Dopisi. Iz Ptuja. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju). Vsled mnogostranskih želja, izraženih po slovenskih lislih in zasebnih pismih, in z ozirom na sodelujočo vojaško godbo vrši se letošnji veliki pevski zbor v soboto, 15. dne avgusta, na dan »Velike maše«, v »Narodnem domu« v Brežicah, ne pa dne 16. avgusla, kakor je bilo prvotno sklenjeno in ludi v »Slov. Gospodarju« obljavljeno. Z ozirom na krajevne okoljščine letošnjega velicega koncerta in rodne nam brate Hrvate, od kalerJi pričakujemo mnogobrojne udeležbe, vsprejel je odborv koncerlni program dve primerni hrvaški pesmi: »Živila Hrvatska!« in »Večer na Savi«, katerih zadnja se bode pela in izvajala s spremljevanjem orkestra cele vojaške godbe. Odbor >Slov. pevskega društva v Ptuju« in krajevni koncerlni odbor v Brežieah sla si v svesti, da sta storila svojo dolžnosl: preskrbeli sta se za koncert s svoječasnim razpisom dveh častnih daril dve izvirni skladbi, izbral se je za veliki koncert v vsakem oziru ugoden kraj, zagotovljena je za veliki pevski zbor in koncert cela godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda štev. 53 iz Zagreba in nazadnje se je slavnost odredila v olajšanje in na ljubo oddaljenim pevkam in pevcem in drugim dobrodošlim udeležencem in prijateljem slovenskega petja na zelo priličen dan. Ob enem javljamo slavnemu občinstvu, da si odbor prizadeva za veliko skupno poskušnjo in veliki pevski zbor na dan »Velike maše« spretnega dirigenta pridobiti. Vsem spoštovanim slovenskim pevkam in pevcem pa bodi tem potem javno in odkrito povcdano, da »Slov. pevsko društvo v Ptuju« brez njihovega krepkega sodelovanja, brez njihove izdatne pomoči kot tako samo ob sebi nič ne premore; še enkrat poudarjamo, da povoljna izvršitev in končni srečni izid, oziroma uspeh velicega pevskega zbora na dan 15. avgusta zavisi edino od požrtvovalnosti, vstrajnosti in domoljubne uneme raznih slovenskih pevskih društev slovenskega ozemlja, kakor od poedinih slovenskih pevk in pevcev, kateri se naj kolikor mogoče požurijo z zglaševanjem za note posameznih, za koncert dolcčenih pesmij, katerih je društvo za vsako pesem po tri sto in za poedine glasove po 75 litografovati dalo. »Slov. pevsko društvo«, osnovano na najširši podlagi, nima na svojem sedežu in v odboru muzikalno izobraženih mož, ne razpolaga v Ptuju s številnim in z znamenitim pevskim zborom, kakor ob času poroda drušlva, njegova moč temelji v njegovih pravilih, tiči v društveni organizaciji, ki omogočuje hitro koncentrovanje posaraeznih, po prekrasni slovenski zemlji raztresenih glasovitih pevskih sil. Za vsacega slovenskega domoljuba nevesele narodno-socijalne razmere po ponemčenih spodnještajarskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno obstanek ednacega pevskega društva z lahko gibljivim aparatom, kakoršno je naše, ki more koncerte prirejati v poljubnih krajih, koder le ima kaj društvenikov, in če bi takšnega slovenskega pevskega društva na Spodnjem Štajarskem še ne bilo, moralo bi se z ozirom na narodne polrebe takoj ustanoviti. S tega eminentno važnega narodnega stališča in glede na dosedanje sijajne in vidne uspebe velikih koncertov našega pevskega društva za probujo narodne zavesti in slovenskega ponosa po Spodnjem Štajarskem, obračamo se z doinoljubno prošnjo do vseh slovenskih pevskih društev, kakor tudi do poedinih slovenskih pevk in pevcev na Spodnjem Štajarskem, naj se z vso energijo lotijo dela, na dan koncerta pa pridite polnoštevilno v Brežice! Veliki koncerti »Slov. pevskega društva« so bili doslej vsetn izobraženim Slovencem brez razlike stanu nekak priljubljen sestanek, naj bi tudi letos tako bilo! V to pomagaj Bog, spoštovani slovenski pevci in pevke in pa slovenska solidarnost na polju slovenskega petja! S Pristave. (Obč. volitve.) Ono soboto je bila volitev občinskega odbora, ker je proti prejšnji volitvi bila pritožba vložena 1894. leta. Da je bila pritožba vložena, je bil kriv dobri Jožek Veršič iz Stročje vesi in njegova stranka. V soboto je zatorej bila nova volilev odbora, katere pa se niso volilci iz Stročje vesi udeležili, tako jih je dobri Jožek splašil. Zato bi se pa lahko zgodilo, da bi Stročja ves nobenega odbornika ne bi dobila, pa pristavski možje so pametnejši, kakor je dobri Jožek, in volili so tri vrle može za odbornike iz Stročje vesi. Tako je pošteno. Upamo pa, da bodo se ti trije možje pogovorili s pristavskimi in volili sedanjega župana zopet za župana. Sliši se pa, da nekateri mislijo prejšnjega župana V. zopet voliti, tega ne; kajli lo ne bi pametno bilo, ampak imelo čuden »žmah«. Za danes naj bode to zadosti! Kakor se pa sliši, bode ludi volitev novega župana na Podgradji, ker slavno c. kr. namestništvo je potrdilo volitev. Sedaj pa ubogi Mathias ne more spati, ker je v veliki skrbi za svoje po sili županstvo, pa moj dragi Matjaš, odklenkalo bode! Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Volitev) v obeini Šicen se je nam najpovoljneje izvršila. Izvolili so zopet g. Franca Wella, veleposestnika. Dobra pomoč je ludi v odboru g. Tomaž Ornik. To je dokaz, kako je priljubljen pri občinarjih Wella po večkratni izvolitvi; on je narodnjak, vrl Slovenec od nog do glave. Radi tega ga mora vsak v okraju Sv. Lenarta spoštovati. Omislil je občinske table slovensko-nemške, enako kažipote; n. pr. kako lepo se bere kažipot: »k Sv. Ani v Slov. goricah« itd. Vsa čast vrlemu možu, ki daje kot občinski predstojnik tako lep izgled! Enako se ni ustrašil na zahtevanje linančne straže pribiti slovensko tablico na svojo hišo. Vrhu tega je on dober svetovalee vsakomur, kdor ga zasvet vpraša. Večkrat sesliSi: »Pojdem k šicanskemu g. predstojniku, ker tam bodem gotovo dobil raztolmačeno, kar si želim!« In to je istina. Poleg tega rad bere slovenske časopise, osobito je prijatelj »Slov. Gospodarju« in »Mohorjevi družbi«. Zatorej daj Bog sedaj zelo čilemu možu, iskrenemu Slovencu, še dolga leta obilnega zdravja za svoje vstrajno delovanje v korist občirnarjev Šicna in celega okraja! —k— Iz Cmureka. (Od tukajšnjega mišjega trga) so redki dopisi v cenjenem »Slov. Gospodarju«. Zatorej gosp. urednik, ne hodite s temi vrsticami kje preblizo uredniškega koša. Dne 5. maja, v evetočem Marijinem mesecu sem ob 10. uri predpoludne sedel na klopici pred neko prodajalnico v Cmureku in se odpočival od svojega truda. Kar mi nenadoma zaori v ušesa glas trompete. Bil sem silno radoveden, posebno, ker so se povsod po ličnem trgu odpirala vrata in bili vhodi obsipani z radovednimi gledalci. Med tem primahajo učenci cmureške župnije, ki so bili nekje na izletu; a kako se začudim, iraeli so tri »irankfurtarice«, katere so kaj ponosno nesli in kričali zraven g. učiteljev kakor — živina. Oh, kaj si lahko mislimo o taki mladini, ki se že v Soli uči tako spoštovati milo očetnjavo Avstrijo? Pri tem činu sem pač obžaloval ubogo šolsko mladino, med tem tudi zabite Nemce in učitelje, ki tako škilijo v blaženo Bismarkovino, za seboj hoteč potegniti nedolžno mladino »zatiranih« Nemcev. Oh Bismark, Bismark, bodeš pa že moral še enkrat levite prebrati tem neodrešenim »Sudmarkovcem« in »šulvereinovcem«! Konečno pa vprašamo, kaj bi bilo, ako bi naši gg. učitelji na izletu nosili ruske zastave? Gotovo bi jih na meh odrli. Naj bi vlada skrbela, da se te Bismarkove pošasti odpravijo iz Avstrije! Iz Teharij. (Nep o b oljšl ji v stric.) Na raesto kovača Valentina Žniderja, ki je veliki teden storil naglo in žalostno smrt, se je naselil na Teharjih g. Tlakar iz Savinjske doline. Ta izvrstni kovač je pa v očeh našega Pepota storil smrtcn greh, ker si je dal slovenski napis obesiti nad svojo kovačnico. In zdaj ubogi Pepo nima miru ne po noči, ne po dnevu. Ves zelen je in jeze se peni, ker se vsak dan mimo slovenskega napisa vozi v Celje. Neki dan, ko mimo gre, ga pa vendar mati jeza premaga, da vrlemu kovaeu reče: »No, tega nam je še na Teharjih bilo treba, denite rajši prejšnji nemški napis nazaj«! Ali kovač ga zavrne: »Ge vam ni prav, pa vstran glejte«. In Pepo jo je popihal z dolgim nosom. Tako je vrlo! G. Tlakar, le ostanite zvest sin slovenske matere, in dela vam ne bode manjkalo! Teharčani! Vaša dolžnost pa je, da podphate vrlega, narodnega rokodelca. ¦— In ti Pepo, nikar se ne jezi, da kje ne zboliš; če ti tudi slovenski napis bode v oči, vendar slovenski krajcar li je ljub in kruh raed Slovenci ti tudi diši! Le počasi, purmanček! Kako ti bo še le pri srcu, ko bodo v Celju črez malo časa sarni slovenski napisi! Zadnjič je naš Pepo v svoji slepi jezi slovenski časopis raztrgal, zdaj mu življenje greni slovenski napis, radovedni smo, na koga se bo zdaj spravil? Res nepoboljšljiv strijc je na§ Pepo! Iz Celja. (Nadalnji darovi) kat. podpornemu društvu v Celju za vzdržavanje šole čč. šolskih sester: Altziebler Ant. 52 kr.; V. Kolar, provizor, 10 fl.; J. Brglez, župnik, 2 11.; okrajni odbor celjski, 200 fl.; Ana Novak, gospa, 4 fl.; L. Šelander, uradnik v pok., 5 fl.; N. Pfeier, kuharica, 2 fl.; Fr. Walter, župnik v pok., 3 fl.; Ant. Kržič, prof., 15 11.; M. Ulčnik, kaplan, 2 fl.; V. Zupanc, posestnik, 5 fl. 50 kr.; Posojilnica v Gornjem gradu, 5 11.; F. Dolenc, pos. 50 kr.; M. Pirc, perica, 2 fl.; Zefa Štuler, kuharica, 2 fl.; J. Voh, nadžupnik itd. 2 11.; Posojilnica v Slov. Bistrici, 10 11.; Ana Fludernik, kuharica, 2 fl.; Jak. Krušie, župnik, 5 fl.; Posojilnica vitanjska, 20 fl.; Marija Kovče, 2 fl.; Posojilnica konjiška, 25 fl.; Al. Stožicki, kuharica, 2 fl. 50 kr.; A. Hajšek, kanonik, 5 11.; Terezija Jezernik, gostilničarka 5 fl.; neimenovan župnik, 40 fl.; Fr. Lipovšek, posestnik, 3 11.; J. Vurkelc, kaplan, 5 fl.; K. Gajšek, kanonik, 7 11.; G. Presečnik, župnik, 2 fl.; Jerčka Gaberšek 1 11. Srčna zahvala in ponižna prošnja za nadalnje darove! Ant. Rančigaj, denarničar. Iz Dunaja. (Podporno društvo za slovenske visokošolce). [Konec.] Iz Ljutomera je društvu poslal g. dr. A. Mihalič 14 gld., katere so darovali gg.: Nabiralec dr. Anlon Mihalie, zdravnik, 5 gld.,_dr. France Rosina, odvelnik, 2 gld. 50 kr., Anton Šlamberger, c. kr. notar, 1 gld. 50 kr., vč. gg. Jož. Ozmec, kaplan, 1 gld. 50 kr., Fr. Brglez, kaplan, 1 gld. 50 kr., gospica R. Kavčič, — 50 kr., g. J. Ivančič, c. kr. kontrolor, 1 gld. 50 kr. — vsi v Ljutomeru. V Celju so darovali: Vč. gd. opat Franc Ogradi, 5 gld., dr. Gjuro Hrašovec, odvetnik, 2 gld., vč. gd. Anton Rančigaj, vikar, 1 gld. — V .Radgoni je nabral odvetnik g. dr. Jožef Gorički, 7 gld. 50 kr., katere so darovali gg. Jož. Škrlec, gostilničar in posestnik, 1 gld. 50 kr., Oton Ploj, c. kr. notar, 2 gld., vč. gd. Emeran Šlander, administrator, 2 gld., g. dr. Jožef Gorički, odvetnik, 2 gld. — vsi v Radgoni. — V Gadramu sta darovala vč. gg. Jurij Bezenšek, kn. šk. svetovalec in župnik, 2 gld., Vid Janžekovič, kaplan, 1 gld.; v Ptuju gg. dr. Tomaž Horvat, odvetnik, 2 gld., Andrej Jurca, trgovec, 5 gld., vč. gd. Alojzij Šijanec, župnik v Negovi pri Radgoni, 1 gld., gd. Kazimir Bratkovič, c. kr. nolar v Brežicah, 2 gld.; vč. gd. Miloš Šmid, župnik v Solčavi, 3 gld., gd. France Veršec, c. kr. notar v Sevnici, 2 gld., gd. France Zelezinger, c. kr. profesor v Gradcu, 3 gld., gd. France Hrašovec, c. kr. sodnik v p. v Gradcu, 3 gld., vč. gd. Martin Meško, župnik pri Kapeli, 3 gld., gd. Anton Svetina, c. kr. notar v Gornjem gradu, 2 gld., vč. gd. Marko Tomažič, župnik v Pilštanju, 1 gld., vč. gd. Anton Veternik kaplan v Trbovljah, je društvu poslal 19 gld., katere so darovali gg. vč. gg. Peter Erjavec, župnik, 5 gl., Anton Veternik, kaplan, 5 gld., gospa Ana Dimnik, krčmarica, 5 gld., gg. Fer. Roš, župan, 2 gld., Jož. Goropevšek, rjoseslnik, 1 gld., — vsi v Terbovljah, vč. gd. Anton Šebat, kaplan na Dolu, 1 gld. — Iskrena bodi hvala imenovanim rodoljubnim darovalkara. darovalcem, osobito pa še gg. nabiralcem! Bog plati! Dalnje darove sprejema vč. gd. dr. Fr. Sedej, c. kr: dvorni kaplan i. t. d., Dunaj, I. ^Augustinerstr. 7. Iz Št. Jurija ob Taboru. (Nismo zadnji!) Menite-li res, da je Št Jurij zadnji kraj na svetu, ker se o njem tako malo kdaj čuje? Ni ne tako! Kako pa od vseh stranij tujci k nara prihajajo! Saj celo gosp. glavar iz Celja so nas dvakrat zaredom počastili s svojim obiskom. Govorilo se je že, da bo drugo leto slovenska gimnazija k nam priromala, ali pa, da dobimo celo glavarstvo, ker ga baje Geljani niso vredni. Pa težko, če se nismo zagnali previsoko. Gosp. glavar so se tu pa tam zglasili, povpraševali, ludi žolske otroke, ter si vse skrbno zapisovali. Kaj pa to? Nekdo mi je pravil, da najbrž »narodno blago« nabirajo ter da izdajo v kratkem kako znanstveno knjigo. Pa Ludi to neki ni res. Nekaj druzega se kuha. Kaj se bo skuhalo, to se še ne v6, najbrž kisla juha enemu za odhodnico. — Dolžijo nas, da smo nasprotni učiteljem, pa po krivici. Pred leti sta bila tukaj nadueitelj in podučiteljica. Res, obeh je zmanjkalo, pa temu nisrao bili mi krivi. Saj poznate zgodbico od dveh volkov, ki sta se grizla in grizla, dokler sta drug drugega snedla. Tako enako je bilo pri ovih dveh; drug drugega sta izsnedla iz Št. Jurija. To pa odkrito povemo: učitelja, ki čast. duhovščino brez vsakega uzroka psuje, učitelja, ki v šoli preklinja in otroke pohujšuje, učitelja, ki se prišteva socijaldemokratom, lakega mi ne moramo čislati. Res, nekaj jih je pa, ki tako vedenje odobrujejo, a temu je krivo »malikovanje«. »Malike« imamo tukaj, katerira se pridno kadilo sežiga, seveda večinoma iz nevednosti, ker vedo kaj dobro prikrivati svoje rogove. Ko bi le-te razgonili, ali pa ko bi jo sami z lcpa od nas po—brusili, bi bil mir pri nas. L—1. Iz Orraoža. (Z n a m e n i t d a n.) Popravljalo in na novo delalo se je letos toliko pri naši mestni župnijski cerkvi, da smo smeli smelo pričakovati, da nastane vsled te neumorne delavnosti nekaj popolnega. Nismo se motili. Brez vsakega laskanja moramo priznati, da ima vč. g. župnik Vilibald Venedig izboren ukus. Da pa se je moglo to vse izvršiti, imamo se zahvaliti darežljivosti vseh faranov, za kar jim bodo še pozni rodovi hvaležni. Med novimi napravatni moramo omeniti v prvej vrsti treh krasno barvanih oken, koje je izdelal g. Neuhauser v Inomostu. Ta okna so bila prej zazidana. Presbiterij krasi sedaj šest barvanih oken. Mesto prejšnjega glavnega oltarja, kateri ni iroel nobenega sloga, napravil je novega v gotičnem slogu g. Potočnik od Sv. Trojice v Slov. gor., a pozlatil je istega zlatar Angelo Zoratti. Cerkev je lepo slikana na opresni zid, a nekatere slike so tekom časa nekoliko potemnele. Slikar Brollo je torej vse te slike umil tako, da so iste sedaj videti, kakor na novo slikane. Razven tega je še dodal na novo prelepo sliko »Svete družine«. O drugih popravkih, koji so se vršili, ne bodem pisal, omenjam samo, da je vse delo stalo okoli 4000 gold. Na bin- koštni ponedeljek bo lep praznik za ormoško faro: vršilo se bo blagoslovljenje novega oltarja, v kojega se bodo prenesli ostanki sv. Vincencija. Blagoslovili bodo oltar preč. gospod stolni župnik Bohinc, a slavnostno pridigo bo govoril č. g. profesor dr. Medved, oba iz Maribora. Vse se pripravljaf da dostojno slavi ta dan. Od blizu in daleč pričakujemo vernega Ijudstva, da povzdigne slavnost tega dneva, o čemur bodemo poročali natančneje, naj bi ostal ta dan neizbrisljiv v spominu vernikov. Iz Ribnice. (P o ž a r.) V noči od dne 13. do 14. maja je nastal na doslej neznan način pri Miklavčevi in Vrhovski žagi požar. Ogenj je ugonobil ne le žago omenjenih posestnikov in sosedov, marveč tudi blizu stoječi mlin Lipeta Miklavca, znanega narodnjaka v Ribnici. Ljudje, ki bi utegnili zapaziti nevarnost, bili so ob onem času v trdem spanju; samo ena od Kuhelnikovih dekel je zapazila ogenj ter sklicala hlapce in družino na noge. Ogenj od dveh stavb je bil velik, in v veliki nevarnosli bila je tudi blizu stoječa Kuhelnikova žaga ter nekoliko oddaljeni obširni Kuhelnikov mlin. Edino žandarskemu vodji, g. Alojzu Furmannu, se imamo zahvaliti, da se je ogenj omejil samo na omenjeni dve stavbi. On je namreč privel s seboj kakih 10 mož iz Ribnice, ki so v družbi s Kuhelnikovimi hlapci tolikanj srčno in previdno gasili požar, da se prej omenjeni stavbi nista uneli. Kuhelnikova nova pila (žaga) je zavarovana pri »Slaviji«, mlin pa pri graški zavarovalnici. Stavbi, ki sta pogoreli, sta tudi zavarovani pri »Slaviji«. Ker se je torej le g. žandarskemu vodji in ostalim gasilcem zahvaliti, da ti zavarovalnici nista trpeli še večje škode, bilo bi pač želeti, da li dve zavarovalnici odločita pogumnim gasilcem nekoliko nagrade. Večkrat čitamo po slov. listih zahvale, ki jih izražajo poškodovanci »SSlaviji« za točno in solidno izplačevanje po požarju nastale škode; isto tako tudi niso izostale pritožbe. Ker pa poznamo več poseslnikov, ki nameravajo od ptujih zavarovalnic pristopiti k »Slaviji«, ko razvidijo, da ta slovanska banka pri ocenitvi škode ne stiska poškodovancev, zato govorimo pač v interesu banke »Slavije«, ako izrečemo željo, naj slavna zavarovalnica pri tej priliki skaže poškodovancem svojo velikoduSnost. Naše le deloma se probujajoee ljudstvo naj razvidi, da geslo »Svoji k svojim« ni prazna fraza! Saj se itak nekateri boje precej visokih premij pri »Slaviji«, čemu naj bi jih strašilo še odtrgovanje pri plačilu po požaru pouzročene škode? Toliko pro domo! Vrlim gasilcem in trudoljubnemu g. žandarskemu vodji pa bodi s tem izrečena prisrčna zahvala!