igra ta aspekt ključno, celoto-strukturir^jočo vlogo. Že na neposredni opisni ravni
je jasno, da poleg asociativne verige pridnost-pokornost itn. danes deluje v ljudski fan-
tazmatiki tudi asociativna linija pridnost-učinkovitost-čistost-civiliziranost itn. (proti
»južnim bratom«). Toliko, da ne bi kdo mislil, da smo se ujeli v past znamenite brargev-
ke iz Heglovega primera »abstraktnega mišljenja«, ki vse konkretno bogastvo podv^a
pod en sam moment: saj je še kako jasno, da - če naj omenimo zgolj najsvetlejši zgled
- Slovenci, ki so organizirali OF in sprožili revolucionarni proces, nikakor niso bili »pri-
dni«, marveč so navezovali na neko drugo, potlačeno »tradicijo«, tisto, ki se vleče od
Gubca naprej ...
Bogoljub. In morda je Kardeljev Razvoj slovenskega narodnega vprašanja prav po-
skus, iz aktualne revolucionarne perspektive privleči na dan to drugo, potlačeno tra-
dicijo ... Toda lotimo se spet naše »pridnosti« in se najprej vprašajmo, s katero pojmov-
no aparaturo bi se jo dalo zajeti - seú vidim, da je Venčeslav že ves nestrpen!
Venčeslav. Najprimernejše izhodišče za teoretsko zajetje opisane predstave je danes že
klasična teza Althusseija in njegovih učencev o mehanizmu »ideološke interpelacije«:
na ravni ideoloških mehanizmov lahko »nacionalno identifikacijo« Slovencev dojame-
mo kot proces, v katerem Slovenski Narod nastopa kot Subjekt, ki interpelira individue
v subjekte: ti so vzpostavljeni kot ideološki subjekti »Slovenci« s tem, da se odzovejo
klicu Subjekta, da se »priznajo-prepoznajo« za »Slovence«. Kateri je ta Subjekt-Drugi,
to lahko vsaj nakažemo z začetkoma dveh himn: »Hej, Slovani...«, »Vstanite, v suženj-
stvo zakleti«; tu imamo ideološko interpelacijo v čisti obliki: poziv, ki se naslavija v dru-
gi osebi na individue, le-ti pa se s tem, da se prepoznajo v pozivu, da se priznajo za гце-
gove naslovnike, vzpostavijo kot ideološki subjekti (»Slovani«, »v suženjstvo zakleti«,
tj. proletarci). Drugi-Subjekt je potemtakem tista instanca, ki govori, subjekt izjavljanja
te ideološke interpelacije - tisti, zaradi katerega se himna glasi »Vstanite...« in ne
»Vstanimo«. Metafora »klicanja« v ideoloških iqavah (Hej, Slovani«, »fcitc dolžnosti«,
»domovina te kliče« itn.) zato ni naključna.
Bogoljub. Pri tem moramo biti pozorni na performativno razsežnost akta ideološke in-
teфelaclje. Termin »performativ« je vpeljal angleški filozof John L. Austin, da bi z njim
zaznamoval paradoksno lastnost nekaterih izjav, za katere velja, da ne izražajo nekega
zunaj oziroma predjezikovnega dejstva, marveč se tisto, kar ротепцо, ujema s samim
dejanjem njihovega izjavljanja: Pomen izjave »V sosedr\ji sobi je miza« je pač določen
s tem, da neodvisno od same te izjave oz. dejanja njenega iqavljanja v sosednji sobi je
miza; toda vzemimo izjavo »Obljubljam, da bom prišel na sestanek« - ta izjava opisuje
dejanje obljube, dejanje obljube paje natančno v tem, da izjavim »Obljubljam, da ...«.
Prav takšen je tudi status ideološke interpelacije oz. natančneje odgovora nanjo: če se
subjekt »prepozna« v tej interpelaciji, če prepozna »sebe« kot tistega, na kogar se »na-
slavlja« interpelacija (»Slovan«, »v suženjstvo zaklet«), potem ne zadošča reči, daje to
»vedno že bil« in da se je zdaj zgolj »prepoznal« za to, kar je vedno že bil. Nasprotno,
šele s tem »prepoznanjem« je postal to, za kar se je v njem »prepoznal« - učinek tistega
»vedno-že« je sprevid performativne razsežnosti, sprevid, ki vselej spremeva ideološki
proces...
Venčeslav. Dobro, dobro, a vrnimo se k Althusseiju. Prvi »škandal«, s katerim imamo
tu opraviti, je, da sama konstitucija subjekta nastopi oz. deluje kot njegovo podvrženje,
tj., da Althusser dojame v francoščini še navzočo dvopomenskost besede »sujet« ( 1. svo-
bodni samodejavnik, 2. podložnik) kot dve plati istega: individuum se konstituira kot
»subjekt« (svobodni samodejavnik, vir in središče svoje dejavnosti, »odgovoren za svo-
ja dejanja« itn.) prav skoz svoje »podvrženje« (assujettisement) Drugemu-Subjektu. Tu
ne gre za nobeno »še omejeno subjektivnost«, ki bi ji nato morali zoperstaviti »pravo«
subjektivnost brez podreditve Drugemu-Subjektu: ta podreditev je konstitutivna za sa-
mo formo subjektivnosti.
Zdenka. Temeljna razsežnost procesa samoupravljanja je kajpada prevlada tega роЏа
svobode kot »prostovoljne podreditve«, vendar je prav tu navzoča nevarnost, da so v
86
zakrinkani obliki na delu še vedno isti temeljni mehanizmi kot v klasičnem procesu
ideološke konstitucije subjekta. Vzemimo primer samoprispevka: Pomen samopris-
pevka ntg bi bil v premagovanju državenga razporejanja presežne vrednosti: namesto
da bi državni organi naposredno sprejeli zakonski ukrep, ki določa, n^j se od osebnega
dohodka delavcev v neki občini itn. določen procent odtrga in uporabi napr. za gradryo
vrtca, delovni ljudje sami z referendumom odločijo, da bodo odv^ali del dohodka za
izgradryo vrtca. Namesto etatističnega ukrepa »od zgorćO« imamo torej opraviti s sa-
moupravno odločitvijo »od spodaj«; namesto zakonske prisile prostovoljni prispevek,
možnost, da se delovni ljudje svobodno odločijo za »da« ali »ne«. »Past« je seveda v na-
činu, kako se izvede referendum ali siceršnja odločitev o samoprispevku: če je alterna-
tiva predstavljena tako, daje že vnaprej konotirana z idejnopolitično težo, kot »preskus
samoupravne zrelosti« množic, potem imamo pač opraviti z ideološko konstitucijo sa-
moupravnega subjekta v čisti obliki: kdor glasuje »za« samoprispevek, s tem hkrati po-
kaže samoupravno zrelost, kdor glasuje »proti«, pa izpriča, da ni zrel za samoupravlja-
гце. Prikrito etatistično sklepanje, ki se skriva za tem, je v grobem tole: lahko bi seveda
sprejeli isti ukrep z neposredno zakonsko prisilo, toda verjamemo, da ste zreli za sa-
moupravno odločitev; če boste glasovali proti, boste izigrali naše zaupanje in si boste
s tem pravzaprav sami odvzeli pravico nadaljryega samoupravnega odločanja na tem
področju. »Represivni« trik se torej skriva natančno v performativni razsežnosti mojega
dejanja odločitve: če glasujem »za«, se hkrati konstituiram kot »zrel« samoupravljalec,
torej »zrel« za svobodo onstran etatistične prisile - skratka, »svobode« se spet drži zna-
menje »svobodne podreditve«, »svobodne« pritrditve »predlogu«, ki mi ga ponudi Dr
žava ...
Venčeslav. Da, ideološka interpelacija poimenuje natanko tisti sklop, ki že v klasičn
politični teoriji nastopa kot problem »servitude volontaire«: zakaj se Џис^је pokorijo Ob
lasti, ko pa je jasno, da jih ta oblast v osnovi ne drži niti z »zunaryo prisilo« niti s pri
Stankom, temelječim na jasnemu ideološkemu prepričanju - z Gramscyem rečeno, niti
z dominacijo niti s hegemonijo ...
Žika. Toda pri Althusserju ostane neodgovoijeno ravno vprašanje, kako se individuum
pusti ujeti v mrežo interpelacije, kako pride do njegove »prostovoljne sužnosti«, kako
to, daje - kot pravi Cankar v Hlapcih - »hrbet skrivljen, biča vajen in íelján*? Odgovor
na to daje psihoanaliza z dialektiko užitka in presežnega-uživanja, z ryuno radikalno asi-
metrijo, s tem, da odpoved uživanju kot taka prinese neko presežno-uživanje. To je
»škandal«, ki ga prinese psihoanaliza: njena »neznostnost« ni v tem, da bi zahtevala afir-
macijo nekakšnega sproščenega uživaiya, neoviranega, »nerepresivnega« zadovoljeva-
rya, da bi zahtevala odpravo »represivnih« družbenih norm, ki preprečujejo to sproš-
čeno zadovoljevarye in tako povzročajo posameznikom neizmerno trpljenje ipd., njena
»neznosnost« je drugje, je veliko bolj neprijetna: v sami odpovedi uživanju v imenu še
tako visokih etičnih idealov zna razbrati neko zadovoljitev želje ...
Venčeslav. Dobro, dobro, toda preden se spustimo v analitične vode, velja nekoliko
konkretizirati sam proces interpelacije: Interpelacija nikoli ni nevtralno-splošna, mar-
več je vedno obarvana s spletom partikulamih potez, kijih Slovenec »prevzame nase«,
ko se »prepozna v Slovenstvu« (pridnost, bogaboječnost, pokornost itn.), prav ta kon-
kretna »obarvanost« paje predmet (v zadnji instanci kajpada razrednega) boja, boja za
to, kateri modus interpelacije bo - če naj se izrazim po Bogoljubovo - performativno
deloval, konstituiral subjekte... Boj poteka - če пгц parafraziram Marxa - za to, katera
bo tista »splošna svetloba, v katero so potopljene vse druge barve in (ki) jih modificira
v ryihovi posebnosti«, kateri bo tisti »posebni eter« partikulamih potez, ki »določa spe-
cifično težo vsega gibarya, ki se kaže v njem« (Uvod v Očrte), posebni eter potez, s ka-
terimi se bomo identificirali ob odgovoru na vprašanje, »kaj pomeni biti Slovenec«.
Bogoljub. V tem okviru bi lahko Cankarjevo geslo o Slovencih kot »narodu-proletarcu«
opredelili natančno kot poskus, doseči ujemanje nacionalne in razredno-proletarske
interpelacije, tj., doseči, da bi Slovenec s samim tem, ko bi se v emfatičnem pomeni
»priznal za Slovenca«, dojel svoj položaj kot položaj proletarca. Če naj to Cankarjevo mi-
sel razdelam v luči pravkaršnje parafraze Marxa: gotovo da niso v empiričnem pomenu
»vsi Slovenci proletarci«, da so med ryimi tudi in predvsem kmetje, obrtniki, buržuji
itn., toda gre za to, da пгО se »proletarskost« skusi kot tista »splošna svetloba, v katero
87
so potopljene vse druge barve«, kolikor je že sama pozicga Slovencev kot naroda v av-
stroogrski monarhiji »proletarska«.
Isto pa kcgpada mutatis mutandis velja za proslulo »pridnost«: ne gre za to, da so em-
pirično »vsi Slovenci pridni«, seveda so med njimi tudi lenuhi, toda to prav nič ne pri-
zadeva ideološkega statusa Lqave, daje »pravi Slovenec priden«, in zato bomo Sloven-
cu-lenuhu s toliko večjim zadovoljstvom zalučali ne »Bodi priden!«, marveč kar narav-
nost »Ne delaj sramote slovenstvu!«.
Žika. Vendar pa ti dve oznaki (»Slovenec«, «priden«) nista na isti ravni - dialektiko, s
katero imamo tu opraviti, lahko formuliramo v terminih Marxove dialektike blagovne
forme oz. izrazov vrednosti: »vrednost« Slovenstva se izraža v vrsti »uporabnih vred-
not«, tj. v seriji oznak, kijih »konotira« interpelacija v »Slovenca«, seriji, do katere pri-
demo, če skušamo odgovoriti na vprašanje »kaj pomeni ( Slovencu) biti Slovenec?«:
priden, bogaboječ ... S tem pa postanejo same te »čutne« (pozitivne, opazne) lastnosti
nakaj »čutno-nadčutnega« (Marx): niso le to, kar so, marveč so izpričevanje nečesa skri-
tega, globijega. Če je Francoz priden, je »pač priden«, če je Slovenec priden, paje ta pri-
dnost »izpričevanje Slovenstva«; ni »Slovenec v pravem pomenu« zato, ker ima teinte
oznake, pripisane Slovencu, marveč ima teinte oznake zato, ker je Slovenec. Nacional-
na »interpelacija« deluje, ko pride do te fetišistične sprevmitve, ko se »pozitivne« last-
nosti doživljajo kot izraz nečesa »transcendentnega«. Slovenstva kot ideološkega Sub-
jekta.
Ob tem pa lahko že nekoliko specificiramo proces nacionalne identifikacije: subjekt se
ne identificira neposredno s serijo »pozitivnih« oznak (pridnostjo itn.), marveč se iden-
tificira natančno s tem »transcendentnim«, pomensko »praznim« mestom, ki ga za-
znamuje označevalec »Slovenstvo«, »Narod« kot ideološki Subjekt. Bistveno je na-
mreč, da med oznako »Slovenstvo« in serijo »pozitivnih« oznak, kijih »konotira« ta oz-
naka (pridnostjo itn.) ni kontinuitete, marveč je prelom, tj., oznaka »Slovenec« in serija
»pozitivnih« oznak se ne gibljejo na isti ravni: oznaka »Slovenec« sama na sebi »nič ne
pomeni«, tj., pomeni zgolj in prav vse tisto, kar lahko ekspliciramo s serijo »pozitivnih«
oznak. Na tem mestu lahko vpeljemo lacanovsko dvojico Si (označevalec-gospodar, oz-
načevalec-brez-označenca) in S2 (veriga »vednosti«, tj., veriga pozitivnih, »običajnih«
označevalcev z označenci): S2 je serga »pozitivnih« oznak z opredeljenim pomenom
(Pridnost itn.). Si paje paradoksna avtoreferenčna (samonanašajoča se) oznaka, ki »nič
(pozitivnega) ne pomeni«, tj., ki pomeni zgolj tistega, ki se prepozna v ryi, ki se iden-
tificira z ryo: »biti priden« pomeni delovati na določen način itn., »biti Slovenec« pa po-
meni nekako »vse in nič« - pomeni zgolj »prepoznati se v Slovenstvu, identificirati se
z njim«, in hkrati vzeti nase vse tiste »pozitivne« oznake, kijih konotira »Slovenstvo«.
Od tod se razjasni, zakaj nas iskanje »nacionalne identitete« vselej pušča nekako neza-
dovoljene: naj naštevamo še toliko »pozitivnih« oznak, ob tem vselej čutimo, da »to še
ni tisto« ... prevara je v tem, ker pričakujemo, da bomo tisto »enojno potezo«, ki za-
znamuje Slovenca kot Slovenca, našli na ravni neke pozitivne pomenske opredelitve,
lastnosti itn., medtem ko je v resnici ta poteza prav »označevalec brez označenca«, sa-
monanašajoča se, »tavtološka« oznaka, ki »totalizira« vse ostale »pozitivne« oznake.
Boj za nacionalno interpelacijo je boj za to, kateri S2 bo »podpiral« Si, se pravi, katera
veriga označevalcev bo »totalizirana« z označevalcem-gospodaijem Si, ki si »trauma-
tično« podredi subjekt.
Venčeslav. Naslednji korak bi bil, da skušamo vsebinsko čimbolj specificirati, kaj je v
procesu oblikovanja identitete Slovencev »pomenilo biti Slovenec«, tj., da skušamo ar-
tikulirati S2, verigo pomenov, »v katere« je interpelirala individue interpelacija v »Slo-
vence«.
Bogoljub. Morda bi se bilo pred tem dobro vprašati, če ni mogoče že na bolj formalni
ravni izslediti kakšno specifičnost. Skušal bom nakazati neko takšno pot, izhaj^oč iz
dejstva, da se ideološka interpelacija (podreditev subjekta ideološkemu Drugemu, ki
mu naloži »poslanstvo«) pravzaprav v subjektivni libidinalni ekonomgi prekriva s tem,
čemur pravimo »nad-jaz«: »subjektu nadrejeni Subjekt«, ki ga simbolno »zadolži«, op-
redeli njegovo delovarye kot brezkončno izvrševanje Naloge, Poslanstva, »vračanje ne-
povmljivega dolga«. Že na tej še dovolj abstraktni ravni lahko opazimo neko specifič-
nost - če k^pada izhajamo iz podmene, da tako imenovani cankaijanski »kompleks
88
matere« ni zgolj Cankaijeva zasebna psihična zagata, nasledek njegove »bolestno pre-
občutljive psihe« ipd., marveč se v njem artikulira nek sklop, ki lahko služi kot poka-
zatelj ustrojenosti »socializacljskega procesa« pri Slovencih. Interpretacijo cankaijan-
skega »kompleksa matere« v smeri psihoanalitične teorije je lepo naznačil že Dušan Pir-
jevec v sklepnem delu svoje knjige Ivan Cankar in evropska literatura (CZ 1964):
»... v noveli Ob smrtni postelji je mati tik pred svojo smrtjo izročila svoje materinsko poslanstvo
svojemu sinu. Naročila mu je, da mora skrbeti za vso družino, ki zdaj izgublja svojo rednico. Vendar
pa v noveli ne gre samo za prehajarye materinskih dolžnosti od matere na sina, marveč še za nekaj
drugega, kar je za našo anidizo naravnost odločilnega pomena. Iz novele je namreč razvidno tudi
tole: v trenutku, ko je umirajoča mati izročila svoje materinsko poslanstvo svojemu sinu, je bila s
tem enkrat za vselej določena vsebina tega bodočega sinovega življenja. Še več. V tem trenutku
je sinova eksistenca sploh šele dobila svoj pravi smisel. Smisel sinovega bivanja se je konstituiral
iz materinega naročila; od matere torej sin ni prejel samo golo življervje, marveč tudi smisel življe-
nja. In če uporabimo pojme Freudove psihoanalize, potem smemo verjetno reči, da se pri Cankaiju
kot rvjegov nad-jaz, super-ego, ni pojavil oče, marveč mati« (str. 437).
Mati nas potemtakem s svojo smrtjo zadolži in opredeli našo dejavnost kot poravnava-
nje »neporavnanih, a tudi nepovračljivih dolgov« (str. 436); s to ireduktibilno zadolže-
nostjo Drugemu-Materi prebye Cankar Župančičev narcisizem: »Cankar očitno ni bil,
kakor je to o sebi zapisal Župančič, le sam svoj upnik in le sam svoj dolžnik. Njegov
upnik je bila njegova mati, in dolžnik ni bil sebi, marveč svoji materi. Mati je bila zary
vrhovni etični princip in simbol neke zaveze in dolga.« (ibid.)
Stanislav. Kot je znano, je Piijevec kasneje (predvsem v Hlapcih, herojih, ljudeh) to
materino naročilo interpretiral v luči Heideggrove misli kot klic biti: zlom cankaijan-
skega junaka naj bi bil zlom novoveške subjektivnosti, tj., junak se loti radikalne аксуе,
аксце v imenu Bistva-Ideala sveta, s svojim zlomom pa skusi ontološko diferenco, raz-
liko med bistvom in bitjo, skusi nihilistično, samouničevalsko jedro radikalne аксуе in
se skoz to skustvo odpre »novemu življenju«, ki ni več življenje spreminjanja, obvla-
dovanja ipd., marveč življenje dopuščanja-biti onstran alternative »hlapci-heroji«, ki
pade v polje volje do moči. Na tem mestu lahko le nakažemo, zakaj se zdi takšno tol-
mačenje vprašljivje, kako se prav skozenj volja do volje šele vzpostavi kot absolutna,
kot tista, ki sam svoj »negativ«, odpoved-hotenju, dojame kot nekaj, kar že vnaprej ona
sama »dopušča« in s tem vzpostavlja. (Saj je že Nietzsche vedel, da volja do moči v svoji
najvišji napetosti sovpade z amor fati.) Druga plat tega je, da аксуа, ki seje loti can-
kaijanski subjekt (na primer Jerman v Hlapcih), nikakor ni poskus afirmacye radikalne
subjektivnosti, marveč je že od vsega začetka v sebi blokirana, akcya »lepe duše«, ki
se ne zmore postaviti kot praktično-radikalna subjektivnost - tej subjektivnosti pa pre-
preči ryeno radikalizacyo kajpada prav zavezanost materi. Mati potemtakem ne nasto-
pa kot znanilka sveta onstran volje do moči, ki se razpre skoz skustvo zloma radikalne
аксуе, marveč kot znanilka meje subjektivnosti, njene - heglovsko rečeno - zavezanos-
ti predsubjektni substancialnosti.
Zato bom ггце ostal na ravni psihoanalize in se najprej vprašal, kaj pomeni to, da nastopi
kot nosilka »nad-jaza« mati. Ob tem namreč ne gre za nevtralno spremembo, ki pusti
temeljni ustroj nedotaknjen, marveč za »premestitev težišča« v celotni »ekonomyi« de-
lovanja nad-jaza. Kako namreč deluje »normalni«, očetovski nad-jaz? Tako da nas iz-
trga nefX)sredni dualni, zrcalni relacyi z mateijo, da nas s »prepovedjo incesta« iztrga
samorasli partikularnosti in odpre širši univerzalnosti. Subjekt po »inercyi« teži k za-
prtosti in neposrednosti »domačega kroga«, »nadjaz« pa nastopi kot traumatična zareza,
ki ga prisili, da se iztrga tej samorasli partikularnosti, dajo natančno v heglovskem po-
menu »prevlada«: ukine in ohrani v posredovani obliki, kot moment nove Univerzal-
nosti, do katere se povzpne. Skušajmo to konstelacijo nekoliko opisno, tj. ne strogo teo-
retsko, naznačiti prav ob stiku »domačega« s »tujim«: »tuje« najprej nastopi kot zunanja
trauma, tisto, kar zmoti zaprti »krogotok« domačega, nastopi kot nekaj, kar tako rekoč
»od zunaj« ogroža »domače«; odločilen prelom je, ko se subjekt identificira ravno s
tem, kar se mu je sprva prikazovalo kot zunanja sila negativnosti, ko se - bolj »psi-
hoanalitično« rečeno - tisto, kar je bilo sprva »dejanski« oče kot dejavnik, ki je »od zu-
naj« motil zaprtost skladnega sožitja z mateijo, pretvori v »notranji Zakon«, v Ideal-Ja-
89
za. »Oče kot nosilec Zakona« pomeni - nekoliko formalno gledano - na vseh ravneh:
odpreti se svetu, pretrgati »popkovino«, ki nas veže na partikularnost »domačega«, uz-
reti »domače« ne več kot mesto nas samih, mesto, od koder govorimo, neposredno iz-
hodiščno in opomo točko, katere partikularnosti smo zavezani, marveč kot nak^, kar
je v sebi že »posredovano«, povzeto kot moment v nek širši medij Univerzalnosti. Po-
meni - cankaijansko rečeno -, da »tuja učenost« ni več skušena kot »tuja«, marveč kot
mesto nas samih, kot tisto, kar je že na delu v pozicgi, od koder govorimo, in zato po-
stavlja na laž sleherno neposredno identifikacijo z »domačim«.
Temeljna libidinalna konstelacija »materinskega« Zakona pa je, da kot tisto »prepove-
dano« ne nastopi neposredna stopljenost z Domačim, marveč nasprotno »tuje«. Univer-
zalnost, ki ni več zavezana organski partikularnosti, kije »nezakoreninjena«. Groze ne
vzbuja incestuozna zaprtost, marveč odprtost »tujemu«: tuji učensoti, tujim ženskam,
tujim užitkom (znameniti Cankaijevi dateljni...). »Materinski« Zakon je etos zaprtega
kozmosa.
Bogoljub. Klasičen topos Cankaijevih črtic o materi je, da mladi Cankar mati »rani«,
jo tako ali drugače prizadene: jo ut^ji, ko jo sreča na ulici v mestu, zavrne kavo itn. Ta
dejarya so povsem preprosto korelat »očetomora«, skoz katerega oče zavlada kot zakon:
materina smrt lahko sinu naloži »poslanstvo« le zato, ker jo je v nekem - kot temu pra-
vimo - »globljem pomenu« sam ubil; ta »krivda« je tista, ki subjekta nepovmljive za-
dolži, ki opredeli vse njegovo nadaljnje življenje kot nikoli končano vračanje dolga mr-
tvi materi. Drugače povedano: če mali Cankar »dejansko« ne bi bil kar se le da poreden
otrok, marveč bi bü priden, mu mati ne bi mogla delovati kot nosilka nad-jaza. Prav
s to »krivdo«, s tem, da »rani« mater, pa se subjekt iztrga naposrednemu-dualnemu raz-
meiju z дјо, tj., se konstituira kot subjekti, katerega mesto je že v mediju Univerzalnega,
kot - v strogem pomenu besede - »tujec«.
Žika. SkorEÚ odveč je opozoriti na ekonomijo užitka, ki se v tem skriva, s^ je to »spon-
tano« očitno že bežnemu bralcu Cankaijevih črtic: Cankar uživa, ko »rani« mater, uživa
ne toliko v tem, da jo rani, kot v muki, ki si jo s tem prizadene.
Bogoljub. To je osnovna napetost Cankarjeve pozicye: je »tujec« - on sam je nepoprav-
ljivo pretrgal popkovino neposredne vezi z domačim, tj., glede na kr^j, od koder govori,
je nepopravljivo zavezan »tuji učenosti« in rye univerzalnemu mediju, hkrati pa se ni
zmožen identificirati s »tujim«, mu tuje deluje kot »trauma«, kot ogrožajoče, tj., občuti
svojo »tujost« kot izdajstvo.
Stanislav. V tem koreni dejstvo, da je pozicija matere kot nosilke nad-jaza v nekem
temeljnem pomenu vselej in nujno lažna, pozicija nostalgičnega zatrjevanja »zakore-
ninjenosti«, ki si vselej že prikriva, daje mesto, od koder govori, vselej že »tuje«, tj., da
sama že govori iz zunanjosti, in da razcep med organsko domačnostjo in »odtujeno« uni-
verzalnostjo tujega vselej že maskira nek drug razcep, kije načel že samo »bazo«, do-
mnevno neodtujeno »domačnost«. Tu ni cankaijansko oboževanje matere nič manj laž-
no od na primer idealizacije nedolžnega sveta »malih, dobrih ljudi«, ki živijo »preprosto,
a srečno živijerxje«, pri Dickensu; v obeh primerih se zakrije, da pozicija, od koder go-
vori samo to občudovanje, nikoli ni in noče biti sama pozicija »domačega«, nepokvar-
jeno-preprostega itn.
Mati kot nosilka »nad-jaza« zato ni nek^ »izvimejšega« od očetovskega »nad-jaza«, mar-
več vselej že reakcijska tvorba, reakcija na to, da se subjekt ni zmogel identificirati s
Tujim, da ni zmogel vzeti nase prehoda v medij Univerzalnosti: tako kot je drugotna
reakcijska tvorba tudi sleherna ideologija »domačije«, »vrnitve h koreninam«, »organs-
kosti«, »samoraslosti« itn.
Bogoljub. Morda je problem med prvimi jasno formuliral Župančič ob koncu »Dume«,
ko so oči iskale in našle »ne doma, vse več: domovino« - problem je kajpada v tem, da
je ta »več« hkrati tudi nekaj »mary«, da je - če je dom materinska domačija - domovina
že »očetnjava«, da moramo torej, če hočemo dobiti domovino, nekako zgubiti dom, se
odpovedati neposredni domačijski »zakoreninjenosti«: Domovina je za razliko od do-
ma(čije) že univerzalna skupnost, do katere se dokopljemo z »inkorporacyo manka«. Ne
gre torej zgoij za odpiranje »tujemo svetu« - problem je v tem, da sama Slovenija ne de-
1цје kot (univerzalna) Domovina, »očetnjava«, marveč še vedno kot (partikulama) »do-
mačija«, torej predmeščansko, saj je za meščansko »domoljubje« ključen moment »uni-
90
verzalizma«, odpovedi lokalnemu partikularizmu v splošnosti Domovine.
Da ne bi kdo pravkar povedano napak razumel: nakakor ne gre za kakršnokoli »rea-
firmacijo« Župančiča, ki пдј bi »dlje videl«; nasprotno, prav zato, ker prehod od Do-
ma(čije) k Domovini ni bil dejansko izvršen, ohranjajo njegove pesmi neko posebno
votlost in patetično brezodmevnost.
Josip. Doslej povedano bi še vedno lahko tolmačili kot učinkovanje nekakšnega »glo-
bokega narodnega arhetipa«, ki se realizira v različnih površinskih oblikah, od krekov-
stva do reforme usmerjenega izobraževalca: pač nova, »psihoanalitična« varianta »slo-
venske narodne duše«, ki najde pot skoz vse, še tako raznolike »zunarye sociable oko-
liščine«. Poiskati je torej treba tiste »zunarye okoliščine«, ki prav niso zgolj to, tj., ki kon-
stituirajo in reproduciralo »materinski nad-jaz«. Mislim, daje dovolj lahko izstaviti »de-
jansko podlago« tega, da kot nosilka »nad-jaza« nastopa mati: Zaradi specifičnih zgo-
dovinskih pogojev - gospodarska, kulturna itn. nemoč Slovencev pred prodirajočim
nemškim kapitalom itd. - je v ključnem trenutku oblikovanja nacionalne identitete
prevladala ideološka perspektiva, ki je čutila kot »ogrožajoče« za konstitucyo naroda
zgubo kmetske zakoreninejnosti, razkroj te samorasle zakoreniryenosti v proletarizaci-
ji, ki jo prinese razvoj kapitalizma itn., in ki ji je zato kot osnovna podlaga »Slovenstva«
nastopil priden-varčen-bogaboječ kmet. Najčistejši zgled je tu bržkone krščanski socia-
lizem J. Ev. Kreka s svojim programom reševanja slovenskega kmeta skoz zadružništ-
vo, kmečke hranilnice itn., z zamislyo patriarhalnega razmeija med kapitalom in de-
lom, ki naj otopi ost »brezdušnega« izkoriščarya na eni strani in »sovraštva«, ki ga sproža
razredni boj, na drugi strani s strpnostjo »nižjih slojev« in dobrotnim skrbništvom »viš-
jih slojev« - in seveda z nujnim korelatom takšne vizye »zdravega« razmeija med ka-
pitalom in delom ter ohranjarya zakoreniryenosti v kmetstvu: antisemitizmom. Para-
doks je bil potemtakem v tem, da se je narod - kot specifično meščanski pojav - kon-
stituiral v ideološki perspektivi, ki ji je dajala ton predmeščanska komponenta: v per-
spektivi, kije prav radikalni, sproščeni razvoj meščanskih razmery čutila kot nekaj »og-
rožajočega« za narod. Povzdigovanje dela, »kult dela«, ki ga prinaša takšna perspektiva,
še posebej jasno izpričuje predmeščansko komponento, saj ne gre niti za meščansko
sprostitev produktivnosti, osvobojene slehernih partikulamih spon, za stanje, kjer se od
vsakega posameznika ne zahteva in ne pričakuje nič drugega kot to, da bo ravnal v skla-
du s svojim egoističnim interesom, - torej za starye, kjer nima delo niti časti niti oblasti
-	še manj seveda za postmeščansko zahtevo, naj gre delu čast in oblast, marveč za to,
naj gre - kot pravi Krek z zgledno simptomatsko potvorbo formule »Delu čast in oblast!«
-	»Delu slava in čast.'«: za slavljenje dela v njegovi omejeni predmeščanski obliki, kjer
se dela še drži obredni značaj, Wer delo še ni zgolj »delo za denar«, osvobojeno sleherne
globlje aure. To povzdigovanje trdega vsakdanjega dela množic, slavljerye brezimnega
podrejanja tisočev delovni disciplini itn. je značilna ideološka poteza desne reakcye na
sproščen razvoj meščanske družbe; ryegova skrajna točka je seveda »Die Arbeit macht
frei!«.
Tako se končno spet znajdemo pri naši začetni »pridnosti«: obe njeni komponenti -
spretnost-prizadevnost... ter ubogljivost-pokomost... - izpričujeta prav to nakazano
predmeščansko vsebino. Pri tem je treba paziti na že nakazano dejstvo, da se ta »pri-
dnost« nikakor ne ujema s protestantsko »delavnostjo« itn.: če je kaj protestantizmu tu-
je, potem kult dela kot takega - protestantska etika meri na meščansko racionalno učin-
kovitost v »tostranosti«, na to, da sile čimbolj »ekonomiziramo«, se odpovemo sedarye-
mu ugodryu v imenu prihodnjih rezultatov, na to, daje »čas denar«, da bogastvo samo
na sebi ni greh, greh pa je njegovo neracionalno neposredno trošenje, itn. in ji je torej
v osnovi tuja predmeščanska »pridnost«: vdanost v nesmiselni krogotok delovnega ri-
tuala, značilna za predmeščanski kmečki etos.
Venčeslav. Vendar paje takšen odgovor, ki bi nakazalo ideološko роЦе neposredno na-
vezal na ustroj nekega domnevnega zunaj-ideološkega življenjskega procesa, tj., ki bi
ideološko роЦе skušal razložiti kot neposredno-spontano samodoživljanje individuov,
neposreden refleks njihovega življenjskega procesa, odločilno prekratek. Tu se mi zdi
vredno pritegniti drugo temeljno Althusseijevo postavko, morda še bolj »škandalozno«
od prve, postavko o tako imenovanih »ideoloških aparatih države« (IAD): vseh tistih
»zunanjih« institucijah ter institucionaliziranih oziroma »ritualiziranih« praksah, ki po-
91
menijo »materializacijo« ideologije, skoz katere se ideologija »realizira« - šolstvo, cerkev
itn. Ko se namreč v historičnem materializmu skuša »materialistično« opredeliti pojem
ideologije, se praviloma tematizira zgolj zungj-ideološko raven »dejanske prakse«, ki n^
bi jo ideologija odražala, izražala, bila njen miselni moment itn.; pri tem se na material-
nost samega ideološkega procesa glede kot na stvari sami nek^j zunanjega, v jedru ¡re-
levantnega, tj. prav kot na »zgolj izraz«, »inkarnacijo« neke določene ideologije v »zu-
nanjih« institucijah in njim ustreznih praksah. Althusseijev »škandal« paje, da se ideo-
logija ne reproducira spontano, skoz neposredno samodoživijanje »dejanskosti«, mar-
več da igrEoo kijučno vlogo pri njeni reprodukciji prav ti na prvi pogled »zunanji« lAD.
Od tod pa se lahko vrnemo k problemu »pridnosti« Slovencev: ideološko роЦе, znotraj
katerega ima mesto ta »pridnost«, se reproducira skoz neki lAD, kije igral izjemno po-
membno vlogo v procesu identifikacije Slovencev: skoz katoliško cerkev. Osnovni po-
gled katoliške cerkve na meščansko družbo, ki so ga oblikovale že prve papeške encik-
like o »socialnem vprašanju«, je namreč prav v obsodbi »ekscesov« kapitalizma
(egoistične dobičkažeijnosti posameznikov-kapitalistov itn.), kar nato sproži pri delav-
cih »razredno sovraštvo«, pot razreševanja »socialnega vprašanja« pa vidi v tem, da se
znotrtg meščanske družbe čimboij okrepijo vse tiste institucije in razmeija, ki še ohra-
njajo predmeščansko »zakoreninjenost«, »patriarhalno skrb« itn., s čimer naj bi se pre-
prečila zaostritev družbenih protislovij (skrb, da se v divjem tempu razvoja meščanske
družbe ne bi zamajal »otok trdnosti in človeške pristnosti«, 1j. družina; skrb, da bi čim-
boij ohranili svojo vlogo samostojni kmetje kot drugi »steber samorasle zakoreninjenos-
ti«; skrb, da bi samo razmeije med kapitalom in delom ohranilo videz neposrednega-
patriarhalnega »razmeija med ijudmi«, razmeija krščanske ijubezni, ki naj delavce na-
v^a k potrpežljivosti in strpnosti, kapitaliste pa k očetovski skrbi za svoje delavce, itn.).
Zaradi zgodovinskih razlogov je katoliška cerkev zavzemala mesto tistega I AD, kije ig-
ral kijučno vlogo v dobi oblikovanja nacionalne identitete Slovencev: uspelo ji je boij
ali manj prežeti in držati v rokah drugi bistveni I AD, šolstvo. (Cankaijevi Hlapci niso
naključno dramo o šolskem LAD in rgegovem razmeiju do cerkvenega LAD.)
Stanislav. Med razlogi za to konstelacijo je nedvomno tudi dejstvo, daje igrala cerkev
že kot institucija vlogo »imaginarnega dopolnila«: veliki kmečki in polproletarski mno-
žici je pomenUa edino možnost »socialnega vzpona«, edino možnost, da se kateri njenih
članov »prebije navzgor«, »ven«, tj., da se iztrga svoji omejeni, partikulami eksistenci.
Številni dokumenti kažejo, da so bile velike sanje slovenske matere videti vsaj enega
svojih sinov, kako mašuje... sin-duhovnik, to je bila nedvomno n^višja izpolnitev za-
hteve »materinskega nad-jaza«: sin se ji je sicer iztrgal, prešel v širšo univerzalnost, »za-
pustil jo je«, toda hkrati odplačuje krivdo za ta greh tako, da se je odpovedal grozeči po-
svetni »tujini«, tudi in predvsem tujim ženskem, da seje kot duhovnik spet vmil k nji,
»med svoje korenine«.
Žika. Ob tem ostane pri Althusseiju spet neodgovoijeno vprašanje, zakaj nas ideolo-
gija »zagrabi« prek svoje »zunanjosti«, v obliki rituala, ki mu ne obvladamo pomena, ne
pa na ravni doživljenega pomena, ki naj bi ga »izražala« zunanjost rituala. Od kod »zu-
nanjosti« ta moč? Odgovori o »moči zunanje navade«, o tem, kako nam od zunaj vsi-
ljeno ponavljanje »počasi zleze v glavo« itn., so kajpada tavtologlje, ki nič ne obrazložijo.
Pot odgovora nakaže Althusseijevo sklicevanje na Pascala; skušal jo bom naznačiti, iz-
hajćooč iz »althusseijanskega« izvajanja nekega drugega duhovnika, župnika iz Cankar-
jevih Hlapcev:
»Mnogo jih je, ki so takih misli, da je treba iz tega razloga in ob tej priliki zatajiti takoimenovano
prepričanje, ali pa ga vsaj nekoliko zasenčiti. ... Jaz pa vam pravim, da se ljudska zapoved prav
nič ne méni za tisto prepričanje, ali kakor že imenujete svoje domače nazore. Zvest hlapec opravlja
svoje delo, kakor mu je ukazal gospodar: če mu reče na polje, ne pojde v gozd.« /»F^pričanje, na-
ziranje, mišljenje, vera in kolikor je še teh besed - ne vprašam vas zanje. Kajti ena beseda je, ki
je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokori se, ne
upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravná po tej zapovedi,
mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo prelomi, bo smrti deležen.«
Nič ni bolj napačnega kot videti v župniku predstavnika »tostranega«, »političnega«
gospostva in ga kot takega zoperstaviti »pristnemu« verovanju. Na prvi pogled je žup-
92
nikovo stališče res preprosto tole: glavna je zunanja pokoritev ritualu, če ljudje »v sebi
verujejo«, če se zunaiyosti pridruži tudi notranjost, če se torej zunanjemu ritualu poko-
rijo tudi iz notranjega prepričanja v resničnosti in dobroto vere, toliko bolje. Vendar se
v njem skriva več: v tem župnikovem stališču pač odmeva Pascalova misel, da se je
treba zapovedi pokoriti zato, ker je zapoved, in ne zato, ker (smo prepričani, da) je umna
ipd.; drugače povedano: zapovedi smo res pokorni zgolj tedaj, kadar je edini odgovor,
ki ga dobimo na vprašarvje Zakaj naj se ti pokorim?, znana tavtologija Zato ker jaz
tako pravim! Vsaka prava avtoriteta se »v zadryi instanci« vrti v avtoreferenčnem kro-
gu te tavtolog\je: Zakon je treba poslušati zato, ker je zakon, ne zato, ker (mi mislimo,
da) je dober, pravičen ...; očeta je treba ubogati zato, ker je oče, ne zato, ker ga imamo
radi, je pameten ... itn. To pa pomeni, daje edina prava pokornost avtoriteti »zunanja«:
pokornost »zaradi prepričarvja« (v modrost, dobroto itn. avtoritete) že ni prava pokor-
nost, je že »posredovana« z našo subjektivnostjo, tj., v resnici nismo pokorni avtoriteti,
marveč naši pameti, ki nam pač govori, da se tej in tej avtoriteti splača pokoriti, ker
je ... (dobra, modra). In povedano nikakor ne velja zgolj za odnos do »zunarye« druž-
bene oblasti, marveč še kako tudi za vero: že Kierkegaard je zapisal, da pomeni verovati
v Kristusa zato, ker mislimo, daje bil dober in moder, navadno bogokletstvo; nasprot-
no, sam vpogled v njegove dobroto in modrost nam odpre šele vera. Gotovo daje treba
»iskati razloge za vero«, za pokornost zakonu, toda to iskanje je strogo drugotno: ni tako,
da pač iščemo razloge in se, če jih dovolj najdemo, pokorimo, marveč velja tudi tu staro
pravilo »iščeš me, ker si me že našel«: za vero najdemo razloge, ker verujemo, ne pa da
verujemo, ker smo za vero našli razloge.
»Zunarya« pokornost zapovedi torej ni pokornost zaradi »zunanje prisile«, marveč gre
za pokornost zapovedi, kolikor je nerazumljena, kolikor ohrani »traumatični«
(»iracionalni«) značaj. Prav ta »nerazumljenost«/ »traumatičnost« daje zapovedi njen
»absolutni«, »brezpogojni« značaj. To je - v strogem psihoanalitičnem pomenu - »nad-
jaz«: zakon, zapoved Drugega, kolikor je nerazumljen, kolikor se ga drži orisana trau-
matična, »iracionalna« brezrazložnost. In takoimenovano »ponotraryenje« zakona je v
tem, da zapoved oblasti zgubi svoj »traumatični« značaj, oziroma, natančneje, daje ta
»traumatični« značćo potlačen v nezavedno. Z izrivom te razsežnosti v Nezavedno os-
tane alternativa dominacya /hegemonija, tj. zunanja prisila/ notranje prepričanje. Zu-
naj in znotr^ se jasno razločita, subjekt ima do zapovedi »zunanje« razmeije, razmeije
zunarye pokornosti, ki ga »notranje« ne prizadeva, ali pa je vanjo tudi »notranje« pre-
pričan. Nekcg, do česar imamo preprosto »zunanje« razmeije, pač ne traumatizira.
To je torej župnikova past: hoče zgolj »zunanjo« podreditev, spoštovanje zunanje »na-
vade«, pri tem pa ve, da je čovek
»tako »avtomat« kot duh; zategadelj ni samo dokazovanje tista pot, ki privede do popolnega pre-
pričanja. .. . Šele navada naredi dokaze res močne in tem n^bolj veijamemo; ona žene avtomat,
ki potegne za sabo duha, ne da bi se ta tega ovedel.« (Pascal, Misli, 252)
Župnik pri tem nikakor ne računa na morebitno kasnejšo spreobrnitev tudi samega
notranjega prepričanja, tipa »пгцргеј se pokori zunanjemu ritualu, nato boš počasi začel
tudi v sebi veijeti«; zadošča mu »zunanja« navada, ker ve, da bo že na ta način »potegnil
za sabo duha, ne da bi se ta tega ovedel«. Skratka, župnik je moder in mu zadošča, da
ljudje verujejo nezavedno, saj ve, da je »nezavedno zunaj« (Lacan), da subjekte drži
prav z navidez zgolj »zunanjo« pokoritvyo, daje prav v tej »zunanjosti« že njihovo pravo
mesto, pa naj se ji zavestno še tako posmehujejo ...
Josip. V redu, toda ključno se mi zdi vprašanje, zakaj predstava »pridnosti« vztrćoa še
danes. Tega ni pripisati kakšni inercyi »ostankov preteklosti«, tj., ne gre za »arhetipe,
globoko vtisnjene v narodno dušo«, marveč tovrstni »ostanki preteklosti« preživyo le
tako, da zadobijo v vsakokratni novi konstelaciji specifično funkcijo. Zgleden primer
nudi pravkar potekćooča reforma sredryega šolstva v smeri »usmerjenega izobraževa-
rya«, kije gotovo velik prispevek k temu, da bodo Slovenci še naprej ostali »pridni«.
Bogoljub. Večkrat se sliši - iz takšnih in drugačnih ust - zahtevo, naj pri nas močneje
gojimo »kult dela«; zdi se, da dajejo tej zahtevi sedarye gospodarske teževe še posebno
težo in aktualnost. Katero delo nastopa v tem »kultu« kot delo par excellence, kot -
če naj se spet opremo na Marxov tekst - »splošna svetloba, v katero so potopljene vse
93
druge barve«. Usmerjeno izobraževanje d^je na to dovolj jasen odgovor: obrtniško
»mojstrstvo«.
Josip. To je treba navezati na osnovni ideološki okvir zamisli »usmerjenega izobraže-
vanja«. Pred nekcO leti gaje v dovolj grobi dobliki dveh postavk na nekem pogovoru
takole opredelil nek družbenopolitični delavec: i »vsak inženir živilstva neo bo prej ži-
vilski tehnik, vsak živilski tehnik naj bo prej mesar«; 2 »gre za to, da bodo mladi študirali
tisto, kar je potrebno družbi, ne pa tisto, kar hočejo študirati«.
Prva postavka je operativno razdelana tako, da n^j bo na vseh stopnjah izobraževanja
od srednje šole naprej omogočen »izstop« v poklic: tako пгц vs^j načeloma ne bo šol,
ki izobražujejo direktno za vpis na univerzo, marveč naj srednja šola že po dveh letih
omogoči prvi »izstop«, tj., da najosnovnejšo usposobljenost za opravljanje nekega po-
klica, pridobljeno s teoretskim poukom in proizvodnim delom, nato pa n^j bo na vsaki
dve leti omogočen nov »izstop«: ob koncu srednje šole, po dveh letih visoke šole, itn.
Tako П£0 bi vsakdo prehodil celo »lestvico« ter izstopil na točki, ki ustreza ryegovim spo-
sobnostim ter - predvsem - »družbenim potrebam«: izobraževanje nsg bo vs^ v osnovi
po partikulamo-lokalnem načelu prilagojeno potrebam združenega dela: sredrye šole
v neki določeni občini se pri izbiri svoje usmeritve povežejo z organizacijami združe-
nega dela v tej občini, prav tako odločajo potrebe združenega dela o morebitnem na-
daljryem izobraževaryu.
Ideal, ki se zarisuje iz tega koncepta, bi torej bila šola, kjer si vsi učenci najprej pridobyo
»mojstrstvo« v nekem poklicu na »bazični« ravni »neposrednega proizvajalca«; kateri
bodo ti poklici, je odvisno od lokacije šole, od tega, katere OZD so v njeni soseščini, prav
tako paje prehajarye k naslednjim, višjim stoprgam odvisno od potreb ZD: ideal bi bil,
da se vsi učenci, ko dosežejo »bazično« izurjenost, zaposlijo v OZD, s katero je dotična
sredrya šola povezana s »svobodno menjavo dela«, nato pa ta OZD glede na svoje po-
trebe izbere med ryimi najprimernejše za nasledryo stopnjo itn. Pri obeh aspektih je kot
»nevarnost«, kot »negativna« tendenca dojeta »odtujitev bazi«, na eni strani »neposred-
no« prehígaiye v višje stoprye brez poti skoz »baze«, na drugi šolanje, ki ni konkretno
povezano s potrebami »združenega dela«.
Ob tem velja postopati v dveh korakih: Negprej »naivno« primerjati to vizyo, ki je v os-
novi UI, z »dejanskimi stanjem«, in pač ugotoviti, da takšno pojmovanje »neposrednega
dela« kot »baze« višjih del ter takšno pojmovanje usmerjenosti izobraževalnega procesa
v potrebe produkcije (»združenega dela«) ne ustrezata niti in predvsem tistemu, s čimer
se v prvi vrsti legitimirata: zahtevam sodobnega proizvodnega procesa. V pogojih so-
dobnega proizvodnega procesa imamo opraviti z razcepom med »neposrednim« delom
in višjimi »načrtovalnimi« deli, pri čemer ta višja dela ne izraščajo iz »neposrednih«, ne
temeÛyo na ryih.
Venčeslav. Seveda so se sedarya »višja« dela genetično-evolucijsko vzeto postopoma
razvila iz nekdaryega enotnejšega produkcijskega procesa, toda današnje »neposredno
delo« še zdaleč ni baza današnjemu »posrednemu« delu, marveč je »abstrakten«, izoli-
ran moment nekega totalnega produkcijskega procesa, moment, ki je prav tako pro-
dukt razkroja nekdaryega enotnejšega produkcijskega procesa. Predstava, da smo na
primer Псцргеј »neposredni« predelovalci mesa in mesarji, nato pa postopoma »posplo-
šamo« svoje neposredo izkustvo, se dvignemo na raven živilske tehnike, tj., svojo prak-
so že uravnavamo po zavestnih principih, ne več neposredno-izkustveno, končno pa
se povzpnemo še do ravni teorije v pravem pomenu, do teoretskega dojetja našega pod-
ročja, ki utemelji sama tehnična pravila pr^se, ta predstava je skoz in skoz mistifici-
rajoča: današnja biologija, biokemija itn. kot teoretska osnova sodobne živilsko-pred-
elovalne industrije je izrasla iz široke kultume dediščine, ki ji nikakor ne moremo po-
iskati »neposredne baze« v današrgih proizvodnih praksah.
Josip. Osnovna mistifíkacija se brätone skriva v ideološko mistificiranem spontanem
razumevanju pojma »neposredni proizvajalec«. Ob »neposrednem proizvajalcu« najprej
tako rekoč spontano pomislimo na neposredno-izvrševalni, celo »fizični« delovni pro-
ces, ki se mu nato nadrejajo različne, boij ali manj prepletene »posredne« instance, od
administrativnih prek tehnično-organizacijskih do znanstvenih. Pojem »neposrednos-
ti«, s katerim se tu operira, je toliko lažen, kolikor je - heglovsko rečeno - abstraktno-
empiričen in zamegli, daje ravno ta »neposredna proizvodnja« danes nekaj najbolj »po-
94
sredovanega«, fragment, iz katerega imamo пајтадј pregleda nad celoto proizvodnega
procesa.
V nasprotju s tem bi moral biti izobraževalni proces, ki naj vzgaja samoupravljalce, za-
stavljen radikalno drugače: če je v čem smisel samoupravîjaiya, potem v tem, da imajo
vsi proizvajalci pregled nad temeljnimi razsežnostmi produkcijskega in nasploh druž-
benega procesa, pregled, na podlagi katerega lahko edinole racionalno odločajo o rezul-
tatih dela in o samem delu. IzhodiSče, »baza« izobraževalnega procesa bi zato morala
biti splošna izobrazba, ki bi segala v širokih obrisih od humanistično-družboslovne pro-
blematike do osnov znanosti in tehnologije (informatika itn.); danes je že plehka mod-
rost, ki jo potrjuje vsakdanje izkustvo, da celo pri ozko specializiranih poslih več kot
vnaprejšr\ja priučenost pomeni široka splošna izobrazba, zmožnost metodičnega in ust-
varjalnega pristopa k problemom itn. Izobrazba za »neposrednega proizvćoalca« bi mo-
rala biti ena izmed končnih točk, ne pa »baza« izobraževalnega procesa: ne »vsak inženir
naj bo najprej mesar«, marveč »vsak mesar naj ima v sebi elemente inženirja«, tj., naj
ima pregled nad splošnostjo, katere moment je. Kolikor bi bilo takšno izobraževanje »v
nasprotju s prakso«, bi bil prav v tem ryegov pomen: da opozaija na omejenost same
»prakse« in s tem poganja k njenemu nadaljnjemu revolucioniraryu.
Zdenka. Pri drugem momentu - zavezanosti »profilov« UI neke sredrye šole »potrebam
združenega dela« v ryeni soseščini - gre kajpada za komaj prikrito regionalno partiku-
larizacyo, tj. za to, da dejansko, četudi ne načelno, nekomu, ki je pač rojen v nekem
kraju, tako omejimo možnosti, da se bo ryegova odločitev o poklicu prilagodila lokal-
nim potrebam »združenega dela«. Vzemimo na primer osmošolca iz Kočevja: sredrye
šole v ryemu dosegljivi bližini bodo usmerjene v profile, ki ustrezajo lokalnim potrebam
združenega dela; kaj če si ta osmošolec želi nadaljevati šolanje v sredryi šoli, denimo,
družboslovno-humanistične usmeritve? ali celo, da ne bomo spet poudarjali usode hu-
manističnih ved v reformi UI, kakšne druge »uporabne« usmeritve, ki paje na drugem
koncu Slovenye? Velika večina učencev tega preprosto že zaradi materialnih omejitev
ne more, tj., pri izbiri ne le poklica, marveč že izobrazbe za poklic jh omeji kraj ryiho-
vega bivanja. Izvzeti so kajpada le materialno dovolj dobro stoječi krogi. Ob tem nas
ne sme zapeljati ciničen argument, da bo morala večina učencev itak kasneje dobiti
službo v svojem okolju, in mar ni bolje, da jih že šola pripravi za poklic, ki jim bo na
razpolago - namesto da bi vsaj šola ostala »protiutež« odtujenosti kasnejšega рокДса,
tj., namesto da bi mu šola privzgojila distanco, iz katere bi lahko skusil odtiyenost ob-
stoječega in se tako boril za ryeno postopno premagovarye, se problem rešuje tako, da
se še šola - neugoden presežek - »vistosmeri«.
Bogoljub. Posebej zanimiva je usoda t. im. humanistično-družboslovnih usmeritev: po
sedaryem načrtu usmeritev srednjih šol bodo šole teh usmeritev omejene na nekaj več-
jih središč (Ljubljana, Maribor, Krary ...). Кај bo posledica? Pač radikalno elitistična:
jasno je, da se bodo učenci teh šol v ogromni meri rekrutirali iz prebivalcev teh središč.
Jedro problema usode humanističnih ved ni v ryihovi večji ali manjši omejitvi, marveč
v tem, da se radikalno spremeni sam njihov status: Nasprotje med gimnazyo in stro-
kovnimi srednjimi šolami je meščanska zgodovinska podoba razcepa med splošnim iz-
obraževalnim potencialom in izobraževaiyem »za poklic«, za strokovno partikularnost;
gimnazija je nasproti posebnim strokovnim šolam zastopala (odtujeno) univerzalnost
izobrazbe. Reforma UI rešuje to protislovje v osnovi z enostransko partikularizacyo: ta-
ko, da iz same gimnazye dela neko posebno strokovno srednjo šolo za določene »pro-
file«.	•
Zdenka. Zanimivo je, da so büi tvorci besedila Zakona o UI tako »neprevidni«, da so
»preveč pokazali karte« in v prvotno inačico besedila direktno vnesli »določbo o regio-
nalnem kriteriju pri izbiri kandidatov v primerih omejitve vpisa«, določbo torej, ki do-
pušča, da pri prevelikem številu prijav za študy izbiro neposredno izvršimo po regio-
nalnem kriteriju. Gre za 167. člen Zakona; v skupščinski razpravi o Zakonu so ugotovili,
da bi upoštevanje takega merila pomenilo kršenje ustavnih pravic občanov do izobra-
ževanja, saj bi jih postavilo v neenake pogoje - zato so ta člen izločili. Regionalni kritery
naj bi bUo dopustno upoštevati zgolj »pri podeljevanju štipendij in pri postopkih u-
smeijarya« (Delo, 10. avgusta 1981, str. 3, »Nejasnosti ob letošnjem vpisu?«). Skratka,
zabrisali so direktno predmeščansko-partikularistično določbo in regionalnemu krite-
95
гци vzeli njegovo pozitivno-zakonsko moč, pri tem pa sami jasno povedali, daje ne-re-
gionalnost zgoij formalna, tj., daje treba pač regionalnost uveljaviti (in s tem kršiti us-
tavno pravico) »posredno«, prek politike podeljevanja štipendij itn.
Josip. Osnovna težava pri prilagajanju profilov UI »potrebam združenega dela« pa je
kajpada, da njegovo usklajeno delovai\je implicira kopico predpostavk, ki niso realizi-
rane: predpostavljena je temeljna brezkonfliktnost »združenega dela« in rijegova »raz-
svetljenost« o svojih sedaryh in prihodnjih smotrih in potrebah itn.
Oba temeljna momenta reforme UI - izhajarge iz neke »bazične« usposobljenosti, na
podlagi katere se nato vzpenjamo (ter s tem povezan mit »neposrednega proizvajalca«),
in zavezanost (regionalnim) potrebam združenega dela - najlepše izpričata svojo »laž«
ob tako imenovanem »proizvodnem delu« kot sestavnem delu UI. Proizvodni pouk je
kajpada naši šoli še kako potreben, gre pa za to, da se skozenj učencem »neposrednega
dela« ne mistificira, marveč da se jim ga predstavi kot to, kar je: ne kot nekakšno pri-
stno-neposredno »bazo«, marveč kot nekaj fragmentarnega, odtujenega itn. Vsak dijak
gimnazije (oziroma tistih usmeritev, v katere bo prevedena-razpuščena gimnazija v ok-
viru UI) bi moral vsako leto obvezno preživeti 14 dni v tovarni in 14 dni na polju: pre-
prosto zato, da izkusi »drugo plat medalje«, da dobi »izkustveno« predstavo o tem, kaj
je delitev dela ipd. Zamisel »proizvodnega pouka« pa kajpada meri v nasprotno smer:
poleg »pomoči pri izbiri poklica«, tj., vzpostavljarya stika z regionalnimi OZD, ki že itak
vplivno na profile srednjih šol, gre predvsem za to, da se učenci »približajo delu v to-
varni, živijo z delavci«, torej za to, da se jim že od malega privzgoji že omenjeni »kult
dela«, ki o njeni s časa na čas iz neorazličnejših ust slišimo, da bi ga bilo treba močneje
gojiti. Če s tem »kultom dela« razumemo, naj bi se delavci tudi »notrarye identificirali«
s produkcijskim procesom, kakršen danes je, tj., пец bi danes do svojega dela ne imeli
zgolj »zunai\je-instrumentalnega« odnosa, potem ja pač treba reči, da je to nemarksis-
tična zastavitev problema. Najbolj komična pa postane stvar, ko se s to »notraryo iden-
tificiranostjo« celo meri »neodtujenost« dela, v smislu, da je pač delo tem manj odtu-
jeno, čim manj imajo delavci do njega zgolj zunanje-instrumentalen odnos: kot da ni
- glede na dejstvo, da današrvji delovni proces po svojem ustroju pač je »odtiyen«, da
ni za ogromno večino »neposrednih proizvajalcev« nikakršno »razvijanje ustvarjalnih
potencialov« - neohujša odtujitev natančno v tem, da delavec svojega dela ne čuti kot
odtujenega, tj.j, da se z njim še notranje identificira, ga občuti kot notranjo izpobiitev.
Ob tem je treba reči grobo: delavec, ki pri danes prevladujočem ustroju delovnega pro-
cesa do svojega dela nima »zgolj zunarge-instrumentalnega odnosa«, ni »neodtujen«,
marveč je povsem preprosto patološka prikazen, družbeno proizveden »norec«. (Da se
izogemo nesporazumu: tu kajpada ne govorim o možnosti, ko delavec »ne dela zgolj za
denar«, marveč zaradi socialno-solidamih razlogov, ker občuti svoje delo kot prispevek
k nekemu širšemu družbenemu smotru, saj v tem primeru ni »notranje identificiran«
z delom kot takim, marveč se prav - kot temu pravimo - »žrtvuje« za nek širši smoter.)
Zdenka. Od tod pa že lahko odgovorimo na naslednji nesporazum, ki bi ga utegnile vz-
podbuditi te besede: češ da pravzaprav zastopamo elitistično, odtujeno intelektualistič-
no pozicijo, ki ji je fizično delo v »bazi« nekaj »umazanega«, ki ima do »neposrednega
proizv^alca« pokroviteijsko-ironičen odnos ipd. Odgovor je jasen: Delo »neposrednega
proizvajalca« danes praviloma JE fragmentarno, odtujeno, takšno, da blokira razvoj
njegovih ustvarjalnih potencialov itn. Povzdigovati TO delo v predmet »kulta« je ideo-
logija, ki jo skuša nekdo drug vsiliti »neposrednim proizvajalcem«: je poskus, doseči,
da bi »neposredni proizvajalec« samo svojo odtujensot doživijal kot izpolnitev, samo
svoje praktično, še kako »materialno« ritualno poneumljanje kot »čast«.
Josip. To je torej prvi korak. Drugi korak pa je kajpada v tem, da se ne zadovoljimo z
ugotovitvijo gole »napačnosti«, marveč se vprašamo, kaj jo je pogojilo, da samo rijeno
»neustreznost dejanskosti« dojamemo kot ustreznost še kako »dejanskim« težnjem, po-
trebam, interesom.
Venčeslav. Prvo, kar pri tem pade v oči, je, daje orisana osnovna intenca UI neke vrste
odgovor na situacijo, kije občutena kot »krizna«. Nevarnost, ki jo prinaša kriza, se v tej
perspektivi prikazuje kot »odtrganje od baze«, kot izobraževanje, ki - po eni strani - ni
postopoma napredovalo od »baze« izurjenega mojstrstva in ki - po drugi strani - ni po-
vezano z regionalnimi potrebami ZD. Ključno dejstvo je, daje že sama ta perspektiva
96
strogo ideološka, popačena; natančneje povedano: »kriza« seveda je še kako realna, to-
da njena percepcija je ideološka. Izprašati je treba ta najbolj spontan, »samoumeven«
način doživljanja »krize«.
Zdenka. Neposredna, redukcionistična identifikacija nosilcev takšne perspektive bi
seveda povedala, daje to videnje »krize« viderye samih tistih, ki so v »bazi«: »nepos-
rednih proizvajalcev«, ZD itn., ki pač nočejo, da bi se jim »odtujil« izobraževalni proces.
Vendar se zadeve takoj zapletejo, če skušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kaj po-
meni, kako dejansko delige ta »odtujitev bazi« znotraj same baze? Odgovor je tu dovolj
jasen: strah pred »odtujitvijo bazi, neposredni proizvodnji« je strah pred tem, da ne bi
šolski lAD proizvedel delovno silo, ki ne bi bila prilagojena razmeram v »bazi«, ki bi v
»združeno delo« vnesla nemir, ki bi zaostrila ryegova imenentna protislovja. Reforma
v smeri UI je nadomestni poskus, zaustaviti zaostritev protislovij znotrty samega zdru-
ženega dela - v zadrgi instanci: protislovja samoupravne normativnosti in elementov
samoupravne prakse s »tehnobirokratskimi« tendencami - z v osnovi predmeščanskim
»discipliniranjem« delovne sile (regionalna partikularizacya, model obrtniškega mojstr-
stva kot »baza«, itn.)... In tu spet naletimo na vzporednico z drugo polovico 19. stoletja:
tako kot ni bila perspektiva tedarye »pridnosti«: to, naj se ohrani kmetska »zakoreninje-
nost« ipd., neposredna perspektiva samega kmeta, marveč perspektiva, ki se je sama
že izrekala iz zunarye, »tuje« pozicye, perspektiva, ki jo je pogojevala prežetost šolskega
lAD s cerkvenim lAD itn., tako tudi perspektiva današrye »pridnosti«: to, naj se ohrani
»zakoreninjenost« celotnega izobraževalnega procesa v »bazi«, »neposredni proizvod-
nji«, ni perspektiva samih »neposrednih proizvajalcev«, marveč perspektiva »discipli-
niranja«, preprečevanja radikalizacye nasproty v sami »bazi«. V obeh primerih gre - na-
vzlic vsakokrat specifični družbeni konstelaciji - za isto »regresivno« kretryo v »kult de-
la« ...
Josip. Posebej važno se mi zdi to, kar si prejle rekla o protislovju elementov samoup-
ravne prakse in »tehnobirokratskih« tendenc; osnovna intenca kritičnih pripomb o šol-
ski reformi v našem današnjem razgovoru je namreč, da zamisel reforme - navzlic pro-
klamirani »politehničnosti« - ne ustreza »zahtevam sodobnega proizvodnega procesa«,
prav tako pa tudi ne ustreza zahtevam nadaljnjega razvoja samoupravnih razmerij.
Bogoljub. Toda zagovorniki reforme bi nas takoj zavrnili: pa ponudite sami alternativ-
ni, ustreznejši program ...
Josip. Gre za tipični birokratski odgovor proti »abstraktni kritiki«, ki pa navzlic vsemu
skriva zmo resnice: dejanski problem je namreč v tem, da je »socialistična šola«
contradictio in adiecto, ker je »šola« (šolski lAD) kot taka specifično meščanska us-
tanova - zato nikoli ne bo mogoče najti »uspele« rešitve »samoupravne šole«, marveč
se bomo morali zmeraj zavedati, da se »borimo na sovražnikovem terenu« ... In - če
naj sklenemo s pohvalo - moč naše samoupravne družbe je bila doslej prav v tem, da
si ni zakrivala oči pred svojimi protislovji, daje ta protislovja jemala kot rezultat svojega
lastnega razvoja, ne kot učinke delovanja »tujih sil« ali »ostankov preteklosti«: torej ne
le v (pozitivnih) rešitvah, marveč tudi v nenehni zavesti, da v sedanji zgodovinski kon-
stelaciji takšne »rešitve« nikoli niso »dokončne«, vselej skrivajo v sebi kal novih naspro-
ty. Upajmo, da bo isti pristop prevladal tudi ob problematiki šolstva.
Bogoljub. Končajmo torej na bolj vesel način!
(Skupina se mirno razide ob petju domoljubnih pesmi.)
97
TUDI NEKDAJ SO SLOVENCI SLAVILI
ali
OPOMBA
o tem,
kaj je
REALIZEM V POLITIKI
in kaj
V LITERATURI
Ko so se pred časom srenjani radovali, daje od Cankarjevega rojstva minilo že kar sto
let in da imćuo zatorej po vseh statističnih zakonih narave in družbe precejšnjo šanso,
da je tudi že mrtev, smo v Razprave zapisali:
»edina skrivnost tega laično-sejmarskega tour deforce je ostala pač transsubstanciacya
mrtvega pesnika, kot telesa, v krdelo živih pisunov - kot duha?«
Vesela bratovščina se še kar sokoli, mi pa si medtem ггце oglejmo, kako je bilo, ko se
politika in kultura še nista emancipirali druga od druge - in jima sramni konkubinat še
ni dopuščal, da bi druga drugi nesramno ponujali lažne alibye kakor v teh časih, kojima
to pod analitskim pogledom materialistične detekcye tako in tako nič ne pomaga.
Staroslovenci v narodovem spominu niso zapustili dobrega vtisa, a literaturo so ven-
darle cenili. Danes bi jim to nemara kdo štel v dobro, a njihova poetska zavzetost je,
kakor vselej, bila kar se le da prozaična. To ji seveda zagotavlja tr^no aktualnost.
V tej ideologiji je namreč literatura orodje, s katerim je mogoče »prenašati« neprenos-
ljivo in skrivno jezikovno vednost, kije opora narodovemu občestvu: zato v Tomanovi
poljudni retoriki literarni postopki opravljjgo funkcijo, ki v ryegovem parlamentarnem
besedništvu gre retoričnim prijemom. Ker skušamo zgodovinsko-materialistično ana-
lizo iztrgati sociologizmu, doslej nismo izrazili teze, ki jo lahko zd^j povemo brez nevar-
nosti, da bi padli v redukcionizem: taka ideološka struktura vzpostavlja nacionalno kul-
tumo-politično elito, ki je na videz ne-razredna ali »nad«-razredna, saj deluje v imenu
splošnih človeških in splošnih narodnih vrednot. Nevtralno-obči nacionalistični eliti-
zem je seveda ena izmed najzanesljivejših oblik razrednega gospostva; vladajoči razred
ima od ryega dvojno korist: ideološko krinko za družbenoekonomska razmeija eksploa-
tacije; delitev dela: s tem, da vladajoči razred kulturno-politični eliti prizna ryeno rela-
tivno avtonomijo, ji prepusti opravila ideološke intergracye družbe pod svojim gospost-
vom. Tezo lahko podpremo z odličnim ponazorilom, ki nam gaje priskrbel Franc Ma-
lavašič, koje v Novicah 10. in 17. februarja 1858 objavil bleščečo in pod naivnim izraz-
jem skrbno simptomatološko politično-kultumo reportažo z naslovom »Slovesnosti,
obhajane v spomin stoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, očeta slovenskega
pesništva«.
Navajamo:
»Prostora! prostora! gospod deželni poglavar se pripeljejo!« Po teh besedah je množica potihnila;
odbrani gospodje, in namreč gosp. predsednik c. k. deželne sodnije žl. Još, gosp. predsednik c. k.
kmetijske družbe, F. Terpinc, gosp. predsednik kupčijske in obertnljske odbomice, L. K.
Lukman, gospod predstojnik ljubljanske mestne gosposke J. Gutsman, in mnogo druzih, so stopili
h kočiji gospoda deželnega poglavarja, kateri so z gosp. grofom Hohenwarth-orn od gosp. dr. L.
Tomana spodobno sprejeti šli na vert Žibertove hiše, kjer jih je gospod dr. L. Toman s sledečim
nagovorom pozdravil:
Komentiramo:
Odlomek se bere kot ponazorilo h kakšni državno-pravni filozofyi monarhične konsti-
98
Шсце. Zadolšča, da se v kočgi pripelje posvečeni zastopnik monarhičnega telesa, in že
se množica, ki se je prej pod jasnim zimskim nebom spotikala po skrbno zoranih, a
vseeno težko prehodnih gazeh (Malavašič nas je poučil o vsem), konstituira v telo dr-
žave s sodno oblastjo, korporacijami, mesti in seveda s svojo kultumiško sreryo; to je
zadosti, a tudi nujno. Kakor je nujno, dakorporacye, mesta, sodnya in kultumištvo pri-
lezejo na sceno čutno-nazomo in corpore svojih odličnikov, saj za fevdalno telo gospoda
deželnega poglavaija, ki ne potrebuje imena (tabu na izrekarye imena Njegove Eksce-
lence spis dosledno spoštuje skoz obe dolgi nadaljevanji), ki sceno vzpostavlja, očitno
le imenitna in imenita telesa пексц ротепцо. Pokaže se tudi vloga (vladajoče) ideolo-
gije: ko so družbena razmeija v svoji materialni, četudi (slutimo) ie ideološki eksistenci
enkrat vzpostavljena, nam mora kakšen dr. Toman, o katerem seveda ne dvomimo, da
je oblast »spodobno« sprejemal, to še enkrat, a izbrano, izrecno povedati.
Navajamo naprej:
Na to so Njih Ekscelencija odgovorili sledeče: ... Da te besede - s katerimi nam prečastiti gosp.
deželni poglavar niso hoteli le samo kaj lepega reči, ampak ki so žive priče, kako dobro so znane
in priljubljene prevzvišenemu Gospodu pesmi našega Vodnika - so unele serca vseh pričujočih,
ni nam treba še le praviti;
Komentiramo:
Od plemenitega gospoda seveda ni pričakovati drugega kakor to, da nam кгц lepega re-
če: to je ryegova razredna funkcija, namreč simbolna integracija idealno-fevdalnega ob-
čestva v neidealni in malo fevdalni sodobni monarhiji, kjer je aristokracija načelno od-
več - razen tega, da nosi romantiko te družbe: romantično vezivo in ryegove okove pa
seveda najučinkoviteje zadrgne lepa beseda. V ryej so tisti, katerih omikani duh je žal
moral obtičati v heroizmu prilizovaiya, pač nabolje izvedeni. Če nam plemenito lepo-
rečje za nameček še tudi res kaj pove, je seveda povod za posebno navdušerye, četudi
je ta obolos nižjega smisla kar najbolj problematičen: tisti, ki mu je nameiyen, ga tako
in tako že ima, ta, ki ga nvrže, se z ryim izkaže, prav kolikor mu je skoz in skoz nepot-
reben.
Navajamo:
»Živio! živio!« je donelo iz sto in sto gúyenih sere prezvišenemu gospodu poglavarju, in še močneje
so se serca unele, ko je muzika 2. bataljona cesarskih lovcov cesarsko pesem: »Bog ohrani nam ce-
sarja«, krepko zaigrala. In zopet je donelo »Živio! živio!« ko so potem zafjeli staro narodno pesmico,
h kateri je gospod L. Toman za to veselo priliko besede zložU in katero je krasno vezano gospodu
deželnemu poglavarju o tej priložnosti poklonil.
Komentiramo:
Tisto, kar v navedku potrjuje naše poprejšrye opombe, bomo raje preskočili; potrjuje
se tudi nenavadna drugotna naloga literarne obdelave, ki se uspešno kosa celo z godbo
cesarskih lovcev; ne preseneti nas niti, da se literamo besedilo ravna po »starem narod-
nem« (ljudskem) napevu; pač pa je pomemben luksuzni dodatek, da namreč Toman
svojo pesem, ki je tako in tako prigodnična, namenjena petju in ki jo je deželni glavar
tako in tako že slišal, temu glavarju še v lični vezavi podari: da bi jo glavar hotel kdéú
prebirati, je malo verjetno, pa tudi nepostrebno glede na ryeno pevsko prigodno nara-
vo, ne glede na to, daje objavljena v pričujočih Novicah. A v »krasni vezavi« se skriva
tisto, kar presega priložnost in kar je v pesmi trajno: namreč »pesništvo«, literatura, tj.
narodotvomost. Da bi deželni glavar zgodovinskega prava kaj maral za narodno misel,
spet ni veijetno, je pa simptomatično, da ta narodna misel v svoji nebogljenosti ne more
brez tega, da bi se v luksuzni izdaji ne zaupala v glavaijeve deželne, tj. sebi protislovne,
plemenite roke.
Preskočili bomo osrednje dejanje, ko ljubljanski tai)ecirski mojster Doberlet spusti za-
99
grillalo s spominske plošče, in navedli glavni učinek tega odkritja:
Tako je bil dokončan poglavitni del slovesnosti in gosp. dr. Toman je реЏа1 zdey gospoda deželnega
poglavarja z drugimi gostmi v stanico v pervem nadstropji Žibertove hiše, kjer je bil Vodnik rojen
in ktera je bila slovesnosti primerno okinčana. Naj me spremijo preljubi bravci nekaj '^asa tù sèm,
ker moramo za toliko časa opustiti popis tega, kar se na dvoru, na vertu in v spodnjih stanicah godi.
Komentar:
Če je kulturna politika poleg veterinarske prosvete, ki z gospodarsko povzdigo iz ljud-
stva naredi vprežno žival državnega kolesca, orodje, ki naj nacionalni smetani pomaga,
da se prislini k trenutnemu državnemu aparatu ali vsćo njegovim aparatčikom, moramo
priznati, da kulturna naprava deluje pohvalno ekonomično: državna aparatura težko te-
če, če nima vs^ tфne množične podpore, in trenutki navdušene ganjenosti, ki jih pri-
skrbi prav narodotvoma krema, so v tej luči dragoceni; na drugi strani je kulturno de-
lovanje v najširšem pomenu prav odlikovano področje ozke »avtonomije«, kjer se na-
cionalistom ni bati uradne zamere. Ekvivalentna menjava med starim in novim zaje-
dalskim razredom zagotavlja neekvivalentno meryavo med vladajočo razredno koali-
cijo in ljudskimi množicami. Če je bila skupni imenovalec dveh monarhističnih frakcij
v Franciji brezimna vladavina republike - je ideološki skupni imenovalec fevdalne dr-
žavne birokracije in prozaičnega meščanstva umetebii artefakt ijudske poezije. Mala-
vašič z etnografsko natančnostjo, ki iz ryegove reportaže dela nemara prvo samoniklo
sociologijo slovenske literature, opozaija, daje kulturna vertikala razredna razlika: ljud-
stvo, ki se na dvoru, na vrtu in v spodnjih stanicah veseli svoje kultume povzdige, svoje
neizbrane vodnike povzdiguje v prvo nadstropje: slavnost je uspela, posrečilo se ji je,
da je iz Vodnikovih pesmi naredila lift, ki peije vsaj v prvo nadstropje Žibertove hiše.
A s prvo sociologijo se zgodi tudi izvomi greh slovenske literarne sociologije: socialnega
delovarya literature ne zna popisati drugače kakor literamo; v tem je ta sociologija na
slovenskem še stodvajset let ostala literama, namesto da bi bila sociologija literature
(gen. ob.: ideološki dominanti ne uidemo zlahka, pomagati si moramo z oklepaji tradi-
cionalne gramatike, pa še zdaj nismo čisto prepričani...). Literatura je ideološko do-
minantna, prav ker določa samo sebe in svoje nasprotje, tj. svojo metagovomo razčlem-
bo: apostrofa in historični prezent sta sicer nujna, kolikor narativna diahronya ne more
zaobjeti družbeno-razredne sinhronije - a prav s tem se sinhronija strukture negativno
vpisuje v tekst, ko se mu, pristno slovstvenemu, družbena struktura usede na glavo.
Malavašič gre sub specie literateuija za petami poglavaijevimi in njegovim buržujskih
palatinov - literama naracija ga spelje v zvodništvo, da potisne preljubega bralca po
stopnicah Žibertove domačije navzgor in proč od legitimacyskega spodnjega občestva,
in eliptično slabo vest mu pač moramo šteti v dobro, saj nam je z iyo priskrbel dragocen
simptom. Diahrona literama пагасца družbene struktume sinhronye sicer ne more za-
jeti, jo pa lahko konstituira: če se ta opuščaj vseeeno vpiše v tekst, ta negativna pod-
vojitev ideološkega mehanizma sproži nekakšen »estetski učinek« - zato lahko na zgor-
njem odlomku izmerimo razdaljo, za katero je Machereyeva in Balibaijeva analiza »pre-
kratka« - razdaljo med literaturo kot ideoíoáfco formo in literaturo kot umetnostno
prakso s specifičnim distanciacyskim delovanjem. Značilen učinek ideološke mistifi-
kacije je pač v tem, da se »glavno« zgodi šele, ko je bil »poglavitni del slovesnosti« že
dokončan. Poglavitni del nujno sproži »glavni« (dominantni) učinek - toda s tem se slo-
vesnost ne demistificira: specifičnost »kultumega« delovanja ideologije je prav v tem,
da razmeija, ki sicer ves čas prikrito deliyejo, izrecno uprizori in jih prav s tem misti-
ficira: zdaj ni več mogoče ničesar »razkrinkati«, saj je vse očitno - toda v oči bijoči očit-
nosti je podtakryen iažen argument. Tega pa ne moremo spodbijati, vsćo ne v okviru
dominantne ideologije in če nimamo na voljo drugačnega (ideološkega) diskurza, ker
bi s tem spodbijali svoje lastno (kulturno) narodno občestvo, torej možnost svojega last-
nega bivanja in govorjenja.
Navajamo:
Gospod deželni poglavar in gospod dvorni svetovalec grof Andrej Hohenwarth sta se vsedla za
100
mizo pod z lovorovim vencom opleteno Vodnikovo podobo, дј1т nasproti gosp. dr. Bleiweis; k
drugi mizi na desni so se vsedle blagorodne gospé in gospodične, kterih navzočnost je vso sloves-
nost še bolj povikšala. ... Na mizi je bil po narodni slovanski šegi hleb kruha s soljo, s kterim so
bili prečastiti gosti postreženi. Gospod dr. L. Toman je tu poklonil gosp. deželnemu poglavarju
krasno vezane Vodnikovo pesmi Vse sedarye Vodnikove žlahtnike je doletela čast, da so jih gos-
pod deželni poglavar pred se poklicali, vsakemu prijazno podali roko in se z ryimi prav prinudno
pogovarjali.
Komentar:
V šišenski Betlehem so poromale množice, a v najsvetejše so pripuščeni le varuhi skriv-
nosti: toda advokatsko-veterinarska narodna zaščita očitno potrebuje še nekaj »nad« se-
boj, točko čiste iracionalnosti v poglavarevi osebi, kakor da bi lahko le s pomočjo te
delegacije misterija oblasti zmogla prenesti breme, kije zaryo samo skrivnost. Ta pre-
nos neprenosljive, vidimo, da tudi nekoliko neznosne vednosti, se substancializira v
drugem luksuznem bibliofilskem izdelku, ki ga je tokrat deležen deželni glavar. Čemu
mu Toman tišči Vodnikove pesmi, ko pa jih očitno že pozna, če jih celo navaja? Repor-
ter je še malo prej namigoval, da poglavar v tihih večerih lista po Vodniku - da mu je
nemara prigodnični citat oskrbel kak tajnik, ni mogoče pomisliti, je pravzaprav irele-
vantno domnevati, saj noblesse oblige. Tisti »krasno vezani« izvod je sploh popoln
maussovski dar - brez vrednosti za obdaijenca, a nemara tudi za darovalca, saj izdel-
kovna cena, kolikor gaje morebiti stal, nikakor ni primerljiva z neprecenljivim simbol-
nim nabojem, ki se skriva pod imenitno vezavo. Glavarje svoj duhovni citat dobil nazaj
v meščansko-obrtni materializacyi - a z isto predpostavko: da noblesse oblige. Obliga-
cija tolče na obe strani, ga opominja doktor Lovro, in skuša parafrazirati Krpana, ki je
čisto drugače znal zadolžiti cesarja. Toman poriva deželnemu oblastniku literarne me-
nice v roke, da bi mu nekako dopovedal, da seje v prvo nadstropje pripeljal na stroške
ljudstva, katerega zaenkrat še nepooblaščeni, a vseeno zastopnik je doktor sam; a nje-
gova ekscelenca pozna še druga prva nadstropja, piano nobile v ryegovem ljubljan-
skem pied à terre je še zmerom višji od slemena Zibertove domačije, ekscelenca pa tudi
ve, da se je mogoče, če odpove muzikalična indukcija narodnega navdušer\ja, akomo-
dirati navsezadnje tudi na bajonetih teh istih cesarskih lovcev. Vseeno je lojalnost tudi
nekaj vredna, cena je celo natančno določljiva: stisk roke in »prav« priljuden ogovor;
tukajšnji »prav« je ena izmed tistih zanimivih jezikovnih situacij, ko z navidezno am-
plifikacljo pomen pravzaprav zmanjšamo: »prav priljudno« je manj priljudno kakor
»priljudno«. Ko je deželni glavar z materialno knjižno obveznico že moral prevzeti sim-
bolno obligacijo, lahko duhovno Vodnikovo potomstvo povzdigne tudi sub specie rye-
gove krvne žlahte: kakor sta gg. Bleiweis in Toman prečiščeni izcedek duhovnega na-
čela narodne samobitnosti, tako krvni sorodniki Vodnikovi zastopajo narodov mate-
rialni substrat - in s tem sta v zgornji stanici razločeni načeli, ki spodaj rajata v komaj
spodobni masovni ljudski promiskuiteti. Pansemizem besede »kultura« ni naključje
zdajšnjih dni, in njen lévi-straussovski konceptualni pomen razločevalnega dispozitiva
je skoz in skoz v skladu z ryenim učinkom v meščanskem parvenijskem obujanju du-
hov aristokracije: kultura lahko pomeni tudi krepost in jari gospodič lahko upa, da bo
vscu prek obligacije prišel do noblese: Malavašič prihodnjim družboslovcem v prid in
veselje ne pozabi opozoriti, da v zgornjih prostorih velja seksualna segregacija, kar ne-
kako upravičuje našo domnevo o morebitni laksnosti na dvoru in v vrtu in, glede na
februar, še posebej v spodryih stanicah, določi pa tudi ustrezno vlogo ženskega spola
v zgorryih slojih: kot zastopnice narave v роЦи duhovnega zastopstva, ki pa bi se tako
rado aristokratsko plodilo, so v kultumo-političnih dogajanjih nekoliko tabuirane - če
je političnost kulture zanje še tabu, so za njene politične nosilce v tej njihovi vlogi pre-
povedane, a prav zato nosilke (a-politične) kultumosti kulture, odlične med odličniki
potemtakem pač ne morejo, da bi slovesnosti še posebej ne povišale. To o vlogi, kar se
tiče mesta, izhaja samo po sebi: »k drugi mizi«; sedle so k segregirani drugi mizi, da so
s tem izločile svoje gospode in ljudske gospodarje, takrat še ni očitno, je pa iz ubeseditve
očitno, daje nemogoči realizem samonikla meščanska stilska tvorba, zakaj reporter na-
vrže resnično eksorbitantno podrobnost, daje »druga miza« stala »na desni«. Ta luksuz-
ni detajl, ki ne izhaja iz nobene poprejšnje postavke in ne vpeljuje v nič, resnično za-
101
polni Vodnikovo rojstno izbo: če nam je opisovalec povedal tudi to podrobnost, nam
je pač res povedal vse: notrarya oprema deskripcije se v pristno flaubertovskem detóglu
izčrpa. Ta pohištveni kos je popoln košček realnosti - absolutno nemotiviran, kar se tiče
narativne in deskripcyske ravni (naracija opisiye kultumo-politično doganjarye, desk-
ripcija pa njegove nosilce in pertinentno okolje, ne pa enografske razvrstitve pohištva),
je čisti vzvod verodostojnosti: mimesis se legitimira, ker posname tudi nek^j, časar
sploh ne bi bilo treba posneti. Pristni realizem v akciji dvajset let pred Kersnikovo ka-
nonično formulacijo doktrine. Ujamemo lahko potemtakem moment pristne ideološke
samoniklosti, pokaže pa se tudi, kako nemogoč je meščanski realizem: če nam povedo
celo, kako so stale mize, nam povedo očitno zares vse; toda z določitvijo, daje miza stala
»na desni«, nam niso povedali nič: »desno« in »levo« sta žal le subjektivni določitvi, ne
vemo pa, glede na katero opazovalno pozicijo so dame sedle na desno; po vsej verjet-
nosti glede na stališče, s katerega je moška miza stala na »levi«. Bralec bo opisani Sa-
chverhalt vizualiziral adekvatno ali neadekvatno, verjetnost je petdesetodstotna, a ne
glede na adekvatnostno naravo svoje aktualizacije se bo z ryo znašel v Vodnikovi rojstni
stanici, prav tam, kamor gaje nekoli naivno Malavašič malo prej povabil: glede na de-
janstvo prostora nad kamnito mizo bo nemara usekal mimo, a prav s tem bo afirmiral
quasi realnost realistične proze. V »desni« ali ženski mizi nas potemtakem mika uzreti
travmatičen detaij, Deckerinnerung, ki prikriva škandal razredne razlike in pomisel na
narodno izdéúo, in reči se nam hoče, da salonsko blazirano zastopstvo spolne razlike v
nekaterih zgodovinskih trenutkih lahko tudi zastopa in prikriva dejstvo razrednega bo-
ja. Spet lahko občudujemo ekonomičnost rešitve: zak^j to milo zastopstvo zakriva tudi
svojega zastopanca, spolno razliko.
Navedimo še nekoliko sklepnih dogodkov, ki potrjujejo zgonye opombe;
Poljudno se pogovaijaje so ostali gospod deželni poglavar čez pol ure v Vodnikovi rojstni stanici.
V tem je zdolej bilo vse židane volje.
(Preseneča natančni timing zadeve: amerikanizem fevdalnega gospoda ne izvira iz pre-
pričaiya, daje čas zlato, ali iz strahu, da ga v Ljubljani čaka sel z nujno depešo z Dunćoa;
pač pa iz starejše modrosti - z ljudstvom poljudno, s hlapcem po hlapčevsko, z buržu-
jem buržujsko: s kračino svoje poljudnosti navsezadrye gg. meščanom prizna, kar ho-
čejo od njega.)
Še enkrat so ogledali prečastiti gospod deželni poglavar vso slovesno napravo, in zahvalivši se za
to izverstno veselje in pohvalivši osnovalca slovesnosti, g. dr. Toman-a, so se vernili o serčnih »Ži-
vio - klicih« in o igranju cesarske pesmi v Ljubljano.
Nemara pa bo zanimivejše nadaljevanje, ki potrjuje našo tezo o skrivni druščini
- kulturno-politična elita je tajno društvo, ki z nočnimi obredi hrani skrivno izro-
čilo Saussurovega idiota:
Ob pol treh zjutraj 3. febr. so se zbrali v Vodnikovi rojstni stanici, s slovesnimi govori in branjem
Vodnikovih pesem pričakov^je trenutka, v kterem je Slovenka v prosti kmečki hiši pervega slo-
venskega pevca rodila, kterega je Modrica s povoji povila, ki so ga Vile na Pamasu tkale, in položila
v zlato zibelko, ktero je Poezija s svojimi darovi rahlo postlala. - Dobre kapljice dolenskih vinog-
radov so ogrevale serca pričujočih, ko paje ura tri odbila, se vzdigne gosp. dr. Toman, паЦје ko-
zarec, vstane in reče po krepkem govoru:
Šel visoko pit Savico,
Sladkih pesmi hladni vir;
Mojstru pevcov na zdravico -
Nej mu teče ta požir!
In izpraznivši kozarec je pristavil: »Da pa nihče ne oskruni več te posode, пгц se razleti za vselej
v drobne kosce!« - kar se je tudi zgodilo.
Z ginjenim sercom so ogledovali milo podobo Vodnikovo, in vsak en listek z njegovega lovoijevega
venca v spomin si odtergavši so se poslovili od mesta, ktero seje vsakemu tako priljubilo, in vernili
so se z radostnim, pa vendar težkim sercom vsak na svoj dom.
Če helenski duhovi že niso stali ob Vodnikovi zibki, so jih k njej vsćg za naz^j pripeljali
anahronistični slavjanski ornamenti, da se je lahko doktor Toman vzdignil in vstal v
102
razprtem tisku, epski pleonazem združivši s koseskovskim požirom v mitološko enk-
ratnem punktualnem obhiyilu sub utroque signo dolergskega vina in pamasovskega lo-
vora. Kakor lahko zvemo iz noviškega pripisa o Vodnikovi podobi, je objekt ikonodul-
stva in bukvame M. Kastelca nekdo ukradel, tako daje zdaj na voljo le še kopija - pre-
poznamo lahko poslej trdožitvi topos pesnikove prave podobe; kar nam ob »prosti
kmečki hiši«, ki jo bomo poslej tudi redno srečevali na straneh vodilnih slovenskih lis-
tov, popolnoma zadošča, da sklenemo ta ponazorilni komentar v duhu Malavašičeve
milostne elipse ob razbitem kozarcu: kar bi bilo prehudo komentirati, naj govori samo
zase.
Vprašai\je o realistični »desni mizi« nas lahko še nekoliko zadrži, ker je dragoceno iz več
razlogov: 1. če gre res za »realizem«, si velja ogledati poteze samonikle ideološke prakse
pred doktrinamo kanonizacijo, ki diskurzivno prakso že tudi mistificira (ideologija mis-
tificira družbena razmeija, ker najprej mistificira že samo svojo prakso; a ta njena prak-
sa je »konstitutivna« v tem pomenu, da vzpostavija-ohraiya (reproducira) razmeija
družbene realnosti; torej je ideologija praktična prav neposredno v svojem mistifika-
torskem momentu); 2. obetamo si lahko, da nam bo minimalistični zgled omogočil, da
tesneje zgrabimo nekatere temerne pxjteze t. i. »realizma«, ki je sicer sploh problem v
literarni in umetnostni zgodovini, zlasti še slovenski (prim, opombo A. Ocvirka na ne-
kem predavanju: »Prav ker Slovenci nimamo realizma, imamo več realizmov kot vsa
Evropa skupaj.«); dognati bi morali zlasti, na kaj meri mistifikacijski postopek; 3. na-
vsezadnje bi ideologiji zamudništva nemara prijalo, če v Novicah izbezamo zmo rea-
lizma, tako rekoč sodobno Champfleuryjevemu manifestu.
Ideološko realistično vprašanje »kako so v resnici stale mize?« se distribuira v tole di-
lemo: ali je bila ženska miza na desni glede na poglavaijevo mizo ali pa je bila desno
od predpostavljenega voyeurskega pripovedovalca.
Če veija prva možnost, potem se besedilo skliciye na »objektivno«, 1j. zuneó-tekstovno
ideološke normo aristokratskega protokola. V tem primeru bi Malavašičeva proza vsaj
na prvi pogled bila predrealistična, ker še lahko računa na vladajoče konvencije, ki so
toliko trdne, da ne potrebujejo individualnega subjektivističnega meščanskega posre-
dovanja.
Če veija druga možnost, bi spis že bü realističen, ker bi se zanašal na pristno meščansko
fikcijo individualnega pripovedovalca, kije prav v svoji abstraktni individualnosti - in
le v njej - a priori solidaren z bralcem. Za meščansko literaturo je koincidenca pripo-
vedovalčevega in bralčevega toposa odločilna - a zanaša se lahko edinole na ideološko
predpostavljeno normo abstraktnega individualnega buržoaznega subjekta. Rekli bi
lahko, da je v tem pomenu za meščansko umetnost konstitutiven juristični filister - in
da mora bralni proces skoz nujno pogodbeno fazo, kije njegov transcendentalni pogoj.
Glede na monarhično imažerijo celotne reportaže bi se najprej odločili za prvo različico
branja. Toda če bi protokolama konvencija veljala zares »objektivno«, tj. zunaj- in pred-
tekstno, bije ne biio treba še posebej poudarjati. Podrobnosti o fevdalnem kultu žen-
ske bi ne bilo treba še posebej omenjati, prav ker bi bila samoumevna. Če bi bila sa-
moumevna, bi bila, strogo vzeto, brez pomena: ideološka podlaga je »brez pomena«,
prav kolikor določa spcifični pomen vsem podrobnostim, ki se nanjo vpišejo. Tu pa naj
bi se podlaga vpisala na sebe samo kot svoja lastna podrobnost: torej je ta ideološki mo-
ment v kontradiciji s samim seboj; če več: zastopa kraj, Kjer ideologija naleti na sebe
samo v protislovni podobi. Že posebni poudarek, s katerim Malavašič poroča o sobni
opremi, krši aristokratsko normo. Potijeval bi jo lahko kvečjemu, če bi ga skušali iz-
peljati iz posebnega hlapčevskega pogleda, ki se čudi nad nečim, kar je za gospodaija
samoumevno. A brž ko se hlapčevski pogled lahko povzpne do tolikšne avtonomije, s
tem gospodaijevo normo že tudi problematizira. Potemtakem lahko naš tekst proto-
kolamo ideologijo spoštuje le še toliko, kolikor jo krši: torej aristokratska ideologija ne
more več veljati za univerzalistično podlago besedila; če paje via scripti partikularizi-
rana, se je v spis že vpisal meščanski pogled, ki izhaja iz partikulamega individualizi-
103
ranega stališča. To je subverzivni domet meščanskega stojišča in ryegova meja hkrati:
potencialno revolucionarna hlapčevska partikularizacija se lahko s tega položega ude-
janja le kot meščansko priskledništvo.
Kolikor torej začnemo brati s podmeno, da velja prva možnost, pridemo do sklepa, da
nikakor veljati ne more. Še več: besedilo jo prav s tem, dajo uveljavlja, že tudi subver-
tirá.
Torej velja druga različica branja. Tak bralni pogled bi se lahko skliceval na apostrofo:
»N^ me spremijo preljubi bravci...« itn. Preden pisec vpelje zgorrye nadstropje na-
racije, torej izrecno povabi bralca k solidarnemu pogledu. A prav to je nerealističen po-
stopek - nerealističen v strogo homolognem pomenu, kakor je bil poprejšnji protoko-
larni det^l ne-aristokratski: solidarnost med pripovedovalčevim in bralčevim stališ-
čem je v realizmu vselej že predpostavljena, neposredni nagovori in posegi sodijo še v
romantično ropotarnico.
Nću se obrnemo tako ali drugače, vselej se zadenemo ob desno mizo na кггци, kjer je
nismo pričakovali: vselej je drugje, kakor pa bi po vsakokratni bralski ideološki normi
morala biti; presenetljivo je, da jo tja porine prav normirano brarge. »Norma« si sama
zrine mizo ven iz svojega dosega; zgubi jo, prav kolikor jo hoče zgrabiti; miza ji uide
prav s pomočjo prijema, ki bi jo пгц ustalil. Pomembno paje, da ni videti, da bi bil mizin
pobeg kakorkoli povezan z naravo vsakokratne ideološke slogovne norme. Položaj je
paradoksen: »miza« je očitno skoz in skoz ideološka podrobnost; a ideologiji se izmika
prav kot ideologiji (nasploh, ne kot tej ali oni konkretni ideologiji). Na bralca pravzaprav
ta plešoča mizica že kar nekam travmatično deliye: ko jo ugleda, si reče »aha, ideološki
detajl« in ve, da ga mora (»ustrezno«) interpretirati. V skladu z »vtisom«, ki ga je nanj
naredil doslejšnji tekst - in ta naivni postopek bi pri ideologiji bil še najbolj korekten,
SĆO je posel ideologije prav v tem, da proizvaja malo oprijemljive, a zato toliko močnejše
»vtise« -, na podlagi novičarskega ideološkega окоЏа, Prijateljeve kultumo-politične
zgodovine, Kermaunerjevih opomb, slavistične tradicye in literamo-zgodovinske vede
si torej bralec pač »izbere« ideološko podlago, na kateri bo podrobnost skušal interpre-
tirati - tj. »doumeti«, pač prebrati. Tako naredi - in mizo zgreši: čaka ga na drugem kon-
cu sobe. Zato seže po dn^em ideološkem kontekstu, ga uveljavi za podlago teksta, in
pride do istega rezultata. Ce potem ne skoči skoz okno »rojstne stanice«, mu pač ne pre-
ostane nič drugega kakor tale sklep: miza se odteguje sleherni ideološki interpreta-
ciji, torej ne more biti nič drugega kakor miza »na sebi«, pristna snovna miza v pri-
stni folklorno-narodotvomi rojstni izbi.
S tem pa je proizveden prav realistični učinek. »Proizveden« - za neblagoglasni tr-
pnik smo se odločili, ker sta ga skupaj zvarila besedilo in svobodna bralčeva odločitev
- a je hkrati ryun delež strogo nedoločljiv. Da sta sodelovala, o tem ni dvoma, a teža
krivde ni umestljiva ne na eno ne na drugo stran. Nekaj je v tej bralni pogodbi, kar uhaja
pogodbenosti - a kar deluje ravno skoz proizvedeni učinek. Kompliciteta je taka, da
morata stranki prevzeti večji delež, kakor sta ga sploh vložili.
Bralec in besedilo sta torej proizvedla pristno umetnost, ki: 1. na videz »ni odvisna« od
ideologije in jo »presega«; 2. jo lahko zasidramo le v mimetični razsežnosti - ne glede
na to, ali jo legitimiramo (seveda moramo v analizi stvar obrniti: se legitimira) s quasi-
realnostjo ali z navadno »dejstveno« realnostjo.
Proizvedla sta potemtakem realistično umetnost - ki zase razglaša, da je neideološka
in stvarnosti zavezana hkrati. (Značilne so Flaubertove larpurlartistične izjave, toliko
bolj simptomatične, ker legitimirtgo umetnostno prakso, kije obveljala za klasiko »rea-
lizma«.)
A bralec je spotoma pozabil, daje ta syajna indiferentnost do ideologye kot ideologye
izšla prav iz iluzye, da se sam lahko »svobodno« odloči za interpretativno podlago - ђ.
iz vnaprejšnjega vtisa, daje detalj ideološko nevtralen. Ta nevtralnostni vtis paje zbudil
sam ta isti detajl - paradoksno na podlagi (ustrezne) presoje, da gre za ideološko pod-
robnost. DetiOl je ideološko »nevtralen«, prav kolikor mu moramo priznati, daje skoz
in skoz ideološki. Tu zadenemo ob značilno črto meščanske ideologije: da je namreč
ideološki univerzum tako zelo »močan« da se lahko predstavlja za »nevtralnega« - in da
so ob njegovi univerzalnosti notranje, sekundarne ideološke razlike relativno nepo-
membne. Zadeli pa smo tudi ob umetnostni postopek: splošna črta meščanske ideolo-
104
gije je namreč tu »na prazno« izpolr\jena, kondenzirana in izostrena - tako da v okviru
lokalnega diskurzivnega vesolja ne moremo odločiti o ideološki podlagi - pri tem pa se
ne moremo znebiti nekega presežka (»mize«), ki je hkrati striktno ideološki in do ideo-
logije indiferenten, tj. »realističen«. »Miza« je potemtakem ideologija in nuce - nesmi-
selno jedro osmišljevalnega ideološkega dispozitiva.
Obča kontradikcija meščanske ideologije bi potemtakem v realizmu bila projicirana v
en sam svoj člen (v abstraktni empirizem) - rezultat pa bi bil travmatično delovarge
prav tega člena, natančneje, njegovega označevalca. Ideologija deluje v »umetnosti« kot
v svoji označevalskosti razkrinkan označevalni mehanizem.
Realistični postopek bi bil potemtakem prav v tem, da »mizo« z ideološkim prijemom
potisne v ideološki vakuum, kjer začne delovati kot »miza«.
Ce torej nočemo, da nam bo miza poplesovala naokoli, se moramo odreči strogi ideo-
loški interpretaciji. Odpovejmo se zato pretirani doslednosti in naivno preberimo Ma-
lavašičevo poročilo kot naivno poročilo. To bi ustrezalo neposrednemu učinku repor-
taže, ki zares zbudi vtis saturirane uprizoritve stvarnega stanja. Kako ta učinek doseže?
Stvarno stanje je tu пгдргеј opora »dejstvenemu stanju«, kije prava poanta besedila: po-
ročilo opisuje neko dejanskost (narodno prebudniško navdušenje in monarhična avst-
rijska solidarnost) - in s tem, dajo »opisuje«, jo ideološko reproducira. Stvarni det^li
pomagajo k predstavi, daje prav taka dejanskost »normalna«, da trdna kot kmečka mi-
za iz Šiške že prehaja tako rekoč v quasi naravni red stvari.
»Prehodnost« besedila (ne bomo rekli njegova »prelomnost«, saj mu take vloge ne mo-
remo pripisati, ker ni izpričan nikakršen prelomni učinek - lahko pa priznamo, da je
v njem moment krize ideologije izrazit; sploh gre veijetno - kakor implicira Kmecl -
za počasno erozijo-sedimentacijo v neumetnostni žumalistični prozi) pa se kaže v tejle
potezi: če gledamo s stališča »tendence«, nam stvamo-opisne podrobnosti delujejo kot
mašila, ki naj zakrpajo problematičnost teze; a če smo pozorni na nekonsistentnost
deskripcije, vidimo, da učinek stvarne veijetnosti ni mogoč brez ideološko-teznega le-
pila. Spet smo v značilnem položigu, da slepec slepca vodi: tekstovni razsežnosti se pod-
pirata prav tam, kjer vsaka zase šepata.
Učinek saturirane »realistične« predstavitve potemtakem izvira prav iz tistega kraja,
kjer hkrati odpovesta deskriptivno-artistični in tendenčno-ideološki moment. Realis-
tični učinek bi se torej umeščal prav na kraj, kjer tekst zgubi stik z realnostjo, a te zgu-
be ne more nadomestiti z ideologizacijo.
To pa nas pripelje do druge aporije estetskega učinka v času realističnega tekstovnega
proizvodnega načina.
Rekli smo, da pride do realističnega učinka ne glede na to, za katero ideološko interp-
retacijo se bralec »odloči«; vis-à-vis aristokratski ideologiji to vsekakor kaže na moč
meščanske ideologije, saj seje sposobna skotiti tudi v naročju svojega nasprotnika. To-
da na ravni predstavljene quasi realnosti to pomeni, da pride do realističnega učinka
ne glede na to, na kateri konec »empirične« Vodnikove rojstne izbe bralec postavi spor-
no žensko mizo. To se pravi, da pride do realističnega učinka na glede na mimetično
razmeije med tekstno quasi realnostjo in morebitnimi stvarnim stanjem tistega dne v
Žibertovi domačiji. Realistični učinek je popolnoma svoboden glede na domnevno zu-
naj-tekstno realnost.
Za bralca to pomeni, da se realistični učinek konsumira ne glede na to, ali je njegova
individualna predstava adekvatna dejanskemu stanju ali ni. Toda - besedilo se ponuja
kot poročilo o dejanskem stanju, to se pravi, kot tekst, ki se samozavedno dosledno pod-
reja mimetičnemu načelu.
Realistični učinek pa je dosežen ne glede na to, ali je mimetična norma izpolnjena ali
ni. Toda realistični učinek ni nič drugega kakor mimetični učinek. Do mimetičnega
učinka potemtakem pride ne glede na to, ali je ta učinek zares »mimetičen« ali ni.
Kar pomeni, daje mimetični literarni postopek najzanesljivejši način, da se izključi mi-
metična (referencialna) razsežnost teksta. Natančneje: mimetični postopek je najučin-
kovitejši postopek, ki izloči vprašanje referencialnosti v popolno nepertinentnost.
Učinek se namreč izpolni ne glede na svojo mimetično adekvatnost, to se pravi, da je
vprašanje adekvatnosti, posnemanja itn. za »realističen« tekst v strogem pomenu ne-
pertinentno.
105
(Tako bi navsezadnje lahko interpretirali že Aristotelov pojem mimesis; cf. Poetika,
1448bl0: »Kar namreč samo na sebi (aùtà) le neradi vidimo, prav tega n^jnatančneje iz-
delane slike (eíkónas) z veseljem gledamo, na primer like (morfàs) odvratnih živali ali
mrtvecev.«)
S temi izpeljavami smo si omogočili, da v razpravljanje pritegnemo Adomovo izjemno
misel, da je realizem 19. stoletja posledica zgube realnosti (1962, 30).
Kritična ost realizma bi po Adomovi koncepciji bila v tem, da umetnost rekonstruira
odtujeno družbeno realnost po kopitu empiristične ideologije, ki tej abstraktni družbeni
stvarnosti ne ustreza več - a je zanjo vendarle tudi konstitutivna (prav kot moment rye-
ne »napačne« ideološke posredovanosti). Umetnostna praksa se potemtakem že vnap-
rej umesti v inherentno protislovje ideologije, kije hkrati napačna in praktična, ki prak-
tično učinkuje (tj. rabi razrednemu gospostvu, družbeni integraciji pod razredno domi-
nacijo), prav kolikor je »napačna«, tj. totalizacya, ki izhaja iz parcialnega stališča, »po-
pačena« totalizacija (kar je seveda pleonazem). Tu bi se lahko povrnili k naši splošni
opombi, daje umetnost heglovsko protislovje v ideološkem diskurzu, sjg je pri realizmu
najprej moment, v katerem ideologija sreča sebe samo kot »ideologijo«: insistenca na
inherentni kontradiktornosti ideologye pri realizmu porodi kritični moment, ki je
hkrati uperjen proti obema obrazoma ideologije, ryeni »praktični eksistenci« v družbe-
ni stvarnosti in ryeni »pojmovni« »napačnosti«, tj., v zadryi instanci, razrednosti.
Ko se v 20. stole^u protislovja zaostrijo, se (realistični) roman znajde v paradoksnem
položiuu: »Če hoče roman ostati zvest svojemu realističnemu izročilu ..., se mora od-
povedati realizmu, ki reproducira fasado in ji s tem le pomaga pri poskusu prevare.«
(Adomo, 1958, 64.)
V 19. stoletju realizem popisuje nemožnost realizma, v 20. stoletju je možnost realizma
v ne-realizmu.
A tukajšnjo teorijo realizma lahko še razširimo. Literarne teoretike navadno jezijo po-
skusi, da bi realizem umevali kot morfološki stil in ga raztegnili čez vso umetnostno zgo-
dovino, v kateri naj bi se ciklično uveljavljal. Naj je táko morfološko umevanje še takó
problematično, o tem pač ni dvoma, nas tu zanima njegova minimalna upravičenost;
z realizmom lahko nemara še zlasti ustrezno razsvetlimo sicer že davno arhivirano dis-
kusijo med morfološkim in historičnim prijemom, sćo je prav realizem prvi zgodovinski
slog, ki svoje epohe ne zmore več univerzalistično definirati (cf. Rotar, 1980).
Prav realizem je zato moment, pri katerem se vprašaiye »morfologija vs. historija« res-
nično zaplete: kot »zgodovinski« slog namreč na sočasne zgodovinske sloge deluje na-
tančno enako, kakor deluje s svojo »morfološko« incidenco na poslejšnje brarye popre-
jšryih umetnin. V realizmu potemtakem sinhronija in diahronya nekako koincidirata
in druga drugo problematizirata: ni torej naključje, da se prav v času »realizma« z vso
ostrino postavi vprašanje o razmerju med ideologijo in umetnostjo - vprašanje, ki ga
moramo obravnavati strogo kot ideološko vprašanje, pripadajoče »realistični« umet-
nostni praksi, sicer nujno pademo pod raven teoretične analize.
Erich Auerbach (1946) tako, denimo, odkriva »realistične detćgle« skoz vso zgodovino
evropske literature od Homerja naprej. ZnačUno je vsekakor, da realistične detajle na-
jde prav v tistem, kar lahko po realizmu beremo kot realističen detćgl. Vsiljuje se sploš-
na hipoteza, da se realizem kot »morfološki« učinek sproži tam in takrat, kjer in kadar
je za umetnost konstitutivna kontradikcija ideologije (ideološko) doživljena kot na-
sprotje med ideologijo (svetovnim nazorom, prepričargem, vero, mitologijo itn.) in
družbeno realnostjo. Realizem bi se potemtakem v svoji klasični formulaciji umeščal
med družbeno ideološko posredovano realnost in svojo lastno nemožnost, nasplošno pa
med ideologijo kot svetovnonazorsko koncepcijo in ryeno udejanitev.
To se pravi, da bi bil realizem umetnostni učinek na kraju praktičnega lapsusa ideolo-
me (ideologija se kot praksa ne prepozna več v svoji praktični udejanitvi).
Ce potemtakem realistična mimesis sploh kaj »posnema«, potem posnema svojo lastno
nemožnost.
A če neka ideologija ne more več zaobjeti družbene dejanskosti, kije ryena lastna »rea-
lizacija«, delo njene lastne praktične razsežnosti - potem protislovje med konceptualno-
svetovnonazorsko razsežnostjo ideologije in ryeno praktično-udejanitveno razsežnostjo
koincidira s protislovjem v sami konkretni družbeni realnosti, ki jo ideologija s svojega
106
stališča reproducira. A potem je »lapsus« ideologije prav vdor realnih družbenih razme-
ry v njen ideološki horizont - simptom notranjega zloma njenega totalizacijskega
projekta.
»Notranje« protislovje med partikulamim izjavjjanim položajem ideologije in njenim
totalizacijskim projektom in praktičnim delovanjem pa je seveda neposredno že »zu-
naje« protislovje družbenega razrednega boja.
Ko ideologija potemtakem zadene ob lapsus svojega povnaiyenja, zadene ob svojo not-
ranjo mejo in torej na mejo, kjer se začne njena specifična zunanjost. Ta zunaryost pa
seveda ni, kakor nemara meni naivni realizem, snovna realnost desne ali leve mize,
temveč specifična zunanjost diskurza, njegova i^avljalna pozicya, natančneje, tisto, če-
sar v tej poziciji ni mogoče totalizirati, povzeti v izjavo - tj. zunanjost družbenega real-
nega, razrednega boja.
Tisto, kar vdre v ideološki diskurz ne кггци kontradikcije, meje itn., je potemtakem
prav to, česar ni mogoče diskurzivno totalizirati - zmo realnega.
»Realistični detajl« evropske literature je potemtakem travmatični detajl.
Auerbachova galerija morfološkega realizma je torej travmatologija evropske literature.
Iz tega konceptualnega dispozitiva laho zgodovinski realizem generiramo preprosto s
pripombo, da se dominirajoča meščanska ideologija, ki vtiska svoj pečat 19. stoletju, s
travmatičnim detíylom sploh ne more soočiti, če ga ne reducira nazaj v svoje empiris-
tično miselno obzoije; ne more, ne da bi ga tako reducirala.
Pritisk razrednega boja je seveda že tolikšen, da kmalu, tako rekoč takoj, zlomi sámo
meščansko ideološko obzoije.
Edina pot, ki še preostra, je po tem dogodku larpurlartistični avtonomizem sodobnega
pojma umetnosti.
- Če se za sklep povrnemo k povodu tukajšnjega razmišijanja, lahko ob Malavašičevi
travmatični mizi tvegamo tole splošno hipotezo o realizmu pri Slovencih: v »Malava-
šičevem« momentu Qci zajema še Jurčiča: у. v momentu evropskega realizma) je druž-
bena realnost še premočna, da bi bilo mogoče pisati »pravi« readizem; hkrati paje že pre-
šibka, da bi bil v okviru drugačne tekstovne prakse (klasicistične, romantične) možen
realistični detíyl v Auerbachovem pomenu. Realistični moment je torej v tem času mo-
goče njeti le kot simptom, 1j. kot proizvod interpretacije.
Ko je v klasičnem času slovenskega realizma (Kersnik, Tavčar) protislovje že zadosti
razvito, pa se položaj obme: v tem času je nazorskoideološki moment v svoji liberalis-
tični različici prešibak (cf Piijevec, 1964, 60), da bi zmogel lapsus interpretirati, zato se
v Kersniku in Tavčaiju že samoniklo porajajo prvine, ki реЦејо k modemi (npr. že sama
programska formulacija o »tančici idealizma«); cf tudi (Patemu, 1969; Pogorelec, 1969;
' 1977); v neoromantični (»anarhistični«) in pozneje social-demokratski različici pa je
ideološki moment že premočan, da bi se lahko zadovoijü z ozkimi okviri literamega rea-
lizma.
Rastko Močnik
107
MEHANIKA ORGANOV IN MEHANIKA
GOSPOSTVA ALI: KJE JE SEDEŽ DUŠE
Pričujoči spis je odlomek daljšega besedila, v katerem obravnavamo ideologije na pod-
ročju zidave na Slovenskem.' Po naših ugotovitvah se ideologije, ki se vse artikulirajo
v polju, ki ga določa buržoazna ideološka konstitucija, razvrščajo v tele ideološke regist-
re: nacionalizem in domačijstvo; morala, filantropija, utilitarizem in socialni mir; orga-
nicizem in mehanicizem; tehnicizem in progres; zdravje in higiena; elitizem, individua-
lizem in esteticizem; ideologije simbolnosti in izraza.
Te ideologije lahko nato še razvrstimo v dve veliki skupini, in sicer v skupino, ki se skli-
cuje na racionalnost, in v skupino, ki se sklicuje na »čuter^e«; skratka, uvrstimo jih med
ideologije, ki sodijo neposredno v okvir buržoaznega utilitarizma, med ideologije, ki so-
dijo v okvir meščanskega sentimenta. Pravzaprav pa ti dve skupini obstajata vsaka zase
zgoij v »ekstremnih primerih«, sicer pa gre vselej za sinkretične diskurze, ki »sintetizi-
rajo« ideološke registre v enotno optiko.
Poleg nacionalističnih idej, kijih dokaj neposredno in odkrito obvladuje utilitarna ra-
cionalnost oziroma lahko to racionalnost relativno preprosto rekonstituiramo v sami
diskurzivni operaciji, obstíócúo še druge vrste ideoloških diskurzov, ki delujejo na pod-
ročju zidave. Med ryimi so diskurzi v obliki interpretacije ali eksplikacije - deloma so-
dita medrye tudi nacionalizem in domačijstvo, le da v ryima Wjub deklarativnemu
spontanizmu prevladuje normativni vidik; takšna diskurza sta organicizem in mehani-
cizem, ki pri ryima prevladuje eksplikativni vidik, vendar nista brez sleherne norma-
tivne implikacije.
Posebnosti ideološke eksplikacije in interpretacije pravzaprav razvrščajo - seveda, če
upoštevamo zgoij ta vidik - ideološke diskurze v dve veliki skupini, in sicer med ek-
splikativne in med normativne diskurze. Eksplikacija naj bi »racionalno«, »logično« raz-
vrščala argumente, vzroke in posledice v deduktivne nize, ki bi naj bili enoznačni in
reverzibilni. Oblika izjave v eksplikativnih ideologijah je silogizem: če A, potlej B. Z
boij zapletenimi formulami se v diskurzih arhitekturnih in urbanističnih ideology ne
bomo srečali. Ta rudimentarna sofistična logika je dovoij, da se lahko vsaj za svojo op-
tiko izognejo paradoksom in da zbuja ryihovo pojmovno роЦе videz racionalne orga-
niziranosti.
Če pa si zadevo od bliže ogledamo, se izkaže, daje dedukcija zgoij simulirana, daje for-
ma redukcije predmeta, o katerem teče beseda, ne pa njegova eksplikacija. To obliko
reducirarya ima retorični argument s primerjavo v organistični »dedukciji«, pa tudi v
drugih ideoloških diskurzih na področju zidave in zunaj ryega. Pri tej operaciji gre za
posebno razčlenitev tiste diskurzivne (stilistične) figure, kiji pravimo metafora in ki je
neogibna sestavina slehernega diskurza.
Denimo, metaforično sintagmo »organizem mesta«, ekspliciramo kot primerjavo, ki jo
metafora predpostavka; dobimo: »mesto je kot človeški organizem«. To eksplikacijo po-
tem nadaljujemo kot primerjavo dveh izjavnih nizov (diskurzov), ki sta docela hetero-
gena, in sicer s primerjavo med mestom in človeško (živalsko, rastlinsko) anatomijo ter
vzpostavljamo analogije med ryunimi členi, tako, denimo, dobimo novo sintagmo:
»cestno omrežje je kot človeški skelet«, ki jo nato metaforiziramo v: »cestno omre^e je
skelet mesta«. S to zadryo metaforo se v eksplikativnem nizu zgodi premik, ki odloči
- ker je postopek, v katerem prehajamo od ene metafore k drugi avtomatičen in neza-
veden - o naravi eksplikacije, ki jo lahko s tema dvema in drugimi metaforami v istem
nizu izpeljemo. Izjava »mesto je kot človeški organizem«, ki s tem, da odkrito opozaija
108
na podobnost med dvema členoma primeijave, kaže tudi njuno različnost, se v zgoščeni
obliki sintagme »organizem mesta« spremeni v hipostazo ekplikacije. To je možno prek
tiste operacije, ki smo jo omenili kot silogistični sklep: »Če je mesto kot človeški orga-
nizem, tedaj je cestno omrežje kot človeški skelet«, ta sklep se metaforično reducira, da-
si lahko ohranimo njegovo silogistično formo: »Če je mesto organizem, tedaj je cestno
omrežje ryegov skelet«. Pri tem sklepu pogojnik še zmereg razkrinkava metaforično na-
ravo izjave; metafora pa ne razlaga, temveč ilustrira ali specificira. Če hočemo dobiti ek-
splikativno izjavo, jo moramo spremeniti v trdilno obliko: »Mesto je organizem. Cestno
omrege je skelet mesta«. Šele zdaj lahko prva sintagma velja za hipostazo (za »aksiom«),
druga pa za dedukcijo. Nadaijevaiye eksplikativnega niza naturalizira hipostazo.
Naturalizirana metafora paje tista kijučna figura, ki povzroča, daje ideološka dedukcija
dejansko »indukcija«, in sicer investicija artikulacije enega, denimo, üustrativnega čle-
na primeijave v drugem, v predmetu eksplikacije, ki postane tako analogna organiza-
cija členov, s tem pa pridobi neko določeno razumljivost. Zato dobi - torej retroaktivno
- začetna metafora status ugotovitve oziroma dejanskega spoznanja, tako da se zdaj lah-
ko ponovi deduktivni niz zgoij na ravni (naturaliziranih) metafor: »organizem mesta«;
»če je mesto organizem, tedaj je cestno omrežje skelet mesta»; »cestno omrežje je skelet
mesta«. Učinek te zgostitve - kije hkrati oblika lapsusa, tako da lahko govorimo o za-
četnem spodrsljaju, ki sproži niz »deviantnih« izjav - je videz racionalnega deduktiv-
nega niza, ki eksplicira objekt diskurza zgolj na podlagi silogističnega skleparga (če A,
potlej B), izključuje pa ilustrativno relacijo primeijave, ki seveda ne more pretendirati
na status racionalnega spoznaiya.
To pa nam spet omogoča, da zapišemo vlogo izhodiščne metafore (začetnega lapsusa)
v ideološkem eksplikacgskem nizu takole: sintagma »organizem mesta« pomeni, da je
»mesto kot človeški organizem«, to pa spet pomeni, da gaje mogoče členiti tako kot člo-
veški organizem; to tudi pomeni, da začetna metafora pravzaprav ni metafora, temveč
konstatacija per analogiam, ki jo je zdaj treba zapisati takole: »mesto je organizem«, to
se pravi, v obliki enačbe, pridobljene z razvpitim napačnim sklepom tele vrste: »Žival
ima štiri noge«; »miza ima štiri noge«; »miza je žival«; ali A : C; B : C; A - B. Ves ideološki
eksplikativni postopek je namergen vzpostavitvi takšne enačbe.
Na »začetku« imamo torej dva podatka: A (mesto) in B (človeško telo); ta dva podatka
sta si podobna, hkrati pa vemo, daje značilna lastnost B C (funkcionalna razčlergenost);
ker sta si podatka podobna, ima C tudi lastnost A; A in B imata skupno lastnost C ali
C (A, B).
C je potemtakem element A in element B; če ga izoliramo, metonimično (kot pars pro
toto) reprezentira A in B, torej C (A) - C (B); ker pa predpostavljamo, da je zaradi last-
nosti C B - O (organizem), sklepamo, da je zaradi iste lastnosti tudi A - O. Tiha pred-
postavka je seveda, daje C tudi odločilna lastnost oziroma pertninentna poteza, ki lahko
poisti A in B v razmeiju do podatkov, ki nimajo C.
To, kar smo opisali, je logična konstitucija mistikatorske dedukcije, ki operira z reto-
ričnimi argumenti tudi tedaj, ko uporablja termine znanstvenih ali teoretskih diskur-
zov. Zaradi te konstitucije seveda mistifikacga ni nič marg učinkovita ali dejanska.
Ideološki diskurz realno obstaja ne glede na svojo imaginarno in protislovno naravo, ar-
tikulacija, ki jo izvršuje na »svojem« objektu, je materialna. Gesta, ki ga konsolidira in
mu zagotavlja eksistenco, paje prav naturalizacija hipostaze, to se pravi, prav gesta pri-
krivarga imaginarnosti in protislovnosti. Zato je ideološki diskurz hkrati lažni videz in
mašUo.
Rekli smo, daje izhodiščni lapsus organicistične ideologije metaforična zgostitev. Zdaj
pa se moramo vprašati, kaj seje s to zgostitvijo zgostilo, z njo zginilo iz prezence in hkra-
ti pustilo v njej simptomsko sled: eksplikacijski paralogizem.
Ugotovili smo že, daje v podobnosti, ki jo predpostavlja in evocira metaforični akt, pri-
tajena razlika med primerjanima členoma. Ta razlika je heteronomga, k^ti vsak iz-
med primerjanih členov sodi v drug red. Ta razlika se z naturalizacijo potlači, se pri-
kaže kot izonomija, kot pripadnost istemu redu.
Problem je zdaj tele: kakšna operacija se s to potlačitvijo izvrši na predmetu, ki n^ bi
ga paralogistična dedukcija eksplicirala? Potlačitev producira homogeno podobo hete-
rogenih redov, homogenizira in vzpostavlja izotopgo diskurzov, to pa pomeni, da vsili
109
kot presupozicijo, da diskurz mesta izjavlja isti subjekt kot diskurz anatomije (znanosti),
to se pravi, da se oba diskurza izjavljata iz istega kraja. S to presupozicijo se diskurz ana-
tomije spremeni v ideološko (pris)podobo, hkrati pa artikulacija te podobe kot anatom-
ska artikulacija nadomesti zgodovinsko (družbeno) artikulacijo mesta, mestni topos pa
zgubi specifičnost in se upodobi kot utopija.
Eksplikativni in interpretativni ideološki diskurzi (ki so le forme posameznih ideoloških
diskurzov, vendar forme s specifično funkcyo, ki prideluje določena eksistenčna zago-
tovila tem ideološkim diskurzom prav s postopkom naturalizacije) јетЦејо opisano ek-
splikacljsko proceduro kot fait accompli in s tem za postopek pravilnega dešifriranja
predmeta, na katerega se nanašajo, kakor da je realni predmet. Орепггдо torej s pod-
vojitvijo referensa: s tem da se nanašajo na neko ideološko podobo, kije konec koncev
člen njihove strukture, simulirajo, da eksplicire^o пекгц drugega; v našem primeru: s
tem da govore o anatomski podobi, simulirajo, da interpretirajo mesto.
Dejali smo že, da organicistična eksplikacija temelji na transformaciji začetne metafore
v psevdo aksiom, ki mu organicistični diskurz odreja naravo in status »naravnega« dej-
stva, to se pravi takšnega dejstva, ki ga ni mogoče problematizirati, ampak samo ek-
splicirati. Takšna narava in takšen status, ki ju, kot smo že ugotovili, producira natu-
ralizacljski postopek, kije imanenten vsem ideologijam buržoazne ideološke konstitu-
cije, sta пцјпа predpostavka za »odvijanje« organicističnega diskurza. To so splošne
ugotovitve, ki pa nam omogočajo, da si ogledamo še druge glavne značilnosti organi-
cizma, kakršen se kaže na področju zidave na Slovenskem.
Slovenske organicistične eksplikacije nam dajejo o tej ideologiji podobo, sestavljeno iz
fragmentov, ki so vdelani v druge ideološke diskurze. Edini pisec - sam arhitekt - za
katerega je organicizem totalna doktrina, je bil D. Grabrijan. V večini drugih spisov -
v vseh, kar se nam jih je posrečilo pregledati - rabi organicistična formulacija en bloc
za naturalitacljski argument, ki zagotavlja resničnost izvajanja. Še neka druga poseb-
nost - ki seveda ni nacionalna, temveč splošna v buržoazni ideološki konstituciji - je
pomembna: organicizem in nacionalizem sta ideologiji, ki lahko vstopita v načelno ka-
terikoli drug ideološki diskurz kot njegova elementa, poleg tega se med seboj nujno
evocirata - to je seveda najbolj očitno v Grabrijanovem opusu, drugje paje to razmeije
mogoče brez težav rekonstituirati. Pomembno paje pripomniti še nekaj: organicistične
formulacije nimajo vselej istih poudarkov in istih deklarativnih ciljev, vselej pa gre za
isto konstitucijo diskurza in vselej so se intencionalni poudarki nazadnje priličili (se na-
knadno prestavili) temeljnim zastavkom buržoazne ideološke konstitucije. Tako lahko
na eni strani spremljamo prestavljanje pomena organicističnih formulacij v diskurzih
o poslopjih in mestu - drsijo od sprva racionalizatomega argumenta proti naturalizaclj-
skemu argumentu v ideologiji rodu in grude - na drugi strani pa se s tem drsenjem iz-
vršuje tudi retroaktivna revalorizacija in reinterpretacija vseh organicističnih formula-
cij. Ne moremo torej preprosto reči, da sleherni organicizem vodi v ideologijo rodu in
grude, hkrati paje res, daje ta ideologija ena izmed nćgbolj pogostih kapitalizacij orga-
nicističnega argumenta. To, kar smo doslej povedali, je splošen okvir, ki omogoča teo-
retsko brarye organicističnih formulacij.
Za Vumika^ je organističnost estetičen kriterij in cilj prostorske manipulacije: če pra-
vilno reguliramo in planiramo kolonijo enodružinskih hišic - »more tvoriti skupina
takšnega drobiža... lep, organsko sestavljen, a tudi na organski način v ostalo mestno
telo se uvrščajoč del mesta.« Če upoštevamo ta kriterij in сЦј, dobimo učinek, ki je sama
radost za oko in duha.
V tem Vumikovem odlomku najdemo najbrž prvo evokacijo mestnega telesa na Slo-
venskem. Telo in njegova anatomija, ki smo njune naturalizacijske učinke že obravna-
vali, nimata zgolj te vloge v diskurzu o mestu (in poslopju); druga, nič manj pomembna
vloga te zveze je, da omogoča in sama že vsebuje neki postopek, ki bi ga lahko imeno-
vali postopek objektiviranja mesta. Ta postopek objektivirarya je protisloven in para-
doksen; če mesto naredimo za telo, ga individualiziramo, mu pripišemo lastnost živega
in zlasti človeškega organizma (z ryegovim najpomembnejšim atributom - dušo), ga na-
redimo za objekt želje. Toda hkrati ga naturaliziramo in ga umaknemo iz njenega do-
sega, skratka, hkrati s tem, da vanj vložimo libidinalni naboj, иреЏето vaiy hiat, ki пцј-
no povzroči, da želja vselej zgreši cilj, daje srečanje vselej že zgrešeno: nič ni bolj za-
110
prtega, kot je drugo telo z vsemi svojimi odprtinami. To protislovno razmeije med mes-
tom in projektantom, med tistim, ki želi, in »lyegovim« predmetom je hkrati пцјпо sub-
limirano - kaže se na ravni kulture ali umetnosti (kot kulturna in umetniška interpre-
tacija) inje aktivno kot podlaga slehernega pogleda na mesto, kije v buržoazni ideološki
konstituciji sploh možen. Kot pravi nekje Tomažič^ v zvezi z zgodryo kapitalistično ur-
banizacijo, je v mestnem živijeiiju, skratka, v mestu neki mik, toda ta mik ne zadeva
toliko podeželanov - kolikor jih, je tudi zarge srečanje z mestom пцјпо zgrešeno sreča-
nje, ség je tisto, kar jih v mestu čaka, vse prej kot pa mikavno - temveč zlasti meščana,
»posestnika« mesta in projektanta, ki se mu mesto hkrati ponuja in odtegige. Razmeije
med projektantom in mestom/telesom (objektom rgegove žeije) zaradi protislovne
zgradbe, zaradi katere je hkrati niyno in dejansko nemožno, sproži pri projektantu ar-
tikulacijski deri^ - anatomska metaforika je zgoij njegova sublimirana podoba - ki
mesto razkosa, »ele razkosano mesto, natančneje, šele kosi mesta omogočijo utvaro
užitka, hkrati pa projektantovo razmeije do mesta, s tem da ga omejijo na kose, struk-
turirćgo v hkrati sadistično in fetišistično konstitucijo. Učinka te libidinalne konstitucije
sta potemtakem tako funkcionalistična planifikacija (in interpretacija) kot organicizem.
Ali, kot pravi J. Zlodre: »Arhitekturna zavest vedno znova obravnava »lasten« predmet;
obravnava razmeija, ki se spletejo med zavestjo in predmetom« dodajamo pa: to za-
vestno obravnavanje razmerij je sublimacija nemožnega stika z mestom in hkrati rge-
gova reprezentacija na ravni zavesti. Ko Le Corbusier pravi, daje »arhitektura produkt
srečnih ijudi, produkt, ki sam na sebi osrečuje ijudi«,® je ta izjava hkrati zaklirgarge in
reprezentacija libidinalnih pričakovanj-
Paradoksna, protislovna in ambivalentna relacija med projektantom in mestom, ki na
eni strani zahteva/producira mesto v kosih (»organih«, »mehanizmih«), na drugi strani
producira notranje razcepe arhitekturnega diskurza, ki hkrati reprezentirego to temeij-
no razmeije in ideološko konstitucijo, v kateri je to razmeije edino možno. Zlodre nad-
are pravi: »Protislovna struktura (razmeija med arhitekturno zavestjo in predmetom)
se pojasnjvge - mi bi ггде dejali: se reprezentira, dasi je seveda res, da ima ta reprezen-
tacija videz eksplikacije - s postavljanjem vprašanja o dihotomiji arhitektura/umetnost
- arhitektura/tehnika...«® Ta »eksplikacijski« niz bi lahko nadaljevali še na drugih
»ravneh«, vselej pa se nezavedno protislovje v njem transformira v benevolenco: arhi-
tekt ljubi »svoj« predmet, toda kćg, ko arhitekt ni predmetov.
V Vumikovem odlomku, ki smo ga citirali na začetku tega poglavja, se izraz »organsko«
pojavlja dvakrat, med obema pojavitvama paje za odtenek razlike: v obeh primerih je
organsko atribut, ki označige način, in sicer: Ü) način kompozicge in (2) način vklju-
čitve v »višjo enoto«; skratka, obakrat gre za kompozicgo, le na različnih ravneh, tako
' daje prva kompozicga del druge. V obeh primerih bi la^o izraz »organsko« nadomes-
tili z izrazom »harmonično«, ne da bi se - vs^ na prvi pogled ne - pomen iqave k^j spre-
menil. Organsko je potemtakem sinonim za harmonično.
Prav ta sinonimga pa je pregib med dvema arhitekturnima koncepcijama: med funk-
cionalistično oziroma mehanicistično in organicistično. Omenjeni odtenek razlike med
obema pojavitvama zaznamuje razloček med obema različicama arhitekturne ideolo-
gije, hkrati pa razliko med njima in nekim drugim, denimo, »tradicionalnim« pojmo-
vanjem arhitekture. Z uvedbo izraza »organsko« se je Wjub navidezni nevtralnosti ne-
kaj zgodilo. Najprej je nadomestitev izraza »harmonija« z izrazom »organsko« moder-
niziranje terminologije in - kot vemo - nobena terminologija in nobena modernizacija
nista nedolžni zadevi.
Ta nadomestitev uvaja v arhitekturni diskurz neko določeno razliko, katere ftinkcija za-
deva hkrati »predmet« (referens) diskurza in stališče arhitekta. V Vumikovem primeru
nam ta izraz sporoča dvoje: (1) da projektirana poslopja niso nikakršne starinske hiše,
ki bi se ravnale po »tradicionalnih« stavbarskih pravilih, to se pravi, po »vitruvgevskih«
pravilih; (2) da se avtoijevo ideološko stališče razlikiye od »tradicionalnega« prav po
»modemosti« oziroma »stvarnosti« itn.
Ta razlika med »starim« in »modernim« je konstitutivna razlika arhitekture, odkar ob-
staja kot humanistična ars. Obravnavali smo jo v prejšnjih fazah raziskave o arhitek-
tumih in urbanističnih ideologijah, zlasti pa v poglavju, ki obravnava konstitucijo ar-
hitektovskega poklica. Če potemtakem lahko rečemo, daje ta imanentna predpostavka
111
arhitekturnega diskurza, predpostavka, s katero se arhitektura kot vednost in kot umet-
nost/tehnika (kot ars) sploh vzpostavi, moramo povedati, da ta diskurzivna razlika iz-
zove še razcep v področju zidave; tako zd^j to področje delita dve kapitalni razliki: raz-
lika med arhitekturo in nearhitekturo ter razlika med dvema etapama arhitekture. Me-
je, ki jih vzpostavljata obe razliki, so sicer vselej jasne, niso pa stalne: predstavljivo se
hkrati s formuliraryem arhitekturnega diskurza in z modifikacijami (projektantovega,
meščanovega, »človekovega«) »pogleda« na arhitekturo (arhitekturnega nazora). To,
kar je stalno, paje dejstvo, da gre vselej za razliko in za razmejitev in da se s to razliko
in razmejitvijo vzpostavlja arhitekturni diskurz, skratka, arhitektura.
Vloga nadomestitve izraza »harmonično« z izrazom »organsko« - naknadno lahko har-
monija znova nadomesti organičnost, kakor se je zgodilo, denimo, pri Le Corbusieru,
toda tedaj ima izraz drugačne, tehnicistične implikacije - kakor smo jo pravkar opisali,
nam nakaže še odtenek, ki razlikiye obe pojasnitvi »organičnosti« v citirani izjavi: če za
prvo pojavitev še lahko rečemo, da je preprosta sinonimia (zameryava ekvivalentnih
izrazov), ki bi jo lahko pripisali trenutnemu arhitektovskemu žargonu, pa je druga po-
javitev očitno dvoumna: je hkrati sinonim za harmoničnost in hkrati пекгц drugega, na-
tančneje, možnost za neko drugo razumevanje.
To isto dvoumnost spet srečamo, denimo, v Vumikovem izvajanju o mestu: »Zaveda-
mo se, da mesto tvori organsko celoto kakor vsak organizem. Zdaj premislimo teme-
ljito, kje naj bo položena železnica..Tu je dvoumnost razločnejša: če je »organska
celota« še lahko zgolj harmonična, pa nam dodatno pojasnilo zbuja vsíó pomisleke o na-
ravi »organičnosti«. Harmonično/organsko celoto je mogoče narediti; ta možnost govori
v prid sinonimni razlagi, ki, mimogrede, organičnost kot pars pro toto narave povezuje
s harmonijo kot naravnim redom; toda hkrati je treba »temeljito premisliti«, kam kaj po-
staviti, da bi dosegli to organičnost, ki pa zdaj ni več zgolj lepotni učinek naravnega reda
stvari, ampak pogoj za delovanje mestnega »organizma«. Razkrije se nam, daje pomen-
ski odtenek iz leta 1928 zametek razlike med izrazoma »harmoničnost« in »organičnost«
iz leta 1935. Izraz »organizem« namreč zdaj pomeni še to, da obst^ajo »naravna« pravila
mestne konstitucije - ta sicer lahko producirajo harmonijo, vendar pa so zlasti name-
iljena delovanju mesta - ki so neodvisna od arhitektove »Kunstwollen«, in ki se mora
arhitekt po njih ravnati, sicer bo zgrešil smisel svojega početja. Tako dobi izraz »orga-
nizem« in izvajanje v zvezi z ryim značibiosti magične formule, ki naj zagotovi vselej
že zgrešeni smisel arhitektovega početja. »Organizem« je potemtakem pozitivna povr-
šina temeljne negativnosti, ki odloča o naravi arhitektumega diskurza. To kaže tudi dej-
stvo, daje odgovor, ki ga lahko dobimo na vprašarije: od kod ta pravila? tavtologya: pra-
vila konstitucije organizma vsebuje konstitucija organizma. Ta tavtologija hkrati zave-
zuje in odvezuje arhitekta: zavezuje ga, da ta pravUa upošteva - kršer\je bi povzročilo
motrye v organizmu in diskvalificiralo arhitekta kot agensa mesta - odvezuje pa ga od
refleksije njegove lastne pozicije v mestu.
Razlika med organizmom in harmonijo zdaj že določa naravo razmeija med ryima: or-
ganizem je prvi pogoj za harmonijo, harmonya ali »lepota« paje učinek pravilno upoš-
tevanih pravil, kijih vsebuje organizem. Ta arhitekturni naturalizem je pomemben tudi
zato, ker omogoča, natančneje, ker sproža pravi eksplikacyski deliry na področju zida-
ve.
France Tomažič nam postreže z odlomkom, ki docela ustreza našemu izvajanju: »Na-
ravno je, da ima mesto, kakor vse v naravi, neki svoj red in da vlada v tahiem načrtu
zakonitost, ako je mesto pravilno urejeno. Primeijali bi ga upravičeno s človeškim te-
lesom, ker ima prav tako ogro<ije, skeletni sistem glavnih prometnih žil, celice in or-
ganizme celic v stanovanjih in hišah, pljuča parkov, razne centre, prebavne organe ka-
nalizacije in tako dalje.
Mesto je živ organizem, v katerem vse živi, se izpremiiya in obnavlja. Toda glavno og-
rodje, sistem talnega načrta ostane in se le izpopolnjuje. Ako pa v ogrodju mestnega or-
ganizma ni k^ v redu in je ovirano v razvoju, nastanejo motnje, ki neprestano silyo k
ozdravljenju bolečih mest. Kakor mor^o opravljati v človeškem telesu arterije s srcem
najvažnejše delo, tako je za mesto neobhodno potrebno, da je konstrukcija mestnega
skeleta, sistem glavnih prometnih cest, pravüno zasnovana in urejena.«®
Očitno je, da je arhitektumi naturalizem s tem odlomkom - kljub neogibni naivnosti
112
primeijave, vredni kakšnega »nr.'jka o človeku« za osnovnošolce (najdemo ga, denimo,
lepo ilustriranega, v Laroussovi Enciklopediji za otroke), kjer je eksplikacijsko raz-
meije nasprotno (mesto naj bi pojasnjevalo človeško telo, prav tako skrbno paje zamol-
čan obstoj genitalij), le da je členitev doslednejša, saj upošteva tudi upravne, ekonom-
ske in represivne aparate (»organe«) mesta - dosegel »razvojni zenit« ali »polno realiza-
cijo«, če se lepše sliši.
Omenili smo že, daje sadistična in Hkrati fetišistična libidinalna konstitucija - pač glede
na prevladi^očo plat - strukturni pogoj za organicistično in tehnicistično ideologijo na
področju zidave. V obeh primerih je razkosanje mesta (ali poslopij) vir projektantovega
ugodja, ne glede na to, ali gre za razdeijevarye na funkcije, četrti, območja itn. Ta pogoj
omogoča še druge podobnosti med obema ideološkima različicama, denimo, docela
podobno in enakovredno sklicevanje - pri členitvi mesta na »racionalne« funkcije - na
podobno trivialno pedagoško »eksplikacijo« človeškega telesa: človek kot organizacija
produkcijskih in komunikacijskih mehanizmov in instalacij.
Eno prispodobo je mogoče malone brez ostankov prevesti v drugo; celo izvirata iz so-
rodnih ideoloških razmer; človek/mehanizem je fikcija, ki izvira iz prvega obdobja ab-
solutističnega racionalizma in je potemtakem potomec tedanjih mehaničnih igrač in
avtomatov - seveda pa ne mislimo, da gre pri aktualnem mehanicizmu za natančno isto
ideologijo kot tedaj, pač paje nesporno res, da sodobni mehanicizem (funkcionalizem)
uporablja del metafor, ki evocirajo mehaniko XVII. stoletja, ob metaforah, ki izvirajo
iz ideoloških razmer v XIX. stoletju (denimo, »dinamika«). Človek/mesto pa izvira iz
razsveüjenske ideologije, v kateri ima »narava« posebno ideološko vrednost, in sicer
vrednost »dejanske resničnosti« v nasprotju z artificielno zlaganostjo kulture.
Tisti »malone« pa pomeni razliko, ki se nanaša tako na prispodobe kot na libidinalno
konstitucijo obeh ideoloških različic: če je mesto/človek zgoij obrnjena podoba člove-
ka/mesta, pa mesto/mehanizem zahteva vrsto - seveda avtomatičnih in »pozabljenih«
- sklepov, ki jih je mogoče rekonstituirati v že opisani sUogistični obliki: če je mesto kot
človek, človek paje (kot) mehanizem, je tudi mesto (kot) mehanizem. Skratka: formula,
ki je po izviru starejša, predpostavlja mlajšo formulo, da se lahko aplicira ma področje
zidave.
Ta razlika v prispodobah pa reprezentira konstitucionalno razliko: če lahko za organi-
cizem rečemo, da v njegovem diskurzu dominira sadistični aspekt, v zidavi pa fetišis-
tični, pa moramo za mehanicizem reči, da v njegovem diskurzu dominira fetišistični as-
p)ekt (nenehno je govor o materialih, elementih, konstrukcijah), v zidavi pa sadistični
(funkcionalistične posege v mesto bi lahko primeijali z vivisekcijo).
Te iste prispodobe, le prilagojene, vdelane v drugo - prav tako ideološko - artikulacijo
mest (mesto je, kot smo že videli in kot bo bržkone še očitno iz nadaljevanja pričujoče
razprave, v napoto slehernemu urbanizmu), srečamo še pozneje, denimo leta 1947; v
nekem besedilu iz tega časa in izpod arhitektovega peresa lahko preberemo tole: »Taka
enota je kakor človeški organizem, ki ima svoj skelet (prometne žUe), svojo glavo
(politično-upravni center), svoj želodec (gospodarstvo), svojo muskulaturo (stanovarga)
in svoja pljuča (zelerye in stadioni).«®
Začetna organicistična metafora (»organizem mesta«), ki se s potekom organicističnega
diskurza v obliki eksplikacyskega niza spremeni v enačbo na podlagi silogističnega
sklepanja, ima dve glavni spoznavni funkciji: (1) izenačuje organizacijo mesta ali po-
slopja z naturno organizacijo človeškega telesa; za to izenačevanje pajii potrebna de-
janska anatomija človeškega telesa. Kot smo videli, je dovolj njena podoba, reducirana
na pogrošno in splošno znano pedagoško shemo, katere glavna funkcija z biološko zna-
nostjo nima nikakršne zveze, pač paje prazna didaktična formula, ki ne pojasnjuje ni-
česar, zato pa s tem, da se prezentira kot podoba, indoktrinira, to se pravi, vtepa popu-
laciji (zgolj učencev?) v glavo neko določeno ideološko optiko, kije hltrati funkcija kon-
stitucije zadevne ideologije in njenih (socialnih) cUjev. Ker je ta »anatomska« podoba
dejansko prazna formula, je lahko banalnost, locus communis in prav zato idealna pri-
merjava. (2) Zaradi spremembe prispodobe v aksiom dobi mesto status naravne resnič-
nosti, to se pravi, če si zadevo natančneje ogledamo, empirične danosti. Naturalizacija
vselej preprečuje spraševanje o konstituciji »fenomena«, hkrati paje resničnostna ope-
racija, to je, operacija, s katero se vzpostavlja neka določena resničnost, za katero so res-
113
nične vse izjave, ki izhajajo iz naturalizacijskega aksioma. Naturalizacija ni zgoij zaseb-
na zabava arhitektov in urbanistov; prav kot resničnostna operacija omogoča, natanč-
neje, legitimira naturalizirarge socialnoekonomskega reda, podobno kot »didaktična
podoba« človeškega telesa naturalizira hkrati z ideologijo »pozitivne vrednosti« in »pre-
proste resnice« še disciplinarski red vzgojnega aparata.
Ta »druga« naturalizacija je navsezadnje nćupomembnejše socialna »vsebina« ali »bist-
vo« arhitektovskega naturalizma: dehistorizirarge in naturaliziranje družbenega reda.
Urbanizem (ne zgoij funkcionalistični, temveč tudi organicistični in »neopredeljeni«) se
nujno vede kot »nehistoričen« stU in istočasno napoveduje »nečasovne« in »nezgodo-
vinske« estetske zahteve. Prav ryegova sovražnost do zgodovine omogoča, da so se v
njem močneje uveijavUe marg reflektirane družbene silnice.«'® Pokazali smo že, daje
ahistoričnost konstitutivna lastnost sleherne ideološke akcije na področju zidave (in br-
žkone sleherne, tudi historicistične ideološke akcge) in daje njen »smisel« prav v tem,
daz eksplikacijskim delirijem, ki nadomesti zgodovino, omogoči »uveljavitev marg ref-
lektiranih družbenih silnic«.
Toda tega »bistva« ali te »vsebine« arhitektumi organicizem ne misli, ko govori o »bist-
vu stavbe«, dasi pravzaprav prav to pove. Ko Vurnik prepove »motive, ki niso potrebni
in iz bistva stavbe izhćgćgoči«, sicer z bistvom misli namembnost, konstrukcijo in pod-
obno, dejansko pa prepoved zadeva arhitekturni »balast«, ki ne ustreza naturalizaciji so-
cialne »vsebine« arhitekture. In ko Tomažič govori o »ovirah« in »motnjah«, z ryimi
pravzaprav misli zgodovinsko in/ali sociabio naravo mesta, S£g vendar prav »zgodovin-
ske napake« motyo delovanje »mestnega organizma«.
Od tod do funkcionalistične urbanistične kirurgije - kakršno nam prezentira J. Platner
v svoji nebogljeni apologyi Le Corbusierove »sanacije« pariškega središča' ' in ki se ve-
selo bohoti v povojnih urbanističnih projektih, posegih in besedilih - denimo, že v zbor-
niku Urbanizem, arhitektura, konstrukcija 1945-1947 iz leta 1947, kjer se napovedu-
je odstranitev vsega, kar ne sodi v »naš družbeni razvoj«'^ - še koraka ni več; poseg po-
stane zgolj vprašanje priložnosti, zemljiške politike in denarja.
Poleg že opisane konstitucije trditve »Mesto je organizem« - njgdemo jo tudi v takšnih
besedilih o mestu, ki ne sodyo, strogo vzeto, med arhitektume oziroma urbanistične
diskurze, vsekakor pa sodyo v območje arhitekturnih in urbanističnih ideologg ter - si-
cer nekoliko bolj posredno - posegćgo v področje zidave - obstajajo še druge organicis-
tične formule, ki postavljćgo mestni organizem v naravni red in im^jo natančno iste im-
plikacije kot odlomki, ki smo jih doslej obravnavali.
Te Ì2jave bi lahko razdelili na dve skupini, in sicer: (1) na izjave, ki vldjučigejo mesto
oziroma poslopje v biološko evolucyo; (2) na izjave, ki interpretirao arhitekturo oziro-
ma mesto. Med prve sodi, denimo, tale: »Mesta so živi organizmi, iz neznatnih početkov
se razraščajo, eno manj, drugo bolj, kakršne so pač ryegove življeryske okolnosti«ali
tale: »Moramo potemtakem negti embrionalne začetke in poiskati razvojne vrste, odkriti
moramo člene in verige, ki poveziyejo našo preteklost z našo sedanjostjo«,'* ali še: »In
hiša zopet, ker najdeš v rgej zarodke elementov vse ostale arhitekture in ker tako potem
ne bo več težko priti do arhitekture, kjer so ti elementi bolj razviti ali drugače zastopa-
ni.«'5
Te izjave so evolucijske, natančneje, filogenetične in ontogenetične metafore, rgihova
temeljna konstrukcija paje docela enaka konstituciji organicističnega aksioma, ki smo
jo prejle obravnavali, ryihova glavna funkcija paje prav tako naturalizacija z vsemi opi-
sanimi konsekvencami. Kot kažejo citirani odlomki, segajo te metafore - ki pa seveda
niso prezentirane kot metafore, pač pa imajo vlogo aksioma, ugotovitve ali racionalne
eksplikacije - od naivnega evolucionizma, ki bi mu lahko pripeli geslo: »iz malega raste
veliko«, do arhitektumega in urbanističnega linnéjevstva in genetičnih modelov.
Hkrati z arhitektumim in urbanističnim naravoslovjem nastopa še en simptomatičen
ideološki kompleks: ekologija, kije tesno zvezan z organicističnimi predpostavkami tu-
di tedaj, ko nastopa v okviru higienističnega ali tehnicističnega diskurza.
Če je za Vumika iz leta 1928 narava instrument za reguliraiye окоЦа - »ako se okrog cele
kolonye zasadyo jasno zarisane - to se pravi tako zarisane, da se na prvi pogled vidi na-
men projektanta - vrste visokih dreves, potem more tvoriti skupina takega drobiža ...
lep, organsko sestavljen del mesta.« ' » - je, denimo, za Gregoriča temeljna determinanta
114
mesta geomorfologya, za Grabryana iz 1952, je narava pandan arhitekture oziroma rye-
no dejansko okolje," za Omahna paje spet po spengletjevsko odtujena, hkrati pa for-
malni, tehnični in investicijski zgled in vir, ki operira z zaobljenostjo kot temeljno mo-
dulacijo: »obrušena okroglina v naravi je kompromis v človekovem živijeriju«,'® po-
marykanje kompromisarstva paje očitno napaka »današnjega človeka«, ki »se preveč
odmika od narave in pozablja, da nam je prav ona hvale vredni mentor«.
Če je potemtakem diskurzivni zastavek organicistične ideologije naturalizacija ideološ-
ke artikulacije, lahko rečemo, daje socialni zastavek arhitekturne »ekologije« (ne glede
na idilične, bukolične ali pastoralne prizvoke, ki niso дјепа niyna sestavina) »življenj-
ska zrelost«, to se pravi, »zaobljenost«, to se pravi, kompromis, to pa se spet pravi, so-
cialni mir. Omahnova prostodušna izjava pravzaprav z enim mahom razkrije »resnico«
sleherne arhitekturne bukolike: na eni strani zasye pogrošni agnosticizem, ki bi ga lah-
ko postavili pod geslo »nihil novo sub sole«, na drugi strani pa resignirana gesta, ki iz
tega »spoznarya« izhaja: zares možen je le kompromis, ki je družbena oblika vesoljne
harmonije. Vse drugo sodi v (moralično) kategorijo »okužbe« z »nenaravnim mestnim
življeryem«. (Pozneje bomo obravnavali ideološki kontinuum, v katerega sodita to
»spoznarye« in ta gesta.) Ta odmev razsvetljenskih lamentacy o denaturiranju nravi se-
veda v arhitekturni ideologiji nima natančno enakega сЦја, kot ga imajo te lamentacye
v razsvetljenskih ideoloških razmerah: ryihov namen ni odpraviti denaturirajočo in de-
naturirano družbo, temveč pravzaprav prav nasprotno, na imaginarni ravni »vrniti« tej
družbi marykajočo natumost, jo idealno »popraviti«, ji »vrniti« harmonyo, to se navse-
zadrye pravi, rešiti ryena protislovja in zagotoviti socialni mir. To ni preprosto usmer-
jarye pozornosti ljudi v postransko ali navidezno problematiko, kakor levičarska ideo-
logija interpretira ekološko početje, temveč in personam določen model socialnega mi-
ru, prezentiran s pomočjo naturalistične in organicistične metaforike, to se pravi, je
konkretna formulacija določenega razrednega interesa, ki ga bomo še poskusili iden-
tificirati.
S tem seveda ne trdimo, daje ravnarye s tako imenovanim naravnim окоЏет nekaj,
kar je docela irelevantno in nepomembno tako za dejansko družbeno življerye kot za
teoretsko konceptualizacijo, pač pa zgolj izheyamo iz ugotovitve, da narava sicer obst^a
ne glede na obstoj družbe, da pa je tista narava, o kateri govorimo, ki jo tako ali drugače
obdeliyemo (tudi in zlasti diskurzivno v znanostih in ideoloških diskurzih), vselej že na
neki način kultivirana narava, »kultivira« jo namreč že zgolj govomi akt, ki se nanjo na-
naša, in sicer tako, da jo artikulira in struktuira ter ji daje pomen. »Naravna narava«,
ki je v nobenem govomem aktu preprosto ne more biti, je potemtakem v slehernem
ideološkem diskurzu zgolj retorični topos, ki mistificira, to se pravi, označuje in hkrati
zakriva nekaj drugega. V našem primeru protislovnost družbene formacye, ki zahteva
in producira ekološke ideale.
Podobno je z geomorfologijo, le da ima mary sentimentalističen in bolj objektivističen
(»znanstven«) videz. Če je - kot pravi Gregorič - geomorfologya temeljna determinanta
mesta, se nam kar »samo od sebe« vsUjiye vprašanje, zakaj niso vsa mesta na kreyih z
enako geološko in morfološko sestavo tal in zakaj ni na slehemem kraju s takšno ses-
tavo tal mesta. Res je, da za Gregoriča intervenirajo še drugi »činitelji«, ki vzpostavljajo
celo vulgamo-materialistično determinacysko in evolucijsko mehaniko, toda med ryi-
mi ni razloga za produkcijo mesta. Deficitamost teh »činiteljev« - ki seveda ustreza
deficitu sleheme vulgamomaterialistične koncepcye - nujno vpelje skozi zadrya vrata
diskurzivni člen, ki za nazaj mistificira diskurz takšne eksplikacije mesta. Pri Grego-
riču se namreč poleg »činiteljev«, ki jih našteva (zgodovina, politika, socialnost in
»geografska osnova tal«), pojavi še »ustvatj£yoča volja meščana«, ki zamaši luknjo, ki jo
vzpostavlja vprašarye o produkcyi mesta. Če se torej pri Gregoriču in v besedilih, ki so
ryegovemu po intencah in postopku podobna, pojavlja vprašarye o produkciji mestne-
ga (družbenega) toposa, se zato, da se odpravi, ne pa zato, da se eksplicitira ryegova pro-
blematika (značilno paje, da besedila izpod arhitektovskih peres o tem vprašanju sploh
raje molčijo). Iz »činiteljev« ali »pogojev«, kakršne navaja Gregorič, je sicer možno ne-
kako izpeljati individualizirajoče razlike med mesti, zlasti še, če ponuja naturalistična
različica individualizma zadosti jasen model; nikakor pa ni z ryimi mogoče eksplicitirati
socialne (to se pravi, zgodovinske in ideološke) konstitucije mesta.
115
To je še manj mogoče s tako imenovanim »odnosom« med mestom in naravo, v kate-
rem na ravni ideološke konceptualizacije ni mogoče opredeliti nobenega izmed členov
razmeija, ker je njun obstoj prav tako »spontano« aksiomatiziran kot nignost razmeija
med njima, hkrati pa ni določena njuna kontekstualna (semantična) vrednost, še manj
pa opravljena analiza označevalnega postopka, v katerem se producirata prav kot člena
razmeija. Tudi to razmeije je namreč neke vrste moderniziran odmev razsvetljenskega
razmeija med naravo in kulturo, v katerem ima kultura atribute zla, narava pa dobrega
in resnice, le da zdaj kulturo nadomešča mesto, narava pa postane vir in zgled prave
(dobre) kulture. Ker pa tudi tu velja, da je zlo (mesto) potrebno, da se nam narava do-
brega prikaže v vsem sjjćou, to se pravi, je vselej nujno zlo,'» je treba zlo omiliti, v našem
primeru s tem, da ga naredimo za učinek denaturiranja. Zato je v optiki arhitekturnega
in urbanističnega organicizma docela možno niansirati zlo, ga z uvéúanjem dobrega
(narave) popravljati in odpravljati, ga renaturalizirati. Ali z drugimi besedami: rešitev
problema, ki ga pomeni mesto, je odprava mesta. Hkrati pa »večno« in neogibno koin-
cidiranje vseh ideoloških diskurzov buržoazne konstitucije v konceptu naturalizacije
na področju zidave omogoča individualiziraiye arhitekture in urbanizma, natančneje,
podobe mesta.
Gregorič, denimo, govori o »izrazu« oziroma o »fiziognomiji« mesta, ki da sta individual-
na, to individualnost pa producira že opisana mehanika »pogojev« oziroma »činiteljev«,
kijih krona »ustvaijajoča volja meščana kot graditelja«^® - ta pa je precej skrivnosten,
iracionalen pojem, izpeljan iz pojma Kunstwollen, kije, denimo, na Dunegu na prelomu
stoletja, pa tudi v Nemčiji v tem obdobju, pogosto ključen termin estetskih in kritiških
besedil (denimo, pri Maxu Dvoraku). K implikacijam te »volje« v slovenski rabi se bo-
mo še vrnili, zlasti pa še k njegovi transformaciji v nizu navideznih sinonimov: umet-
nostna volja, umetniško hotenje, umetnikovo hreï)enenje. Tukaj paje pomembna ugo-
tovitev, da v organicističnem ali mehanicističnem diskurzu izraz »graditeljska« ali
»umetnostna« volja пекгц nadomešča in hkrati zastopa nekaj, daje potemtakem sim-
ptom nečesa. To simptomatsko naravo te »volje« kaže denimo že to, daje docela tuj člen
(je heterogenost, tujek) v siceršnji sestavi diskurza: v diskurzu biologistične ali meha-
nicistične dedukcije figurira kot izjema, kot ključen člen, ki pojasnjuje naravo deduk-
cije kot prispodobo, analogijo neke globlje realnosti, ta pa je psihološka: pojem
(umetnostna ali graditeljska) volja je potemtakem odločilna intervencija psihologije v
organicistični in mehanicistični diskurz. Ta intervencija paje, kot smo že dejali, mašilo:
je nekaj, kar nadomešča problematiko produkcije mesta kot posebnega družbenega to-
posa. Prav zaradi te funkcije v obeh obravnavanih ideoloških diskurzih ta termin ni
zgolj navadna mistifíkacija, ki iracionalizira ves diskurz, v katerem se pojavlja, temveč
ključ, šifra iracionalnosti mistifikatorskega diskurza. Povezava z »enotno voljo ljud-
stva« oziroma »naroda« in z ustrez^očo ideologijo izraza nikakor ni naključna.
Besede: »izraz«, »smisel«, »ustvaijćuoča volja« so znamenja vpada nekega drugega ideo-
loškega diskurza v diskurz organicizma oziroma tehnicizma, in sicer na točki, kije šibek
člen v pojmovni zgradbi obeh diskurzov. To je pravzaprav eno izmed temeljnih pravil,
po katerih se konstituira ideološki diskurz nasploh: ideološki diskurz se vselej opre na
drug ideološki diskurz; celo tedaj, ko se zdi, da uporablja znanstvene formulacije, de-
jansko uporablja ali ideološke podobe znanosti (ki zanjo včasih poskrbi spontano »filo-
zofija« samih znanstvenikov) ali ideološko izbrane sekvence diskurza posamezne zna-
nosti, iz katerih sestavi podobo te znanosti po svojem »okusu« (to je, denimo, razlika
med ideološkim koфusom, kakršen je disciplinski aparat države, in diskurzivnim kor-
pusom, kakršen je medicina; ta poleg docela ideoloških elementov inkorporira tudi cele
sekvence znanstvenih diskurzov z njihovim spoznavnim statusom vred); to se pravi,
nikoli se ne more opreti na kaj drugega kot na ideologijo, četudi tako, da ji naspro-
tuje. Če torej neka ideologija uporabi neko določeno znanost kot svojo tehniko, dejan-
sko ne uporabi te znanosti, temveč njeno ideološko podobo: ideološka podoba znanosti
je že tako imenovana uporabna znanost oziroma tehniška izpeljava, ne glede na logično
strukturo takšne izpeljave oziroma podobe.
Vpad tega drugega ideološkega diskurza reducira organicistični in tehnicistični diskurz
na »eksplikacijo« funkcioniranja oziroma mehanike mesta ali poslopja, medtem ko te-
mu »tujemu« vrivku - to je, kot bomo videli, zgolj navidezen paradoks - pripade vloga
116
člena, ki osmišljuje vso eksplikacijsko proceduro, to se pravi, vloga metagovorice. Ta
metagovorica pravzaprav odvaja smisel iz diskurza, v katerega je na določeni točki
vstavljena, ga prenaša na drugo raven, v drug ideološki diskurz - ker pa je to pravilo
ideološke konstitucije, smisla tudi v tem drugem diskurzu pravzaprav ni, temveč je
prenesen v tretji diskurz; ta tretji diskurz paje lahko celo spet prvi. Ta supeфozicija me-
tagovoric buržoazne ideološke konstitucije je circulus vitiosus, je hkrati »slaba« nes-
končnost in cirkulama evokacija diskurzov, ki vselej, ne glede na število »etap«, pripe-
lje do tavtološke potrditve izhodišča, smisel pa se vselej izmakne.
Vrnimo se h konkretnemu vprašanju, kakšno diskurzivno funkcijo ima incidenca dru-
gega (psihološkega) diskurza v organicistični in mehanicistični diskurz: пгургеј mora-
mo reči, da uvaja možnost za ideološko individualizacijo mest in kajpak tudi poslopij.
Ko Gregorič pravi: »Vsi ti činitelji so posredovali mestu njegov zunanji izraz, kije le en-
kraten, vsakemu mestu lasten, kakor so vsi pogoji enkratni, za vsako mesto drugačni«,
odpira dve glavni možnosti za obravnavanje mesta, in sicer: (1) neuresničeno možnost
za teoretsko analizo posameznih mest in (2) močno uveljavljeno možnost in ideološko
»eksplikacijo« mesta (denimo, za različna domačijska, domovinska, dušna, izrazna za-
koreninjenja in izkoreninjenja, za izraz rodu, krajevnega, nacionalnega duha, časa, za
domačijo, grudo, »našost«, samoniklost in podobne »kriterije«, ki lirično in - če zadevo
vzamemo z leksikalne plati - delirično pomnoži^ejo in bogate »prastari« pojem avtoh-
tonost; če temu pojmovnemu nizu pridružimo še izraz pristnost, v katerem se mešajo
izvirnost, intima in avtentičnost, dobimo sindrom rod-gruda-pristnost, ki straši po Slo-
venskem še dandanes, denimo, pri »snovanju« umetnostnega pouka v »srednjem us-
meijenem izobraževanju«, v likovni kritiki, v umetnostni zgodovini, v leposlovju, kul-
turni politiki in še kje). Ideološka »eksplikacija«, v našem primeru organicistična ali me-
hanicistična »eksplikacija«, potemtakem vzpostavlja splošen temelj, na katerem je mo-
goče razlikovati individualna mesta, intervencija drugega diskurza, v našem primeru
kot incidenca »volje«, je operator individualizacije. A ni zgolj to. Poleg tega vključuje
- povsem eksplicite - diskurza organicizma in tehnicizma v neki določen ideološki kon-
tinuum (»sklop«) v okvir, ki ga vzpostavlja buržoazna ideološka konstitucija: v neko po-
sebno moralo in v nacionalistično ideologijo.
Za arhitekta je prvi nasledek »zunanjega izraza« in »ustvarjajoče volje« moraličen in
moralizirajoč. Po Plečniku, denimo, velja: »Čim več truda, ljubezni in krvi je v kakšnem
delu, tembolj je vredno spoštovanja.«^' Njegov ateistični in »zavrženi« učenec Dragotin
Fatur pa postavlja za kriterij arhitekture iskrenost: »Kar hočem in zahtevam od arhitek-
ta, je samo to, da v stavbi pokaže dele organizma.«^^ Sta to nevtralni sentenci, ki izražata
neko določeno življenjsko modrost ali askezo? Kar zadeva življenjsko modrost in as-
kezo je najbrž že tako, saj je navsezadnje mogoče ideologijo označiti prav za življenjsko
modrost in nazor. Vprašanje v zvezi z nevtralnostjo pa bomo pustili za nekaj časa še
brez odgovora.
Najbrž gornjima iqavama ne bomo naredili kakšne posebne sUe, če ju zvežemo z nekim
paradoksom, ki ga navedena arhitekta nista zagrešila. Ta paradoks je formuliran - se-
veda ne v stnyeni obliki - v organicističnem diskurzu, natančneje, v Grabrijanovih tek-
stih. Trud-ljubezen-kri in iskrenost so moralni pogoji za sleherno arhitektovo akcijo na
področju zidave, toda na ravni organicističnega diskurza - od katerega nista posebno
daleč ne Plečnik ne Fatur - gre, kot že vemo, za »eksplikacijo« arhitekturnega »feno-
mena« - ta eksplikacija ima slej ko prej iste moralične predpostavke kot samo projek-
tirarye. Z »ljubeznijo«, »trudom« in »islč^nostjo« pa sproducira neki »drug« pomen »kr-
vi«, zvezan z določenim pogledom na zgodovino: »kri« oziroma »rod« in »gruda«. O tem,
ali gre zares za drug pomen izraza »kri«, bomo razpravljali nekoliko pozneje. Zdaj je za
nas pomembno, da se izraza »rod« in »gruda«, ki sta zvezana z neko določeno moralo
(ki je, priznamo, bolj Plečnikova kot Fatuijeva), defmirata s paradoksom: »rod« je ne-
kaj, kar korenini v »grudi«; Grabrijan nam pove, da so zginili vsi arhitektje, ki niso ko-
reninili v svoji grudi, uveljavili pa so se tisti, ki so tam koreninili. Toda tisti, ki koreninyo
v neki določeni grudi, o tem sploh ne morejo govoriti: so kar takšni - denimo, stavbe-
niki »orientalske hiše« - ti torej nimajo besede prav zato, ker so domorodci, kajti o ryi-
hovem početju kompetentno govorijo drugi, ki ga bolje vidijo - denimo »kuferaši« ali
Le Corbusier. Arhitekt mora očitno biti hkrati domorodec, nekakšen native speaker in
117
mora - kot pravi po Omahnu Plečnik - »Maul halten und weiter dienen«, s^j je »risar«
ne pa »učenjak« in »tujec«, ki vidi posebnosti »domorodske« arhitekture.^^ Mora biti
hkrati brez distance: ljubiti, garati, molčati - in imeti distanco: spoznati »narodni izraz«
v množici »drobnih« umetnin. Arhitekt je potemtakem venomer v stiski, celo v prece-
pu, zato njegov govor ni navaden govor, tudi ni znanstven govor, temveč blodrya - kot
ugotavlja Grabrijan (ki seveda tej ugotovitvi ne prisoja takšnih implikacij, tega bržkone
ni treba niti povedati), se arhitektov diskurz ne sme dejansko opreti na noben diskurz,
ki bi lahko zares bil znanstven diskurz (denimo, na zgodovino ali na arheologijo), in si-
cer - še zmerEÓ po Grabrijanu - ker bi si s tem odvzel »širino«, to se pravi, ne bi mogel
nastopati kot vladajoč diskurz.
Arhitektova »nevednost«, ko govori o zgodovini mesta, dobi zd^j docela nepričakovane
razsežnosti: ne gre za preprosto površnost ali pomanjkljivo izobrazbo, ampak za ima-
nentno zahtevo samega arhitektumega diskurza - po Grabrijanu пец arhitekt s svojim
aktualističnim mistifikatorstvom dć^je sugestije arheologu - da se konstituira kot gos-
podarjev diskurz, to se pravi, kot diskurz, ki osmišlja, ki kapitalizira druge diskurze.
O tej lastnosti meščanske arhitektume ideologije pravzaprav govorita Plečnik in Stelè,
ko prisojata arhitekturi vodUno mesto med likovnimi umetnostmi, ki da ji gre za vselej
in po naravi.
Ta »vodilna vloga«, ki se poigrava tudi z neko določeno politično metaforiko (»arhitekt
te in te države«), je - kot konec koncev sleherni gospodarjev govor - moralizatorična.
Najprej na ravni delovne morale: za Plečnika je »trud«, »tlaka«, »Dienst« hkrati posto-
pek, ki očiščuje »ustvarjalca«, in пцјпо ozadje za sleherno »višje« početje, je materija,
ki jo manipulira neko »višje« početje, ne glede na to, alije to početje dobro ali slabo. To
je domorodski« vidik ali sestavina arhitektovskega poklica, rgegov »trdi temelj«, kije
tudi kronološko pred vsem drugim: dokler je arhitekt učenec, vajenec, Lehrbube, je
zgolj domorodec, ki nima besede; šele ko prestane iniciacijski obred (»diplomo«), jo lah-
ko ima in hkrati nima, za vselej pa zgubi »mojstrovo«, to se pravi, učiteljevo in gospo-
darjevo ljubezen - postane rgegov tekmec, konkurent in se hkrati izključi iz gospodar-
jevega »doma«, se odstavi od »ogixjišča«; nikoli pa ne more imeti besede v mojstrovem
»domu«, ob njegovem »ognjišču«, sicer ne bi veljalo: »Tlaka je bila vedno in povsod.
Eden ima iniciativo. Če je ta dobra, je dobro vse. Če je ta slaba, je slabo vse. Мадј ko
se'človek sprašuje kam, tem bolje. Glavno je delati.Kdor pa tako dela, je gospodar-
jeva »snov« ali »dragocena posoda dela« itn.
Seveda je »vodilna vloga« arhitekta in arhitekture v ideoloških diskurzih nasledek zgo-
dovinske konstitucije arhitektovskega poklica v dobi prvega humanizma: tedaj seje ar-
hitektovski poklic konstituiral hkrati kot svoboden poklic, kot svobodna umetnost
(Alberti) in hkrati kot poklic voditelja zidave. Toda ta dvojnost še ni tista dvojnost, ki
smo jo prejle opisovali: renesančni arhitekt je hkrati intelektualec in gospodar, ne pa
hkrati gospodar in hlapec (domorodec, bebec). Skratka, Plečnikova morala je precej bi-
zaren nauk za človeka, ki bi naj veljal za klasicista, to se pravi, konec koncev za huma-
nista, ki nadaljige renesančno izročilo. Ta bizarnost pa se v horizontu arhitektumih
ideologij meščanske dobe ne more niti pokazati, ker jo odpravi gospodigoča gesta ar-
hitekta demiurga, denimo, kot zgodovinarsko dlakocepstvo.
Ta Plečnikova ohola ponižnost je seveda sankcionirana s splošno moralo, ki jo predpo-
stavlja - motili pa bi se, če bi mislili, daje, denimo, funkcionalistična arhitektura glede
tega prinesla kakšne odločilne spremembe. Ta ohola ponižnost, ki je hkrati gospodu-
joča servilnost, namreč pripada, po Plečniku seveda, kdo dmgi bi se nemara marg po-
mpozno izražal in s tem nekako zameglil intence, »veliki duši«: »Velika duša nasprotno
- to se pravi, v nasprotju z »dobrimi ljudmi«, ki so očitno preračunljivi in malenkostni,
medtem ko »velikodušno bitje širi plamen ljubezni in dviga visoko nad človeškim ro-
dom prapor dobrote« - odklarya daleč proč od sebe vsako neprilično in nedostojno pre-
računavanje in govori: Jaz vršim poveže Gospoda! On poskrbi tako za ogery kakor za
žrtev!«25 O tem, ali ima ta izjava kakšno zvezo z dogodki v nasledryem desetletju, ko
je neki določen »gospod« materialno poskrbel »tako za ogerg kakor za žrtev«, bomo go-
vorili pozneje. Za zdćg se bomo ukvarjali s tem, kako se opisane lastnosti »velike duše«
igemajo z delovno, tlačansko in gospodarjevo moralo, kakor jo formulira - žal zgolj
transponiran - Plečnikov diskurz o arhitekturi, natančneje, o morali in narodu skoz ar-
118
hitekturo; kako se te lastnosti ujemajo, denimo, s tole iqavo: »Vse, kar zraste iz duše
in srca in je osoljeno z vestjo, je relativno dobro.«^®
Kaj nam pravzaprav »mojster« pove v citiranih odlomkih? Na prvi pogled se zdi sleher-
no povezovanje nemogoče, protislovje preveč očitno. Ker pa nimamo razloga, da bi
dvomih v avtentičnost teh odlomkov, čeprav so deloma iz druge roke, moramo pois-
kati, natančneje, rekonstituirati kontekst, v katerem se ta protislovnost normalizira, to
se pravi, zabriše kot protislovnost. Kajti - kot vemo iz dosedaryih ugotovitev teorije
ideologij - sleherni ideološki diskurz je antikontradiktoren in antiparadoksen, to pa po-
meni, da sta protislovje in paradoks v ryem »spontana«, namišljena in zlasti vselej nad-
omeščena.
Za rekonstitucy o konteksta potrebiy emo najprej določeno formalizacijo. Plečnikove iz-
jave bomo »razbili« na teze, ki so v ryih formulirane:
l.Trud, ijubezen, kri so v premem sorazmerju z zasluženim spoštovaryem;, A, B, C, po-
tem X;
2-tlaka, trud sta v nasprotnem sorazmerju z iniciativo in pravico govora: A, potem ne
Y, Z;
3.	tlaka je vrlina: A - Vi ; ijubezen je vrlina: B - V2; kri je vrlina: C - Va;
potemtakem lahko izjavo 1 zapišemo tudi takole: Vi, V2, V3, potem X;
prvi dve izjavi pa lahko zapišemo: Vi, V2, V3, potem Y, Z potem X; X in X Y se pri vr-
linah A, B, C izkijučiyejo; vprašati se moramo, ali obstina kakšen Vn, potem X, Y Z?
To bi namreč pomenilo, da se V delyo po hierarhičnih razredih, skratka, nekatere V si
zaslužijo zgoij X, druge pa X, Y, Z;
4.	Velika duša ima določeno pravico govora in iniciative, ne sme pa računati: zapišemo:
D, potem Y, Z, ne pa R;
5.	»dobri ijudje« lahko računajo, nimajo pa iniciative in pravice govora: L, potem R, ne
pa Y, Z;
Velika duša ima potemtakem vrline A, B, C in še neko lastnost N, zaradi katere ima pra-
vico govora in iniciative, ta lastnost N pa je nasprotje računa ali N - ne R; zapišemo
D - A, B, C, (N - ne R), potem X, Y, Z. Neznanka N, ki je nasprotje R, opredeljuje R
kot negativni diferencialni operator. Če potemtakem tlaki, ljubezni in krvi maryka ra-
čun, si zaslužijo spoštovanje in pravico govora in iniciative.
A takoj ko smo prvo, očitno protislovje spravili v kontekst, ki ga odpravlja, v katerem
ni protislovje, se prikaže novo protislovje, in sicer takoj ko hočemo zvedeti, kaj »pozi-
tivno« pomeni prepoved računarya. Za pojasnilo imamo na voljo dve izjavi: »širši pla-
men ljubezni« in »dviga visoko nad človeškim rodom prapor dobrote« in »govori: Jaz
vršim povelje Gospoda!« Prvo izjavo lahko vzamemo za pleonazem: širiti ljubezen je
dobrota; iniciativa, ki jo ima velika duša, je dobrota. Govorni akt, do katerega ima pra-
vico, kot smo ugotovili prejle, je v zvezi s to iniciativo in jo pojasryiye, a hkrati s tem,
ko pojasryiye iniciativo, pojasnjuje tudi sebe: iniciativa, to se pravi, dobrota ni iniciativa
velike duše, tako kot je njen govomi akt odpoved govomemu aktu. Skratka: vsa ini-
ciativa je v tem, da se ravnamo po drugi iniciativi, ki je seveda višja, vsa pravica govora
pa v tem, da se mu odpovemo. Povedati to odpoved pa je mogoče le z diskurzom od-
povedi, v katerem se izkaže, da govor dobrote ni možen (o ryej »govore dejarya«), da pa
je pravzaprav edini možen, a nelegitimen govor računa, to se pravi, razuma. Plemeniti
govor je iracionalno blebetarye, racionalna beseda pa je nizkotna.
Nizkotni racionalizem vsebuje logiške kriterije, medtem ko iracionalni diskurz čustva,
plemenitost itn. zahteva kondicionalni kriterij: »vse, kar zraste iz duše in srca inje oso-
ljeno z vestjo, je relativno dobro.«
Po vsem povedanem pa se izkaže še nekaj, česar na začetku naše polovične formali-
zacije nismo upoštevali: niz vrlin trud, ljubezen in kri, ki jim lahko pridružimo še dušo,
srce in vest, je dejavnik, ki s svojo navzočnostjo ali odsotnostjo odloča o dobrem in
zlem. Tako je pravzaprav že prva formacija: »Čim več truda, ljubezni in krvi je v kakš-
nem delu, tembolj je vredno spoštovanja« - hkrati začetek in sklep operacije, ki smo
jo skušali prikazati.
V kontekst te dobrotne in odpovedovalske - diskurzivne, kajpak - procedure sodi tudi
določarye razmerja med pisanjem in risaryem, natančneje, nasprotje med pisa-
ryem/govorom in risaryem, seveda, kolikor ne gre za pisarye/govor, to se pravi, diskurz
119
literature. Gre za pisarye/govor, ki ju je mogoče zvezati z »dobrimi ljudmi« in njihovim
»preračunavarvjem«, ne pa z občutervjem, izpovedjo, izrazom itn. Plečnik razdeli ljudi
tudi na »učei\jake« in »risaije«^' in bržkone, ni narobe, če takole razvrstimo objekte in
ryihove atribute: »učenjaki« so govoreči, pišoči, preračunljivi in »dobri ljudje«, medtem
ko so »risaiji« molčeči, pridni, čuteči, vangoči, pohlevni in »velike duše«. Toda ta mol-
čečnostna zaobljuba ne obvezige k totalnemu molku, beseda, kije prepovedana, je prav
določena beseda, je beseda skepse, relativnosti, distance, skratka intelektualna beseda.
Tako je seveda res, kot pravi Bemik, da plečnikovo delo ni preneslo funkcionalistične
kritike,^« še več, ni je preneslo - ne zato, ker je bilo idealistično, navsezadrye je racio-
nalizem prav tako idealizem kot iracionalizem - zaradi strukture njegove ideologije, za-
radi katere je büa sleherna kritika, ki je uporabljala racionalne ali vsaj racionalistične
argumente, tako rekoč blasfemična, nizkotnost, ki relativizira, smeši in s tem subvertirá
spontano dobroto risarja, zlasti pa rgegovo odpoved. Zato je tudi razumljivo, da se tema
prepovedi pisanja v določeni umetniški retoriki nenehno ponavlja, podobno kot se sim-
ptomski kompleks v histerikovih saryah ali diskurzu. Poleg prepovedanega govora na-
mreč obst^a še dovoljeni govor, ki pa pravzaprav ni govor, ampak izražanje, njegova
diskurzivna forma pa je pridiga ali apologija, to izražanje je namreč govorna odpoved
govoru.
Ta umetniška retorika pripada neki določeni ideologiji, ki smo jo imenovali ideologija
rodu (krvi) in grude - vanjo sodi tudi pojem »neposredno doživljarye«, »čutenje« - sim-
ptomalska prepoved pisaiya/govora, to se pravi, prepoved skepse, relativizma, distan-
ce, intelektualnosti, kije pravzaprav prepoved teorije (s katero se navedeni pojmi sicer
ne ujemajo preprosto, vsekakor pa jo zastopajo za to ideologijo), pa je simptom, ki se
v ryej perpetuira in prikriva/reprezentira protislovje, ki ga prav pojmi, ki ji pripadajo,
v vlogi diferencialnih operatorjev »odpravljajo«.
Očitno je, da je naspro^e med delujočimi in govorečimi le na videz ekvivalentno in
hkrati izključujoče. Na eni strani - kot smo že omenili - deliyočim ni prepovedano sle-
herno, ampak zgolj določeno govorenje; na drugi strani pa se v ryem skriva prikrita, da-
si vseeno, a na drugem mestu, v diskurzu povedana diskvalifikacija govorečih za de-
jarye (za »delanje«, bi delaj Stelè, mi pa lahko pristavimo, da ne gre zgolj za arhaizirajoč
stilizem, temveč za ligvistični lapsus, skoz katerega vdira latentna »resnica« prezentne-
ga diskurza) - to je absolutna diskvalifikacija, medtem ko diskvalifikacija delujočih za
govorerye ni absolutna. Če se v razredu delujočih pravica govora in pravica iniciative
prenese na n2gvečjo izmed velikih duš, na vodjo, gospodarja, učitelja, to se pravi, na
mojstra, čigar odpoved kalkulatorskemu govoru je dejarye posvetitve, še ne pomeni,
da ta prenos vzpostavlja ekvivalenco med govorečimi in deliyočimi. Delujoči se na-
mreč odpove, medtem ko govoreči preprosto nima. Mojster pa je hkrati še zastopnik
in glavni nosUec že отедјепе »ustvarjajoče volje«, ki jo delujoči vary projicirajo.
Prikrit, nikakor pa ne zgolj latenten antiintelektualizem (izključitev učeryakov iz sfere
»delanja«) omogoča, da voc^a, mojster deliyočih uzurpira »vse« intelektualne funkcije
prek zastopniškega mehanizma, ki mu v psihoanalizi pravijo transfer, to pa pomeni, da
se ta uzurpacija ne zgodi s preprosto regresijo, temveč predvsem z izrabo in afirmacijo
posebne libidinalne konstitucije delujočih: mojster se v ryej postavi hkrati za objekt že-
lje in za ideal jaza, to se pravi, za »očeta« in »gospodarja«.
Takšno konstitucijo množice delujočih poznamo iz treh virov, ki so zgodovinsko in so-
cialno ločeni, to je, se drug z drugim neposredno ne цјатејо, so pa Idjub temu povezani
prek »spontanih« ideoloških podob, tako da drug drugega evocirajo; ti viri so: arhitekt-
akademik klasične dobe oziroma »svobodni ustvarjalec« in ryegova šola oziroma delav-
nica (atelje ali, pozneje, biro); obrtni mojster in ryegovi vajenci (hkrati šola in delavnica,
kije slej ko prej svetli ideal tudi sodobnega malega meščanstva) in fašizem oziroma na-
cizem, ki izrablja obe podobi, natančneje, se po rgunem zgledu in delno tudi z opiranjem
na rgune socialne nosilce konstituira.
Bržkone ne gre, da bi mojstra Plečnika preprosto razglasili za nacista v slovenski raz-
ličici - to bi bila huda simplifikacya, ki bi razodevala prav nezaslišano nepoznavanje
»narodno socialističnega gibarya« (Stelè), zlasti pa ne bi upoštevala ateistične - dasi sa-
kralizirajoče - implikacije tega »gibanja«, ki omogoča koncentracijo vse politične, up-
ravne in ideološke oblasti v transferju, ki zato ne potrebiye druge utemeljitve kot prav
120
to, da je transfer - denimo, te implikacije v Plečnikovem diskurzu ni, v vlogi mojstra
ga nenehno potijuje božja milost. Prezreti pa tudi ne moremo neke določene podobnos-
ti - tako na ravni poslopij in urbanih rešitev kot na ravni diskurzivne argumentacije -
ki jo отедја že Stelè,^® ko pravi, da je Plečnik »pri nas« edini doslej uporabil urbanis-
tični postopek, kakršnega so uporabijali nacistični in fašistični urbanisti. Zdi še nam,
daje ta primeijava napačno zastavljena, da bi jo morali obrniti takole: nacistični in fa-
šistični urbanisti so počeli nekaj podobnega kot Plečnik pri nas. Ta obrnjena izjava pa
pomeni zlasti dvoje: (1) da bi Plečnik počel, kar je pač počel, tudi če »narodnosocialis-
tičnega« in fašističnega urbanizma ne bi bilo; (2) da sodi Plečnikova ideologija v ideo-
loško konjunkturo, iz katere seje oblikovala tudi nacistična ideologija, ne pa v samo na-
cistično konjunkturo. To hipotezo bomo poskusili dokazati s kratkim ekskurzom v pro-
blematiko protonacistične koncepcije kulture.
(Drugič naprej)
Braco Rotar
OPOMBE
' Cf poročilo o raziskavi Ideologije v urbanizmu in arhitekturi IV. del, RI-FSPN, Ljubljana
1981; raziskavo je fmancirala RS SRS.
^ Cf L Vurnik, »K načrtu in proračunu za enodružinsko hišico«, Slovenec, Ljubljana 1928, št. 71,
str. 3 in št. 77, str. 8.
3 Cf T. Tomažič, »Talni načrt mesta Ljubljane«, Kronika slovenskih mest, IV/2, Ljubljana 1937,
str. 88-101.
* J. Zlodre, »Zapiski o ideoloških oblikah arhitekturne zavesti«. Časopis za kritiko znanosti, 33-34,
Ljubljana 1979, str. 133.
^ Le Corbusier, Vers une architecture nouvelle, Vincent Fréal, Pariz 1958, str. 20.
e J. Zlodre, ibid.
' L Vurnik, »Sodobne težnje v arhitekturi«. Slovenski narod, št. 257, Ljubljana 1935, str. 6.
® Fr. Tomažič, »Talni načrt mesta LJubljane«, str. 98.
' Urbanizem, arhitektura, konstrukcija 1945-1947, Projektivni zavod LR Slovenije, Ljubljana
1947, str. 33-34.
H. Berndt, »1st der Funktionalismus eine funktionale Arhitektur?« v: H. Berndt et al.,
Architektur als Ideologie, Suhrkamp, Frankfurt/Main, 1963, cit. v P., Gantar, »Nastavki kritične«
in zgodovinsko materialistične analize v zahodnonemški urbani sociologiji«. Časopis za kritiko zna-
nosti, 33-34, Ljubljana 1979, str. 166.
" Cf J. Platner, »Kako regulirajo drugod stare mestne predele in grade nova poslopja«. Slovenski
narod, št. 220, Ljubljana 1930, str. 3.
CF. Urbanizem, arhitektura, konstrukcija 1945-1947.
J. Gregorič, »Slovenska mesta in trgi«. Kronika slovenskih mest VII/4, Ljubljana 1940, str. 193.
" D. Grabrijan, Makedonska kuča, DZS, Ljubljana 1955, str. 17.
D. Grabrijan, Kako je nastala naša sodobna hiša, MK, Ljubljana 1959, str. 1.
" L Vurnik, »K načrtu in proračunu ...«.
'' Cf D. Grabrijan, »Organski urbanizem«. Arhitekt, št. 7, Ljubljana 1952, str. 3-9.
'8 J. Omahen, Izpoved, Obzorja, Maribor 1976, str. 163.
»Nekateri trdijo, da se je v zgodovini graditve mest grešilo doslej edino v 19. stoletju, grešilo na-
mreč s tem, da se je docela odklanjal umetniški element in se je ustvarialo zgolj iz tehničnih vi-
dikov. Mislim pa, da nimajo prav, kajti grešUo se je skoro gotovo na prelomu vsake dobe, le da nam
napake prejSryih dob niso več ohranjene, medtem koje 19. stoletje še živo pred nami. Ko postaja
miselnost kakšne dobe jasnejša, dobivajo tudi dela popolnejšo obliko. V tem smislu se nekako v
teku razcvita dob izpopolryujejo in dopolnjujejo tudi naselja. Naselja prejšnjih dob pa poznamo na-
jveč v ryih najdo^anejših in n^popolnejših oblikah. Greh seje zabrisal, kar je dobrega, paje os-
talo. Da se je rodilo dobro, je bilo potrebno пајрг^ zlo ...« - G. Ogrin, »Ljubljana pred potresom
in po potresu«. Kronika slovenskih mest, H/l, Ljubljana 1935, str. 41.
Ta »ustvarjajoča volja« se v poznejši, bolj katoliško ocvetličeni dikciji otrese že tako skromnih
profanih, to je humanističnih značilnosti - dober katolik namreč ve, da sodi volja v delokrog bo^i
-	in se spremeni v »hoterye«, podobno kot se banalna in profana želja spremeni v neznansko sub-
liminirano hrepenerye. To transformacijo bi lahko imeli za posebnost neke minule epohe, če je ne
bi še dandanes, to uro, ta trenutek nekateri sodobni ftlozofie in interpreti »umetnikih del«, ki si
-	mimogrede povejmo - laste monopol nad »mišljervjem« (v neposredni prehodni obliki, kot denimo
121
»mišljervje biti«), na novo - mar tudi ex nihilo? - uvajali. Skratka, ti filozoÇe, ki zn^jo misliti vse
od pihalne godbe do joge - nekje vmes je tudi miSJjerye arhitekture - tako rekoč skoz »zadrga vrata«
- kamor bržkone pelje r\jihov Holzweg - »na novo« uvajajo terminologijo (domačnost, domačija,
dom), ki so - sevedii, če ne upoštevamo slovite ontološke razlike - jasno zgolj PO naključju prevodi
drugih, bolj znanih in celo razvpitih izrazov (Heimatlichkeit, Heimat, Heimatkunst), ki imajo ne-
kam neprijetno zgodovinsko-ideološko konotacijo. Kaj pa implikacije?
2' Cit. v J. Omahen, Izpoved, str. 37.
D. Fatur, »Sodoben arhitekt ni voljan kriviti hrbta pred živimi mrtveci tradicije«. Slovenski na-
rod, št. 214, Ljubljana 1930, str. 3.
23 V zvezi z organicizmom cf. D. Grabrijan, Makedonska kuča in Kako je nastajala naša sodob-
na hiša.
2< Cit. v J. Omahen, Izpoved, str. 56.
25 Ibid., str. 241-242.
20 Ibid., str. 238.
" Cf. ibid., str. 159 (»Učenjaki niso risarji in risaiji niso moi^e besede ...«); tudi glede tega se zgo-
dovina ponavlja. Ker pa gre za ponovitev kdo ve katere ponovitve, se zdaj ne ponavlja kot kome-
dija, pa tudi ne kot farsa, ampak kot šolska deklamacija. Ponovitev je prikazana v članku A. Vo-
dopivca v Naših razgledih, št. 21, LJubljana 1981, str. 6 in 9.
2» Cf S. Bemik, »Nekateri problemi predstavitve in vrednotenja sodobne slovenske arhitekture,
urbanizma in oblikovanja», v katalogu Slovenska arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotog-
rafija 1945-1948, Arhitekturni muzej, Ljubljana 1979.
29 FY. Stelè, »Italijanska urbanistika«. Kronika slovenskih mest V/l, Ljubljana 1938, str. 5.
122
Aktualnost nemške klasične filozofije
K Fichtejevim »Naključnim mislim«*
Za naše določevanje fichtejanskega subjekta je osrediyega pomena- aH vsaj izhodiščno
konstitutivna - problematika Fichtejeve relacije s francosko revolucijo. Zakaj? Iz do-
ločenih razlogov lahko odgovorimo na prvi pogled »spekulativno«; zdi se namreč, da
bi »brez francoske revolucye« ne bilo Fichtejeve filozozofije, s čimer ravno obračamo
»na noge« utemeljitev določenega ignorantstva v meščanski inteфretacцi Fichtejeve fi-
lozofye. Gre namreč za reduciranje Fichtejevega srečanja s francosko revolucijo na
»slučaj«. Konstitutivnost francoske revolucije za Fichtejevo filozofijo je samo še moč-
neje utemeljena, če rečemo, daje najprej bil Fichte inje potem bila francoska revolucija
»slučaj.« To ne fx)meni, da bi si Fichte v »odsotnosti tega slučaja«, moral francosko re-
volucijo izmisliti. To tudi ne pomeni, da se igramo, ampak da igramo na možnost raz-
širitve роЏа, iz katerega naj se formira naše določevanje nastajanja pxjjma fichtejanske-
ga subjekta. Gre namreč za to, da se Fichtejevo srečanje s francosko revolucijo odigra
kot srečanje »artikulatoija« določenega diskurza, ki izreka nezadovoljstvo s formira-
nosljo reda, ali če hočete sveta, v katerega je vkijučen. To je svet, ki se še ni otresel fev-
dalnih spon, čeprav je poleg vse močnejšega vodilnega razreda v prihajajoči revoluciji
tudi že v osnovi formuliran projekt praktičnega prevrata v filozofyi razsvetljenstva. Od
tod se formira jezik razrednega boja, ki postaja Fichteja v kontekst francoske revo-
lucije še pred letom 1789. O tem priča dokument iz leta 1788 - kratek spis z naslovom
»Zufällige Gedanken in einer schlaflosen Nacht«,^ spis, v katerem se Fichteju še ni
formiral njegov lastni projekt »svobodnega Jaza«, spis, ki ne izd^a namena po artiku-
laciji filozofije kot znanost itn., pač pa spis, ki jasno Gcijub ryegovi konfiiznosti, če gle-
damo z drugih aspektov) zaznamuje Fichtejevo praktično naravnanost; ta je v tem
spisu artikulirana s stališča moralnega subjekta kot individua - predstavnika že revo-
lucionamega razreda, ki formulira »predmet« spremembe. Če se na mestu subjekta ar-
tikulira instanca moralnega, je torej nasprotispostalvjeni svet nujno določen v formah
njegove »imoralnosti«. »Naključne misli« so artikulirane kot naključne (nesistematično
izvedene), kot motivirane z »zunanjimi« razlogi, zaradi česar je določitev ryihovega
mesta v Fichtejevem pisanju še toliko važnejša, ker eventuelno omogoča opedelitev
misli, ki niso več »naključne«. K temu nas usmeija tudi ugotovitev B. Willmsa; »Od
Naključnih misli gotove ne smemo še teoretsko preveč zahtevati; toda nad ravnijo na-
ključnega v Fichtejevem razmišljanju se dviga dejstvo, daje tu mogoče spoznati neko
strukturo, ki ostane določujoča za vse poznejše Fichtejevo mišljenje.« (B. Willms: Ein-
leitung v: J. G. Fichte: Sčhriften zur Revolution, s. 14) V kontekstu tega citata Willms
ne pojasni, za katero »strukturo« gre, kajti če govori o »strukturi«, potem govori o ne-
čem, kar ni mogoče videti kot izključni produkt Fichtejevega pisarya, saj je to pisarye
mogoče zapopasti kot strukturo skupaj in hkrati z ryeravim »strukturirajočim«, kije ob-
enem lahko razvidno skozi Fichtejevo pisanje samo. Ce navežemo na dmge Willmsove
spise, ki se ukvaijajo z vprašanji formiranosti meščanske družbe, potem je po vsej ver-
jetnosti mogoče opredeliti to strukturo kot »občost zgodryemeščanske revolucióname
zavesti«,2 ki po Willmsu ostane »dediščine vsakega revolucionamega mišljenja znotraj
meščanskega sveta.« Občost je vselej »lastnost« stmkture; na mestu (posamezne) zaves-
ti pa je občost, ko gre za zoperstavljenost zavesti (ki se artukulira nikakor drugače kot
samozavedanje) »strukturi«. Tako sije mogoče misliti Willmsovo predstavo o »struktu-
ri, ki se dviga nad ravnijo naključnosti«, torej o strukturi, ki se vtiskiye v Fichtejevo
mišljerye in tako kaže svojo določujočnost, oziroma kaže vsebovanost tega mišljerya v
* Pričujoči tekst je nekoliko spremenjen del prispevka znanstveno-raziskovalni nalogi »Ak-
tualnost nemške klasične filozofije«, ki jo financira Raziskovalna skupnost Slovenije.
123
njej. Torej potemtakem ne gre za to, da bi v Naključnih mislih iskali teorgo kot že ar-
tikulirano; gre za to, da v njih negdemo zaris polja, v katerem se ta šele formira, kar nam
bo dodatno osvetlil naslednji fragment: »Ti zapiski imajo programatski značaj. Bistveni
motivi poznejših Fichtejevih političnih spisov so - seveda z eno izjemo - tukaj že izpe-
ljani, ali vsćg nakazani. Izjema je zahteva po nacionalno-državni enotnosti. Da ta stran
Fichtejevih političnih pogledov eno leto pred francosko revolucijo še ni izstopila, je raz-
umljivo, saj se takrat takšen сЦј ni mogel prikazati kot realen; da pa je ta zahteva bila
pozneje, v sicer nič spremeryenem sistemu Fichtejevih političnih pojmovanj, lahko pri-
vzeta brez preloma, kaže na to, kakšno socialno vsebino je zanj imela problematika na-
cije in nacionalne države. Enotnost Fichtejevega dela obstega prav v tem, da ostanejo
ohranjeni vsi momenti kritike takratnega namškega starga s stališča demokratičnega
malomeščanstva, kakor so bili razviti v 'Naključnih mislih v nespečni noči'.« (J. Strei-
sand - v »Theoretische Quellen des Wissenschafthichen Sozialismus«, Fischer, Frank-
furt/M. 1975. s. 180)
Oba citata sta iz novejšega raziskovanja Fichteja in spričo tega je nujno pomisliti, daje
pripisovanje velike teže obravnavanemu tekstu, efekt same zapostavljenosti tega tek-
sta. Nedvomno je, da so ugotovitve o programatičnem značaju teksta (kar pogled z
Willmsove strani vidi kot »strukturo«) jasne v svoji naknadnosti, da torej konstituirego
mesto tega teksta glede na роЏе celotnega Fichtejevega dela, zaradi česar je torej pomen
(važnost) tega spisa proizvod tiste Fichtejeve pomembnosti v zgodovini filozofije, ki je
produkt njegovih osrednjih tekstov. Toda, čim smo to formulirali, je proizvedeno še ne-
kaj: pomena Fichtejeve filozofge (kar lahko enačimo tudi z aktualizacijo) ni mogoče re-
konstruirati drugače kakor z branjem v »obrryeni perspektivi«, zaradi česar je formira-
nje npr. transcendentalne filozoige pri Fichteju pokazljivo le tako, da v tekstu, ki je
samo pot k takšni filozofiji, ne pa še ta filozofga sama, preberemo vpis kasnejšega v
prejšrge in niti nsgmaiy ne more biti paradoksno, da nam takšna rekonstrukcija zgod-
njega spisa omogoči diferenciraiye »kasnejšega« diskurza. S tega stališča pa sta oba na-
vedena avtorja^ še premalo dosledna, s^ ju tekst zaiiima bolj ali manj izključno kot
predmet reševar^ja pred pozabo, zaradi česar se zdi, da so dokaj splošni filozofski argu-
menti dovolj za utemeljitev te intence. Čeprav o tem ne gre dvomiti, paje vendarle mo-
goče Naključne misli brati še z nekim temeljitejšim teoretskim interesom.
Naključne misli so namreč tekst, v katerem se srečujemo s Fichtejem, ki »spontano«
artikulira opozicgo subjekta in »zunanjega« sveta, pri čemer je argument »moralnosti«
na strani subjekta, ne glede na to, da sicer subjekt ni elaboriran, marveč je razvidno rep-
rezentiran v »strukturiranosti« tega diskurza. Če pravimo »subjekt«, gre tu še za v ne-
kem smislu terminus technicus, na pa še za transcendentalni subjekt, kakršnega se
»samo po sebi« razume v modernejši evropski folozofiji, kakor hitro je sploh beseda o
subjektu. Če govorimo torej o subjektu kot o »moralnem subjektu« v obravnavanem
tekstu, govorimo o subjektu, ki se uveljavlja predvsem v določeni diskurzivni figuri:
govorimo o »moralni pokvarjenosti«, ki je ožigosana v tekstu. Subjekt je torej izpo-
stavljen ravno na mestu objekta spisa. Kakor pa bomo še videli, je objekt vpotegnjen
po negativni določitvi, kolikor to ni razvidno že iz figure »moralne pokvaijenosti«. Po-
udariti moramo, da gre za »subjekt in objekt«, ki sta implicitna tekstu (takorekoč stilu)
in seveda priznavamo, da o subjektu in objektu govorimo predvsem na osnovi poznej-
šega Fichteja, ki pa nas v tem povsem upravičuje. V tej točki se lahko še naslonimo na
WiUmsovo interpretacijo: »V formi, kakor v izpeljavanju misli te 'Misli' še niso zelo sa-
mostojne; branje obeh krgig Salzmanna in Sintenisa,* ki ju Fichte omeni, je močno
vplivalo nanj. Vendar pa so izraz nezadovoljnosti, skozi omiko emancipirajočega se
mladega meščana z njegovim časom in takratnimi družbenimi razmerami. Za le-te je
v skor^ vseh njihovih formah ugotovljen propad in pokvarjenost. To prepričarge se ob-
časno vme v Fichtejevo mišljerge, vendar pa ostane konstitutivno; izraženo je tudi po-
zneje, posebno v Grundzügen des gegenwärtigen Zeitalters iz 1. 1806, kakor tudi v
Episode über unser Zeitalter iz 1.1806/07. To окоЦе, dojeto kot sovražno in popolnoma
korumpirano, se postavlja nasproti individuu, katerega samozavest se je skovala v po-
teku procesa njegovega izobraževarga tako močno v protislovju s tem окоЦет, oziroma
s premagovaiyem njegovih določenosti, da preko prevladujočega poudarka tega odpo-
ra ni več videti posredovarya med družbenim okoljem in individuom. Fichtejeva samo-
124
zavest se konstituira sicer v zoperstavljenost, toda ne v izključitvi iz njegovega окоЦа,
marveč ravno v volji za delovanje (Handlugswillen) usmeijeni k spremembi stanja.« (c.
f. WiUms: Ibid. s. 14-15) Ohranj^jmo pred očmi značaj našega predmeta. Ne govorimo
namreč še o Fichteju, kije že opravil »revolucijo v glavi«, ki jo definitvno sproži njegovo
branje Kanta; govorimo o Fichteju, ki »bo bral« Kanta, torej o Fichteju, ki že »razume«
Kanta, čeprav ga še ni bral. Gre namreč za to, da so Naključne misli oznaka Fichtejeve
poti h Kantu, oz. natančneje: k radikalizaciji Kanta oz. kantovske koncepcije subjek-
ta, ki ohranja potezo kompromisa med subjektom in objektom, med subjektom in rečjo
na sebi, kar je tudi matafizična metaforična figura, ki označuje роЏе historičnega raz-
rednega kompromisa pod okriljem fevdalne strukture. Naključne misli tako niso »zelo
samostojne« glede na kontekst prosvetljenske filozofije, vendar pa če Willms trdi (in s
čimer se tukaj strinjamo), daje v Naključnih mislih formirano mišljenje konstitutivno
za vso Fichtjevo filozofyo - torej tudi za tisto, ki pomeni Fichtejev korak naprej od Kan-
ta - potem mora biti v Naključnih mislih že vsebovan neki presežek, za katerega sam
Fichte »še ne ve«, da ga ima sploh v posesti, presežek namreč, ki omogoči Fichteju prav
določeno branje Kanta. Dana je še ena možnost, ki izhaja iz francoskega razsvetljenstva
in francoske predrevolucijske hitorične konstelacije, da namreč razsvetljenski vpliv na
Fichteja funkcionira kot izvir subverzye kantovskega teoretskega kompromisa. Za raz-
rešitev vseh teh problemov tukaj seveda še niso navedene vse potrebne premise, gre
le za uvajanje tistih aspektov, ki locirajo našo obdelavo samih Naključnih mislih v na-
kazani kontekst, pri čemer upoštevamo vzajemno določenost obojega.
Naključne misli izdajajo po svoji formi, da pisec v ryih niti ni imel sam namena razviti
kakršnega koli povsem samostojnega (teoretskega) diskurza. Izključiti ni mogoče edino
možnoti, da je resno načrtoval kakšen obsežnejši projekt literamega značaja. Vendar
pa to nima kakšnega večjega pomena. Jedro teksta je imitacija zelo pogostega pristopa
socialno-kritičnih piscev 18. stoletja (à la Montesquieu, Voltaire itn.). Gre namreč za
projekt »potopisa« iz imaginame dežele na južnem tečaju, katera je na las podobna de-
želam poznega fevdalizma. Sam ta »projekt« je šele načrt za knjigo, ki naj bi »pokazala
vso pokvarjenost naših vlad in naših običajev, tu z njihove smešne, tam z njihove groz-
ljive plati...« (c. f Fichte: Schriften zur Revolution, s. 42) Kolikorkoli žeje ta forma iz-
posojena, pa opozaija na to, da je Fichte sploh prišel na misel, da bi izdelal načrt opisa
utopične dežele, ker je ta forma konvenirala »vsebini«, ker je torej omogočala ravno do-
ločeno reprezentiranost odnosa subjekt - objekt, kajti subjekt ne projicira »literame«
forme brez razloga, saj artikulira »samega sebe« in svojo pozicijo v metonimiji v najbolj
dobesednem pomenu. To je teren metafore, ki obrača razmeije med družbenim oko-
ljem in individuumom v prid slednjemu, kajti že sama izgovorljivost zoperpostavlje-
nosti enega proti drugemu je pravzaprav spremenljivost družbenega okolja. Tu se mo-
ramo zopet povmiti k razmeiju med subjektivnim in »strukturo« v večji bližini obrav-
navanemu tekstu. Negativna določitev stmkture postavi posebno zahtevo pred, v tem
»aktu« konstituiranega, subjekta in Naključne misli ostanejo na ravni reprezentacije te
zahteve, ki se ji subjekt v tej določitvi svojega lastnega diskurza obveže. Zunanji svet
(ali po Willmsovo družbeno окоЏе) ni reflektiran kot produkt subjektove dejavnosti; v
omenjeni literami formi je ryegova zunanjost le še akcentirana v figuri oddaljene po-
lame dežele. »Svet« torej še ni povnanjen, ampak je zunaji, toda v določitvi diskurza
naključnih misli. Tu gra za problematiko, kije sicer osnova za izdelavo teorije transcen-
dentalnega subjekta, vendar le še samo za problematiko, ki še ni postavljena v kontek-
stu vprašanj spoznavne teorije. Zaradi tega je »transcendentalni subjekt« v tem tekstu
prisoten le kot zamolčan, torej prisoten kot odsoten in zato samo »strukturiran« v svo-
jem lastnem diskurzu. In kakor ni nevažen stil (in forma) pisanja, tako ni nevažno, glede
na kaj je subjekt pisanja sploh vzpostavljen, kar je vprašanje po formiranosti роЦа, v
katerem ima subjekt svoje mesto. Če je namreč (kot pravi Willms) samozavest - kar je
termin subjektivnosti - vpostavljena »v vojni delovanja za spremembo stanja«, je v
Naključnih mislih prezentirano stanje tisto, kar (govoreč heglovsko) pomeni tisto
drugo, po čemer zavest prihaja do samozavedanja; zato je samozavedno tega diskurza
reprezentirano v svoji dvojnosti, kar točno artikulira Willms: gre za zoperstavljenost in
vendar ne za izključitev okolja. Celoten kasnejši Fichtejev razvoj, v katerem se arti-
kulira problematika identitete Jaza, opozaija, daje Fichte kot filozof revolucionamega
125
meščanstva vzpostavljen v nerešljivost problema dvojnosti identitete, kar takšen tekst
kot Naključne misli označuje za simptomatičnega, torej kot artikulacijo kasnejšega
problema, kije v tej artikulaciji prisoten kot razlika med subjektom in objektom, raz-
lika, kije mesto nerazrešijivosti problema, kije iz nje formiran. Fichtejev celotni pod-
vig, ki se odvija kot radikalizacija Kanta, torej kot projekt razrešitve problema produk-
cije razlike subjekta in objekta na strani subjekta, je v Naključnih mislih naznačen
v okviru političnega diskurza. Čeprav tudi v tem pogledu Fichte navezuje na osem-
najsto stoletje, 1j. predvsem na Rousseaiya,® paje za naše raziskovanje Fichtejeve for-
mulacije subjekta ta političnost tisto, kar ne more biti brez pomena. Gre namreč za pro-
blematiko, ki je obširnejša in »boij filozofska« kot bi se utegnila zdeti. Naključne misli
so diskurz »politične konstelacije«, kar pomeni, da se gibljejo na terenu, ki ga opedeluje
že razviden razredni konflikt. Tako lahko rečemo, daje tekst artikulacija »ideološke pla-
ti« spopada. Toda tekst je tudi artikulacija razvijanja Fichtejeve filozofije subjektivnega
idealizma; kakor hitro pa smo povezali ti dve stvari, smo se že opredelili zoper stališče
»imanentizma«, ki med »filozofsko« (matafizično) artikulacijo in diskurzom, ki jo obkro-
ža potegne ostro mejo. Potemtakem je v pogledu takšne interpretacije formulacija teo-
rije subjekta produkt notranjih, filozofiji sami lastnih silnic, vse historično paje šteti za
akcidentalno, ali celo povsem nepomembno. Vendar s tem še niso navedeni vsi razlogi,
zaradi katerih so Naključne misli, nesorazmerno glede na svoj obseg, pomembne za
naše raziskovanje. Odgovoriti bo potrebno tudi na vprašanje, zak^j ni mogoče fichte-
janskega subjekta reducirati npr. na tip kartezijanskega subjekta, zak^j torej Fichte v
poiju filozofske problematike subjekta s svojo formulacijo proizvede specifično razliko,
zaradi katere je sploh mogoče v območju naknadnega pojasnjevati tudi Hegla iz Fic-
hteja, ideologijo meščanstva polovice 20. stoletja s filozofskimi koncepti zgodnjega 19.
stoletja itn. Zopet stopamo v mrežo strukture, o kateri piše Willms, k^jti poije subjekta
v Naključnih mislih je tisto mesto, na katerem je vpisan kasnejši Fichtejev subjekt kot
svoj lastni projekt. Struktura, ki nastopa kot »subjektu zunanja«, je konstitutivna za ar-
tikuliraiye samega subjekta kot strukture, k^jti v zoperstavijenosti zavest - struktura,
se »zavest« nahaja v pozi, iz katere je možna samo tako, da se sama razmreži kot struk-
tura. To zadeva na problematiko, kije lastna obravnavam Fichteja. Gre za problem raz-
meija med Fichtejevim konceptom subjekta in Spinozovo substanco, problem, na ka-
terega zaenkrat samo opozaijamo. Za sed^j tvegajmo hipotezo, daje instanca spinoziz-
ma v Naključnih mislih vsebovana ravno v rgihovi formiranosti per negationem, torej
posreduje samo роЦе razrednega konflikta, v katerem se odigra »naključnost Fichteje-
vih misli«; tveganje te hipoteze je v tem, ker tako trdimo, da spinozistična substanca
posreduje subjekta, ne nastopa torej samo kot nekakšna metaforma družbene nujnos-
ti, čeprav ravno instanca družbene nujnosti ne nastopa zunaj formule spinozistični sub-
stance. Vse to opredeljuje določeno poanto glede na Fichtejev koncept subjekta: poli-
tični tekst (v tem primeru Naključne misli) reprezentira del роЏа, v katerem se Fichte-
jev subjekt formira, zaradi česar je s te strani problematike razvidno, da je Fichtejev
subjekt filozofska formulacija družbenega subjekta, kakršen nastopa kot samozavedni
meščan v sporu s fevdalnim redom. Problem odnosa subjekt - spinozistična substanca,
ki se v tem tekstu homologno transponira v razmeiju med svobodo in nujnostjo - pri
čemer sta obe strani reprezentirani s tekstom - v ta tekst vtiskuje asimetrijo, kije »for-
malna« plat nerazrešijivosti Fichtejeve problematike. Če govorimo o »formalni plati«,
naj torej pokažemo »formalna« razmeija. Stališča spinozistične substance (nujnosti) im-
plicira subjekt kot determiniran v okviru substance, svoboda subjekta je po Spinozi da-
na le v relaciji spoznanja nujnosti in konsekventnem obvladovanju afektov itn. Stališče
subjekta (svobode), ki »negira substanco«, ne more na mesto substance postaviti sub-
jekta, kajti subjekt »kot substanca« je nujno kontradiktoren oz. nepostavljiv. Ko bi sub-
jekt zavzemal mesto substance, bi bil postavljen kot nujen in ne kot svoboden. Iz tega
je torej razvidno, daje stališče subjekta v nasprotju s substanco »neenakovredno«, kar
je najbolje mogoče opisati s pojmom asimetričnosti.
Fichte je, kot bomo videli, v kasnejših tekstih reflektiral to razmeije asimetrije, vendar
je vztrajal na napaki stališča razrešljivosti tega razmeija v prid subjektu. Če ponovno
izstopimo iz formalnega okvira te razpostavitve, potem lahko ugotovimo, daje pri Fic-
htejevem vztrajanju na stališču subjekta (svobode) potemtakem na delu še nekaj poleg
126
filozofskega motiva »racionalne« razlage »sveta« oz. razvitja določenega filozofskega sis-
tema. Ta »presežek«, ki učinkuje na produkcijo tekstov, v katerih se Fichte konfrontira
z redom stvari iz »sveta nujnosti« (substance, ki zmeraj znova mora biti razbita) na mno-
gih točkah tega sveta, je torej po vsej veijetnosti »skrit« v »izvenfilozofskih« komponen-
tah Fichtejeve filozofge. ТетеЏ te trditve je dan s Fichtejevimi političnimi
(praktičnimi) pisanji, v katerih je izpostavljena zunanjost teoretskega, spekulcija pa up-
ravičena. Kronološko je praktično pri Fichteju prvo in v njegovem okviru je šele pro-
izvedene polje teoretskega (spekulativnega). Drugo je torej že nujno v prvem (in tudi
obratno). Ce se vmemo še k vpašanju »asimetrije«, je potrebno opozoriti, daje dokaz
za Fichtejevo refleksijo tega problema tudi dejstvo, da je sam Fichte, preden je našel
trdna tla s pomočjo Kanta, nihal med obema stališčema. Naključne misli se še jasneje
izrišejo na ozadju spinozizma »Aforizmov o religiji in deizmu« (c. f Fichtes Werke,
Band V, s. 3-8), ki prav tako kot Naključne misli niso kompleten tekst, marveč frag-
ment. Primeijava obeh tekstov takoj pokaže »asimetrijo« v nasprotju svoboda/nujnost.
V »Aforizmih« se sistem nujnosti (c. f Ibid., paragraf 15 a. - e.)® morala znEgde v raz-
meiju do nujnega na mestu, kjer tudi v Spinozovi »Etiki« negdemo svobodo; v Naključ-
nih mislih je moralno tisto, ki zastopa »nujnost svobode« in torej zastopa še neizrečeno
substance (nujnost), kije proizvod novega reda, ki pa se v negativni določitvi v okviru
moralnega prUtazuje kot nered. Ni naključje, da je Fichte kot filozof svobode, ki na vr-
huncu svojega teoretiziraivja sistem svobode utemeljuje kot »znanstveni sistem«, videl
v Spinozovem sistematizmu idealen način izpeljevarga misli. V Aforizmih je svet ude-
janjen kot miselni sistem božanstva' in spričo tega je jasno, da je v bogu razlog vsake
spremembe. V Naključnih mislih ni boga, ki determinira, marveč je bog, ki je indife-
renten in torej ne determinira spremembe. »Asimetrija« v роЦи komparacije obeh frag-
mentarnih tekstov je funkcija determinacije, ki ji subjekt najbolj nasede, ko se skuša
vzpostaviti kot njena negacija. Negacija determinacije v polju subjekta še ne pomeni
negacije same substance, s^ je substanca ravno vzpostavljena v determinaciji po ne-
gaciji. Rešitev, ki se iz tega nakazuje, anticipira Hegla oz. dialektiko negacije negacije,
ki v filozofskem smislu doseže določeno razrešitev razmeija subjekt-substanca (kar ve-
lja za vso nadaljujočo se verigo dualnosti) tako, da spravi asimetrijo v gibanje.
Naravnanost Naključnih mislih je mogoče opredeliti kot »družbeno kritiko«, za katero
smo ugotovili, da v svoji »praktični« artikuliranosti prikazuje teoretsko problematiko
fichtejevske postavitve tistih tem, ki identificirajo to mišljenje. Ko smo to rekli, pa smo
obenem sami stopili na stališče, da je ta zgodnji Fichtejev poskus že vzpostavljen v
koordinatah svojega časa, če n^j bo upravičena trditev o obstoju »kantovske tematike«
v Fichtejevem diskurzu, še predenje Fichte sam bral Kanta. Seveda ne gre za nikakrš-
no mistiko preseljevanja duhov, ampak kratkomalo za skupno ideološko роЦе Kanta
in Fichteja, роЏе, ki ga formira predrevolucijska razsvetljenska filozofga (s svojimi an-
tipodi vred, med kakršne sodi npr. Wolfova metafizika), tendenca na področju litera-
ture, angleški meščanski red, poregarge industrije itn. V žariščni točki z vsem tem kon-
stituiranega ideološkega роЦа vstćga meščanski subjekt, ki v svoji revolucionarni for-
mulaciji pomeni spremembo reda. Že v sami ideologiji reda svobode, kot reda osvobo-
jene privatne lastnine, se meščanski red artikulira kot vrnitev k naravnemu stanju.
Meščanstvo planira »drugačen svet« in zapopada v formuli sveta predvsem družbeno
celoto, ki je ne profilira izključno samo rgen temelj - novi ekonomski red - marveč ce-
loten sistem nadgradrge skupaj z r\jim.
Fichtejeva opredelitev »celote« novega sveta, kakor je pač prezentirana v negativni do-
ločitvi »starega«, seže tudi preko roba ideološkega polja, ki to opredelitev sploh omo-
goča: Fichte sploh začne prakticirati svojo produkcijo prevratnega diskurza iz refleksije
novosti projekta meščanske revolucije. Njegov diskurz ne kaže sledi ideologije »vrnit-
ve« k »naravnemu redu«, ampak se vzpostavlja v horizontu konstruirarga novega reda,
pri čemer pa se perspektiva novega reda spričo kompleksnih razlogov® v kasnejših Fic-
htejvih delih obrne v svoji smeri in je centrirana v investiciji v polje subjekta. Perspek-
tiva novega reda je torej v koncepciji svobodnega/osvobajajočega subjekta inverzno
obrrgena, kar je sicer nedvomno tudi eden od ključev razumevanja pozicije idealizma
v nemški klasični filozofgi.
Naključn misli to tematiko котгд šele anticipirajo (tudi v smislu Willmsovega in Strei-
127
sandovega pokaza) v okviru določene »bilance« razmeija spopada, ki se že prezentira
z nekaterimi eksplicitnimi razrednimi poudarki. Revlucionama aktivnost subjektivne-
ga je funkcija projekcije, ki je v tem tekstu prakticirana kot ргојексца (načrt) teksta, ki
naj okarakterizira družbo »zdaj z njene smešne, zdaj z njene grozljive plati, ki naravno
in nepretirano prikazuje nujne posledice tega (namreč »pokvarjenosti« op. D. Š.) ter od-
kriva načela neke boljše vladavine in boljših običajev, poleg sredstev, da bi do tega pri-
šli.« (c. f. Fichte: Schriften zur Revolution s. 42) Navedeni citat, ki dovolj eksplicitno oz-
načuje razpon zastavitve tega teksta, je del uvodnega dela, ki utemeljuje načrt teksta
(ki ПЕЦ bi bil napisan). V tem uvodnem deluje postavljen »medij« moralnega, v katerem
se prikazuje »pokvarjenost«, pri čemer se le-ta kot takšna seveda ne more izkazovati
drugače, kot na ozadju projekta meščanske družbe. Fichte torej so izgovarja obstoj tega
projekta, ki ga ima meščanstvo in v revolucionami ideologyi tega razreda ta projekt po-
meni moralno ozdravitev obstoječe (fevdalne) družbe. V tem tekstu samo polje moral-
nega ni vprašljivo - nastopa kot optika, paje vendar ta optika sam projekt meščanske
družbe.® Ta projekt preobrača (revolucionira) fevdalni red v celoti, ki se kot celota pri-
kazuje v reprezentiranosti v polju moralnega. Iz tega izhaja, da diskurz revolucionar-
nega meščanstva (bodisi v »čisti teoryi«, bodisi v ideologiji) govoreč o moralni preob-
razbi družbe, govori še o »nečem dmgem« (oz. predvsem o »tem drugem«) npr. o »sa-
moumevnih« materialnih interesih itn. »To drugo« je v moralnem diskurzu torej vse-
bovano, implicirano kot sredstvo za dosego »dobre« družbe, kar se pri različnih meš-
čanskih filozofih, ki za Fichteja nastopajo kot sodobna tradicija, artikulira v različnih
variantah naukov o »človeku«.
Teren zaostrujočega se razrednega konflikta vse bolj vpliva na artikuliranost razredne
(stanovske) razlike, vendar pa nam Naključne misli demonstrirajo vlogo še ene in v po-
lju moralnega akcentirane razlike - namreč spolne razlike, oz. nam demonstrirajo učin-
kovanje te razlike v projektu meščanske družbe, ki vključuje določeno organiziranje te
razlike. Fichte se namreč takoj na začetku vpraša po poglavitnem vzroku celotne mo-
ralne pokvarjenosti, kar naj bi bilo »preziranje družinskega življenja«, (c. f Ibid., str. 41)
na eni strani, ter »po luksuzu in drugih nesrečnih odnosih naše sodobnosti povzročene
nemožnosti vstopanja vanj«, (c. f Ibid.) Za kaj pravzaprav gre, postane jasno nekoliko
naprej, ko Fichte zatrdi, da iz teh odnosov sledi pokvarjensot ženskega spola, pri čemer
»galantni ton v razmeiju s tem spolom največkrat kaže ravno, kako zelo ga preziramo.«
Toda v istem vzroku je utemeljena še tiranya visokih in tlačerye nižjih, »posebej zemljo
obdelujočih stanov ...« (Ibid.) Iz tega je jasno razvidno, da se v okviru Naključnih misli
Fichte kaže kot kritik vladajočega (še fevdalnega)reda, kateremu se jasno kaže vlada-
joča morala kot morala vladajočega razreda, zaradi česar je moralni razpad prav tako
dezintegracija morale vladajočega razreda. V projektu kryige, katerega si Fichte zamisli
v obliki pisem, ki jih »Markiz von St... piše svojemu prijatelju Vikontu X ... v Pariz
iz novoodkritih polamih dežel,« (Ibid. s. 42) bi bila pisma predstavljena kot prevod iz
francoskih originalnih pisem (!!). Markiz naj bi tako v knjigi, ki пад bi bila napisana, na-
letel na ljudstvo, »ki je naši pokvarjeni sodobnosti na las podobno, le da bi lahko bilo
kakšen korak dlje pomaknjeno v bedo in zlobo«. (Ibid.) V realizaciji knjige naj bi se iz-
kazala npr. miselnost kmečke srenje, ki kot svoj edini cilj vidi povečevanje knežjih do-
hodkov, na drugi strani pa potratni luksuz plemstva in iz tega izvirajoč pritisk na druge
stanove itn. V Fichtejevem pogledu, kakor ga reprezentira nadaljnja razčlenitev pro-
jekta knjige, tvorijo družbo južnega tečaja nasledrye sestavine, ki vsaka posebej kažejo
»pokvaijenost« celotne družbe (c. f Ibid. od 42-46):
Religija - na tem področju se dogajajo prepiri o »nerazumljivih rečeh«, ki nimajo no-
benega prida za moralo, višji sloji so kar se da indiferentni...
Stanje znanost - spekulacija o nepotrebnih rečeh, prevladuje neumnost samo speku-
lativnih razumnikov brez poznavanja sveta in človeka.
Umetnost - zaznamovana je s frivolnostjo, pojavljajo se zapeljivi wielandovski spisi.
Trgovina streže luksuzu, povečevanju dohodkov knezov itn., za mödel naj služi leip-
ziška trgovina.
Poljedelstvo je izpostavljeno najhujšemu preziru in tlačenju z dajatvami.
Običaji so formirani z že opisanim odnosom med spoloma, le da gre še za izvenzakon-
ske odnose, razvoj zvodništva itn. Ženstvo je pokvaijeno s sledenjem modi..., slabo
128
vzgaja otroke, se vdajo koketeriji... Nadalje vsi težijo za luksuzom, vlada praznoverje,
egoizem in popolno pomanjkanje družbenih vrlin.
Vzgoja - medtem ko se otroci višjih slojev učijo npr., kaj je v umetnosti delikatneje ali
ne itn., so podeželski otroci prepuščeni bebavi vzgoji.
Končno vsa ta področja subsumirajo zakoni, ki n^ bi v knjigi bili predstavljeni s kryigo
zakonov, kjer so hkrati najabsurdnejše in najprotislovnejše reči ena ob drugi, »ravno ta-
ko, kakor v naših evropskih zakonih.«
Fichtéjev projekt za knjigo v svoji razčlembi, ki smo jo tukćg zelo na kratko povzeli, pre-
zentira določeno celoto, ki je seveda predvsem celota ideološkega stališča meščanstva.
V	opisani razčlembi je takoj opazna odstotnost vsake druge razen poljedelske fizične
produkcije (ali točneje blagovne produkcije), kar pa ne pomeni nič drugega kot le »sa-
moumevnost« za to ideologijo, ki se razreši takrat, ko so kmetje razrešeni privezanosti
na zemljo. Ekonomija je y tej ideologiji na mestu zamolčanega, ali kar je isto - pove-
danega drugje (npr. v Angliji, oz. v neki posebni empirični vedi).'° Bodimo še natanč-
nejši: projekt meščanske politične ekonomije je tisto, kar je komplementarno »spre-
membi družbe«, ki se kaže kot preporod na osnovi morale.
Predmet Fichtejeve kritike je na prvi pogled razvidno tisto »amoralno« obnašanje, ki
je pokvarjeno zato, ker sledi užitku in zato, ker je očitno, da to »nemoralo« prakticirajo
predvsem visoki sloji (ob tem pa še okužujejo z ryo tudi nižje) in jo torej uveljavljajo kot
obče merilo. Meščan nastopa kot zastopnik tistih stanov, ki so temu istemu principu
podrejeni la tako, »da pomnožujejo kne^e dohodke«. Torej je po vladćuoči morali druž-
ba določena kot družba nemorale (pokvarjenosti), kot moralni princip se torej nujno
nakazuje drugačen red. Ta drugačni red pa se opira na red svobodne privatne lastnine,
česar Fichte tukaj seveda ne izgovori, vendar pa se v vseh kategorijah sprememb kaže
organizacija novega reda: moralnost spolnih razmerij se vzpostavi v družini, v kateri so
otroci vzgajani itn., kar seveda pomeni, da se ekonomska organizacija vpisuje v роЏе
spolne razlike, znanost se ne ukvarja z »nepotrebnimi rečmi« in ne zanemarja obče ko-
risti, torej je razvidno podrejena intersu meščana itn.
V	Naključnih mislih Fichte ostaja na tleh že vzpostavljenega ideološkega polja, ki ga
formira revolucionarni diskurz meščanstva, vendar pa opravi tudi svoj korak znotraj
te ideologije in že izreče pozicijo meščanskega radikalizma, ki se artikulira v poanti uni-
verzalnosti meščanskega prevrata. Tako se lahko Fichteju kaže meščanski projekt os-
voboditve »človeka« kot tisti projekt, v katerem je prevladan »egoizem« itn. Določujoči
princip te spremembe torej mora biti subjekt - ne subjekt kar tako, marveč
samozavedni subjekt, katerega mesto je torej že v Naključnih mislih, vendar pa ostaja
v nerealiziranem projektu, ki se za Fichteja realizira drugače kakor »potopis z južnega
tečaja.«
Artikulacija samozavednega subjekta, kije v projekciji moralnega prevrata metonimič-
no locirana v роЏи prakse revolucionarnega razreda, tako za Fichteja ostane znanstve-
na (teoretska) naloga, ki pa se konstituira šele ob Fichtejevem branju Kanta, po katerem
Fichte zagleda možnost teoretske realizacije meščanske revolucije. Točka, ki jo zazna-
mujejo »Aforizmi o religiji in deizmu«, je v Fichtejevem razvoju samo zadnji poskus
izepijati rešitev že zastavljene problematike na spinozističnem stališču determinizma
substance. Kasnejši spisi pokažejo, da se Fichte vme k realizaciji »programa« svojih
»Naključnih misli«.
Darko Štrajn
OPOMBE:
' Teksta ni v Fichtejevih zbranih delih, namreč v izdaji Fichtejevega sina Immanuela Hermanna,
v izdaji, ki je še ni ustrezno nadomestila kakšna nova. Pričujoči tekst je izšel (med drugim seveda)
v J. G. Fichte: Schriften zur Revolution, Ullstein, Frankfurt/M, Berlin, Wien 1973
2 Primerjaj: Bemard WILLMS: Revolution und Protest oder Glanz und Elend des bürgerlichen
Subjekts, Kohlammer, Stutgart, Berlin . . . 1969, s. 9
129
' Zufällige Gedanken so tekst, ki ni posebno široko obravnavan in mimo obravnav navedenih
dveh avtoijev ne bi mogli navesti kakšnih veliko detaljnejših in teoretsko daljnosežnejših analiz
tega teksta.
* Gre za kryigi dveh avtoijev, ki nimata nikakršne »teoretske teže«, pač pa sta za mladega Fichteja
in veliko njegovih sodobnikov artikulirali konture razsvetljenskega meščanskega radikalizma. Ch.
G. Salzmann: Carl von Carlsberg oder über das menschliche Elend, Karlsruhe med 1784-1788,
Ch. Sintenis: Hallo's glücklicher Abend, Leipzig, 1783.
' Kot je znano, je Rousseau poleg Kanta najodločilneje opredeljujoč za horizont Fichtejeve filozo-
fije. Vendar pa pri Naključnih mislih še ne kaže to temo kakorkoli na široko razvijati, saj je pro-
blematiko razmeria Rousseau - Fichte mnogo nazorneje mogoče razložiti ob nekaterih kasnejših
Fichtejevih tekstih, zlasti ob »Beitrag zur Berichtigung ...« iz 1793.
® Determinizem »Aforizmov« je zgoščen v petnajstem paragrafu v petih točkah, ki v tem, kar se
kaže kot Fichtejev eksperiment z determinizmom, reprezentiralo nekakšen »čist deističen sistem«.
Navajamo vseh pet točk (c. f. Fichtes Werke Band V, s. &-7):
a.	obstaja neko večno bitje, katerega eksistenca in njegov način eksistirarya sta пцјпа.
b.	po njih in skozi večne in nujne misli tega bitja je nastal svet.
C. Vsaka sprememba v tem svetu je nujno določena po nekem zadostnem vzroku tako, kakor je.
- F^i vzrok vsake spremembe je pramisel Božanstva.
d.	tudi vsako misleče in čuteče bitje mora torej nujno ekstistirati tako, kakor eksistira. - Niti nje-
govo deiovaivje, niti ryegovo trpljenje ne more brez protislovja biti drugačno, kakor je.
e.	kar običajno človeško izkustvo imenuje greh, nastane iz nujne, večje ali marySe omejenosti
končnega bitja. To ima za starye tega bitja nujne posledice, ki so prav tako nujne kakor eksistenca
božanstva in so torej neuničljive.
' Tega pojma ne najdemo v samem Fichtejevem tekstu, ampak je v predgovoru izdajatelja Fichtes
Werke, Fichtejevega sina I. Hermanna.
® Tu zaenkrat puščamo ob strani problematiko Gcateri pa se seveda ne bomo mogli izogniti kas-
neje), ki jo opredeljuje določeno razmerja med francosko meščansko revolucijo in celotno nemško
klasično filozofuo. Če govorimo o »kompleksnih razlogih« za Fichtejev - za njegovo mišljerye kon-
stitutivni - preobrat v tematiko Jaza, potem govorimo o heglovsko-marksistični frguri, ki praksi
francoske revolucije postavlja paralelno mišljerOe nemške klasične füozofye.
' Tu ne razrešujemo še vprašanja, ki se najočitn^e prikazuje kot temeljno iz tega konteksta: zakaj
sploh je polje moralnega v konfrontaciji meščanstva s fevdalnim redom tako izpostavljeno?
Da bi mogli odgovarjati na to vprašanje, bi bUo nujno odpreti polje Heglove rekonstrukcije instance
»moralnega duha« v meščanski revolucionami spremembi.
Ekonomija nastopa v spisih velikih meščanskih političnih ekonomov tega časa kot neke vrste
»prirodna« znanost, instanca družbenih odnosov, ki se z ekonomskimi stapüajo v načinu produk-
cije, nastopa v tej ekonomiji prav tako ideološko.
130
Monumenta teorije označevalca
OSVETLITEV VZGIBA ANAMNESIS V
PLATONOVI FILOZOFIJI IL
III
Teorijo reminiscence v interludiju dialoga Menon uvaya naslediyi paradoks:^®
Imenovani paradoks zgledno razvije tudi Boethius v Utehi filozofije; Cons., V, c. 3 13-18:
Scitne, quod appétit anxia nosse?
Sed quis nota scire laborat?
At si nescit, quid caeca petit?
Quis enim quicquam nescius optet.
Aut quis valeat nescita sequi,
Quove inveniat?
Menon: Toda kako boš iskal nek^j, za kar niti ne veš, kaj je? Kako lahko nekaj povsem neznanega
napraviš za predmet iskaiya? In tudi če po naključju na to naletiš, kako boš vedel, daje to, kar si
našel, prav tisto, kar si iskal?
Sokrat: Vidim kam meriš, Menon. Toda to, kar nam ponižaš, je erističen sklep, da človek ne more
odkriti niti tega, kar ve, niti tistega, česar ne ve. Kajti: človek ne bi iskal niti tega, kar ve, ker to
pač vselej že ve in mu potemtiikem ni potrebno iskati; niti tistega, česar ne ve, saj v tem primeru
pač ne bi vedel kaj iskati.
Sokrata Menonovo sklepanje ne zadovolji, zak^j slišal je svečenike in svečenice ter pes-
nike, ki jih odlikuje božanski navdih, govoriti o resničnih in nadvse odličnih stvareh:
da je namreč človeška duša nesmrtna (Men., 81b 4); ker je duša nesmrtna in potemta-
kem večkrat rojena, ni - ne na svtu ne v podzemlju - ničesar, kar bi ji bilo neznano;
in ker ni ničesar, česar se duša ne bi bUa naučila, ji nič ne more preprečiti, da ne bi -
spomiroEooč se ene same stvari - našla vsega, če je le dovolj pogumna in zavzeta, zak^j
iskanje in učenje ni v celoti nič drugega kot spominjanje (tò gàr zetein ára kal tò
manthánein anámnesis hólon estín. Men., Bid 5/6).
Sklep Menonovega epistemološkega paradoksa, da namreč ne iščemo niti tega, kar ve-
mo, ker to pač vselej že vemo in nam potemtakem ni potrebno iskati, niti tistega, česar
ne vemo, ker v tem primeru pač ne vemo k^j iskati in tudi, če po naključju na to na-
letimo, kako naj vemo, daje to, kar smo našli, prav tisto, kar smo iskali, odpre pot teoriji
reminiscence, zakaj osnovni vzgib anámnesis je v tem, da iščemo prav tisto, kar vemo,
ker pač ne vemo, da tisto, kar iščemo, vselej že vemo; potemtakem iščemo vselej prav
tisto, kar smo že našli, zakaj le-to nam zastira léthe/pozaba.
Navkljub Sokratovi samokritični opazki, da ga ob izpeljavi teorije reminiscence ne
smemo vzeti zares (Men., 86b 1/2), lahko - na osnovi ene izmed najbolj instruktivnih
aporij iz dialoga Euthydemus: da namreč v isti meri kot sofistična polimatía, oz.
'vsevednost', predstavlja neustrezen rezultat máthesis, tudi nevednost, oz. amathia, ne
more nastopiti kot ustrezno izhodišče máthesis - trdimo, da vpeljava máthesis anám-
nesis z mesta epistemološkega paradoksa nikakor ni naključna, saj je osnovni vzgib
anámnesis prisoten v zamolčani podmeni, ki navzkrižno preči Sokratov povzetek Me-
nonove izpeljave, da je namreč možno prav tisto, kar Menon spregleda: možno je, da
vemo, ne da bi za to vedeli ali da ne vemo, ne da za to ne bi vedeli; ali drugače zapisano:
131
možno je, da ne vemo, da vemo ali da vemo, da ne vemo, zakaj - kot nadvse umno pri-
pominja Boethius - quisquís vera requirit, neutro est habitu: nam ñeque novit nec
penitus tamen omnia nescit.^^
Naskladje med 'nevednostjo o vednosti' in 'vednostjo o nevednosti', ki predstavlja os-
novni vzgib anámnesis, je hkrati ključno neravnovesje dialoške ekonomije platonistič-
nih dialogov, ki vzpostavljajo polje, v katerem se sopostavita sogovornikova neuka
vednost in Sokratova učena nevednost. V dialoški strukturi platonističnih dialogov sta
namreč na delu dve ravni, in sicer: raven Sokrata, ki jo odlikuje vednost o nevednosti,
saj Sokrat 've, da ne ve' ter raven vsakokratnega sogovornika, ki jo zazneimuje
nevednost o vednosti, kajti sogovornik 'ne ve, da vselej že ve'. Kar obe postavki raz-
likuje, je prav njun odnos do pozabe ': Sokratova docta ignorantia konstitutivno vklju-
čuje pozabo, saj izreka vednost o pozabi, tj. vednost o 'izgubi vednsoti' (Sokratova op-
redelitev pozabe je namreč prav 'izguba vednosti': è ou touto léthen légomen epistémes
apobolén, Phd., '75d 8/9), medtem koje sogovornikova neuka vednost prav pozaba sa-
ma. Prav neskladje obeh ravni je tisto, kar generira dvoumje, ki bi ga lahko imenovali
'sokratska ironija'; le-to je moč tematizirati prav skozi ničelno točko, kjer vzgib anám-
nesis sovpade s principom dialoškosti: ravni izjav se namreč zgrešita, ker je za sogovor-
nika Sokrat vselej tisti, 'ki se zanj predpostavlja, da ve', čeprav Sokrat sam zase 've,
da ne ve'; Sokrat sicer ve, vendar ve nekaj povsem drugega, kot zanj predpostavlja so-
govornik: Sokrat ve, da je pozabil, da torej - gledamo z ravni sogovornika - ne more
vedeti.
S tem, ko obe nevednosti zamejimo v obseg polja pozabe, hkrati razvyemo ciklično
enoto itinerarija človeške duše: le-ta opiše pot iz Predmundanega v Mundano; pozaba,
ki stopi na delo ob rojstvu, zaznamuje moment prehoda iz Predmundanega v Mundano.
Če instanco predmundane neposredne percepcije večne in nespremen^ive biti odliku-
je paradigmatska 'Vednost', ki jo ob rojstvu, Ц. ob prehodu iz Predmundanega v Mun-
dano, zastre léthe, tedaj je nascentno starye duše v Mundanem prav nevednost. Nad-
aljno pot duše v Mundanem sestavljata dva zaporedna momenta: moment namišljene
vednosti, ki nadomesti pozabo, oz. nevednost; ter paradoksalni drugi moment, tj. mo-
ment nevzdržne vednosti o nevednosti, ki usodno zaznamuje vsakokratno mesto Sok-
rata v dialogu z nezvedljivim epistemičnim presežkom. Sele spoprijem. Sokratove
doctae ignorantiae s sogovomikovo neuko vednostjo - le-ta je možen vselej šele po
zavrnitvi sogovomikove namišljene vednosti, na katero meri vsakokratna elenktična
instanca dialoga - zariše polje porajajoče mundane vednosti.
Sokratov usodni epistemični presežek je prav v slepi pegi platonistične spominsko po-
sredovane spoznavne teorye, namreč: če velja, da se lahko spomnimo zgolj predmeta
pozabe, ne pa pozabe same, zakaj pozaba je vselej pozaba nečesa, tedaj neizpodbitno
velja tudi nasledrye: vse, kar je lahko predrnet pozabe, je hkrati predmet spomina, raz-
en pozabe same; tako mora naprimer tudi Avguštin - ki v X. knjigi svojih Izpovedi ob
razdelavi semiologie spomina pozabo povsem pertinentno opedeli kot priuatio memo-
riae: 'quid est obliuio nisi priuatio memoriae' in obenem nevzdržno zatrjuje, da se na-
mreč spomirya tudi pozabe same - način spomirganja na pozabo označiti kot 'nedoum-
ljiv in nerazrešljiv': »et tamen quocumque modo, licet sit modus iste inconprehensi-
bilis et inexplicabilis, etiam ipsam obliuionem meminisse .. .«з'; dalje: če se celotno
spoznanje izčrpa v spominskih reprezentacyah, tedaj je konstitutivni pogoj spoznava-
nja, oz. učenja kot spominjarye, tj. máthesis kot anámnesis, ki v mundanem redu na-
stajanja in pojemanja prepoznava nepolno utelešeni predmundani red Inteligibilnega,
prav Sokratovo izvirno mundano nespoznavno spoznanje, tj. vednost o pozabi kot iz-
gubi vednosti, oz. vednosti o nevednosti. Od tod se samo mesto Sokrata izkaže kot uči-
nek spominsko posredovane spoznavne teorye; prav tematizacya Sokratovega episte-
mičnega presežka kot nespoznavnega spoznarya, ki samo ostaja izven dometa spoznav-
ne teorye, le-ta je možna prav iz njegove 'nespoznavnosti', izstavi Sokratovo učeno ne-
vednost - ki je navadno nadomeščena s sicer neekspliciranim sokratskim izrekom:
Boethius, Cons., V, c. 3 25-27.
Cf. Confessiones, X, 16. 25; Oeuvres de Saint Augustin 14, ed. M. Skutella, Desclée de Brouwer
1962, p. 186; cf A. Solignac, Mémoire et oubli, ibid., pp. 563-564.
132
'oída hóti oudèn oída' - kot konstitutivno nujen vsad ekonomije platonistične teorije
Idej in statu nascendi; rojstno mesto teorije reminiscence je namreč hkrati rojstno
mesto teorije Idej.
Res je, kot ob razdelavi vprašanja znanosti v Platonovem Teaitetu povsem utemeljeno
zapiše dr. Kalan, da namreč imenovani sokratski izrek: Vem, da nič ne vem', ki v razviti
obliki »ne nastopa pred Ciceronom, ne ustreza resnični napetosti platonistične filozo-
fije, ki ni najprej med vedeqjem in nevederyem, temveč med mnenjem in resničnim
znaiijem;«38 naše izvajanje, ki sicer vztr^a prav v razponu med 'nevednostjo' in 'ved-
nostjo', oz. natančneje: med 'nevednostjo o vednosti' in 'vednostjo o nevednosti', na-
vedenemu zadržku oporeka zgoij navidez: gre nam namreč prav za to, da pokažemo ka-
ko se iz umeritve dveh imponderabilnih ravni, tj. ravni sogovomikove neuke vednosti
in Sokratove učene nevednosti, rojeva iz resničnega mnenja prav znanje.
V pozabo vpisana prenatalna vednost se ohrarya kot mnerye, tj. kot resnično mne-
rye/alethès dóksa; z vpraševanjem obujena, oz. spomnjena resnična mnerga pa iz oni-
rične vednosti izstopijo prav kot znaiye/epistéme (Men., 86a 2/3). Sicer nadvse odlična
in koristna resnična mnenja se - prav zaradi svoje nestanovitnosti - človeški duši iz-
mikiuo, dokler jih s procesom reminiscence ne uglobimo aitias logismô, tj. z razložnim
razmišljanjem (Men., 97e-98a). Nanovo obujena resnična mnenja v začetku sicer oh-
ranijo svojo onirično naravo; prav večkratna ponovitev procesa reminiscence jih vselej
šele podpre z razložnim razmišljanjem (Men., 85cd). Kar resnično znanje odlikuje pred
pravim mnenjem, je prav uglobitev aitias logismô (Men., 98a 7/8).
Ob tem moramo nujno dodati naslednje: izraz 'dóksa' nastopa pri Platonu v dveh ključ-
no različnih pomenih; pri tem je v prvi vrsti pomembna razlika, ki jo v referencialni ok-
vir vnese prav dialog Menon. Vsebina, ki jo zadobi 'тпедје' v Menonu, se namreč bist-
veno razlikuje od sicer najbolj razširjenega pomena 'mnerija': v Menonu meri 'dóksa'
na obujeno, у. v procesu reminiscence spx)mrijeno onirično vednost o redu Inteligibil-
nega, medtem ko v nekaterih kasnejših dialogih, naprimer v Teaitetu ali v Državi, 'dó-
ksa' pojmovno ustreza prav neposrednemu nasprotju reda Inteligibilnega, tj.
mobilnemu svetu čutnosti in videza, ki je px)dvržen nenehnemu nastajaryu in poje-
maiyu po vzročnosti, ki je slepa za nujnost.
Imenovane pomenske dvojnosti pa nikakor ne gre pripisati morebitni nerazdelanosti
Platonovega besedišča, namreč: če 'dóksa' v svojem najbolj razširjenem pomenu ust-
reza spoznaryu mundanega reda čutnosti in videza, tedaj gre v Menonu, kjer 'dóksa'
meri na predmundani red Inteligibilnega, prav za to, da se sama izkaže kot neustrezno
pojmovno spoznanje reda Inteligibilnega; red Inteligibilnega ustrezno zaobseže vselej
šele repetitivno uglobljena 'dóksa', ki - uverižena v razložno rzamišljanje - nastopi kot
'epistéme'.
Z mesta svojevrstne razrešitve Menonovega epistemološkega paradoksa sledi - ob so-
delovaryu Menonovega neukega, a vendar ne nevednega sužnja - verifikacija teorye
reminiscence, tj. teorye spoznavarya, oz. učenja kot spomiryarija; Kebes ima v mislih
bržkone prav imenovano verifrkacyo, ko v dialogu Faidon pravi: »najboljši dokaz (sc.
za teorijo reminiscence) je to, da morejo ljudje odgovarjati popolnoma pravilno, če jim
postaviš kaka vpraSarya v primerni obliki: tega bi pa ne mogli, ko bi ne bila že a priori
v ryih neka vednost in pravi pojem o predmetu; dalje, če pokažeš komu geometričen
lik ali kaj drugega podobnega, je način, kako reagira nary, neovrgljiv dokaz, daje ta teo-
rija pravilna« (Phd., 73ab).
Verifikacija teorije reminiscence sestoji v naslednjem; gre za podvojitev kvadrata AB-
CD s stranico AB dveh čevljev, in sicer:
Dr. Valentin Kalan, Vprašar^e znanosti v Platonovem Teaitetu, Anthropos 1975, št. I-IV, p. 94,
op. 65; cf. Platon, Sofist, Založba Obzoija Maribor 1980, p. 104, op. 63.
133
Sužrvjev prvi predlog, tj. podvojitev stranice AB do stranice AJ, da štirikrat večji kvad-
rat AJLN; opirajoč se na evidenco - Sokrat namreč izvajarya opremi z risbami v pesku
-	sužer\j svojo zmoto uvidi in postreže z novim predlogom: stranica iskanega kvadrata
naj bo do stranice AB, tj. do stranice izhodiščenega kvadrata ABCD, v razmeiju 3: 2,
kar da kvadrat AOPQ; le-ta površino iskanega kvadrata še vedno presega.
Pravilno rešitev, tj. konstruiranje kvadrata BKMD na diagonali DB izhodiščnega kvad-
rata ABCD, vpelje Sokrat; namreč: sužerij se iskani vrednosti aproksimativno bliža, le-
ta je povsem pravilno - predvsem pa v skladu z evidenco - umeščena med 2 in 3; ker
pa gre v osnovi za diagonalo kvadrata v odnosu do njegove stranice, tj. za nezasegljivo
vrednost iracionalnega števila, ki zaostri vprašanje nesoizmerljivosti, mora na mestu,
kjer sužnjevo spogledovanje z evidenco dokončno odpove, vpeljati vrednost
iracionalnega števila v kognitivni proces prav Mojster.
Verifikacija teorije reminiscence potemtakem spodleti, zakaj sužery se nezasegljive
vrednosti V iracionalnega števila, tj. vrednosti 2, 'ne spomni'; to pa prav zato, ker se opi-
ra izključno na čutno-nazomo evidenco. Zatorej mora odločilen korak - majhen za Sok-
rata in prevelik za sužnja - izpe^ati prav Sokrat sam. Šele Sokratov usodni prelom z
zavajajočo evidenco ponovno vzpostavi razsežnot neposredne preverljivosti v kog-
nitivnem procesu: kvadrat BKMD je namreč konstruktibilen - to pa prav z mesta za-
loma v sami evidenci - in neposredno evidenten ekvivalent podvojene površine izho-
diščenega kvadrata ABCD, sćo je sestavljen iz štirih skladnih trikotnikov BCD, BKC,
KMC in MDC.
Instruktivnost verifikacije teorye reminiscence je tedaj prav v njenem neuspehu; le-ta
z vso ostrino zameji domet reda čutnega in videza ob spoznavanju reda Inteligibilnega:
če je res, da spoznanje Inteligibilnega korenini prav v čutnem izkustvu, tedaj ni nič
manj res, da se spoznanje v celoti nikakor ne izčфa zgolj v čutnem izkustvu. Gre torej
-	kot je zapisal J. Moreau - »za odmero vloge čutnega ob ovedenju apriornih konceptov
ter hkrati za določitev vloge konceptov a priori pri konstituciji objektivne izkušnje.«^®
J. Moreau, L'idéalisme platonicien et la transcendance de l'être, in Mélanges de le philosophie
grecque, Vrin, Paris 1956, pp. 196-197.
134
Spodletelo srečanje konstruktibünosti kvadrata in nesoizmerljivosti diagonale izstavi
tako necelost konceptov a priori kot tudi nezadostnost čutne danosti, namreč: po eni
strani so spoznanja inteligibilnih relacij (naprimer: odnosa diagonale do stranice kvad-
rata, odnosa enakosti v Faidonu itn.), tj. spoznarya Idej, v nas sicer vselej že navzoča,
in vendar so ta spoznarya prav kot resnična mnenja neustrezna; če je imenovana spoz-
nanja človeška duša v predhodnem življer^ju že posedovala, jih je ob rojstvu pozabila,
hkrati pa sužnjev onirični apriorni dispozitiv oživi vselej šele v stiku s čutnim; po drugi
strani pa čutno-nazoma evidenca zadosti zgolj aproksimaciji, omogoči uvid v zmoto,
utemelji približek, eksaktne rešitve pa ne podaja, zak^j brž ko prepoznamo dva čutna
predmeta za 'enaka', hkrati trdimo, da resnični enakosti, 1j. 'auto tò Ison', ne ustrezata.
Pravilna rešitev vznikne potemtakem prav v združitvi necelosti konceptov a priori in
nezadostnosti čutne danosti.
Ko bi ne bilo Sokrata, ki suži;ju razbline predstavo namišljene vednosti, tedaó bi sužerij
nikoli ne iskal nečesa, za kar je domneval, da ve; tako bi sužervj brez Sokrata, ki ne ve
ničesar, razen tega, da ničesar ne ve, ostal neveden, čeravno bi ob tem vedel vse, razen
tega, da vse ve.
IV.
Kar platonistično teorijo reminiscence neposredno razlikuje od n^starejših mitov o
spominu, je prav odsotnost kakršnekoli časovne posredovanosti kognitivnega роЏа
anámnesis: mitične teorije reminiscence - sledimo jim lahko od tim. 'institucije mné-
mona' v starogrški oralni tradiciji, preko mitičnega sklopa Mnemosj^e/Léthe pri He-
siodu, do mitov o Mnémonu*' in Aithalidu*^ -, ki kot divinizirane organizacije pretekle
izkuši^je merijo na zaporedje dogodkov, ki konstituireyo sedaiyost, so - s tem, da so in-
strumentalizirane kot rememoracya preteklosti v nasprotju do pozabe sedanjosti - za-
vezane redu temporalnega, k^ti prav vsakokratna pozaba sedanjosti kot ryihov kon-
stitutivni vzgib je tisto, kar vedno znova vzpostavlja notranjo distanco med percepcijo
in ryeno spominsko reprezentacijo; medtem pa platonistična teorija reminiscence - in-
teriorizirana v polje spoznavne teorije - red temporalnega prepušča funkciji mnéme,
sama namreč meri prav na razkritje tistega, kar je duša zaznavala izven časa človeškega
življenja (Men., 86ab; Phd., 72e, 75b, 76a), tj. na razkritje večne in nespremenljive biti.
Istovrstna razlika izstopi tudi ob vzporejaryu platonistične anámnesis z Aristotelovima
konceptoma mnéme in anámnesis; Aristotel v spisu De Memoria et Reminiscentia oba
koncepta sicer razlikuje: medtem ko mnéme predstavlja samo zmožnost spominske re-
• tence, pa je anámnesis spomin na delu, in vendar sta oba koncepta - s tem, da premeš-
čata časovni razkorak med preteklim in sedanjim znotreg mundanega reda - strogo za-
vezana redu temporalnega. Če torej platonistično máthesis anámnesis odlikuje
izvenčasovna percepcija večne in nespremenljive biti, pa je pri Aristotelu pfav
percepcija čcisa tisto, kar funkcijo mnéme vselej šele vzpostavlja, zak^j funkcija mné-
me, ki nastopa pri Aristotelu zgo^ kot pàthos duše, je pri tistih bitjih, ki posedujejo per-
cepcijo časa, zavezana prav konstituciji izkustva: repetitivno uglobjena mnéme namreč
izstopi kot empeiria. Če se torej po Platonu učimo prav tistega, kar vselej že znamo, pa
po Aristotelu ne moremo znati nečesa, česar se ne bi učili.
Najbližji vir platonistične teorye reminiscence je najverjetneje prav pitagorenska teo-
rija reminiscence, kjer reminiscenca, ki v navezavi na sklop metempsihoze*^ nastopi
kot sredstvo samospoznarya, tj. spoznanja duše skozi zaporedje ryenih utelesitev, služi
40 Zgledno in nadvse instruktivno razdelavo mitičnih osnov spomina prinaša razprava J. P. Ver-
nanta. Aspects mythiques de la mémoire et du temps, in Mythe et pensée chez les Grecs I, F. Mas-
pero, Paris 1974, pp. 80-123.
Cf. P. Grimai, Dictioimaire de la mythologie grecque et romaine, P. U. F., Paris 1951, p. 300, s.
v. Mnémon.
" Cf. ibid., p. 16, s. V. Aethaüdes.
Izraz metempsihoza v razviti obliki ne nastopa pred krščanskimi avtoiji, čeprav je nauk starej-
šega, níúverjetneje orfiško-pitagorenjskega izvora; cf. A. Lalande, Vocabulaire technique et criti-
que de le philosophie, P. U. F., Paris 1960, p. 623, s. v. métempsychose.
135
očiščenju, oz. izpopolnitvi duše/" ta predpostavka se za veijetno izkaže še toliko bolj,
če upoštevamo, da seže nastanek dialoga Menon neposredno v leta po 387, tj. v leta, ki
jih je usodno zaznamovalo Platonovo znanstvo s pitagorejcem Arhitom Tarentskim.
Motiv metempsihoze kot nezaobidljiva mitična osnova za razdelavo teorije reminiscen-
ce vstopi v platonsko leksiko prav skozi dialog Menon, medtem ko zgodnji spis Apo-
logija o življergu duše po smrti ne ve povedati ničesar določnejšega.
Tudi iracionalnost \/2 Platon bržkone dolguje pitagorejcem, vendar ne neposredno Ar-
hitu Tarentskemu, temveč svojemu učitelju matematiike Teodorju iz Kirene, ki je - kot
je razvidno iz Teaiteta - razvil iracionalnost števil do VH."®
Iz področja matematike je privzeta tudi bistvena novost, ki jo vpeljuje dialog Menon,
tj. hipotetična metoda, ki jo Sokrat povzema po geometrih (Men., 86e); prav v vpeljavi
matematične hipotetične metode, ki jo v Državi do dialektične hipotetične metode do-
polni razdelava samih premis, vidi R. Robinson ključni preobrat v polju platonske lek-
sike: medtem ko so Platonovi dialogi do Menona zgolj destruktivne narave, pa jih od
Menona dalje - prav vsled vpeljave hipotetične metode - odlikuje konstruktivno miš-
Ijerge;"® dialog Menon se namreč, kot smo razvili v začetku drugega razdelka pričujo-
čega zapisa, z mesta zavmitve Menonove namišljene vednosti o vrlini, tj. z mesta do-
polnjene elenktične instance, kjer bi mladostni sokratični dialog navadno obstal, z za-
htevo po poglobljenem pretresu iskane definicije pravzaprav šele začne.
Koncept mnéme, ki zunaj роЦа spoznavne terorije meri na spominsko organizacijo
Mundanega, prinaša dialog Teaitetos ob razdelavi semiologie percepcije; pri tem je br-
žčas najboij zgovoren razdelek (Tht., 191c-197a), ki se ukvaija z genezo zmote z zame-
njavo spominskih vtisov: zmota se vselej poraja 'v povezavi zaznave z mišljenjem' (en
tèi synápsei aisthéseos pros diánoian, Tht., 195d 1). Imenovani razdelek, ki sicer velja
za rojstno mesto reprezentacijske teorije spomina, tematizira ključno pomanjkljivost
teorije reminiscence iz dialoga Menon, tj. percepcijo: v Teaitetu je namreč duša ozna-
čena kot 'voščena gmota' (kérinon ekmageîon, "Tht., 191c 10), ki ob zaznavah sprejema
vtise v obliki 'znamenj' (semeîon, Tht., 192b 4), oz. 'mnezičnih sledi' (mnemeîon, Tht.,
192a 2).
Mesto, ki tematizira zmoto kot proizvod povezave percepcije in mišljenja, je ključnega
pomena za razgraditev zmotljivosti spomina: zmotljivost spomina ni v tem., da se spo-
minjamo nečesa, kar se, denimo, ni pripetilo, saj gre v tem primeru prav za izostanek
percepcije; 'zmotljivost' spomina bi bila v tem primeru bržkone bliže halucinaciji, ki
jo pred nedavnim umrli znameniti francoski psihiater Henri Ey v svojem delu Traité
des Hallucinations opredeli kot »perception-sans-objet-à-percevoir«. Kar bi res lahko
izstopilo kot zmotljivost spomina, je prav tisto, kar imenuje Henri Ey 'iluzija', kije pre-
prosta falsifikaclja регсерсџе realnega predmeta, in 'interpretacija', tj. napačna sodba
o eksaktnih percepcijah;*' oba mnezična spodrsljaja, kiju v znamenitem seznamu pra-
vil, ki služijo temu, da se izognemo nastanku zmotnega mnenja, anticipira že Platon
(Tht., 192abc), temeljita prav na percepciji.
Imenovana Platonova pravila, ki naj nezmotljivost spomina šele vzpostavijo, pa vselej
že stavijo na nezmotljivost spomina; namreč: za vzpostavitev kakršnekoli korelacije
med percepcijo in njeno spominsko reprezentacijo moramo nujno predpostaviti
preverljivost te percepcije; s tem pa že stavimo na nezmotljivost spomina, zakaj pre-
verljivost pretekle регсерсце je utemeljena prav na poznavariju te регсерсце, le-ta pa
nam je dosegljiva vselej šele po spominu.
Miran Božovič
Navedeno oznako dolgujemo Proklu; cf Proclus, in Platonis Timaeum commentarii. I, 124.
10/11; delo je dostopno v izvrstnem francoskem prevodu, ki ga je oskrbel A. J. Festugière: Com-
mentaire sur le Timée, Vrin, Paris 1966; cf vol. 1, o. 169.
«5 Cf Sir Thomas L. Heath, The Irrational, in Greek Mathematics, Dover, New York 1963, p. 54.
R. Robinson, Hypothesis in the Meno, in Plato's Earlier Dialectic, Clarendon Press 1953, p. 122.
*'Cf Henri Ey, P. Bernard, Ch. Brisset, Sémiologie de la perception, in Manuel de psychiatrie,
Masson, Paris 1978, pp. 115-116.
136
astnnrta
z
JACQUES LACAN
Prihodnja številka revije freudovskega polja Omicar?
prinaša tudi članek, ki gaje septembra 1979 Jacques-
Alain Miller napisal za ENCYCLOPEDIA UNIVERSA-
LIS.
Spis objavljamo v spomin na Jacquesa Lacana.
Jacquesu Lacanu, rojenemu s stoletjem (1901), se ni bilo treba braniti časti, ki se mu ni-
so prišle ponudit. Nenavadno je, da si v deželi, ki tako rada dokaziye, kako spoštuje sta-
rost in slavo, o Lacanu še zmerom niso na jasnem. Akademije гадј ne vedo; občila ga
ne zanimćoo; sam skromno predava na Ecole pratique des hautes études; International
Psychoanalytical Association ga je preklela. A vseeno - kar je zanimiv kontrast - nika-
kor ni podoben izobčencu: potem koje v francoski psihoanalitični skupnosti zaradi rye-
ga prišlo do dveh razkolov (1953,1963), je ustanovil svojo lastno ustanovo Ecole freu-
dienne (1964), ki lepo uspeva; ryegov nauk, ki ga že dolgo razširja v tedenskem semi-
narju, prihćoa poslušat občinstvo, ki mu ni enakega in ki se je še pomnožilo, odkar je
leta 1966 izšel zbornik ryegovih člankov Spisi (Ecrits); zase upravičeno pravi, daje self-
made man, ki seje povzpel s psihoanalizo. Tako je hkrati nedostopen in mogočen, svoje
prvenstvo pa ohrarga s trdnostjo, ki mu je med francosko inteligenco prinesla enkraten
položio. Na področju, ki se z vsakim dnem veča, se mu je posrečilo, daje svoje ime pri-
družil imenu Sigmunda Freuda.
Lacanov namen pa nikakor ni bil, da bi psihoanalizo ponovno iznašel; prav narobe, svo-
je učerye je začel v znamenju »vrnitve k Freudu«; v zvezi s psihoanalizo seje le vprašal:
s kakšnimi pogoji je možna? Njegov odgovor je bil: če in samo če je nezavedno struk-
turirano kot govorica. Lacanov nauk je prav v tem, da je to hipotezo razvil do ryenih
skrEunih posledic.
Nezavedno, o katerem govorimo, je freudovsko nezavedno; daje njegova struktura iz-
omorfna govorici, je mogoče ugotoviti že iz prvih Freudovih spisov. Razlage sanj. Psi-
hopatologije vsakdanjega življenja. Šale. Freud dešifrira; prototipa mehanizmov, ki
ju izolira kot primarna mehanizma, zgostitve in premestitve, sta metafora in metonimi-
ja; ko nam to evidenco enkrat pokažejo, jo je težko spodbiti. Isto veija za evidenco, da
psihoanaliza deluje na simptom zgoij s pomočjo govora (parole). Med simptomom in go-
vorom moramo potemtakem vsekakor predpostaviti neko skupno mero, seveda če se
nočemo zateči k magični misli, to pa ničesar ne pojasni. Če verjamemo, daje libido real-
na energija, če konstruiramo akumulatorje kakor Wilhelm Reich ali če manipuliramo
s telesi, potem to ni več psihoanaliza.
137
Kako freudovsk'i pripomoček, to se pravi, postopek svobodne asociacije, dispozitiv
zdravijerga, doseže realno simptoma? To je osredrge vprašanje, ob katerem se meri sle-
herna teorija psihoanalize.
Nekateri ugovarjajo, da ni Freud nikoli rekel, da je nezavedno strukturirano kot govo-
rica; ugovor nima teže, če je mogoče dokazati, da vsa koherenca njegovega odkritja, ki
gaje razlagal sproti, kakor je odkrival njegove implikacije, izvira prav iz tega aksioma.
Freud se je ubijal s tem, da bi psihoanalizo vključil med naravne znanosti; a v resnici
je bila ryegova metapsihologija vselej le analiza radikalne strukture govorice, logika oz-
načevalca. Prav tako njegovi eseji, v katerih naj bi psihoanalizo »apliciral«, v resnici go-
vorijo o analitični izkušnji; Totem in tabu se, denimo, v obliki mita loteva funkcije oče-
ta. V splošnem za Lacana ni teorije nezavednega kot takega; je le teorija analitične prak-
se; strukturo, ki jo priznavamo tej praksi, predpostavljamo nezavednemu; ta zahteva
se je resnim teoretikom vselej vsiljevala; lep dokaz za to je, da so analitiku vselej do-
ločali mesto v strukturi nezavednega.
Lacan poučuje nauk, kije kritičen in v dobršnem delu epistemološki. Postavil sije na-
logo, da - javno in vsak teden, to morate upoštevati - utemelji svojo prakso. Ni diskurza,
ki bi se manj skliceval na slepo vero, na načelo avtoritete, na navdušenje. To je argu-
mentacija, ki se spušča v podrobnosti in hoče biti demonstrativna - na področju, kjer
po pravilu vlada obskurantizem; Lacan vpeljuje zbornik svojih Spisov z referenco na
Razsvetljenstvo; sam je pravo nasprotje podobe, ki o ryem kroži v javnosti.
Njegovo učenje navdihuje ideal preprostosti, to dokazuje redukcya materiala, ki jo je
postopno opravil na freudovskem besednjaku, vse dokler ni vpeljal omejenega števila
algebraičnih členov, ki so zelo priročni, brž ko jih obvladamo. Ne moremo mu očitati
bahavosti, če se rad pohvali, daje prekopal analitično literaturo in iz rye naredil vrt »à
la française«.
Njegov diskurz tako vešče mobilizira vse retorične, homofonične moči jezika, da že s
formo ponazaija tezo, ki jo nosi, tezo o prvenstvu označevalca, logičnega označevalca
vsekakor, a tudi poetičnega označevalca. Težava, s katero mu sledijo, izvira iz nasprotja
med dovršeno sistematičnostjo misli, ki je pretopila vse termine, na katere se opira in
ki se vsi prepletajo, ter stilom odkritja, ki je hkrati digresiven in nenaden, v katerem
se ta misel izčišči.ye in niansira; nikakor ne smemo zanemariti obsežnosti in raznolič-
nosti njegovih referenc; z eno besedo, za nestrpnega bralca je njegovo delo zelo nep-
resojno.
Vrh vsega je ta teorya videti skleryena, tako da le stežka doumemo njene temelje in rye-
ne izteke: od začetka petdesetih let se razvija, ne da bi mogli opaziti kakšen prelom v
kontinuiteti, in če v ryej že lahko razločvijemo plasti, z ene na drugo prehajamo neopaz-
no, kakor da bi ta teorya bila listasta (v Riemanovem pomenu); asertivna je in prožna,
nenehno se preobraža, ne da bi se pretrgala, kakor da bi se topološko deformirala. To
drserye korelativno obmejujejo sheme, formule, grafi, »matemi«; Lacan prehaja in se
vrača skoz iste točke, v zapovrstnih braryih jih bere različno in kdću pa kdaj navsezadrye
tudi protislovno.
Vse to pri francoski inteligenci že dolgo zbuja osuplost, privlači enega izmed njenih de-
lov, vsekakor pa temu diskurzu zagotavlja presenetljivo odpornost pred banalizacyo,
a tudi razširjenost, ki močno presega razumevarye. Popularizacija nekaterih njegovih
tem pa ni zajela tudi njegove koherence, ki je v veliki meri še zmerom niso opažih.
»Z.s.s.l.n.p.« Na koncu enega izmed Spisov naletimo na ta niz črk, ki jih je brati (kakor
mi je osebno pojasnil Lacan): »Zadeve si se lotil nekoliko pozno.« Zares Lacan z letom
1953, natančneje s poročilom, ki ima naslov Funkcija in polje govora in govorice v
psihoanalizi, datira začetek svojega učenja, vse, kar je bilo poprej, pa zametuje med
»antecedente«.
Njegova poprejšrya dela so najprej dela psihiatra, krona jih ryegova teza o paranoični
psihozi (1932). V njegovi prvi teoryi psihoanalize, ki jo je razvil po vojni (Beseda o psi-
hični kavzalnosti, 1946), je specifična razsežnost analitične izkušnje imaginarno; v dru-
gih zaupnejših spisih se že kaže njegovo zanimanje za intersubjektivno logiko. Mojstra,
kiju priznava za svoja učitelja, sta Clérambault, psihiater v Infirmerie spéciale, izumi-
telj »mentalnega avtomatizma«, in Kojève, čigar seminar o Heglu je poslušal.
Leta 1953 je torej Lacan ob prvem razkolu vpeljal propozicyo o nezavednem, kije struk-
138
turirano kot govorica; ta propozicija bo skupaj s korelativno distinkcijo med realnim,
simbolnim in imaginarnim ostala vogelni kamen ryegovega nauka; stopnje tega nauka
so tele:
-	1953 - 1963. Njegovo učenje ima obliko seminarja o freudovskih tekstih: vsako izmed
let nameni konceptu, enemu ali dvema Freudovima deloma: veljavnost govorične
strukture verificira na vsej širini polja, ki gaje zapustila polstoletna izkušnja; skonstrui-
ra kategorijo, ki velja za bistveno - simbolno, in vpelje novo algebro; celota je tisto, če-
mur Lacan pravi »organon«, tega razlaga »s pomočjo propedevtike, ki se nikoli ne po-
vzpne v nasledrye nadstropje, dokler (moji poslušalci) niso prepričani o utemeljenosti
poprejšnjega«.
-	1964 - 974. Potem ko je prišlo do drugega razkola in je Lacan začel učiti na Ecole nor-
male supérieure, po prelomnem seminaiju o Štirih temeljnih konceptih psihoanalize
se obdelava v teh desetih letih osredini okoli lacanovskih terminov - zaprečeni subjekt
(9, objekt, ki se mu pravi petit a, Drugi; problemi, ki jih prinaša lyihova artikulacija,
prekrivEOO in včasih tudi nadomestijo prvotno problematiko.
-	Po letu 1974 se Lacan loti samih temeijev svojega diskurza, zlasti še trojne razdelitve
realno - simbolno - imaginarno (R. S. L, tak je naslov seminarja leta 1974-1975), in se
poglobi v nekakšno »meta-teorijo« čiste označevalne razsežnosti; v дјеј počasi zbledijo
pomeni, ki so v psihoanalizi domači, referenca pa postane »boromejski vozel«; hkrati
se Lacan odloči, da bo o svoji izkušnji govoril zelo preprosto in v aporetičnih terminih;
navsezadnje se poslej v ospredje prebije koncept realnega.
Tako lahko vidimo, da se je ta diskurz razvijal po nezadržni logiki, ki je vpisana že v
rijegove začetke in ki njegovo temeijno strukturo nekako previa v zgodovino. Ne mog-
li bi reči, da so najnovejši Lacanovi poskusi (17. m^ja 1977), da bi vpeljal »nov označe-
valec«, zaenkrat v ryegovih lastnih očeh že dokončni. A stil slepe ulice nikakor ni na-
јтадј poučen.
Od zrcalnega stadija k velikemu Drugemu
»Psihoanalizo sem,« pravi Lacan, »najprej počistil z metlico, ki seji pravi zrcalni stadij.«
To je bil zares predmet ryegovega prvega psihoanalitičnega posega na XIV. mednarod-
nem kongresu v Marienbadu (1936). Vseeno pa gre še za opazovanje vederga, ki ga je
mogoče pojasniti z živalsko psihologijo in s človeško fiziologijo.
• Vsa zadeva je v igrivem zanimanju, ki bi ga naj otrok med šestimi in osemnjastimi me-
seci kazal za svojo zrcalno podobo. Razlaga se sklicuje na bedo fiziološko nedonošenega
dojenčka; z radostjo naj bi se prepoznal v spekulami formi, ki s svojo popolnostjo an-
ticipira odpravo rgegove tedaiye intra-organske neubranosti; četudi je ta podoba rye-
gova, je hkrati podoba nekoga drugega; prevzame ga, identificira se z njo; odtod misel,
da je imaginarna alienacya konstitutivna za jaz in da razvoj jaza skandirao idealne
identifikacije. To načelo lahko pojasni človekovo ambivalentno agresivnost do podob-
nika (le semblable), ki ga spodriva, njegovo temeljno paranoično razmerje do objekta,
histerično naravo njegove želje, ki je vselej »želja drugega«.
S tem prijemom si je Lacan že spočetka utrl pot, ki je bila nasprotna tisti, po kateri so
psihoanalitično gibarye po vojni popeljali Hartmann, Kris in Loewenstein. Ti so drugo
freudovsko topiko (sistem, ki ga je Freud razvijal od dvajsetih let naprej s termini jaz-
nadjaz-ono) razlagali tako, da so iz jaza naredili osredryo instanco, funkcijo osebnostne
sinteze, Arhimedovo točko za analitika, ki to točko krepi, da bi pacienta spravil nazaj
na raven realnosti. Po Lacanu pa jaz, prav narobe, ne enoti in ni enoten, pač pa je le
»ropotarnica imaginarnih identifikacij«, ki se prikažejo med zdravljeryem - med to »us-
merjeno paranojo«.
Prva Lacanova teorija je po svoje koherentna; vseeno pa ji spodleti ob tejle težavi: ima-
ginarno razmerje je samo na sebi smrtonosno; edini ryegov izhod je identifrkacijski, to-
rej alienanten; toda vse te identifikacije niso enakovredne, nekatere so normativne. Te-
žava se zgošča v terminu »imago«, ki ga Lacan uporablja v tem času: na eni strani je
139
to čutna podoba, etologia dokazuje njene realne učinke; na drugi strani je organizirana,
celo tipizirana množica potez. Ta dvoumnost se razpusti in Lacanov nauk se začne z raz-
ločitvijo med simbolnim in imaginarnim in s korelativnim razločevanjem med subjek-
tom in jazom.
Shema zrcalnega stadija vseeno ohranja svojo vrednost, kije v tem, da imaginarno de-
finira s telesom; zev, ki jo ta teorya povezuje še z organskostjo, bo Lacan pozneje de-
duciral iz logike označevalca; kakor pravi Lacan sam, njegova teorya pravzaprav ob-
sega manko, ki nanj naletimo na vseh ravneh.
Simbolno je zelo zapleten, močno sestavljen pojem; ta koncept subsumira prav tako
dialektiko kakor kibemetiko.
Potem, ko odstranimo vse, kar bi simbol lahko zreduciralo na podobo, to se pravi, jun-
govski arhetip, simbolnemu še zmerom ostaneta dve pobočji, razsežnost govora
(parole) in razsežnost govorice (langage). Na eni strani avtentični govor pomiija, sproža
rešilne identifikacije, ki blažijo imaginarno vojno; govor je posrednik; simptom lahko
pripišemo pomanjkljivosti v simbolizacyi; zdravljenje je intersubjektiven proces, v ka-
terem subjekt ponovno vzpostavi kontinuiteto svoje zgodovine, tako da za nazaj osmisli
tisto, kar mu je v ryegovi izkušnji ostalo nepresojno. Na drugi strani pa gre za red sim-
bolnega, za diakritično množico razločenih elementov, ki sami na sebi nimeoo smisla,
za artikulirano, kombinacysko in avtonomno strukturo; ta red je po definiciji brez iz-
vira, vselej je že tu; ryegov ne-smisel je prav nesmisel nezavednega.
Lacan je poudarek s prve razsežnosti nespodbitno prenesel na drugo. A ryegova zasluga
je, da jima je zagotovil skupno dimenzyo: popravil je paralelizem med označevalcem
in označencem, ki ga je postuliral Saussure, in pokazal, da označevalec deluje na oz-
načenec ter da se pomen poraja iz ne-smisla: vpeljal je koncept »označevalne verige«,
s katerim je edinole mogoče pojasniti naddoločenost, ki mu - kakor Freudu - velja za
pogoj sleheme formacije nezavednega; označevalno verigo koncipira kot neizbrisno
potezo, ki jo prenaša avtomatizem ponavljanja; predvsem pa Lacanu tudi samo simbol-
no deluje kot člen, katerega razmeije s subjektom se razlikuje od imaginamega razmer-
ja med jazom in drugim: s tem je izumil Drugega z veliko začetnico (»veliki Drugi«).
Lacanov Drugi se ne izreka v enem samem pomenu: to je Drugi govorice. Drugi uni-
verzalnega diskurza: to je tudi Dmgi resnice, tretji v slehemem dialogu, referenca po-
godb in sporov, Drugi dobre volje; a to je tudi Drugi govora, temeljni nagovoijenec, na-
slovijenec diskurza onkraj vis-à-vis. V terminologiji teorije komunikacye je Drugi kraj
»kodeksa«, kije hkrati tudi kraj, kjer se oblikuje sporočilo, zato si Lacan skuje obrazec:
»Odpošiljalec prejme svoje sporočilo od naslovljenca v invertirani obliki.« Potemtakem
je to Drugi, čigar govor je nezavedno. Drugi, ki »me vznemiija v najbolj ubranem osrčju
moje identičnosti s samim seboj«. Navsezadrye je to Dmgi želje kot nezavedne želje,
nepresojne za subjekt, ki je njen hlapec.
Ta Drugi ni toliko koncept, kolikor je črka. A, črka, ki lahko pritegne in izzove mno-
gotere pomene; v teoriji nastopa v več ravneh, a za vse je značilno, da se glede na sub-
jekt umeščajo v razsežnost zunanjosti in opravljajo določujočo funkcyo; v temelju je to
»Drugo prizorišče«, anderes Schauspiel z izrazom, ki ga Freud povsem po Fechneiju
in z njim imenuje kraj. Kjer deluje nezavedno.
Ta konstrukcija predpostavlja, da se nezavedno ne upira, da ponavlja; odpori se umeš-
čajo na raven imaginamega razmeija, jaza in malega drugega; to razmeije se razodeva
predvsem s svojo inercyo, vnaša pa zmedo v razmeije do Dmgega, kije za subjekt edino
določujoče; analitična operacya se dogaja v simbolnem; psihoanalitik se formira s tem,
da se kot jaz izniči, zato da bi lahko deloval (interpretiral) s kraja Drugega. Tako pridemo
do tele sheme (Spisi, str. 53)
Lacanova struktura in sistem štirih črk
Ali je Lacan strukturalist? V nekem prvem pomenu prav gotovo: pojem strukture je
dobil od Romana Jakobsona via Claude Lévi-Strauss. V nekem drugem pomenu tudi,
a radikalno, saj psihoanaliza deluje na stičišču strukture in subjekta. V nekem tretjem
pomenu pa nikakor ni: struktura strukturalistov je koherentna in popolna, medtem ko
140
je lacanovska struktura antinomična in razpopoliyena. Prvi vidik je splošno poznan;
druga dva manj.
Lacanov subjekt ni izhodiščno dejstvo; dejstvo, ki je dano vnaprej, je Drugi; odtod
vprašar\je: kako se subjekt konstituira na кггци Drugega, ki mu je preeksistenten? Od-
govori na to vprašanje post^^o vse bolj pretanjeni, bo^j ko jih Lacan logificira. Raz-
vijajo se na več ravninah. Nćuprej je sama analitična izkušnja proces, s pomočjo kate-
rega n^ bi prišel (doit advenir) subjekt, ki je sprva nedoločen pod maso označevalcev,
freudovski Es; tako Lacan interpretira sloviti Freudov izrek Wo Es war, soll Ich
werden. Drugič tudi najnepomembnejša formacija nezavednega priča o vzniku subjek-
ta nezavednega, hkrati ko ga briše. Tretjič pa je subjekt tisto, kar se prikaže iz živega
bitja pod udarom dejavnosti govorice.
Lacanova struktura ni nevidna sila, ki bi neopazno delovala kakor »nevidna roka« pri
Adamu Smithu; ta struktura zajame živo bitje, pri katerem ono (ça, »id«) govori, pod-
vrže si ga, fragmentira ga v učinke označevalca - kakor lahko vidimo pri histeriji - de-
vitalizira ga, omrtviči; telo loči od ryegovega užitka (jouissance). Iz tega lahko razložimo
freudovsko pulzijo, ki se od slehernega nagonskega vzgiba (poussée instinctuelle) raz-
likuje t^o po svoji stanovitnosti kakor po slovnici, po kateri se ravna. Iz tega lahko raz-
ložimo tudi zgubo, ftinkcijo, ki konstituira objekt in ki se ji je Freud približal s svojo teo-
rijo stadijev.
Potrebe živega bitja se pri človeku preobrazijo, zato ker se morajo formulirati skoz za-
htevo do Drugega; v splošnem te potrebe nadomesti označevalec, saj se zahteva Dru-
gemu sama od sebe sprevrača v čisto zahtevo po njegovem odgovoru, v zahtevo po rye-
govi ijubezni; izhodišče za prvotno subjektovo identifikacijo je označevalec »vsemo-
gočnega Drugega«. Razmik med potrebo in ijubeznyo pojasryuje tisto, kar je Freud od-
kril v sanjah z imenom Wunsch, žeija (»voeu«), ki je désir.
Freudovska žeija (désir) ni življenjskega funkcija; ta žeija je partikulama, ekscentrična,
neuničljiva, absolutna, v bistvu ni nikoli potešena in presega slehemo psihologijo; ujeta
je v neskončno drsenje označevalne verige, tako da jo Lacan enači s samo povezavo
enega označevalca z drugim označevalcem (»metonimična struktura želje«). To je ena
izmed Lacanovih tem, ki so najbolj zaslovele: analitik ne odgovaija na zahtevo; interp-
retira onkraj дје, na ravni želje; želje ni mogoče adaptirati, vzgojiti, ni je mogoče urav-
navati s kakšno pedagogijo, do nje zmore edinole etika: »Ne popustiti glede svoje želje.«
Ne »osvoboditi željo« - ta ideologija nikakor ni lacanovska: predpostavlja namreč nes-
končno, raznolično, gnetljivo željo, ki ji bo, ko bomo premagali represijo, omogočena
izpolnitev. Narobe pa freudovska žeija ni nasprotje zakona, temveč isto kakor zakon;
ryenih oblik je omejeno število, njena funkcija pa je koordinirana z mankom.
Na eni strani je ta manko učinek strukture; a na drugi strani mora struktura ta manko
vsekakor vključevati. Prav v tem se struktura, ki jo obdeluje Lacan, razlikuje od struk-
ture strukturalistov: ryihova struktura je celota, Lacanova je »ne-cela«. Saussurova di-
ferencialna defmicija označevalca (po kateri se postavlja z nasprotjem /il se pose en
s'opposant/) brez dvoma implicira sinhronično polnost množice označevalcev, a hkrati
implicira tudi to, da slehema veriga obnemore ob svojem zadryem označevalcu, to pa
mora zaznamovati tudi sama baterija v obliki manka ali, natančneje, dopolnilnega oz-
načevalca; to je pravzaprav matrica vseh v pravem pomenu besede lacanovskih termi-
nov; elementame topološke figure, verige in vozli kažejo raznoličnost, ki je je zmožna
lukrya.
Lacanova teorija se je usredinila v sistem štirih črk, do katerega jo je pripeljala dolgot-
rajna konstrukcija. Si, S2 je okrajšava za označevalno verigo, katere artikulacijo je mo-
goče zreducirati na urejeni par unamega in binamega označevalca; S zaznamuje
subjekt, ki je ryen učinek; (a) objekt, ki je njen produkt.
Subjekta nezavednega ne smemo razumeti kot individua, čigar realni temelj je v telesu,
pa tudi ne kot njegovo subjektivnost, kije imaginama. Subjekt, ki ga imamo v mislih,
konstituira označevalni par; subjekt je, če lahko tako rečemo, interval v tem paru, rye-
141
gov rez; zato tudi prečna, ki se začrta čez S, zaznamuje, daje subjekt ekvivalenten oz-
načevalcu тагц; subjekt ni bit, če bit, kakor meni Leibniz, pomeni biti eno. Ker je sub-
jekt »manko-biti« (manque-à-être), ni podvržen načelu identitete; zato je tudi, kakor
pravi freudovska teorya, subjekt, ki se mora identificirati. Si ravno zaznamuje označe-
valec, ki ga prevzame, a ki ga lahko zastopa le, če se artikulira s S2; odtod obrazec, ki
gaje zamejil že Pierce: »Označevalec zastopa subjekt za drug označevalec.« Ta subjekt
potemtakem nikakor ne pripada psihični sferi; v r\jem lahko prepoznamo ravno subjekt
znanosti, kakršen se prikaže pri Descartesu, kjer je »punktualen in medleč« usedek po-
stopka izpraznitve reprezentacij. Lacan je koncepcijo tega subjekta neprestano izčišče-
val in je pri tem izkoriščal paradokse, ki jih more ponuditi teorija množic.
Tudi ryegova koncepcija objekta (a) seje počasi razvijala. Na objekt (a) je najprej naletel
v njegovi imaginarni funkciji, ko je i¿iajal od »malega drugega«; tu se objekt vpisuje
v lacanovski obrazec fantazme (SO a) kot komplement zaprečenega subjekta, ki se nary
obeša vektor želje; ta obrazec je ogrodje sleheme realnosti. Pozneje paje Lacan objektu
(a) podelil status realnega - prav v momentu, ko termin realnega v njegovi teoriji dobi
pomen, ki je nasproten pomenu realnosti, ta je namreč temeljno fantazmatska.
Z izrazom realno najprej poimenuje zunaryost analitične izkušrye, a s pomočjo transfor-
macije, kije prav toliko topološka, kolikor je dialektična, Lacan realno bolj in bolj od-
kriva v središču te izkušnje. Realno je razsežnost tistega, kar v označevalčevi igri ne drsi
in se tudi ne preobraža kakor podoba, temveč »se vrača vselej na isti kraj« - kakor zvez-
de in travme. Medtem ko se imaginamo navsezadrye podreja simbolnemu, pa se realno
upira, udarja nazaj: »Realno - to je nemogoče.« Realno ni celota: so zgolj »kosci realne-
ga«.
Objekt psihoanalize sodi k temu redu realnega. Njegov prototip je objekt, ki mu pravyo
»predgenitalni« (prsi, iztrebek), zgubljeni, ločeni objekt, katerega niz vzpostavlja kast-
racija. Lacan ima v mislih prav te njegove značilnosti, ko objekt (a) umešča na kraj pre-
ostanka, izvržka označevalne operacye. Rešitev je elegantna in omogoča, da v kliniki
zapopademo dva objekta, ki ju je Freud zanemaril, pogled in glas; ta rešitev tudi po-
pravlja idejo, da bi naj želja merila na objekt - saj prav narobe objekt željo povzroča (to
nazomo kaže fetišizem). Lacan uporablja topologyo cross-cap, ki združuje dve hetero-
geni prvini - Moebiusov trak in kos sfere -, da z ryo artikulira S in (a).
Celotno konstrukcijo povzema tale shema:
- temu Lacan pravi »gospodarjev diskurz« (diskurz glavnega označevalca
/signifiant-maître/ SO; iz te sheme z rotacyo členov brez permutacye proizvede druge
tri temeljne diskurze. Diskurz, kije temelj družbene vezi, sam sebe utemeljuje iz tega,
da »ni spolnega razmeija«. Rekli bi lahko, da prav to, da spolnega razmeija ni, nezaved-
no na ves glas razglaša; če sta pri živem bitju spola komplementama, pa ni v Drugem
označevalca ničesar, kar bi jima ustrezalo, ničesar razen falične konotacye, ki jo. je iz-
oliral Freud in ki ta manko nadomešča; odtod »formule seksuacye« (1972), ki razločujejo
spola glede na način, kako se subjekt kot spremenljivka vpisiye v funkcyo falosa (v lo-
gičnem pomenu) (i x).
Tu se, kolikor zadeva Lacana, nismo spuščali v kUniko, tj. »realno, kolikor gaje nemo-
goče prenašati«, pa tudi ne v nauk o transfeiju, ki v zadnji formulacyi analitika prežene
s kraja Drugega in ga v zdravljenju asimilira z objektom (a). Je psihoanaliza mogoča ali
ni? Kdor je zbegan, vedi, da se Lacan nagiblje bolj k negativnemu odgovoru - a zato,
da bi bila še toliko bolj realna. Četudi bi ničemur ne rabila, bi imela še vse možnosti,
saj sama - medtem ko se »puščava širi« - dopušča vse možnosti užitku - vsaj užitku v
bla-bla-bla.
Jacques-Alain Miller
prevedla Zoja Skušek-Močnik
142
agittrop__
VULGUS ADEST SCYTHICUM
Pred spomeniki ljudske kulture sodobni razumnik nekako obnemore: šolano oko ga le
slabo varuje nostalgije pred podobo človeštva, ki jo v Amazonyi pokopiyejo pod beton
avtomobilskih cest, pri nas pa pnevmatična kladiva uspešno nadomešča televizija s
svojim desnim populizmom; - ali nevrednega afekta pred serijskimi karikaturami mi-
nornih artefaktov nekdaryih mogotcev, s katerimi si množični občani pod udarom za-
ijšajo sivino državotvornih dni.
Koliko duhovne vedrine mu potemtakem lahko prinese dokumentacija nedavne pun-
kovske številke Problemov, za katero med javnimi konveniencami začuti utrip samo-
žive kulture, kije tako očitno zun^j občih družbenih prizadevary vsakokratne birokra-
cije, da se ji niti ironije ne zdijo vredna.
Meščanska družba je vprašanje mladosti uspešno rešila s tem, daje mladost odpravila
kot družbeno vprašanje: če so delovna zmožnost in za nagrado državljanske pravice
stojala normalnega osebka, za adaptativno rast poskrbi narava, in ob pomoči šole, cer-
kve, družine in vojske ji res ne more spodleteli. Doraščati se ne splača že iz preprostega
razloga, ker te z vsakim dnem žene bliže koncu, toda v družbi, ki starostne razrede pre-
pušča fiziologiji, je na večnem, otroštvu nek^j infantilnega.
Pri nas so, narobe, problemi uradne mladine družbeni problemi, da bi neuradna mla-
dezen ne bila družben problem. Samonikla ljudska kultura, ki službenemu občestvu
raste pod peto, je pri nas neprimerno duhovitejša, in bolj duhovna, nemara zato, ker so
v zadryem času na dorašč^joče zgrnili toliko nesreč, da jih je zrinilo med zatirane ob-
strance, kjer jih s simpatyo pričakuje uvodni nosilec evropskega uma, tega namreč tudi
pošiljćgo v Pont. Nekateri teh udarcev so bili zvito selektivni, bržkone so računali na
privoščljiv resentiment pri tistih, ki niso imeli zgubiti drugega kakor dvomljivo prepri-
čanje, da nemara lahko še k^j zgubyo. Da so se ti prijemi ušteli, nam lahko pojasni le
človeška veličina današnje dece, žlahtnost, ki jo lahko razbiramo v nigboli množičnem
spontanem gibanju duha razlaščenih, kar jih pozna skromna krajevna polzgodovina.
Ce po tričetrtumi skrbno obrezani oddaji o sodobni folklori televizijo zasuje množica
protestov njenih konstruktivnih adeptov, se seveda zadovoljno slini, ko se ogleduje v
svojih privržencih, kakor se ti v preostalih dolgih urah buljijo v njej. Seveda TV ne sluti,
da uprizarja ost levičarske kritike, ob kateri ji sicer plane pena na lično lice. Če mi pro-
gram ni všeč, ugasnem televizor, bi menil naivnež, ki ne potrebuje blagoslova kontakt-
ne oddaje za ta svoj očitno presuvereni akt. Toda tisti pod udarom tekajo po nasvet k
svojim ekranskim ljubljencem, ki jih sicer obkladigo z zlatimi ekrani proporcionalno
vsi^ivosti, s katero jim jih servirajo programski gospodarji. Družinska razsežnost je še
poučnejša, ker kaže, da TV opravka vlogo sodobne cerkve: če starši tistih, ki jih imajo
za svoje otroke, pred zločestimi vplivi ne morejo obvarovati s pritiskom na gumb, se
pač zatečejo po pomoč k TV mogotcem; sodobni totalitarizmi so nemara res univerza-
lizirali patriarhalni družinski model čez vso družbo, a to so storili očitno zato, ker je pat-
riarhalna meščanska družina odpovedala na svojem področju. V času komunikacijske
eksplozije teledirigirani prst dušebrižnikov sega v vsako družino, da ji pomore. Upajmo
vsaj, da zato bolj arhaične tehnike vladanja niso več potrebne.
Motili bi se seveda, če bi v sodobni folklori videli kakšen mladčevski upor: od petnajstih
do tridesetih je nekoliko pregnan raztežeg za to kategorijo, in po 1964, 1968, 1971 je za
upiranje bržkone prepozno; ali prezgodaj. Punk je način, kako preživeti usmerjeno iz-
obraževarye, in torej velja za otroke in za starše.
Slišali smo, da zadevo pripisujejo šepavosti te ali one družabne in družbene naprave:
če bi institucije gladkeje tekle, bi ne bilo današrye ljudske kulture, menyo, toda ne vedo,
da zato, ker bi kulture ne bilo več. Četudi je v tem mnenju zmo resnice: če nam je kul-
tura zahodnjakom dolga stoletja nudila distanco, s katero smo se lahko prebyali skoz
143
nelagodje svojih občestev, jih od časa do časa premislili in kd^ pa kdcú prevrnili, potem
je nemara res, da kulture ni več.
Toda paradoksno je v tem možnost, da se način vsakdanjega življerga, ki seje zanj zde-
lo, da se je s kapitalizmom dokončno odcepil od nekdanje ljudske kulture, z njo spet
spoji. Ko se danes s kibemetiko in informatiko udejanjajo najdrznejše sarge velikih
uradniških monarhij, seveda ni čudno, če se spet razrašča njihova ideološka opora v so-
dobnem birokratizmu. Ker ni več kulture intelektualne distance, je nekako res, da je
kultura način vsakdargega življer\ja. To je seveda dvoumen obrazec, zadošča pa, da ga
vzamemo preveč dobesedno, in v ropotanju množičnih stereotipov se odpre notrarga
distanca. Ta distanca se od klasicizma naprej imenuje stil. Če države s svojimi aparati
danes preživljajo drugo mladost svoje âge classique, ni nenavadno, če se obuja tudi for-
malna metoda v umetnosti življenja. Daje slog danes odsotnost sloga, je seveda rezultat
barbarstva sodobne omike, a vendar je to samo locus standi, ki se nanj postavljajo novi
postavljači: slog je še zmerom slog, četudi aleksandrinec nadomešča s čmim humoijem
današr^je zgodovine.
Navsezadnje je to eden izmed redkih načinov, da se izmaknemo nasilju trivialnosti, ki
ne pušča ničesar zunaj sebe. Svetovni duh je po svojem Waterlooju, ki ga je zakrivilo
naključno blato in ne njegovo samoposredovanje v artilerijskem računu, razjahal z bel-
ca jenskega zmagovalca in presedlal na motor makadamskega Skita, ki se podi po tran-
sverzalah negativnih utopij.
Razumniku prvega odstavka bi torej ne bilo težko nadaljevati naslovnega Ovidovega
verza: hlačata tolpa barbarov.
Rudi Štrukelj
Opomba uredništva. Če se bralcu zdi spis nemara nekoliko propedevtičen, пдј upošteva, da ga je
sodrug Rudi napisal na željo Vaših razgledov; ti ga seveda niso objavili.
O LENOBI
»z nenavadno norostjo so udaijeni delavski razredi narodov, pri katerih vlada kapita-
listična civilizacija. Ta norost vleče za seboj individualno in družbeno bedo, ki že dve
desetletji muči otožno človeštvo. Ta norost je ljubezen do dela, besna strast dela, pri-
gnana do izčrpanja vitalnih sil individua in njegovega potomstva. Namesto da bi rea-
girali proti tej mentalni zablodi, so duhovniki, ekonomisti in moralisti razglasili delo za
prosveto. Kot slepi in omejeni so hoteli biti bolj modri od svojega boga; kot šibki in za-
ničevaiya vredni so hoteli vrniti ugled tistemu, kar je bog preklel. Jaz, ki se nimam niti
za kristjana niti za ekonomista ali moralista, vlagam priziv zoper njihove trditve na nji-
hovega boga; vlagam priziv zoper pridigo njihove religiozne, ekonomistične, svobodo-
miselne morale na zastrašujoče posledice dela v kapitalistični družbi.
V kapitalistični družbi je delo vzrok sleherne intelektualne otopitve in sleherne organs-
ke deformacije. Primeijajte čistokrvnega konja iz Rothschildovih korgušnic, ki mu na
vse pretege streže služinčad, s težaškim kljusetom z normandijskih kmetg, ki oije zem-
ljo, prevaža gnoj in dovaža domov žetev. Poglejte plemenitega divjaka, ki ga misionaiji
trgovine in trgovci religije še nismo pokvarili s krščanstvom, s sifilisom in z dogmo dela,
in poglejte potem naše bedne sužnje strojev!«
Tako je v svojem pamfletu, ki nosi naslov Pravica do lenarjenja, zapisal Paul Lafar-
gue, marksist, agitator in propagandist socializma, vidni član francoskega delavskega
gibaiya druge polovice preteklega stoletja ter - mimogrede rečeno - Marxov tajnik in
zet. Podnaslov tega pamfleta jasno kaže njegovo politično namero: ovreči dogmo »pra-
vice do dela«, ki jo je pariški proletariat zahteval v rdečem letu 1848, preden gaje bur-
žoazija poklala. O tej isti zmedeni zahtevi je spregovoril v svojih Razrednih bojih v
144
Franciji tudi Karl Marx, ko je pokazal, da dela ni mogoče še enkrat osvoboditi, sóú je
v kapitalističnem produkcijskem načinu defmitivno že svobodno. Takole je zapisal:
»Delavci so izvedli februarsko revolucijo skupaj z buržoazijo. Skušali so uveljaviti svoje
interese poleg buržoazije, kakor so v začasni vladi sami postavili poleg buržoazne ve-
čine enega delavca. Organizacija dela! Toda mezdno delo ni nič drugega kakor že ob-
stoječa buržoazna organizacija dela. Brez mezdnega dela ni kapitala, ni buržoazije, ni
buržoazne družbe. Lastno ministrstvo za delo! Toda ministrstvo za finance, za trgo-
vino, za javna dela - mar niso to buržoazna ministrstva za delo? In poleg njih je
proletarsko ministrstvo za delo moralo biti samó ministrstvo nemoči, ministrstvo po-
božnih želja, luksemburška komisija.«
Lafargueova namera je potemtakem čisto marksovska. Paul sicer ni bil velik teoretik,
zato paje bil odličen pamfletist. To moramo upoštevati, ko ga ocenjujemo. Njegov pam-
flet gre namreč v to skrajnost, da že odmisli preživetveno nujnost, ki je delavca prisilila
vstopiti v delovno razmeije, in pripiše lyegov pristanek na delo kar neki njegovi no-
rosti, kar neki lyegovi silni zaslepljenosti. Toda namera slehernega dobrega pamfleta
je, da deluje retorično, da prepričuje. Paulov pamflet je tu, da razpleta dobro spletene
štrene ideološkega diskurza te norosti in zaslepljenosti. Zato naj se malo pomudimo ob
briljantnih argumentih, ki jih Paul niza drugega za drugim, da bi v bralcu sprožil pre-
mik, da bi ga odvrnil od njegove dolgočasne garaške želje. Paul je pravi razsvetljenec,
in sicer ne toliko zato, ker se sklicuje na plemenitega divjaka in se priziva na boga mo-
ralistov, kolikor zato, ker se cel postavi v svoje argumente. Tu pred nami se razprostira,
ko ga beremo: ne Lafargue - odmakiyeni in marljivi premišljevalec ter pisec o lenobi,
temveč Lafargue - zgled lenaijerga. Pamflet, ki nam ga ponudi, ni študiozna reč, ki naj
si jo mukoma in s samoodrekanjem prisvojimo. Ko ga beremo, se nasmejimo - tako lah-
koten je, tako pristopen in tako velik.
Smejemo se že zato, ker so njegovi najmočnejši argumenti privlečeni za lase. Vzemimo
ta dva:
»Kristus je v svojem govoru na gori pridigal lenaijenje. V Matejevem evangeliju je na-
mreč rečeno: ,Oglejte si, kako rastejo ИЦје na poljih. Nič ne delajo, nič ne predejo, pa
vendar ni bil Salomon v vsej svoji slavi nič bolj sgajno oblečen'
Jehova, bradat in odvraten bog, je dal svojim častilcem najvišji zgled idealnega lenar-
jenja; po šestih dneh dela si je privoščil večni počitek.«
Zdaj lahko razumemo, in sicer brez muk, kakšen je smisel Paulovega prizivarya na boga
moralistov, prizivanja zoper njihove trditve. Natančno tak je: vsak bog je len, vsak bog
odkrito in z mimo vestjo lenari, a ljudje tega ne vidijo, ker jih od tega odvračajo duhov-
niki, ekonomisti in moralisti. To lahko vidi le tisti, ki se je otresel bremena njihovih
ideologij.
Naslednji sklep te retorike je zato nujno tak: če lenari bog, zakaj ne bi potem lenarili
tudi ljudje, saj jim tega noben bog ne prepoveduje. Če bi jim bog hotel to prepovedati,
bi se moral odpovedati lenaijergu. Ker pa odkrito lenari, ker v tem lenarjeryu odkrito
uživa, mu še na kraj pameti ne pride, da bi se razburjal zaradi marljivih mravelj na zem-
lji in interveniral Ija dol. In vprašati seje treba: čemu bi ta božanski lenuh hotel mrav-
ljam prepovedati lenariti? Mar ni očitno: če bi že interveniral tja dol, bi interveniral le
zato, da jim pokaže, kako se lenari.
Vsaka mravlja mora zato sama doseči tega boga, vendar ne po tmovi poti. Da bi v njej
popustil strah pred lenaijenjem, mora začeti prav z lenaijeryem. Le tako se lahko pre-
priča, da se brezdelni dan ne bo končal z gromom in strelo iz nebes. To - to je Lafar-
gueov proletarski ateizem. Paulov pamflet pa je tu še zato, da mravlji lahko pomaga
shoditi. À bistveno pri tem je, da njegova pomoč ni niti pomoč ortopeda niti pomoč pe-
dagoga, ki bi mravljo priganjal še k tršemu delu, še k bolj krutemu samoodpovedova-
nju, še k bolj železni disciplini.
H gorrgemu sklepu je kajpada treba najti pravi nauk, pravo poanto, a s katero bomo
hkrati preprečili morebiten nesporazum s tistimi, ki jim je ta snov bolj tuja, ker se na-
gibljejo k prepričanju, daje bog pač bog. Nesporazum namreč, da Paul Lafargue tu pri-
diga neko krščanstvu tujo vero, torej krivo vero, pogansko vero. Nauk je, kaj jaz vem,
kateri hudič, takle: vsaka mravlja je prepričana, da bog zahteva marljivost, in zato ga
ne doseže. Toda bog, ta bog, ki nam ga predstavi Paul in ki zdć« bržčas srka ambrozijo
145
s tovariši na Olimpu - ta bog je popolnoma nemočen, da bi mravljam pomagal. On je
tam - kot bi se reklo v uradniškem žargonu - po funkciji. Se pravi: tam poseda le zato,
da še vedno vihra zastava lenaijenja, ki bi sicer že padla. Ta bog je očitno prelen za k^j
drugega. Ta bog očitno ne pričakuje in ne zahteva od ljudi ničesar. Z ryimi nima no-
benih skritih, pa tudi ne odkritih načrtov.
Paulova pomoč je pomoč šaljivca, ki tu in tam ujame na jezik kakšno kapljo ambrozije
z božje mize. In ted^j se, nekoliko omotičen, šali na njihov račun, tako kakor se tudi mi
včasih šalimo na račun naših Gorenjcev:
»A katere so, nasprotno, rase, za katero je delo organska potreba? Ovemjanci; Škotje,
ti Overryanci Britanskega otoka; Pomeraryanci, ti Ovemjanci Nemčije; Kitajci, ti Over-
njanci Azije. Kateri razredi so v naši družbi tisti, ki ljubijo delo zaradi dela samega?
Kmečki posestniki in malomeščani. Prvi, pripogr\jeni nad svojo zemljo, in drugi, zvab-
Ijeni v svoje prodíyalnice, se trudijo kot krti v svojih podzemnih rovih in se nikoli ne
vzravnav^jo, da bi se brezdelno razgledali naokoli«. K^j se to pravi, da se nekdo »brez-
delno razgleda naokoli«? Najprej seje treba vzravnati, meni Paul. Na nekem drugem
mestu z odobravanjem naviga pozabljenega pisca, ji opisuje Baškire, one bivše polno-
madske pastirje z azyske strani Urala, kot ljudi, nagnjene k brezdelju in lenaijenju. To
brezdelje, to lenaijenje, pravi pisec, ki jih je obiskal, ustvaija pri njih navado, da raz-
mišljajo, kar se pri najbolj nadaijenih med ryimi kaže v odličnosti obnašanja ter pre-
finjenosti razsojanja. Kaj takega, komentira pisec, zlepa ne opazimo v naši razviti civi-
lizaciji.
Vzravnati pa seje treba najprej v hrbtenici, da bi se nato vzravnali tudi »metaforično«.
Tako vzravnano stoji Paul; ponosne drže v njegovem fotografskem portretu vam žal ne
moremo pokazati, saj nas ni med Vami, pa tudi televizya nismo. Pomembnost te drže
bodo najprej spregledali tisti, ki jih je zarana pritisnila teža nekega znanja, o katerem
danes nič mary kot včeraj priča parola, vklesana v fasado neke osnovne šole v naši pre-
stolnici: »Kdor sam sebe povzdigiye, prazno glavo oznaryuje«.
Ta mračna formula zasluži krajši premislek. Ali ne gre namreč preprosto za metaforo
žitnega klasa? Če je človek žito in če ima glavo polno zmja, se pravi, znanja, potem ima
hrbtenico upognjeno in gleda v tla. Vidi le tisto, kar mu je postavljeno prav pred nos,
okoli sebe noče videti ničesar. Predvsem pa noče videti, da vsak bog lenari. Tega ne
more ugledati, dokler se ne vzravna in ne strese tega zmja iz glave.
In če je človek žitno steblo, potem je tudi zakoreninjen v grudi. Tisti, ki hodijo kot no-
madski Baškirji vzravnane postave naokoli, so po njegovem idioti in slejkoprej nevami.
Vsekakor pa jih najr^e noče videti, séy gleda naravnost v tla in se izroča v roke pre-
vidnosti, ki ga bo požela.
S pomočjo tega izreka tako lahko pregledamo ves domet Paulove retorike. Proletariat
je, če ostanemo pri njem, izkoreniryen. Njegovi intelektualci so kozmopoliti. Glavo no-
sijo vzravnano na vratu - in sicer tako takrat, ko delajo, kot tudi takrat, ko lenarijo. Vse
to zato, ker se znajo, kot pravi Paul, brezdelno razgledati naokoli.
Vsi veste, da so v šoli neke težave z lenobo. Enako dobro veste, da se z njo ubadćgo psi-
hologi. Zakaj je ta in ta šolar len? S čim to razložiti? Psihologi menijo, da so napravili
ogromen korak s tem, ko so ugotovili, da lenoba ni prirojena ali podedovana hiba, tem-
več da jo pogojuje cel kup družbenih odnosov in da je pravzaprav maska nekih učen-
čevih zavestnih ali »podzavestnih« odporov. Morda. Toda obstajajo institucionalni me-
hanizmi, ki so zadolženi za proizvajanje lenobe? Ti mehanizmi so v neki zvezi s protes-
tantsko etiko, se pravi, etiko, ki se ji naš Paul odkrito smeje v obraz: etiko mar^ivosti,
truda in samoodrekanja. Ti mehanizmi so generatoiji sleherne lenobe duha. To bi lahko
dokazali, če bi utegnili, na sleherni pšenični njivi.
Bojan Baskar
146
KDO BO ZMAGOVALEC
Spoznanje, da majhna velika stvar »falos« predstavlja »križišče«, kjer se seka res exten-
sa z res cogitana, ni nujno tudi definitivni sklep iz polja te problematike, temveč zaradi
svoje pomembnosti naravnost provocira nadaJjrye razmišljanje. To se pravi, da reflek-
sija o pomenu tega nenavadnega ter vsaj za mladega človeka neobhodno potrebnega
predmeta poraja iz sebe mnogo novih vprašanj, ki po svoji vsebinski usmerjenosti se-
gajo tudi v »metafizično« ali občo ontološko materijo. V tem smislu, in zato, da bo po-
tekalo vse skupćo čimbolj razločno ter sistematično, naj mi že spoznana snov prezentira
na eni strani premise za prihodnje izpeljevanje, na drugi pa objekt ponovnega prever-
janja дјепе »pravilnosti«.
Izkušnje nam torej dokazujejo, da se lahko dvigne kure z mislijo samo, toda ne da se
dvigniti vedno, kadar se ga hoče, z mislijo. Ta logika pomeni, da ni podložen moči vo-
lje, ji nenehno »uhaja« in v tem je po sv. Avguštinu, ki ga je navedeno spoznanje ver-
jetno navdalo z neprikritim začudenjem, celo edini del človeškega telesa, kije zmožen
take nesramnosti. Falos je tako kazen božja za človekov padec v raju, koje hotel navzlic
prepovedi z zaužiljem jabolka z drevesa spoznanja postati bogu enak. Toda zakaj ka-
zen? Kure naj bi bil vidno znamerye ničer^ja človekove svobodne volje, kajti preko nje-
ga je mogoče prej, kakor preko kateregakoli organa ali »točke« na telesu, ugledati man-
ko in entropijo duha v samem sebi. Falos je naganjarge človeka v obup, ko spozna sam,
daje vera v moč volje kot načina biti duha navadna laž. Mahajoč z njim v roki ti govori
hudič takole: »Misliš, da je tvoj duh v sebi avtarkičen, monoliten, vedno zmagovit, pa
ti s kurcem, tem na videz nedolžnim tičkom, a v resnici pravim pendrekom, stalno do-
kazujem, kako je v sebi ničen, nepopoln in razcepljen. Enkrat, v neprimernih okoliš-
činah, ko si tega najmanj želiš, pa se ti po glavi, tako same od sebe, motajo kakšne svi-
njarije, ti on stopi. Toda drugič se lahko napenjaš kot vol, izprazniš bateryo volje do za-
dnjega ampera - mlahav ti visi dol, da je groza. Edini temelj tvoje identitete in samo-
bitnosti, vzvišena svobodna volja, je tukću, ob tem gobastem tkivu, do amena osmešena
ter ponižana.« Človek naj bi se tako preko tega »primera« zavedel svoje nemoči v ob-
čem razmerju do stvarstva kot takega, zakaj celo znotraj misli kot differentie speci-
fice, ki loči od ryega ostale narave, se nahaja nek nepridiprav, ki ravno to isto misel, for-
mo manifestacije duha, spravlja navkljub vsem ryegovim imperativom, njemu same-
mu, torej duhu nasproti.
.Vidimo, daje štajganje kurca v razliki od drugih organov odvisno od nekega psihičnega
dogajanja - ni po naključju, da ima glavico - ne pa zgolj od čistega fiziološkega procesa
v človeškem organizmu po sebi ali zunanjih vplivov na telo (npr. toplotne energye na
živčne končiče v koži). Princip kurca naj bi bil potemtakem nekje vtrt v miselno sub-
stanco, vendar s to razliko, da se znotraj nje giblje popolnoma svobodno in neovirano
ter v tem oziru nekontrolirano sprošča svoje strasti. Torej, vtem, ko s svojo etiko meša
štrene namenom volje, ostaja na drugi strani »brezprincipielni«, materialni, vsem otip-
hivostim na razpolago dani predmet.
Ce gornje trditve držijo - namenoma sem jih pretežno namreč pisal v kondicionalu -
potem smo prišli do spoznanja, da je Descartesovo odkritje točke, kjer se stikata raz-
sežna in misleča substanca, navkljub velikemu intelektualnemu naporu, ki je bil po-
treben, da je filozof dospel do tega rezultata, žal napačno. Ta kraj v človekov telesu ni
češarika, ampak kure.
V nizu gornjih konstatacij je, menim, osnovno sporočilo tako Avguštinovega zaskrb-
ljenega razmišljanja, kot tudi mojega predhodnika, katerega tekst v Problemih 208 je
bil povod za pričujoče pisanje. Toda, kot sem že na začetku omenil, te ugotovitve niso
že hkrati ukinitev vseh potencialnih konsekvenc, pač pa predstavljajo le tehtne premi-
se za neko univerzalnejšo pojasnitev vloge svobodne volje, to je moči duha, v prezent-
nem kontekstu, njegovem razmerju do materye in siceršnjem občem bistvu, kar ima
končno za svoj smoter označitev »zmote« pri Avguštinovi teoryi »pomena falosa«, ter
tako deidealizirali to ne-nedolžno stvarco.
147
Etika in ontologija kurca, ki smo jo bili determinirali, je pripomoček za poskus razme-
jitve teritorija duha od teritorija materije, kar implicite pomeni, da razmišljanje o rgem,
kot ga nam podaja vsebina prejšnih odstavkov, nujno sproži refleksijo o razliki med
formo in materijo, spričo česar še boij udari na dan falosova dvojnost. Osnovna kate-
gorija, ki nam nasproti njemu to razliko določi, pa je pojem voije.
Bistvo voije je nek^j hoteti, v našem primeru spremeniti neko obstoječo stanje in drugo.
Toda ta princip je vedno stvar kogitacije, katere temeijni zakon je biti v identiteti s samo
seboj (Ad absurdum: Hočem nič), to je v splošnem oziru pokrivanje mišljenja in biti.
Zatorej bistvo voije ni nič ogroženo, če se tisto, kar mi hočemo, v stvarnosti ne dogodi.
Volja kot gibalna sila duha ali v duhu, ni namreč nek^j, kar mora gore premikati, torej
imeti opazen učinek na objektiviteto, da bi opravičila svojo eksistenco. V tem oziru vsi
njeni uspehi pri obvladovanju in krmaijenju človeškega telesa ne dodćgo k njenemu ug-
ledu nič novega, iz česar konsekventno sledi, daje samovoljno štajgai\je kurca ne more
vreči iz tira.
V odnosu do materije pa ima zgorćg navedeno sledeči, nekaterim trditvam teksta mo-
jega predhodnika nasprotujoči pomen. Če si lačen, žejen ali te zebe, ti seveda ni nujno
treba jesti, piti ali se toplo obleči, torej lahko prostovoljno umreš od lakote, žeje ali mra-
za, se lahko zavestno in svobodno prisiliš v to odtegovanje telesu za življenje potrebnih
snovi in pogojev - vendar lakoto čutiš, enako žejo in mraz. Tega absolutno ne moreš
zanikati niti z močno voljo odpraviti. Ravno tako kot dvigovanje in padanje spolnega
uda. To pomeni, če ti stopi, ti še ni nujno treba - ob določenem nasprotovanju volje -
v nekem splošnem smislu zadovoljiti sexualni gon, torej vzpostaviti neko energijsko
homeostazo znotreO fizikalnih napetosti, ki so eden od načinov bivanja materije, čeprav
ostćOa ta potreba še naprej moteča. Če mi je dovoljeno iz povedanega izvesti sklep, je
potemtakem falos enako kot vsi preostali organi človeškega telesa, katerih poglavitna
funkcija je zadovoljevanje fizičnih potreb po individualni ter rodovni eksistenci, pod-
vržen istim zakonom materije, ki ni nič drugega, kot od subjektivne volje neodvisna
in izven zavesti stoječa stvarnost.
Menim, daje s tem na osnovi povedanega razdelitev interesnih sfer med duhom in ma-
tergo dovolj razvidna.
Seveda pa ta, po vsebini tako dialektično strukturiran problem, še ni docela pojasrgen.
Razmeije med kurcem in močjo volje skušamo tokrat za spremembo zapopasti v oziru
inferiornosti prvega.
Iz izkušnje vemo, da volja vendar more vplivati na objektiviteto, in to, kakor nam kaže
zgodovina sama, očitno ter učinkovito, pri čemer tudi falos ni izvzet. Nekatera dejarga
indijskih fakiijev - menda so pomagala sv. Avguštinu pri konstruiranju rgegove teorge
o »edini točki« - nam dokazujejo, kako lahko izvežbani subjekt za kratek čas z ukazom
volje zaustavi bitje srca; nekdo mije nekoč, menda je bil sam priča, povedal, da so po-
samezniki v določeni sekti hindujcev sposobni dvigniti s kurcem tudi do 40 kg težak
kamen; spet drugi so si zmožni zabosti iglo brez bolečin in eventualnih poškodb ne le
v razne obrobne dele telesa, ampak tudi v oko; govori pa se celo, da se nekateri (tega
sam ne veijamem, a nič za to) — bćge je to najvišja stoprya, ki jo po njihovi teoryi lahko
dosežeš z obvladovanjem telesa - dvignejo celo v zrak, kar pomeni, da s tem premagajo
enega osnovnih Newtonovih zakonov, zakon gravitacge. Torej se lahko, če hočem biti
dosleden v izpeljevanju, utemeljeno vprašam, k^ je falos v resnici izvzet iz tega sklopa?
Če vlada svetu neki obči zakon, ki združuje vesolje v eno in isto celoto, potem seveda
ne. Konkretno nam tako deduktivno sklepanje potijujejo menihi po samostanih, pa tisti
subjekti, ki zaradi teh ali onih razlogov niso mogli, smeli ali hoteli (sic!) imeti kakršen-
koli kontakt s sexualnostjo. Po toliko letih zavednega ali nezavednega - če je bila po-
sredi kakšna prisilna nevroza - se jim tudi, če še tako mislijo na nage babe, kure ne
dvigne več. O tem, torej posrednem ali neposrednem možnem vplivu, pri čemer je po-
trebno upoštevati določeno časovno dimenzijo, ki igra pri omenjenem samopremago-
vargu eno izmed odločilnih vlog, govorita tudi Masters in Johnsova, ko trdita, da spolni
gon, če ga nenehno ne ulaufavamo, počasi ugasne.
A niti ni potrebno za argumentacijo učinka volje na penis poklicati na pomoč abstrakt-
no dedukcijo ali empiričnih znanosti: misel, sovražna erekcgi ali r\jen naklonjena, čep-
rav moram priznati, da ni to zakon, ima pa vseeno svoj zadostni razlog, je, neozirage
148
na vrsto njenega vzroka, običajno v tem poslu uspešna. To nam dokazuje vsakdarga
praksa.
Torej, ali taki in podobni uspehi volje nasproti materiji kaj bistvenega spremendo na
njeni definiciji, se s tem njeno bistvo k£0 »izboljša«? Načeloma ne! Ta vpliv kogitacg na
fizis je le akcidentalne narave in v smislu totalitete bivajočega ne pomeni veliko. Od-
daljenih zvezd namreč, če bi se nam zahotelo ter bi trenirali še toliko časa, ne bi mogli
klatiti z neba.
Vendar pa ta premoč materye nad ubogo človeško eksistenco, ki je vsa potopljena v
njeno neizmemost, ni tudi nepreklicna in poslednja resnica sveta. V heglovskem smis-
lu bi se to glasilo takole: Zakonitostim narave ne moremo ubežati, če drugače že, pa vsaj
ob lastni smrti ne. Toda tega dejavnika se mi zavedamo, nekje se raztaplja v našem miš-
Ijeryu, tako da postane vsa ta mogočna in človekovim hrepenenjem sovražna objekti-
viteta ena sama, z njim, mišljenjem zlita ideelna palača. In na tem temelju se spočne
spoznanje, da v resnici nikoli ni bila nekaj absolutno drugega od duha samega, ampak
vedno isti on sam: svoboda.
To pa je tudi poglavitni namen tega kratkega razmišljanja. S tem, če kure delno par-
ticipira na misli, še ne pomeni, da so sile materye že vkorakale v Moskvo.
Peter Mlakar
algoritmi samoupravljanja
EDINA ALTERNATIVA
»Samoupravljanje je edina alternativa našega razvoja.«
(algoritem samoupravljanja)
Daje gornja izjava algoritem samoupravljanja, ne sme biti dvomljivo. Ne le, da vsakod-
nevno sledimo njenim rezultatom v medijih informiranja; že površen pregled prepozna
v njej prvi pogoj, zakaj mora biti algoritem: ne more namreč biti aksiom, saj njena ve-
ljavnost ni očitna vsakemu bebcu. Preostane nam le še, da njeno algoritmičnost doka-
žemo in to bomo tudi storili. Ker gre za algoritem samoupravljanja, je vnaprej jasno,
da je dokazljiv le po samoupravni poti (da je tale izjava prav tako algoritem samoup-
ravljanja, naj za vajo dokaže bralec!).
Vprašujemo se: za katero alternativo v izjavi gre? Sledeč samoupravnim institucijam.
Jezikovnemu razsodišču in Obči enciklopediji JLZ (3. izdaja, str. 121a) predpostavimo,
da se v grobem rabi v simbolni logiki in v javni komunikaciji ujemata in gre pri alter-
nativi za ekskluzivno izbiro med dvema možnostima. Kateri sta tedaj ti dve možnosti,
od katerih naj poljubno izberemo, preostalo pa z isto potezo zavržemo?
Zdi se, da pridevnik »edina« zagotavlja prisotnost obeh členov alternative v izjavi. V
tem primeru je »razvoj« predmet v rodilniku, člena alternative sta na eni strani »sa-
moupravljanja« in na drugi »naš razvoj«. Izbiramo torej: aut/aut; ait samoupravljanje
ali naš razvoj.
Če izberemo samoupravljanje, se s tem odrečemo razvoju. Če se odločimo za razvoj, po-
tem adijo samoupravljanje. Četudi bi od tod sledilo, daje to morda razvojna alternativa,
pa gotovo ni samoupravna, zato jo zavračamo.
Preostane nam edino, da obravnavamo razvoj kot rodilniški prilastek in pristanemo na
to, da pač ne gre za alternativo na isti ravni med samoupravljanjem in razvojem, pač
149
pa za razvojno alternativo, kjer je »naš razvoj« medij, znotraj katerega izbiramo med
samoupravljanjem in ? Kaj neki je z drugim članom alternative?
Drugi člen manjka, alternativa je: »Ali samoupravljanje ali pa nič!«
Če se odločimo za nič, ostanemo brez samoupravljanja. Če izberemo samoupravljanje,
se odpovemo niču. Mimogrede: zdi se, da je končno jasno, zakaj samoupravljanje ne
tфi nihilizma. Nič kot člen alternative povzroči, da se odločimo za samoupravljanje po
devizi »Bolje nekaj kakor nič«.
Ostcoa še možnost, da samoupravljanje kot edino alternativo beremo takole: ali sa-
moupravljanje ali pa - samoupravljanje!
Nerodnost alternative je v tem, da prav tedaj, ko se npr. odločimo za samoupravljanje
na levi, izgubimo samoupravljarge na desni in vice versa. Kako iz zagate?
Pozorni bralec že ve: izjava »SamoupravIjarije je edina alternativa našega razvoja« pro-
izvede odtujevalni vel. Prav za vel in ne za alternativo v strogem smislu gre pri izbiri
med samoupravljanjem ter ničem in med samoupravljanjem ter samoupravljanjem:
Če se pri izbiri med samoupravljanjem in ničem odločimo za samoupravljanje, tedaj je
to samoupravljarye, okrrijeno za nič in zatorej z lukryo, kije z ničimer ni moč zapolniti.
Izbira med samoupravljanjem in samoupravljanjem pa je uprizorljiva kot razcep:
Obe izbiri skupćO lahko izrečemo kot izbiro: »Ali samoupravljanje ali pa... nič drugega
kot samoupravljanje.«
Četudi je bralec morda že začel špekulirati, kaj od tod sledi za samoupravljalca in sa-
moupravljanje, moramo špekulacijo presekati z opozorilom R. Susiča: iz algoritma sa-
moupraviarija ne sledi nič razen rezultata. Rezultat pa je jasen: razcepi gor, luknje dol,
samoupravljalo se bo le!
Jože Vogrinc
* Temelj raziskavam algoritmov samoupravljanja je udarila rubrika Camera obscura v Mladini št.
18, 3. 12. 1981 v zapisu Roberta Susiča Algoritmi samoupravljanja
150
tegobe našega vsakdana
TEMPORA ET MORES
Pozitivisti so se пекгц hvalili, da z istim spoštovanjem kakor Shakespearova zbrana dela
vzamejo v roke n^jponižnejši molitvenik. Ivan Prijatelj je bil prepričan, da bomo Slo-
venci na morebitni sodni dan božjo milost, ki nas je poklicala v živ]jei;je, lahko upra-
vičili z drobno knjižico Prešernovih Poezij.
Kakor da bi časi hiteli, kakor da bi se nravi gnale, da se stisnejo v kar neomanjši format
in duhovitim besednikom gomazečega človeštva ponudijo priložnost za bleščeč besed-
ni obrat.
To je bil svoje dni paradoks, a današnji čas ga potrjuje.
Še nedavno tega smo snovali, kovali, da bi atletski mladec na zidu Sikstinske kapele
uprizoril svoj drugi vesoljski show (menda пдј bi ne bil fiasko kakor prvi); danes telos
zgodovine medli med vrsticami starega papiija, ki ga še niso namenili dobrodelnemu
namenu, in nemara je to edina točka, kjer smo lahko prepričani o zgodovinskem pro-
gresu: namesto bombastične imažerije logu v slavo in človeku v užitek - drobna iskra,
besedna igra, ki se zgubi, котго jo zapišemo, vmes paje tako in tako nihče ne razume.
Konvencionalne preroke propasti Zahoda veija opozoriti, da je vseeno пекгц na tem,
da človek sam sebe, tj. svojega duha, spremeni v molilni mlinček, da ga v prazno zavrti
mlačni prdec božje crkovine.
Tempora sunt ASINARIA.
Et mores reddendi in CAMERA OBSCURA.
Kdo bi si bil mislil, da bo Delo lepega Jutra naznanilo, da seje sodni dan že zgodil, čep-
rav ga očitno nihče ni prav opazil?
A mar ni Odrešnik sam opozoril, da bodo sodni dan napovedali lažni preroki?
Prijatelj si pač ni bil mislil, da takrat ne bo več papirja niti za drobno knjižico po-
ezij - in da bi tako in tako z njo ne imelo smisla več mahati, saj so jo že davno tega
pokukale muhe Njegovega obskurantizma, in varuhi obeh strani pečata ne bodo sub
utroque signo nikoli popustili pri opravljanju svojega mušjega opravila.
Oderunt profanum vulgus, ti modreci obojnega mračnjaštva, opice Teologije in
njenega ateističnega prirepka, in v njihovem vzajemnem zaničevanju jih druži pač
ta strah in strah pred teorijo - profanum vulgus pa, ki mu je barbarstvo usmerje-
nega izobraževanja vzelo Horacija, se je že davno po svojem položaju, če že ne po
instinktu, odločilo za materialistično teorijo.
Če je edina svetla točka mračne sodobnosti prav ta temnica mladine, in so druž-
bena razmerja nepopravljivo postavljena na glavo - kaj nam preostane drugega,
kakor da jih v temačni škatli postavimo na noge v Mladini?
In če so časi pač oslovski - kateri intelekt bi bolje jim ustrezal - če tisti ne, ki v ASI-
NARIA se zapisuje?
Terezija Sankec
V razpravi o stalinizmu, ki jo je pripravil dnevnik Delo, je Rastko Močnik omenil, da
je sedarya zamisel o šolski reformi lahko za zgled, kako si država skuša prilastiti eno iz-
med splošnih funkcij organizirarga družbe, aje hkrati ni sposobna izvrševati. Koje Delo
28. novembra objavilo povzetek razgovora, je to stališče scenzuriralo. Scenzuriralo pa
je tudi vse drugo, kar je isti govorec še rekel ob tej priložnosti. V tretje gre rado. Delo
očitno ijubi preprosto modrost, in zato je že tretjič zapored istemu piscu vzelo besedo;
151
kakor da bi pri manipuliranju z javnostjo že enkrat ne bilo preveč. In kakor da bi ob
skrbnosti, s katero zapisujejo sleherno preprostost reformskih priganjačev, še kdo lahko
dvomil o temeljitosti njihove pristranosti, so skrbno in temeljito utišali prav vse, kar je
omeryeni besednik izrekel. Reformatorjev je resda bolj malo, osamljeni so in nepriljub-
ljeni, zato se nemara šefom na Delu smilijo. Res tudi z ryihovo reformo bolj žalostno ka-
že, zato nemara na Delu z ryimi sočustvujejo. A če bi sočutje in usmiljenje do reforma-
torjev nekako še lahko razumeli, je reklama že neokusna, medtem koje onemogočarye
svobode izražarye preprosto nedopustno. Denimo torej v ryihovem priljudnem slogu,
da so s svojo prevzetnostjo tokrat sodu izbili dno, in zapišimo пекгц besed
O CENZURI NA DELU
Trditev se je torej glasila: sedanje zamisli o šolski reformi ni mogoče uveljaviti, ne da
bi prizadeli demokratične pravice in svoboščine. S tem, da so to misel scenzurirali, so
ryeno resničnost neposredno potrdili. Dokaz za tezo je tezi vzel besedo. K tisočletnim
metafizičnim razpravam, кдј je resnica, je Delo prispevalo izviren donesek: resničnost
izjave je mera njene neobjavljivosti. Vs^j v Delu.
Mimogrede sem na istem razgovoru še omenil, daje Delo zatemnilo eklatantne simpto-
me prvega usmeijenega vpisa. Delo je seveda zatemnilo tudi to omembo: ali je hotelo
preprečiti, da bi vprašarye o dirigiranju vpisa le pridrlo v javnost, ali paje skušalo zgolj
prikriti kritiko svojega početja? Ney je hotelo prvo ali drugo, naredilo je oboje. Prav zato
ryegovo dejarye zasluži sramotno ime cenzure: skupaj s tistim, kar prikrivajo, skriveyo
pred javnostjo tudi, da prikrivajo. Njihov uspeh je potemtakem odvisen od uspešnosti
ryihovega slaivaštva.
Birokracija ne more zmagati, ne da bi okrnila pravice in svoboščine. Ali pa iz tega že
nujno izhaja, da je sleherna kršitev pravic in svoboščin že tudi zmaga za birokracijo?
Taka je imphcitna sodba cenzure na Delu, mi pa moramo meniti drugače: to bi res bila
zmaga birokracije, če bi ji jo priznali Če bi torej ryeno nesramnost mimo požrli. Cen-
zura nas sih k molku, ker ji je zadosti, da naš molk razlaga za našo potrditev. Potem-
takem ji ne smemo dopustiti, da bi nas prisilila v molčeči konsenz.
Cenzura seveda praktično potijuje resničnost naših trditev. Njena prednost pa je, da
hkrati, ko cenzurira našo tezo, prikrije tudi svoje lastno dejarye. A ta prednost je njena
slabost: cenzura je uspešna, le dokler deluje na skrivaj. Brž ko zavpyemo »cenzura na
delu!«, s tem hkrati razkrinkamo ryeno početje in razodenemo svoja stališča. V našem
primeru je to že zadosti, da dokaže resničnost naše iqave in hkrati spodnese celotno
cenzorsko operacyo.
Vprašamo se lahko še cui bono? Interes je očitno zadosti močan, da ga izživljajo na peš-
čici mimogrede navrženih besed, pa hkrati preveč krhek, da bi se upal soočiti s temi
sicer priljudnimi izpeljavami. Domnevamo lahko, da se prav v protislovnosti njihovega
počela skrivajo koristi, ki jih zastopajo.
Ali verjamejo, da bo, komur so zaprli usta, koje govoril o domačih uzurpacyah, ponižno
sprejel navodilo, naj raje razpreda o daljnih in davnih nasiljih; ali pa so naivno preprosti.
Naivni niso, kakor dokazujejo s svojim nezgrešljivim cenzorskim refleksom; torej jih ne
moremo kar preprosto razglasiti za hlapce birokracye. A kdor pričakiye, da boste pred
ryim cepnüi na nos, je v očeh omikanega sveta seveda grotesken. Težava je, da mu ne
smete niti vljudno pokimati, ker vam bo takoj skočil za vrat, in vam skušal omiko izbiti
iz glave. So potemtakem cenzorji na Delu kar neposredno že birokracija na pohodu?
V podnaslovu osvobajajo človeka, s prirejaryem besedila teptíyo ryegove pravice; ne-
kam nedosledno. Ljudi vabyo, naj govorijo, potem pa jim zatiskajo usta; precej nedos-
ledno. Navajajo ustavo, a se je ne držijo; kako nedosledno. A čemu potem že dve leti
tako dosledno skuSíyo onemogočati, da bi človek kritiziral šolsko reformo? - se nemara
bojyo, da bi sicer ryihova nedoslednost bila le preveč - dosledna?
Namesto da lukiye, ki ostajajo za ryihovimi cenzorskimi posegi, mašyo s citati ustavnih
152
pravic, bi ГЕџе spoštovali vsíó tiste pravice, katerih izvrševanje je njihova dolžnost. Ne
moremo jim namreč priznati pravice, da si prilaščigo monopol nad javnim mner\jem,
ne smemo jim odpustiti nesramnosti, da skušajo monopol izrabiti za svoje koristi.
Rastko Močnik
P. S. Sestavek smo poslali na Delo s temle spremnim pismom: »Spoštovani, če se boste
odločili, da objavite spis, ki vam ga pošiljam, vas prosim, da ga prav nič ne spreminjate
in da ga ne vtaknete v rubriko »poštni predal«. Drugače objave spisa ne dovoljujem. S
spoštovarxjem &c.«
Kakor kaže, si na Delu še razbgajo betico z vprašanjem, kako izpolniti ta pogoja.
zmo vzhodnjaške modrosti
PRVI KORAK
(Kôan)
K Tokusanu so prišli mladeniči in mu rekli: »Modri Tokusan, slišali smo, da poznaš pot
modrosti. Povej nam, kako пго naredimo prvi korak po tej poti?«
»Ne verjemite vsega, kar slišite,« jim je odgovoril modri Tokusan.
GANTOVA SEKIRA
(Kôan)
Nekega dne je Tokusan rekel učencu Gantu: »Dva meniha imam, ki sta tu že dolgo let.
Pojdi inju preizkusi.« Gantô je pobral sekiro in odšel h kolibi, kjer sta meniha premiš-
ljevala. Vzdignil je sekiro, rekoč: »Če izrečeta besedo, vama odsekam glavi; če ne izre-
četa besede, vama tudi odsekam glavi.«
Meniha sta še naprej premišljevala, kakor da bi Gantô ne bil spregovoril. Gantô je od-
ložil sekiro z besedami: »Prava zen učenca sta.« Vmil seje k Tokusanu in mu povedal,
kaj se je zgodilo. »Tvoj del mi je jasen,« se je striryal Tokusan, »a d^, povej mi, kako
je z ixjunim deležem?« »Tôzan biju nemara pripustil,« je odvrnil Gantô, »a pod Toku-
sanom bi ne smela biti pripuščena.«
Čez trideset let je Токшап znova velel učencu Gantu, naj meniha preskusi. Ko se je
Gantô s sekiro v roki prikazal na pragu njune kolibe, sta meniha vstala iz svojega tri-
desetletnega premišljarxja, globoko sta se priklonila Gantu, globoko sta se priklonila
drug drugemu, zgrabila sekiro in Gantu odsekala glavo.
Ko Ganta pet let ni bilo naz^, je Tokusan stopil do kolibe obeh menihov. Meniha sta
premišljala, mlada češnja je razsipala sveže cvetove nad gomilo zraven kolibe. Tokusan
je sedel k menihoma in se globoko zamislil. Ko je češi^ja vnovič vzcvetela, se je vanju
zazrl s pogledom, ki je v navadi med učitelji, in rekel tele besede: »Ganta bi pripustil,
če bi zd^le prišel tod mimo. Tudi vidva sta dokazala, da sta vredna pripustitve; a pri-
pustil bi v^u lahko samo Gantô.«
Priredila L. H., po: The Entemal Hook: An Inquiry into the Universals of Human Emerdation,
S. T. Karo, ed.. No man's Land Paperback, Santa Monica, 1980.
153
teološki kotiček
O BOGU
Lacan se je nekoč vprašal, ali nemara Bog lista po učbenikih nove matematike, da je
na tekočem. Na voljo pa so materiali, ki jih zelo številni posamezniki in celo nekatere
institucye imajo za verodostojne in iz katerih lahko s precejšnjo zanesljivostjo sklepamo
o bo^em berilu.
Kafamavmski cestninar Levi, bolj znan po imenu Matej, to je, Božidar, okoli leta 42
med drugim poroča takole:
»... prikaže se mu v spanju Gospodov angel in pravi:,... Rodila bo sina, ki mu daj ime
Jezus...'« In Matej, ki mu ljudstvo danes pravi tudi Matevž, še posebej opozaija: »... se
je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal...: ,imenoval se bo Emanuel...'«.
Nadalje: »se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: ,Vstani, vzemi dete in
njegovo mater ter beži v Egipt...'«-»... se je spolnilo, kar je bil Gospod povedal...:
,Iz Egipta sem poklical svojega sina.'«
Naposled: »se Gospodov angel prikaže v spanju Jožefu v Egiptu in reče: ,Vstani, vzemi
dete in njegovo mater in pojdi v izraelsko deželo ...'«- »se je spolnilo,... da bo Naza-
rejec.«
Gospod Bog je potemtakem glede misije svojega Sina objavil tri izključujoče se infor-
macije: 1. izšel bo iz Betlehema (cf. isti, 2,6); 2. poklical sem ga iz Egipta; 3. bo Nazarejec.
Predstavljamo si lahko torej, kako Gospod Bog mrzlično lista po Stari zavezi, da ugo-
tovi, kaj vse je že napovedal, in potem urgentno pošilja angele, da gonijo Jožefa izpo-
lnjevat božje obljube.
Nemara so ga kritična leta okoli O izučila, da si je poslej priskrbel пекгц matematičnih
učbenikov in se lotil proučevati materialistično teorijo kontradikcije.
O PAPEŠKI NEZMOTUIVOSTI
Katoliški liberali v Združenih državah pravilno ugotavljajo, da se v marsičem ne stri-
njajo s svojim sedanjim papežem. Nenavadno paje, da iz tega sklepajo, da bi papež mo-
rid spremeniti poglede.
Tako opozaija v Newsweeku R. J. Edgeworth iz Canberre, in meni takole: že misel, da
je en sam človek nezmotljiv, je nategnjena; toda veijeti, da bi bilo nezmotljivih 50 mi-
lijonov ameriških katolikov - !?
ROBINZON ALI GOSPOD BOG?
Krožiti je začela podivjana misel, da bi naj koren stalinizma prinesel Robinzon, ko je
z Juana Femandeza prilezel na strani Kapitala.
Misel lahko velja, kolikor pač velja, prizadel pa nas je njen novoveški etnocentrizem.
Že takoj po začetku sveta se je namreč zgodil dovolj poznani incident, da seje Gospod
ozrl na Abelovo daritev, na Kajnovo pa se ni ozrl. Manj paje znano, kaj je Gospod rekel
Kajnu, potem ko mu je ob tej žalitvi obraz »upadel«. O tem poroča Mojzes v četrtem po-
glavju prve knjige,' za naš namen pa smo gospwdaijeve besede nekoliko zgostili.
»Če delaš dobro, ko mi daruješ,« je rekel Gospod Kajnu, »(in prav je, da mi daruješ) po-
tem ni razloga, da bi povešal obraz - ne glede na to, ali se jaz na tvojo daritev ozrem
ali ne.
Če pa sklargaš glavo, ko mi daruješ, to pomeni, da s tvojo daritviojo očitno nekaj ni v
redu (ali ne preži greh pred durmi?).
Torej je bilo prav, da se na tvojo daritev nisem ozrl - sai s skloraeno glavo sam prizna-
vaš, da je lažna.«
154
PROBLEMI 214—215 (11, 1981 — 1, 1982), letnik XIX—XX
Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgo-
vorni urednik), Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rast-
ko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec.
Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rast-
ko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek
(delegati sodelavcev);
Jože Dežman, Marko Kerševan, Valentin Kalan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar,
Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik). Marko Švabič, Jadranka Vesel (delegati
širše družbene skupnosti).
Zaradi finančno-tehničnih razlogov tokrat izhaja zadnja enajsta številka letnika
1981 skupaj s prvo številko letnika 1982. Iz leta 1981 nam je namreč ostalo pre-
malo denarja, da bi lahko izdali enojno zadnjo številko, ker pa je bilo treba ta
denar porabiti še ZÜ letnik 1981, je bila najbolj gospodarna rešitev združitev zadnje
lanske številke s prvo letošnjo.
Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije.
Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974
je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tekoči račun: 50101-678-47163 z oznako: za Probleme
Letna naročnina (za letnik 1982) 150 din, za tujino dvojno.
Izdajatelj: RK ZSMS.
Tisk: DDU Univerzum, Parmova 39, Ljubljana.
Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16—18 h in četrtek od 10—12 h v svojih
prostorih na Gosposki lO/I.
Cena te številke je 40 din.