338
Zelena.
Nobena druga zelenjadna rastlina ne zahteva tolike vlage, kolikor zelena; koder je manjka, ostanejo gomolje majhne in pohabljene. Najvlažnejši prostor na vrtu ugaja zeleni, ako ga le dovolj zrahljamo in pogaojimo. Rahljanje, gnojenje in škropljenje so torej glavni pogoji uspešnega pridelovanja zelene.
Zeleno sejemo ob začetku meseca februvarija na gorko leho, ako je pa nimamo, pa v plitev zabojček, katerega pokrijemo s steklom zategadelj, da moremo vlago ravnati. Seme vzkali šele čez nekaj tednov. Kadar so rastlinice naredile četrti list, presadi jih na gorki lehi na drugo mesto, ako jih pa imaš v zaboji, presadi jih v drug tak zaboj. Sejalni zaboj moraš seveda imeti na gorkem, na pr. na izbenem oknu. Tako delaj, ako hočeš imeti zgodnjo zeleno.
Na prostem moreš zeleno sejati, kadar sneg izkopni, in se zemlja odtaja. Na prostem sej zeleno prav plitvo, poteptaj posejano gredo z deščico in jo pridno škropi ob suhem vremenu.
Ob začetku maja sadi zeleno na grede po L0% narazen v vrste, ki  so   tudi   po
Podoba 21.
toliko široke. Navadno sadijo zeleno blizu vodnjakov, da imajo vodo takoj pri roki.
Z zeleno ob enem moreš saditi na gredo tudi salato, katera je uže porabljena dotle, kadar zelena potrebuje ves prostor. Po leti zeleno večkrat okoplji, ob deževnem vremenu jo zalivaj z gnojnico, in kadar so se naredile precej debele gomolje, tedaj jim potrgaj nekaj gorenjih korenin. Zadnje delo opraviš, ako s prsti odgre-beš okoli rastline površno zemljo ter z roko potrgaš vrhne korenine, le glej, da iz zemlje ne izpuliš rastline. Proti koncu meseca outobra ali ob začetku meseca novembra poruj zeleno, potrgaj ji vse drobne korenine in tudi listje, razen štirih do petih srčnih listov ne. Tako osnaženo zeleno shrani med pesek v klet, ki bodi toliko gorka, da ne zmerzuje v njej.