-
K. K, STAATS?
«Mtelar-j «« S
iMÜSmT MARBURG
4
fit 50
mit / Beilage^
- m. 1914
, dne decembra 1914.
Tečaj XLYin.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Ltitaia vsak. četrtek io velja 8 poštnino vred in t Mariboru s pošiljanjem na dum za cele leto 4 K, pol leta 2 K Id ta četrt leta 1 <C Naročnina za Nemčijo 5 K, za dra^e b.sKiavstsijss»
lis&avsega društva" dobivajo list brez posebne Baročnine. Za foserate se piačuje «d eocstopne petitvrste za enkrat 1& vin.
deiel« 6 K. K iS ar hodi sam poaj. plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upraraidtvo „SteveRsfcega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopošiija do odpovedi. — UJja TKato4.
6. — Posamezni listi stanejo le vin. — Uredništvo: Koroška cesta iter. 5. — Rokopisi se ce vračajo. — Upravu&tvo: Koseška cesta štev. 5, vepreje-ma naročnino, iaaerate in reklamacije.
za dvakrat 25 vis^ za trikrat 38 vin. Za večkratne oglase pritaerea p&pust. laser&ti se sprejemajo de torka opoidue. — Nft zaprte reklamaetya so poitnine proste.
Naš vladar.
Včeraj, dne 2, decembra, je poteklo 66 let, kar je cesar Franc Jožef I. zasedel habsburški prestol in zavladal čez avstro-ogrsko državo.,Neprestano je bila cesarjeva srčna želja, da bi njegovi narodi uživali dobrot» miru in se vesel li blagostanja in napredka. Veliko je bilo večkrat njegovo potrpljenje, toda vse ima svoje meje. Tako je moral tudi sedaj pozvati svoje narode, da z orožjem branijo Avstrijo in njen ugled pred zunanjimi sovražniki. Vsi narodi so se z uda-nostjo in veseljem zbrali okoli svojega sivolasega vladarja ter odposlali svoje najboljše mladeniče in može na bojišče, da se tam borijo za vero, dom, cesarja. Tudi naš narod je z navdušenjem pohitel na bojno polje. In glasovi, ki prihajajo od tamkaj, nam pravijo, da sta cesar in slovenski narod lahko ponosna nn svoje slovenske sinove, kajti oni se izkazujejo vredne svoj«®«* naroda, oni se izkazujejo kot junaki, ki znajo trpoti in umiratli za one, ki jih ljubijo. Tak je bil slovenski nariod navrzlic vsem klevietnikom vedno: zveet srojemu cesarju in vladarju, tako je bilo 1.1848, tako j» danes i 1914. tako je bilo ves čas skozi 66 let Fran©-Jožefovega vladarstva 1
Ob 661einici cesarjevega vladarstva izrekamo željo, da bi Avstrija kmalu ponižala in premagala svoje sovražnike ter da bi potem solnce miru zasijalo nad našim priljubljenim vladarjem in njegovo Avstrija in bi za dolgo, dolgo časa ne utonilo več. Mi Slovonoi smo in bomo do zadnjega trenotka junaško sodelovali za časten uspeh, ki je prvi predpogoj za trajen mir, in zato smo prepričani, da se bomo tudi t miru lahko veselili vseh svojih pravic, neprikraj-šanih in v polni meri še dolgo časa pod žezlom našega sedanjega dobrega cesarja Franca Jožefa I., katerega naj Bog obvaruje in ohrani!
„Orel"-mornar piše z bojišča.
Budril Simonič, bivši načelnik mariborskega „Orla", piše isaSe-mu uredniku:
Zemun, dne 27, novembra 1914.
Na veliko začudenje sem v predzadnji štev. „Slovenskega Gospodarja" našel svoje ime. Cenjena oseba mi ni znana, mislim pa, da se je gospod urednik spomnil na mene! Nisem bil na ponesrečenem monitorju „Temes", temveč se nahajam pri najboljšem zdravju in prav židane volje na monitorju „Bodrog". Srčna hvala, veseli me, da se me še spominjate!
Nisem še padel, božja volja je hotela, da sem bil na čudežen način rešen gotove smrti. Bogu čast in hvala!
Vreme je slabo, dež in sneg sta na dnevnem redu. — Od vseh strani bOjišča prihajajo veseli glasovi o naših slovenskih junakih, kako hrabro se bojujejo proti sovražniku, ki je skoraj vsepovsod močnejši po številu.
Tudi na južnem bojišču se borijo ter prelivaj«.: kri slovenski .'antje za milo domovino. Prepričani smo, da nam vsled tega doma ne bo nihče krat'1 slovenskih pravic.
Na podonavskih monitorjih Slovenci tudi nismo zadnji1. Precej nas je iz vseh slovenskih pokrajin, n. pr. Ljubljančan T, Roter, Korošec P. Ručigaj, iz I-strije, A. Gropajc, O. Pegan in N. Besednjak.
Z veseljem smo pripravljeni žrtvovati, vse, tudi zadnjo kapljo krvi. Saj se gre le za „Vero, dom in cesarja"!
S korajžo ter nekim posebnim navdušenjem smo že dne 25. avgusta odpluli proti ogroženemu kraju Belgradu, ki nosi vso krivdo bede in nesrieče, ki je še ni konec. Dva dni pred napovedjo vojske smo že stali pred Belgradom, pripravljeni, da udarimo. Prvi strel, ki je razglasil vojno stanje med državama, je bil pozdrav iz monitorja. Razbili smo jim vse, kar je bilo dovoljeno, Belgrajska trdnjava je razrušena, po-žgana so skladišča petroleja, smodnika, min td. Cel mesec je bil požar v Belgradu. Radi tega simo jim trn v peti. Ne imenujejo nas zastonj „bežeče vragove".
Budi boji so že bili po noči in po dnevu, a Srbom ves napor nič ne pomaga. Zmaga mora biti naša, kar r kratkem pričakujemo. Dal Bog in sreča junaška!
Vsi prijatelji in bratje so se razkropili po bojiščih. Mnogi se še bojujejo, mnogi ječijo po bolnišnicah, nekateri so v^ujetništvu, mnogi pa so že padli junaške smrti. Med temi dragi prijatelj brat Jožef Prapotnik. Za njegov neumorljiv trud in delo za dobro stvar si je zaslužil nazadnje junaško smrt. Dal mu bo Bog plačilo. Dragemu bodi žemljica lahka!
Srčna hvala za „Slovenskega Gospodarja", Ta dragi prijatelj me obišče med ognjem in gromom vsa-k h 8 dni. Vsem Slovencem nam je ljub gost. Se bratje Hrvatje ga z veseljem čitajo.. Težko pričakujemo vsake številke.
Iskrene pozdrave vsem slovenskim vojakom na bojiščih, kakor tudi vsem poznanim ter bralcem ..Slovenskega Gospodarja" pošilja iz valovja deroče Donave mornar br. Rudolf Simonič. — Bog vas živi v mili domovini! Z Bogom!
Marija vas bo čuvala.
Piš« Jožel Zelenko, doma od Sv. Andraža v Slov. gor.:
Kot star domobranec Vam pošiljam, gospod u-rednik, par vrstic iz severnega bojišča, katere naj bodo vsem slovenskim mladeničem, ki ae bedo boja udeležili, v spomin in drag zaklad. Kot star domobranec sem bil v Mariboru preoblečen in poslan na sever v bojno črto proti Rusom. Ta pot mi je bila najbolj težka na svem. Doma sem pustil ženo s štirimi otroci in bolno mater, kater.-;, leži že 2 leti y postelji, Pred odhodom iz Maribora je bilo dovoljene, vsar kernu prejeti sv. zakramente in se priporočiti vsega-mogočnemu Bogu ter Mariji prečisti Devici, da nas ohrani v boju zdrave. Tudi jaz sem storil svojo krščansko dolžnost ter prejel sv. zakramente lin se priporočil in izročil Njegovi vsegarraogočnosti in moji varuhinji Mariji, prečisti Devici, da bi me varovala vsega hudega na duši in telesu.
Napočil je dan 26, avgusta, ko smo videli prve ruske čete korakati proti nam. Rusi so se^ ko so nas zagledali, umaknili nazaj brez vsega boja. Naš polk je moral naprej in tako smo dospeli! zvečer okrog pete ure do sovražnika. Tu so pričeli padati brezštevilni streli na nas in tukaj sem videl prve ranjence in padle.
Groza me je spreletavaia. Zraven mene je bil korporal Jobstl ranjen; razstreljieno je imel obličje in levo ramo. Klical je na pomoč, pa nikogar ni bilo, da bi mu pomagal. Preprilčan sem bil, da me je neka višja moč varovala, sicer bi bil postal tudi jaz žrtev smrt tam v gozdu. Naša stotnija je bila dne 28. avgusta dodeljena k topničarjem za stražo, Izkopali smo si okope, da tam stražimo topničarstvo pred napadom sovražnika. Topničarstvo se je umaknilo, ne da bi nam to naznanilo Našo stotnijo so pustili svoji lastni usodi. Naš gospod stotnik je še pravočasno o-pazil nevarnost, da je cela stotnija izgubljena, če se ne umaknemo nazaj. Dal je povelje: „Nazaj!" V groznem ognju od strani iz sovražnikovih topov in iz sovražnih pušk smo bili naravnost obsipani s kroglami, kartečami in šrapneli, Pred nami i'n za nami so padale krogle iz topov, da se je zemlja tresla, vendar pa ni bil nihče od naše stotnije poškodovan.
Dne 9. septembra smo bili cel dan pri Grodeku v sovražnem ognju. Iz strojnih pušk in topov je frčal hud ogenj na vse strani. Na našTi strani so padali vojaki kakor sadje z drevja, jaz pa sem bil zopet obvarovan vsega hudega. Dne 10. septembra smo bili v okopih. Tukaj je bilo dano povelje, da moramo zadržati sovražnika. Dva dni in dve noči1 smo bili v okopih. Nihče od naše stotnije ni bil ranjen ali usmrčen. Dne 11. septembra zvečer proti 5. uri je začel sovražnik obstreljevati naše okope s topovi in nanesla je usoda, da je treščila ena granata v naš okop, kakih 5 korakov od mene. Naenkrat je bilo 6 mrličev v okopu, med njimi sta bila moja prijatelja-Slovenca korporal v rezervi Jakob Belec, doma iz Ljutomera, občina Presika, in frajtar Kovačič, doma iz Radgone. Blizu mene je padel en kos granate, pa brez uspeha. Bil sem zopet obvarovan pred smrtjo in poškodbo. Od 17. do 20. oktobra smo bili zopet v okopih desno od Przemys!a. Tukaj nas je dne 18. oktobra sovražnik tako močno obstreljeval, da nas je z zemljo skoro zasipal in morali smo okope zapustit'!. Ko smo dobili povelje za nazaj, smo se v teku umaknili. Pred menoj
in za menoj so padali naši vojaki in sovražnik je z vso močjo streljal za nami. Dne 19. oktobra zvečer pa je bilo dano povelje: „Na nož!" (juri£). Grozen čas! Sovražnik je streljal s tako močjo na nasi, da skoro ni bilo mogoče naprej prodirati. Tukaj jih je bilo od naših veliko ranjenih. Med temi sem bil tudi jaz. Bil sem lahko ranjen na levi roki. Podal sem se nazaj do zdravnikov in sicer sem dospel ob 2. uri ponoči do poljske bolnišniefe. Sovražnik je neprenehoma streljal. Vsak čas mi je zabrnela kaka krogla mimo ušes, vendar pa me ni zadela nobena.
Sedaj sem zopet skoro okreval in ko pride čas, grem nazaj nad strica Rusa. Vendar pa ne pozabim teh groznih bojev z Rusi v Galiciji* Priporočam vsem slovenskim vojakom, da se, predno odidejo na bojišže, priporočijo Bogu in izročijo svojo usodo Njegovi Vsemogočnosti in Mariji, prečisti Devici. 0!na naj vas varuje in čuva po materinsko v boju pred sovražnikom. Kdo pa je varoval mene v tolikih groznilh bojih ? Varovala me je Marija, kraljica katoličanov. Poslala je angele na bojno polje, kateri so čuvali svoje . . . Mariji, prečisti Devici, se imam zahvaliti za prejete dobrote in milosti, katere sem v boju vžival skoro dva meseca brez vsake bolezni in vsake druge nevarnosti. Torej slovenski vojaki: Z božjo pomočjo pohitite na bojišče za ljubo domovino. Gotovo boste na ta način dosegli, česar si boste želeli, Ne bo vam nič pretežko in dosegli bodete tudi, česar vsi prosimo: zmago pad kletim sovražnikom!
Za dom med bojni grom! Vse za vero, dom, cesarja!
Slovenski organist na bojišču.
Gospod Milan Bračko, bivši organist pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, pige: Predno nadaljujem svoje vrste, vas vse skupno srčno pozdravljam. Ne vem popolnoma nič, ali ste še pri zdravju ali ne, ker celi čas, ko sem na bojišču, od 26. avgusta, nisem več prejel od vas kot eno pismo. Hočem vam malo popisati, kako mi je kaj šlo do sedaj.
Ko smo dospeli dne 26. avgusta do vasi S . . ., nas pozdravi naenkrat sovražni ogenj. Seveda smo začeli radovedno gledati, kaj to pomeni. Nismo verjeli, je-li resnica ali šala. Vendar smo se mi na to tudi takoj oglasili. Pričel se je hud boj, ki je trajal celi dan. Bili smo sicer po številu slabi proti sovražniku, kajti Rus je bil trikrat močnejši, ter zakopan do glave v močne okope. Mi smo bili na ravnem polju. Kako se nam je godilo, vam ne morem popisati. Ta dan je bil res strašen.
Dobil sem 4 krogle v tornistro, 2 pa v jedilno posodo in dve krogli sta mi1 razbili les na puški tako, da sem si moral poiskati drugo. Proti večeru smo morali nazaj zopet v svoje že prej skopane okope. Tam smo 3 dni željno pričakovali Rusa. Nismo bili dolgo tam. Prišlo je povelje in smo po noči odkorakali ne vem kam. Sedaj smo imeli nekaj počitka in 8. septembra ravno na praznik Marijin smo imeli srečo. Sli smo 1 dan in 2 noči in smo isti dan zopet trčili z Rusom skupaj. Naša stotnija je bila v rezervi. Hud boj se je pričel. Topovi so grmeli, šrapneli in granate nas pozdravljale in krogle so frčale, kakor da bi se vsula toča. Celi dan smo hodili do pasa po vodi. Okrog mene so padali tovariši drug za drugim. Seveda so bili večinoma ranjeni.
Pa srečo sem imel ta dan. Saj sem se tudi priporočil med bojem Devici Mariji in varovala me je, da me ni zadela nobena krogla. Proti 3. uri popoldne smo dospeli sovražniku na 30 korakov blizu. Bilo nas je okrog 60 mož in g. stotnik. Tu smo se dajali do 5. ure zvečer. A glejte: naenkrat začno Rusi z belim robcem mahati, češ, da se udajo. Ostalih 25—30 mož smo pograbili za puške, pa „hura!" In glejte, kar groza me je bila, ko zagledam tukaj naenkrat čez sto Rusov. Te smo ujeli. Ko pridemo ž njimi do vasi, jih je bilo zopet tam okrog 300. Ko ti zagledajo, da mi ženemo njih tovariše, so se nam tudi ti udali. Potem smo poslali 5 mož ž njimi. Mi smo se pa zopet podali v okope, skopane od Rusov in legli smo k počitku. Komaj zaspim, pride naenkrat naša kuhinja. Oh, to vam je bilo veselje! Kuhano je bilo za 200mož, a nas je bilo samo 20. Vsak si je šel trikrat po juho in si vzel po dva hleba kruha. Vzeli smo si po 5 konzerv, tako, da smo imeli krušnjake prenapolnjene, — Spali smo dobro. Drugi dan smo šli zopet naprej in
NainovejSa ooroiila se nahajalo pred inserati.
L
fflnriM i OlRMl C*
„slovenski gospodar.«
3. decembra 1914.
tu je bil naš stotnik ranjen. Nesel sem ga nazaj ir. obvezal.
Napočila je noč. Skrbelo me je radi g. stotnika. Nisem vedel, kaj bi storil. Dva vojaka ga neseva nazaj, Zvečer okrog 11. ure sva dospela do cilja. Sprem ljale so naju krogle celi čas. Bilo je strašno. Potem sva šla zopet nazaj. Imeli smo počitek.
Dne 11, septembra smo zopet trčili z Rusi ter smo jih gnali, da je bilo veselje. Celih 6 dni smo tirali Ruse pred seboj. Ujeli smo dvakrat po 300 mož in uplenili 4 strojne puške in tako je šlo dalje vedno z večjim uspehom do 20. oktobra. Ta dan sem dobi kroglo v nogo in prehladil sem se ter prišel v bolnišnico, od koder pričakujem dopusta. Upam, da se kmalu vidimo. Srčno vas pozdravlja vaš udani Milan.
Obmejni Slovenec v ruskem ujetništva.
•Andrej Zafošnik, oženjen posestnik na Lilaškem Vrhu, župnija Sv. Jakob v Slov. gor., ki je služil pr; 47. pešpolku kot rezervist, je prišel ranjen v rusko ujetništvo. Pisal je že dvakrat svoji ženi. Zalošnik piše, da so v kraju, kjer se nahaja, ujetniki zelo slabo preskrbljeni. Za zajutrek in večerjo dobijo neko mlačno tekočino, ki1 pa ni ne juha ne čaj. Zafošniku gre malo boljše kot drugim ujetnikom, ker si kot te sar in mizar zasluži nekaj priboljška.
Srbi streljali v svoje lastne
vrste.
Yoj»k 87. pešpolka piše svojim »tarišem:
Zagreb, dne 25. novembra 1914.
Preljubi mi! Tri mesece je že minulo, od kar sem vam pisal zadnje pismo iz Skadra. Težavna je bila naša pot. Iz Skadra smo odrinili dne 5. avgusta ob 5. uri popoldne proti Sv. Ivanu Meduanskemu. Korakali smo celo noč in še-le drugi dan ob 10. uri dospeli srno v Meduvo. Na potu sem se nalezel protina, ki me je tako močno prijel, da sem eno uro pred Me duvo obležal. Naložili so me na voz in me odpeljali na ladjo.. Drugi dan ob 4. uri smo se pripeljali v Ko-tor. Tam smo izstopili in ostali celo noč v boki Zele-nik, Drugi dan smo se vozili z vlakom v Mostar.Tam smo 3 dni počivali in se odpeljali dalje proti Saraje vu. Cez dva dni so se nam pridružili rezervisti ir. dne 15. avgusta amo se odpeljali v smeri proti Više-gradu nad Srbe. Fantje in možje so ukali in vriskali ter klicali „Živio Avstrija!"
Pozno v noč smo se pripeljali v Višegrad, Drugi dan zgodaj v jutro so nas že začeli pozdravljat Srbi s svojimi svinčenkami. A slabo so streljali, Tudi po noči so žvižgale svinčenke in frčale tako gosto, kakor toča v hudi uri, a šle so previsoko. Drugi dar. sem imel jaz stražo pri neki kopici pšenice. Opazoval sem, od kod bi imel priti sovražnik. Dolgo čakam, ležeč s svojo stražo na tleh. Kar naenkrat zapazim blizu nas na cesti 4 Srbe. Zapovedal sem: „(Ogenj!" in vsi 4 sovražniki so se zgrudili, zadeti od naših krogel. Od poveljujočega častnika sem bil pohvaljen.
Drugi dan smo se pomikali zopet naprej prol; Srbiji. Celo pot so nas sovražniki iz višin močno obstreljevali. Mnogo tovarišev okrog mene je že padlo Posebno milo se mi je storilo, ko je padel moj najljubši tovariš in prijatelj, doma iz Konjic, Naše vrste so postajale vedno bolj redke. Naša četa je pogumno prodirala puoti sovražnikovim postojankam. Prišli smo '"V prednjo bojno vrsto. Zapovedalo se nam je, da moramo naskočiti sovražnika z bajonetnim jurišem. Vs' smo trdno prijeli za puške, dobro pritrdili bajonete in s klici: „Živio cesar in domovina!" jurišali proti Srbom, ki so bili močnejši kot mi. Oj, to vam je bila borba! Kri je brizgala po zraku, trupla so padala, pokale so puške in mi smo končno kljub silnemu sovražnemu pr tisku zavzeli srbsko postojanko. Da smo zmagal;, se imamo zahvaliti čudnemu slučaju. Ko smo začeli naskakovati sovražnika v okopih, smo videli da smo napram Srbom v ogromni manjšini, a kljub temu nismo odnehali. Kar naenkrat smo pa zapazili, da padajo v srbske vrste od srbske strani goste krogle iz topov in šrapneli. Srbska arfilerija, katera je bila postavljena na gr;ču, oddaljenem od našega to rišča kakih 2000 m, se je bridko zmotila in je streljala na svoje lastne čete. Srbske granate so grozno učinkovale v srbskih vrstah. Z mirno vestjo lahko rečem, da je padlo več stotin Srbov, zadetih od srbskega ognja. Prepozno je bilo. ko je spoznala srbska artilerija svok» bridko zmoto. Ko so ustavili Srbi ogenj, smo imeli mi že v svoji posesti važen hrib. Trenotki, katere sem doživel v borbi za ta hrib, mi ostanejo v neizbrisnem spominu. Naša stotnija je bila sestavljena razven enega iz samih Slovencev. Skoro vsi smo bili v mišljenju pristaši Slovenske Kmečke Zveze. Branili smo se kakor levi. Vsi brez izjeme smo pokazali, da smo Slovenci izredno hrabri bojevniki ter vedno zvesti svojemu staremu geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Ko smo se spravili v zavzete srbske okope, -so začeli Srbi z bližnjega hriba zopet močno streljati na nas. Sedaj me je zadela srbska krogla; prvi hip nisem sam vedel, kam. Puška mi je padla iz roke in pred očmi so se mi delale zvezde. Tovariši so me prijeli in me zanesli v poljsko bolnišnico, kjer sem padel v nezavest. Zavedel sem se še-le, ko sem ležal v bolnišnici. Stregle so mi usmljene sestre, katere go izredno milo, naravnost materinsko, postopale z ranjenci.
Zdravje se mi obrača sedaj na bolje in upam. da se v kratkem vidimo. Vas vse skupaj prav iskreni, pozdravljam!
Rožni venec — rešitelj.
Na bojišču se je zgodila ta-le čudna zgodba, k nam jo je ocividec opisal sledeče:
Srapneli in granate so švigale na vse strani, ko smo prodirali proti sovražniku. Eden izmed mojih tovarišev zagleda na tleh rožni venec ter se skloni, da ga pobere. Komaj se nagne z glavo k tlom, že pr'-frči šrapnel v visokosti njegove glave in trešči neka korakov pred njim v tla. Rešeni ¿e pripovedoval: Ce bi bil rožni venec drugje,, n. pr. doma, videl ležat, ga menda ne bi pobral, a tu me je neka nevidna mo' sklonila, k tlom ter mi s tem rešila življenje.
Svarilo?
Major Karol Hanke pl. Hankensteinski priobču-je v praškem listu „Union" to-le črtico:
Naj se še toliko govori prot' usodi, slutnjam in svaritvam, vendar se dogajajo često slučaji, ki s čudni in tako nenavadni, da jih ni možno kar tako zavračat:. O svoji dragi, ljubi materi, ki je živela na Dunaju sem vedel, da je v dobrih rokah, ker je moj najmlajši brat stanoval v isti ulici. Kar sem prejel nekega dne brzojavko: „Mati na pljučnici težko obo leli". Ker je bila pri njeni veliki starosti nevarnost, me je ta vest zelo bolestno zadela. Dve uri potem sem prejel brzojavko: „Mati mrtvi". Naše drage matere, ki je svojo življensko nalogo nahajala edino-le v ljubezni svojih otrok, nisem mogel več videti žive; mo ral sem k njej, da se jej vsaj v smrti zahvalim zr vse, kar je dobrega storila za-me. 14urna vožnja je bila strašna; slednjič sem dospel in planil v smrtno sobo, zlomljen od žalosti.
Kake grozovite čase sem preživel tedaj, ne mo rem opisati. Sleherni dan mojega tedanjega mudenja na Dunaju me je našel na jjrobu. Slednjič sem moral vendar proč in določil sem svoj odhod na naslednji dan.
Nekega mračnega novemberskega jutra zarano sem se imel odpeljati na kolodvor in šel sem preko sob k izhodnim vratom. Naenkrat sem zapazil neko svetlobo in bilo mi je kakor da sem zblaznel: gledal sem svojo drago mater, ki mi je — držeč kvišku des no roko — takorekoč zapirala pot... Krik: „Moja mati!" se je izvil iz mojih ust. V naslednjem trenoitku je izginilo vse ... Ta pojav je deloval nanne tako pretresujoče, da se nisem mogel odpeljati. Bilo mi je kakor da se moram še enkrat posloviti od groba, kakor, da me mati ne more pozabiti. Omahoval sem l vozu, se odpeljal na grobišče in sem ostal uro časa na grobu. Ker se po tej določeni železnici nisem mogel odpeljati, odšel sem na drug kolodvor in se po drugi progi odpelja; domov.
Naslednjega dne po svojem prihodu sem čital o veliki železniški, nesreči1, ki se je pripetila na progi, po kateri sem se hotel prvotno odpeljati . . . Ponesre čencev jo bilo mnogo . . .
Ali naj se mi tu ne vsiljuje misel, da me je dobra mat: hotela svariti ? Bila je to materina ljubezen še preko ^roba . . .
Vi srečni, ki imate še svoje matere, ljuMte in spoštujte jih; napravljajte jim življenje čim lepSe — vračajte jim kar so morale trpeti za vas!
Ganljiv prizor iz vojne.
„Berliner Tagblatt" poroča iz Ženeve: Sledeč' ganljivi prizor je pripovedoval francoski vojak iz bojev po noči ¿a Ypern: „Napočil je jutranji svit in smo mogli videti ozemlje, kjer smo se bojevali. Brez-dvomno so se Nemci po bitki zopet vrnili, da odnesejo svoje tovariše. Vsa pokrajina je bila prazna in nismo videli ne mrtvecev ne ranjencev. Le en sam ranjenec je ležal na pol potu med obema sovražnima strelskima jarkoma. Naši vojaki so še vedno streljali, a niti eden ni meril na nesrečneža. Kar smo zagledali vojaka, ki je prišel iz nemškega strelskega jarka; očividno je hotel pomagati ranjencu. Salva naših vojakov ga je podrla. „Ogenj ustaviti", je nenadoma zaukazal naš oficir. Ubogali smo in videli na svoje veliko presenečenje, kako je zapustil častnik jarek. Tu sra je zadela nemška krogla. Zbral je kljub temu vse svoie sile in šel krepkih korakov proti nemškemu jarku. Za to hrabro dejanje so iz obeh jarkov viharno ploskali. Skoro celo uro nismo oddali mi, niti Nemci, nobenega strela. Naš častnik je šel čisto do ranjenca. Kljub temu, da je bil ranjen, je vzdignil Nemca, pa podpiral in odpeljal do nemških strelskih okopov, kjer ga je začasno položil na neko vspetino. Nato se je mirrro vrnil. Ni prišel brez plačila. Nemški častnik je nr'šel iz strelskega jarka, iztrgal iz svoje suknje odlikovanje in je pripel na prsa našemu častniku. Iz obeh strelskih jarkov so zadoneli viharni „Zivio! "-klici. Počasi se nam ie blžal častnik, kjer se je utrujen zgrudil nezavesten v naše roke. Nemci so nam pustili dovolj časa, da smo mu pomagali. Nato se je srditi boj med nami in sovražnikom pričel vnovič.
Zvijača ujetega vojaka-Slo venca.
Neki Celovčan poroča z bojnega polja to-le veselo dogodbico: V zadnji veliki bitki je dobila naša pehota povelje, da se pomakne nazaj na postojanko. Ob tej priliki so ujeli Rusi nekega častniškega slugo. Ko ¿a je ruski vojak spremljal na določeno mesto,
sta se možakarja začela pogovarjati (častniški sluga je bil Slovenec, ki se za silo lahko pogovori z Rusi). Rus je vprašal, kako se godi avstrijskim vojakom. — Slovenec, zvita buča, mu odgovori: „O, prav dobro! Imamo gorak zajutrek, dobro kosilo z vinom in cigaretami, zvečer pečenko, kavo in kuhano vino". Nato je Rus odgovoril, da že 0 dni ni nič pravega jedel. Ko sta med pogovorom dospela do neke hiše blizu avstrijske strelske črte, je Rus potegnil svojega ujetnika za hišo, da ju niso videli Rusi, ondi je zagnal svojo puško proč in jo ubral, kar so ga nesle noge, proti avstrijski bojni črti, naš častniški sluga pa za njim. Naši so ju seveda sprejeli z glasnim smehom-Rus je bil pa preskrbljen.
Usoda infanterista Mihaela Chomsa.
V Nadasdyjevi vojašnici v Budimpešti s« nahaja infanter:st Mihael Chomsa. ki je izgubil r vojni vid. Občinstvo je hotelo obdarovati vo.aka z dinarjem in je zbralo takoj nad 5000 K. Tako naj bi se mu vsaj nekoliko ublažile težavne duševne bolesti, ker v resnici ni nič bolj groznega, kakor izgubiti vid. Oseba, ki je prinesla Chomsu denar, opisuje svoj poset v „Pester Lloydu" sledeče: Po par vprašanjih in nekoliko časa zagledam od daleč na vrtu vojašnice Mihaela Chomsa. Sel je, peljan od dveh tovarišev, polagoma po snežni stezi. Odšel sem takoj k njemu in ga nagovoril: „Cujte Chomsa, prinašam Vam ugodno vest!" Obstal je in obrnil lice proti meni. Visok je in mlad, lepega stasa, z belim povojem preko očes, usta z malimi plavimi brkami in kratko brado. „Chomsa! Zdravnik mi je pripovedoval, da ste Vi eden izmed najbolj uvaževanih v vojni in eden najbolj nesrečnih in to vedo že skoro vsi po deželi in po mestu.. Da u-vidite, kako Vas ljubijo in spoštujejo, so Vam sklenili v Pešti izročiti poseben dar. Tu je 5000 K. Mislim, da Vas bo to vsaj nekoliko razveselilo." Njegove ustnice so strepetale in iz prsi je prišel jecljavi vzdih. „Ah, ne morem ve3 na prosto. Včeraj po noči sem jokal. Sploh jokam po noči. Da je noč, vem po tem,<j:o je okoli mene vse mirno." — Kaj je mislil s tem, nisem razumel in tudi vprašati si ga nisem upal. Bil je 27 let star, ko je šel na vojno. Zapustil je v rojstnem mestu Zemplenu mlado ženo s tremi otroci. Sel je na vojno kakor vsi njegovi rojaki in tisoči in tisoči ie ogrskih mest: mlad, svež, upajoč, da ne bo ranjen. Prve dni meseca septembra je ležal s puško v roki v okopu. Dvignil se je za hip, a že v trenotku se je zgodila nesreča. Krogla ga je zadela v čelo in mu odnesla obe očesni jabolki. Zgrudil se je in se takoj zavedel, da ga je zagrnila težka, omamljujoča noč. Mislil je najprej, da je to smrt, a čutil je težke bolečine in vedel po tem, da živi. Povezali so ga, negovali, menjali mu povoje, nosili na nosilnioah, vozili na vozovih z železnico kilometre daleč. Minuli so dnevi in tedni, a noč ga ni.več zapustila. Prišel je končno danT ko so mu razjasnili. Nikakor ne obžalujem, da je bil moj sestanek Ž njim brez veselja, poln žaloki. Drznil sem se mu reči, da bo rešen od skrbi za vsakdanji kruh, da on in njegovi ne pridejo na beraško palico. Rekel sem mu, da se bo naučil tudi delati na prostem in da bo že našel kako veselje v življenju. O denarju nisem govoril. ¡Govoril sem ž njim tudi e njegovih hrabrih, usmiljenih tovariših, ki so skrbeli tako po materinsko zanj, ki so pokazali toliko Ijubez-njivosti. Stisnil sem mu konjno roko in se poslovil od njega s solzami v očeh.
„Jezušček4' na potu iz Amerike.
„Jezušček" iz Amerike je že na poti. Ladja, M vozi iz Amerike milijon božičnih darov za otroke padlih, je že na poti. Je to ladja „Jason", ki je v ta namen posebno prirejena, „Jason" se ustavi najprej t Falmonthu, kjer odda igrače in darove, ki so določeni za angleške in belgiiske otroke, nato pa odpluje v Havre, kjer prejmejo francoski otroci svoje darove. Nato odpluje ladja v Neapel, kjer izkrcajo darove za nemške in avstrijske otroke. Končno se ustavi ameri-kanski „jezušček" še v Solunu, da so tudi turški, čr-gogorski in srbski otroci deležni njegovih dobrot. Za ruske otroke pa je „jezuščku" zmanjkalo darov. Zato pošlje v Arhangelsk drugo ladjo.
General na stolu.
„II Resto del Carlino" priobčuje iz Pariza sledečo vojno sličico, ki se je dogodila na severnem Francoskem. Star francoski general, že sključen, a zelo debel in težak, ne hodi rad, vendar pa hoče le biti vedno na bojni Črti pri sivojih vojakih. Ne more odjahati do prvih okopov in postajati tamkaj na ure. Zato si je izmislil general čisto enostavno reC: daje se prenašati na močnem ¡stolu in počaka tamkaj, kjer padajo topovske krogle najgosteje, koder žvižgajo in švigajo krogle po zraku in čaka mirno, ne da bi se premaknil tekom boja,. 'Njegov štab je postavljen na težko izkušnjo, ker se zdi, da je general neranljiv. Nekega dne se je nahajal general, kakor običajno, ne eni najbolj nevarnih točk. Slo je za skoro "nevzdržljivo postojanko. General je sedel na svojem stolu; sovražnik ;e s 'al ogenj s podvojeno silo, smrt je besnela po vsej črti. Čete so se že pričele umikati. A tu pa vzklikne general: „Vojaki! Ostanite mirno in brez skrbi tamkaj, kjer sedim jaz. Saj veste, da je moj konj daleč in da bi moral ▼ slučaju, če odidete vi, ostati sam na bojiSču!"
3. decembra 1914.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 3.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, dne 2. decembra.
Avstrijske čete so izpraznite C © i« n. o v i o e|, glavno mesto Bukovine, in se umaknite na boljše postojanke. Kam, nam uradno poročilo ne pove.
V	K a-r p a t i h se še nadaljujejo boji med nagimi in ruskimi čeltami, ki so udrle iz Galicije čez Karpate. Naši potiskajo Ruse z velikimi ruskimi izgubami čez Karpate nazaj. To je ravno cilj naše armade, da oslabimo kolikor mogoče rusko armado, kajti še-le potem bo prišel čas, ki ga je naznanil general Boroevič, da si bomo stali enakomočni nasproti.
Rusi so zopet brezuspešno napadli predutrdbe P r z e m y s 1 a , a junaška posadka jih je z lahkoto odbila. Sicer pa si Rusi ne upajo prav na Przemysl, jim je pretrd oreh.
Med Krakoveim in Cen sto lio vem se vršijo sicer neprestani boji, a do odločitve še ni prišlo.
Glavna bitka se sedaj bije s e v e r n o i z h o d-no od C e n s t o h o v, a, kjer si stojijo r.emškioav-strijske čete in ruske v ljutih bojih nasproti. Druga hoče drugo obkoliti, toda sedaj se je to samo nemško-avstrijski armadi pod vodstvom Hindenburga posrečilo. Skoraj vsak dan prihajajo poročila o vel kem številu novih ruskih ujetnikov. Nemški cesar je imenoval Hindenburga radi tega gegeralfeldmaršalom, kar pomenja najvišjo čast v nemški armadi, a, naš cesar mu je podelil imejiteljstvo 69. madžarskega pešpolka.
Nemški cesar je prišel na nemško-rusko bojišče. Prej je bil na francosko-nemškem.
Napad na trdnjavo Przemysl
odbit.
Dunaj, dne 1, decembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na naši bojni črti v zahodni G a 1 i' c i j i in na Rusko-Poljskem je splošno tudi včeraj, vladal mir. Pri P r z e m y s 1 u je bil sovražni poskus, bližati se našim postojankam na severni strani trdnjave, po protinapadu trdnjavske posadke odbit. Na Karpatih se boji nadaljujejo.
Pričakujejo napad naPrzemysl.
Iz obleganega Przemysla je došel po letalcu tudi naslednji list: Drugič obkroženi polni poguma pričakujemo vsak trenotek zopetnega napada na trdnjavo. Polni junaške odločnosti smo odločeni' z nova poraziti sovražnikove sile. Razpoloženje posadke je naravnost sijajno, Zbiramo se vsi kot en mož pod zastavo komandanta.
Obleganje Przemysla.
Praški „Cas" objavlja naslednje, z zrakoplovno pošto poslano pismo nekega našega častnika iz prze-myslske trdnjave:
„Oblega nas očividno zelo slaba ruska armada. Okoli' trdnjave vlada mir, le izpadi naše posadke ga od časa do časa prerušijo. Založeni smo za mesece, zdravstvene razmere so izborne, nalezljivih bolezni sploh ni. Razpoloženje je povsem mirno; situacija za nas stalno dobra."
Okoli Przemysla mir.
„Narodni L>isty" poročajo: Dr. Skorkovski, ki je sedaj častnik sanitetnega oddelka v trdnjavski bolnišnici v Przemyslu, je poslal nekemu sorodniku v Pragi z zrakoplovom vojne dopisnice z dne 17. do 20. novembra. Na dopisnici z dne 17. novembra piše dr. Skorkovski: Očividno smo obkoljeni od manjše ruske armade, Tu vlada popolen mir, razen izpadov iz trdnjave. Zalog imamo v izobilju. Zdravstveno stanje je razmeroma izborno, bolnih nimamo skoro nič. Razpoloženje je izvrstno. Privadili smo se že vsemu, ne le mi, ampak tudi civilno prebivalstvo.
Na dopisnici z dne 20. novembra pravi, da jo položaj neprestano isti in za naše čete neizpremenjeno dober.
Po zrakoplovu v bolnišnico.
Budimpešta, dne 1. decembra.
V	Przemyslu je te dni stekel pes ugriznil nekega vojaka,. Ranjenca so po zrakoplovu odpeljali v Pa-sterjev zavod v Budimpešto. Zdravniki, ki zdravijo take bolnike, so ranjenega vojaka takoj spravili izven nevarnosti.
Ugoden položaj na Karpatih.
Budimpešta, dne 30. novembra.
„Pesti Naplo" poroča iz Ungvarja, da se je veliki župan zelo pomirjevalno izrazil o ruskih upadih na Ogrsko. „Na podlagi lastnih izkušenj", pravi poročevalec omenjenega lista, „lahko trdim, da je položaj popolnoma pomirjevalen. Gibanje naših čet je sedaj tako urejeno, da bo sovražnik na celi črti tepen. železniški vlaki privažajo dan na dan vel ke množine ruskih ujetnikov.
Zrakoplovi nad Lvovom.
Iz Lvova se poroča: Zadnja številka I sta „Ku-rier PoIsky" poroča, da se nad Lvovom vsak dan po-
poldne prikažejo avstrijski zrakoplovi, ki tolažijo prebivalstvo z nado. da bodo skoraj osvobojeni. Kakor poroča list, je ljudstvo teh zrakoplovov zelo veselo.
Avstrijska armada ustavila prodiranje Rusov.
Bukarešta, dne 1. decembra. Ruski listi, ki so ddšli danes iz Odese, priob-čujejo poročilo ruskega vrhovnega poveljstva z dne 25.. novembra, ki se glasi:
Naše (rusko) prodiranje proti Krakovu je bilo u s-t a v 1 j e n o , ker je sovražnik (Avstrijci) zbral med rekama Varto in Vislo velikansko število čet in nas je napadel z veliko silo in hrabrostjo. Naše (ruske) prednje straže so se morale u mi a k n i t i. Istočasno je začela avstrijska armada prodirati ob bojni črti Censtohovo—Krakovo z izvanred-no v s t r a j n o s t j o in ž i 1 a v o s t j o. Našim (ruskim) četam se je posrečilo potem, ko so dobile ojače-nja, deloma ustaviti prodiranje Avstrijcev. V okolišu Leczyca in Ozorkovo se je posreč'lo avstrijskim in nemškim prednjim stražam, da so prodrle do mesta Pir.tek. Vsled zbiranja avstrijskih čet pri Krakovu smo morali začasno opustiti prodiranje proti temu mestu.
Ruske matere prosijo carja za mir.
Budimpešta, 1. decembra., Madžarski list ,,'Az Ujsag" poroča: Giedališk]a igralka, katera se je vrnila te dni iz Moskve, je pripovedovala, da vlada v Moskvi (globoka žalost. Te dni je 600 črnooblečenih ruskih mater v Moskvi prosilo mestnega vojaškega poveljnika, naj prosi on carja, da ustavi krvavo vojsko in se na ta način usmiii ubogih ruskih mater.
Avsinjsko=srf?sko bojišče.
Maribor, dne 2. decembra. Poveijnik avstri ?ke balkanske armade, general Po! orek, načrtoma izvršuje svijjo nalogo. Najpo-prej je prog .al srbsko utrjeno armado izpred Sa'baca, potem izpred Valjeva in sedaj po najnovejših poroči-1 b iz u , r d b o b r e k a h K o 1 u b a r a in L j i g. Okoli 100.000 mož so že dosedaj Srbi izgubili. To je dobra tretjina srbske armade, kajti računi se, da so .jih spravili pod orožje kakih 250.000 mož. Samo v tem zadnjem boju, pn padcu Valjeva do zmage ob Koluba-ri, je prišl v naše «¡et >ištv» 10,000 Srbov. Koliko jih je padi:), |(>_<rn pa št; t stika r.e pove.
N .Se črvie, ki so i'zi\o:evale zmago ob Kolubari in Ljigu, bolo morale nekoliko počivati, a med tem ima Potiorek že druge sveže čete pripravljene, ki sovražniku ne bodo pust le oddiha in g a z a s 1 e d o v a-1 e. To so če e, ki »rod rajo iz Uižic proti Gornjemu Mila,"Oven. General Potiorek je napovedal, da hoče vojsko kmalu končati, in kakor se vidi, se hitro bliža svojemu cilju: uničiti popolnoma srbsko a r m a d o in s tem končati boje na južnem bojišču.
Večkrat se je naznanilo, da za Belgrad noče Potiorek žrtvovati niti enega avstrrpkega vojaka. Srbska posadka v Belgradu je tako obkoljena, da se ne more več ganiti in Belgrad na.m bo pravočasno brez vsake večje izgube kot zrelo jabolko padel v roke.
Novi uspehi zoper Srbe.
Dunaj, dne 1. decembra. Z bojišča preti Srbom se uradno poroča: Na južnem bojišču smo na našem prodiranju dosegli novi zmagoviti uspeh. Sovražnik, ki se je s svojimi četami na izhodni strani Kcjiiibare in L,iga trdovratno zoperstavil našemu orožju in je poskusil preiti celo v napadalno prodiranje proti nam, je bil na celi črti premagan in se je moral umakniti. Naši so prizadjali Srbom nove občutne izgube.. Samo na, bojišču pri Konat ci (mestece na izhodnem bregu Ko-lubare južno-zahodno od Belgrada) so našli Avstrijci do 800 nepokopanih mrličev. Obenem pa pomenijo številni ujetniki in zaplenitev obilnega vojnega gradiva precejšnjo oslabitev srbske armade. Zadnji čas (po zavzetju Valjeva), kar je naša armada pričela znova napadalno prodirati v Srbijo, smo ujeli 19.000 Srbov, uplenili1 47 strojnih pušk, 46 topov in mnogo drugega vojnega gradiva.
Na gori Suvobor zavzeli Avstrijci važen prelaz.
Dunaj, 30. novembra* Z bojišča proti Srbom se uradno poroča: Včeraj so naše čete z naskokom zavzele prelaz na gori Suvobor, to je gorsko sedlo na cesti Vtljevo—Cacak« Srbi so to važno postojanko trdovratno bnanili. Bataljon št. \70 se je rv tem boju posebno izkazal. iTudi pešpolk! Btev. 16' in domobranski
polk štev. 23 sta se zadnje dni posebno izkazala.
Včeraj emo ujeli vsega skupaj (1524 Srbov 14 strojnih pušK. V Užici je padlo našim mnogo orožte in streliva y roke.
Velik del zahodne Srbije v naših rokah.
Kragujevac Izpraznjen.
Kralj Peter z vlado pobegnil v Skoplje.
Graški uradno pregledani listi poročajo iz Budimpešte: Prodiranje naših čet v, Srbijo krepko napreduje. Posamezni oddelki naših čet se že nahajajo 50 km južno od Valjeva. Velik del zahodne Srbije se nahaja v naši posesti. Število ujetih Srbov in beguncev narašča vsako uro. Med sovražniki se vedno bolj širi malodušnost; nepopisno pa raste navdušenje med našimi, ki kar brez povelja napadajo sovražnika. Nočejo počivati, temveč dero kljub vremenskim neprlli-kam naprej, preveva jih čustvo končnega obračuna s sovražnikom. Srbsko prebivalstvo beži proti jugu; baje so Srbi izpraznili! že Kragujevac, Kralj in vlada sta se baje že preselila v Skoplje.
Srbske izgube cez 100.000 mož.
Kodanj, 30. novembra.
Zaupnik srbskega ministrskega predsednika,, Marko Zemovič, ki se sedaj nahaja 1 v Petrogradu, piše v ruskem listu „Novoje ÍWremja":
Prikifvanje nam ne bo nič pomagalo. Srbi so dosedaj v bojih z Avstriici izgubili najmanj 100.000 vojakov, to je eno tretjino svoje armade. Usoda, ki sedaj grozi Srbiji, je stokrat hujša, fkot je usoda — Belgije. Srbija je v nevarnosti, tía bo popolnoma u-ničena. Ce kdo misli, da bi bila Srbija oteta., ako izpolni bolgarske pogoje, se ¡hudo moti. Ljudje, ki so takih misli, hočejo samo veličasten pogreb Srbije, Za ta izhod pa ,e sedaj že prepozno.
Srbi bežijo v Bolgarijo.
Berolin, dne 1. decembra.
„Berliner Tagblatt" javlja iz Carigrada: Nedavno je prispelo okoli 2000 srbskih vojakov na bolgarr sko mejo, ki bežijo na bolgarsko ozemlje. Baje so tp ostanki drinske divizije,
Srbom vsled mraza odpadli nohti.
Budimpešta., dne 1. decembra.
1200 srbskih ujetnikov, med temi tudi 17 častnikov, še je peljalo te dni iz Zemuna na Ogrsko. U-jetniki izgledajo zelo slabo in so le za silo oblečeni. Pri mnogih ujetnikih se je videlo, da jim m;anjkajp nohti na rokah. Na vprašanje, kako so izgubili nohte, so odgovorili, da so to nasledki hudega mraza.
Avstrijski zrakoplovci nad Cetinjem.
Milan, dne 30. novembra.
Trije avstrijski zrakoplovci so se včeraj prikazali nad Cetinjem in metali bombe nanj. Škode baje niso napravili velike.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, dne 2. decembra.
Na irancosko-neimškein bojišču ni na nobeni strani zabeležiti večjih uspehov. iAngleška in francoska poročila pravijo, da so Nemci zbrali pri Arrasu velikansko število vojaštva In izražajo mnenje, da bodo Nemci pri Arrasu poskusili prodreti francosko-angleáko bo'.no črto ter od tukaj koraka,ti proti morski obali. V Londonu in Parizu niso nič kaj zadovoljni s potekom vojske.
Prodiranje Nemcev do severne francoske morske obali.
Amsterdam, dne 30. novembra.
Amsterdamskemu listu „Allgemeine Handels-blatt" se poroča iz Londona z dne 29. novembra sledeče: Iz Boulogna se poroča londonskemu listu „Times": Zdi se, da nameravajo Nemci podvzeti svoje bližnje napade v okolici Arrasa, kjer so baje že zbrali okrog 700.000 mož ter očividno nameravajo napraviti nov, prav močen poskus, da bi dosegli morsko obal ob črti Arras—Lille.
Turči j a-Rusij a-Anglij a-Franclja.
Maribor, dne 2. decembra.
Nemčija je poslala turškemu sultanu na pomoč v vodstvu sedanje vojske znanega nemškega generala in bivšega preustroj telja turške armade, von der Goltz-pašo. Boji med Rusi in Turki v Kavkazu se nadaljujejo, istotako tudi med Angleži in Turki ob Sueškem prekopu. Do kakih večjih bitk v zadnjem času ni priš,o. Turško brodovje je, kakor poroča ogrski list „Az Esf", obstreljevalo rusko mesto Odeso.
Strand
SLOVENSKI GOSPODAR.
3. decembra 1914.
Božična darila vojakom na
1 • • v v
bojišče.
Kdor hoče vojakom na bojišču poslati' kako božično darilo, sme to storiti samo od 5. do 15. decem bra. Prej in po tem roku vojaška uprava tega ne dovoli.
Poštni paketi smejo tehtati do 5 kg in ne smejo biti niti dolgi niti široki čez CO cm. Vojakom se smejo poleg oblačilnih predmetov pošiljati tudi jestvine, ampak samo take vrste, da se ne1 pokvarijo. Kakor na primer: posušene klobase, okajeno meso, salame, trd sir, prepečenee (Zwieback), kakao, čokolada, čaj, konzerve itd. Smejo se pošiljati smodlce, cigarete in tobak.
Paketi morajo biti zelo trdno prirejeni. Zavijejo naj se v voščeno platno, .esene zaboje ali pa v ovo je, ki ne pripuščajo dežja. Zaboji naj se zabijejo z žeblji, platneni ovoji pa naj se sešijejo. Slabi zaboji in papirnati ovoji so nedopustni.
Naslov mora biti natančen i'n pravilen; prišit, pritrjen ali pa zapisan na ovoj. Na levo stran paketa naj se zapiše ime in kraj pošiljatelja. Na desno stran v kot naj se napiše: „Vojna pošta". Naslov prejemnika naj bo natančen: pri mek, ime, šarža, vrsta vojaštva in pa številka vojne pošte.. V paket sain naj se položi še en papirnat naslov, da se v slučaju, da se zunanji naslov strga ali izgubi, odda paket pravemu prejemniku.
Vojna pošta seveda ne prevzame za pravočasno oddajo paketa pravemu najemniku nobene odgovornosti, če bi se slučajno pošiljatev izgubila. Zato ni treba na paketih označiti njih vrednosti. Paketov so radi tega tudi ne more rekomandirati, ekspresno pošiljati ali pa proti reoepisu. V paketih na noben način ni treba pošiljat' stvari posebne vrednosti ali pa denarja, ker se v slučaju izgube ne bo dala nobena odškodnina.
Poštna spremnica naj se izpolni po navadi. Namesto označbe vrednosti naj se napiše: Na lastno odgovornost. Na odrezek se sme napisati samo ime in kraj odpošiljatelja, drugega nič, ker sprejemnik poštne spremnice ne bo dobil v roke. Pač pa se sme položiti v paket sam kako pismo.
Poštnina za vsak paket znaša 60 vin., ki se v znamkah prilepijo na poštno spremnico.
Paketi, ki se ne morejo oddati zaradi pomani-kljivost ali izgubljenih naslovov. Paketi pogrešanih, padlih, ranjenih a'.li obolelih vojakov se ne vračajo nazaj. Pač pa se odpro in vsebina razdeli med potrebne vojake.
Razne novice.
*	Našim naročnikom. Danes smo priložili vsem naročnikom poštne položnice, po katerih naj nam poš' Ijejo naročnino. Položnice so dobili torej vsi, tudi taki, ki jim naročnina morebiti še ni potekla. Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti in se trudijo, pridobiti novih naročnikov. Naš list se tiska zdaj v 18.000 izvodih. Skrbimo za to, da poskočimo na 20.000 ali še v;'šje. To ni nemogoče. Saj je od meseca avgusta sem poskočilo število naročnikov za celih 5000. Torej na delo za kmečki list!
Naročnina se naj pošlje prej ko mogoče. Kdor le more, naj jo pošlje še pred novim letom, da bo u-pravništvo delo ob novem letu lažje zmagalo. Položnice se naj izpolnijo natančno tako, kakor je predpisano na zadnji strani koledarja za 1. 1915, ki smo ga danes priložili vsem naročnikom. Nujno prosimo, da natančno preberete zadnjo stran koledarja in si koledar potem skrbno shranite, dai se šie tudi pozneje lahko poučite, kako je treba izpolniti položnice. Ako bodete vse natančno izpolnili, potem ne bo pomot pri pošiljanju lista. %
*	Nadvojvoda Kari Franc Jožef pri cesarju. Z
Dunaja se poroča dne 1. decembra, da je prestolonaslednik Kari Franc Jožef došel v torek na Dunaj. Sprejet je bil od cesarja v avdijenci. Nadvojvoda je vladarju poročal o položaju na severnem bojišču in mu čestital k GClet.iici vladarstva.
*	Zbirka v cerkvah lavantinske škofije. Zbirke za Rudeči križ in podpore vojakom na bojiščih so v naših cerkvah končane. Uspeh je izredno razveseljiv in kaže, da se je naša, toliko obrekovana čč. duhovščina zelo požrtvovalno trudila in s tem pokazala svoje domoljubno prepričanje. Zbirke so se pričele z dnem, ko je cesar obhajal svoji rojstni dan in so se zaključile z njegovim imendanom. Nabralo se je med duhovščino in požrtvovalnim slovenskim ljudstvom 35.424 K 63 vin., kateri znesek se je izročil cesarskemu namestniku.
*	C. g. župnik Fr. Muršič se je vrnil na svojo župnijo v Fram.
*	Izpred sodišča. V soboto, dne 28. novembra, je stala pred mariborsko okrajno sodnijo viničarska M: M, Drozg s Poličkega vrha. Obsojena je bila na 10 dni zapora, ker je osumila jareninskega dekana č. g. Jos, Cižeka, da je v neki pridi:gi izrekel besede, katere so bile vzrok, da ga je pozneje zasledovalo vojaško sodišče. Pri obravnavi se je izkazalo,
da č. g. Cižek osumljenih besed ni rabil in je bila Drozg radi obrekovanja obsojena.
*	Samoumor. V vodo je skočil cerkovnik, ki je po krivem ovacl.l g. župnika Sturma, da je bil isti nekaj časa v preiskovalnem zaporu.
Iz politične službe. K okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu je prestavljen namesltniški 'konceptni praktiitant Julij Reininghaus; iz Slovenjgradca v Ptuj je prestavljen namestniški konceptni praMikant dr. Otmar Pirkmaier in Viktor Zangger 'iz Ptuja okrajnemu glavarstvu v Judenburg.
Iz državne živinozdravniške službe. Višji drž. živinozdravnik Franč Pirnat v Slovenjem Gradcu je poklican v veterinami oddelek štajerskega namestili štva.
*	f Davorin Jenko. V Ljubljani je umrl skladatelj slovenske himne „Naprej zastava Slave", gospod Davorin Jenko. Na odprtem grobu mu je zadonelv v zadnji pozdrav ob zahajajočem solncu njegova skladba, ki je že tisoč- in tisočkrat sredi ihtenja tolažila žalujoča srca: „Blagor mu, ki b& spočije!"
*	Bakljada v Mariboru. V torek, dne 1. dec., zvečer je bila kot na predvečer 661etnice cesVieve-ga vladanja po mestu bakljada z godbo. Mnogo hiš je bilo razsvetljenih, posebno hiše Slovencev in katoliških Nemcev. Ob koncu bakljade se je igrala'avstrijska in nemška cesarska pesem.
*	C. in kr. vojno poveljstvo v Gradcu se odslej naprej imenuje „C. in kr. vojno poveljstvo Gradec I. v Gradcu" in se naj vsi dopisi naslavljajo s tem naslovom v Gradec, GlacisstraBe 30.
*	Učitelj Viktor Bregant je p s il dne 14. nov. svojemu mariborskemu znancu z bojnega polja: Prav pr srčna hvala za Vašo dopisnico. Blagoslovil ;,e Bog naše orožje, kajti zmagovito prodiramo v sovražnikovo deželo. Pri tem prodiranju me je zadel hud udarec. Poročnik Ivan Kerč, sodnik na Vrhniki, je padel, zadet od treh sovražnih krogel1. Dialeč od svo-drage domovine. ,e padel kot junak, ki je bil ne zmerno ljubljen' od vseli vojakov. Prav srčen pozdrav od Vašega učenca Viktorja.
•A * Lavantinskl duhovnik v ruskem ujetništvu.
C. g. Vladimir Cepuder, kaplan od Sv. Raiperta, v SI. gori ah, je pisal s o'e::m očetu g. šolski mu voditelju Cepudru v Ljubija i, da je v ruskem ujetništvu v mestu Chodšent. 0!x>dše::4 je v okra'ti Srmarkand ob 11191'i a /J s'ce Rusi«. Mest) leži v deli; i reke Syr-Dar_ ja, ki se iztoka v Aralsko jezero, ima mos,-o trdnjavo, šteje r.ad 30.000 prebivalcev, veči .orna Mongolcev (Ti ft -.rjev), ki so 1110 i 1 a,me danske vere: zato je v mestu na I 200 ir.Ošp'. Proti "zl odu se dvigajo do 7000 111 visoke gore, zi k tarimi so začenja Mongolska pušfa-va. Prot jugu je oloti 4000 m visoka gorska planota, za katero se začenja Indija z najvišjim gorovjem sveta. Himalajskim gorovjem, ki dosega; z Gavriizan-kar„em višin:» 8810 111,
*	Pavel Žagar, e, kr. vojni kurat na- severnem bojišču, poroča z dre 21. novembra svojemu bratu kaplanu sledeče: „Imel sem že dopisnico delj časa napisano, a ¡0 nisem mogel oddati. Tvoje dopisnice sem preieh Ker saio vedno potovali, nisem letos ničesar sluti o Vseh s,(t ikih in Vernih dušah,. Sedaj sem v kolera,-l.ol išnici, včasih pod in med gromom topov. Bol ni i: o v je 800 do 1000 po številni. Pišeš nji. da je g. Ria "t j is d, da so 4 naši gospodje mrtv'. Ra-taj živi in je zdrav, ravno tako Kompolšek in Zagor-šek. Na Škof.ca še nisem naletel, kaJcor tudi na prof. Kocipra in Ranta ne. A izvedel sem o njih po častniških, da so živi. Ker stoji en oddelek tu, drugi tam, se ne nalet mo, Rvntova dcpiš.iica je bila torej prenagljena. Padel ie samo Rozman r*n par drugih Poljakov. — Poljščino že tolčern za silo. Zima je tukaj. Življenje je povsod radi preklicanih judov zelo drago. Prisrčne pozdrave tebi in domačim!
Vojni kurat č. g. Franc Kren, ki se je nahajal pri 105. črnovojniški brigadi na severnem bojišču, je močno zbolel ter se vrnfl na dopust k Mariji Snežni.
*	Poročnik Ogorelec od 87. pešpolka, rodom iz Škofljice na Kranjskem, o katerem je poročal uradni izkaz vojnega ministrstva, da, je mrtev, se nahaja v ruskem vojnem ujetništvu. — Na Ruskem je ujet tudi Edvard Krušič, sin tajnika bolniške blagajne v Laškem trgu.
*	Mariborski Orel umrl na koleri. Volni kurat profesor Koc;per poroča g. ravnatelju kn.-šk. dijaš-cega semenišča: Poročati Vam moram žalostno vest, da sem nocoj v mraku na nisinskem pokopališču pokopal našega (semeniškega) pridnega strežnika Alojza Viher. Teden dni je bil v sovražnem ognju; prizanesla mu je soviražna krogla, a zdaj mu je kruta mor ilca kolera danes (dne 17. novembra) naglo pretrgala nit življenja. Ker jaz ne morem zanj maševati tukaj, pa se ga spominjajte doma pri sv. mašah in v molitvah. — Omenjeni je bil tudi izvršujoč član mariborskega Orla. Jutri se služi zanj v kapeli kn.-šk. dijaškega semenišča, kjer je bil pokojni velikokrat pobožno pri sv. maši, maša-zad.ušnica.
*	Slovenski vojak umrl na koleri. Slovenski Narod" poroča, da je v neki ogrski bolnišnici umrl na koleri g. Karol Koliarič, četovodja pri pešpolku št. 87. Kolarič je rodom iz Sred šča. in je služil dalje časa kot davčni prakt kant v Brežicah in pristav, v Konjicah.
*	Obiski na bojišču. Prof. dr. Slaviču piše z dne 1. novembra vojni kurat prof. Kociper: 1. nov. 1!)14. Prisrčna hvala za poročilo! Lepo karto s cesar-.em (Cesar moli) sem pokazal našemu komandantu, g. Schonauerju, ko sem ga v petek ponoči obiskal v nje-
govi podzemeljski votlini. Navzoči častniki so jo z zanimanjem ogledovali,. Shajati se moremo namreč le po noči in še takrat je velika sreča, če prinese vsak zdrave kosti v svojo luknjo nazaj. Bojno življenje je četudi nevarno, vendar-le precej zanimivo. Cele četrt ure smo čepeli na kupu zemlje, ko so nam frčale nad glavami svinčenke kakor čebele in po gozdu je rož-ljalo, kakor če pada debela toča. Danes popoldne je deževno. Tako je žalostno tudi v naravi. Boini .*roni gromi vedno dalje. Jutri ob & uri mašujem prfkor-nem poveljstvu 3. za padle junake našega kora.
*	Junaška hrvaška mladenka. Prve dni) meseca avgusta so Srbi napadli avstrijsko taborišče ob reki Uvac v Bosni (izhodno od Sarajeva). Trije srbski bataljoni so korakali v smeri iz Črnega vrha v Srbiji, druga sovražna četa pa je od zahodne strani z .9ol,ega breSa hotela našo postojanko obkoliti. Z bližnjega hriba je začel sovražnik obstreljevati našp čete. V tem resnem trenotku je mlada Hrvatica Liza Kun, doma iz Uvaca, ne glede na goste sovražne krogle i.i varnost lastnega življenja, nakladala iz skladišča na, vozove strelivo, orožje in druge vojne potrebščine. Pomagal ji je neki lovec. Ko sta naložila 4 vozove polne, je junaška mladenka med najhujšim ognjem — Srbi so zelo slablo merili — vise 4 vozove odpeljala srečno na varen kraj in tako preprečila, da več tisoč kron vredno blago ni prišlo sovražniku v last. Vrla Hrvat ca je bila za svoj junaški čin od cesarja odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem s krono.
*	Pozdrav naših Savinjčanov z bojišča. Dobili
smo dopisnico, datirano z dne 14. novembra s sledečo vsebino: Slavno uredništvo! Mnogo srčnih pozdravov z bojnega polja Vam pošiljajo zmiraj zdravi in veseli Savinjčani, Korošci in drugi Slovenci. Našle geslo: „Samo za domovino in za očetnjavo se bojujemo! Za avstrijsko pravo! Vse za vero, dom, cesarja!" Vaši udani: Ciril Mohor, Franc Gutman, Viktor Spehar, Anton Pavr, Vinko Fužir, Anton Vičaj, Franc Veber, Ivan Merva, Ivan B z.iak, Franc Pevec, Hubert Ratlu
*	Pozdrav iz Przemjsla. Jakob Reberniiik,, vojak pr i črnovojniškem topničarskem oddelku št. ... v Przemyslu, doma od Marije 'Snežne na, Velki, piše svojemu prijatelju Vorihu Breznik dne 25. okldbira: Ljubi prijatelj! Iz žalostne Galicije ti pošiljam iskrene pozdrave! Hudi obadi in muhe so nas obletavale. Mislili smo, da nas bodo popacali, ali ti mrčesi so se močno ukanili, ako so mislili, dai mi ne znamo odgovarjati, Rusom smo vračali sršene in ose, ki so še hujši strup iz!" vali v njih vrste, Rusi so radi tega pobrali svoje ostanke in so zbežali. Naši obadi (topovske in phšk ne krogle) so Rusom igrali v slovo zanimivo koračnico: „Le nazaj, le nazaj., pa nikdar več naprej!" — Pozdrav vsem znancem in Vrlim Slovencem!
*	Zahvala hvaležnih vojakov. Ravnatelj naše, tiskarne, vlč. g. dr. A, Jerovšek, je dobil sledečo zalivalo: Velecenjeni a. ravnatelj! Dovolite, da se Vam v imenu tukajšnjih ranjencev zahvalim za brezplačno pošiljanje listov „Straža" in „Slovenski,Gospodar". Naši fantje prav radi čitajo in vsaki dan vrle naše liste težko pričakujemo, da izvemo, kako se godi v domovini in našim prejšnjim sobojevnikom na bojnem po'ju. V imenu mariborskih ranjencev: Siimo Jiago-dič, prostovoljec 47. pešpolka, rezervna bolnišnica št. 2, Maribor.
*	Po Marijini svetinjici ga je spoznala. V neki začasni bolnišnici v mestu Eperješ na Gornjem 0-grskem je ležal že 2 dni v nezavesti neki ranjeni vojak, kateri ni imel nobene legitimacije pri sebi. Vojak je imel zevajočo rano na, glavi, katero m,u je pri-
adjala sulica ruskega vojaka. Usmiljena sestra, ki je stregla bolniku, je šla veGkrat mimo postelje, kjer je ležal ranjer.ee. Tako znan, se ji je zdel. Posebno bradavica na spodnji čeljusti se ji je zdela tako slič-na — bradah i njenega brata, Usmiljenka se ni mogla več premagovati. Skloriiia se je k ranjencu. In res! Na prsih je imel vojak pripeto svetlnjico Matere božje — spominek s slovenske božje poti na Višarjah na Koroškem, Sestra je vskliknila. T,a vsklik je bil poln bolesti in nekako podoben tudi veselju^ Usmiljen-ca je takoj naznan la zdravniku, cla je nepoznani ranjenec njen brat Feliks BOršnir in cla je služil kot rezervist pri 7. pešpolku. Brat ni več odprl oči. Drugi dan je umrl. Res čudno snidenje v tujini!
*	V tujini spava. Od Sv, Vida pri Ptuju se nam piše: Tudi naša ¿ara je dala več vojakov-junakov naši hrabri avstrijski armadi. Več izmed njih je že ranjenih. Tudi nemila smrt je zahtevala svojo žrtev. Na oltar domovini je položil svoje mlado življenje nadebudni mladenič Janez Selinšek iz Lancove vasi, župnija Sv. Vid pri Ptuju. Služil je rajni pri planinskem deželnobrambnem polku št. 4. Ranjen je bil dne 18. oktobra, a umrl je na dobljenih težkih ranah v dez. bolnišnici v Szegedu na Ogrskem, dne 22, novembra 1914 in je bi* isti dan ob 3. uri popoldne pokopan. Rajni je bil vrlo katoliški in narodni fant iz ugledne liše p. d. Matejčeve v Lancovi va,si. Njegov oče je že veliko let občinski odbornik. Zbog velikih zmožnosti se je upravičeno pričakovalo, da bo sin Janez o-nora in dober svetovalec našim kmetom v ptujskem okraju Sv. maše-zadušnice za pokoj njegove duše so se brale: dve v Št. Vidu, ena v Ptuju kakor tudi v Rušah, kjer je njegov prijatelj g. Janez Slaček orga-nist Dve peti črni sv. maši in libera sta se brali v nedeljo dne 20. novembra. Od 3. do 4. ure popoldne so mu ruški zvonovi peli žalostno slovo in rajnega priporočali v pobožno molitev. Daleč proč od domovine, ki jo je tako goreče ljubil, sedaj počiva,, duša njego-
3. decembra 1914.
SLOVENSKI Gosponftji.
Stran 5.
va pa naj večni mir uživa. Bodi mu lahka zemlja ogrska!
*	Dva soseda 9 sinov v vojski. V Ložicah na Primorskem sta dva soseda, ki imata skupno 9 sinov v vojski. Anton Gabrijelčič, p, d, Mihov, ima 4, in N. Gabrijelčič, p. d. Šimen, pa ima 5 sinov. Naši ljudje so torej dali dosti na oltar domovine. •
*	Brez; noge. Iz budimpeštanske bolnišnice piše slovenski vojak Anton Skoimperle: „Javljam Vam, da se z menoj nahaja v tukajšnji bolnišnici neki Jakob Podgornik iz Bukovega pri Grahovem ob Bači (Goriško). Njemu so tudi odrezali nogo kakor meni. Branil se je do zadnjega, zdravniki so mu prigovarjali in prav tako tudi jaz, kajti šlo se je za njegovo življenje. Z ozirom na to, da si Podgornik ne bo mogel tako lahko služiti1 kruha, se je obvezala neka baronica, da ga bo skozi tri leta dnevno pokpirala z 2 K, neki zdravnik pa mu je zagotovil enako podporo za vse življenje. Tako bo revežu vendar pomagano. — Pozdrave!
Na bojišču postal lastnik hiše. Iz pisma nekega vojaka, ki je utaborjen na Karpatih, svojemu prijatelju: Po ;dolgemi času sem se (tudi na tebe zmislil in upam, da tT gre bolje, gotovo pa bolje, kot meni. Sedaj sem postal hišni posestnik. Sezidal sem si že namreč krasno vilo,, ki ima pa to napako, daje pod zemljo. V vili ni ravno' preiprijetno, zato pa intav vila to prednost, da ne plačujem nobenih pristojbin in pa prav nobenega davka.
*	1000 novih poljskih beguncev iz Galicije se je pripeljalo v soboto, dne 28. novembra, skozi Gradec. Od teh jih je ostalo 600 v Lipnici, 1000 pa so jih poslali na Slovensko Štajersko. Begunci pripadajo večinoma kmečkemu in delavskemu stanu.
Barva ladij. Kakor je potrebno pri ¡vojakih na bojnem polju, da se barvia njih obleke kolikor mogoče krije z barvo okolice, takjo je tudi pri bc(nih ladjah. Dokler so plule po morju le jadrnice, tedaj je bila barva ladij brez važnosti, ker vjelika- jbela jadra in maJla hitrost ladij teo že od dalečj naznanjale sovražniku ladjo. Danes pa, ko imamo hitre bojne ladje brez jader, pa igra barva ladij veliko ulogo. ¡Zato imajo angleške in nemške bojne 1'aidje sivo barvo, ki se najbolj ujema z barvo morja. Ali nemške bojne l^dje so svetlejše sive barve, kot angleške ali pa tudi\taške. Francoske bo'jne ladje in križarke pa imj&jjo spodau črno ' in na vrhu sivo barvo. 'Dvojno barvo imajo tudi japonske ¡ladje. Sredozemsko morje ima modrejšo barvo od Atlantskega oceana, zaradi česar so tudi ladje drugače barvane. Avstrijske ladje imajo tudi radi tega Čisto posebno! sivozeleno barvo. Torpedovke lin podmorski čolni pa Cmajo svojo posebno barvo. V Nemčiji in Angliji črno, v Združenih državah temnozeleno. Tie ladje delujejo po noči, imeti morajo torej barvo, ki je najtežje opazljiva, da zamorejo uspešno izstreliti svoje pogubonosne torpede.
*	Krma za kokoši po zimi. Zimai že trka na vrata. Sneg je zapadel in kokoši so navezane na kur-nike, v boljšem slučaju na hleve. Znano je, da kokoši po zimi malo neso. V jeseni se ti oskube in če je zelo dobra''"nosilka, ti o 'Božiču zaične nesti. To velja o starkah. Mladice, ki so zgodaj zvaljene, neso v oktobru in pa po zimi. - Zato naj gospodi1 ije zgodaj v spomladi nasade, da imajo jajca za domačo porabo in za prodaj celo leto. Najboljše nosilke so eno do dve leti stare. Starejše naj se pokobejo ali prodajo. Ker so se sedaj vsa žita zelo podražila, nam nikakor ne kaže, krmiti jih ž njim, Dasi so jajca po zimi zelo draga, vendar se kokoš,krmljena. z žitom, prav kmalu zaje. Ovsa, ki je najcenejši, nič kaj ne marajo. Kuhanega pa prav rade zobljejo. Daj ga jim zvečer, preden gredo spat. V jeseni, ko je dan kratek, zadostuje dvakratno krmljenje. Skuhaj krompirjeve in re' pine olupke, zeljnate odpadki» in druge zeienjavine o. stanke. Kuhanemu primešaj otrobov in prav dobro pretlači. Daj jim gorko, nikakor pa ne vroče, sicer se jim naredi pika na jeziku. Obrezkov in zelenjavi-nih ostankpv ne zavrzi. Sedaj je treba varčevati z vsem. Ce imaš kokoši v zaprtem prostoru, kjer ne dobe trave in zelenja, vrzi jim večkrat na dan trave, dokler Je, pozneje pa: endivijo, ki ni za kuhinjsko porabo, pesino perje, drobno zrezano. Skrbi tudi, da imajo dovolj peska in pa snažno nastlan prostor, kjer spe. Za steljo naj bo slama, seno ali pa listje.
*	Zledenele ceste se napravijo zopet vožnje tudi za govejo živino, če se natrese po ledu nekoliko snega in ta poškropi z vodo. Ker primrzne sneg k ledu, je cesta kmalu razkava dovolj za hojo in vožnjo. Kadar ni snega, se lahko natrese in z vodo poškropi' vsakovrstna šara, n. pr. žagovina, pepel, drob, smeti, pesek, listje itd.. fOb južnem vremenu imenovane drobnjave ni treba škropiti z vodo.
*	Velika nesreča je zadela Marcenovo rodbino v župniji Sv, Stelana pri Šmarju. Na zahvalno nedeljo je šla 171etna hčerka Liza s svojim 15 let starim bratom v sosedno župnijo obiskat svoje sorodnike. Nazaj gredoč mimo strmega hriba v slivniški župniji ie hotel neki hudomušni 121etni pastir nekoliko prestrašiti dekle in je zavalil več kilogramov težak kamen v globočino. P-redno pa se je deklica izognila, že jo je zadel kamen na glavo in jo pri priči ubil. Brat, ki je šel nekoliko korakov spodaj, fekoj hiti nazaj, jo trese, kliče, drami, pa zastonj, sestrica je bila mrtva z razbito, okrvavljeno glavo. V bližnji hiši so jo položili potem na mrtvaški oder, v sredo, dne 11. novembra, ravno ob 171etni'ci pa pokopali na slivniškem pokopališču. Orožništvo je žalosten dogodek preiskavalo in vse potrebno ukrenilo. Oče nesrečne deklice je pred
dvema letoma odpotoval v Aimeriko, da si toliko zasluži, da poplača svoj dolg na malem posestvu. Res je poslal nekoliko prihranjenega zaslužka, že domov. A pred nekaterimi tedni se je pri rudarjih ponesrečil, zdrobilo mu- je namreč levo nogo, katero so mu v bolnišnici odrezali. Sedaj bi prišel rad domov, pa ne more, Bog naj tolaži prežalostno rodbino!
Vojni spomini za muzej. Vojaki marsikaj prinesejo z bojnega polja s seboj: krogle, komade gra' nat, razno posodje ali nuki je, ki so ga izgubil; sovražniki. Take reči se doma s časom izgubijo, zato pa jih pošljte v muzej, to je v zbirko starin, v Maribor na „Zgodovinsko društvo". Osebno se lahko oddajo take reči v društveni pisarni, Koroška ulica 10, I. nadstropje ali pa v Cirilovi t skarni. Razume se, da prosimo le za take reči, katere vojaška oblast dovoli vojakom vzeti s seboj. V muzeju se bodo take reči zvesto hranile v spomin na sedanjo strašno vojno. Se daljni rodovi si bodo ogledovali v muzeju, kaj so leta 1914 vojaki prinesli seboj iz bojišča. Vsaka stvar iz bojišča se hvaležno sprejme. Imena darovateljev se bodo objavila v lifetih. Kdor bi tega ne želel, naj to izrecno pripomni. Priporočamo' se zlasti tistim vojakom, ki dobivajo na bojišča naše liste,
*	Vozel v žepnem robcu. Vsak človek je več ali manj pozabljiv. Spomin ima namreč to čudno napar ko, da včasih čisto odreče. Zato imajo igralci svoje šepetalce, mi drugi zemljani pa vozle v žepnih robcih, da pr.silimo spomin k delu. Vozel na robcu ima ve'č-tisočlet .o preteklost. Njegova domovina, je Kitajska. Predno je bila v zlatem carstvu znana pisava (kar se je zgod lo okoli 3000 let pred Kristusom), so rabili vozle kot spomine na važne dogodke. Kakor Azteki v Mehiki, tako so tudi Kitajci dosegli v tem tako veliko spretnost, da so potom vozlov na motvoze lahko obš r-no zabilježili vse važnejše dogodke. Najstarejša kitajska zgodovina je sestavljena sploh iz samih vozlov na motvoze. Ko pa je iznašel cesar Cang-li črke, tedaj pa je bila cdpravljena „pisava" na vozle in še-le vozel na žepnem robcu spominja na starodavni običaj.
*	Št. Ilj v Slov. gor. Avguštin S arman, posestnik v Cirknici pri Mariboru, piše šentiljskemu gospo-du župniku iz voske: Prejel sem Vašo karin, ki mi je priprav la neizmerno veselje. Prosim, molite prid-• o za nas. Pridni Štajerci morajo tu veli1 o prenašati, pa so tudi pri svojem po\(olj: iku želo priljubljeni ter so se že v mnogih bitkah izredno hrabro držali. Enkrat sem b i že v veliki rfevarnos.ti za življenje, pa sem se po božji pomoči s reino rešil. Srčen pozdrav! Bog Vas živi!
*	Hočko Pohorje. Neusmiljena sinil je začela pobirati kar od soseda do soseclai. Dne 1, oktobra smo spremili k zadnjemu počitku posestnico Razo Visoč-i ik, rojeno To'ie'ñ. Stara je bila k imaj 20 let. Zapušča moža in 3 m.ale rtroke. — Dne 8. pret. meseca pa je umrla po dolgi in mučni bolezni Elizabeta Donik, stara 83 let, — Dne 22. novembra smo pokopali Antona Novak, p. d. Jekuvar. Naj bo vsem zeml i ca lahka!
*	Sv. Lenart v Slov. gor. Kmetijska podružnica pri Sv, Lenartu naznanja, da bo za svoje ude in ude sosednj ih kmdtijskih podružnic naročila večjo množino sol'' v št k i h. Sol bo stala na licu mesta postavljena v Št. Lenart 24 vin, kilogram. Kdor si žel sol naročiti, jo mora takoj naprej plačati, in sicer najpozneje do dne 6, decembra t. 1. Denar in naro-čitve se naj pošljejo naravnost na kmetijsko podružnico. Na poznejše naroč tve se ne bo oziralo. Opozarjamo, da, si kmetje pri tej priliki naroSijo večje množine s li, ker bo pozneje še dražje. K'dor še ni član kmet jske podružnice, lahko vsak čas pristopi, ker tisti, ki ni ud, je ne dobi, (Članarina se povrne le v slučaju, ako naroči najmanj 50 kg soli. Letna članarina znaša 3 K.	Odbor.
*	Ljutomer. „Slovenski Gospodar" se prodaja v trgovini g. Alojzija Vršič. Že prvo nedeljo se ga je prodalo 50 izvodov. Kdor si lista ne more stalno naročiti, naj s; ga kupi sproti pri g. Vršiču v trgu.
*	Božički vrh pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Z ozirom na notico v številki 48 „Slovenskega Gospodarja" od Sv. Jurija ob Ščavnici, v kateri nek dopisnik z zasmehom omenja novoustanovljeno Gasilno društvo v Rožičkem vrhu, naznanjamo, da so se požrtvovalni možje in mladeniči z vso vnemo trudili za ustanovitev zelo potrebne požarne brajmbe ter tudi dosegli u-spehe. Izvolil se je pripravljalni odbor, pravila so od c. kr. namestništva potrjena, nabavil se je potreben les za stavbo spravišča, izposlovala se je podpora od občine, okrajnega zastopa in jurjevške posojilnice, storili so se potrebni koraki' za prispevek iz ognje-gasnega zaklada ter vložila prošnja za podporo na kabinetno pisarno Nj. Veličanstva. Vršila so se tudi že s tvornico pogajanja glede nakupa brizgal niče. — Društvo b', torej v najkrajšem času lathko začelo poslovati v pomoč nesrečnikom. Nastopila pa je vojna in izplačilo vseh podpor razun posojilnice, se je ustar vilo ter poklicali že vpisani udje pod orožje. Zadeva se je torej morala prelož ti, dokler ne nastopijo zopet redne razmere. V teh retenih časlih pa "se je trudil nekdo zasmehovati ljudi, kalteri se trudijo za splošni blagor in celo sedaj, ko večina istih preliva na bojiščih svojo kri za cesarja in domovino.. Delújmo zdaj raje složno, da se bo potem, ko bo konec vojske, naše prepo,trebno društvo res razcvitalo v blagor vsakemu posamezniku in celi občini.	Nasilec.
*	Vojnih. Umrl je tukaj po kratki, a mučni bolezni., zvest sin katoliške Cerkve, Mihael Naraks. N. v m. p.!
« Braslovče. Te dni je pisal mladenič-voiab miantenst 87. pešpolka, Franc Povše, od katerega se ni bilo od 13, avgusta nobenega glasu. Govorilo se. je o njem tukaj mars.kaj, Trosile so se razne govorice, da je že davno med mrtvimi. Nekateri so pravil-da so videli, ko ga je granata raztrgala, drugi zopet, ila je bil od šrapnela zadet itd. V ponedeljek, dne 29. novembra, pa so sprejeiii stariši od njega, karto, na kateri jim puše, da je še popolnoma zdrav, a naslova pa jim ne more poslah ter da upa, da se bodo kmalu videli. Iz razglednice same in poštnih pečatov, ki so bili na njej, smo spoznali, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Ta dogodek naj služi v vzgled vsem onim, ki trosijo take in enake novice med ljudstvo, katero se na ta način zelo vznemirja.
*	Ljubno v Savinjski dolini. Umrl je, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, Martin Atelšek, oče č, g. Ivana Atelšek, kaplana pri Sv,, Marku niže Ptuja. N. v m. p. !
*	Dol. V nedeljo, dne- novembra, se je poslovil od nas velečastiti gospod župnik Anton Veter-nik, kateri je. v teku 141etnega tukajšnjega bivanja postavil lepo larno cerkev in župnišče ter si s tem zagotovil trajen zgodovin lk|K spomin in odkritosrčno hvaležnost vseh faranov. Marijina družba je izgubila ž njiju zelo priljubljenega voditelja. Polnoètevilno se je hdelež.la slovesa. Hvaležni župljani se zahvaljujemo za velikodušno darežljivost, Katoliško izobraževalno društvo za izredno podporo;, daroval je čez 400 knjig ter večje denarne zneske. Za obi/li trud in za vse dobre nauke se mu udano zahvaljuje'mo in želimo na novi župniji v lepi naši Savinjski dolini vse najboljše.
Za avstrijski Rudeèi križ so darovali: Mohorjanl na Planini 12 K1, Lančič Janez, y, Radgoni 20 K, Mohorjani v Cirkovcah 7.70 K, Ferenc Ant. 50 v, Lukman Liza 4 K, Mejovšek Angela. 11 K, Frangež Marija 10 K, Jančdč Ant. 2 K, Pšunder Ferd. 50 K, Großmann Franc v Gladbecku na Nemškem nabral 20 K. — Skupaj 137.20 K. Skupaj nabrala tiskarna sv. Cirila 2207.76 K. Hvala! — A. Jerovšek.
Pogrešajo se: Feliks Doki, rezervist 47. pešpolka, 2. stot-nije. Od 5. septembra ni o njem nobenega poročila več. Prosijo se njegovi vojni tovariši, ako jim je o njem kaj več znano, da naznanijo to njegovi ženi M arij j Doki v ¡Gornji Voličini, pošta Št. Lenart v Slov. gor. — Če je komu kaj znano o pogrešanem vojaku Francu Fifnja, ki je služil pri pešpolku štev. 87, stotni-ja 11. Dozdaj so še bila vsa poizvedovanja zastonj. Imenovani se že pogreša od dne 26. avgusta. Prosimo njegove sobojevnike, ki so še pri življenju in ki so bili ž njim skupaj v ognju. Odgovor se prosi na naslov njegovih žalostnih sitarišev Franc in Marija Fifnja, posestnika v Berkovcih na Murskem polju, p. Sv. Križ.
—	Prosim vojne tovariše, ako jim jer kaj znano o Vahter Rudolfu, infanteristu 87. pešpolka, 7. stotmija. Izvedela sem 5z časnikov, da je ranjen. Prosim, ako kdo kaj o njem ve, naj to takoj naznani na naslov: Fani-Goričan v kavarni Zigart, Maribor.
—	Pogreša se rezervist Vinko Korošec od 87. pešpolka, 3. stot-nije, že od dne 25. avgusta na severnem bojišču. Prosimo njegove sobojevnike, kateri kaj ve o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovi ženi: Ani Korošec v Percetincih, Mala Nedelja pri Ljutomeru. — Ako kdo kaj ve o dveh braitih-vojakih Ignaciju in Francu Ošep, naj to naznani Mariji Ošep, posestnici v Solčavi v Gornji Savinjski dolini. Ignacij Ošep je služil pri domobranskem pešpolku štev. 4, 1. batalj., 3. stotndji, Franc Ošep pa pri 87. pešpolku, 2. stotniji.
Našim izobraževalnim društvom! Ker je vprizoritev vsakega dela, ki zahteva tudi sodelovanje muzikalnih moči, v sedanjem izvanrednem času skoraj nemogoča, zato je g. Anton Kosi, nadučitelj v Središču, spisal kratko tridejansko ljudsko igro, ki nosi naslov „Iz dnevov skrbi in žalosfoi, ali: Po mobilizaciji doma" in se prav lahko uprizori na vsakem priprostem odru na deželi. Igra je sedaj 6e v rokopisu; v njej nastopi 9 oseb in sicer 3 ženske (odrasle), 2 moška (odrasla) in 4 otroki v dobi 6., 11, 13 in 16 let. Društvo, ki bi hotelo za podporo vojakov na bojišču to igro vprizoriti, se naj obrne na S. K. S. Z. v Mariboru, ali pa nesporednje na avtorja v Središču.
Vsi izkazi nabiralnega odbora za podporo vojakov na bojišču itd.'se priobčijo v petkovi „Straži."
Petkova „Straža" prinese zopet izkaz ranjencev in padlih naših domačih polkov.
Opozariimo na insérât Lysoform. Dotično razkuževalno sredstvo se dobiva v vseh lekarnah. Pišite po knjigo, ki jo omenja insérât.
V Št. Rupertu pri Velikovcu (Koroško) se vrše za Marijino družbo (se udeležujejo pa tudi lahko drugi verniki) duhovne vaje. Vsak dan je zjutraj po mašah prvi govor in popoldne ob treh drugi v. šentrupertski župni cerkvi. Pričetek dne 5. grudna, v soboto popoldne, konec na praznik Brezmadežnega spočetja, v torek ponoldne. — Zlasti k naiobilnejši udeležbi iz bližnje in daljše velikovške okolice so povabljeni vsi za Miklavževo nedeljo popoldne k blagoslovu. TakTat bo govor „čednost' treznosti — pregreha piiančevanja." Duhovne vaje bode vodil p reč. g. duhovni svetnik Janez Kalan iz Ljubljane.
Sekovška duhovščina popravlja krivico. V nemških časnikih obiavlja obrambno društvo za sekovško škofijo to-le izjavo: Obrambno društvo za duhovnike sekovške škofije je v številki 356 „Grazer Volksblat-ta" z dne 9. avgusta 1914 objavilo izjavo, za katero je našlo povod, ker so se slovenski duhovniki lavantiii-ske škofije zapirali, osumljeni veleizdaje. Toda potek sodnih poizvedb in preiskav je na naše veselje dokazal, da osumljenje ni bilo v nobenem slučaju opravičeno. Podpisano, obrambno društvo objavlja to, da reši čast slovenske duhovščine v lavantinski škofiji, in pri tem obžaluje, da so bili vsled krivih ovadb uradi' kakor tudi podpisano društvo in širji krogi zapeljani ter se je nekrivim duhovnikom povzročilo toliko bridkih ur. Gradec, dne 22. novembra 1914. — Obrambno društvo za duhovnike sekovške škofije. Jurij Schabl, prošt mestne župnije; dr. Ant.Knapitsch, kanonik; dr. Janez Haring, vseučiliščui profesor; dr. Janez Köck, vseučiliščui profesor; dr. Anton Miolielitsch, vseučiliščni profesor; dr. Anton Wagner, vseugiliščni profesor; dr. Kari Maierhoier, mestni župnik; Kari Soliwechler, glavni urednik; p, Placid Berner O. S. B., superior; Kajetan Griessl, profesor; dr. Josip Laudner, profesor; dr. Anton Thier, kaplan.

Stran 6.
slovenski gospodar
3. difiOAmbrn mo
Zadnja poročila,dsšla v četrtek 3. dec.
Belgrad padel!
Včeraj, v sredo, dne 2. deoeKJbra, na dan, ko se je po vsej širni Avstriji slavil GGletni dan vladanja našega presvitlega cesarja* je poveljnik armade, ki se bori okrog Belgrada zoper Srbe, general Frank, poslal cesarju brzojavko, v kateri mu sporoča veselo novico, da je V, avstrijska armada zavzela Belgrad. Uradno poročilo se glasi:
Dunaj, dne 2, decembra.
Njih Veličanstvo, p res vi tli cesar, je dobil od poveljnika V. armade (ki se bori okrog Belgrada) naslednjo brzojavko:
Izredno srečen sem, da zamorem Njih
c. in kr. apostoskemn Veličanstvu na dan dokončanega 66. leta Njih slavne vlade imenom V. armade izreči najudanejše čestitke, kakor tudi najspoštlivejše poročati, da so četeJV. avstrijske armade dadts vzele mesto Belgrad v posest.
General Frank, poveljnik V. armade.
Boji za Belgrad.
Med armado generala Franka in srbsko armado, ki je zadnji hip izven mesta Belgrada zabranje-vala našim četam uhod v Beograd, so se vršili srditi boji, v katerih so bili naši hrabri vojaki zmagovalci, Srbi so se umaknili proti jugu in Belgrad je bil od srbskega vojaštva popolnoma izpraznjen. Mesto je močno poškodovano. Upati je, da bo tudi prostor južno od Belgrada kmalu v naših rokah.
Zmagovalec Belgracla general Frank.
Ime poveljnika, pod katerim stoji armada, ki je zavzela Belgrad, se glasi L i b o r i j vi i t e z Frank. Njegovo ime se je v sedanji vojski mnogokrat s častjo, posebno, ko je do zadnjega moža ujel srbsko timo-ško divizijo, ki je pri Mitrovici upadla na slavonsko zemljo, imenovalo. General Franki je zi a v e d| ej n Hrvat. Rojen je 1. 1848 v; Spljetu v Dalmaciji. E-den njegovih bratov je uradnik na Kranjskem. Leta
1909	ga je imenoval oesar svojim tajnim svetnikom, 1.
1910	armadnim nadzornikom s sedežem na Dunaju. Začetkom sedanje vojske se mu je poverilo poveljstvo pete armade, ki je dobila zadnji čas nalogo, da obkoli in zavzame Belgrad. Naloga se mu je naglo posrečila.
General Frank odlikovan.
Cesar je odlikoval zmagovalca pred Bel gradom, generala Franka, s tem, da mu je podeli'1 veliki križ Leopoldovega reda z vojnim okraskom.
Veselje po celi državi.
Od vseh strani prihajajo poročila, da je avstrijsko prebivalstvo z velikim veseljem in navdušenjem, sprejelo vest o najnovejšem uspehu naših čet na jugu, o zavzetju Belgrada. Mnoga mesta so bila razsvetljena in v zastavah. Boji na jugu se bližajo z br-zimi koraki svojemu koncu in mnogo naših čet bo s tem prostih za severno bojišče.
Uradno poročilo.
Dunaj, dne 2. decembra.
Z južnega bojišča se uradno poroča:
Ker se sovražnik umika, včeraj na, glavni bojni črti proti Srbom ni bilo nobenih večjih bojev. Prednji poizvedovalni oddelki so trčili na sovražnikove zadnje straže in so ujeli več sto Srbov.
Na severnem bojišču se vesele zavzetja Belgrada.
Dunaj, dne 5. decembra.%i
Uradno se razglaša: Mir na naši bojni črti v Zahodni Galiciji int na R u s k! o - B o 1 j -s k e m je splošno tudi danes tra jal naprej. Pretečeno noč so naše čete odbile rhski napad na naše postojanke na severozahodni strani mesta Wolbrcm. Boji v prostoru zahodno od mesta No\voradomsk' (izhodno od Cernavic) in pri Lodzu se u g o <t n o r a z v i -j a j o. Pred P r z e m y s-1 o m si Rusi zaradi zadnjega našega dobro izvršenega izpada ne upajo napadati trdnjave. Več sovražnih zrakoplovov, je metalo brezuspeono na trdnjavo bombe, Boji v Karpatih še niso privedli do zaključka. - Poročilo, da so naše
čete vkorakale v Belgrad, je tzzvalo na severnem bojišču nepopisno veselje.
Nemci ujeli v 19 dneh 80.000 Rusov.
Berolin, dne 2. decembra.
Iz nemškega velikega vojnega stana z dne 2. decembra predpoldne se poroča:
Izhodna nemška armada je v bojih pri me s ih Wloclawek, Kut:io, Lodz in Uotvvioz v času od 11. novembra do 1. decembra ujela čez 80.000 neranjenih Rusov.
Duhovniške vesti. C. g. kaplan Peter Gorjup je prestavljen iz Sevnice ob Sarvi kot provizor v Dol pri Hrastniku; za kaplana v Sevnico pride 6. gospod k'rane Raanpre, dosedaj kaplan v Lmkovcu v Halozah.
Listnica uredništva.
Brajslovče: Oprostite, pesmi žal naš list radi potrrvinj-kanja prostora ne more objavljati, kakor smo Vam že naznanili. Pošljite nam zopet kaj drugega zanimivega. Iskreno pozdravljeni! — Sv. Vid pri Planini: Badi vojskinih razmer se občinske volitve sedaj nikjer ne vršijo. Torej bo treba tudi pri vas malo potrpeti. Pozdrave! — Kuharice, vozniki in hlapci (ki povprašujejo radi služb, ki so bile omenjene v našem in-seratnem delu): Upravništvo je poslalo Vaše ponudbe dotičnim gospodarjem. — L j. K., Juršinci: Doklej ne vidimo, kakšna je knjiga, ne moremo priporočati in objaviti ocene. Ce hočete, da priporočamo Vašo „Domačo knjižico",, nam jo odpošljite v oceno, kakor to storijo drugi pisatelji.
iWlittifMMBt"'v "f^' rittifft 'fifirti ir v - - -
88	S® 53 M	T ,
I. zvezek
je izšel /.ačeuja s
1. adventno nedeljo. Cena za celo leto 8 K, pol leta 4 K. Na ogled se list ne bo pošiljal zavoljo kratkega rasa.
Upravništvo: Pragersko (Štaj.)
M litvenik za neož?njtne vojake:
11^1711 zaščitnik mladine. 336 s'r-J J vatirane platnice, zlata obreza. Cena K 110. Pošiite denar in natančni naslov vojaka, pitem pošlje knjigo z vpisanim imenom naravnost vojaku pisatelj F. S Šegula, župnik v p Pragerko (Štajersko.)
Pr da S »itdnje posestvo pr cerkvi iu š ,1 z lepo zidano hišo, ki je spoobna za vsako obrt. Da se tudi v iiitjem ¡tli zamenja s kakim drugim po e t?om Prijavno za kakega r.ikodelca ali pen zijonUta. Cena nekaj n d 6000 K. Plačilni pogoji lahki. — Pojasnila daje iz pri,azuusti v pro ajalče em imenu M. P tiček v Poljčanah
0'g*nlsiov8'»a in ce ko n ska slu
Ž?>>t v Mašheru »e takoj odda.
SCupiti 2 e S m
1<0—5(0 kub. m bojknvegi in smrekovega lesi v dehlah, pripravnega za ž; gaaje. Pooudl>e na Ri-hard ''olazzi v CriEožu ob Dravi
»87
Slovenci pozor Dvonadstropna h
v majhnim vrtičem v sredi mesta in blizn frančiškanske cerkve e 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Lepo pssestvo
se prostovoljno proda tik ceste, ketora pelje od Ponikve in sv. Jurja ob juž. žel. na Celje in sicer nova hiša, pripravna za gostilno, s 3 sobami, obokane kleti, gospodarsko poslopje z podem za mia titi, hlev za dve govedi in svinjak, vse v najboljšem n<'Vem stanu, z opeko krito. Zemljišča je 7 oralov že obsjano. Cena 8000 kron, za tega se odšteje sano 800 kron, ostanek je imetje posojilnice, ka tero se lahko obrestuje. Več se izve pri lastniku Janezn Štuklek, posestnik v Razborju štev. 24. P. Dramje. Štaj.	895
Oroije in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Dustrov
ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel. št. 2121. 1388 Češko.
Občinski tajnik
z 27 letno prakso, vešč v govora in pisavi obeh deželnih jezikov, želi spremeniti svojo dosedanjo službo. Sprejme tajniško službo tudi več občin. Več pove upravništvo pod „Tajnik 883".
1 a
I »
50 L
cenejša:
Amerikanska Stedilna kava, vele-
aromatrna, izdatna in štediln». 6 kg poskusna vreča 10 K franko po povzetji. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A Sapira. eksport kave in čaja GaLnta 496.	931
Kupujem jaj\a
(*ve a) po najvišjih cenah. — J. Heller, Dunaj III, Kieistgass» 20.
Kup jo se
ma'e špecerijke stelaže, ako mogoče iz Maribora. Kaslov v upra vništvu.	933
Izvtžban mlinar
cženjen, išče primerno mesto kot Dadmlinar ali pomočnik. Rupert Grasse, Maribor, Tržaška cesta 69.
Trgo\ski učenec
iz dobre hiše, z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme v trgovino A Pinter v Slov. Bistrici, Učenec mora obiskovati tukajšno trgovsko šolo.	940
Orglarski učenec
ki zna ministrirati se sprejme takoj pri Sv. Petru niže Maribora. Martin O nik, organist.
Kovašni učenec
z vso oskrbo se sprejme pri gosp Pichlerju, Gradec, Korfisistrass l:-2
Ekonom
z pravdobrimi spričevali prakse, primerne starosti, neoženjen, želi svoje mesto spremeniti. Naslov pod „Ekonom 942" na uprav.
Deklica
stara IS let, poštena ter vešča nemšči) e, želi vstopiti kot nčenka ugovino. Naslov v uprav.
v kako
Konja
primerne starosti, lepa in krotka žival, rdečkaste barve, proda po ceni tovarna Pfeifer v Hočah pri Mariboru	946
Kuharica
išče službe v kako župnišče ali pa v bako drugo dobro hišo. Je pridna, poštena, vajena vsakega dela, vstopi ali takoj, ali po novem letu.
Sprejme se na neki šoli V ljut. okraju učitelj ozir. UČit@ljic5 volonterka. Poznej e nameščenje ni izključeno. — Kje, pove upravništvo tega lista.
Lepa novmčdana hiša s tremi orali
posestva Ob državni cesti, 10 minut od cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene. Pojasnila daje Fr. Thaler, župan v Št. Ilju v Slov. gor.
É
Vsemogočni je poklical našega dobrega ^
očeta
Martina Atelšek,
sprevidenega s svetimi zakramenti, po kratki bolezni,, v 83. letu starosti, v boljše življenje.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V imenu brafa in sester
Ivan Atelšek,
kaplan.
Ljubno, 29. novembra 1914.
• ; t -e . • •» .< ■
r>: •	■	.V
ZGANJARSKE KOTLE
v vseh vel kostih in raznih izpeljavah, bogato zalogo peči in štedilnikov po najnižjih cenah priporoča veletrgovina v železnino
„MERKUR" PETER MAJDIC, CELJE
nnuH
Samo
Šolska ul. 5
Udano podpisana tvrdka si usoja cenj. občinstvu priporočati svojo
trgovino vin iz Dalmacije
le Šolska ulica štev. 5
ki prodaja izborna vina v sodčkih in steklenicah. Če se kupi v na od 5 1 naprej, se dostavlja brezplačno. Vina od 661 naprej iz moje kleti 10 odstotkov ceneja. Za pristnost in izvor vin prevzamem vsako odgovornost in plačam
= 1000 kron =
vsakemu, ki mi dokaže, da vino, ki se prodaj» v Sol« ki ulici it. B ni pristno, naravno vino iz grozdja.
I Tvrdka F. Cvitamca vdova Maribor |
pošiljateljica vina za 6'ane c in kr. armade. Člani ar-
made imajo 8 odstotkov popusta.
Serravallo-vo Kineino z železom
najboljše darilo za
ranjene vojake
in prebolele
od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo.
Se dobi v lekarnah J. Serravallo» C. kr. dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje.
3. decembra 1914.
SLOVENSKI GOSPODAR.

L©
nobenega
strahu
pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo po higijeničnem načinu življenja sigurno varovati
Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajmo si večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Ly8»;fM«-desinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greilswaldskem zavodu tajnega svetnika prof. dr. Loefflsr nniči 2% na Ljsofermova tekočina tekom ese minate baciljne izrodke Ch«lere vihri».
Lyjoform nsi bo povsod v zalogi.
Cene originalnih steklenic so K — 80, 1-6Q, 2 80 in 4 60 v vsaki lekarni in drožeriji.
Na željo pošljemo vsakemu zastonj in iranko jako zanimivo knjižico od kralj, svetnika AladAr Kovkch, direktorja reiilne družbe, z naslovom: »Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov.
Dr. Keleti & Muranyi
kam. tovarna, (JjpssL
DENARJA NI,
draginj« je vedns večja, Mslnilk pa
majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju	10 K na
dan «a-lsiiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
los. BATIC, Ilirska Bistrica 25
Kranjsko.
Pri današnji draginji
je zelo varčno gospodarstvo, da ima zanesljivo, dobro trgovsko zvezo pn naročbi blaga za obleke in drugo robo. To Vam da povod, da^ takoj j-aročite cenik S Sil-kamj, kateri se Vam zastonj in pofitnine^prosto dopošlje.
Naslov je:	55
Prva kranjska razpošilska trgovina
R. Miklauc,
Ljubljana 205.
Obstoj tvrdke blizu 50 let. ^
Tisočim je že bilo pomagano!
„Z&morčsv" obliž za odpravo krajih o&ss
s d pravi itn bolc&n, hitra bi radikali« trda kožo ia trarj» steaa. «atljiea 40 vin.
„Zaisoröev" protinski in revmatični obliž
zoper bolečine t ledja, kolku in križu (hrbtenici) Cena 60 t
„Zamoröeve" pastilje zoper goljšo ^^^
„ZftEfiOpipT c«fc£** preti želodčnim bolemim in krču, deluj» kriewtiloo, vrhnja »petit, lajša bole#ce, uredi prekinjen« prebavo. Zavojček 1 K 60 vin.
Lekarna „H zamorcu" p^™. Xarl Wölf, Maribor, Glavni trg it. 3.
Naro&la po pošti sa takoj retajeje.
					
					
Veletrpsa s ipitirijski« blagom in iti. pridelki.
Ivan Ravnikar: Celje
s
»a i
$
v t t
Grs&ka ulica itev. 21.
Priporočam vadao svežo m žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kaka». Zaloga rudaiaskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tofna postrilbi
3
9
Znano je, da se kupi
pri staroscani dstaaii Eaoesljivi trjevini aa samo po Otal >npak tudi pnr dobrot
Sakneso blag» (»tod za moške is defte.) NtvanadM valn* aa ženske is dekleta, N jBavrJia parih» blago za obleke k blnze, Platna kata in pisana m srajca ia spodaj« Maže, B »«a za pastelje In rjuhe, brea šivj ia mairaee, 3ra| ra$et)V vseh velikosti za malhe m ženske, Prvdsasntfcav velika libtr, aa prati (a is ¿roef» aAtn, Zatiraj aovasti rsbeav ia svile in za pati, ¡«.kar v*.h nit blaga za domačo vperabe, t iiatr si pri t etiki izbiri ia ari aiakik cenah tndi dema «rej aakup lahko dosežeta po aaia ugodnih prednostih, zatorej pošljeta aa zahtevanje
MT ZASTONJ
vsakeour s vej o bogate zbirko vaoroev "na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. H. (Herrang. M?
J. K0VAČIČ, Radgona, Dolga ut. 100,
Velika zaloga bl^^smiifkt^d^be,1*^^^^;
Steklarsko dela.
Točna postrežba!
Nainišie cene!
iTnri^n» citrilll» ki bi delale srajc« in spodnje
izurjene Šivilje M»če za rojake, se naj prej
ko mogi.č® pismeno ali ustmeno oglasijo pri gospej Gisi Wei6, pleza, Sehleufienburg t Mariboru, T.g.tthofov kg 5 ter naj naznanijo pogoje pod katerimi bi prerasle delo. Platno bodo dobila.
Zakaj;
ae pišete takoj po najnovejše vzorce in krasni cenik, kateri se Vam dopo&je zastonj in poštnine prosto iz Prve 6a-reajske razpaiiljalniea Ivan Savnlk, Kranj 150.
Štefan Kaufman
trgoreo % ¿»lasom
v Rudff«»
priporoča najboljše oeelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko šelezo se dobi po najnižji ceni in solidni posti »¿bi. 178
i
£
t M i
t *
4
25 kron n« teden
l*hko zaslažita po Vaše» navad arm dela, brez denarja ali drug h izdat* ev. Pilit, takoj na tvrdko Jaief Bral, Kardač-Rečiea Češko.
Velika zalaga ar, dregooa-mstf, srabrrone in optičnih
stvari po vsaki cani. Tadl aa obroke I Itaatrov sanlkl zas4on|. Gramofone od 2C-20C K. Niklasta remoat.-ura K i'60 Pristna srebrna ara K 7 — Original ornega ura K 24"— Kuhinjska nra	K 10 —
Budilka, niklasta K S — Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K "2-— Večletna jamstva,
Nas(. Dietinger
Tbeod. Fehrenbach
urar Maribor,
Kupuje«
in
ötelar
M nHofi

Zahvala.
ob prabridki izgubi našega iskrenoljubljenega in nepozabnega srna, oziroma brata, strica
Ivana lfoušek,
pešca pslka St. 87, kateri je radi hude rane dne 8. novem, v Miškolczu na Ogrskem izročil svojo blago dušo Bogu za domovino in katerega zemeljski ostanki so se dne 24. nov. prepeljali na domače pokopališče, »e tam potem naj topleje zshTaljujeato veleč, duhovščini, č. g. dekanu m gialjiv nagrobni govor, posebna hvala požrtvovalni domači požarni brsmbi ter požarnim hrambam iz Gomilskega in Letuša in domačemu pevskemu zboru za ginljive žalostiake. Nadalje se iskremo zahvaljujemo vsem daroval«em lepih veneev, vsem serodsikom prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadajo čast ter ga spremili k večnemu počitku.
Braslavčs, 27. novembra 1914.
Žalijača redbina VavSekava.

Ovčjo volno
kakor tudi
_	kože od ja-
gnjet in ovite kupujem v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu. — Želim, da se mi vpošlje vzorec in se pove koliko blaga in za katero ceno ima kdo na prodaj.
Suknena frrdka Rudolf Foukai, JSgerndorf, Avstr. Slegija.
Končna zmaga je akoro zagotovljena! Božično dete se bliža in vse obetajoče Novo leto je skoraj že pri nas . . .
Predragi rojaki!
Razlega se na vseh straneh bojni grom — pa* da živo snopje — toda nas navdaja ljubka nada tea nas prešinja tudi prepričanje, da zavladajo v kratkem za našo preljubo domovino najsrečnejši časi.
Zbirajo se že s posebnem veseljem in z velika požrtvovalnostjo krasna božična darilca zai naše junaške vojake.
Izvanredno mnogo smo že nabrali! V moji trgovini se je pokupilo mnogo tozadevnih rečij, ker i» mam veliko zalogo. Skrajni čas je za odpoš&ljatve. Požurite se z nakupovanjem, da ne bode zakasnitve, osobito ker ds^am velike ugodnosti. Pri teh pošiljat-vah grem vsakemu odjemalcu v, vseh rečeh prav rad na roko Znižal sem cene pa tutli za druge reči, —-kajti nastavki cen za odeje, koče, barhent, jopič®, volnene srajce, gate, nogavice, rokavice, različna ženske robce, za možke oblekle, kakor za aimske r«» či sploh, so izvanredno nizfci.
Zaloga trpežnih pelerrn v raznih velikostih za možke, ženske in otroke je velika. Šivalni stroji so prve vrste; obutev za otroke je najboljše kakovosti*
Cena za Špecerijsko blago je najnižja.
Priporoča se z velespoštovanjem
Hihfi«8 Cimemtim,
__trgovec in posestnil v Ljutomera,
Zahtevajte velik cenik breiplača« «n poštnine prosto z več kot IOOO slik.
PoStsilsa» In zaiajnlaa proala, — Mratajaja^e -mmenjam ali draar M«-nj___
S«. 87. »tr«j s& striltaj« !w, Sla ponikla«, i iv«ma naaUrk.ma za «trMotj«, r «i« icc dva Mha, »Mtklaa dpiaj. Reit W«i aaatarka i taaklm 7 m«, z debelin lt na. ««¡a doUUa« 15 In p«) an, 17 i«b t reMrmin pirrtea _ Konad K 4-««. - lull «tr.j m .trlienj« brade ■ ajbolji« kake. »«ti. kanad K »-se.
Št. 71. Jepl« i rekarl l« lire riifofBia roIae "'leno obrobljen i iepl o dvema vrstama jfum ov, aavadna velika«!!, kora. KS-S8.— Vbalj-izpeljav i K 6 76, isti ra i»fli 1 kenad 4 k, - V baljii ¡«paljavi K 4*80.
it. 78. Čevlji xa ra-• p»da ia ■•<■•(> usaja, a lMontnt žrehiji, Z mačalnl padplatl v veek ve-likoatih ad 8« 46 1 par lt k, lati finc.i&i iedelavi ia	■ aux-ugaja po
k 11-50, ist> ii Boxkalf-aaaja v amerl-kantkl tUsiji 17 K. Za dane ii Chavre-aai-uaaja od 3« 44 iS K, iz Baxkalf-uiaja K li-n. Palravlj* Ia kiiae i'evlje.
St. 7«. Nahrbtnik ii dobrega zaleaeca gradla, bres obročka, brez iapov, z močnim nznjati« jermenom, 36 em iirek, 57 em viaok, K 110, isti s obročkom (Sinekoppe) iz rjavega pomorakera platna K 3-50. — lati z rniin zunanjim žeprtm, ia rjavega lovaknga platna K 4 50, — lati Iz zeli nera pomarakrga platna, z dvema zunanjima žepoma natančno pe araveaati jem riibi v najboljil in aajlepii llpeljavl po C kron.
Turlatovaka srajca za gespode s avrat-nikoai,poletaob1aga v lepem trikotu, na-
vadHa dolgo*!, brez : ® žepov z avli. vrvleo, z oRraskoni, se da
IÜM
prati, vratna mera 38- 45. KI'50,lzlim-akega blaga od zao-traj močno izknjppa 3 in 4 krone.
8t- 17. Moike n»Kaviue Ia debelih valnenik nitij, na atroj pletene, v izbranik «edemih 11-aaatih barvah, za jesen in zime, ae dajo prati, pripravne za močnejie itrapaee, 1 par SO vin., iata oblika iz prave. Sne ovčje volne, lahko mellrane. na roko pletene, izborao zimsko blago, 1 par K 1-5».
Si. 77. Rokavice za -ospode,zimsko bla •<o, pletene Ii bolj i že . olne, z (lvajninn I tirati, z barvanlmi paaovi ali enobar^ n« ¿rnt, za Siednje in večje moike rok», raztezne. Par K l so do »•—
St, 80 K a pea
za sneg iz vlgc-gniavnlne, pletena, enobarvna črna, raztesaa, vaake velikosti, da ae prati, 1 k»mad So via. iMa iz tolje, pristne ovčjo vol -ne ael» topla K f«t
E. LUNA, Maribor št. 49/a.
Prva raapailijalniaa galaaterljaksga blaga Ia guaa.darsbeaa »radia.
StPM %
SLOfBNSHl gospodah.
astonj
dobi vsak 2 para modrih ženskih ali moških nogaric, 3 lepe žepne roboe, eno volneno ruto za na glavo ah moški klobuk, kdor naroči:
4V2m finega zim«kega volnega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za K 9*50 ali v boljši kakovosti za K 12*50
SAMO»Prvi gorenjski razpošiljs^ici h. Savnik N150
Nengajajoče se zamenja ali vrne denar.
Razpošiljalnica
pohištva
K. Preis Maribor
Stolni trs štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9'50, mize K 10*—, stoli K 2*50, močne postelje 14 K, Sifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohiStva iz železa in medeni ae: otroSke omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Parna pekarila s prodajalno in
tobačno trafiko v večjem kraju se da y najem. Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.	928
Pozor § Ceni. fcupovalci. Posor!
Narodna trgovina
Alojz Brenčič, PM
nudi oery občinstva
za jesensko in zimsko sezono
najiovejše barhante za blnie in obleke, veliko izbiro modernega lodna za ženske, kakor tudi za moške, štof od najnižje do n^fiaejše kvalitete, loden za obteke, pelerine in trpeino hlačevino. Raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše s»ilene, volnene in širikane robce. Prav tople štrikane srajce, spodnje hlad«, nogaviee, moike in ženske kakor tndi za otroke. Vsakovrstnega izgotovljenega blaga n. pr. hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, za vratni ce, manšete, delnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. Za mnogoštevilni obisk se priporoia
novi in domaii trgovec Alojz Breniii v Ptuju
Movo blago!	Niska oen«!
Poštena in hitra postrežba I
Važno oznanilo.
Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec
J. N. ŠoStarič, Maribor, Gosposka ulica SI. 9
da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n. pr. platno po 40, 45, 50 vin, par-het 36, 40, 45y 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1—, 1-20, 150 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830	pošljejo.
3. dcoembrs ISii.
tmMi
Domata in naadna trgovina
Franc Lenart-Ptuj
priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke.
Postrežba poštena I Cene primerne!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni.
Najugodnejši vir za nakup Šolskih predmetov ze trgovce in Šole.
kakor sa raznovrstni kancelijiki, \ ineeptui ia strojepisni pacir, svinčnik», pefs«», peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kr?da, gobice itd. te dobivajo najeenejie in v velikanski izberi pri trrdki
Goriian Leskovšek Ceiie----
Lastna zaloga šolskih zveskov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin.
Ilutrlrtai oenik brezplačne na razpolago.
i
t
Ne zastonj
ampak po nizki eeni dobite vse t domači trgovini
Ivan VESELI? i. dr. =v Ormožu =
katera priporoča vse potrebščine aa ■ ta vb 9 kako: eament, traverze, ftlteate ograj« itd. Vse
ielesalao ca kova&e, nlzarjs itd. Velik* izbiro maao&ktarnen blaga, tee Itofo (sukao) hlaftevino itd., najboMisTrate M*«*. aa t enaka oblo, svilnate roboe itd., Vap 6p*eeri*o. maj-beUio moko itd. p* naJal^Jl aaml Sako^ovamje s roja, «a hib gob, JaJe itd. PeMeaa, solidna postrežba. — Prosim, prepričajte s».
§*
o-• S
■s.*
S.I
K
%
§3*
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 11 0 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
«lastni hiši (Hotel ,Prl belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.nadstr.
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
pohišt
i
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—10G0 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in neveste imajo P@PUli I Razpošilja na vse straniI.3C Cene primera — Brez kcnknrence! — Prosti ogled!
tapetarska in msars&a delavnica nasproti hotela $$Ohr
Gosposka ulica 25,
ZELEN
je zaielleni
kauiuk-podpetnik
fttfajatfi In zakCalk: Ketoliiko takomo druBtro.
Odgaroorf ureAalk: Fraajo Zebot.
Tlak (iskana* ur. Cirila v Mariboru,