^ za kraljestvo tvoje, Kristus, se borimo*

Kad sovražniki peklenskimi zmaguješ,
zemlji in nebesom', Kristus, ti kraljuješ.
Kristus Kralj, kraljestvo večno tvoje,
je premagalo še nrjstrašnejš-e .loje.

Vse človeštvo tvoja močna roka vlada,
kjer ni tebe, vsa se ruši in propada;
kraljestvo tvoje - večna je resnica,
mir, ljuoezen, milost in pravica.

Tvoja božja volja nam zapoveduje,
tvoja nam resnica pota razsvetljuje,
neminljivo, večno tvoje je vladars tvo,
narod, našo zenu j v. sprejmi v svojo varstvo.

Kristus Kralj, odpri Srce nam svoje,

• k vsem Slovencem pride naj kraljestvo tvoje,
spet poštark. Kralj vse rase 'domovine,
resi jo brenbcKtva,. ...sola .m bolečine.

MII? V »VI-M10 > MktfttM KR$Č. VERE

Haše misli so bile vedno usmerjene k miru in ureditvi dr¬
žavnega in javnega mnenja. Ta mir nnm je danes vsem tako potreben.To**
da mi smo globoko prepričani, da se pomirjen je ir*, ozdravitev z vojno

zadanih, ran mora v

i Orlovi ostvariti samo s spoštovanjem naukov

krščanske vere in njene nravnosti. Kato nas ne bodo zmedli krivični
napadi in krive obtožbe, da podpiramo reakcijo in sovražnike naroda.
Mrl  smo s svojim narodom ir čuvamo njegove na jiizagocers j še vrednote

in nepomično dediščino njegovih, oče lov,

m njegove zelje, da šiv

K: odi

njegovo vero,

jegovo poštena

na

:voj cm

„ , v slogi* in ljubezni.

z  vsemi državljani te države, brez razlike vere in narodnosti.

Zato c akt evarno in od tega nikdar in pod nobenim pogojem
o stopili ne bomo; zahtevano popolno svobodo katoliškega tiska, po-
p i.no svobodo JI Zx -<  J Ikb nib. šol, popolno svobodo verouka v vseh razre-

ljudskih in srednjih'Sol, popolno svobodo katoliškega združevanj. .
bodo katoliške kair.taxi.vne dejavnosti, popolno svobodo človeške

’ bno i

«7  ksV

;i m njeran ne<

topnih pravi.c

2

ma, popolno vrnitev 73eh odvzetih zavodov in institucij. dame

popolno spoštovanje krščanska—

esxi.tu.ci j

razmere v naši okamni dišavi ih

u .o. temi pogoji se bodo mogle urediti
s stvar iti trajen! notranji mir.

\Asvvuo vvui blagoslovi vsa prizadevanja vseh, ki so rtebt^e

Naj

volje, da sc

s ve

w  'jv  m c j

11  t r a j r n g; - mi ril

(k

' X.

Tl r>  3 •

1

- oiu, -. -J.

K

kak

, j c eo.m.1 vir miru,
utr., e d doživeti dneve pravega

t j ■ - 03 *■

va

h skoti: v)

3tev*66« Domači glasovi, 27.3M945* Str,2.

„Zelo odkrito so govori

Dopisnik rimskega dnevnika "Giornale dol mattino" v Londo¬
nu je poslal svojemu listu članek, v katerem je opisal "burni potek
razprav in razgovorov zunanjih ministrov, socialista Bevina in kc-
munista Molotova na zadnji konferenci 5 zunanjih ministrov v Londo¬
nu;

"Iiolotov je začel takoj odločno nastopati ter zahtevati,
da "bi se začel razgovor z "bivšimi nepri jat el jskimi "balkanskimi drža- ■
vami istočasno ali pa vsaj takoj po razgovorih o mirovnih pogojih za
Italijo. Bevin je v odgovor Molotovu postavil zahtevo, o kateri je
bjll.c ze prej govora v britanskem parlamentu, da je treba na konferenci
najprej govoriti o legalnosti in demokratičnosti vldd v posameznih
balkanskih državah. Molotov je odločno reagiral ter je uporabljal iz¬
raze ; "fašizem" za podpiranje italijanske monarhije in "grške reakci¬
je" s strani Londona. Trdil je tudi, da je po. londonskem pojmovanju ^
samo taka država demokratična, v kateri se je znova obudil fašizem
Ta Molotovljev očitek je zadel Bevina v živo. Vstal je ter Molotov.
odločno odgovoril; "Jaz, Bevin, nisem nikdar stiskal roke Hitlerju.

Vi, gospod Molotov, ste pa to delali!"

Lahko si je misliti, kakšen utis so napravile te besede ra
navzoče diplomate. Celo značilni nasmeh in pogled izpod očal kitap. be¬
ga ministra Wanga ni mogel ublažiti vzdušja. Prebledel to tudi rat
natelj tiskovnega urada Eoreigne Office Risdall, ki je že toliko 1 rt
znal pisati tudi "med vrstami". Za trenutek mu je zastal dih. Naj •
bolj ugodni komentar, ki se je slišal je bila trditev; med seboj go¬
vore zelo odkrito.

Ko je drugič Molotov razlagal Bevinu, da SSSR ne namerava
na Balkanu uvajati boljševizma, je tudi trdil, da so bili premožni
sloji v teh krajih nacistično usmerjeni. Svoja izvajanja je skušal

irai citati mi:

. 1 e c.

do govori še vedno z

podkrepiti z raznimi M;

Edenom in Churchillom, ki sta navadno na take Molotovijeve argumente
navadno odgovarjala s skomizanjem z rameni. Za starega socialistič¬
nega delavca kot je Bevin, bi bil Molotov pač moral uporabiti dru¬
gačne argumente. Zato ga je Bevin odločno zavrnil s trditvijo, da je
on socialistično doktrino svojim delavcem razlagal že takrat, ko je
Molotov še poznal ni, ter da citatov K-Marxa ne bo jemal na znanje
takrat, kadar jih bo kedo po potrebi izrabljal v to, da preseljuje
narode ali pa- komu vsiljuje katerikoli nacionalizem ali pa materia¬
lizem.

Skratka : Molotov je moral končno ugotoviti, da se je lon¬
donsko vzdušje bistveno spremenilo.. Mogli bi reči s parafrazo Metter-
nicha; "Vsa bi mogel pričakovati iz Londona, le prclitarizacije bri¬
tanskega zun. ministrstva ne."

ocvm /Z GOVOROV' KOMU/V/STIČNIH VELJAKOV

"DR." EDVARD'KARDELJ jo na predvolilnem zborovanju v Ljubljani dne

7rt.m. med drugim izjavil; "Prvič v zgodovin"
Slovenije in jugoslovanskih ljudstev je oblast instrument v rokah ■-
snovnih ljudskih množic." (to pomeni; potepuhov, delomšnežev in eh
vrst nepridipravov, lcalcor nam povedo poročila iz domovine. )- "Opo:- -
olja nam pravi. Pa to je diktatura mase, to je diktatura ulice. Po¬
dite so učit prave demokracije na zahodi Toda mi no šalimo, da se
nam us 111 demokracija kakršnega koli t.ipa in vzora. Za nas je naj¬
boljša naša demokracija, ki smo jo zgradili v krvi, trplenju in zner
ju v teki: .zarodne osvobodilno bm.un S ;.To pa zares radi verjamemo!!!)
.•Jaša domek . 60’J-j' 1  n.;, co-mu. kveotria p e formi > samo po zunanjem videzu^
n.aia demokracija ni d ikra vara finančnega kapitala kot je to v nno-

a . da

J. U 1. t .,=■

, i,

ncšaloi

ij. .> ( C'

rile dobro zapomnilo! )

el ne demo., r


31 ey^66 ^

Domači glasovi,_27.X.1945

Str.3»

Nobenega dvoma ni, da bo tempo v izgradnji naše države
neprimerno hitrejši, kakor je bil kdaj koli v preteklosti, in da
bo neprimerno bližji ljudstvu kakor je v vežini držav tako imenova o-
ga zahodnega tipa , tipa zahodne demokracije. (Tako pika na srcu
vzgojeni gad!i!) Razni demokrati zahodnega tipa so ustanovili bele
gardo, organizirali so četniške organizacij®. Razne emigrantske via e,
kakor Puričeva, Jovaničeva, Grolova itd. so iskale zavezništva v
rasnih profašistišnih klikah v inozemstvu, da bi pomagale četnikom
ustašem in belogardistom. Jasno je, da hoče opozicija z abstinenco
pri volitvah, da hočejo njeni pomočniki v inozemstvu z memorandumi
ki jih .pošiljajo na razne vlade, in v zadnjem času, da hočejo ško-,
fijski opatje s svojimi pismi samo ero,  namreč: mobilizirati proti
nam inozemstvo, doseči, da bi o . v ; o o r in. ;i e r a zrn c r e v Jug o s lavi j i
vmešali drugi, (če je to res., poten tc inozemstvo ni nobeno drugo
kot tisto, ki je - po pometi in v lasno s...odo, proti jugoslovanskim
narodom pomagalo do oblasti komuni sa lenim zločincem!!! To naj si
Kardelj dobro zapomni!) - Treba je priznati, da so v tem pogledu
mojstri, kar tiče zbiranja rasnih momentov, datumov itd., da bi 6jur
bolj opozorili inozemstvo nase. (To je lepo priznanje. Nismo misli¬
li, da naše akcije tako dobro stoje. Zato bomo šli Se bolj navduše¬
no na delo za zbiranje dokazilnega materijala!)

ERANCE BEVK, predsednik PNOO za Slovensko Primorje, v Ljubljani dne
7-t.m.; "Naši zavezniki naj nekoliko pogledajo naš ra-
ču.n in se nekoliko zamislijo na dni ne pa da razmišljajo, kako bi
nas zopet prikrajšali. Nevarno je, ako ljudstvo izgubi vero v pr a«*
vico in ve, da se mora zanašati samo na silo. Tega se mora svet za¬
vedati, predno bo izrekel usodno odločitev glede bodočega miru v tem
delu Evrope. In vendar vkljub temu primorsko ljudstvo še vedno upa,
.ne samo upa, ampak trdno veruje v pravico. Ono veruje v svobodoljubne
'množice sveta, da ne bodo dopustile ?  da bi se mu, ki je toliko žr-~
tvovalo, zopet zgodila krivica. Znaša se v solidarnost vseh slovar
sklh narodov in veruje posebno v Sovjetsko zvezo, ki se je borila a
svobodo in pravično ureditev sveta, da ga bo podprla... (Na to ni
treba menda ničesar pripomniti!)

BORIS KR3IGHER. Na soji Slovensko-italijansko antifašistične zveze

na Reki dne 7.t,m.. "V delu. Julijske Krajine, ki ga
je zasedla ang lo-ameriška vcjslca, smo priče doslednega demontiran j a
narodne oblasti... (reci; komunistov!) Namesto čiščenja fašističnih
elementov je bilo v zadnjih mesecih obsojenih več antifašističnih
borcev, garibaldincev in drugih."(Večerna-zarja prinaša lepo vreme*
je star slovenski rek...)

Švicarski dnevnik "Gazette de Lausanne” poroča o težkem o-
tranjepolitičnem položaju v Jugoslaviji in ga presoja takole.

"V Srbiji se organizirajo močni oddelki upornikov, ki nasto¬
pajo proti Titu. V Italiji se je zbralo 200.000 Jugoslovanov, ki
so pod britanskim skrbstvom ter so se organizirali v demokratično
narodno zvezo. V Nemčiji je jugoslovanska vojska pod poveljstvom
generala Mihajloviča. Ta vojska je priznana in neoborožena. Nedavno
je kralj Peter prispel v Nemčijo in pregledal te oddelke.” ■’

Ug**ledni švicarski list zaključuje svoj članek z besedilom
dveh pisem, ki jih je dobil od neke -ugledne jugoslovanske osebnosti,
ki se je svoječasno odločila vrniti se v Titovo Jugoslavijo. V jprvem
pismu ta oseba obvešča uredništvo dnevnika, da zgube vsi,-1 hocoe jer s
kraljem ostati v begunstvu vse pravice do domovine. V naslednjem
pismu je pa ta oseba omenjeni švicarski dnevnik obvestila s par vr
stioaml ,iz ..Trata,. da se je pred dobrim tednom odločila pobegniti i ■

Štev.66.__Domači^glasovi^ .27.1.1945 _Str,4. _

Beograda in Jugoslavije, ker noče sebe in svojce rešiti pred areta¬
cijo iz zaporov.

S tern kratkim poročilom je ta oseka pač najbolje označila
sedanje stanje v Jugoslaviji. Med tem ko se vsi raztreseni udje posa¬
meznih. narodov po končani vojni vračajo v naročje svojih domovin,
množice ljudi beže iz "osvobojene Jugoslavije" v inozemstvo, samo,da
si rešijo golo življenje."

NA PRIMORSKEM komunisti zelo za¬
merijo' Zavezniški vojaški upravi, da
je postavila na vodilna mesta za slo¬
vensko šolstvo "reakcionarje"* Po¬
ročnik Simoni, častnik za prosvetne
zadeve pri ZW v Trstu, je dal ured¬
niku komunističnega "Primorskega dnev¬
nika tole pojasnilo glede napadov
tega lista na "reakcionarje" v slo¬
venski prosveti; "Prof.Andrej Budal,
ki ga je slovenski narodno osvobodil¬
ni odbor pismeno predložil kot kan¬
didata za slovenskega šolskega nadzor
nika, je naprimer podal ostavko na
svoje mesto, ko ga je Zavezniška vo¬
jaška uprava imenovala za slovenske¬
ga šolskega nadzornika. Na njegovo
mesto smo imenovali prof.Kacina.Slo¬
venskemu odboru smo uradno sporočili,
da bo na enako mesto v Trstu imenovan
g. Pahor. On pa je odklonil sodelo¬
vanje in zato je prišel v poštev dru¬
gi kandidat."- "Prof. dr.Baraga, po¬
litični asistent častnika za prosvet¬
ne zadeve, je pokazal goreče zaniman¬
je za svoje ljudstvo in je često od¬
govoren za spremembe pri .olocanju
navodil, iz edinega namena, da bi dal
slovenskemu ljudstvu na tem ozemlju
najboljše šole, ki so v teh okolišči¬
nah mogoče."

KOMUNISTI SO PO SVOJEM PRIHODU
V LJUBLJANO temeljito prečistili o-
sebje Opere, to se pravi, zmetali v
žapor vse', ki jim niso bili ljubi,
pri tem se niso prav nič ozirali na
kulturno potrebo in na nenadomestlji¬
vost gotovih moči. Obsodili so med
drugim tudi najboljšo pevko Valči
Hevbalovo na daljšo dobo težkega pri¬
silnega dela, zgolj zato, ker je med
okupacijo nastopala in se ni šla
"kalturno" udejstvovat v gozdove,ter
ni hotela denarno podpirati komu¬
nistov. Bog ne daj*, -da bi še'kdaj¬
koli poprej kdo dotaknil največjih ko
nunistov v Operi, čeprav so bili za
njihovo komunistično delo dokazi,Ta¬
koj se je naglašalo, da se ti ljudje
zanimajo le za umetnost in so v slov.
kulturi nenadomestljivi. Našli so
največje zaščitnike preko svojega'u~
pravnika znanega hitlerjanca IL a,

s katerim so komunisti lepo so¬
delovali v najvišjih oblastni*
kih v vladni palači. Plašč u-
metnosti je te ljudi ščitil«
Odkrili so ga komunisti, zme¬
tali nasprotnike v ječe, a vr¬
zeli so ostale.

SVOJI K SVOJIM* Iz Titovi-
ne uhajajo zadnje dni ne samo
civilisti in bivši slov.vo jaki
marveč tudi vedno več partiza¬
nov, ki so razočarani nad Ti
vim terorjem« Iz Avstrije p; so
začeli tudi nemški komunist’
uhajati v Titovino, češ, de r
Avstriji ne morejo več živ

IZ LJUBLJANE poročajo a
so ljudje ob branju pastir o-
ga pisma vse prost e je zadi: li.

Tudi gc-vcriti se zdaj že T - r
upajo. Vsi pričakujejo skoz .j-
šnje spremembe,Večini naših
ljudi je odvzet:, volilna pra¬
vica, pa se zaradi tega ne bo¬
do pritožili, nositi posledice.
Ljudje so prepričani, da bodo
po volitvah komunisti še huje
pritisnili s terorjem,vendar
pa se tolažijo,češ; "Saj ne
bodo utegnili."

NAJBOLJ RAZOČARANE SC V
LJUBLJANI-PARTIZANKE .Računa¬
le so na imenitne položaje,
zdaj jih pa zasedajo dragi in
tudi tiste ženske, ki so po
službah, polagoma izpodrivajo
in nadomeščajo z moškimi* -
Taka nehvaležnosti

V KOČEVSKI ROG.Očividec
poroča, da so komunisti pelja¬
li 9 vlakov slovenskih voja¬
kov, četnikov in ustašev na Ko¬
čevsko, nazaj pa sc jih pr
peljali le 6 kamijenov.

UMRLI SO; Amalija Pah ,
roj.Lasič, Ljubljana j Fr.Ve-
nancij France Kastelic, fr ; či~
škanski bogoslovec, Ljubi j, g
Vilibald Bernard, konjen.k
I-.r»v pok.,Šmihel pri Nov,; ;stu
Pavla Režek, roj * Zurc , Srn .V. el
pri Nov.mestu: Viktor 'Bizjak,
g o bt j-loi. .■ ar, ij  jubl j ana .