za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
devoted to the interests of the laboring classes
V slogi Je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMED.IK.I
Od boja do zmage!
Štev. 21
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 24. maja 1912
Kdor ae misli svobodno, se zve more boriti sa svobodo l
Leto XI.
Razgled posvetu.
Avstrija.
Dunaj. — Tukaj zbuja veliko pozornost dejstvo, ker je moral iz armade izstopiti nadvojvoda Franc Salvator, general konjištva in zapovednik konjiške divizije na Dunaju.
Nadvojvoda ima za ženo najmlajšo 'hčer cesarja Frane Jožefa, Valerijo.
Kakor se zatrjuje, ni bil sposoben za svoj vojaški poklic ter ni bil z njim zadoljen prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Od druge strani se pa poroča, da so odstopu nadvojvode krive babje spletke, ker si že dlje časa nas-protujeti Valerija in pa morgani-čna soproga prestolonaslednika vojvodinja 'Sofija pl. Hohenburg. Vsaka hoče imeti prvenstvo na cesarskem dvoru.
Pri cesarju.
Dunaj. — Komisija za Panama Pacific razstavo, je bila 17. t. m. sprejeta od cesarja Franc Jožefa.
Dardanelle zopet odprte.
Carigrad. — Dne 19. t. m. so zopet odprli Dardanelle, ki so bile od 18. aprla zaprte.
Uvoz orožja v Mehiko.
New Orleans. Angleški parnik “San Tona”, ki ima puške in naboje naložene za mehikansko vlado, je bil tukaj zaplenjen.
Predsednik Taft je dovolil prevoz orožja, toda departement v Washingtonu je pozabil obvestiti tukajšni urad.
Sir Gordon taji.
London. — Na seji admiralnega sodišča, pri kateri se je dne 17. t. m. razpravljalo o nezgodi parnika “Titanic”, je bil tudi zaslišan Sir Cosmo Duff Gordon, ker je obdolžen, da sta se on in njegova soproga protivila proti tem, da bi bili ponesrečence v rešilni čoln vzeli, v katerem sta se onadva rešila. Tudi je Gordon obdolžen, da je pomorščake podkupil vsacega s $25.00. Da Gordon vse taji, se u-meje.
Nemčija.
Berolin. — Vse stoji še pod vtisom senzacije, ki se je dogodila v državnem zboru. Socialist Sehrei-deman je ministrskega predsednika interpeliral zaradi cesarjevega govora v Strasburgu.
Cesar Viljem II. je med drugim rekel, da če se mu bode zadosti zdelo, bo Elsaško-Lotarinsko u-stavo na kose raztrgal in dežele s Prusijcr spojil. To besedičenje je zbudilo velikansk vihar; ministrski predsednik je pral cesarja, toda oprati ga ni mogel.
Berolin. — Pruski deželni zbor je dovolil, da se proti soc. poslancema Borhard in Leinert kazensko postopa. Tožvna sta zaradi dogodkov v deželnem zboru in sicer se glasi obtožba na kršenje hišnega miru.
Italija.
Rim. — Proti bivšemu kavala-rijskemu poročniku baronu Vincenca Paterna se je pričela kazenska razprava, ker je umoril 2. marea 1911 dvorno damo Heleno, princezinjo Güila Trígona di Sant Ella. Kot priče bodo zaslišani vojvoda Aosta, vojniministr, grof Turinski in državni podtajnik.
Francija.
Cherbourg. — Brezžični brzojav parnik	“ Kronprinzessin
Caecilie” poroča, da bo imel Lloy-dov parnik veliko zamudo, 'ker je rešil mnogo potopljencev na visokem morju. Ime ponesrečenega parnika še ni znano.
Kuba.
Havana. — “Ultima Hora” poroča, da so v Sagua La Grande zasledili zaroto, ki so jo snovali črnci proti vladi. Pet zamorcev so zaprli in druge iščejo. Kako razširjena je bila zarota še ni dognano. —
Mehika.
El Paso, Tex. — Ko so se vladne trupe bližale, so se revolucij o-narci vmaknili proti severu, vsled česar se bo odločilna bitka zavlekla za nekaj dni.
Koder uporniki gredo, podirajo mostove za seboj, kar ovira prodiranje vladnih kardel.
Izgon Italijanov.
'Carigrad. — Dne 20. t. m. je turška vlada sklenila, da morajo vsi Italijani v 14 dneh zapustiti Turčijo. Izvzeti so delavci, vdove in siromaki.
$100,000 odškodnine.
Berolin. — Mehikanska vlada je poslala nemški vladi $100,000 kot odškodnino onim otrokom, katerih očetje (4 Nemci) so bili ubiti v Covandonga tovarni v Pueblo, Mehika. Dotična nezgoda se je pripetila julija meseca 1. 1.
Škoda vsled nevihte.
Budapešt. — Škodo povzročeno vsled nevihte po velikem delu ¡»grške dežele, cenijo, na veliko milijonov kron. Leta bodo minila predno bodo posledice grozne nezgode poravnane.
Občutno so prizadeti vinogradi in to v nekterih krajih, kjer najboljše vino raste. V okrožjih Kamom in Theresiopel, so vinogradi popolnoma vničeni.
Belgijski kralj toži.
Iz Bruselja se poroča. Pri vrtni veselici v Laknju, katere se je vdeležila kraljeva obitelj, so nastale škandalozne govorice, ki kompromitirajo kralja in kraljico. Govorice se različno glase in sicer pravi ena, da je kraljica dobila kralja v intimnem položaju z neko dvorno damo in da jo je kraljica ustrelila; druga govorica pravi, da je kraljica na kralja streljala in po tretji, da je kraljica dvorni dami samo grozila.
'Socialistični list “Le Peuple” pravi, da bodo tožene tri osebe, katerih imena še prikrivajo.
Nravstveni škandal.
Iz Krakova, Poljsko, poročajo: .Tukajšna policija je zasledila 'družbo, ki že dalje časa prireja nagotne večere. Družba šteje 300 mladeničev in 50 mladih deklet, ter so vsi iz takozvanih “boljših” krogov. Veliko deklet, ki so v penzionatih, so zapletene v ta škandal. Družba je imela v najemu veliko hišo, kjer je prirejala svoje obskurne zabave. Kot družbeni znak so imeli člani srebrnega pajka.
Policija je takoj zaprla hišo.
Danski kralj Friderik VIII. mrtev.
Kodanj. — Truplo danskega kralja Friderika VIII. so s parnikom “Dannebrog” sem pripeljali. Kralj je bil v Hamburgu nenadoma umrl in sedaj mu sledi na prestolu sin 'Christian X. kot kralj Danski. Drugi sin Haakon VII. je kralj Norveški.
Odpoklican poslanec.
Pariz. — Glasom poročila, bo francoski poslanec v Petrogradu, Georges Louis odpoklican. Bil je tam od leta 1902 in “Echo de Pariš” zatrjuje, da Rusija zahteva, da se ga odpokliče.
Klanje v zlatopralnicah v Leni.
Uradno poročilo iz Irkutsk (Sibirija), z dne 21. aprila pravi, da je bilo v zlatopralnicab v Leni n-strljenih 107 oseb, ranjenih je bilo 84, ki so vsled dobljenih ran umrli; in razen teh je bilo še 210 mož ranjenih, od njih 81 lahko.
Nemir je bil s tem povzročen, ko uprava je samo neznatne zahteve stavkarjem ugodila, a poglavitne enostavno odklonila.
3000 stavbarjev je mirno korakalo, ko je kompanija vojakov pričela streljati v razdalju 110 korakov. Governer iz Irkutska in zastopnik trgovinskega ministrstva preiskujeta zadevo.
Razne novice.
V smrt obsojen.
Whiteville, Pa. — Dne 17. t. m. je porota spoznala krivim umora Floyda Allen in ga v smrt obsodila. Ustrelil je državnega pravdni-ka William M. Forsterja, med razpravo v sodni dvorani ter bo ta ta čin poplačal na električnim stolu v Richmondu.
Boston. — Bivši pastor babtisti-čne cerkve Clarence T. V. Riche-son, je bil spoznan krivim umora in bo v teku tega tedna obešen. — Richeson je bil zaročen z 19 letno krasno Avis Linnell, a bila je revna. Morilec se je seznanil z bogato Violet Edmonds, in ker mu je bila Linnell na poti, jo je zadavil. GoVerner Foss ga ni hotel pomilostiti in tako ni zanj rešitve.
Senatni sklep.
Washington, D. C. Senatni finančni odsek je priporočal predlogo o dohodninskem davku, ki ga bo moral vsaki plačevati, kdor bo imel nad $5000 letnih dohodkov.
Harvester trust.
Cynthiana, Ky. Državni pravdnih je vložil štiri tožbe proti International Harvester Co. zaradi pregreška proti -Shermanovem anti-trust zakonu. Za vsaki slučaj se zahteva kazen $5000 in stroške.
Stavka tiskarskih strojnikov.
■Chicago, 111. Stavka tiskarskih strojnikov se nadaljuje in tisto je z železničnimi nakladalci. Stanje se ni izpremenilo ne tu in ne tam.
Mednarodna morsko-plovna konferenca.
Philadelphia, 'Pa. 23. t. m. se ho tu sešla 12. mednarodna konferenca, katere se bodo vdeležili delegati tridesetih narodov. Do sedaj so se take konference vršile in sicer: v Bruselju 1. 1885, na Dunaju 1. 1886, Frankohrodu ob. M. 1. 1888, v Manšestru 1. 1890, v Parizu 1. 1892, v Haagu 1. 1894, v Bruselju 1. 1898, v Parizu 1. 1900, Düseldorfu 1. 1902, v Milanu 1. 1905 in v Peterburgu 1. 1908. Med drugim se bo razpravljalo tudi o varstvenih napravah prekomorske plovitve.
Pomorski častniki kot tihotapci.
San Francisco. — Prekomorski parnik “Siberia” je strogo nadzorovan v ladjeniei. Dva častnika so zaprli, ker sta opium vtihotapila.
Tretjega častnika C. B. Ken-ney-a je zvezni inšpektor aretiral, ker so pri njem našli šest posod o-piurna in pomorščak R. C. Mayer ga je imel celo 12 posod.
Predsednik Taft za železnične strojevodje.
Washington. Predsednik Taff je naprosil državni oddelek naj najde sredstvo, da se ameriški že-leznični strojevodji, ki so brez dela vsled stavke, vposlijo na National Railway of Mexico.
Proces “Darrow”.
Los Angeles, Cal. V razpravi proti Clarence Darrow, ki je obtožen podkupovanja porotnikov v procesu bratov McNamara, je' sodnik določil, da se nova porota izbere ter v to svrho prekinil razpravo.
Vlak zavozil s tira.
Winona, Minn. Dne 20. t. m. zjutraj ob 3 uri, je osobni vlak št. 1 Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice, vozeč iz Chicago v Minneapolis, 8 milj od Winone raz tira zavozil. Dva spalna vozova, en voz za prtljago in obedni voz so strmoglavili v Mississippi. Če je kaj ljudi pokončanih, še ni znano.
Vkradena plača.
Helena, Mont. Plača 2. bataljon 14. pešpolka v Fort William Henry Harrison je bila med sredo in danes ukradena iz blagajne kvartirmojstra. Bilo je $7000.
DRAGINJA.
Enajst predmetov v enem letu povprečno za 10 odstotkov podražili.
Trgovska agentura Bradstreet sestavlja že leta mesečni cenik o najpotrebnejših predmetih. Ta cenik za mesec april kaže, kako ne-
v.rjetno gredo kviško povprečne cene predmetov, ki so se za deset odstotkov podražili, kakor so bili pred enim letom. Samo aprila meseca je bilo podraženje za 1.9 odstotkov, med tem ko je bila v zadnjih dveh letih stalna cena 16.4 odstotna.
Zapiski so zelo obsežni in vsebujejo v skupinah vse predmete, ki so -za življenje najpotrebnejši. Skupine vsebujejo kot kruh in krušne snovi, meso, klobase in mesnate izdelke, sadje, kože in usnje, predilni izdelki, kovine, premog in kok, olje, ribe in ribji izdelki, zgradbene tvarine, kemikalije in drogarije.
Čas je potekel.
Iz New Yorka poročajo: Daniel Willard in P. H. Morissey, zastopnika železnic, odnosno strojevodij v razsodišču radi zboljšanja plače se nista mogla sporazumeti o vo-litvl petih prise-dnikov. Ker je 15 dnevni termin potekel, bodo pri-sedniki imenovani sporazumno od sodnega načelnika zvez. višjega sodišča, trgovinskega sodnika Knapp in delavskega komisarja Charles P. Neill.
V korist mestnih vslužbencev.
Schenectady, N. Y. — Mestna uprava izvede sedaj načrt, po katerem bo vstanovila prodajalno z živili, v kateri bodo mestni vsluž-benci kupovali potrebščine po znižani ceni. Podjetje odprejo s prvim junijem. Razven živil bo tudi dobiti pozimi premog, poleti pa led.
Predlog o spremembi električnega stola.
'Cambridge, Mass. — Danes 21. maja ob 12. uri je bil na električnem stolu usmrčen bivši duhovnik Riohesons. Dr. George B. McGrath, okrajni zdravnik v 'Suffolk county, ki je bil pri justifikaciji je rekel, da bo predlagal važne nasvete o spremembi električnega stola in sicer tako, da bo smrt ložje in hitrejše nastopila.
Morilec obsojen na vešala.
Lincoln, Neb. Albert Prince, je bil danes obsojen v smrt na veša-lih, ker je 11. februarja t. 1. v državni jetnišniei umoril pomožnega paznika. Obsodba se bi izvršila nad njim 20. avgusta t. 1.
Še en morilec.
Whiteville, Va. Claude Swanson Allen najmlajši sin Floyd Aliena, je bil 20. t. m. obtožen umora sodnika Massie. Sodnik D. V. Boland je v procesu proti Floyd Allenu pričal, da je videl, ko je obtoženec streljal na Massieja.
Proti oderuštvu.
“Free Loan Society” v Colora-di, katero društvo so vstanovili pred nekaj leti premožni prebivalci države, da pomoči potrebnim denar posojujejo proti malim obresti je sedaj sestavilo zakonski predlog, ki je naperjen proti vsim oderuhom ter vabi vse delavske organizacije, -da naj v tem smislu sestavijo peticije ter kar največ mogoče dobe podpise, da bo predlog že v jesenskem zasedanju prišel v posvetovanje.
Zahteva se državno nadzorovanje vseh denarnih posojevalcev, ki letno več kot 6 odstotne obresti terjajo; visoko jamščino od vsih denarnih posojevalcev, določilo najvišje obresti po 2 odstotka mesečno od posojil na -plačo ali mezdo, vštevši vse pristojbine in komisijone in konečno more vsaki posojevalec imeti d-ržavno licenco, ki naj stane letno $500.
E.	ROOT REP. KANDIDAT.
za predsedništvo.
Senator Elihu Root iz New Yc’-ka je nastopil kot tretji republikanski kandidat za predsedniški stol. Taftova stranka ni zadovoljna s tretjo kandidaturo in nočejo nič vedeti o takozvanem “Črnem konju”, toda predno bi dali vajeti v roke progresiven ali pa celo kakemu “preku-euhu”, bi sprejeli kompromisnega kandidata. —
Volitev v državi Ohio.
V -dirkaškim republikanskem glavnem taborišču se nestrpno pričakuje izid glasovanja v državi Ohio. 'Nek-teri računajo, da od 48 delegatov utegne 30 do 36 dobiti Roosevelt. Neki šalivec je rekel: “Odvisno je, kako bo predsednik Taft izgovoril ime rojstne države, ko dobi volilna poročila; ali bo zaklical O-Hei-O, ali pa Ohei-oh!”
Bojeviti kongres.
Washington, 20. maja. Danes je kongres odklonil prispevek Zdr. držav za vzdržavanje urada mednarodne unije za pospeševanje mednarodnega razsodilnega sodišča v Bruselju.
Okrajni sodnik, šerif, policijski načelnik itd. obsojeni.
Razne budalosti se dogajajo, toda da bi bili sodniki, policijski načelniki, šerifi in taki ljudje obsojeni, se le redkokedaj zgodi. —. Tak unikum se je prigodil tukaj v Cliieagi dne 17. t. m. ter podamo na kratko sledeče.:
Dne 14. aprila je imela demokratična stranka konvencijo v o-rožni dvorani 7. pešpolka. Okrožni sodnik McKinley je bil izdal sodnijsko prepoved, da se ne sme vršiti konvencija v omenjeni dvorani, kar pa okrajni sodnik John E. Owens ni vpošteval, marveč dal dvoranina vrata razbiti, da so mogli noter, kjer so potem zborovali.
Zaradi nevpoštevanja sodne prepovedi so bili obtoženi, krivim spoznani in obsojeni vsak na $500.00 in sicer sledeči: Okrajni sodnik John E. Owens, volitveni komisar Antony Czarneeky, policijski načelnik McWeeny, policijski naeelniški namestnik Hermann Sehuttler, policijski kapitan Patrick Lavin in sergant Malone. Seveda, so se vsi pritožili radi obsodbe, ker hoče vsaki svoj ‘prav’ imeti.
Zdrav protest.
Washington. -Senator Warren iz Wyominga se silno trudi, da bi skozi spravil zakonsko predlogo, po kateri bi se $100,000 dovolilo v svrho nadzorovanja vojnega de-partmenta nad dijaki v javnih in višjih šolah kjer se vadijo vojaških vaj in pa v streljanju.
Rooseveltova zmaga v Ohio.
Cleveland, 22. maja. Roosevelt je zmagovit. Po, do sedaj do-šlih poročilih je dobil od 42 delegatov 38 za republikansko konvencijo. To je silen poraz za Tafta kot v domorodni državi Ohio. čuje se, da Taft ne misli od kandidature odstopiti, tudi če vidi brezuspeš-nost. On misli delati na to, da če on ne zmaga, tedaj da tudi svojega nekdanjega prijatelja — Roosevelta — strmoglavi.
Delo za postavodajalce.
Phoenix, Ariz. Governer Hunt je sklical legislaturo na izvanredno zasedanje, v kateri se bo med drugim tudi sklepalo o predvolilnem zakonu in zakonu o raz, glasitvi volilnih stroškov.
OBVESTILO.
Anton Jeram, trgovec z zlatnino, urami itd., ki sedaj potuje po Pennsylvaniji je ob enem zastopnik za Glas Svobode. Rojakom po naselbinah ga vrlo priporočamo in to tembolj ker ga osebno poznamo in so ga nam razni rojaki iz zapada -priporočili kot -zanesljivega in poštenega trgovca.
Neposredna volitev.
Washington. Kongres je s 237 proti 39 glasov odobril skupno resolucijo, ki tvori dodatek k konstituciji (ustavi) in po katerem -bodo v bodoče zvezni senatorji direktno po ljudskem glasovanju voljeni. Senat je že odobril predlogo in sedaj čaka še na podpis predsednika. Ko bo predlog formalno podpisan, bo razposlana proklamacija na vse države, da se poizvejo morebitne želje o predloženi spremenitvi konstitucije.
Pred glasovanjem je bil silen boj, v.katerim so bili zastopniki južnih držav zj edin jeni ter nasprotovali resoluciji. Posebno je bil vnet boj zaradi tega, ker senatni dodatek daje zvezni vladi nadzorstvo nad volitvami. Tudi se je o-glašal strah pred gospodarstvom črncev, to je, da v prikritem zmi-slu nočejo pripoznati črnokožcem državljanske enakopravnosti.
Najprvo je bilo glasovano o dodatku, ki ga je vložil poslane Bartleff in po katerem bi bilo vsako nadzorovanje odvzeto vladi; toda 89 glasov je bilo oddanih “za”, in s 189 glasov je bil predlog zakopan.
Pri tem moramo pripomniti, da
pri glasovanju o resoluciji je 50 demokratov popihalo iz zbornice in ker je -bilo potrebno tričetrt glasov za sprejem, je bil le ta odklonjen.
Velikansko je bilo ploskanje, ko so iz zbornice korakali demokrati.
Prvič je bilo leta 1826 sproženo vprašanje o direktnih volitvah senatorjev in potem se je tu pa tam ponavljalo; a sedajno odobreno resolucijo je bil leta 1911 vložil senator Bristow iz Kansasa.
Da postane to veljavni zakon, potrebno je dve tretjine glasov senatorjev zakonodajne skupine. ,
K tem še dodamo, da je senatni pravni odsek sklenil, ugodno poročati o resoluciji, ki omeji službeno dobo predsednika samo na en termin šestih let. — Poročilo manjšine, ki eno službeno dobo štirih let priporoča, pride še na vrsto čitanja.
NA ZNANJE!
Zaradi praznika dne 30. t. m,, izide “Glas Svobode” že v sredo dne 29. maja.
Listnica uredništva.
V. 'P. Milwaukee, Wis. Brošura “Žrtev -razmer” je že zdavnaj pošla. Omenjene slike nimamo, ker forme zavržemo kadar jih obrabimo. Karl Marksa dobite: Socialist Literature Co., 15 Spruce St. New York, N. Y.
I.	P. Rittman, Ohio. — Vsaka stran ,‘Glas Svobode” je numerirana razven prve, kar zadostuje in mislimo, da zmešnjava je nemogoča.
J.	'C., Imperial, Pa. Vaš dopis u-poštevamo, toda prosimo, pomislite, da še daleč nismo na tisti idealni svobodi, ki si jo slikamo. In bas, da tja dospemo, moramo s klinom klin izbijati, kar se edino s politiko more zgoditi. Klerikalizem je nasproten vsakemu napredku, tedaj tudi svobodi; a le ta se more samo potom socializma doseči. — Da ste nam zdravi.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
za S 10.35 ...............* 50 kron,
za $ 20.50 ............... 100 kron,
za $ 41.00 ............... 200 kron,
za $ 102.50 .............. 500 kron,
za $ 204.50 .............. 1000 kron,
za $1020.00 ............... 5000 kron-
PoStarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Mew York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, Yaw York 104St.Clair Ave., N.,E.	Clavalani, Ohio


' i. -7i , ¿ L 1.'
Glas svobod#
Zahodna
Podporna
Bol niška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
ffVoLÆ
K
Vita.iovljena apriia ZS. lak irpor rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predse laik: FRA.XX JER18, B).x 44, Taylor, Wash.
Podpredledaik:	PAVE j K03, Box 10, Rivensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR VNK T03T0 VRŠ NIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: B L. \ ž FELI3IAN, Bjx8J, Ennmc law-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI
POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC.
n.
Nadaljevanje.
Kot ptičica isem pevala, Sem sladke sanje sanjala. Oh, zdaj pa nikdar več, Veselje ¡preč je, preč.
■	Narodna,
Nekega večera pozneje so mirno šumljali bistre Reke valovi in mirno so se pomikali drug za drugim vedno bliže in bliže nenasitnemu in nedoumnemu žrelu IŠ koci j anskč Jame, kakor se človek nevede čestokrat hladnokrvno bliža pogubi.
Bila je tiha, jasna jesenska noč, ko nas spominja veneča narava na življenje dobrodušnega starčka, ki zadovoljno gladi zlate lasce svojim vnukom, dobro si v svesti, da je vsak trenotek bliže oni uri, ko se jim bo moral umakniti in se bo ločil od njih za vedno.
P.ri Lesarju je snubil Korenčan.
Dobro jim je bilo. Tudi Gabrijela je bila vesela 'kakor menda še nikdar, dasi ni kazala svoje radosti. A natančnejši opazovalec bi bil takoj uganil, da ji pogled prav rad skrivaj uhaja na mladega Korenčana, Tudi Suhorčev Matej je sedel oni dan na istem mestu, ali onda j se je Gabrijela samo smejala. Kolika prememba, tedaj in sedaj! Danes je vesela, da bi objela ves svet, saj vidi pred seboj se uresničujočo najsrčnejšo željo. Res, da se s tem porajajo tudi že nove skrbi — takšen je življenja tek — a kaj so .resne skrbi lahkoživi mladosti!
Kakor lahkonoga srnica se je sukala nocoj srečna nevesta okoli dragih gostov.
“Torej kdaj bomo zavezali?” vprašal je stari Korenčan.
“Kadar vam drago”, de ponosno Ivan.
“Gabrijela, saj boš ti odločila to-le stvar”, rekel je Josip. O tej priložnosti je prvič “tikal” svojo zaročenko.
“Pa ti odloči!” zavrne dekle v zadregi.
“Po tem načinu ne nehamo nikdar”, seže v besedo stari Luka, videe, da se je sin zopet zaupno obrnil k njemu, kakor hoteč reči: “;Oče, prosim vas, recite vi!”
“Takoj po sv. Martinu mora biti,” zavpije Korenčan in udari s pestjo po mizi. Vino se ga je namreč 'že prijelo nekoliko, in nevesta mu je ugajala. Ivan je potrdil to določbo malone molče. Ni se hotel kazati, da mu je morda kaj na tem, če je prej ali slej. —
Kar ima na hišo priti, pridi danes ali jutri. Lesarju se hlače ne tresejo za par tisočakov. To se bo že kako prebilo, dasi prihajajo zelo jalovi časi v deželo. Neka stvar ga je pa vendar strašila, namreč ta, kaj potem, če vpraša Korenčan takoj za sestrino doto; a njegov strah je bil zaman.
Pozno v noči se je poslavljal Korenčan s svojimi prijatelji, od-hajaje v Bistrico. Kako ljubeznivo, kako prisrčno je bilo slovo! človek bi dejal: ti ljudje so prav rojeni z-a skupno življenje. V tem času je pa nekdo ogledoval vso to družbo izpod grmovja ob cesti kraj hiše in mislil vse drugače, 'kakor je mislila pred njim razhajajoča se družba. Bil je Matej. Skrb, strah in morda še kak drug črv so bili, da ga poleg jezične in vedno pikajoče Barbe niso pustili na miru spati doma v Hrastju. Kar zavohal je, da se danes nekaj snuje pri Lesarju. Prišel je bliže in, ker si ni upal več v hišo, skril se v grmovje in tu preslo-nel britke ure.
V Lesarjevi hiši je zavladal mir. Luči so ugasnile in jednolična svetloba prvega krajca lune je dobila tu svoje pravice. Brisveti-la je celo v spalnico in Gabrijeli nežno poljubila nje rožne ustnice. Lahki san jo je zazibal kakor odmev daljne godbe v sladko spanje. —
Matej je krčil pesti in z zobmi škrtal kakor besen, ko se je zavedel žalostnega položaja. Strast ga je tako prevzela, da bi bil strl vse, svet in samega sebe, ko bi bil dovolj močan. Tudi Korenčana bi strl, o njega še najraje! S takimi praznimi sklepi v srcu se je splazil na cesto in dalje proti mostu, ki je čez Reko v Hrastje. Diven pogled je od tukaj na mirno tekočo vodo in po vsem Lesarjevem posestvu. Lunin svit je odseval iz tisočerih valčkov Mateju v lice, nebeški mir je kraljeval v naravi. Le v mlinu je jednakomerno ropotal klepetec. Na mostu je stal Matej 'delj časa, jezno je gledal na Lesarjevo hišo in slednjič zaren-tačil ter zamabnil z roko:
“'Nesrečno gnezdo! Jaz ti že pokažem, jaz in pa moj prijatelj Menigo. Strta bo ošabnost tvoja, strt bo tvoj gosposki greben. Tedaj bi bil morda zopet dober Suhorčev Matej, a ne bode ga blizu!”
Nemo je odmevala Matejeva grožnja z bregov in temnih jelš, in nihče ga ni slišal. Mlinarja je
VABILO NA PICNIC
--katerega, priredi -
SLOVENSKI DELAVSKI PEVSKI ZBOR
•éé
99
v nedeljo dne 2 jnnija 1912 v Joseph Horalek grovu, Lyons, Illinois. - -
Vstopnina 25c Dame v spremstvu gospodov vstopnine proste DVE NAGRADI v gotovini najboljšima kegljačema
VZEMITE Ogden Avenue karo do City Limits in tam pa Lyons karo doGrova
glušil klepetec in ropotanje lesenega ogroda, Ivan je mislil o tem, da se bode treba, ko odide sestra, tudi njemu ozreti kam po novo gospodinjo, 'Gabrijela je pa /počivala v sladki istini svoje sedanje sreče.
Minili so potem nekateri dnevi.
iSuhorčeva Barba je zopet zbirala svojo “kramo” za kupčijo v Trst. Ljudje so se čudili, da se je zopet lotila tega posla, saj ga je opuščala že več let. Po vsej ko-šanski fari in tudi še dalje se je tedaj razglasila novica, da se bo zopet začela preiskava zastran rajnega Lesarja. Dobili so baje že pravega zločinca, a prijeli ga še niso, ker bi bilo preveč hrupa. Tako je pripovedovala Barba povsod in vsakemu, da je le hotel poslušati.
Res je bil Matej že napravil 0-vadbo pri bistriškem sodišču z Menigovo izjavo, ki je bila blizu taka-le: “Okoli devete ure zvečer dne .... sem slišal na tržaški cesti, /proti kateri sem šel po bližnjici, obupen krik. Bil sem oddaljen od onega mesta, kakor sem se letos prepričal sam, le dobrih tristo korakov. Prišel sem po tihem bliže ter videl na t)leh ležečega človeka, kateremu je nekdo prav škrbno preiskaval žepe. Kdo je bil, vem prav dobro, saj sem bil prav tik njega; njegovo ime pa objavim samo sl. e. kr. sodišču. Tedaj povem tudi zvezo dogodkov, ki mi doslej ni dala mirovati, dokler nisem dal zapisati te ovadbe.”
Naglo kakor požar se je širila potem novica, da je Luka Korenčan že v preiskavi, ker je on zločinec.
•Tiste dni se je ustavil sedaj ta, sedaj oni pri Lesarju in vprašal, če je res Korenčan že zaprt. Zenske v mlinu, čakajoče melje, pripovedovale so že o različnih strahovih, katere so videli /potniki na omenjenem mestu. Prav isto se je godilo v Bistrici. Možje iz one dobe so zopet pogrevali razne do-godbiee iz časov, ko so zidali železnico. Marsikdo se je spomnil tudi kodravega Laha Meniga, kateri je odšel nekega večera naglo-ma domov. Kmalu potem je prišel za njim tudi sin Batista. Proklinjat je Kranjce, svojo neumnost in svojo nesrečo.
Če sta se ustavili pred Koren-čanovo hišo le dve ženici, ki sta se vračali z vodo domov, sklepali sta roke in boječe se ozirali v hišna okna, kakor da sta do živega prepričani, kakšen vrag biva pod tem negodnim krovom. Obdelovale so novopečeno novico na vse strani, dokler so se mogle še česa domišljati, kar bi bilo v zvezi s Korenčanom; le tega se skrbne babnice niso domislile, da drže posodo z vodo na glavi, tako so se zaverovale v imenitnost /pomenka. Moški so postajali v senci košatih kostanjev sredi trga, tožili o lažnivem sedanjem svetu ter ugibali, za koliko se je tedaj pomnožilo Korenčanovo imetje. Potem ni čuda, če so pri Lesarju in Korenčanu s strahom in bojaznijo poslušali različne govorice. Nikdo ni več dvomil, da se nekaj zbira proti njim, le stari Luka se je zadovoljno pogladil včasih po trebuhu in udaril na junaške prsi, rekoč: “Ne bodo me ne! Pravica mora zmagati! ’ ’
Josip je svetoval očetu, da bi te neverjetnosti zadušil v kali ali pa trosilee takih nesmisli izročil sodišču, da dožene ž njimi, kar in kakor zaslužijo.
“Pa s takimi nesnagami da bi se mazal?” čudil se je Luka in nikamor se ni genil.
Bilo je popoldne pred vsemi Svetimi.
Luka Korenčan se je vrnil plašen in razburjen iz sodiškega poslopja. Stiskal je pesti ter jezno gledal okoli sebe. Nikdar si ni mislil, da ga bodo vjelli tako na lahkem v mrežo raznih kazenskih do-ločeb, katerim se nikakor ni mogel izogniti. Če bi imel samo jedno pričo, da, če bi jo imel! — A sedaj vsa določila in ves §vet, tako se mu zdi, govori proti njemu. To je bil prvi dan v njegovem življenju, o katerem je rekel, da bi bilo bolje, ko bi ne videl njegovega jutra.
Josip je slutil, da so se začeli tudi zanj in za Gabrijelo otožni dnevi strašne negotovosti. Skrilo se je prijazno solnce njune sreče, skrilo za temne oblake.
Drugi dan popoldne se je napotil vsakdo na grobe svojih rajnkih, da pomoli za pokoj njihovim dušam. Tudi Gabrijela in Ivan sta se mudila na /košanskem pokopališču. Saj počivajo tu njima v ram mladosti pomrli bratje in sestre, tu počivata oče in mati. Bili so in ni jih več med nami, a njihov spomin, spomin dragih rajnkih, živ i še med nami, a lepši in vzvišenej-si kot nekdaj.
Goreče in iskreno je molila Gabrijela na grobu prerano umrlega očeta,- in naglo se je utrinjala solza za solzo iz njenih oči. Vse je namreč zvedela, kaj se je zgodilo s Korenčanom, a ona in Orat sta prepričana, da je stari Laka nedolžen. Obema, je bilo žal obče spoštovanega moža. Otožno je zrla v nemi grob in obšla jo je čudna misel, drzna želja:, ko bi oče hotel sam razodeti, če je res, kar trosijo ljudje o Korenčanu! Komaj se je zavedala nespametne težnje, prestrašila se je in še gor-keje razjokala. Toda zaman jadikovanje ! Pravica hodi /po svojih lastnih potih; mrtve pa pustimo na miru!
Ivan ni niti slutil, kakšne bolesti prestaja sedaj sestra; vedel je sicer vse, a smatral je tudi vse z nekega stališča, da bi bil lahko ■rekel: kaj je meni Korenčan, kaj mi je ves svet? Jaz sem Lesar, in s tem je vse povedano. — Različna so bila torej čutila, ki so njemu prevevala srce na grobju, zelo različna od onih, ki so pretresala dušo Gabrijeli. Različni ljudje z različnimi srci. iSaj še listi na drevesu niso jednaki.
S pokopališča sta se kmalu vrnila domov.
Ona je bila bleda in prepadena. Morda je to tudi nekoliko povzročala črna obleka. Oči so otožno zrle v svet. Kako lep ji je bil nedavno ta svet!
Danes se mora stvar dognati. Ivan je namreč že med tednom naročil Lahu Menign, naj pride nocoj proti večeru k njemu in naravnost pove, kar mu je znano o poboju rajnega očeta.
Mrak je objel zemljo, večerni zvon se je oglasil in hladen veter je potegnil ob Reki. Tedaj je pri-, šel Menigo k Lesarju.
Čudno so ga vzprejeli. Gabrijela je videla v njem kalilca svoje sreče, vernega tovariša in pomočnika Suhorčevega Mateja iz Hrastja. In vendar ji je govoril notranji glas, da ji je dolžnost poslušati njegov odgovor: hudobnež, ki je kriv rane smrti njenega očeta, mora pasti v roke pravici, kaznovan mora biti.
Ivan je sodil, da je vsemu temu kriv Matej, čegar denar uporablja njegova sestra, da se maščuje za bratov neuspeh pri snubitvi. — Za Boga! mislil si je mladenič in se zgrozil nad človeško samovoljo. Srca se vendar ne morejo tako siliti in pariti, 'kakor komu bolje kaže. Še živine cesto ni mogoče tako vprezati, kakor kdo hoče. Ivan je pomislil na Matejevo vedenje v prošlem poletju, in marsikaj mu je bilo jasneje. Očividno je, da je nameraval nekaj važnega. Zakaj je zidal in se hvalil s svojim imetjem in zidališčem, posebno ko je bila navzoča Gabrijela!
O takem razmišljevanju mu je Barba vedno bolj izginjala z obzorja. 'V njem je dozorel slednjič ta-le sklep: Mateju se je zadnjikrat in sicer z najhujšo silo vzbudila misel o ženitvi. Hotel jo je vseka'ko oživotvoriti, in pri tem mu je bila Barba slaba svetovalka.
V posebni sobi je sedel Lah za mizo in mirno čakal, kaj ga bodo vprašali. Dobro mn je bilo znano, da ga Ivan ni poklical v hišo vsled posebne prijaznosti; ustrašil se pa vendar ni. Zakaj neki? Kar mu je znano, to pove sedaj, in to je povedali tudi pri sodišču in pripravljen je potrditi s prisego. Matej mu je dal za to nekaj lepih noveev, da je stvar objavil. Letos ima Menigo na Slovenskem posebno srečo.
Dolgo je sedel za mizo in dolgo pripovedoval. Daši mn je tekel slovenski jezik precej gladko, vendar se mu je često zadeval med soglasniki, da je milo vzdihnil, spomnivši se svoje mehke materinske govorice. Tedaj je pa segel po kupici in močil grlo z dišečo “vremščino”.
.	Dali« prihodnjič.
Posvetujte se z našimi specijalisti
Možje in žene
Za nasvet vam nič ne računimo in tudi ne za X—ray preiskavo.
Bolezni, ki jih vspešno ozdravimo.
Se počutite vtrujene, ko vstanete? Ste vrtoglavi? Se vam mrači pred očmi? Ali imate bolečine v hrbtenici? Ali vam srce neredno vtrip-Ije in imate glavobol? Ali ne morete spati? Ali ste potrti? Ali trpite na kaki kronični bolezni kot n. pr. zastrupljenju krvi imate škrofelne. rane. srab, kilo, trpite na želodcu, jetrih, obistih ali mehurju, ste zaprti, imate insomnijo ali kako drugo tako bolezen? Zglasite se pri Hot Springs Medical Institutu ki vas z X—ray-om preišče zastonj.
NAŠE GESLO:
Če ste bolni, mi vas ozdravimo; in če niste vam bomo resnico povedali. Imamo specijalista za vsako bolezen in najmodernejše metode v medicini, ranocelstvu in elektroterapiji. Ne obupajte, če so vam drugi zdravniki rekli, da ste neozdravljivi. Ne odlašajte, pridite takoj in mi vas gotovo ozdravimo. Ne rabite iti v Hot Spring, Ark., da bi vas ■tam zdravili, toda predite k Hot Springs Medical Institutu, kjer rabimo iste metode.
VSAK PACIENT ZADOVOLJEN
2 dovoljenjem Vas obračamo na stotine pacientov tu v Chicago, katere smo vspešno ozdravili in vsak vam bo povedal, da je z nami zadovoljen. Mi ne garantiramo samo, da Vas ozdravimo ampak da tudi ostanete zdravi, ali Vam pa vrnemo sleherni cent, ki ste ga nam plačali, Plačujete lahko na obroke.
HOI SPRINGS MEDICAL INSTITUTE, 111-112 S. State St. Chicago, III.
Nad Orpheum gledališčem.
URADNE URE: Dnevno od 9 do 9 večer. — V nedljah od 9 do 4 pop. Govorimo v vseh jezikih.	Tel. Randolph 5541
Vaštrdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1654 Blue Island Ave.,
blizu '18 ceste.
Telefon Canal 732
VINO.	Pristno vino iz Missouri.	VINO.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesib ali mešano brlozgo.' Zahtevaj in naroči
“Vllsro IZ MISSOURI
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja.
Rdeca vina:	Cena gal.
Concord................50c
Claret ............... 50c
Ives Seedling......... 65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Bela vina:	Cena gal.
Elvira .............. 60c
Riesling..............70c
Marshala..............75c
Dry Hill Beaty.....$1.00
Pri naročilih po 50 gal in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 do 50 gal., priložiti je $1.00 za sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. GRAM» Naylor Mo»
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
$25.00	ZASTONJ			$25.00
3	7	4
2	9	6
10	5	8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas ma lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete nro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen
West Roundup Saloon.
Samo % milje zahodno od postaj«.
Vedno sveže pivo. — Postro iba solidna. Domača vina.
Josip Cerovšek
lastnik.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
I92LBlue Island Ave.,
Chicago, III.
Glas Svobode stane $2.00 na leto,
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 23-18 Blue Island Ave., Chicago, 111. „ ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 487, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Fos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobade”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
I KMETIJSTVO. \
Da se smetana sladka ohrani.
Ti bližajočim toplim letnim časom pridejo zopet teškoče mleko in smetano (posebno poslednje) za dlje časa shraniti in sladko obdržati. Farmer je sedaj silno vpo-sljen in nima časa, da bi se vozil v po več milj oddaljeno mlekarno ali sirarno. Da taka vožnja enkrat izostane, se more pripustiti in potem bo konečno oddana stara smetena, ki neprilike povzroča. — V tovarni se zahteva sladka smetana, a ker se je potrebna naredba opustila, je postala 'kisla. Na farmah so v sedanjem času misli po njivah; gospodinje se bavijo z vrtom, kjer imajo polno dela in tako pozabijo na posodo s .smetano.
Dve točki sti, ki se morati vpo-števati pri hranitvi mleka in sme-
tane v toplem času: Prvič, shranimo mleko in smetano v kolikor mogoče hladnem prostoru in drugič moremo paziti na snažnost.
Pride nesnaga v mleko ali v smetano, tedaj se zatrovajo neštete kali, ki se hitro neskončno pomnožijo, če imajo svojo navadno temperaturo. Splošno je znano, da se v toplem kravjem mleku take kali izvanredno hitro množijo, a takisto v smetani. Kolikor večja je snaga pri molži, pri posodi in na kraju shranitve, toliko dlje o-stane smetana sladka. Ako se v tem smislu mleko zanemarja, tedaj nesmemo pričakovati sladke smetane. Polna golida ne sme nepokrita ostajati v hlevu ali pa na zaprašenem prostoru, kjer se mleko shranuje; takisto ne smejo shranjenje hiti posode z mlekom in smetano v kuhinjah ali v sta-novalnih sobah.
Zraven snage je za smetano neizogibno potreben hlad. Kjer se
mleko preceja skozi separatorje, se more izločena smetana takoj temeljito ohladiti; a kjer je pomanjkanje ledu, naj se posoda s smetano v vodnjake spusti. Na vsak način pa se more smetana od zjutrajšnje molže ohladiti, predno se jo zmeša z ono večernega mleka prejšnjega dne.
Tretja točka, katera pospešuje skisanje mleka, a se malo vpošte-va, je, ker mleko vsebuje malo množino maščobe. Zelo mastno mleko se tako hitro ne skisa, kot pa vodeno; kar je umevno. Ivislo-bo ali skisanje povzročajo glivične kali na mlečnem sladkorju. Kjer se nahaja visoka odstotnina maščobe, naravno morajo biti tam druge snovi v toliko manjši množini. Glivične kali ali bakterije iz-premenijo mlečni sladkor v mlečno kislino. Če je zaradi velike maščobe malo mlečnega sladkorja, tako se zamore razviti le mala množina mlečne kisline. Iz tega je razvidno, da skisanje "mastnega mleka se le počasi razvija. Seveda, mastno mleko se s separatorji tako lahko ne posname, kot vodeno; toda to velja posebno za zimski čas.
Kjer se nahaja veliko napajalno korito, se to lahko porabi za hla-dišče mleka in smetane. Še ugodnejše je za farmer ja, kateri ima studene, ki je obgrajen in pokrit. Tukaj se mleko hitro navzame temperature, ki nasprotuje bak-ternemu razvitju, toda v koritu se voda v poletnem času brzo segreje, za to jo je potrebno čez dan večkrat ponoviti.
Smodnik kot gnojilo.
¡Stari smodnik naše Zvezne mornarice, ki je še iz časa pred iznajdbe in rabe današnjega brez-dimnega smodnika, bo sedaj prodan za gnojilo po 1 cent funt. — Kmetje iz Missouri se baje zanj trgajo, — da bodo v “pulferizira-no” zemljo sejali bob, ki bo po za-vžitju, seveda “eksplodiral”! No, to zna še dobro biti!
Skrb za krmo za prihodno zimo.
Pod zmrznjeno sneženo odejo, ki v zimskem času cele tedne zemljo pokriva, ne trpijo samo zimke setvine in detelja, marveč tudi znana alfalfa. Iz severnega Illinoisa in Indij ane, iz vseh osrednjih držav prihajajo poročila: Alfalfa je zmrznila. Tedaj tudi far-merji, ki so na to zeljišče stavili nado in bogato košnjo pričakova-
li, so razočarani in si morajo iskati sredstva, da si za prihodno zimo priskrbijo krmo.
Zmešan oves in grah je, če že ne najboljše, vendar dobro nadomestilo. Seveda, grah je drag in oves ni ceno; tedaj cena te zmesi za 20 akrov že v mošnjo poseže, toda še vedno je ceneje, kot če se mora zaradi pomankanja krme živina pod nič prodati.
Na en aker pride, kakor je zemlja plodovita, 1 do 2 bušlja graha, ki se s kultivatorjem 3 palce globoko zagrebe; oves, 1 Yo—2 bušlja na aker se 3—5 dni z drilom ali pa redko seje in na lahko povleče. Če se oboje hkrati seje, je grah pre-plitev in prehitro ozeleni; tedaj oves prehiti in že dozoreva, ko se oves šele razvija. Ko ovseno zrnje dobi .sok (mleko), je čas da se oves pokosi.
Dva meseca po setvi, se zna s košnjo pričeti. V nekterih krajih je še vedno dovolj časa, da se njive obsejejo s tur.šico za krmenje.
Tudi oves in bob zmešano, Jata dobro zimsko krmilo. Za setev se vzame tista množina in razmerje, kakor pri grahu in ovsu. Bob se popred ne zagreblje, marveč se z ovsom zajedno seje.
Ako je zemlja rodovitna, se zna po košnji omenjenih setvin, še mi-let sejati. Od te vrste trave se vzame % bušlja setvine na en a-ker. Že v šestih tednih po setvi se zamore milet kositi. Da bi mraz škodil, se ni bati, ker se seje že začetkom avgusta meseca.
Ob jednem naj še opozorimo, da je sedaj čas misliti na jesensko pašo preščičev. Strniščne njive so za to prav prikladne, če je bilo dobro zrelo žito za časa žetve, je zrnje izpadalo, ali pa, če je na njivi obilo plevela. Oboje se najde na dobri farmi, toda ne v toliki meri, da bi se moglo veliko vpo-števati. Če so žitne njive ob jednem s travo obsejane, se znajo za pašo le tam rabiti, kjer je detelja visoka in gosta ter se je bati, da v zimi segnije; sicer velja načelo, da se po mladih setvinah prvo leto ne pase.
Najložje se pripravi kos njive za prašičjo pašo, kjer je turšica rastla, in če je bilo pred zadnjim obdelovanjem obsejana z bobom, ripsom .ali pa s kakšnim žitom. Tu se zna pravočasno turšica požeti in pospraviti, in po obgradbi prepustimo njivo živalim.
“NE ZBIRAJTE BOGASTVA TEGA SVETA, KO NE VESTE NE DNEVA NE URE ...”
Ta rek je veličasten in je v krščanski veri, oziroma cerkvi dog-matiziran, kajti tako je učil Kristus sam ter zapovedal svojim u-čencem, rekoč: “Pojdite in učite vse narode, itd.”
Tedaj bogastva nikari skupaj grabiti, ker to je proti krščanski veri in proti verski dogmi in kdor se temu protivi, kar cerkev uči, pregreši, bo preklet in izobčen iz rimsko-katoliške cerkve.
To je eden temelj med neštetimi drugimi, ki jih naši duhovniki u-čijo, a kako jih sami izpolnujejo kaže sledeči dogodek, ki ga poročajo iz Berolina:
Mnenje se je danes tukaj razširjalo, da je bil morabiti doktor Li.ebe, bivši katoliški armadni kaplan in duhovnik, ki so ga našli pred malo časom v njegovem stanovanju zastrupljenega in kjer so odkrili dragocenosti v vrednosti $375,000 — ki je v neki zvezi z o-ropanjem samostana v Jasni Gori pri Čenstohovem na Poljskem, ki se je vršilo oktobra meseca 1910. V stanovanju Liebeka so našli velikansko množino in raznovrstnega žlahtnega kamenja, en dragocen cimborium (kelih za obhajilo), in mastne bančne knjižice.
Doktor Liebe je bil popred mis-jona.r na daljnem Vzhodu, pred nekaj leti je izstopil iz rim. kat. cerkve ter pristopil k protestantom, in to, ker se je mislil oženiti, kar se je razvidlo iz pisem, .ki so jih tudi dobili na njegovem stanovanju. 'Svojo kaplanijo je -zgubil zaradi razuzdanega življenja. To in pa okolščina, da v njegovi že priletni starosti ni mogel dobiti primerne soproge, ga je najbrže potlačilo ter izvršil je samoumor, ¡Zveza Liebe z oropanjem samostana zopet ogreva dogodke o u-moru in ropu. Bil je pravi cerkveni škandal, ko se je bil izvršil rop dragocenosti “sloveče zamorske device”, potem beg meniha z neko zloglasno žensko in pa razuzdano življenje, ki se je dogajalo v Pav-ljanskem samostanu v Čenstoho-vu. Pobegli menih Mačoh je živel eno leto v Varšavi z omenjeno žensko; a ko je izginil Mačoh, videlo se je, da so tudi dragocenosti izginile. Po tem ko se je naveličal te zloglasne ženske jo je poročil z
njegovim bratrancom. Ona je svo- -i jemu možu vse povedala, to se .re- ' če o ropu, in Mačoh, ki se je o- 1 vadbe bal, je umoril bratranca.
Pozneje so ga zasačili in zaprli,-, j a baburo tudi, in proces se je s tem zaključil, da je Mačoh dobil 12 a babnica pa 2 leti ječe. ‘Silno malo!
No, kakor smo že zgoraj omenili, se sedaj natolcuje, da je bržkone Liebe od Mačoha dragocenosti kupil, in da je -znal vse o ropu.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
RODOVITNA ZEMLJA.
Ako nameravate kupiti kmetijo, kupite jo tam, kjer je zemlja najbolj rodovitna in se vam že v prvem letu splača.
Dokazano je, da v Marinette Co. Wisconsin, šenica, rž, ajda, ječmen, oves, koruza, krompir, mrva, sadje in posebno jabolka za najmanj 30% boljše obrodi kod v drugih državah Amerike. Tudi za živinorejo je ta kraj na jako dobrem glasu, radi dobrega zraka, pitne vode in tečne mrve.
Farme so oddaljene 3 do 10 milj od mesta ‘Crivitz in leže ob deželni cesti blizu železniške postaje. Letos lahko zemljo še jako poceni in pod zelo ugodnimi pogoji kupiti.
Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na
ADOLF MANTEL,
1836 Blue Island Ave. Chicago.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARIIN rOTOKAR
162S So. Center Ave., Chicago, 111.
Cenili knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
1809—1813 Loomis St., Chicago, 111.
Aškerc:
Nove poezije ..................$1.50
CANKARJEVI SPISI!
Gospa Judit.......................75
Kralj na Betajnovi ............1-00
Hiša Marije Pomočnice............75
Hlapec Jernej....................75
Jakob Ruda........................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi....$1-00
Nina..............................75
Ob zori........................$1.00
Vinjete........................$1-00
Za narodov blagor.................75
Zgodbe iz doline, šent florjanske	.75
Za ¡križen.....................$1.00
JURČIČEVI 8PI8I:
starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih čar
sov, in dr..................50
IV. zv. Tihotapec, Grad Rojinje,
’ Klošterski Žolnir.....	.50
V. zv. Hči mestnega sodnika,
Sin kmetskega cesarja... .50
VI.	zv. Sosedov sin, Telečja pe-
čenka in dr................50
VII.	zv. Lepa Vida, Ivan Erazem
Tatenbah ..................50
IX. zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma.................50
X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne-
vošljiosti in dr............50
XI. zv.:	Tugomer, drama iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseuiška........50
Trošta spisi:
Pri stricu ........................40
PREVODI
Iz svetovne književnosti.
Ben Hur, (vezana)...............$2.00
.50 .40
KERSNIKOVI SPISI:
Agitator .....................$1.00
Berite Novice, Politični listki	. .$1.25
Ciklamen ..........................$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike 1	dr.$2.00
Jara gospoda, Očetov greh -----$1.00
Kritika, Komentar ................50
Lutrski ljudje, Testament .........$1.00
Na Žerinjah ...................$1.00
Roši j to in Vrjanko ..........$1.00
Zbrani spisi, (pesmi) .......... .50
Levstika spisi:
Obsojenci .........................$1.00
Svoboda ............................  70
Murnika spisi:
Najhujši sovražniki ..............30
Znanci ...........................75
Meška spisi:
Mir božji .....................$1.00
Ob tihih večerih ..............$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Končanove Klare..........75
Premaganci .......................30
Velik punt .......................75
V Študentovskih ulicah ......... .75
Zadnji rodovine Benalja ..........75
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Brez dogme.....................$1.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek.........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih....$3.50 Quo Vadiš, (vezan).............$2.50
Šorlija spisi:
Človek in pol .................$1.25
Novele in črtice, (vezana).....$1.50
Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.: Ivan Slavelj; Antonio
Glednjerič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1-25
II.	zv.: Otok In struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonicus;
Kuzovci; — Vita. vitae
.......................$1.25
V. zv.: Mrtva srca; 4000 ’ času primerna povest Iz prihodnjih dob................$1.25
TOLSTOJEVI SPISI;
.................................75
Bohovi huzarji in Iliri........$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek......75
TRDINATOVI SPISI:
,,	„	H-	»<	 75
„	IH-	»...........75
..	„	IV...............75
Blagor na vrtu cvetočih breskev
Dim ............................
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ........................ .75
Islandski ribič...................50
Jacque Damour in Nais Micoulto .50 Jan Marija Plojhai Roman ... $1.75
Kako pišejo ženske.............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba..	.25
Mali lord....................... .71
Momenti........................$1.25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec ln dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Maksima Gorki..............75
Prva ljubezen .....................50
Ruska modema...................$1.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Taras Buljba ................... .75
Tartarln iz Taraskona.............50
Vohun.............................75
Leposlovna knjižnica:
Razporoka......................$1.00
Mož Simone.....................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.00
Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50
Straža........................ $1.00
Skrivnosti srca ...................60
Ljudska knjižnica:
Dekle z biseri..................$1.00
Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni In poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40
2.	zv.; Gorski poteki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospođa Ignacija Brum-..........................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ...........................40
Knjižnica časopisa “Naprej!"
1.	zv.: Socijalizem (druga izdaja) .10
2.	zv.: Prolearijat ..............10
3.	zv.: Zakaj smo socialisti? ...	.10
5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje
t matom? ................. <15
6.	zv : Prolearijat.................15
7.	zv.: Katoliško svetovno nazi-
ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred	...	.15
Knjižnica Narod, založbe v Celju. II. zv.: Izlet g. Brouška v XV.
etoletje ...................76
Narodna Biblioteka:
Babica..............................50
General Lavdon......................25
Zaroka o polnoči....................15
Za kruhom ......................... .15
"NAŠ DOM.”
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
zv.:	Cesarjevič in sestri
dvojčkinki; Kronika	Teharskih plemičev 	 25c
2. zv.; Zadnji grof, celjski in iskalci biserov na otoku sv. Duha ......................... 25c
20. zv.; Amerikanci (Igra) in povesti ........................
.50
3. zv.; Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem.................25
Slovanska knjižnica:
Na bojišču.........................40
Preko morja........................40
Pripovestl o Petru velikem.........75
Slučaji usode .....................75
Božična noč........................40
Mladost............................40
Svetovna knjižnica: Aleksanda Dumas:
Dama s kamelijami...............$1.00
Grof Monte Cristo I.	zvezek----$2.00
Grof Monte Cristo II.	zvezek----$2.00
Trije MuškertiTji............... 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertlrjev.)_______2.25
VENEC SLOVANSKIH POVESTI.
Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik.
3. zv.; Prokleti ste...!.........50
4.	zv.: Rusinja ..................50
5.	zv.: Lux in tenebris lucet ..	.50
6.	zv.: Črtice z ogljem...........50
7.	z vi: Bolfaik ..............  .50
8.	zv.: Kako se je pijanec iz.
preobrnil ...................50
9.	z vi.: Jazbec pred sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.: Za staro pravdo...........50
14.	zv.: Sami med seboj. Učen-
jak (Igri.)..................25
15.	z v.: Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti.......50
16.	zv.: Pri Jugoslovanih..........50
17.	zv.: Pot spokornikov, ln dru-
ge ........................50
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andersenove pravljice .............50
Avstralija In nje otoki............50
Avstrijski junaki..................75
Bele noči .........................25
Bitka pri Visu.................... 30
Boj za pravico.....................40
Brodfcovski odvetnik ..............75
Burska vojska .....................30
Cesar Jožef II.....................25
Bolgarija ln Srbija................50
Barvaste črepinje..................30
Črna žena .........................75
Deteljica ....................... .20
Dobra gospodinja (vezana).......1.50
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politika................15
Francka in drugo...................25
Fra Diavolo .......................30
Gozdovnik, 1. zvezek ..............50
Humoristični leksikon .............30
Igračke............................75
Ilijada............................50
Izdajavec..........................50
Iz nižin življenja..............  .50
Iz dnevnika malega poredneža.. .75
Jurkica Agičeva .................1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma ............................  75
Kako vzgaja us»da.................40
Kacijanar..........................50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Kitajci in Japonci.................50
Knez črni Jurij...................20
Kraljica Draga ....................25
Križana usmiljenost ...............40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda ..........................50
Kultura in politika................10
Libera nos a malo..................75
Ljubezen ln junaštvo strahopet-
Popolna slovnica esperandskega
jezika ..........................50
Pod spovednim pečatom; prva
‘knjiga ...................... 1.25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga ....................... 1.00
Prilike patra Bonaventure..........40
Pred nevihto......................30
Reformacije in socialistični boji
slovenskih kmetov ...............50
Revolucija na Portugalskem.........30
Reliefi ........................ .75
Rječnik hrvatsko-slovenski.........50
Robinzon..........................60
Ruslbo-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .......................... 2.25
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878............ 1.50
Skrivnost najdenke ............   .30
Socijalizem in moderna	veda...	.50
Spake ............................75
Spominski listi iz avstrijske zgo-
dovive ..........................25
Spomini na Prešerna................75
Srečolovec .......................20
Štiri ruske slike (vezana).......	.50
Štiri ruske slike (broširana)...	.30
Tajnosti španske inkvizicije,	I. zv..	05
Telesni naš postanek razvoj to
konec ...........................75
Tilho to drugi....................75
Turki pred svetim Tilnom (ve.
zana ......................... 1.00
Ugrabljeni groflč .................30
Ukrajinske dume....................15
Undlna ............................45
Uporniki . . . ..................	.40
Utrinki.....................$1.00
Vaška kronika.....................75
V	delu je rešitev..................20
Veliki trgovec....................50
V	kamnolomu ....................  30
V	naravi........................ .50
Vojska na Turškem..................35
Vstaja Škenderbergova	(vezana)	.40
nega praporščaka ...............40 V tujih službah...................50
Marjetica.........................50
Materina žrtev....................50
Malo življenje....................50
Med knjigami to ljudmi.......... ,25
Mina ..............................50
Mlinarjev Janez ...................40
Morski razbojnik ................1.00
Mtusolino ........................35
Na krivih potih................... 40
Narodne pripovedke soških planin .......................... 1-50
Oče naš.......................- -	-50
O te ženske...................$1.00
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije .....................50
Pisana mati .....................  40
Politično življenje	Slovencev.,.	.30
Postrežba bolnikov	........... 20
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra vlpavca..................75
Za bratoljubje ......................40
Za srečo ............................40
Zgodovina avstrijislkojogrske monarhije ...........................25
Življenja trnjeva pot...............40
Zlatokopi ..........................30
Zmaj Iz Bosne.......................50
Zlatarjevo zlato....................75
Lazarič Lindarski, povest v ver-
zich ..............................70
Repoštev ...........................20
V znamenju življenja.................75
Bajke in povesti, V. zv.........1.25
Lasniki .............................60
Jagode ..............................60
Pod lipo ............................60
Zimski večeri .......................60
Naročilom Je priložiti	denarno	vrednost, bodisi v gotovini,	poštni	nakaznici ali poštnih znamkah	po	en	ali
dva centa. . Poštnina Je pri	vseh	teh
cenah Se všteta.
- ....• ..-	- . ...... A----------------------------------------- a*.,:.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis Street Chicago. Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki._________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja -------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...........
za pol leta..............
»A EVROPO:
za pol leta..............
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik Aa nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov.
PROS VITL JEN0 XX. STOLETJE.
V	prosvitljenem dvajsetem stoletju se svetovne vlade in države, človeška družba in ves element ponaša s civilizacijo, kakoršne baje na tej zemlji še ni bilo. Meščansko časopisje, v obče vsa literatura, u-■čenjaki in zgodovinarji, politikar-ji in drugi veljaki kakor tudi škofje in njih služabniki vseh veroizpovedi bombastično pripovedujejo da je to stoletje storilo konec robstvu in suženstvu.
V	Ameriki slavimo Lincolna kot osvoboditelja črnih sužnjev. — V blaženi Avstriji slave leto 1848, ker v tem letu je bila odpravljena tlaka. Vsak narod, pa bodi še tako mal najde v zbirkah svoje zgodovine, da je tega in tega dne in leta bil storjen konec tlaki ali
1 suženstvu.
Naša rimo-katoliška cerkev tudi kaj rada kaže na afrikance, svoje tamošnje misijone, ki so toliko dobrega storili in toliko črnih maličev osvobodili suženstva. — Vsaka vlada pa bodi cerkvena ali posvetna se junaško tolče po prsih kedar pride pogovor na odpravo robstva, tlake ali suženstva.
V	tem prosvitljenem dvajsetem stoletju svobode (!) pa najdemo vse kaj dražega kot svobodo. O svobodi sploh govora ni. Poglejte industrijelnega delavca sveta! A-li je on prost, svoboden? Ni — su-
I ženj je. ¡Še slabši je kot suženj. In o tem smo že mnogo pisali in razlagali. Tisti delavci, ki so razredno zavedni že vedo kako svoboden je delavec, oni že Vfedo kaj je moderni suženj in jim ni treba še j posebej razlagati o tem modernem S suženstvu.
Ne dolgo tega pripetil se je v7 i| Avstriji — naši mili, prosvitljeni | Avstriji slučaj, ki je vreden, da ga omenimo, da bodo slovenski sinovi nazadnjaške Avstrije vedeli, i kako probujena je ta mila, piška-j vega oreha vredna Avstrija.
Nek nedeljski časopis prinaša 'sledečo novico — povdarjamo še ! enkrat — novico:
“Otroci prodani na javnem trgu:
Dunaj, 18. maja. Ob jezeru Konji stans (Constance), ki leži med j Švico, Avstrijo in Nemčijo je le-; po letovišče Friedrichshafen, ka-i tero turisti kaj radi obiščujejo. —
; Bilo je okoli velikenoči, ko ni bilo | ravno toliko turistov, a vendar bi-: lo jih je dovolj, da so na svoje oči | gledali za XX. stoletje impozan-jj ten prizor, ki se je odgajal na | glavnem trgu tega letovišča, ka-; teri bi se dal primerjati arabskemu javnemu trgu s sužnji v Afriki. —
To je bil letni semenj tirolskih otrok. Ta dan je prišlo na semenj 125 dečkov in 30 deklic v starosti od 11 do 16 let na posebnem parniku pod pokroviteljstvom rim-sko-katoliškega duhovna. Ta duhoven jih je zbral kot jagneta pred vhodom gostilne “Zlato kolo” in jih prodajal za največjo ceno.
Kupee v je bilo dosti; okoli 600 kmetov iz Badena, Wiirtenburga in Bavarskega je prišlo tja, da nakupi male sužnje in jih porabijo za kmetska dela na svojih kmetijah. In ti kupci so se obnašali proti malim sužnjem ravno tako, kot če bi kupovali konje, teleta, krave ali vole. Primerilo se je celo, da ¡..so otroke prijemali za rame, noge I in prša, da se prepričajo, če so ¡res I zdravi in močni, prodno so duhov-! nu ponudili ceno za človeško žival, i In duhoven je vse to mirno gledal.
Ker ni bilo na trgu toliko otrok,
kolikor bi jih rabili, je bila cena istim precej visoka. Nek deček, 16 let star je vrgel $62.50 (amer. vrednosti), ta je bil močan dovolj za sekiro, vile ali pa koso. Neka robata deklica je vrgla $50.
Na dragi roki pa je bilo pretežno mnenje, da $12.50 je precej visoka svota za slabotne, slabo hranjene dečke in deklice, ki so bili komaj 11 let stari in bi morali še v šolo hoditi, a vse eno jih lahko porabijo za gosje, svinjske ali pa celo kravje pastirčke.
Skupljen denar, po odbitku li-citantnih (javno dražbenih) in potnih stroškov, katere si računi duhoven, gre Staričem otrok, ki so ponajveč zasebniki v hribovjih slikovite Tirolske.
Ves ta biznes na otročjem sejmu, ki je že od nekdaj v navadi, je sedaj aranžiran od neke klerikalne družbe, zvane “Turoler Hu-tekinder Verein”.
Da take prosvitljene države, kot so Avstrija in Nemčija ne odpravijo tega madeža srednjega veka v sedajnem prosvitljenem stoletju in da se takove spodtakljive kupčije vrše pod zaščito rimokatoličke duhovščine pač kaže kako daleč smo pririnili z našo civilizacijo.
¡Še nekaj.
Vesela novica prihaja iz New Yorka in sicer iz boljših krogov, tam kjer je pes ali mačka več kot hlapec ali dekla, več kot vse drugo na svetu.
Devet prominentnih gospa je priredilo velikansko pojedino v Vanderbiltovem hotelu na čast svojim psom in mačkam. Psi, mačke in gospe, vsi v draguljih in zlatnini in svili, so sedeli pri eni in isti mizi.
In morda samo par sto korakov od tega inteligentnega prizora, bi lahko videl može in žene in raztrgane otroke pobirati ostanke jedil vržene na kup smetja.
In takih prizorov se ne manjka nikjer v tem prosvitljenem dvajsetem stoletju, o katerem pravijo, da smo prišli do naj višje točke civilizacije, ki jo je svet še kedaj poznal. Da, v tem prebujenem stoletju, delavec, suženj priskrbi denar, sredstvo — in gospe naših gospodarjev ga troše na psih in mačkah, med tem ko mi stradamo in hodimo skoro nagi po cesti.
ZA NARODNO KORIST.
Pod tem naslovom bomo od časa do časa prinašali razne članke in sugestije, oziroma ideje v prid naroda.
Vabimo tudi rodoljube zmožne pisanja, da se poslužujejo tega prostora in v njem razlože svoje misli, ideje in načrte ter pišejo v korist slovenskega naroda v Ameriki.
Pri tem se ne bomo ozirali ne na politično in ne na versko prepričanje. Vsaka dobra ideja v korist naroda bo našla .svoj primeren prostor v teh kolonah.
¡Slovenci v Ameriki stojimo v več taborih grožeč eden drugemu: Sloge ne poznamo. Slovanska vzajemnost nam je tujka in zato nas drugi narodi nočejo poznati in sleherni rodoljub in rojak se tako-rekoč čuti zgubljenega med tujim narodom.
Slovenci v Ameriki nimamo danes še ničesar (izvzemši par cerkev) da bi bili lahko ponosni. —
150,000	Slovencev, pa še nimamo lastnega slov. doma, nimamo nobenih bank, sploh ničesar, kar bi nas povzdignilo v vrste drugih narodov.
Imamo lepo število podpornih Jednot in Zvez, ki pa vse konkurirajo med seboj. Zakaj?
Zakaj se te slovenske organizacije ne zbližajo in skupno kaj dosežejo v prid naroda, ko je vendar načelo vsih skoro eno in isto, to je podpora. In če ima veroizpo-vedno vprašanje pri tem kaj o-pravka, iztrebite ga. če ima politika kako vlogo pri podporni organizaciji, ven žnjo! Podporne organizacije se naj ne vmešavajo ne v vero in ne v politiko. Služijo naj nepristransko svojemu namenu, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje, goječ narodnost, vzajemnost, slogo in bratstvo.
Ge to store vse slovenske podporne organizacije, napravijo s tem prvi korak do združenja.
Pred nekaj leti je neki slovenski list v Ameriki sprožil misel za ustanovitev slovenske sirotišnice
in pri tem zaspal, namesto da bi vstrajal in tako v resnici nekaj koristnega storil.
Med nami Slovenci je veliko sirot in tak dom bi dobrodošel tem nesrečnim rojakom in rojakinjam. Ali ni 150,000 Slovencev v stanu vzdržati vsaj en tak skupen dom? In kaj porečete vi, razne Zveze, Jednote in razna podporna samostojna društva, s skupnim članstvom v bližini 40,000, ki ste se zavezale bratsko podpirati se med seboj (to je med člani) in skrbeti za njih vdove in nedorastle otroke? Kaj porečete na to, ko še nobena ni ganila, da bi vkrenila nekaj za te sirote umrlih članov in nečlanov, narodnih bratov?
Prava teškoča bi bila za posamezne podporne organizacije vzdrževanje takega doma, toda z združeno močjo to težkočo prestanete. Vse Jednote in Zveze v Ameriki naj bi skupno zgradile tak dom, sirotišnico ali sanitarij in ga skupno vzdrževale. Par centov, katere bi vsak član plačal na leto v ta namen se ne bi nobenemu poznalo, a koristilo bi pa mnogim. Pomislite, koliko trpljenja, težav, gladu in takih neprilik bi prihranili sirotam. Pomislite, koliko sirot bi osrečili in iztrgali iz žrela obupanosti.
Mi smo mnenja, da z združeno močjo bodo razne Jednote in Zveze konečno prišle do tega zaključka in zgradile skupen sanitarij ali pa sirotišnico.
Kako bi se ta narodna naprava vzdrževala in podpirala prepuščamo drugim, posebno članom raznih podpornih organizacij in glavnim uradnikom.
To poletje bodo imele razne Jednote in Zveze svoje konvencije in priporočali bi, da bi delegati na teh konvencijah o tej stvari vkre-pali. Konvencije naj zvolijo poseben odbor, kateri se naj o ustanovi sirotišnice ali sanitarija posvetuje z drugimi organizacijami in če potreba naj ima ta odbor pravico vdeležiti se konvencij drugih organizacij in se z odbori i-stih v tej zadevi posvetuje, izdela načrte in jih predloži celoskupne-mu odboru v potrdilo. To je prav jednostaven način in bo imel dober, vse hvale vreden vspeh.
Ali smemo pričakovati, da se bodo delegati prve redne konvencije S. D. P. in P. Družbe v Dar-ragh, Pa. zavzeli za stvar? Ali se smemo zanašati, da bo konvencija Slovanske Zapadne Zveze, ki se bo vršila v Pueblo, vkrepala o tem? Ali bodo delegati S. N. P. Jednote odobravali ta nasvet in kot zastopniki ene najmočnejših slovenskih podpornih organizacij se strinjali z našo idejo in storili potrebne korake? Kaj porečete na to glavni uradniki vsih drugih organizacij ?
ODPIRANJE KLOŠTROV NA ANGLEŠKEM.
Po “Central Christian Advocate”.
Na Angleškem je danes 873 klo-štrov, v katerih je na tisoče nun zaprtih. Večina teh “zaprtih” kiloštrov so zabiti, zamreženi ter obdani z visokim zidovjem, kot državne jetnišnice. In zakaj ? Da ne more nihče pobegniti. Ne pomaga nič, če za tem zidjem prevarane ženske jokajo in vzdihujejo po prostosti, ker — da si na Angleškem ozemlju — so brezpravne jetniee za življenje. Nobena Evropska država ni tako, glede verske svobode, bigotna kot ravno Angleška; še tu v Ameriki so razni zavodi pod državnim nadzorstvom.
Odprla se je živahna agitacija, da se prisili te zavode pod državno nadzorstvo. In zahteve so sledeče :
Vsi samostani se morajo podvreči nadzorstvu.
Starši, bodisi protestanske ali ■rimokatol iške veroizpovedi, ali o-beh (t. j. eden od vsake), imajo pravico obiskati svojega sina ali hčer, vsak dan ob primernem čašu.
V	slučaju nevarne bolezni teh, se mora njih stariše obvestiti, ki imajo pravico svojega zdravnika k hčeri ali sinu poklicati.
V	slučaju smrti se mora nemudoma stariše obvestiti, ako živijo, če ne pa najbližje sorodnike, katerim se dovoli, da si truplo ogledajo in ako dobijo kakkoli sum, imajo vso pravico dati istega zdravniško preiskati.
V slučaju da se sina ali hčer prestavi iz enega v drug kraj oziroma v drug zavod, se mora o tem starše oziroma varuhe obvestiti in jih seznaniti z novim naslovom; če bi pa taka oseba še ne bila 21 let stara, lahko takoj prestavo starši zabranijo.
Starši imajo vso pravico se s svojimi otroci privatno in tajno razgovarjati.
Vsi samostani morajo biti registrirani; vpisani morajo biti tudi vsi samostanski prebivalci v zapisnik, v katerem mora biti natančno zapisano ime in naslov, kakor tudi njih najbližnjih sorodnikov, in natančna svota, koliko je kateri v samostan dal in prinesel; ta zapisnik nadzoruje vestno in točno H. M. nadzornik.
Kanonično, pravo rimokatoliške cerkve se mora v vsih slučajih podvreči civilnemu pravu Angleške vlade.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Ta teden smo ustavili list približno 30 naročnikom zato, ker niso naročnine ponovili, vkljub temu, da smo jih opomnili. Prihodnji teden bomo pa vstavili list še tistim, ki dolgujejo na naročnini in se niso zglasili. Vzrok smo že zadnjič povedali.
Na zasebna pisma, ki smo jih pisali vsim našim zastopnikom smo dobili lepo število povoljnih odgovorov in nekateri zastopniki so se potrudili in nabrali precej novih naročnikov.
Jos. Hauptman, naš zastopnik v Darragh, Pa. je poslal naenkrat devet novih in 1 staro naročnino. On nam piše, da je v večih hišah moral požreti marsikako brez sline, a vstrašil se ni in ko bolj so ga klestili, s toliko večjim veseljem jih je privezal na Glas Svobode.
M. Čebašek je poslal šest ponovljenih in eno novo naročnino in pravi: “Ni veliko — malo potrpite, v kratkem pošljem krdelo novih naročnikov.
¡Zastopnik Praček v Claridge, Pa., pošilja 5 novih in 1 starega naročnika. V Claridgu vlada glede naročnikov najlepši red. Vsak naročnik je predplačan in ni ga tedna, da ne bi Praček poslal nekaj novih naročnikov.
J. Žitnik iz Broughtona pošilja 4 nove in pravi, da bo v par dneh obiskal vse rojake, pobral staro naročnino in dobil nove.
Takih pisem smo prejeli mnogo in želeti je le, da bi vsi zastopniki poprijeli se agitacije s tako resnostjo, kot so to storili ta teden
Hauptman in drugi. Poleg teh pisem smo prijeli tudi pisma od nekaterih zastopnikov, ki se nad nami jezijo, češ, da imajo vsi njihovi naročniki list plačan. Dobro! To vemo tudi mi, poleg tega pa tudi to, da je še mnogo rojakov v njihovi naselbini, ki še niso naročeni na Glas Svobode. Ali ne bi bilo vredno, da tiste obiščete in jih prepričate o lastnosti in principu Glas 'Svobode?
V današnji številki priobčujemo imena, naših zastopnikov in prosimo rojake, da se v vseh slučajih obrnejo nanje in da jim gredo vselej in povsod na roke. Poglejte tudi, ako imamo v vaši naselbini kakega zastopnika, ako ga nimamo in ako mislite, da imate dosti “korajže” za agitacijo, pišite nam dopisnico in mi vam z obratno pošto damo vsa ¡pojasnila in drugo tičoče se zastopništva.
Načelo vsacega zastopnika in čitatelja Glas Svobode bodi: Razširjajmo Glas Svobode vsepovsod in vsaki čas! Vsak dober naročnik in razredno zaveden delavec rad čita Glas Svobode in komaj čaka konec tedna, da dobi list, pozna njegovo veljavo in ga priporoča svojim znancem in prijateljem.
Zadnji teden nam je pisal rojak R—n da je pri delu nagovarjal rojaka, da bi se naročil na Glas Svobode. Ta se je branil in ko le ni odnehal, se je konečno naročil. Tako lahko stori vsak naročnik in vsak pristaš. Premogar-naročnik nagovori svojega pomagača ali tovariša; delavec v tovarni ima isto priložnost itd. Vsak lahko nekaj stori — ali vsaj posveti par dobrih besed v ta namen. Saj škoditi mu ne more in najhuje, kar se mu more zgoditi je to, da se prijatelj noče naročiti.
Če hočete, da Glas Svobode izide v najkrajšem času dvakrat na teden pridobite novega naročnika — ne zgubite nobene priložnosti za agitacijo. Ko grete na društveno sejo, se prav gotovo srečate s takim članom, ki še ni naročen na list. Nagovorite ga in če se izgovarja, da ne pozna lista, da ima že druge slov. liste, ali kaj dražega ¡povejte mu, da mu bodete preskrbeli eno številko da jo prečita in pregleda. Pošljite nam njegovo ime in naslov in mi mu bodemo poslali en iztis Glas Svobode na ogled. Par večerov po tem, ko prejmete list, obiščite ga, vprašajte ga kako se mu list dopade, in če se bo naročil. Prepričani smo, da na ta način -bodete pridobili marsikaterega novega naročnika. Isto
store laMsn zastopniki in upamo, da se bodo te metode posluževali, v vseh takih slučajih, kjer se rojaki izgovarjajo na ta način.
Iz tega vidite, da smo resni v tem oziru in da smo vsikdar pri volji pomagati zastopnikom z a-gitaeijo. Kolikor več čita narod, toliko bolj izobražen je. Delavec rabi izobrazbe za boj proti kapitalu in to izobrazbo dobi v delavskem časopisju in na delavskih shodih in sejah.
Pri pošiljatvi naročnine je najboljše -da rabite papirnat denar, lc znamke ali pa poštno nakaznico (money order). Ker smo že pri money ordrih naj še omenimo, da nekateri rojaki še danes ne vedo kako pošiljati poštne denarne nakaznice. ¡Storite tako in vselej bodete prav storili. Ko Vam poštar da po sprejemu zneska “plav”1 eegele” (money order) oglejte si ga. Na money ordru zapazite, da sta dva listka, ki sta predeljena po križ, eden je manjši od dražega. Oni mali kos, na desni strani, na katerem je zapisano RECEIPT odtrgajte in Obdržite (to je vaše potrdilo in če se pismo zgubi, s tem lahko iščete denar) in dražega (večjega) pa denite v pismo-ter ga odpošljite na nas. Pisem s money order ni treba poštno priporočati ali registrirati. Tisto potrdilo (Ceceipt) hranite dokler ne dobite odgovora, da smo pismo in denar prejeli, potem ga lahko vr-žete ali pa shranite med potrdili. Če pa odgovora ne dobite, potem pa lahko poizveste, če je dotičnik denar prejel pri poštarju, ako mu prinesete dotični “Receipt”. — S tem prihranite sebi in nam mnogo nepotrebnega dela in korespondence.
Zadnji teden, kakor smo omenili, smo poslali nekaterim dolžnikom opomine, kar pa nekateri naših rojakov nočejo pravilno tolmačiti. Prejeli -smo pismo od enega dolžnika, ki pošilja en dolar za zaostalo naročnino in zahteva, da mu lista več ne pošiljamo, zato-ker smo ga opominjali. —
Kaj bi vi rekli na tako pismo ? Ako ga ne bi opomnili in enostavno list vstavili in dolg drugim potom terjali bi se jezil, češ, še opomniti me nočejo. ¡Sedaj ko smo ga opomnili pa se zopet jezi, češ, da smo nesramni zato ker opominjamo in zahtevamo kar nam gre.
(Še bog, ki je baje vsegamogo-čen, ni sveta vstvaril vsem povo-lji, pa mislimo, da tudi mi, ki nismo bogovi ne moremo vsih zadovoljiti.
Print^pe.
oijvet*
iypeWrl4^i*
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
Prin-type Oliver pisalni stroj, ki je 'oviral napredek desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana-Kdo ne razvidi, kaj pomeni svetu velikansk kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi ali magazini. Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Priatype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oCi, kar je nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje “popolnoma razločno”.
'Popolna zgodovina “Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeh a naših zvedencev črk, ki so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi Črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s Črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi in tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in koneCno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Printype ¡kaže sledeči
fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajo "Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta, kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Prin-type”.
Talko je Oliver pisalni stroj, ki prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-volueijonaraim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen. tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemiui velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki sl žele isti stroj kot ga imajo -velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Prin-type, kraljujočo 'ljubljenko pisalnega stroj-stva. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam ra-devolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver typewriter bldg..
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MAOISOIS, PENNSYLVANIA
GDAVNI ODBOR:
t*ItEDSEDiNiEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
BAPISlNLKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
VNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. fiLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
O®. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNI KA S. D. P. in P. D.
iŠe dobrih pet tednov imamo do naše konvencije — kratek čas in zato se požurimo v teh par tednih, da bomo pripravljeni in da ne bomo časa po nepotrebnem tratili na konvenciji. Cenjena društva prosim v imenu sedajnega glavnega odbora, da pošljejo svojega de legata na konvencijo ter ga pouče o stvareh, za [katere društvo misli, da bi bile dobre in v korist Družbe, druš^v in članov. Tudi posamezni člani naj na društvenih rednih in izvanrednih sejah izrazijo svoja mnenja, kajti vsi ljudje vse vedo in prav gotovo se dobe med društveniki taki člani, ki imajo povse dobre ideje, ki bi Družbi in članom veliko koristile, ako jih konvencija vresniči. Vsak naj pove svoje mnenje.
Posebno naj se društva izrazijo glede podpor.
To bodo ene najvažnejših točk na konvenciji, ki vzamejo delegatom največ časa. Člani bi radi dobivali velike podpore za najnižji asesment in to je nekako načelo vsih podpornih organizacij, a čas pa je dokazal, da temu ni tako. Z zmernostjo se najdalj pride. Naša Družba je še-le v povoju in do sedaj ni imela priložnosti, da bi se razvila tako, kot smo v začetku pričakovali in zato moramo paziti, da na prvi redni konvenciji nepristransko ukrepamo v prid Družbe in članov.
Če v začetku dovolimo velike podpore za nizek ali prenizek asesment bomo morali kasneje podpore znižati in asesment povišati. — 'Tako postopanje pa ne bi dajalo nobenega kredita ne konvenciji, ne glavnemu odboru in odvzame ob enem ugled Družbi. Zato je najbolj pametno, da smo konservativni v tem oziru, to je da določimo primerne in nepritirane podpore za primeren, ne prenizek in ne previsok asesment.
Pozabiti ne smemo penzijske podpore vdovam in otrokom vmr-lih članov. Pri tem bo treba temeljito celo stvar preračuniti in
tisti, 'ki so stvar
vešči računstva naj
svetopisemskih zgodb so listine važne, ker prinašajo za njih razlago zanesljiv ključ. V listinah so našli tudi ostanke staroorientalske pravljične knjige, neko ljudsko pesnitev, ki je znana tudi v našem času pod naslovom “Zgodba Ahikvarjeva”. Ta zgodba je obdelana tudi v tobitske knjige svetega pisma. “Zgodba Ahikvarja” je najstarejša ohranjena knjiga v svetovni literaturi. Le slučaj je, da se ne nahaja ta knjiga, katero imamo sedaj v prepisu iz 5. stoletja pr. Kr. r., med svetopisemskimi zgodbami. Sličnost izrekov Arhikvarja z izreki v svetem pismu, je dokazana. Ahikvar je bil minister asirskega kralja Sanhe riba. Ko je zavladal Sanheribov sin Asfarhadon, je prišel Ahikvar v nemilost, ker ga je očrnil kra ljev nečak Nadan, Ahikvar je bil obsojen na smrt. Ali uradnik, ki bi moral izvršiti sodbo, mu je pri zanesel. Egiptovski faraon je ve sel Ahikvarjeve smrti, ki je pa resnici še živ. Faraon pozove A sarhadona, naj sezida v zraku pa
pr&raeiuiijo, popišejo svoje lažo. Ako asirsti toalj ,de,e m Jih posle,o direktno na Ldaj bo dobivtl w	d
elavm orad. Ta pisma bodo .preči- io se nm m	-	diti
tana n. konvencij, in vsebin« vse- L 2ražne ^	'	8
ta
v poštev. Pri penzijah bo treba Upvflti „ • ’ “T.’ /j	mui~
preračuniti koliko smrtnih sluča '—	^	13,1 araonu davek
koliko
jev bo primeroma prišlo na leto koliko penzije se bi lahko splače-valo in za koliko dobo, v kakih obrokih se naj izplačuje itd.
To vse da misliti.
Opozarjam c.
Noben izmed Asfarhadonovih sve to vale e v ni znal izvesti nalogo. O ni uradnik, ki bi bil moral usmrtiti Ahikvarja, prizna sedaj, da ta še živi. Pripeljejo ga in modri mož svetuje v tej sili. V zahvalo društva, da dele- mu izroči kralj zlobnega Nadana,
gatom izroče pooblastila, podpisa- Ahikvar ukaže, naj zvežejo njena od predsednika, tajnika in bla- govega sovražnika in ga pretepe-gajniba; opremljena s društve- j0. Potem ga zapre ob kruhu in mm pečatom, da se na konvenciji Vodi v temnico pri hišnem vhodu izkažejo, da ne bo nobenih sitno- Kolikorkrat je šel Ahikvar iz hiše sti radi legitimacije. Ona društva Lli se vrnil, je vselej Nadanu mo pa, ki nikakor ne nameravajo po- Uro pridigoval. Pridige je zapiso slati svojega delegata na konven- val Ahikvarjev služabnik. Nadan «jo naj pa pošljejo pooblastilo, se 0d same zlobe tako napihuje kakemu delegatu druzega društva da slednjič — poči. Nauk te zadali pa sedajnemu glavnemu odbor- be je, da (pogine zloben ,g]ovek od niku in ob enem naj mu pismeno Lrda na,d modrostjo pravičnika. V naznanijo svoje želje oziroma na- današnjih političnih in znanstve-črte.
S bratskim pozdravom
Jos. Hauptman.
nih bojih opazujemo dostikrat ¡resničnost tega nauka.
To je torej ena izmed pravljic, ¡kakršne so nabrane v svetopisemskih zgodbah.
najstarejša knjiga na
SVETU.
Mnogo važnejši nego V poletnem času 1. 1907. so našli | rientalska pravljica so
v Elephantine, trdnjavi ob južni |0<^'0^	ki
meji Egipta, večje število papyru-sov, ki so bili popisani z erarični-mi (narečje, ki je sorodno hebrejščini) pismenimi znaki. Spo
stara o-politični so prišli sedaj na dan. Židovsko občino v Elephantine so tvorili vojaki-najem-niki, katerih je bilo 600—800. V teh listinah niso ohranjeni le sle-
znali so v njih listine in literarne starejše židovske ljudske ve-fragmente neke židovske vojaške h e’.	¡razjasnjujejo tudi, kak-
kolonije iz 5. stoletja pr. Kr. r. v
šni uplivi so porodili ono mlajšo
dobi perzijske vlade. Poleg tega ži’d°vsk° postavodajo, katero
so našli zelo mnogo zapiskov na čepinjah. ¡Papyrusi so bili zelo dragi, zato so uporabljali za pisanje ubite lončene posode.
Papyrusi, ki so bili po vsebini najvažnejši, so razpadli pri izkopavanju v prah. Vendar se je posrečilo človeški bistroumnosti in spretnosti učenjakov, da so razpadle kosce sestavili v celoto. — Mnogo važnega in velikega nudijo sestavljeni papyrusi.
Vsebina listin popelje neposredno v odločilne verske boje in iz-premembe Židov. Tudi za ocenitev
1 NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE!
^	DA JE
| MESINA HRANILNICA § LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem, leta 1910 565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron. ^
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
nusniJEPi
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premože-W	njem in z vso davčno močjo v
to	vrednosti 50 milijonov kron. Po-
slovan j e nadzoruje
Pij	c. kr. deželna vlada.
{¡fcj	Denar pošiljajte po pošti ali kaki zaflesl jivi tanki Pri banki
W zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘MeStOO hranilci nlco ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manjvarno “špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, P° kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
sta
razglašala Ezra in Nehemia, in ki je veljalav več kakor 2000 let kot “božje razodetje”.
Ko so prišli Izraelci okolo 1. 1400. pred Kr. r. iz puščave na vzhodu v Palestino, so častili boga Jahve, ki je prebival prvotno na nekem vulkanu vzhodno od a-rabskega zaliva. Bil je bog ognje-nikovih izbruhov, ljubosumni, hitro zdražljivi bog svetopisemskih zgodb, ki se je prikazoval šele ponoči kot “kadeča se peč in ognjena baklja”. Povsod je imel altar-je na katerih so mu darovali, v vsakem okraju, na vsakem holmu, pod vsakim zelenim drevesom. In nikakor ni bil edini bog, kakor nastopa v poznejših postavah. -Sledove te ljudske vere, ki se je o-hranila v oddaljenih židovskih naselbinah bolj čisto nego v Jeruzalemu, kjer so valovili neposredno verski boji, zasledimo v svetem pismu n,a mnogih mestih. Pri Židih iz 5. stoletja najdemo to ljudsko vero, kakor je obstojalo okolo 1. 650. pod vlado Psammetiha I. v Egiptu, ko so prišli židovski vojaki v Egipt in Elephantine. Židovska zakonodaja iz leta 621. ni prav nič zadela Židov v Elephantine, ravno tako tudi ne zaključne reforme Ezrove in Nehemijeve pod perzijsko vlado. Postava iz 1. 621. je na ljubo edinega svetišča boga Jahve v Jeruzalemu odpravila vsa ostala svetišča, in pokončala vse vidne znake češčenja. Židje v Elephantine so kljub temu obdržali svoje svetišče, katero so jim egiptovski vojaki 1. 410. podrli. Večkrat so potem prosili cesarjevega namestnika v Judeji, naj jim dovoli zgraditi novo svetišče, kljub postavi Ezrovi in Nehemijevi. Ena izmed teh vlog iz leta 407, je o-branjena v najdenih papyrusih. — Še v 1. 419. niso Židje v Elephanti-ni verovali v enega'boga. Iz tega
časa je namreč ohranjena davčna lista, iz katere je razvidno, da se je nabrana vsota porabila za svetišče bogu Jahve in dvema boginjama. Mnogoboštvo je bilo torej v tej vojaški koloniji v navadi, čeprav je bila strogo upeljana od 30. oktobra 445 dalje Ezrova zakonodajna knjiga. Bogati babilonski Židje so dobili 1. 458. dovoljenje od perzijskega kralja Ar-takseksa I., da je smel duhovnik Ezra upeljati svojo zakonodajno knjigo v Judeji in Jeruzalemu. To dovoljenje jih je stalo mnogo denarja. Ko je Nehemia postal cesarjev namestnik v Judeji, se je uveljavilo Ezrovo zakonodajstvo in od tega časa dalje je nastopila duhovska vlada. Preje so bili duhovniki brezuplivni. Polna svetlo ba zgodovinskih dejstev osvetlju je nauk, ki je razmerno še mlado osebno delo enega človeka, ki pa se tolmači po šolah in vernikom kot božje razodetje.
Nerazjašnjeno je bilo do sedaj kakšno vlogo so igrali perzijski vladarji pri tej zakonodaji, ki je ustanovila židovstvo in je obenem temelj krščanske vere. Najdeni papyrusi nas pouče tudi o tem.
Med listinami je odlok perzijske ga kralj Darija II. iz 1. 419., ki u rejuje praznovanje velikonočnega praznika “pashe” in praznika mazzen. Perzijska dinastija je bi la torej ona gonilna sila, ki je po vzročila, da se je razširila nova ži dovska postava, katero je nje pi satelj prestavil v mračno dobo da bi bolj uplivala. S tem je tudi dokazana listina, na podlagi katere je upeljal Ezra svojo zakonodajo.
Koščki papyrusov iz Elephantine, katere je zamogla človeška znanost razrešiti čez več kakor 2000 let, so dokaz, da je vsa duhovna kultura na zemlji človeško delo in ne božje razodetje.
“Zarja”.
Tolažnica.
‘Zakaj jokate, gospodična?” — ‘Moj ženin mi je odpovedal.” -‘Potolažite se, — takšni so vsi moški. — “Da, pa vendar je veliko oženjenih!” “To so same iz jeme.”
Draga bolezen.
Zdravljenje bolezni je od leta do leta dražje. Starodavna domača zdravila so se morala umakniti dragim in dostikrat nezanesljivim zdravilom. Prepričani smo, da čas je blizu, ko bodo ljudje bolj gledali na to, da se bolezni preprečijo, da jih ne bo treba zdraviti, ker je dosti ceneje. En najboljših starih domačih zdravil, narejenih izključno iz želišč in naturnega vina je Trinerjevo Ameriško zdra-ilno grenko vino. Če ga rabite pri prvem pojavu kake bolezni bodete sprevideli, da je najboljše sredstvo za zabrambo, ker isto bo izgnalo iz drobja vse, -kar tam ne spada, je škodljivo, strupeno in ki je navaden vzrok: bolezni. Isto bo ozdravilo vnete prebavne organe, storilo dober tek, odstranilo glavobol, nervoznost, prehlad in za-basanost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
AVSTRO-AMERIKÄNSKA-LINIJA,
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
M
PARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA:
Kaiser FTaru Josef I. IS. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka-
Oceania	22. maja
Martha Washingtou 25. maja Parniki odplujejo vedno ob
Laura
1. juuija 1912
Bush*s Stores, Pier No. 1 na koJutot ££
najbHŽ^Valiega6 domz. ^brTin imenOTan* Planil«* SLOVENSKEM JEZIKU	Priljudna postrežba; občuje se v
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,
QLAVNI
ZASTGP
ZA
AMERIKO
New York, N. Y.
Nove pomladne in poletne.
modne obleke za može in
* ^
dečke.
Najboljše blago dobite za naj nižjo ceno, če kupite pri
'-¿T
‘HING <§
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Avene in ISia cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
¡3'
M. A. WEISSK0FF, M. D.
--- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
m
od 8.—10. ure predpoludne od I. —3. uro popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
IO,
E3-
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8._,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
PB'. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ATLAS BREWING C0. 1
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
$10.35 			 K. 50
$20.50 		
$30.85 		
$41.00 		
$61.50 		
$102.50 		
$204.50 		
$1020.00 		
S temi cenami so vračunjeni vsi	
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, HI.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago
*
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne
iMieLtiiei Skender
5241 Butler Str., Pittsburg, Pa. Beii Phone 7-r Fisk.
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York v Avstrija tes Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivala brezplačno brano na parnikih družbe, analne postelje, vino in razna mesa» jedila.
Pristanišče 57 Nortl River vznožje 15tb St., Hew York
cm
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak Četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. La Lorraiae	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. Rochatnbeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMIMSKf.
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, III
S.
s.
s.
o
DOPISI.
DENARNI SLOVENSKI ZAVODI.
Spisal J. M.
Tudi mene je dregnilo v pr obuj o debatiranje o rezervnim fondu, o katerem se toliko piše v vseli naprednih slovenskih listih.
Ker pa nisem ud S. N. P. Jedno-te, nimam pravice se vmešavati v njih razmere, tedaj sem se namenil le nekoliko opisati moje ideje •v razsodbo drugih bratov Slovencev ■ — in sicer kako bi bilo mogoče priti do kmetijstva, denarnega zavoda in zadružne trgovine ob enem, v prid eni ali več Jednot skupaj; — kar želim, da bi se enkrat zgodilo, ker v slogi je moč.
Podstava ali temelj temu vsemu, naj bi bilo kmetijstvo. Moje mnenje je, da se kupi en tisoč ati več akrov zemlje v takem kraju, kjer je podnebje slično podnebju v starem kraju, in pa kolikor možno blizu prometa.
Kupljeno zemljišče se da razdeliti na več enakih kosov; recimo po 40 akrov skupaj, in v najbolj primernem kraju se pusti 40 ali 80 akrov zemlje, ¡za gradbo šole in druzih potrebnih poslopij. Ta zemlja naj bi se razdelila na lote in se dala vsakemu kupcu zemljišča po ena lota; recimo če kupi oseba 40 akrov zemlje, dobi eno loto povrh zastonj. Da me čitatelj bolje razumi, bom tu mojo misel podrobneje obrazložil.
Ako bi bilo puščeno 40 akrov zemlje, kjer bi stala šola in drugo ; med tem trg, kamor kmet pripelje svoje pridelke, potem zopet trgovci, ki bi si naredili svoje hiše, oziroma prodajalne na omenjenih lotah, da bi odprli raznovrstne trgovine, kar bi bilo potrebno, (ker eden sam nemore biti vse.)
¡Sedaj pa najtežja točka, in to je denar: Kje ga vzeti? To je važno vprašanje; ampak zložno in Strajno delovati, in prodere se še take ovire in to tembolj, ker po mojem mnenju in ideji pri tej nemore nihče nič izgubiti. Zemlja je najtrdnejša banka na svetu.
iMisel mi se zbuja, da bi bilo dobro našim rojakom, kateri imajo denar, začeti kaj taeega, raje bi pa videl, da se tega poprime narodno podjetje, — in to so naše Jednote, in sicer posamezno ali skupno, kakor sem že popred omenil.-
Vzemimo naše napredne Jednote : S. N. P. J., S. S. P. Z„ S. D. P. Z. in druge z približno 15,000 člani. Naj vsak teh članov žrtvuje po en dolar, kar bi znašalo 15,000 dolarjev, katera svota se naloži za nedoločen čas v trdno stoječi denarni zavod.
Prepričan sem, da ako bi se kupilo en tisoč akrov zemlje, ali pa več, — kolikor več tem boljše, — dobi se tista v gotovih krajih od 5 do 10 dolarjev .aker. Da bo pa bolj razumljivo in manj pisanja, vzel bom v račun samo tisoč a-krov, katere bi se kupilo na primer po $6.00 aker, kar bi stalo, to je tisoč akrov, šest tisoč dolarjev; stroški za merjenje — če bi bilo isto potrebno, — naj bo en tisoč dolarjev, skupaj $7000. Razdeliti tisoč akrov po 40 akrov je 25 krat 40 akrov, kar pomeni 23 kmetov in prostor 80 akrov za šolo, trgovine in drugo poslopje ter stanovanje.
ISedaj si pa oglejmo prodajo zemljišča : Cena na aker naj bi bila 9 dolarjev, ali pa 10; jaz bom računal po 10 dol., kar je za 40 a-lcrov $400, in 23 krat 400 je $9,200. Ker so pa Slovenci sploh bolj revni, nimajo gotovine, naj bi vsak kupec plačal na kupnino takoj $100, ostalo pa na mesece ali leta, z 6% obresti za ostali dolg, in sicer bi se morali obresti plačevati za pol ali pa celo leto naprej.
To bi bil lep napredek in pa lep dohodek, namreč $2300 takoj gotovega denarja in $414 obresti prvo leto, tedaj skupaj $2714. In tako vsako leto, na kateri način bi bil denar boljše naložen, kot v bankah, bila bi boljša pomoč marsikateremu rojaku in pa dika Jednot.
Na tistih 80 akrov zemlje bi si Slovenci lahko ustanovili denarni zavod, mlekarno (creamery) in več drugih koristnih podjetij; skupno bi ložje drug drugemu pomagali, orodje in druge potrebne
stvari lahko kupili za polovično ceno.
In kar je silno važno je to, ko naši nasledniki, otroci, nebodo pozabili nam milega .Slovenskega jezika. Bili bi svoji med svojci. In jednako bi se lahko vpeljalo v več krajih ter prepričan sem, da bi tudi vspevalo.
Zatorej dragi rojaki, če je moja ideja dobra, tedaj dajmo tudi kaj začeti; da ne bo samo ideja o-stala, marveč da bomo imeli tudi kaj pokazat. Posebno vi odborniki Jednot: bodite voditelji, trdnega značaja in svet videl bo, da tudi Slovenec ni tako za nič, kakor nas drngi — in včasih še sami imenujemo.
Pueblo, Colo.
Slovencem v Jolietu: Ne bo dolgo tega, ko bo po železnici pridr-drala pueblska Gorila da se nastani v Jolietu. Z a dne dni aprila je bila razprodaja pohištva in sem se tudi jaz tja podal, ker moram povsodi zraven biti kot deseti brat. Pohištvena razprodaja, je bila dokaj dobra, ali na vsezadnje so prišle na vrsto štiri mucke, a žalibog pri teh ni bilo sreče. Vse štiri mucke je moral dati za 5 centov; ena je, to je ta stara je bila prodana za 2c, ostale 3 pa po le. Obžalujem, ti nerodno teslo, ker nisi imel več sreče pri muckah, pa tudi rad vidim, da pobereš svoja šila in kopita iz Pueble, da ne boš več od hiše do hiše beračil za pueblskega bradača, če bi bil še par let tukaj, bi si bil obrabil noge do kolen za nikoli polno farsko bisago. Tudi naš milostljivi “gospud” zgubijo s teboj dobro ovčico.
Mislim, da ga bodo dobro sprejeli Slovenci v Jolietu ter si ga pošteno ogledali. Toliko jim pa svetujem, da mu ne dajo posla v svetišču, kajti preveč bi jih odiral ter nosil posvečenemu pastirju. — Jaz bi sam rad videl, da opusti to delo in ne lomi več svojih grešnih kosti po hišah, kakor pravi Pavliha št. 2, in pusti pri miru naš delavski list. Boljše bi bilo, da se sam naročiš na izobraževalni list Glas Svobode, da se kaj naučiš, saj zabit nisi, samo izobrazbe ti je treba, kar pa nemoreš dobiti pri črnosuknežih, kamor se najrajši zaletavaš.
Pozdravljam vse zavedne delavce in delavke.
Zvest prijatelj.
Dunlo, Pa.
Zmerom se kaj novega zgodi v našej naselbini, a vendar se malo čuje o nas, kajti vsi smo nekako počasni poročevalci.
Prva nova vest, katero z veseljem poročam je, da bomo tudi pri nas zgradili Slovenski dom, ki bo lastnina vseh iprispevateljev denarja. V ta namen se prav pridno agitira med rojaki in tudi na-biratelji so že izvoljeni, koji bodo tudi druge naselbine obiskali. — Vsak nabiralec se bode izkazal s pečatom, ki ga tudi dobimo. Rojaki so naprošeni, da nabiralcem gredo na roko, ter se odbor zahvaljuje že vnaprej za vsak dar ali pa posojilo.
Zemljišče, kjer se bode gradil Slovenski dom, je že kupljeno.
Društvo “Deklica” št. 70 S. S. P. Z. je imelo 4. maja zabavni večer. Da je omenjeno društvo priljubljeno pri vsih tukajšnih rojakih in rojakinjah je dokaz to, ker je v društveni blagajni ostalo čistega dobička okoli 70 dolarjev, kar je pač lepa svota za mlado društvo.
Vsem rojakom in rojakinjam, ki so zabavni večer posetili se toplo zahvaljujem za njih prijazno sodelovanje, posebno pa še vodji licitacije, kateri je tako izborno prodal steklenico vina in drugim darovateljem raznih stvari, za kar je bil srečolov, ki se je dobro obnesel.
Pri tej priliki vljudno vabim k pristopu v dokaj dobro vspevajo-če društvo. Bolje je če se človek ob času preskrbi, kot pa potem, ko je zamujeno, kadar leži pobit ali bolan v postelji in tarna da nima pomoči. Zdrav človek ima obilo prijateljev, toda kadar ga usoda zadene, se ga'vsak ogiblje, ga nima nikdo v mari še zanikrneža ga imenujejo ljudje, ako ni v nobenem društvu.
Torej, čemu bi se dal obkladati s takimi priimki, ko je vendar prilika za pristopiti v društva.
Društvo “Deklica” daje 8 dol. tedenske podpore ter $500,00 u-smrtnino in to vse za mali ases ment, ki ga plačuje član S. S. P. Zveze.
Kdor hoče pristopiti, naj pride na sejo, ki je vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Ivan Dolezu št. 141.
Pozdrav	Louis Strle.
East Helena, Mont.
Prosim malo prostora v priljubljenem listu Glas ¡Svobode, da malo opišem to malo naselbino. — Z delom gre bolj slabo v tukajšni rudotopilnici in ne svetujem rojakom sem za delom hoditi.
Delavski praznik prvega maja smo bolj mirno praznovali. Na društvenem polju tudi dobro napredujemo; imamo štiri moška in dva ženska društva.
Dne četrtega maja je pretrgala nit življenja našemu bratu Josipu Rebravič, ki je pripadal k društvu “Jutranja Zvezda” Hrvatske Zajednice. Tu zapušča žaljujočo sestro in dva brata. On je bil priljubljen med tukajšnjimi rojaki in je bil dober član svojega društva; star je bil 27 let.
Pogreb se je vršil dne 7. maja ob deseti uri dopoldne, katerega sta se udeležila društva “ Jutrajna Zarja” in društvo “sv. Ciril in Metoda” K. S. K. J., ki sta se sestala pred hišo žalosti ter sprej-mila krsto v cerkev in od tod na pokopališče.
Pri tej priliki se nam je nekaj nenavadnega pripetilo. Predno se je pogrebni obred pričel, poklical je duhovnik odbore tukajšnih društev v cerkev ter zahteval, da se, predno pogrebne obrede dovrši, podpišejo, da bodo člani po 50c vsaki mesec prispevali za farško bisago, (ki nima dna). Seveda, odborniki so zahtevo odklonili, češ da ne podpišejo teh prispevkov.
Duhovnik je odklonil spremitev umrlega k zadnjemu počitku in tudi zastave društva “Jutrajna Zvezda”, ki je bila spravljena v cerkvi ni pustil iz cerkve vzeti, tako da so jo morali s silo odnesti in to temveč ker je zastava last društva.
Odbor je vprašal sestro umrlega, kako ga hočejo pokopati, a o-na je rekla, naj ga društva spravijo na pokopališče in tam pokopljejo brez duhovnika; — kar se je tudi zgodilo.
Ko smo na pokopališče dospeli, so postavili rakev ob grob in predsednik dr. Jut. Zvezda” Pr. Panian je imel vsakemu v srce segajoč nagrobni govor in potem so rakev v grob položili. Bodi mu zemlja lahka v daljni tujini!
Pogreb je bil veličasten in vde-ležilo se ga je ljudstva brezštevila njegovim ostalim pa izrekamo naše sožalje!
Na naprednem in svobodomiselnem polju smo en korak napredovali, ker smo rojaka — člana pokopali brez intervencije duhovnika. In povrh' vsega smo za $25 na boljšem, katero svoto je duhovnik navadno jemal od pogrebov.
•Od sedaj naprej bomo vsakega mrliča svobodno-narodno pokopali. — Baš pri tem pogrebu so se ljudem odprle oči in izprevideli so, da rimski hlapci delajo samo za denar, ker denar je njihov bog!
Le tako naprej, ker v slogi je moč! 'Če se pa bo kdo oglasil, bodem pa več odgovorila.
Pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje širom A-merike!	Mary Štrajner.
St. Mary’s Hospital, La Salle, 111-
Boril sem se več kot 2 meseca z boleznijo v uhi — “Nauralgia”. Rabil sem vse vrste zdravila; toda vse zastonj, nič mi ni pomagalo, kakor v časi, da je bolezen prenehala za nekaj časa. Na en način je prenehala na drug se je pa nadaljevala. Ko sem uvidel, da je bolezen močnejša nego jaz, sem si predstavil — živeti ali pa umreti, eno mora biti.
Dobil sem specialista Nyswan-der, kateri je bival pred 8 leti v Chieagi. a sedaj je v La Salle, 111. Dotični mi je svetoval, da je potrebno operacija; a njegovega mnenja bil sem že sam.
Za operacijo smo se pripravili 14. maja točno ob 4. uri popoldan, pri kateri so bili navzoči Mat. Komp, Anton Mežnarich in Ign. Erčul. Vsem trem se za njihovo
sočutje do mene najtoplejše zahvalim. Člani dr. št. 3 in dr. 59 v De Pue, 111., mi pa naj oprostijo, ker jim nisem naznanil glede operacije, pa to samo radi moje soproge, ker ko bi se operacija imenovala, ona bi s tem imela velik strah in razburjenost. Tako se je pa vse vršilo brez strahu, in danes se že nekoliko boljše počutim.
Koliko časa se bodem nahajal v bolnišnici, za sedaj nemorem povedati. Pozdrav!
Dan. Badovinaz.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo: M. Kochevar, B. Kirn.
M. Javornik in F. Stupar.
Za Leadville: J. Selan in L. Slack. ILLINOIS.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle: M_ Brgles in M. Hribernik.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senuštoar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Edwardsville: J. Deželak.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipošek. Za Mulbery: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar; J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Biwabick: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chisholm: M. Grahek.
Za Gilbert: A. Strle.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Potujoči: Louis Wessel.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar. Za Baltic in okolico: M. Likovič.
MONTANA.
Za Butte: Jos. Kozam.
Za Red Lodge: A. Kozlarič.
Za Roundup: J. Cerovšek.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
MISSOURI.
Za Naylor: J. Klaužar.
OHIO.
Za Cleveland:	Ig. Smuk In Aug.
Kužnik.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
PENNSYLVANIA.
Za Arona in okolico: M.- Brunet.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec. Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City In okolico: F. Leben. Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Scofiell, Winterquarters In Clear Creek: J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lončarlch.
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč.
Za Taylor: R. Gradišnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko. WYOMING.
Za Superior: L. Demsnar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
POTUJOČI:
Za Vzhod: M. Kranjc.
OBVESTILO IN PROŠNJA.
Iz poročil v Glas Svobode in Glasila S. N. P. Jednote je bilo razvidno, da me je na potovanju po zapadu pred približno enim meseeom zadela huda nesreča — mrtvouid. Ker mi torej ni mogoče več podati se na pot, prosim vse one rojake, kateri mi kaj dolgujejo, poslati dolgovano svoto naravnost na moj dom. Za uslugo se vsem že vnaprej najtopleje zahvaljujem ter ostajam in bilježim s prijateljskim pozdravom.
John Stonich,
(trgovec z zlatnino.)
2622 -S. Homan Ave. Chicago, 111..
It doesn’t your Heal
Če pridete domov glavobol, bolečine v potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterj
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO„ 215 Pearl St.. New
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BAflHMATV
1/19 So, Centre Ave,, Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščla Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
J. F. HALLER aOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bloe Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbtvec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapaboe St-. Den ver, Colo-
Dobra Unijska Gostilna,1^”
mriel in gorak prigri- |nc C Cfactnv zek. : Pod vodstvom JUS« 3. JtaOtUjT
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
The Konrad Schreiet Co,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK	PATENTI
GIRL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Til, 3889 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav* in najrti vŽitka za par centov a biljardna mizo na razpolago. Vse to se doti v gostilni
John Koši ček
1807 S. Centra Ave. Chicago, IH
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plača.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mit In miMu otmče.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vatanovljena Uta 1883
Velika taloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Drugavrata od KasparjeveBaok.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Proetgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor-ti rano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. In zap. 18- ni.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
"Mm CM" Salooa
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za n» irane in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo.
Tu dobiš .vedno sveže Waliterjevo pivo, ohioška vina, dobro domače žganje im najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER In F. TURK, lastnika.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta	bliža 26 ceste
od 9 do 10.30 dop.,	vjutro do 8 ure,
2.30 do 4 pop.,	od 12 do 2 pop.
6 30 do 8 pop.	in po 8 večer.
Tel. Canal 85.	Tel. Lawndale 3470.
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in prodaja
LOUIS SCHEFFEL, lekarnar
T0|tl 20 cesta in BUt Island ulica.
Ni boljšega sredstva proti bole čini. Poskusite ga!
C
RAZNO IN DRUGO {
J
Kranjsko.
Zgradba belokranjske železnice.
Zdaj so začeli z zgradbo te železnice tudi prav pri izhodišču iste.
Nad cesto bodo odkopali velik hrib in porabili materijal za nasip tam, kjer se bo Dolanjska železnica neposredno podaljšala, o-ziroma kjer bo prešla v Belokranjsko. Tu so nameravali napraviti prvotno ozek nasip za enotirno železnico, potem so pa razširili profile tako, da bodo napravili dvotirno železnico. Tudi predora bodo bojda napravili dva, ki bosta imela skupen vhod. Izhod bo imel pa eden ipod Serdešičevo vilo, drugi pa za novo gimnazijo zadaj. Prvi bo namenjen belokranjski železnici, drugi pa trans-verzalki, ki bo tekla preko Rogatca in Brežic v Novo mesto.
Smrt na cesti. Dne 23. aprila t.
1. je prišel okoli poldneva neznan mož, menda berač, v Novo mesto, odkoder se je podal brez odloga v Kandijo. Ko je pa prišel pred hišo Jakoba Gričarja, se je nenadoma zgrudil na tla in je umrl. Podo-mače Miklavčevka je sicer pritekla na pomoč in ga močila z vodo in polivala, toda ves trud je bil zastonj. Prepeljali so ga v mrtvašnico v ¡Šmihel, kjer so ga raztele-seli in dognali, da je umrl vsled možganske kapi. Mož je bil okoli 70 let star in nekoliko napit. Tega še do danes ne ve nihče, kdo je bil in odkod.
Samomor v idrijskem rudniku.
Ko so 30. m. -m. opoldne zapuščali rudarji delo, se je rudar Ivan Rijavec iz Spodnje Idrije št. 70 ločil od tovarišev, z opazko, da je pozabil spraviti lopato in se vrnil na kraj dela. Tu pa se je obesil za (hlačni pas na lestvo. Ker ga do popoldneva ni bilo domov, ga je prišel oče iskat v Idrijo. Podali so se v jamo in tu je rudar Erjavec našel Rijavca obešenega. Sneli so ga hitro in poklicali rudniškega zdravnika dr. Papeža, ki je prišel takoj na lice mesta, a mogel le 'konštatirati smrt. Nesrečnika so spravili iz jame in prenesli pa i-drijsko pokopališče. Kaj je gnalo Rijavca, ki je bil šele 21 let star, v smrt, ni znano. Domnevajo, da se mu je omračil um, ker duševno ni bil vedno pri trdnem zdravju.
To je v idrijskem rudniku prvi slučaj samomora, v Idriji pa letos že tretji.
Preselitev kandijske pošte.
Kandijanci so se s pl. Šukljetom in Štemburjem na čelu silno potezali za lastno pošto v Kandiji, ki so jo končno tudi dobili. Nastanili pa so jo v nizek, mračen in vlažen lokal, ki je povrhu tega še precej premajhen. Sliši se zdaj, da misli poštna uprava Kandijaneem vzeti pošto in jo premestiti v Šmihel, kjer se je bila pred kratkim ustanovila tudi nova orožniška postaja. Potem bo pa zopet v našem kandijskem Izraelu jok in stok. Toda kaj, v Kandiji bi radi imeli vse: železnico, pošto, vodovod, sejme itd., ne storijo in ne žrtvujejo pa skoraj nič.
Poskusen rop v novomeški okolici. Dne 31. marca t. 1. je imela v Novem mestu opravka Ana Perše iz Brezovice pri Šmarjeti. Ko se je vračala proti večeru domov, sta jo ustavila na potu proti Otočcu dva neznana moška, rekoč: “Baba, kar sem nama daj, kar imaš, ali pa tvoja smrt.” Perše je začela vsa prestrašena klicati na pomoč. Res sta takoj pritekla od nekod dva domačina, ki jih pa Perše ni spoznala. Vsled hitre pomoči, sta se prestrašila napadalca in sta pobegnila v bližnji gozd. .Napadalca sta bila črnih obrazov in črnih las, kakor so Makedonci, sta bila oblečena v sivo obleko, na nogah sta imela opanke, čez pas pa širok zelen pas. Stara sta bila okoli 35 let in je imel eden črno polno brado. Sumi se, da sta napadalca najbrže prišla v Novo mesto k z grad bi nove železnice, pa nista dobila dela in se skušata zdaj preživeti kakor vesta in znata.
f'	Štajersko.
Mariborska policija ima pred drugimi — v tem jo dosega le še ptujska — to prednost, da je ni . kdar ni tam, kjer bi morala biti.
V noči 1. maja je prišlo do pretepa v zloveščem starem parku, pri čemur je bil neki zidar tako ob-jko. —
delan, da so ga morali nesti z “bojišča”. O stražniku seveda ni bilo ne duha ne sluha.
Iz Rajhenburga. Franc Bobek toči v svojem vinotoču pod vejo v Preslodolu nad Rajhenburgom menda nekoliko pretežko vino. 28. aprila sta se namreč tam sprla in do krvavega stepla posestnik Fr. (Mešiček iz Leskovca in delavec Martin Kink iz Dovškega, Kink je Mešička z nožem tako težko ranil, da je ranjenec drugi dan v krški bolnišnici umrl. Orožniki so že odgnali Kinka v zapor.
Koroško.
Zaklad grafita. V okolici Mot-niee je našel kmet Jernej Engl zaklad grafita. Preiskava je dognala 50% grafita. Naznanil je svobodno izsledovanje rude.
Umrl je najstarejši mož v Lavantinski dolini in sicer kovač Ši-men Vabič iz Šentlenartske okolice. Dočakal je starost 94 let.
Draga zabava. Trgovec s premogom, Anton B. v Beljaku, si je privoščil za majnik veselo noč, ki jo je pognal v spremstvu 191etne vlačuge Marije Aichernikove in njenega ljubimca, sina nekega be-ljaškega gostilničarja. Mož jih je vozil celo noč iz gostilne v gostilno in v kavarno, tako dolgo, da je obležal zjutraj na cesti, kjer so ga našli delavci, ki so šli zjutraj na delo. Ko je preiskal žepe, je dognal, da mu manjka 240 K. Sina dotienega gostilničarja so takoj aretirali in našli pri njem bankovec za sto kron, o katerem ni vedel od kod da ga ima. Aicherni-kova pa je izginila. Aretirani sokrivec je izpovedal, da je Aicher-nikova v nočnih urah segla mecenu v intimnem prijateljstvu v žep in mu izmaknila denarnico, ki je vsebovala 240 kron. Bankovec za sto kron je dala svojemu mlademu ljubimcu, nakar je pustila o-ba na cedilu in s 140 K izginila.
Primorsko.
Špionaže je obtožen mladi Žid Henrik Steiner, rojen v Gradcu, pristojen na Ogrsko. Prodajal je razne reči. Prodati je hotel tudi v vojašnici v Krminu. Prav rad se vozi na biciklju. Ker je bil na meji in je imel ravno čas, si je najel bicikelj in se peljal malce čez mejo. Ko se je vrnil, je šel med vojake prodajat svojo robo. Pri tem pa je spraševal nekega podčastnika oddelka kolesarjev o kolesih, koliko so težka itd. To je zadoščalo, da so ga prijeli ter osumili špiona že. Dva meseca je bil v preiskovalnem zaporu. ¡Slednjič se je vršila razprava. — Kakor je bilo pričakovati, je sodni dvor Steinerja oprostil obtožbe, toda državno pravdništvo vloži ničnostno pritožbo in Steiner je še vedno zaporu. Nevarno je ob meji! Skesan ubežnik. V Trst so pripeljali vojaškega ubežnika z voj ne ladje cesar Maks mornarja 0-tona Hallerja. Haller je pobegnil aprila meseca, je prepotoval na begu Črno goro Bolgarijo, Turčijo in Grško. V Pireju se je javil sam avstrijskemu konzulatu.
Splovljenje “Gablonza”. Dne 3. t. m. so spustili v tržaški ladjedelnici nov Lloydov parnik “Ga-blonz”. “Gablonz”, ki je dosedaj eden največjih parnikov družbe bode oskrboval osebni in brzoto-vorni promet med Trstom in Bombajem.
Nesreča v pristanišču v Opatiji
Parnik “Pola” last ogrske plovne družbe je trčil v pristanišču v O patiji v neko jadrnico. Jadrnica je dobila take poškodbe pri sunku, da se je takoj potopila. Moštvo 5 mož so rešili.
Samomor samostanske učitelji ce. Na Reki se je zastrupila z liso-lom bivša samostanska učiteljica za klavir v benediktinskem samostanu Marija Schmoelzer iz Ljubljane. Pravijo, da je izvršila samomor zaradi smrti njene naj boljše prijateljice neke nune, ki je bila tudi v benediktinskem samo stanu. Ta samomor je povzročil v vseh krogih na Reki veliko zani manje.
Aretiran trgovec dekleti. Trža ški policiji se je posrečilo, da je prijela v Buenos Airesu zloglas nega in razvpitega trgovca z de kleti, Diekenfadensa. Odpeljal je veliko domačih deklet iz Primorskega, Koroškega, Štajerskega in Hrvaške, preslepivši jih z raznimi obljubami, preko Trsta v Ameri-
Zaradi dote. Dne 1. maja je prišla v Trst k svoji materi 201etna Ana Špilarjeva iz Kontovelja in je zahtevala od nje svojo doto v nesku 100 K, ki jo ji je določil njen pokojni oče v oporoki. Ker ji mati denarja ni hotela izplača-češ, da je dekle še mladoletno — poleg tega silno zapravljivo in lahkomiseljno — je Špilarjeva napadla mater in jo začela daviti. Bila je tako divja, da bi bila gotovo mater umorila, če ne bi bili prišli pravočasno sosedi, ki so mater rešili in sirovo hčer oddali policiji, odkoder so jo odpeljali na sodišče.
Vojaški begunci. Iz Krmina je pobegnil čez mejo Emil Klement, ojak 20. lovskega bataljona. Pobegnil je sedaj že tretjič. Pobegnil je iz Celovca od 4. domobranskega polka vojak Jos. Kunc, se-eda tudi v Italijo.
Peklenski stroj. Dne 3. januarja je dobil posestnik Josip Kočevar Kastelca pri Dolini po pošti mal lesen zaboj, na katerem je bi-označeno, da vsebuje semena. Ko je Kočevar, ki je bil presenečen, kako pride on do tega, da dobi semena iz Boršta, v navzočnosti svoje družine, zagoneten zaboj odprl, se je zaboj po odstranitvi pokrova razletel in visok plamen se je dvignil med silnim pokom do stropa. Poškodovan je bil Josip Kočevar, njegov brat, žena in o-troka Karolina in Josip. Vsi so dobili več ali manj težke poškodbe in nevarne opekline po obrazu, po rokah in po zgornjem delu života. Dolgo so iskali krivca- pošiljaka in končno aretirali nekega 311etnega zidarja Jurija Krmca iz Prebenika in njegovega brata, 22-letnega Gregorja Krmca, kmetovalca. Juri Krmec je bil svoječas-no ljubimec Kočevarjeve žene, ki ga je pa zavrnila in je bil to brž-kotne akt maščevanja. Preiskava je dognala veliko dokazov za krivdo obtožencev, vendar so temeljili vsi dokazi le na domnevanjih, vsled česar je sodišče oba obtoženca oprostilo.
Razno.
Slovanski jeziki na jugu. — V
Belgradu se je ustanovila šola za slovanske jezike. Za enkrat poučujejo v njej le ruščino, poljščino in češčino, čez kratko bodo uvedli tudi pouk v ostalih slovanskih jezikih. Na Bolgarskem je vpeljana sedaj ruščina v vseh razredih na seh srednjih šolah s tri do štiri-urnim poukom na teden, dočim se je preje poučevala le eno uro v tednu in še to le v poslednjih raz-edih. Na univerzi v Sredeu, kjer obstoji dosedaj stolica ruske literature, nameravajo ustanoviti v kratkem tudi lektorate za druge slovanske jezike.
V Zagrebu je bila dne 1. maja v gledališču velika manifestacija, ko se je v spomin obletnice, da sta bila obglavljena Zrinjski in Fran kopan, predstavljala igra “Zadnji Zrinjski.”. Ko je igravec izrekel besede: ‘‘Žalostno je na Hrvaškem!” je občinstvo vstalo s sedežev, zaklicalo: Tako je! in začelo peti narodno himno.
Prvi majnik v Novem mestu. ■ Pošta, ki vozi iz Krškega v Novo mesto, je prišla dne 1. maja vsa o-venčana v Novo mesto. Spredaj je stal pokoneu lep, z različnimi barvastimi trakovi okrašen, kak poldrag meter visok smrekov mlaj. Ves dragi del poštnega voza je bil kaj lično opleten z zelenim bršlji-nom in drugim zelenjem. Nekateri delodajalci so dali svojim^ uslužbencem popoldne prosto. Žal, da je bil prvi majnik tako pust, kisel, čmeren, kakor kak dolgočasen jesenski dan. Zjutraj je igrala godba novomeške meščanske garde budnico, toda le malo ljudij je prišlo iz gorkih sob na mrzel jutranji majnikov zrak poslušat ali pogledat godbo, oznanjujočo lepo pomlad.
JOHN WEIS,
ZASTONJ
MOŽEN
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V-taKa Knjižica, je -Vredna glO.oo -VsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni čta vek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se dona vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabetni život, zg-ubitek mo:i, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nem tdoma poš'emo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite »i, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brez alačno ono knjižico.
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike.
)5—0(
Dr,
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
tj®®' LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicaga 111 Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, t
tako pošlite.
Ime....................................
ter vas prosim, da mi jo
Pošta.
Država.
® mmmmm wmmmm m mmmmmmmmmm
S TUJA SLABOST.

¡m*****!
m
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo” razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO,
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
m Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. • .
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere ijgf) so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
m
JOSEPH TBISUE'S
'ErVMj
«tCIST.ERZI»
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
S

in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
® 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.

3*«
1L.Ć—<3
VAŽNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.
NEW YORK, N. Y.
Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. Jj*
Največja Slovanska trgovina * glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, Im-portirane harmonike, gosli, tam-bu rice, itd..
Glasovirji (piano) po najnižjih cenah, kakor tndi vsi drugi v glasbeno stroko spadajoči predmeti.
j osip «Tiretin.
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
RAILROAD EXCHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA”
in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem salona!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
HEa.ll Bar
215 East Northern ave._ Puebio, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in priistno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom
se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. Sam Francisco, CaL
Telef. Douglas 5049 Telef. HomeJ2436
0000000000000000000000
I LOUIS ROBSELl
0	o
q	Slovensko-hrvaškl	o
1	SALOON	1
O	O
O Vedno sveže pivo, izvrstno O O žganje in pristno domača vina. ® O	®
O	460 Grand ave.	O
§	KENOSHA, WIS.	o
O	Telefon 1199	O
o	2
0000000000000000000000
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
TAMI RA.
kraljica Madagasov.
Spisal L. M.
(Nadaljevanje.)
.Sen n or Carvalho se ni dal dvakrat prositi; popadel je steklenico s pohlepom tigra, ki svoj plen pograbi.
“Do sedaj,” reče kapitan, “pi-jo le-ti gospodi več kot govore. — Toda namišljen 'Portugalec bo moral nam dati pojasnila.”
Takoj, ko sta podkralj in njegov tolmač svoje steklenice izpraznila, šla sta z nami v kajuto.
“Čudovito je, gospod kapitan, kako me Vaš arak vžeji,” reče toimač, “jaz bi pač še nekoliko rad imel.”
“To je mogoče, moj cenjeni gospod Carvalho, toda nemorem Vaši želji ustreči. Mi želimo skleniti neko kupčijo. Dajte mi popred odkrito in čisto pojasnilo na moje vprašanje, katero am bom stavil in ko Vas ničesar ne bom imel vprašati, morate poljubno piti. Je-li Vam tako prav?” “Ljubše bi mi bilo, ko bi se popred opil, gospod kapitan.”
“Ne, po pojasnilom ali ipa sploh ne. ’ ’
“Potem me pa brzo vprašajte. Toda oprostite, predno najin razgovor pričnemo, dovolite prinesti Njegovemu. Veličanstvu, podkralju, še par steklenic: če nima dovolj pijače, se razsrdi, in ko je jezen, ni ž njim za prestajati.” “Sedaj hočemo govoriti, gospod Carvalho, toda pametno,” reče kapitan, potem ko je pomorščak vre z žganjem napolnjen pred podkralja postavil. “Koliko razdalja je med vasjo Macangaj in Bombetok?”
“Okoli štirideset milj, gospod kapitan.”
“Kakšna gospa je kraljica?” “O, gospod, pravo solnee.”
“In prebivalci glavnega, mesta?”
“Najkrepostnejši ljudje vsega sveta.”
“Tedaj se v Bombetoku zločini ne dogajajo?”
“Nasprotno, zastrupljenje je tam pogostoma in umori se dnevno prigode.”
“Ali mislite, če nekaj mojih ljudi, kot deputacijo k kraljici pošljem, da bi jim kakšna nevarnost pretila?”
“Tja grede ne, gospod kapitan, toda nazaj gredoč bi bila nevarnost mogoča.”
“In zakaj bi bilo potovanje nazaj grede nevarnejše, kot pa, tja?” “Zato, ker, ko bi nazaj prišli, brez da bi se s kraljico sporazumeli, bi se morda deželani nad tem razsrdili, da niso tujci zahtevam njihovi lepi vladarici ugodili. Ako mi pa obljubite, gospod kapitan,” je po nekolikem pomisel-ku pristavil, “da se poljubno o-pijem, tedaj Vam hočem dati dober svet.”
“Sem zadovoljen.”
“Čakajte, da pride podkralj zopet k razumu, jaz vidim po njegovem kretanju in očnim svitu, da postaja srečen, in potem ga prosite, da Vam da častno spremstvo, kterega se bom jaz vdeležil. Na ta način se morete nadjati časten sprejem. Morem li sedaj piti?”
“Kolikor hočete, gospod Carvalho.”
iPol ure po tem razgovoru, sta podkralj in njegov tolmač, do cela pijana, pod mizo ležala.
Naslednje jutro smo imeli veliko opravka, da smo obadva zdramili, seveda brez krepkih brc v rebra dostojanstvenikov ne bi ničesar opravili.
Podkralj je ponovil tolmačev nasvet, da kraljico posetimo, toda priporočal nam je, da vzamemo bogate darove za vladarico; on sam za njegovo osebo, bi se z mojo puško in s sodčkom araka zadovoljil.
Nasprotno pa nam je dovolil, z njegovo pirogo in posadko razpolagati. Pogodba bila je sklenjena.
“Duvignot,” reče kapitan Mon-talent, “osodepolni in slavni trenutek je za ‘Vas prišel.. Vzemite dva moža po Vaši izberi seboj, o-borožite se do zob, in z bogom! A-ko bodete napadeni, morite vrlo in udarite krepko. Glede Vašega vedenja napram kraljici, Vam ne delam predpisov. Bo-li na vsak
način potrebno v korist Francije uljuđen biti, tako Vam priporočam, dami nekoliko časti izkažete. Na kratko, storite po okolščinah.”
Eno uro potem, ko sem instrukcije sprejel, nastopil sem z dvema pomorščakoma po imenu Frane Pojre in Bernard, moje slovesno poslanstvo. Ni mi potrebno še pripomniti, da mi je -dal kapitan nekoliko svile, nekaj lepotij, male vrednosti in razne steklenice žganja, da to kraljici podarim.
Udarila je ura 12 in veter je bil ugoden, ko sem stopil na krov podkraljeve piroge.
Pripomniti mi je, da se je podkralj zavezal, brez njegovih stre-žajev, do našega povratka na ladji ostati, in da se mu da med tem časom toliko araka, kolikor ga more popiti.
Ta zahteva mi je bila povoljna, ker mislil sem si, da on ne bi listal v naših rokah kot porok, ako bi se bal za našo varnost.
Po tem, ko smo zaliv prevozili, izkrcali smo se v mali vasi, katera se tudi Bombetok kliče. Tukaj, kot v vseh od Zamorcev obljudenih krajih, so otroci zagledavši nas, zagnali grozen krik‘in vriše, da so ženske prestrašene pobegnile. Ta bojazen je trajala, dokler nismo iz vasi prešli, komaj smo se pa odaljili, nas je zasledoval cel roj, ter nas spremil dokaj daleč, vendar v spoštljivem razdaljn in samo, da so svoji radovednosti zadostili.
Ko je vas ostala za nami, prišli smo na, s premikajočim peskom posuto, okoli eno miljo dolgo ravan, po kateri je bila pot silno težavna, ker včasih smo se do kolen vdirali. Ta ravnina nas je zopet vodila do nekake vasi.
Tolmač Carvalho nam je rekel, da to kar vas imenujemo, je glavno mesto dražega podkralja. In res nam je prišel mogočni vladar te države nasproti, in ko je na prvi pogled mene kot načelnika es-korte spoznal, mi je zaupno roko podal in prijazno rekel:
“Finar sacato eneor eabar.”
Tolmač se je podvizal meni besedi prestaviti, ktere pomenijo: “Dober dan, prijatelj kako se vrši Tvoja pravda.”
“Odgovorite mu, da se prav dobro počutim, in da se nisem še nikdar pravdal,” sem velel Carval-hi.
“Podkralj Vam vošči srečo, ker še niste pravde imeli,” mi je odvrnil za odgovor, “in želi vedeti, kaj ste Vi.”
“Tedaj, jaz sem odposlanec velikega francoskega naroda; toda ne, recite mu, jaz sem odposlanec kralja Francije, to bo bolje razumel. ’ ’
Posledica tega odgovora je bila, nujno povabilo madagaškega podkralja, da v njegovi “palači” obedujem. To povabilo sem z veseljem sprejel.
Stanovanje mojega novega prijatelja ni bilo nič kot ena lopa, in še ta v jako razdrapanem stanju. Njegov obed je bil sestavljen iz neke vrste kurje obare, močno ei-metovano in za primako smo imeli neko izvanredno pijačo, zoprnega okusa, nekoliko podobna pokvarjeni medici.
Toda prijetno iznenađenje me je čakalo. Velikodušni podkralj mi je ponudil svojo dolgo pirogo, s krepkimi veslači in založeno z živili, za nadaljevanje moje poti.
iče orav se nisem pri mojem povratku na krov proti kapitanu Montelunt s tem ponašal, vendar hočem tu priznati, da sem en del, kraljici bombetoški namenjenih daril, v rokah lepe podkraljice pustil. Njen soprog se mi je prisrčno zahvalil za mojo velikodušnost, ter sem mu moral obljubiti, da ne bom pri povratku pozabil, njega zopet posetit.
Zapustivši selo, prišli smo na čudovito lepo reko, katere lepota se ne da opisati.
'Le-ta, na nekaterih krajih zelo široka vodna planjava, med visokimi gorami, bila je z malimi otoki posejana, in lega izvanredno slikovita. Iz daljave bi se dali ti zeleni, od solnca obsijani otoki, z velikanskimi smaragdi primerjati. Obrežja tega jezera so bila z gi-gantnimi drevesi obraščena, z neobičajnim in presenetljivimi coli-kami; ter v gostih vejah teh ved-kanskih orjak.ov, prebivala je nešteta množica opic raznih oblik, velikosti in barv, katere se so i-graje z velikanskimi skoki podile.
“Pojasnite mi vendar gp. Carvalho,” rečem poleg mene sedečemu tolmaču, “kako pride to, da me je podkralj, katerega smo ravnokar ostavili, pri mojem prihodu, pred vsem dragem prašal, kako je z mojo pravdo?”
“Ker so pravde Madagaščanu najgroznejša stvar, kar se more dogoditi.”
“Res? No, ker nimamo boljšega opravka, ‘kot se razgovarjaii, tako seznanite me nekoliko z ma-dagaškimi običaji in obredi.” “Prav rad, gospod; jaz živim od moje mladosti med njimi, tedaj jih nihče bolje ne pozna kot jaz.” “Dobro. Tedaj . najprvo, ker je že o tem govor, povejte mi, kako se tukaj pravda.”
“To je čisto priprosto. — Pred vsem se obe stranki obrneti do zakone poznavšemu starcu”.
“Ali brezplačno, brez da bi bilo treba mošnjiček odpreti?”
“To se obsebi .razume. Starci pretehtajo dane jim povode, ter izrečejo, da ker jim ni stvar docela jasna, kdo od pravdajočih pravo ima, se morata oba presku-šnji “Tanguin” podvreči.”
“Kaj je “Tanguin”?”
“To je drevo, katero rodi silno strupene orehe. Baš, ko so starci svoje mnenje izrekli, tožbujoče primejo in na v zemljo vsajeni kol privežejo. Potem vzame Em-gasanguin, to je izvršitelj razsodbe, dva oreha jih zmelje in raztopi od njih dobljeni prah, ter da nasprotnikoma vsakemu polovico popiti. Tisti, ki se brani pijačo zavžiti, bo krivim proglašen in v smrt obsojen; zaradi tega se nihče ne brani. Med tem ko pij 6, kliče izvršitelj vse peklenjske moči, naj resnico na dan spravijo.” “Čuden način pravdanja. Naprej ? ’ ’
“Ker strup sadeža takisto brzo, kot silno učinkuje, umrje krivec prav kmalu, med tem ko se nedolžni izbljuje.”
“Tedaj edino krivec umrje? —-Ste o tem prepričani?”
“O, gospod, morete li dvomiti? To je v zakonu utemeljeno.”
“Jaz trdno v to verujem. Toda ali se ne prigodi, da oba nasprotnika umrjeta?”
“O, gospod, to se vsaki dan zgodi.”
“'No, katerega se pa potem krivim smatra ? ’ ’
To vprašanje je plemenitega Portugalca spravilo v zadrego. Po tem, ko je nekoliko premišlal, se je ojačil ter izpregovoril z glasom popolnega prepričanja:	“Potem
nima nobeden prav, gospod.” Dalje prihodnjič.
NAZNANILO.
Na zadnji redni seji društva št. 3 S. S. P. Z. je bila izžrebana zlata ura, za ktero so bili razposlani tiketi na vsa cenjena društva S. S. P. Z. Dob. štev. je 1423 br. Ant. Zalar dr. št. 56 Onanlinda, Pa. — Tem potom vljudno prosim, da mi br. Ant. Zalar pošlje svoj natančni naslov, nakar mu bodem poslal uro. Z bratskim pozdravom Jos. Omerza, tajnik.
ZASTAVICA.
Odločili smo se za to, da naše cenjene naročnike zabavamo tudi z duševnim naporom. V to svrho bodemo prinašali zastavice — u-ganke —
Bil je 'kravji prekupec, ki je na semenj postavil 36 krav, razvrstil jih je paroma takole:
111111
111111
111111
111111
111111
111111
'Šestkrat šest je šestintrideset.
Od teh 36 krav, je prodal 3 pare ostale so mu pa paroma po čres in po dolgem tiste, ki jih ni prodal. Kako jih je razvrstil?
Pogoj rešitve je sledeči:
Ostale 30 krave morajo biti tako vvrščene, da paranoma ostanejo povprek in po dolgem.
Tekmovalec ima z rešitvijo tudi doposlati celoletno naročnino novega naročnika, in to najkasneje do 26. junija dopoldan.
Vsi tisti, ki bodo uganko pravilno -rešili, dobijo “Glas Svobode” eno leto brezplačno.
Rešitev zastavice priobčimo v Glas Svobode dne 28. junija t. L
Priobčili bomo imena rešilcev.
“GLAS SVOBODE
NIZKE CENE
1. Floor	II. Floor	III. Floor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kaliiko Uzor ji	Ženske vestje	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kakije	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-earts
Belo blago	Otročje obleke	in vožički
Spodnje perilo	Otročje -suknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji
Rokovice	rilo	Kofri
Mošnje	Robci	Grocerija
Perfume	Naprsniki	Mesnica
Zlatnina	Albunl itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago		
	Basement	
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	Bicikll
Svetilke	Importirana glažuta	In Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke »
Noži	Srebrnina	
Hranite naše Trading stamps.
iste lahko zamenite v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.
Zdravljenje v 5 dneb
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA
_____________IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Štruc turi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in, bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačatL)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA,BOLCZ, IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti), slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, Incije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
DR. ZINS, 183Chicago
Odprto od 8 ;| Hiraj do 8 zvečer Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS.FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in Jr'—nf.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobef Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
	
§ Pijte najt g	loljše pivo 1 'eût&éî» 1
g Peter Schoen	m " ft ihofen Brewing Co.»
—	 PHONE: CANAL 9	CHICAGO, ILL.
	
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer	Safety Deposit predali
od 6. do 8. urete.	po g3.oo na leto.
22 let v biznesu.