H 4 8 G 21 O GLASILO Kanadskih Slovencev TI® ?®k@ ©if Cmaltoi IZDAJA VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR Letnik 1 Štev. 1 Januar/Prosinec 1997 IZ VSEBINE: 2-3 Pisma in voščila 4-7 Kanadski Slovenski Kongres 9 Gospodarska Zbornica 10 You(th) are invited! 11 Slovenija v NATO Učitelji na seminarju 12 Rezultati volitev 14 Slov. radio poroča 15 Slovenski oder 16-17 Med nami 18 Prireditve Društev 19 Šport: Olimpijske igre za invalide 20 Za gospodinje, Šale pozdravno pismo predsednika REPUBLIKE SLOVENIJE Dragi rojaki in prijatelji! V čast in zadovoljstvo mi je, da lahko v prvo številko dolgo pričakovanega glasila Slovencev v Kanadi zapišem nekaj pozdravnih besed. Vaša odločitev, da začnete izdajati svoje glasilo je pomemben korak k večjemu medsebojnemu povezovanju in sodelovanju, poznavanju in razumevanju vseh, ki Vas je osebna življenjska pot ali življenjska pot Vaših prednikov pripeljala v Kanado. Želim, da bi Vas vaše glasilo povezovalo, da bi uspešno povezovalo vse vaše ustvaijalne moči in vzpostavilo trdne mostove z vašo domovino na sončni strani Alp. Bili ste in ostajate pomemben in dejaven del slovenskega naroda in enotnega " slovenskega prostora. Zgodovina Slovencev in naša preteklost je zgodba o žilavosti in samostojnosti, o marljivosti in ustvarjalnosti, ki so Slovence vodili od mitov in narodnih pesmi do vrhunskih stvaritev. Samozavest naših prednikov seje skozi čas hudih preizkušenj izoblikovala v zavest o pripadnosti modernemu narodu, ki mu po vsej pravici gre tudi država. Danes državo imamo. V njenih temeljih so vtkani tudi Vaši napori cyp rfin \)P doberšen del sklepov zadnje seje uresničen. Glede skupne Spominske Baragove znamke pa je KSK povzel ponovno akcijo s tem, da bo odposlal predsedniku kanadske pošte peticijo, ki bo podprta s podpisi slovenskih rojakov. Videti je, da je akcija dobro uspela in odposlanih bo veliko število podpisov v Ottawo. ZDA pa niso sprejele predloga Baragove Zveze iz Marquetta. Dr. F. Habjan Drive-in banks were established, so most of the cars today could see their real owners. (J. Cossman) ...nadaljevanjes 5. strani gre za spremembo narodnosti in za vključitev v kako drugo narodno celoto. Zatajitev narodnosti odpadnika ne odvezuje od narodne pripadnosti. V tem je ravno njihova tragika in krivda, da zatajujejo kar so in hočejo biti nekaj kar niso, zato ne morejo biti življensko prisotni, ostanejo le neke vrste spačenci. Pri pomenu pomembnosti državljanstva sem naletel na članek, iz daljše razprave, ki ga je napisal Rev. dr. Mirko Gogala in ga je priobčil Slovenski Izseljeniški Koledar 1996. V tem članku pravi dr. Gogala, da imamo dve vrsti dražavljanstva. Prvič, državljanstvo, kjer dejansko pripadamo določeni državi. Važno je namreč to, na račun katere države mi kot stalni naseljenci živimo in h kateremu blagostanju smo v prvi vrsti dolžni prispevati. To je naša prava domovina, nova ali pa rojstna, to je temelj ni dejavnik našega razvoja, tako osebnega kot skupnostnega, ne pa le nekaj "umetnega". Drugič, če gre zgolj za formalno državljanstvo, ki pa ni niti združeno z bivanjem v zadevni državi, pa res nima takega pomena, ker pač ni bivanjske povezanosti in medsebojne odvisnosti. To pa je res zgolj "umetna" zadeva. To velja na primer za naše slovensko državljanstvo. Dokler živimo tukaj ne živimo na račun Slovenije in tudi ne doprinašamo k njenemu Kdor sebi ne privošči, tudi drugim ne! Ko dovršiš delo, tekne jelo! Kjer mačka spi, lonec pokrij! Sitemu trebuhu, še bel kruh ni všeč! Ni grdo, ako kdo česa ne zna, grdo je, ako se učiti noče! Tam, kjer je štedilnik v cvetju, tam ni kaj jesti! Ne stori kruha moka, ampak roka! Kar delaš z dobro voljo, je lahko! blagostanju. In vendar se mi zdi, da to formalno državljanstvo včasih cenimo više kot pa naše kanadsko. Dolga leta je med nami veljalo, da imajo tudi v Kanadi rojeni potomci svojo domovino v Sloveniji. Danes je to bolj redki pojav in se precej splošno priznava, da je Kanada prava domovina tukaj rojenih potomcev. Pred kratkim sem slišal pritožbo rojaka, ki je bil razočaran nad ljubljanskim nadškofom dr. Šuštarjem, ki je pozdravil v Argentini rojene Slovence na obisku v Sloveniji z besedami: "Dobrodošli v domovino vaših staršev". Če kritično presodimo dr. Gogalovo definicijo državljanstva se nam zdi, da je logična in za večino Slovencev sprejemljiva. Manjšina pa bo vztrajala pri tem, da je važna narodnost, država pa, da nima takšnega pomena, saj je le "umetna" ustanova, saj država lahko nastane v enem dnevu in prav tako lahko v enem dnevu izgine. Ker pa državljanstvo podeljuje državna oblast in ga lahko tudi odvzame, se prav tako tudi državljani lahko odpovedo državljanstvu in ga lahko zamenjajo. Dr. Gogala zavrača take razlage o državljanstvu in navaja sledeči primer iz Slovenije, ko pravi: "Še posebno bi bilo zanimivo te ideje intenzivno širiti med desetimi procenti prebivalcev slovenske države, ki niso Slovenskega porekla: dopovedati jim, da država Slovenija v kateri živijo in katere državljani morda so, je le umetna ustanova, pomembna je le njihova narodnost in povezanost z njihovo očetnjavo. Pa se bo prav kmalu Bosna preselila v Slovenijo. V primeru, ki ga navaja dr. Gogala, je dokaj jasno, da je državljanstvo pomembnejše od narodnosti. Slovenci, ki živimo v Kanadi smo lahko hvaležni Bogu, da smo prišli v deželo, ki nas je sprejela kot enakopravno skupnost. Kanada se danes smatra kot dežela etnične strpnosti. K temu je veliko pripomogla pametna vladna politika do emigrantov in pa sprejetje zakona o kulturnem pluralizmu. (Bill C-93 Multicultural Act of Cañada 1988), ki priznava in podpira kulturno in rasno različnost kanadske družbe in daje svobodo vsem etničnim skupinam v Kanadi, da ohranja, pospešuje in deli svojo kulturno dediščino z ostalimi državljani. Koliko lepše bi bilo življenje v Bosni in Hercegovini, ter v marsikaterih drugih deželah širom sveta, če bi tudi med njimi prevladovala takšna narodna strpnost, kot jo imamo v Kanadi. Stane Bah, Ph., D. Sporočilo drugemu zasedanju SSK z radostnim in zanesenim srcem Pripravil dr. Tone Kačinik, pošiljam drugemu zasedanju SSK na Dunaju član KSK Toronto. vzpodbudno sporočilo o razpisu konkurza, (z dvema nagradama vsaka Can. $5.000.-) ki naj planetarno sproži podobna dejanja in odločitve med Slovenci doma in po svetu. Upajmo, da sta aarežljivost in mecenstvo v slovenskem srcu še vedno živa in da ne bosta zamrla tako kmalu, saj gre vendar za plemenito intelektualno in duhovno rast slovenskega naroda na področjih kulture, znanosti, ekonomije in sociologije. Ker me večina kongresnikov ne pozna, je prav, da se Vam predstavim v svoje šegavi podobi. V Torontu kjer prebivam že kar nekaj časa, veljam za najboljšega dentista med igralci in najboljšega igralca med zobnimi zdravniki. 2e skoraj sedemindvajset let opazujem po končani Akademiji za gledališče, raadio, film in televizijo v Ljubljani, sem si izbral še eden, tokrat bolj realističen poklic -zobozdravstvo, ki mi je olajšal pot v širni svet. Ljubezen do domovine in gledališča pa je ostala močno zasidrana v razdvojenem srcu. Kanadski Theater Ontario me je na podlagi kvalifikacij sprejel v svoj Talent Bank for Dama direction. Na povabilo slovenskih igralcev amaterjev v Torontu sem postal soustanovitelj nove nadobudne in talentirane gledališke skupine, katero smo imenovali SIST (Slovenska Igralna Skupina Toronto). S skupino sodelujem od same ustanovitve meseca novembra 1989. Skupini sem podaril svoj prvi kanadski gledališki honorar v višini Can $1,800.- Doslej sem režiral in igral pri treh predstavah, pri četrti pa le pomagal pri režiji, kar pomeni, da skupina umetniško dozoreva ...nadaljevanje na strani 7 in napreduje. Zelo zanimivo je dejstvo, da smo doslej poželi največji uspeh z Govekarjevo dramatizacijo Jurčičeve povesti Deseti brat. Do danes smo to ljudsko igro uprizorili že sedemkrat, vključujoč gostovanja v Clevelandu in Chicagu-ZDA. Na jesen se nam še obetata gostovanji v New York-u in Montrealu. Prav dejstvo, da sta dve moji režiji zajeli zelo uspešno odersko dramatizacijo ljudskih povesti (Martin Krpan in Deseti brat), spričuje kronično pomanjkanje popularnih in priljubljenjih gledaliških tekstov. Uteho lahko iščemo v dejstvu, da je ravno drama in zlasti komedija ena najtežjih literarnih avrsti. Pred nekaj leti sem sugeriral Slovenski izseljeniški matici, da razpiše konkurz z nagrado za najboljši dramski tekst. Ker ni bilo pravega odziva sem sklenil denar za nagrado podariti iz lastnih finančnih sredstev, zavoljo zagledanosti v gledališče in slovensko kulturno dediščino. V nadaljevanju objavljam pravila konkurza, ki bo razdeljen v dve kategoriji: Kategorija št. 1. Dobitnik bo najboljši izvirni in doslej še neobjavljeni gledališki tekst (drama ali komedija), katerega avtor mora biti izseljenec ali zamejec. Tudi tematika sama mora obravnavati ževljenske dogodke izven ožje domovine. Kategorija št. 2. Izvirno in doslej neobjavljeno dramsko delo o izseljencu Krambergerju in njegovi tragični smrti. Tega tekmovanja se lahko udeleže vsi slovenski pisatelji doma in po svetu. Razpisnai konkurz se bo pričel na dan drugega zasedanja SSK 23. junija 1994. Vsi, ki se bodo tekmovanja udeležili bodo časovno imeli na razpolago dve leti in pol. Omejeni rok bo zaključen 23. decembra 1996 leta. Pred zaključkom morajo vsi svoja dela poslati na moj naslov v Toronto: Dr. Anton P. Kačinik 44 Princess Margaret Blvd. Toronto, Etobicoke, Ontario - Canada M9A1Z6 Da bo komisija, ki bo dela ocenjevala v svoji sestavi čim bolj objektvivna, pravična, nepristranska in strokovno neoporečna, predlagam naslednji sestav: 2 dranaturga, 2režiserja, 2 pisatelja, 2 igralca, 2 gledalca Skupaj bo torej deset sodnikov in vsak izmed njih bo imel po en glas ob času volitev. Enajsti član komisije bom jaz sam z dvemi glasovi. Izvoljeni predsednik strokovne žirije bo na posebni tiskovni konferenci sporočil imeni dobitnikov nagrad in razglasil naslove nagrajenih del. Po zaključenem tekmovanju bo komisija svoje delo opravila v roku treh mesecev. Datum objave bo torej 23. marca 1997 leta. Vsem perspektivnim udeležencem iskreno želim obilico umetniškega navdiha. Današnji referat zaključujem z gornji temi primernim pregovorom: Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve! UPANJA ČLOVEK NE SME IZGUBITI NIKOLI! Lep pozdrav Vaš Tone. 770 Browns Line Toronto, Ont. M8W 3W2 Bralcem Glasila Kanadskih Slovencev želim Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1997 Tel: (41 6)255-2085 Home: (905)271-5538 GRADBENO PODJETJE JOE KASTELIC LIMITED Vsem darovalcem reklam za naš novi časopis se v ifttlli Vseslovenskega odbora zahvaljujem in jim želim Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo Četo! vJZSfZL. \ John Ivan Plut ""^•«•^-^niiiii»»! ^l»»«^»«!....!...»^.^.». .. .l'........J1........................II i^i, rrrmrr niiiiiiiiiii rzimn irni rnrimii i irirnrm iz rrrrzzm rrz z rzzi rrrm r~r" in rm rrrrrmnn rrr rrrmz rr^rrm rrmz iizrrr"" rrrrrrrrrrrrrrrm irrmrrr^rrrn rrrrm rrrrrr rrrrrrTrrrr^- ~ rrrT^rrr ~ ~ - rrrr rr~~7~r~T7r~ ttt rrT^TTT rr 7 t it r r^T" rrrrrrT~rrn-TTr"rrrrrT rrrrrrTrT^ — Glasilo Kanadskih Slovencev - The Voice of Canadian Slovenians - Januar 1997 7 ¡TOP GRADE MOLDS TOP GRADE MACHINING LTD. Over 32 years of mold manufacturing excellence Izdelujemo vse vrste orodja in kalupe, ki ustrezajo novim tehničnim zahtevam. TOP GRADE MOLDS HJ^ 919 Pantera Drive , /nAC, n0/:c ,. _ A phone: (905) 625-9865 Mississauga, Ont. r „ ' . L4W2R9 fax:(905)625-5417 KANADSKO SLOVENSKA GOSPODARSKA ZBORNICA - CANADIAN SLOVENIAN CI I AM BR! OF COMMERCE KDO SMO V južnem Ontariu seje med našimi poslovneži in ...................................................... profesionalci slovenskega porekla že dolgo čutila potreba po organizaciji, ki bi jih poslovno povezovala, širila obrt, komercijalo, industrijo in investicije z Slovenci v Kanadi, Sloveniji in sploh v svetu. Ta potreba je privedla do registriranja "Kanadsko -slovenske gospodarske zbornice" Canadian Slovenian Chamber of Commerce", ki že od leta 1990 uspešno deluje v pomoč vsem slovenskim poslovnežem. Lansko zimo smo člani in odbor zbornice končno uspeli dobiti svoj prostor. Naša prijetna pisarna je v središču slovenskega centra, na 725 Browns Line, Suite 201, Etobicoke, Ontario. MOW 3V7. Za njen obstoj in dolovanje pa prostovoljno skrbimo člani in odbor. Eden pomembnejših uspehov dela zbornice je bilo organiziranje lanskega srečanja kanadsko - slovenskih podjetnikov z poslovneži in predstavniki raznih ustanov v Sloveniji. Za boljše trgovsko sodelovanje med Kanado in Slovenijo, seje temu potovanju pridruž ila tudi županja Mississauge, gospa McCallion. S tem obiskom je tukajšnja zbornica vspostavila tesnejše stike z "slovensko gospodarsko zbornico" v Sloveniji in "Trade Facilitation Office Canada". Daje bilo to potovanje uspešno, potrjuje julijsko srečanje s predstavniki podjetij Iskre, Velana in Plutala v Otawi in Torontu, ki gaje omogočila ustanova, "Trade Facilitation Office Canada" v sodelovanju z slovensko gospodarsko zbornico. Odbor kanadsko slovenske gospodarske zbornice je v prostorih svoje pisarne, zaželjenim gostom pripravil topel sprejem. Trenutno se odbor in člani zbornice v Etobicoke trudimo s pripravo in izdajo, novega telefonskega imenika, za vse kanadske Slovence. V imeniku bi radi ponatisnili reklame "vseh" slovenskih podjetij, ustanov, organizacij, obrtnikov in prebivalcev. Za več informacij vam je na razpolago: Canadian Slovenian Chamber of Commerce 416-251-8456 in člani odbora: Anton Marolt 416-283-4351 Fax: 416-281-6794 Bill Stajan 905-891-1680 Fax:905-255-3871 Frank Brence 416-281-6794 Fax: 416-281-4287 JohnKodric 416-251-0209 Marija Kacinik 905-454-3173 Fax: 905-454-3349 Mihael Luzar 416-255-5920 Fax:416-255-5983 Peter Grbavec 905-545-1316 Fax: 905-545-7869 Stane Ugovšek 416-691-3121 Fax: 416-694-5210 Načrti za prihodnost zbornice so obširni. S trudom članov, ter finančno podporo kanadsko slovenskih oglaševacev je izvedljiv. Predsednik zbornice, Mihael Lužar KANADSKO SLOVENSKA GOSPODARSKA ZBORNICA JE BILA ORGANIZATOR SLOVENSKE MIZE ZA 1996 INTERNATIONAL COCTAIL PARTY Organizacija Canadian Slovenian Chamber of Commerce seje 9. Oktobra 1996 odzvala povabilu Canadian "Importer Association Inc," ki je kot vsako leto, kanadskemu svetu spet ponudila priložnost za sodelovanje na "International Cocktail Party". V prostorih Regal Constellation hotela so svoje prehrambene izdelke, sokove, vina itd. predstavili zastopniki uvoznih podjetij iz Avstralije, Brazilije, Hrvaške, Francije, Indonezije, Italije, Meksika, Poljske, Slovenije, Južne Afrike, Šrilanke in Anglije. Slovenski paviljon je vodil predsednik Canadian Slovenian Chamber of Commerce Mihael Lužar. Slovenian Chamber of Commerce je obiskovalce slovenskega paviljona počastil z slovenskim "Avia" vinom in jim istočasno nudil geografske in gopospodarske informacije o Sloveniji. Zastopnik "An-Mar Import Export Inc", Anton Marolt je obiskovalcem pridno točil svoje sokove znamke "Presad". Anton in Brane sta ponujala tudi sokove "Fructala" in "Radensko" uvoz Eurotrade Import Export Inc. Na obrazih obiskovalcev se je videlo veliko odobravanje pri pokušanju slovenskih klobas in mnogih drugih mesnih izdelkov, ki sta jih pripravila lastnika mesnic "Aldervvood Meat Market and Delicatessen" in "Family Meat Market and Delicatessen". Po pokušanju sokov, radenske vode in mesnih dobrin pa je večina obiskovalcev slovenske mize zaključila svoj obisk z poizkušnjo radgonskih vin, kijih uvaža gospod Dušan Strah. Ob koncu uspešnega večera smo zložili slovenkso zastavo, ki je bila na steni paviljona za boljšo in hitrejšo indentiteto slovenskega kotička. Upam da so Kanadski Slovenci z udeležbo na tej prireditvi pripomogli k še večjemu izvozu, uvozu in prodaji slovenskih kulinarskih izdelkov. V Letu 1997 si letošnji organizatorji želijo se številnejše udeležbe predstavnikov tukajšnjih uvoznih prehranbenih podjetij. Na tihem pa tudi upajo na pozitiven odziv slovenskega predstavništva v Ottawi, plesnih skupin in posameznikov, ki naj bi vsak na svoj način pripomogli k se boljši indentiteti Slovenije in njenih izdelkov na "International Coctail Party 1997". Mihael Lužar Bratcem časopisa in vsem rojakom želi Vesefe Božične praznike in vse do6ro v novem ietu MILAN ELECTRIC ltd. y EtectroFlovT 812 RIDGE ROAD X STONEY CREEK, ONT. L8J 2Y8 Tel. (905) 643-3076, Fax (905) 643-5581 Licensee for Electro Flow - an electric energy saving system! On our 25th Anniversary we wish you Marry Christmas and a Happy Ney Year Whiz-a-Top Services Ltd. Laundry & Linen Supplies Complete Rental Services for (905) 545-1316 All Linens & Garments For Hotels, Motels, Restaurants, Weddings & Banquets All Colors & Sizes of table clothes & Napkins Owned & Operated by Grbavac Family The Voice of Canadian Slovenians - Glasilo Kanadski h Slovencev Why Hang Around the Slovenian Community? By Tony Markun I received my first exposure to the Slovenian Community by being forced to attend the "dreaded" Slovenian school language classes every Saturday. The only joy I got in this was knowing that I could commiserate with my buddies about what cartoons we were missing. While I was growing up I didn't understand why I had to be subjected to this, week in and week out. But looking back now I realize that the school was not so much as a method of learning the language but more of a way of making me feel that I was not the only Slovenian in the greater Canadian multicultural mosaic. I learned what my background was, and that I could take pride in its rich culture and share in it. It's funny how you can just get along with people or get to know them once you realize how much you have in common with them. On a macrocosmic scale you can say that's true for all people, no matter what their race, creed or background, but on a microcosmic scale it can lead to a richer and more fulfilling experience because you realize you are starting out from a similar vantage point. It's easier to see how other ethic groups bring something to our nation called Canada once you value the contributions from your own community. Now I can appreciate what I was forced to learn. And I guess I still hang around the Slovenian community for more reasons than just the banquets and picnics. I want to give something back to the community which has given me a great deal. And I want my kids to have an understanding of my background and where they came from. Because as I have learned, you can take your Slovenian-ness anywhere you go. Vesefe Bozicne. praznike in srecno novo Uto zed GLANOAK TRIM & DOORS DIVISION OF GLANBROOK STAIRS & WOODWORKING LTD. I IT l I FRANC MARIC 8155 Chippewa Creek Rd. E. Mount Hope, Ont. LOR 1WO Bus: (905) 679-3555 Fax (905) 679-3252 Hamilton: (905) 574-5955 Web-heads unite! The best place to unite these days is in cyber-space. With ex-patriate Slovenians scattered across Canada and around the world, electronic mail is the quickest and cheapest way to stay in touch (provided things work) and web sites are an opportunity to keep up with news from Slovenia or other places. With that in mind, I invite you to send me your thoughts on this newsletter, your community, Slovenian stuff and more to lydia.zajc@reuters.com. I'd also like to use this space to tell others where to cruise for information from other Slovenians and home. I'll start you off with a site by Drago Goricanec, a former Torontonian who's located, for now, near Tokyo, Japan. It's http:// www.iac.co.jp/~drago/slovenia. He's promised us some snaps from his 1996 summer vacation in Slovenia and Croatia, visiting family and friends. And if you have any suggestions, let us here at the newsletter know! FOCUS — Afflict the comfortable By Lydia Zajc Writing an article is a bit like jumping off a cliff. I'm a journalist and I do it everyday, exposing a bit of myself to others, criticism, error. After a few years, it's still a little bit scary every single time. This newsletter is another leap. It's not everyday a community group makes a commitment to publish a national magazine. Communities grow and ripen just like other organic beings (excuse the Star Trek flavor). Maybe it's the right time for a new national forum in Canada. Along with this comes the opportunity for you to make a difference. Even by reading this article, you are showing you care about your Slo background, despite your busy life and many responsibilities. I could affect the Generation X attitude myself ("I'm too cool to care") but I just can't. So I invite you to join me and others in this venture. Write to this newsletter, the editor, me, anyone. Or call, fax or e.mail. I think we need this newsletter, and not for the reasons others might. I see grey-haired people filling the pews at my Manning church and I wonder where the Slo community is going from here and now. Think about it. Iydia.zajc@reuters.com or msg at 416-751-9303 Franc Slobodnik, St. Gregory the Great Slovenian Church, ph. 905-561 -5971, fax 905-561 -5109 e.mai: sdbslo@wchat.on.ca. The highest reward for for a person's toll is not what they get for it, hut what they become by it. -JohnRuskin The Voice of Canadian Slovenians - Glasilo Kanadskih Slovencev SLOVENIJA V NAT O TORONTO 31. Okt. 1996 Kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy je postavil za vprašanja sprejemanja članic v Nato g. Michaelu Bellu. V njegovem mandatu je bilo tudi posvetovanje s kanadskimi Slovenci, glede njihovega mišljenja o sprejemu Slovenije v Nato. Včeraj se je g. Bell v Torontu sestal s predsednikom Kanadsko slovenskega kongresa Stanetom Kranjcem, prejšnjim predsednikom kanadske gospodarske zbornice Frankom Brencetom, predsednikom Vseslovenskega odbora Jožetom Slobodnikom in sedanjim predsednikom Kanadsko slovenske gospodarske zbornice Michaelom Luzarjem. Slovenski delegaciji je predsedoval Stane Kranjc, ki je v imenu delegacije tudi govoril. G. Kranjc je med drugim dejal, da kanadski Slovenci močno podpirajo vstop Slovenije v Nato, da upajo in želijo, da bi jo v tem prizadevanju Kanada podprla. Obenem se je g. Bellu zahvalil za pomoč Sloveniji v preteklosti in za priliko, da so kanadski Slovenci lahko izrazili svoje mnenje. G. Bell je povedal, da Kanada ceni Slovenijo in da ima Slovenija dobre pogoje, da bi bila prva med kandidatinjami ki bi bila v Nato sprejeta. Dejal je tudi, da bi članstvo v Natu prineslo Sloveniji dobrine v varnosti in stabilnosti ter ekonomski pogledih. Pokazal je izredno zanimanje za slovensko skupnost v Kanadi. V naslednjih tednih bo g. Bell obiskal Poljsko, Čehoslovaško in Madžarsko. V Slovenijo bo prispel 7. novembra. Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vošči bralcem "Glasila " HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Brown's Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Tel: (416) 255-1742 618 Manning Ave. Toronto, M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delawana Dr. Hamilton (905) 578-7511 Vesele božične praznike in srečno novo leto 7 997 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA 747 Brown's Line Etobicoke, Ont. M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527 636 Euclid Ave. Toronto, Ont. M6G 2V9 Bogata kaplja Tritedenski seminar za učtelje slovenskega jezika v Sloveniji "Zunaj bo bolje" so dejali Slovenci, ki so iz različnih razlogov zapuščali svojo domovino, starše, brate in sestre. Mnogi so se izgubili v tujem svetu, mnogi pa so se povezali. Povezala pa sta jih jezik in slovenska kultura. Le to so bolj ali manj uspešno prenašali na svoje otroke. Slovenske šole, ki so jih Slovenci ustanavljali, so igrale nadvse pomembno vlogo. Učtelji po teh šolah so žrtvovali svoj čas, iskali različne metode učenja in celo sami pisali učbenike, ki so jih uporabljali. Matična domovina je na ta njihova prizadevanja dolgo gledala le bolj od strani. Časi so se spremenili. V Sloveniji so se od loč I i, da na izpopolnjevalni seminar za učtelje slovenskega jezika povabijo tudi učtelje iz Kanade in ZDA. Osrednji cilji tega seminarja naj bi biliČ odkrivanje novih metod učenja, srečanje z učtelji v zamejstvu in doma ter uspešno reševanje problemov, s katerimi se pri poučevanju srečujemo. V prvem delu našega programa smo si ogledali in študijsko obdelali znamenitosti Slovenije, predvsem kulturne, ki naj bi nam pomagale pri poučevanju splošne slovenske zgodovine in njenega zemljepisa. Materiala in podatkov smo dobili dovolj. Vsega tega gotovo v polnosti ne bomo posredovali našim učencem, vsekakor pa je to bila velika obogatitev za vsakega posameznika. Program, ki je bil bogat in obilen smo pod vodstvom Leje Deželak, ki je zastopala organizatorja in sponzorja - Ministrstvo RS za zunanje zadeve - dobro speljali do konca. Drugi, bolj študijski del programa, ki ga je organiziralo Ministrstvo RS za šolstvo in šport pod vodstvom Dragice Motik in Irme Veljič, je bil usmerjen bolj v metode in načne poučevanja. Kar smo videli po šolah, predavanja, ki smo jih slišali, vse to ni bilo nekaj novega, pa saj tudi ni bil naš cilj, da bi kaj novega odkrili. Od vsega predstavljenega naj bi potegnili kar je koristno in uporabno v drugačni obliki za naše šole. Gotovo so se nam porodile nove ideje, ki jih bomo pri našem poučevanju slovenskega jezika skušali uporabiti. Kakor povsod drugje, kjer poučujejo slovenščno kot drugi jezik, moramo tudi mi iskati novih načnov in snov prilagajati stopnji razumevanja, na kateri so otroci. Ena od naših glavnih nalog je, da otroke navdušimo za slovenski jezik, jim predstavimo bogato kulturno dediščno njihovih staršev in učenje slovenščne spremenimo v nekaj prijetnega, domačega, v nekaj, kar bodo z veseljem sprejeli. Tudi to je bil eden izmed ciljev našega seminarja. Koliko je bil uspešen, to bomo še videli. Naše reakcije prav gotovo ne bodo enake. Zelja vseh nas pa verjetno je, da bi se stvari spremenile, da bi naše delo imelo "blagoslov". Ta seminar je lahko bogata kaplja v "morje" vzgoje, poučevanja in medsebojnih odnosov. In to morje se je spremenilo. Štefan Križnik V slogi je moč! (Slovenski pregovor) REZULTATI SLOVENSKIH VOLITEV 10. Novembra 1996, so bile v Sloveniji že tretje svobodne volitve.Volilna udeležba je bila 73.75%. Neveljavnih glasovnic je bilo 67.000. Letos je bilo na volilni listi kar 23 strank. V državni zbor pa jih je vstopilo le 7 strank. Odstotek glasov število poslancev v parlamentu LDS(Dr. J. Drnovšek 27.o1% 25 SLS (M.Podobnik) 19.38% 19 SDS ( J.Janša) 16.13% 16 SKD (L.Peterle) 9.62% 10 ZL ( J.Kocjančič) 9.03% 9 DESUS (Upokojenci 4.52% 5 SNS ( Z.Jelinčič) 3.22% 4 NARODNOSTI 2 Skupaj: 73.75% 90 POSLANCEV Do sedaj še ni sestavljena vlada, ker nobena stran nima večino poslancev v parlamentu. Pomladne stranke (SLS,SDS,SKD), katere sestavljajo eno stran, imajo 45 poslancev, ravno tako imajo druge stranke skupaj 45 poslancev v parlamentu, tako, da bo novo vlado zelo težko sestaviti. Q'íií.üs HšožLans. jiiazniizz in izsano novo [&to jgg 7, vam ¿zUijo vil čCani cSHovuiílizga zi¡7o-[ovíl¿zga dzuitva iz c/fCCiitona. Uredništvo Lovskega vestnika sporoča, da je nova izdaja 1997, že v delu. Naprošamo vse sodelavce in oglaševalce, da pohitijo s prijavami za dopise in oglase na našem uredništvu. (416)255-4429 ali (416)255-9443 - 1--• - ■ 'judno iti ualjCjcni v tovdii dom jizi c/f[[iitouu, da z iouai hxičaliat& novo b.to - T<)<)7- OIj jiiitiiii tzcja iitue.lhoua.nja val iro zaHavat ^dianai iz cSCovaiijc. Za lizano in fiijačo !jo jio [ouifii navadi dobo jiolfvdjtjaio. Zji zczzzuacijz ktičitz [ovce. Slovensko lovsko in ribiško društvo Slovenian Hunters & Anglers Club © SLOVENSKI PARK Bralcem "Glasila kanadskih Slovencev" želimo vesele praznike in srečno novo leto! Na jesenskem občnem zboru je društvo Slovenski park izvolilo nova odbora za 1997. leto. Tako bodo v naslednjem letu vodili društvo naslednji odborniki: Nadzorni odbor: Frank Majzelj Predsednik Frank Pinter Jr. Podpredsednik Dan Demšar Tajnik Jure Marinič Kontroler Alojz Pfeifer Kontroler Tone Šemlak, Frank Sterzaj, J aka Muhič, Darko Gričnik Walter Gangel Upravni odbor: Alojz Rakuša Predsednik Janko Bubaš Podpredsednik Frank Majzelj Blagajnik Maria Rogina Tajnica Ivan Mavec Vzdrževanje Alojz Jozelj Vzdrževanje Kristina Zupančič Kultura Ivan Cimermančič Nabavnik Dan Demšar Šport Andrej Kane Mladina Mirko Marinič Reklama Frank Pinter Sr. Članarina Na prvem sestanku so si odbrniki razdelili dela in pripravili program prireditev za nasledje leto. Vsem slovenskim rojakom, še posebno pa mojim pacientkam in pacientom želim vesele in blagoslovljene božične praznike, ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1997. V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko to storim v novorojenem slovenskem mesečniku, Glasilu kanadskih Slovencev, ki naj se razvija in cvete ob podpori celotne slovenske skupnosti. Redna tiskana beseda, ki smo jo mnogi pogrešali, bo tako zapolnila praznino v kulturnem informativnem življenju slovenske emigracije. Dr. Anton Kačinik - dental surgeon Rosedale Medical Centre 600 Sherbourne St. Suite401 Toronto, Ont. M4X 1W4 Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce fiodi, prepir iz sveta Bo pregnan. Ko rojak prost Bo vsak, | ne vrag, te sosed Bo mejaki Slovenians - Januar 1997 KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO, SLOVENIJA, ŽELI SREČNO POT ČASOPISU, BRALCEM GLASILA KANADSKIH SLOVENCEV PA VESELE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 1997. (? KRKk Svojo prihodnost uresničujemo že danes Ko začno ljudje Mednarodno farmacevsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi razmišljati o zdravju, zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) in predpisi unije (EU). pomislijo na nas. Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila dietetični in zeliščni proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge KRKA, tovarna zdravil Novo mesto Slovensko podjetje Krka, uspešno mednarodno farmacevsko podjetje, zavzema na trgih Srednje in Vzhodne Evrope eno vidnih mest pri prodaji farmacevtskih izdelkov. Podjetje, ki je iz majhnega laboratorija z devetimi zaposlenimi v dobrih štirih desetletjih zraslo v mednarodno podjetje, ki prodaja svoje izdelke v več kot 70 držav (države nekdanje Sovjetske zveze, države članice CEFTE, države nekdanje Jugoslavije, nekatere zahodne evropske države, Amerika in Japonska), ima pred sabo jasno vizijo za nadaljni razvoj, predvsem pa strokovno usposobljene in motivirane ljudi. Krka spremlja dogajanja na svetovnem farmacevtskem trgu. V skladu s tem prilaga strateške spremembe v poslovnem pristopu, trženju, razvoju in organizaciji svetovnim trendom. Učinkovitost sprememb se kaže v prodajnih uspehih podjetja, saj se je prodaja v zadnjih štirih letih povečala za polovico. Trend rasti prodaje Krkinih izdelkov se je nadaljeval tudi v preteklem letu, ko je Krka prodala za 300 milijonov dolarjev izdelkov. Krkini prodajni rezultati v preteklih letih in desetletjih so podprti z odpiranjem številnih novih lastnih podjetij in predstavništev po vsem svetu. Za Krko dela v tujini preko 250 lokalnih strokovnih sodelavcev. Omogočajo ji spoznavanje okolja tujih dežel, obenem pa sprotno spremljajo tržna dogajanja in se odzivajo nanje. Krka je na tržiščih CEFTE prisotna že desetletja in danes se ob mednarodni konkurenci urvršča v sam vrh farmacevtskih podjetij v tem prostoru. Takšen rezultat je posledica prizadevanj podjetja, da spozna želje in potrebe posameznih skupin potrošnikov, jim prisluhne in poskuša izpolniti njihova pričakovanja. Tudi intenzivna razvojno-raziskovalna dejavnost in naložbe pomembno prispevajo k doseženim prodajnim rezultatom. Krkine najdragocenejše naložbe so naložbe v znanje. Zato so njeni zaposleni pripravljeni na mnogovrstne izzive novega tisočletja. Poleg primarne farmacevtsko-kemijske dejavnosti, v katero sodi proizvodnja in prodaja zdravil v vseh farmacevtskih oblikah, veterinarskih izdelkov, OTC zdravil ter fermentacijskih izdelkov, Krka proizvaja tudi kozmetične izdelke. Zdravstveni turizem združen v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter Strunjanu, neposredno prispeva k ohranjanju in izboljšanju kakovosti življenja je dejavnost, s katero Krka uresničuje svoje poslanstvo, ki se kaže v skrbi za zdrave ljudi. Zdravila za humano uporabo predstavljajo največji del Krkinega prodajnega programa. V svetu največ ljudi zboli za boleznimi srca in ožilja, zato so kardiovaskularna zdravila najmočnejša skupina zdravil, ki jo izdela in proda svetovna farnacevtska industrija. V letu 1995 je Krka prodala največ zdravil za bolezni srca in ožilja, sledijo jim zdravila za zdravljenje infekcijskih bolezni, zdravila za zdravljenje bolezni prebavil in metabolizma ter zdravila za zdravljenje centralnega živčnega sistema. Krka razvija in izdeluje generične izdelke, ki temeljijo na Krkinih tehnologijah in registracijski dokumentaciji, ki je usklajena z zahtevami Evropske unije (EU) in Ameriškega urada za prehrano in zdravila (FDA). Ti so enako kakovostni in učinkoviti kot zdravila velikih, svetovno znanih farmacevskih podjetij. Paleto lastnih generičnih zdravil Krka dopolnjuje z licenčnimi izdelki farmacevtskih multinacionalk. Krkina proizvodnja zdravil vključije večino zdravil, ki so po prodaji na vrhu svetovne lestvice, saj je med privimi 20 zdravili na svetu kar 10 takih, ki jih proizvaja tudi Krka. RADIO "GLAS KANADSKIH SLOVENCEV" - RADIO 'VOICE OF CANADIAN SLOVENIANS" IZ NIZA 31. aug.in 1 sept. sta RADIJSKIH Prv'^ v z8°dovini MDVir v Torontu Baragova INUVIL dneva. Škof Baraga, ki je čez 30 let svojega življenja žrtvoval v dobrobit in za obstoj Indijancev, ima velik pomen v kanadski in ameriški zgodovini in pričakujemo v kratkem njegovo beatifikacijo. • Slavje je bilo pod pokroviteljstvom torontskega nadškofa dr. Alojza Ambrožiča. Prvi dan, so slavnosti odlično organizirale naše slovenske župnije v povezavi s torontsko nadškofijo. Častno priznanje za njuno delo pri pospešitvi kanonizacije škofa Barage sta dobila gospod Tone Zrnec iz Toronta in gospod Kari Ceglar iz Hamiltona. Slavja, ki je bilo v cerkvi in dvorani na Browns line se je med domačimi udeležilo 72 Slovencev iz Chikaga, 44 iz Milwakija, 96 iz Clevelanda 36 iz Hamiltonain 84 Slovencev iz domovine, ki so potovali po Baragovi deželi in si ogledovali Ameriko in Kanado. Istočasno je v Torontu gostoval koroški zbor Galus, ki je imel koncert v dvorani in v cerkvi. • Glavna svečanost pa je bila v katedrali St. Michaela v Torontu. Mašo je daroval nadškof Ambrožič, s somaševanjem 13 škofov in velikim številom duhovnikov. Prisotna sta tudi bila nadškof Perko iz Beograda, Msgr Ivan Melak kot zastopnik Ljubljansega nadškofa in Dr Janez Gril, urednik Družine. Izredno zanimiv je bil obred Indijancev, ki so prišli počastit svojega škofa. V "Sweet grass ceremony" so nam pokazali, kako dim teh različnih trav, ki so jih zažigali lahko očisti telo. Če vzameš dim k sebi, Ti bo očistil oči, da vidiš samo dobro, ušesa, da slišiš samo dobro, usta, da govoriš samo dobro. Najbolj pomembno pa je, da si z dimom očistiš srce. Ob bobnanju in petju so šli mimo vseh škofov, ki so s spoštovanjem delali gibe za katere so Indijanci pred začetkom obreda prosili. Potem pa so nesli dim še po celi cerkvi. Petje priznanega "St. Michael Boys Choir", je naredilo obred še bolj svečan. Organizatorjem tega uspešnega cerkvenega dogodka naše iskrene čestitke za odlično opravljeno veliko delo. • Društvo Večerni zvon je 11 augusta praznovalo svojo 40 obletnico obstoja .Pri slavnostni maši je maševal torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, slavnosti pa se je udeležil tudi slovenski ambasador Marijan Majcen iz Ottawe s soprogo. Program je dobro vodil gospod Miha Zakojc, S plaketami so odborniki počastili vse dosedanje predsednike društev. Prav ganljiva pa je bila zahvala sina gospoda Carja, ki je emocionalno povedal, kako zelo ceni, da so člani počastili njegovega pokojnega očeta.Naj povem samo še to, da zbora , ki ga je vodil gospod Žižek, še nikdar nisem slišala tako dobro zapeti kot je zapel popoldne na proslavi. Bravo! Društvu Večerni zvon Vse najboljše. • Radio Glas kanadskih Slovencev praznuje letos že peti rojstni dan. Z vašo pomočjo, se razvija in postaja vedno bolj pomemben način javnega obveščanja za našo slovensko skupnost. Pred nami je čas, ko delamo načrte za naslednje leto. Radi bi slišali vaše programske želje, saj želimo, da bo Radio Glas kanadskih Slovencev predstavljal prav vse. Za to pa potrebujemo vaše sodelovanje. Poročajte nam, kaj se dogaja v skupnosti. Veseli bomo. Če bo le mogoče, Vam bomo ustregli. Prosimo vas tudi, da našo slovensko oddajo finančno podprete. To lahko naredite z oglašanjem, ploščami po željah, ali pa z denarnimi prispevki. Poslušatejte radijo Glas kanadskih Slovencev vsako soboto zjutraj od 8 do 9 na 530 AM . Odgovorna urednica Marija Ahačič Pollak Tel. 416 239 1433 Fax 416 239 8507 Slovenski radio "Glas kanadskih Slovencev" želi bralcem Glasila vesele božične praznike in uspešno novo leto 1997. Z veseljem pozdravljamo Glasilo kanadskih Slovencev in mu želimo ves uspeh! v imenu slovenskega radia: Marija Ahačič-Pollak Partners In Metals ».ectrum Alloys Inc. David W. Barrett President W 220 Bronte Street North, Unit 1 Milton, Ontario L9T 2N9 Telephone: (905) 878-9764 Fax (905) 878-8879 To All Slovenians around the Globe we wish a Merry Christmas and a JiappyNew Year 1997 BELOKRAJNSKI KLUB SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE VSEM OBISKOVALCEM NAŠIH BANKETOV IN PRIREDITEV ZA LEP OBISK. * OBENEM ŽELI VSEM BRALCEM "NOVOROJENEGA" ČASOPISA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 1997. Predsednik: Janko Bubaš L.R. Slovenska igralska skupina Toronto (SIST) Slovenski priseljenci po vojni so bili izredno aktivni na vseh področjih: gradili so cerkve, vzgajali svoje družine, ustanavljali razna društva, zaživel pa je tudi ljudski oder. Vendar pa je ta dejavnost prenehala, ko bi se morala prenesti na mlajše moči. Tako je v sedemsetih in osemdesetih letih odrska beseda v naši župniji zamrla. Zaživela je spet s prihodom našega kaplana g. Tomaža Mavriča, argentinskega Slovenca, ki je teologijo študiral v Ljubljani in bil tam tudi posvečen. Na njegovo pobudo je zaživelo več krožkov v župniji, ustanovljena pa je bila tudi Slovenska igralna skupina Toronto in to jeseni 1987. 2e naslednje leto je bila uprizorjena veseloigra Frana Lipaha "Glavni dobitek" v režiji dr. Toneta Kačinik in Zinke Brunšek. Predstave so bile doma, v Hamiltonu, v Beamsvillu in na Manningu. Leta 1990 je bil na vtsti dramatiziran Levstikov Martin Krpan, ki je s svojo kleno besedo, bogato sceno in oblekami privabil v našo dvorano čez sedemsto obiskovalcev. S to predstavo v režiji dr. Kačinika in gospe Brunšek smo gostovali tudi v Clevelandu, kjer so nam z lepim obiskom, sceno in gostoljubnostjo dali podlago za uspešno predstavo. Spomnili smo se tudi prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta in se mu poklonili z "Matičkom" leta 1991, ko je poteklo že 201. leto od njegovega nastanka. Predstavo je režisirala gospa Zinka Brunšek. Igra "Deseti brat" je dramatizacija prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča. Na našem odru je bil uprizorjen privkrat 1992 in ponovljen 1994 v režiji dr. Toneta Kačinika. Zaživele so osebe in dogodki iz naše preteklosti, izstopal pa je g. Jože Koželj v vlogi Krjavlja, ki je v narečju Jurčičevega kraja pričaral vaško življenje Dolenčev pred dobrimi sto leti. Prvič smo gostovali v Chicagu, kjer so nas gostoljubno sprejeli in si ogledali središče slovenskih frančiškanov v Lemontu in začetek del Slovenskega kulturnega centra. Prav pošteno pa smo se nasmejali igralci pri vajah, obiskovalci pa pri predstavah veseloigre Franca Streicherja "Kam iz zadreg" v režiji Bernarde Čemaš. Prvič smo z njo gostovali pri rojakih v St. Catharines in v Montrealu. Pri tej predstavi se sicer ne zbere veliko ljudi, zato pa slab obisk odtehta izredna postrežljivost prekmurskih rojakov že v sami dvorani pred predstavami in potem v nedeljo na domu gospe Gizele Čurič, ki nas prenoči in pripravi celo gostuvanje. Od vseh predstav ji je najbolj všeč ta. Vse posname na video, da se lahko nasmeji (ali razjoka) še kdaj med letom. Saj to je tudi naš namen, da se ljudje sprostijo in vsaj za nekaj ur pozbijo tegobe vsakdana. Leta 1955 se je z režijo j spoprijel Ciril Soršak in nam I pripravil veseloigo Vladimira Novaka "Pričarani j ženin". Gostovali smo pri j rojakih v ZDA in Kanadi. - I Naša letošnja igra Jospa Ogrinca "Kje je meja" je posvečena 35-letnici naše župnije. Napisna je bila 1879 in ni bila kaj dosti igrana. Leta 1981 ji je režiser Marjan Belina dodal \ šaljive, pa še kako z resnico j prežeto pesmico in s tem poživil vsebino in dogajanje. Režiserka Bernardka Čemaš in igralci so jo podali v primernem tempu. Obisk je bil najslabši, odkar smo se začeli truditi za kulturno življenje v naši skupnosti. Je slišati glas iz ljudstva, da te igre pač ne poznamo, je ne bomo šli gledat. Naj izdam skrivnost: če je ne boste šli gledat, je tudi nikoli ne boste poznali! In tako se vrstimo v nekakšnem začaranem krogu, ki se zna na prihodnji predstavi še skleniti in bomo našo igralsko "štacuno" lahko spet zaprli. Bo za nami še kdo, ki jo bo oživel? Toronto, 28. listopada 1996 Bernarda Čemas Predsednica Slovenske igralske skupine Nothing lasts forever. - Not even your troubles... A. H. Glasow ROCKWOOD OPTICAL A COMPLETE OPTICAL SERVICE LASTNIK: MARJAN MOZETIČ PRESCRIPTIONS FILLED • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repairs /V\ED M/X/V4I. Ann Marie Slugs SOCAN Čestitamo! Z veseljem vam sporočamo, da je predsednica primorskega društva "Simon Gregorčič", gospa Ann Marie Sluga imenovana za "Direktorja komunikacije in tržnih strategij" pri družbi "The Socan Foundation". Gospa Sluga ima 18 let prakse v komunikaciji in tržništvu. Diplomirala je na Torontski univerzi in je članica "Canadian Public Relations Society" ter "International Association of Business Communicators". Zelo je tudi delavna v raznih združenjih in ustanovah. "The Socan Foundation" je nepridobitveno združenje kanadskih skladateljev, lirskih pesnikov, piscev pesmi in glasbenih založnikov. Zadolžena je za njihove nastope v Kanadi in drugod po svetu. Glavna pisarna Socan-a je v Torontu, s podružnicami v Montrealu, Edmontonu, Vancouverju in Darthmountu. Gospe Slugi, fundaciji Slocan in primorskemu društvu Simon Gregorčič iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha v prihodnosti. Stane Kranjc NO MATTER HOW MANY MISTAKES, WHATEVER THE OBST1CLES, YOV MAY BE SVRE OF THIS: THE PERSON WITH THE ABILITY TO FACE DEFEAT AGAIN AND AGAIN WH1TOV/T GIVING VP - IS THE ONE WHO WILL SVCCEED! Bralcem Glasila kanadskih Slovencev Vesele praznike in Srečno novo leto 7 997 želi: ALDERWOOD PLAZA > I) 857 Brown's Line, Etobicoke, Ont., M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429 Fax: (416) 255-8483 Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you all the characteristics of Diamonds and other precious stones. AinnfiiAfwi ALDERwvUU JEWELLERY + OB SMRTI SE STE MIRAN DE KAVČIČ + V soboto, 24. oktobra je nanadoma, po krajši bolezni, umrla sestra Miranda Kavčič. Kako priljubljena je bila v Slovenski skupnosti v Torontu, dokazuje veliko število Slovencev, ki so jo prišli kropit in ki so se v četrtek, 31. oktobra, udeležili pogrebne maše pri Mariji Brezmadežni. Sestra Miranda se je rodila 4. julija 1929. leta, kot šesti od štirinajstih otrok v revni slovenski družini v Šentjoštu. nad Horjulom. Po končani osnovni šoli se je zaposlila kot snažilka na šoli, marca 1954 pa je vstopila k Marijinim sestram, ker si je že od otroških let želela postati redovnica. Delovala je v raznih krajih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Konec 60h let je prišla v Montral, od tam pa po nekaj letih v Toronto, kjer je vsestransko pomagala pri župniji Brezmadežne: opravljala je gospodinjska dela, s petjem in branjem beril je sodelovala pri bogoslužju, učila je slovensko šolo, aktivno je sodelovala pri dobrodelnih akcijah, še zlasti pri Walk-a-thonu za starostni dom Lipa. Njena ponižnost in skromnost nista bili odraz njene introvertnosti, pač pa njene predanosti Bogu, saj je bila po naravi zelo vesela in družabna. Vedno se je trudila, da je spoznala čimveč Slovencev, in za vsakega je našla prijazno besedo. Zaradi svojega trpljenja, ki ga je že kot otrok mnogo preveč zaužila, se ni nikoli pritoževala. Tudi krivic, ki so ji bile storjene, ni nikoli obsojala, čeprav je bilo v povojnih pomorih pobitih pet njenih bratov. Tudi k spravi ni na ves glas pozivala, pač pa je, tako kot njena pokojna mama, spravo živela in s svojim življenjem nenehno potrjevala, da v veri lahko človek najde moč, da zmore, kar se marsikomu zdi človeško nemogoče. V svoji skromnosti in ponižnosti, v svojem razdajanju za druge, in v svoji ljubezni do Boga in do sočloveka, je našla srečo in zadovoljstvo, kakršnega človek z nobenim denarjem ne more kupiti. Ta svoj zgled nam je zapustila, da bomo lahko v tem materialističnem svetu tudi mi včasih pomislili, kaj je v življenju resnično potrebno. Njenim sosestram in številnim sorodnikom, še posebej tistim, ki so iz Slovenije prišli na pogreb, naše iskreno sožalje. OBISK VCHICAGU Župnijsko kulturno društvo pri župniji svetega Gregorja Velikega se je odzvalo povabilu slovenskega radijskega kluba v Chicaagu, na prireditev za dobrobit te ustanove, ki deluje že 46 let. Izpred cerkve svetega Gregorja Velikega sta v petek, 25. oktobra krenila dva avtobusa: eden z mladino folklorne skupine Soča in ansamblom Petovio, drugi avtobus pa so napolnili pevke in pevci ženskega in mešanega zbora ter pevci zbora Majolka. Potovanje ob čudovitem jesenskem sončnem zahodu je obetalo lepo vreme za konec tedna v deželah velikih jezer. Vreme je torej res bilo naklonjeno obiskovalcem Chicaga, ki so si v soboto ogledali mestno središče in prostrano panoramo obale tega velemesta. Proti večeru smo se napotili v slovensko duhovno in kulturno MED NAMI... središče Lemont, kjer so nas sprejeli gostoljubni rojaki. Zvečer je v novem kulturnem centru radijski klub Chicago organiziral kulturno-družabno prireditev, na kateri so sodelovali poleg domačih mladih izvajalcev še folklorna skupina Soča, ženski in mešani pevski zbor in moški zbor Majolka. Za razvedrilo je v družabnem delu programa poskrbel ansambel Petovio. Rojaki gostitelji so se predstavili kot odlični organizatorji. Nov kulturni center je občudovanja vreden objekt, ki je v ponos rojakom v tem delu ZDA. Samostan frančišlanov v Lemontu je že dolga desetletja prizorišče in stičišče slovenskih romarjev na tem kontinentu. Častitljiv kraj navdaja človeka s spoštovanjem in napolnjuje dušo z notranjim mirom. Te duhovne vrednote so romarji iz kanade doživeli v polni meri v nedeljo dopoldne najprej ob sprehodu po zanimivi okolici samostana v senci mogočnih hrastov, pred grobom škofa Rožmana in nato pri maši. Mešani zbor župnije svetega Gregorja Velikega je obogatil bogoslužje v akustični samostanski cerkvici. Moški zbor Majolka se je po maši predstavil še s kratkim programom. Sledilo je okusno domače kosilo v kulturnem domu in slovo od dragih gostiteljev, rojakov iz Chicaga. Tridnevno potovanje v družbi pevcev in zabavnih posameznikov se je izkazalo kot pravo poživilo za vsakdanje življenje. Vsi smo se srečni in razpoloženi vrnili na svoje domove. --Frank Novak SREČANJE ORGANIZATORJEV PRIREDITEV NIACARSKECA POLOTOKA Slovenski koordinacijski odbor Niagara je imel 20. oktobra redno polletno zborovanje. Za omizjem se je zbralo 24 predstavnikov, ki zastopajo organizacije: Lipa park, Bled, Slovenski park, Sava, Triglav, župnija svetega Gregorja Velikega, župnijsko Kulturno društvo, Društvo svetega Jožefa in po dva predstavnika mladine in vseslovenskega odbora. Tovrstna srečanja že osmo leto povezujejo slovensko skupnost od Londona do Niagare. To pot je bila poleg usklajevanja prireditev za leto 1997 še živahna razprava o prihodnosti organizacij in o vlogi mladih, tukaj rojenih rojakov. Ponujajo se naslednje ugotovitve: Izkazalo se je, da so se vse organizacije znašle v obdobju, ko je med člani manj zanimanja za kulturne in družabne prireditve. Starejši rojaki imajo danes drugačne potrebe po razvedrilu, medtem ko njihovim potomcem ni bilo dano dovolj zaupanja in vpodbude za nadaljevanje in vodenje društvenih aktivnosti. Krog obiskovalcev prireditev in prostovoljcev je vse ožji zato bodo morale organizacije med seboj združevati kulturne in družabne prireditve za uspešne, množlične nastope. Posebno važna je ugotovitev, da člani društev in ustanov želijo ohraniti identiteto matične organizacije, zatorej postane kakršnokoli predčasno združevanje slovenskih organizacij nesprejemljivo. Slovenski koordinacijski odbor Niagara je imenoval delovni odbor, ki se bo sestal v januarju z namenom, da skuša najti rešitve na odprta vprašanja o ohranitvi čimbolj aktivne slovenske skupnosti v tem prostoru. Frank Novak, koordinator KULTURNO DRUŠTVO PRI ŽUPNIJI SV. GREGORJA VELIKEGA Prisrčno pozdravlja 'rojstvo' časopisa "Glasilo kanadskih Slovencev' in mu želi velike uspehe! Vsem bralcem Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu Vseh pet odsekov društva: Slovenska šola Folklorna skupina Soča Pevski zbori Mladinski odsek Športno društvo 'Slovenia'___ J. M. DIE LIMITED PRECISION DIES MACHINNING TOOLS LATHE WORK STAMPING JIGS MILAN LUBINIC (905)625-9571 JOE SKOF 909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 Bratcem GlasiCa Vesefe praznike in Srečno novo ieto 1997 P.I. Construction General Renovation Pager: 416-600-2909 Fax: 905-625-2990 Tel.: 905-273-4476 IVAN PEZDIREC 1227 Northmount Ave. Mississauga, Ont. L5E 1X8 Vsem Bralcem Veseie praznike in Srečno novo ieto Brant Street Station Boris Mozetič 760 Brant Street Burlington, Ont. (905) 632-8465 Vesele praznike in Srečno novo ieto DRÜ - PRIREDI spored prireditev za leto 1997 - torontska društva Datum Društvo Kraj prireditve Prireditev 18.jan. Večerni zvon 739 Brown's Line 1. feb. Slovensko lovsko in ribiško društvo 739 Brown's Line Slovensko letovišče 739 Brown's Line Slovenska igralska skupina Manning Ave. 8. feb. 9. feb. 19. april Belokrajnsko društvo 26. april Vseslovenski odbor Koline Banket Banket Kje je meja Banket Koncert - TELOVA PROCESIJA NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU V BOLTONU 25. maj Dom Lipa 31. maj Holiday Gardens 1. junij 8. junij Večerni zvon Letovišče 15. junij Slovensko lovsko in ribiško društvo 22. junij Društvo Simon Gregorčič 29. junij SLOVENSKI DAN 6. julij Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston 13. julij Večerni zvon Letovišče 26. julij Slovensko letovišče Bolton 27. julij Simon Gregorčič Letovišče 3. avgust Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston 10. avg. Simon Gregorčič Letovišče 10. avg. Holiday Gardens Pickering 17. avg. Večerni zvon Letovišče 31. avg. Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston 739 Brown's Line 739 Brown's Line pevski zbor iz Slovenije Slovensko letovišče Walk-a-thon Pickering Banket Piknik Alliston Piknik Letovišče GREGORČIČEV DAN Slovenski Park Piknik Piknik Banket Piknik Piknik Piknik Piknik PROšČENJE OKTOBERFEST 7. sept. BARAGOV DAN NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU V BOLTONU 14. sept. Holiday Gardens 14. sept. Večerni zvon 21. sept.Simon Gregorčič 12.okt. Slovensko letovišče 18. okt. Vseslovenski odbor 1. nov. Dom Lipa 15. nov. Večerni zvon 15. nov. Holiday Gardens 29. nov. Simon Gregorčič Pickering Letovišče Letovišče Bolton 739 Brown's Line 739 Brown's Line 739 Brown's Line Pickering 739 Brown's Line Vinska trgatev Vinska trgatev Vinska trgatev Vinska trgatev Banket Banket Banket Banket Banket DRAGI BRALCI IN BRALKE! V rokah držite in prebirate novi slovenski časopis. Upamo da Vam je všeč. Uredniški odbor se trudi in se bo trudil tudi v bodoče, da bi ustregel čim večjemu številu bralcev. Vsaka naslednja številka bo - upamo - boljša od prejšnje. Rarpisujemo skromen nagradni natečaj: PRVIH 10 NAROČNIKOV BO NAGRAJENIH S KUPONOM (VOUCHER) V VREDNOSTI $10., NASLEDNJIH 10 NAROČNIKOV S PROSTO NAROČNINO ZA ENO LETO. STOTI NAROČNIK BO PREJEL DENARNO NAGRADO $100.00. TISOČI NAROČNIK BO PREJEL DENARNO NAGRADO $1000.00. POHITITE Z -------------------- Naročam "Glasilo kanadskih Slovencev" IME KOORDINACIJSKI ODBOR SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - NIAGARA Spored prireditev za leto 7 997: Januar 18 - Društvo Slovenski Park - Banket v Hamiltonu Januar 19 - Društvo Bled Planica 13 - Koline Februar 1 - Narodni dom Lipa park, St.Catharines - Lovski banket Februar 8 - Župnijsko Kulturno Društvo, Kulturni dan, Pust, Športni klub Slovenski park "Winterfest" Sv.Gregor Veliki - Katoliška ženska zveza - Bazar Društvo Sava Kitchener - Lovski Banket Lipa park - 30-letnica, članski banket Društvo sv.Jožefa Hamilton - Kosilo Društvo Bled Planica 13 - Pevska revija Lipa park - Miss Lipa park Društvo Bled - Prireditev Društvo Triglav - London, članski banket Sv.Gregor - župnijski banket Slovenski Park - Banket - Vinski Sejem Župnija sv. Gregorja - Nastop zbora učiteljev iz Slovenije Društvo Lipa park - Materinski dan Društvo Bled Beamsville - Materinski dan - Banket Sava - Materinski dan - Banket Triglav London - Materinska proslava Župnijsko Kulturno Društvo HWSCS - Materinski dan Slovenski Park - Piknik, Nogomet Lipa Park - Letna prireditev "Open House" Bled Planica 13 - Piknik Slovenski Park - Telova precesija - Piknik Triglav London- Banket, ansambel iz Slovenije Triglav London- Dan očetov - piknik Bled, Sv. Gregor Veliki - Dan očetov - Piknik SLOVENSKI DAN 1997 - Slovenski park Bled - Piknik Triglav - maša, piknik Lipa Park - "Cherry Festival" Slovenski park - Lovsko tekmovanje - Volleyball VPZ - Bled, Zvezni piknik Slovenski Park - Piknik Triglav - piknik, turnir balinanje Lipa Park - Bled, Balinanje Bled - Obletnica kapelice, Piknik Triglav - banket, ansambel iz Slovenije Slovenski Park - Baseball turnir - Piknik Bled - Piknik, Triglav - Piknik Sv.Gregor - Župnijski banket Bled Planica 13 - Modna revija -Sava - "Oktoberfest" Lipa Park - Članski banket Triglav - vinska trgatev Slovenski park - Lovski banket November 8 - Sv.Gregor Veliki - Martinovanje November 15 - Lipa Park - Martinovanje, Sava - Lovski banket Bled - Lovski banket Triglav - Miklavževanje, Lipa Park - Miklavževanje Župnijsko Kulturno Društvo - Miklavževanje Bled - Božičnica Slovenski park - Božičnica Silvestrovanje: Triglav, Lipa Park,Sava, Bled, Sv.Gregor Veliki Februar16 - Marec 2 - Marec 8 - Marec 8 - Marec 16 - Marec 15 - April 5 - April 12 - April 19 - April 20 - April 26 - April 27 - Maj 3 - MAJ 10 - Maj 10 - Maj 11 - Maj 11 - Maj 18 - Maj 19 - Junij 1 - Junij 8 - Junij 14 - Junij 15 - Junij 15 - Junuj 29 - Julij 13 - Julij 13 - Julij 13 - Julij 20 - 1( Avgust 4 -Avgust 3&4 AvgjustlO -Avgust 10 -Avgust 17 -Avgust 23 -Avgust 30,31 ,Sept. 1 Sept. 7 -Sept. 21 -Oktober 4 -Okt. 11- 13, Oktober 18 Oktober 25 Oktober 25 November 22 December 7 December 7 December 14 December 21 December 31 NAROČNINO! - Izrežite in pošljite naslednjo naročilnico: NASLOV MESTO. CODE. TEL. Naročilnico pošljite na naslov: Glasilo kanadskih Slovencev 770Browns Line TORONTO Ont, M8W-3W2 Fax: (519)884-4464 Enoletna naročnina: Kanada $25.00 ZDA US$30.00, Slovenija CAN$40.00 S.........P.......<=>........JR........X THE WORLD WINTER GAMES SPECIAL OLYMPICS ARE COMING TO TORONTO and COLLINGWOOD IN FEBRUARY 1997 OVER 2000 ATHLETES FROM OVER 80 COUNTRIES WILL PARTICIPATE IN THIS GREATEST WORLD EVENT SLOVENIA PLANS TO SEND 16 HANDICAPPED ATHLETES AND 8 STAFF MEMBERS TO BE A PART OF THIS EXCITING SPORTING EVENT. THE SLOVENIAN COMMUNITY IN THIS PARTOFTHE WORLD WILL HOST OUR ATHLETES FOR 2 OR 3 DAYS PRIOR TO THE OFFICIAL START OF THE GAMES ON FEBRUARY 1,1997. WE ARE WORKING AND PLANNING TO PROVIDE ACCOMMODATIONS, FOOD, TRANSPORTATION AND SOME ENTERTAINMENT FOR THAT SHORT PERIOD OF TIME PRIOR TO THE GAMES BEGINNING IN COLLINGWOOD. WE NEED TO RAISE THE FUNDS TO BE ABLE TO PROVIDE FOR THE BASIC FINANCIAL NEEDS FOR OUR OLYMPIC TEAM. LET'S GIVE THEM OUR BEST AND WARMEST CANADIAN-SLOVENIAN HOSPITALITY PLEASE BE GENEROUS! DONATIONS ARE INCOME TAX DEDUCTIBLE. PLEASE MAKE YOUR CHEQUE PAYABLE TO: "THE SLOVENIAN SPECIAL OLYMPIC TEAM" DONATIONS CAN BE MADE AT ANY BRANCH OF THE SLOVENIAN CREDIT UNION IN TORONTO AND HAMILTON. FOR FURTHER INFORMATION PLEASE CONTACT OUR SLOVENIAN TEAM CO-ORDINATOR: MR. PETER GRBAVAC OFFICE: (905) 545-1316 HDMF- (QnM Ejfin-d7Q.q FAY(QPR) R4R-7RKQ_ CARL VIPAVEC slovenski ODVETNIK IN NOTAR Tel: (416)255-7500 Fax: (416)255-6667___ 770 Browns Line Toronto Ontario M8M 3W2 SLOVENSKOŠPORTNO DRUŠTVO V TORONTU je bilo ustanovljeno leta 1959 v okviru Mladinskega društva. 2e leta 1961 se je nogometni klub osamosvojil, pridružila se mu je moška in kasneje še ženska odbojkarska ekipa. Vse tri skupine so z zavidljivim uspehom nastopale na ligaških tekmovanjih in raznih turnirjih. Zbrana je bila tudi hokejska ekipa mladincev in vsi so zelo uspešno tekmovali v Sloveniji, da so bili slovenski športniki in organizatorji presenečeninad kvaliteto iger in disciplino članov. Trenutno delujeta v klubu ženska odbojkarska in moška nogometna ekipa. Prerana smrt pa iztrgala iz naše srede dva zelo uspešna športnika: nogometaša Roberta Stajan in Toneta Bezjak, ki je bil soustanovitelj kluba. Nista pa bila samo športnika, ampak tudi zelo dobra prijatelja vseh članov. Toneta se vsako leto spominjamo z nogometnim turnirjem pri našem slovenskem starostnem domu Lipa, Roberta pa z Memorial Trophy, ki jo odbor podeli vsako leto najbolj zaslužnemu članu na božičnem banketu slovenskih poslovnežev, ki ga organizira naše društvo v decembru in si s tem zagotovi sredstva za nadalnje delovanje. Tako kot naša župnija, tudi društvo slavi 35-letnico in upamo, da bo še dolgo živelo, saj smo pritegnili v svoj krog tudi že tukaj rojene člane in članice. Športni in prijateljski pozdrav! Predsednik Slovenskega športnega društva Toronto Jože Čemaš Toronto, 28. novembra 1996 LAKE It' FOUNDRY & MACHINE CO. LTD. F. VERDINSEK 287 south service road grimsby, ontario l3m 1y6 (905) 643-1248 (905) 945-7080 FAX (905) 945-2188 ^Ž^e/e tfoxiâ/ze /imxytt^e ùt ilk[¡WOOD Vsem bralcem Veseie praznike in Srečno Louie Kocjancic novo Četo FURNITURE LTD Quality Custom Office Furniture Design Millwork and Refinishing President 65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ont. L4B 1 K4 (905) 889-8607/ Fax (905) 889-3194 ... PREDSEDNIK KUČAN evropske politične, gospodarske, varnostne in druge meddržavne povezave. Tudi v prihodnje bo Slovenija vztrajno gradila in utrjevala svoj demokratični, pravni in socialni red, ki bo varoval človekove politične, socialne in druge pravice. Postati želomo država, ki bo omogočila sedanjim in prihodnjim rodovom, varno, prijazno, spoštljivo, strpno in ustvarjalno ter prijazno življenje. Prav zaradi tega so tudi poslanci, izvoljeni na letošnjih identitete, naše slovenske zemlje in ljudem prijaznega in zdravega okolja. Zavezani so, da nadaljujeo uspešni razvoj Slovenije, da tako potrdimo svojo verodostojnost v svetu, ki nas je sprejel kot enakopravnega in odgovornega partnerja. Drage rojakinje, dragi rojaki! Verjamem, da vsa ta prizadevanja svoje domovine podpirate tudi Vi. Vaši predlogi in želje, da bi se kar najbolj neposredno vključevali v uresničenje temeljnih interesov slovenske narodne in državne skupnosti in v zagotavljanje njene prihodnosti, bodo tudi v prihodnje vedno dobrodošle. Tudi zato še enkrat želim uspešno delo uredništvu Glasila kanadskih Slovencev in Vam obenem želim, Vam in Vašim družinam, prijateljem in znancem vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 1997. I ...BESEDA NA POT Slovenije je čutiti željo po večji povezanosti in tako večji učinkovitosti Slovencev v Kanadi. Vseslovenski odbor je sklical 1. oktobra 1996 predstavnike večinskih organizacij na srečanje z željo, da bi udejanjili misel o skupnem glasilu. Predstavniki Vseslovenskega odbora, predstavniki Kanadskega Slovenskega Kongresa ter Slovenske Gospodarske Zbornice v Torontu so soglasno sklenili, da bo skupno glasilo, ki se bo imenovalo "Glasilo Kanadskih Slovencev" postalo resničnost in v to sredi meseca decembra 1996. Nov časopis bo urejeval Uredniški odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki omenjenih treh organizacij. Vsaka ustanovna organizacija bo imela svoj uredniški pododbor in tudi svojo prilogo. Glasilo bo predvsem podoba slovenskega kulturnega, družabnega, športnega življenja in in pa življenja slovenskih župnijskih občestev. Posredovalo bo tudi novice iz domovine, ki bi utegnile zanimati rojake. Oddaljilo pa se bo od vsake strankarsko ideološke dejavnosti. Posebno pozornost bo glasilo namenilo slovenski mladini, da bi s svojimi prispevki v angleškem jeziku obogatilo slovensko skupnost v Kanadi. Prizadevali si bomo, da bo "Glasilo" postalo mesečnik. Želeti je, da bi celotna slovenska skupnost v Kanadi sodelovala s prispevki in nasveti. S tem se bo slovenska skupnost v Kanadi ne le ohranjevala, ampak se predstavila kot Lep pozdrav, gremo naprej po papeževih besedah: "KORAJ2A VELJA"! Jože Slobodnik Predsednik VSO COMj ZA NAŠE GOSPODINJE Recepti naših babic OREHOVA POTICA: 60 dkg moke kvas 10 žlic mleka 4 žlice sladkorja v prahu 25 dkg surovega masla 8 rumenjakov Postavi kvas in zmesi iz vseh sestavin testo,ki ga takoj razvaljaš ter namažeš z nadevom in zaviješ ter vzhajaš cca.1-2 uri. NADEV: 50 dkg zmletih orehov 30 dkg sladkorja sneg 8 beljakov 5 žlic ruma 2 vanilij sladkorja malo naribane limonine lupine 10-15 dkg rozin BRESKVICE 20 dkg masti 20 dkgsladkorja 80 dkg moke 2 jajci 2 pecilna praška Penasto zmešaj mast, sladkor in jajci, dodaj moko, pomešano z pecilnim praškom. Oblikuj krogljice in jih speci. Ko so pečene, jih izdolbeš. Iz drobtin,ki sijih dobila pri tem, orehov in mermalade narediš nadev, oziroma peško za breskev. Ko je pečeno, zlagaš po dva polkroga skupaj,povaljaš v mleku, nato v sladkorju ter barvi. MALO ZA ŠALO Žena možu: "Grem k sosedi za dve minuti. Pomešaj ta čas juho vsake pol ure." V gostilni: "Kaj vam smem prinesti, gospod?" - "Klobaso, prosim." - "Takoj, z veseljem." - "Ne, s kislim zeljem." Mož navdušeno pripoveduje: "Moja žena je res super-žena. Zaslužila si je najboljšega moža na svetu. ...In res me je dobila." Po vrnitvi s poročnega potovanja mladi mož ženi:" Skušajva se lepo dogovoriti. Zakon je kot društvo. Ali bi hotela biti predsednica tega društva, ali podpredsednica?" Žena odvrne: "Meni bo dovolj še nižja funkcija." Mož vesel: "Res? Kaj bi pa želela biti?" -"Blagajničarka." Policaj ustavi voznika: "Vozniško dovoljenje, prosim!" - "Nimam." - "Pa osebno izkaznico!" - "Tudi nimam." - "A sploh imate kakšen dokument?" Voznik se tiplje po žepih in vzame iz žepa ogledalo. Policist se pogleda v ogledalo in reče: "Zakaj mi pa niste takoj povedali, da ste vi tudi policaj?!" V šoli: "Gospod profesor, rekli ste, da boste danes govorili o možganih." - "Res sem rekel, ampak bom drugič. Sedaj imam nekaj drugega v glavi." Odkritje: Pri Janezovih se je pokvarila televizija. Oče nervozno gleda po sobi, potem se mu pogled ustavi na doraščajočem sinu in ves presenečen pravi: "Fant, ti si pa zrasel!" lena možu po večerni zabavi: "Na plesu so se vsi vrteli okoli mene!" - "Ja, tudi meni se je zdelo, da si bila pijana." ... "Te tablete za kopel nič ne pomagajo. Tri sem pojedel, pa sem še vedno umazan." Mož sreča znanca policaja in mu reče: "Vem dober vic na račun policajev." Policaj se brani in mu pravi, da ga noče slišati: "Saj veš, da sem policaj." - "Nič zato, bom ti ga pa dvakrat povedal." Pri vedeževalki On: "Povejte mi vendar, kako se godi moji rajnki!" Vedeževalka: (Premetava karte)!1Ja vse kaž e, da vaša rajnka na onem svetu silno trpi. Pa jaz ji lahko pomagam, ako mi daste $50.00." ON: (odhaja) "le dobro, drugič! Jaz namreč nikoli nisem bil oženjen." Na pravem oslu. Imeniten gospod je obiskal znano rodovino in posadil mladega dečka na kolena, da je jahal. "Hop,hop,hop! To ti je všeč, kaj ne, sinko?" "le, že, ali na pravem oslu je še bolje jahati!" Kot svojega sina Zagovornik tožencu: "Ali vas nisem zagovarjal kot svojega sina?" Toženec: 'Je ta vaš sin ravno tak lump kot jaz?" Gostilničar: "Torej vi morda niti ne verjamete, da je to vino naravno?" Gosi: "O, da, verjamem! Tako kislega vina ni mogoče ponarediti." Zdravnik: "Na vino pa kar pozabite!" Pacient: "Dobro, bom. Ampak veste, jaz najlažje pozabim tekrat, ko sem pijan." "Mama, Peter me je brcnil." - "In ti si mu seveda potem vrnil, kajne?" -"Ne, jaz sem mu že prej vrnil." IZDAJA: Vseslovenski Kulturni Odbor, UREJA: Uredniški odbor (Marija Ahačič-Pollak, dr. Franc Habjan, dr. Tone Kačinik, Cvetka Kocjančič, Stane Kranjc, Mihael Lužar, Frank Novak, Ivan Plut, Franc Slobodnik, Jože Slobodnik, Lydia Zaje), Naročila, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov: Glasilo Kanadskih Slovencev, 770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, Ont. M8W-3W2, Fax: (519)884-4464