Poitnlna platana v gotovfnf
S*av. 43.
V	Lfubl|ani, »reda 28. februarja 1939.
Uto IV
20.200 km je prepotoval Hitler lani
Berlin, 22. februarja, o. Propagandno ministrstvo je poslalo vsem listom v državi natančen obračun o vsem delu, ki ga je narodni socializem opravil v Nemčiji 1. 1938. Poročilo obsega 30 strani samih številk z najrazličnejših področij, na katerih se je uveljavljalo delo narodnega socializma, razen tega pa podrobne statistične podatke o vsem, kar je vredno omembe iz zasebnega in javnega življenja narodnih socialističnih voditeljev, predvsem Hitlerja samega.
Iz teh podatkov je razvidnih mnogo zanimivosti o osebnem življenju nemškega voditelja. Statistika pravi med drugim, da je Hitler v letu 1938. prepotoval 20.200 km, bodisi zaradi propagande, bodisi ko je nadzoroval javna dela, vojsko ali utrdbe. Njegovi zaupniki, ki neprestano potujejo med Berlinom in Berchtesgadenom, so premerili lani pot 294.000 km. Telefoniral je Hitler v tem letu 8922 krat ali pa bil po telefonu poklican. Sprejel je dva kralja: bolgarskega kralja Borisa in romunskega kralja Karola, večje število ministrskih predsednikov, med njimi trikrat Camberlaina, dvakrat Becka, enkrat Daladiera, enkrat pa Horthya, madžarskega državnega poglavarja. Videl se je s švedskim kraljem Gustavom, z italijanskim vladarjem in z danskim kraljem Konstantinom. Njegovi osebni izdatki so v letu 1938. zrasli za 1737 mark. Izdatki presegajo za to vsoto njegove uradne prejemke, ki znašajo 100.000 mark.
Uradna statistika propagandnega ministrstva pravi dalje, da se je Hitler lani udeležil 31 gledaliških predstev. Med njimi je videl trikrat francosko komedijo »Tovarišč«. Predvajali so mu 46 novih filmov, od tega tri četrtine v njegovem zasebnem kinu v Berchtesgadenu. Iz statistike je razvidno, kako skromen je v svojih osebnih potrebah voditelj nove Nemčije: lani je potreboval dva nova službena plašča, od tega enega usnjenega, tri pare rokavic, dva para novih škornjev, štiri čepice, tri uniforme in eno večerno obleko.
Cisto na njegovo zasebno življenje se nanaša postavka, ki pravi, da si je nemški vodja lani nabavil naočnike, ki jih potrebuje pri svojem večernem delu
Francov odgovor Franciji
Dvanafst ameriških letal se e razbilo na manevrih
22- febr. m. Na velikih ameriških .,ki i'h nadzoruje predsednik Združenih am®riskih držav Roosevelt sam, se je ponesrečilo več letal. Zaradi goste megle je zašlo dvanajst bombnih letal ter dalj časa krožilo nad obalo mehiškega zaliva. Ko jim je zmanjkalo bencina, so se letala poskušala spustiti na zemljo, pn tem pa se je pet letal popolnoma razbilo, ostalih sedem pa je težko poškodovanih. O usodi posadk na teh letalih do zdaj še ni ničesar znanega.
V	Nemčiji uganjal ženitne sleparije, pri nas pa bo sedel
Maribor, 21. februarja.
Mariborska policija je dobila od nemških policijskih oblasti v rGadcu obvestilo, da je pobegnil ®ez mejo neki 40 letni čevljar Ivan Soršak iz Polskave, katerega je graška policija zasledovala zaradi ženitvene prevare. oSršaka je mariborska pojili na podlagi tega obvestila izsledila v Mari-ga aret'rala. Iz Gradca pišejo,, da je Sor-* °“kodoval tam neko žensko za 600 nemških •• ?	10-000	din) in sicer na ta način, da
,i!ii *enitev. K0 je dobil denar, si je takoj J-J nit«! Ur°Tin kol°' Potem pa je popihal čez mejo nazaj v Jugoslavijo. Soršaka so pridali v zaporu, da se njegova krivda ugotovi, potem pa bo izročen sodišču, da odgovarja za svoje dejanje.
Nacionalistična vlada zavrača francosko zahtevo po amnestiji in zahteva brezpogojno udajo rdečih
London, 22. febr. Iz zunanjega ministrstva poročajo, da je španska nacionalistična vlada po razgovorih, ki jih je njen zunanji minister Jordana imel s francoskim odposlancem Rerardom, poslala francoski vladi posebno spomenico. Spomenica odgovarja na pogoje, ki jih je stavil francoski odposlanec glede priznanja nacionalne Španije po Franciji. Vsebuje naslednej točke:
1. Nacionalna vlada ne odneha od svoje zahteve, da mora rdeča vojska takoj prenehati z vsem odporom in se brezpogojno udati nacionalistom.
2. Španska nacionalna vlada odklanja francosko zahtevo, da bi razglasila splošno amnestijo za krivce vsega, kar se je dogajalo v dveh fn pol letih pod oblastjo rdečih.
3 .španska nacionalna vlada odločno poudatja, da ne bo trpela na svojem ozemlju nikakega tujega vpliva, ki bi škodoval neodvisnosti španske države.
4. Spomenica na kor.cu pravi, da je ta izjava zadnja beseda generala Franca, ki bo začsl z ofenzivo na Madrid, če rdeči teh njegovih pogojev ne sprejmejo.
Spomenica utemeljuje te točke s stvarnimi razlogi. Franco ne more razglasiti splošne amnestije, ker bi se s tem pregrešil proti najpriprostej-šim pojmom o pravici. Ljudje, ki so Španijo vrgli v krvavo vojno vihro in jo do polovice uničili, ki so dali pomoriti na stotsoče svojih rojakov ter Špa-
niji povzročili nepopravljivo moralno in gospodarsko škodo, ne morejo biti deležni odpuščanja, če naj še veljajo sploh kaka načela o pravici in odgovornosti. Kaznovani bodo samo tisti, ki so krivi, tistim pa, ki so bili zapeljani, se ne bo zgodilo nič, kakor je general Franco že neštetokrat v tej vojni pokazal.
Zaradi tega odločnega Francovega odgovora trdijo v Londonu, da bosta Francija in Anglija opustili nadaljna posredovanja pri Francu in bosta nacionalno državo že prihodnji teden priznali. Pričakujejo, da bo odločilno besedo o tem priznanju spregovoril predsednik angleške vlade Chamberlain na prihodnji seji vlade.
Pariz, 22. febr. o. Francoski uradni odposlanec za pogajanja z nacionalno Španijo, Berard, je včeraj odpotoval iz Curgosa v St. Jean de Luz in imel zvečer dolg telefonski razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Dejal je, da se razgovori med njim in Francovo vlado niso pretrgali, kakor pravijo nekatera prezgodnja poročila, marveč da so jih samo odložili, ker je general Jordana moral odpotovati v Barcelono na veliko vojaško parado in pa da poroča generalu Francu. Razgovori se bodo nadaljevali po Jordanovi vrnitvi. Berard je izrazil upanje, da bodo do sobote rešena vsa vprašanja, ki jih je treba razčistiti, preden bi mogla Francija priznati nacionalno Španijo. Vse sklepe glede tega pa bo francoska vlada sprejela v soglasju z angleška
Izjeva predsednika stalnega sveta Balkanske zveze
Balkanske države so v vseh
vprašanjih složne
Bukarešta, 22. febr, m. Na konferenci stalnega 6veta držav Balkanske zveze je romunski zunanji minister Gafencu dal včeraj naslednjo izjavo:
»Lahko patrdimo, da konferenca Balkanske zveze nadaljuje z delom v najprisrčiiejšem ozračju. Štirje zunanji ministri držav Balkanske zveze lahko znova in najodločneje potrdijo, da je ohranitev jn poglobitev te zveze nujno potrebna za ohranitev vseh koristi teh držav ter dragocen prispevek za ohranitev evropskega miru. Balkanska zveza je izšla iz vznemirljivih dogodkov lanskega leta okrepljena. Vsak od štirih zastopnikov držav Balkanske zveze je v svojem izčrpnem poročilu najnazorneje prikazal napore za ohranitev tesnih medsebojnih vezi. Ta poročila so dokazala, da vlada glede splošne politične smeri na Balkanu najpopolnejše soglasje in enotno naziranje glede vseh vprašanj med temi štirimi državami. Na zadnji seji bomo sprejeli 6klep, zasnovan na teh poročilih. Te sklepe bo vsebovalo uradno poročilo. Vsak od štirih ministrov bo dal tudi dopolnilne izjave, ki so v
zvezi z delom te konference.«
Za tem je Gafencu izjavil, da bo v imenu Balkanske zveze sprejel bolgarskega poslanika na romunskem dvoru.
Zatrjujejo, da bo uradno poročilo danes dopoldne odločno poudarilo soglasje, ki vlada glede vseh političnih vprašanj med državami Balkanske zveze, Glede predloga o skupnem priznanju general Franca zdaj na bukarežki konferenci pravijo, da se to vprašanje prej tiče vsake posamezne vlade posebej ter da se bo vsaka teh štirih držav čisto 6voboidno odločila, ali prizna vlada Franca ali ne. Francovo vlado bodo države Balkanske zveze priznale v trenutku, ko bodo same smatrale za najprimernejše. Jugoslavija je to že storila.
Zvečer bodo zastopniki Jugoslavije, Turčije in Grčije odpotovali iz Bukarešte. Predsednik grške vlade Metaxas se nazaj grede ne bo ustavil v Belgradu. Turški zunanji minister Saradzoglu bo pa ostal en dan v Belgradu kot gevst jugoslovanske vlada
Volitve novega papeža se bodo začele 1. marca
Volitev se bo udeležilo 61 kardinalov
Vatikan, 22. febr. o. Posmrtne cerkveno slovesnosti za pokojnim sv. očetom Pijem XI. so se končale z zadnjo od devetih posebnih < adušnic, tako imenovanih novemtiaies. Da-rovagl jo je v baziliki sv. Petra milanski kardinal Schuster. Udeležil se je ves diplomatski zbor in ogromna množica ljudstva.
Kardinali, katerih je do zdaj dopotovalo v Rim 54, so na včerajšnji seji sklenili, da se bo konklave za volitve novega poglavarja katoliške Cerkve začel 1. marca, ker bodo po dosedanjih obvestilih lahko do tedaj vsi kar-
Proračunske razprave v skupščinskem finančnem odboru
Naši poslanci se zavzemalo za potrebe Slovenije
Belgrad, 2. februarja, m. Na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji je skupščinski finančni odbor tudi v podrobnosti sprejel proračun za prosvetno, pravosodno, prometno in zunanje ministrstvo. K vsem proračunskim predlogom so ministri podali obširna poročila, nakar se je razvila k vsakemu predlogu razprava, v katero so posegali tudi slovenski poslanci.
Pri razpravi o proračunu za prosvetno ministrstvo je govoril tudi slovenski poslanec g. Gabrovšek, ki se je zavzemal za povišunje kredita 100.000 din za Akademijo znanosti in Umetnosti v Ljubljani, za zgruditev potrebnih vseučiliških poslopij ter za ostale prosvetne po-irebe v Sloveniji in za popravo krivic, ki jih je JNS-arska vlada v Sloveniji storila zavednim slovenskim profesorjem in učiteljem ter s tem slovenski prosveti sploh. Zahteval je tudi naj vlada nastavi v Sloveniji vse potrebne moči na srednjih in osnovnih šolah. Glede izven-šolskega delovanja učiteljev je poslanec Gabrovšek rekel, naj v Sloveniji izvenšolsko deluje tisto učiteljstvo, ki z ljudstvom čuti ter spoštuje ljudska čuvstva. Bolje pa je, če ne deluje tisto učiteljstvo, ki je včlanjeno v tej ali oni pri ljudstvu zasovraženi organizaciji.
Pri razpravi o proračunu za pravosodno ministrstvo sta govorila poleg drugih slovenska poslanca dr. Koce in Golia. Po končni razpravi je resorni minister Ružič izjavil, da je vprašanje q ureditvi ljubljanskega vojaškega po-
kopališča in skupne grobnice s primernimi spremembami že rešil.
Pri razpravi o proračunskem predlogu za prometno ministrstvo je po obširnem poročilu, ki ga je podal prometni minister dr. Melimed Spaho, govoril med drugimi slovenski poslanec dr. Lavrič, ki se je v svojem daljšem govoru zavzemal za obnovitev železniških vozil v Sloveniji. Prikazal je tudi težke razmere, v katerih žive slovenski železničarji zaradi preobremenitve. Izvajanja poslanca dr. Lavriča so naredila na vse najlepši vtis.
Po sprejetem proračunu za prometno ministrstvo je predsednik finančnega odbora Dimitrij Magaraševič predlagal finančnemu odboru, naj bi izpopolnil dnevni red še z novo točko, z ruzpravo o proračunskem predlogu za zunanje ministrstvo. Finančni odbor je predlog svojega predsednika sprejel ter takoj začel razpravljati o proračunskem predlogu za ministrstvo zunanjih zadev. Krajše poročilo je podal zastopnik zunanjega ministra, prometni minister dr. Mehmed Spalio. Po krajši razpravi je bil tudi ta proračun pozno zvečer sprejet.
INa današnji seji bo finančni odbor najprej razpravljal o proračunskem predlogu za poštno ministrstvo, nato pa za kmetijsko in trgovinsko ministrstvo.
Kakor je iz gornjega razvidno, finančni odbor svoje delo izvaja zelo pospešeno, da bi plenum narodne skupščine imel več časa za proračunsko razpravo.
dinali dospeli. Razen enega — italijanskega
—	kardinala, ki jo bolan, so bodo volitve udeležili vsi kardinali katoliške Cerkve, 61 po števila.
»Osservatore Romano« poroča, da bo uprava Vatikanskega mesta dala za volitve novega papeža razmestiti na pročelju baziliko sv. Petra in po stebriščih okrog trga večje šte-viglo močnih zvočnikov, ki Jodo obveščali ver-ike, zbrane na trgu sv. Petra o volitvi in bodo takoj sporočili ime novega papeža.
Celju je potrebna justična palača
Včeraj popoldne se je mudila v Celju komisija, ki je pregledala prostore na Glaziji ter soglasno jx>trdila, da so ti prostori, ki jih je celjska občina določila za gradnjo justične palače, primerni. Prav tako je komisija popolnoma soglašala z načrti za gradnjo, kakor so bili sprejeti na raznih posvetih. Komisijo je vodil namestnik predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Maslnjak, v njej pa so bili še predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič, trije zastopniki banske uprave, zastopnika celjske mestne občine dr. Voršič in podžupan Stermecki, inž. Dolinar ter inž. Pri-stovšek. Za zgraditev justične palače v Celju sta se posebno zavzela v Belgradu podpredsednik narodne skupščine poslanec g. Mihelčič in predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia.
Prepričani smo, da bomo tudi v Celju kmalu dobili prei»otrebno justično palačo.
Nova cesta ob Savinji naj bi bila ravna
V	Polule pri Celju je včeraj prišla komisija pod vodstvom inž. Šturma iz Ljubljane. Komisija je pregledala regulacijska dela ob Savinji, gradbe nove ceste ter načrte. Zastopniki mestne o,bčine so vztrajali pri tem, da se nova cesta zgradi v ravni črti, čeprav bi stala nekaj več. Vztrajali so na stališču, da je to potrebno radi regulacijskega načrta mesta Celje, po katerem je določena gradnja novih hiš na desnem bregu v Polulah, dočim na levem bregu ob želcznici ne bo mogoče zidati. O tej stvari bc* spregovorilo končno besedo seveda gradbeno aninistratvp
Vesti 22. februarja
Predsednik romunske vlade patriarh Miron je odpotoval na enomesečni bolniški dopust v tujino. Zastopal ga bo notranji minister Cali-nescu. Pričakujejo, da bo ta med tem časom začel z vso silo trebiti pristaše bivše Železne garde.
Sovjetski zunanji minister Litvinov na 18. kongresu boljševiške stranke ni bil več izvoljen za delegata v glavni odbor.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj govoril v angleški poslanski zbornici o državni obrambi ter dejal, da bi takoj 6klical raz-orožitveno konferenco, če bi bil prepričan, da bi v sedanjem položaju kaj koristila in pokazala, da so vse države uvidele, kako nesmiselna je tekma v oboroževanju.
Na vseh angleških državnih poslopjih so bile včeraj razobešene zastave na pol droga v zname-nje žalovanja za pokojnini papežem Pijem XI.
General Franco se je včeraj udeležil velike vojaške parade v Barceloni, pri kateri je sodelovalo 50.000 mož španske vojske, italijanski prostovoljci in marokanske čete. Paradi eo poveljevali generali Solchaga, Munos Grande, Calinos, Monasterio in Gambara. Med parado je letalo nad mestom 250 bombnih in lovskih letal.
Največjo angleško bojno ladjo »Kralj Jurij V.< so
spustili v morje včeraj. Ladja ima 35.000 ton in je najmoderneje obrožena. Posadka bo štela 1500 mož. Delo je veljalo okrog 2 milijardi dinarjev. Slovesnosti se je udeležil kralj Jurij VI. in blizu milijona ljudi.
Nemški zunanji minister Ribbentrop je včeraj sprejel Chamberlainovega posebnega tajnika g. Gwatkina.
0 jugoslovanski zunanji politiki prinaša pomemben članek Mussolinijevo glasilo »Giornale d’ Itoliac. List poudarja, da se zunanja politika naše države pod novo vlado ne bo nič spremenila. Dobro razmerje med Jugoslavijo in Italijo je za Jugoslavijo življenjsko važno, ker ji jamči samostojno zunanjo politiko.
Predsednik slovaške avtonomne vlade dr. Tiso je dejal, da bo vlada z vsemi sredstvi podpirala izseljevanje Judov, tako da Judje ne bodo po krivici trpeli.
Angleška vlada je v Tokiu protestirala, ker so japonska letala obstreljevala tovorno železniško postajo v Hongkongu, pri čemer je bilo 9 ljudi ubitih, 12 pa ranjenih.
Japonski ministrski predsednik Iliranuma je v zgornji zbornici dal zagotovilo, da je zveza, katero je Japonska sklenila z Italijo in Nemčijo, naperjena samo proti Kominterni, ni se pa Japonska zavezala, da bi po tem paktu pomagala Italiji in Nemčiji tudi v kakem drugem sporu, ki nima s Kominterno nič opravka, n. pr. na Sredozemlju. S tem je predsednik japonske vlade zavrnil vesti o nedavni sklenitvi vojaške zveze med Japonsko, Italijo in Nemčijo.
Slovenska plesna umetnika Pino in Pija Mlakar
sta imela krasen uspeh v Miinchenu, kjer je bavarska državna opera uprizorila njun balet »Vrag na vasi«, za katerega je glasbeni del napisal Hrvat Lhotka. Delo bodo uprizorili v Miinchenu še večkrat v tej sezoni.
Načelnik italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio je dopotoval v Tripolis. Njegov prihod v italijansko Afriko je v zvezi z ojačenjem čet v Libiji.
Večina angleškega evropskega brodovja je priplula v Gibraltar, kjer bo počakala na za-_ četek velikih kombiniranih vaj.
Vaje francoske kopne vojske bodo letos v lijonski pokrajini. Vodil jih bo načelnik generalnega štaba Gamelin, posvečeni bodo predvsem obrambi pred letalskimi napadi.
Estonska vlada jo imenovala rednega diplomatskega zastopnika pri nacionalistični španski vladi.
Belgija je snoči dobila novo vlado, katero je sestavil trinajsti dan krize senator Pierlot. V vladi so poleg katoliških in socialističnih politikov, povečini gospodarski strokovnjaki.
300 katalonskih otrok je pripeljala španska komunistična poslanka, judinja Margareta Nelken v Bruselj, kjer jih bodo dali v rejo raznim komunističnim organizacijam.
Šport v zadnji minuti
Ellsworth Vines bo po lastni izjavi, ki jo je dal v 1 ortlandu (State of Oregon) prenehal koncc leta 1939 igrati tenis kot profesionalec. Sam pravi, da ga stvar ne veseli več, ker je preveč utrudljiva. Najprej bo napravil turnejo po Veliki Britaniji, nato pa se bo za zimo vrnil v Ameriko. Na vprašanje, kateri šport ga najbolj veseli, je odvrnil, da golf, toda le na amaterski podlagi. S tenisom je nehal, ker je začutil ob matchu z Budgejem, da je preveč utrujen. Tekma za tekmo, zdaj z dobrim, zdaj s slabim nasprotnikom, človeka sjjravi iz koncepta. Ko je bil Vines vprašan, kaj misli o srečanju Budgeja s Pervein, je odgovoril, da bo Budge bitko prav gotovo izgubil, ker igra Perry mnogo bol j agresivno in ima v sebi tudi mnogo več napadalnega duha.
Vremensko poročilo
Kranjska gora: —9, delno oblačno, 25 cm snega, sren, sankališče uporabno.
Planica-Slatna; —7, oblačno, 45 cm snega, sren, drsališče uporabno Peč-Petelinjek; —8, oblačno, 50 cm snega, pršič. Pokljuka: —8, oblačno, 75 cm snega, pršič, Bohinj-Zlatorog: —4, sončno, 15 cm snega, sren. Dom na Komni; —11, sončno, 175 cm snega, pršič. Dom na Voglu: —9, sončno, 170 cm pršiča,
Velika Planina: —6, sončno,’50 cm snega, pršič Krvavec: —6, sončno, 70 cm snega, pršič.
Peca: —1, sončno, 55 cm snega, pršič.
Dom pri Sv. Treh Kraljih: —3, delno oblačno, 45 cm snega, prši.
Koča na Smrekovcu: —4, oblačno, 70 cm 6nega.
pršič.
Pozor!
Kupite vstopnice takoj!!!
£ ozirom na to, da se je oglasilo še nešteto ljudi, ki bi radi videli Svtngaliieva predvajanju na zaradi stalno razprodanih predstav doslej niso mogli dobiti nobenih sedežev — priredi mojster
SVENGALI
se eno produkcijo in sicer jutri v četrtek 23. L in. ob 21. uri v dvorani kina OnlonaH
Vstopnice dobite že od danes naprej v predprodaji!
Z uspelega zborovanje poljedeljskih delavcev v Gornji Radgoni
Mladina ne bo smela več v tujino
Gornja Radgona, 22. februarja
V	nedeljo 19. t. m. je bilo v Gornji Radgoni v dvorani Posojilnice delavsko zborovanje Zveze poljedelskih delavcev, ki je povsem lepo uspelo kot prvo zborovanje omenjene organizacije na štajerskem ozemlju. Zborovanja se je udeležilo do 400 po večini v omenjeni organizaciji že organiziranih delavcev iz Slovenskih goric in iz Prlekije, ki so vezani na sezonski zaslužek v tujini, kamor odhajajo trumoma leto za letom.	4
Zborovanje je začel ob 11 g. Novak, tajnik centrale ZPD iz Murske Sobote, ki je v svojih izvajanjih prikazal dosedanje delo in uspehe ZPD, katera je edina organizacija v Sloveniji, ki ie v tako kratki dobi zajela veliko večino sezonskih delavcev pod svoje okrilje. Naše sezonsko delavstvo se jo oklenilo organizacije ZPD. ki danes šteje po dveletnem obstoju že 9000 članov, ter je v tej kratki dobi delovanja dosegla lepe uspehe pri izboljšanju mezd. skrbela za zaščito svojih članov in dosegla tudi druge ugodnosti, ki zadevajo izseljevanje. Za tem je g. Novak podal besedo g. Ke-reeu, šefu Borze dela iz Murske Sobote G. Kerec jo prikazal izseljevanje našega sezonskega delavstva v tujino v pravi luči. Izseljevanje v obsegu zadnjih let prinaša dokaj zanimive ugotovitve in to zlasti za Prekmurje, kjer je zemlja še zelo skopa (zlasti na Goričkem) in ne more več preživeti tako gosto naseljenega prebivalstva, saj pride na vsak kvadratni kilometer 105 ljudi. Zaradi lega je to prebivalstvo prisiljeno iskati zatočišča v sezonskem delu v tujini, ako hoče sploh živeti.
Izseljevanje prinaša Prekmurju letno lepe milijone. Na drugi strani je g. Kerec prikazoval slabo
stran izseljevanja, ki je vedno bolj vidna in kliče po nujni rešitvi, če samo pomislimo, kako izmozgani se vračajo naši delavci iz tujine, koliko jih oboli za vse življenje, koliko jih umre v tujini in koliko jih zgubi dar uma, se nam odpre dovolj jasna slika, da je izseljevanje usodno in ne bomo smeli več dolgo hoditi po tej poti, ako hočemo še živeti kot narod. Izseljevanje je pokazalo najbolj žalostne posledice pri naši mladini, ki moralno močno propada in izgublja svoje najdražje moči. Prav zaradi tega bodo merodajni krogi odslej prav strogo pazili, kdo bo šel na delo v tujino, da se ta val v večjem obsegu omeji in zadrže doma tisti, ki zaslužka dejansko niso zares potrebni. Zlasti pa bo treba prepovedati odhod v tujino brez zanesljivega nadzorstva mladini od 18. do 21. leta. Končno je g. Kerec poudarjal, da naj delavstvo ostane trdno tudi v tujini, zvesto svojemu narodu, svoji veri in da nam kakršnokoli zanemarjanje dolžnosti do naroda in do vere v tujini ne dela časti, ker obsojajo slično obnašanje tujci sami. Tako so bile končno med drugim delavcem sporočene še vse stvari, ki so za tujino potrebue. Zborovanje je nato zaključil tajnik Novak.
Zborovanje nam je v dokaz, kako živo se zanima našo delavstvo za izseljevanje, kateremu se morajo mnogi prilagoditi kljub že prestalim preizkušnjam, ker jim je obstoj ogrožen. Zborovanje je pokazalo prve ukrepe, po katerih se bo izseljevanje uredilo ter bodo upoštevani samo zaslužka potrebni delavci.
Strah mariborskih podstrešij aretiran
v 14 dneh je izvršil o??rog SO viomov
Maribor, 21. febr.
Zadnje dneve je vse mesto govorilo samo o podstrešnem vlomilcu, ki je z neverjetno predrznostjo vlamljal na podstrešja pri belem dnevu. Večino vlomov je izvršil v hiše, ki stoje v sredini mesta, v najprometnejših ulicah. Na podstrešjih, katere je odpiral s ponarejenimi ključi, pa je vdiral v shrambe posameznih strank. Vedno je našel v kakšni shrambi večji kovčeg, katerega je potem nabasal z vsakovrstno robo. kakor jo stanovalci mest hranijo na podstrešjih: s poletno obleko, odvišnim perilom, čevlji in podobnimi rečmi. Vse mu je bilo dobro in vsakokrat se mu je posrečilo nagrabiti obilen plen. Povsod mu je šel vlomilski posel gladko od rok, le v Tattenbachovi ulici bi ga bila pred nekaj dnevi skoraj zadela nesreča. Ko je hotel vlomiti na podstrešje hiše št. 20, so ga stanovalci zalotili ter so ga prijeli. Izstrgal pa se jim je ter zbežal proti Dravi. Za njim se je vsul roj zasledovalcev, med katerimi je bil tudi policijski stražnik. Pri Lirzev-jevi tovarni stolov pa je vlomilec preskočil plot ter se zatekel v labirint majhnih stavb in šup okrog Kristijanovega kopališča, kjer ga niso mogli več najti, dasi so ga dolgo iskali. Po tej razburljivi avanturi pa ga ni minila strast do vlamljanja, pa je izvršil v zadnjih dneh zaporedoma celo vrsto novih vlomov. Danes pa je tudi tega predrzneža doletela zaslužena usoda.
Policija je vlomilca dolgo zasledovala ter je bil pri tem poslu vprežen ves kriminalni aparat. Sum se je zgoščeval okrog 25 letnega delavca Josipa Poša, ki se je pred 14 dnevi izselil iz Dravske ulice v Mariboru na Pobrežje. Poš je bil danes popoldne na Pobrežju aretiran in na podlagi zbranih dokazov so mu na policiji kmalu dokazali, da je on izvrševal vlome na podstrešja. Fant je nekaj časa tajil, potem pa je priznal. Zaenkrat je priznal sicer samo šele šest vlomov, gotovo pa bo tudi še ostale. Pripovedoval je obenem nekaj zanimivosti iz te svojevrstne vlomilske kariere. Tako je tedaj, ko so ga zasačili v Tattenbachovi ulici pobegnil preganjalcem na ta način, da se je pri Kristijanovem kopališču čisto natihoma spustil v Dravo ter je plaval tik obrežja mimo zasledovalcev, ki so ga iskali v obrežnih stavbah. Vzdržal je v ledeni dravski vodi do Melja, kjer se je šele upal na breg. Nekega dne je hotel vlomiti v neko hišo v Jože Vošnjakovi ulici. Ko pa je šel po stopnišču proti podstrešju, je bral na vratih nekega stanovanja
ime »Pavletiče. Pri tem se je spomnil policijskega detektiva Pavletiča, pa mu je kar vroče postalo in je naglo zbežal iz nevarne hiše. — Sedaj se vrši preiskava, da se ugotovijo Poševi sokrivci. Gotovo je moral imeti ljudi, ki so mu jiomagali spravljati ukradene predmete v de-
Umcinost, mesečnik sa umetniško kulturo
Pravkar je izšla nova dvojna številka 5-G za januar in februar tekočega leta, ki prinaša na uvodnem mestu obširno Študijo dr. Rajka Ložarja o slikarju Gojmiru Antonu Kosu. Take monografične študije ustrezajo točno napovedi uredništva revije ob pričetku letnika, ki je obljubilo, da bo posamezne številke posvetilo po večini umetniškemu delu enega samega umetnika, da bi bila na ta način dana možnost ljubitelju slovenske likovne umetnosti bliže spoznati umetniško ustvarjanje naših pomembnejših slikarjev in kiparjev. Za študijo o Francetu Goršetu prihaja sedaj na vrsto razprava o slikarju Gojmiru Antonu Kosu, katerega delo je dr. Ložar obširno in temeljito analiziral in je prišel avtor do zaključka, da je Kosova umetnost, umetnost osebnosti, v kateri se križajo in srečujejo najosnovnejše silnice modernega slikarstva, umetnikove korenine pa segajo globoko v zemljo naše klasične umetnostne preteklosti, je pa v Kosovi umetnosti tudi ono sodobno občutje, ki v polni meri doživlja in razume problem figuralnega stila. Razpravo dr. Ložarja spremlja 20 reprodukcij zbranih del G. A. Kosa, ki v polni meri potrjujejo Ložarjeve trditve. Iz stroke umetnostne obrti je zastopana Jela W i 1 -f a n o v a z raznimi umetnostno obrtnimi predmeti in knjižnimi osnutki, nova dognanja o slovenskem baročnem slikarju Fortunatu B e r g a n-t u objavlja Marijan Marolt z reprodukcijo treh lepih Bergantovih del. Iva Breščakova je posvetila kratko študijo slovenskemu slikarju Petru Marušiču, ki je lani umrl v Milanu in ki je bil eden redkih Slovencev, ki je dosegel veliko priznanje v tujini, tako da ga danes Italijani smatrajo prav za prav za svojega. Poleg Maruši-čevih del prinaša revija tudi še reprodukcije prav zanimivih del italijanskih slikarjev in kiparjev iz tržaškega kulturnega središča in pa Marijo z Jezusom francoskega slikarja iz prve polovice 15. stoletja Jeana Fouqueta. Revijo zaključujejo običajne pestre novice iz umetniškega sveta in re-cenzjie knjig (dr. Ložar). Vsega je v reviji objav-
Lfublfana od včeraf do danes
Pustni torek je v kraju; pepelnično sredo smo učakali v lepem vremenu. Lepa leta so minila, pa v Ljubljani nismo doživeli tolikega veselja in prešernosti kakor smo jo včeraj. Večina Ljubljančanov je imela lepo noč. Poslavljali so se od veselega časa na vse mogoče načine. Nekateri so se zvečer razveselili na ta način, da so stopili v kino Union z mislijo, da bodo po končani predstavi prav gotovo zavili domov in tam tudi nehali. Pa se jim je sponeslo. Samo na četrtinko so zavili, pa so morali — ob tej pičli merici — ostati do polnoči. Drugi so se bili že z doma podali z mislijo, da jih tako zlepa ne bo domov. Prav so se namenili. Udarili so jo sem pa tja. Povsod je bilo snoči zabave dovolj in preveč. Gledališki igralci so priredili svoj večer, bohemski večer; na to prireditev se je stekla skoraj vsa žlahtna Ljubljana Toliko krasnih oblek, toliko lepote kmalu ni bilo kje videti kakor snoči na priredita gledaliških igralcev. Razpoloženje je bilo odlično. Pa tudi po drugih lokalih so se ljudje imeli prav dobro. Le prekmalu je bilo veselje v kraju. Oditi je bilo treba domov.
Razpoloženje ksSzcr že Seta rte
Čudno, toda resnično je dejstvo, da takega razpoloženja za nevezano veselje, kakršno je bilo včeraj, že 'leta in leta ni bilo. Ljudem je prešerna misel takorekoč skoraj sijala iz obrazov. Drug za drugim so se priklanjali, se vabili, se na ulici -tuji — nasmejavali, kakor da ne bi mogli skriti razpoloženja, ki jih je priganjalo k veselemu večeru. Pozneje se je tudi po lokalih pokazala za pristno prvotna »štimunga«. Ljudje so biti razposajeni kakor ob pustu še zlepa ne. Seveda je bil zaključek tako lepega večera pripeljan na zmernejše note. Po hudem veselju je prišlo iz-treznjenje. Predpustni čas je dobil s pustnim torkom svoj višek — po tem višku pa je nastopila pepelnična sreda. Zdaj smo stopili v post, ko za norčije ni več mesta. Drugi, resnejši časi so se nam približali. Ljudje se bodo zdaj usmerili resnejše: ne samo zaradi časa, tudi zato, ker jih bo k temu prignala denarnica, ki bo po pustnem torku prav gotovo pokazala rezultate resnih posledic.
?. reševalne postaje
smo prejeli obvestilo, da so od včeraj do danes prevažali vsega skupaj trinajstkrat. Prav posebnih primerov niso imeli. Zabeležili so le en poskus samomora. Ponoči so bili klicani, da bi prepeljali tega pacienta v bolnišnico.
Ob tri četrt na dve zjutraj je na reševalni postaji zapel zvonec. Glas je dejal, naj se možje nemudoma odpeljejo v Kotnikovo ulico. Tam je neki črkostavec. iz Blasnikove tiskarne menda bolj po pomoti kakor namenoma vzel v roke napačno tekočino, ki ga je začela hudo zvijati. Kar hitro so jo reševalci, ki jim pustni torek ni smel priti do živega, pobrali tja skozi. Kmalu so biti na kraju samem. Naložili so moža na avtomobil in ga prepeljali hitro v ljubljansko bolnišnico. Tam so mu izprali želodec. Zdaj se njegovo stanje, kakor vse kaže, že obrača na boljše. Kaj neki je moža napeljalo, da se je prav na pustni torek utegnil zmotiti na tako neroden način? Najbrž — pustni torek!
Ogromen oblik na raz ste« I Half*£ns&e fcngfge
Italijanska razstava knjige, ki zdaj že od nedelje dalje traja v Ljubljani v Narodni galeriji, je deležna takega obiska kakor ga še zlepa ni bila v Ljubljani deležna kakšna razstava. Že v ranem jutru se zgrinjajo množice, ki si hite ogledat to pomembno razstavo. Naval traja skozi ves dan. Popoldne navadno prihajajo šole, pa tudi dijaki, ki imajo prosto, se zanimajo za razstavo iz privatnega interesa. Meščanstvo kaže za to raz-
ljenih nad 40 podob, kar daje pač »Umetnosti« neprecenljivo vrednpst za spoznavanje domače in tuje likovne umetnosti. Umetnostni teoretik bo našel šo nadaljevanja članka češkega zgodovinarja Bohumila Markalousa: Kaj je umetnost, ki ga prevaja dr Hlavaty. Pesmi so prispevali: Miran qarc, Alojz Gradnik, Slavko Savinšek in Malija Berd-nik. Priključena je reviji tudi posebna priloga v barvah.
stavo odlično zanimanje. Treba je priznati, da razstava ta obisk tudi v vsem zasluži. Zunanje je organizirana enako odlično kakor vsebinsko. V lepi glavni dvorani Narodnega doma so stranski prostori zagrnjeni z okusnimi pogrinjali. V dvorani so razpostavljene knjižne police, na katere sije napol pridušena luč iz svetilk, ki so lepo razmeščene ob robeh in nad policami samimi. Razpored sam priča o dobrem okusu prirejevalca. Izbor knjig in razporeditev na posamezne discipline pa govore o tem, da so organizatorji dobro vedeli, kaj so vzeli na razstavo. Ne zasledimo belih listkov, ki bi oznanjali, kaj ta ali oni oddelek vsebuje, pa vendar dobro vemo, kje smo in kaj nam ta ali oni oddelek prikazuje. Kulture in njenega posebnega življenja ni mogoče kar tako cepiti na odstavke. Tod je dejansko vse povezano med seboj, vse panoge se dotikajo. Izbor je odličen, zelo informativen, hkrati pa tudi izčrpen. Zelo posrečen je tudi poseben komentar, ki ga je izdalo vodstvo in ki nudi ogledovalcu dragocene usluge. Seznanja občinstvo s posameznimi poglavji iz kulturnega obraza Italije ter mu zbere v kratkih podatkih to, za čemer bi bil zaman poizvedoval, če ni posebej razgledan. Razstava italijanske knjige nudi soliden in poučen vpogled v italijansko knjižno snovanje, pokaže pa tudi, kako odlično se zna s pomenom posamezne knjige zvezati zunanja forma. Nekaj knjig je opremljenih tako, da obiskovalec 7. okusom strmi presenečen nad sredstvi, ki so tako preprosta in vendar dosegajo izredno dober učinek.
Pust v našem gledališču
se je začel ne s tradicionalnim Bohemskim večerom naših igralcev, marveč % nečem manj tradicionalnim, in to že na pustno nedeljo zvečer. Program je za ta večer oznanja! veselo komedijo »Upniki na plane. Dasi komedija s tem naslovom zaradi poznega datuma v mesecu ni docela na mestu — z ozirom na upnike — so vendar ljubljanski upniki, še bolj pa dolžniki Dramo napolnili do zadnjega kotička, da bi se poceni nasmejali. Ura za dvig zastora je že davno odbila, na odru pa se ni hotelo nič pričeti. Preteklo je običajne četrt ure in še vedno ni bilo nič. Občinstvo se je začelo vznemirjati. Voditelji predstave niso mogli imeti upravičenega razloga za čakanje, saj jo bil avditorij brez najmanjše luknje. Občinstvo se je začelo vznemirjati in mislilo, da je za zastori najbrž izbruhnil požar... Nazadnje je stopil pred zastor nekdo v črni obleki, da je nabito polni hiši povedal, da predstave pač ne bo. Nič ni mož dejal, da je ta ali oni igralec nenadno obolel, kakor se to običajno dogaja po gledališčih, kadar se hočejo znebiti predstave. A to se zgodi vedno tako zgodaj, da lahko uprava gledališča da novico napisati na gledališka oznanila po cestah. Natlačeno občinstvo, ki se je za svoje dinarje, že začelo precej kuhati, ni moglo verjeti, da je kaj takega mogoče. Predstava pri nabito polni hiši odpovedana brez utemeljitve! Navsezadnje je gledališče — kakor samo zdaj vedno rajši poudarja — državni zavod. Nikjer v državnih postavali, še manj v uradniškem zakonu ni zapisano, da bi pust dajal kake izredne pravice, bodisi upravi, bodisi nameščencem, najmanj pa, da bi se te pustne pravice uveljavljale v taki obliki, kakor so se v nedeljo zvečer v naši Drami. Občinstvo je ogorčeno planilo pokoncu. Namesto upnikov na odru, se je pojavilo najmanj petsto upnikov v avditoriju. Ti so ogorčeno navalili na gledališko blagajno, in se debelo uro borili za plačano vstopnino. Vsi so bili seveda hvaležni vodstvu Drame, da jim je tako krasno pokvarilo prvi pustni večer tega tedna. Vsi so seveda tudi trdno sklepali, da bodo gledališču vedno na razpolago za take potegavščine. Razpodili so se po gostilnah in seveda začeli ugotavljati vse mogoče fantastične vzroke, zakaj je bila predstava kar tako pred polnim gledališčem odpovedana. Uradnega poročila o tej odpovedi še nismo nikjer brali in tudi popravkov zaradi ljudskega mnenja ne. Eno drži: take reči so v našem gledališču možne pač zaradi svojevrstnega reda v vodstvu gledališča in to kljub vsem popravkom, ki jih to vodstvo daje v liste ali jih bo še dajalo. To vodstvo je najbrž prepričano, da kakor z vsemi, tako tudi s podobnimi pustnimi dogodki najbolje varuje ugled našega gledališča in dela najuspešnejšo propagando zanj.
Zahtevajte povsod naš list!
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Nič več niso nosili na mizo limonade in kislega vina. Le še najboljši konjak iif kavo so naročali gosponje, ki so nosili lepo zlikane hlače, dolge rujave plašče s širokimi ovratniki, svilene telovnike in elegantne čevlje. S pritajenimi potezami so motrili številke tečajev ter so sem pa tja ponudili drug drugemu njuhanec, ko so videli, da tečaji vedno bolj padajo.
Vincenc ni dejal ničesar in je nepremično sedel na stolu. Po ponovnem nenadnem padcu vrednostnih papirjev za deset enot, ki so ga napovedali po neznatnem zboljšanju tečaja ob dveh popoldne, se ja zdelo, kakor da se je Vincenc spremenil v kos ledu.
»Ali je toliko?« je pripomnil Antonio. »Ali ne bi raje za nekaj časa odšel?«
»Moram ostati tu,< je stokal Vincenc. »To je vse ! In še Annin denar zraven. Posodil sem.« Položil je roko svojemu prijatelju na ramo, ga pritegnil k sebi in pošepetal: »Zdaj vem, kako človek pride do tega, da se ustreli. Toda jaz tega ne bom storil.« Smejal se je s stisnjenimi zobmi.
»Nikar ne misli, da te bom pustil na cedilu, mon vieux,< ga je tolažil Antonio.
. »So bom že sam prežrl skozi, Toni, hvala lepa,* mu je odvrnil Vincenc in še vedno sedel.
Cez nekaj časa se je spustil v pogovor z Antonijem mlad človek, ki je bil oblečen v črn svilen plašč in ki je svoje elegantne čevlje položil na drug stol, zn katerega je seveda še posebej plačal en frank. Njegov obraz je bil zatemnel, čisto kot judovski. Mož je nosil velike uhane.
»Ali vas je to zelo prizadelo?« je vprašal.
»Ce so papirji ne bodo dvignili, potem že,« je odvrnil Antonio, ne da bi podrobneje razlagal, da je udeležen pri vsej stvari le po svojem prijatelju.	,
»Tudi jaz sem prav takšnega mnenja,« je nadaljeval novi znanec. »Ne verjamem, da bi bila poročila o prekinitvi pogajanj z Anglijo resnična. Hočem vant povedati, kako stvari stoje. Zdi se mi, da sta takšne vesti raztrosila Ouvrard in Reineke Tnlleyrand 6kupno. Ko bodo vrednostni papirji padli tako nizko, kakor ta dva hočeta, potem bosta začela z nakupovanjem. To sem pričakoval. Včeraj so rente začele naraščati. Kakor sem slišal, je nek Talleyrandov agent nakupil velike zneske. Bel je do sedem in osemdeset Potem je Ouvrard obiskal Taleyranda. Stavim, da se je zgodilo tole: Star lisjak je govoril debeli,svinji: ,Zakaj,ne.bi povzročil, da vrednost denarja pade,
poceni kupil, in potem spet pustil, da se dvigne?4 Joseph Gallatin, veliki švicarski bančnik, je bil včeraj tudi pri Tnlleyrandu, in danes zjutraj, ko se je borza odprla, je bil on tisti človek, ki je zavrnil visoke rente in dal znak za padec papirjev. ,Miru z Anglijo ne bo. Stari Gallatin to že ve,4 so rekli vsi. ,0n je bil šele včeraj pri Taley-randu.4 In zdaj poglejte malo tja čez. Tam že prihajajo kmetje z enim ali dvema papirjema državnih rent in jih prodajajo. Zagotavljam vam, če bi bilo kaj resnice na tem, če bi bil trg v resnici v. nevarnosti, potem bi bil Foucbč opoldne borzo zaprl.«
Dež se je počasi spremenil v sneg. Velike stopnice borze in trg pred njo je bil eno samo morje hrbtov, klobukov in ramen. Ljudje so stali kot pribiti pred črno tablo, na katero je nekdo, ki se je od časa do časa nagnil skozi okno, pisal hieroglife. »Padec za pet enot naenkrat,« je dejal mladi Jud, ki se je zdel, kakor da te hieroglife
razume.	.	.
Vincenc je stopil k njima. Kar opotekal se je. »Mislim, da je Ouvrard lagal,« je dejal. »Zdaj stoje na štiri in trideset, in ko sem kupil — moj Bog!« Stoka! je. Stari aristokrat, lci je bil navidez podoben, kakor da bi bil v svojih mladih letih dvorjan v Versaillesu, je spustil na tla tobačnico za njuhanec in se sesedel kot bi ga zadela srčna kap. Antonio mu je pobral tobačnico. Na pokrovčku je bila slika Marije Antoinette. Starec jo je prijel s tresočimi rokami, njegove poteze na obrazu pa so bile pobožne.
»To je kazen, monsiour, za kupovanje republikanskih vrednosti.
.Vrednosti4!« —	,	.
»Prodam, prodam!« je vreščal nek, sicer suhoparen moški, m oddrvel ven. Dva druga sta začela nemirno cepetati z nogami.
»Ouvrard je pravkar odrinil dva tisoč,« je kričal nekdo skozi vrata v sobo. »Slišiš, Henri? Je žo odšel?«
Kot da bi kdo dal znamenje, so vsi navzočni, razen Vincenca, Antonia, starega aristokrata, in mladega Juda oddrveli iz sobe. Drug ob drugega so se spodtikali na stopnicah. Tudi Vincenc se je opotekajoč hotel obrniti proti vratom. Antonio ga je zadržal.
»Počakaj še malo, Vincenc,« mu je dejal. »Ne verjamem, da je lagal. Imam občutek varnosti.«
»Prodam,« je izjavil Vincenc. »Dovolj je za vrnitev domov.« Antonio je pogledal, kakor bi iskal pomoči, mladega Juda, ki je opazoval z nekakim posmehom ta mal prizor.
»Ostanite tu in postanite bogati,« je pripomnil Jud. V trenutku ga je oblila vsa dobrohotnost. Njegov nasmešek je izginil z lic. »Cernu ne?«
Vincenc se je obotavljal, nato pa se zgrudil na prazen stol. Antonio mu jja dal žganja, M ga je moral nekdo pustiti na mizi.
Med množico ljudstva je nenadno nekaj završalo. Odprt voz si je počasi prebijal s pomočjo policije pot proti borzi. Nekako sredi trga je nenadno obstal, kakor bi obtičal v množici. Nekdo je na vozu vstal in ljudstvu nekaj razglasil.
»To je odjmslanec iz Tuilerij,« je dejal mladi Jud, in stopil ven na stopnice. »Poznam ga po ruti.«
Vrtinec je zajel množico, ki je bila zbrana okoli voza. Čez pet minut je bilo po tisoč tablicah sporočeno, da so bila uradno zanikana poročila, da bi se bile sovražnosti z Anglijo ponovno začele.
Pritekel je mladenič in stisnil možu na stopnicah v roko listek. Nato je z zmagoslavnim smehljajem spet vstopil.
»Ouvrard je začel kupovati,« je pripomnil. »Videli boste. Zavoj, ki ga je vrgel na trg, naj bi 6amo njega varoval!«
»Tečaj se dviga,« je dejal in iztrgal mimo bežečemu paglavcu tablico iz rok.
Zmešnjava, ki je tedaj nastala, je bila nepopisna. Kar v trumah so drveli plešasti možje iz borze ter mahali z rokami kot bi bili znoreli. Antonio in Vincenc sta se počasi odpravila med posamezne skupine ljudi, ki so jih bile polne ulice in ki so kupovali in prodajali ter si otresali sneg s svojih plaščev. Vsak je dobro razumel, kaj se je zgodilo. Vsak je poskušal, da bi spet prišel na svoj račun. Rente so neprestano naraščale.
»Jaz bom prodal jutri zjutraj na vse zgodaj, preden bodo močnejši začeli z likvidacijo in preden bo tečaj popustil,« je pripomnil Vincenc in tako tudi storil.
Prišel je domov in od zadovoljstva kar žarel.
»Koliko si dobil?« ga je vprašal Antonio in se smehljal.
»Toni, tega ti ne bom povedal nikdar,« mu ie odvrnil Vincenc. »Imam svoje skušnje. Nikdar več ne bom tvegal svoje razumnosti. Sram me je.«
Antonio se mu je spet zasmejal. »Na vsak način se torej zdi, da ti je najin judovski prijatelj prinesel dobiček,« je čez nekaj časa še pristavil.
»Da,« je vzkliknil Vincenc in skočil pokonci. »Toda ti si bil tisti, ki me je držal na stolu. Ti! In zdaj sem bogat. Dobri Bog, zdaj sem res bogat!«
»če bi bil jaz na tvojem mestu,« je dejal Antonio, »bi zamenjal papirnate franke, ki si jih dobil, v kakršen koli kovan denar in bi ga naložil kje v Angliji. Zdaj počasi že spoznavam, kako moder je bil stari Bonnyfeather v marsikaterem oziru.«
»To bom še premislil,* je odvrnil Vincenc. »Toda najprej hočem dati Anni nazaj njen delež ter zavarovati njeno premoženje pri Tlope & Co. y Amsterdamu. Kako bi si mogel od nje izposojati.
te in tam
Uredbo o narodnih parkih je izdelala nova Tlada. Do sedaj se je država kaj malo posvečala vprašanju zaščite posameznih predelov v pogorjih, ki eo zaradi svoje posebnosti važni za znanstvo kakor tudi za ljubitelje prirode. Nova uredba, ki so jo izdelali v ministrstvu za gozdove in rudnike, predpisuje, da more ministrstvo za gozdove n irudnike razlastiti tiste predele, kjer rastejo na primer redke planinske cvetlice ali pa živi divjačina, ki iz naših gozdov polagoma izginja. Lastniki takih posestev, ki bodo proglašena za narodni park, bodo dobili za odškodnino primerne zneske. Pri ministrstvu pa se bo ustanovil poseben odbor, ki bo prevzel skrb nad temi parki. V Sloveniji smo imeli do sedaj tak park v Triglavskem pogorju.
Na jugoslovanskem žitnem tržišču je nastopil spet zastoj. Cene so ee znižale najprej na svetovnih trgih, nato pa seveda tudi pri nas. Prvilegi-rana izvozna družba, ki pri nas diktira cene, je morala odkupne cene kajpak znižati. Posledica pa je bila. da je začeio prihajati na trg mnogo manj pšenice. Večidel je lanski pridelek v rokah bogatih trgovcev in veleposestnikov, ki ne potrebujejo trenutno gotovine in drže blago zalo doma. Čakajo, da se bodo cene spet dvignile, nakar bi vrgli na *rg pšenico. Zdi se. da bo kupčija na spomlad mnogo bolj živa kakor pa je bila v zimi. Vendar Pa tudi letošnja prihoonja žetev obeta dober pridelek. Ozimina dobro uspeva, ker ji toplo zimsko sonce do sedaj še ni nič škodovalo.
Proračun moravske banovine znaša 61.980.000 dinarjev ter je za štiri in pol milijona dinarjev večji kakor lanski. Povečanje gre na račun zvišanja^ raznih dajatev in obveznosti, krije pa se s povečanimi dohodki, vendar se pa dajatve niso zvišale, pač pa je dotok davkov boljši. Ob otvoritvi zasedanja so banski svetniki poslali pozdravne brzojavke kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, predsedniku senata dr. Korošcu in Predsedniku skupščine Milanu Simonoviču.
Lastniki časopisov v naši državi, včlanjeni v Društvu lastnikov listov kraljevine Jugoslavije, so imeli svoje zborovanje v Belgradu in se bavili največ e cenami rotacijskega papirja. Poročilo je imel predsednik upravnega odbora Agenc-ije Avale Stjepo Kobasica, ki se je udeležil kongresa mednarodne zveze lastnikov časopisov. Resolucija ugotavlja, da je v naši državi več tvrdk, ki kot posredovalke med papirnimi tovarnami in časopisi podražujejo s svojimi špekulacijami papir. Lastniki listov bodo vsako tako špekulacijo odslej naprej znali preprečiti ter bodo v tej euieri začeli z odločno borbo.
Bogate zapuščine v korist srbskih kulturnih, znanstvenih in verskih ustanov so pogosten pojav. Belgrajska univerza ima na primer od takih zapuščin premoženje, ki je vredno skoraj dveeto milijonov dinarjev. Sedaj pa poročajo, da je v Pančevu umrla vdova po knjigarnarju Marija Jovanovič, ki je zapustila vse svoje premoženje, vredno okrog deset milijonov dinarjev, raznim kulturnim ustanovam, zlasti pa človekoljubnim ustanovam srbske pravoslavne cerkve. Rodbina Jovanovičev je bila vedno zelo radodarna še prej, ko sta gospodarila dva brata Paja in Kamenko. Vsako leto sta obdarovala neštevilno revnih otrok, poleg tega Pa izdatno podprla vsako kulturno akcijo. Tudi vdova Marija, ki je prevzela po smrti moža Ka-menka vse premoženje, se je držala načel svojega moža in svaka. V oporoki je, kakor rečeno, zapustila velikansko premoženje v kulturne namene, nog daj, da bi se mogli tudi mi Slovenci kdaj postavili z meceni, ki bi v svojih oporokah vsa j približno tako izdatno podprli znanstvene ustanove slovenskega naroda.
Regulacijski načrt za Veliki Belgrad Im v naj-
Krajšem Času izgotovljen. Vsa večja mesfa imajo svoje regulacijske načrte, po katerih urejajo ulice in hiše. Belgrad takega načrta še nima. Izdelujejo ga že več let, pa se strokovnjaki nikakor niso mogli zediniti na končno obliko načrta. Brezglavo in nenačrtno zidanje v povjnih letih je največja zapreka za enotno ureditev ulic. Sedaj pa končno le obljubljajo, da bo načrt še letos gotov.
Ogromno pokopališče iz železne dobe odkri-7»jo na Glasinačkcm polju v Bosni. Znanstveniki in arheologi so tam že pred dobrimi petdesetimi *®ti odkrili grobišče prvotnih prebivalcev Bosne, kasnejša izkopavanja pa so pokazala, da je vseli tfrobov okrog sto tisoč. Mnogoteri grobovi so tako r.az=ežni, da je bilo v njih pokopanih tudi po 50 mdj. Grobovi eo prav za prav gomile, kajti takrat ljudi niso pokopavali v jame, temveč 6to jih položili na travo in nanje nasuli zemljo. Vsi mrliči so imeli glavo obrnjeno proti vzhodu.
Do streljanja sredi trga je prišlo v Podgorici l .rnA,	Zrtev spopada je poslal žagar Mile
Vucinič, ki se je pred desetimi leti oženil © sestro Dragoja Suskareviča. Kasneje je Vučinič iz ljubosumnosti odgriznil ženi nos, svojega brata, katerega je 6umil, da lazi za njegovo ženo, pa je’ ubil. Moral je v zapor, a ta čas ee je njegova žena Poročila z drugim. Vučiničevo grdo ravnanje z ženo je povzročilo pri šuškarevičih razburjenje, tim se je povrnil iz zapora, je Vučinič iskal priliko, da bi s svakom obračunal. Tako so se v ponedeljek srečali na trgu v Podgorici. Vučinič je polnil samokres in ga naperil proti šuškareviču. “il pa je nekoliko prepočasen. Napadeni je sam Potegnil samokres in trikrat ustrelil Vučiniča v ?lavo. V hipu se je zbrala množica kmetov okrog *rtve in začela preganjati morilca. Padlo je več etrelov, da 60 obležali ranjeni še trije kmetje.
Popolnoma nedolžna je padla kot žrtev spo-Pada med učiteljem in poštarjem Vasilija Popovič iz Istoka pri Peči. Učitelj Popovič in po&tar Vujo-sevič sta se sovražila že dolga leta. Vsaka malenkost je zadostovala, da sta ee sotaknila drug ob drugega. Pred dvema dnevoma pa je šel učitelj Ponoči 7, ženo in sestro Vasilijo na obisk k prijatelju. Po naključju pa jo je takrat primahal iz Sostilne tudi poštar. Zadel se je ob družbo, hip nato pa je učitelj že dvignil svoj dežnik in e kljuko kresnil poštarja po glavi. Napadeni pa je Potegnil samokres in začel z njim tolči učitelja Po glavi. Pri tem se je pa orožje sprožilo, a strel jp zadel učiteljevo sestro, ki je stala ob strani, ktrel je šel skozi želodec in se zaril v hrbtenico, ■^e da bi bila kriva, je padla Popovičeva kot žrtev.
Da bi izprosili dež, so odkopali mrtveca iz Sroha kmetje iz Mačkovega sela pri Petrinji. Lani Je vladala 6ilna euša. Kar se spomni neka starka, tiči vzrok v nemarnosti Tadičevih, katerim je
ob času suše umrl, pa so mu pozabili tik Pred pokopom odstraniti trakove, e katerimi v vasi jakemu mrtvecu povežejo roki in nogi. Brž so se kmetje podali na grob. odkopali Tadiča, mu razrezali vezi in ga spet pokopali. V svojem praznoverju eo hili še bolj utrjeni, ker je že naslednjega *|ne padel obilen dež. Kljub temu pa bodo morali dajati pred sodiščem oduovor zaradi skrunjenja «u»ba.
ifl
Srečo so poskušali z ,(metu!fi'
Ponarejanje denar a ponehava - Za potku« obsojeni
na 5 do 10 mesecev
Ljubljana, 22. februarja.
Od lani naprej so prav redke kazenske obravnave o zločinih ponarejanja denarja. Višje sodne instance so v mnogih kazenskih zadevah na pritožbe državnega tožilstva znatno zviševale prvotne, od prvostopnega sodišča izrečene kazni iz razloga, da so ponarejevalci denarja rušitelji državnega gospodarstva in grobokopi državnih financ. Vzroki, ki so mnoge ponarejevalce in razpečevalce falzifikatov vodili k takim kaznivim špekulacijam, so različni. Pri mnogih je bil pohlep po denarju glavni vzrok, drugi so si hoteli pomagati v letih gospodarskih težav in stisk na ta način, da so organizirali ponarejevalsko družbo, tretji pa so zlasti razpečevali iz političnih nagibov ponarejene tisočdinarske bankovce, ki so bili pred leti kar v celih šopih vtihotapljeni v našo državo iz inozemstva. Razpečevalci in dobavitelji teh ponarejenih tisočakov so prejeli pred leti primerne kazni od 2 do 5 let ječe.
Ponarejanje kovanega in papirnatega denarja, ki je 1. 1934. doseglo vrhunec, je ud 1. 1936. v stalnem padanju, zlasti je bil padec1 velik lani. Kriminalna statistika navaja, da je bilo lani prijavljenih sodnim oblastem v Sloveniji le 60 primerov ponarejanja denarja, ko je bilo druga leta takih zadev tlo 200. Kaj je vzrok, da so ljudje opustili špekulacije s ponarejenim denarjem? V prvi vrsti pač, da so se gospodarske razmere znatno izboljšale in krenile ,v povoljne smeri, ki ljudi napotu-jejo k poštenemu zaslužku. A tudi stroge in visoke kazni so mnogega ponarejevalca preplašile, da je opustil svoj nepošten posel.
Mali kazenski senat, ki mu je včeraj predsedoval s. o. s. Rajko Lcderhas, je po dolgem času zopet sodil tri obtožence, ki so pa le poskušali ponarejati stodinarske bankovce, ali po domače >metulje<, ki pa jim v nekaterih krajih Gorenjske celo pravijo »cikorjevck.
Zločina ponarejanja denarja so bili od drž. tožilca g. Frana Severja obtoženi: Anton Bregar, samski, mizar iz Domžal, Edvard Vidergar, oženjen, posestnik iz Drtije pri Moravčah in Slavko Grlica, oženjen, kolar iz Podrečja. Dogodek, kako bi ponarejali denar, pa je zelo star. Zadeva izvira še iz leta 1937. in je post tot diserimina rerum včeraj prišel pred forum malega kazenskega senata. Samo prvi obtoženec je dejanje odkrito priznal, druga dva sta zanikala, da bi bila na kakršenkoli način udeležena pri takem nepoštenem delu, ko človek tvega za več let zlato svobodo.
Obtožnica jim je očitala, da sta Tone Bregar in Slavko Grlica nekoč leta 1937. v Domžalah po-
Konjj skoči! pred tovorni avtomobil
Kamnik, 21. februarja.
Včeraj je neki prevoznik vozil od železniške postaje Kamnik hlode lasrfniku parne žage v Pre-eerjah g. Staretu. Ko je vozil e svojim enovprežnim vozom okrog hiše okrajnega cestnega odbora na Ljubljansko cesto, mu privozi nasproti naložen tovorni avto mlinarja g. Nastrana iz Radomelj. Šofer je opazil voznika ter se ognil na desno, pravilno pa je vozil tudi voznik. Le konj se je prestrašil avtomobila, skočil na levo in se znašel pred avtomobilom. Ker se je vse to zgodilo v naglici, šofer ni mogel več ustaviti vozila in je zadel v konja in voz. Konj je dobil hud udarec na prednjo desno nogo, katero mu je udarec dvakrat zlomil. Da konj ni predolgo trpel bolečin, eo ga odvedli na bližnje dvorišče in ga ubili.
Voznik ima sicer zaradi izgube dobrega konja okrog 6000 dinarjev škode, pripisati pa je le ereč-nemu naključju, da se tudi voznik ni znašel pod vozom.
Na kraj nesreče so prispeli tudi tukajSnji orožniki, ki eo ugotovili dejansko stanje, zadeva pa se bo obširneje obravnavala pred oblastjo. Ta dogodek pa naj bo resno opozorilo vsem voznikom, ki naj bodo na prometnih cestah bolj pozorna, da se slične nesreče preprečijo.
Ujeli ga |e na klobete
Moravče, 21. februarja.
Pravijo, da ima kmet samo en dan v letu boljšo hrano. Zajtrk na veliko nedeljo, kosilo ob žegnanju in o pustu večerjo. Niso pa izključene izjeme, ki se seveda vselej ne obnesejo. Nekdo — imena in kraja ne povemo — si je hotel nedavno privoščiti boljši prigrizek. Skrivaj je snel iz sosedovega dimnika tri klobase, viseče na kraju droga. Velike so bile in bele, kakor bi bile narejene iz slanine. »To bodo mastne in dobre!« sta se veselila podjetna za-konoa in njun 6 letni Janezek je že požiral sline. Ko so bile kuhane in razrezane na lesenem krožniku, pa so ugotovili vsi trije, da klobase niso užitne. Okus je bil grenak in zoprn kakor puhla repa. »Ti presneti Mrežar!« se je jezil prevarani mož in zena je dostavila: »Kar nazaj bi mu jih nese_U. Mali Janezek je vzel njene besede za resnico. Ko se je nekam odstranila, je zavil vse koščke v papir in jih nesel sosedu. »Vaše klobase niso za nič,« mu je rekel, »kar sami jih jejte!« Sosed se je smejal na vsa usta, zakaj nastavljene klobase so bile iz repe.
Če poči plašč na kolesu
Moravče, 27. februarja.
Nekje blizu Moravč stoji na samoti prijazna hišica: vas istega imena pa je spodaj v dolini. Gospodar je priden in varčen mož ter se razen tega še ukvarja s kupčijami. Denar pa je pri hiši nevarna reč, saj so vlomi in tatvine danes skoraj na dnevnem redu. Pri nas seveda ni takih primerov, zato je mož, o katerem govorimo, slednjo noč prav mirno zaspal; še vrat se mu ni zdelo vredno zakleniti. Mislil si jej čim bolj bi se zaklepal, tem prej bi kdo kaj slutil in poskušal odpreti. V nedavni noči pa ga je prebudil silen pok, ki je odjeknil kakor strel v Zaprti sobi. Na mah je bil pokonci in zgrabil sekiro, da bi česnil nepoklicanega gosta. Vstala je tudi žena in vsa družina je trepetala, kdaj se bo pojavil ropar s puško ali s samokresom. Brž ko se jim je strah nekoliko polegel, so prižgali luč in pretaknili vse kote — najprej oprezno in boječe, nato pa vse bolj pogumno — a nikjer ni bilo sledi o kakem napadalcu. Skrbni mož pa je le mislil, da bi ne bilo napačno, če bi stopil v vas po kakega človeka. Kolo, na katerem se je hotel odpeljati, je bilo prazno. Razpoklina, zevajoča na sprednjem plašču, mu je pojasnila zagoneten pok, ki je nastal v zakurjeni sobi zaradi eksplozije.
tečajie Slovenski dom!
skušala — sicer na prav naiven in preprost način — na opalografu, uporabljajoč najfinejši papir in čudne kemikalije, ponarejati stodinarske bankovce, ostalo pa je le pri poskusu, kajti bila sta zelo nespretna in nerodna. Stvar se jima sicer ni posrečila, toda skušala sta delati denar z namero, da bi ga spravila v promet. Edvardu Vidergarju obtožnica očita, da je Bregarju nabavil orodje in sredstva za ponarejanje denarja, ker je na Bregarjevo prošnjo nakupil lep in nov opalograf, najfinejši papir in nekaj kemikalij, za kar je izdal 1600 dinarjev.
Tone Bregar je dejanje priznal, izgovarjajoč se, da je le hotel videti, kako se denar dela, ni pa imel namena ponarejen denar spravljati v promet. Edvard Vidergar je odločno zanikal krivdo, trdeč, da ni nabavil orodja in sredstev Bregarju za izdelovanje bankovcev. Pač so le med seboj govorili, kako morejo ljudje denar ponarejati. Grlica je tudi tajil, da bi bil Bregarju kaj pomagal pri izdelovanju falzifikatov.
Bili so obsojeni vsi zaradi zločinstva ponarejanja denarja, in sicer: Bregar Anton in Edvard Vidergar vsak na 10 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, Slavko Grlica pa na 5 mesecev strogega zapora in 00 din denarne kazni. Bregar in Grlica sta kazen sprejela brez ugovora. Edvard Vidergar pa je prijavil revizijo in priziv proti sodbi.
Priznanje naj se mu vštete v dobro!
Jože B. je čuden kriminalen lip. Velik prijatelj je tujih koles, pa tudi klobas in drugih dobrot. Ima v kazenskem listu že celo rešto kazni, dve naj višji: 15 mesecev in 1 leto ječe. Krade rad. Skoraj poldrugo leto je bil Jože miren in se je premagoval proti tatinskemu zapeljivcu. Pa je 4. januarja letos videl na Dobrovi pred neko gostilno kolo, last Viktorja Čadeža, vredno 1000 din. Odpeljal ga je domov. Predsednik: »Ste res kolo vzeli?« Jože smehljajoč: »Res sem ga. Domov sem ga odpeljal in popolnoma razdrl. Dele sem okrog prodajal.« — >So dele našli?« — s>Vse so nazaj dobili. Aretiran sem bil 9. januarja.« Predsednik nato po prečitanih zapisnikih: > Dokazovanje je končano! Prosim g. drž. tožilec!« — Drž. tožilec: »Obsodba v smislu obtožbe!« Predsednik: >In gospod branilec?« — »Priznanje naj se obtožencu všteje v dobro.« In Jože B. je bil obsojen zaradi tatvine kolesa na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih pravic za 3 leta. Jože je molče sodbo sprejel.
športe vesti
Ministrstva za telesno vzgojo — ne bo več. Od prvega aprila letos ne bomo imeli več samostojnega ministrstva za telesno vzgojo. Mesto tega bomo dobili novo ministrstvo za narodno kulturo. To ministrstvo bo imelo dva oddelka: oddelek za telesno vzgojo in oddelek za duhovno kulturo. Na čelu vsakega oddelka je poseben načelnik. Oddelek za telesno vzgojo bo imel še tri odseke: Športni, gasilski in sokolski. Oddelek za duhovno kulturo pa bo imel pet odsekov: gledališče, umetniške šole, muzeji in razstave, radio in kinematografija. Poleg teh odsekov bo imelo ministrstvo narodne kulture še samostojne odseke za računovodstvo in obči oddelek za administracijo.
Ministrski svet se tudi pooblašča, da po sporazumnem predlogu ministra pravde, ministra za telesno vzgojo, ministra prosvete in ministra financ z uredbo z zakonsko močjo uredi prenos poslov in kreditov ministrstva prosvete na ministrstvo narodne kulture, kakor tudi prevzem uslužbencev iz ministrstva prosvete v ministrstvo za narodno kulturo.
Za prvo mednarodno nogometno tekmo, ki jo bo igrala Jugoslavija v olimpijskem stadionu v Berlinu z Nemčijo, je zvezni kapitan postavil dokončno sledeče moštvo: Glaser—Hiigl, Dubac— Leihner, Stevovič, Kokotovič—šipoš, Vujadinovič, VVolfl, Aca Petrovič in Perlič. Postava za Berlin je dokončna. Mnogi pa s to postavo niso zadovoljni, zlasti za napad pravijo, da je premalo enoten in premalo uigran. Te izpremembe v jugoslovanskem moštvu so bile potrebne, ker so se nekateri igralci v nedeljo tako slabo izkazali, da jih je bilo treba nujno zamenjati z drugimi.
Moštvo, ki bo zastopalo Jugoslavijo pri tekmah za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Kairu je sestavljeno tako-le: Dolinar Jože (Zagreb), Harangozov (Subotica), Heksner (Zagreb), Marinko (Ljubljana), Ratkovič (Zagreb). Merksa-mer in Stein (oba Makabi Zagreb). Tekme za svetovno prvenstvo v tej panogi športa se začno 7. marca 1939. Imenovani tekmovalci bodo pod vodstvom podpredsednika Kalde in kapitana He-gerja skoraj odpotovali v Kairo.
Mariborsko gledališče
Sreda, 22. febr.: Zaprto.
Četrtek, 23. febr. ob 20: »Na ledeni plošči«. Red A.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 sko stanje I	Tempe- ratura v C‘		-S-= > > — a: “ = £>	O Z ~ M *■* ZJ. D-	Veter (smer, jakost)	Pada- 1 vine	
		S*	i *•/. 03 = a ® s				s s	vrsta
Ljubljana	762-6	50	o-o	81	7	NE,	—	
Maribor	763-3	34	-K	90	10	0	1 0	dež
Zagreb	7608	7*0	2-1	60	8	N,	—	—
Belgrad	766 6	6-6	•2-0	90	5	SW,	—	—
Sarajevo	765-8	60	0-1	80	7	0	—	—
Vis	760-4	80	4-0	80	7	ESE,		—
Splii	760-4	14-U	8-0	40	6	NE«	—	—
Kuinbor	753-8	16-0	10-C	50	10	ne6	—	—
Hab	7024	io-o	4-0	70	7	Ef	—	_
OlltlPOVtllli	758-c	14*0	10-0	50	6	NE,	—*	—
Vremenska napovedi Prevladovala bo oblačnost z neizpremenjeno temperaturo, a niso izključene tu in tam padavine.
Splošne pripombe o poteku vremena od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči popolnoma oblačno. Ob 7.30 se je oblačnost nekoliko pretrgala, a se zopet kmalu popolnama pooblačilo in je tako ostalo do 14.10, ko se je oblačnost zopet pretrgala in posijalo tudi solnce, vendar je ostala ie dalje pretežno oblačno. Ob 19.30 se je pričelo naglo jasniti in ob 20.15 je bilo že popolnoma jasno in je tako ostalo v noč. Najnižja temperatura na letališču je —3.5 Celzija.
Koledar
Danes, sreda, 22. februarja: Pepelnica.
Četrtek, 23. februarja: Peter Dam.
Obvestila
Nočao službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška c.
Svengali se bo poslovil od Ljubljančanov v Četrtek. Glas o Svengalijevih uspehih se širi po Ljubljani od dneva do dneva, štiri povsem razprodane predstave niso mogle sprejeti vseh ljudi, ki se zanimajo za Svengalijeve poizkuse. Čeprav smo pravkar živeli v dobi predpustnih veselic, plesov in Kurentovih zabav, se vendar vsa Ljubljana pogovarja le o Svengaliju Ni čuda torej, da je doslej pri vsaki predstavi že en dan poprej zmanjkalo vstopnic, da so se ljudje trli kakor v mravljišču in da je občinstvo pri sleherni predstavi navdušeno ploskalo pri vsakem poizkusu, ki ga je Svengali rešil odlično. Ker je še vedno prav mnogo ljudi, ki hočejo Svengalija videti še enkrat, se je mojster Svengali odločil še za eno prireditev, ki bo jutri, v četrtek, v unionski dvorani ob 21. Jasno je, da bo ludi ta večer nastopil Svengali z najbolj izbranim sporedom, tako da bo zadovoljil vse svoje gledalce. Priporočamo vsakomur, naj si nabavi vstopnico v predprodaji že od danes naprej. To bo Svengalijeva zadnja javna prireditev v Ljubljani, ker ima za prihodnje dni že napovedano daljšo turnejo v inozemstvu.
Na klavirskem večeru znamenitega pianista Aleksandra Korovskega se bodo izvajala naslednja dela: Bach: Toccata za orgle v d-molu, Šest invencij, Kromatična fantazija in fuga. Beethoven: Waldstein-sonata c-dur op. 53. Božidar Kunc: Nocturno. Boris Papandopulo: Kolo. Chopin: Fantazija — Impromptu ter Scherzo v cis-molu, Liszt: Junaška elegija in Ogrska rapsodija št. 10. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani v petek 24. t. m. ob 20. Sedeži so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobi tudi podrobni spored. Opozarjamo, da ima knjigarna Glasbene Matice telefon št. 44—63.
Četrto predavanje Karitativne zveze. V beli dvorani hotela Union predava drevi oh 8 prof. dr. Vilko Fajdiga o temi: »Karitativna samovzgoja«. Prijatelji katoliške karitas iskreno vabljeni! Vstopnine ni.
Predavanje moškega odseka šentpetrskega prosvetnega društva se vrši danes, 22. februarja ob 8 zvečer v prostorih prosvete. Predava g. sodni svetnik Avsec.
Predavanje Prirodoslovnega društva. »O ceni električne energije« bo predaval v torek, 28. februarja v Mineraloški predavalnici univerze g. inž. Drago Matanovič. Začetek ob 18.15.
Ljubljansko gledali««
DRAMA — Zafetek ob 20.
Sreda, 22. febr.: zaprto.
Četrtek, 22. febr.: »Hlapci«. Ked Četrtek.
Petek, 24. febr. ob 15: »Brezov gaj«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
(Zvečer gostuje drama v Ptuju: »Hollywood«), Sobota, 25, februarja: »Hollywood«. Izven. Znižane
cene.
OPERA — Začetek ob 20.
Sreda, 23. febr.: »Lohengrin«. Red Sreda.
Četrtek, 23. febr.: »Evgenij Onjegm«. Izven, Znižane cene od 24 din navzdal.
Petek, 24. febr.: zaprto.
Sobota, 25. februarja: »Ero z onega sveta«. Red B.
Mariborčani ne porabijo le mnogo vina, marveč tudi mnogo vode
Ena najvažnejših nalog vsakega modernega mesta je preskrba prebivalstva z dobro in higiensko vodo. To skrb apravlja v mariborski mestni občini mestna vodovodna uprava, ki je sedaj izdala zanimivo poročilo o svojem delovanju v pretečenem letu in ki priča, da Mariborčani ne porabijo le mnogo vina, marveč tudi vode, ki je kakor znano v Mariboru cenejša kakor marsikje drugod. Vkljub visokim številkam, ki jih bomo navedli, pa trdijo, da Maribor vendar ne porabi taliko vode kakor druga jugoslovanska mesta,- kar razlagajo z dejstvom, da imamo v Mariboru razmeroma še malo novih hiš s kopalnicami, v katerih se potroši mnago vode.
Po statistiki mestnega vodovoda je mesto v preteklem letu porabilo 1.704,000.000 litrov vode. Največ vode je mesto potrošilo v mesecu juliju in sicer 186,000.000 litrov, najmanj pa meseca februarja, 111,000.000 litrov. Dnevna posraba vode je bila največja 1, julija, ko so Mariborčani porabili 6,934.000 litrov, najmanj pa 17. aprila, ko so porabili »le« 2,847.000 litrov. Povprečna dnevna poraba vode je znaala 4,670.000 litrov ali 133.4 litre vode na oseba O tej številki pravijo, da je za mesto razmeroma nizka.
Za črpanje vode, ki so jo Mariborčani porabili, je bilo treba precej pogonske ati e. Tako pravi poročilo, da so črpalke na električni pogon para-bile 619.968 KWH električnega toka.
Mestni vodovod se je v preteklem letu zopet krepko razvijal. Vodovodno omrežje se je podaljšalo za okoli 3 km, 1. 1937 le za pol km, novih priključkov pa je bilo izvršenih 65. Omrežje se je to leto pričelo močna razširjati tudi v okoliške občine, zlasti v predele, ki mejijo na mesto. Tako je n pr. Pobrežje dobilo 586 m vodovodnega omrežja, Košaki pa 1391 m. Mnogo dela jp imela mestna vadovodna uprava zaradi regulacij, zlasti Glavnega trga in zaradi ramp glavnega državnega mostu. Tukaj je bilo treba preložiti malone vse vodovodne cevi, poleg tega pa so čez most napeljali nov napajalni vod, ki bo služil za rezervo za slučaj, da bi se prvi kaj pokvaril.
Mnoga je vodovodna uprava storila tudi za modernizacijo vodarne in delavnice na Teznem. Nabavila je novo kontrolno postajo za pregled in preizkuševanie vodomerov. Naprava je ena najmodernejših v državi in bo Maribaru prihranila mnogo stroškov, ker bi mesto vse vodomere moralo v pregled pošiljati v Belgrad, če samo take kontrolne postaje ne bi imelo.
V letošnjem letu ba vodovodna uprava zbolj-ševala celotni obrat, oskrbela rezervne vodne črpalke, razširjala omrežje, zlasti na Pobrežje, *a-kar so načrti in proračuni že pripravljeni, s pridobitvijo novih studencev pa bo osigurala dovoljna količino vode, katere ne bo zmanjkalo niti v času naihuiše sui»
zbodla m močno 6 e mu j c za malo je Harscha na dvoboj. Dvobojevala le s streljanjem drug na drugega, ali pa cela tako kot Kranjci z litrom Pozval ga je na dvoboj s pogledom, naj bi se gledala iz oči v oči toliko len povesil oči in priznal s tem, da Rečeno, storjeno. V kavami je pa->, da bi lahko slišal teči miš. Tako sta taj minut. Naenkrat je Harsch padel so skočili in ga pobrali, toda bil je
Na neštetih krajih v Madridu so španski republikanci po Francovem zavzetju Katalonije postavili
dolge vrste s peskom napoljnjenih vreč, za katorimi se nameravajo braniti do konca.
Čudne obljube
vojakov, ki so se udeležili križarskih vo:n
Križarji so bili vojaki, ki 60 se hodili v za-četKu srednjega veka bojevat v Sveto deželo za krščansko vero pro,ti Turkom in Saracenom. Na obleki so nosili znamenje križa in zato 60 jih imenovali križarje. Med njimi so bili tudi plemiči in kralji, ki so vodili svoje vojake v boj. Nekateri so se šli bojevat, ker sa bili res verni, drugi pa zato, ker se jim je hotelo pustolovščin. In ti gospodje so včasih, predno so odrinili v boj, čudne stvari obljubljali. Obljubo so sklenili tolika časa držati, dokler bo trajala vojna.
Tako je eden od burbonskih vojvod, gospod du Pont obljubil, da ob sobotah ne bo nikdar spal v postelji. Drugi zopet, vojvoda Hennequin, je sklenil, da ob četrtkih ne bo jedel nobene jedi, ki bi bila pripravljena iz mesa, Filip Pat je obljubil, da se ob torkih ne bo usedel za mizo in da ne bo aiožja nosil v desnici.
Hugo de Langueval se je zaobljubil, da ne bo pokusil vina, predno ne bo prelil krvi sovražnika krščanskega imena. Jean de Chassa je rekel, da ne bo pustil konju, da bi obrnil glavo, dokler ne bo ugrabil turške zastave. Louis de Chevalart se je hotel bojevati s sovražnikom peš, oborožen samo z železno rokavico. Viljem de Montiguy pa je sklenil, da ne bo odložil orožja ne po noči, ne po dnevi.
Nekateri so obljubili še kaj bolj čudaškega, kot n. pr., da se iz vojne ne bodo vrnili prej kakor čez dve leti, čeprav bi se vojna prej končala ali pa da bodo iz vojne pripeljali sovražnika privezanega na vrvici.
Zelo čudne obljube so ta in za današnje čase skoraj nerazumljive. Sicer pa se bo tudi zanamcem marsikaj iz današnjih dni zdelo čudno.
Prve znamke s papeževo glavo
Poleg obširnih poročil o smrti pokojnega papeža Pija XI so časopisi objavili tudi nešteto zanimivih stvari iz življenja velikega poglavarja rimsko katoliške cerkve. Poleg drugih posebnosti, ki so v zvezi s pravkar umrlim papežem Pijem XI. je zanimivo gotovo tudi to, da je bil Pij XI. tisti papež, katerega lik je upodobljen tudi na posebnih
Z očmi ga ie „ubH"
Če kdo s krampom koga »paboža« po glavi, pač ni čudno, če ga ubije. Ubiti koga z očmi, je pa res nenavadno. Pa 6e je tudi to zgodilo.
Pred sodiščem v Kanadi 60 obravnavali pred kratkim takšno zadevo. Na zatožni klo.pi je sedel neki Fred Arband, ki so ga obdolžili, da je ubil s pogledom svojega tovariša Percyja Harscha. Kako se je to zgodilo?
V	neki kavarni v kanadskem mestu Edmantan je sedela večja družba in se pogovarjala o lovu na srnjake. Med temi sta bila tudi Harsch in Arband. Začela sta se pričkati, kdo zna bolje loviti srnjake. V6ak je hotel veljati za boljšega. Harsch je svojemu nasprotniku rekel, da ga tak nedeljski lovec, ki še zajca v hlevu ne more ujeti, že ne bo učil lovske umetnosti. Ta porazna ugotovitev je Arbanda zelo zbodla in močno zdelo. Pozval je pa naj bi se ne s sabljami, ali po glavi. Ne.
Predlagal je, časa, da bi ec je premagan, stalo tako tiho se gledala nek s stola. Hitro so
—	mrtev. Pogled nasprotnika ga je zadel kakor strela.
Sodišče je bilo mnenja, da »pogled« ne more biti kaznovan kot morilec. Prevladuje tudi mnenje, da je Harscha zadela srčna kap in tako je bil »zmagovalec« oproščen.
Sodnik: »Obtoženec, oproščeni ste, svetujem vam pa, da kaj takega prihodnjič več ne napravite.«
Pred cirkusom: »Le notri, gospoda, le notri, pokažite, da imate zadnjega v mesecu še enega kovača v žepu.«
vatikanskih poštnih znamkah. Dozdaj 60 bili v Vatikanu v veljavi le znamke, ki so predstavljale zemljevid vatikanske države. Pij XI. pa je prvi rimski papež, katerega slika je tudi na vatikanskih znamkah.
Za ceEih 50 milijonov Icl pomote
V-cli so ribo, za katero so mislili, da |e izumrla te davno prej, predno se |e pojavil na zemlii človek
Kakšne so bile živali, ki so recimo pred milijoni let živele na naši zemlji bodisi na suhem ali v vodi, pač nimamo drugih zanesljivejših poročil, kakor so okamenine. To so nekdanje živali, ki so se nam ohranile več ali manj popolno kot okamenine v zemeljskih plasteh. Okamenine kažejo, da 6q nekoč živele na zemlji čisto drugačne živali, kakor pa žive danes. Neštete živalske družine iz daljne zemeljske zgodovine so tudi že izumrle in o njih že davno ni nobenega sledu, razen njihovih okamenin.
IznafdIHvi brezposelni Anglež
Tudi v Londonu še niso rešiili vprašanja brezposelnosti. Poročilo, ki ga je zadnjič podal angleški minister za dela, sicer pravi, da 6e je števila brezposelnih v zadnjem letu precej znižalo, vendar je brezposelnih še vedno dovolj, to se pravi, preveč. Po številnih demonstracijah, pri katerih so zahtevali dela in zaslužka, 6e je marsikomu zazdelo še najbolj .pametno, če se sam potrudi in reši, na kakršenkoli način že, vprašanje svaje brezposelnosti. Tako je storil tudi brezposelni, ki ga vidimo na tej sliki. Pritrdil je svoj pisalni stroj — na Angleškem takšne stvari tudi med »nižjim« ljudstvom niso tako redke, kot pri nas — na kolo, in se zdaj vozi od trgovine da trgovine ter za mal denar hitro natipka trgovccem razna pisma, račune in podobno. Razumljivo je, da je vzbudil precej pozornosti, ko 6e je prvič pojavil na londonskih ulicah in se začel trgovcem priporočati z zategnjenim glasom: »Ti-i-i-pka-a-ar«, podobno kot na primer pri nas kak voznik, ki ponuja premog ali trske.
Te dni pa je v znanstvenem svetu povzročila veliko senzacijo nenavadna najdba v južnoafriškem morju. Kakor pravi poročilo iz East-Londona v Južni Afriki, so v tamkajšnjem morju vjeli v globini 73 m neko čudno ribo, o kateri je bil znanstveni svet prepričan, da je izumrla že pred 50 milijoni leti. Riba je dolga 5 metrov in tehta 127 funtov. Posebnost te ribe je tudi v tem, da nima nobenih kosti. Oblika njenega telesa in V6i udje so še zelo primitivni, prav takšni kot jih vidimo pri onih ribah te vrste, ki so se nam iz davnih časov zemeljske zgodovine ohranile kot okamenine. Te vrste morske živali so živele, kakor rečeno že pred 50 milijoni let, in sicer v morjih na severni zemeljski polobli. Veda, ki 6e bavi z okamenelimi živalmi, pokopanimi v zemeljskih plasteh, jim je dala ime krosopteridi.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 22. febr.: 1*2 Slovan&ka glasba (plošče) — 1*2.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Čerinova ura. Igra Salonski kvartot (gg. Marin, L. Comelli, Fr. Stanič, ga. Dina Dorflerjeva): Narodne v priredbi dr. J. Čerina —■ 14 Napovedi — 18 Mladin. ura: a) Domovina, ti si kakor zdravje (prof. Fr. Vodnik); b) Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič) — 18.4(1 Selitveni pojavi pri slovenski industriji (g. A. Kuhar) — 18 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. Ui/a — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v II. odmoru: Napovdi, poročila.
Četrtek, 23. febr.: 12 Balalajke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Napovedi — 18 Operetni napevi (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. d*. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Ura slovenske glasbe (Radij, orkester) — 21 Prenos iz Rima. Verdi* Ernami, opera, v odmoru okrog —r 22 Napovedi,-poročila.
»Najlepša hvala za emučke, ki ste mi jih poslali kot darilo za moj god.«
,(Nevidne svetiljke" prš avtomobilih
Avtomobili bodo lahko vozili v popolni temi
Veliko pozornost in zanimanje je v zadnjem času vzbudil svojevrsten izum dveh angleških inženirjev, Pravijo, da sta ta dva zdaj, ko se na Angleškem na vso moč pripravljajo tudi na obrambo pred morebitnimi letalskimi napadi, izumila nevidne svetilke za avtomobile, ki bi prišle v poštev seveda le v primeru, če bi se nad Anglija pojavila tuja letala z namenom, da bombardirajo angleška mesta. Omeniena dva inženirja sta iznašla 'neko čudno kemično snov, ki jo morejo narediti vidno le te nove njune avtomobilske svetiljke. Vsaka drugačna luč nima nikakega učinka na predmete, ki so prevlečeni z ona zagonetno kemično snovjo. S svojimi reflektorji torej ne bodo mogla tuja letala osvetljevati ponoči mest. Vse žarke teh reflektorjev bodo tla, prevlečena z ono kemična
snovjo, vpijala, in letalci se bodo zaman prizadevali. da bi kaj videli, oziroma našli tiste dele mesta, ki jih nameravajo bombardirati. Avtomobili pa bodo kljub letalskemu napadu vozili po mestu v največji temi, če bodo imeli »nevidne 6vetiljke«, ki sta jih pred kratkim izumila omenjena dva angleška inženirja.
Tudi iz tega se vidi, da Anglijo danes resno skrbi, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi nadnjo prileteli tuji bombniki. Vsa politična poročila, ki govore o velikih pripravah za abrambo pred zračnimi napadi na Angleškem torej le niso samo strašilo, kakor je bilo mnogokaj v zadnjem času na zunanje
fiolitičnem polju v veliki meri res samo strašilo, n kakor 6e je pokazalo, tudi uspešno strašilo.
„Am@ritaa arijskim Amerikancem"
Zveza nemških Američanov je priredila snoči za obletnico rojstva Geo.rga Washingtona velik shod na Madison-Square. Shoda se je udeležilo skoro 25.000 ljudi. Geslo shoda je bilo »Amerika arijskim Američanom«, Več marksističnih in židovskih organizacij je skušalo kaliti sho,d, vendar 60 pomnoženi oddelki policije lahko ohranili red. Shod je potekel v redu in miru, izzvzemši dva židovska poskusa, da vprizore nerede, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. Shoda se je udeležilo tudi precej Američanov, ki niso nemškega rodu. Nemči poročajo, da je bilo: tudi med Amerikanci nekaj takšnih, ki so ploskali govrnikom.
Nemško avtomobilsko vprašanje
Nemški prometni minister Miller je izdal uredbo, ki naj poveča varnost prometa. Uredba vsebuje tudi obširen pravilnik o vožnji avtomobilov. Po tej uredbi bodo morali imeti šoferji avtobusov pp/seJhe knjižice. Razen tega določa uredba, da mora biti karoserija %rsakega avtobusa iz kovine, okna pa iz posebnega stekla, ki se ne ubije. Avtobusi pridejo vsako leto v pregled. Avtomobili bodo pa morali biti pobarvani temnomodro s pasom slonovinaste barve.
Predsednik italijanske vlade Mussolini kot letalec.
Norman Railly Rafne;	51
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
»Le malo so nam pustili!« pravi nato kar tako, da je nekaj rekel. Govoril je bolj zase kakor tujcem, ki so se molče, pa z velikim tekom 6pravtli nad jed. Največji frater, ki si je prekril lice s kapuco, se nekoliko odgrne, pogleda krčmarja in mu reče:
»Kako to, vzeli so vam, praviš, in le malo pustili! Kako pa to. Tale gostilna, včasih 6e ji je reklo pri Lutonu, je bila orejšnje čase vselej na glasu, da človek v njej dobi vse, česar 6i le poželil«
»Da, da, prej že, sveti oče, toda zdaj, odkar je bil naš Rihard ujet, je drugačel To je zdaj normanska gostilna!«
Močni frater se je premaknil, prenehal gledati krčmarja in se zagledal predse, kakor bi se bil zamislil v nekdanje čase. Spomnil se je svoje mladosti, ko je prešerno prihajal s svojimi tovariši v to gostilno in se veselil kakor se mu je le zljubilo.
Takrat je bilo v Luttonovi gostilni vsega dovolj. Bile so tečne jedi, človeku so postregli ž njimi, kadarkoli si jih je le zaželel. Bilo pa je tudi izbornih pijač na izbiro. Saksonci so se dobro razumeli na ognjišče in na klet, prav zares, bili pa so tudi gostoljuben narod. In vendar, odkar jih je bil podjarmil in pokoril Viljem Osvoboditelj, normanski kralj, se niso mogli pomiriti, nista se mogli združiti dve krvi, saksonska in normanska. Kako to, kako je bilo to mogoče? Saj so pre-
tekla od takrat, ko je vdrl v Anglijo Viljem Osvoboditelj, že štiri cela desetletja! Se vedno se gledata z neprijaznimi, krv-niškimi očmi ta dva naroda. Kdo je bil temu kriv? Frater si je odgovoril pravilno, da je za ta vztrajni spor odgovarjalo normanska pleme, ki se je bilo vse preveč razmahnilo in vživelo v vlogi zmagovalca ter zaradi zmage postajalo čedalje samozavestnejše. S tem pa je seveda preveč lahkomišljeno poniževalo drugo pleme, ki je bilo premagano. Nagnala ga je, da je moralo prenašati vse težke posledice poraza. Izid bitke pri Hastingsu je povzročil, da je vsa oblast prešla v roke normanskega plemstva, ki je zatrlo z največjo krutostjo in brezobzirnostjo skoraj vse vidnejše zastopnike saksonskega plemstva. Zaplenilo je njihova posestva, se polastilo njihovega premoženja. Vse, kar je ostalo, pa je bilo plemstvo nižjega reda in vrste. Kaj pa saksonsko ljudstvo? To pa trpi, da ga ropajo in plenijo normanski samosilniki, grofje ga mučijo in izvajajo nad njim nasilje najhujše vrste. Vse to je bil zvedel mogočni frater na svoji dolgi in težki poti, na kateri se je skrival pred sovražniki, na kateri je bil v neprestanem stiku z nižjim ljudstvom in kjer so ga Prfd nevarnostmi varovali njegovi najzvestejši in najvdanejši prijatelji, ki so bili pripravljeni, če bi se pokazala potreba, zanj žrtvovati tudi svoja življenja. Marsikaj je
ki bruha ogenj, leva, ki napada. In nato bi kaj lahko uganili, da je ta mož vitez, ki se vrača iz pregnanstva, iz ujetništva nazaj v svojo domovino, da se vrača tisti, ki ga njegovo saksonsko ljudstvo zaradi njegove posebne dobrotljivosti in pravičnosti ceni tako visoko ter ga ima v najlepšem spominu. Njega čaka in po njem hrepeni izmučeni in obubožani saksonski narod. Preudarili bi in spoznali, da je ta mož sam Rihard z Levjim srcem, pravi angleški kralj. Toda krčmarju kaj takega sploh ne pride na misel.
Čudni gostje 60 tiho sedeli pri mizi in pospravljali z velikim tekom skromno večerjo. Dan se je vedno bolj nagibal.
Ta trenutek je v gostilno, v kateri je bilo popolnoma tiho vstopil visok cerkveni dostojanstvenik, škof iz Black Can-nona. Vstopil je naglo, burno in je ves mračen ter jezen zagnal svoj široki škofovski klobuk daleč vstran od sebe, sedel za mizico ter si_ ja primaknil bliže k peči, v kateri je švigal ogenj, kajti noč je bila deževna i» kar občutno mrzla.
»Pritožil se bom pri princu Ivanu!« je vzkliknil, «8 dvignil 6 stola ter začel hoditi nemirno z dolgimi in jeznimi koraki po izbi gor in dol. Tujci sa gledali predse, le zdaj pa zdaj se je kdo skrivaj od strani ozrl vanj kakor bi se čudil njegovemu nerazložljivemu srdu.
... ^ez	minut pa se je spet ustavil
blizu mize, za katero so sedeli naši štirje tujci; preletel jih je z mračnim pogledom kakor bi se hotel prepričati in zvedeti, kda 60, odkod prihajajo in kakšni nameni so jih pripeljali, potem pa se je razvnel in na ves glas zaklical, da je po gostilni kar odmevalo:
zvedel in slišal na svoji nevarni in dolgi poti v Anglijo in širom nje.
Kdo je bil ta skrivnostni tujec? Če bi bil le samo za hip adstrani-I temno kapuco e čela, ali pa on b* jo bil potegnil z glave tudi pri slabi svetlobi lojenke,
bi ga bilo takoj moč prepoznati po njegovih rdečih laseh, po dobrih očeh in po vojaško 6trogem obrazu. Če pa bi bil dekel še plašč, bi opazovalci zagledali, da je oblečen v 6ijajen oklep in da mu na prsih počiva z zlatom izvezeni grb leva,
„	,,„...er	Bros.l
»opomnili bi eo in spoznali, da to nihče drugi kot Rihar z levjim srcem sam«.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, na inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulira (FIII Telefon 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica &
Za Jugoelovanako tiskarno y Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik; Mirko Javornik.