ŠTORSKI ŽELEZAR, GlasUo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
OB PRVEM MAJU
Sedeminosemdeset let poteka, odkar je 1. kongres II. Internacionale proglasil 1. MAJ za mednarodni praznik dela. Skozi neštete krvave stavke in druge oblike borbe je šel še pred tem, posebno pa še po tem datumu delavski razred po svetu. To so bile borbe za 8-urni delavnik, za socialno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in nešteto drugih pravic, ki so jih kratili delovnim ljudem. Simbol teh borb, prvi maj, je rasel naravnost iz krvi. Na Poljskem, v Bosni, v Sloveniji, na Nemškem, povsod po svetu so vkljub raznim prepovedim in vkljub nasilju vedno
nacionalnih in socialnih pravic. Zopet je bila Partija tista, ki je v dneh največjega obupa zaklicala ljudem, naj se dvignejo k oboroženemu uporu proti zavojevalcem in njihovim hlapcem. Pod vodstvom Partije je Osvobodilna fronta zbrala pod svoje okrilje vse poštene ljudi, ki so se odločili za nepopustljivo borbo proti nasilju.
Po osvoboditvi smo 1. maj vedno kar najsvečaneje proslavili in pregledali prehojeno pot, dosežene uspehe v obnovi in graditvi novih industrijskih objektov, novih šol, bolnišnic, cest
KI. MAJU l čestitajo
UPRAVNI ODBOR DELAVSKI SVET TK ZK
IO SINDIKATA TK ZM
UPRAVA PODJETJA
dostojno proslavljali prvi maj. Proslava 1. maja 1942 v Foči je prerasla v veliko svečanost, ki so se je udeležili člani Vrhovnega štaba s tovarišem Titom. Splitski skojevci so istega dne izobesili veliko rdečo zastavo s srpom in kladivom na zvonik cerkve sv. Duje. Prvega maja 1943 so Ljubljančani-sredi tankov in strojnic priredili veličastne demonstracije. Na ljubljanskem gradu so zagoreli kresovi, z glavne pošte pa sta za vihrali slovenska in proletarska zastava. Celo v taboriščih so za prvi maj zapeli Internacionalo, čeprav je bilo »tako predrzno izzivanje krvavo kaznovano«.-»
Leta 1945 je 1. maj pomenil osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča.
Letošnji 1. maj pada v leto, ko se spominjamo najtemnejših dni naše zgodovine, razsule stare Jugoslavije in zasuž-njevanja naših narodov. Toda to je bilo tudi leto, ko so naši narodi pokazali, da ne pristajajo na teptanje najosnovnejših
in mostov, zlasti pa novih odnosov med ljudmi. Ob podatkih, ki pomenijo hitro rast naše nove domovine, našega gospodarstva, našega standarda, smo vedno pregledovali tudi napake, ki so nam zavirale še hitrejšo pot k napredku in izboljšanju življenjskih razmer ter delovnih pogojev. Med tem je prišlo do korenitih sprememb v našem delu in v naših naporih za še hitrejši vsestranski razvoj in napredek. Okrepili smo vpliv proizvajalcev in jim omogočili neposredno reševanje tako svojih kot družbenih problemov, ki zahtevajo veliko načrtnega dela in kar najširšo spodbujanje prav samih delavcev proizvajalcev; kot onih v socialnih, zdravstvenih in prosvetnih ustanovah in zavodih. Še vedno izpopolnjujemo naš gospodarski sistem, ki naj bi postavil proizvajalca v tak položaj, da se bo čim bolje znašel kot tržni proizvajalec, da bo izkoriščal in obvladoval zakonitosti blagovno tržnega gospodarstva. Vse to naj bi bilo na-
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRED
25 LETI
Čeprav radi pozabljamo na najhujše in najtežje, kar nas je v življenju prizadelo, vendar so j dogodki, ki jih ne moremo pa tudi ne smemo pozabiti. To so dogodki, ki nas spominjajo na burno zgodovino zadnjih petindvajsetih let. Ni dovolj, da jih sami zadržimo v spominu, naša dolžnost je, da poučimo naše mlado pokolenje, kakšno trnjevo pot so prehodili naši narodi v zadnjih letih, da se naši mladi ljudje kaj naučijo iz zgodovine. Dogodilo se je že, da se mladi ljudje niso radi zanimali, še manj pa učili zgodovine, zlasti zgodovine, ki bi jim morala utrditi narodno zavest in zavest delovnega človeka, češ, da jih ne zanima politika. Še starši jim včasih pritegnejo, češ, veliko preveč obre-mènjujejo v šolah otroke s politiko. V tem je velika zmota in napaka, s takim stališčem grešimo napram pravilni vzgoji mladih ljudi, grešimo napram svojemu narodu. Zavest pripadni-štva svojemu narodu moramo vedno gojiti in privzgojiti predvsem mladim ljudem.
Pred petindvajsetimi leti pa so se zvrstili dogodki, ki smo jih sicer že dolgo slutili, vendar smo se tešili, da le ne bo prehudo. Toda napake, ki so jih vlade stare Jugoslavije delale in razen vodilnih politikov, še marsikateri izobraženec, obrtnik, trgovec pa tudi pripadniki prosvetiteljev, so se nam maščevale v taki meri, da jih ne smemo pozabiti, iz njih se moramo učiti.
Ko je državno vodstvo že zagazilo v najkalnejše politične vode in se s pristopom k hitlerjevski koaliciji 25. marca 1941 zapisalo med največje izdajalce svojega naroda, je dolgoletno nezadovoljstvo ljudskih množic pri-kipelo do vrha in prekipelo. Že
27.	marca 1941 so svobodoljubne množice v Beogradu in drugih mestih pokazale, da se ne strinjajo z izdajalsko politiko vladajočih krogov. Nezadovoljstvo se
je širilo po vsej državi. Tudi nova Simovičeva vlada ni znala ubrati prave poti, ni hotela in ne znala ugoditi volji ljudskih množic. Medtem pa je užaljeni Hitler že skoval peklenski načrt o napadu na Jugoslavijo. Jezil se je na »-Balkance«, ki so zavrgli pred dnevi sklenjeni pakt, zaradi takega odpora je moral preložiti datum napada na Sovjetsko zvezo. Brez vojne napovedi so avioni nemške vojske v zgodnjih jutranjih urah 6. APRILA 1941 zasipali z bombami Beograd in ga spremenili v kup ruševin, pod katerimi je našlo smrt tisoče nedolžnih žrtev. Sovražnikove čete so prekoračile meje Jugoslavije in pričele sipati smrt med ljudi, rušiti, požigati, moriti, mučiti, klati in preganjati vse in vsakogar, ki se ni slepo pokoril podivjani soldateski in policijskim enotam. V teh strašnih dneh se je kaj kmalu pokazalo, da je stala zgradba stare Jugoslavije nà izredno trhlih nogah. Kralj in vlada sta pobegnila iz Beograda in 15. aprila zapustila Jugoslavijo, narode pa prepustila najhujši usodi, že 16. aprila je bila podpisana popolna kapitulacija oboroženih sil Jugoslavije. Okupatorji so smatrali, da lahko mirno zabeležijo v svoje vojne zapiske še eno izmed lahkih zmag, zakaj narode Jugoslavije so smatrali za pokorjene. Veselili so se zmage, toda kmalu se je pokazalo, da so se všteli. Res je med ljudstvom zavladal preplah, zmeda, obup. Kamorkoli si se ozrl, povsod pogorišča, ruševine, preganjanje, zapiranje, mučenja, streljanja, uvajanje »novega reda«. Povsod samo žalostni in obupani obrazi, razen pri tistih, ki so se potuhnili in že kovali načrte, kako se bodo vdinjali novim oblastnikom, da si ohranijo premoženje in dobre položaje. Pošteni ljudje pa so se vpraševali, kaj bo, kako dolgo še, kdo ve odgovor. In to je bilo najbolj grozno, nihče ni vedel
pravega odgovora, kaj in kako. Vsi tisti, ki so poprej krojili usodo našim narodom, so se poskrili in sami trepetali, drugi pa so se že začeli prilizovati okupatorskim oblastem. Gorje premaganim!
Toda v urah najhujše stiske se je pokazalo, da naše ljudstvo le ni popolnoma osamljeno. Ko je bilo zmagoslavje novih oblastnikov največje in je v Maribor prispel sam Hitler ter naročil gauleiterju Üeberr either ju: »Napravite mi to deželo zopet nemško,« prav istega dne, to je 27. aprila 1941 so se zbrali v Vidmarjevi hiši >ob Večni poti v Ljubljani predstavniki slovenskih političnih strank in kulturnih organizacij in se dogovorili, da je treba pričeti z organiziranim odporniškim gibanjem proti okupatorjem. Ustanovili so Pro-tiimperialistično fronto, ki je bila konec junija 1941 preimenovana v OSVOBODILNO FRONTO SLOVENSKEGA NARODA.
27.	APRIL 1941 je torej zgodovinski datum ustanovitve OSVOBODILNE FRONTE, ki je plod dolgoletne borbe naprednih slovenskih ljudskih množic pod vodstvom Partije za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, borbe, ki sega v čase predapril-ske Jugoslavije. V OF, v enotni politični organizaciji so se zbrale najširše ljudske množice za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda. To je bilo v času, ko je bila Slovenija razdeljena, razkosana, ko so v
Prekmurju divjali in »vladali« madžarski, v »Ljubljanski pokrajini« in na Primorskem italijanski, v ostalih predelih pa nemški fašisti, ki so vsak na svoj način ropali in izvajali najhujše nasilje. Vsako čakanje bi pomenilo veliko zamudo, pomagalo bi ukoreniniti moč okupatorjev in njihovih hlapcev, ki so že iztrebljali vse kar je bilo količkaj napredno, zavedno, samozavestno in pošteno. Sredi poteptane Evrope so se naši narodi uprli nasilju, v Sloveniji se je vse pošteno zbralo pod okriljem OF, ki je organizirala prve volitve v Slovenski narodnoosvobodilni svet, postavljala prve narodnoosvobodilne odbore, na vsem ozemlju Slovenije in postala tako predhodnik ljudske oblasti, slovenske državnostim organizator naše armade. Po vsej deželi so se razlili organizatorji vstaje, nastajale so prve partizanske skupine, četice in preraščale v udarno pest revolucije, brez katere si ni bilo mogoče zamisliti osvobodilnega gibanja.
Tako je Osvobodilna fronta odigrala v naši revoluciji zgodovinsko vlogo in po zmagoviti ljudski revoluciji v NOB prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, ga popeljala skozi uspešno obnovo v graditev socializma, danes pa predstavlja politično silo samoupravljanja in samoupravljal-cev.
R. Uršič
Pogled na del železarne v sedanjih pomladanskih dneh
\
RAZPRAVE 0 ORGANIZACIJI PODJETJA
Med pomembnejšimi sklepi samoupravnih organov Železarne Store je vsekakor sklep o sodelovanju z Institutom za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Ljubljana v pogledu razvojno-raziskovalnega dela. Program tega dela je zelo obširen in časovno planiran na obdobje približno 2 let. Bilo bi preobširno pisati o programu do podrobnosti, smatramo pa za primerno, da po fazah dela zapišemo tiste karakteristične ugotovitve, ki vplivajo na metodo in obliko upravljanja, vodenje in delitev dela.
Glavni namen tega dvostranskega sodelovanja je podrejen naslednjim zahtevam:
1.	omogočiti produktivnost dela, določeno z gospodarskimi cilji podjetja;
2.	zagotoviti integriteto ciljev manjših delovnih oziroma poslovnih enot podjetja;
3.	omogočiti čimvepjo participacijo delavcev pri formiranju osnovnih poslovnih in drugih odločitev;
4.	jasno in enosmiselno opredeliti pristojnosti in odgovornosti;
5.	zagotoviti z gospodarskimi cilji določeno akumulacijo in raven osebnih dohojlkov.
V prvi fazi räziskovalno-raz-vojnega dela so predvidena snemanja, raziskave in študij sedanjega stanja in to v treh smereh: organizacijski, ekonomski in socio-psihološki. V ta okvir spada študij notranjih predpisov podjetja, študij delavskega samoupravljanja, snemanje in študij obstoječe organizacije podjetja, snemanja in študij poslovnih postopkov, ekonomske raziskave, v tem zlasti študij pogojev gospodarjenja, analiza poslovnega uspeha in končno socio-psihološke raziskave.
Do uspešnih zaključkov bo možno priti le na podlagi temeljito proučenih analiz glede ekonomske, tehnične in organizacijske koncepcije podjetja. Delo je organizirano teamsko in je v ta namen že določena grupa strokovnih delavcev raznih služb v železarni in v Inštitutu.
Značilen je tisti del dogovora, po katerem bodo rešitve dopri-nešene teamsko, kar daje garancijo za obvezno sodelovanje.
K programu dela je šteti tudi predavanja in seminarske razgovore o principih sodobne organizacije dela. Ta oblika sodelovanja je potrebna predvsem zaradi internega izobraževanja odgovornejših delavcev v Železar-
ni, hkrati pa je s tem sodelovanjem omogočeno konkretnejše spoznavanje problematike socio-psihološke narave. S strani železarne je določenih nad 50 delavcev iz raznih strokovnih služb, ki po službeni dolžnosti obiskujejo predavanja in seminarje. Inštitut se bo kajpada posluževal tudi drugih oblik sodelovanja, npr. testiranja, anketiranja ali direktnih razgovorov z delavci.
Z namenom, da se podrobneje preverijo organigrami podjetja, ki so bili izdelani v organizacijskem biroju, je Inštitut predlagal anketo za približno 160 vo-
ali zanj daje navodila ali celo, da pri izvrševanju svojega dela »ne priznava« nadrejenega, kakor je to razvidno iz organizacijske sheme podjetja. Dokler ne bodo proučene vse okoliščine, seveda tudi ne bomo mogli ukrepati. Gotovo pa je, da bodo nekateri organizacijski premiki potrebni že v toku samega analiziranja stanja, zlasti tam, kjer so koncepti že znani ali so začetki teh že v zametku (npr. priprava proizvodnje, priprava dela vzdrževanja).
K uvodu v to obširno in široko zasnovano temo, program so-
delovanja, moremo in moramo biti. zainteresirani vsi člani delovne skupnosti. Izhajamo iz načela, da vsak na svojem delovnem mestu predlaga ; izboljšave tudi v organizacijskem smislu, saj bodo te morda vplivale na reorganizacijo dela v njegovi skupini, oddelku, obratu ali pa celo med sektorji. Kalupov za organizacijo ni, možnosti rešitev pa je mnogo.. Kot posledica take aktivnosti, od katere je odvisno malone vse dogajanje v podjetju ali posamezni enoti j» kajpada; odveč, podčrtavati pristojnosti# Idhjih'glede tega imajo sa-moupr&vnčorgani, s pomočjo katerih bomo uresničili rešitev prevzete naloge.
Ob /. maju
(Nadaljevanje s 1. strani)
menjeno interesom posameznika, kot interesom družbe, za hitrejši družbeni, materialni in kulturni napredek.
V takih pogojih proslavljamo letošnji 1. maj, v takih prizadevanjih, ki zahtevajo res velike napore proizvajalca — upravijalca. Ali se pa tega tudi vsi v celoti, zavedamo? Ali se zavedamo, da zahtevajo ti napori ne samo zavednega, temveč tudi strokovno podkovanega, izobraženega proizvajalca — upravljalea. Denimo roko na srce in priznajmo, da se tega premalo zavedamo. Premalo nas je, ki se izobražujemo za tako odgovorne in zapletene naloge, kot so sestava pravilnikov, ki naj izpopolnijo sistem nagrajevanja po delu, nagrajevanja izumiteljev, iznajdljivih in požrtvovalnih delovnih ljudi. Nagrajevanje po delu bi radi razširili na vse katégorije zaposlenih. Koliko ljudi se s tem ubada, koliko bi jih lahko pomagalo, pa stoje ob strani, ali pa zavirajo iniciativo prizadevnih z neumestnim kritiziranjem? Zavzemamo se za povečanje produktivnosti z intenzivnim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, za večizmen-sko delo, za boljšo kakovost in asortiman proizvodov, za racionalno izkoriščanje surovin in pocenitev proizvodov in za desetino ukrepov, ki naj bi nam zagotovili velike materialne rezultate in usposobilo naše proizvodne sile za večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Pri tem pa naletimo na stare zapreke, ne samo proizvodne zmogljivosti, tudi duševne, strokovne zmogljivosti so nezadovoljive. In pri slednji ugotovitvi se vse premalo zamislimo in ukrepamo, da bi' izboljšali položaj. Zato je trèbà sklep delavskega sveta o izboljševanju naših strokovnih sposobnosti le pozdraviti. Samo strokovno oboroženi delavci bodo kos vtelikim in. zahtevnim naloga n, ki stoje pred nami, da bi vsako leto praznovali l. maj s čim lepšimi uspehi in s čim večjim zadovoljstvom.
dilnih delavcev. Anketa je bila izvedena za delovna mesta sku-pinovodij pa vse do obratovodij oziroma vodij sektorjev. Vprašanja iz te ankete so v glavnem orijentirana na pristojnosti v funkcionalnem smislu kot npr. komu je neposredno podrejen in odgovoren, s kom vzdržuje službene kontakte pri delu, katera delovna mesta so jim neposredno podrejena, katere stalne naloge opravlja njihova enota in podobna vprašanja.
Analize o tej anketr še nimamo, kljub temu pa lahko trdimo, da so se odkrile nekatere nejasnosti glede lestvice pristojnosti. Tako je več primerov, da podrejeni mimo svojega vod je- ima še koga drugega; ki mu! odreja delo
PROIZVAJALCU JE
Na letali 'konferenci sindikalne podružnice Železarne Štore je imei predsednik podružnice inž. Barbarič poročilo, v katerem se je dotaiknil.predvsem problema delitve us/bvarjenega dohodka Sn notranjih odnosov v (kolektivu. V -nadaljnjem objavljamo nekaj povedanih misli, medtem ko bomo izvlečke iz razprave objavil v naslednji številki.
Že pred leti smo izdelali pravilnik o delitvi dohodka, ki je diferenciral posamezne obrate med seboj in administracijo ter omogočal vsaj približno nagrajevanje po delu posameznih ekonomskih enot. Nestabilni pogoji gospodarjenja — predvsem slaba možnost oskrbe z reprodukcijskim materialom in energijo in zamrznjene cene določenih proizvodov, ki so bile včasih nižje, kot cene surovin za te proizvode, pa so možnost stabilnega ekonomskega poslovanja posameznih enot stalno rušile tako, da smo bili prisiljeni pravilnik opustiti in preiti na' nagrajevanje po povprečnem ekonomskem uspehu celega podjetja na podlagi analitičnih ocen delovnih mest.
Novi realnejši pogoji gospodarjenja, ki so nastopili z družbeno reformo pa so nas spodbudili k izdelavi novega sistema delitve dohodka. Težnja po novih pravičnejših odnosih je lahko, mirno trdim, zrasla v kolektivu samem, predvsem v vrstah delavcev. Nemogoč položaj, ki je obstajal prej, ko je bil delavec plačan, ne glede na kvaliteto in količino opravljenega dela, ko je bilo edino merilo uvrstitev na določenem mestu v hierarhični lestvici — celo ne glede na kvalifikacijo, seveda ni bil stimulativen. Zanimanje za ekonomično poslovanje je upadalo, proizvodni uspehi niso bili kakršne želimo. Vendar v hiši je bil mir, ni bilo nobenih razprtij zaradi različnih izplačil in razpravljanj o zaslugah. Ta mir pa je botroval tudi drugemu pravilniku o delitvi dohodka, ki so ga izdelale strokovne slnžbe, ki je sicer predvideval diferencirano delitev, vendar je predvideval določen^ korekcijske faktorje, ki bi razlike ublaževali in jih spravili na minimum. Sredstva naj bi ostala centralizirana na nivoju podjetja še naprej, proizvodni obrati naj bi bili diferencirano nagrajevani, vsi pomožni obrati in strokovne službe pa nagrajevane iz povprečnega ekonomskega uspeha podjetja, češ, drugih meril ni mogoče najti. Ideja je bila neživljenjska, zato so naše družbeno politične organizacije nakazale rešitve v dragi smeri. Zakaj iskati merila samo za 50% zaposlenih, prenesti vso odgovornost za dohodek na obrate? Če hočemo gospodarsko
trdno podjetje, si moramo breme razdeliti, to pa naj ureja pravilnik o delitvi dohodka po delu. Seveda izdelava takega pravilnika ni enostavna in lahka naloga. Predvsem ni lahka naloga, ker ni vzorcev. Treba je iskati nove poti, nova merila.
Vse politične organizacije, vsi politični forumi razpravljajo in dajejo načelna napotila, konkretnih rešitev pa ni. Problemi so veliki, saj še danes poznamo sistem plafoniranih cen v eni panogi in več ali manj prostih cen v drugi panogi. To spravlja tako raznoliko podjetje kot je -naše v nezaviden položaj, saj ustvarja velike razlike med posameznimi obrati z različnimi vrstami proizvodnji. In drugo, po ukrepih reforme naj bi gospodarskim organizacijam ostal večji delež sredstev z oprostitvijo plačevanja določenih prispevkov, na drugi strani pa se pojavljajo vedno nove dajatve, predvsem z zahtevami občine tako, da se je delež družbe v strukturi dajatev v našem podjetju po reformi zmanjšal le za 3%, izgledi pa so, da se bo ta procent še zmanjšal. To sta le mimogrede omenjeni težavi, seveda jih je pa še več. Poleg teh objektivnih težav pa so večje subjektivne: odpor nekaterih ljudi, celo ljudi na vodilnih položajih do uvedbe novega sistema delitve, ljudi, ki bi morali biti nosilci novih teženj, tako po svojem upravnem položaju, kot politični opredeljenosti. To pa menim, presega meje demokratičnosti in je bolj vprašanje odgovornosti.
Naj povem nekaj misli tudi o tej stvari. Naša družbena ureditev, naš sistem omogoča svobodno izmenjavo mnenj, svobodno izražanje stališč in ocen; in prav je tako. Človek ne more in ne sme biti uniformiran, ne sme vsako pisano stvar jemati za sveto, kajti okostenel bo. V naši dinamični družbi, ki je v nenehnem razvoju, se stvari spreminjajo — napredujejo. Porajajo se protislovja, ki jih rešujemo in iz tega se porajajo zopet nova. To je pogojeno ravno s to borbo mnenj in različnih stališč. Protislovja pa niso samo teoretična, temveč se pojavljajo tudi v vsakodnevnem življenju, pa tudi v gospodarstvu. To je normalno za vsako družbo in vsak sistem. Normalen človek zavze-
ma stališča do teh pojavov, ker je prizadet, tako materialno kot moralno, jih ocenjuje in naša ureditev mu daje možnost, da te ocene svobodno izraža. To je prav, pa vendar menim, da je eno svobodno izražanje mnenja in nasprotovanje protislovjem in deformacijam, drugo pa je nasprotovanje načelom, ki jih proklamira naša ustava, načelom, na katerih sloni naša družbena ureditev.
V naši ustavi je eno temeljnih načel samoupravljanje, stvar, na katero smo ponosni pred vsem svetom. Ne zato, ker je posebno naša, pač pa zato, ker vidimo v njej našo bodočnost in naš končni cilj — komunistično družbeno ureditev. Vsak, ki nasprotuje tem načelom, ali kakorkoli ovira približevanje temu cilju, nam mora biti nasprotnik in kot takega ga moramo tudi obravnavati. Tisti, ki je na vodilnem položaju kjerkoli, posebno pa v podjetju, ni samo strokovni vodja, temveč je v sistemu samoupravljanja tudi družbenopolitični delavec. Nasprotovanje takega človeka temeljnim načelom, ki smo jih osvojili, je lahko na tej stopnji razvoja, na kateri se nahajamo, zelo škodljivo in lahko rodi celo negativne posledice v gospodarski organizaciji ali kje drugje. Politika centralizma in trde roke, ki jo taki ljudje razglašajo, kot edino rešitev, je zgrešena. Nisem za anarhijo — s tem mislim anarhijo v gospodarstvu — sem za tehnološko disciplino, za izvajanje sprejetih proizvodnih ukrepov, toda samoupravljanje ne posega negativno na to področje, temveč nasprotno — pozitivno. Sklepi, ki smo jih sami sprejeli, nam morajo biti zakon tudi v gospodarstvu.
In še druga stvar je, ki je povezana s tem, to je vprašanje osebne odgovornosti. Znano je, kako včasih prakticiramo pri sprejemanju sklepov, ki so za podjetje bistveni, ki predstavljajo tudi milijardna sredstva. Najožji krog ljudi, ki je manj ali več strokovno podkovan, reši v zaprtem krogu problem, ga spravi formalno »-skozi« (kot temu pravimo) upravni odbor in delavski svet, brez bistvenih pojasnil, ali pa samo s pojasnili, ki so v prid lastnemu predlogu. Če stvar potem v praksi ne uspe, se ti ljudje skrijejo za sklepe samoupravnih organov, mi se pa navadno s tem zadovoljimo. Menim, da je to napačno in da moramo osebno odgovornost zaostriti do skrajne mere. Organ, ki je nek ukrep predlagal, mora biti odgovoren za njegovo pozitivno delovanje. Če ne, je potrebno izvajati sankcije, ga kaznovati ali odstraniti. Skrivanje za samoupravnimi organi je le
krinka za nesposobnost. Saj samoupravni organ, v katerem sedijo ljudje z najnižjo pa tudi z najvišjo izobrazbo, ne more reševati vseh problemov, ki se predenj postavljajo.
Zato so tu strokovnjaki in strokovne službe. Delavec, ki pride do stroja, se ne more poglobiti v vse strokovne pa tudi nestrokovne probleme, saj mora odločati od tega, ali se da komu
10.000	din pomoči, do trošenja milijard, ki gredo v investicije.
Prepričan sem, da bi zaostritev teh odnosov in urejen sistem nagrajevanja, oziroma delitev dohodka, v marsičem popravili notranje odnose v kolektivu, ki so bili prejšnja leta precej zrahljani ravno zaradi delitve, ki ni upoštevala uspehov enot, in posameznikov, ampak je bila za vse enaka. V sistemu, ki ga sedaj uvajamo, bodo v bodoče nagrajevane po delu tudi strokovne službe, kar je vsekakor kvaliteten premik v urejevanju notranjih odnosov.
Pri razpravah o predloženem sistemu, je kolektiv postavil zahtevo, da zajame pravilnik kot osnovni princip poslovni rezultat, zniževanje režijskih stroškov itd., torej vseh bistvenih elementov, ki lahko pomagajo pri iskanju notranjih rezerv in izboljšanju uspehov. O vseh teh problemih smo sicer v kolektivu že neštetokrat govorili, vendar morda le preveč načelno, včasih celo brez potrebnih analiz. Sedaj pa je sistem povezan z ekonomskimi pokazatelji, ki so najob-jektivnejša merila. V ta novi sistem smo skušali vnesti tudi takšna merila, ki niso v preveliki meri odvisna od zunanjih vplivov zaradi tega, ker naše gospodarstvo še ne moremo smatrati kot dokončno stabilizirano.
Z novim pravilnikom, ki temelji na družbenem planu podjetja, smo uredili predvsem odnos ekonomskih enot med seboj in odnos enot do podjetja. Ker so ekonomske enote v neenakem položaju zaradi sistema cen, smo omogočili z družbenim planom — to je z različnimi delitvenimi razmerji v sklade in osebne dohodke isto startno osnovo. Zvišani osebni dohodki so omogočeni s povečanim obsegom proizvodnje, z boljšim gospodarjenjem, z znižanjem lastne cene proizvodov. Komercialni učinki, višja prodajna cena, ki ne more biti zasluga proizvodne enote; pa povišuje maso sredstev za delitev na nivoju podjetja.
Vzdrževalni obrati in pomožne službe so v ekonomskem odnosu z ostalimi obrati tako, da vršijo usluge po predračunskih cenah, ki so sestavni del normiranja. S tem in cenikom del, na
TREBA ZAUPATI
osnovi normiranega dela menimo, da smo napravili precejšen korak naprej.
Možnosti za gospodarjenje, ki veljajo za proizvodne obrate, veljajo tudi za strokovne službe. Osebni dohodki teh služb naj temeljijo na predračunih, povečanje dohodka pa na znižanju števila opravljenih ur za iste usluge in pri znižanju stroškov za te usluge.
Morda ta rešitev ni najboljša, toda nekaj v smeri pravičnejšega nagrajevanja po delu je. Za vsakogar moramo najti merila. Pri mnogih prevladuje mnenje, da je nemogoče za strokovne službe najti natančnejša merila za vrednotenje opravljenega dela in iščejo izhod v povprečnem uspehu podjetja. Menim, da je to povsem navadno prisvajanje tujega dela, ki sloni na administrativnem določanju procenta udeležbe na tujem delu. V takem sistemu se službe razbremenijo odgovornosti za rezultate dela. Omenim naj samo povsem možen primer. Določen obrat se odloči, da investira npr. v svojo surovinsko bazo, ker je pač na trgu pomanjkanje surovin. Ko je novi obrat za proizvodnjo teh surovin zgrajen, mu premik na trgu omogoči boljši plasman lastnega proizvoda iven podjetja. S povišanimi cenami nastopa tudi doma. Ker prvi obrat s ceno svojih proizvodov zaradi povišanja lastne cene, ki leži v višji ceni surovin, ni več konkurenčen, mora v novih pogojih v likvidacijo. Do tu vse prav, to so pogoji ekonomike. Kakšno vlogo imajo pri tem in kakšno odgovornost nosijo strokovne službe? če so nagrajevane iz povprečja, so v začetku lastna sredstva črpale iz prvega obrata, pozneje pa več iz drugega. Zato menim, moramo odgovornost za dohodek razdeliti in delavec ne bo gledal več na službe samo kot na nujno zlo, ki gä razlašča določenega dela ustvarjenih sredstev.
Delitev sredstev za osebne dohodke v ekonomskih enotah je prepuščena enotam samim, ki naj to urede z internimi pravilniki. Nismo še uspeli z decentralizacijo skladov, kajti podjetje je v rekonstrukciji in potrebuje vsak dinar. Vendar se moramo boriti tudi v tej smeri, kajti vsaka širša akcija finansiranja mora sloneti na prostovoljnem združevanju sredstev. Proizvajalcu je treba zaupati, ker če je znal sredstva ustvariti, jih bo znal tudi razumno trošiti.
Dostikrat se srečujemo z odločnim nasprotovanjem, kadar zbira sredstva občina, republika ali zveza preko raznih davkov, oziroma kot se temu danes lepše reče, prispevkov. To stališče za-
vzemamo navzven, govorimo: ,naj razpolaga s sredstvi, podjetje ali delovni človek, ki jih je ustvaril’, ko pa je vprašanje decentralizacije sredstev navznoter, smo nezaupljivi in takoj drugega mnenja. S pravilnikom je prepuščen ekonomskim enotam samo delež za osebne dohodke, vse ostalo je centralizirano. Menim, da je to napačno, saj s tem jemljemo temelj vsakemu samoupravljanju in je to samo težnja po jačanju centralistične oblasti. Delavcu je treba priznati pravico in znanje, da sam upravlja s presežki, ki jih je ustvaril.
Osvajanje teh načel je v našem podjetju šp v povojih. Seveda rodi veliko nasprotovanj, ker bo vsak na svojem delovnem mestu podvržen ekonomskemu mehanizmu, ki naj bi dejansko ocenil njegovo delo. Naša naloga pa je, da na tem vztrajamo, da
z omejitvami sredstev za novogradnje. V podobnem položaju so se znašla tudi ostala podjetja, ki so začela z večjimi vlaganji pred reformo. Na kakršnokoli pomoč od zunaj ne moremo in ne smemo računati. Res, da je to zelo boleče in nas bo tudi precej prizadelo. Toda, ko pravim, da ne moremo in ne smemo računati na pomoč od zunaj, nam mora biti jasno, da je to'edina možna usmeritev, če hočemo, da bo reforma rodila kakršenkoli sad. Podjetij s takimi problemi je v Jugoslaviji na tisoče, mnogo jih je, ki so v še težjih pogojih, kot se nahajamo mi. Obveznosti, ki iz začetih investicijskih gradenj izhajajo, presegajo največje možne predstave, materialnega pokritja za to pa ni. Ni denarja, ni sredstev. S tem se moramo sprijazniti in se obrniti nazaj na lastne možnosti. Vemo, da te niso omejene, zato moramo z vso
se za tp pridobitve borimo, kljub temu, da ne moremo smatrati, da je izdelani pravilnik idealen. To tudi ne more biti, boriti pa se moramo za njegovo izpopolnjevanje. Urejeni odnosi v delovni organizaciji imajo svoj temelj v urejenem sistemu delitve, urejena organizacija pa pomeni tudi gospodarski uspeh, kar je naš cilj.
Oprostite mi, da sem se toliko zadržal na delitvi. Vendar sem prepričan, da veliko stvari, ki pri nas ni urejenih, ki povzročajo slabše uspehe pri delu in hudo kri, izhaja ravno iz neurejenega sistema delitve.
Druga stvar, o kateri bi hotel govoriti in nas člane kolektiva boleče prizadeva, je vprašanje naše investicijske izgradnje.
Po ukrepih gospodarske reforme v lanskem letu je bilo naše podjetje najbolj prizadeto ravno
resnostjo rividirati naš program novogradenj. Povečati moramo naše lastne materialne možnosti, vendar ne na račun standarda zaposlenih. Naš prvi cilj ne sme biti gradnja novih objektov za vsako ceno, z vsemi možnostmi materialnimi žrtvami, kajti tovarne same niso naš cilj, naš cilj je boljše življenje, višji standard. Večjo materialno osnovo bomo ustvarili z boljšim gospodarjenjem, z večjo proizvodnjo, našli jo bomo v tako imenovanih rezervah. Lani začeta akcija iskanja teh rezerv ob uvedbi reforme ne sme biti samo trenutna politična akcija, temveč nam mora postati sestavni del našega gospodarjenja. Mnogi mi bodo oporekali, češ saj smo izkoristili vse možnosti do skrajne meje, naši obrati so zastareli in na zgornji meji tehničnih kapacitet. Vendar tako mnenje težko vzdrži
resnejšo kritiko. To nam dokazuje skoraj stalen porast dohodka, vedno višji skladi in osebni dohodki.
Spregovoril bi še nekaj besed o tistem delu družbenega standarda, katera usmerja podjetje preko sklada skupne porabe. Predvsem gre tu za stanovanje in dopuste. V zadnjem času se pojavljajo tendence, da bi se ta sredstva zmanjšala. Dosti je o tem razpravljanj in različnih stališč. Menim, da so taka stališča napačna, pa naj pridejo od koder koli. Sredstva bi po mojem morali večati tako, da lahko kolektiv vodi samostojno politiko v tej smeri. Kakor je cilj podjetju, da ima čimveč sredstev za vzdrževanje in obnavljanje strojnega parka in poslovnih prostorov, tako mu mora biti cilj regeneracija, oziroma rekreacija človeka, ki za temi stroji dela. Mislim, da je človek še bolj sestavni del tovarne kot stroji in da je tudi dragocenejši. Žal pri nas (tu ne menim samò našega podjetja) temu ni tako. Vemo, da so povprečni osebni dohodki tako nizki, da si povprečen zaposleni težko privošči primeren dopust. Z zmanjšanjem sredstev, ki so namenjena prav v te namene, pa možnost oddiha krčimo na najožji krog.
Podobno je s stanovanji. Ljudje z nižjimi osebnimi dohodki že zdaj niso mogli ali pa so zelo težko prišli do stanovanj. Kako bo pa v bodoče, je zelo problematično. Zato menim, da je naloga sindikata, da se bori proti zmanjševanju teh sredstev tudi na najvišjem nivoju, kajti ta sredstva so pravzaprav prostovoljni fondi, saj jih zaposleni preko odločitev organov upravljanja prostovoljno zbirajo iz ustvarjenega presežka dela in fondi imajo vsaj po navadi humane cilje, redko pa čujemo, da so humane in socialne akcije obdavčene ali vsaj ne bi smele biti v družbi, kakršna je naša.
To je samo nekaj stvari, ki sem jih hotel povedati. Ne upam si trditi, da so vsa moja mnenja pravilna, zato bi le želel, da m« v razpravi dopolnite ali korigirate.	ing. Barborič Janez

SlIJTE
V zadnjem obdobju so bdi delaivskii svetli enot še prav posebno aktivni pri svojem delu, saj so morali obravnavati razna gospodarska vprašanja, važna tako za enoto samo kot za celo podjetje. V tem času so delavski sveti enot še obravnavali in sprejemali razne pravilnike — normativne akte podjetja. Vplivi temeljitih razprav v ekonomskih enotah se bodo in se že pozitivno odražajo v uspehih gospodarjenjao v prvem četrtletju letos, ko so rezultati navzlic raznim nevšečnostim v proizvodnji zelo dobri. Da so imeli delavska sveti enot res mnogo dela, potrjuje še to, da so ibdlli v ndkatenih enotah kar po trije sestanki delavskih svetov enot.
Za še večjo proizvodnjo
Delavski svet enote jeklarne je skupno s sindikalno podružnico in člani ZK obravnaval poročilo o poslovanju enote v mesecu februarju in poslovanje za prve dni meseca marca. Delavski svet enote s poslovanjem v enoti ni bil v celoti zadovoljen, saj je redno proizvodnjo motila redna dobava tekočega grodlja in slabi energetski pogoji, katero je motilo še pogosto menjanje programa. Člani delavskega sveta enote so postavili zahtevo, da se naj v bodoče še bolj dela na vskla-ditvi proizvodnje plavža, jeklarne in valjarne. Vsklajema proizvodnja teh enot bi se še kako
dobro odrazila pri uspehu podjetja. Seveda bo v jeklarni potrebno gledati, da se izmeček še zniža. Na tern zasedanju so člani delavskega sveta enote razpravljali še o delitvi in formiranju sredstev za osebne dohodke. Na to še nismo mogli dati nobenih konkretnih pripomb, ker še ne vedo kakšni bodo rezultati, zato smo smatrali, da bodo gotovo izvršili še razne popravke, ko bo to potreba pokazala.
V razpravi na predložene spremembe in dopolnitve statuta Železarne Store niso imeli posebnih pripomb.
VZDRŽEVALNE IN OSTALE SLUŽBE
Delavski svet enote v vdzrže-valnih in ostalih službah je na svojih zasedanjih obravnaval normativne akte, kateri so bili dani v razpravo, na katere so dali svoje pripombe in predloge. Dalje so obravnavali HTV vprašanja, notranjo organizacijo, razdelitev dodatnih dopustov, navodila za izvajanje pravilnika o oblikovanju ih delitvi sredstev za osebne dohodke in o nadomestilu za ukinjeni obrazec K-15. Posebej pa je delavski svet enot obravnaval poslovanje enot za
pretekli mesec. Pri tem je poudariti, da vodje enote mesečno seznanjajo delavske isvete enot o poslovanju in potem na osnovi tega urejujejo svoje delo za v bodoče. Delavski isvet enot v pomožnih islužbah in službah vzdrževanja ise zaveda, da z njihovim dobrim delom pomaga pri doseganju in preseganju planov v osnovnih obratih, to še posebno velja za vzdrževalne službe, katere držijo v dobrem stanju zelo zastarele naprave, saj so nekatere stare več kot pol stoletja.
Za večjo varnost pri delu
Delavski svet enote obdeloval-tiice valjev je na svoji seji razpravljal in razdelil dodatni redni dopust po kriteriju »C«. V nadaljevanju pa je mnogo časa posvetil razpravam o varnosti pri del u, katere končni namen je bil znižati število nezgod pri delu. Delavski svet enote je sprejel sklep, da se mora delo HTV komisije v obratu poživiti in da se mora vsako nezgodo na mestu
samem takoj in temeljito analizirati in potem na osnovi ugotovitve podvzeti ukrepe, da se nezgoda ne ponovi. Na svojem razširjenem sestanku pa je delavski svet enote razpravljal o pravilniku o medsebojnih delovnih odnosih, o nadomestilu za ukinjene ugodnosti pri prevozu na letni dopust in končno o pravilniku o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke.
ZNIŽANJE
Na svojih sejah delavskega isveta enote, v valjarni so člani najprej obravnavali proizvodne uspehe v valjarni. 'M tem so ugotovili, da so prekoračili proizvodnjo za 6001 nad V12 letnega plana. Ko so analizirali vplive za tak uspeh so ugotovili, da so znižali zastoje posebno na fini progi kar za 3 °/o, da je bila večja prizadevnost delavcev, da so imeli ugodne izplene in dobre pogoje valjanja. Pri tem so še porabili manj energije tako električne kot toplotne. V razpravi o tem, kaj bi se naj storilo, da bi tudi v bodoče dosegali take rezultate, se je izluščilo mnogo predlogov, katere bo vodstvo
ZASTOJEV
enote upoštevalo in poskrbelo za njihovo uresničitev. Delavski svet enote bo pa spremljal tako kot do sedaj uspehe dela in skupno z obratovod.stvom sproti reševal nastale probleme. Ko so obravnavali predloženi osnutek pravilnika o medsebojnih delovnih odnosih, so imeli na člene 105 in 106 nekaj pripomb ter opozorili, da je v pravilniku potrebno upoštevati režim dela v enotah. Dalje je bil v razpravi še pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, spremembe din dopolnitve statuta Železarne Štore in delitev dodatnih dopustov po kriteriju C in nadomestilo v denarju za ukinjeni obrazec K-15.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE
Analiza proizvodnih problemov je bila osrednja točka razprave na zasedanju delavskega sveta enote livarne valjev. Namen razprave je bil, da se proizvodnja v livarni valjev odvija normalno kljub težavam, katerih ni malo. Obratov od j a je vse člane delavskega sveta enote seznanil s težavami in z načinom rešitve v proizvodnem procesu. Tako bo potrebno organizirati strokovna predavanja za topilce o načinu kurjenja peči. Potrebno bo še letos ureditev gretja fcokdl na temperaturo 120° C
in končno, če bo potrebno tudi spremeniti tehnologijo za nekatere vrste valjev.
Delavski svet enote odobrava predlagane rešitve, katere 'bodo gotovo vplivale na uspeh enote. V nadaljevanju je delavski svet enote razpravljal o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke in dal na predlog nekaj pripomb, katere bo potrebno upoštevati. Na koncu pa je še razpravljal o predlogu sprememb in dopolnitev statuta Železarne Štore. V razpravi, je dal nekaj pripomb na predlog.
Na zadnjem zasedanju v mesecu marcu je DSP sprejel nekaj pomembnih sklepov za bodoče poslovanje našega podjetja.
—	Obravnavanje poročilo komisije delavskega sveta podjetja za plan in gospodarska vprašanja o pregledu zaključnega računa za leto 1965 in na osnovi poročila komisije sklenil, da se na osnovi tega poročila in priporočil upravnega odbora podjetja sprejmejo vsi predlogi kot sklepi, o katerih so dolžni razpravljati vsi delavski sveti enot in strokovne službe, katere so dolžne poročati kako so sklepi izvršeni: Delavski svet podjetja hoče s tem v bodoče poslovanje podjetja še izboljšati.
—	Razpisal je volitve v delavski svet podjetja in v delavske svete ekonomskih enot in imenoval organe za izvedbo volitev.
—	Za dosego izdaje gradbenega dovoljenja za objekt livarne specialne litine na sektorju Store II je odobril izdajo potrdila, da so sredstva v znesku 1,373.188,54 N-din zagotovljena in da je za te namene letos še zagotovljenih 515.000 N-din.
—	Na tem zasedanju je spre- ' jel Pravilnik o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Ta pravilnik je bil predhodno v razpravi po ekonomskih enotah. Komisiji je naročil, da o vsebini pravilnika čimbolj seznani ves kolektiv in ga zainteresira, da bi prišlo čimveč predlogov posebno ©d neposrednih proizvajalcev.
—	Odobril je spremembo dosedanje kvalifikacijske strukture delovnih mest in da se dosedanja struktura ukine, nova pa interno uporablja. S tem v zvezi bo potrebno v bodoče pri sprejemanju novih delavcev to tudi upoštevati.
—	Zaradi nepopolne zasedenosti na nekaterih delovnih mestih — nekatera niso bila niti zasedena — je delavski svet podjetja sklenil, da se naj nepotrebna delovna mesta ukinejo in da se lahko odprejo nova, če to zahtevajo res potrebne organizacijske spremembe.
—	Potrdil je predlog upravnega odbora, da se izvršijo nekatere organizacijske spremembe v splošnem in finančnem sektorju in v razvojnem oddelku.
iiitiiii!i!i)iiiiiiiim!iiniiiiiiiiiiiiiimiNimiiiiiii!!!iii]iiiiiiiimminiiiiiiiiimiii!!fiifiiiiiiimii!iii!:i!iiii:;ii
PREKORAČENJE MESEČNEGA PLANA
Organi upravljanja v samotami iso na svojem zasedanju analizirali uspehe dela za mesec fehruar to pri tem ugotovili, da so plan presegli pni samotni opeikii za 23,8 % in Pri malti za 50/8 %. K tem uspehom je pripomogla mimo dobrega dela, še dobra dobava plinske energije to ugodne vremenske razmere to seveda dobra organizacija dela. Na osnovi razprave o poslovanju v februarju so ^sprejeli operativni plan za mesec april. V nadaljevanju je delavski svet enote sprejel principe o formiranju to
delitvi isredstev za osebne dohodke s pripombo, da bo družbeni plan, ko bo sprejet, moral postaviti pravične startne osnove. Pri razpravi o nadomestilu za ukinjene ugodnosti z obrazcem K-15 so se zavzeli za prvo varianto. Glede letošnjih zdravniških pregledov je delavski svet enote zavzel stališče, da morajo biti pregledani vsi, ki so na delovnih mestih, na katerih obstojajo možnosti ogrožanja zdravja. Na predložene spremembe in dopolnitve 'statuta delavski svet enote ni imel bistvenih pripomb.
KRITIKA TEHNIKE OBRAČUNA OD
Poizkusni izračun OD za livarno je bil glavni del razprave na
8.	redni seji delavskega sveta enote Sive livarne. V razpravi o poizikusnem izračunu so člani delavskega sveta enote dali več pripomb, katere so tudi utemeljili. Enoti ne gredo v račun predložene tehnike izračuna OD, ker smatra, da je v tem več slabosti, katere bodo šele znane s sprejetjem družbenega plana.
Vse pripombe je delavski svet
...	• J
enote posredoval merodajnim, ki urejajo to vprašanje. V razpravi o nadomestilu ža ukinjene iTgod-nosti obrazca K-15 se je delavski svet enote odtočil za prvo varianto. V nadaljevanju je delavski svet enote sprejel operativni plan za mesec marec to dal smernice za njegovo izpolnitev. Na 'koncu pa je delavski svet enote sprejel predlog sprememb in dopolnitev statuta Železarne Štore.
—	Osvojil je popravek analitične ocenitve za delovno mesto »vodja priprave vzdrževanja-« od prejšnjih 385 na novih 410 točk.
—	Vse ostale popravke analitične ocene pa je zavrnil in sklenil, da se bodo lahko te popravljale pc sprejetju družbenega plana za leto 1966.
—	Na tem zasedanju je načelno pristal na financiranje vodnogospodarskih del v višini 1 % od našega premoženja, kar bi zneslo
49.600	milijonov S-din, pri tem pa je postavil naslednje pogoje:
a)	da se izvrši tretja faza regulacije Voglajne in reši vprašanje odškodnine za stavbe na Štolami od česar je odvisna nemotena naša rekonstrukcija;
b)	da se izvrši regulacija Voglajne od Godečevega mostu do vhoda v Železarno Štore. Pri tem se mora obvezno še rešiti vprašanje industrijske vode.
ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Člani delavskegia sveta enote elektroplavža so se v mesecu marcu kar dvakrat sestali, ker so obravnavali predložene dopolnitve in spremembe statuta Železarne Štore. Člani delavskega sveta enote so imeli nekaj pripomb k nekaterim članom. V obravnavi vprašanja izpopolnjevanja na delovnih mestih so postavili v obliki sklepov več zahtev to te so:
—	Kjer se zahteva za izpraznjeno delovno mesto v enoti predizobrazba naj izobraževalni center kandidatu to izobrazbo da, še predno se ga odredi na izpraznjeno mesto.
—	V času remonta naprav v enoti bodo po sklepu delavskega sveta enote morali obiskovati posebni tečaj vsi tisti, ki imajo
opravka z TH plinom, da se njihovo znanje še izpopolni to poveča odgovornost na delovnem mestu, ki bo tudi koristila pri varnem delu s plini.
—	Če bo potrebno bo delavski svet enote postavil še zahtevo po drugih tečajih ali predavanj to za posadko elektroplavža. Delavski svet enote je še razdelil dodatne redne dopuste pri čemer je upošteval pridnost, izredne pogoje dela in drugo.
—	V obravnavi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v enoti pa je delavski svet enote sprejel ■stališče, da se z izdelavo tega pravilnika še počaka in upošteva star pravilnik tako dolgo, da bodo dani ustrezni pogoji, to je vsaj nekajmesečni obračun po uspehu ekonomskih enot.
%
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Rok za oddajo rokopisov v tiskarno je v pogodbi o tiskanju našega glasila določen 14 delovnih dni pred izidom kar pomeni, da mora biti material vsakega 10. v mesecu v tiskarni.
Uredništvo naproša vse, ki dopisujejo ali imajo namen dopisovati, da rokopise prispevkov oddajo najkasneje do 9. v mesecu. Rokopise lahko, oddate v nabiralnik pri vratarju, uredniku ali tovarišu Jernejšku v knjižnici.
AKTIVNOST PO DELOVNI KONFERENCI
Proizvodne naloge ter obilica družbenih iin pohitičndh vprašanj, M zahtevajo fconlkireitne in hitre rešitve, polno zaposlujejo naš delovni kolektiv. Velilk del vsakdanjih bremen nosijo komunisti, M ne smejo pozniati utrujenosti pri delu za napredek in blaginjo.
Po delovni konferenci, ki je bila 13. februarja tl., je delo komunistov še živahnejše in pestrejše, kot je bilo pred njo. Osnovne organizacije aktivno sodelujejo pri obravnavanju vseh aktualnih vprašanj v podjetju. Posebna pozornost je bila posvečena dopolnjevanju in spremembam samoupravnih aktov. Preučiti je bito treba Osnutek pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih ter dopolnitve statuta podjetja, katerega je bilo treba uskladiti s Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih.
Omeniti je treba, da so morali komunisti z ostalimi člani delovnih enot sodelovati tudi pni pripravah na valitve v organe delavskega samoupravljanja, ki bodo predvidoma 29. t. m. Razen tega pa je bilo treba vsaj enakovredno z drugimi opravljati vse funkcije, ki jih imajo.
Kompleksnosti dela posameznikov, skupine ali vseh članov ZK večkrat ni mogoče oceniti ^ zaradi obsežnosti področij njihovega udejstvovanja. Zaradi tega so tudi nekatere kritike na račun neaktivnosti komunistov neutemeljene. Jasno je, da ni mogoče trditi, da so prav vsi zelo aktivni, da s svojim delom in prizadevnostjo v polni meri izpolnjujejo velikokrat neskromna pričakovanja. Takšne primere je zelo napačno posploševati ali po njih celo ocenjevati uspešnost dela vseh komunistov.
Tovarniški komite ZK je imel dve redni seji. Na prvi, ki je bila
13.	marca, so člani komiteja obravnavali sklepe delovne konference, delo mladih komunistov fa mladinske organizacije ter analizo o gibanju članstva, sprejemih v ZK in disciplini članov.
Zaključke delovne konference je pripravila komisija za sklepe ca osnovi poročila sekretarja in razprav udeležencev konference. Pripravljene sklepe je ocenil TK in po predlaganju nekaterih sprememb sklenil, da bodo sprejeti zaključki osnova programa za bodoče delo. Vsi zaključki so bili objavljeni v prejšnji številki našega glasila.
V razpravi po prvi ročki dnevnega reda je več članov komiteja izrazilo mnenje, da bi morali bolj poudarjati pomembnost odgovornosti članov kolektiva, predvsem pa odgovornost vodilnih ljudi v podjetju. O tem je razpravljal tudi III. plenum CK ZKJ in sprejel ustrezne za-
ključke, ki nedvomno kažejo pomembnost tega vprašanja.
V bližnji bodočnosti bo treba razpravljati tudi o delu komunistov v strokovnih službah. Preučiti bo treba upravičenost splošnega mnenja, da strokovne službe ne izpolnjujejo vedno zadovoljivo svojih nalog. Če je to res, potem je treba odkriti vzroke ter jih odstraniti.
TK je sklenil, da bodo sprejeti zaključki in program dela obravnavale vse osnovne organizacije ZK. Temu primerno bodo uskladile tudi svoje interne delovne programe.
O delu mladine in mladinske organizacije je bilo že precej povedanega. O tem smo slišali tudi na delovni konferenci. Navzlic temu pa je o delu mladine razpravljal tudi TK ZK3 z namenom, da se komunisti pogovorijo is predstavniki TK ZMS o njihovem delu in težavah, ki jih imajo.
Seje se je udeležil predsednik TK ZMS in povedal, da je delo mladine zelo težko zaradi tega, Iker se veliko mladincev, zaposlenih v železarni, vozi iz Okoliških krajev. Zaradi vezanosti na prevozna sredstva in večizmenskega dela ter spričo dejstva, da med delovnim časom ni mogoče računati na aktivistično delo mladincev, se tudi aktivnost mladinske organizacije ne kaže tako očitno, kot nekateri pričakujejo in TK ZMS želi. Z ozirom na navedene in še nekatere druge težave menijo mladinci, da bi jim morali bolj pomagati tudi starejši. Samo kritiziranje, pa četudi dobronamerno, še ne pomeni bistvene pomoči. Lahko je pozitivna vzpodbuda, kadar pa je pretirano, more tudi negativno vplivati.
Velikokrat se pogovarjamo o tem, da bi morali delo mladih spremljati, jim pomagati ter j,ih pripravljati, da bodo lahko sprejeli na svoja ramena' odgovorne naloge proizvajalcev in samoupravi j alcev. V praksi pa nam to le malokrat uspe.
Po daljši razpravi o delu mladine v našem kolektivu je bilo sprejetih več zaključkov. Ti govore o tesnejšem sodelovanju komunistov in mladincev. V bodoče bo prisostvoval sejam TK ZMS vsaj en član TK ZKS. Mladinska organizacija 'bo svoj delovni program zaradi preobšir-noisti popravila. Sekretarji OO pa bodo mlajše člane ZK usmerjali k aktivnejšemu delu v mla-
dinski organizaciji.
TK je pregledal pripravljeno analizo o gibanju članstva ZK v letu 1965. Ker obsega zanimive podatke o številu, kvalifikacijski in starostni strukturi ter številu sprejetih in izključenih članov ZK, jo v celoti priobčujemo.
Število zaposlenih v podjetju 2088.
Članov zveze komunistov 188 ali 9.04 %. ^
Kvalifikacijska sestava	
Število zaposlenih	
VK	95
KV	739
P.K	241
NK	735
VS	• 26
vš	14
ss	116
NS	122
Skupaj :	2088
Število članov ZK	
VK	20
KV	68
PK	4
NK	9
VS	13
VŠ	5
SS	53
NS	16
Skupaj :	188
Starostni sestav komunistov:	
Do 25 let	25
25—30 let	29
30—35 let	43
35—40 let	33
40—45 let	31
45—50 let	8
50 fa več let	19
Skupaj :	188
Povprečna /starost članov Zve-	
ze komunistov je 35,5 let.	
V letu 1965 je bilo sprejetih	
17 članov.	
Mehanična delavnica Livarna sive litine Üprava — komunala Elektro — energetski OTK — laboratorij Livarna valjev	2 2 4 4 2 3
Skupaj :	17
Kaznovanje v letu 1965:	
Izključenih je bilo 8, od	tega
NK 2, KV 6.	
Razlogi za izključitev:	
Odhod preko državne meje 2	
Religija	5
Neperspektiva	1
Skupaj:	8
V letu 1965 je bila kazen brisana 9 članom. Kazen še ima 5 članov.
Skupni pregled:
Stanje 31.12. 1964	177
Prišlo tekom leta	13
Sprejeti v letu 1965	17
Odšlo v letu 1965	10
Izključenih v letu 1965	8
Umrli v letu 1965	1
Stanje 31. 12. 1965	188
V	letu 1965 se je število članov povečalo od 177 na 188 članov.
Po krajši razpravi je TK ZKS sklenil, da bo take analize, tei razvidno kažejo gibanje članstva, treba narediti vsake tri mesece. Že pripravljeno analizo naj pregledajo tudi OO in podobne naredijo tudi zase. Osnovne 'organizacije naj se pogovarjajo tudi o nadaljnji kadrovski politiki.
8. aprila je bila XXIII. redna seja TK ZKS, katere so .se udeležili tudi članii ideološke .komisije in sekretarji OO. Razpravljali so o nalogah članov ZK in osnovnih organizacij pri uresničevanju sklepov III. plenuma CK ZKJ.
Člani ideološke komisije pri TK ZKS 'SO za uvod v diskusijo obravnavali sklepe III. plenuma in 'skušali ugotoviti pomanjkljivosti, iki se kažejo v praksi.
Posebno pozornost so posvetili obravnavi investicijske politike, ki je najbolj pogost predmet diskusije v kolektivu ter decentralizaciji delavskega samoupravljanja.
Iz diskusij je moč pouzeti, da je pred nami še veliko dela. To bo zahtevalo brezkompromisno odpravljanje obstoječih napak, ki ovirajo še hitrejši napredek na vseh področjih dela članov našega /kolektiva.
V	prihodnje bodo komunisti morali:
—	Pravilno pojasnjevati posledice 'sprememb pri financiranju nadaljevanja investicijske izgradnje. Članom kolektiva bo treba pojasniti /situacijo, v kateri se nahajamo. Skupaj z ostalimi člani kolektiva morajo stremeti za tem, da v ‘sedanjih .pogojih včimterajšem času usposobimo za obratovanje vsaj en obrat ter se .preusmerimo na rekonstrukcijo po etapah, katerih trajanje bo odvisno predvsem od naših možnosti.
—	Boriti se morajo za dokončno izvedbo decentralizacije delavskega samoupravljanja. Delovne enote morajo dobiti tudi materialno osnovo, ki je pogoj za uspešno delo DSE. Le upravljanje z lastnimi sredstvi bo za-
(Nadaljevanje na 9. strani)
Zveza mladine in komunisti
Že v času predkongresne dejavinostd, posebno pa po VIII. kongresu ZKJ in V. kongresu ZKS, so bdflii začrtana j asmi temelji povezave članov ZK z mladino. Toda žal se v večtirni primerov sklepi oz. zadane naloge, katere so se nanašale na vprašanje delovanja organizacije ZM, ndiso rodidli željenih sadov.
Najvažnejše in najosnovnejše vprašanje, katerega bomo morali v prihodnje reševati, je po mojem mnenju to, kako naj ZK v podjetju skupno z ostalimi političnimi organizacijami in samoupravnimi organi se čim bolje posveti problemom mladine. Kajti jasno je, da niso vprašanja mladine samo mladinska vprašanja, temveč da so to vprašanja celotne družbe in obratno. Dasi-ravno ni bilo delo nas mladih povsem zadovoljivo, da nismo izkazali tesnejših stikov z ZK in ostalimi, smatram, da je bilo dosedanje delo komunistov z mia-, dino slabo.
V našem kolektivu imamo nad 25 mladih komunistov. Že takoj v začetku se moramo vprašati, zakaj so ti mladi komunisti nedelavni, skratka zapisani so samo v arhivi, kot komunisti, srečati jih v vsakdanjem življenju in se ukvarjati s problemi mladih, jih pa ni. Kaj je temu vzrok? Morda komunisti ne dokazujejo dovolj revolucionarnosti s tem; da bi obogatili s svo-
PO KONFERENCI
(Nadaljevanje z 8. strani) gotovilo možnost suverenega odločanja o vseh gospodarskih in samoupravnih vprašanjih.
—	Poostriti je treba odgovornost posameznikov in strokovnih služb. Vsak mora s polno odgovornostjo opravljati delo, ki izhaja iz medsebojnega delovnega razmerja posameznikov in delovne skupnosti. Strokovne službe, od katerih je v veliki meri odvisna uspešnost proizvodnje, morajo biti neposredno odgovorne za strokovno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
—	Vsi zaposleni, s komunisti na čelu, morajo -stremeti za nenehno rastjo ekonomske moči podjetja. Skratka — pri svojem delu morajo upoštevati sklepe in napotila III. plenuma CK ZKJ.
TK ZKS je ob koncu med drugim sklenil, da bomo o omenjenih problemih razpravljali na razširjenem sestanku, na katerega bodo vabljeni tudi sindikalni funkcionarji in predstavniki organov delavskega samoupravljanja.
Komisija za sklepe
pri TK ZKS
/
jimi izkušnjami mlade množice. Neposredna povezanost z njo ter -potrpežljivo in vztrajno prikazovanje vseh dejstev o naši družbi, je najuspešnejša pot k razvijanju demokratičnih odnosov. Mislim, da bi članom ZK — -posebno še mladim, ne smelo biti vseeno v kakšnih -pogojih raste in dozoreva mlada generacija in kako vrednoti določene spremembe v gospodarskem in družbenem razvoju.
Poglejmo samo -nekoliko nazaj — zaključek konference OO ZK Železarne Štore ,in videli bomo žalostno sliko, -kaj in koliko se je obravnavalo probleme in želje mladih v -podjetju. Edino OO ZK obrata energetski oddelek je tekom celega leta spremljal probleme -mladih i-n -njih sodelovanje samo. Iz tega se vidi in potegne zaključek, da ni samo mladina -tista, katera je kriva, da je mladina našega -podjetja oz. mladinska organizacija slaba. Poglejmo, si v oči, člani ZK, sindikat in drugi in priznajmo krivdo. Toda naj -bo to prekretnica, sodelujte z nami, ne samo v pogledu dobrih odnosov, ampak konkretnih oblikah sodelovanja tako v proizvodnji, pri vzgoji, v društvih in organizacijah, predvsem pa v organih delavskega samoupravljanja.
In še nekaj besed »mladina v samoupravnih organih-«: samoupravljanje v gospodarskih organizacijah je v celoti gledano doseglo določeno višino in napredek. Vendar, če 'pogledamo posamezne delovne organizacije, vidimo, da so pogledi na samoupravljanje dokaj različni. Vse-, kakor pa moramo stremeti za tem, da dosežemo v organih upravljanja (DSP, DSE, UO, EE) čim večjo decentralizacijo. S tem 'krepimo in dajemo nižjim samoupravnim organom večje kom-■ petence in jih s tem postavljamo na tisto mesto, ki jim pripada.
Povzel bi nekaj praktičnih misli iz našega kolektiva, katero je vsekakor naredilo zelo velik korak pri uveljavljanju in krepitvi samoupravljanja. Razvoj in V napredek samoupravljanja morajo budno spremljati vse družbeno politične organizacije. Ena teh organizacij je tudi ZM. Iz rezultatov lanskih volitev v organe upravljanja lahko ugotovimo, da je velik odstotek mladine vključen v -te organe. Jasno nam jé, da se morajo ti predstavniki
mladega rod-u odločno zavzemati za pravilna načela sprejeta na VIII. kongresu ZKJ, da poseže v diskusijo tam, kjer je to potrebno, pa v večini primerov to ne drži. Če -ta problem pogledamo malo dlje, vidimo, da se večina mladih premalo zanima za samoupravni proces. Prav zaradi tega je toliko težje opravičiti kandidaturo mladinca.
Ako bi se mladinci, ki so Izvoljeni v bilo katere samoupravne organe, zanimali -za probleme okoli sebe in o njih imeli -svoja mnenja, katere bi tudi iznesli na sejah, -bi hilo verjetno mnenje o mladini -precej drugačno. Ne smemo pa dopustiti, da si člani samoupravnih organov pridobivajo potrebno znanje o samo-
upravljanju šele takrat, ko so izvoljeni, in da je -potem polovica ali več za njih mandatne dobe — učna doba. Vzrok temu pa je, da mlade proizvajalce premalo ali pa nič ne pripravljamo na poznejše dolžnosti. Letos stojimo zopet pred novimi volitvami v organe samoupravljanja, zato apeliram na vse, da resnično zbero najbolj sposobne ljudi, kateri bodo z veseljem in zanimanjem spremljali pereče probleme -in tok razvoja naše družbe in dobro zastopali interese delovnega ljudstva v samoupravnih organih ter s svojo kritiko in pripombami -pripomogli k čim boljšemu gospodarjenju našega podjetja.
Drago Tovornik
SINDIKALNI ODBORI SO OBRAVNAVALI
Na zadnji seji IO Sindikalne podružnice je hil poseben poudarek na pripravah za delovno konferenco sindikalne podružnice, ki je bila potrebna z ozirom, da rednega letnega občnega zbora ne bo, ker je mandat podaljšan na dve leti. Nadalje je bil -obravnavan proračun sindikalne podružnice, poročilo o finančnem poslovanju ter predlog za formiranje sredstev za letni oddih in nadomestilo za ukinjeni Obrazec K-15.
K proračunu glede postavke ekskurzije je bilo predlagano, da se ta fond združi s fondom za formiranje zneska za nadomestilo K-15, ker so ekskurzije v zadnjem času izgubile na svojem pomenu ali pa se ta fond prepusti sindikalnim podružnicam enot v prosto -razpolaganje za kulturno razvedrilo -njihovih članov.
Kadrovska služba je pripravila več variant za razdelitev zneska, ki je namenjen za delno kritje prevoznih stroškov v času koriščenja letnih dopustov. Končno sta bili osvojeni dve najprimernejši varianti, ki sta bili že obr-avn-avand v kolektivu.
Pri obravnavanju poslovanja počitniškega doma -na Rabu je bilo ugotovljeno, da je bilo ko-riščenih 4.706 penzionov v pretekli isezoni. Da bi se dopustnikom nudilo čim večje udobje v domu, je UO počitniškega doma predlagal nabaviti razne rekreacijske rekvizite — med njimi tudi nov motorni čoln.
Do sedaj še ni urejeno regresiranje dopustov članov, ki bodo želeli svoj dopust preživeti na Svetini, -ker ima dom v zakupu
privatnik. Sindikalna podružnica bo skušala najti način, da se tudi tem članom omogoči oddih.
Komisija za prošnje in pritožbe ter finančna vprašanja pri IO sindikalne podružnice, katere predsednik je Potočnik Viktor iz obdelovalnice valjev, uspešno deluje že več let. Sestaja se po, potrebi in ima posebno dela, ko ob večjih državnih praznikih obdari bolne člane. Na zadnji seji je obravnavala 9 prošenj. Ker ima tudi -letos namen za praznik dela 1. maj obdariti bolne socialno šibke člane, je pustila prošnje za dodelitev socialne pomoči nerešene z namenom, da se bo te člane kolektiva upoštevalo pri obdaritvi za praznik dela. Ostale prošnje je reševala, vendar so bili takšni primeri, da jih ni mogla rešiti. Tako jih je s svojim priporočilom odstopila v dokončno rešitev UO podjetja, komisiji za -rekreacijo in kadrovski komisiji.
Člani -sindikalne podružnice enote jeklarne so se po občnem zboru zbrali 10-krat. Delo je bilo usmerjeno v splošno problematiko, ki je nastala z uvedbo gospodarske reforme. Tako je -sindikalni odbor aktivno spremljal dogajanja, jih prenašal -na člane delovne enote in zbiral mišljenja ter predloge za dopolnjevanje in sprejemanje raznih pravilnikov. Med drugim so uspešno izvršili prostovoljno delovno akcijo na območju Štore II, socialno šibke so predlagali -za brezplačno letovanje ter finančno pomoč ter obiskali Cinkarno Celje v smislu izmenjave mnenj in 'izkušenj v sindikalnem delil.
V.	S.
Z ozirom na nastale spremembe med letom 1965, ko je odšlo iz podjetja 8,68 % od skupnega števila zaposlenih in prišlo v podjetje 10,69 % delavcev ter interne spremembe strokovne stopnje je bila ob koncu leta naslednja strokovna struktura kadra z ozirom na priznano stopnjo zaposlenih:
VK	4,6 % .	VS	1,2 %
KV	35,3 %	ViŠ	0,7 %
PK	11,4 %-	SS	5,6 %
NK	35,3 %	NS	5,9 %
Skupaj 86,6 %			13,4 %
Poda	itek nam istočasno		ipove,
da je v	■ -strokovno-	■administrativ-	
snih sl	užbah zaposlenih		13,4 %
članov	delovne	-skupnosti in	
86,6 % izven tehničnih služb. V letu 1965 se je 'število zaposlenih povišalo za 42 sodelavcev.
Svoja delovna mesta je -spremenilo 14, 8 % zaposlenih (v letu 1964 pa 2.5,7 %), torej precejšnje znižanje v korist stalnosti kadra na delovnih mestih. V navedeni podatek so vštete tudi in-’ terne premestitve iz ene v drugo enoto.
V preteklih petih letih smo imeli kar 1137 primerov prekinitev delovnega razmerja, oziro-ma odhodov iz -podjetja ali 57,29 % od povprečno zaposlenih v istem razdobju ali po letih, kakor nam izkazuje naslednji Etatistični podatek:
Odšlo Prišlo iz podjetja v podjetje
1961	10,20 %	8,82%
1962	11,10 %	11,09%
1863	12,97 %	15,71 %
1964	14,34%	16,36%
1865	8,68%	10,69 %
Skupaj	57,29 %	62,67 %
Torej za tako kratek čas, kar precejšen premik kadra, 'ki ne ■pomeni popolno zamenjavo, saj so v tem všteti tudi odhodi in povratki iz JLA ter morebitni drugi podatki istega kadra v podjetje.
Od skupnih novih zaposlitev v preteklem letu jih je 32,3 % prvič sklenilo delovno razmerje, 35,4% se je vrnilo iz JLA in 32,3 %, prišlo iz drugih delovnih organizacij.
Za interno uporabo je DSP odpravil dosedanje stopnje strokovnosti, ker zaradi velikega odstopanja od dejanskih zahtev delovnega mesta, so bile ovira kakršnegakoli realnega planiranja. Prav tako .so vsi podatki, ki so izhajali iz kvalifikacijske strukture delovnih mest (VK, KV, PK, NK, VS, ViŠ, SS in NS), so bili nerealni z ozirom na dejanske potrebe. Delovna mesta ih osebne stopnje strokovnosti bcmo v bodoče izkazovali in
razporejali v 7 stopenj strokovnosti, in sicer:
I.	kar pomeni, da delavec na tem delovnem mestu ne potrebuje za obvladanje dela, nobenega posebnega strokovnega izobraževanja, dovolj je 'kratka pri-učitev za praktično opravljanje dela ;
II.	na tako razvrščenem delovnem mestu je potrebna daljša priučitev (nekaj mesecev) in strokovni seminar;
III.	na tako razvrščenem mestu je potrebno da enega leta ali več praktičnega usposabljanja na delovnem mestu in strokovni izpit (ožji profil poklica) ;
IV.	na delovnem mestu te stopnje je potrebno znanje, ki ga daje poklicna-šola;
V.	potrebno je znanje, ki ga daje srednja šola ali poklicna
specializira za določeno delo ;
VI.	-potrebno je znanje, ki ga daje višja šola ali fakulteta I. stopnje;
VII.	.potrebno je znanje, ki ga daje fakulteta.
Iz evidence o 'starostnem sestavu zaposlenih lahko povzamemo, da povprečna starost znaša 35,3 leta'in je za .nekaj mesecev višja, kakor v preteklem . letu.
Statistični podatek o starosti izkazuje naslednje:
do 18 let — 0.91 %; 20 — 3,64 %; 25 — 14,03 %, 30 — 16,14 %; 35 — 18,53%; 40 — 16,71 %; 45 —
—	12,08%; 50 — 6,75 %; 55 —
—	8,39%; SO — 2,25% in nad 60 let — 0,57 %.
Od skupnega števila zaposlenih v podjetju je 11,4% žena (v letu 1964 pa 11,5 %).
Po skupni delovni dobi imamo v podjetju:
do 20 let do 30 let do 35 lèi nad 35 let
od zaposlenih 81,1% 15,3 % 2,8 % - 0,8 %
Od skupnega števila zaposlenih dela isamo v eni izmeni
46,1	%, V dveh izmenah 12,8 % in v treh izmenah 41,1 % članov naše delovne skupnosti. Tako je 65 % članov dopoldne, 19,5 % popoldne in 15,7 % ponoči.
Podatek o razporeditvi ljudi po občinah, kjer .stanujejo nam .izkazuje, da stanuje v občini Celje ' 58,70 %, Šentjur 29,57 %, Šmarje 9,23 %, Laško 1,81 % in 1 % v ostalih šestih občinah.
Gospodarska reforma vpliva m kadrovsko
socialno politiko
Razna raziskovanja nam kažejo, da nizka produktivnost ni samo rezultat nizke stopnje mehanizacije podjetja in slaba strokovnost delavcev, 'temveč je bil večkrat tudi vzrok slabe zainteresiranosti delavca za delo, zaradi česar si ne prizadevajo delati po svojih sposobnostih. Vzroki -slabega zanimanja za delo so do gospodarske reforme bili Zlasti lahke možnosti zaposlitve in pomanjkanje delavcev v mnogih industrijskih podjetjih. Na delu smo zadrževali delavce, ‘ki -se -niso dovolj prizadevali pri delu. Delavci pa, ki so zapustili podjetje, so lahko in hitro dobili drugo zaposlitev. Taka sigurnost zaposlitve odpravlja potrebe, dahi delavci s svojo prizadevnostjo in- produktivnostjo zadrževali -svoje delovno mesto, ali da bi težili za svoje napredovanje. Pri omenjenem problemu so bile večje težave z delavci iz industrijskih središč, -podeželski delavci-so bili bolj stalni. Bistvene spremembe so se na tem področju -pokazale po uvajanju gospodarske reforme. Manjši vzrok -slabega zanimanja za delo izhaja -tudi iz skromnosti za delavca, navajeni -so na relativno nizki standard na vasi. Mnogi delavci obdrže svoje skromne potrebe -tudi ko-t industrijski delavci. S svojo relativno nizko plačo in dopolnilnim dohodkom iz 'kmetijstva ali drugih dejavnosti lahk-o zadovoljujejo svoje potrebe in delajo le za te -potrebe in ne po -svojih možnostih oz. sposobnostih.
Dosedaj smo obdelali le eno stran problema. Znano pa nam je, da tudi dnevna migracija (dnevni -prevozi, prihodi delavcev in odhodi) povzročajo v kadrovski politiki precejšnje težave, kot pri izmenskem delu, internem izobraževanju, pri -sodelovanju v organih upravljanja itd. Kljub naštetim težavam pa je dnevna migracija delavcev neizogiben pojav -samega industrijskega razvoja. Pri nas je ta pojav morda -nekoliko večji z ozirom na hitro industrializacijo^ in koncentracijo industrije. V Železarni imamo še precej delavcev, ;ki velik del svojega prostega časa -prežive na poti, pri tem se utrujajo in trošijo svoje fizične moči oz. -sposobnosti. Neredko -se ti delavci tudi nepravilno hranijo, relativno manj -spijo, česar posledica je več delovnih nezgod in obolenj. Ti delavci -imajo manj časa, da -si pridobijo potrebno 'kvalifikacijo in težko spremljajo aktivno življenje in delo delovne organizacije kot celote? Za saniranje teh -problemov je železarna že veliko napravila z uvedbo organiziranih -avtobusnih prevozov, z uvedbo -toplega obroka, organiziranjem strokovnih -služb za zdravstveno in tehnično varstvo delavcev, z izobraževanjem itd.,'mnogo odprtih vprašanj -pa še čaka.
Podatki iz ankete, ki jo je izvedel kadrovski -sektor nam kažejo, da se tudi mentaliteta delavca s -podeželja menja, da se ti delavci vse b-olj orientirajo na industrijo, menjajo svoj. značaj,
I
računico in gledanje. Tem -spremembam se m-oramo prilagoditi tudi mi in menjati naše poglede na te delavce -in jih v-sklad-iti z razvojem v naši družbi. V nekaterih industrijskih centrih so pokazale analize, da se -stalno veča število delavcev, ki potujejo na delo zaradi nerešenih stanovanjskih razmer v industrijskem centru ter -se zaradi tega naseljujejo v -bližnjih in daljnih vaseh. V zadnjem času, po uvajanju gospodarske reforme -pa so češči primeri, da delovne organizacije delavcem, ki se vozijo na delo, odpovedujejo delovna razmerja kot višku delovne sile, druge delovne organizacije, ki pa jih ni več malo -pa ukinjajo dotacije za prevoz delavcev. V kolikor pri tem ne gre za administrativne ukrepe, ki so družbeno nesprejemljivi ampak so ekonomsko utemeljeno vplivanje na delavca, da sam -presodi ali naj dela samo na 'kmetiji ali samo v industriji so taki ukrepi pozitivni — če niso enostranski. Dosedanje iz-kh-šnje so pokazale, da tega ne smemo administrativno reševati.
p: s.
»»•♦»♦»»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦j
Pspim
v naš list
4
Pričakujemo nove predpise o benifioirani delovni dobi
Na težkih in zdiravju škodljivih delovnih mestih pričakujemo nove predpise o skrajšani delovni dobi. Poseben interes in zavzetost pri tem so pokazale HTV komisije pri združenju jugoslovanskih železarn, ki so navedeno problematiko večkrat obravnavale. V minulem letu pa so izdelali dokončen predlog o delovnih mestih, .ki bi prišla pri benificiranju v poštev. V zakonu o pokojninskem zavarovanju (člen 40, 41 in 45) so nekatera delovna mesta že benificirana in se j,im prizna za vsakih 12 mesecev dejansko opravljenega dela na tem delovnem mestu kot 15, 16 ali celo 18 mesecev pokojninske dobe. Z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti na tem področju in da se benificirana delovna doba enotno uredi za vise delovne organizacije je Zvezni sekretariat za delo v sodelovanju z Zveznim zavodom za socialno zavarovanje izdelal kriterije, ki so jih morale upoštevati vse komisije pri predlaganju delovnih mest za .skrajšano delovno dobo. Pri teh kriterijih so poleg raznih strokovnjakov iz proizvodnje sodelovale tudi znanstvene organizacije s področja dela.
Istočasno so v Zveznem zavodu za socialno zavarovanje izračunali tudi odstotek dodatnega prispevka za invalidsko — pokojninsko zavarovanje, ki bi nastal zaradi večjih obveznosti zavoda. Variant za dodatno financiranje pokojninskega zavarovanja je več in še ne vemo katera bo sprejeta.
V delovnih organizacijah so ta predlog skrbno pripravile komi-
sije v sestavu zdravnika, kadro-vika, tehnologa, HTV službe in drugih strokovnjakov iz proiz-vódnje. Komisije so imele nalogo prvo poiskati vse možnosti izboljšanja pogojev, uvesti oz. izpopolniti zdravstveno in tehnič-~ no zaščito ter v kolikor so dela poleg predlaganih ukrepov še fizično težka in zdravju škodljiva, se lahko predlagajo za 'bonificiran j e.
Po predlogu bi za skrajšani delovni staž prišla v Železarni Štore v poštev naslednja delovna mesta:
—	delavci, ki neposredno delajo na topljenju rude na visokih in TH pečeh, 12 mesecev za 15 mesecev;
—	delavci, ki neposredno delajo pri aglomeriranju in proizvodnji črne in barvane metalurgije poln delovni čas 12 mesecev za 15 mesecev;
—	delavci v jeklarnah in livarnah, ki neposredno delajo pri topljenju in prebodih šaržev poln delovni čas 12 mesečev za 15 mesecev;
—	delavci pri vlivanju železa v livnih jamah 12 mesecev za 15 mesecev;
—	delavci v valjarni, kjer se delo opravlja ročno 12 mesecev za 15 mesecev;
—	delavci pri žarilnih in se-grevalnih pečeh s kontinuiranim procesom proizvodnje, kjer se delo opravlja ročno 12 mesecev za 15 mesecev;
*- delavci, ki delajo na kalu-parjenju ročno in strojno 12 mesecev za 14 mesecev;
—	delavci v čistilnici odlitkov, ki delajo na visečih brusilnicah 12 mesecev za 15 mesecev;
—	delavci, ki delajo v kabini na peskiranju odlitkov 12 mesecev za 15 mesecev;
—	topilci na kupolmih pečeh s kontinuiranim procesom vlivanja 1,2 mesecev za 14 mesecev;
- — delavci v čistilnicah odlitkov z ročnimi in stabilnimi bru-isilnicamii 12 mesecev za 14 mesecev;
—	delavci na dztresanju odlitkov iz kalupov ročno in vibracijski rešetki, 12 mesecev za 14 mesecev;
—	delavci pri izbijanju jeder ročno in s pnevmatskim orodjem 12 mesecev za 14 mesecev;
—	vozniki dvigal na področju
livnih polj 12 mesecev za 14 mesecev;
—	vozniki na parnih lokomotivah 12 mesecev za 15 mesecev;
—	ognjestalni zidarji, ki 80 % svojega rednega delovnega časa delajo na remontih in gradnji SM peči, visokih peči, koksnih peči, nizkošahitnih TH peči in podobno, 12 mesecev za 15 mesecev delovnega staža. >
Predloge je naša komisija utemeljila in pravočasno odposlala, sedaj pa pričakujemo, da bo o njih razpravljal in dokončno sprejel socialno zdravstveni zbor v Zvezni skupščini. .
Stane Plazar
ŠOLANJE
SAMOUPRAVLJAVCEV
Dve razstavi o NOB
Muzej revolucije Celje priredi v mesecu aprilu 1966 dve razstavi:
Spominsko razstavo Slavka Šlandra, ki bo odprta dne 25. aprila 1966 ob 17. uri v občasnih razstavnih prostorih muzeja. V spominski rastavi bo prikazana vsa Šlandrova partijska in kulturna dejavnost, od njegove mladosti do predčasne .smrti kot talca v sodnih zaporih okrožnega sodišča v Mariboru.
Razstava se deli v tri dele: njegovo življenje in delo prikazuje nad 50 fotokopij, njegova pilsma in sodni akti, iz katerih je razvidno njegovo romanje po zaporih.
Slavko Šlander, član CK KPS in sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo je bil pri nas prvi .organizator upora proti okupatorju. V teh letih po vojni smo tega najvidnejšega političnega in kulturnega delavca ravno v Celju .skoraj pozabili. Celje se mu bo skušalo s to posmrtno razstavo za njegovo požrtvovalno delo oddolžiti.
Dne 30. aprila t. 1. ob 11. uri bo v Narodnem domu odprta razstava »Talci leta 1941—1945 v Slovenski Štajerski«. To je v zadnjem desetletju največja razstava v Sloveniji. Po skoraj dveletnem sistematičnem delu ista razstavo pripravila ob 25. obletnici OF Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje.
Na tej razstavi je zbrana vsa dosegljiva dokumentacija o okupatorjevem terorju: izseljevanje, streljanje talcev, otroška in ostala koncentracijska taborišča.
S to .razstavo hočeta muzeja pokazati v-šo herojsko borbo naših ljudi, ki jim ni bila nobena žrtev pretežka, da obvarujejo svoj jezik in svoj. red.
V	prizadevanjih, da bi nudili ljudem, 'ki .sodelujejo v organih .samoupravljanja in v naših organizacijah, čim več strokovne pomoči in prispevali k njihovi Splošni razgledanosti, je bil letos v februarju organiziran že drugi tečaj za samoupravljalee in aktiviste množičnih organizacij naše delovne organizacije. Medtem ko je bilo v dneh .skupinah prvega tečaja, ki je pričel novembra lani, zajetih 58 članov našega kolektiva, je bilo sedaj predlaganih po sindikalni .podružnici, TK ZKS in ZK ZMS v tečaj 80 slušateljev. Razdeljeni so bili zopet v dve skupini, ker se le tako lahko zagotovi uspešnejši potek tečaja in sodelovanje predavateljev s .skupinami ter obratno.
V	I. skupini je bilo zajetih 38 tečajnikov, v H. skupini pa 42 tečajmikav.
Kmalu se je pokazalo, da izbira tečajnikov ni bila najbolj posrečena, saj je zaradi neodložljivih del v obratih in oddelkih, dalje zaradi bolezni, dopustov dn drugih vzrokov odpadlo v 1. skupini 10 tečajnikov, v II. skupini pa 5 tečajnikov, medtem ko je v I. skupini kot v II. bilo nekaj tečajnikov, ki so zelo neredno obiskovali predavanja, v I. 'skupini 3, v drugi pa 6 tečajnikov. Za vzrok iso navajali zadržanost pri delu ali na posvetih, sejah in podobno. Tem tečajnikom predavanja niso prinesla nobene prave koristi.
Tečaj je redno končalo:
V	I. skupini 25 tečajnikov, v II. skupini pa 31 tečajnikov, ali skupaj 56 tečajnikov.
Ob zaključku- tečaja je bilo testiranih:
Iz I. skupine 22 tečajnikov, is II. skupine pa 25 tečajnikov, skupaj torej 47 tečajnikov.
Test je pokazal naslednje rezultate:
Od 22 tečajnikov I. skupine (ki so~bili testirani), jih predavano snov dobro pozna 11 ali 50%, delno pozna 4 ali 18,18 % in slabo pozna 7 ali 31,82 %.
Pri 25 testiranih tečajnikih II, skupine pa je test pokazal, da jih dobro pozna predavano snov 11 ali 44 %, delno pozna predavano snov 8 ali 32% in slabo pozna predavano snov 6 ali 24 %.
Od skupaj 47 testiranih tečajnikov jih torej dobro .pozna predavano snov 22 aM 46,81 %, delno .pozna predavano snov 12 ali 25,53 % in slabo pozna predavano snov 13 ali 27,66 %.
Tečajniki so izrazili, da so biti s podajanjem snovi zadovoljni in da si takih tečajev še žele, k^r smatrajo, da so za člane delovnih organizacij koristni.
Rezultat testa pove, da je taka ugotovitev tečajnikov precej nerealna. Če upoštevamo, da so bili predavatelji po Delavski univerzi v Celju dobro izbrani, da so podajali vsak svojo snov poljudno, vsaj v večjem delu, potem pridemo do zaključka, da slušatelji niso s potrebno prizadevnostjo in zanimanjem sledili predavateljem, da bi morali bolj redno obiskovati predavanja, zlaistl pa v razpravah po vsakem predavanju bolj sodelovati, ker bi jim predavatelji marsikaj nerazumljivega, ali nedoumljivega lahko raztolmačili. Učinek tečaja bi bil seveda mnogo večji, tečajniki bi mnogo bolj obogatili svoje znanje, ki jim je pri izpolnje-iNadalievamie na 12. .strani)
SEJEMSKE
PRIREDITVE
Vedno več poslovnih stikov in kupčij se v zadnjem času sklepa na sejmih, ki so postali vse močnejša vez med proizvodnjo in potrošnjo ter barometer tržišča. Kato -razstavlja tudi naša Železarna na vseh važnejših sejmih doma in inozemstvu.
Člane našega kolektiva zanimajo rtudli -sejemske prireditve. Zato navajamo nekaj terminov najvažnejših sejmov doma in v inozemstvu.
Na vseh sejmih imamo možnoist sodelovanja. N-a domačih -sejmih 'nastopamo združeno z ostalimi železarnami, v -sestavu UJŽ, na i-noezrnisfci-h sejmih pa -sodelujemo v -sestavi Zavoda za privrednu propagandu u inostranstvu (Jugoslavia -public) z udeležbo pri -stroških -od 7 d-o 60 %.
Sejmi v tuzemstvu:
1.	Pomla-daniäki isejem -v Zagrebu
2.	Mednarodni sejem motorjev in vozil Beograd
3.	Mednarodni -sejem Alpe-Adria, Ljubljana
4.	X. jubilejni -sejem tehnike, Beograd
5.	Mednarodni lesni sejem, Ljubljana
6.	Jesenski velesejem, Zagreb
7.	Sejem gostinske opreme, Maribor
8.	Mednarodni -sejem elektronike, atomlike dn avtomatike, -Ljubljana
Sejmi v inozemstvu:
1.	Sejem v Leipzigu
2.	Sejem v Milanu
3.	Tehnični sejem v H-annov-ru
4.	Sejem v San Franciscu
5.	Sejem v Parizu
6.	Sejem v Budimpešti
7.	Sejem v Tunisu
8.	Sejem v Poznanju
9.	Sejam v Trstu
10.	Sejem v Plovd-inu
11.	Teh-n. sejem v Brnu
12.	Sejem v Solunu
13.	Sejem v Alžiru
14.	Sejem v Izmir-u
15.	Sejem v Damasku
16.—24.4 1966 30.4—8.5 1966 14,—22.5 1966 21,—30. 5. 1966 4,—12. 6. 1966 8,—18. 9. 1966 Oktober 1966
4.-9. 10. 1966
6—15. 3. 1966 14,—25. 4. 1966 30. 4.-8. 5. 1966
11,	—25. 5. 1966 18,—30. 5. 1966 20,—30. 5. 1966
21.	5,—12. 6. 1966
12,	—26. 6. 1966 21. 6.-5. 7. 1966
18.	9.-2. 10. 1966 11,—,20. 9. 1966 4.-25. 9. 1966 4,—19. 9. 1966
20.	8.—20. 9. 1-966 25. 8.—20. 9. 1966 Žmahar Ivah
Šolanje samoupravljavcev
zumljivega odpora do preifcuš-
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA
ČLOVEK V VELIKEM MESTU
Medtem ko se je prebivalstvo sveta podvojilo, se je prebivalstvo v mestih zadnjih sto let popeterilo.
Te številke, ki nam ponazarjajo vso hitrost urbanizacije, posebnega pojava naše dobe, osvetljujejo tudi obsežnost problemov, ki pri tem nastajajo za ljudsko zdravstvo. Svetovni dan zdravja 1966 hoče spričo neugnanega naraščanja mest obrniti pozornost na človekove potrebe: ogroženo je namreč njegovo zdravje, zlasti duševno zdravje in naloge zdravstvene službe so se s tem povečale. Treba je torej za človekov ravzoj v mestu današnjega in tudi jutrišnjega sveta ustvariti kar najbolj ugodno okolje.
Vsepovsod gresta z naraščanjem mest vštric revščina in beda: tretjina mestnega prebivalstva stanuje po brlogih in barakah, ne da bi ljudje vedeli za tisto, kar naj bi bila higiena. In še celo tam, kjer je zadovoljeno najosnovnejšim materialnim zahtevam, je zdravje meščanov v nevarnosti.
Mesto priteguje ljudi z dežele in jih prikrajša nato za čisti zrak, za sonce, za prostor, za zelenje, ne prizanese jim pa s hrupom! Gre za dotok ljudi, ki jim je mestno življenje povsem tuje in v njem iznenada opustijo dolgo zasidrane navade. Že delo samo je drugačno in drugačen je njihov prosti čas. Kako le naj se novi prišlec brez pretresa privadi divjemu ritmu mestnega življenja, kako naj se bori proti vsem njegovim napadom? Mar nismo upravičeni, da pojave nevroz in psihosomatičnih obolenj pripisujemo vsemu temu nemiru, vreščečemu ritmu in mestni mrz-ličnosti?
Bliže modernega mesta, možnostim najrazličnejših zaposlitev ter izobilju priložnosti za izobraževanje in neštetim kulturnim dejavnostim... pa nasproti stojijo mladostno prestopništvo, zločini, prostitucija, alkoholizem in zloraba zdravil.
Prav gotovo imajo zdravstveni delavci važno vlogo pri reševanju teh vprašanj. Seveda je pa v poznavanju vse te problematike še mnogo vrzeli. Vendar smo mnenja, da bi bilo ob podpori vlad, občin in strokovnih združenj kakor tudi državljanov samih mogoče veliko storiti — da bi v mestu sleherni lahko našel možnost boljšega življenja.
Dr. M. Candau Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije
(Nadaljevanje z 11. strani) vanju dolžnosti v organih samoupravljanja in v množičnih organizacijah zelo, zelo potrebno. V razpravo po predavanjih so večino-ma posegali vedno e-ni in isti tečajniki, ki -so v marsičem že razgledani, oni pa, ki jim še mnogo manjka, pa -so pokazali premalo razumevanja za obogatitev -svojega z-nanja.
■Res je bil test za večino tečajnikov težak, -pretežak, -tudi niso vsi redni slušatelji prišli k zaključnim predavanjem dn testiranju, nekateri tudi zaradi nera-
Upravni odbor društva ljudske tehnike pri Železarni Štore tem potom obvešča vse svoje člane, da je uvedena redna dežurna služba vsak četrtek od 15. do 17. ure v prostorih društva na Lipi.
nje -pridobljenega znanja, ali do izpita, kot to naz-ivajo.
Čeprav je -bil drugi tečaj tako po števi-lu tečajnikov in rednih -obiskovalcev uspešnejši kot prvi, bi lahko z boljšim razumevanjem izbranih tečajnikov dosegli še boljši -uspeh. V času, ko -stoje pred -samoupravi j alci -izredno zahtevne in o-dgov-o-me -naloge, -bodo morali člani samoupravnih organov resneje gledati na svoje strokovno in družbeno ekonomsko izpopolnjevanje in izobraževanje.
Vsi člani lahko v tem času urejajo vse posle iz tega naslova, kakor tudi razna vplačila, izplačila in drugo.
Člani društva, poslužujte se te ugodnosti!
Upravni odbor
SIME
GAJSER
PREJEL
KIDRIČEVO
NAGRADO
Med prvimi člani našega kolektiva, ki -so -se odločili za izredni študij, -sta bila tudi -strokovna sodelavca Pišek Alojz in Gaj-ser Sta-ne, ki sta v rednem času -opravljala izpite in 11. maja 1965 diplomirala z osmimi iz-
rednimi študenti v Celju. Med tremi odličnjaki -sta bila tudi naša dva diplomanta.
Tovariš Gajser Stane je v dogovoru z mentorjem tovarišem prof. Šmarčanom izdelal diplomsko nalogo -iz teme: »Naprava za notranje ozoblje-nje na odvalnem rezkalnem stroju OF-10 znamke TOS«. Z malenkostnimi dimenzionalnimi korekturami -se ta.naprava lahko prilagodi tudi -na druge tovrstne -stroje. Torej je njen pomen zelo širok in zato je -bila naloga predlagana upravnemu odboru -sklada Bori-sa Kidriča.
Na podlagi sklepa 1. seje UO Sklada Kidričevih nagrad za študente visokošolskih zavodov v Mariboru z dne 29. 3. 1966 je bil določen za nagrado — med 9 študenti mariborskih šol — tudi tovariš Gajser Stane. Slovesna -podelitev nagrad je bila izvršena v ponedeljek, 11. aprila 1966 ob 11. uri v Domu političnih organizacij v Mariboru.
Nagrajenec je povedal, da je srečen in zadovoljen, še bolj zadovoljen -pa bo, če bo lahko -svojo zamisel realiziral v našem podjetju.
Ta -uspeh našega -strokovnega sodelavca g-ovor-i za to, da velja naše resne izredne študente še naprej podpreti -pri študiju.
Nagrajencu iskreno čestitamo!
Rudi Uršič
Obvestilo vsem članom ljudske tehnike Štore
Praznovanje Dneva mladosti 1966
Vsako leto spomladi pričnemo v v.seh organizacijah, Usi vključujejo mladino, z ohsežniimi pripravami za praznovanje našega skupnega praznika Dneva mladosti. Dan mladosti ni več <samo mladinski praznik, temveč je postal praznik Vseh naših ljudi. Tudii za letošnje praznovanje naj bi so odločili, da se navežemo na spomine in jih ob našem mladostnem prazniku povežemo s sedanjostjo.
Letošnje praznovanje Dneva mladosti je povezano s 25. obletnico revolucije jugoslovanskih narodov, s 25. obletnico ustanovitve naše armade in 20. obletnico prve mladinske delovne brigade po osvoboditvi pri izgradnji proge Brčko—Banoviči. Na ta način Ibi letošnje praznovanje obudilo spomine na te dogodke in jih vnovič povezalo z našo stvarnostjo, z nalogami, ki jih ima mlada generacija pri razvijanju vrednot revolucije, osvobodilnega boja in prostovoljnega del-a mladine.
Praznovanje 25. obletnice ljudske revolucije in ustanovitve JLA bo osrednje vsebinsko obeležje letošnjega Dneva mladosti. Ne gre le za obujanje spominov, temveč za poglobljen pogled nazaj, ki naj mladim da moč za
uresničevanje njihovih današnjih nalog. Obujanje in razvijanje 'tradicij NOB mora dohiti v tem praznovanju še poseben poudarek.
Štafeta mladosti bo letos krenila iz Rudega, kjer je bila 22.12. 1941. leta ustanovljena 1. Proletarska 'brigada in bo na svoji poti 'Obiskala mnogo partizanskih bojišč in pomembnih krajev. Tudi v Sloveniji bo potekala šta-
feta po 'krajih, ki so bòli središče osvobodilnega boja našega naroda.
Storiarli homo letos imeli priliko pozdraviti in sodelovati v zvezni štafeti, ki bo šla skozi naš kraj dne 16. maja t. 1. približno ob 8. uri zjutraj.
Vsi se še spominjamo izrednega uspeha naših pionirjev iz nastopa na centralni proslavi v Beogradu lansko leto na Dan
mladosti, zato pa je prav, da letos pripravimo v Štorah bogatejši program in da damo možnost naši mladimi, da svoj praznik kar najbolje proslavi. Tesna vsebinska povezanost vseh zainteresiranih organizacij mora zagotoviti, da bo v vseh organizacijah to praznovanje čimbolj neposredno, sproščeno in povezano z obletnico, ki jo praznujemo.
Tine Veber
Društvo Partizan-Kovinar ima v svojih vrstah veliko število mladih članov. Največ jih je v gimnastični in smučarski sekciji. Na sliki vidimo mlade člane društva na letošnjem občnem zboru
Soliden start kegljačev
Kot vsako leto se je tudi letos pričelo s tekmovanjem posameznikov v disciplini 200 lučajev na izpadanje. Tekmovanje se je vršilo v Celju v sodelovanju najboljših kegljačev občine Celje. Za to prireditev je kegljaška sekcija liz Štor prijavila 17 svojih trenutno najboljših kegljačev. Po rezultatih, ki so jih dosegli naši tekmovalci, lahko trdimo, da iso vsi zadovoljivo opravili svoje naloge, 'prijetno pa je presenetil Šalič Tomo, ki se je v izredno močni konkurenci plasiral na 2. mesto med 142 tekmovalci. Poleg Salica so dosegli odlične uspehe še Lubej Ciril, Sivka Jože in Dane Rukavina, ki so se skupaj s Šaličem na čelu plasirali v višji razred tekmovanja Tekmovalne skupnosti Celja (bivši Okraj). Na tem tekmovanju je ponovno dosegel največji uspeh Salič Tomo 2. mesto in izredno lep plasma Lubej Cirila 5. mesto. V tem tekmovanju pa je Šalič Tomo dosegel nov .klubski rekord 911 podrtih kegljev.
Po končanem tekmovanju po-isameznikov se je pričelo tekmovanje v parih 2 X 200 lučajev. Tudi na to tekmovanje, ki se je prav tako vršilo v Celju, je kegljaška .sekcija poslala najboljše iz tekmovanja posamezni-
kov. Štorsike kegljače so zastopali štirje pari in dosegli sledeče rezultate:
3. mesto Šalič Tomo — Lubej Ciril 1726 podrtih kegljev;
7.	mesto Krajnc Stane — Sivka Jože 1678 podrtih kegljev;
8.	mesto ing. Starc Milko — Krajnc Emil 1667 podrti kegljev;
H. mesto Rukavina Dane — Gobov Ante 1632 podrtih kegljev.
Na tem tekmovanju je nastopilo 38 parov.
Prvi trije pari so s temi rezultati dosegli pogoje za udeležbo na republiškem prvenstvu, ki je bóllo dne 17. aprila v Mariboru. Tam so dosegli naslednje rezultate:
Krajnc Stane 823, Sivka Jože '869 skupno 1692 podrtih kegljev; Lubej Ciril 863, Šalič Tomo 807 skupno 1670 podrtih kegljev; Krajnc Emiil 796, tog. Starc Milko 857 skupno 1553 podrtih kegljev.
T. V.
Pišite v
»Železarja«
SAH V ŠTORAH
Dne 16. t. m. je bila odigrana zadnja partija turnirja za prvenstvo šahovske sekcije DPD »Svobode« Štore. Turnir je trajal 3 mesece in ise ga je udeležilo 18 šahistov. Igralo se je 2-krat tedensko v klubu Kulturnega doma. Turnir je dal naslednje rezultate:
1.	Janežič (komerciala) 14,5 točk
2.	Nečemar (uprava) 13,5 točk
3.	Šramel (vzdrž. obrati) lil,5 'točk
4.	—6. Gajšek (OTK) 11 točk
4.—6. Arzenšek M. (komerciala) 11 točk
4.—6. Arzenšek Š. (stan. enota) 11 točk
7.	Belej (komerciala) 10,5 točk
8.	Diacci (energetski) 10 točk
9.	Riiček (livarna) 9,5 itočk
10.	Zabojnik (komerciala) 9 točk
11.	Vrečko (livarna valjev) 7,5 točk
12.	Kline (vzdirž. obrat) 7 .točk
13.	Možgan (OTK) 6,5 točk
14.	Sovič (mehanična) 6 točk
15.	Plahuta (elektropjavž) 5,5 točk
16.	Mohorič (tel. centrala) 4 točke
17.	Kamenik (OTK) 3 točke
18.	Godunc (kem. lab.) 2 točki
Večina igralcev je bila zelo izenačenih, saj je med igralci, ki so .se plasirali od 3. do 10. mesta le dve to pol točke razlike, kar je prispevalo k zanimivosti turnirja, istočasno je bil .turnir za izbiro reprezentance železarne, ki bo zastopala podjetje na letošnjem medobčinskem to republiškem isiindiikatoem prvenstvu, kakor tudi na drugih nastopih to isrečanjlih.
Dne 3. 3. 1966 se je končalo tudi Sindikalno šahovsko prvenstvo za obetalo Celje. Udeležilo se .ga je 10 štiričlanskih ekip. Železarna Štore je zasedla tretje mesto, za ekipama Cinkarne in Ingrada. Vzroke, da so naši predstavniki izpustili že skoraj tradicionalno prvo mesto, je iskati .predvsem v tem, da so večkrat izostali iz upravičenih razlogov najmočnejiši igralci, kar je bilo v zelo izenačeni konkurenci dovolj, da nismo mogli resneje poseči v borbo za prvo mesto. Ponovna prilika, da pokažemo, da nimamo namena za stalno obtičati na tretjem mestu bo na medobčinskem prvenstvu, ki se ga bodo poleg najboljših celjskih moštev udeležile tudi najboljše sindikalne ekipe moštev bivšega celjskega okraja.
življanje je v Naselju poskrbljeno. Študentske organizacije prirejajo številna predavanja o politiki, gospodarstvu in drugih aktualnih vprašanjih, ki so vselej, dobro obiskovana in zdebatirana z O9tro, vendar odkrito študentsko kritiko. Ples v Naselju je vsak teden tako rekoč obvezen, ob četrtkih pa lahko gledaš film (za 40 študentskih dinarjev). In ker pogosto gostuje v Naselju celo ljubljanska Drama, imaš v Naselju prav vse, celo študentski elektroservis, čevljarski servis, foto temnico, frizerski salon »Ico Brica« in še druge bolj ali manj črne ustanove.
V našem bloku stanuje sedaj 11 naših štipendistov. Sobe v našem bloku so zelo svetle .in imajo samo dve postelji. V vsakem nadstropju je tudi kopalnica, kjer je dvakrat tedensko topla voda, in pa čajna kuhinja, kjer si lahko sam pripraviš zajtrk ali večerjo in ki pride prav posebno študentom z Bližnjega vzhoda, da si skuhajo svoj nepogrešljivi pilav.
Blok ima tudi svoj televizor, ki smo ga študentje sami kupili, ping-pong mizo, na terasi pa ležalnike za sončenje in tuš.
Življenje v bloku ;se začne ob 9. uri dopoldne. Zvečer pa je bolje, da ne ■ greš ispat pred 24. uro, ker te bo sicer zbudil kdo iz sosednje sobe ali pa iz drugega bloka, ki bo prišel na klepet. Css študija >in čas noči se .pokrivata. Glavni ikalilci nočnega miru so predvsem manjše skupine, pevško in pivsko navdahnjenih študentov, ki te ' bodo ob 4. uri zjutraj vrgli iz postelje s svojimi hripavimi glasovi: »Pri farni cerkvici ...« Nemalokrat so jezni stanovalci take zbore polili z vodo in obmetali s steklenicami.
Seveda pa so razne priložnostne hišne zabave kot npr. ob opravljenem izpitu, diplomi, rojstnemu dnevu in drugih legalnih in ilegalnih praznikih, dovoljene, če so prijavljene predsedniku bloka in če so naravnane na »-sobno glasnost«.
Stolpnici v Študentskem naselju pod Rožnikom. Desno stolpnico je sgradilo UJŽ. Naša Železarna ima v njej 10 ležišč za svoje štipendiste.
SVJlTOVNA avtomobilska
INDUSTRIJA
Ker je od razvoja lin proizvodnje avtomobilske industrije v veliki meri odvisna tudi jeklarska industrija, smo po Gospodarskem vestniku povzeli nekaj podatkov o -svetovni [proizvodnji avtomobilov. Menim, da bo to prav gotovo zanimalo veliko naših bralcev, -sicer ne s -strokovnega stališča, pač le kot zanimivost.
Avtomobilska industrija sodi med -tiste panoge, ki so .se -zadnja leta razvijale zelo hitro. V letih od 1-958 do 1964 .se je proizvodnja avtomobilov na -svetu povečala za 86 odstotkov, ali od 11,3 na 21,1 milijona avtomobilov. Za razliko od strojne in alektr.o industrije je .skoraj v vseh zahodnoevropskih državah bil porast vrednosti avtomobilske industrije precej večjii. Največji .porast -proizvodnje avtomobilov je nedvomno dosegla Japonska, .in -sicer je v letu 1964 imela kar 616-ikrat večjo -proizvodnjo od leta 1958.
Kje stanujejo naši štipendisti
Verjetno marsikdo med nami miti ne ve, da imamo jugoslovanski železarji v Študentskem naselju v Ljubljani, svoj blok, -kjer prebivajo -naši štipendisti. Blok je zgradilo Združenje jugoslovanskih železarn. Naša Železarna je prispevala ob priliki izgradnje bloka 10,655.000 S-dia ter k tem dobila pravico razpo-1 lagati z desetimi -ležišči. Tako mats stane vsako ležišče 1,067.000 S-din.
Naš -blok je šesti, ki je zrasel v Študentskem naselju pod Rožnikom. Leto dni kasneje je Združenje jugoslovanskih univerz zgradilo poleg njega še eno .stolpnico, za dekleta. Tako so -sedaj v Naselju štirje ženski in trije moški bloki. V pritličju obeh -stolpnic pa -so sobe za poročene študente, ki jih ni ravno malo. Menza Študentskega naselja .sprejme do 1600 lačnih ust in
Blok je bil dograjen leta 1961 in bil -sem -med prvimi srečniki, ki smo -se vselili v nov blok. štipendisti Železarne Štore smo bili s tem .rešeni ene najhujših študentskih skrbi. Imeli smo štipendijo in stanovanje.
slovi kot dobra kuhinja, tak-o, da se tu hranijo tudi mnogi prebivalci Rožne doline, ki hočejo poceni jesti. Razen menze je v Naselju tudi kavarna.
Za kulturno in drugačno iz-
Sobe v našem bloku so modern« opremljene in svetle.
Proizvodnja v posameznih državah leta 1964 -in porast v -primerjavi z letom 1958 ista bila naslednj-a:
Proizv. 1964	Porast
v 000 avtom. (1958 = 100)
ZDA
Zah. Nemčija
Vel. Britanija
Francija
Italija
Kanada
ZSSR
9.291	181
2.S08	194
2.327	171
1.580	140
903	223
671	186
603	98
Države z manjšo proizvodnjo od SOO.OOO:
Argentina	461
Španija	377
Brazilija	251
Mehika	251
Indija	248
'ZDA so še vedno da-leč največji proizvajalec na svetu, vendar njihova udeležba v svetovni proizvodnji pada -iz leta v leto. Leta 1959 je nanje od-padlo 48,2 odstotka svetovne proizvodnje, medtem ko je leta 1964 le še 44 odištotk-ov.
Proizvodnja vzhodnoevropskih socialističnih d-ržav se je od leta 1958 -do 1964 povečala za 7 odstotkov. Največji porast so dosegli Poljaki (od 25.400 na 50.88) in NDR (od 54.100 na 94.400). Od večjih proizvajalcev ima največji izvoz Zahodna Nemčija, in sicer izvozi 50 odstotkov svoje proizvodnje. Sledijo Velika Britanija 38 odstotkov, Francija 31 odstotkov, Italija 26 odstotkov itd.
Vse kaže, da se proizvodnja avtomobilov V absolutnem številu ne povečuje, pač pa prenaša. Razvija -se močneje tam, kjer je doslej ni bilo, upada pa tam, kjer je bila doslej močna. V Jugoslaviji je nza-šala -proizvodnja avtomobilov 36.935 — leta 1964 — v podatkih Zveznega zavoda za plan .se v letu 1970 predvideva 78.000 komadov avtomobilov, povečanje znaša-213,3 %. Za to proizvodnjo bd se naj porabilo 150.570 ton proizvodov črne metalurgije. Žmahar Ivan
NEZGODE
PRI
DELU
ELEKTROPLAVŽ
VLADUŠIČ D juro. Žerjavovo-dja ga ni opozoril, đa bo premaknil žerjav. Pri premiku žerjava tudi ni pazil na delavca in ga je veriga udarila po čeladi. Z glavo je udaril ob okvir posode za granulirano žlindro ter si presekal arkado nad levim očesom.
MULEJ Alojz. Pri pregledu stikal v kabini žerjava je odstranil pokrov stikala, da bi ugotovil okvaro. Po pregledu krmilnih vodov je ročno vklopil stikalo, pri tem pa ga je obločni plamen opekel po desni roki, ker so bile s pokrovom vred odstranjene tudi dušilne komore.
VALJARNA
GRAČNER Anton. Pri vlaganju gredic v plamenično peč je gredica zdrsnila iz klešč in mu tisto velikost gredic. Zato mu je gredica drsnzila iz klešč in mu padla na nart leve noge.
LEMUT Slavko. Pri vlaganju gredic v plamenično peč ga je vozač gredic opekel z vročo gredico po obeh stegnih.
ŠIVAK Jože. Pri zakladanju ingotov v potisno peč ga je ingot pritisnil za tri prste na desni roki, ker je s kleščami zapel ingot izven težišča.
ŽAGAR Franc. Sodelavec na drugi strani ogrodja je prehitro vtaknil naslednjo palico med valje in je palica pri izteku iz valjev spotaknila imenovanega, da je padel in se udaril na čelo. Vroča palica ga je pa opekla pod kolenom desne noge.
ZUPANC Viktor je pomagal pri demontaži sklopke z grebe-njakov. Med izbijanjem se je z ročnim kladivom udaril v golen desne noge.
ŠEVO Milan. Pri rezanju valjanih palic na Škarjah v adju-staži ga je med palicami stisnilo za sredinec na levi roki.
ZALOKAR Jože. Valjana palica se je pri izteku iz končne kalibre obrnila navzgor in ga opekla okoli levega očesa.
LIVARNA SIVE LITINE
ŠKOBERNE Alojz. Pri sekanju robov na odlitku se je snel iz ročaja sekač in mu 'Odskočil v golen desne noge.
RANČIGER Vili. S sodelavcem je prenašal kalupni okvir in pri tem z roko zadel ob oster rob, kjer si je obdrgnil kazalec na desni roki.
REZAR Jakob je s kladivom udarjal po notranji strani pločevinaste škatle, da bi jo poravnal. Kladivo je odskočilo od elastične stene in ga je ročaj kladiva pritisnil za palec desne roke ob rob pločevine.
ŽALER Matevž. S kupa je vzel kaluparski okvir. Pri tem se je kup okvirjev podrl na njega in so ga okvirji stisnili za prsni koš.
JUNTEZ Darko. Pri barvanju kalupov si je z barvo, ki je razredčena s špiritom, zmočil hlače. Ko je prižgal špirit na kalupu, so se mu vnele tudi hlače, zaradi česar je dobil opekline na levi nogi.
MEHANIČNA DELAVNICA
KRALJ Janko. Pri montaži »bočnega nosilca pri SM peči je nosilec dvignil z vlagalnim strojem. Ko ga je hotel pripeti na ročno dvigalo BKS je obočni nosilec zdrsnil in ga udaril po zapestju leve roke.
ENERGETSKI OBRAT
LAZIČKI Ivan. Med jemanjem jeklenke z ramen sta se s sodelavcem v tesnem prostoru ob kupolki obrnila in ga je jeklenka pritisnila za desno roko ob ponovco.
PROMET IN AVTOODDELEK
KOLAR Franc. Z ročno dvigalko je dvigal viličarja, ki je zagreznil na mehkem 'zemljišču. Varovalna zastočka na dvigalu je popustila in ga je ročica udarila po desni roki.
GRAČNER Janez. Med vzvratno vožnjo je lokomotiva s krmilnim drogovjem zadela v od-
litek, ki se je zakotalil v profil proge in se prevrnila na desno stran. Imenovani je stal na desni strani dimnice je ob prevrnjeni lokomotivi odskočil vstran. Rokavica se mu je zataknila za držaj na dimnici, ko je v naglici icvlekel roko in si je pri tem poškodoval palec.
SUŠEČ Milan. Ob prevrnitvi lokomotive je bil v kabini in je pri padcu pritisnil desno nogo ob vročo cev ter se opekel po meči.
EKSPEDIT
VIDOVIČ Milan se je po končanem delu šel umivat. Med potjo je neprevidno stopil na tračnico ter si izvinil levo nogo v gležnju.
Na poti na delo so se poškodovali:
JELENC Franc iz valjarne se je spotaknil na drevesni korenini in padel. Poškodoval si je hrbtenico.
DROBNE Henrik s prometa je na snegu padel s kolesom in si poškodoval desno ramo.
TURNŠEK Alojz iz OTK se je z motorjem zaletel v neprevidnega pešca in pri tem tudi sam padel ter si poškodoval glavo.
NOVOSTI VSTROKOVNI TEHNIČNI KNJIŽNICI
1.	Koroleva E. P.: Sčetno-per-foracionnije mašini. Moskva 1965, s. 3188.
2.	Pelhan C.: Kinetika razpada cementata v nodularni litini za valje. Poročila matelurškega inštituta v Ljubljani, 1965, s. 3187.
3.	Metalurški inštitut v Ljubljani: Smernice za naručivanje i preuzimanje peči. L. 1966, sign. 3186.
4.	Colloque de Portorož, sept. 1958. Lärsenic, le cuivre et les autres oligočlements... sign. 3185/a, 3185/b.
5.	Šematsko pretstavljanje algoritama 1 simbolički jezik au-tocod III za rač. mašinu Eliot 803, UJŽ — 1966, sign. 3184/a, 3184/b.
6.	Eksploatacija neprerivnih melkosortnih stanov. Izd. »Metallurgy a« Moskva 1965. sign. 1604.
7.	Rezervji prokatnogo proiz-vodstva. Izd. »Metalurgija«, Moskva, 1965, sign. 1602.
8.	Maizeljs D. P.: Organizacija, planirovanje i finanisirovanje ka-pitalnogo strojite! j st va, Moskva 1965, sign. 16Q2.
9.	Teorija metaillurgičeskih processov v feonventerah i mar-tenovsfcih pečeh. Moskva 1965, sign. 1606.
10.	Gončarov B. F.: Proizvod-
istvo čugana. Izd. »Metallurgia« 1965, sign. 1601.
11.	Sorkin P. A.: Šihtovščik martenovskogo ceha. Izd. »Metallurgia« Moskva 1965, sign. 1599.
12.	Bibliografija Jugoslavije, JBI, Beograd, 1965, sign. 1600/12.
13.	Pešič Miodrag: Hladno izvlačenje žica, šipki i cevi. »Tehnička knjiga« Beograd 1965, sign. inv. 1579.
14.	Strojin F.: Izdelava izolacijskega praška. Poročilo metal, inštituta Ljubljana 1965—1966. Sign. 3191.
15.	Tomaščov N. D.: Passdvnost i zaštita m et atov ot korozii. »Nauka« Moskva 1965, sign. 1607.
16.	Vologdin V.: Paika 1 na-plavka pri indukcionnom nagre-ve. Izd. »Mašinoistrojenje«, Moskva 1965, sign. 1808.
17.	Platonov G. F.: Parametri 1 električeskie režimi metallur-gičeskih elektrodnih peče j. Moskva 1965, sign. 1609.
18.	Medvedev Ja I.: Gaz ji v 11-tejnoi forme. Izd. »Mašinostroje-nje« Mskva 1965, sign. 1610.
19.	Konovalov L. A.: Analiz rezervov sniženi j a sebestojimosti eleiktrostali. »Metallurgy a« Moskva 1965, sign. 1611.
20.	Kamušič Mitja: Organizacija in samoupravljanje. Zal.
FILMI V ŠTORAH
30. 4. — 1. 5. 1966 »IZDAJALEC«
Jugoslovanski film 7. — 8. 5. 1966
»ŽENA V DOMAČI HALJI« angleški film
14.	— 15. 5. 1966 »SMRT SE IMENUJE ENGELICHEN« češki film
21.	— 22. 5. 1966 »PTICE«
ameriški barvni film
28.	— 29. 5. 1966 »SAN JURO«
Japonski CS film
FILMI V CELJU KINO UNION:
Od 30. 4. — 5. 5. — »V SENCI ZOROA« — ital.-špansiki CS barvni film
Od 6. 5. — 8. 5. — »SEJEM NAVIHANCEV« — francoski film Od' 9. 5. — 12. 5. — »ZLOČIN V HOTELU« — nemški film.
Od 13. 5. — 16. 5. — »SLAMNATA ŽENA« — ameriški barvni WW film
KINO METROPOL:
Od 28. 4. — 30. 4. — »PRETRGANI OKOVI« — kinoteka — ameriški film
Od 1. 5. — 4. 5. — »MRLIČEM VSTOP PREPOVEDAN« — jugoslovanski film Od 5. 5.—9. 5. — »GERONIMO«-
—	ameriški barvni CS film Od 10. 5. — 12. 5. — »SREČNI
DNEVI« — sovjetski film Od 13. 5. — 16. 5. — »STO PEKLENSKIH dni« — jugosl-nemšiki barvni CS film
LETNI KINO:
Od 1. 5. — 2. 5. — »DVA TEDNA V DRUGEM MESTU« — ameriški barvni CS film Od 3. 5. — 4. 5. — »BILO JIH JE SEDEM« — ameriški barvni CS film ,
Od 5. 5. — 6. 5. — »LOLITA« — ameriški film
Od 7. 5. — 8. 5. — »NORMANI«
—	ameriški barvni CS film Od 9. 5. — 10. 5. — »NA MESTO
DRŽAVLJAN POKORNI« — jugoslovanski film Od 11. 5. — 12. 5. — »STRELJANJE POPOLDNE«— ameriški barvni CS film
Od 13. 5. — 15. 5. — »GRENKA ŽETE V« — ameriški barvni CS film
»Življenje in tehnika« Ljubljana 1965, Sign. 1612.
21.	Koncepcije perspektivnog razvoja livmičke industrije SFRJ X. deo, UJ-L, Beograd 1965, sign. 3131 /X.
22.	Horgas Z.: Analitieno-ista-■tistička studija sadržaja 02 i N2 u čelicima jugoslovenske proizvodnje (Rezultati, za 1964), Zenica, 1965, sign. 3190.
23.	Ultrazvučni defektoskopski atlas. IL dio, Zenica 1965. Institut za metalurška istraživanja. Zenica, a. 3189.
l	V
V MESECU MARCU 1966
NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI
Korošec Stanislava Milan, pomožni delavec, Samotama.
Sivka Franca Franc iz Pečovja, delavec, Samotama.
Kovač Štefan iz Šentjanža, delavec, Samotama.
Senica Stanislava Stanislav iz Štor - Pečovja, delavec, Samotama.
Rozman Antona .Zofija iz Štor, SS izobrazba, na delovnem mestu pripravnika v finančnem sektorju.
Seiberl Ignaca Hubert iz Kompot, obratni električar, elektro-oforat.
Čer,noša Frančiške Martin iz Zg. Selc pri Ponikvi, obratni električar, elektroobrat.
Šarllah Pavla Franc iz Vrbne-ga pri Šentjurju, žerjavovodja, Mvarna valjev.
Kocjančič Jožefa Martin iz Štor, ključavničar, mehanična delavnica.
Krajšek Franca Jožef iz Pro-žinske vasi, strugar, mehanična delavnica.
Kovač Jurija Stanko iz Šentjanža, strugar, mehanična delavnica.
Pečnak Ivana Anton iz Šmarja pri Jelšah, ključavničar, mehanična delavnica.
Ribič Alojza Ivan iz Brecljeva pri Šmarju, ključavničar, mehanična delavnica.
Goršaik Franca Franc iz Teharij, strugar, mehanična delavnica.
Uršič Karla Anton iz Šentjurja, livar, kemični laboratorij.
Gozdnikar Alojza Miroslav iz Laškega, električar, elektroobrat.
Mlaiker Jakoba Anton liz Pod-ga.ja pri Ponikvi, strugar, mehanična delavnica.
Uršič Franca Jožef iz lanenega pri Podčetrtku, strugar, mehanična delavnica.
Tamšek Viljema Viljem iz Gro-Ibelc ipri Slivnici, delavec, livarna siive litine.
Bovha Jožefa Jožef iz Loke pri Žusmu, delavec, valjarna.
Križnik Jožefa Vinko iz Podloga pri Planini, delavec, livarna ;sive litine.
Peček Janeza Franc iz Pleto-varij, delavec, livarna sive litine.
ODŠLI NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA V JLA
* PANTNER Stanislav, strojni ključavničar v mehanični delavnici; RATAJC Janez, strojni
ključavničar v mehanični delavnici; ZORKO Ivan, strugar v ob-deloyalnici valjev; OZEK Anton, elektromehanik v elektr o obratu; HLADIN Konrad, 'strugar v mehanični delavnici; PL ANKO Ivan, valjarski delavec v'valjar-ni; BAUMKIRHNER Drago, že-rjiavovodja na elektr aplavzu; LEŠEK Janez, operat. planer v pripravi. pr oizvodn j e ; CENTRIH Milan, elektromehanik iz elek-troobrata; HERČEK Edvard, orodjar v mehanični delavnici; KOVAČIČ Marjan, strugar v mehanični delavnici; TOVORNIK Ludvik, čistilec litine v livarni sive litine; TIMPRAN Miloš, strojni ključavničar, mehanična delavnica; BLACA Idriz, vozač ingotov v valjarni; GOBEC Ervin, ročni oblikovalec v samotami; FERLEŽ Milan, pomožni zidar, gradbeni oddelek; POČI-VALŠEK Anton, delavec_ pri drobilcu v samotami; ANŽLO-VAR Marjan, strugar v mehanični delavnici; OJSTERŠEK Andrej, priučen delavec v mehanični delavnici; ZAVŠEK Andrej, kurjač sušilne peči na elektr opla vžu; MERNIK Silvester, analitik iz kemičnega laboratorija; POLAK Maks, delavec pri mešalcu mase v šamotarni; KLADNIK Vaclav, delavec pri drobilcu v šamotarni; MOČNIK Stanislav, reskalec v obdeloval-nici valjev; DROBNE Stanko, premikač na prometu; FIDLER Ivan, strojni ključavničar v mehanični delavnici; GODICELJ Franc, elektro mehanik v elek-troobratu; TURK Franc, istro jni ključavničar v mehanični delavnici; KOJNIK Avgust, analitik iz kemičnega laboratorija.
NISO VEČ ČLANI NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI
UPOKOJENI ZARADI INVALIDNOSTI:
FENDRE Franc, star 57 let, v Železarni delal 11 let, bil je na delovnem mestu tesarja v gradbenem- oddelku; GRAJŽL Ivan, star 46 let, v Železarni delal nekaj nad 21 let, prej v valjarni, nazadnje pa kot kontrolor valj arskih proizvodov na OTK; GOBEC Jernej, star 55 let, v Že-zarni delal 27 let v obratu valjarna; VODENIK Andrej, star 56 let, v Železarni delal več kot 19 let nazadnje na elektroplavžu; PINTER Marija, stara 43 let, v Železarni zaposlena nekaj nad 19 let, na delovnem mestu pomožne delavke na ekspeditu.
ODŠLI IZ PODJETJA:
VODEB Mihael, strojni ključavničar, delal v mehanični delavnici in je samovoljno zapustil delo; KOVAČ Štefan, delal kot delavec v samotami, je v času poskusnega dela izjavil, da ne želi ostati na delu v naši delovni skupnosti; BURNIK Dušan, dipl. metal, inž., delal v razvojnem oddelku, je na lastno željo (Sporazumno *s podjetjem prenehal delati v tem podjetju za bo-bo enega leta zaradi odhoda v Indijo; LAZIČ Spiro, delavec v valjarni, je odpovedal delo; KRAMPERŠEK Matija, delavec v livarni sive litine, je odpovedal delo; KAZAKOVIČ Dragoljub, delavec v jeklarni, je odpovedal delo; ŽABERL Anton, delavec v valjarni, je odpovedal delo; BREZNIK Edvard, kemolabo-rant, je prenehal delati v tem podjetju na lastno željo in sporazumno is podjetjem zaradi preselitve v drug kraj ; OLUP Franc, gradbeni tehnik, delal kot pripravnik v UOS, delovno razmerje je prenehalo po odpovedi podjetja.
UMRL JE:
ŠPES Alojz, rojen 4. 11. 1933, elektromehanik v elektroobratu.
NA NOVI
ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE:
VOK Mariji iz uprave osnovnih sredstev in MAVEC Ivanu 'iz komercialnega sektorja ter KRESNIK-Francu iz gradbenega oddelka.
NARAŠŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
KOPRIVC Vili iz šamotame, GRAČNER Franc iz prometa, BEKUŠ Stanko iz energetskega obrata, ŠKORJANC Leopold iz šamotarne, TERŠEK Anton iz elektroplavža, ŠMID Adolf iz ek-(spedita, ZALOKAR Vid iz livarne sive litine, ARLIČ Martin iz elektroplavža, FRECE Ivan iz jeklarne, TURNŠEK Jože iz mehanične delavnice, OCVIRK Stane iz direkcije — HTV službe, PIL-KO Martin iz prometa, VRHOV-ŠEK Ivan iz livarne rive litine, KNEZ MIRKO iz jeklarne, KRISTAN Ivan iz tehničnega sektorja — priprave vzdrževanja in MOČNIK por. KRISTAN Marija iz finančnega sektorja ter KOŠIR Jože iz elektroplavža.
Čestitamo!
IZOSTANKI V MESECU FEBRUARJU:
Zaradi bolezni je bilo 2.494 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1.738, zaradi izredno plačanega dopusta 200, zaradi opravičenih izostankov 13, zaradi neopravičenih izostankov 16 in zaradi ostalih (izostankov 568 delovnih dni, torej skupaj 5.029 delovnih dni.
KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI
V mesecu marcu 1966 so (komisije za kršitev delovne dolžnosti» izrekle skupno 28 ukrepov, od tega 14 opominov, 11 javnih opominov in 3 zadnje javne opomine.
Delovno dolžnost so prekršili:
VODENIK Andrej iz elektroplavža s tem, ko je 9 dni neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
TURNŠEK Franc iz elektroplavža je 21. 2. 1966 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
SAVIĆ Jovo iz elektroplavža je 18. 1. 1966 odklonil delovni nalog, ki mu ga je dal mojster — javni opomin.
GUČEK Alojz iz elektiroplav-ža je dne 26. in 27. 2. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
TRI VIČ Obrad iz valjarne je dne 1. in 2. 2. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
PERC Konrad iz valjarne je dne 15. 5. 1966 neopravičeno izostal z dela oziroma ni prinesel dravniškega potrdila o materini bolezni — javni opomin.
ROJC Milan iz valjarne jedne
5.	3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
BURI C Josip iz valjarne je dne 12. 3. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin.
FUCHS Friderik in PLANKO Ivan iz valjarne sta z ne tovariškim odnosom prekršila delovno dolžnost — javni opomin.
VODEB Jože iz prometa je dne
28.	11. 1965, ko je kurjač upravljal lokomotivo, -ostal pasiven, oziroma ni reagiral, da bi preprečil kurjaču upravljanje z lokomotivo — javni opomin.
GAJŠEK Zofija iz komunalnega oddelka je v mesecu februarju (stalno zamujala na delo — javni opomin.
OBVESTILO
Nepričakovana smrt je iztrgala iz naših vrst našega dolgoletnega delavca na ekspeditu ROMIH ALOJZA Pridnemu, vestnemu in vseskozi tovariškemu sodelavcu bo kolektiv ohranil trajen in lep spomin.