I / \ ' F0: 1 •(Jfr' AVBSJBBM .s' -. 6 svete KimSIE TEU. Vzet iz -/ ^' <-/ , JEvanffeishih Minke v, v katerih natis so nar častitiši milostlivši FIRST, GOSPOD GOSPOD F®ASC LAVANTINSKI ŠKOF 18. dan grudna 1844 dovolili. Četerti natisa X CELI, per Jožefu Gajgerju bukvarji. 1856 . ■ 111318 M 639. 2)er Slbbntd be$ notliegenben lčate$t£imu6, betifelt: \ Katekizem svete katolške vere, initb jut inerten Sluflage fjiemlt “on DtbtnatiatSiuegen genelj> miget, unb beffett ©ebtaudb in bet £it i Pena po§tava. Od vere. L Razdelek. Kaj je katolška vera. 5. Kaj je vera katolškiga kristjana ? Vera katolškiga Kristjana je čeznaturna ljuč, dar božji, od Boga vlita čednost, po ka¬ teri vse terdi ino za res dem, kar je Bog razodel, ino kar katolška cerkuv zapoveduje vervati, naj bo zapisano ali ne. 6. Kaj se pravi keršansko vervati? Keršansko katolško vervati se pravi vse za res deržati, kar je Bog razodel, alj kar cerkuv zapoveduje vervati, naj bo zapisano alj ne. 7. Ali je k zveličanju zadosti, de katolški kristjan le v sercu verje, kar je Bog razodel? K zveličanju ni zadosti, de katolški krist¬ jan le v sercu verje, kar je Bog razodel: teinuč tudi mora 1. svojo vero v djanju ska- zati; 2. kar v sercu verje, ako je potreba, tudi z vstmi očitno spoznati. 8. Zakaj se mora vervati, kar je Bog razodel? Mora se vervati, kar je Bog razodel, ker je Bog večna resnica ino neskončna modrost, kateri ne more goljfati, ne goljfan biti. 9. Od kod vemo, kaj je Bog razodel ? Kaj je Bog razodel, vemo, ali iz zapi¬ sane, alj iz nezapisane besede božje. 7 Perva postava. 0(1 vere. 10. Kaj.se zastopi pod zapisano besedo božjo? Pod zapisano besedo božjo, kateri se tudi sveto pismo reče, se zastopijo vse tiste bukve, katere so po noterdajanju božji ga Duha od svetih inožov pisane, ino od svete katolike cerkve za take spoznane ino oznanjene. 11. Kaj se zastopi pod nezapisano besedo božjo? Pod nezapisano besedo božjo, kateri se tudi vustno zročilo reče, se zastopijo tisti nauki vere ino dolžnost, katere so apostelni, alj iz vust Jezusa Kristusa sami slisali, alj iz no- terdajanje svetiga Duha pridgovali, pa ne popisali. 12. Kje je vustno zročilo hranjeno? Vustno zročilo je samuč v katoliki cer¬ kvi zmiraj, zvesto iuo nepopačeno hranjeno. 13. Zakaj verje katolški kristjan cerkvi, ako kaj vervati zapove ? Katoliki kristjan verje cerkvi, ako mu kaj vervati zapove, naj bo zapisano alj ne, ker je Kristus zapovedal cerkuv poslušati, katera je steber ino fundament resnice. 14. Je vera vsakima človeku, kateri želi zveličan biti, potrebna? Vera je vsakimu človeku, kateri želi zve¬ ličan biti, potrebna; zakaj brez vere je nemo¬ goče Bogu dopasti. 15. Kaj je potreba vsakimu človeku, kadar k pameti pride, ve- diti ino vervati, de bo zveličan ? Vsakimu človeku, kadar k pameti pride, je potreba vediti ino vervati, de bo zveličan: 1. De je en Bog- 2. De je Bog pravičen sodnik, kateri dobro plačuje, ino hudo strafuje, 8 Perva postava. 3. De so tri božje peršone, eniga bitja ino ene nature, Oče, Sin ino sveti Duh. 4. De je druga božja peršona človek po¬ stala, nas na križu odrešit ino večno zveličat. 16. Katere resnice še mora vsaki katolški kristjan verh poprej imenovanih poglavitnih resnic keršanske katolške vere ve¬ diti ino vervati? Vsak katolški kristjan mora se več po¬ prej imenovanih resnic keršanske katolške vere vediti ino vervati: 1. De je človeška duša neumerjoča. 2. De je gnada božja k zveličanju po¬ trebna, ino de človek brez gnade božje za večno živlenje nič zasluženja vredniga ne more storiti. 17. Kaj je gnada, katera je k zveličanju potrebna, ino brez ka¬ tere človek nič za večno živlenje zasluženja vredniga ne more storiti? Gnada, katera je k sveličanju potrebna, ino brez katere človek nič za večno živlenje zasluženja vredniga ne more storiti, je znotrajni čeznaturni dar, kateriga Bog pametnim stvarem brez njihoviga zasluženja podeli. 18. Kaj je vsakiinu kafolškimu kristjanu zapovedano vediti? Vsakimu katolškimu kristjanu je zapo¬ vedano vediti: t. Apostolsko vero. 2. Go¬ spodovo molituv. 3. Deset božjih ino pet cerkovnih zapoved. 4. Sedem svetih Zakra¬ mentov. 5. Keršansko pravico. 19. Kje je, kar katolški kristjan vervati mora, sosebno zapopadeno ? V apostolski veri, (katera je nar pervi med poprej imenovanimi ino za vervati zapo- Od vere. 9 vedanimi deli,) je sosebno zapopadeno, kar katolški kristjan vervati more. 20. Kako se glasi apostolska vera? Apostolska vera se tako glasi: Verjem v Boga Očeta vsegamogočniga, stvarnika nebes ino zemlje. Ino v Jezusa Kristusa, Sina njega, ediniga Gospoda našiga. Kateri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Pončjam Pilatužam, križan bil, vmerl ino v grob položen. Dol je šel pred pekel, tretji dan od sinerti vstal. Gori je šel v nebesa, sedi' na desnici Boga Očeta vsegamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive iuo mertve. Verjem v svetiga Duha; sveto katolško cerkuv; gmajno svetnikov; odpušanje grehov, vstajenje mesa; ino večno živlenje. Amen. 21. Koljko delov ali členov ima apostolska vera? Apostolska vera ima dvanajst delov alj členov. II. Razdelek. Od dvanajsterih členov vere. §. 1. Od perviga člena vere. 22. Kako se glasi pervi člen vere? Pervi člen vere se tako glasi: . Verjem v Boga Očeta vsegamogočniga , stvarnika nebes ino zemlje. a) Od Boga. 23. Koljko je Bogov? Le en sam Bog je. 10 Perva postava. 24. Kaj je Bog? * Bog je sam od sebe narbolj popolnama bitje. 25. Katere lastnosti božje imame sosebno vediti? Te lastnosti božje >mamo sosebno vediti. 1. Bog je večen; je vselaj bil, je, iao bo vselaj. 2. Bog je čisti Di h; bitje, katero iina narbolj popolnama zaslopnost ino nar bolsi voljo, telesa pa nima. 3. Bog je vsegavedejoč; ve vse, prete¬ čeno,, pričejoče ino prihodno; ve nase nar- skrivnisi misli, ino zatoraj ne more goljufan biti. 4. Bog je neskončno moder; vse ravna k dosegi svojih namenov, ino izvoli k temu narpripravuisi perpomočke. 5. Bog je vsegamogočen; je stvariTnebo ino zemljo: ino vse, kar je; njemu ni nič ne¬ mogoče storiti. 6. Bog je povsod pričejoč; je povsod v ne- besah, ino na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče ino ljubi dobro, ino sovraži hudo. 8. Bog je neskončno resničen ino zvest; ne more legati, ne goljfati. 9. Bog je nespremenliv; je od vekomaj do vekomaj v sebi ravno tisti. 10. Bog je neskončno dober; ne le sam v sebi, ino sam od sebe kakor narbolj popol¬ nama ino narboljsi bitje; temuč je tudi neskon¬ čno dober svojim stvarem, vse dobro imamo alj na ravnost, alj skoz njegove stvari od njega. 11. Bog je neskončno vsmilen; nam od¬ pusta nase grehe. Od vere. 11 12. Bog je neskončno pravičen; plačuje dobro ino štrafuje hudo. 26. Koljko je božjih peršon? Tri božje peršone so. 27. Od kod vemo, de so tri božje peršone? To vemo iz svetiga pisma, katero od treh božjih peršon govori, ino vsaki iz,med njih pervlastf: 1. božjo naturo ino bitje, 2. božje lastnosti, 3. božje ime, 4. božje djanja, ino 5. božjo čast. 28. Kako se imenujejo tri božje peršone? Tri božje persone se imenujejo: perva Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. 29. Kako se tri božje peršone med sebo razločijo? Te tri božje persone se tako med sebo razločijo: Oče je sam od sebe od vekomaj; Sin je rojen od Očeta od vekomaj; sveti Duh iz-haja od Očeta ino Sina skupej od vekomaj. 30. Katere djanja se vsaki božji peršoni posebej pervlastijo? Vsaki božji personi se posebne djanja pervlastijo: Očetu stvarjenje; Sinu odrešenje; svetimu Duhu posvečenje. 31. Kako se imenujejo vse tri božje peršone skupej? Vse tri božje persone skupej se imenu¬ jejo presveta Trojica. 32. S čem spozna katolški kristjan presveto Trojico? Katolški kristjan spozna presveto Tro¬ jico z znamnjam svetiga križa, ker kadar križ dela, vsako treh božjih peršon imenuje. 12 Perva postava. 33. Kaj spozna katolški kristjan še več zznamnjam svetiga križa? Katolški kristjan spozna z znamnjam sve¬ tiga križa tudi, de je Jezus Kristus, kadar je na križu vmerl, nas s svojo smertjo odrešil. 34. Kako se križ dela? Križ se dela z desnico, s katero se za- znamova celo, vusta ino perse, in se reče: V imenu Boga, -j- Očeta, ino -j* Sina, ino svetiga -j- Duha. Amen. b) Od stvarjenja. 35. Kdo je vse stvaril? Bog je stvaril nebo ino zemljo, ino vse, karje. 36. Kaj pomeni beseda: stvariti? Beseda: stvariti pomeni toliko, kakor, iz nič kaj storiti. 37. Kateri so nar imenitniši stvari božje ? Nar imenitniši stvari božje so angeli ino človek. 38. Kaj so angeli? Angeli so čisti duhovi, imajo zastopnost ino voljo, života pa nimajo. 39. Zakaj je Bog angele stvaril? v Bog je angele stvaril, de bi njega častili, ljubili ino molili, njemu služili, ino ljudi varovali. 40. Kako je Bog angele stvaril? Bog je angele v svoji gnadi ino z mno¬ gimi popolnamastmi stvaril. 41. So vsi angeli v gnadi božji ostali? Veliko angelov je gnado božjo skoz greh napuha zgubilo. 42. Kako je Bog prevzetne angele štrafal? Bog je prevzetne angele, katerim pra- Od vere. 13 vimo, de so hudiči, na vekomaj zavergel, ino v pekel pahnil. 43. Ktera je za angeli narimenitniši stvar božja? človekje za angeli narimenitniši stvar božja. 44. Iz česa obstoji človek? človek obstoji iz, telesa ino neumerjoče duše, katera je po božji podobi stvarjena. 45. Zakaj je Bog človeka stvaril? Bog je človeka stvaril, de bi njega spo¬ znal, častil, ljubil, molil, njemu služil, njemu pokorn ino večno zveličan bil. 46. Je človek Bogu pokorn ostal? Ze pervi človek Adam je bil z svojo ženo Evo Bogu nepokorn. 47. Kako je pervi človek grešil? Pervi človek je v paradižu jedel sad dre¬ vesa, kateriga mu je Bog prepovedal, ino z tem je grešil. 48. Je ta greh samuč pervimu človeku škodoval? Ta greh ni samuč pervimu človeku ško¬ doval, temuč tudi nam, ki od njega iz-hajamo: pernesel nam je časno ino večno stnert, ino se veliko drugiga hudiga na duši ino na telesu. 49. Je bil človek tudi, kakor prevzetni angeli, od Boga na ve¬ komaj zaveržen? Človek ni bil, kakor prevzetni angeli, na vekomaj od Boga zaveržen. 50. Kaj je Bog obljubil k odrešenju človeka, za voljo greha za- verženiga? Bog je obljubil k odrešenju človeka, za voljo greha zaverženiga, de bo Odrešenika poslal, katerimu se tudi Mesijas pravi. 14 Perva postava. §. 2. Od drugiga člena vere. 51'. Kako se glasi drugi člen vere? Drugi člen vere se tako glasi': Ino v Jezusa Kristusa, Sina njegaediniga; Gospoda nasiga. 52. Kdo je Jezus Kristus? Jezus Kristus je: 1. edinorojen Sin Boga Očeta. 2. Bog ino človek skupej. 3. Nas Gospod, postavodajavec ino vučenik. 53. Kaj se reče Jezus? Jezus se reče toliko, kakor Zveličar. 54. Zakaj se Jezusu reče Zveličar? Jezusu se reče Zveličar, ker nam je skoz njega zveličanje došlo, ter nas je od dolga- ino štrafenge greha, ino od večne smerti rešil. 55. Kako se se Jezusu pravi? Jezusu se tudi pravi Kristus, kar po¬ meni toliko, kakor Pomasileni. 50. Zakaj se Jezusu Kristusu pravi: edinorojeni Sin božji? Pravi se mu tako, kerjeonsatn-edini, kateri je odsvojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomaj. 57. Kako je Jezus Kristus Bog ino človek skupej ? On je Bog ino človek skupej, ker je Bog od vekomaj, in ker je človek v času postal. 58. Je Jezus Kristus nebeški mu Očetu enak? Jezus Kristus je svojiinu nebeškimu Očetu kakor Bog v vsim enak; kakor človek mu pa ni enak, ampak je manjši. 59. Zakaj se Jezusu Kristusu pravi naš Gospod? Pravi se mu naš Gospod, ker je Bog ino naš Odrešenik. 60. Zakaj je Bog Sin človek postal? Bog Sin je človek postal, de bi nas skoz svojo srnert na križu odrešil, ino večno zveličal. Od vere. 15 §. 3, Od tretjiga člena vere. 61. Kako se gl psi' tretji člen vere? Tretji člen vere se tako glasi: Kateri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Divice. 62. Ima Jezus Jčeta? Jezus ima kakor Bog nebeskiga Očeta, kakor človek pa nima nobeniga očeta. 63. Ali ni bil Jožef ženin Marije, oče Jezusa Kristusa. Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. 64. Je imel Jezus mater ? Jezus kakor Bog ni imel nobene matere, kakor človek je imel Marijo, prečisto Devico, za svojo mater. 65. Zakaj se Marija mati božja imenuje? Marija se imenuje Mati božja, ker je Jezusa Kristusa rodila, kateri je Bog ino človek skupej. 66. Od koga je Marija Jezusa spočela? Marija je Jezusa od svetiga Duha spočela. 67. Kje je Marija Jezusa rodila? Marija je Jezusa v Betlehemu, v enim hlevci rodila. , 68. Kako je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno? Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1. Skoz angela pastirjam. 2. Skoz zvezdo modrim v jutrovi deželi. 3. Skoz modre Herodežu ino pismarjam. 4. Skoz Simeona ino Ano v tempelnuljudstv u. 69. Kaj se je zgodilo, ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ? Ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno : 1- So pastirji naglo prišli gledat, kar jim je bilo od angela oznanjeno. 2. Kristus je bil osmi dan po zapovedi postave obrezan, ino Jezus imenovan. 16 Perva postava, 3. Modri iz, jutrove dežele so ga molili, ino so mu z,lata, kadila ino mire v dar pernesli. 4. On je grozovitnosti Herodeža skoz beg v Egiptovsko deželo odsek 5. Je odtod, ko je bilHerodežumerl,v Na- caret nazaj pernešen,ino vtemumestiizrejenbil. 70. Kaj je sosebno imenitniga, kar od mladosti Jezusove vemo? Sosebno imenitno, kar od mladosti Je¬ zusove vemo, je: 1. Deje Jezus, ko je bil dvanajst let star, k prazniku v Jeruzalem s svojimi starši prišel. 2. De je v Jeruzalemi ostal, tretji dan pa od staršov v tempelni najden bil, kjer je med pismarji sedel, jih poslušal ino poprašoval, tako, de so se vsi nad njegovo zastopnostjo ino njegovimi odgovori čudili. 3. De se je zopet v Nacaret nazaj po¬ dal, ino tamkaj ostal. 4. De je svojim starišam podložen bil. 5. Deje na starosti, modrosti ino gnadi pred Bogam ino pred ljudmi rastel. 71. Kaj je sosebno imenitniga, kar od Jezusa vemo, preden je vučiti začel? Sosebno imenitno, kar od Jezusa vemo, preden je vučiti začel, je: 1. Janez je pričal, de je Jezus Jagne božje, katero grehe sveta odjemle. 2. Jezus se je dal od Janeza v potoku Jordani kerstiti. 3. Sveti Duh se je perkezal v podobi goloba viden nad njim. 4. Bog Oče je dal glas slišati: Ta je moj ljubleni Sin, nad kterim imam dopadajenje. 5. Jezus je bil od Duha v pušavo peljan, Od vere. 17 ino je bil, potem ko se je štirdeset dni ino štirdeset noči postil, od hudiča skušan, na to pa od angelov postrežen. 72. Kedaj je Jezus vučiti začel? Jezus je začel vučiti v tridesetim letu svoje starosti. 73. Kaj je soselmoimenitniga,kar od Jezusa vemo,ko je vučiti začel? Sosebno imenitno, kar od Jezusa vemo, ko je vučiti začel, je: 1. Jezus je hodil v svoji domači deželi od eniga kraja do drugiga, 2. Je sprejemal vučence , ino si je iz¬ med njih dvanajst apostelnov izvolil. 3. Je pridigoval in oznanoval postavo gnade, razodel resnic.e, katere vervati, in vučil čednosti, katere izpolnovati imamo. 4. Je svaril nevero in pregreho, je zver- gel zmote Judov, pismarjov ino farizejov. 5. Je poterdil svoj navuk s spričanjam svetiga pisma, s čudeži ino svojimi zgledi. 6. Je prerokoval prihodne reči. 7. Se je povsod dobrotljiviga skazal. 74. So vsi v Jezusa vervali? Veliko jih je bilo, .de so v Jezusa ver¬ vali; pa veliki duhovni, pismarji ino farizeji so ga sovražili zavoljo njegoviga navuka, ino so ga jiskali vmoriti. §. 4. Od četertiga člena'vere. 75. Kako se glasi četerti člen vere? Ceterti člen vere se tako glasi: Terpel pod Poncjum Pilatužam, križan bil, vmerl in v prčb položen. 2 18 Perva postava. 76. Ali je zamogel Jezus lerpeti? Jezus je zamogel ko človek — ko Bog ni zamogel terpeti. 77. Je Jezds v resnici terpel? Jezus je v resnici, ino sicer na duši iuo na telesi terpel. 78. Kaj je Jezns na svoji duši terpel? Jezus je na svoji duši veliko strahu ino žalosti terpel. 79. Kaj je Jezus na svojim telesi terpel? Jezus je na svojim telesi veliko nadlog in težav, veliko tepenja in ran preterpel; je bil gajžlan ino s ternjam kronan; je veliko zaničovanja, zasramovanja, preklinovanja, ob¬ rekovanja ino drugiga razgaljenja prestal. 80. ICedaj je Jezus terpel? Jezus je pod Poncjam Pilatužam terpel, kateri je Rimskiga cesarja Tiberja deželski oblastnik v Judeji bil. 81. Kdo je zatožil Jezusa per Pilatužu? Veliki duhovni, pismarji ino starasini ljudstva so zatožili Jezusa per Pilatužu. 82. Zakaj je bil Jezus per Pilatužu zatožen? Jezus je bil per Pilatužu iz samiga sov- ražtva ino nevosljivosti zatožen, kakor de bi bil ljudstvo puntal ino zapeljeval. 83. Kaj se je zgodilo na tožbo velikih duhovnov, pismarjov ino starašinov ljudstva? Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev ino starasinov ljudstva je bil Jezus Kristus križan, kakor so Judje želeli, iuo Pilatuž pervolil. 84. Kje je bil Jezus Kristus križan ino je vmerl? Jezus Kristus je bil križan na gori Kalvari blizo mesta Jeruzalema, ino je na križi vmerl. Od vere. 19 85. Kakošna štrafenga je kilo križanje? Križanje je bila nar sramotniši štrafenga smerti. 8G. Kdo je telo Jezusa Kristusa pokdpal? ino kam je kilo po¬ loženo ? Jožef iz Ariinateje in Nikodem sta po¬ kopala telo Jezusa Kristusa. Bilo je v nov, iz skale vsekan grob položeno, kaniur se nilicer ni bil pokopan. 87. Je božja natura po smerti Jezusa Kristusa s telesam ino dušo sklenjena ostala? Božja natura je s telesam ino z dušo zklenjena ostala, de se je ravno ob smerti duša Jezusa Kristusa od telesa ločila, §. 5. Od ptstiga člena vere. 88. Kako se glasi peti člen vere? Peti člen vere se tako glasi: Doli je šel pred pekel, tretji dan od smerti vstal . 89. Je Jezus Kristus s telesam ino z dušo pred pekel šel? Le duša Jezusa Kristusa je šla pred pekel. 90. Kaj zastopimo pod besedo „pekel a ? Pod besedo „pekel“ zastopimo tiste skrite kraje, kjer so duše mertvih zaderžane, katere niso nebeškiga zveličanja dosegle. 91. Je več takili skritih krajev, kateri se pekel imenujejo? Več je takih skritih krajev, kateri se p e kel imenujejo; tako se imenuje: 1. ino sicer navadno tisti kraj, kjer bojo pogubleni vekomaj terpeli, -• kraj, kjer duše časne štralenge ter- pijo grehe, za katere se niso v življenji zadosti spokorile; temu kraju se pravi vice, 3. poslednič kraj, kjer so bile duše bo- 2 * 20 Perva postava. gaboječih mertvih zaderžane, kjer so v zve- ličanskim vupanji na svoje odrešenje mirno ino brez vsega terplenja čakale, dokler ni Jezus k njim prišel: temu kraju se pravi predpekel. 92. Zakaj je Jezus sel pred pekel? Jezus je šel pred pekel, de bi duše oča¬ kov iz njega rešil. 93. Kdo so bili očaki? Očaki so bili patrijarhi, preroki ino drugi bogaboječi, kateri so vmerii poprej, kakorje Jezus Kristus pred pekel šel. 94. Kedaj je Jezus Kristus po svoji smerti zopet od mertvili vstal? Jezus Kristus je tretji dan, ino sicer iz lastne moči, neumerjoč in častitliv, kakor pre- magavec smerti ino hudiča od mertvih vstal. 95. Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstal? Jezus Kristus je od mertvih vstal: 1. de bi sveto pismo in svoje lastno pre¬ rokovanje spolnil; 2. de bi svetu neoveržlivo spričanje od resnice svojiga vuka ino svojiga poslanja od Boga dal; 3. de bi naše vupanje poterdil, ino nam naše prihodno vstajenje zagotovil. §. 6. Od šestiga člena vere. 96. Kako se glasi šesti člen vere? Sesti člen vere se tako glasi: Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsega- mogocniga. 97. Kedaj je Jezus v nebesa šel? Jezus je štirdeseti dan po svojim vsta¬ jenji v nebesa šel. Od vere. 21 OS. Kako je Jezus v nebesa šel? Jezus je v pričo svojih vučencov na Oljski gori iz lastne moči v nehesa sel. 90. Kje sedi Jezus v nebesih? Jezus sedi v nebesih na desnici Boga, Očeta vsegamogočniga. 100. Kaj se pravi to: Jezus sedi na desnici Boga, Očeta vsega¬ mogočniga? ' Jezus sedi na desnici Boga, Očeta vse- ganiogočniga se toliko pravi, kakor: Jezus je v vednirn posestvi narviksi oblasti ino go¬ spostva čez vse v nebesih ino na ženili. ; *' §. 7. Od sedmiga člena vere. 101. Kako se glasi sedmi člen vere? Sedmi člen vere se tako glasi: Od ondod bo prišel sodit žive ino mer Ive. 102. Bo Jezus zopet prišel? Jezus bo sodni dan zopet iz nebes prišel. 103. Kako bo Jezus sodni dan zopet iz nebes prišel? Jezus bo sodni dan v oblakih neba viden, .z veliko oblastjo ino veličastvom prišel. 104. Zakaj bo Jezus sodni dan zopet prišel? Jezus bo sodni dan zopet prišel, de bo vse ljudi sodil, žive ino mertve, 105. Katere zastopimo pod besedo ,,živi“, ino katere pod be¬ sedo „mertvi“? Pod besedo „živi“ zastopimo pravične, pod besedo „mertvi u nespokorjene grešnike. 1,00. Kako bo Jezus sodni dan ljudi sodil? Jezus bo sodni dan ljudi sodil po tem, ko so dobro alj hudo storili: bo pravične z večnim živlenjam v nebesih plačal, grešnike pa vekomaj v pekli pokoril. 22 Perva postava. §. 8. Od osmiga člena vere. 107. Kako se glasi osmi člen vere? Osmi člen vere se tako glasi: Verjem v svetiga Duha. 108. Katera božja peršona je sveti Duh ? Sv. Duh je tretja božja peršona; je pravi Bog. 109. Od koga sveti Duh iz-haja? Sveti Duh iz-haja ob enim od Boga Očeta ino Sina. 110. Kje nas sveti Duh posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje: 1. per svetim kersti; 2. v Zakramenti svete pokore; 3. ko- Ijkor krat druge svete Zakramente vredno prejmemo. 111. Kako nas posvečuje sveti Duh? Sveti Duh nas posvečuje, ker nas skoz notervlivanje posvečujoče gnade za božje otro¬ ke stori, alj posvečujočo gnado v nas pomnoži. 112. Kaj še drugiga sveti Duh skoz svojo gnado v nas stori? Sveti Duh nam raz-sveti našo zastop- nost nas vuči ino gine, po volji božji ravnati, nam podeli svoje darove. 113. Kateri so darovi svetiga Duha? Darovi svet. Duha so nasledni: 1. Dar mo¬ drosti; 2. dar zastopnosti; 3. dar svetovanja; 4. dar moči; 5. dar vučenosti; 6. dar pobo¬ žnosti; 7. dar strahu božjiga. §. 9. Od devetiga člena vere. 114. Kako se glasi deveti člen vere. Deveti člen vere se tako glasi: ,Sveto katotško cerkuv, gmajno Svetnikov. a. Od cerkve. 115. Kaj je sveta katolška cerkuv? Sveta katolška cerkuv je vidno zberališe Od vdre. 23 vsih pravovernih kristjanov pod vidnim po¬ govarjam Rimskim papežam, kateri enake nauke spoznajo, ino enake Zakramente imajo. 11 G. Ali je tudi neviden poglavar cerkve? Je tudi neviden poglavar cerkve, ino ta je Jezus Kristus. 117. Koga je Jezus Kristus za vidniga poglavarja cerkve postavil? Jezus Kristus je svetiga Petra za vidni¬ ga poglavarja cerkve postavil. 118. Kdo je za Petram viden poglavar cerkve? Vsak Rimski papež, kateri po pravičnim redi za svetim Petram nastopi, je poglavar cerkve, ino namestnik Jezusa Kristusa. 119. Ali je več pravih cerkuv, ko ena? Le ena cerkuv je prava, zvunaj katere ni nobeniga zveličanja vupati. 120. Iz česa se spozna prava cerkuv? Prava cerkuv se spozna iz štirih znaminj. 121. Kateri so štiri znamnja prave cerkve? Štiri znamnja prave cerkve so: 1. de je edina; 2. sveta; 3. katolska; 4. apostolska. 122. Kako je prava cerkuv edina? Prava cerkuv je edina : 1. ker ima eni- ga samiga poglavarja, 2. enake nauke, 3. enake Zakramente. 123. Kako je prava cerkuv sveta? Piava cerkuv je sveta: 1. ker je njeni začetnik Jezus Kristus svet; 2. ker je njeni navuksvet; 3. ker so njeni Zakramenti sveti; 4. ker svoje vude k svetosti napeljuje; ker se v njej vsak čas Svetniki znajdejo. 124. k iko je prava cerkuv katolska? Prava cerkuv je katolska’, 1. ker jo je 24 Perva postava. Jezus Kristus za vse ljudi, 2. za vse čase, iuo 3. za vse kraje postavil. 125. Kako .je prava cerkuv apostolska? Prava cerkuv je apostolska: 1. ker verje ino vuči, kar so apostelui vervali ino vučili; 2. ker so apostelui po povelji Jezusa Kristusa svoj navuk po celim sveti raz-širili; 3. ker so njeni škofi uastopniki aposteluov. 120. Kako se se drunači imenuje prava cerkuv? Prava cerkuv se imenuje tudi Rimska , ker je cerkuv v Rimu glava vsili drugih cer¬ kuv, ino sredina edinosti. b. Od gmajne Svetnikov. 127. Kako imajo pravoverni Kristjani gmajno ali družbo med sebo? Pravoverni Kristjani imajo gmajno alj družbo med sebo, kakor vudje eniga telesa. 128. Kako se družba med pravovernimi Kristjani imenuje? Družba med pravovernimi Kristjani se ime¬ nuje družba alj gmajna Svetnikov, zato, ker so v.*i k svetosti poklicani, ino ker so vsi kristjani skoz Zakrament svetiga kersta po¬ svečeni. 129. V čem obstoji družba alj gmajna Svetnikov? Družba alj gmajna Svetnikov obstoji v tem, de vsi vudje cerkve na duhovnih zakladih delež imajo. 130. Kateri so duhovni zakladi, na katerih vsi vudje cerkve delež imajo? Duhovni zakladi, na katerih vsi vudje cer¬ kve delež imajo so: 1. sveti Zakramenti; 2. darituv svete maše; 3. molituv; 4. dobre dela; 5. zasluženje vernih. 131. Kateri so vudje cerkve, ki imajo družbo med sebo ? Od vdre. 25 Vudje cerkve, kateri imajo družbo med sebo, so: 1. Vehii ua zemli; 2. Svetniki v nebesih; 3. Duše mertvih, katere so u vicah. 132. Kakošno družbo imajo med sebo verni na zemli? Verni na zemli imajo družbo med sebo, ker molituv, ino zasluženje dobrih del vsakiga tudi vsim drugim pomaga. 133. Kakošno družbo imajo verni na zemli z svetniki v nebesih? Verni na zemli imajo družbo s svetniki v nebesih, ker verni na zemli svetnike častijo, ino jih v pomoč kličejo: svetniki v nebesih pa za verne na zemli per Bogu prosijo. 134. Kakošno družbo imajo verni na zemli z dušami mertvih u vicah? » Verni na zemli imajo družbo z dušami mertvjh u vicah, ker verni na zemli za duše mertvih u vicah Boga prosijo, ino jim s svojo molituvjo, dobrimi delmi, ino sosebno s tem pomagajo, de sveto mašo za nje darujejo; duše mertvih pa iz hvaležnosti za verne na zemli per Bogu prosijo. §. 10. Od desetiga člena vere. 135. Kako se glasi deseti člen vere? Deseti člen vere se tako glasi': Odpu- šanje grehov. 136. Kaj nas vuči deseti člen vere? Deseti člen vere nas vuči, de je Kristus svoji cerkvi oblast dal, grehe odpušati. 137. Kdo ima v pravi cerkvi oblast, grehe odpušati? V pravi cerkvi imajo škofje ino mašniki oblast, grehe odpušati. 138. Kje se grehi odpušajo? Grehi se odpušajo v Zakramenti sv. kersta ino svete pokore. 26 Perva postava. 139. Kateri grehi se odpušajo v Zakramenti svetiga kersta Inn kateri v Zakramenti svete pokore? V Zakramenti svetiga kersta se odpuša poerbani greh ino vsi pred kerstam storjeni grehi; v Zakramenti svete pokore pa tisti grehi, kateri so bili po svetim kersti storjeni. §. 11. Od ednajstiga člena vere. 140. Kako se glasi ednajsti člen vere? Ednajsti člen vere se tako glasi: Vsta¬ jenje mesa. 141. Kaj zastopimo pod vstajenjam mesa? Pod vstajenjam mesa zastopimo, de bo Bog sodni dan mertve obudil, ino de bojo ljudje s svojim mešam, to je, ravno s tistimi telesi vstali, katere so v živlenji imeli. 142. Zakaj bojo ljudje s svojimi telesi vstali? Ljudje bojo s svojimi telesi vstali, de bojo telesa z dušami vred alj večno polonane alj večno postrafane. <§. 12. Od dvanajsti ga člena vere. 143. Kako se glasi dvanajsti člen vere? Dvanajsti člen vere se tako glasi: Ino večno ziden j e. 144. Kaj verjemo ino spoznamo z besedami dvanajstiga člena vere? Verjemo ino spoznamo z besedami dva¬ najstiga člena vere večno zveličanje, katero ho želje svetnikov popoinama nasitilo. 145. Kako bojo želje svetnikov ino izvolenih nasitene? Želje svetnikov ino izvolenih bojo popoi¬ nama nasitene, ker bojo Boga vokomaj gle¬ dali, ljubili ino vživali. 146. Ali ne bojo tudi hudiči ino hudobni večniga živlenja imeli? Od vere 27 Hudiči ino hudobni bojo sicer tudi večno, vunder pa nar nesrečnisi živlenje imeli, ker bojo za svoje grehe večne strafenge v pekli terpeli. 147. Zakaj skončaino apostolsko vero z besedo Amen? Apostolsko vero skončaino * besedo Amen , ker beseda Amen pomeni, de kaj poterdiino. 148. Kaj pa poterdimo z besedo Amen? Z besedo Amen poterdimo, de resnic, svete apostolske vere ne dvomimo, ampak vse za res deržimo kar je v njej zapopadeuo. Druga postava. Od vupanja. ' 1. Razdelek. Kaj de je kersansko vupanje. 149. Kaj je kersansko vnpanje? Kersansko vupanje je čeznaturna od Boga vlita čednost, po kateri vse zaneslivo od Boga poželimo ino čakamo, kar nam je obljubil. 150. Kaj se pravi kersansko vupati? Kersansko vupati se pravi, od Boga za- neslivo perčakovati, kar nam je obljubil. 151. Kaj vupamo od Boga? hupamo od Boga večno življenje, to je, ve¬ čno zveličanje, ino perpomočke, tistiga doseči. 152. Zakaj vupamo? Vupamo, ker je Bog vsegatnogočen, 28 Druga postava, v spolnenji svojih obljub zvest, neskončno do- brotliv ino vsmiljen; ino torej zamore ino hoče spolniti, kar je obljubil. 153. S čem se vupanje obudi? Vupanje se obudi sosebno z molitvijo. II. Razdelek. Od molitve. §. 1. Od molitve sploh. 154. Kaj je molltuv? Molituv je povzdigovanje Duha k Bogu. 155. Zakaj molimo? Molimo, de Boga, kakor narvišiga Go¬ spoda po vsi dolžnosti častimo, de ga, tako dobro za prijete dobrote zahvalimo, kakor tudi za to, kar nam je se za naprej potreba, prosimo. 156. Zakaj še molimo? Molimo tudi za odpusanje grehov, de v splošnih ino sosebnih, lastnih ino bližniga po¬ trebah od Boga pomoči sprosimo. 157. Na kolik viž zamoremo moliti ? Zamoremo moliti na dve viže: alj samuč znotrajno, alj tudi znotrajno ino zvunajno. 158. Kako se moli znotrajno? Znotrajno se moli, ako samuč misli ino želje svojiga serca k Bogu povzdignemo. 159. Kako se moli zvnnajno? Zvunajno se moli, ako misli ino želje svojiga serca z besedami sklenemo; ino ta moiituv se imenuje, de je vustna. 160. Na kaj je per vustni molitvi gledati? Per vustni molitvi je gledati, de mora Od vupanja. 29 duh alj duša človeka ravno to misliti, hoteti iuo želeti, kar besede vustne molitve v sebi zapopadejo. 161. Je tudi vustua molituv dobra ino potrebna? Tudi vustna molituv je dobra ino potrebna, ker tega, kateri moli, k pobožnosti budi, ino tudi drugim, kateri besede molitve slišijo, k svetim mislam ino molitvi pomaga, 162. Cernu so nam molituvne bukve? Molituvne bukve so nam za to, de ložej pobožne misli ino svete želje obudimo, katere so per molitvi potrebne. So sosebno tim po- maglive, kateri svojih potreb z, besedami iz- rekovati ne morajo. 163. Ali smo dolžni moliti? Dolžni smo moliti; zakaj molituv je nar imenitnikih dolžnost nase vere. 164. Kaj nas veže moliti? Božja zapoved, zgled ino povelja Kri¬ stusova nas veže moliti. 165. V čigavim Imeni moramo moliti ? V imeni Kristusovim moramo moliti. 166. Kako moramo moliti? »S ponižnostjo in zgrivanim sercam, v duhu ino resnici, z vero ino zaneslivostjo moremo moliti, 167. Kje je zapopadeno, za kar moliti moramo? Vse, za kar moliti moramo, je v Oče naši, to je v Gospodovi molitvi zapopadeno. §• 2. Od Gospodove molitve posebej. 168. Kdo nas je vučil moliti? Kristus, naš Gospod, nas je vučil moliti. 169. Kako nas je Kristus vučil moliti? 30 Draga postava. Kristus nas je vucil moliti Oče nas, ki se tudi Gospodova m o Irtu v imenuje. 170. Kako se Oče naš glasi? Oče naš se tako glasi: Oče naš, kateri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemli. Daj na ni danes naš vsakdajni kruh. Ino -^odpusti nain naše dolge, kakor tudi mi odpušamo našima* dolžni kam. Ino nas ne vpeli v skušnjavo. Temuč reši nas od hudiga. Amen. 171. Iz česa olistoji Gospodova molituv? i Gospodova molituv obstoji iz euiga preijl- govora ino sedem prošenj. a. Od predgo vora. 172. Kako se glasi predgovor? Predgovor se tako glasi; Oce naš, kateri si v nebesih■ ‘ 173. II komn kličemo s temi besedami predgovora?* S temi besedami predgovora? kličemo k Bogu, kateri je naš Oče. f 174. Zakaj pravimo Bogu Oče? Bogu pravimo Oce , ker je ljudi po svoji podobi stvaril, ino po očetovo za nje skerbi. 175. Zakaj pravimo Bogu: Oče naš. Bogu pravimo: Oče naš, ker nas je vse skoz svetiga Duha per svetim kerst: za svoje ;l * otroke, za svoje erbe, za zraven-erbe Je zusa Kristusa, ino za brate med sebo storil.^ 170. Zakaj pravimo: Kateri sl v nebesih? Pravimo: Kateri si v nebesih ; ker Bog, de si je ravno povsod pričijoč, vunder so- sebno v nebesih prebiva, kjer se svojim izvo- lenim od obličja do obličja kaže ino vživati daja. Od vupanja. 31 tb. Od treh p e r v i h prošenj Gospodove m o 1 i t v e. 177. Kako sa glasi'perva prošnja? t;$* Perva prošnja se tako glasi: Posvečeno modi tvoje ime. .178. Zakaj prosimo nar poprej, de ki božje ime posrečeno bilo? J, | Prosimo nar poprej, de bi božje ime po¬ svečeno biio, ker vsekaj, ino pred vsemi rečmi za to prositi moramo, kar božjo čast zadeva, ino potem še le za to, kar je nam alj bližui- t mu potreba, j 179. Kaj prosimo v pervi prošnji? V pervi prošnji prosimo: 1. Delbi Bog od vsih ljudi na zemii spo- 'irtan bil, ino de bi njegovo narsvetejši ime znano ino povsod hvaleno bilo. 2. De bi se grešniki k Bogu spreober- nMi, ino dei bi bili k pokori ganjeni. $ 3. De bi božje presveto ime ne bilo nik- j dar oskrunjeno, ne skoz krivoverstvo, ne skoz preklinvanje ino nekeršansko živlenje. 180. Kako se glasi druga prošnja? Druga prošnja se tako glasi: Pridi k nam tvoje kraljestvo. 181. Kaj prosimo v drugi prošnji? j V drugi prošnji prosimo’#* 1. De bi Bog svojo cerkuv ino kralestvo svoje guade raz-širil\ino poterdil: kralestvo hudiča ino greha pa pokončal. 2- De |i vero, vupanje ino ljubezen v nas il, ino te'Rednosti v nas pomnožil. 3. Zadnič, de bi nam po tem živlenji ne¬ besa podeliti hoteh ili 32 Druga postava. 182. Kako so glasi’ tretja prošnja? Tretja prošnja se tako glasi: Zgodi .sv^j tvoja volja kakor v nebesih tako na zemli. 183. Kaj prosimo v tretji prošnji? - ^ V tretji prošnji prosimo: 4 1, De bi nam Bog ghado dodeliti hotel. njegovo božjo voljo v vsili naklučbah na zemli. tako na tenko ino perpravno izpolniti, kakor#* jo angeli ino svetniki v nebesih izpolnujejo. 2. De bi Bog vse odvernil, kar je izpol- novanju njegove božje volje na poti. c. Oti štirih zadnih prošenj Gospo¬ dove molitve. 184. Kako se glas/ četerta prošnja? Ceterta prošnja se tako glasi: Daj nam dones naš vsakdajni kruh. 185. Kaj prosimo v četerti prošnji? V četerti prošnji prosimo: 1, De bi nam Bog vse dal, kar nam je za ohranjenjetelesnigainodušniga živlenja potreba. 2. De bi Bog dragoto ino lakoto, pa tudi greh, zavoljo kateriga večkrat take štrafenge nastopijo, dobrotljivo od nas odverniti hotel. 186. Kako se glasi peta prošnja? Peta prošnja se tako glasi: Odpusti nam naše dolge, kafcor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom. 187. Kaj prosimo v peti prošnji? J V V peti prošnji prosimo, de bi nain Bog naše grehe odpustil ravno kakor mi odpustimo tistim, kateri so nas raz-žalili. 188. Kako se glasi šesta prošnja? Šesta prošnja se tako glasi: Ino ne vpelaj nas v skušnjavo. 33 Od vupanja. ” 189. Kaj prosimo v šesti prošnji? V sesti prošnji prosimo, de bi nam Bog ob časi skušnjave svoje pomoči ne odtegnil, ino ne perpustil, de bi pod skušnjavo obnemagali. 190. Od koga smo sosebno skušani? Sosebno smo skušani od sveta, od svo- jiga mesa, to je od svojiga t hudiga nagnenja ino poželenja, ino od hudiča. 191. Ali so tudi pobožni ino pravični od Boga skušani? Tudi pobožni ino pravični so od Boga skušani, ako Bog njih čednost skusi: 1. z bo¬ leznijo, 2. z revšino ino drugimi nadlogami. 192. Kako se glasi sedma prošnja? Sedma prošnja se tako glasi: Temuc reši nas od liudiga. 193. Kaj prosimo v sedmi prošnji? V sedmi prošnji prosimo: L De bi nas Bog rešil sosebno liudiga na duši, kar je greh, ino nas obvarval časnih ino večnih štrafeng greha. 2. De b i nas Bog tudi časnih nadlog rešil, ako niso k našimu zveličanju. 3. De bi nam Bog gnado dodelil, vse nadloge, katere nam pošle, poterpežljivo ino stanovitno'pernesti. 194. Kaj pomeni beseda: Amen? Beseda Amen pomeni: zgddise! alj zgo¬ dilo se bo. §. 3. Od angelskiga češenja. 195. Katero molituv dostavljajo kristjani veči del Očenašu? Katolški kristjani dostavljajo veči del Očenašu angelsko češenje. 3 34 Druga postava. 196. Kaj je angelsko Jelenje? • f Angelsko česenje je molituv, s katero sveto Devico Marijo, mater božjo pred vsimi angeli ino svetniki sosebno častimo ino na pomoč kličemo. 197. Kako se glasi angelsko Jelenje? Angelsko česenje se glasi tako: Cešena si Marija, gnade polna, Gospod je s tabo. Zegnana si med ženami, ino žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija, mati božja! prosi za nas grešnike zdaj ino na našo smertno vuro. Amen. 198. Iz koliko delov obstoji angelsko Jelenje? Angelsko česenje obstoji iz treh delov: iz počešenja arhangela Gabriela, iz počešenja svete Elizabete, ino iz besed cerkve. 199. Kako je arhangel Gabriel polastil Marijo? Arhangel Gabriel je počastil Marijo s temi besedami: Cesena si Marija, gnade polna, Gospod je s tebo, zegnana si med ženami. 200. Kako je sv. Elizabeta poJastila Marijo ? Elizabeta je povzela besede angela: Zegnana si med ženami; ino je perstavila še te besede: ino žegnani je sad tvojiga telesa. 201. Katere besede je perdjala cerknv? Cerkuv je perdjala te besede Jezus. Sveta Marija, mati božja , prosi za nas greš¬ nike, zdaj ino na našo smertno vuro. Amen. 202. Zakaj pravimo: Sveta Marija, mati božja? Pravimo: Sveta Marija, mati božja-. 1. ker je sveta Devica Marija Jezusa Kristusa rodila, kateri je pravi Bog. 35 vuM i( A a / Od vupauja. 2. ker to ime v nas zavupauje obudi, de Bog njene prošnje vsliši. 203. Zakaj rečemo: Prosi za nas grešnike? Rečemo : Prosi za nas grešnike, de bi bila Marija zavoljo spoznanja naše revšine nagnjena, nam duha pokore ino odpušanje našib grehov od Boga sprositi. 204. Zakaj rečemo: Prosi za nas zdaj ino na našo smertno vuro? Rečemo poslednič: Prosi za tias zdaj ino na našo smertno vuro: ker nam je vedno, zdaj kakor ob smertui vuri, ker so skušnjave hudiča večkrat silno velike, božje pomoči potreba. 205. Kedaj katolška cerkuv sosebno počasti Mater božjo z an¬ gelskim češenjam? Katolška cerkuv počasti Mater božjo z angelskim češenjam sosebno, kakor se zju¬ traj, opoldne ino zvečer k molitvi zvoni. 206. Česa se je per tem zvonenji sosebno spomniti? Per tem zvonenji se je sosebno včlove- čenjaSina božjigahvaležno in pobožno-spomniti. Tretja postava. Od ljubezni. I. Razdelek. Kaj de je keršanska ljubezen. 207. Kaj je keršanska ljubezen? Keršanska ljubezen je čeznaturna od Boga vlita čednost, po kateri Boga Gospoda, ker je 3 * 36 Tretja postava. uarvikši dobrota, zavoljo njega samiga, bliž- njiga pa zavoljo Boga, kakor sami sebe ljubimo. 208. Kaj se pravi kersansko ljubiti? Kersansko ljubiti se pravi Boga kakor narvikši dobroto zavoljo njega samiga, ino bližniga zavoljo Boga ljubiti, zavoljo Boga vse voljno storiti, kar nam je zapovedal. 209. Zakaj še moramo Boga ljubiti ? Boga moramo tudi zato ljubiti, ^er je nam neskončno dobrotliv. 210. Kako moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti čez vse, iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše, iz cele svoje pameti ino iz cele svoje moči. 211. Kaj se pravi: Boga ces vse ljubiti? Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga bolj ljubiti kakor vse stvari, ga rajši imeti, kakor vse, kar nam zamore prijetno ino dopadljivo biti. 212. Kaj se pravi Boga iz celiga serca, iz cele duše, iz cele, moči ino iz cele pameti ljubiti? Boga iz celiga serca, iz cele duše, iz cele moči ino iz cele pameti ljubiti, se pravi, vse svoje misli, vse svoje želje ino vse svoje be¬ sede ino djanja na Boga obračati, rajši vse terpeti, kakor zoper božje zapovedi ravnati. 213. Kdo se zastopi pod besedo: bližni? Pod besedo: bližni se zastopi vsak člo¬ vek, perjatel ino sovražnik. 214. Kaj se pravi bližnjiga ljubiti? Bližniga ljubiti se pravi: bližnimu dobro želeti, mu to storiti, kar mu je prijetno ino k pridu, ino vse opustiti, kar mu je neprijetno ino škodlivo, 37 * Od ljubezni. 215. Kaj se pravi bližniga zavoljo Boga ljubiti? Bližniga zavoljo Boga ljubiti se pravi: bližniga zato ljubiti, ker je božja podoba, ino ker je Bog zapovedal, bližniga ljubiti. 216. Kaj se pravi bližniga kakor samiga sebe ljubiti? Bližniga kakor samiga sebe ljubiti se pravi: bližnimu ničesar storiti, kar bi mi sami po pameti radi ne imeli; se pravi: mu to skazati, kar bi mi sami po pravici za se terjati zamogli. 217. Je keršanska ljubezen potrebna? Keršanska ljubezen je tako potrebna, de človek, ki je per pameti, brez ljubezni zveli¬ čan biti ne more. 218. Kako se skaže ljubezen do Boga Ino bližniga? Ljubezen do Boga ino bližniga se skaže z izpolnovanjain deset zapoved božjih. II. Razdelek. Od deset božjih zapoved sploh. 219. Katere so deset zapovedi božje? Po poglavitnim zapopadki so deset za¬ povedi nasledile: 1. Vervaj v eniga samiga Boga. 2. Ne imenuj po nepridnim imena svo- jiga Boga. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta ino mater, de boš dolgo živel, ino de ti bo dobro na zemli. 5. Ne vbijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. N e pričaj po krivim zoper svojiga bližniga. 38 Tretja postava. 9. Ne želi svojiga bližniga žene. 10. Ne želi svojiga bližniga blaga. 220. Komu je Bog dal deset zapovedi? Bog je dal deset zapovedi Mojzešu na gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo, ko je po iz¬ hodu iz Egipta v pušavi bilo. 221. Kako je dal Bog deset zapovedi? Bog je dal deset zapovedi na dveh ka- inenitih tablah s svojim perstani zapisane med groinenjam iuo bliskaujam, ino sicer: 1. de bi svoje ljudstvo za izpoluovanje bolj pripravno, 2. božji volji z večim spoštovanjam vdano storil, 3. de bi v tistih, ki jih prelomijo strah pred svojo močjo ino žuganimi štrafengi obudil. 222. Smo tudi mi dolžni, deset božjih zapoved izpolnovati? Tudi mi smo dolžni, deset zapoved božjih izpolnovati: 1. Ker so razlaganje naturne po¬ stave, katera je v naše serca zapisana. 2. Ker jih je Jezus Kristus sam poterdil, iuo izpolnovati zapovedal. 223. Ali smo v stani, deset božjih zapoved izpolnovati? V stani smo, deset božjih zapoved izpolno¬ vati, ker Bog vsakima svojo gnado k temu da. 224. Kaj zapopadejo v sebi deset zapovedi božje? Tri perve zapovedi zapopadejo dolžnosti do Boga, sedem drugih pa dolžnosti do bližniga. 225. Kje se znajde zapopadek deset zapoved v kratkim. Zapopadek deset zapoved se najde v krat¬ kim v dveh zapovedah ljubezni; 226. Katera je perva zapoved ljubezni? Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda svojiga Boga izceliga svojiga serca, iz cele svoje duše , iz cele svoje pameti ino iz cele svoje moči. Od ljubezni. 39 227. Katera jeVdrugfVt Napoved ljubezni ? Druga zaj o ved ljubezni je: Ljubi svojiga bližniga kakor samiga sebe. 228. Kako razloži idistus zapoved ljubezni bližniga? Kristus razloži zapoved ljubezni bližniga s temi besedami: Storite ljudem vse, kar sami želite, de bi oni vam sto?'ili, zakaj v tem ob¬ stoji postava ino preroki. 229. Kaj si je per vsaki zapovedi pomniti? Per vsaki zapovedi si je pomniti, de je u vsaki nekaj zapovedaniga, nekaj pa pre- povedauiga. III. Razdelek. Od deset zapoved božjih posebej. §. 1. Od pervih treh zapoved, katere dolž¬ nosti do Boga zapopadejo. 230. Kaj je v pervi zapovedi zapovedano? V pervi zapovedi je zapovedano, v eniga Boga verovati, ga moliti, v njega vupati, njega ljubiti. 231. Kaj je v pervi zapovedi prepovedano? V pervi zapovedi je prepovedano : Neje¬ vera, malikovanje, krivoverstvo, vedeževanje, prazna vera, vraže (copernija), sovraženja Boga, obvupanje, nezavupljivost, alj tudi pre- derzno zavupanje v božjo milost. 232. Ali je zoper pervo zapoved, angele ino svetnike častiti ino v pomoč klicati? Ni zoper pervo zapoved, ampak je dobro in koristno, angele ino svetnike častiti ino v pomoč klicati. 40 Tretja postava. -£33. Zakaj kličejo katolški kristjani angele V pomoč? Katolski kristjani kličejo angele v pomoč, ker so ljudem za varhe dani; ker ljudi lju¬ bijo, 7,a njih zveličanje skerbijo, 7,a nje mo¬ lijo, ino ker vedno Boga gledajo, ino mu tudi molituv ljudi naprej nosijo. 234. Zakaj kličejo katolški kristjani tudi svetnike v pomoč? Katolski kristjani kličejo tudi svetnike v pomoč, ne kakor de bi oni iz svoje lastne moči pomagati zamogli, ampak ker so per- jateli božji, ino tudi za ljudi per Bogu prosijo. 235. Ali je raba svetih podob zoper pervo zapoved? Raba #) svetih podob v katolski cerkvi ni zoper pervo zapoved božjo; zakaj ta pre¬ pove le podobe delati zato, de bi se molile. 236. Zakaj katolški kristjani podobe častijo? Katolski kristjani častijo podobe, ker nam kaj častitljiviga, na primer: katero božjih per- šon, mater božjo ali kakiga svetnika pred oči postavijo. Cešenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. 237. Ali ne ravnajo katolški kristjani zoper pervo zapoved, ker tudi svete ostanke častijo? Katolski kristjani ne ravnajo zoper pervo zapoved, ker tudi svete ostanke častijo, zato ker jih ne molijo. 238. Zakaj častijo katolški kristjani svete ostanke? Katolski kristjani častijo svete ostanke: 1 . Ker so ostanki tistih teles, v katerih so se svetniki ali skoz martro Bogu v dar pernesli, alj so pa skoz pokoro ino druge svete djanja v sosebni popolnosti Bogu služili. 0 Spoganje, šege svete podobe Imeti. Od ljubezni. 41 2. Ker bo Bog ravno te ostanke po vstajenji mertvih v nebesih večno poveličal. 3. Ker je Bog skoz ostanke večkrat ču¬ deže dopernašal, ino ljudem mnoge dobrote skazal, 239. Kaj je v drugi zapovedi prepovedano? V drugi zapovedi je prepovedano , božji- mu imenu nečast delati. 240. Kako se božjimu imenu nečast dela? Božjimu imenu se dela nečast. 1. Z vsakim greham 2. Sosebno s preklinovanjem, kader se od Boga od prave vere ino od svetnikov zaničljivo govori. 3. Kader se brez potrebe alj celo po krivim perseže, 4. Kader se Bogu storjene obljube pre¬ lomijo. 5. Kader se božje ime brez potrebe ino časti izreče. 6. Kader se božja beseda alj pači alj pa na krivo obrača. 241. Raj je v drugi zapovedi zapovedano? V drugi zapovedi je zapovedano, božje ime posvečovati ino s častjo imenovati. 242. Kako se božje ime časti ino posvečuje? Božje ime se časti ino posvečuje: 1. Ako se Bog serčno pred celim svetam spozna. 2. Ako se Bog v dušnih ino v telesnih potrebah v pomoč kliče. 3. Ako se skoz pravično persego Bog za pričo pokliče, kako reč verjetno storiti. 42 Tretja postava. 4. Ako se Bogu storjene obljube zvesto izpolnijo. 5. Ako se božja beseda pridno ino po¬ božno posluša. 6. Ako se vse k hvali ino časti božjiga imena začne ino Bogu daruje. 243. Kaj, je v tretji zapovedi zapovedano? V tretji zapovedi je zapovedano, v ne¬ delo, katera je že od apostolskih časov k spo¬ minu Kristusoviga vstajenja za nas praznik odločena, od dela počivati, ino pobožne dela dopernašati. 244. Kaj je v tretji zapovedi prepovedano? V tretji zapovedi je prepovedano: 1. Vsako hlapčovsko delo brez potrebe ino pravičniga dovolenja. 2. Vse druge opravila, katere temu dnevu alj nečast delajo alj pa njegovo posvečovanje odvračajo. §. 2. Od sedem poslednih zapoved, katere dolžnosti do Boga zapopadejo. 245. Kaj je v ceterti zapovedi sosebno zapovedano? V ceterti zapovedi je sosebno zapovedano, de imajo otroci svoje stariše ljubiti, spošto¬ vati, jim streči, u vsem, kar ni zoper božje zapovedi, pokorni biti, njim v dušnih ino te¬ lesnih potrebah pomagati, ino za nje moliti. 246. Kaj je v ceterti zapovedi prepovedano? V ceterti zapovedi je prepovedano, sta- rišam nepokorn biti, jih sovražiti, zaničevati, zasramovati, zmerjati alj preklinjati, jih v po¬ trebah zapustiti, ali jim škodvati. 1 0,1 'i" 1 '" 7 " 1 - 43 - - - 247. Kaj je otrokam obljubljene}, kateri to zapoved izpolnijo? Qtrokam, kateri to zapoved izpolnijo, je dolgo živlenje ino sreia obljubljena. 248. Česa se je otroklmlbati, kateri te zapovedi ne izpolnijo? OtfOkam, kateri to zapoved ne izpolnijo, se je narhujših časnih ino večnih štrafeng bati. 249. Katere dolžnosti imajo stariši do svojih otrok? Stariši so dolžni: 1. Svoje otroke v pravi veri ino v dru¬ gim potrebnim znanji alj sami, alj skoz druge podvučiti, ino jih v božjim strahu vaditi. 2. Vse pohujšanje po moči od njih nazaj deržati, ino jim z pobožnim živlenjam dobre izglede dajati. 3. Za telesno ino dušno srečo svojih otrok skerbeti, jim potrebno perpraviti, dati ino pomagati. 4. Pogreške ino slabosti svojih otrok ne premehko pa tudi ne preojstro, ampak vselaj z ljubeznjo ino krotkostjo štrafati. 250. Ali četerta zapoved samuj otroke Ino stariše zadeva? Ceterta zapoved ne zadeva samuč otrok ino starišov, ampak tudi vse podložne ino vse njih gosposke, dubovske ino deželske, tudi vučenike, ino še celo nekoliko tudi tiste ljudi, kateri so zavoljo svoje starosti ino imenitnosti časti vredni. 251. Katere dolžnosti imajo podložni? Podložni so dolžni proti svojim naprejpo- stavlenim ino gosposkam, naj si bojo dobri alj hudobni; se tako nositi, kakor otroci proti svojim starišam. Kar je otrokam do njih strarišov zapovedano ino prepovedano, je veči 44 Tretja postava. del tudi podložnim do njih naprejpostavlenih zapovedano ino prepovedano. 252. Katere dolžnosti imajo gosposke ino naprejpostavleni do svojih podložnih? Gosposke in naprejpostavleni so svojim podložnim sploh veči del tega dolžni, k čemur so stariši do svojih otrok zavezani; sosehno so pa dolžni, svoje podložne v pravi veri ohraniti, jim pravico oskerbeti, jih sile ino krivice varvati. 253. Kaj je v peti zapovedi prepovedano? V peti zapovedi je prepovedano, ne koga drujiga ne samiga sebe vmoriti alj poškodvati. 254. Kaj je še več v peti zapovedi prepovedano? V peti zapovedi je tudi prepovedano: jeza, sovražtvo, pohujšanje, ino vsako raz- žalenje bližniga, 55 Kaj je v peti zapovedi zapovedano? V peti zapovedi je zapovedano: 1. Mir ino lepo zastopnost z vsakim imeti, tudi s tistim, kateri bi nas raz-žalil. 2. Vsakimu dober izgled dajati. 3. Bližnimu dušne ino telesne dobrote skazati. 256. Kaj jev šesti zapovedi prepovedano? V šesti zapovedi so prepovedane vse nečiste dela, nečisto obnašanje ino nečiste besede, radovolno dopadajenje ino pervolenje per nečistih mislih ino željah, ino vse, kar k nečistosti napeluje. 257. Kaj napeluje k nečistosti? K nečistosti napeluje: Nečimernost in nesramnost y obleki, lenoba, nezmernost v jedi 45 Od ljubezni. ino v pijači, preprijazne pečanje s peršonami drujiga spola, radoglednost oči iuo branje ne¬ čistih pisem. 258. Kateri hudi nastopki iz-hajajo iz nečistosti ? Iz nečistosti iz-haja: 1. Pozablenje na Boga. 2. Slepota vuma. 3. Vterpnost volje. 4. Včasi zguba vere. 5. Hude ino sramotne bolezni na telesi. 6. Zavoljo te pregrehe je Bog večkrat cele dežele, mesta ino narode grozovitnoštrafal. 259. Zakaj je v tej zapovedi sosekno ino na ravnost pre.šesto- vanje prepovedano? Prešesto vanje je v tej zapovedi sosebuo ino na ravnost prepovedano, ker ljudje, ki pre¬ greho prešestovanja dopernesejo, poverh sra¬ motne pregrehe nečistosti se tudi pregrehe krivice storijo. 260. Kaj je v Jesti zapovedi zapovedano? V šesti zapovedi je zapovedano , se na duši ino na telesi čisto zaderžati, celo v mislih, besedah ino obnašanji; tudi je zapovedano, se vsili grešnih perložnosti skerbuo ogibati. 261. Kaj je v sedmi zapovodi prepovedano? V sedmi zapovedi je prepovedano: tat¬ vina, goljfija per meri ino vagi, perderžanje ptujiga blaga ino zasluženiga plačila, odertija per posojevanji, ino vse poškodovanje bližniga na njegovim premoženji ino na njegovih pravicah. 262. Kaj je v sedmi zapovedi zapovedano? V sedmi zapovedi je zapovedano, vsa- kimu njegovo pustiti, dati ino storiti, vkra- deno blago po verniti, in storjeno škodo popraviti. 46 Tretja postava. 263. Kaj je v osmi zapovedi prepovedano? V osmi zapovedi je prepovedano: krivo pričanje, krive tožbe, vse laži, tudi laži iz šale ino v sili, obrekovanje, opravlanje, krivo natolcovanje, prederzna sodba, podpihovanje. 264. Kaj je v osmi zapovedi zapovedano? V osmi zapovedi je zapovedano: Resnica, odkritoserčnost v govorjenji ino djanji, pogan¬ janje za dobro iine bližniga, nazajvzetje ob¬ rekovanja ino opravljanja. 265. Kaj prepoveste dve p os ledn e zapovedi? Dve posledne zapovedi prepoveste vse poželenje tega, kar je drugih. 266. Kaj je v dveh po,slednih zapovedih zapo vedano? V dveh po slednih zapovedih je zapovedano : Cistota serca, krotenje hudiga poželenja, ino sosebnp nobenih želj do tegaimeti,karui našiga. 267. Zakaj je Bog tudi naše želje ino naše poželenje postavi podvergel? Bog je tudi naše želje ino naše pože¬ lenje postavi podvergel, nam pokazati: 1. De je on Gospod naših sere. 2. De mu nič od vsega tega ni skrito, kar se v našim serci godi. 3. De je njegova postava boljši, ko vse človeške postave, katere zamorejo le naše zvunajne dela zapovedovati, ne pa tudi naših znotrajnih misli. 4. De, greh zatreti, je potrebno, ga precej v njegovim izvirku, kar je hudo poželenje, zadušiti. 268. Kaj se vueimo iz dveh poslednih zapoved? Iz dveh poslednih zapoved se vučimo, de kristjanu ne sme biti zadosti, zapovedane 47 Od ljubezni. dolžnosti le zvunajno izpolnovati, ampak de mora tudi voljo imeti, to je, iz celiga serca perpravlen biti, vse storiti ino pustiti, kar je zapovedano alj prepovedano. 270. Kaj je Bog tistim obljubil, kateri njegove zapovedi deržijo? Bog je tistim, kateri njegove zapovedi deržijo, večno živlenje, ino na tem sveti mnogo srečo ino žegen obljubil. IV. Razdelek. Od cerkvenih zapoved sploh. 271. Ali ima katolška cerkuv oblast, zapovedi dajati? Katolška cerkuv ima oblast, zapovedi dajati, ino sicer od Jezusa Kristusa, Tudi je zapovedi dala. ’ 272. Ali smo dolžni, cerkvene zapovedi izpolnovati? Dolžni smo cerkvene zapovedi izpolnovati: 1. Ker nam četerta božja zapoved dol¬ žnost nalaga, duhovsko ino deželsko gosposko vbogati. 2. Ker je Kristus, nas božji postavoda- javec v Evangelji na ravnost zapovedal, cer¬ kuv poslušati. 273. Katere cerkvene zapovedi so, ki nam jilije sosebno potreba veditl ino izpolnovati? , Cerkvene zapovedi, ki nam jih je so¬ sebno potrebno vediti ino izpolnovati, so na¬ sledile petere: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2, Bodi ob nedelah ino zapovedanih praz¬ nikih s spodobno pobožnostjo per sveti masi. 48 Tretja postava. 3. Posti se zapovedane postne dni, nam¬ reč štirdesetdanski post, kvaterne ino druge zapovedane postne dni, zderži se tudi ob pet¬ kih ino sabotah mesenih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavlenimu spovedniku k manjsimu vsaj enkrat v leti, ino o velikonočnim časi prejmi sveto resno Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. V. R a z d e 1 e k. Od cerkvenih zapoved posebej. §. 1. Od dveh pervih cerkvenih zapoved. 274. Kako se glasi' perva cerkvena zapoved? Perva cerkvena zapoved se tako glasi: Posvečuj zapovedane praznine . 275. Kaj zapove cerkev v pervi zapovedi? Cerkuv zapove v pervi zapovedi, praz¬ nike ravno tako posvečovati kakor nedele, torej tudi o praznikih počivati, ne delati, te- muč pobožne dela opravljati. 276. Kaj prepove cerkev v pervi zapovedi? Cerkuv prepove v pervi zapovedi vse tisto, kar je v nedelo prepovedano; namreč: 1. Vse hlapčovske dela brez potrebe ino pravičniga pervolenja katere dela so, kakor v nedelo, celi dan prepovedane. 2. Take opravila ino kratkočasi, kateri temu dnevu alj nečast delajo, alj njegovo po- svečovanje nazaj deržijo. 277. Kako se glasi druga cerkvena zapoved? - Dmga cerkvena zapoved se tako glasi: Od ljubezni* 49 Bodi ob nedelah ino zapovedanih praznikih z spodobno pobožnostjo per sveti maši, 278. Kaj je v drugi zapovedi zapovedano? V drugi zapovedi je zapovedano , ob ne¬ delah ino zapovedanih praznikih per celi sveti masi s pobožnostjo biti. 279. Kaj moramo storiti, de nedele ino praznike po nameni cerkve posvečujemo? De nedele ino praznike po nameni cerk¬ ve posvečujemo, moramo ne le per sveti masi biti, ampak tudi pridge pazno poslušati, Za¬ kramente svete pokore ino presvetiga rešni- ga Telesa prejemati, duhovne bukve brati, per popoldanski službi biti, ino druge dobre dela dopernašati. 280. Cernu so prazniki vpostavleni? Prazniki Gospoda so vpostavleni v spomin svetih skrivnost, katere se ta dan obhajajo; prazniki prečiste Device ino svetnikov pa v hvaležnost za premnoge gnade, katere jim je Bog podelil, v spomin njih čednosti, ino nas oserčiti, de bi jih posnemali. 281. Kaj je v praznikih katolškimu kristjanu storiti? O praznikih mora katolški kristjan: 1. Gnade, katere so človeštvu sploh, alj svetnikam posebej podelene bile, pobožno premišlovati, ino Boga za nje hvaliti. 2. Si čednosti svetnikov ko dobre zglede pred oči staviti, katere posnemati ima. 3. Skoz njih priprošnje per Bogu pomoč v svojih potrebah jiskati. 282. Kaj je v drugi zapovedi prepovedano? V drugi zapovedi je sosebno prepove - 4 50 Tretja postava. dano lenoba v službi božji ob nedelah ino praznikah; ki se zgodi: 1. Ako se sveta masa ne »lisi cela, alj ne s pobožnostjo, alj pa,, če se k pridigi ma¬ lokdaj pride. 2. Ako se čas zapovedane službe božje z jedjo, pijačo; jigro alj drugim veselovanjam potrati, katero od božje službe odvrača. 1. Od s,v e t e maše. a. Kaj deje sveta maša, ino kaj de se p e r tisti godi. 283. Kaj je sveta maša ? Sveta maša je nekervava darituv noviga testamenta, vedni spomin kervave daritve, katero je Jezus Kristus na križi dopernesel. 284. Zakaj se sveta maša darituv imenuje ? Sveta maša se imenuje darituv, ker se v tisti Bogu vsegamogočnimu telo ino kri Je¬ zusa Kristusa na altarji daruje. 285. Zakaj se imenuje, de je nekervava darituv? Imenuje se nekervava darituv, ker se v njej kri ne preliva, kakor se je na svetim križi zgodilo. 280. Kdo je sveto mašo vpostavil? Jezus Kristus je per zadni večerji sveto mašo vpostavil. 287. Kako je Jezus Kristus sveto mašo vpostavil? Jezus Kristus je sveto mašo tako vpo¬ stavil: 1. Je vzel kruh ino kelih z viuam. 2. Je oboje požegnal ino rekel čez kruh: To je moje Telo; ino čez kelih: To je kelih moje kervi. 3. Je dal oboje pričejočiin aposteluam zavžiti. 4. Je zapovedal: To storite k mojimu spominu. Od ljubezni. 51 288. Zakaj je Jezus Kristus dariluv svete maše vpostavil? Jezus Kristus je darituv svete mase vpo¬ stavil: 1. De bi svoji cerkvi prav ino res¬ nično darituv do konca sveta zapustil. 2. De bi veden spomin kervave daritve na križi v svoji cerkvi ohranil. 3. De bi nain dal soseb- no znamnje svoje neskončne ljubezni. 289. Kdo opravlja darituv svete maše ? Per sveti maši se nevidno Jezus Kristus sain daruje, svojimu nebeškimu Očetu za nas, vidno pa opravlja to darituv mašnik. 290. Ali je kak razloček med daritvo svete maše ino daritvo na križi. \ Darituv svete mase je ravno tista darituv, katero je Jezus Kristus na križi dopernesel; le v tem, kako se daruje, je razloček. Na križi je prelil Jezus Kristus svojo kri, per daritvi svete maše se pa kri ne prelije. 291. Kako opravlja mašnik darituv svete maše? Masnik opravlja darituv svete maše tako, de ravno to stori, kar je Jezus Kristus per zadni večerji storil. 1. Vzame kruh ino kelih z vinam. 2. Posveti oboje, ino izgovori nad kru- ham ino vinam tiste besede Jezusa Kristusa, s katerimi se preinenenje kruha ino vina v telo ino kri Jezusa Kristusa zgodi. 3. On sam vžije telo ino kri Jezusa Kri¬ stusa, ino da pod podobo kruha tudi vernfm, ako k svetimu obhajilu perstopiti hočejo, rav¬ no to savžiti. 292. Zakaj opravlja mašnik darituv svete maše? Mašnik opravlja darituv svete maše; J itt 52 Tretja postava. 1. Božje narvikši gospostvo, ino narveči oblast, katero čez vse stvari ima, spoznati. 2. Boga za vse prijete dobrote zahvaliti. 3. Od Boga odpušanje grehov zadobiti. 4. Od Boga dobrote, katerih smo potreb¬ ni ; izprositi. 293. Komu se darituv svete maše daruje? Darituv svete mase se zamore ie sami- mu Bogu darovati. 294. Ali se darituv svete maše ne opravlja tudi v čast svetnikam ? Darituv svete mase se sicer tudi v čast ino spomin svetnikov opravlja; alj masnik tačas ne daruje svetnikam, ampak le samimu Bogu. 295. Zakaj se darituv svete maše v čast svetnikov opravlja? Darituv svete mase se v čast svetnikov opravlja: 1. Boga za gnade zahvaliti, katere je svetnikam skazal. 2. Svetnike v pomoč klicati, de bi svoje priprošnje z našo molitvijo združili. 290. Za koga daruje mašnik darituv svete maše? Masnik daruje darituv svete mase za ži¬ ve ino mertve. b. K a k o d e se mora p e r sveti m as i h i t i. 297. Kako se ima sveta maša slišati ? Sveta masa se ima cela slišati, nobeden njenih imenitnih delov se ne sme zamuditi; ni pa zadosti, le poleg biti, kader se bere, am¬ pak mora se 1. pazno, 2. spodobno, in 3. po¬ božno slisati. 298. Kaj se pravi sveto mašo pazilo alj zamerklivo slišati? Sveto mašo pazno slišati, se pravi: no- 53 Od ljubezni. beniga radovoljniga raztresenja imeti, na dele svete mase paziti, svojiga duha per Bogu imeti. , 299. Kaj se pravi sveto mašo spodobno slišati ? Sveto maso spodobno slisati, se pravi: s spodobnim zaderžanjam telesa ino s pobožnim obnašanjam per sveti masi biti. Mora se 1. kadar se evangeli bere, stati, ino se z znainnjam svetiga križa zaznamvati. Mora se 2. per po¬ vzdigovanji poklekniti, ino tačas, kakor tudi per svetim obhajanji na perse terkati. 3. Se ne smemo per sveti masi radovedno ozirati. 4. Se moramo tudi vsih nespodobnosti, kakor smejanja, šepetanja i. t. d. zderžati. 300. Kaj se pravi, sveto mašo pobožno slišati? Sveto maso pobožno slisati, se pravi: per sveti masi, sosebno pa per njenih narimenitnisih delih Boga v ponižnosti moliti, ino ga za pri¬ jete dobrote hvaliti. 301. Kateri so narimenitniši deli svete maše? Narimenitnisi deli svete niase so: evan¬ geli, darovanje, povzdigovanje, obhajanje. 302. Kaj je per evangelji storiti ? Per evangelji se je spomniti, 'de je dol¬ žnost, evangelske navuke poznati, jih pred vsim svetam spoznati, se za nje ponašati, ino po njih živeti. 303. Kaj je per darovanji storiti? Per darovanji moramo svojo misel z mislijo masnika skleniti, ino se Bogu darovati. 304. Kaj je per povzdigovanji storiti? Per povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa pod podobam kruha ino vina moliti, ino ko na perse terkamo, spoznati, de so naši grehi Kri- 54 Tretja postava. stusove smerti krivi. Moramo svoje grehe zgri- vati; ino vero, vupanje ino ljubezen obuditi. 305. Kaj je per obhajanji storiti? Per obhajanji mašnikovim moramo, ako ne gremo k obhajanju, to vsaj v duhu storiti; to je, moramo željo imeti, telo Jezusa Kristusa vredne prejeti. V s t a v i k. Sveta maša, kakor jo mašnik berejo. Mašnik stopijo pred altar, ter molijo s siažabnikam tako : V imeni (Boga) Očeta -j* ino Sina -j- ino svetiga -j* Duha. Amen. M. Stopil bom k božjimu altarju: Sl. Pred Boga, kateri razveseluje mojo mladost. Psalm 42. M. Sodi me, o Bog, ino raz-sodi mojo reč nad nesvetim narodam, reši me od krivičniga ino zapeliviga človeka. Sl. Ker ti, o Bog! si moja moč: zakaj si me odvergel, ino zakaj moram žalosten ho¬ diti, zatert od sovražnika? M. Pošli svojo luč ino resnico, de me peljajo ino perpeljajo na tvojo sveto goro ino v tvoje prebivališe. Sl. Stopil bom k božjimu altarju, pred Boga, ka¬ teri razveseluje mojo mladost. M. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! zakaj si žalostna moja duša, ino zakaj me motiš? Sl. Zavupaj v Boga: še ga bom hvalil; on je moja pomoč, ino moj Bog. 55 Od ljubezni. M. Čast bodi Bogu, Očetu, Sinu ino svetimu Duhu. Sl. Kakor je bilo v začetku, zdaj ino vsak čas, od vekomaj do vekomaj. M. Stopil bom k božjimu altarju: Sl. Pred Boga, ki razveseluje mojo mladost. M. Naša pomoč je v imeni Gospodovim. Sl. Kateri je stvaril nebo ino zemlo. M. Spovem se Bogu vsegamogočnimu, sveti Marii, vselaj devici, svetimu Mihelu arlian- gelu, svetimu Janezu kerstniku, svetim apo- stelnam Petru ino Pavlu, vsim svetnikain (ino vam bratje!), de sim grešil veliko z mislijo, besedo ino djanjam. Moj dolg, moj dolg, moj preveliki dolg! Zato prosim sveto Marijo, vselaj devico, svetiga Mihela arhangela, svetiga Janeza kerstnika, sveta apostelna Petra ino Pavla, vse svetnike (ino vas, bratje!): molite za me per Gospodu našim Bogu. Sl. Vsmili se te Bog vsegainogočni, odpusti ti tvoje grehe, ino perpeli te v večuo živlenje, M Amen. Sl. Spovem se i. t. d. kakor zgorej mašnik, samo de na¬ mesti: ino vam, bratje, reče ino tebi , oče! JI Vsmili se vas vsegainogočni Bog, odpusti vam vase grehe, ino perpeli vas v večno živlenje. Sl. Amen. M. Milost, odvezo ino odpusanje naših grehov nam daj vsegainogočni ino vsmileni Bog. Sl Amen. M. O Bog! oberni se k nam, ino oživi nas. Sl. Ino tvoje ljudstvo se bo v tebi veselilo. M. Gospod skaži nam svojo milost. 56 Tretja postava. Sl, Ino dodeli nam svoje zveličanje, M. Gospod! vsliši mojo molituv. Sl, Ino moje vpitje naj k tebi pride. M. Gospod! bodi z vami. Sl, Ino s tvojim duham. Mašnik grejo k oltarja ino molijo: Molimo. Odvzemi od nas,prosimo o Gospod! nase pregrehe, de bomo vredni s čisto dušo v pre¬ svet kraj stopiti: skoz Kristusa Gospoda nasiga. Amen. Mašnik kušnejo altar ino rečejo: Prosimo te tudi, o Gospod! skoz zaslu- ženje tvojih svetnikov, katerih svetinje so tukaj, ino skoz zasluženje vsih svetnikov, de odpustiš milostlivo vse moje grehe. Amen, Mašnik grejo k bukvam, ino berejo nektere besede, kakor god pernese. Postavim: Hvalena bodi presveta Trojica, ino ne- razdelena edinosti: častimo Boga, ker je storil nad nami svojo milost. Psalm. Gospod, nas Gospod! kako ču¬ dno je tvoje ime na celi zemli! Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Hvalena bodi presveta Trojica i, t. d. kakor poprej. Potem: M. Gospod, vsmili se nas! Sl, Gospod, vsmili se nas! M. Gospod, vsmili se nas! Sl. Kristus, vsmili se nas! M. Kristus, vsmili se nas! Sl. Kristus, vsmili se nas! M, Gospod, vsmili se nas! Od ljubezni. 57 Sl. Gospod, vsmili se nas! M. Gospod, vsmili se nas! Gloria : Čast Bogu po višavah, ino mir ljudem na zemli, kateri so dobre (svete) volje. Hvali¬ mo te, častimo te, molimo te, povikšujemo te, hvaležni smo ti zavoljo tvoje velike časi/; Gospod Bog, kralj nebeški, Bog vsegamo- gočni Oče! Gospod Jezus Kristus, edinoro- jeni Sin, Gospod Bog, Jagne božje, Sin Očeta: kateri odjemleš grehe sveta, vsmili se nas; kateri odjemleš grehe sveta, sprejmi naše prošnje; kateri sediš na desnici Očeta, vsmili se nas! ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Narvikši, Jezus Kristus! s svetim Duham v časti Boga Očeta. Amen. Mašnik se proti ljudstvu obernejo, ino rečejo: M . Gospod bodi z vami. Sl. Ino s tvojim duham. Majnik molijo potem molitve, eno alj več, kakor cerkveni dan s sebo pernese. Tiste molitve se najdejo v evangelskili bukvah pred branjam. Po molitvah berejo branje, katero je v cerkveni pratiki za tisti dan odločeno. In kadar ga zberejo, reče Sl. Hvala Bogu. Potem molijo nektere verstice iz svetiga pisma. Postavim: Hvalen bodi Gospod! kateri vidiš v glo¬ bočine brezno, ino stanuješ nad Kerubini. (Dan. 3.) V. Hvalen bodi Gospod! na višavah ne¬ bes, vse časti ino hvale vreden na vekomaj. Aleluja, aleluja! II. Hvalen bodi Gospod! Bog naših oče- 58 Tretja postava. tov, vse časti ino hvale vreden na vekomaj. Amen. Potem grejo v sredo altarja ino molijo: Očisti mi serce ino vusta, vsegamogočni Bog! kateri si vusta Izaija preroka z živim oglam očistil; očisti me tako s svojo neza¬ služeno gnado, de bom tvoj sveti evangeli vredno oznanovati zamogel. Skoz Kristusa, Gospoda nasiga. Amen. Žegnaj me, o Gospod! — Gospod bodi v mojim serci ino v mojih vustah, de vredno ino spodobno njegov evangeli označujem. Amen. Zdaj stopijo na desno stran, ino rečejo : M. Gospod bodi z vami. Sl. Ino s tvojim duham. Se prekrižajo rekoč:. Beseda svetiga evangelja po spisu svetiga (Matevža . . J. Sl. čast tebi, Gospod! Ino berejo evangeli za tisti dan odločen. Konc evangelja kušnejo bukve rekoč: M. Skoz besede sv. evangelja nam naj bojo zbrisane nase pregrehe. Sl, Hvala tebi, Kristus! Nato stopijo v sredo, ino molijo ob nedelah, praznikih ino vecih godovih: Verjem v eniga samiga Boga, Očeta vse- gamogočniga, stvarnika nebes ino zemle, vsih vidnih ino nevidnih reči. Ino v eniga Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjiga edinorojeniga, kateri je rojen iz Očeta od vekomaj 1 , kateri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od praviga Boga; kateri je rojen ne stvarjen, kateri je z Očetam vred euiga bitja, kateri Od ljubezni. 59 je zavoljo nas ljudi, ino zovoljo našiga zve¬ ličanja iz nebes prišel (tukaj poklekne z desnim ko- ienam), ino je skoz svetiga Duha iz Marije Device meso na se vzel, ino človek postal. Tudi križan bil za nas pod Poncjam Pilatu- žam, terpel in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smerti po besedah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na desnici Očeta, ino bo zopet prišel s častjo sodit žive ino mertve: njegoviga kraljestva ne bo konec. Verjem v svetiga Duha, Gospoda ino oživlavca, ka¬ teri iz Očeta ino Sina iz-haja, kateriga z Očetam ino Sinam vred ino enako molimo ino častimo: kateri je govoril skoz preroke. Verjem eno, sveto, katolsko ino apostolsko cerkuv. Verjem en kerst k odpušanju grehov. Verjem vstajenje mertvih ino prihodno živ- Ienje. Amen. Mašnik se obernejo proti ljudem, ino rečejo : M. Gospod bodi z vami. Sl. Ino s tvojim duham. M, Molimo. Ino berejo nekatere besede, postavim: Hvalen bodi Bog Oče, ino edinorojeni Sin božji, tudi sveti Duh, ker je storil z nami svoje vsmilenje. Kadar darujejo kruli, rečejo : Vzemi, sveti Oče, vsegatnogočni večni Bog; ta prečisti dar, kateriga jaz, tvoj ne¬ vredni služabnik, darujem tebi, svojimu živi- mu ino pravimu Bogu; za svoje brez-številne grehe, zamere ino zanikeruosti, ino za vse pričejoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive ino mertve. Daj, de bo meni ino njim v zve¬ ličanje ino večno živlenje. Amen. 60 Tretja postava. Kadar vino ino vodo v kelih vlivajo: O Bog - ! kateri si človeka v žlahtnim stani čudno stvaril, ino ga, ko je grešil, še bolj čudno prenovil: daj nam skoz skrivnost te vode ino tega vina, de bomo združeni z božjo naturo tistiga, kateri se je ponižal, naše člo¬ veške nature deležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, kateri s tebo živi ino kra¬ ljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. Ko kelih darujejo: Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja, ino prosimo tvojo milost, de naj gre pred ob¬ ličje tvoje božje svetlosti v prijeten dar za zveličanje naše ino celiga sveta Amen. V duhu ponižnosti ino s potertim sercam stojimo pred tebo: sprejmi naš dar, o Gospod; ino naj bo naša današna darituv taka pred tvojim obličjem,deti bo prijetna, o Gospod Bog! Pridi, posvečovavec, vsigamogočni večni Bog! ino posveti ta dar, ki je perpravlen tvojimu svetimu imenu. Kadar si roke vmivajo, molijo iz 25. psalma : Ymil bom med nedolžnimi svoje roke, ino obdajal tvoj altar, o Gospod! de poslušam glas tvoje hvale, in oznanujem vse tvoje ču¬ deže. O Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše: ino prebivališe tvoje svetlosti. Ne pogubi moje duše s hudobnimi, o Bog! ino ne vmori me s tistimi', ki so kervi željni, v katerih ro¬ kah je krivica, ino njih desnica je polna pod- kupšine. Jaz pa hočem v svoji nedolžnosti živeti; reši me, jno vsmili se me, Moja noga Od ljubezni. 61 stoji na pravim, v sbirališi te bom hvalil, Gospod! Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Potem se v sredi altarja perklonejo, ino molijo: Vzemi, sveta Trojica! to darituv, katero ti darujemo v spomin terplenja, vstajenja ino vnebohoda Jezusa Kristusa Gospoda nasiga, ino k časti Marije vselaj device, svetiga Ja¬ neza kerstuika, svetih apostelnov Petra ino Pavla, njili ino vsili svetnikov. Naj bo njim k časti, nam pa k zveličanju, ino prosijo naj za nas v nebesih, ki obhajamo njih spomin na zemli. Skoz ravno tega Kristusa Go¬ spoda nasiga. Amen. Zdaj kušnejo altar, se obernejo proti ljudstvu ino rečejo: Molite bratje! de bo moja ino vaša da¬ rituv prijetna per Bogu, Očetu vsegamogočnim. Sl. Sprejme naj Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo ino čast svojiga imena, tudi k pridu nasimu ino vse svoje svete cerkve. M. Amen. Potem molijo iz mašnih bukev,.kar je za tisti dan odločeno, postavim: Posveti, prosimo, o Gospod nas Bog! skoz klicanje tvojiga svetiga imena le ta dar: ino zavoljo njega nas stori, de bomo tvoja večna darituv. Skoz Gospoda nasiga Jezusa Kri¬ stusu, tvojiga Sina, kateri s tebo živi' ino kraljuje v edinosti svetiga Buha Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Gospod bodi z vami. Sl. Ino s tvojim duham, M. Nakvisko serca. Sl. Imamo jih obernjene k Bogu. 62 Tretja postava. M. Hvalimo Gospoda svojiga Boga, Sl. Zares, spodobi se, ino dolžnost je. Pretlglas j e: za čas od Božiča do ss. 3 Kralj o v, Svečnico, praznik Bozjiga Telesa ino celo na nja osmino. Bes, spodobi se ino dolžnost je, prav je ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Gospod, vsigainogočui Oče, večni Bog! •— Ker je skoz, skrivnost včlovečene Besede nova luč tvoje svetlobe očem nasiga Duha zasvetila: de ker vidno Boga spoznamo, smo skoz njega k ljubezni tega, kar je nevidno, povzdignjeni. — Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino gospostvi ino z vso trumo nebeških vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez nehanja glasimo: Svet, svet i, t. d. Za praznik ss. 3 Kraljov ino celo osmino. Res, spodobi se, ino dolžnost je, prav ino dobro de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! — Ker, ko je tvoj Edinorojeni v bitji nasevmer- jočuosti med nas stopil, nas je z novo lučjo svoje nevmerjočnosti prenovil. — Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter brez nehanja glasimo: Svet, svet i, t. d. Za čas od Pepelnice do tihe Nedele. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Go¬ spod vsegamogočni Oče, večni Bog! — Kateri Od ljubezni. 63 s telesnim postani pregrehe zatiraš, duha kvisko vzdigaš, nam moč deliš ino plačilo skoz Kri¬ stusa, nasiga Gospoda. — Skoz kateriga tvojo veličastvo angeli hvalijo, gospostva molijo, vla- darstva v strahi občudujejo; nebesa ino nebes moči, ino sveti Serafini z združenim vpitjam poveličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, de se tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti častimo ino hvalimo ter rečemo: Svet, svet i.t.d. Za čas od tihe Nedele do velikiga četertka. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, de ti vsekaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Go¬ spod, vsegamogočni Oče, večni Bog. — Kateri si zveličanje človeškiga rodu na lesu križa opravil: de od koder je smert iz-šla, od toder naj živlenje izraste; ino kateri je na lesu pre¬ magal, naj bo tudi na lesu premagan skoz Kristusa, nasiga Gospoda. — Skoz kateriga tvoje veličastvo angeli hvalijo, gospostva mo¬ lijo, vladarstva v strahi občudujejo; nebesa ino nebes moči, ino sveti Serafini z združe¬ nim vpitjam poveličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, naj se tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti častimo ino hvalimo, ter rečemo: Svet i. t. d. Za čas od velike S ah o le do Vnebohoda. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, — te, o Gospod, sicer vsak čas, sosebno pa ta čas še z večo častjo poveličovati, ker je naše ve¬ likonočno Jagne, Kristus, zaklano. Zakaj on je pravo Jagne: ki grebe sveta odjenile; kateri je našo smert s svojo sinertjo končal ino s svojim vstajenjam naše živlenje preno- 64 Tretja postava. vil. — Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino gospostvi, ino z vso trumo nebeš¬ kih vojsk, pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez nehanja glasimo: Svet, svet i. t. d. 'La čas od Vnebohoda do binkoŠtne Sabote. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! skoz Kristusa nasiga Gospoda. — Kateri seje po svojim vstajenji vsim svojim vučencam očitno perkazal, ino je pred njih očmi bil vzdignjen v nebesa, de bi nas svoje božje nature stori! deležne. — Ino zavoljo tega z angeli ino ar¬ hangeli, s troni ino gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez nehanja glasimo : Svet, svet i. t, d. Za čas od binkoŠtne Sabote do prihodne. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Go¬ spod, vsegamogočni Oče, večni Bog! skoz Svristusa nasiga Gospoda. — Kateri, ko se je čez vse nebesa vzdignil, ino sede na tvoji desnici je obljubljeniga svetiga Buha danasni dan razlil nad tiste, katere je sprejel za svoje otroke. Zavoljo tega vesolui svet puliti od ve¬ selja ino oveselen raduje. Pa tudi nebeške moči ino angelske poglavarstva pesem tvoje časti pojejo, ter se brez nehanja glasijo re¬ koč: Svet, svet i, t. d. & Za praznik presvete Trojice ino vse nedele med letam razen tistih , za katere je spredi pred- Od ljubezni. 65 glasje odločeno, ino v katero ne pade kak Marijen god, olj ss, apostelnov. Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! — Kateri si z svojim edinorojenim Sinam ino svetim Duham edini Bog, edini Gospod: ne v edinosti ene same vsebe (peršone) temuc v Trojici eniga bitja. Kar namreč od tvoje časti po tvojim razodenji verjemo, to od tvo- jiga Sina, to od svetiga Duha brez vsega razločka mislimo: de se v spoznanji praviga ino večniga Božanstva v osebah razločnost, v bitji edinost ino v časti enakost ima častiti. —- Ki jo hvalijo angeli ino arhangeli, Kerubi ino Serafi , ki ne henjajo vsaki dan klicati z enim glasam, rekoč: Svet, svet L t. d, Za praznike prečiste Marije Device, njih osmine ino vse Marijne godove. Res, spodobi se, dolžnost je, prav in dobro, de ti vselaj ino' povsod hvalo dajamo, sveti Go¬ spod, vsegamogočni Oče, večui Bog! — Ino de te (ob oznanenji, ob j iskan ji, vnebovzetji, češ en ji i. t. d. svete Marije vselaj device) zdru¬ ženi hvalimo, častimo ino poveličujemo. Ka¬ tera je tvojiga Edinorojeniga skoz obsenčenje svetiga Duha spočela, ino je v časti devistva večno svetlost svetu podelila, Jezusa Kri¬ stusa Gospoda našiga. Skozkateriga tvoje ve¬ ličastvo angeli hvalijo; gospostva molijo, vla- darstva v strahi občudujejo, nebesa ino nebes moči ino sveti Serafuii z združenim vpitjam po¬ veličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, de 66 Tretja postava se tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti častimo ioo hvalimo , ter rečemo: Svet, svet i. t. d. Za praznike ino godove ss. apostelnov ino njih osmine, razen s. Janeza. Res spodobi se, dolžnost je, prav ino dobro, — te o Gospod! ponižno prositi, de ti, večni Pastir! svoje čede ne zapustiš, temuč jo skoz svoje svete apostelne vedno varjes ino ohraniš. De bo po tistih vladarjih vižaua, katere si ji postavil za namestnike svojiga opravila ino naprejpostavlene pastirje. — Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez ne¬ hanja glasimo: Svet, svet i. t. d. Za vse delavnike razen tistih, za katere je že spredej predglasje postavljeno , tudi per vernih mašah. Res: spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬ bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, Tsegainogočni Oče, večni Rog, skoz Kristusa Gospoda n asi g a. Skoz kateriga tvoje veličastvo angeli hvalijo, gospostva molijo, vla- darstva v Strahi občudujejo nebesa in nebes mo¬ či ino sveti-Serafnii združenim petjam poveli¬ čujejo. Z katerimi, prosimo, dodeli, de se tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti častimo ino hvalimo, ter rečemo: Svet, svet i. t. d. Po predglasji molijo, med tem, de služavnik zvoni: Svet, svet, svet si Gospod, Bog Sabaot! Nebesa ino zemla so polne tvoje časti. Hosana 67 Od ljubezni. po višavah! Česen bodi,,ki pride vimeni Gospo¬ da. Hosana po višavah! l’o Sanktus«. Ponižno te tedaj prosimo, predobrotlivi Oče, skoz Jezusa Kristusa tvojiga Sina, Gospoda na¬ šiga, de dopadlivo sprejmeš, ino posvetiš te po¬ nudbe, te darove, te prečiste, svete daritve, ka¬ tere ti darujemo zlasti za tvojo sveto katoljško cerku v, de ji mir daš, jo varješ, v edinosti ohra¬ niš, ino vladaš po vsem sveti: pa tudi za tvojiga služavuika, našiga papeža I. ino našiga škofa I. ino našiga cesarja I. ino za vse, kateri se prave katolške, apostolske vere deržijo. Spomin za žive. Spomni se, o Gospod! svojih služavnikov ino služabnic 1.1...ino vsili pričejočih, kate¬ rih vero poznaš ino pobožnost vidiš; za katere ti darujemo, alj kateri ti darujejo ta hvalni dar za se ino za vse svoje: za odrešenje svojih duš, za doseči zveličanje ino varnost: ino ti pošiljajo svoje želje,tebi večnimu,živimu ino pravimu Bogu. Darujemo ti ga sklenjeni z vso družbo izvo- lenih ino njih spomin obhajajoči, sosebno častite vselaj Device Marije, matere Boga ino Gospoda našiga Jezusa Kristusa: pa tudi tvojih apostel- nov ino marternikov, Petra ino Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jer¬ neja, Matevža, Simona ino Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelja, Ciprijana, Lorenca, Krizogona, Janeza ino Pavla, Kozina ino Da¬ mijana ino vsili tvojih svetnikov; daj nam po njih zasluženji ino prošnjah, de bomo v zavetji tvoje pomoči per vsili rečeh obvarvani. Skoz Kristu¬ sa Gospoda našiga. Amen. 5 * 68 Tretja postava. Ko deržijo roke nad kelihom: Prosimo te tedaj, o Gospod! sprejmi poto¬ lažen ta dar svojih služavnikov in cele svoje družine, ino vravnaj nase dni v svojim miru, resi nas večniga pogublenja, ino stori, de bomo cedi tvojih izvolenih peršteti. Skoz Kristusa Go¬ spoda nasiga Amen. Daj, te prosimo, o Bog! de bo ta dar ves posvečen, sprejet, poterjen, resničen ino prijeten, de nam bo spremenjen v telo ino kri tvojiga pre- ljubiga Sina, Gospoda nasiga Jezusa Kristusa. Kateri je dan pred svojim terplenjam vzel kruh v svoje svete ino častite roke, ino je vzdig¬ nil oči proti nebesam, k tebi, svojimu vsegamo- gočnimu Očetu, te zahvalil, ga posvetil, razlo¬ mil ino dal svojim vučencain rekoč: Vzemite ino jejte vsi od tega: Zakaj to je moje Telo. Mašnik perpognejo kolena pred svetim resnim Telesam Jezusa Kri¬ stusa, ino ga povzdignejo; potem rečejo : Ravno tako je vzel po večerji tudi ta pre¬ čudni kelih v svoje svete ino častite roke, te zopet zahvalil, ga posvetil ino dal svojim vu- čencam rekoč: Vzemite ino pijte vsi iz njega, zakaj ta je kelih moje kervi, nove ino večne zaveze, (skrivnost vere) katera bo za vas ino njih veliko prelita k odpusanju grehov. Koli- korkrat bote to storili, storite k mojimu spominu. Masnik perpognejo kolena pred sveto kervjo Jezusa Kristusa, jo povzdignejo, ino potem rečejo: Po tem povelji tedaj obhajamo, o Gospod! mi tvoji služavniki: ino tudi tvoja sveta družina spomin svetiga terplenja, od smerti vstajenja ino častitiga vnebohoda ravno tega Kristusa. Sina tvojiga, Gospoda nasiga, ino darujemo tvojimu 69 Od ljubezni. prečudnimi! veličastvu od tvojih darov ta čisti dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, sveti kruh večniga živlenja iuo kelih večniga zveličanja. Poglej tedajnate dan' s potolaženim ino mi- lostlivim obličjam, ino jih sprejmi, kakor si spre¬ jel dan' svojiga hlapca, pravičniga Abelna, ino darituv našiga očeta Abrahama, iuo sveto, brez¬ madežno darituv, katero ti je daroval tvoj veliki duhoven Melhizedek. Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! reci pernesti te dari po rokah svojiga svetiga angela na tvoj visoki altar pred tvoje božje ve¬ ličastvo, de bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja, ino zavžilo presveto telo ino presveto kri tvojiga Sina, napolnjeni z vso nebeško dobroto ino gnado. Skoz ravho'tega Kristusa Gospoda našiga. Amen. Spomin za mertve. Spomni se tudi, o Gospod! svojih služavni- kov ino služavnic 1.1... kateri so pred nami jz sveta šli z znamnjam vere, ino spijo v miru. Prosimo te, o Gospod! de te, ino vse, kateri v Kristusu počivajo, deneš v kraj hladu, luči ino miru. Skoz ravno tega Kristusa Go¬ spoda našiga. Amen. Masnik vdarijo na persa, in molijo: Tudi nam grešni kam, svojim služavnikam, ki v tvoje veliko vsmilenje zavupamo, daj delež ino družbo s tvojimi svetimi apostelni ino mar- termki: z Janezain, Štefanam, Matijam, Barna¬ bam, Ignacjam, Alexandram, Marceliuam, Pe¬ tram, z Felicito, Perpetuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo ino z vsemi tvojimi svetniki l)aj nam, prosimo, ne po našim zasluženji, am- 70 Tretja postava. pak po svojim vsmilenji v njih družbo priti. Skoz, Kristusa, Gospoda našiga: skoz kate- riga ti, o Gospod! vselaj vse te dobrote stvariš, posvetiš, oživiš, žegnaš ino nam deliš. Skoz njega, z njim ino v njem se tebi, Bogu Očetu vsegarnogocuimn v edinosti svetigaDuha daje vsa čast ino hvala — (povzdignejo glas, ino rečejo:) M . Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Molimo! Z zapovedjo Zveličarja opomin¬ jani ino z njegovim božjim naukam pod- vučeni, si vupamo reči: Oče nas, kateri si v nebesih i. t. d. Besi nas, prosimo, o Gospod! od vsili zlegov, pretečenih, zdajnih ino prihodnih, ino na prošnjo svete ino častite vselaj device ino božje matere Marije, svojih svetih apostelnov Petra ino Pavla, Andreja ino vsili svetnikov daj vsmileno mir v naših dneh; de bomo s po¬ močjo tvoje milosti podpirani, vselaj brez greha ino vse zmote obvarvani. Skoz ravno tega Jezusa Kristusa tvojiga Sina, kateri s tabo živi ino kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Mir Gospodov bodi vedno z vami. Sl. Ino z tvojim duham. Zdaj denejo kosec sv. Hostje v kelih ino rečejo: Ta zmes ino posvečba telesa ino kervi' našiga Gospoda Jezusa Kristusa natn bodi, ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen. Jagne božje, katero grehe sveta odjemleš, vsrnili se nas. Od ljubezni. 71 Jagne L t. d. Gospod Jezus Kristus! kateri si rekel svojim apostelnain: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam : ne glej na moje grehe, ampak na vero svoje cerkve, ino daj ji po svoji volji mir ino* edinost, kateri živiš ino kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus, Sin živiga Bogal kateri si po volji svojiga Očeta s pripomočjo svetiga Duha skoz svojo smert svet oživel: reši me skoz leto svojo presveto telo ino kri vsili mojih grehov ino od vsega hudiga: ino stori, de se vselaj tvojih zapoved deržim, ino ne dopusti, de bi se kedaj tebe ločil. Kateri živiš ino kraljuješ z ravno tem Bogam Oče- tam in svetim Duham, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. O Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvojiga telesa, kateriga se jaz nevredni človek per- derznem prejeti, mi ne bodi k sodbi ino po- gublenju; ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba ino zdravje duše ino telesa. Kateri živiš ino kraljuješ z Bogam Očetam, v edi¬ nosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Sv. Obhajanje. Kruh nebeški bom prejel, ino klical vime Gospoda. . O Gospod, nisiin vreden, de greš pod mojo streho i. t. d. Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo u večno živlenje. Amen. Po zavžitjl presvetima rešniga Telesa. Kaj bom povernil Gospodu za vse, kar 72 Tretja postava« mi je dal ? Kelih zveličanja bom vzel ino klicat v ime Gospoda. Klical bom v njega ino ga hvalil, ino v zavetji bom pred svojimi sovražniki. Kri Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo u večno živlenje. . Po svetim Obhajanji. Kar smo z vustmi perjeli, o Gospod! naj nam bo s čistim sercam zavžito, ino ta časni dar nam bodi večno zdravilo. Tvoje Telo, o Gospod! kateriga sim zavžil, ino tvoja kri, katero sim pil, se naj z mojim sercam sklene; ino daj; de nobeden grešni madež v meni ne ostane 5 ker sim pokrepčan s čistimi ino svetimi skrivnostmi. Kateri živiš ino kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Mašnik grejo na levo stran, ino berejo iz mašnih bukvi neka¬ tere besede, postavim: Hvalimo Boga nebeškiga, ino vpričo vsih živih stvari mu dajajmo čast, ker je storil nad nami svoje usinilenje. M. Gospod z vami. Sl. Ino z tvojim duham. Potem molijo eno alj več molitvi, kakor dan pernese, postavim : Molimo. Naj nam bo k pridu telesa ino duše, o Go¬ spod naš Bog! tega presvetiga Zakramenta zavžitje ino očitno počešenje večne svete Tro¬ jice, ino njeniga nerazločliviga edinstva. Skoz Gospoda našiga i. t. d. Sl. Amen. M. Gospod z vami. Sl. Ino s tvojim duham. M. Jidite, menila je maša alj Hvalimo Boga. Sl. Hvala Bogu. 73 Od ljubezni. Mašuik v sredi perklonjeni molijo: Naj ti dopade, o sveta Trojica! opravilo moje službe, iuo daj, de bo darituv, katero sim jaz nevredni človek pred očmi tvojiga veličastva daroval, tebi prijetna, meni pa, ino vsim, za katere sim jo opravil, po tvojim vsmiljenji, k zveličanju. Skoz Kristusa Go¬ spoda našiga. Amen. Mašuik žegnajo ljudstvo rekoč: Žegnaj vas vsegamogočni Bog j- Oče ino j* Sin ino -j- sveti Duh. Sl. Amen. Zdaj stopi,jo na desno stran, ino rečejo: M. Gospod bodi z vami. Sl. Ina s tvojim duham. Potem berejo, ako niso bukve zopet prenesene: Evangeli sv- Janeza. 1 , 1 — 14 . V začetki je bila Beseda, ino Beseda je bila per Bogu, ino Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetki per Bogu. Vse je bilo skoz njo storjeno, ino brez nje ni bilo nič storjeno, kar je bilo storjeno. V njej je bilo živlenje, ino živlenje je bilo luč ljudi. Ino luč v temi sveti, ino tema jo ni zapopadla. Bil je človek od Boga poslan, katerimu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričovanje, de bi pričoval od luči, de bi vsi vervali skoz njega. On ni bil luč, temuč de bi pričoval od luči. Ta je bila prava luč, katera raz-sveti vsakiga človeka, kateri na ta svet pride. Na sveti je bil, ino svet je skoz njega storjen, ino svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, ino njegovi ga niso sprijeli. Koij- kor pa jih ga je sprijelo, jim je dal oblast, de so božji otroci, tem, kateri verjejo v nje¬ govo ime; kateri niso iz kem, ue iz volje 74 Tretja postava. mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. INO BESEDA JE MESO POSTALA, ino je med nami prebivala, ino vidili smo njegovo čast, čast kakor Edinorojeuiga 'od Očeta, polniga gnade ino resnice. Drugači pa od nedele alj tekočiga delavnika. H koncu reče Sl. Hvala Bogu. 2. Od pridig. 306. Kaj še sliši k službi božji? Pridiga, poslušanje božje besede, sliši tudi k službi božji. 307. Zakaj je dolžnost, pridige poslušati? Dolžnost je, pridige poslušati: 1. Ker se v pridigah božja beseda oznanuje ino razlaga. 2. Ker narmanjši del ljudi resnice svete vere razločno ino natenčno ve, ker jih veliko v mla¬ dosti ne posluša dosti dolgo ino dosti pazno keršanskiga podvučenja, v katerim se resnice vere, ino zaderžanja do čistiga razkladajo. 308. Zakaj je tudi dobro podvučenim potreba pridige poslušati? Tudi dobro podvučenim je pbtreba pri¬ dige poslušati: 1. Ker radi pozabimo, kar smo od vere vedili. 2. Ker radi to opustimo, kar smo storiti dolžni, ako nas kdo k temu ne opomina ino oserči. 309. Kaj mu je storiti, kdor iz pridig dušni dobiček imeti hoče? Kdor iz pridig dušni dobiček imeti hoče, $ mora 1, brez raztresnosti ino z veliko pa- znostjo poslušati. 2. Kar je rečeno, mora na se, ne na druge obračati. 3. poslednič mora resnično voljo imeti, ino si perzadevati, de navuke pridgarja izpoluuje, Od ljubezni. 75 2. Od popoldanske službe božje. 310. V čem obstoji popoldanska sliižba božja? Popoldanska služba božja obstoji sosebno u večernicah, ino po razločnosti ccrkuv tudi v drugih svetih opravilih, kakor pridgih, ker- šanskim navuki, svetim rožnim kranci, v lita¬ nijah ino svetim žegni. 311. Kaj je sveti rožni kranc? Sveti rožni kranc je inolituv, v katolski cerkvi vpeljana, katera iz apostolske vere ino odločeniga števila Očenašov ino Cešenih Marij obstoji. 312. Zakaj je sv. rožni kranc v katolski cerkvi vpeljan? Sveti rožni kranc je v katolski cerkvi zato vpeljan, de bi se verni večkrat na skrivnost včlovečenja, terplenja ino vstajenja Jezusa Kri stusa spomnili. Te skrivnosti so v apo¬ stolski veri zapopadene, ino se v svetim ro¬ žnim krancu še tudi velikokrat posebej izgo¬ vorijo. Sveti rožni kranc je tudi kpočešenju prečiste Device Marije vpeljan. V s t a v i k. Viža, sv. rožni kranc moliti, Veseli del. 1. Kateri nam oživi pravo vero. 2. Kateri nam da terdno vupanje. 3. Kateri nam vužge perserčno ljubezen. 1. Kateriga si Devica spočela. 2. Kateriga si v objiskovanji Elizabete nosila. 3. Kateriga si Devica rodila. 4. Kateriga si Devica v tempelui darovala. 5. Kateriga si Devica v tempelui najšla. 76 Tretja postava. Žalostni del. 1. Kateri nam poterdi spomin. 2. Kateri nam raz-sveti pamet. 3. Kateri nam omehči volja. 1. Kateri je za nas kervav put putil. 2. Kateri je za nas gaj ž lan bil. 3. Kateri je za nas s ternjam kronan bil. 4. Kateri je za nas težek križ nesel. 5 Kateri je za nas križan bil. Častiti del. 1. Kateri viža nase misli. 2. Kateri viža nase besede. 3. Kateri viža naše djanja. t. Kateri je častit od smerti vstal. 2. Kateri je častit v nebesa šel. 3. Kateri je nam sv. duha poslal, 4. Kateri je tebe Devica v nebesa vzel. 5. Kateri je tebe Devica v nebesih kronal. §. 2. Od treh poslednih cerkvenih zapoved. 313. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved se tako glasi: Pdsti se zapovedujte pdstne dni, namreč štir- desetdanski pdst, kvaterne in druge zapove¬ dane pdstne dni; zderzi se tudi ob petkih ino sobotah mesenih jedi. 314. Kaj zapove tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved zapove, se zder- žati o petkih ino sabotah mesenih jedi, druge zapovedane postne dni pa tudi vsih mlečnih ino jajčnih jedi, ako jih ne perpusti oživati velavna ino splošna navada, kakoršna je per nas ino po nemških deželah. Od ljubezni. 77 316. Ali se tretja cerkvena zapoved zavsem dopolni;, ako se o zapovedanih postnih dneh jedi' zderžimo? Tretjo cerkveno zapoved zavsem dopol¬ niti, si moramo o postnih dneh tudi v jedi perter¬ govati, kar v tem obstoji, de se le enkrat na dan nasitimo. 3IG. Je vsak zavezan, se o petkih ino sabotah kakor tudi dru¬ gih zapovedanili postnih dneh mesenih jedi zderžati? Vsak, kateri nima pravičniga dovolenja, je zavezan, o petkih ino sabotah, kakor tudi drugih zapovedanih postnih dneh se mesenih jedi zderžati. 317. Kateri niso zavezani, si v zapovedanih pdstnih dneh v jedi pertergovati? Otroci, ino taki ljudje, kateri se brez velikiga poskodvanja svojiga zdravja postiti ne morejo, niso zavezani, si o zapovedanih postnih dneh v jedi pertergovati. 318. Je tisti, kateri ima perpušenje, mesene jedi vživati, o pdst¬ nih dneh odvezan od dolžnosti, si v jedi pertergovati ? Tisti, kateri ima perpušenje, mesene jedi vživati, ni odvezan od dolžnosti, si o zapo¬ vedanih pdstnih dneh v jedi pertergovati, ker se perpušenje, mesene jedi' vživati, od per- pušeuja, si ne pertergovati, razloči.« 319. Česa se še moramo v pdstnih dneh zderžati? O pdstnih dneh se moramo po volji cer¬ kvi tudi vsega sumečiga veselja zderžati, zakaj postni dnevi so dnevi pokore. 320. Kako se glasi' žet er ta cerkvena zapoved? Ceterta cerkvena zapoved se tako glasi: Spovej se svojih grehov postavlenimu spo¬ vedniku k man j Šimu vsaj enkrat v leti, ino o velikonočnim časi prejmi sveto resno Telo. ?8 Ceterta postava. 321. Kaj zapove ceterta cerkvena zapoved? Ceterta cerkvena zapoved zapove spo¬ ved vsako leto nar manj enkrat, ino tudi sveto obhajilo o velikonočnim časi. 322. Kako se glasi' peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved se tako glas/: Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. 323. Kaj je vpeti cerkveni zapovedi prepovedano? V peti cerkveni zapovedi je prepovedano, od perve adventne nedele do praznika svetih treh kraljev, ino od pepelnične srede do bele nedele ženitve obhajati. 324. Zakaj je prepovedano, o tih časih ženitve obhajati? Ženitve obhajati je o tih časih prepove¬ dano, de bi te čase s pobožnostjo ino s spo¬ kornimi deli dopeenasali, ino skrivnosti, ka¬ tere nam cerkuv tačas pred oči postavlja, brez raztresenja premislovali, od česar že- nituinsko veselje, kakor je sploh v navadi, nazaj vleče. Ceterta postava. Od svetih Zakramentov. I. Razdelek. Od svetih Zakramentov sploh. 325. Kaj je Zakrament? Zakrament je vidno znamje nevidne gnade, postavleno od Kristusa Gospoda k nažijuu posvečenju. * 320. Zakaj se pravi Zakramentam, de so vidne znamnja? Zakrameutam se pravi, de so vidne znamnja, Od svetih Zakramentov. 79 ker je per vsakim Zakramenti kaj takšiiiga, kar se vidi, alj občuti; tako se vidi per svetim kersti voda. 327. Zakaj se pravi Zakramentam, de so znamnja? Svetim Zakramentam se pravi de so znamuja, ker po naredbi Kristusovi skoz zvunajne reči kažejo znotrajno posvečenje, kateriga delijo. 328. Kako nas sveti Zakramenti posvečujejo? Sveti Zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni z noviga alj navadno posvečujočo guado ino opravičenje podelijo, eni pa to gnado v nas pomnožijo. 320. V katerih Zakramentih se nam navadno posvečujoča gnada ino opravičenje podeli. Posvečujoča gnada božja ino opravičenje se nam navadno podeli skoz Zakramente kersta ino pokore. 330. Kako pravimo Zakramentalna kersta ino pokore zavoljo tega, ker nam posvečujočo gnado navadno podelita? Ker nam Zakramenta kersta ino pokore posvečujočo gnado navadno podelita, jima pravimo, de sta Zakramenta inertvih; zakaj onadva obudita grešnika, kateri je na duši mertev, k večnimu živlenju. 331. Kako se pravi Zakramentam, skoz katere se posvečujoča 'gnada božja v nas pomnoži? Zakramentam, skoz katere se posveču¬ joča gnada v nas pomnoži, se pravi, de so Zakramenti živili. 332. Zakaj se pravi tein Zakramentam, de so Zakramenti živih? Reče se jim, de so Zakramenti živili, ker tislti, ki jih prejmejo, posvečujočo gnado, v kateri duhovsko živlenje duše obstoji, že imeti morajo. 80 Četerta postava. 333. Kateri so Zakramenti živih? Zakramenti živih so: Firma, Zakrament altarja, posledne olje, mašnikovo posvečenje, zakon. 331. Kaj je še ort Zakramentov zapomniti? Od Zakramentov je se zapomniti: 1. De vsaki Zakrament tudi svojo lastno gnado podel/. 2. De Zakramenti kersta, firme in ina- šnikoviga posvečenja duši neizbrislivo znamnje vtisnejo; zavoljo tega znamnja ne more kri¬ stjan takšniga Zakramenta več ko enkrat veljavno ino brez smertuiga greha prejeti. 335. Od kod imajo Zakramenti svojo moč? Zakramenti imajo svojo moč od svojiga Začetnika Jezusa Kristusa. 336. Koliko je Zakramentov, ino kateri so? £ Zakramentov je sedem, ino so leti: 1. sveti kerst. 2. sv. firma. 3 sv. resno Telo. 4. sv. pokora. 5. sv. posledno olje, 6. ma¬ šnikovo posvečenje. 7 . sv. zakon. II. Razdelek. Od svetili Zakramentov posebej. §. 1. Od Zakramenta svetiga kersta. 337. Kaj je sveti kerst? Sveti kerst je pervi ino narpotrebniši Zakrament, v katerim je človek skoz vodo ino besedo božjo od poerbaniga greha ino od vsih drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstam storil, očišen, iliO v Kristusu kakor nova stvar za večno živlenje prerojen ino posvečen. Od svetih Zakramentov. 81 338. Zakaj se pravi svetimu kerstu, de je pervi Zakrament? Svetimu kerstu se pravi, deje pervi Zakra¬ ment, ker mora človek poprej keršen biti, kakor kak drugi Zakrament prejeti zamore. 339. Zakaj se pravi svetimu kerstu, deje narpotrebniši Zakrament? Svetimu kerstu se pravi, de je narpo- trebniši Zakrament, ker brez kersta ne more nihčer zveličan biti, celo otrok ne. 340. Kaj podeli sveti kerst? Sveti kerst podeli: 1. Odpušanje poerbaniga greha ino vsih pred kerstain storjenih grehov, tudi vsih ve¬ čnih ino časnih štrafeng. 2. Se podeli per njem naši duši božja guada, po kateri smo opravičeni, ino božji otroci, ter erbi večniga zveličauja postanemo. 3. Tisti, ki sveti kerst prejmejo, pridejo v cerkuv, ino postanejo nje vudi. 4. Se vtisne duši neizbrislivo ziiamnje; zatorej se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat veljavno ino brez smertniga greha prejeti. 341. Kako zamorejo odrašenl zveličani biti, kateri nimajo per- ložnosti, svetiga kersta prejeti? Odrašeni, kateri nimajo perložnosti, svetiga kersta prejeti, zamorejo zveličani biti: 1. skoz kerst želje, 2. skoz kerst kervi. 342. V čem obstoji kerst želje ? Kerst želje obstoji u velikim poželenji, Zakrament svetiga kersta, ko bi bilo mo¬ goče, prejeti; mora se pa zraven te želje popolnama ljubezen do Boga inv resnična grivenga nad storjenimi grehi obuditi. 343. V čem obstoji kerst kervi? Kerst kervi' obstoji u tem, ako nekeršen človek, kader Zakrament svetiga kersta želi, 6 82 Četerta postava. pa ne more prejeti, svojo kri ino živlenje za Boga ino vero da. 344. Kdo sme kerševati? V sili sme vsak človek kerstiti; zvunaj : sile imajo pa le škofi ino fajinoštri pravico keršovati; z njih perpušenjem pa smejo tudi drugi mašniki ino dijakom kerstiti. 345. Kaj mora storiti, kdor kersti? Kdor kersti, mora: 1. misel imeti, tako ker¬ stiti, kakor je Jezus Kristus zapovedal. 2. Mora človek, kateriga keršuje, z naturno vodo obliti. 3. Mora med oblivanjam te besede govoriti: Jaz te kerstim v imeni Očeta, ino Sina, ino svetiga Duha. 346. Kaj mora odrašen človek storiti, ako koče keršen kiti? Odrašen, kateri hoče keršen biti, mora: 1. Narpotrebniši resnice svete vere znati, ino te resnice vervati. 2. Mora želje imeti, vud cerkve Jezusa Kristusa biti. 3. Svoje grehe obžalovati. 4. Naprejvzetje imeti, ino na ravnost ob¬ ljubiti, de hoče do konca svojiga živlenja keršansko živeti. 347. Kaj obljubijo bdtri namesti otrok? Botri obljubijo namesti otrok, katere iz kersta vzdignejo, vse dopolniti, k čemur kerst veže. 348. Ali je dolžnost, obljube botrov deržati? Dolžnost je, obljube botrov deržati; spo¬ dobi se tudi, obljubo, katera je bila per kersti storjena, večkrat ponoviti. 349. Kako se zamore kerstna obljuba ponoviti? Kerstna obljuba se zamore tako obuditi: Očeta , Sina ino svetla Verjem v Boga, Od svetili Zakramentov. 83 Duha. Verjem v Jezusa Kristusa, edinoro- jeniga Sina božjiga, kateri je Bog ino človek skupej; kateri je človeštvo s svojim terplen- jam ino smertjo odrešil. Verjem vse, kar je Bog razodel, karjevučil Jezus ino njegovi apostelni, in kar sveta katolška cerkuv, kakor katere vud želim živeti ino vmreti, vervati zapoveduje. Od¬ povem se iz celiga serca hudiču, njegovimu na¬ puhu, ino njegovimu djanju. Odpovem se tudi vsim greham, nečimernosti, ino vsim zapelivim navukam sveta. Imam naprejvzetje keršansko živeti , Bog me poterdi v mojim naprejvzetji skoz svojo vsegamogočno gnado. Amen. 350. Kedaj se spodobi, de človek per kersti storjeno obljubo ponovi? Spodobi se, de človek per kersti stor¬ jeno obljubo ponovi: 1. Kakor hitro k pameti pride. 2. Pred sveto firmo. 3. Dan svojiga rojstva. 4. Večkrat v svojim živlenji, sosebno pred sveto spovedjo ino obhajilam. 351. K čemu so kerstni botri zavezani? Kerstni botri so zavezani, tiste, katere iz kersta vzdignejo, ako jim starisi vmerjejo, alj svojo dolžnost zanemarijo, v kerkanski veri dobro podvučiti. • \ §. 2. Od Zakramenta sv. firme. 352. Kaj je sr. firma? Sveta firma je Zakrament, v katerim je kersen človek skoz sveto krizmo ino besedo božjo od svetiga Duha v gnadi poterjen, de svojo vero stanovitno spozna, ino po tisti živi, 6 * 84 Četerta postava. 353. Kaj podeli sveta firma? Sveta firma pomnoži posvečujočo gnado božjo, iuo da sosebno gnado, de keršeui člo¬ vek svojo vero stanovitno spozna ino po njej živi; vtisne tudi duši neižbrislivo znamnje, ino zato tudi ne sme nihčer več ko enkrat firman biti. 354. Je sveta firma k zveličanju potrebna? Sveta firma ni tako potrebna, de bi brez nje ne bilo mogoče zveličanja doseči; zavoljo njenih nastopkov pa se ne sme per tistih opustiti, kateri perložuost imajo, njo prejeti. 355. Kdo deli Zakrament svete firme? Navadno delijo le škofi Zakrament svete firme. 356. Kakošna perprava je za prijetje svete firme potrebna? Sveto firmo vredno prejeti, morajo so¬ sebno odrašeni u veri, ino v tem, kar ta Za¬ krament zadene, dobro podvučeni, iuo v stani posvečujoče gnade biti; morajo se tudi z mo¬ litvijo ino drugimi dobrimi deli k temu per- pravljati. 357. Ali se tudi za firmo botri jemljejo? Tudi za firmo se botri jemlejo. §. 3. Od presvetiga Zakramenta altarja. 358. Kaj je presveti Zakrament altarja ? Presveti Zakrament altarja je narsve- tejši Zakrament, je pravo telo ino prava kri uašiga Gospoda Jezusa Kristusa pod podobo kruha ino vina. 359. Zakaj se pravi temu Zakramentu, de je narsvetejsi? Temu Zakramentu se pravi, de je nar- svetejši, ker ne posveti le kar človeka, kakor ysi drugi Zakramenti, ampak tudi samiga Od svetih Zakramentov, 85 Jezusa Kristusa, začetnika vse svetosti, v sebi zapopade. 360. Zakaj se mu pravi Zakrament altarja? Pravi se mu Zakrament altarja, ker se naaltarji spremenenje zgodi, po katerim Jezus Kristus pričejoč postane. 361. Kedaj se sgod/ spremenenje? Spremenenje se zgodi, kadar mašnik per sveti masi čez kruh besede Kristusove: To je moje telo, ino čez vino tudi besede Kristusove: Tp je kelih moje kervi, izgovorijo. 362. Kaj storijo te od mašuika izgovorjene besede? Te od mašnika izgovorjene besede sto¬ rijo po vsegamogočni volji Kristusovi, de kruh ni več kruh ampak telo; vino ne več vino, ampak kri Jezusa Kristusa, vender pa osta¬ nejo podobe kruha ino vina nespremenjene. 363. Kaj zastopimo pod podobo kruha ino vina? Pod podobo kruha ino vina zastopimo to, kar odzvunaj na Zakramentu za nase občutke ostane, namreč, vides, farba, slaj ino deh kruha ino vina, kar vse nespremenjeno ostane, desi ravne pod to podobo ni več pričejoč kruh ino vino, ampak pravo telo ino prava kri Jezusa Kristusa. 364. Kako jo prlčejože telo ino kri Jezusa Kristusa v Zakra¬ menti altarja? Telo ino kri Jezusa Kristusa sta v Za¬ kramenti altarja tako pričejoča: 1. Pod po¬ dobo kruha je pričejoče živo telo Jezusa Kristusa, po tem takim tudi njegova kri ino njegova duša. 2. Pod podobo vina ni le samo kri pričejoča, ampak tudi telo Jezusa Kri¬ stusa ; on je pod vsako podobo, ino pod vsaT- 86 Ceterta postava. kim, tudi narmanjšim delam teh podob cel kakor Bog ino človek pričejoč. 365. Kaj pride iz tega ? I* tega pride: 1. De moramo Jezusa Kri¬ stusa v presvetim Zakramenti altarja moliti. 2 . De tisti, kateri Zakrament altarja tudi le pod eno podobo, alj tudi le en košček svete hostje zavžije, Jezusa Kristusa celiga prejme, to je, ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo kri, 3. De Jezus Kristus tako dolgo, dokler podobe niso povžite, pod njimi zmiraj pri- čejoč ostane. 366. Kedaj ino zakaj je Jezus Kristus Zakrament altarja vpostavil? Jezus Kristus je Zakrament altarja vpo¬ stavil, ko je s svojimi vučenei velikouočno jagne jedil; 1. V spomin svojiga terplenja ino svoje smerti. 2. De bi dušam vernih hrano za večno živlenje dal. 367. Ali smo dolžni Zakrament altarja prejemati? Dolžni smo Zakrament altarja prejemati, ker je Jezus Kristus to na ravnost zapo¬ vedal, ino ga tudi zato vpostavil, de bi nam hrano za večno živlenje dal. 368. Kedaj je vsak kristjan dolžan, Zakrament altarja prejeti? Vsak kristjan je po zapovedi cerkve dolžan pod smertnim greham , vsaj o veliko¬ nočnim časi, Zakrament altarja prejeti, 369. Je potreba tudi ob drugih časih ta presveti Zakrament prejeti? Potreba je ta presveti Zakrament tudi v smertni nevarnosti prejeti, ker je popot¬ nica k večnimu zveličanju; cerkuv tudi želi, de bi ga njeni verni večkrat v leti prejeli, ker je duhovna jed ino živež duše. Od svetih Zakramentov. 87 370. V kakšni starosti morjo otroci Zakrament aitarja prejeti? Nihčer ne more starosti, v kateri morjo otroci Zakrament aitarja prejeti, bolj raz¬ soditi, kakor slariši ino spovedniki; oni za- inorejo nar ložej prej iskati ino spoznati, alj otroci permerjeno znanje ino potrebno per- pravo imajo. 371. Katere gnade se dosežejo skoz vredno prejetje presvetiga Zakramenta aitarja? Gnade, katere se skoz vredno prejetje presvetiga Zakramenta aitarja dosežejo, so na- 'sl^dne: 1. Posvečujoča gnada se s tem ne le kar ohrani, ampak tudi pomnoži. 2, Kateri ga vredno prejmejo, se z Jezusam Kristusarn z-edinijo. 3. Se v njim odpustlivih grehov rešimo. 4. Naša duša se pred prihodnimi zlegi obvarje. 5. Hudo poželenje se v nas pomanjša ino zatere. 6. Nam odpre vrate v večno živlenje. 372. Kdo deli' vernim Zakrament aitarja? Mašniki delijo vernim Zakrament aitarja; ino so po postavi njega pravi delivci. a) Od perprave za vredno zavžitje tega Zakramenta. 373. .Kaj je za vredno prejetje presvetiga Zakramenta potrebno? Za vredno prejetje presvetiga Zakramenta aitarja je potreba prave ino dobre perprave. 374. Kolikošna je perprava za vredno prejetje tega Zakramenta? Perprava za vredno prejetje tega Zakra¬ menta je dvojna, ena zadene dušo, ena telo. 375. V čem obstoji perprava na duši? Perprava na duši obstoji v čistosti vesti, ino v pobožnosti serca. 376. Kaj se pravi čisto vest imeti? 88 Četerta postava. Cisto vest imeti, se pravi, vsaj brez smert- iiiga greha biti, to je, se v stani posvečujoče gnade znajti. 377. Ali je velik greh, presveti Zakrament altarja v smertnim grehi prejeti? Kdor presveti Zakrament altarja prejme, de še smertni greh nad sebo ima, za kateriga ve, stori vnovič tako velik greh, de si svojo sodbo ino svoje pogublenje je, ino telesa ino kervi' Jezusa Kristusa kriv postane. 378. Kaj je storiti, ako se kdo pred prejetjam presvetiga Za¬ kramenta spomni, de ima kak smerten greh nad seho? Ako se kdo pred prejetjam presvetiga Zakramenta altarja spomni, de ima kak smerten greh nad sebo, tako ga mora iz serca izgri- vati, se ga resnično spovedati, ino sme še le po odvezi od mašnika dobleni presveti Za¬ krament altarja prejeti. 379. V čem obstoji' pobožnost serca? Pobožnost serca obstoji: 1. V obudenju vere, vupanja ino ljubezni 2. V počešenji pre¬ svetiga rešniga Telesa. 3. V hvaležnim spo¬ mini na smert Jezusa Kristusa, v katere spo¬ min je ta Zakrament vpostavlen ino vživati zapovedan. 4. V ponižnosti ino obudbi drugih keršanskih čednosti, posebno pa v ljubezni do bližniga. 380. Kako se je potreba dan pred svetim obhajilam perpravljati ? Potreba se je vsaj večerko pred svetim obhajilam z molitvijo, premišlovanjem, z bran- jam svetih bukev ino z zderžanjam od vsega posvetniga oveselenja, tudi spodobniga ino perpušeniga perpravljati. 381. Kako se je na trupli za vredno prejetje presvetiga rešniga Telesa perpravlati? Sveto resno Telo vredno prejeti, mora Od svetih Zakramentov. 89 človek, če ni nevarno bolen: 1. Od dvanajste vure pretečene noči' teš biti. 2. Mora v spo¬ dobnim oblačili priti, ino z narvečo spodob¬ nostjo ino pobožnostjo k mizi Gospoda perstopiti. b) Od tega, kar je per zavživanji pre- svetiga rešniga Telesa potreba storiti. 382. Kaj je storiti, kadar se pred obhajanjam Konfiteor moli? Kadar se pred obhajanjam Konfiteor moli, se mora se enkrat grivenga ino žalost za¬ voljo svojih grehov obuditi. 383. Kako seje nositi, kadar mašnik ljudem sveto hostjo pokažejo 7 Kadar mašnik ljudem sveto hostjo poka¬ žejo, jo moramo ponižno moliti, se na perse terkati, ino reči: O Gospod nisim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le samo besedo , ino ozdravlena bo moja duša . 384. Kako se je nositi per prejemanji svete hostje? Per prejemanji svete hostje se vusta spo¬ dobno odprejo, se položi jezik na spodno VUStllicO (se glava nekoliko povzdigne), Se VZailie pred se beli perf, če je perpravlen, se prejme spo¬ dobno sveta hostja, (vusta pa ne zaprejo, dokler je mašnik na jezik ne položijo, ino svojih perstov od vust ne od¬ tegnejo), se zavžije; pa se ne sme žvekati, alj dolgo u vustah imeti. 385. Kaj je storiti, ako se po svetim obhajanji vino poda? A ko se po svetim obhajanji vino poda, se nekaj maliga vzame; vender se ne sme misliti, kakor de bi to vino bilo kri nasiga Gospoda, alj de bi bilo potrebno, ga vzeti. 386. Kadaj se po obhajanji vino poda? Po obhajanji se vino poda, de se sveta hostja ložej zavžije, ino se nikjer u vustah 90 Četerta postava. ne prime: ko bi se to pa vunder le pergo- dilo, se mora sveta hostja z jezikam odlo¬ čiti, ino si ne s perstimi pomagati. c) Od tega, kar je po svetim obhajanji storiti. 387. Kaj je po svetim obhajanji storiti? Po svetim obhajanji je dolžnost: 1. Je¬ zusa Kristusa zahvaliti za neskončno gnado, katero nam je s tem skazal, de nas je vredne storil, k nam priti. 2. Ga v ponižnosti moliti. 3. Se njemu darovati. 4. Ga prositi, de bi hotel s svojo gnado vedno per nas ostati. 5. Vero, vupanje ino ljubezen obuditi, ino vse storjene sklepe ponoviti. 6. Mu vse svoje dušne ino telesne potrebe ino težave potožiti. , 388. Kako se je dan svetiga obhajila nositi? Dan svetiga obhajila smo sosebno dolžni: 1. Se postopanja izderžati, ino doma ves čas z opravlanjam dobrih del, z branjam svetih bukev, ino z zbranim duham dopernesti. 2. Cerkuv objiskati, ino se molitve s sosebno pobožnostjo deržati. 3. Se posvetniga šuma, koljkor je mogoče, izogibati. §. 4. Od Zakramenta svete pokore. Od tega, kar je pred vsem od tega Zakramenta vediti potreba. 389. Kaj je Zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore je Zakrament, v katerim zato poštavlen mašnih na mesti Boga grešniku po kersti storjene grehe od¬ pusti, ako ge jih zgrivano ino čisto spove, ino tudi resnično voljo ima, se poboljšati ino pravo pokoro delati. Od svetih Zakramentov, 91 390. Kdo je zalo postavlen rnašnik ? Zato postavlen rnašnik je tisti, kateri je od svojiga škofa »a spovedovanje odločen. 391. Kateri grelu se v Zakramenti pokore odpustijo? Vsi grehi, ko bi bili še tako veliki, se zamorejo v Zakramenti pokore odpustiti. 392. Komu je ta Zakrament potreben? Ta Zakrament je vsim potreben, kateri so po svetim kersti smertno grešili. 393. Kaj zadobimo v Zakramenti pokore? V Zakramenti pokore zadobimo : 1. Odpu- sanje grehov. 2. Zbrisanje večnih štrafeng. 3. Gnado božjo. 4. Mir vesti. 394. Kaj se pravi pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati, se pravi: se k Bogu poveruiti, od kateriga smo se z greham od- vernili: se pravi: svoje grehe zaničevati, resnično obžalovati, se jih spovedati, ino za nje zadosti storiti. 395. Kaj je k Zakramentu pokore potrebno? K Zakramentu pokore je naslednik pet reči potrebnih: 1. Izprašovanje vesti. 2. gri- venga. 3. terdno naprejvzetje. 4. čista spoved. 5. zadostenje. a) Od iz pr a šo vanj a vesti. 396. Kaj se pravi vest izprašovati? Vest izprašovati se pravi pomisliti, kaj smo grešili od zadne spovedi, alj pa od tistiga časa, kar smo začeli greh spoznavati. 397. Kaj se mora per izprašovanji vesti narpoprej storiti? Per izprašovanji vesti se mora narpoprej sveti Duh na pomoč poklicati, de nas raz-' sveti, ino nam da spoznati, kaj ino s čem smo grešili. 92 Četerta postava. 398. Kaj je po tem storiti? Po tein je treba pomisliti: Sploh: Ali smo grešili z mislami, z željami, z be¬ sedami, al) pa celo v djanji. Zraven se mora tudi misliti na sorte ino število velikih grehov, ino tudi na okolsine, katere greh veci storijo alj ga pa spremenijo. Po sameznim: 1. Ali smo se pregrešili zoper deset božjih alj pet cerkvenih zapoved. 2. Ali smo krivi eniga alj več lastnih alj pa tudi ptujih grehov. 3. Ali smo opustili dela usmilenja svo- jimu bližnimu skazovati, ali druge dobre dela, katere smo bili storiti dolžni. 4. Ali smo dolžnosti svojiga stanu izpol¬ nili, alj jih nismo izpolnili. 399. Na kaj se moraper izprasovanji hudih misli ino želj gledati? Per izprasovanji hudih misli je treba po¬ misliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno do- padejenje; ino per željah, ali smo v nje do¬ volili, če se tudi djanje ni zgodilo. 400. Kako se per izprasovanji vesti števila smertnlh grehov spomnimo? Per izprasovanji vesti se števila smertnih grehov spomnimo, ako pomislimo, ako smo greh vsak dan, teden alj mesec storili; ino kolikorkrat na dan, v tedni, v mesci. 401. Je per izprasovanji vesti velikiga perzadevanja potreba? Per izprasovanji vesti'je ravno toliko potre¬ ba, kakor per vsakim drugim imenitnim opravki. 402. Katerim je per izprasovanji vesti sosebno velikiga perza¬ devanja potreba? Tistim je per izprasovanji vesti'sosebno ve- Jjkiga perzadevanja potreba, kateri so se več- Od svetih Zakramentov. 9Š krat z majhnim premišlenjam alj slabo spo¬ vedali, ino tistim, kateri redkokedaj vest izprašujejo. < 403. Kedaj je neskerbnost per izprašo vanjl vesti velek gfeh? Neskerbnost per izprašovanji vesti je velik greh ako se v nevarnost postavimo, kak velek greh pozabiti; to se zgodi' narrajši tistim, kateri večkrat smertno grešijo, pa se malokdaj spovejo. b) Od grive n ge. 404. Kaj je grivenga ? Grivenga je gnusenje nad greham, kakor nad narhujšim hudim, ino znotrajna žalost za¬ voljo razžaleuja božjiga, sklenjena s ter dni m uaprejvzetjam, Boga nič več raz-žaliti. 405. Kakošna mora grivenga biti? Grivenga mora biti 1. znotrajna. 2. čez- naturna. 3. čes vse. 4. splošna. 400. Kedaj je grivenga znotrajna? Grivenga je znotrajna, ako ni samo v vustih, ampak tudi v serci; to je, ako grešnik ne reče samo z besedo, de ga griva, ampak ako je tudi v serci ginjen. 407. Kedaj je grivenga čeznaturna? Grivenga je čeznaturna, ako grešnika gnada svetiga Duha ino čeznaturni nagibi k grivengi obudijo. 308. Kedaj je pa samo naturna? Samo naturna je, ako grešnik iz samih naturnih nagibov greh obžaluje ino zaničuje, p. ker je v časno nesrečo, sramoto alj škodo prišel. 409. Ali zatnore samo naturna grivenga odpusanje per Bogu zadobiti? Samo naturna grivenga ne zatnore odpu- šauja per Bogu zadobiti. 94 Četerta postava, 410. Kedaj je grivenga čez vse? Grivenga je čez vse, ako grešnika bolj griva, de je Boga raz-žalil, kakor de bi bil vse na sveti zgubil. •411. Kedaj je grivenga splošna? Grivenga je splošna, ako obseže vse grehe brez vsega izvzetja, 412. Kolikoršna je čeznaturna grivenga? Čeznaturna grivenga je dvojna, popolua- nia ino nepopolnama. 413. Kaj je popolnama grivenga? Popolnama grivenga je čeznaturna žalost ino čeznaturno gnusenje nad greham, ker je grešnik Boga: narviksi dobroto, katero čez vse ljubi, raz-žali 1; zraven tega mora terdno naprejvzetje biti, Boga nič več raz-žaliti. 414. Kako se zamore popolnama grivenga obuditi? Popolnama grivenga se zamore tako obuditi: O moj Bog ! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca zal, ker sim tebe, svojiga pr el j u- bezniviga Boga, narviksi ino neskončno do¬ broto, katero iz celiga serca ljubim, z njimi raz-zalil. Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje zivlenje poboljšati , ino vse, tudi samo smeri raji preterpeti, kakor tebe, svojiga Boga, narviksi dobroto še z enim samim gre- ham več raz-žaliti. Daj mi gnado k izpol- nenju tega mojiga naprejvzetja .. To te prosim skoz neskončno zasluženje tvojiga božjiga Sina, našiga Gospoda ino Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. 415. Kaj je potreba, de se zamore popolnama grivenga obuditi? De se zamore popolnama grivenga obu¬ diti, je potreba: 1. Boga za njegovo gnado Od svetih Zakramentov. 95 prositi. 2. Si k sercu gnati ino premisliti, kdo de je tisti, kateriga smo raz-žalili. 3. Se v obudenju grivenge večkrat vaditi. 416. Kedaj je človek dolžen, popolnaina grivengo obuditi? Človek je dolžan, popolnaina grivengo obuditi: 1. Kadar ima kak sveti Zakrament prejeti, pa ni v stani gnadi božje, ino nima perložnosti, se spovedati. 2. Kolikorkrat je v kaki smertni nevarnosti. 417. Kedaj je še dobro, popolnaina grivengo obuditi? JPrav dobro je, popolnaina grivengo vsak dan obuditi, sosebno pa, kadar se spat gre. 418. Kaj.dodeli'popolnama grlvenga? Popolnaina grivenga dodeli odpušanje vsili grehov tistim, kateri nimajo perložnosti, se spovedati, pa imajo resnično voljo, kakor hitro bo mogoče sveto spoved opraviti. 419. Kaj je nepopolnama grivenga? Nepopolnama grivenga je čeznaturna ža¬ lost ino gnušenje nad greham, alj pa zato, ker je greh sam na sebi guusoben, alj pa zato, ker zgubo liebes ino večno štrafengo pekla s sebo pernese; zraven tega mora terdno uaprejvzetje biti, Boga nič več raz-žaliti. 420. Kaj mora grešnik še več storiti, kateri nepopolnama gri¬ vengo obudi? Grešnik, kateri nepopolnama grivengo obudi, mora skoz zasluženje Jezusa Kristusa odpušanje svojih grehov vupati, ino začeti Boga začetnika vse pravice ino svojiga lastniga opravičanja ljubiti. 421. Kako se zarnore nepopolnama grivenga obuditi? Nepopolnama grivenga se zarnore tako obuditi, O moj Bog! žal mi je iz celiga serca, 96 Četerta postava«, de siin te raz-žalil. Resnično studim iuo iz serca sovražim svoje grehe, nekaj zavoljo njih gnusobe, nekaj pa tudi zato, ker sim z njimi nebesa zgubil ino pekel zaslužil. Ino tako zlo ko greh sovražim iuo studim, ravno tako zlo ljubim od zdaj zanaprej pravico iuo tebe, o moj Bog! kateri si studenc ino za¬ četnik vse pravice. Vupani od tvojiga neskou- čniga vsinilenja skoz zasluženje Jezusa Kri¬ stusa mojiga Zveličarja odpušanje vsih mojih storjenih grehov, ino terdno sklenem, s tvojo guado za naprej ne več grešiti. Amen. 422. Kaj doseže grešnik z nepopolnania grivengo ? Z nepopolnania grivengo doseže grešnik odpusanje grehov, pa le v spovedi ino s spovedjo. 423. Katero grivengo si naj perzadeva grešnik obuditi? Desi je ravno nepopolnania grivenga v Zakramenti pokore zadosti, si vunder naj grešnik vselaj perzadeva, de popolnaina gri¬ vengo obudi. c) Od terdniga n a p r e j v z e tj a. 424. Kaj je terdno naprejvzetje? Terdno naprejvzetjeje resnična volja, svoje živlenje poboljšati, ino nič več grešiti. 425. Kaj si moranaprejvzeti, kdor ima resnično voljo, se poboljšati? Kdor ima resnično voljo, se poboljšati, si mora uaprejvzeti; 1. Se vsih grehov, ka¬ kor tudi bližnih perložnost ino nevarnost, ka¬ tere v greh napelujejo, skerbno varvati. 2. Se vsemu nagnjenju h grehu serčno vstavlati, ino se vsih perpoinočkov pridno prijeti, kateri so za ohranenje guade potrebni. 3. Ptuje blago poverniti, ino pohujšanje, kateriga je Od svetih Zakramentov. 97 greh naredil, iuo škodo, katera se je bližni- mu na njegovim postenji, na njegovim blagi, alj kak drugači zgodila: popraviti. 4. Vsiin sovražnikam ino raz-žalnikam iz serca odpu¬ stiti. 5. Vse dolžnosti svojiga stanu na tenko izpolniti. 420. Kaj mora grešnik storiti, de bo zamogej terdno naprej- vzetje, se pobo^šati, obuditi? , Grešnik zamore terdno naprejvzetje, se poboljšati, obuditi, ako 1. Boga prosi, de bi mu k temu svojo gnado dal. 2. Ako večkrat prevdari, koliko je vredna, iuo kako dobra je gnada božja, katera vsako časno dobroto neskončno preseže; nasprot pa tudi premisli, koliko škodo narmanjsi greh naredi; ker je ta škoda hujši kakor vsaka časna nesreča, d. Od spovedi. 427. Kaj je spoved? Spoved je zgrivauo spoznanje, v katerim se grešnik pred masnikam, ki je za spove¬ dovanje postavlen ino pooblasten, svojih stor¬ jenih grehov obtoži, de bi od njega odvezo dobil. 428. Kakošna mora spoved biti? Spoved mora biti: 1. ponižna. 2. popolnama. 429. Kedaj je spoved ponižna? Spoved je ponižna, ako se grešnik s pravo grivengo ino velikim osramotenjam samiga sebe pred spovednikam obtoži, vse nepotrebno izgovarjanje opusti, iuo se njegovi raz-sodbi tako popolnama podverže, kakor se kriv raz¬ sodbi svojiga sodnika podvreči mora, 430. Kedaj je spoved popolnama? Spoved je popolnama, ako se grešnik 7 98 Ceterta postava. vsih se ne izpovedanih grehov pred spoved- nikam na tenko, odkritoserčno ino brez hi- navšine obtoži, tako, kakor se po skerbnim izprašovanji vesti kriviga spozna. 431. Keilaj je spoved natenčna, odkritoserčna ino brez hinavšiue? Spoved je natenčna, odkritoserčna ino brez hinavšine, ako 1. grešnik tako dobro število vsih velikih grehov, brez zamolčanja eniga samiga, kakor tudi okoljšine, katere greh za spoznavo povikšajo, alj njegovo sorto spremenijo, po resnici razodene: vuuder pa mora gledati, de človeka, s katerim je grešil, nikdar ne imenuje, ino se varvati, de ne reče kaj takiga, kar bi poštenju bližniga ^kodlivo bilo. 2. Ako to, kar od svojih grehov gotovo ve, tudi v spovedi kakor gotovo razodene; to pa, česar se popoluama ne zave, ko dvom- livo pove. 432. Ali spoved velja, per kaleri grešnik iz strahu alj sramo- žlivosti kak velek greh zamolči? Ako grešnik velek greh iz strahu alj sramožlivosti per spovedi zamolči, ne velja njegova spoved nič; razen tega še stori tak grešnik nov ino velek greh, zato ker Za¬ kramentu svete pokore s tem nečast stori. 433. Kaj je storiti grešniku, kateri je per spovedi velek greh naprejvzetno alj pa iz hudobne neskerbnosti zamolčal? Grešnik, kateri je per spovedi velek greli naprejvzetno ali iz hudobne neskerbnosti za¬ molčal, ni samo dolžen, zamolčaniga greha se spovedati, temuč se mora tudi obtožiti: 1. Per kolikih spovedali je ta greh zamolčal. 2. Mora vse spovedi, katere je po zamolča¬ nim grehu opravil, ako se je v njih velikih Od svetih Zakramentov. 99 grehov obtožil, popolnaina ponoviti, tako tudi tisto spoved, v kateri je kak veliki greh za¬ molčal, ako se je bil per tisti se kakih drugih velikih grehov obtožil. 3. Se mora spove¬ dati, alj je, ino koljkorkrat v tem stani pre¬ sveto obhajilo prejel, ino, alj se je to tudi o velikonočnim časi zgodilo. 4. Mora pove¬ dati, ako je vtem stani tudi kak drugi sveti Zakrament prejel. 431. Kaj je grešniku storiti, kateri je per spovedi kak velik greh iz nevednosti alj pozablivosti zamolčal? Grešnik, kateri je kak veliki greh per spovedi iz nevednosti alj pozablivosti zamolčal, mora zamolčan greh per pervi spovedi razo¬ deti, ako bi ne zamogel kmalo po tej spo¬ vedi, se kje pred svetim obhajilam tega storiti. 435. Ali se je treba per spovedi sramovati alj bati? Ni treba per spovedi se sramovati alj bati: 1. Ker se nismo sramovali grešiti pred Boga m, kateri vse vidi, ino ker se nismo bali, od njega na vekomaj zaverženi biti. 2. Ker je boljši, svoje grehe skrivaj spovedniku razo¬ deti, kakor v grehi nepokojno živeti, nesrečno vmreti, ino sodni dan zavoljo tega pred celim svetam osramoten biti. 3. Ker se spovednik svojih lastnih slabosti zave, ino zavoljo tega z grešnikam lehko vsmilenje ima. 4. Ker je spovednik pod velikim smertnim greham ino pod silno ojstrimi časnimi ino večnimi stra- fengami k molčanju zavezan. 436. Kako mora grešnik per spovedi govoriti? Grešnik mora per spovedi 1. vselaj raz¬ ločno, ino kolikor je mogoče, s poštenimi be¬ sedami govoriti. 2. Mora tako govoriti, de ga le spovednik slisi, ne pa tudi okolj stoječi. 7 « 100 Četerta postava. 437. Smo dolžni, se tudi odpustllvih grehov spovedovati? Nismo dolžni, se odpustlivih grehov spo¬ vedati, vunder je to silno dobro iuo koristno. 438. Se je treba večkrat spovedati? Treba se je večkrat spovedati: 1. Ker večkrat grešimo, ino ker je nevarno, spravo % Bogam na dolgo odlagati. 2. Ker pogosta spoved pred nevarnostmi ino perložnostmi greha pervarje, ino dušo v gnadi božji po- terdi. 3. Ker pogosta spoved k čistosti ino budnosti vesti' silno veliko pomaga. 438. V kateri starosti so otroci dolžni se spovedati? Otroci so dolžni se spovedati, kadar že k pameti pridejo, de so v stani, dobro od hudiga razločiti. 440. Kaj stori človek ravno poprej, kakor se začne svojih grehov spovedovati? Ravno poprej, kakor se začne človek svojih grehov spovedovati, poklekne, stori sveti križ, ino reče spovedniku: Prosim vas, duhovni oče! za sveti žegen, de se bom zamo- gel (zamogla) svojih grehov prav ino čisto spovedati. 441. Kaj stori človek, ko je svet žegen od spovednika prejel? Ko je človek od spovednika svet žegen prejel, moli, ako čas ino okoljšine perpustijo, očitno spoved alj Konfiteor, ki se tako glasi: Jaz , vbogi grešni človek se spovem Bogu vsegamogočnimu, Mariji njegovi prečastiti ma¬ teri, vsim ljubim svetnikam, ino vam, mašnih! na mesti Boga, de sim od svoje zadne spo¬ vedi, katera je bila (tukaj se čas zadne spovedi pove) večkrat ino veliko grešil z mislami, be.sedami ino djanjam, posebno se pa obtožim, de sim . . , Zdaj se začne tako, kakor je bilo spre- Od svetih Zakramentov. 101 dej rečeno, ino kakor se pred Bogam kriviga ve, svojih grehov spovedati. 442. Kako se spoved sklene? Spoved se sklene s temi besedami: Ti, ino vsi moji drugi vedni mo nevedni grehi, katere sim, ulj sam storil, alj kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, nar vik si ino vse ljubezni vredno do¬ broto z njimi raz-žalil. Terdno sklenem, nič več grešiti, ino vsih perložnost. greha se var - vati. Prosim vas, duhovni oče! za sveto od¬ vezo ino zveličavno pokoro. e. Od zad o stenj a alj naložene pokore. 443. Ka, j je zadostenje, katero je k Zakramentu svete pokore potrebno ? Zadostenje, kateroje k Zakramentu pokore potrebno, so tiste dobre dela, katere mašnik grešniku za pokoro zavoljo spovedanih grehov naložijo. 444. Zakaj se pokora za spovedane grehe nalaga? Za spovedane grehe se pokora nalaga: 1. De se Boga za nečast, katera se mu je z greham storila, neko namestenje opravi. 2. De grešnik skoz dela pokore greh sam nad sebo mašuje. 3. De bi bile grešniku zaslužene časne štrafenge odpušene. 4. De bi bil grešnik za naprej bolj varn, ino bi se ne povernil več tako neskerbno k grehu. 445. Ali zamore človek raz-žalenimu Bogu zadosti storiti? Človek ne' more iz lastne moči nikak raz-žalenimu Bogu zadosti storiti, zakaj člo¬ veško zadosti storjenje ne zamore nikdar toliko biti, de bi bilo raz-žalenju neskonč- niga božjiga veličastva enako; vunder pa do¬ bijo pokorne dela, katere raašnik po spovedi 102 Četerta postava. naloži, ino tudi tiste, katere grešnik sam od sebe opravlja, od neskončniga zadostistor- jenja Jezusa Kristusa svojo vrednost. 446. Zakaj je grešnik dolžen, Bogu še zadostvati, ker je Kristus za grehe zadosti storil ? Grešnik je dolžen, Bogu še zadostvati, desi je ravno Kristus za grehe zadosti storil: 1. Ker morajo tisti, ki želijo Kristusoviga za- dostistorjenja deležni postati, z njim delati, ino sami storiti, kolikor zamorejo; de popra¬ vijo nečast, katero so Bogu storili. 2. Ker Bog grešnike, katerim zadolženje greha ino večno štrafengo odpusti, še tudi dostikrat časno štrafuje. 447. Je zadostvanje potrebni del per Zakramenti svete pokore? Zadostvanje je tako potreben del per Za¬ kramenti svete pokore, de bi bil drugači Za¬ krament pokore nepopolnama, razen ko bi bilo nemogoče zadostvati alj naloženo po¬ koro opraviti. 448. Katere dobre dela se v Zakramenti pokore nalagajo? Molituv, post ino almožna, ino tudi druge spokorne dela, katere so velikosti ino po¬ sebnosti grehov permerjene, se grešniku za pokoro nalagajo. 449. Kako se mora pokora opraviti? Pokora se mora opraviti: 1. Z ponižnim sercam. 2. Zvesto, kakor je bila naložena. 3. Brez odlaganja, kakor hitro je mogoče. 450. Ali je potreba ino se zamore Bogu tudi z drugimi dobrimi deli razen v spovedi naloženih zadostovati? Tudi z drugimi dobrimi deli je potreba ino se zamore Bogu zadostvati: 1. Ker spo¬ vednik zavoljo naše slabosti alj iz drugih modrih vzrokov ne naložijo vselaj pokore, Od svetih Zakramentov. 103 kakor bi bila greham pristojna, ino za tega del se marsikdaj grešniku odslužiti ostane. 2. Ker nam je po povelji Kristusovi potreba, vreden sad pokore pernesti. 451. Katere so tiste dobre dela, s katerimi zamoremo razen na¬ loženih zadosti storiti? Dobre dela, s katerimi zamoremo razen naloženih Bogu za svoje grehe zadosti storiti so sosebno: 1. Molituv, post in almožna. 2. Druge dobre dela, katere iz tega namena radovoljno opravljamo. 3. Težave ino nad¬ loge, katere nas zadenejo, ako jih poterpe- žljivo ino v duhu pokore pernesemo. 452. S čem še zamoremo za časne štrafenge zadostvati? Odpustki so tudi perpouiočki, za časne štrafenge zadostvati. P e r s t a v i k. Od odpustka. 453. Kaj je odpustek? Odpustek je odpusanje časnih strafeng, katere bi po odpusenim dolgu greha alj v se- dajnim živlenji alj pa po smerti terpeti mogli. 451. Kaj imajo katolški kristjani od odpustka vervati ? Katolski kristjani imajo od odpustka ver- vati: 1. De je prava cerkuv od Jezusa Kri¬ stusa oblast prejela, odpustke deliti. 2. De je za nas silno dobro ino koristno od cerkve delene odpustke zadobiti. 455. Kdo ima v pravi cerkvi oblast, odpustke deliti? ' Sami rimski papež imajo oblast, v celi cerkvi odpustke deliti; škofi pa imajo oblast, le v svoji škofiji ino po naredbah, kakor so od cerkve vpeljane, odpustke dajati. 45G. Koliknati so odpustki? 104 Četerta postava. Odpustki so dvojni: popolnaina ino ne- popolnama. 457. Kaj je popolnama odpustek? Popolnaina odpustek je odpusauje vsih časnih štrafeng, katere je grešnik zaslužil. 458. Kaj je nepopolnama odpustek? Nepopolnama odpustek je tisti, po kate¬ rim niso vse časne strafenge odpuseue, am¬ pak le nekaj. Taki so odpustki od štirde- setih dni, od eniga alj več let. 459. Od kod izvirajo odpustki ? Odpustki izvirajo iz zaklada cerkve, kateri obstoji iz neskončniga zasluženja Jezusa SCri- stusa, iz zasluženja prečiste device Marije ino drugih svetnikov. Tega zasluženja nas stori cer- kuv deležne, kadar nam odpustke deli. 460. Ali nam cerkuv skoz odpustek dolžnost odvzame, za grehe zadostvati? Cerkuv nam ne odvzame skoz odpustek popolnaina dolžnosti, za grehe zadostvati, ona le hoče: 1. v nas duha pokore obuditi, ino našo gorečnost polonati, s katero spokorne dela opravljamo. 2. Hoče naši slabosti ino nesmožnosti na pomoč priti, ker nam zavoljo njih včasi ni mogoče, Bogu tako zadosti sto¬ riti, kakor smo dolžni. v 461. Česa je potreba, de se odpustki zadobijo? Kdor hoče odpustke zadobiti, mora 1. v stani posvečjoče gnade biti, 2* zapovedane dobre dela opraviti. 462. Se zamore z odpustki tudi dušam u vicah pomagati? Z odpustki se zamore tudi dušam u vicah kakor skoz priprošnjo pomagati, ako so v ta namen podeleni; vunder pa morajo tačas živi Od svetih Zakramentov 105 dobre dela, katere so od cerkve za dosego odpustka zapovedane, Bogu za verne mertve darovati. 463. Kaj je odpustek svetiga leta ? Odpustek svetiga leta je popolnama od¬ pustek, kateriga rimski papež, kadar okolj- sine ino čas potrebuje, s posebnimi pravicami ino za posebne opravila podelijo. §. 5. Od Zakramenta svetiga posledniga olja. 404. Kaj je sveto posledno olje? Sveto posledno olje je Zakrament, v ka¬ terim bolnik skoz mazilenje s svetim oljarn ino skoz zapovedano molituv mašnikovo, gnado božjo prejme za ozdravlenje duše ino večkrat tudi telesa. 465. Zakaj se pravi temu Zakramentu posledno olje? Teinu Zakramentu se pravi posledno olje, ker se med vsimi svetimi mazilenji, katere je Gospod nas Zveličar svoji cerkvi zapovedal, poslednič deli. 460. Kedaj se ima kolnikom posledno olje deliti? Posledno olje se ima bolnikam, če je le drugači mogoče, tačas deliti, ko so se po- polnama per pameti. 467. Kaj dodeli' posledno olje? Posledno olje dodeli: 1. Pomnoženje po¬ svečujoče gnade božje. 2. Odpusenje malih, ino tudi tistih smertnih grehov, katerih se bolnih alj iz nedolžne pozablivosti alj pa iz nezmož¬ nosti ni spovedal. 3. Rešenje od hudih na- stopkov, greha, ino njegovih ostankov. 4. Moč, se nalezvanju ino skušnjavam hudiča vstav- lati. 5. Pomoč zoper preveliki strah zavoljo 106 Četerta postava. bližne smerti ino sodbe. 6. Večkrat tudi te¬ lesno zdravje, ako je duši k zveličanju. 408. Kako se mora bolnik za posledno olje perpravili? Bolnik se mora za posledno olje z živo vero ino terdnim zavupanjam na Boga, ino s popolnama iz.ročenjam v božjo voljo perpra- viti; sosebno pa se skoz sveto spoved v stan gnade postaviti, alj, ako se spovedati ne more, resnično grivengo ino žalost nad svojimi grehi obuditi. 4G9. Kolikokrat sme bolnik posledno olje prejeti? Bolnik sme posledno olje prejeti,kolikorkrat se per njem nova smertna nevarnost perkaže. 470. Kdo deli' sveto posledno olje? Sveto posledno olje ne sme niličer deliti, kakor mašniki cerkve; sosebno je to opra¬ vilo fajmoštrov. 471. Je posledno olje k zveličanju potrebno? Posledno olje ni tako potrebno, de bi brez njega ne bilo zveličanja; vunder pa bolnik naj ne opusa, ga prejeti, ino sicer zavoljo mnogih gnad, katere skoz njega doseže. §. 6. Od Zakramenta mašnikoviga posvečenja. 472. Kaj je Zakrament posvečenja sploh ? Zakrament posvečenja sploh je Zakra¬ ment, po katerim se tistim, ki se v cerkveno službo podajo, duhovna oblast, ino sosebua gnada podeli, odločene cerkvene službe k časti božji ino k zveličanju duš prav ino sveto opravljati. 473. Kaj je Zakrament mašnikoviga posvečenja posebej ? Zakrament mašnikoviga posvečenja po¬ sebej je Zakrament, po katerim se tistim, ki Od svetih Zakramentov. 107 / so za inašnike posvečeni, oblast podeli do praviga telesa Jezusa Kristusa/ino tudi do nje- goviga duhovniga telesa, kar so verni kristjani. 474. V čem obstoji' oblast mašnikovlga posvečenja? Oblast mašnikoviga posvečenja obstoji v tem: 1. De mašniki kruh ino vino v pravo telo ino v pravo kri našiga' Gospoda Jezusa Kristusa spreoberniti, ino nebeškimu Očetu darovati zamorejo. 2. De zamorejo vernim grehe odpušati alj zaderžavati. 475. Kdo zamore ta Zakrament deliti? Le škofi zamorejo inasnike posvetiti. 476. Kakošni morajo tisti biti, kateri mašnikovo posvečenje prejmejo ? Tisti, kateri mašnikovo posvečenje prej¬ mejo, morajo potrebno vučenost imeti, ino za¬ voljo svojiga čedniga zaderžanja dobro sloveti. 477. Kaj dodeli' mašnikovo posvečenje? Mašnikovo posvečenje dpdeli: 1. Razen pomnoženja posvečujoče gnade še sosebno gnado, skoz katero posvečeni mašniki pri¬ pravni postanejo, svoje cerkvene službe prav opravljati, ino svete Zakramente spodobno deliti. 2. Vtisne neizbrislivo znamnje duši po¬ svečenih, po katerim so od drugih vernih od¬ ločeni, ino za božjo službo zavsem posvečeni; zatorej se mašnikovo posvečenje ne more več ko enkrat prejeti. 478. Komu je Zakrament mašnikovlga posvečenja polreben? /Zakrament mašnikoviga posvečenja ni po¬ sameznim ljudem, ampak celi cerkvi potreben. §. 7. Od Zakramenta svetiga zakona. 479. Kaj je Zakrament svetiga zakona? Zakrament svetiga zakona je nerazvez- liva zveza, s katero se dvoje uezavezanih ker- 108 v Ceterta postava. sanskih ljudi, en možki ino ena ženska po postavi božji vzameta ino poročita, de jima Bog skoz ta Zakrament gnado da, v svojim zakon¬ skim stani do smerti pobožno skupej ostati ino svoje otroke po keršansko izrediti. 480. Kako imenuje sv. Pavel ta Zakrament? Sveti Pavel imenuje ta Zakrament velek Zakrament v Kristusu ino cerkvi, ker pomeni duhovno zvezo Kristusa z njegovo cerkvo. 481. K čemu je zakonski stan vpostavlen? Zakonski stan je vpostavlen: 1. za rast človeškiga rodu. 2. Za združeno ino nasprotno pomoč med zakonskimi 3. Za perpomoček zoper napčno poželenje mesa. 482. Je zakonski stan potreben? Zakonski stan je sploh za rast človeškiga rodu potreben; ne pa za vsakiga človeka po¬ sebej ; zakaj nezavezan stan je za vsakiga po¬ sebej bolj popolnama. 483. Kaj dodeli Zakrament zakona? Zakrament zakona dodeli razen pomno- ženja posvečujoče gnade še te posebne gnade: 1. De zakonska pobožno do smerti skupej živita. 2. De svoje otroke v strahi božjim izredita. 484. Kaj zapove cerkuv tistima, katera'v Zakon stopita? Cerkuv zapove tistima, katera v zakon stopita: 1. De ne sme med njima nobeniga za- deržka biti. 2. De stopita v ta stan iz takiga namena, iz kateriga je vpostavlen. 3. De se tudi v strahi božjim ino s čisto vestjo v ta stan podasta, ino zato poprej k spovedi ino svetimu obhajilu gresta. 485. Kaj moreta tista storiti, katera hočeta v zakon stopiti? Tista, katera hočeta v zakon stopiti, mo¬ reta, po trojnim oklicu pred dvema pričama Od svetih Zakramentov., 109 ino pred svojim lastnim fajmostram eden dru- gimu zakonsko zvestobo obljubiti, ino se po¬ ročiti ino požeguati dati. 48G. Katere so nasprotne dolžnosti zakonskih? Nasprotne dolžnosti zakonskih so: 1. I)e v miru ino po kersausko skupej živita. 2. De mož svojo ženo, kakor svoje lastno telo ljubi, redi ino varje, ipo de je žena u vsih perpu- šenih rečeh pokorna. 3. De nobeden drugiga v težavah ne zapusti, teinuč de oba zvesto do smerti skupej ostaneta. 487. Katere so dolžnosti zakonskih do svojih otrok? Dolžnosti zakonskih do svojih otrok so, de jih po kersausko izredijo, ino za njih večno ino časno srečo skerbijo. Peta postava. Od keršanske pravice. 488. Kaj je keršanska pravica? Keršanska pravica je, hudiga se varovati, ino dobro storiti. Pervi del keršanske pravice: Varji se hudiga. 489. Kateri je pervi del keršanske pravice? Pervi del kersanske pravice je: Varji se hudiga. 490. Kaj je hudo? Pravo ino edino hudo je greh. 491. Kaj je greh sploh? Greh sploh je radovoljno prelomlenje božje postave. 110 Peta postava. 492. Kolikoršen je greh ? Greli je dvojin: 1. poerbani greh. 2. djanski greh. §. 1. Od poerbaniga greha. 493. Kaj je poerbani greh? Poerbani greh je tisti greh, kateriga je storil Adam v paradiži, ino mi v Adamu, ino kateriga smo od njega poerbali. 494. Od kod ima poerbani greli svoje ime? Poerbani greh ima od tod svoje ime, ker ljudje, ki od Adama iz-hajajo, ta greh poerbajo, ino njegove strafenge ino hude nastopke ter- peti morajo. 495. Katere so strafenge ino hudi nastopki poerbaniga greha? Strafenge ino hudi nastopki poerbaniga greha so: zguba posvečujoče gnade, sinert, nagnenje k lmdimu, merzenje nad dobrim, ino mnoge težave ino nadloge. 49G. Je prečista devica Marija tildi Adamov greli poerbala? Cerkuv ni sicer ničesar od tega ko artikel vere sklenila: vunder pa poterdi navuk, de je Marija Mati božja, brez greha spočeta bila, kakor pobožno misel: ona celo prepove, kaj nasprotnjga vučiti, obhaja z veliko častjo pra¬ znik njeniga spočetja, ino je na to veliko odpustke podelila. §. 2. Od djanskiga greha ino njegovih sort. 497. Kaj je djanski greli? Djanski greh je prelomlenje božje postave, kateriga človek sam radovoljno stori. 498. Kako se djanski greh še drugači imenuje? Djanski greh se imenuje tudi personski greh za razloček od poerbaniga greha, ka¬ teriga otroci Adamovi niso v personi storili. 111 Od kersanske pravice. 490. Kako se djanski alj peršonski greh dopernese? , Djanski alj personski greh se dopernese z inisiami, besedami, djanjam, alj pa z, opusenjam tega, kar smo storiti dolžni. • 500. Kakšen je razloček med djanskimi grehi? Razloček med djanskimi grehi je ta: eni so veliki alj smertni grehi; eni pa mali alj od- pnstlivi grehi. 501. Kakšen je še drugi razloček med djanskimi grehi? Je se drugi razloček med djanskimi grehi, de ene imenujemo lastne, ene pa ptuje. 502. Kateri grehi so lastni? Lastni grehi so tisti, katere sami storimo. 503. Kateri so pa ptuji grehi? Ptuji grehi so tisti, katerih sami ne storimo, katerih smo pa krivi, ako druge v greh na¬ peljujemo, alj greha ne vstavimo, kadar smo to storiti dolžni, alj pa storiti v stani. 504. Kaj jo smertni greh? Smertni greh je veliko prelomlenje božje postave. 505. Kaj škodje smertni greh? Smertni greh odvzame duši duhovno živ- lenje, to je, posvečujočo gnado božjo, stori človeka,, sovražnika božjiga ino večne smerti vredniga, 506. Kaj je odpustlivi greh? Odpustljivi greh je majhino prelomlenje božje postave. 507. Ali se nam zato, ko so odpustlivi grehi majhino prelomlenje, ni treba perzadevati, de bi se jih varvali? De so ravno odpustlivi grehi le majhino prelomlenje, se jih je vunder potreba, kolikor je inogače, varvati: 1. Ker odpustlivi grehi, naj bojo se tako majhini, vunder Boga raz- 112 Petra postava. žalijo. 2. Ker moramo perpravleni biti, rajšivse terpeti, kakor Boga z narmaujšim greham raz¬ žaliti. 3. Ker odpustlivi grehi, desi ravno grešniku posvečujoče gnade ne odvzamejo, vunder podelenje drugih djanskih gnad vsta¬ vljajo, ino tako grešnika »čašama u veče ino lehko celo v smertne grehe zavodijo. 508. Katere so razne sorte djanskih grehov? liazne sorte djanskih grehov so: 7. Sedem poglavitnih grehov. 2. Šest grehov v svetiga Duha. S. Stirji v nebo vpijoči grehi. 4. Devet ptujih grehov. a. Od sedmerih poglavitnih grehov. 509. Kateri so sedmeri poglavitni grehi? Sedmeri poglavitni grehi so: P er vi: Napuh. Drugi: Lakomnost. Tretji: Nečistost. Ceterti: Nevošlivost. Peti: Požrešnost. Šesti: Jeza. Sedmi: Lenoba. 510. Zakaj se pravi tim greham, de so poglavitni? Tim greham se pravi, de so poglavitni, ker je njih vsak, tako rekoč, glava alj Stu¬ denc mnogih drugih, kateri iz njih iz-hajajo. Ji 11. Kaj je napuh ? Napuh je preveliko spoštovanje samiga sebe, ino napčno poželenje časti. 512. Kaj izvira iz napuha? Iz napuha izvira: 1. Prevelika ljubezen samiga sebe. 2. hvale- ino častiželjnost. 3. bahanje. 4. sovražeuje Boga, svete vere, cerkve 113 Od kersanske pravice. iuo bližnjiga. 5. razpor, kreg ino prepir. 6. terdovratnost. 7, nepokorsina. 8. hinavsina, 9. krivoverstvo. 513. Kaj je lakomnost? Lakomnost je nezmerno poželenje po dnarjih iuo blagi. 514. Kaj iz-haja Iz lakomnosti? Iz lakomnosti iz-haja: 1. Nepokoj. 2. zvijačnost iuo goljfija. 3. krivičnost. 4. izdanje. 5. krive persege. 6. nevsmilenost. 7. oterp- nost serca. 515. Kaj je nečistost? Nečistost je napčno poželenje do mesenih sladuostih. 516. Kaj iz-haja iz nečistosti? Iz nečistosti izhaja: I. Oslepenje vuma. 2. silne želje po časnim živlenji. 3, pozablenje Boga, smerti ino sodbe. 4. obvupanje nad večnim zveličanjem. 517. Kaj je ne vošljivost? Nevošljivostje žalostnad dobrim, kar bližni ima, kakor de bi bilo lastnimudobrimu skodlivo. 518. Kaj iz-haja iz nevošljivosti? Iz nevosljivosti iz-haja: 1. Obrekovanje. 2. opravlanje. 3. krive sodbe. 4. sovraženje bližniga. 5. veselje če je bližuimu hudo, žalost če mu je dobro. 519. Kaj je požrešnost? Požrešnost je napčno poželenje po jedi ino pjači, ali nezmernost v jedi ino pjači. 520. Kaj iz-haja iz požrešnosti? Iz požrešnosti iz-haja: 1. razvujzdanost v zaderžanji. 2. prepir. 3. nesramnost, 4. ne¬ čistost. 5. zaprava časa ino premoženja. 6. popačenje zdravja. 7. oslabenje dušnih moči. 8 114 Peta postava. 521. Kaj je jez a? Jeza je napčno ogrenenje (razserdenje) duha, iuo želje, se masovati. 522. Kaj iz-haja iz jeze? Iz jeze iz-haja: 1. Sovražtvo. 2. omo- tenje duha. 3. nevolja. 4. prepir. 5. zabav- lanje ino preklinovanje. 6. vbijanje ino mor¬ jenje. 7. (merzlota serca.) 523. Kaj je lenoba? Lenoba je inerzenje ino stud nad tem, kar Boga ino zveličanje zadene. 524. Kaj iz-haja iz lenobe? Iz lenobe izhaja: 1. Neskerbnost v službi božji. 2. Opužba perpomočkov, kateri so za dosego gnade božje ino večniga zveličanja potrebni. 3. žalost ino otožnost. 4. malo- serčnost. 5. nespokornost, 6. obvupanje. b. Od šesterih grehov v svetiga Duha. 525. Kateri so šesteri grehi v svetiga Duha? Šesteri grehi v svetiga Duha so : Pervi: Prederzno v božjo milost grešiti ? Drugi: Nad božjo milost obvupati? Tretji: Spoznani keršanski resnici se vstavljati. Ceterti: Svojima bližnimu zavoljo božje gnade nevošljiv biti. Peti: Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. Šesti: F nespokornosti terdovratno ostati ♦ 526. Kaj se pravi od tih grehov? Od tih grehov se pravi, de bojo težko alj celo ne, ne v tem ne v drugim živlenji odpuseni. 527. Kaj se pravi v svetiga Duha grešiti? V svetiga Duha grešiti, se pravi, dobroto 115 Od keršanske pravice. ino gnado božjo, katera se svetimu Duhu, kakor studencu vsega dobriga sosebno per- vlastuje, z naprejvzetno hudobijo ino zaničo- vanjarn zametovati. 528. Zakaj se pravi, de bojo grehi v svetiga Duha težko alj celo ne, ne v tem, ne v drugim živlenji odpu.šeni? To se pravi zato, ker taksen grešnik perpomočke zveličanja sploh do konca s hu¬ dobijo ino zaničovaujem od sebe odinetuje. c. Od štirih v nebo vpijočih grehov. 529. Kateri so štirji v nebo vpijoči grehi ? Štirji v nebo vpijoči grehi so: Pervi: Radovoljno ubijanje. Drugi: Matasti alj Sodomski greh. Tretji: Zatiranje ubogih, vdov ino sirot. Četerti: Delavcam ino najemnikam za¬ služek zaderzovati alj vtergovati. 530. Zakaj se pravi tim greliam, de so v nebo vpijoči? Tem greliam se pravi, de so v nebo vpi¬ joči: 1. Ker so od njih vsakiga v svetim pismi, kadarkolj se'od njega govori, narav¬ nost pove, de v nebesa za masovanje vpije. 2. Ker ti grehi čisto sosebno božjo pravico k štrafanju silijo. d. Od deveterih ptujih grehov. 531. Kateri so deveteri ptuji grehi? Deveteri ptuji grehi so: Pervi: F greh svetovati. Drugi: Grešiti velevati. Tretji: V drugih greh pervoliti. Čete rti: Druge v greh napelovati. Peti: Drugih greh hvaliti. Šesti: M grehu molčati. 116 Peta postava. Sedmi: Greh spregledati , Osmi: Greha se vdeležiti. Deveti: Greh zagovarjati , 532. Kedaj smo deležni ptujih grehov? Ptujih grehov smo deležni, kadar smo krivi, de jih kdo drugi stori, alj ne opusti. 533. Zakaj smo dolžni, hudo vstavljati, kadar je mogoče? Dolžni smo: kadar je mogoče, hudo vsta¬ vljati: 1. Iz ljubezni, katero smo dolžni Bogu, kateriga greh raz-žali. 2. Iz ljubezni do bližniga, kateri si z greham škoduje. 3. večkrat tudi zavoljo dolžnosti svojiga stanu. Drugi del keršanske pravice: Stori dobro. 534. Kateri je drugi del keršanske pravice? Drugi del kersanske pravice je: Stori dobro. 535. Kaj je dobro? Dobro je, kar je po božji postavi, 53G. Kaj je po božji postavi? Po božji postavi so čednosti ino dobre dela. 537. Kaj je keržanska čednost sploh? Keršanska čednost sploh je dar, kateriga Bogduši s posvečujočo gnado vlije, destorivoljo človeka za take dela pripravno ino nagnjeno, katere so po postavi Jezusa Kristusa, ino večniga živlenja vredne. 538. Ali so čednosti, katere kritsjan izpolnovati mora, več sort? Čednosti, katere kristjan izpolnovati mora, so več sort, so božje ino djanske čednosti. §. 1. Od božjih čednost. 539. Kaj so božje čednosti? Božje čednosti so tiste, katere na ravnost do Boga imamo. Od keršanske pravice. 117 540. Kateri so tri božje čednosti? Vera, vupanje ino ljubezen so tri božje čednosti. 541. Je človek dolžen, se v treh božjih čednostih vaditi? Človek je dolžen, se v treh božjih čedno¬ stih vaditi. 542. Kedaj seječloveksosebno dolžen, v treh božjih čednostih vaditi? Človek se je dolžen v treh božjih čednostih' sosebno vaditi: 1. Kakor hitro k pameti pride. 2. Večkrat v svojim živleuji. 3. Ob časi hudih skušnjav zoper te čednost. 4. V smertni ne¬ varnosti ino na smertni posteli. 543. Kako zamoreino tri božje čednosti obuditi? Tri božje čednosti zamoremo tako obuditi: Vera. Verjem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kateri si vse stvaril, kateri vse ohraniš ino vižaš, kateri dobro polonas ino hudo strafas. Verjem, de je Sin Božji človek postal, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verjem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus vučil, kar so aposteljni pridigvali, in kar nam sveta Rimska katolška cerkuv zapoveduje ve¬ rovati. Vse to verjem, ker si ti, o Bog, večna ino neskončna resnica ino modrost, ki ne moreš ne goljfati ne goljfan biti. O Bog stori močnejši mojo vero. V u p a n j e. Vupam in se zanesem na tvojo neskon¬ čno dobroto ino milost, o Bog! de mi bos skoz neskončno zasluženje svojiga edinoro- 118 Peta postava. jeuiga Sina Jezusa Kristusa v tem živlenji spoznanje, pravo obžalovanje ino odpusanje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, ino dodelil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti, ino brez konca vživati. Tudi vupam od tebe potrebne pomoči, vse to do- sečb Vupam to od tebe, ker si ti to obljubil, kateri si vsigamogočen, žvest, neskončno do- brotliv ino vsmilen. O Bog! poterdi mojevupanje. Ljubezen. O moj Pog! ljubim te iz celiga svojiga serca, čez vse, ker si narveči dobrota, ne¬ skončno popolnaina ino vse ljubezni vreden: ljubim te tudi zato, ker si do mene ino do vsih stvari neskončno dobrotliv. Vošim si iz celiga serca, de bi te jaz ravno •tako ljubil, kakor so te tvoji narzvestejši služavniki ljubili, in te se ljubijo. Z njih lju¬ beznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotlivi Gospod! bolj ino bolj. Ker te tedaj resnično ino iz serca ljubiti želim, ino si to terdno perzadenem, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno do¬ broto, katero čez vseljubim, tebe, svojiga stvar¬ nika, odrešenika ino posvečovavca razserdil. Zal nd je, de sim grešil, de sim tebe svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga narboljgaga Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in hude perložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi guado, ta svoj sklep dopolniti. To te prosim skoz neskon- 119 Od keršanske pravice. čno zasluženje tvojiga Božjiga Sina, n a,siga Gospoda ino Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. §. 2 . Od djanskih alj Ijudotičnih čednost. 544. Kaj so djanske čednosti? Djanske čednosti so tiste, po katerih se djanje ino zaderžanje kristjana tako ravna, de je Bogu dopadlivo. 545. Katere so med djanskimi čednostmi^ kijih krisijan imeti mora ; poglavitne? Med djanskimi čednostmi, ki jih kristjan imeti mora, so te štiri poglavitne čednosti: Perva : Modrost. Druga: Zmernost. Tretja: Pravičnost. Četerta: Serčnost. 546. Kaj je keršanska modrost? Keršanska modrost je čednost, po kateri kristjan perpomočke, ki so k zveličanju pri¬ stojni, izvoli, ino se jih posluži, ino se tega izogible, kar zamore dosego zveličanja vstavlati. 547. Kaj je keršanska zmernost? Keršanska zmernost je čednost, katera v kristjanu napčno nagnjenje do greha nazaj derž/, ino mu le dopusti, časno z mero vživati. 548. Kaj je keršanska pravičnost? Kersanska pravičnost je čednost, po ka¬ teri kristjan to izpolni, kar je Bogu ino bliž- nimu dolžen. 549. Kaj je keršanska serčnost? Kersanska serčnost je čednost, po kateri se kristjan iz ljubezni do Boga per vsih zo- pernostih ino težavah dobriga prime, ino tisto izpelja, ino rajši vse preterp/, celo blago, ino živlenje zgub/, kakor de bi kaj storil, kar je zoper božjo postavo. 120 Peta postava. 650. Katere čednosti so sedmerim poglavitnim greha m nasproti? Ponižnost je nasprot napuhu. Radodarnost lakomnosti. Čistost nečistosti. Ljubezen nevošlivosti. Zmernost požrešnosti. Poterpezlivost jezi. Gorečnost lenobi. 551. Kaj je ponižnost? Ponižnost je čednost, po kateri človek od samiga sebe ino od svojih lastnost pra¬ vično misli, ino ne stori, kakor napuhnjeni, de bi le na to gledal, kar ima dobriga nad sebo, ino bi se zavoljo tega poviksoval, te- muč veliko več svoje slabosti ino pomanjkanja spozna, ino se zavoljo njih ponižuje. 552. Kaj je radodarnost? Radodarnost je čednost, katero izpolni¬ mo, ako vbogim ljudem od svojiga radi po svojim premoženji podelimo. 553. Kaj je čistost? Čistost je čednost, katero izpolnimo, ako se vse prepovedane sladnosti v mislah, be» sedah ino djanji zderžimo. 554. Kaj je ljubezen? Ljubezen je čednost, po kateri se sreče bližniga veselimo, ino jo po moči množimo. 555. Kaj je zmernost? 2//raeraos£,potem,ko je požrešnosti nasprot, je čednost, po kateri se napčnimu poželenju po jedi ino pjači vstavljamo, ino oboje le zmerno vživamo, 556. Kaj je p oterpežljivost? Poterpezljivost je čednost, po kateri zo- pernostis podverženjam v božjo voljo pernesemo. Od keršanske pravice. 121 557. Kaj je gorečnost v dobrim? Gorečnost v dobrim je čednost, katero iz¬ polnimo, ako si perzadevamo, vse storiti, kar Boga ino naše dušno zveličanje zadeva. §. 3. Od tega, kar še več h keršanski pravici sliši: 558. Kaj še sliši h keršanski pravici: H keršanski pravici slišijo tudi dolžnosti, katere je Jezus sosebno perporočal. 559. Katere so dolžnosti, ki jih je Jezus Kristus sosebno per¬ porocal? Dolžnosti, katere je Jezus Kristus so¬ sebno perporočal, so : Perva: Narpoprej božjo kraljestvo ino njegovo pravico jiskati. Druga: Sam sebe zatajevati. Tretja: Svoj križ nositi. Četerta: Za Kristusam hoditi. Peta: Krotek ino ponižen biti. Šesta: Sovražnike ljubiti, dobro jim sto¬ riti, kateri nas sovražijo, moliti za tiste, ka¬ teri nas žalijo ino preganjajo. §. 4. Od osmih zveličanskih čednost. 560. Kaj še tudi sliši h keršanski pravici: H keršanski pravici še tudi sliši tistih osem sosebno lepih čednost, katere je Kristus Gospod na gori vučil, ino zavoljo katerih je rekel blagor tistim, ki jih imajo. 561. Katere so tiste osmere zveličanske čednosti? Osmere zveličanske čednosti sonasledne: Perva: Blagor vbogim v duhu; zakaj njih je nebeško kraljestvo . Druga: Blagor krotkim; oni bojo zemlo posedli. 122 Peta postava. Tretja: Blagor žalostnim; zakaj oni bojo potroštani. \ Čete rta: Blagor jim , kateri so lačni ino žejni pravice; zakaj oni bojo nasiteni. Peta: Blagor vsmilenim; zakaj oni bojo vsmilenje dosegli. •Šesta: Blagor jim, kateri so čistiga serca; zakaj oni bojo Boga gledali. Sedma: Blagor mirnim; zakaj oni bojo otroci božji imenovani. Osma: Blagor jim , kateri zavoljo pra¬ vice preganjanje terpijo; zakaj njih je ne¬ beško kraljestvo. §. 5. Od dobrih del, ino njih zasluženja. Od dobrih del sploh. 562. Kaj so dobre dela kristjana? Dobre dela kristjana so djanja, katere so Bogu dopadlive, ino kristjanu, kateri jih do- pernaša, k zasluženju. 563. AH so dobre dela k zveličanju potrebne? Dobre dela so k zveličanju potrebne, za¬ kaj vera brez dobrih del je inertva. 564. Kaj si zaslužimo z dobrimi deli. Z dobrimi deli si zaslužimo pred Bogam pomnoženje posvečujoče gnade, večne ino časne . plačila, katere je Bog iz gole gnade tistim obljubil, kateri dobro storijo. 565. Ali zamore človekiz svoje lastne moči dobre dela dopernašati? Dobre dela, katere so k zveličanju po¬ trebne ino per Bogu zaslužlive, ne more člo¬ vek iz svoje lastne moči, ampak le iz po¬ moči gnade božje dopernašati. 666. Kako se morajo dobre dela dopernašati? Dobre dela, de bojo per Bogu k zaslu- Od keršanske pravice. 123 ženju za večno živlenje, morajo biti opravlene: 1. v stani posvečjoče gnade božje. 2. prosto¬ voljno. 3. ne le iz naturnih alj nečimernih namenov, ampak sosebno zavoljo Boga. Od dobrih del posebej. 567. Katere so narimenitniši dobre dela. N ar imen itn iši dobre dela so: moliti, po¬ stiti se, almozno dajati. 568. Zakaj se pravi tem trem dobrim delam, de so narimenitniši7 Tem trem dobrim delam se pravi, de so narimenitniši, ker vse, kar zamoremo dobriga ino zaslužliviga storiti, k enimu tih treh dobrih del sliši. 569. Kaj se zastopi tukaj pod moli tv o? Pod molitvo zastopimo tukaj vse po¬ božne opravila, z katerimi se Bog ino svet¬ niki častijo. 570. Kaj se zastopi pod poštam? Pod pčstam se ne zastopi samo, si po zapovedah cerkve alj pa prostovoljno v jedi ino pjači pertergovati, ampak se tudi pravi po svetim pismi, druge spokorne dela oprav¬ ljati, ino se grehov jzderžati. 571. Kaj se zastopi pod alinožno dajanjain? Pod almozno dajanjam se zastopijo vse telesne in dilhovne dela milosti. 572. Katere so telesne dela milosti? Telesne dela milosti so te sedmere: Pervo: Lačne nasititi. Drugo: Žejne napojiti. Tretje: Popotnike sprejemati. Četerto : Nage obleči. Peto: Bolnike objiskati. Šesto : Jetnike rešiti. Sedmo: Merliče pokopavati. 124 Perstavek. 573. Katere so duhovne dela milosti? Duhovne dela milosti so te sedmere; Pervo: Grešnike svariti. Drugo: Nevedne učiti. Tretje: Dvomečim svetovati. Ceterto: Žalostne tolažiti. Peto: Krivico voljno terpeti. Šesto: Tim, kateri nas žalijo, iz serca odpustiti. Sedmi: Za žive ino mertve Boga prositi. 574. Kateri so trije evangelski sveti? Trije evangelski sveti so: Pervi: Radovoljno vbožtvo. Drugi: Večna čistost. Tretji: Vedna pokoršina pod duhovnim poglavarjam. 575. Zakaj se pravi tem trem rečeni; de so evangelski sveti? Tem trem rečem se pravi, de so evan¬ gelski sveti, ker so od Kristusa v evangelji posameznim ljudem , ne zapovedane, ampak perporočene. Perstavek. Od štirih poslednih reči: 576. Katere so štiri p o s 1 e d n e reci? Štiri posledne reči so: smert, sodba, pekel in nebesa. a) Od smerti. 577. Kaj je smert? Smert je ločenje duše od telesa. 578. Ali morejo vsi ljudje vmreti? Vsi ljudje morajo vmreti. 579. Od kod pride, de morajo vsi ljudje vmreti? De vsi ljudje vnireti morajo, pride od greha, Od štirih poslednih reči, 125 kateriga je Adam v paradiži storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bili mi tudi po telesi nevmerjoči ostali. Smert je strafenga greha. 580. Kedaj ino kako bomo vmerli? Kedaj ino kako bomo vmerli, nam ni znano’ zavoljo tega moramo vedno za smert per- pravleni biti. 581. Kakšna je smert dobrih, kakšna hudobnih* Smert dobrih je srečna, smert hudobnih je čez vse nesrečna. b) Od sodbe. 582. Kaj namje od sodbe vediti? Od sodbe nam je vediti, de bo Jezus dušo vsakiga človeka kinalo po smerti po¬ sebej, na konci sveta pa vse ljudi vkup z dušo ino telesam sodil. 583. Kako bo Jezus sodil? Jezus bo vsakiga človeka po njegovih mislih, besedah ino djanji sodil: dobro bo po- lonal; ino hudo strafal. 584. Kaj pride po sodbi? Po sodbi pride izpolnenje obsojenja; na duši lcmalo po posebni sodbi, na telesi pa po splošni. 585. Kam je du.ša per posebni sodbi obsojena ? Duša je per posebni sodbi ali u vice, ali v pekel obsojena, ali pa v nebesa vzeta. 580. Kaj so vice? Vice so kraj, kjer duše časne štrafenge za grehe terpijo, katerih se niso v živlenji spokorile. 587. Kdo pride u vice? Duše tistih pridejo u vice, kateri, desi so ravno v gnadi božji vmerli, vunder za grehe, katere so bili v živlenji dopernesli, božji pra¬ vici zadosti storili niso. 126 Perstavek. 588. Kaj terpijo duše u vicah ? Duše terpijo u vicah sosebno vtem pre- silno veliko, de njih goreča želja Boga gle¬ dati ino vekomaj vživati še ni dopolnjena^ razen tega terpijo tudi tiste martre, katere jim je božja pravica odločila. 589. Ali zamoremo dušam u vicah pomagati? Dušam u vicah zamoremo pomagati, ino sicer: 1. Sosebno skoz darituv svete maše. 2. Skoz molituv. 3. druge dobre dela. 4. Skoz odpustke. 590. Ali smo dolžni., dušam u vicah pomagati? Dolžni smo sploh iz ljubezni, vsiin dušam u vicah pomagati; kar zadene pa stariše ino dobrotnike, smo dolžni to tudi iz hvaležnosti storiti. 591. Kak dolgo ostanejo duše u vicah? Kako dolgo duše u vicah ostanejo, se prav za prav ne ve; vse kar se zamore reči, je, de bolj ali manj dolgo ostanejo, po tem, ko so Boga več ali manj raz-žalile,večali manj pokore v tein živlenji storile, ino po tem, ko jim verni z molitvijo ino drugimi deli več ali manj pomagajo, c) Od pekla. '592. Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer bojo pogubleni vo¬ koma j martrani. 593. Kdo pride v pekel ? V pekel pride, kdor v sinertnim grehi vrnerje. 594. Kakšne so peklenske martre? Peklenske martre so takšne: Pogublenim je 1. gledanje ino vživanje Boga vekomaj odvzeto, 2. Bojo terpeli večni ogenj, večno temo, jok ino škripanje z zobmi, vedno glodanje Od štirih poslednih reci, 127 vesti strah ino obvupanje; vse, kar le kolj zauiore telesu ali duši boleče biti, bojo ve¬ komaj terpeli, to je, terpeli bojo vse to brez. konca, brez vupauja kakšuiga polajšanja ali rešeuja. 595. Kaj naj premišljevanje peklenskih marter v nas obudi? Premišljevanje peklenskih marter naj v nas to obudi, de se greha varjeino, za storjene grehe pokoro delamo, ino za nje zadosti sto¬ rimo, velikost ino terpečnost peklenskih marter nam da spoznati, kako strašno je, v roke živiga Boga pasti. d) Od nebes. * 59G. Kaj so nebesa? • , Nebesa so presrečno prebivališe svetnikov, kjer se Bog svojim zvestim $lužavnikam od ob¬ ličja do obličja razodeva, ino je on sam njih čez vse veliko plačilo. 597. Kdo pride v nebesa? Tisti pride v nebesa, kdor je v gnadi božji vmerl, mo tisti*, kateri se je svojih grehov ali na tem ali na unim sveti spokoril. 598. Kakšno je nebeško veselje? Nebeško veselje je neizrečeno veliko, iuo obstoji v tem: 1, Izvoljeni bojo Boga od obličja do obličja, kakor je sam na sebi, ve¬ komaj gledali, ljubili ino vživali. 2. Bojo vse dobro, kar se le misliti da, na telesi ino duši vekomaj imeli. 3. Bojo prosti vsakiga, tudi narmanjšiga zlega, 599. Ali vživajo vsi izvoljeni enako veselje v nebesih? Nebeško veselje ima svoje stopne: kdor je več dobriga storil, je tudi v nebesih boljpolonan. 128 Perstavek. Od štirih poslednih reci, 600. Kaj nas vučt premišlovanje nebešklga veselja? Premišlovanje nebeškiga veselja nas vuči: 1. De moramo vse križe ino vse terplenje po- terpežljivo prenašati, ker težave tega časa nič % niso proti časti, katera se ima nad nami raz¬ odeti. 2. De se vse časno veselje z nebeškim veseljam v nobeno permero postaviti ne more. 6aQgi*- % Z it popadek. Uvod ........ Perva postava: Od vere Perstavek od štirih poslednih reči Natisnil Edaard J. Jeretin v Celji, Stran. : 5 I 6 I 27 | , 35 78 j 109 , 124 I. • • /' , : 4 j j-.''.--g? - . -j r),,