St. 8. V Gorlei, due 20. iioveiiibra 11M9. Letnik II. Izhaja v üoiici vsa!; četrtek opolu'Jiic. Vtlja du konca leta L. 2. Posamezna številke se dobivajo v razuih go- riških tralikah in ti^ - vinah po 15 stot. ^fljl^,'' ^SHk flflfli^ HI ^flflH^ MS Mtf ' JB8 ^dHfl^ MHHBHV ^^^^^^ mm ^^nfl^fe^v ^m Naročninu. raj se pošilja i:a. upiuvništvo .Gori-> s^e btiaže* v Goriei ul.ca Ventuini 0, dopisi pa na tirednistvo ravno- ism. Cglasi se računajo v iiiiri tutga stoJpiča 1 n m viiokokii ;a enkiat ;.U bt., 2a \ecirat po dcgovütu. Rukopisi se in» vvacajo. Kašim deklefom. V drugi številki svojega lista sine obljubili, da spregovorimp z vsemi stanovi in spoli našega Ijud- stva glasno in jasno besedo; torej tudi z našimi de- klcti. übljuba dela dolg, in dolg je neprijetna stear, katere se vsak rad zuebi, če le mogoče čim prej, Zato se hočemo danes tudi rni oddolžiti pri nasili dekletili in spregovoriti ž njimi odkrito in odlocno besedo. Torej poslušaj nas, danes, slovensko dckle! Dekle! — 'f'o je krepek slovenski izraz, krepka» odiočna beseda. Pomcnja naj torej tudi krepko, od- locno oscbo, ki naj opraviči vse nade, ki se stavijo v njeno krepko moe in delavnost, v njeno zavednost in odločnost. Slovensko dekle! Tvoji stariši. ee jih še imaš, domaea družina in domaeija pričakujejo tvoje delav- nosti in tvojili krepkih sil, da jim pomagaš vsaj na prejšnjo stopinjo blagostaiija. Stara slovenska pesem pravi: »Dckler človeški rod — biva,. po zemlji hod', - bode slovelo - slovensko Jekle!« ';i po čem naj bi slovclo slovensko dekle? Človek slovi le po svoji pridnosti, po svojih krepostih in čednostih, po svoji zavednosti in odločiiosti! Torej, slovensko dekle, bodi pridna, dclaj, trudi se, ne daj se priganjati k delu, ampak rada pomagaj graditi zopet stari dem stare očctnjave, obnoviti in poživiti stari svet, posvečen od pradedov. da bo na njein novi rod prcživljal boljše, lepše dni, in tugi ti, slvensko dckle., ž njim! Pridnost slovenskih deklet je od nek daj slovtla, in ta slava tvojega rodu, sloven- sko dckle, naj bi ne zatemnc-la nikdar! .Torej, delaj in bodi pridna! Slovensko dckle ie bilo že opevano v vseh mo- «'očih pceziiah. Ni boijše rožice, ni lepšega eveta, da bi mu ne bilo /x prirnerjeno slovensko dekle. Skoraj vse svoje najlepše pesmi je slovenski narod posvetil — slovenskim dekletom. Ko elovek prebira ali po-slli- sa te pesni in sc uživlja v nie. se mu zdi, kakor bi lio- dil oh gredicah mladili, dchtcčih cvetic. kakor bi se omamljal ob vzduliu nagelčkov., roženkravta in rož- marina. kakor bi sedel na veji cveteee lipe, kakor bi nosil kito cvetja za klobukom, kakor bi vonjal cve- iličin duh v gumbniei svoje suknie. Nekai lorega, zdravega, vzvišenega nam predsruvJja slovensko deklč v slovenski poeziji. A žal, in hudo nam ie.pri sreu, ko to pišemo. da so to poezijo pretcklosti s temo zagrnili marsikaki zaiostni dogodki zadnjih vojnih let in tudi sedanjega časa. Marsikak tcmen list se je un'ni! v kniiero s!o- venskega deklištva, marsikako dekle se je spozabilo in oskrunilo spomin in east svojega spola in svojega rodu. Užaljeno gleda nanje vse pošteno dcklištvo, s studom se jili bo spominjal scdanji rod. Da bi se to ne bilo nikdar zgodilo! Vsa hvala in east veljä samo poštenim sloven- skim dekletom. Kar ni na vas poštenega, eistega in zdravega, vse to, slovenska dekleta, je na kvar in v škodo našernu ljudstvu. Iz slabe korcninc požcne le slabo deblo. ki more roditi le slabe sadove. Dekleta, od vas zavisi boliša ali slabša priliod- njost našega naroda:; zato bodite zdrava, deviška, neoskrunjena zemlja, ki naj rodi enkrat naši donio- vini zdrave in krepke rodove. Poštenia prodajalka bodi vam^ izdajalka svojega rodu. Naš rod naj liodi med vami kakor rued evetovi. in nikdar ne, kakor da bi hodil med grobovi. Bodite nasemu narodu po- nilad, cvetoča pomlad, o kateri se našemu'narodu ni bati, da bi to] poinladi ne sledila bogata jesen. De- kleta, bodite naše gore eisti listi, bodite naše lipe zdravi cveti! V tern je našemu narodu'zagotovljeno prerojenje in ponilajcnje. V tern, obstoja veliko po- slanstvo vašega življcnja, slovenska dekleta. Ktera pa tega ne razumc, ta bodi izobčena iz vrst našega ljudstva! Čc mora biti prjivo slovensko dckle izraz prid- nosti m poštciiosti. potctn mora ouo biti tudi ziva po- doba narodne zavednosti! V tern se jc že od nckdaj odlikovalo slovensko deklč! Vsi vojni viliarji,. ki so porušili našc domove in lirame, niso mogli porušiti in unieiti ljubezni do teh doniov in do zemlje, na kateri so ti doniovi stali, lju- bezni, katero je vsak odncsel s sabo tudi v begunstvo in princsc-1 s sabo tudi domov. Naj je kdo bival za časa voinc tudi med tujci,, vedno ga je spremljal glas domače govorice, in spev slovenske pesni mu je bi! edina tclnžba v tujini. Kar ie Bog zarisal in vsadil vsakemn človeku v sree, tcga mu tudi noben sve- tovni prevrat ne izruje iz srea, ker mu tega ne more izruti. ne da bi to srcč unieil! Slovenska dekleta, kakor rade gojite cvetice na svojih gredicah in svojih oknih, tako gojite skrbno tudi cvet domovinske ljubezni v svojih sreih. Glasno naj zveni glas slovenske govorite iz našili ust, zvonko naj doni spev slovenske pesmi iz yasili grl! Med viinii njjj ne bo nobene, ki bi pozabili govorice in spevov svoje slovenske matere. Vaše cvet- našiin fantom ob resni in slovesni vlt'u kakor je va- ša dolžr.ost, da si na razpotju življcnja- volite fania svojega naroda! Po vas in iz vas naj se v prihodnjih ženah ohranjuje rod, ki bo vedno prieal., da kar je zi- bala slovenska mati, se tej materi nikoli ne izneveri! Slovenska dekleta, bodite doma, v svojili druzbali in drtištvih skrbne vrtnarice cvetov domovinske lju- bezni, zmiraj zveste varuhiuje slovenskega iniena! Ktera zvesto izpolni te svoje dolznosti, ta bo v časti slovcla še v poznih rodovih. Diželni sfavbeni red. (Daljc). Kakor je potrebno, da pri stavljenju novih go- spodarskih poslo])ij kmet kmetu za potrebo odstopi košček zemlje ali ga pa zamenja s kakim drugim njegovim kosoin, tako velja to tudi za pomoč pri gracinji, pri vc/nji, pri rabi grusčnili jam. kaninolo- mov itd., da si gredo naši rojaki pri tern na roko za- stonj ali pa vsaj za malenkostno eeno. Komur je na- rava in sreča več darovala, naj ne gleda na to, da ta dar mastno zaračuna svojemu sosedu. Pričakuje se pa tudi. da tisti. ki mu je po vojni ostal šc kolikor toliko ncpokvarjen in neizčrpan gozd, če že ne daru- je, pa vsaj za mal d.enar edstopi svoiemu sosedu in znarcu par debel, ki jih nujno potrebuje za svojo stavbo ali pa za napravo izgubljcnc hišne oprave. Kar velja o isrctlitvi posamcznih gospodarstev, to velja ludi za cc!o vas ali selo,.; in sicer ne le v go- spodarskcm, ampak tudi v zdravstvenem in estetiC- nem oziru. Vas naj ne bo več samo kup skupaj nametanih his, ki so ena drugi na poti, tcmveč lepo razvršecna in zaokrožena slika. Komur je bilo poprej pretesno v vasi, naj se dolgo ne pomislja, prcnesti cclo gospo- darstvo na svoj bližnji svet, ali pa naj zamenja, ako je mogoee, svojo parcelo v vasi z drugo sosedo- vo parcclo v bližini,. s čcmiir bi bilo ustrcženo vcč- krat obema. Sc ve, pri takih operacijah bi morale iti vse obla- sti ljudstvu prav dalekosežno na roko, posebno v tern, da bi dale za izmerjenje sveta in za zemljcknjiž- ni prenos strokovnjake brezplačno na razpolago, ka- kor je to že prcskrbljeno v zakonih za arondiranje (zaokroženje) posestev. Najlazje bi se dal izvesti tak prenos v slučaju — in take prilike naj se ne zaniudijo, - da odstopi ob- eina svoj občinski svet obeinarjem v vasi ali ga pa zamenja ž njimi za njih podrte hiše v vasi, zato da ona lahko razširi in uravna svoje obcinskc poti, da napravi potrebne občinske vodnjake, pralnice in dru- ge občekoristne naprave. Za vsa enaka dela naj bi si občine v poscben od'bor izvolile sposobne može, ki bi posredovali s svojim vplivom in s svojim znanjem v posameznih slučajih. Pri postavljanju novih domov in gospodarskih poslopij naj veljajo torej naslcdnja načcla: 1.) Vse stavbe naj tvorijo zaokrozeno celoto,. ki naj kolikor mogoče odgovaria zdravstvenim, gospo- darskim in estetienim zahtevam, ne gledč na to, ali leži ta dom v neposredni bližini drugih poslopij v va- si, tcmveč kolikor mogoce v blizin.i glavnega dela posestva., kjcr se družina naidalje mudi čez dan. S tern si kmet skrajša poti, prihrani veliko truda lju- dem in živini, ter si pridobi na času. ^e seclaj naj se kmet ozira na Doznejše morcbitne dopolnitve in spre- meniave, dokler ni prepozno. 2.) Obcinski zastopniki in posainczniki naj grc- do drug drugemu vsestranski blagohotno na roko. 3.) Občinski kakor tudi zasebni kamnolomi, gruščne jame itd. naj bodo vr vseh poškodovanili krajih za določcno dobo potrebnim obeinarjem., če ne že zastonj, pa vsaj za majhno odškodnino na raz- polago. Ko prchajam k splošni ureditvi gospodarskih po- slopij, bi rad opomnil par točk, ki se mi zdijo precej važne glede na naše razmcre. Naša gospodarska poslopja, (posebno v gorah), so večkrat le prezamrežena s sadnini drevjem, ki je nasajeno prcblizo hiš. To zasenčenje hise je posebno ob spalnicah in hlevili škodljivo, ker z-abranjujc solneu in zraku dohod v te glavne prostore. Hiša, obdaiia na ta nnčin z drevjem., je mračna in zadiihla. Solnce razkužuje zrak in mora sijtai kolikor mogočc crloboko v vse hisne prostore. Nadlc/.na poletnai vro- čina je obilno poplačana z gorkoto, ki jo daja solnce jeseni in spomladi. Vrhutega pa biva večina naših deželanov po leti v prosti uaravi, po zimi pa v zapr- tih prostorih. ¦ . Druga napaka pri našili gospodarjih je preveliko štedenje pri stavbah; tako med drugim premalo gle- dajo na solidnost vrat in oken. Ti deli stavb inorajo biti kolikor mogoče solidni, ali dobro in trdno sprem- Ijeni, ker najvee trpijo; pa so po navadi zelo šibko in slabo napravljcni ali pritrjeni, ker ne drže in ne za- pirajo clybro, da piha največkrat v hišo ob straneh in zgoraj in spodaj. Marsikateri bolezni v hiši, katerc vzroka se navadno nc zavedamo, bi se lahko izognili z dobrimi zapirali; in stroški za to so razmeroma1 le malo vcčji. Dvojna okna tudi pri kmečki hiši niso odveč. Potreba časa in dobra vzgoja otrok zahteva, da se kuhinja predela v prostor samo za ta namen. Pri nas na deželi so še veliko v navadi odprta ognjišča, kjer se družina greje ob rnrzlih dneh. Odprto ognjišče je za gospodinjstvo velika potrata drv in muka pri delu. tiospodinja mora skoro eel dan požirati dim, a dve tretjini gorkote uideta brez koristi v diinnik. No- ge, na nirzlih kanienitih tlch in gorko zgornje telone miorejo dolgo kljubovati bolezni. Z isto malo večjo ninoziiio drv se lahko greje štedilnik v kuhinji in peč v sobi. Da pri odprtem ognjišču starejši člani družine ne morejo delati in otroci hkrati se ueiti. o tem ne more biti govora, temu bo gotovo pritrdil vsak pri- zadeti gospodar. Slednjič opažanu da je pri naših rojakih na de- želi doniača obrt, posebno za manjša dela in popra- vila, le premalo razvita. Vsakdanja skušnja uči, da ni le odveč, ampak naravnost nujno potrebiio za do- bro gospodarstvo.. da je pri hiši majhna delavnica za inanjša kolesarska, kovaška in posebno mizarska dela. S tem. da si vsak posestnik kupi vsaj glavno orodje za taka popravila ter izuči sehe in svoje sino- ve v navadnih in najpotrcbnejsih delih teh obrti, pri- hrani sebi marsikak j-trošck. ter se mu potrosek za to oi odie stoterno poplaea. Tudi ni odveč, če trdim, da taka mala sprenremba vsakdanjega dela, kadar to eas pripušča, vzbuja pri mladih močch pridnost in varčnost, onemogoči pohajkovanje, posebno ob de- zcvnih dneh* in spodbuja h eutu samostojnosti, h gospodarskem raeunnnju in stedenju. Ako pa nakup orodja za razne obrti in delavnica za to presega de- narno zmožnost enega gospodarja, je dobro in prav, da si več sosedov omisli po eno tako dclavnico, ka- tero skupno zalagajo in rabijo po potrebi. Po tch.splosnili pripombah prehajam h posa- meznostim stavbenega reda. V pomislek in pomoč. Dne 4. novemlbra se je zaključilo šolsko leto pri- pravnice za učiteljišča v I'olminu, katero se je zače- lo s 1. junijcm in je trajalo torej 5 meseeev. Učenci so bili povečini, razven par Tolminccv, preskrbljcni z vsem brezplačno v konviktu Franca Škodnika. Go- jenci so bili skoraj vsi iz Tolminskcga in bilo jih je črcz 40. Kakor se euje imajo pričeti s 1. decembrom ali najpozneje z novim letom tečaji in sicer prvi odde- Ijeno, ostali trije pa baje skupno in pa pripravnica. Konvikt je nastanjen v poslopju ljudske sole in ra- zumljivo, da je ljudska sola prikrajšana in samo tri- razredna. Vprašamo, kje bomo pa vzeli zopet še dve sobi za tečaje. Ljujjski soli menda vendar nc? Nade- jajrno se, da bodo prizadeti gospodje že se pravo- časno poskrbeli za prireditev prostorov. Učiteljišče homo imeli torej v Tolminu in sicer mešano za oba spola. Sedaj pa računajmo malo: pri- pravnica 40, prvi tečaj 40 gojencev in oni tri obse- gajoči tečaj tudi od 30—40, ker nadejati se je, da ne bodo oni gojenci, katcrim je bila sreča mila kon- čati eden ali dva letnika, opustili svojih študij. Uči- teljišče ima računati najmanj s 100—120 gojenci in gojenkami. ^imnazija in realka sta koncu dobre- ga„ zato pa bo naval na učiteljišče šc vcčji, ker to bo vsaj še v — Tolminu. Kakor pa je piscu znano, je Tolmin zamogel spraviti pod streho v času svojega razkošja in bla- gostanja komaj 20 dijakov in se za te jc šla trda. Da- nes pa je Tolmin razvalina in le delno na zunaj po- beljeu. Kam torej z ouo maso dijakov in dijakinj, ki hočejo na zavod? Škodnikov konvikt ni elastičen in ne more delati čude/.ev in bo vzprejel k večjemu 50 gojencev in gojenk. Da je to velika opora in sreča; našim učitcljiščnikom, sc ne da oporckati. Letošnji gojenci so mu gotovo od srea hvatezni,, zakaj brez niega bi bili še vedno le doma in ne prvoletniki. Vzpodbudi svojih tamosnjih voditeljev se ima tnar- sikdo zahvaliti za dober uspeh. ah jn koliko dijakov bo k letu brezplačno v konviktu.! se ne ve. Zunai na Tolminu pa static soba z golimi stirimi mokrimi ste- nami 40—50 lir in hrana najmanj 4 lire dnevno. Računati je torej z oblcko in učnimi pripomočki na gojenca mesečno 200 lir. Koliko naših starišev bo zmoglo žrtvovati za svoje otroke 2000 lir na leto?! Bojhn se, da sc zgodi potem tako kot na gimnaziji v Idriji, da se bo dalo šteti število učenccv na prste. Učiteljev manjka v naši dežcli tretjina. Šolske raz- mere so take kct prcd' 50 leti. Kai jc narodu sola, ve danes vsak izmcd nas. • Ali se še spominjate, kako smo dclali, ko nas je t"pel avstrij^ki bič? Preobčutljivi so bili udarci,. da bVjih biii že pozabili. Kjer sir.o videli polrcbo, a ne pomoči, smo pa sami, dasiravno ubogi, podpirah m vzdržcvali z draovi svoje sole in učence. Na tent smo danes. Pomagaj si s«m in Bog ti pomore! Ueiteljev nujno rabimo v konvikt ncmorejo vm in ostalim moramo pa skupno poskrbeti obstoj. Po- gledati je torej, koüko stanovanj se da dobiti v I ol- minu in o tem narn bo morda kak tolininski rodoljub v teu cenjenem listn poročal. Za ostale pa sc morajo postaviti "vsaj barake in ustanoviti vsem skupno kuhinjo, kot smo jo imeli svojčas v Goriü za revnc licence. K tej naj bi po meznosti nrispevali goienci sami, ostalo pa mi vsi. ki pojrnujemo.; kai so nam m bodo'nasi ucitelji. Kak Tolmincc bi morda stvar pro- učil in prevzcl ono skupno kuhinjo. Dovolite, da rečem z nasim. narednim DesniKom Gregorčičem: »Na delo tedaj, ker resnobui so cinovU Naši nckdanji sre. poslanci. duhovščina. učiteljstvo in drugo razumništvo, naj stori kar je v njegovih mo- ceh za'obstoj naših sredniih šol in naj ? svojo spret- no besedo potrka na radodarna srea, ki bodo rada kaj utrpcla za izboljšanje naših šolskih razmcr. Vojna škoda in rekvizicija. O vojni škodi smo že govorili v našem listu, namreč o vojni škodi v ožjem smisiu. kaiti tudi pn rekvizicijaih je mogoče govoriti o skodi, kakor bomo razložili poznejc, ampak o škodi v širšcm smislu te besede. Za vojno skodo v ozjem smislu besede, ni no- bena državadolžna plačati odškodnine. To se pravi: nobena država nima v svojih zakonih postave, ki bi dolocala, da imajo njeni državljani pravico do od- škodninc. ako je njih premoženjc trpelo škodo vsled vojnili dogodkov. Vojne dogodke smatrajo zakoniki vseh držav kot »višjo silo«, za katcro ni nihčc odgo- voren in za posledice katere ne more nihče zahtcvati nobenc odškodnine. Ako kljub temu posamczne civi- lizirane države plačujejo v večji ali manjši mcri po vojni povzročeno škodo, se zgodi to na podiagi po- sebnih v to svrho izdanili zakqnov ali naredb, ki so jih narekovali socijalnopoliticni oziri in potreba po reintcgraciji ali vzpostavitvi narodnega premcženja. Popolnoma drugačnc narave od vejne škode v ožjem smislu, je rekviziciia in ekspropriacija ali razlastitev. Za sedaj sc hočemo baviti le z rekvizi- cijo. Kaj je rekvizicija? Dejanja, ki padejo pod ta pojem je naše ljudstvo bridko čutilo skozi vsa vojna leta. Ako hočemo juridično opredeliti ta pojem, je rekvizicija tista odredba vojaške oblasti, ki ima za namen uporabo doloeenih stvari, ki so potrebnc ali koristne za delovanje annade. Potrebno ie torcj, da je dotična stvar doprinesla armadi kakšno korist. da je bila od nje rabljena ali konsumirana, da je služila njenim potrebam. Dočim pomeni vojua škoda v ožjem smislu be- sede, uničbo ali pomanjšanje vrcdnosti premožcnja, katerini ne odgovarja na drugi strain nobena korist za državo, prcideprirekvizicijah ali razlastitvah latst- nina ali pravica do uporbae določene stvari od za- sebnika i?a državno upravo,, ki ima od te pridobitve materijelno korist, tako, da se v tisti meri. v kateri se je vsled rekvizicije ali razlastitve premoženje za- sebnikovo zmanjšalo., poveča na drugi strani za dr- žavo. To razločevanje med vojno škcdo v ožjcm smi- slu in rekvizicijo ali razlastitvijo je zelo važno iz sle- dečih vzrokov: Odškodnina za voino škodo v ožjem smislu se bo plačevstla, kakor je znano, šele po aneksiji, od- škodnine za rekvizicije pa sc izp!ačuSeSo že zdstj. Pri vojni škodi v oz'jem smisiu se bo plačcvaia odšlcodnina Ie za dsjansko škodo, ffi ne tudi za odišio dohodke ali dobičke, Pri rekviziciiah pa pridejo v poštev tudi izostali ait odišli dobiček. .Ako gre za rekvizicijo se tore] pri obdelanih zcmljiščili ne plača samo Skoda za uničcna drevesa, uničcne trte in za zasipcnje jarkov, (kakor se plača pri vojni škodi v ozjem smisiu), ampak se vračunajo v odškodnino tudi vsi doslcj izostaÜ dohodki in vsc tisti dohodki. ki bodo tudi zanaprej izostali, odklcr ne bo zemljiščc obnovljcno in postavljeno v prcjšnji stan. Proti odločbam komisJi, ki bodo odločevale o voinih škodah, ni dopuščena nobena pritožba, če) škoda ne pressga 50.000 Mr; Ce presets ts znesek, ;c dopušče«a pritožba na višb komisijo Proti od^cčM vi?V komisiie pa ni več -pritožbe. Drr.gače je pri rs- kvizlcijiah. Tu je mogoč« pritožba na g^ncraJno in- tendenco \n prot) nieni ocuočhi ia dopuščena pritožba na v nalašg za to postavlsen sodrii odsck. Nnstajiv vprašanjc: kateri kritcrij ie merodajen za n da niso sli glasovat. Prcd vsem ie treba povdariti. da ni sicer glasovala polovica volil- !cev, a tudi 1. 1913. je prisla na volišče le polovica volilccv« in tedaj se nacijonalisti in impcrijalisti go- tovo niso pritoževali. Poražene stranke imajo seveda i vedno pripravljen izgovor. Ako upoštevamo, da se je volilna pravica sedaj razširila na 2 miljona in pol volücew ki !. 1913 niso volili, je sedanja udelczba pri volitvah za italjanske razmere velika. Kakor poro- čajo zadnje vesti, bo y novi zbornici 130 do 140 so- cijalistov (prej 50) in 90 pristašev ljudskc. stranke (prej 20!). Položaj strank bo radi tcga v novi zbor- nici povsem druiračcn kakor dosedaj, in bo moraia tudi vlnda kreniti na nova pota. Pri volitvah na Francoskem so zmagali na vsej črti imperijalistični nacijonalisti, med tcni ko so bill F.ociiaüsti občntro rornženi bodisi radi razko'a v stranki. bodisi radi deistva. da se je dvignil frajico- ski nnrodni ponos vsled velike'zmage nad Nemci do i uapulia in r-o imeJe radi te^a nacijonalnc stranke la- hko dclo. Radikalni socijalisti so zgubili 85 man'da- tov. tako da šteic niih stranka sedai le 78 poslanccv. j zcdinicTii soci)ali.c.H (zmerna smer) imajo scdnj f>5 I mnndatov (prei 102); vladne stranke so si priborile 130 do 140 poslancev več kot r>rr\. Smer fra-ncoske politike bo sednj vprvi vrsti najhujši bojkot Oerman- F-lvu in boliševizmu. Na Peki sc jo polc/aj v toliko spremenil, da ie postn.lo D'Anrinnziju dolgočasno vse čakanje na de- finitivno ancksiio Reke od strani italjanske vlade in da je izkrcn.l tisoč svojih vojakov v Z^Mru, ki era je tudi brcznogojno anektiral. Admirni MiUo, vr- hovni povclinik v zasedcrem dclu Dalmaci.ie se je pokazal solidarnejra z D' Ar-niinziiem, in jc sst (menda sedaj v ulici. Sanitä) in vprašajte tani^ ali je prišlo kaj denarja iz Amerike v ta namens morda od Yougoslav. Ralief Association. R. T. v Kobaridu. V Vašem slucaju jc treba na vsak način zdravniške pomoči. Obrnite se na na§eg;t zdravnika dr. Bacarja v Gorici, Via Trc Re 9. (poleg kapucinske cerkve). I. L. Kozarno (Biljana). GJavni zastop Vzajemne zavarovalnice Ijubljanske se nahaja v Barkovljah pri Trstu. Zavarovalnino placate torej tarn, seveda v M- rah. ampak ne v istem znesku. ampak po dnevnem banenem kurzu. Vjirasajte torej omenjeni glavni za- stop, koliko imate plačati v lirah namesto 12*25 K. Skoda se izplača seveda1 v kronah., kakor je bilo pr- votno pogojeno. Sk. Robič (Kobarid). 1.) Vsi tisti. ki so Vam bila zemliišča razlaŠčena ali po^kodovana. z zgradbo žc- lcznice. morate vložiti prošnjo za ugotovitev in pla- čilo odškodnine na Ufficio tcritoriale del Genio. 2.) Mranünc in rrntne knjizicc, ki se nnhajoio še v .lugoslavijiinso vpisane na ime tu bivaiočili oseb, jc mogočc še vedno priiaviti pri tuk. poštnih uradih. R. 2. Drežnica. Ali stc dobili od dotičnecra čast- nika kakšne listine v roko, koliko Vam je izplačal.; za katero dobo in za katerc prostorc? To laliko zalite- vate. Če nam ne poveste v imenu kateroga vojnega urada ali oblasti ie izplaceval. V?m nc moremo na- tančno. novedati.; kam se lahko pritožite. Ce Vam ni prav nič znano. vložite prito/.bo na Ufficio Revjsiore Affitti e Rcquisizioni, v Gorici Via Vittorio Aifjeri. F. M. - Velke Žablfe, Dokler ne zapade doseda- nia pogodba. so najemniki dolžni plačati Vam le 40 odstotkov. A. P. v Pcdleskovci. V Vasem in v vsch drugih slucajih internacij in radi vojnih ujetnikov bomo ure- dili vse potrebno, da se naši ljudjc Cimprej domov povrnejo. !¦ 5. P. v Čepovanu. V vseh slučajih rekvizicij se je treba obrniti na rckvizicijski urad v Ciorici, Via Al- fieri 2. V Vašem slučaju smo izjemoma pripravljeni, napravili Vam tozadevno prošnjo; zglasite sc oscbno o priložnosti. A. K. - Sv. Križ 76. Potrdilo, da Vam je vojaškai oblust rckvirirala turšico, pošljite nam v rekomandi- ranem pisrnu, da uredimo mi vse potrebno. Sicer pa je nu'jboijc, cla sc zglasite zopet pri nas. V. K. - Bsča 4. Ako so Vam vojaki brcz Vašega dovoijenja uničili pašiiik in drugo v športne namene, pritožite se takoj osebno pri Vašemu povelj.uvn. Ako bi to posredovai'je nič ne zalcglo, priditc k nam. da Vam scstavimo vlogo na povcljstvo 11. arniadnega. zbora. Frincsti niorate s seboj natančcn seznam vse od vojakov povzročene škode; ta seznam naj potrdi Vaac županstvo. R. T. v Lckvah. Ako Vam je sin pisjl, da se vkrca v Vladivostok!! 9. p. in., sevcda nc more biti še drma in ni sc Vam treba vzneniirjati radi te^a. Vožnia traja scdaj po morju poldmgi mesece, nato #a čaka kvarantena. toraj sc sin vrnc domov šcle po Novcin !s'1n. Predsedniku pcsradcvalneea urada za begunce v L. Prejcli srro Vašc poročilo. a čcmn pošiliati tik pred zimo bcgunce domov? Naj prideio raj* spo- miadi. Ako jili pa že licčcte poslnti v partijah na vsak način. pnsrednjfe. da nrincsejo clovolj /iv-.va s seboj. Za nadaljnc informacije smo Vain vcdno na razpo- lago. Izdaia konsorcij .GoriŠke Straže*. Odg[ovorni urednik ¦ Josip Vimpolšek. |Tiska „Narodna Tiskarna* v Oorici. TEPENSKI KOLEDAR. November, 28. nedclln 24. pvbluk.. Klomen. 24. ponedcljpk, Jnnez od Križa. 25- torok, Kntarina. 20. s-Toda, Konrad. 27. čctitolc, Virsilij, Ah»clj. 28. polok, Etierhad, Jakob iz Marko, L"J. sobota Saturntn, Filoineu. Knjigarna Kat. Tisk. Društva GoHca« Montova hiša. Zatoga na drobno in na debelo : Pisarniških in šolskih potrebščin« Cigaretni papir „Abadie", „Exelsior** in drugi, Svalčice za cigarete „Abadie", Razglednice, Pisemski parpir. Zaloga, Dr, Pečjakov Šolski molitvenik in Večna molitev pred Jezusom v Zakra mentu ljubezni. Slovenske lepo^lovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovenski slovar in Iskravec, Slovensko-italjanski slovar. S Koledar goriških slovencev za leto 1920. Anton Breščak velika trgovina 8 pohištvom vs^h vrst Berica, Vio Carducci IV Andrej Golja Gorica — Piazza Grande 22 Prodajalna stekla, potrebščin za» kuhinjo. Velika zaloga rešet, škafov, kadij in raznovrstne suhe robe. Zaloga šip, porcelanastega in sieklrnega blaga okvirjev za podobe in zrcaia flnton Koren, Gorica, Via Carducci 4 PETEE GRUDEN Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica Priporoča svojo zalogo najboljših vin in mešanega blaga. Postrežba točna in solidna, Po okolici tudi na dom. Fotograf ^jerkio ZZZZZZZZZZZ 60FJICA, Corso VEf^DI 36 ——— —¦—— na dvorišČu Vo?ni ißd. južna posTAJA Proga Gorica — Videm 4.15* brzovlak v Videm — Trbiž — Dunaj 9.10 hitri vlak v Videm — Benetke 16.10 brzovlak „ 20.25 osebni vlak „ „ *) le ob pondeljkih, sredah in petkih. Proga Gorica — Crst 1.24* brzovlak v Trst 7.— osebni vlak v Trst 15.15 brzovlak „ „ 21.04 hitri vlak „ „ *) le ob pondeljkih, sredah in petkih. DRŽAVNA POSTAJA. Proga Gorica — Poclbrdo. 9.56 osebni vlak v Podbrdo 18.25 Proga Gorica — Crst 8.35 osebni vlak v Trst 17.10 JUŽNA POSTAJA. Proga Gorica — fljdovščina 9.13 mešani vlak v Ajdovščino 16.40 Ob 650 in 16. — prihaja mešani vlak iz Ajdovščine TR60VINA Z JESTVINAMI Josip Kutin se priporoča sl. občinstvu GORICA - Via Carducci st. 11 - GORICA üa P. Kemenšček se priporoöa sl. ob^instvu ^ PIAZZA CORNO ST. 7 ^ Rajer Evgen IS (JORIsiA - VIA CESARE BATTISTI 20 (p'prej V|a Teatro) priporoča svojo zalögo : : : : = V I H fi = Miha Kozman, Gorica 27 Via Rastello 27 Bogata zaloga kmetijskih. lesnih — kakor tudi xaloga hisnih in kuhinjskih potreb- ščin. Velika izbera krogel) za balmcanje, — steklenih i/delkov in ilnatih posod. — fi. DRUPOVKH VIA RASTELLO ST. 3 Zaloga usnja in prodajalna črev- Ijarskih potrebščin na üehelo in drob- no. Prporoča »e slavnemu občmstvu ¦ za obiino u eležbo. =------- Prislia istrska ia s^gas pri posestniku in trgovcu G JKitOSSS Ka«"°Jba Pri Montoni (Istra). ===== Odvetnik ^^^ Dr. K. Podgornik se je preselil 60RICH, Via Codelli šreu. 18 (pri Senenem trgu). BRIVNICA LUDVIK COTER, Gorica, Piazza Grande, Tim. 17, se priporoča slavnemu občinstvu. I. DRUFOVKA Gorico, Via Biosue Carducci 3 (začasno Jos. Baudaž). Zaloga usnja, boksa, ševro, nad- platov in vseh drugih čevijarskili — — potrebščin. — — Obenem priporočam č. duhov- ščini, ter g. trgovcem svojo bo- gato zalogo voščenih sveč, pri- žigalnikov, kadila, itd. Obceznana ZALOGA istrskega vipavskega, briskega in italijanskega = vina = in vsakovrstnega žgfanja, (tudi na drobno),vermoutha, marsale itd. na debelo. CENE BRE2 KOMKURENCE. Brata Ahuja, Gorica, Via S. Antonio 4 (poieg Korna). Oljnate slike }j