List 89.
Živino čez zimo ložeje prerediti. *)
Živino čez zimo ložejo prerediti je letos za kmetovavce ena naj važniših skerbi, ktera bo marsikteremu gospodarju sive lase delala.
Krompirja se letos ni obilo nakopalo, repa je večidel drobna, detelje se je malo, otave skoraj nič nakosilo; —-tudi seno se ni obneslo kakor drage leta. Da ste pa v naših krajih poljodelstvo in živinoreja v ozki zvezi, je vsakemu kmetovavcu znano. Ce bi se mogel živine znebiti, bi ne bil v stanu, polja s prostimi rokami obdelovati, in prihodnjo spomlad bo kup živine, kakor se kaže, močno poskočil. Res prav abotno bi bilo sedaj živino po niski ceni prodajati in spomladi ob času rali jo pa na pol dražje kupovati. Kam bo gospodar prišel, če bo tako ravnal; — gotovo iz dežja pod kap!
Ostanjki iz žganjarij in olarij, lanene preše in enake reči, so res dobre , pa jih vsak ne dobi.
Zato sem se danes namenil, kmetovavcom marsikaj priporočiti, kar jim bo v zadregi klaje gotovo v veliko pomoč, živino čez zimo prerediti.
Pervo je s fcJajo prec od začetka varčno ravnati (s parat i); vsak gospodar naj bo šparovec! Tukaj pa ne menim, da bi se živini tako malo pokladalo, da bi stradala. Tako gospodariti bi bilo slabo gospodariti, ker po takem ravnanji bi se vrednost živine vedno bolj zmanjševala; živina bi hirati in bolehati jela. Pod besedo varčno ravnati razumem le s pičlo klajo dobro gospodariti, to je, to malo, kar živini pokladamo, prav redivno in tečno napravi jati. Vsakemu je znano, da se tudi slaba in pusta piča da po razni primesi bolja in redivniša napraviti, če se, kakor skerbni živinorejci delajo, z moko ali otrobi obloja, soli in pari. Tudi živež slabega okusa se da po pametni primesi ali zabeli tako zboljšati, da ga ne samo ljudje radi vživajo, ampak tudi živina po njem s posebno slastjo sega. — Posebno slama je za tako zboljšanje pripravna. Ako se slama zametuje, je tega ali nemarnost ali pa obilnost kriva.
Ker se je letos v naših krajih ozimina sploh dobro obnesla, so dobili kmetovavci več jeklenega zernja in lepe slame, kakor druge leta. In ker je bilo letos suho in vroče poletje, ima slama sploh, posebno pa od sternenega žita, večredivne moči v sebi, kakor v mokrih letih, zato ker je žito naglo zorelo, in se takrat posušilo, ko ni bilo zerno še popolnoma do zrelosti dognano; zato bo tudi letošnja slama za živinsko klajo bolja, kakor je bila druge leta. Pri vsakem gospodarstvu se bo moglo na to gledati, da se bo slama zboljševala, kar se zgodi, kakor so „Novico" že večkrat natanko učile, da se razrezana slama v kadeh namaka in, ko se kisati začne, poklada živini.
Tudi pleve se bodo pri živinoreji dale na to vižo porabiti.
*) Čeravno topla jesen gospodarjem nadloge zastran klaje zlo polajšnje, ker morejo svojo živino še povsod pasti in je paša res sedaj tako lepa, da je ni bilo takošne celo poletje (zato je pa tudi merva že dosti cenejša), smo vendar posneli ta sostavek iz časnika dunajske kmetijske dražbe.             Vred.
•
Ker pa živina suhih plev in rezance veliko rada ne je, ampak le korenstvo izbira, pleve in rezanco pa popusti, zato se morajo pa suhe reči za živino prijetne in redivne napravljati, to je, tako, da jih živinski želodec lože prekuha in prebavi. Sploh se klaja naredi lože prebavljiva, če se namoči in potem s soljo potrese; potem bo živina gotovo rezanco in otrobe prav rada poberala.
Sol se mora letošnjo zimo, ker močno klaje pomanj-kuje, pogostoma pri živinski klaji rabiti, in nihče naj se stroškov preveč ne boji, in če le more, naj si je omisli. Živina mu bo za njo bogate činže povračevala. — Vsak gospodar dobro ve, da sol ni klaja, pa vendar je živini kaj zdrava reč. Ce se klaja soli, je po nji veliko prijetniša in okusniša; slabo in operhnjeno seno, otava in pa slama se po soli tako zboljša, da živini ne škoduje, ktera po boljšem okusu hrepene redivne moči po osoljeni piči več povžije, ktere bi se v naturnem stanu javaljne pritiknila.
Da živina po solnatih rečeh rada sega, se lahko prepričamo. Ako le na kmete včasih pogledamo, bomo kmali vidili, da krave in ovce rade krog apoenih in solitarnih zidov stikujejo in jih ližejo in rade tudi scanje pijejo. Naj divjega konja boš s soljo in sladkorjem ukrotil, in golobe zamoreš v svoj golobnjak iz cele vasi privabiti, če jim le nasoljenega zernja zobati posiplješ. In vendar le je veliko gospodarjev, ki trohice soli svoji živinici ne privošijo, če tudi lahko morejo.
(Konec sledi.)
List 90.
Živino čez zimo ložeje prerediti.
(Konec.)
Druga vsega priporočevauja vredoa naprava, iz šahe rezance in plev dobro kermo za živino napraviti je, če se z Djima tako ravna, da se same po sebi sparite. Tega sem se že pred več leti sam prepričal, da živina to klajo kmali rada žre, po kteri se tudi tako rekoč očividno popravlja.
Kdor pa želi živini sparjene klaje pokladati, naj več kadi ali iz žagane zbitih predalov napravi in v živinski hlev postavi, naj jih nasuje s suho rezanco in plevami in nekoliko s korenstvom, to je, s skerhljano repo ali krompirjem pomeša, sproti pa z vodo poškropi, potem dobro potlači, in če je moč s kakim plohom pokrije. V kakih 12 do 24 urah, potem kakor je toplota, se ta mešanca so-greje,  bi rekel,   pokuha.   Zdaj  se  klaja iz kadi jemlje in
i
mlačna živini poklada.    Ze nje duh razodeva,  da je dobra in prijetna.
Kdor pa nima repe ali krompirja, naj pridene zdrobljenega ali šrotanega žita ali pa otrobov sparjeni klaji; pri tem pa naj ne pozabi, te mešaoce nekoliko o sol iti. Pri ti klaji ne bo živina nikdar sena pogreševala. Tukaj moram pa gospodarje še opomniti, naj te neprecenljive klaje za več razdelkov napravijo, da je imajo za večkratno poklajo pripravljeno.
Če bi pa kdo ne imel kadi ali predalov pri rokah, zamore omenjeno mešanco tudi v hlevu na tleh napraviti, če namreč za klajo omenjene reči na kup nasuje in jih ravno tako škropi, soli, tlači itd., kakor one v kadih in s kako plahto ali štorjo pokrije, da poprej zavrejo in se sparijo.
Prav koristen nam bo letos žitni dr ob, ki je pri žitni ceni skoraj najboljša, krepkejša in redivna kerma za živino, ktero je po navadi v slabih letinah posebno drago. Kdor bo tedaj živino po mojem svetu redil, se mu bo gotovo dobro splačala, lahko in pri tem tudi drago jo bo prodal.
Če bi gospodar v nekterih letih ceno sena, kar ga živina potrebuje, natanko prerajtal in primeril s ceno žita, k'*S ga je za poparjeno klajo odločil, se bo kmali prepričal, da ni na zgubi, če živino z žitom redi. Če tu in tam cent sena 3 gl. velja, vagan ovsa pa 1 gl. in 30 kr., je že skorej za polovico na dobičku, ako klavni živini namesti sena šrotano žito, rezanco in korenstvo poklada, ker en vagan ovsa ima ravno toliko redivne moči, kakor en cent sena; po tem takem bi bilo tudi slabo gospodarstvo, če bi se pri taki draginji sena namesti ovsa ali drobii le seno kupovalo.
Iz tega se previdi, kako koristno je, da kmetovavec pri živinini klaji na vse pazi in ceno natanko prerajta, da zve s ktero bo naj lože izhajal. — Če se pa ozremo na klajo, ktero kmetovavci svoji živini naj raji pokladajo, bomo pač kmali zapazili, da ne presojujejo klaje po svoji živini, ktero imajo čez zimo prerediti, in ravno ta nemarnost se nahaja najbolj pogostoma pri zanikernih hlapcih in deklah. Brez vse skerbi navale polne jasli živini klaje, da se le popred dela znebijo, namesti da bi se bolj zamudnega dela poprijel! in klajo iz žitnega drobii (šrotanja), rezance in korenstva napravljali, ktera je živini veliko tečniša od sena.
Tukaj moram pa še eno klajo v misel vzeti, ktero kmetovavci v našem kraji veliko obrajtajo in ktera jim veliko veliko odrine. To so namreč oruženi ali obrobkani turšični storži. Ko so živinorejci sčasoma dobroto redivne moči omenjenih storžev spoznali, je bil pred nekoliko leti na Dunaji mlin napravljen, kjer se oruženi turšični storži na debelo melejo, in ta drob je za živino kaj dobra klaja. Jez pa mislim, da se ravno to doseči da brez mlina, če se storži na drobno skerhljajo, namočijo in nekoliko osole, kar sem že sgorej od enake klaje nekoliko omenil. — Kakor so imenovani storži ob dobrih in bogatih letinah koristni za kurjavo, ravno tako hasnivi so za živinsko pičo. kadar druge klaje primanjkuje.
Če se tedaj vseh teh kiaj živino čez zimo prerediti poslužujemo, če vlastniki vinogradov listje vinske terte
358
živini pokladajo, — če se turšična slama s stebli vred na drobno reže, v vodi namaka, — žitne pleve skerbno po-rabljajejo, — slama za rezanco reže, tinta pa, s ktero se je po navadi nastiljalo, naj se živini puklada, seno pa le po redkoma od časa do časa po malem kermi. Več naj se ga le takrat daje, kadar je že korenstva zmanjkalo, ia če se bo živina tako kermila, jo bomo brez vsega strahu lahko čez zimo preredili.
Končaje današnji spis naj opomnim še pomoči za spomlad.
Ker je letošnja snša večidel deteljša pokončala, bi bilo prav, ako bi bili kmetovavci v jeseni ob pravem času dovelj reži na svoje njive nasejali, kar so „Noviceu že unkrat priporočevale, ktero bi spomladi konca malega travna in v začetku majnika kosili in živini za srovo klajo pokladali. — Ker je žito letos precej po ceni* bi se to brez velike škode storiti dalo, in če bi reži spomladi živini za srovo klajo tudi kositi treba ne bilo, bi se tudi lahko postila dozoriti.
S tem sklenem svoj predlog in želim, da bi se ga gospodarji, kteri niso letos obilo sena nakosiii, z veseljem poprijeli, da bi jim ne bilo treba svoje živine po majhni ceni prodajati in spomladi pa ob rali drago kupovati. Gotovo cenejše klaje si ne more kmetovavec, kteremu dragega sena pomanjkuje, omisliti, kakor če svoji živini slamo z drobom in rezanco zmešano čez zimo poklada, kakor sem mu gori nasvetoval in priporočal.