PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Le^ Localis Uradno glasilo slovenskih občin St. 50 Maribor, petek 25.9.2015 OBČINA BLED 658. Popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ožje središče Bleda ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ožje središče Bleda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2015) se v Prilogi 1: Preglednici z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih pasovih, podobmočjih in objektih doda spodnja tabela: » Pasovi Park ob jezeru s podobmočji Parkovne površine z objekti s podobmočji Stik z jezerom Riklijevo zdravilišče | Vila Prešeren | Park ob jezeru | Kazina 1 Grand hotel Toplice Jezerska promenada Travnik pod cerkvijo | Pod skalo Pod skalo 1 Hotel Jelovica | Zdraviliški park | Blegaš | Blegaš | Festivalna dvorana | Sokolski dom Ledeniška morena | Vila Zora | Minigolf Hotel Park Trst, Korotan, Jadran | • pomožni objekt dopusten na celotnem podobmočju, ob upoštevanju opomb □ pomožni objekt dopusten samo na gradbeni parceli objekta, ob upoštevanju opomb - pomožen objekt ni dopusten Objekt št. (v skladu s poglavjem 2.8 Rešitve posameznih objektov in grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti) ем o> 22,23,25 Tt ,3 5, 5.1 "Oh» tO 9,10,13 t 15.1,16 5 f- 00 20,21,24,26 Opombe Objekt za skladiščenje nenevarnih snovi Spominska obeležja - □ □ - □ □ • * - □ □ □ - □ □ □ □ - □ - □ □ samo obeležja, ki so ovrednotena kot umetniško delo in v skladu s konceptom umeščanja * samo v skladu z natečajno rešitvijo Objekt za oglaševanje - samo za obveščanje in usmerjanje Vadbeni objekti Vadb. obj. nam. športu in rekr. na prostem Vadb. obj. nam. obrambi, zaščiti in reševa. Urbana oprema nadkrita čakalnica javna kolesarnica z nadstr. • • • samo ureditev prostora za izposojo koles, brez nadstreška, v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija javna telefonska govorilnica Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaJis.info | www.lex-locaJis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik skulptura ipd. - • - • * • • - - • • • - • • • • - • • • • samo skulpture, ki so ovrednotene kot umetniško delo in v skladu s konceptom umeščanja * samo kot nadomestitev obstoječih kiosk oz. tipski zabojnik • samo v skladu z natečajno rešitvijo vodnjak ali okrasni bazen • * • * • • * * samo kot nadomestitev obstoječih ali nekdanjih otroško igrišče • • • • - - - - samo posamezna igrala na območjih določenih v grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija « Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo OBČINA BENEDIKT 659. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v Občini Benedikt Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF in 14/2015-ZUUJFO), 66. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK-UPB1 (Uradni list RS, št. 77/2007, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 in 111/2013) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 7. redni seji dne 23. 9. 2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI BENEDIKT 1. člen Ta pravilnik določa postopek, upravičence, pogoje, merila in kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt. Predmet tega pravilnika je razdelitev proračunskih sredstev, ki jih Občina Benedikt za ta namen zagotavlja v proračunu občine in se upravičencem razdelijo v skladu s sprejetimi merili na podlagi javnega razpisa. Predmet tega pravilnika ni delitev sredstev za vzdrževanje in investicije v prostore in objekte ter za nakup osnovnih sredstev in opreme ter spomeniško varstvo. 2. člen Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, gledališke, lutkovne, folklorne, ročnodelske, plesne, mažoretne, likovne, fotografske, filmske in literarne dejavnosti. 3. člen Sofinanciranje programov društev na področju kulture v občini Benedikt obsega: • redno dejavnost kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, drugih društev, zvez, zavodov in drugih organizacij, ki imajo kulturno dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, • kulturna dejavnost s področja vzgoje in izobraževanja s programi, ki presegajo obvezne vzgojno-izobraževalne programe, • izobraževanje strokovnih kadrov in izvedbo izobraževalnih oblik, ki jih organizira društvo z zunanjimi strokovno priznanimi izvajalci, kateri niso člani društva in se nanaša na kulturno dejavnost, • kulturne programe in prireditve, ki so v interesu občine ter udeležbo na revijah in srečanjih. Dejavnosti, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna so naslednje: 1. vokalno glasbena in instrumentalno glasbena dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • pevski zbor • instrumentalno glasbene skupine • pihalni orkester/godba 2. gledališka in lutkovna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • gledališke skupine • lutkovne skupine 3. folklorna, ročnodelska, plesna in mažoretna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • folklorne skupine in skupine ljudskih pevcev • ročnodelske skupine • plesne in mažoretne skupine 4. likovna, fotografska in filmska dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • likovne skupine • fotografske skupine • filmske skupine 5. literarna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • literarne skupine 4. člen Izvajanje programov na področju kulturnih dejavnosti se določi z Letnim programom kulture, katerega sprejme Občinski svet Občine Benedikt. Letni program kulture določa programe, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna ter višino sredstev, potrebnih za njihovo uresničevanje. Za uresničevanje programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt se z letnim programom kulture zagotavljajo sredstva proračuna za sofinanciranje vsebin iz 3. člena tega pravilnika. 5. člen Na javni razpis za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, lahko kandidirajo: • kulturna društva, • zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo kulturna društva, • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s programi, ki presegajo obvezne vzgojno-izobraževalne programe oziroma ne sodijo v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda in se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, • društva s področja tehnične kulture (šolski krožki oziroma šole niso upravičeni vlagatelji), • samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oziroma so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt, s tem, da samostojni kulturni ustvarjalec s svojim programom ne sme sovpadati s programom društva, v katerega je vključen. 6. člen Pravico do sofinanciranja programov na področju kulturnih dejavnosti na podlagi tega pravilnika imajo izvajalci kulturnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki delujejo na območju občine Benedikt in izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Benedikt, • so registrirani v skladu z zakonom, • prijavijo program, kije predmet razpisa, • za prijavljeni program niso oziroma ne bodo dobili sredstev iz naslova druge proračunske postavke proračuna občine Benedikt, • program izvajajo na območju občine Benedikt z namenom izvajanja promocije občine Benedikt, • imajo poravnane obveznosti do Občine Benedikt, • da v letu, v katerem kandidirajo na javni razpis, delujejo najmanj eno leto, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev prijavljenih programov, • imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih oziroma drugi področni predpisi, • vsako leto pred prijavo na javni razpis oziroma v pogodbeno določenih rokih dostavijo Občinski upravi poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič, • posamezni kulturni ustvarjalci imajo stalno prebivališče v občini Benedikt. S posameznim programom oziroma prireditvijo s področja kulturnih dejavnosti lahko posamezni izvajalci kandidirajo za sredstva iz občinskega proračuna le na enem javnem razpisu občine v tekočem letu. Izvajalci ne morejo kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna, v kolikor so za isto vsebino pridobili sredstva na državnih ali mednarodnih razpisih. Izvajalci prav tako ne morejo kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna s programi in prireditvami, katerih organizator je Občina Benedikt. 7. člen Sredstva za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede Občina Benedikt po sprejemu proračuna občine. Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Benedikt. Javni razpis je časovno prilagojen postopku priprave in sprejema občinskega proračuna in se izvede po uveljavitvi Odloka o proračunu občine Benedikt za tekoče leto. 8. člen Občina Benedikt bo za sofinanciranje programov na področju kulturnih dejavnosti v tekočem proračunskem letu namenila razpoložljivo kvoto sredstev, ki bodo v proračunu zagotovljena za ta namen. Programi se bodo sofinancirali do višine v proračunu razpoložljivih sredstev. 9. člen Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo naročnika (naziv, sedež), • predmet javnega razpisa oziroma področja dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja, • pogoje, kijih morajo izpolnjevati predlagatelji, • okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, • merila in kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlaganih vsebin, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge -razpisni rok, • način dostave vlog, • datum odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • določitev obdobja za porabo sredstev, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije in prevzamejo razpisno dokumentacijo. Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa. Razpis mora trajati najmanj trideset (30) dni. 10. člen Za postopek javnega razpisa župan s sklepom imenuje tričlansko komisijo za vsako proračunsko leto posebej. V primeru, da je član komisije predstavnik ali član društva, ki kandidira na javnem razpisu za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, se pri obravnavi in vrednotenju predmetne vloge, le-ta izloči iz postopka obravnave. 11. člen Komisija opravi odpiranje prispelih vlog v roku, ki je določen v javnem razpisu. Na odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost, pravilnost in popolnost vlog ter ugotovi, ali vloga izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega pravilnika. Odpirajo se samo v roku prejete in pravilno označene ovojnice, ki vsebujejo vloge, in sicer po vrstnem redu prispetja. O odpiranju vlog komisija vodi zapisnik, ki mora vsebovati: • kraj in čas odpiranja vlog, • imena navzočih članov komisije, • ugotovitve o (ne)pravočasnih, (ne)ustrezno označenih in (ne)popolnih vlogah, • podpise vseh članov komisije. Komisija preda vloge skupaj s podpisanim zapisnikom občinski upravi. 12. člen Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju vlog izda občinska uprava sklep o zavrženju vlog, ki so bile prepozne ali neustrezno označene. Zoper sklep lahko prijavitelj v roku osem (8) dni od prejema sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan Občine Benedikt. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. Vloga je pravočasna, če je prispela v roku, ki je določen v razpisu. Vloga je ustrezno označena, če je označena na način, kot to določa javni razpis. 13. člen Občinska uprava mora v roku osem (8) dni od odpiranja vlog pisno pozvati tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog se določi v pozivu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji kljub pozivu za dopolnitev ne dopolnijo, se s sklepom občinske uprave zavržejo. V primeru, da popolna vloga ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena tega pravilnika, se le-ta s sklepom, ki ga izda občinska uprava, zavrne. 14. člen Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena tega pravilnika, ter jih oceni (točkuje) na podlagi meril in kriterijev, ki so priloga in sestavni del tega pravilnika. Komisija izračuna vrednost točke tako, da okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, deli s skupnim številom točk, ki so jih dosegli prijavitelji. Vrednost točke nato pomnoži s številom točk, ki jih je dosegel posamezni prijavitelj ter pripravi predlog sofinanciranja prijavljenih programov, pri čemer maksimalni znesek sofinanciranja posameznega programa znaša 85 % stroškov programa. O pregledu in oceni se vodi zapisnik, ki vsebuje tudi predlog sofinanciranja programov. Predlog sofinanciranja se predloži občinski upravi, ki izda sklepe o sofinanciranju programov. Zoper sklep se lahko v roku osem (8) dni od prejema sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan Občine Benedikt. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je bila pritožba vložena. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prejemniki sredstev. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. 15. člen Po pravnomočnosti sklepov o sofinanciranju programov, občinska uprava izbranim prijaviteljem pošlje pogodbe o sofinanciranju in jih pozove k podpisu le-teh. Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo v roku, ki ga določi občinska uprava, sicer se šteje, da je odstopil od vloge za sofinanciranje. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, če izvajalec Občini Benedikt pisno sporoči objektivne razloge za podaljšanje roka. 16. člen Obvezne sestavine pogodbe so: • pogodbene stranke (naziv, naslov, matična številka, davčna številka, številka računa, zastopnik), • predmet pogodbe, ki opredeljuje naziv pogodbenega dela, obseg, čas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja programa in posameznih programskih sklopov, • trajanje pogodbe, • rok, do katerega lahko izvajalec črpa finančna sredstva, • navedba skrbnikov pogodbe za vsako stranko, • način nadzora nad namensko porabo sredstev in realizacijo programov, • določilo, po katerem mora prejemnik sredstev ob njihovi nenamenski porabi, le-ta vrniti na račun Občine Benedikt skupaj z zakonitimi obrestmi, • določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev, • druge medsebojne pravice in obveznosti, • datum in podpis. 17. člen Skrbniki pogodb so odgovorni za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev programov, ki so prejeli sredstva iz občinskega proračuna. 18. člen Izvajalec je dolžan obvestiti Občino Benedikt o spremembi okoliščin, ki utegnejo kakor koli vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti. 19. člen Izvajalec je dolžan Občini Benedikt predložiti zaključno poročilo o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe ter vsa ostala poročila in dokazila, ki so določena v pogodbi, in sicer skladno z roki, določenimi v pogodbi. 20. člen Merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov društev na področju kulturnih dejavnosti so podlaga za odločitev o izbiri programov za sofinanciranje in odločitev o višini sofinanciranja posameznih programov, ki jih iz občinskega proračuna sofinancira Občina Benedikt, ter so obvezni in sestavni del tega pravilnika. 21. člen Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna za vsako proračunsko leto posebej in je odvisna od višine sredstev, ki so v proračunu Občine Benedikt namenjena za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, in skupnega števila točk, ki so jih dosegli prijavitelji s prijavljenimi programi. Vrednost točke določi oziroma izračuna komisija. 22. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju javnih kulturnih programov, kulturnih projektov ljubiteljske kulturne dejavnosti in tehnične kulture v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013). 23. člen Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 61001-1/2015-8 Benedikt, 24. september 2015 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan Priloga: Merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov na področju kulturnih dejavnosti MERILA IN KRITERIJI ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI Pri izbiri programov in prireditev, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, se upoštevajo naslednji osnovni kriteriji: • redno in kvalitetno delo društva, • kakovost predlaganega programa, v kolikor društvo priloži strokovno oceno nastopa (nastopi na revijah), • programi, ki se financirajo ali sofinancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna, niso predmet sofinanciranja po merilih tega pravilnika, • prireditve in drugi programi, ki jih sofinancira ali v celoti financira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz naslova občinskega dela financiranja, se ne morejo še dodatno sofinancirati iz sredstev proračuna, • za samostojne prireditve se štejejo vse prireditve, organizirane in izvedene na območju občine Benedikt, • programski stroški so vezani na izvedbo programa (note, instrumenti, oblačila/noše, scena, rekviziti, tehnična oprema, programski listi, ozvočenje, honorar mentorju, strokovna literatura, izdelava tiska in gradiv, članarina v združenjih, izdaja CD ipd.), • materialni stroški predstavljajo stroške administracije (pisarniški material), • kot dokazilo upravičenih izdatkov za programske in materialne stroške se upoštevajo računi za izvršene storitve in dobave blaga, • vrednoti se samo aktivne člane (člani aktivno delujočih kulturnih skupin), • kot koncert se upošteva vsaj 60 minutna prireditev, izvedena za javnost (koncert zbora, koncert godbe, • kot predstava (celovečerno gledališko delo) se upošteva samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut, v primeru lutkovne skupine najmanj 20 minut, • kot prireditev se upoštevajo tudi: proslave, srečanje skupin pevcev in ljudskih pesmi, prikaz ljudskih običajev, razstave, predstavitev CD-jev ali brošure, literarni večer, revija cerkvenih pevskih zborov ipd., • za javni nastop na prireditvi, ki poteka v občini Benedikt, se šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z dokazljivo javno objavo, • promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s pridobljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, IPF ipd., • opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi pomeni, da dejavnosti in programu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani izvajalske skupine ne prejemajo plačila. 660. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Benedikt Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF in 14/2015-ZUUJFO), 66. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK-UPB1 (Uradni list RS, št. 77/2007, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 in 111/2013) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 7. redni seji dne 23. 9. 2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI BENEDIKT 1. člen Ta pravilnik določa postopek, upravičence, pogoje, merila in kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt. Predmet tega pravilnika je razdelitev proračunskih sredstev, ki jih Občina Benedikt za ta namen zagotavlja v proračunu občine in se upravičencem razdelijo v skladu s sprejetimi merili na podlagi javnega razpisa. Predmet tega pravilnika ni delitev sredstev za vzdrževanje in investicije v prostore in objekte ter za nakup osnovnih sredstev in opreme ter spomeniško varstvo. 2. člen Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, gledališke, lutkovne, folklorne, ročnodelske, plesne, mažoretne, likovne, fotografske, filmske in literarne dejavnosti. 3. člen Sofinanciranje programov društev na področju kulture v občini Benedikt obsega: • redno dejavnost kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, drugih društev, zvez, zavodov in drugih organizacij, ki imajo kulturno dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, • kulturna dejavnost s področja vzgoje in izobraževanja s programi, ki presegajo obvezne vzgojno-izobraževalne programe, • izobraževanje strokovnih kadrov in izvedbo izobraževalnih oblik, ki jih organizira društvo z zunanjimi strokovno priznanimi izvajalci, kateri niso člani društva in se nanaša na kulturno dejavnost, • kulturne programe in prireditve, ki so v interesu občine ter udeležbo na revijah in srečanjih. Dejavnosti, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna so naslednje: 1. vokalno glasbena in instrumentalno glasbena dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • pevski zbor • instrumentalno glasbene skupine • pihalni orkester/godba 2. gledališka in lutkovna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • gledališke skupine • lutkovne skupine 3. folklorna, ročnodelska, plesna in mažoretna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • folklorne skupine in skupine ljudskih pevcev • ročnodelske skupine • plesne in mažoretne skupine 4. likovna, fotografska in filmska dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • likovne skupine • fotografske skupine • filmske skupine 5. literarna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • literarne skupine 4. člen Izvajanje programov na področju kulturnih dejavnosti se določi z Letnim programom kulture, katerega sprejme Občinski svet Občine Benedikt. Letni program kulture določa programe, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna ter višino sredstev, potrebnih za njihovo uresničevanje. Za uresničevanje programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt se z letnim programom kulture zagotavljajo sredstva proračuna za sofinanciranje vsebin iz 3. člena tega pravilnika. 5. člen Na javni razpis za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, lahko kandidirajo: • kulturna društva, • zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo kulturna društva, • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s programi, ki presegajo obvezne vzgojno-izobraževalne programe oziroma ne sodijo v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda in se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, • društva s področja tehnične kulture (šolski krožki oziroma šole niso upravičeni vlagatelji), • samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oziroma so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt, s tem, da samostojni kulturni ustvarjalec s svojim programom ne sme sovpadati s programom društva, v katerega je vključen. 6. člen Pravico do sofinanciranja programov na področju kulturnih dejavnosti na podlagi tega pravilnika imajo izvajalci kulturnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki delujejo na območju občine Benedikt in izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Benedikt, • so registrirani v skladu z zakonom, • prijavijo program, kije predmet razpisa, • za prijavljeni program niso oziroma ne bodo dobili sredstev iz naslova druge proračunske postavke proračuna občine Benedikt, • program izvajajo na območju občine Benedikt z namenom izvajanja promocije občine Benedikt, • imajo poravnane obveznosti do Občine Benedikt, • da v letu, v katerem kandidirajo na javni razpis, delujejo najmanj eno leto, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev prijavljenih programov, • imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih oziroma drugi področni predpisi, • vsako leto pred prijavo na javni razpis oziroma v pogodbeno določenih rokih dostavijo Občinski upravi poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič, • posamezni kulturni ustvarjalci imajo stalno prebivališče v občini Benedikt. S posameznim programom oziroma prireditvijo s področja kulturnih dejavnosti lahko posamezni izvajalci kandidirajo za sredstva iz občinskega proračuna le na enem javnem razpisu občine v tekočem letu. Izvajalci ne morejo kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna, v kolikor so za isto vsebino pridobili sredstva na državnih ali mednarodnih razpisih. Izvajalci prav tako ne morejo kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna s programi in prireditvami, katerih organizator je Občina Benedikt. 7. člen Sredstva za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede Občina Benedikt po sprejemu proračuna občine. Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Benedikt. Javni razpis je časovno prilagojen postopku priprave in sprejema občinskega proračuna in se izvede po uveljavitvi Odloka o proračunu občine Benedikt za tekoče leto. 8. člen Občina Benedikt bo za sofinanciranje programov na področju kulturnih dejavnosti v tekočem proračunskem letu namenila razpoložljivo kvoto sredstev, ki bodo v proračunu zagotovljena za ta namen. Programi se bodo sofinancirali do višine v proračunu razpoložljivih sredstev. 9. člen Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo naročnika (naziv, sedež), • predmet javnega razpisa oziroma področja dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja, • pogoje, kijih morajo izpolnjevati predlagatelji, • okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, • merila in kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlaganih vsebin, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge -razpisni rok, • način dostave vlog, • datum odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • določitev obdobja za porabo sredstev, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije in prevzamejo razpisno dokumentacijo. Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa. Razpis mora trajati najmanj trideset (30) dni. 10. člen Za postopek javnega razpisa župan s sklepom imenuje tričlansko komisijo za vsako proračunsko leto posebej. V primeru, da je član komisije predstavnik ali član društva, ki kandidira na javnem razpisu za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, se pri obravnavi in vrednotenju predmetne vloge, le-ta izloči iz postopka obravnave. 11. člen Komisija opravi odpiranje prispelih vlog v roku, ki je določen v javnem razpisu. Na odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost, pravilnost in popolnost vlog ter ugotovi, ali vloga izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega pravilnika. Odpirajo se samo v roku prejete in pravilno označene ovojnice, ki vsebujejo vloge, in sicer po vrstnem redu prispetja. O odpiranju vlog komisija vodi zapisnik, ki mora vsebovati: • kraj in čas odpiranja vlog, • imena navzočih članov komisije, • ugotovitve o (ne)pravočasnih, (ne)ustrezno označenih in (ne)popolnih vlogah, • podpise vseh članov komisije. Komisija preda vloge skupaj s podpisanim zapisnikom občinski upravi. 12. člen Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju vlog izda občinska uprava sklep o zavrženju vlog, ki so bile prepozne ali neustrezno označene. Zoper sklep lahko prijavitelj v roku osem (8) dni od prejema sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan Občine Benedikt. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. Vloga je pravočasna, če je prispela v roku, ki je določen v razpisu. Vloga je ustrezno označena, če je označena na način, kot to določa javni razpis. 13. člen Občinska uprava mora v roku osem (8) dni od odpiranja vlog pisno pozvati tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog se določi v pozivu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji kljub pozivu za dopolnitev ne dopolnijo, se s sklepom občinske uprave zavržejo. V primeru, da popolna vloga ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena tega pravilnika, se le-ta s sklepom, ki ga izda občinska uprava, zavrne. 14. člen Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena tega pravilnika, ter jih oceni (točkuje) na podlagi meril in kriterijev, ki so priloga in sestavni del tega pravilnika. Komisija izračuna vrednost točke tako, da okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, deli s skupnim številom točk, ki so jih dosegli prijavitelji. Vrednost točke nato pomnoži s številom točk, ki jih je dosegel posamezni prijavitelj ter pripravi predlog sofinanciranja prijavljenih programov, pri čemer maksimalni znesek sofinanciranja posameznega programa znaša 85 % stroškov programa. O pregledu in oceni se vodi zapisnik, ki vsebuje tudi predlog sofinanciranja programov. Predlog sofinanciranja se predloži občinski upravi, ki izda sklepe o sofinanciranju programov. Zoper sklep se lahko v roku osem (8) dni od prejema sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan Občine Benedikt. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je bila pritožba vložena. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prejemniki sredstev. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. 15. člen Po pravnomočnosti sklepov o sofinanciranju programov, občinska uprava izbranim prijaviteljem pošlje pogodbe o sofinanciranju in jih pozove k podpisu le-teh. Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo v roku, ki ga določi občinska uprava, sicer se šteje, da je odstopil od vloge za sofinanciranje. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, če izvajalec Občini Benedikt pisno sporoči objektivne razloge za podaljšanje roka. 16. člen Obvezne sestavine pogodbe so: • pogodbene stranke (naziv, naslov, matična številka, davčna številka, številka računa, zastopnik), • predmet pogodbe, ki opredeljuje naziv pogodbenega dela, obseg, čas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja programa in posameznih programskih sklopov, • trajanje pogodbe, • rok, do katerega lahko izvajalec črpa finančna sredstva, • navedba skrbnikov pogodbe za vsako stranko, • način nadzora nad namensko porabo sredstev in realizacijo programov, • določilo, po katerem mora prejemnik sredstev ob njihovi nenamenski porabi, le-ta vrniti na račun Občine Benedikt skupaj z zakonitimi obrestmi, • določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev, • druge medsebojne pravice in obveznosti, • datum in podpis. 17. člen Skrbniki pogodb so odgovorni za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev programov, ki so prejeli sredstva iz občinskega proračuna. 18. člen Izvajalec je dolžan obvestiti Občino Benedikt o spremembi okoliščin, ki utegnejo kakor koli vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti. 19. člen Izvajalec je dolžan Občini Benedikt predložiti zaključno poročilo o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe ter vsa ostala poročila in dokazila, ki so določena v pogodbi, in sicer skladno z roki, določenimi v pogodbi. 20. člen Merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov društev na področju kulturnih dejavnosti so podlaga za odločitev o izbiri programov za sofinanciranje in odločitev o višini sofinanciranja posameznih programov, ki jih iz občinskega proračuna sofinancira Občina Benedikt, ter so obvezni in sestavni del tega pravilnika. 21. člen Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna za vsako proračunsko leto posebej in je odvisna od višine sredstev, ki so v proračunu Občine Benedikt namenjena za sofinanciranje programov društev na področju kulturnih dejavnosti, in skupnega števila točk, ki so jih dosegli prijavitelji s prijavljenimi programi. Vrednost točke določi oziroma izračuna komisija. 22. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju javnih kulturnih programov, kulturnih projektov ljubiteljske kulturne dejavnosti in tehnične kulture v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013). 23. člen Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 61001-1/2015-8 Datum : 24.9.2015 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan Priloga: • Merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov na področju kulturnih dejavnosti MERILA IN KRITERIJI ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI Pri izbiri programov in prireditev, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, se upoštevajo naslednji osnovni kriteriji: • redno in kvalitetno delo društva, • kakovost predlaganega programa, v kolikor društvo priloži strokovno oceno nastopa (nastopi na revijah), • programi, ki se financirajo ali sofinancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna, niso predmet sofinanciranja po merilih tega pravilnika, • prireditve in drugi programi, ki jih sofinancira ali v celoti financira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz naslova občinskega dela financiranja, se ne morejo še dodatno sofinancirati iz sredstev proračuna, • za samostojne prireditve se štejejo vse prireditve, organizirane in izvedene na območju občine Benedikt, • programski stroški so vezani na izvedbo programa (note, instrumenti, oblačila/noše, scena, rekviziti, tehnična oprema, programski listi, ozvočenje, honorar mentorju, strokovna literatura, izdelava tiska in gradiv, članarina v združenjih, izdaja CD ipd.), • materialni stroški predstavljajo stroške administracije (pisarniški material), • kot dokazilo upravičenih izdatkov za programske in materialne stroške se upoštevajo računi za izvršene storitve in dobave blaga, • vrednoti se samo aktivne člane (člani aktivno delujočih kulturnih skupin), • kot koncert se upošteva vsaj 60 minutna prireditev, izvedena za javnost (koncert zbora, koncert godbe, • kot predstava (celovečerno gledališko delo) se upošteva samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut, v primeru lutkovne skupine najmanj 20 minut, • kot prireditev se upoštevajo tudi: proslave, srečanje skupin pevcev in ljudskih pesmi, prikaz ljudskih običajev, razstave, predstavitev CD-jev ali brošure, literarni večer, revija cerkvenih pevskih zborov ipd., • za javni nastop na prireditvi, ki poteka v občini Benedikt, se šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z dokazljivo javno objavo, • promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s pridobljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, IPF ipd., • opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi pomeni, da dejavnosti in programu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani izvajalske skupine ne prejemajo plačila. Redna dejavnost (kriterij 1) seminarja, delavnice, tečaja Kriterij Točke 1.1. Število aktivnih članov (delujočih v kulturnih skupinah) do 10 članov 1 točka od 11 - 30 članov 2 točki nad 30 članov 3 točke 1.2. Cas delovanja do 5 let delovanja 1 točka od 6 do 15 let delovanja 2 točki nad 15 let delovanja 3 točke 1.3. Število nastopov v tekočem letu v občini do 10 nastopov 1 točka od 11 - 30 nastopov 2 točki nad 30 nastopov 3 točke Izvedba izobraževanja za kulturne dejavnosti (kriterij 2) Kriterij Točke 2.1. Organizacija in izvedba 5/seminar Prireditve in revije (kriterij 3) Kriterij Točke 3.1. Prireditve1 3.1.1. Organizacija prireditve v občini tradicionalna prireditev2 20/prireditev netradicionalna prireditev 15/prireditev 3.1.2. Število nastopajočih članov na prireditvah v občini do 10 članov 1/ prireditev od 11 - 20 članov 2/ prireditev od 21 - 30 članov 3/ prireditev nad 30 članov 4/ prireditev 3.2. Revije, srečanja - strokovna ocena nastopa 3.2.1. Udeležba ali doseganje nivoja oziroma standarda na območni reviji 10/revijo 3.2.2. Udeležba ali doseganje nivoja oziroma standarda na regijski reviji 20/revijo 3.2.3. Udeležba ali doseganje nivoja oziroma standarda na državni reviji 30/revijo predstava, folklorni, plesni in mažoretni program, ročnodelska, likovna in fotografska razstava, filmska projekcija in literarni večer. 2 Tradicionalna prireditev je tista prireditev, katera se izvaja najmanj tri leta zaporedoma pred izvedenim javnim razpisom. OBČINA BRDA 661. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 16. in 55. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/06, 24/10) in v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 - popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/1,2, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15) je Občinski svet Občine Brda, na 9. redni seji dne 22. 9. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE BRDA 1. člen V Odloku o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/08) se v tretjem odstavku 11. člena črta četrta alineja. 2. člen V drugem odstavku 15. člena se za dvajseto alinejo dodata novi enaindvajseta in dvaindvajseta alineja, ki se glasita: » • skrbi za vzdrževanje stanovanj, poslovnih prostorov in ostalih javnih objektov v lasti občine, • nadzira upravljanje premoženja v lasti občine,«. Dosedanje enaindvajseta do petindvajseta alineja postanejo triindvajseta do sedemindvajseta alineja. 3. člen V prvem odstavku 17. člena se za devetnajsto alinejo dodajo nove dvajseta, enaindvajseta, dvaindvajseta, triindvajseta in štiriindvajseta alineja, ki se glasijo: » • urejanje in vzdrževanje javnih površin, površin za pešce, zelenih površin in otroških igrišč, • urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov, • urejanje in vzdrževanje pokopališč, • plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij, • urejanje in vzdrževanje nekategoriziranih cest,«. Dosedanje dvajseta do petintrideseta alineja postanejo petindvajseta do štirideseta alineja. 4. člen Črta se 18. člen. 5. člen V 23. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »v kolikor izpolnjuje z zakonom določene pogoje.«. 6. člen V 24. členu se v sedmi alineji prvega odstavka na koncu doda besedilo »v kolikor izpolnjuje z zakonom določene pogoje za odločanje v postopkih sklenitve delovnega razmerja,«. 7. člen Spremeni se naslov poglavja VI. tako, da se glasi »VI. POSLOVNI IN DELOVNI ČAS«. 8. člen V 35. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Poslovni čas občinske uprave je: • v ponedeljek, torek in četrtek od 8:00 ure do 12:00 ure in od 13:00 ure do 15:00 ure, • v sredo od 8:00 ure do 12:00 ure in od 13:00 ure do 16:00 ure, • v petek od 8:00 ure do 12:00 ure in od 13:00 ure do 14:00 ure.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 9. člen Spremeni se 37. člen tako, da se glasi: »Župan uskladi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Brda s tem odlokom v roku treh mesecev od njegove uveljavitve. Usklajen Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Brda bo predstavljal pravno podlago za razporeditev javnih uslužbencev na ustrezna delovna mesta oziroma za drugo odločitev o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Brda.«. 10. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 32201-2/2015-7 Datum : 22.9.2015 Občina Brda Franc Mužič, župan 662. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Brda Na podlagi sedmega odstavka 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Brda (Ur.gl. slov. občin št. 4/2006 in 24/2010) je Občinski svet Občine Brda na 9. redni seji dne 22. 9. 2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV OBČINE BRDA 1. člen V Pravilniku o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Brda (Ur. gl. Slov. občin št. 13/07 in 26/12) se v 9. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Poveljniku civilne zaščite pripada 5 % plače poklicnega župana brez dodatka na delovno dobo mesečno, namestniku poveljnika pripada 1 % plače poklicnega župana brez dodatka na delovno dobo za vsako udeležbo na seji in intervenciji, članu štaba civilne zaščite pa 0,5 % plače poklicnega župana brez dodatka na delovno dobo za vsako udeležbo na seji in intervenciji . Letni znesek sejnin, ki se izplačajo namestniku poveljnika in članom štaba civilne zaščite ne sme presegati 7,5% letne plače poklicnega župana brez dodatka na delovno dobo. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. 2. člen Ta pravilnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje. Številka : 1006-06/2015-02 Datum : 22.9.2015 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA DESTRNIK 663. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2015 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 -Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji, dne 24. 09. 2015, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2015 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 2/2015 in 5/2015) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV_v EUR Skupina / podskupina kontov_Rebalans 2015 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.105.924 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.959.478 70 DAVČNI PRIHODKI 1.608.693 700 Davki na dohodek in dobiček 1.427.941 703 Davki na premoženje 124.442 704 Domači davki na blago in storitve 56.310 706 -drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 350.785 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 46.300 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 301.385 72 KAPITALSKI PRIHODKI 239.457 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 11.337 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 228.120 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 906.989 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 258.374 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz strukturnih skladov 648.615 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.939.603 40 TEKOČI ODHODKI 1.794.839 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 235.758 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.697 402 Izdatki za blago in storitve 1.436.989 403 Plačila domačih obresti 57.540 409 Rezerve 30.855 41 TEKOČI TRANSFERJI 829.522 410 Subvencije 21.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 468.800 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 51.635 413 Drugi tekoči domači transferi 288.087 414 Tekoči transferji v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.315.242 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.315.242 43 INVESTICIJSKI TRANSERI 0 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 0 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) - 833.679 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupil na / podskupina kontov Rebalans 2015 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) 25.000 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. 25.000 440 Dana posojila 25.000 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo 0 413 premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 25.000 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Rebalans 2015 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 103.550 55 ODPLAČILA DOLGA 103.550 550 Odplačila domačega dolga 103.550 IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 962.229 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 103.550 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VII I.-IX.=III.) 833.679 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLIH LET 9009 Splošni sklad za drugo_ 962.229 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Štev.: 900-12/2015-8R-6/6 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 664. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo razpršene gradnje Janežovski Vrh v enoti urejanja prostora JV2 Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZV0-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA SANACIJO RAZPRŠENE GRADNJE JANEŽOVSKI VRH V ENOTI UREJANJA PROSTORA JV2 I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt za sanacijo razpršene Janežovski Vrh - v enoti urejanja prostora nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba d.o.o., Ptuj, pod številko 23/13. (2) Občinski podrobni prostorski načrt določa: • -območje OPPN, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske prostorskih ureditev, podrobni gradnje JV2. (v UMARH rešitve • načrt parcelacije, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. II. Opis načrtovane prostorske ureditve 2. člen (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev dvanajstih družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. III. Vsebina OPPN 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: (1) Odlok (2) Grafični del: 1. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1:5.000 Območje OPPN z obstoječim stanjem 1:1.000 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:5.000 Ureditvena situacija 1:1.000 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro -infrastruktura 1:1.000 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro -promet1:1000 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1:1.000 Načrt parcelacije 1:1000 (3) Priloge: • Povzetek za javnost, 2. 3. 4. 5.1 5.2 6. 7. • Obrazložitev in utemeljitev OPPN, • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • Strokovne podlage • Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4. člen (ureditveno območje) (1) Ureditveno območje OPPN: Območje obdelave OPPN obsega zemljišče na na parcelah in delih parcel 221/5, 221/6, 225/4, 225/6, 225/7, 226/1, 226/2, 227/1,227/2, 231/1, 231/2, 233, 235/6, 235/7, 235/8, 235/9, 235/10, 235/11, 235/12, 236/4, 236/6, 236/7,236/16, 236/19, 236/29, 236/30, 236/31, 236/32, 236/33, 236/34, 236/36 236/38, 236/39, 236/40, 243/6, vse k.o. Janežovski Vrh. Velikost območja je 25 631,00 m2. (2) Meja območja OPPN: Območje je delno že pozidano s spontano obcestno pozidavo nižjih gostot, nove proste površine pa so opredeljene južno in severno ob regionalni cesti kot zapolnitev območja. Izhodiščna točka opisa poteka meje območja leži v najbolj južni točki območja obdelave. Opis poteka meje teče v smeri urinega kazalca in to od izhodiščne točke v smeri severa zahoda v oddaljenosti približno 33m od regionalne ceste. V stiku s severno vzhodno mejo parcele 235/4 teče po meji do stika z jugovzhodno mejo parcele 235/9. Od stika nadaljuje tako, da zaobjame parcelo 235/9. Po 10m zavije proti severozahodu vzporedno z regionalno cesto na robu obstoječih objektov. Na parceli 236/19 zavije proti jugozahodu in teče po parcelni meji med parcelama 236/18 in 236/7 do parcele 236/13. V stiku zavije proti severozahodu in teče po meji do stavbišča 35/1. V stičišču stavbnega zemljišča in parcel 236/23 in 236/4 zavije proti severu zahodu in okoli parcele 236/39 do regionalne ceste. Prečka regionalno cesto in severni strani zavije proti jugovzhodu. Po 30m zavije proti severovzhodu ter na parceli 221/5 zavije proti jugovzhodu in v oddaljenosti cca 25m od regionalne meje teče do parcele, zavije proti severovzhodu in po11m na parceli 226/1 nadaljuje do parcele 227/1. Nato nadaljuje tako, da zaobide obstoječo pozidavo in višini desnega vogala obstoječe zgradbe v smeri jugozahoda preči regionalno cesto. Po prečenju zavije v smeri jugovzhod in na južnem robu regionalne ceste poteka do obstoječega priključka. V tej točki ob severozahodni meji parcele 232/3 teče do izhodiščne točke. 5. člen (obstoječe razmere) Območje je delno že pozidano s spontano obcestno pozidavo nižjih gostot, južno in severno ob regionalni cesti. Obravnavano območje je v OPN Destrnik opredeljeno kot območje sanacije razpršene gradnje, ki se priključi naselju Janežovski Vrh. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane usmeritve v OPN. Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. 6. člen (planska in urbanistična podlaga) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter sprejeti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, leto 16, številka 13 z dne 29. decembra 2011, v nadaljevanju OPN) v katerem je območje obdelave opredeljeno v EUP JV2, območje sanacije razpršene gradnje. 7. člen (dovoljena namembnost objektov) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje je namenjeno gradnji družinskih stanovanjskih objektov, dovoljene so oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrste in nivoja emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi nivoji za stanovanjska območja in dopolnjujejo osnovno stanovanjsko namembnost. 8. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena gradnja: ■ družinskih stanovanjskih hiš, ■ drugih stavb ali delov stavb v skladu z dopustno namembnostjo, ■ predvidenih utrjenih površin (povozne in manipulativne površine), ■ enostavnih in nezahtevnih objektov, ■ infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ■ gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugih gradbeno inženirskih objektov kot so ograje, škarpe, oporni zidovi in podobno. 9. člen (zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov) (1) Programska izhodišča: Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebno energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo dvanajstih družinskih stanovanjskih hiš. (2) Funkcionalna in programska zasnova: Na celotnem obravnavanem območju je umeščenih novih 12 parcel za družinske stanovanjske objekte. Na južni strani regionalne ceste 8 parcel in na severni strani regionalne ceste 4 parcele. Dostopi na parcele so organizirani iz regionalne ceste. Priključki na regionalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste. Za zagotovitev dostopov se deli obstoječih zemljišč namenijo za javne poti. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med cca 530 m2 in 1550 m2. (3) Pogoji za oblikovanje objektov: Največja dopustna etažnost stavb je P+1N ali P + M, dopustna je kletna etaža. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe ter pohodne terase. (4) Pogoji za lociranje objektov: Lokacija objektov na zemljišču je usklajena s konfiguracijo zemljišča. S takšnim lociranjem objektov je zagotovljena preglednost priključevanj na regionalno cesto. Minimalni odmiki od parcelnih mej so 2 m. Lociranje stavb mora praviloma biti usklajeno si konfiguracijo terena in gradbeno linijo. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko locirajo izven gradbenih linij. (5) Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. (6)Višinska regulacija kompleksa: Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim. (7) Komunalna infrastruktura: Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN, obstoječi objekti so priključeni na elektro in telekomunikacijsko omrežje, vodovod in imajo urejene dostope do javne ceste. Odvajanje komunalnih vod je urejeno z odvodom v zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Na območju obdelave potekata naslednja elektroenergetska vod: • 20kV daljnovod Janežovski Vrh (d-532) • nizko napetostno omrežje (podzemno in nadzemno) iz TP 20/0,4 kV Janežovski Vrh (t-405) 10. člen (odmiki objektov od parcelnih mej) (1) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelnih mej so 2 m oz. v skladu z gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnega dela OPPN. (2) Enostavni in nezahtevni objekti (glej Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici; (3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost. 11. člen (odvodnjavanje zemljišč) (1) Predvideno je zadrževanje meteornih vod na posamezni parcelah. Meteorne vode iz posameznih parcel se bodo preko individualnih zadrževalnikov iztekale: • iz predvidenih parcel št. 1,2, 3, 4 in 5 v ceveh meteorne kanalizacije skozi obstoječo cev meteorne kanalizacije pod regionalno cesto na parcelo 222/1 k.o. Janežovski Vrh, kjer se vodo spelje razpršeno po terenu proti gozdu. V bližini ni vodotoka oz. površinskega odvodnika, kamor bi lahko speljali meteorne vode. V kolikor se izkaže, da obstoječa meteorna kanalizacija ne ustreza potrebam, jo je treba rekonstruirati. Za izvedbo novega meteornega kanala je potrebno izdelani hidravlični izračun in ga ustrezno dimenzionirati na predvideno končno stanje. Za morebitno rekonstrukcijo je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. • Iz predvidenih parcel št. 6, 7, in 8 preko skupnega voda meteorne kanalizacije na parcelo 222/4 k.o. Janežovski Vrh, kjer se vodo spelje razpršeno po terenu proti gozdu. V bližini ni vodotoka oz. površinskega odvodnika, kamor bi lahko speljali meteorne vode. • Iz predvidene parcele št. 10 v na parcelo 226/1, kjer se vodo spelje razpršeno po terenu proti gozdu. V bližini ni vodotoka oz. površinskega odvodnika, kamor bi lahko speljali meteorne vode. • Iz predvidenih parcel št. 11, 12 in 13 posamično na parcelo 233 k.o. Janežovski Vrh, kjer se vodo spelje razpršeno po terenu. V bližini ni vodotoka oz. površinskega odvodnika, kamor bi lahko speljali meteorne vode. (2) V skladu z geološko- geomehanskim poročilom št. GM 239-2015-01-28 (JV2), ki ga je izdelal TerraLike-Miha Lubi s.p., so zemljine srednje do slabo prepustne, zato ni predvideno ponikanje na parcelah. Priporočil, da se meteorno vodo spelje v meteorno oz. javno kanalizacijo ni možno upoštevati. Meteorna kanalizacija ni izgrajena, v fekalno kanalizacijo pa ni možno odvajati meteornih voda. V kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije izkaže, da je ponikanje možno, se lahko izdelajo posamezni ponikovalniki na parcelah. (3) Za izvedbo meteorne kanalizacije po tujih parcelah je potrebno z lastniki zemljišč skleniti služnostne pogodbe za izgradnjo in vzdrževanje ter služnosti vpisati v zemljiško knjigo. V primeru, da meteorna kanalizacija prečka cesto, se je potrebno z upravljavcem ceste dogovoriti o tehnični izvedbi in pridobiti njegovo soglasje. (4) Meteorne vode se ne smejo izcejati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju odvajane skladno z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). V. Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra 12. člen (cestno omrežje - promet) (1) Priključevanje na javno cestno omrežje: Dostop na parcele 1, 2, 3 in 4 iz regionalne ceste R3 6219 Janežovski Vrh- Destrnik je organiziran preko skupnega priključka, ki ga v skladu s predpisom o cestnih priključkih na javne ceste načrtujemo kot individualni priključek. Zbirna cesta za omenjene parcele je načrtovana kot malo prometna cesta s predvidenim povprečnim letnim dnevnim prometom manjšim od 500 vozil na dan. Predvideni prečni profil ceste vsebuje vozne pasove (2 x 2m) ter utrjene bankine (2x 0,75m). Dostop na parcele 5, 6, 7, 8 in 10 iz regionalne ceste R3 6219 Janežovski Vrh- Destrnik je organiziran preko posamičnih individualnih priključkov. Dostop na parcele 11, 12 in 13 iz regionalne ceste R3 6219 Janežovski Vrh- Destrnik je organiziran preko skupnega priključka, ki ga v skladu s predpisom o cestnih priključkih na javne ceste načrtujemo kot individualni priključek. Ob desni strani načrtovane zbirne ceste gledano iz smeri priključka na regionalno cesto se v fazi projektiranja ceste predvidi ustrezno varovalno ograjo tam, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno. Zbirna cesta za omenjene parcele je načrtovana kot malo prometna cesta s predvidenim povprečnim letnim dnevnim prometom manjšim od 500 vozil na dan. Predvideni prečni profil ceste vsebuje vozne pasove (2 x 2m) ter utrjene bankine (2x 0,75m). Individualni priključki so načrtovani tako, da upoštevajo naslednje pogoje: • os stranske prometne smeri se priključuje na os glavne prometne smeri pod kotom 90° +/-15°, • na zaključnem delu pred samimi priključevanjem je os stranske prometne smeri v premi na dolžini vsaj 5 m, • priključki, načrtovani na glavni prometni smeri v krivini, so locirani na zunanji strani krivine. Priključek na parcelo številka 5 je lociran na notranji strani krivine z radijem, ki je nad minimalno predpisano vrednostjo (150 m). • širina načrtovanih priključkov znaša vsaj 3-5 m. • vzdolžni nagib individualnega priključka je manjši oz. enak 4 odstotkom na dolžini 5 m od roba glavne prometne smeri, • prečni nagib individualnega priključka je enak vzdolžnemu nagibu roba glavne prometne smeri, • prepreči se vzvratno priključevanje na regionalno cesto. Vsi priključki morajo biti projektirani v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Ur. l. RS, št. 86/2009). (2) Ob vsakem objektu morajo biti zagotovljena najmanj 3 parkirna mesta. 13. člen (električno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka obstoječi DV 20 kV d- 532 Janežovski Vrh. Obstoječi DV 20 kV poteka ob robu predvidenih gradbenih parcel 1 in 3, zato je potrebno pri umestitvi objektov upoštevati varnostno oddaljenost od obstoječega DV 20 kV d- 532, ki znaša 3 m. Varnostna višina obstoječega DV 20 kV d- 532 mora na teh parcelah ostati nespremenjena, zato dvigovanje terena pod obstoječim dV 20 kV ni dovoljeno. Ob neizpolnjevanju teh pogojev bo potrebna rekonstrukcija obstoječega DV 20 kV D-532 Janežovski Vrh. (2) Napajanje predvidenih odjemalcev na območju OPPN za sanacijo razpršene gradnje Janežovski Vrh v EUP JV2 bo izvedeno preko obstoječega nizkonapetostnega 0,4 kV izvoda I-01 Glavna cesta smer Ptuj iz obstoječe TP t-405 Janežovski Vrh. (3) Nov NN 0,4 kV razvod za napajanje predvidenih odjemalcev bo potekal po parcelah k.o. Janežovski Vrh. (4) Tipi, preseki in število kablov NNO 0,4 kV razvoda bodo določeni v PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. (5) Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo fino plast zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri prekoračenju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. (6) Pri križanju komunalnih vodov bodo kabli zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, tako da bodo položeni v zaščitno cev. (7) Trasa NN 0,4 kV izvoda in ostale podrobnosti so razvidne iz priložene strokovne osnove „Načrt električnih inštalacij in električne opreme: Ureditev EE omrežja za sanacijo razpršene gradnje Janežovski Vrh- v EUP JV2" (Elektro Maribor d.d., št. načrta: 335/14-PT, Maribor, oktober 2014). (8) Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. 14. člen (plinsko omrežje) Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN za sanacijo razpršene gradnje Janežovski Vrh V EUP JV2 poteka obstoječe vodovodno omrežje PE DN 110 in PE DN 63. Vodovodni cevovod poteka v robu vozišča, PE DN 63 pa poteka po zemljišču novih gradbenih parcel. Za kompletno zazidavo je potrebno cevovod Pe DN 110 podaljšati do konca novo predvidenega naselja, do parcelne št. 231/2 k.o. Janežovski Vrh. Na koncu je potrebno namestiti nadzemni hidrant DN 80, kateri služi za požarno varnost in kot izpust vodovodnega cevovoda. (2) Vodovodni priključki se izvedejo na novo prestavljene vodovodne cevovode. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Komunalne odpadne vode je potrebno speljati v zgrajeno kanalizacijsko omrežje na tem območju in se na njega priključiti. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati ustrezne pogoje upravljavca omrežja. (2) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj zadržuje in odvaja v skladu z 11. členom tega odloka. Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se odvaja preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Priključna točka za zazidavo je pri obstoječem telekomunikacijskem objektu na naslovu Janežovski Vrh 31. Za območje JV2 je potrebno izgraditi kabelsko kanalizacijo od obstoječega kabelskega jaška pri Janežovski Vrh 31 po lokalni cesti do naslova Janežovski Vrh 14a. (2) Od obstoječega kabelskega objekta je potrebno posamezne priključke izveski v skladu z upravljavcem telekomunikacijskih objektov. (3) Obstoječe TK omrežje na območju je treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične dokumentacije. Vse stroške v zvezi s posegi povezanimi z obstoječim omrežjem krije investitor posamezne gradnje. Vsa dela v zvezi z obstoječim TK omrežjem mora izvajati upravljavec telekomunikacijskih objektov. 18. člen (obveza priključevanja) Stavbe znotraj OPPN se morajo obvezno priključevati na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. 19. člen (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije) (1) Pri gradnji objektov in obnovi ali rekonstrukciji obstoječih objektov se na celotnem območju podrobnega prostorskega načrta spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: • izboljšuje toplotna izolacija objektov, • spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, - pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, • zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (2) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: • decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, • soproizvodnja, • daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, • toplotne črpalke. (3) Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave. (4) Sistem daljinskega ogrevanja na območju OPPN trenutno ni predviden, je pa možna naknadna izgradnja omrežij in naprav daljinskega ogrevanja. Zaradi velike gozdnatosti na območju občine Destrnik je še zlasti primerna uporaba lesne biomase. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 20. člen (varstvo okolja) (1) Realizacija obravnavanega OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je obravnavano območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo. (2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda. (4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. (5) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri ARSO, Krekova 17, 2000 Maribor, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. 21. člen (ravnanje z odpadki) Na območju OPPN bo zbiranje odpadkov izvajano skladno z občinskimi pravili. 22. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane narave, zato posebni ukrepi za varovanje narave niso predvideni. 23. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPn ni objektov in območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 24. člen (dostopi za komunalna in intervencijska vozila) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije). 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Po Opozorilni karti erozije se območje nahaja v območju zahtevnih zaščitnih ukrepov. Po Opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov se območje nahaja v območju srednje do velike verjetnosti plazov. V skladu z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom, ki je podrobneje analiziralo območje, je območje stabilno in varno pred erozijskimi in plazovitimi procesi. Območje nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN. 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmere ne poslabšujejo. (2) Način pozidave in prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara. (3) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Za stavbe mora biti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana zasnova oz. študija požarne varnosti. (4) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. 27. člen (ukrepi za obrambo) Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo. VII. Parcelacija območja 28. člen (število, velikost in oblika parcel) Meje na območju niso v celoti urejene. Po sprejetju OPPN bo potrebno za nove parcele izvesti novo parcelacijo tam, kjer meje niso v skladu s predvideno parcelacijo. Parcelacija mora biti izvedena skladno s pravili mejno ugotovitvenega postopka. VIII. Tolerance 29. člen (dopustna odstopanja) (1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje upravljavca ceste. (2) Dopustno je odstopanje od gradbene linije za največ 0,5 m. (3) Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras in načina izvedbe predvidenih infrastrukturnih omrežij. (3) Lega meteornih zadrževalnikov in potek meteorne kanalizacije lahko odstopa od predvidene, v kolikor se drugačne rešitve izkažejo za bolj ustrezne in so usklajene z Agencijo republike Slovenije za okolje. IX. Etapnost izvajanja OPPN 30. člen (etapnost izvajanja OPPN) Predvidena je več fazna etapnost izvajanja OPPN. X. Končne določbe 31. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občinske uprave Občine Destrnik. 32. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 33. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-7/11 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 665. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v enoti urejanja prostora Pl5 Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14 /14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO OBMOČJE V ENOTI UREJANJA PROSTORA PL5 I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje stanovanj - v enoti urejanja prostora Pl5 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ptuj, pod številko 26/13. (2) Občinski podrobni prostorski načrt določa: • območje OPPN, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • vključno z varstvom pred požarom, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno • javno dobro, • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. II. Opis načrtovane prostorske ureditve 2. člen (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev treh družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. III. Vsebina OPPN 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: (1) Odlok (2) Grafični del: 1. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1:5.000 2. Območje OPPN z obstoječim stanjem 1:500 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:5.000 4. Ureditvena situacija 1:500 5.1 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro -infrastruktura 1: 500 5.2 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - promet 1: 500 6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1: 500 7. Načrt parcelacije 1: 500 (3) Priloge: • Povzetek za javnost, • Obrazložitev in utemeljitev OPPN, • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • Strokovne podlage • Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4. člen (ureditveno območje) (1) Ureditveno območje OPPN: Območje obdelave OPPN obsega zemljišča na parcelah št. 331/22, 331/17, 331/18, vse k.o. Janežovci. Velikost območja je cca 2019,00 m2. (2) Meja območja OPPN: Območje je locirano južno ob lokalni cesti 560091. Izhodiščna točka opisa poteka meje območja leži v najbolj južni točki območja obdelave. Opis poteka meje teče v smeri urinega kazalca in to od izhodiščne točke v smeri severa do južne meje lokalne ceste 560091. V stiku z lokalno cesto se usmeri proti zahodu in po 40m zavije proti jugu. V smeri juga poteka do severno vzhodnega vogala parcele 332/20, zavije proti vzhodu in poteka do izhodiščne točke. 5. člen (obstoječe razmere) Območje obdelave leži južno ob lokalni cesti 560091 in je v naravi podolgovata njivska površina. Obravnavano območje je v OPN Destrnik opredeljeno kot območje širitve stanovanjske gradnje na območju naselja Placar. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane usmeritve v OPN. Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. 6. člen (planska in urbanistična podlaga) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter sprejeti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, leto 16, številka 13 z dne 29. decembra 2011, v nadaljevanju OPN) v katerem je območje obdelave opredeljeno v EUP Pl5, širitev stanovanjskega območja naselja Placar. 7. člen (dovoljena namembnost objektov) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje je namenjeno gradnji družinskih stanovanjskih objektov, dovoljene so oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrste in nivoja emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi nivoji za stanovanjska območja in dopolnjujejo osnovno stanovanjsko namembnost. 8. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena gradnja: • družinskih stanovanjskih hiš, • drugih stavb ali delov stavb v skladu z dopustno namembnostjo, • predvidenih utrjenih površin (povozne in manipulativne površine), • enostavnih in nezahtevnih objektov, • infrastrukturah objektov, naprav in omrežij, • gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugih gradbeno inženirskih objektov, kot so ograje, škarpe, oporni zidovi in podobno. 9. člen (zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov) (1) Programska izhodišča Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebo energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo treh družinskih stanovanjskih hiš. (2) Funkcionalna in programska zasnova: Na celotnem obravnavanem območju so umeščene 3 parcele za družinske stanovanjske objekte. Dostopi na parcele so organizirani iz lokalne ceste 560091. Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest. Za zagotovitev dostopov se deli obstoječih zemljišč namenijo za javne poti. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med cca 600 m2 in 630 m2. (3) Pogoji za oblikovanje objektov: Največja dopustna etažnost stavb je P+1N ali P + M, dopustna je kletna etaža. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe. (4) Pogoji za lociranje objektov: Lokacija objektov na zemljišču je pogojena s konfiguracijo terena. Objekti naj bodo orientirani pravokotno oz. vzporedno glede na dovozno cesto. Minimalni odmiki od parcelnih mej so 2 m oz. v skladu z gradbeno mejo. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko locirajo bližje parcelni meji, vendar ne bližje kot je to določeno v 10. členu odloka. Ne glede na določene odmike mora biti zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost na območju. (5) Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. (6) Višinska regulacija kompleksa: Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim. (7) Komunalna infrastruktura: Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Območju se približuje 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne in nadzemne izvedbe transformatorske postaje Janežovci -Placar (t-637 OE Ptuj) 10. člen (odmiki objektov od parcelnih mej) (1) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelnih mej so 2 m. (2) Enostavni in nezahtevni objekti (glej Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici; (3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost. 11. člen (odvodnjavanje zemljišč) (1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (streh, parkirišč, cest) je potrebno prioritetno ponikati, bodisi direktno preko peskolovov ali preko ustrezne ponikovalnice, pri čemer je potrebno upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven vpliva vseh povoznih in manipulativnih površin. Na karti 5.1 grafičnega dela OPPN so prikazane okvirne lokacije ponikovalnic, natančno lokacijo in dimenzijo ponikovalnic se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno vode speljati v bližnji vodotok ali površinski odvodni jarek oz. razpršeno po terenu, če nobena predhodna rešitev ni možna. (2) V projektni dokumentaciji se tekstualno in grafično obdela: • zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice, • rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda (komunalne odpadne vode in meteorne vode), • predviden način ogrevanja objektov. V. Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra 12. člen (cestno omrežje - promet) Za priključitev na lokalno cesto 560091 bo urejen en priključek, iz katerega bodo izvedeni priključki k posameznim hišam. Ob vsakem objektu morajo biti zagotovljena najmanj 3 parkirna mesta. 13. člen (električno omrežje) (1) Napajanje predvidenih odjemalcev za stanovanjsko območje v EuP Pl5 bo izvedeno preko obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-O3 Visočnik iz obstoječe TP t-637 Janežovci Placar. (2) NN 0,4 kV razvod za napajanje predvidenih objektov na območju gradnje in obstoječih odjemalcev bo potekal po parcelah k.o. Janežovci. (3) Tipi, preseki in število kablov NNO 0,4 kV razvoda bodo določeni v PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. (4) Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo fino plast zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri prekoračenju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. (5) Pri križanju komunalnih vodov bodo kabli zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, tako da bodo položeni v zaščitno cev. (6) Trasa NN 0,4 kV razvoda in ostale podrobnosti so razvidne iz priložene strokovne osnove „Načrt električnih inštalacij in električne opreme: Ureditev EE omrežja za stanovanjsko območje EUP Pl5" (Elektro Maribor d.d., št. načrta: 345/14-PT, Maribor, oktober 2014). (7) Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. 14. člen (plinsko omrežje) Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka v cestišču obstoječi vodovodni cevovod PE DN 63. (2) Vodovodni priključki se izvedejo iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 63. (3) Na območju nove zazidave ni urejena požarna oskrba z vodo. Za zagotovitev požarne oskrbe z vodo je potrebno povečati vodovodne cevi na dimenzijo PE DN 110 in navezavo na transportni vodovodni cevovod PVC 160, kateri poteka po mejni cesti Mestni vrh - Placar. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Komunalne odpadne vode je potrebno zbirati v več prekatni vodonepropustni greznici na praznjenje ali jih očistiti v mali čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja na tem območju se je potrebno na njega priključiti. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati ustrezne pogoje upravljavca omrežja. (2) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj prioritetno ponika. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se vode spelje v bližnji vodotok ali površinski odvodnik (jarek). Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se speljejo v ponikanje preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1)Priključna točka za zazidavo je pri obstoječem telekomunikacijskem objektu na naslovu Placar 56a. (2) Od obstoječega kabelskega objekta je potrebno posamezne priključke izveski v skladu z upravljavcem telekomunikacijskih objektov. (3) Obstoječe TK omrežje na območju je treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične dokumentacije. Vse stroške v zvezi s posegi povezanimi z obstoječim omrežjem krije investitor posamezne gradnje. Vsa dela v zvezi z obstoječim TK omrežjem mora izvajati upravljavec telekomunikacijskih objektov. 18. člen (obveza priključevanja) Stavbe znotraj OPPN se morajo obvezno priključevati na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. 19. člen (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije) (1) Pri gradnji objektov in obnovi ali rekonstrukciji obstoječih objektov se na celotnem območju podrobnega prostorskega načrta spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: • izboljšuje toplotna izolacija objektov, • spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, - pri načrtovanju prenov in • novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke • opreme, • zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (2) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: • decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, • soproizvodnja, • daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, • toplotne črpalke. (3) Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave. (4) Sistem daljinskega ogrevanja na območju OPPN trenutno ni predviden, je pa možna naknadna izgradnja omrežij in naprav daljinskega ogrevanja. Zaradi velike gozdnatosti na območju občine Destrnik je še zlasti primerna uporaba lesne biomase. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 20. člen (varstvo okolja) (1) Realizacija obravnavanega OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je obravnavano območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo. (2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda. (4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. 21. člen (ravnanje z odpadki) Na območju OPPN bo zbiranje odpadkov izvajano skladno z občinskimi pravili. 22. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane narave, zato posebni ukrepi za varovanje narave niso predvideni. 23. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPn ni objektov in območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi bližine Rimskodobne gomile ministrstvo za kulturo priporoča izvedbo predhodne ocene arheološkega potenciala. 24. člen (dostopi za komunalna in intervencijska vozila) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije). 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN. 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmere ne poslabšujejo. (2) Način pozidave in prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara. (3) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Za stavbe mora biti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana zasnova oz. študija požarne varnosti. (4) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. 27. člen (ukrepi za obrambo) Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo. VII. Parcelacija območja 28. člen (število, velikost in oblika parcel) Meje na območju niso urejene. Po sprejetju OPPN bo potrebno izvesti novo parcelacijo. Parcelacija mora biti izvedena skladno s pravili mejno ugotovitvenega postopka. VIII. Tolerance 29. člen (dopustna odstopanja) (1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje upravljavca ceste. (2) Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras in načina izvedbe predvidenih infrastrukturnih omrežij. IX. Etapnost izvajanja OPPN 30. člen (etapnost izvajanja OPPN) Predvidena je več fazna etapnost izvajanja OPPN. X. Končne določbe 31. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občinske uprave Občine Destrnik. 32. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 33. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-10/17 Datum: 24. 09 .2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 666. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v enoti urejanja prostora Pl6 Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO OBMOČJE V ENOTI UREJANJA PROSTORA PL6 I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje v enoti urejanja prostora Pl6 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ptuj, pod številko 27/13. (2) Občinski podrobni prostorski načrt določa: • območje OPPN, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. II. Opis načrtovane prostorske ureditve 2. člen (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev osmih družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. III. Vsebina OPPN 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: (1) Odlok (2) Grafični del: 1. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1: 5.000 2. Območje OPPN z obstoječim stanjem 1:1.000 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1: 5.000 4. Ureditvena situacija 1:1.000 5.1 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro -infrastruktura 1:1.000 5.2 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - promet 1:1000 6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1:1.000 7. Načrt parcelacije 1:1.000 (3) Priloge: • Povzetek za javnost, • Obrazložitev in utemeljitev OPPN, • Smernice in analiza smernic nosilcev urejanja prostora, • Strokovne podlage, • Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4. člen (ureditveno območje) (1) Ureditveno območje OPPN: Območje obdelave OPPN obsega zemljišča na parcelah št. 324/5, 324/6, 329/1, 329/2 in 719/16 vse k.o. Janežovci. Velikost območja je cca 6522,00 m2. (2) Meja območja OPPN: Območje je locirano južno ob lokalni cesti 560091. Izhodiščna točka opisa poteka meje območja leži v najbolj zahodni točki območja obdelave v stik parcele 324/5 in lokalne ceste. Opis poteka meje teče v smeri urinega kazalca in to od izhodiščne točke v smeri juga v dolžini 24m. V tej točki zavije proti vzhodu in po manjši deviaciji vzpostavi stik s parcelo 324/6zavije proti jugu do severne parcelne meje parcele 325/2. V stiku z mejo se obrne proti vzhodu in po 31m zvije proti severu zahodu. Po stiku z vzhodno mejo parcele 324/6 teče po meji v dolžini 20m in zavije proti vzhodu, obide obstoječo hišo in zavije proti jugovzhodu. Po 26m zavije proti vzhodu in poteka po severni meji stavbišča126 do zahodne parcelne meje parcele 331/20. V stiku s parcelno mejo zavije proti severu in po parcelni meji nadaljuje do občinske poti 450091. V stiku z občinsko potjo zavije proti zahodu in teče do izhodiščne točke. 5. člen (obstoječe razmere) Območje obdelave leži južno ob lokalni cesti 450091 in je v naravi podolgovata njivska površina, ki jo prekine dovozna pot do obstoječih stanovanjskih objektov v južnem delu naselja. Cesta nima urejenega statusa in ni odmerjena. Obravnavano območje je v OPN Destrnik opredeljeno kot območje stanovanjske gradnje namenjeno širitvi stanovanj. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane usmeritve v OPN. Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. 6. člen (planska in urbanistična podlaga) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter sprejeti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, leto 16, številka 13 z dne 29. decembra 2011, v nadaljevanju OPN) v katerem je območje obdelave opredeljeno v EUP Pl6. 7. člen (dovoljena namembnost objektov) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje je namenjeno gradnji družinskih stanovanjskih objektov, dovoljene so oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrste in nivoja emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi nivoji za stanovanjska območja in dopolnjujejo osnovno stanovanjsko namembnost. 8. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena gradnja: • družinskih stanovanjskih hiš, • drugih stavb ali delov stavb v skladu z dopustno namembnostjo, • predvidenih utrjenih površin (povozne in manipulativne površine), • enostavnih in nezahtevnih objektov, • infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, • gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugih gradbeno inženirskih objektov, kot so ograje, škarpe, oporni zidovi in podobno. 9. člen (zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov) (1) Programska izhodišča: Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebo energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo osmih družinskih stanovanjskih hiš. (2) Funkcionalna in programska zasnova: Na celotnem obravnavanem območju je umeščenih 8 parcel za družinske stanovanjske objekte. Dostopi na parcele so organizirani iz lokalne ceste 450091 ter predvidenih dovoznih poti, ki so na Karti 7 označene kot JD1 in JD3. Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest. Za zagotovitev dostopov se deli obstoječih zemljišč namenijo za javne poti oz. ceste. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med cca 445 m2 in 932 m2. (3) Pogoji za oblikovanje objektov: Največja dopustna etažnost stavb je P+1N ali P + M, dopustna je kletna etaža. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe. (4) Pogoji za lociranje objektov: Lokacija objektov na zemljišču je pogojena s konfiguracijo terena. Objekti naj bodo orientirani pravokotno oz. vzporedno glede na dovozno cesto. Minimalni odmiki od parcelnih mej so 2 m. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko locirajo bližje parcelni meji, vendar ne bližje kot je to določeno v 10. členu odloka. Ne glede na določene odmike mora biti zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost na območju. (5) Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. (6) Višinska regulacija kompleksa: Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim. (7) Komunalna infrastruktura: Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN, obstoječi objekti so priključeni na elektro in telekomunikacijsko omrežje, vodovod in imajo urejene dostope do javne ceste. Odvajanje komunalnih vod je urejeno individualno (večinoma greznice), s ponikanjem odpadnih vod na lastnih parcelah. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Območju se približujejo naslednji energetski vodi: • 20 kV daljnovod Drstelja 1 (d-312 OE Ptuj) • 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne in nadzemne izvedbe transformatorske postaje Janežovci - Placar (t-637 OE Ptuj) 10. člen (odmiki objektov od parcelnih mej) (1) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelnih mej so 2 m. (2) Enostavni in nezahtevni objekti (glej Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici; (3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost. 11. člen (odvodnjavanje zemljišč) (1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (streh, parkirišč, cest) je potrebno prioritetno ponikati, bodisi direktno preko peskolovov ali preko ustrezne ponikovalnice, pri čemer je potrebno upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven vpliva vseh povoznih in manipulativnih površin. Na karti 5.1 grafičnega dela OPPN so prikazane okvirne lokacije ponikovalnic, natančno lokacijo in dimenzijo ponikovalnic se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno vode speljati v bližnji vodotok ali površinski odvodni jarek oz. razpršeno po terenu, če nobena predhodna rešitev ni možna. (2) V projektni dokumentaciji se tekstualno in grafično obdela: • zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice, • rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda (komunalne odpadne vode in meteorne vode), • predviden način ogrevanja objektov. V. Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra 12. člen (cestno omrežje - promet) Za priključitev na lokalno cesto 060141 bodo urejeni trije neposredni priključki in tri dovozne ceste na lokalno cesto, na katere si priključi pet stanovanjskih objektov. Ob vsakem objektu morajo biti zagotovljena najmanj 3 parkirna mesta. 13. člen (električno omrežje) (1) Napajanje predvidenih odjemalcev za stanovanjsko območje v EuP Pl6 bo izvedeno preko obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-O3 Visočnik iz obstoječe TP t-637 Janežovci Placar. (2) Na območju OPPN poteka obstoječe NN 0,4 kV omrežje. Obstoječe NN 0,4 kV omrežje poteka ob robu predvidene gradbene parcele 4, zato je potrebno pri umestitvi objektov na tej parceli upoštevati varnostno razdaljo, ki za tovrsten vod znaša 1,25 m. Varnostna višina obstoječega NNO 0,4 kV omrežja mora ostati nespremenjena. Zato dvigovanje terena pod obstoječim NNO 0,4 kV ni dovoljeno. (3) Ob neizpolnjevanju v drugem odstavku navedenih zahtev bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega NNO 0,4 kV omrežja. (4) Tipi, preseki in število kablov NNO 0,4 kV razvoda bodo določeni v PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. (5) Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo fino plast zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri prekoračenju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. (6) Pri križanju komunalnih vodov bodo kabli zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, tako da bodo položeni v zaščitno cev. (7) Trasa NN 0,4 kV razvoda in ostale podrobnosti so razvidne iz priložene strokovne osnove „Načrt električnih inštalacij in električne opreme: Ureditev EE omrežja za stanovanjsko območje EUP Pl6" (Elektro Maribor d.d., št. načrta: 346/14-PT, Maribor, oktober 2014). (8) Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. 14. člen (plinsko omrežje) Na območju izgradnja plinskega omrežja ni predvidena. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka v cestišču obstoječi vodovodni cevovod PE dN 63. Ta cevovod zagotavlja tudi potrebno protipožarno vodo. Za zagotovitev oskrbe s požarno vodo je potrebno povečati vodovodno cev na dimenzijo PE DN 110 in jo povezati s transportnim vodovodnim cevovodom PVC 160, ki poteka po mejni cesti Mestni vrh - Placar. (2) Vodovodni priključki se izvedejo iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 63. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Komunalne odpadne vode je potrebno zbirati v več prekatni vodonepropustni greznici na praznjenje ali jih očistiti v mali čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja na tem območju se je na njega priključiti. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati ustrezne pogoje upravljavca omrežja. (2) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj prioritetno ponika. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se vode spelje v bližnji vodotok ali površinski odvodnik (jarek). Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se speljejo v ponikanje preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) Priključna točka za zazidavo je pri obstoječem telekomunikacijskem objektu na naslovu Placar 56a. Od obstoječega kabelskega objekta je potrebno posamezne priključke izveski v skladu z upravljavcem telekomunikacijskih objektov. Obstoječe TK omrežje na območju je treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične dokumentacije. Vse stroške v zvezi s posegi povezanimi z obstoječim omrežjem krije investitor posamezne gradnje. Vsa dela v zvezi z obstoječim TK omrežjem mora izvajati upravljavec telekomunikacijskih objektov. 18. člen (obveza priključevanja) Stavbe znotraj OPPN, ki niso nezahtevni in enostavni objekti, se morajo obvezno priključevati na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 19. člen (varstvo okolja) (1) Realizacija obravnavanega OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je obravnavano območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo. (2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda. (4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. 20. člen (ravnanje z odpadki) Na območju OPPN bo zbiranje odpadkov izvajano skladno z občinskimi pravili. 21. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane narave, zato posebni ukrepi za varovanje narave niso predvideni. 22. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi bližine Rimskodobne gomile ministrstvo za kulturo priporoča izvedbo predhodne ocene arheološkega potenciala. 23. člen (dostopi za komunalna in intervencijska vozila) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi obstoječe in predvideno prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije). 24. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN. upravljavca ceste. (2) Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras in načina izvedbe predvidenih infrastrukturnih omrežij. IX. Etapnost izvajanja OPPN 29. člen (etapnost izvajanja OPPN) Predvidena je več fazna etapnost izvajanja OPPN. X. Končne določbe 30. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občinske uprave Občine Destrnik. 31. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 32. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-11/19 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 25. člen (varstvo pred požarom) (1) Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmere ne poslabšujejo. (2) Način pozidave in prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara. (3) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Za stavbe mora biti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana zasnova oz. študija požarne varnosti. (4) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. 26. člen (ukrepi za obrambo) Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo. VII. Parcelacija območja 27. člen (število, velikost in oblika parcel) Meje na območju niso v celoti urejene. Po sprejetju OPPN bo potrebno izvesti novo parcelacijo. Parcelacija mora biti izvedena skladno s pravili mejno ugotovitvenega postopka. VIII. Tolerance 28. člen (dopustna odstopanja) (1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje 667. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci- jug v enoti urejanja prostora VI4 Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA NOVO OBMOČJE STANOVANJ VINTAROVCI- JUG V ENOTI UREJANJA PROSTORA VI4 I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje stanovanj Vintarovci- v enoti urejanja prostora Vi4 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ptuj, pod številko 21/13. (2) Občinski podrobni prostorski načrt določa: • -območje OPPN, • -arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • -načrt parcelacije, • -etapnost izvedbe prostorske ureditve, • -rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • -rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • -rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • vključno z varstvom pred požarom, • -pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno • javno dobro, • -druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. II. Opis načrtovane prostorske ureditve 2. člen (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev treh družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. III. Vsebina OPPN 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: (1) Odlok (2) Grafični del: 1. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1:5.000 2. Območje OPPN z obstoječim stanjem 1: 500 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:5.000 4. Ureditvena situacija 1: 500 5. Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro- infrastruktura 1:750 6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1:500 7. Načrt parcelacije 1:500 (3) Priloge: • Povzetek za javnost, • Obrazložitev in utemeljitev OPPN, • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • Strokovne podlage • Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4. člen (ureditveno območje) (1) Ureditveno območje OPPN: Območje obdelave OPPN obsega zemljišča na parcelah št. 694/6, 694/9, 694/10, 694/13, 694/14 in 697/4, vse k.o. Vintarovci. Velikost območja je cca 3251,00 m2. (2) Meja območja OPPN: Območje je locirano vzhodno ob lokalni cesti 060141. Izhodiščna točka opisa poteka meje območja leži v najbolj južni točki območja obdelave. Opis poteka meje teče v smeri urinega kazalca in to od izhodiščne točke v smeri severa do severne meje parcele 694/15. V stiku z mejo se rahlo zalomi in poteka do severne meje parcele 694/12, se ponovno zalomi in poteka do severne meje parcele 694/7. V stiku s parcelno mejo zavije proti zahodu in poteka do stika s parcelno mejo ceste. V stiku s parcelno mejo ceste zavije proti jugu in poteka me parcelno mejo ceste in parcelami 694/5, 694/9, 693/13 in 694/7 do stika s parcelno mejo parcele 697/6. V stiku zavije proti vzhodu in po severni meji parcele 697/6 poteka do izhodiščne točke. 5. člen (obstoječe razmere) Območje obdelave leži vzhodno ob lokalni cesti 060141 in je v naravi podolgovati travnik. Obravnavano območje je v OPN Destrnik opredeljeno kot območje stanovanjske gradnje na območju naselja Vintarovci. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane usmeritve v OPN. Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. 6. člen (planska in urbanistična podlaga) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter sprejeti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, leto 16, številka 13 z dne 29. decembra 2011,v nadaljevanju OPN) v katerem je območje obdelave opredeljeno v EUP Vi4, novo stanovanjsko območje Vintarovci - jug. 7. člen (dovoljena namembnost objektov) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje je namenjeno gradnji družinskih stanovanjskih objektov, dovoljene so oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrste in nivoja emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi nivoji za stanovanjska območja in dopolnjujejo osnovno stanovanjsko namembnost. 8. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena gradnja: • družinskih stanovanjskih hiš, • drugih stavb ali delov stavb v skladu z dopustno namembnostjo, • predvidenih utrjenih površin (povozne in manipulativne površine), • enostavnih in nezahtevnih objektov, • infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, • gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugih gradbeno inženirskih objektov, kot so ograje, škarpe, oporni zidovi in podobno. 9. člen (zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov) (1) Programska izhodišča: Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebo energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo treh družinskih stanovanjskih hiš. (2) Funkcionalna in programska zasnova: Na celotnem obravnavanem območju so umeščene 3 parcele za družinske stanovanjske objekte. Dostopi na parcele so organizirani iz lokalne ceste 060141. Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med cca 1075 m2 in 1085 m2. (3) Pogoji za oblikovanje objektov: Največja dopustna etažnost stavb je P+1N ali P + M, dopustna je kletna etaža. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe ter pohodne terase. (4) Pogoji za lociranje objektov: Lokacija objektov na zemljišču je usklajena s konfiguracijo zemljišča. Objekti morajo biti orientirani pravokotno oz. vzporedno s plastnicami ali lokalno cesto. Minimalni odmiki od parcelnih mej so 2 m oz. v skladu z gradbeno mejo. Stavbe morajo biti orientirane pravokotno na lokalno cesto oz. vzporedno s plastnicami. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko locirajo izven v grafičnem delu predvidenih površin za pozidavo. Vse stavbe morajo biti grajene vzhodno od gradbene meje. (5) Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. (6) Višinska regulacija kompleksa: Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim. (7) Komunalna infrastruktura: Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN, obstoječi objekti so priključeni na elektro in telekomunikacijsko omrežje, vodovod in imajo urejene dostope do javne ceste. Odvajanje komunalnih vod je urejeno individualno (večinoma greznice), s ponikanjem odpadnih vod na lastnih parcelah. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Čez območje poteka elektrovod, ki ga bo potrebno prestaviti. 10. člen (odmiki objektov od parcelnih mej) (1) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelnih mej so 2 m. (2) Enostavni in nezahtevni objekti (glej Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici; (3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost. 11. člen (odvodnjavanje zemljišč) (1) Predvideno je zadrževanje meteornih vod na posameznih parcelah. Meteorne vode iz posameznih parcel se bodo preko zadrževalnikov iztekale v obstoječ ribnik na parceli št. 687/1 k.o. Vintarovci. Zadrževalniki morajo biti ustrezno dimenzionirani in projektno obdelani ter locirani na zemljiščih, predvidenih za gradnjo. (2) V skladu z geološko- geomehanskim poročilom št. GM 239-2015-01-28 (Vi4), ki ga je izdelal TerraLike-Miha Lubi s.p., so zemljine srednje do slabo prepustne, zato ni predvideno ponikanje na parcelah. V kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije izkaže, da je ponikanje možno, se lahko izdelajo posamezni ponikovalniki na parcelah. (3) Za izvedbo meteorne kanalizacije po tujih parcelah je potrebno z lastniki zemljišč skleniti služnostne pogodbe za izgradnjo in vzdrževanje ter služnosti vpisati v zemljiško knjigo. (4) Meteorne vode se ne smejo izcejati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju odvajane skladno z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). V. Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra 12. člen (cestno omrežje - promet) Za priključitev na lokalno cesto 060141 bodo urejeni priključki za vsako hišo posebej. Ob vsakem objektu morajo biti zagotovljena najmanj 3 parkirna mesta. 13. člen (električno omrežje) (1) Napajanje predvidenih odjemalcev z električno energijo za stanovanjsko območje v EUP Vi4 bo izvedeno preko obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-01 Daljnovod iz obstoječe TP t-429 Vintarovci 3. (2) Obstoječi nN 0,4 izvod poteka deloma znotraj območja OPPN, zaradi česar je potrebna rekonstrukcija obst. NN 0,4kV omrežja izvoda I-01 Daljnovod TP t- 429 Vintarovci 3. (3) NN 0,4 kV razvod za napajanje predvidenih objektov na območju gradnje in zaradi rekonstrukcije nekaterih obstoječih odjemalcev bo potekal po parcelah k.o. Vintarovci. (4) Tipi, preseki in število kablov NNO 0,4 kV razvoda bodo določeni v PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. (5) Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo fino plast zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri prekoračenju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. (6) Pri križanju komunalnih vodov bodo kabli zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, tako da bodo položeni v zaščitno cev. (7) Trasa NN 0,4 kV razvoda, rekonstrukcija razvoda in ostale podrobnosti so razvidne iz priložene strokovne osnove „Načrt električnih inštalacij in električne opreme: Ureditev EE omrežja za stanovanjsko območje EUP Vi4" (Elektro Maribor d. d., št. načrta: 333/14-PT, Maribor, oktober 2014). (8) Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. 14. člen (plinsko omrežje) Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka v cestišču obstoječi vodovodni cevovod PE DN 110. Ta cevovod zagotavlja tudi potrebno protipožarno vodo. (2) Vodovodni priključki se izvedejo iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 110. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Komunalne odpadne vode je potrebno speljati v zgrajeno kanalizacijsko omrežje na tem območju in se na njega priključiti. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati ustrezne pogoje upravljavca omrežja. (2) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj zadržuje in odvaja v skladu z 11. členom tega odloka. Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se odvajajo preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Priključna točka za zazidavo je pri obstoječem telekomunikacijskem objektu na naslovu Vintarovci 12. (2) Od obstoječega kabelskega objekta je potrebno posamezne priključke izveski v skladu z upravljavcem telekomunikacijskih objektov. (3) Obstoječe TK omrežje na območju je treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične dokumentacije. Vse stroške v zvezi s posegi povezanimi z obstoječim omrežjem krije investitor posamezne gradnje. Vsa dela v zvezi z obstoječim TK omrežjem mora izvajati upravljavec telekomunikacijskih objektov. 18. člen (obveza priključevanja) Stavbe znotraj OPPN se morajo obvezno priključevati na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 19. člen (varstvo okolja) (1) Realizacija obravnavanega OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je obravnavano območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo. (2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda. (4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. (5) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri ARSO, Krekova 17, 2000 Maribor, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. 20. člen (ravnanje z odpadki) Na območju OPPN bo zbiranje odpadkov izvajano skladno z občinskimi pravili. 21. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane narave, zato posebni ukrepi za varovanje narave niso predvideni. 22. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 23. člen (dostopi za komunalna in intervencijska vozila) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije). 24. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN. 25. člen (varstvo pred požarom) (1) Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmere ne poslabšujejo. (2) Način pozidave in prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara. (3) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Za stavbe mora biti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana zasnova oz. študija požarne varnosti. (4) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. 26. člen (ukrepi za obrambo) Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo. VII. Parcelacija območja 27. člen (število, velikost in oblika parcel) Meje na območju niso urejene. Po sprejetju OPPN bo potrebno izvesti novo parcelacijo. Parcelacija mora biti izvedena skladno s pravili mejno ugotovitvenega postopka. VII. Tolerance 28. člen (dopustna odstopanja) (1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje upravljavca ceste. (2) Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih omrežij. (3) Lega meteornih zadrževalnikov in potek meteorne kanalizacije lahko odstopa od predvidene, v kolikor se drugačne rešitve izkažejo za bolj ustrezne in so usklajene z Agencijo republike Slovenije za okolje. IX. Etapnost izvajanja OPPN 29. člen (etapnost izvajanja OPPN) Predvidena je več fazna etapnost izvajanja OPPN. X. Končne določbe 30. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občinske uprave Občine Destrnik. 31. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 32. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-8/13 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 668. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci- sever v enoti urejanja prostora VI5 Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14 /14 IN 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA NOVO OBMOČJE STANOVANJ VINTAROVCI- SEVER V ENOTI UREJANJA PROSTORA VI5 I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje stanovanj Vintarovci- v enoti urejanja prostora Vi5 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ptuj, pod številko 22/13. (2) Občinski podrobni prostorski načrt določa: • območje OPPN, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • vključno z varstvom pred požarom, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. II. Opis načrtovane prostorske ureditve 2. člen (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) (1) OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev štirih družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. III. Vsebina OPPN 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: (1)Odlok (2) Grafični del: 1. izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1:5.000 2. območje OPPN z obstoječim stanjem 1:500 3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:5.000 4. ureditvena situacija 1:500 5. ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko in javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 1:500 6. prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1:500 7. načrt parcelacije 1:500 (3) Priloge: • Povzetek za javnost, • Obrazložitev in utemeljitev OPPN, • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • Strokovne podlage • Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4. člen (ureditveno območje) (1) Ureditveno območje OPPN: Območje obdelave OPPN obsega zemljišča na parceli št. 577 k.o. Vintarovci. Velikost območja je cca 2876,00 itP. (2) Meja območja OPPN: Območje je locirano zahodno ob lokalni cesti 060141. Izhodiščna točka opisa poteka meje območja leži v najbolj južni točki območja obdelave. Opis poteka meje teče v smeri urinega kazalca in to od izhodiščne točke v smeri severozahoda do stika z vzhodno mejo parcele 575. Po tej meji poteka do jugozahodne meje parcele 574/6. V stiku zavije proti jugovzhodu in poteka po južni meji parcel 574/6, 574/4 in 573 do občinske ceste 060141. V stiku z občinsko cest meja območja zavije proti jugozahodu in po meji občinske ceste in parcele 576 do parkirišča, ki ga zaobjame in poteka do izhodiščne točke. 5. člen (obstoječe razmere) Območje obdelave leži zahodno ob lokalni cesti 060141 in je v naravi podolgovata njivska površina. Obravnavano območje je v OPN Destrnik opredeljeno kot območje stanovanjske gradnje na območju naselja Vintarovci. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane usmeritve v OPN. Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. 6. člen (planska in urbanistična podlaga) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter sprejeti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, leto 16, številka 13 z dne 29. decembra 2011, v nadaljevanju OPN) v katerem je območje obdelave opredeljeno v EUP Vi5, novo stanovanjsko območje Vintarovci -sever. 7. člen (dovoljena namembnost objektov) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje je namenjeno gradnji družinskih stanovanjskih objektov, dovoljene so oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrste in nivoja emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi nivoji za stanovanjska območja in dopolnjujejo osnovno stanovanjsko namembnost. 8. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena gradnja: • družinskih stanovanjskih hiš, • drugih stavb ali delov stavb v skladu z dopustno namembnostjo, • predvidenih utrjenih površin (povozne in manipulativne površine), • enostavnih in nezahtevnih objektov, • infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, • gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugih gradbeno inženirskih objektov, kot so ograje, škarpe, oporni zidovi in podobno. 9. člen (zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov) (1) Programska izhodišča: Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebo energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo treh družinskih stanovanjskih hiš. (2) Funkcionalna in programska zasnova: Na celotnem obravnavanem območju so umeščene 4 parcele za družinske stanovanjske objekte. Dostopi na parcele so organizirani iz obvozne ceste, ki je na lokalno cesto 060141 priključena preko dveh priključkov. Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest. Za zagotovitev dostopov se deli obstoječih zemljišč namenijo za javne poti. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med cca 600 m2 in 1000 m2. (3) Pogoji za oblikovanje objektov: Največja dopustna etažnost stavb je P+1N ali P + M, dopustna je kletna etaža. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe ter pohodne terase. (4) Pogoji za lociranje objektov: Lokacija objektov na zemljišču je usklajena s konfiguracijo zemljišča. Minimalni odmiki od parcelnih mej so 2 m. Stavbe morajo biti orientirane vzporedno ali pravokotno na lokalno cesto. Vse stavbe morajo biti grajene zahodno od gradbene meje. (5) Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. (6) Višinska regulacija kompleksa: Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim. (7) Komunalna infrastruktura: Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN, obstoječi objekti so priključeni na elektro in telekomunikacijsko omrežje, vodovod in imajo urejene dostope do javne ceste. Odvajanje komunalnih vod je urejeno individualno (večinoma greznice), s ponikanjem odpadnih vod na lastnih parcelah. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Na obravnavanem območju ni elektroenergetskih vodov in naprav. 10. člen (odmiki objektov od parcelnih mej) (1) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelnih mej so 2 m. (2) Enostavni in nezahtevni objekti (glej Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici; (3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost. 11. člen (odvodnjavanje zemljišč) (1) Predvideno je zadrževanje meteornih vod na posamezni parcelah. Meteorne vode iz posameznih parcel se bodo preko zadrževalnikov iztekale v jašek obstoječe meteorne kanalizacije, ki je lociran na parceli št. 573 k.o. Vintarovci. Upravljavec meteorne kanalizacije je Občina Destrnik. Zadrževalniki morajo biti ustrezno dimenzionirani in projektno obdelani ter locirani na zemljiščih, predvidenih za gradnjo. (2) V skladu z geološko- geomehanskim poročilom št. GM 239-2015-01-28 (Vi5), ki ga je izdelal TerraLike-Miha Lubi s.p., so zemljine srednje do slabo prepustne, zato ni predvideno ponikanje na parcelah. V kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije izkaže, da je ponikanje možno, se lahko izdelajo posamezni ponikovalniki na parcelah. (3) Za priključitev na obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno soglasje upravljavca omrežja, to je Občine Destrnik. Za izvedbo meteorne kanalizacije po tujih parcelah je potrebno z lastniki zemljišč skleniti služnostne pogodbe za izgradnjo in vzdrževanje ter služnosti vpisati v zemljiško knjigo. (4) Meteorne vode se ne smejo izcejati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju odvajane skladno z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). V. Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra 12. člen (cestno omrežje - promet) Za priključitev na lokalno cesto 060141 bo urejena napajalna cesta. Na lokalno cesto se bo napajalna cesta priključila na območju sedanjega priključka za stanovanjski objekt 30A Vintarovci, kjer je predviden dvosmerni promet. V nadaljevanju napajalna cesta zavije proti severu ter teče ob zahodnem robu zemljišča. Tu je predviden enosmerni promet. Na lokalno cesto se zbirna cesta priključi ob severnem robu OPPN. Priključki za hiše bodo narejeni preko napajalne ceste. Ob vsakem objektu morajo biti zagotovljena najmanj 3 parkirna mesta. 13. člen (električno omrežje) Napajanje predvidenih odjemalcev z električno energijo za stanovanjsko območje v EUP Vi5 bo izvedeno preko novega NN 0,4 kV izvoda iz obstoječe TP t-429 Vintarovci 3. Na nov NN 0,4 kV izvod bo priključen tudi del odjemalcev obst. NN 0,4 kV izvoda I-02 Destrnik TP t-429 Vintarovci 3, zaradi česar je potrebna rekonstrukcija obst. NN 0,4kV omrežja. NN 0,5 kV izvod bo deloma izveden v kabelski izvedbi, deloma pa v prostozračni izvedbi (s samonosilnim kabelskim snopom) v trasi obstoječega izvoda oz. na oporiščih obstoječega izvoda. Nov NN 0,4 kV izvod za napajanje predvidenih objektov na območju gradnje in zaradi rekonstrukcije nekaterih obstoječih odjemalcev bo potekal po parcelah k.o. Vintarovci. Tipi, preseki in število kablov NNO 0,4 kV razvoda bodo določeni v PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo fino plast zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri prekoračenju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. Pri križanju komunalnih vodov bodo kabli zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, tako da bodo položeni v zaščitno cev. Trasa NN 0,4 kV izvoda in ostale podrobnosti so razvidne iz priložene strokovne osnove „Načrt električnih inštalacij in električne opreme: Ureditev EE omrežja za stanovanjsko območje EUP Vi5" (Elektro Maribor d.d., št. načrta: 332/14-PT, Maribor, oktober 2014). Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. 14. člen (plinsko omrežje) Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka v nabrežini v bližini obstoječe ceste obstoječi vodovodni cevovod PE DN 110. (2) Vodovodni priključki se izvedejo iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 110. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Komunalne odpadne vode je potrebno speljati v zgrajeno kanalizacijsko omrežje na tem območju in se na njega priključiti. Za priključitev na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati ustrezne pogoje upravljavca omrežja. (2) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj zadržuje in odvaja v skladu z 11. členom tega odloka. Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se odvajajo preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Priključna točka za zazidavo je pri obstoječem telekomunikacijskem objektu na naslovu Vintarovci 30. (2) Od obstoječega kabelskega objekta je potrebno posamezne priključke izveski v skladu z upravljavcem telekomunikacijskih objektov. Trasa kablovoda bo potekala v robu parcele 846/1 in 576 k.o. Vintarovci. (3) Obstoječe TK omrežje na območju je treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične dokumentacije. Vse stroške v zvezi s posegi povezanimi z obstoječim omrežjem krije investitor posamezne gradnje. Vsa dela v zvezi z obstoječim TK omrežjem mora izvajati upravljavec telekomunikacijskih objektov. 18. člen (obveza priključevanja) Stavbe znotraj OPPN se morajo obvezno priključevati na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. 19. člen (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije) (1) Pri gradnji objektov in obnovi ali rekonstrukciji obstoječih objektov se na celotnem območju podrobnega prostorskega načrta spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: • izboljšuje toplotna izolacija objektov, • spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, - pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, • zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (2) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: • decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, • soproizvodnja, • daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, • toplotne črpalke. (3) Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave. (4) Sistem daljinskega ogrevanja na območju OPPN trenutno ni predviden, je pa možna naknadna izgradnja omrežij in naprav daljinskega ogrevanja. Zaradi velike gozdnatosti na območju občine Destrnik je še zlasti primerna uporaba lesne biomase. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 20. člen (varstvo okolja) (1) Realizacija obravnavanega OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je obravnavano območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo. (2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda. (4) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. (5) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri ARSO, Krekova 17, 2000 Maribor, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. 21. člen (ravnanje z odpadki) Na območju OPPN bo zbiranje odpadkov izvajano skladno z občinskimi pravili. 22. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane narave, zato posebni ukrepi za varovanje narave niso predvideni. 23. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi bližine Rimskodobne gomile ministrstvo za kulturo priporoča izvedbo predhodne ocene arheološkega potenciala. 24. člen (dostopi za komunalna in intervencijska vozila) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije). 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1)Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni. (2) Objekti morajo biti grajeni potresno varno skladno z geotehničnim poročilom, ki mora biti osnova za vsa projektiranja na območju, ki ga obravnava predmetni OPPN. 26. člen (varstvo pred požarom) (1)Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmere ne poslabšujejo. (2) Način pozidave in prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara. (3) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Za stavbe mora biti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana zasnova oz. študija požarne varnosti. (4) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju ni dovoljeno. 27. člen (ukrepi za obrambo) Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo. VII. Parcelacija območja 28. člen (število, velikost in oblika parcel) Meje na območju niso urejene. Po sprejetju OPPN bo potrebno izvesti novo parcelacijo. Parcelacija mora biti izvedena skladno s pravili mejno ugotovitvenega postopka. VIII. Tolerance 29. člen (dopustna odstopanja) (1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje upravljavca ceste. (2) Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras in načina izvedbe predvidenih infrastrukturnih omrežij. (3) Lega meteornih zadrževalnikov in potek meteorne kanalizacije lahko odstopa od predvidene, v kolikor se drugačne rešitve izkažejo za bolj ustrezne in so usklajene z Agencijo Republike Slovenije za okolje. IX. Etapnost izvajanja OPPN 30. člen (etapnost izvajanja OPPN) Predvidena je več fazna etapnost izvajanja OPPN. X. Končne določbe 31. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občinske uprave, Občine Destrnik. 32. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 33. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-9/15 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 669. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Destrnik za obdobje 2015-2020 Na podlagi 2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) ter Uredbe Komisije EU št. 1407/2013 je občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DESTRNIK ZA OBDOBJE 2015-2020 I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se podrobneje določijo pogoji in postopek za dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje in spodbujanje podjetništva v Občini Destrnik (v nadaljevanju: občina). 2. člen Za uresničevanje ciljev občine na področju pospeševanja in spodbujanja razvoja podjetništva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo v skladu z Uredbo Komisije (ES), št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013). 3. člen (1) Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne bo presegla 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR). Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: • podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, • podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, • podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, • podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. (2) Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz naslednjih sektorjev: a) ribištva in ribogojništva; b) primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti; c) pomoči dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (3) Pomoči dodeljene podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, ne bodo namenjene za nabavo vozil za komercialnih cestni prevoz tovora. (4) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (5) Pomoči ne bodo pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega. (6) Če je prejemnik za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljenih intenzivnosti državnih pomoči. (7) Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: • že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, • kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči, • drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, • o povezanih družbah ter o združitvi ali razdelitvi podjetij. (8) Občina bo prejemnika pomoči pisno obvestila, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« in o znesku de minimis pomoči ter hranila evidenco o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. (9) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Destrnik ali do države. 4. člen Sredstva po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. II. Ukrepi pomoči 5. člen Sredstva pomoči so namenjena za naslednji ukrep: • naložbe za nakup nove opreme in nematerialnih investicij. III. Upravičenci 6. člen Namen pomoči je spodbujanje investicijskih vlaganj v nakup nove proizvodne in storitvene opreme za opravljanje dejavnosti, za katero je podjetje registrirano in katero tudi dejansko opravlja ter nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje) zaradi ustanovitve novega podjetja, razširitve obstoječega podjetja ali zaradi uvajanja novega proizvodnega oziroma storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekološko varčnejše tehnologije, izboljšanje kakovosti proizvodov in storitev). Upravičenci do pomoči so podjetja, ki investirajo v nakup nove proizvodne in storitvene opreme oziroma nematerialne investicije in imajo poslovni sedež na območju občine. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25% lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj dve leti po končani investiciji oziroma se lahko pred iztekom tega obdobja nadomesti z novo, sodobnejšo opremo za enako dejavnost. Podrobnejši pogoji in merila se definirajo v javnem razpisu na podlagi tega pravilnika. Upravičeni stroški: • -stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine, • -stroški pridobivanja investicijske in projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • -stroški nakupa, gradnje in preureditve poslovnih prostorov, • -stroški nakupa nove, večje opreme (večje od vrednosti 850,00 EUR) in celovita obnova obstoječe proizvodnje. • Upravičene stroški za nematerialne investicije so: • -stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja te programske opreme. Intenzivnost pomoči: • -v višini do 25% upravičenih stroškov posamezne investicije, • -višina pomoči na posameznega upravičenca v tekočem koledarskem letu ne sme presegati 15% od skupno razpisanih sredstev za ta ukrep. IV. Javni razpis 7. člen Sredstva za naložbe za nakup nove opreme in nematerialnih investicij se dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki ga za proračunsko leto objavi Občina Destrnik. 8. člen Javni razpis za dodeljevanje finančnih sredstev mora vsebovati: • predmet razpisa, • skupen znesek sredstev namenjenih za sofinanciranje v naložbe za nakup nove opreme in nematerialnih investicij, • pogoje, kijih morajo izpolnjevati vlagatelji, • višino sredstev, kijih lahko pridobijo upravičenci, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo dokazil, kijih mora predložiti vlagatelj, • rok za oddajo vlog, • rok v katerem bo sprejet sklep o odobritvi sredstev. 9. člen Postopek za dodelitev pomoči »de minimis« vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Na podlagi ugotovitve komisije o upravičenosti do dodelitve pomoči odloči direktor občinske uprave s sklepom. V. Ostale določbe 10. člen Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ. 11. člen V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. VI. Končne določbe 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:900-12/2015-8R-12/21 [ Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 670. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Destrnik za obdobje 2015-2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) ter Uredbe Komisije EU št. 1407/2013 je občinski svet občine Destrnik na 8. redni seji dne 24. 09. 2015 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI DESTRNIK ZA OBDOBJE 2015 - 2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mikro, mala in srednja podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije št. 1408/2013). 2. člen (način zagotavljanja sredstev) Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za obdobje 2015 - 2020 v Občini Destrnik (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v obliki denarnih nepovratnih sredstev v določeni višini za posamezne namene. 4. člen (izrazi) (1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: • »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi 1 k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999, • »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo, • »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih, • »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev, • »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov, • »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo, • »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema, • »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina, • »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. 2. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. 5. člen (vrste pomoči in upravičenci) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov: Pravna podlaga Ukrepi / upravičenci Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 Ukrepi: A. Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo B. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičenci: Kmetijska gospodarstva s sedežem na območju Občine Destrnik -pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi, imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Destrnik in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 Ukrepi: C. Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave in trženja, ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju Č. Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Upravičenci: 1. Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Destrnik ali so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ukrep C in Ukrep Č). 2. Pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Destrnik. Ostali ukrepi občine Ukrepi: D. Podpora delovanju nepridobitnih organizacij na področju kmetijstva Ukrepi II. Pomoči, dodeljene po uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 6. člen (splošne določbe) (1) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za: • pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg, • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, • pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. (5) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača prejemniku oz. enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (6) Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve tretjega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013. (7) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Destrnik ali do države. (8) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 7. člen (kumulacija) (1) Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije. (2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU. (3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Uradni list EU L 190/14 z dne 28. 6. 2014), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014. 8. člen UKREP A Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (1) Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju Občine Destrnik in se ohraniti vsaj dve (2) leti. (2) Cilji ukrepa: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (3) Upravičeni stroški: • gradnja, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je kupljeno zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, • nakup ali zakup mehanizacije in opreme (rabljene ali nove)do tržne vrednosti sredstev, • splošni stroški na področju izdatkov iz ukrepov (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja z zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni odhodki v okviru točk (a) in (b), • pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. (4) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin, • zasaditev letnih rastlin, • dela v zvezi z odvodnjavanjem, • nakup živali, • naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije, • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, • obratna sredstva. (5) Finančne določbe: • Bruto intenzivnost pomoči: o do 50 % zneska upravičenih stroškov, • znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika. 9. člen UKREP B Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (1) Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine, pri čemer pomoč: • ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev, • ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij, • ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. (2) Cilj ukrepa: • vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali. (3) Splošni pogoji upravičenosti: • izpolnjevanje določil nacionalnega predpisa, ki ureja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. (4) Upravičeni stroški: Upravičeni stroški so stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, in drugih slabih vremenskih razmer. Zavarovanje lahko krije le stroške nadomestitev škode iz prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka. Pomoč se ne dodeli za: • tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije. (5) Finančne določbe: • Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in drugih slabih vremenskih razmer. • -Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika. III. Pomoči, dodeljene po uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 10. člen (splošne določbe) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: • ribištva in akvakulture, • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: I. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, II. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Destrnik ali do države. (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (7) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 11. člen (kumulacija) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 12. člen UKREP C Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave in trženja, ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju (1) Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja na področju predelave in trženja, ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju. (2) Upravičeni stroški: Pomoč krije naslednje upravičene stroške: • stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja, • stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev, • organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih, • publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o predelavi in trženju ter nekmetijskih dejavnostih na območju občine Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih: • stroške udeležbe, • potne stroške, • stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan, • najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja. (3) Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči: • pomoč lahko krije do 100% upravičenih stroškov. 13. člen Ukrep Č Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (1) Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. (2) Predmet podpore: Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov: • predelava primarnih kmetijskih pridelkov, • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, • turizem na kmetiji, • dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. (3) Splošni pogoji upravičenosti: • upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14), • dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj dve (2) leti po zaključeni investiciji. (4) Upravičeni stroški: • gradbena in obrtniška dela, • stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo, • stroški promocije, • splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. (5) Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči • do 50% upravičenih stroškov. IV. Druge pomoči 14. člen Ukrep D Podpora delovanju nepridobitnih organizacij na področju kmetijstva (1) Občina lahko sofinancira programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči. (2) Cilj podpore je spodbujanje delovanja in povezovanja zainteresiranih ljudi na podeželju, v okviru nevladnih in nepridobitnih oblik sodelovanja kmetov v društvih, povezanih s kmetijstvom (in gozdarstvom), ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju in ohranjanju kmetijstva ter poseljenosti podeželja. (3) Upravičeni stroški: • sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, • materialni stroški delovanja, • vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva, • prireditve (org. razstave, materinskega dne), kijih izvaja društvo, • izdajanje društvenega glasila, ter druge dejavnosti društva. (4) Upravičenci do pomoči: • pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Destrnik. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. (5) Pogoji za pridobitev sredstev: • vloga, • dejavnost društva mora potekati na območju Občine Destrnik, • seznam članov društev. V. Merila in kriteriji 15. člen Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu. VI. Način dodeljevanja pomoči 16. člen (1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. 17. člen Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške 3. seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja, 4. zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih. 18. člen (1) Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. V pogodbi bo občina, v primeru ukrepov A in B, upravičenca obvestila, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), oziroma v primeru ukrepov C in Č, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013). (2) Pred sklenitvijo pogodbe bo občina, po predlogu komisije, upravičencu izdala sklep o višini odobrenih sredstev in upravičenih stroških za posamezen ukrep in namen. (3) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (4) Pomoč se šteje za dodeljeno (datum dodelitve pomoči)z dnem sklenitve pogodbe med občino in upravičencem. VII. Evidence 19. člen Občina Destrnik hrani Evidence o individualni pomoči de minimis 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči de minimis Občina Destrnik hrani 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme. VIII. Nadzor in sankcije 20. člen (1) Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan. (2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma zavajajočih izjav mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. IX. Končni določbi 21. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepih za programe razvoja podeželja v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik 13/07). 22. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-12/2015-8R-13/23 Datum: 24. 09. 2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA DORNAVA 671. Sklep o ceni najema grobov, višini letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice ter o plačilih govornika in zastavonoše Na podlagi 34. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Dornava (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 3/2012), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 11. redni seji, dne 09.02.2012 sprejel SKLEP O CENI NAJEMA GROBOV, VIŠINI LETNEGA VZDRŽEVANJA, UPORABI MRLIŠKE VEŽICE TER O PLAČILIH GOVORNIKA IN ZASTAVONOŠE Zap. št. Vrsta storitve Cena brez DDV 1. 10- letni najem 50 evrov (v enkratnem znesku) 2. Vzdrževanje -grobnina za leto 2012 30 evrov domači 40 evrov tuji 3. Najemnina za uporabo mrliške vežice 30 evrov - 1 dan 4. Plačilo govornika ob pogrebni svečanosti 50 evrov 5. Plačilo zastavonoša ob pogrebni svečanosti 20 evrov Odpiralni čas vežice v Dornavi in na Polenšaku: • zimski čas od 8.-21. ure • poletni čas od 8. - 23. ure Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 032-0001/2012-11 Datum : 9.2.2012 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA MIRNA 672. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za peskokop Jersovec Na podlagi 57. Člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 in 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je župan Občine Mirna dne 21.9.2015 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA PESKOKOP JERSOVEC 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) (1) Peskokop Jersovec v občini Mirna razvija dolgoletno dejavnost pridobivanja roženca in razpolaga z vso infrastrukturo potrebno za neovirano pridobivanje in predelavo mineralne surovine. V delu območja obratuje kop (Jersovec II), za katerega je podeljena rudarska pravica in sklenjena koncesijska pogodba. Lokacija peskokopa Jersovec je krajinsko ugodna, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljena. (2) Celotno območje peskokopa Jersovec je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014, v nadaljevanju OPN) po namenski rabi opredeljeno kot LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora. Predvidena širitev pridobivalnega prostora, ki je predmet OPPN, se nahaja v neposrednem nadaljevanju obstoječega kopa (Jersovec II) in v OPN predstavlja del enote urejanja prostora GML-24. (3) V delu predvidene širitve pridobivalnega prostora ima investitor urejene lastniške razmere, izdelane so tudi predhodne raziskave iz katerih je razvidno, da je predvidena lokacija širitve, glede kvalitete surovine, najprimernejša za nadaljnje pridobivanje. (4) Območje GML-24 je prometno in infrastrukturno že urejeno - obstoječa prometna ureditev (povezovalna cesta, ki poteka ob robu območja in transportne poti) omogoča dostope in povezanost celotnega območja -povezuje območja pridobivanja z obstoječimi infrastrukturnimi objekti in ureditvami (deponije; objekti za predelavo mineralne surovine - drobljenje, pranje, sušenje, separiranje; prostori za zaposlene), kakor tudi omogoča formiranje novih dostopov in sicer skladno s potrebami in bodočim razvojem peskokopa. (5) Območje OPPN obsega cca. 3,8 ha površin. 2. člen (predmet OPPN) (1) Predmet OPPN je določitev pogojev za širitev pridobivalnega prostora in pridobivanje roženca s sprotno in končno sanacijo. 3. člen (postopek priprave in roki za pripravo OPPN) (1) Priprava OPPN bo potekala po naslednjih fazah: 1. Sklep župana o začetku priprave OPPN - objava sklepa v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu - september 2015 2. Izdelava osnutka OPPN - oktober 2015 3. Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora in odločbe glede izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje - november 2015 4. Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN v skladu z zahtevami iz smernic (gradivo za javno razgrnitev) - januar 2016 5. Javna razgrnitev in javna obravnava OPPN ter obravnava na občinskem svetu - februar 2016 6. Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave - marec 2016 7. Izdelava predloga OPPN za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora - marec, april 2016 8. Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora -april 2016 9. Priprava usklajenega predloga OPPN in obravnava na občinskem svetu - maj, junij 2016 10. Priprava končnega predloga in objava v Uradnem glasilu slovenskih občin - junij 2016 (2) Če bo za pripravo OPPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter izvajajo skladno z določili zakonov s področja varstva okolja in prostorskega načrtovanja, posledično se podaljšajo roki izdelave in sprejema OPPN. 4. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja k pripravi OPPn s svojega delovnega področja, so: 1. Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, Celje; 2. Komunala Trebnje, Goliev trg 9, Trebnje; 3. Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, Gubčeva ulica 15, Novo mesto 4. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, Ljubljana; 5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za državne prostorske akte, Litostrojska c. 54, Ljubljana; 6. Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana; 7. Občina Mirna, Glavna cesta 28, Mirna; 8. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, Novo mesto; 9. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Oddelek za prostorske, urbanisitčne in druge tehnične ukrepe, Vojkova cesta 61, Ljubljana; (2) Gradivo OPPN-ja se pošlje tudi Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za okolje, Sektorju za CPVO, Litostrojska cesta 54, Ljubljana, ki odloči, ali je za predmetni postopek potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). (3) Nosilci urejanja prostora morajo glede na to, da gre za skrajšani postopek v skladu z 53.a členom ZPNačrt podati smernice in mnenja v 15 dneh od podane vloge. (4) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prvem in drugem odstavku, se jih v postopek vključi naknadno. 5. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem OPPN) Izdelavo OPPN in vseh strokovnih podlag, vključno s CPVO, ki bi jih morebiti zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora, financira investitor P-D Kremen d.o.o., Dolenje Mokro Polje 40, 8310 Šentjernej. 6. člen (začetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Mirna. Številka : 350-0001/2015 Datum : 21.9.2015 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA NAKLO 673. Sklep o pričetku priprave sprememb Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO11 Spodnja Vas - sever Na podlagi 53.a in 61.b člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe) ter 25. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je župan Občine Naklo dne 14.9.2015 sprejel SKLEP O PRIČETKU PRIPRAVE SPREMEMB OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA PO11 SPODNJA VAS - SEVER 1. člen (namen sklepa in pravna podlaga) S predmetnim sklepom se prične kratek postopek sprememb Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO11 SPODNJA VAS - SEVER (OPPN). Pravno podlago za vodenje kratkega postopka predstavlja 61.b člen Zakona o prostorskem načrtovanju. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb OPPN) Občina Naklo je predmetni OPPN objavila v Uradnem listu RS št. 81/13. Zaradi natančnejše prilagoditve projektne dokumentacije stanovanjskih objektov B in C je potrebno lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje 7. in 34. člena besedilnega dela odloka dopolniti. Temu se prilagodi tudi grafični del odloka (list 5 in 9). Sprememba se torej pripravlja zaradi uskladitve grafičnega in tekstualnega dela OPPN v pogojih za projektiranje, ki jih je potrebno minimalno korigirati/zamenjati (objekta B in C). 3. člen (predmet sprememb OPPN) Spremembe OPPN v minimalnem obsegu posegajo v predpisane tlorisne gabarite stanovanjih objektov B in C. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Za pripravo sprememb OPPN se upošteva idejna zasnova stanovanjskih objektov B in C. 5. člen (roki za pripravo OPPN) Priprava in sprejem sprememb OPPN bo potekala po kratkem postopku na način, kot je v Občini predpisan za sprejem občinskih odlokov. Predlog sprememb OPPN bo skupaj z obrazložitvijo pred sprejemom na občinskem svetu javno objavljen na oglasni deski in v svetovnem spletu 15 dni. V tem času bo javnosti omogočeno podajanje pripomb na objavljeno gradivo. 6. člen (nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja) Spremembe OPPN so take narave, da sodelovanje nosilcev urejanja prostora ni potrebno. Prav tako zaradi spremembe OPPN ne bo potrebno izvesti postopka CPVO, v skladu s predpisi o varstvu okolja. 7. člen (objava sprememb) Sklep o postopku sprememb OPPN se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Naklo. O spremembi OPPN se nosilce urejanja prostora obvesti v sedmih dneh po njenem sprejetju. Številka : 3505-0001/2015-1 Datum : 14.9.2015 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA ŠENČUR 674. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur jug OPC P2B Na podlagi 61. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 -odločba US in 14/2015 - ZUUJPO) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 7. redni seji, dne 16.09.2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE ŠENČUR JUG OPC P2B I Uvodne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur - jug OPC P2B; v nadaljevanju OLN (Uradni vestnik Gorenjske, št. 30/2005, 25/2006, 10/2008, 18/2008, 3/2009, 3/2009 in 12/2009). Spremembe in dopolnitve OLN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod št. P 126960 v avgustu 2015. 2. člen Spremembe in dopolnitve OLN se nanašajo na spremembo pogojev za gradnjo objekta P2B 14 na zemljišču s parc. št. 1978, k. o. Šenčur. Ostale spremembe so posledica upoštevanja smernic nosilcev urejanja prostora ter uskladitve posameznih določb odloka z veljavno zakonodajo. II. Spremembe in dopolnitve 3. člen V 6. členu odloka (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) se besedilo, ki se nanaša na objekt P2B 14, spremeni tako, da se pravilno glasi: »Objekt P2B 14 Tlorisne dim.: max. dim.: 9,00 - 28,00 x 12,70 - 26,90 m Navedene in v grafičnem delu prikazane dimenzije predstavljajo maksimalni dopustni gabarit objekta, znotraj katerega je dopustno poljubno zmanjšati in oblikovati tloris objekta. Izven določenih dimenzij lahko segajo le funkcionalni deli objekta (kot so nadstreški, vetrolovi, požarna stopnišča in podobno), nezahtevni in enostavni objekti ter arhitekturni poudarki in izmiki iz fasadne linije. Etažnost: do P+2 Namembnost: Trgovsko storitvena, gostinska, obrtna, poslovna, proizvodna, skladiščna, storitvena in zdravstvena dejavnost.« 4. člen V 7. členu odloka (vrste dopustnih dejavnosti) se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določila drugega odstavka se na zemljišču parc. št. 1978, k. o. Šenčur poleg dejavnosti, navedenih v 6. členu odloka, dopustita še zdravstvena in storitvena dejavnost (skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena: 12640 - stavbe za zdravstveno oskrbo in 12304 - stavbe za storitvene dejavnosti).« 5. člen V 8. členu odloka (vrste gradenj) se v tretji alineji črta beseda »delov« in se doda zadnji odstavek: »Dopustne so tudi odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov ter dozidave in nadzidave objektov do opredeljenih gabaritov in dopustne izrabe po tem odloku.« 6. člen V 16. členu odloka (kanalizacijsko omrežje) se nadomesti besedilo zadnjega odstavka, vključno z naslovom tako, da se pravilno glasi: »Industrijske odpadne vode: Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska voda, mora pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje Komunale Kranj kot izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list Rs, št. 64/2012 in 64/2014). Merilno mesto za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod mora biti urejeno skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnemu monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/2014).« 7. člen Na koncu 17. člena odloka (električno omrežje) se doda nov odstavek, ki se glasi: »Priključno merilne omarice posameznih odjemalcev morajo biti tipske izvedbe in nameščene na mestu, ki je stalno dostopno z javnih površin.« 8. člen Na koncu 19. člena odloka (plinovodno omrežje) se doda nov odstavek, ki se glasi: »Pred priključitvijo objekta na plinovodno omrežje je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca, ki se jih upošteva v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.« 9. člen Na koncu 25. člena odloka se doda nov odstavek, ki se glasi: »Obravnavana lokacija se nahaja na seizmičnem območju. Potresna ogroženost območja je ocenjena na projektni pospešek 0,2 g. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.« 10. člen Spremembe in dopolnitve OLN se nanašajo tudi na grafični del. Ureditvena situacija se dopolni z novo Ureditveno situacijo - spremembe in dopolnitve, na kateri so prikazane spremembe na zemljišču parc. št. 1978, k. 0. Šenčur. 11. člen Spremembe in dopolnitve OLN imajo naslednje priloge, ki so njihov sestavni del: 1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta 2. Prikaz stanja prostora 3. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OLN 4. Povzetek za javnost 5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora III. Končne določbe 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 350-5/2015-7 Datum : 21.9.2015 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VITANJE 675. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015 - 2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta občine Vitanje UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12) je Občinski svet Občine Vitanje na 6. redni seji dne 22. 9. 2015 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VITANJE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Vitanje za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: • državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), • pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) ter • druge ukrepe. 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; (2) "MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (3) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; (4) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta; (5) "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta; (6) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; (7) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; (8) "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe; (9) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; (10) "nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode; (11) "kmetijsko-gozdarski sistemi" pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo; (12) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; (13) "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika; (14) "član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji; (15) "drugi upravljavec zemljišč" pomeni podjetje, ki upravlja zemljišče in ni dejavno v kmetijskem sektorju; (16) "mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; (17) "aktivni kmet" pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (2) Evropskega parlamenta in Sveta; (18) "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (19) "slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: a) predhodnega triletnega obdobja ali b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa (20) "druge slabe vremenske razmere" pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 4(19) te uredbe; (21) "škodljivi organizmi na rastlinah" pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive Sveta 2000/29/ES (2); (22) "naravne nesreče" pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora; (23) "katastrofalni dogodek" pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor; (24) "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; (25) "neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina; (26) "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti; (27) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; (28) "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; (29) "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije; (30) "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva; (31) "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; (32) "investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva; (33 "biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1); (34) "skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; (35) "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz alinej (a) do (d) te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. (36) "stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti; (37) "transakcijski stroški" pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: Vrste pomoči Ukrepi: Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen uredbe); UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. In 43. člen uredbe); De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) UKREP 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji -de minimis (17. člen uredbe); UKREP 4: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev (18. člen uredbe) 6. člen (upravičenci do pomoči) (1) Upravičenci do pomoči so: 1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, ter v primeru ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev; 2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine; 3) skupina ali organizacija pridelovalcev in proizvajalcev kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se združujejo z namenom trženja lokalno pridelane hrane. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti: • ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države; • ki so podjetja v težavah. (2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost (DDV). 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa objavljenega na internetni strani in občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 9. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime in velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog komisije, ki jo imenuje župan, odloča pooblaščena oseba občinske uprave. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov ...). 12. člen (kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 14 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU. (2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) ŠT. 702/2014 13. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo; • zagotavljanje večje stopnje samooskrbe s hrano, zlasti z večanjem lokalne pridelave hrane ter podporo trženju lokalno pridelane hrane. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; • za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • obratna sredstva. (3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: • Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev; • Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; • stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); • stroški nakupa ali zakupa kmetijske mehanizacije in opreme do njene tržne vrednosti; • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ...); • stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; • ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. • Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša največ 3.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: • posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ...), ki imajo sedež na območju občine; • kmetijska gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; • drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša največ 3.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 14. člen UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih oz. gozdnih zemljišč. Upravičeni stroški: • stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih oz. gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda. Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijska oz. gozdna zemljišča, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: • načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih /gozdnih zemljišč; • mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe; • predračun (ocena upravičenih stroškov). Intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda. Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša največ 3.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 15. člen (splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: • ribištva in akvakulture; • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 16. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 17. člen UKREP 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: • dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v enem letu od prejema pomoči; • dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov, kadar skupna vrednost naložbe presega 50.000 EUR; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Skupni znesek za posamezno naložbo lahko znaša največ 3.500 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 22. člena tega pravilnika. 18. člen UKREP 4: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine. Cilji ukrepa: • krepitev lokalne samooskrbe in večjega povezovanja ponudnikov s spodbujanjem dejavnosti transporta in transportne mreže na odročnih krajih. Predmet podpore: • financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni. Upravičenci: • subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa. Splošni pogoji upravičenosti: • upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj; • letno število prevozov; • zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo. Upravičeni stroški • operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih. Finančne določbe: • bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli obdobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega tovornega prometa. Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom. 19. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika. (3) Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), • o odobrenem znesku de minimis pomoči. V. Nadzor in sankcije 20. člen (nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva in komisija, Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VI. Hramba dokumentacije 21. člen (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VII. Končne določbe 22. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 70/2007). 23. člen Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 9000-004/2015-005 Datum : 22.9.2015 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan 676. Sklep o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja v Občini Vitanje Na podlagi 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 in 57/12) ter 16. člena Statuta Občine Vitanje UPB1(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12) je Občinski svet Občine Vitanje na 6. redni seji dne 22.9.2015 sprejel SKLEP O DOLOČITVI OBMOČIJ KRATKOTRAJNEGA PARKIRANJA V OBČINI VITANJE 1. člen 1) S tem sklepom se odloči o vzpostavitvi območij kratkotrajnega parkiranja na območju občine Vitanje, na podlagi česar se pristopi k izvedbi potrebne prometne signalizacije. 2) Za območje kratkotrajnega parkiranja se določijo javna parkirišča na območju Grajskega trga, na zemljišču s parcelno številko 277/6-del, ter delno na parkirišču pri Zdravstvenemu domu Vitanje, na zemljišču s parcelno številko 53/2-del v k.o.Vitanje. Sestavni del tega sklepa je grafična priloga prometne ureditve. 3) Upravljavec parkirišča je Komunala Vitanje javno podjetje d.o.o.. 4) Za območje kratkotrajnega parkiranja se šteje prometna površina, označena kot parkirni prostor in se na njih ne plačuje parkirnina, čas trajanja parkiranja pa je omejen in označen z ustrezno horizontalno in vertikalno signalizacijo. 2. člen 1) Parkiranje na območju je omejeno na največ dve uri. 2) Parkirni prostori na katerih velja omejitev, so označeni s talnimi označbami modre barve in s prometno signalizacijo na dostopu na parkirišče. 3. člen 1) Omejitev kratkotrajnega parkiranja velja vsak delavnik med 7. do 15. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih omejitve parkiranja ni. 2) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu. Po izteku dovoljenega časa mora voznik vozilo odpeljati. 4. člen Dovolilnico izda občinska uprava Občine Vitanje na podlagi vloge upravičenca. 5. člen 1) Ta sklep začne veljati v 15. dneh po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati se prične po izvedbi potrebnih tehničnih ukrepov. Številka : 9000-004/2015-005 Datum : 22.9.2015 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA VOJNIK 677. Sklep o imenovanju članov Komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskih redarjev Na podlagi 3. odstavka, 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS UPB2 94/2007, 76/2008, 79/09 in 51/10) in 1. odstavka 17. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. list RS, št. 139/2006) izdaja župan Občine Vojnik SKLEP O IMENOVANJU ČLANOV KOMISIJE ZA OCENO ZAKONITOSTI IN STROKOVNOSTI RAVNANJA OBČINSKIH REDARJEV 1. člen S tem sklepom se opredeljuje sestava komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskih redarjev na območju delovanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Šentjur, Slovenske Konjice, Vojnik, Vitanje in Zreče. 2. člen V komisijo za oceno uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev in reševanje drugih pritožb zoper delo občinskih redarjev imenujem: 1. Stanislav MLAKAR, Vrhole pri Slovenskih Konjicah 99, 2316 Zgornja Ložnica, predsednik komisije, 2. Mojca SKALE, Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, direktorica občinske uprave občine s sedežem Medobčinskega inšpektorata in redarstva, namestnica predsednika komisije, 3. Franc LESKOVŠEK, Občina Dobje, Dobje pri Planini 26, 3224 Dobje pri Planini, Zdenka KUMER, Občina Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna, Davor LESKOVAR, Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, Alojz PAČNIK, Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice, Jože PALČNIK, Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, mag. Srečko FIJAVŽ, Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje, Albin OJSTERŠEK, Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, Sandra GODEC MAVHAR, Občina Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče, 4. Roman GRABROVEC - Policijska postaja Celje, Ljubljanska cesta 12, 3000 Celje, Ludvik PETRIČ - Policijska postaja Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 10, 3230 Šentjur, Alan HRAPOT - Policijska postaja Slovenske Konjice, Vešeniška 1, 3210 Slovenske Konjice, Aleksander LUBEJ - Policijska postaja Slovenska Bistrica; Kolodvorska 21 b, 2310 Slovenska Bistrica; 5. Uroš SITER, Ponkvica 2.a, 3232 Ponikva, predstavnik nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin Predstavnika občine in predstavnika policije se vključi v delo komisije iz tistega območja, na katerem se je konkretni obravnavani primer zgodil. Če je v konkretnem primeru potrebno za delo in odločanje komisije, se k delu komisije povabi tudi druge strokovnjake. 3. člen Komisija opravlja delo v naslednjih primerih: • če je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, • v primeru pritožb na delo občinskih redarjev, zaradi uporabe prisilnih sredstev; Komisija lahko obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih občinskih redarjev, kadar oceni, da je to potrebno. 4. člen Komisija zbere potrebna obvestila in dokaze o okoliščinah, dejstvih in razlogih uporabe prisilnih sredstev. Komisija ocenjuje ali je bilo ravnanje občinskih redarjev v skladu s predpisi, strokovno in sorazmerno. 5. člen Komisijo vodi predsednik komisije, ki tudi sklicuje sestanke komisije in vodi tudi drugo delo komisije. 6. člen Komisija pri opravljanju postopkov smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če z Zakonom o občinskem redarstvu (Ur. list RS, št. 139/2006) ni drugače določeno, se za ocenjevanje in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. 7. člen Na podlagi izvedenega postopka pred komisijo in ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov, komisija sprejme odločitev o obravnavanem primeru, izdela zapisnik in odgovor pritožniku. 8. člen Sredstva za delo komisije se v skladu z določili Poslovnika o delu komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja, zagotovijo v proračunu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Šentjur, Slovenske Konjice, Vojnik, Vitanje in Zreče. Ta sklep nadomesti Sklep o imenovanju članov stalne komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev številka 0110004/2010-3 z dne 15.2.2010 (Uradni list RS, št. 13/2010) in prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0004/2010-7 Datum:23.9.2015 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA BLED 658.. Popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ožje središče Bleda OBČINA BENEDIKT 659. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v Občini Benedikt 660. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Benedikt OBČINA BRDA 661. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda 662. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Brda OBČINA DESTRNIK 663. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2015 664. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo razpršene gradnje Janežovski Vrh v enoti urejanja prostora JV2 665. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v enoti urejanja prostora Pl5 666. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v enoti urejanja prostora Pl6 667. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci- jug v enoti urejanja prostora VI4 668. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci- sever v enoti urejanja prostora VI5 669. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Destrnik za obdobje 2015-2020 670. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Destrnik za obdobje 2015-2020 OBČINA DORNAVA 671. Sklep o ceni najema grobov, višini letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice ter o plačilih govornika in zastavonoše OBČINA MIRNA 672. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za peskokop Jersovec Stran 1152 OBČINA NAKLO Stran 673. Sklep o pričetku priprave sprememb 1189 Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO11 Spodnja Stran Vas - sever 1153 OBČINA ŠENČUR Stran 1156 674. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1190 Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur jug OPC P2B Stran 1191 1197 Stran 1197 1160 ravnanja občinskih redarjev 1162 1167 1171 1174 Stran OBČINA VITANJE 1159 675. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015 1160 - 2020 676. Sklep o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja v Občini Vitanje OBČINA VOJNIK 677. Sklep o imenovanju članov Komisije Stran za oceno zakonitosti in strokovnosti 1178 1182 1183 Stran 1188 Stran 1188