Uredništvo v G@rnji Radgoni, Spod. Griz s$ey. 7, I. nadstropje. Ròkspisov ne vrača.
izhaja vsak petek zjutraj in stane* s poštnino vred za selo leto 15Din, ža pol leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din. '
Posamezna štepiSko 40 p
1. sten.
Poštnina platana v g@t®vini.
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
.  ""  1     mi p* —■■«» —  »Mm—.f. —»I..   Trilli I MII II III ■mir——  rnT|WTTrlr|MT|T-mTr...nT1 , !  ■Hlinil I II riUlWIHUI—~~~T~nnillCECr3 
Ecmja Radgona, iae 21. fetesarja 1122.
Upravništvo v Gornji Radgoni,' Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 4Qp
I». leto.
Kalio ji pranzaprav ■ pri nos?
(Nadaljevanje.)
IV.
Marsikdo je do sedaj zvedel, kako je pravzaprav pri nas. Ni sicer vse zlato, kar se sveti, a je vendar lepo, ker nas navdaja vse vzvišena zavest, da živimo na svoji zemlji in da smo vsi: Slovenci, Srbi in Hrvatje pravzaprav bratje vsaj po jeziku. Morali bi biti bratje — in sicer soglasne z našo skupno, slavno zgodovino. Mesto bratskega, sporazumnega dela za skupno dobrobit naše lepe domovine smo se razcepili na nebrojne stranke, katerih vsaka hoče imeti prav, kakor da so nauki samo ene stranke zdravi, napredni, občnemu blagru koristni. To strankarstvo nam je neizmerno mnogo škodovalo posebno tam, kjer je prišlo do veljave: na krmilu, pri vladi. Na drugi strani pa je strankarstvo koristno našemu splošno-knlturnemu napredku v toliko, da je izzvalo tekmovanje v kulturnem delu, takozvano konkurenco. Sicer pa dejstvo, da je pri nas toiiko strank le dokazuje, da smo še daleč za visokokulturnimi narodi, kjer ni mnogo strank. Amerikanec (seveda rojeni) je ponosen na to, da je Amerikanec, član svobodne in s srečo obdarjene Republike Zjedinjenih držav séverne Amerike. Tam ni hrvaških, slovenskih, albanskih, bulgarskih vprašanj in vendar uživajo miljom Jugoslovanov v svoji drugi, prekomorski domovini najidealnejšo svobodo v vsakem oziru. Čitajoči njih številno in moderno opremljeno časopisje jih zavidamo, — ne toliko radi njih zdrave dolarske valute — ampak zavidamb jih za svobodo, katero uživajo. Ne rečem, da nismo svobodni, V splošnem smo. Ali sužnji smo lastnih predsodkov. Temu ogabnemu suženjstvu se pridruži drugo : Ne zavedamo se, da smo Jugoslovani. Kako to? Eni krivijo svoje hrbte, kakor so bili to navajeni pod Avstrijo in bi gotovo iste tudi krivili, če bi imeli pri nas nadvlado Turki aii Kitajci. Drugi zopet — kakor sem v uvodu teh razmotrivanj pov-darjal — sovražijo vse, kar je srbsko. Eni in drugi so sužnji. — V nas je vse premalo samozavesti, premalo jugoslovanstva, preveč slovenstva, macedonstva, hrvatstva, srbstva itd. Ne zavedamo se, kje tečejo naše meje; ne zavedamo se, da smo močna nacija, sposobna tekmovati v kulturnem in gospodarskem oziru z marsikaterim narodom ; ne zavedamo se naravnega bogastva naše zemlje in njenih prirodnih lepot; ne zavedamo se dalje, da sloga jači, nesloga:tlači in daje samo v edinosti moč. Vv državi imamo nadalje tujce: Nemce in Žide. V nas ni toliko samozavesti, da bi se postavili v pozo (položaj) gospodarja na svoji zemlji. Kaj še ! V številnih strankah se cepimo, tratimo čas in papir ter naše sile, na naši zemlji pa, dedščini naših slavnih očetov rastejo tujerodna podjetja: nemške in italjanske banke, židovske tovarne i. t. d„ kjer gospodarijo krivonosi in plavolasi šefi nad do-mačini-uradniki in delavci. Premalo podjetnosti je v nas in ker si ničesar ne upamo pod-
vzeti ali pa onega, kar navdušeno podvza-memo ne izvedemo, zato se podjetni tuje-rodec veseli nad nami. Nič ne rečem, da ne smejo biti, vendar jih je že sedaj več kot preveč. Tako bomo na lastni zemlji postali sčasoma sužnji tujega kapitala. Tujci se zavedajo, da bo edino pozitivno delo ozdravilo nezdravo povojno ozračje in bedo, ki tlači vse narode. Tudi v nas vseh mora zakipeti zavest: Delati je treba, to je vsa skrivnost! Če ne bomo mi delali, delali bodo tujci, ki se v polni meri zavedajo bogastva naše lepe domovine. Prvo in glavno pa je : Otresimo se predsodkov in praznega govorenja. Zavedajmo se, da smo svobodni Jugoslovani in vsak posameznik naj stremi za tem, kako bi ojačil našo narodno državo na znotraj in zunaj. Skrajni čas je, da pridemo do te zavesti. Strankarije sicer ne bomo odpravili, pač pa ne smemo biti tako ozkoprsni dlakocepci in strankarski fanatiki, kakoršnih je toliko v Jugoslaviji, — Več ljubezni do bližnjega!
(Konec prihodnjič.)
Delo naših poslancev.
Otvoritev prometa preko Špilja v Radgono in Ljutomer. Te dni se otvori železniški promet na progi Maribor—Špilje— Radgona—Ljutomer na podlagi določil jugoslo-vansko-avstrijske pogodbe. To bo samo začasen tranzitni promet, dokler se ne ratificira pogodba med obema državama.
Kaznilniški kurati ostanejo. Radi energičnega nastopa posl. Pušenjaka proti odpravi kuratov v kaznilnicah je minister pravde dr. Markovič izjavil, da se ta mesta ne ukinejo in da se bodo skušali prihranki doseči na drug način.
Proti prepovedi pošiljanja listov vojakom. Poslanec Žebot je posredoval pri vojnem ministru proti prepovedi, da se ne sme pošiljati noben hrvatski in slovenski list vojakom posameznih garnizij, kakor n. pr. v Subotici, Valjevu in drugod.
Za človeško postopanje z vojaki. Posl. Brodar je stavil vprašanje na vojnega ministra radi slabega postopanja s slovenskimi in hrvatskimi vojaki, katerim se prepoveduje celo čitanje hrvatskih in slovenskih listov, kakor n. pr. v Osjeku in Nišu. Obenem je tudi protestiral proti nesnažnosti v vojašnici v Negotinu in drugod.
Proti novim davkom. V prvi sekciji finančnega odbora je posl. Škulj povodom razprave o državnih dohodkih v letu 1922 nastopil proti davku na imovino.
Za oprostitev davka na vozove. Posl. Škulj je posredoval pri finančnem ministru dr. Kumanudiju, naj se oproste davka vezovi na peresa, ki služijo za službene posle.
Za ol ajšanje obmejnega prometa. Posianca Jugoslovanskega kluba Klekl in Žebot sta posredovala pri glavnem ravnateljstvu carin, naj carinski uradniki ne dejajo zaprek pri tranzitnem prometu Ljutomer—Radgona—Špilje— . Maribor. Zahtevala sta, naj se pri pogajanjih z Avstrijo naglasa celovški sporazum, po katerem je biago v tranzitnih vagonih prosto carine. Zahtevala sta, naj se ves obmejni blagovni in osebni promet radikalno ublaži. Upravnik glavnega ravnateljstva carin je obljubil, da bo upošteval predloge, poslancev. Poslanca sta nadalje odločno protestirala, ker v zadnjem času ob-obmejne carinarnice zabranjujejo kmetom iz Slov. goric voziti žito v mline in les na žage ob Muri. Upravnik glavnega carinskega ravnateljstva je izjavil, da posamezni carinski uradniki niso postopali po zakonu in da bo to zadevo uredili
Vladni predlog za 100 odstotno povišanje davkov odbit. — Odločen nastop Klekl a. V sekciji zakonodajnega od-
bora se je danes razpravljalo o povišanju davkov. Referent finančnega ministrstva je zahteval, naj se vsi davki povišajo za 100 odstotkov, a davek na imovino še poleg tega za 2 odstotka. — Poslanec Klekl je v imenu Jugoslovanskega kluba protestiral proti povišanju davka na zemljišča, nakar je sekcija sklenila, da se davki ne povišajo, pač pa se zmanjšajo izdatki. Definitivno bi se izravnali potom reparticij na posamezne pokrajine. Referent finančnega »ministrstva je nadalje izjavil v sekciji, da bo tekom dveh mesecev predložil zakonski predlog o najpotrebnejših davkih, ki naj bi veljal za vso državo. — Pri carinarnicah je predvideno za leto 1922. dohodkov 778 milijonov dinarjev. Pri razpravi o carinskih dohodkih je opozicija ostro protestirala proti neredu pri carinjenju blaga. Poslanec Klekl je zahteval, naj se blago carini po vrsti, kakor pride na carinarnico, izredno pa da se more cariniti samo tedaj, kadar gre za lahko pokvarljivo biago. Zahteval je, da lastniki blaga ne smejo plačati iežarine, ako se po krivdi carinarnic blago ne zacarini v roku, ki je določen v pravilniku. Predlog bo prišel pred plenum finančnega odbora.
Prepoved čitanja „Mladosti“ vojakom. Poslanec Klekl je stavil vprašanje na vojnega ministra radi prepovedi čitanja orlovskega glasila „Mladosti“ vojakom 40. pešpolka.
Za pravičnost napram kon-f e s i j a m. (Proračun ministrstva se predela.) V sekciji finančnega odbora se je pričelo razpravljati o proračunu ministrstva ver. Posl. Pušenjak je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril ob tej priliki o zapostavljanju katoliške cerkve, o slabem gmotnem stanju katoliške duhovščine in katoliških prosvetnih zavodov. Zahteval je, naj se v zmislu ustave nakaže 47% za pravoslavno cerkev, 39% pa za katoliško cerkev od vseh proračunanih vsot za verske svrhe. Člani sekcije in referent so priznali upravičenost teh zahtev, načelnik katoliškega oddelka v ministrstvu ver pa je izjavil, da mu je minister ver naročil, da mora ves proračun predelati v zmislu zahtev predstavnikov katoliške cerkve. Razprava o proračunu ministrstva ver bo trajala še teden dni.
Za domačo obrt in prosto krošnjarenje. V Sloveniji se je pričelo onemogočavati razpečavanje proizvodov domače hišne obrti, kmetskih gospodarskih potrebščin in razpečavanje tega blaga po hišah. Poslanec Škulj je stavil radi tega vprašanje na ministra za trgovino ter protestiral proti takim vladnim odredbam. Medtem se ' je pa ugotovilo, da je ministrstvo izdalo tozadevno prepoved, kar zelo občutno zadene celo Dolenjsko in naše dobre Ribničane ki so s svojimi domačimi in dobrimi izdelki založili Slovenijo in tudi kraje izven nje.
Taksa nà vozila.
Vsi, ki imajo avtomobile, fijakerske vozove na vzmete, motorne ali navadne bicikle, jih morajo ne glede na to, kako se uporabljajo — — najkasnejo do dne 15. marca 1922 prijaviti, in sicer pristojnemu občinskemu uradu. Pristojen občinski urad pa je tisti, kjer je vozilo stalno spravljeno.
Vsake takse pa so oproščena navadna kmetijska vozila, ki služijo izključno potrebi lastnikov. Takih kmetiških vozil sploh ni treba prijaviti !
Za prijavo vozil pa, ki niso oproščena, pa se plača 2 dinarja takse za prijavo. Za odobritev prijave pa se plača 5 dinarjev in to le tedaj, če se morajo pri lokalnih policijskih predpisih prijaviti policijskemu ali občinskemu oblastvu, ter je za njih uporabo potrebna odobritev.
Prijava mora biti pismena in mora vsebovati nastopne podatke:
a)	ime, priimek, poklic in bivališče lastnika vozila ;
b)	označbo vozila, pri avtomobilih tudi označbo tvornice, pri fijakerskih vozovih obliko,, ali so za dva ali enega konja;
c)	kje je vozilo stalno spravljeno ;
č) navedbo o okolišinah, vsled katerih odpada letna ali sploh vsaka taksa.
Za vsako vozilo je treba vložiti posebno pismeno prijavo.
Vsako prijavo je treba kolkovati in sicer: a) za avtomobil, fijakerski voz in voz na vzmeteh, ki se uporablja za osebno potrebo z 200 dinarji;	,	...
za motocikle ali bicikle s 5 dinarji in c) za voz na vzmeteh, ki ni navaden kmetiški voz, z 2 dinarji.
Lema taksa se mora plačati najkasneje dne 15. marca.
(Prijava vozil. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil g. minister za finance, da se rok za prijavo vozil in plaćanje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. Intervenirali so za podaljšanje roka poslani SLS.—)
Tedenslt® slonic©
Vstop v podkovsko šolo. Obvezni polu-letni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. marca 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list. 2. domovinski list. 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravnostno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa murajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Nakaznice za polovično vožnjo delavcem. Prometno ministrstvo razglaša, da imajo delavci (poljski, stavbni, opekarski itd.), če potujejo v skupinah najmanj deset delavcev iz enega in istega kraja ter na eno in isto železniško postajo pri potovanju preko 100 km, pravico na nakaznico za polovično vožnjo s to olajšavo, da v tem slučaju razen legitimacije ni potrebna fotografija. Te legitimacije izdajajo državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Delavci, ki potujejo v skupinah, morajo dokazati s potrdilom občinske oblasti, da so delavci in da potujejo v druge kraje na delo. Delavci, ki potujejo posamezno, morajo imeti legitimacijo s fotografijo.
Albanska spomenica. Komandant mariborskog vojnog okruga objavlja: „Poživljem po zadnji put sve one osobe, koji imadu pravo na Albansku spomenicu, da to jave ovoj komandi najzad do 25. marta o. g. Občine neka ovo razglase svima obveznicima. U prijavi navesti čin i rod oružja, potpuno ime i prezime, u sredini početno slovo očeva imena i jedinicu u kojoj je prešao Albaniju. Posle ovog termina neče se više nijedna prijava uzimati u postupak.“
Največji parobrod na svetu bo spomladi dovršen v angleški ladjedelnici v Southampton: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenoval „Majestic“, ki je last angleške paroplovne družbe White Star Line in napravi 10. maja svojo prvo
pot iz Cherbourga v Newyork. Parobrod bo kurjen s petrolejem mesto s premogom, kar nam dokazuje zopet velik napredek v tehniki. Kurjava s petrolejem ima to ugodnost, da se obdrži hitrost vožnje enakomerno, medtem ko se pri kurjavi s premogom izgubi mnogo pare in se s tem zmanjša hitrost.
Volkovi napadli vlak. Listi poročajo, da je na Hrvatskein med postajama Šaša in Dubica 7 sestradanih volkov navalilo na drdrajoči zagrebški vlak. Zveri so bile tako divje vsled lakote, da so v besu zašle pod kolesje, ki jih je raztrgalo. Vlakova lokomotiva je bila vsa krvava. Pripeljala je seboj v Zagreb celo tri zadnje dele raztrganih volkov.
Komu je koristil izvoz. Naši znameniti gospodarski politiki so se v gotovem trenutku spomnili, da more naši valuti pomagati na noge edino-le izvoz. In odprli so vrata na široko, a špekulanti in verižniki vseh vrst so začeli grabiti pridelke zemlje in jih vlačiti v inozemstvo. Domače prebivalstvo, živeče iz rok v usta, je strahom gledalo to početje in slutilo najhujše. Imelo je prav. Ves izvoz ni naši valuti niti najmanj koristil in danes, ko stoji ljudstvo pred izpraznjenimi žitnicami, je naša valuta mizer-nejša nego kdaj preje. Pač so si špekulanti in verižniki, banke in velika gospodarska podjetja nagrabili z izvozom ogromne milijone — samo belgrajska Izvozna banka je pri sami pšenici „zaslužila“ 400 milijonov kron — a kaj je obilje teh maloštevilnikov nasproti morju bede, ki preplavlja državo od enega konca do drugega? Kaj pa, pomaga, da je peščica sita do gađenja, ko pa tri četrtine prebivalstva stradajo in prezebajo ? A seveda kaj briga oblasinike stradanje in vse drugo pomanjkanje množic, ko so pa sami med tisto peščico, ki se gosti ob polni mizi? Toda njihova pamet bi morala biti vsaj tako dolga, da bi jim povedala, da igrajo v tej igri tudi za svoj lastni obstanek.
Površina naše države. Ravnateljstvo državne statistike je izvršilo najnovejši popis površine naše celokupne države na podlagi novih mej in albanske meje iz leta 1913. Severna Srbija ima 49.850 km2, Južna Srbija 45.555. Črna gora 9668, Bosna in Hercegovina 51T99, Dalmacija 12.727. Hrvatska in Slavonija 42.534, otok Krk in Medjumurje 1169 Slovenija s Prekmurjem 16.243, Bačka 8712, Baranja 1214, Banat 9776 km2. Celokupna površina naše države znaša torej 238.649 km2.
Kako izvršuje Italija pogodbe. „Jugo-slovenska Država“ v Valparaisu našteva v španskem jeziku celo vrsto pogodb, ki jih ni izvršila Italija: 1. Pogodba z Avstro-Ogrsko. 2. Mirovna pogodba, s Turško v Lausanni. 3. Mirovna pogodba s Turške v Sevresu. 4. Mirovna pogodba v Trianonu in Neullinu. 5. Pogodba z Grško glede izpraznitve Dodekaneza in Ar-gyrocastra. 6. Rapallska pogodba.
Strašna slika lakote v Rusiji. Predsedstvo izvršilnega odbora za pomoč gladujoči Rusiji je prejelo brzojavno poročilo generalnega tajnika mednarodne pomožne akcije v Rusiji. Poročilo obširno popisuje strahote gladu, ki uničuje po vseh pokrajinah človeško življenje. Navaja tudi nekatere statistično dognane podatke. V kraju Čuvaš je do 12. januarja t. 1. od gladu in bolezni pomrlo 200.000 ljudi t. j. 10% prebivalstva tega okraja. V gladujočih kra-
jih se pogajajo grozni in pretresujoči prizori. Cele rodbine izvršujejo v obupu in gladu samomor. Roditelji ubijajo deco, deca ubija roditelje.
V	Ukrajini in na Krimu vlada strahovita lakota.
V	okrajih okrog Volge je pomrlo doslej od gladu 2,600.000 oseb. Celokupno cenijo, da je v Rusiji od gladu in na epidemičnih boleznih pomrlo 5 milijonov ljudi.
Dijaške štipendije. V novem proračunu miuistrstva prosvete se nahaja postavka v iznosu nekaj nad 8 milijonov dinarjev za štipendije dijakom. V prejšnjem proračunu je bilo v to svrho določenih 30 milijonov. Ministrstvo je torej črtalo pri tej postavki več kakor 20 milijonov. Mnenja smo, da bi se v današnjih razmerah, ko študira večina našega dijaštva v inozemstvu, zlasti v Češkoslovaški, kjer žive naši študentje vsled padanja naše valute v naravnost obupnih razmerah, morala ta postavka zvišati, ne pa reducirati. Tu se zopet vidi, kak smisel imajo sedanji vladni mogočneži za inteligentni naraščaj naše države 1 Pa bi človek ne kritiziral ? 1
Municija za Reko. Reška vlada je prosila v Beogradu za dovoljenje prevoza čez naše ozemlje enega vagona municije in orožja, ki ga je naročila na Dunaju za svojo policijo.
Število vojnih invalidov. Po statistiki mednarodn. delovnega urada je vojnih pohabljencev 5,917.000 in sicer v Franciji T5 milijona, v Apgliji IT milijona, v Italiji 570 tisoč, v Poljski 320.000, v Zedinjenih državah 246.000, v Češkoslovaški 175.000 v Avstriji 164.000, v Jugoslaviji 154.000, v Kanadi
88.000,	v Rumuniji 84.000, v Bolgariji 40.000 in v Nemčiji T4 milijona.
Zanimiva novost v carinstvu. Gospodarsko- politični odbor gospodarskega sveta na Nemškem je sklenil na zadnji seji, da bo predložil, naj izda vlada najkasneje do 1. junija 1922 osnovo zakona, ki bo določal tarife izvozne carine na ta način, da bi bile carinske tarife -prožne ter bi se mogli zmeraj prilagoditi položaju na svetovnem trgu.
Neugodna žetev na Madžarskem. Iz kmetijskih krogov prihaja poročilo o neugodnih uspehih spomladanske setve. Veliki snežni zameti in na to sledeči mraz so uničili zimsko setev in bo treba polja preorati.
Vojna je Rumunijo obogatela. Danes, ko vsa Evropa zdihuje pod težkimi posledicami zadnje vojne, ko se vse pogovarja o vojni odškodnini in bankrotstvu, se malokdo ozre proti mali Rumuniji, ki je začela čudovito prosperirati. Zatrjuje se, da je ona razmeroma najbolj prosperujoča dežela v Evropi. Zaključek vojne je velikost Rumunije skoro podvojil in njeno prebivalstvo, ki je štelo pred vojno 7,000.000 oseb, šteje danes 16,000.000. Rumunija namerava postati za Rusijo prva žitnica v Evropi. Lansko leto je producirala od osem do devet milijonov sodov olja in postala tako eden prvih faktorjev na evropskem oljnem trgu. Letošnje leto bo producirala še več olja in več pšenice kot kadarkoli preje. Nedavno si je od Švice izposodila štirideset milijonov frankov, katere hoče povrniti z živili, predvsem s pšenico. Prej omenjeno produkcijo olja je pripisati ameriškemu oljnemu trustu, namreč Standard Oil Co. Skoro vso omenjeno množino olja je ta družba spravila na površje. Družba računa, da
Kronanje Pila XI.
Za vstop v Petrovo baziliko o priliki kronanja so se izdajale vstopnice. Rim se je po-tezal zanje, kakor za dragocene srečke in namesto 30.000, kakor so prvotno nameravali, je bilo izdanih nad 50.000 vstopnic. V nedeljo zjutraj ob 4. uri so varnostne straže zasedle določena mesta na trgu pred sv. Petrom in istočasno so začeli prihajati ljudje, ki so si hoteli zagotoviti ugodno mesto. Ob uri je bilo že zbranih pred cerkvijo 15.000 ljudi ki so vsi drhteli v jutranjem mrazu. Ob 6. uri, ko so cerkev odprli, so se zlile množice vanjo, kakor veletoki. Dotok je naraščal od minute do minute in se zajezoval na trgu. Ob 8. uri dopoldne je bila bazilika tako polna, da bi tudi ena oseba ne mogla več vanjo, a tudi ne iz nje. Ljudje so stali po oltarjih, ob kipih, povsod, kjer je bilo prostora za eno nogo.
Cerkev je bila sijajno okrašena z baržu-nastimi preprogrami svitlorumene barve z zlatimi ošivi. Vatikanske straže v slikovitih uniformah so delale špalir. Oltar stolice sv. Petra je bil okrašen z rdečim baržunom in tiaro na vrhu. Na štirih straneh abside so stale tribune za diplomate in duhovščino. V cerkvi so bile nameščene tudi štiri rešilne postaje.
Čimbolj se je bližala ura papeževega prihoda, tembolj je naraščala nestrpnost množic. Cerkvena vrata so zaprli.
V tem se je v Vatikanu po notranjih stopnicah, ki vodijo v kapelo najsv. Zakramenta, razvil sprevod. Spredaj sp šli ceremonierji, pro-
kuratorji in nešteti drugi vatikanski funkcionarji, noseč znamenje papeške oblasti, potem opati, škofje in nadškofje, patriarhi in kardinali. Za njimi je počasi stopal papež, obdan od štirih Švicarjev z golimi meči, za njim poveljniki straž in dvorni dostojanstveniki.
Dospevši v kapelo najsv. Zakramenta je papeža pozdravil nadduhovnik vatikanske bazilike Merry del Val, ki je imel kratek nagovor; nato je papežu poljubil roko in nogo, a papež ga je objel.
Nato se je visoko na stolu prikazal papež v svojem belem oblačilu in dvignil roko k blagoslovu.
Začela se je sv. maša. Papežu sta stregla na desni kardinal dekan Vanutelli, na levi kardinal diakon Bisleti ter množica prelatov. Pred glorijo so se kardinali zadnjič poklonili papežu, poljubljajoč mu prsi oz. roko in nogo. Pri sv. obhajilu je papež obhajal tudi oba kardinala, ki sta mu stregla.
Po sv. maši se je približal slovesni tre-notek kronanja. Papež se je vzpel na prestol, ki so ga obstopili kardinali. Zbor je zapel staro himno o kronanju, kardinal Vanuteli je z ganjenim glasom molil Oče naš; nato se je približal papežu s tiaro kardinal Bisleti in mu jo položil na glavo s slovesnimi besedami : „Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi, da si oče knezov in kraljev, voditelj sveta, namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast in slava iz vekov v veke“.
Množice so pozdravljale novokronanega papeža, pevski zbor je zapel himno: „Ti si
Peter . . .“, a z lodžije so donele srebrne trobente.
Med nepopisnim navdušenjem množic je papež po isti poti kakor ob prihodu zapustil cerkev sv. Petra, neprestano blagoslavljajoč množice.
Na trgu pred cerkvijo je valovila nepregledna množica nad 200.000 ljudi. Predvsem so bili tu seveda Rimljani in Lombardi ter Italijani sploh, toda med jimi so bili pomešani tujci in pripadniki menda vseh narodov sveta.
Bilo je čez eno uro popoldne. Tedaj se v ceh širim trga razvrste vojaške čete; ravno na-sproti baziliki se postavi kraljeva straža na konjih. Nad trgom se pojavi aeroplan, kroži nekaj, časa nad množico, nato se pa izgubi v sinjini. Tedaj se na centralnem balkonu široko odpro vrata, služabniki razprostro preprogo s papeževim grbom in kmalu nato se obdan od kardinalov prikaže Pij XI. v svojem belem pa-pezkem oblačilu in s tiaro na glavi. Množica pada na kolena, čete prezentirajo orožje, a papež dvigne roko k novemu blagoslovu.
Trenotek je bil veličasten, nepopisen in nepozaben. Sam papež ni mogel odoleti vtisu in je za hip zavzet obstal. Nato se je okrenil k odhodu, toda množice so ga še enkrat priklicale nazaj in še enkrat je dvignil roko k
„l®..	Bog, da bi novi papež ne s
Italiji, ampak celemu svetu izpolnil nade k polaga nanj!
Pozdravljen naslednik kneza Miru, Pij
bo do leta 1925. razvila rumunske oljne vrelce v toliko, da bodo dajali od 16 do 20 milijonov sodov olja na leto.
Sekvestri. O zaslužkih belgrajskih advokatov, ki se pečajo z razreševanjem sekve-strov, poročajo listi neverjetne stvari. Neka ministrska gospa je kupila hišo za pol milijona dinarjev, seveda od prihrankov pri kuhinji*, dokler je bil njen mož še minister in kot tak pomagal advokatom pri osvoboditvi od sekvestrov. Neki višji uradnik je prejel na isti način več sto tisoč dinarjev. Nazadnje so ga pa le zalotili in umirovili, a pred sodnijo — nel Neki advokat v Knez Mihäjlovi ulici je „zaradil“ dva milijona dinarjev, ampak on tako nagrodo res zasluži, ker odpravi vsakega sekvestra v 10 dneh,
Neresnične vesti o zopetnem koleko-vanju bankovcev. Ponekod se širijo vesti, da namerava država ves papirnati denar podvreči žigosanju in pri tem pridržati gotov procent za državno blagajno. Te vesti, ki so povsem tendenciozne in neresnične, izzivajo pri narodu, posebno med kmetskim prebivalstvom bojazen, tako, da mnogi kupujejo vse vrste robe, ne da bi jo potrebovali, kar povzroča zopet naraščanje cen. Ministrstvo za finance najodločneje de-mantuje te vesti kot povsem neresnične. Niti ministrstvo, niti narodna banka nimata namena žigosati papirnatih novčanic in pridržati pri tem gotov procent v korist državne blagajne. Tudi to sploh ne bi bilo mogoče brez odobrenja narodne skupščine. Take vesti razširjajo očividno državi sovražni elementi z namenom, ljudstvo begati in vzbujati nerazpoloženje in nezaupanje do državnih oblasti. Proti razširjevalcem takih govoric se bode najstrožje po zakonu postopalo.
Rok za vložitev napovedi o dohodnini je izjemno podaljšan, kakor smo že poročali do konca tega meseca. Opozarjamo občinstvo v lastnem interesu, da tega roka ne zamudil
S to številko sta minula le dva mesca Novega leta. Kmm sem dal položnico ! fòli sem že poravnal naročnino!
OPIS
9.
i»«
Za Jugoslovansko Matico je nabral g. Miško Križanič, dimnikarski mojster v G. Radgoni na gostiji Domanjko na Moti 120 kron. Vsem darovalcem iskrena hvala, a novoporo-čenima obilo sreče! — Nadalje je daSroval v isti namen g. Marko Vidak državni redar iz Apač 24 kron. Hvala 1
Za obmejni tiskovni skad „Murske Straže“ so darovali mil. gospod Martin Jurkovič prošt ptujski 25 Din., vlč. g. prof. J. Kardinar, Celje 10 Din., vlč. g. Matija Zemljič, župnik Sv. Tomaž pri Ormožu 25. Din., vele. g. Matije Contala, misj. Uelje — 10 Din., vlč. g. Fr. Špindler, Sv. Jurij na P. 10 Din., Neimenovani 2 Din., Kampuš Valentin 5 din. —v Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala. Živeli posnemovalci!
Gornja Radgona. Na razna domnevanja in na govorice, da je tukajšnji Orlovski odsek dal prilepiti svoje lepake, s katerimi naznanja svojo prireditev „Ubogi samci!“ (za nedeljo 26. II) na lepake tukajšnjega sokolskega društva, ki priredi dan popreje svoj družabni ples, iz-javlja podpisani telovadni odsek, da ni v nobeni zvezi z lepljenjem lepakov lastne prireditve, niti ni dal poškodovati sokolskih lepakov, temveč je oseba, kateri je to delo od tiskarne bilo poverjeno, po nevednosti prelepila lepake, ki naznanjajo še neprirejene prireditve. Proti takemu domnevanju sé najodločnejše zavarujemo. — Za telov. odsek Orel v Gornji Radgoni: Rom. Bendé t. č. tajnik.
Ubogi samci! Kdor se hoče enkrat pošteno nasmejati, naj pride na pustno nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorano Posojilnice v Gornji Radgoni. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Panonija in na dan predstave v Posojilnici od 2. ure popoldne naprej. Pridite 111
Vučja ves. Nemila smrt je nam dne 15. t. m. pobrala našega ljubega otroka Miciko Kegl. Vsi smo jo imeli radi in vsa naša skrb in ljubezen ni ji mogla rešiti življenja Božja previdnost jo je poklicala med svoje angeljčke in tako presadila nežno cvetko iz strupenega, vihravega sveta v raj Večnega Miru!--------
Ne igrajte se z orožjem! Pri Malinedelji so se pri Kosiju nekaj igrali z orožjem, ki se je sprožilo in kroglja je šla k nesreči Meznariču, znanemu muzikantu, skozi čeljust in usta ter ga je pri tem pošteno razmesarila. Lahkomiselnost ni nikjer na mestu, posebno še pri ravnanjem z orožjem ne.
Sv. Jurij ob Šč. Odseka „Bralnega društva“ priredita na pustno nedeljo, 26. t. m. pri g. Pergarju koncert, pri katerem nastopita pevski in tamburaški zbor z izbranimi točkami. Med odmori srečolov, šaljiva pošta in razni šaljivi solospevi s spremljanjem citer in harmonija. Prijatelji naše mladine pridite med nas, da "se razvedrite in poveselite med veselimi! Začetek ob 3. uri popoldne.
V Ljutomeru je umrla 16. t. m. ga. Alojzija Karba, mati župana g. dr. Karba v Kamniku in učiteljice gdč. Avg. Karbove, v 79. letu svoje starosti. Pokojnica je bila vrlo narodna žena ter v mlajših letih delavna kulturna delavka. Večni mir ji bodi! — V Vučji vasi je umrla gdč. Ana Freuensfeldova, sestra učiteljice gospe Cvetkove ter blagopok. učitelja in pesnika Josipa Freuensfelda (Radinskega) N. v m. p.
Murska Sobota. (Darovi Jugoslovenski Matici! Gospod Ante Trinajsti, šolski vodja v Turnišču ie vposlal nabiralno polo s 99 Din., G. Andrej Bole, uradnik pri glavni carinarnici v Murski Soboti 10 Din., g. profesor dr. Robič 10 Din. — Vsem plemenitim darovalcem se podružnica v Murski Soboti prisrčno zahvaljuje.
Razmejitvena komisija v Prekmurju. V Dolnji Lendavi se je sestala ogrska in jugoslovanska delegacija razmejitvene komisije, da začne v smislu trianonske mirovne pogodbe tehnični del razmejitve med našo in ogrsko državo. V ponedeljek 30. m. m. so prispeli v Dolnjo Lendavo za jugoslovansko delegacijo šef polkovnik Vojo Čolak-Antić, njegov namestnik podpolkovnik Vladimir Kostič, šef tehničnega oddelka major Goldoni ter inženerja Mak in Trajbar. Istočasno so prispeli ogrski delegati, in sicer šef delegacije generalštabni polkovnik Karol Vassel, šef tehničnega oddelka nadinžener Bobek ter inženerja Boodor in Pfrogner. V torek predpoldan je bila skupna seja obeh delegacij, na kateri se je določil spored dela. — Zvečer je priredil ekspert za Prekmurje gosp. Božidar Sever na čast članom komisije banket z ob takih prilikah običajnimi govori. V četrtek
2.	t. m. se je začel obhod meje in zabijanje kolov. K temu so poleg interésiranih oblasti povabljeni tudi posestniki obmejnih zemljišč in župani obmejnih občin. Delo se je začelo od Mure proti Dolnji Lendavi in se bo od tukaj nadaljevalo proti Kobilju, Prosenjakòvcem, Hodošu do avstrijske meje. Naša meja proti Ogrski se začenja pri Toki v Prekmurju in gre do rumunske meje. Razmejitvena komisija je celo to črto razdelila v pet enakih sektorjev (A, B, C, D in E). Da bo' delo čimbolj napredovalo, je bilo sklenjeno, da sektorje A in C napravi in vse stroške trpi naša država, sektorje B in D pa ogrska, dočim bosta v sektorju E delale obe državi skupno. Obenem se j£ začelo delo v sektorju A, to je cela prekmurska meja do Mure in v sektorju B, to je medjimurska meja od Mure do Drave in od tu do Barča. V Osijeku še pa 20. t. m. po dvomesečnem presledku zbere celokupna antantina razmejitvena komisija, ki bo politični del razmejitve nadaljevala v Vojvodini, obenem pa kontrolirala v Vojvodini, obenem pa kontrolirala tehnično delo. V Prekmurju vlada veliko veselje, ker je končno vendarle enkrat došlo do definitivnega razmejitvenega dela.
Gornja Radgona. (Vlak že vozi 1) Vendar se je enkrat izpolnila želja tisočev obmejnih blovencev: Tranzitni promet med Mariborom in Ljutomerom je po zaslugi poslancev SLS zopet vpostavljen. Koliko časa bo težkozaželjeni vlak vozil se še ne ve. Želeti je, da bi vozii stalno, ker sicer je bolje, da se takoj ustavi.
Kaj bo z viničarji?
(Dopis iz Ljutomera.)
V	zadnjem času se oglašajo po časopisih različni vinogradniki, ki opisujejo svoj težavni položaj in draginjo, ki jih tare.
A na eno, kar je glavno pri celi stvari, na ubogega delavca se nobeden ne spomni.
Pač računa, kakor n. pr. g. Košar v Slov. Gosp. amortizacijo in obresti trsja, zavarovalnino etc., kar je popolnoma pravilno, a ubogi delavec pa je odpravljen z svoiimi 10-tmi kronami dnevno, ako je v delu, pa potem pri tem živi ali pogine, to je gospodarju pač vsejedno. Samo da so njegove blagajne in klèti polne; da njegov delavec hodi medel in razcapan okoli, ga nič ne briga.
Da se tedaj širši javnosti pokaže vsa beda viničarja v popolni nagoti, je zbrala Zveza viničarjev v Ljutomeru po svojih odbornikih Statistične podatke o stanju posameznih viničarskih rodbin.
Podatke, ki so bolj zanesljivi kot poročila bivših avstrijskih rekvizicijskih komisij smo dobili dosedaj od 201 viničarskih rodbin.
Te 201 rodbine imajo 670 delavcev in 358 otrok, od teh 167 šoloobveznih.
Od teh 201 rodbin ima še samo kakih 40 rodbin potrebne hrane za dva meseca in več. Ostali imajo živež samo še za kratko dobo in kaj potem? Stalnega zaslužka ni že od novembra 1. 1. Živež, pridelan na slabih, viničarjem odločenih zemljiščih, vsled lanske suše itak slab, je zvečine porabljen. Zaslužek pa še kolikor ga je, je tako slab, da ne zadošča niti za sol in petrolej, kaj šele za moko in druga živila.
In kaj potem? Krušna moka je že zdaj po 20 K in čez, pa je ni dobiti. In druge potrebščine imajo take cene, da bi človeka kar kap zadela, ako vpraša po njih.
Govoril sem z nekim odličnim gospodom — vinogradnikom o viničarskem vprašanju. Res je položaj zelo težaven, a kako pomagati? Bi boljše plačali, a viničarji bi zapravili in zapili.
Tako! Toraj tukaj je kljuka. Ker se gospodarji bojijo, da nebi viničarji zapili in zapravili, jim pa raje malo plačajo.
V	resnici, svoj čas se je med viničarji mnogo pilo. Bila je tu ptujska „bela“, t. j. prekuhana Drava, s katero so Hutter in tovariši kar poplavili naše pokrajine.
Sedaj tega ni več. Gostilne so zaspale in viničar gre redko v gostilno. Sicer pa, kdo bi zameril ubogemu delavcu? Večkrat pridejo v vinograde gospodje s svojimi prijatelji in prijateljicami in uganjajo tam orgije, da je še delavca sram.
Gospodje z akademsko izobrazbo se valjajo onesnaženi po blatnih jarkih, v njih družbi lepši spol, v pohujšanje drugih ljudi. A za nje to ni sramota, so le Židane volje. A če ubogi delavec, zdelan in sestradan spije na prazen želodec kozarec vina, je pa že pijanec in zapravljivec.
Pridemo toraj do tega, kako pomagati viničarju. Najprej moramo vzdigniti viničarja gmotno in moralno, širiti med neukim ljudstvom izobrazbo in zavednost, potom organizacij.
Od vlade odločno zahtevamo, da viničarski red nemudoma reši, da se tako enkrat uredi razmerje med gospodarjem in delavcem.
Delavski prejemki se morajo urediti v razmerju obstoječih draginjskih razmer. Laž je, da vinogradniki niso v stanu delavstva pošteno plačati.
Gosp. Košar (glej Slov. Gosp. z dne 12. jan. 1922) je računal za 1. 1921 delavca po 35 kron. Ako odštejemo dnevno 1 1. jabolčnika po 10 K, ostane 25 K. Delavcu je plačal 10 morebiti 15 K, kdo ima pa ostalo?
Na enem oralu vinograda priraste povprečno 9 polovnjakov, t. j. 27 hi vina, kar znaša po recimo 30 K liter skupaj 81.000 K. Stroški za en oral znašajo po g. Košarju okroglo 20.00 K, kjer so všteti vsi izdatki za vinograd, davki itd. Ostane tedaj od enega orala kosmatih 60.000 kron, a vendar vinogradnik ni v stanu svojega delavca tako plačati, da bi se lahko preživel in oblekel.
jliULDVilHSKil IH-HIM podružnica Gornja Radgona
Rezerve K 16,000.000*
-P« « *0,000.000- Preje Mari“.ef?^ptna banka
Sprejema vloge na knjižice in jih obrestuje po 4®jo (štiri od sto) oziroma po dogovoru in izplačuje dvige na iste brez odpovedi Kupuje in prodaja valute in devize, ter izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Centrala: Beograd. Podružniče: Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec. EhspBZifUPfl: Rogaška Slatina.
Hranilnica in Posojilnica v Racjjncih
deluje s uspehom ob men!
r. zadr. z neom. z.
Položaj ubogega viničarja je nevzdržen kakor za posameznika tako za cele družine. Nujno potrebno je, da se naši poslanci pobrigajo za ta najbednejši sloj naše severne meje in urgirajo skorajšno rešitev viničarskega reda. Uveljaviti je treba načelo, da smo vsi ljudje; predvsem pa morajo posedujoči stanovi dobiti rešpekt pred napornim delom zmučenih delavčevih moči, — s pomočjo katerih se kopiči njih imetje. Najboljša odpomoč pa je trdna organizacija.
Vložitev izjav za odmerr obče pridob-nine. Za priredbeno dobo 1922/23 je vložiti najpozneje do dne 1. marca 1922 izjave za odmero občne pridobnine (patenta). Vložiti jih je pri davčnem okrajnem oblastvu ali pa pri davčnem okrajnem oblastvu ali pa pri davčnem uradu, kjer se izvršuje davku zavezano podjetje. Tiskovine za te izjave se dobe brezplačno pri vseh imenovanih uradih. Izjave se oddajo lahko tudi ustno na zapisnik. V izjavi je navesti med drugim zlasti število pomočnikov, učencev itd., številv in kakovost obratnih sredstev (motorjev, strojev itd.), število, vrsto in najemno vrednost (ali pa najemnino) obratnih prostorov, to je onih prostorov, kjer se obrt izvršuje. Navesti je tudi višino napravne glavnice (na primer vrednost strojev, motorov) in višino obratne glavnice (vrednost zaloge in gotovine, ki je določena za izvrševanje obrti.)
Gospod a r gt v o
Prva jugoslov. tvornica „Kristal“. Eden izmed najbolj podjetnih mariborskih Slovencev naš ožji rojak g. Davorin Štucin je tekom preteklega leta med drugimi večjimi podjetji ob Dravi, zasnoval tudi tovarno za brušenje stekla, izdelavo zrcal itd. Že ob skromnem početku je daleko prekosil v Osjeku se nahajajočo tovrstno češkoslovaško podjetje Mariborski „Kristal“ — to je naslov tega podjetja, se je od brušenja stekla za navadna zrcala kmalu povzpel do višine v tej stroki, ki se nahaja v mojstrskih rokah obratovodje g. Seidla. Posebnost z 20 stroji opremljene tvornice je ornamentika in graviranje v steklo od rožice z najfinejšimi peresci do popolne fotografane slike vse to pa delamo z roko brez vsakih predrisbarij na steklu. Sedaj se nahaja v delu veličasten umotvor, ki bo presenetil neko večjo razstavo na Hrvatskem. Ne da bi bilo dosedaj o tem podjetju kje kaj čitati, je še sloves izdelkov našel odmeva po celi Jugoslaviji in celo že tudi v Bolgariji, odkoder prihajajo naročila za najfinejše izdelke na steklu. Obratovanje se izpopolni šele na spomlad z dogradbo novih prostorov. Že po dosedanjih uspehih smemo biti Slovenci ponosni na ta naš mariborski „Kristal“.
Zvišane takse za kvar te in domine. Po sklepu zakonodajnega odbora narodne skupščine je pristojbina iz tar. postavke 236 zač. zak. o državni trošarini, taksah in pristojbinah s 1. januarja 1922 povišana od 15 na 30 Din. Vsled tega se morajo vse kvarte in domine, ki bodo na zemlji naše države dne 1. januarja 1922, ponovno žigosati in razliko takse 15 Din. je plačati najkasneje do dne 1. februarja 1922. Žigosanje se bode vršilo pri davčnih uradih. Lastniki kvart in domin moraiv zaradi žigo-
sanja vložiti pri pristojnem davčnem uradu pismeno nekolekovano prijavo, v kateri morajo navesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin prinesejo v žigosanje. Prijave je vložiti posebej za že rabljene in posebej za še nerabljene kvarte in domine. — Zoper stranke, ki ne bi predložile prijave in ne bi plačale takse do dne 1. februarja 1922, se bo kazensko postopalo. — Ta kazen znaša za vsako igro — razen redne takse in zaplemba blaga — desetkratni znesek prikrajšane takse.
Povratek carine med maksimalno in minimalno carinsko tarifo. Z zakonom o o dvanajstinah za mesec januar in februar 1922. leta, ki je bil sprejet od narodne skupščine dne 1. januarja t. L, je podaljšana do daljne naredbe trgovska pogodba, sklenjena dne 27. julija 1920. leta med kraljevino Srbov, Hrvatov in
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Mr j BB Jlsafhiif
kot KOSMET1KUM
za uego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega- in čištečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubjen kot krepko blogo delujoče in
vrl© priletne sredstve
m drgnem©.
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga:
dvojnate ali 1 špecijalna steklenica Za prodajalce:
4 specijalne steklenice
48 K
12 dojnatih ali 4 specijalne steklenice . 168 K 24	„	„ 8	„	„	. 280 K
36	„	„ 12	„	„	394 K
poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'50 K; Elsa mentolni klinčić 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimiris 41 K ; Glycerin 6 in 30 K ; Lysol, Lysoform 30 K ; Kineski čaj 3 K ; Elsa mrčešni prašek 15 K ; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
Engen V. Feiler, lekarnar, Sfubica
donja, Elsstrg št. 323, Hrvaško.
Slovencev in Nemško Avstrijo. Zato odreja ge_ neralna direkcija carin v zvezi s telegrafsko na_ redbo C. br. 504 z dne 3. januarja 1.1. na pod lagi člena 273 in 56 carinskega zakona, da morajo carinarnice uvoznikom na njih prošnjo vrniti razliko med maksimalno in minimalno carinsko tarifo za blago nemškoavstrijskega izvora, ki je bilo ocarinjeno po maksimalni mesto po minimalni carinski tarifi od 1. januarja t. 1. pa do dne, ko so dobile carinarnice obvestilo o podaljšanju trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo in to brez posebnega odobrenja generalne direkcije carin.
Listnica uredništva.
Beltinski Marki: Za to številko prepozno radi zamudne korekture. Prihodnjič gotovo. Zdravi! — Ljutomer: Smo že dobili od grugod. Se priporočamo za prihodnjič. — Sv. Jurij ob Ščavuici : Ni več aktuelno, ker je medtem ponehal mraz in začel voziti težkoza-željeni tranzitni vlak. Še pošlji! — G. R. : Se ne splača pečati se s takim človekom. Apače: Pride. Vaša pritožba ni edina. Stvar bomo osvetlili v posebnem članku in sporočili našim poslancem! — Vsem ostalim: Vse porabno pride; mnogo pa je šlo — v koš.
Pravo originalno
Erenyi
.DIANA'
francosko ninsko žganja
se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah.
Malasteklenica K18 Srednja „ K 50 Velika „ K100
Ersnyi IMA
frati, vinsko žganj e
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
(Oblastveno zavarovano 1)
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanju
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo :
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust Zahtevajte ceniki
Skoro sem pozabil naročiti
cenik semenja
za sočivje, cvetlice, sadno drevje, korenjake ter za razne gospodarske in vrtnarske potrebščine, zato moram takoj ko pridem domov pisati na
Zadruga za proizvodnju sjemenja
Zagreb, Preradpvićeva »lica
ki mi bo takoj poslala cenik zastonj in franko.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edward- Dusanee, Zagreb, Skladišče Strosssnayerjeva ul. IO.
Denarja ni,
draginja je velika, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekega izdelka
gotovo do Ì00 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. — Josip Batič, Litija.
Klobuke
vsake vrste Ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
1C r m g
prvovrstna, sladka 14 q na prodaj. Vprašati pri H. Zoter, trgovina Gornja
Radgona.
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri na prodaj po naj-nižjih cenah. M. Lukman klobučar, Sv. Trojica v Sl. goricah.
t
®
I
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI SJSM
sprejema hranilu© Vi@g© ter jih obrestuje po 4eio Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje posojila na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brezplačno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih val&lf £tui@gn denari© J, vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593.	Telefon št. 3.
I
!
I
I