VETRINJE PODJETJA ZAPLEMBE Cena 17 din Rigelnik prehiteva po desni Herman Rigelnik začasno še v Gorenju. Gorenje prepovedalo reklamiranje Nove dobe. Delo za smrt Cinkarna proizvaja poklicne invalide Pozabljivi požigalec Pričelo se je sojenje Srečku Ladineku, ki je zažgal Radio Celje • ZAVOD SRC »GOLOVEC« organizira j »PUSTNE MANEVRE SMEHA 91« • v soboto, dne 9. 2. 1991 ob 20, uri. • ZABAVALI VAS BODO: ^ — ansambel »MAGNET« - »ALFI NIPIČ« s svojimi muzikanti ter »FRANCEM KOŠIRJEM« — »VINKO ŠIMEK« — povezava programa • - izvirne maske imajo vstop prost • — najizvirnejše maske bodo nagrajene PREDPRODAJA VSTOPNIC: pri blagajni bazena »Golovec« • CENA: vstopnic samo 150,00 din • Na prireditvi bo dostopna gostinska ponudba. Vidimo se v »Golovcu«! NOVA DOBA odslej v prodaji tudi v Ljubljani in Mariboru Prodajna mesta v Ljubljani: v kioskih Dela pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hotela Slon), pred NAMO, na Tromo-stovju in na železniški postaji. Prodajna mesta v Mariboru: na Partizanski cesti (nasproti Emone), pri trgovski hiši Merkur, na Glavnem trgu (pri gostilni Koper), na železniški postaji. Tujih vohunov nočemo - imamo svoje FOTODOGODKI MED NAMI Kakih dva lisoč kovinarjev in delavcev elektroindustrije se je zbralo prejšnjo sredo na enournem protestnem shodu pred Cankarjevim domom. Vodstvo republike so želeli ponovno opozoriti na odpuščanje delavcev, socialno ogroženost, slabo delavsko zakonodajo, katastrofalen položaj gospodarstva in njihove panoge ter na namerne stečaje. Po shodu so se mirno razšli. Drago Buvač za okroglo mizo. Magister ekonomskih znanosti, novinar in publicist je na posvetu, ki ga je v Celju pripravila Stranka demokratične prenove, svetoval tisto, kar smo v našem časniku že priporočali: vsi naj postanemo malo kapitalisti. Namesto podržavljanja družbene lastnine, naj slovenska vlada svojim državljanom premoženje razdeli v obliki nekakšnih bonov. Kam jih bomo vlagali, presodimo sami. Prešernova družba je v zbirki Verba izdala tudi knjigo z naslovom Višek, avtorice Marije Cigale. Prejšnji teden so jo predstavili v Celju v knjižnici Edvarda Kardelja. Sporočilo knjige je, kje naj človek vzame moč in pokončno vzdrži v tej brezbrižni, brezčastni pustosti. Spravi vas v smeh, da na koncu spoznate, da se smejete sami sebi. Cenzura in propaganda Prejšnji teden smo na tem mestu nekaj flancali o pomenu resnice v medijih. Daje bila tema na mestu, so potrdili tudi dogodki minulega tedna. Prve tri dni vojne v zalivu so bile naše oči uprte v neprestano poročanje in komentiranje dogodkov na satelitski CNN. Mnogi smo se takrat spomnili romunske demokratične revolucije in nepozabne vloge, ki so jo ob tistem odigrali novinarji in elektronski mediji. Menili smo, da bomo tudi zalivsko vojno doživljali kot podvig svetovnega novinarstva in novih tehnologij, pa smo se hitro lahko prepričali o nasprotnem. Američani in Angleži so uvedli cenzuro, »neočiščenih« posnetkov z bližnjega vzhoda je vse manj, neposrednih novinarskih reportaž praktično ni več. Drug primer, ki se nas že povsem neposredno tiče, so zadnji zapleti v medjugoslovanski diplomaciji, ki jih je propagandno podprl še general Kadijevič z oddajo svojih special-cev. Pustimo vnemar koliko je prikazana oddaja avtentična in resnična. Ugotoviti je namreč treba le dejstvo, da je bilo z njo v natančno pravem trenutku jugoslovanski javnosti sporočeno natančno tisto, kar je vojska želela. Zato najprej splošna ugotovitev: oblasti ali njeni posamični segmenti javnosti sporočajo vedno le tisto, kar je v njihovem interesu, še več, izbirajo lahko tudi točno določen trenutek, pred katerim javno mnenje torpedirajo z natančno premišljenimi obvestili in govoricami. Interes oblasti je torej najprej v tem, da ljudstvo naučijo takšnega pojmovanja demokracije, kot si ga sami lahko privoščijo. Iluzija o demosu, ki ima vse informacije, ostaja le iluzija. Takšen demos bi obvladal profitne interese korporacij in oblastna hlepenja skupin in posameznikov. Zal česa takega nimajo še nikjer na našem planetu. Zato so tudi časopisi brez predsodkov, za kakršnega se ima tudi Nova doba, po naravi stvari obsojeni na propad. Ali pa nam boste stali ob strani in nam pomagali dokazati nasprotno? prodajalna NUDI otroke ul. XIV. divizije 3. Rog. Slatina V Ljubljanski banki - Splošni banki Celje v Vodnikovi ulici se želijo kar najhitreje znebiti znamenj socialističnega režima. Neznanemu kupcu so na licitaciji po izklicni ceni prodali oljno podobo (ali ni morebiti njen avtor slovenski partizanski slikar Dore Klemenčič — Maj?) z likom maršala Tita. Plačal je dvajset dinarjev. Samo okvir je vreden najmanj dvajsetkrat toliko. V ponedeljek so svoje nezadovoljstvo nad neurejenimi pogoji svojega dela s triurno stavko izrazili slovenski prevozniki. Med njimi ni bilo vseh, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Zagrozili so z novo stavko, če vlada ne izpolni njihovih zahtev. 10% POPUST VSEH VRST KONFEKCIJSKIH IZDELKOV DO 10. 2. 1991 CVETLIČNO DARILNI BUTIK METKA PINTER Ul. Leona Dobrotinška 5 63230 Šentjur pri Celju - NUDIMO VSE VRSTE LONČNIC IN RAZNEGA CVETJA - IZDELUJEMO VENCE, POROČNE ŠOPKE in ARANŽMAJE Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo -> Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 . • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 e Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo Stran 3 Stran 7 Stran 11 Stran Stran 6 13 SLOVENIJA Utapljanje brez reševalnih čolnov Kdo nam kroji zakone Prekmurska ljubezen do policije FOROTEPORTAŽE Oni so naša ušesa Božiček gre na štrajk Spiritualisti v Celju Primi me za roko PISMA TRAGEDIJE Delo za smrt IZPADI Avtomanija privilegiranih Nesti Žgank ima tank OKOLJE Dihali je treba Stran 5 Zirovski vrh med Hrvati in sevanjem Stran 10 TURIZEM Zdravje na konjskih hrbtih Stran 9 GOSPODARSTVO Stran 24 Strani 4 in 5 Stran 5 Stran 6 Stran 9 Vzor odličnosti Stran Mrhovinarji krožijo nad Elanom 8 Stran 11 REGIJA Zeleni z ulice v skupščino Stran 9 Vnovčiti celjsko preteklost Stran 17 Dobnik ni zadovoljen Stran 14 DOKUMENTI Zaplenjene nepremičnine Nova podjetja Stran 11 Cp/TkD'T' Intervju: Karlatec o Vogrincu Fotoreportaža: Zalet za prvo ligo Stran 15 NASVETI Kako izvesti vojaški puč Stran 16 Dojenček Stran 20 KRIMINAL Nož v vratu Dragice Drame Stran 16 S SODIŠČ Pozabljivi požigalec Stran 17 SVET Vojna opleta z dolgim repom Stran 18 KULTURA Razstave, koncerti, muzika Stran 19 Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje JUGOSLOVANSKA GODLJA Vohuni so med nami Kot strela z jasnega, čeprav ne nepričakovano, je udaril Kadijevič z »vohunskim filmom« o tem, kaj delajo Hrvati proti JLA in Jugoslaviji. Prizadeta hrvatska ministra sta film takoj proglasila za ponaredek, eden izmed »špicljev« JLA, kije obtoževal hrvaške veljake, je še isti večer napravil samomor. JLA je poskrbela, daje film šel po svetu, izdala pa je tudi posebno številko Narodne armije. Zanimivo je, kako so ravnali Hrvati v javnosti. Film so predvajali z zamudo in pripravili okroglo mizo strokovnjakov. Eden je skušal pokazati, da gre za montirane materiale, drugi, iz službe državne varnosti RH, pa je povedal, da je minister Špegeij zavestno pripravil take izjave, da bi podtaknil JLA veličino hrvaške udarne moči. Kakorkoli že, če smo količkaj pravna država, naj bi se s Kadije- vičevim projektom ukvarjala ustrezna parlamentarna komisija, ki bi morala opraviti temeljito preiskavo. Takšna početja JLA pa seveda med drugim povedo, da so njeni generali lagali, ko so na primer zagotavljali, da niso premeščali vojske. Če je ne bi, ne bi mogli govoriti o visoki stopnji njene bojne pripravljenosti in ukinjanju te stopnje. Ne bomo zgrešili, če trdimo, da bi podoben film lahko posneli o Sloveniji in prikazali naše pogodbe o na- neralov« in ministrov. Povsem jasno je, da ob izjavi ministra Janše, da smo pripravljeni na morebitno posredovanje JLA, to pomeni, da imamo načrte, da imamo tudi načrte za pobijanje, če bomo ogroženi. Tako pač je. Vohuni so med nami. Še dolgo bomo potrebovali, da se bodo jugoslovanske razmere dejansko umirile, dotlej pa bomo največkrat podobni tistim, ki skušajo iztisnjeno zobno pasto spraviti nazaj v tubo. OB ČEDALJE VEČJI BREZPOSELNOSTI Utapljanje brez reševalnih čolnov Slišali smo primerjavo, da se ladja slovenskega gospodarstva potaplja. Edina rešitev je razbremeniti ladjo. To pa pomeni, naj odvečna posadka poskače v vodo in plava, kakor zna. Pri tem se ugledniki cinično sklicujejo na zapad, kjer imajo tudi take predpise, da ne dopuščajo razkošja neproduktivnih zaposlitev. To je res, pozabljajo pa, da tam tak sistem že traja in traja, pri nas ga skušamo šele uveljaviti. Lep primer je Nemčija. Po priključitvi DDR so v vladi zagotovili 73 milijard DEM, da ne bodo Vzhodni Nemci poskakali v vodo. Torej, zagotovili so denar za reševalne čolne. Ti pa so najprej nova produktiv- na delovna mesta, potem pa šele sociala. Pri nas reševalnih čolnov nismo pripravili. Pa bi jim morali. Preden se bo množici nezaposlenih priključilo še 100.000 in več, je treba imeti jasen program, kaj bomo z njimi. To je zaman zahteval tudi sindikat (pri tem imamo v mislih enoten nastop večjih sindikatov z lepimi imeni). Sindikati bodo seveda vztrajali. To, da so jih preprosto preglasovali, bodo lahko vrnili še s štrajki. In to bodo tudi naredili. Ker sicer nova oblast hoče čim prej v zapadni kapitalizem, pri tem pa pozablja, da je potrebno opraviti prehod iz realnega socializma, ni nič čudnega, da še kar rastejo cene, brezposelnost, da bomo šele čez čas ugotovili, da imamo vse manj pravic, da plačujemo vse večje davke, da je služenje vojske ista figa, če to počneš v Šloveniji ali zunaj nje. Uspešno pelje torej celotno slovensko barko v krizo, iz katere bo moč le z nasilnimi sredstvi. Vse več dok-zov je, da gre za zavestne ukrepe, kajti težji ko bo socialni položaj množic, vse več bo opravičil za trdo roko znotraj Šlovenije. V zdajšnjih časih pa je to tudi voda na mlin generalov, ki jih še kar močno mika, da bi se pojavili kot »veliki rešitelji«. FOTOREPORTAŽA Osamosvajanje je avantura Celjski večer, peti po vrsti v hotelu Evropa v Celju, je privabil malo poslušalcev v že tako napol pregrajeno restavracijo. Prišli niso niti celjski šefi liberalno demokratske stranke, čeprav sta bila gosta slovenski predsednik in podpredsednik stranke Jožef Školjč in Mile Šetinc. V pogovoru nista povedala nič novega, pravih vprašanj pa tudi ni bilo. O Hrvaški sta menila, da ne more iz Jugoslavije brez vojne. Hrvaški kotel utegne ekspiodi. rti in je sam po sebi bolj nevaren kot JLA. Kučan je dobro izrabil plebiscit za plasiranje svojih idej v skupščino. Opozicija preveč pomaga vladi s svojimi pobudami. Vlada "’''er predvsem presaja tujo zakonodajo v naše razmere. Demos do volitev ne more razpasti, osamosvajanje Slovenije je velika inventura. Svet nas ne bo priznal brez lastnega denarja, tega pa bodo težko priznali tuji finančniki. Slovenija mora maksimalno sodelovanj z Germani in Romani, pa tudi z »južnimi plemeni«. Zagate sedanjega časa, ko je takorekoč Turek na naši meji, opravičuje oblast, da državljanom jemlje pravice. Še najbolj zanesljivo bi nas svet priznal, če bi nas napadla JLA, kar pa je neudobna pot. Potreben je sporazumen razhod jugoslovanske bratovščine. Demos bo težko žrtvoval kakšnega ministra, saj je boljše da imamo slabo vlado kot pa nobene. Rabimo tuje kredite. Lastna vojska, če jo bomo imeli, se bo razraščala, ne da bi jo kdo lahko ustavil. Naslednjemu bo boter nekdo iz Demosa! PISMA IZ ZAPOROV Trdosrčno sodišče 1. V prilogi vam pošiljam izrek sodbe Temeljnega sodišča Celje — Enota Celje z dne 4. 12. 1990, opr. št. K 632/90 s prošnjo, da jo objavite v vašem časniku v zvezni s pismom Milana Gričarja, ki je bilo objavljeno pod naslovom »TRDOSRČNO SODIŠČE« v vašem časniku v predzadnji številki. Želim, da si ljudje, ki so brali to pismo sami ustvarijo mnenje o storilcu. Citirana sodba še ni pravnomočna. Obrazložitev k sodbi pa smo izpustili, ker smatramo, da ta zaenkrat ni potrebna. SONJA MOŠKON, predsednica sodišča SODBA V IMENU LJUDSTVA! Temeljno sodišče v Celju-Enota v Celju, je v senatu pod predsedstvom sodnika Milka Škoberneta, ob sodelovanju sodnika Matevža Žuglja, ter sodnikov porotnikov Dragice Šoštarič, Petra Peja-noviča in Marjana Murka, kot članov senata, ter Silve Sabadžija kot zapisnikarice, v kazenski zadevi zoper obt. MILANA GRIČARJA, ter obt. ZORANA GAKA, zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine po III. odst. 166. čl. Kazenskega zakona Republike Slovenije, v zv. s čl. 166/1 tč. 1 in čl. 165 Kazenskega zakona Republike Slovenije, ter čl. 22 Kazenskega zakona SER Jugoslavije/po obtožnici Temeljnega javnega tožilstva v Ce-Iju-Enota v Celju, z dne 5. 10. 1990, opr. št. Kt 1053/90, po dne 4. 12. 1990 opravljeni javni glavni obravnavi, v navzočnosti obeh obtožencev, zagovornika obt. Milana Gričarja, odv. Rada Čevnika iz Celja in zagovornika obt. Zorana Gaka, odv. Dušana Pajka iz Ljubljane, ter namestnice temeljnega javnega tožilca iz Celja-Enote v Celju, Erne Mazej, dne 4. 12. 1990 razsodilo: Obt. Milan GRIČAR, sin Miroslava in Ljudmile roj. Krapec, roj. 9. 5. 1951 v Celju, stan. v Ljubljani, Ul. bratov Učakar 82, Slovenec, drž. Jugoslavije, delavec, zaposlen pri zasebnem podjetju Mojca v Ljubljani, poročen, oče enega mld. otroka, očim drugemu mld. otroku, s končano osnovno šolo, z odsluženim vojaškim rokom v letih 1970-71 v Koprivnici, v vojaško evidenco vpisan pri SO Ljubljana, brez premoženja, z mesečnim osebnim dohodkom okrog 3.500,00 din, predkaznovan, nazadnje v letu 1986 s sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu-Eno-ta v Novem mestu, K 121/86, zaradi storitve kaznivega dejanja po čl. 177/1 KZ RS, na 2.00 din denarne kazni, pred tem večkrat predkaznovan zaradi premoženjskih deliktov, ni v drugem kazenskem postopku, v priporu v Zaporih Celje od 17. 7. 1990 od 22.00 ure dalje in obt. ZORAN GAK, sin Slavka in Miroslave roj. Zejc, roj. 5. 12. 1963 v Raš- čah. Bosanski Novi, stan. v Ljubljani. Ul. bratov Učakar 78, Srb, drž. SFRJ, natakar, zaposlen pri Ljubljanskem dvoru, razvezan, oče enega mld. otroka, s končano osnovno šolo in dvema letnikoma srednje poklicne trgovske šole, z odsluženim vojaškim rokom v Smederevski Palanki v letih 1983—84, v vojaško evidenco vpisan pri organu za ljudsko obrambo SO Ljubljana, brez premoženja, z mesečnim osebnim dohodkom okrog 3.800,00 din. predkaznovan, nazadnje v letu 1987 pri Temeljnem sodišču v Ljubljani-Enota v Ljubljani, zaradi storitve kaznivega dejanja po čl. 177 KZ RS, na 6,00 din denarne kazni, ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti, sta kriva, da sta vzela tuje premične stvari z namenom, da si jih protipravno prilastita, s tem, da sta vlomila v zaprt prostor, kar sta storila na ta način, da sta se neugotovljenega dne v mesecu februarju 1990. leta z osebnim avtomobilom, reg. št. LJ 554-589, ki ga je vozil Vukovič Slobodan, pripeljala v neposredno bližino cerkve Sv. Jošta na Polanah pod Lisco, nakar je Slobodan Vukovič ostal pri osebnem avtomobilu. obt. Milan Gričar in obt. Zoran Gak pa sta se peš napotila do omenjene cerkve, nato pa je obt. Gričar z »paj-serjem«, ki ga je potisnil med vratno krilo in podboj, na silo odmaknil zapah na vratih in sta tako prišla v notranjost cerkve ter z oltarja in drugih mest v cerkvi vzela: L 6 kosov medeninastih svečnikov, visokih 57 cm, 2. 2 kosa medeninastih svečnikov, višine 68 cm, 3. razpelo s Kristusom, velikosti 42x16,5 cm, 4. dve leseni plastiki anti-gelov, 5. lesen kip moškega s sklenjenima rokama, visok 38 cm, 6. štiri lesene plastike angelov, v velikosti 28 cm, 7. lesen meč dolžine 42,5 cm, 8. dopasni kip — lesen v višini 42 Cm, 9. poškodovano leseno razpelo, visoko 42 cm, 10. lesen kipec Kristusa, višine 11,5 cm, 11. krilo — polihromirano in zlato obrobljeno (4 kosi), 12. leseno delno pozlačeno polihromirano okrasno vazo z rožo, visoko 20 cm, 13. leseno plastiko Sv. Jožefa z detetom v naročju, 14. poškodovano leseno plastiko žene, visoko 90 cm, 15. leseno polihromirano plastiko, visoko 70 cm, 16. lesen kip neznanega svetnika, visok 85 cm, 17. leseno plastiko, visoko 100 cm, 18. leseno plastiko, visoko 84 cm, 19. dve leseni angelski krili, dolgi 11 in 13 cm, 20. odprto in zaprto knjigo, 21. leseno zapestje s prsti, dolgo 11 cm, 22. lestenec — kombiniran kovinsko stekleni, nakar sta vse navedene predmete zavila v rjuho in sta jih odnesla do osebnega avtomobila ter spravila v prtljažnik in na zadnje sedeže avtomobila ter jih nato odpeljala v Ljubljano, z dejanjem pa sta oškodovala Župnijski urad Razbor za 352.000,00 din. Š tem sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje velike tatvine po 1. toč. L odst. 166. čl. Kazenskega zakona Republike Slovenije v zv. s čl. 22 Kazenskega zakona SER Jugoslavije. Obt. Milanu Gričarju se po. 1. toč. L odst. 166. čl. Kazenskega zakona Republike Slovenije v zv. s čl. 22 Kazenskega zakona SER Jugoslavije izreče kazen , 3 (tri) leta zapora. Obt. Zoranu Gaku pa se po 52. čl. Kazenskega zakona SER Jugoslavije. izreče pogojna obsodba, v kateri se mu po 1. tč. L odst. 166. čl. Kazenskega zakona Republike Slovenije v zv. s čl. 22 KZ SFRJ določi kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora, ki se ne bo izvršila, če obtoženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po L odst. 50. čl. Kazenskega zakona SER Jugoslavije se obt. Milanu Gričarju v izrečeno kazen všteje pripor od 17. 7. 1990 od 22.00 ure dalje. Po L odst. 98. čl. Zakona o kazenskem postopku sta obt. Gričar Milan in obt. Gak Zoran dolžna plačati stroške kazenskega postopka in vsak na 1.000,00 din odmerjeno povprečnino. TEMELJNO SODIŠČE V CELJU Enota v Celju dne 4. 12. 1990 PREDSEDNIK SENATA, sodnik MILKO ŠKOBERNE 2. Spoštovano uredništvo Nove dobe! Sem žena Milana Gričarja, ki je v priporu v Celju in od koder vam je pisal in ste objavili njegov članek v Novi dobi, dne 9. 1. 1991. Bil je zelo čitan in ljudje v Ljubljani, ki poznajo Milana Gričarja se sprašujejo, kaj je narobe in kaj se dogaja na sodišču v Celju. Njegova bojazen, da bo po objavljenem članku imel posledice — sankcije s strani sodišča, se je uresničila. Takoj tisti dan, dne 9. 1. 1991 popoldan, ob 14.45jga je obiskal sodnik Milko SKOBERNE in mu dejal, da nima nič proti članku, toda kaj bo naredila predsednica sodišča Sonja Moškon, to je pa njena stvar. Takoj mu je dal vedeti, da je dobil pritožbo (Škoberne), na katero sta se pritožila moj mož in njegov odvetnik, a da je dobil premalo 3 leta in da zahteva javna tožilka Ema MAZEJ, neprimerno višjo kazen za 1 (en) vlom. Nakar je mož isto popoldne tudi dobil sklep o pritožbi javne tožilke in to z datumom 28. 12. 1990! Sprašujem se, kako da je ravno tisti dan dobil pritožbo javne tožilke, ko je bil objavljen članek v vašem časopisu, čeprav je datum 28. 12. 1990, ko naj bi bila pritožba napisana. Kako mora pošta tako dolgo potovati od sodišča do zapora? Po vsej logiki tukaj nekaj sigurno ni v redu. Saj ko se mož pritoži o skrajšanju oz. prekinitvi pripora, mu ga lahko še isti dan takoj podaljšajo in dostavijo odgovor. Zakaj ne bi dvomila v korektnost sodišča ? Sodnik Milko Škoberne je možu tudi dejal, da je le njegova dobra volja, če ima mož dovoljen obisk za eno uro ali dve. Od sedaj naprej (po objavi članka) pa mu bo milostno dovolil obisk, kolikor mu pripada po zakonu in to je 15 minut (upam, da mi bodo pravočasno sporočili, da ne bom hodila zastonj iz Ljubljane v Celje. Saj — ko sem prišla v ponedeljek k možu na obisk, so mi šele na sodišču povedali, da do nadaljnjega nima obiskov in sem komaj izprosila za informacijo, da ga lahko vidim za 15 minut (ker sem pač iz Ljubljane in ne iz Celja — je bil obisk dovoljen izjemoma). Po vsem tem sklepam, da na sodišču v Celju nekaj močno smrdi. Naj vam povem, da še predno je mož stopil pred sodnika (kjer je dobil 3 leta), je prosil sodnika Milka ŠKO-BERNEJA, da mu prinese na vpogled njegove spise, da vidi ali so njegove kazni, sodbe izbrisane, saj je preteklo že dosti časa od njegovega zadnjega kaznivega dejanja, mu je taisti sodnik dejal, da bo za to kaznivo dejanje dobil najmanj tri leta. In dobil je tri leta. Dvomim v pravičnost sodstva v Celju, saj je bilo že vnaprej govora, koliko bo dobil. Naj vam še povem, kako dolgo hodijo moja pisma iz Ljubljane do moža in obratno. Po 5, 6 in več dni preteče, predno dobiva pošto eden od drugega. In še nazadnje, ko mi je mož pisal pismo, da vrabčki na strehi čivkajo, da sodišče prejema mito, mu je sodnik Milko Škoberne dejal, da bodo pismo fotokopirali in da ga bo tožilstvo tožilo. Po pogovoru z možem sklepam, da čaka, da ga pokličejo pred sodišče zaradi omenjenega pi- sma, vendar je on pripravljen svoje povedati pred preiskovalnim sodnikom iz Ljubljane in ne iz Celja, saj jim po vsem tem res ne moreš več verjeti. Tudi sama se strinjam z njim, da se razišče in ugotovi, kar mož sumi, da se dogaja. Po vsem tem kar je mož storil — da je napravil kaznivo dejanje se zaveda, da ni storil prav in da bo zato kaznovan, a nihče se ne vpraša kakšen možje in kakšen oče. Kaj ga je pripeljalo do kaznivega dejanja. Njega obravnavajo samo po tem, da je bil že kaznovan, vse drugo ni nikomur mar. S tem nihče, ponavljam NIHČE, nima pravice, da obsoja njegove bližnje za krivdo, ki jo je storil. Ze samo dejstvo, da je že bil kaznovan ne bi smelo sodišče obravnavati in mu naprtiti tako visoko kazen. Kaj se dogaja v naši Sloveniji? Reveže je lahko zapreti, kaj pa višji sloj? Enostavno ne vem, kaj vse si oblast dovoli ali je prav ali ne, a nihče za nič ne odgovarja. Delajo tako, da človeka, ki je v priporu umsko in psihično popolnoma uničijo. Kam to pelje? Kdaj se bo to končalo? Vse sorte nam obljubljajo v demokraciji, a še zdaleč še nismo tam, saj človeka uničijo že, če piše pisma, kljub temu da ima vsak pravico do svobode govora in pisanja, kaj se pa potem zares zgodi, jih pa zelo malo ve. Mislim, da si bodo bralci vašega časopisa sami mislili kaj in kako. .Prav lepo se vam zahvaljujem, da ste si vzeli čas in tole prebrali, natisnili v vašem časopisu in lepo zložili skupaj. Kajti ko je človek preveč razočaran nad vsem tem sistemom, tudi pisati ne zna in ne more več tako kot je treba. Upam le, da še to pismo ne bo imelo kakšnih neugodnih posledic za mojega moža. Saj je z vsakim pismom, ki ga prestrežejo, ali člankom, ki ga objavite v časopisu le slabše, ne boljše. DARJA GRIČAR, Ljubljana ČERNOBIL V CELJSKI BOLNIŠNICI Dr. Fazarinc ima atomsko bombo V vašem časopisu št. 3. -letoXXV, 23. januar 1991, ste objavili članek o celjski bolnišnici, kjer je zapisano: oddelek za nuklearno medicino, nevrologijo in endokrine bolezni. Prosim za razlikovanje med nevrologijo in nefrologijo. Prav tako prosim za popravek v prihodnji številki, da bi se izognili škodi, ki je prizadejana našemu oddelku z omenjeno napako. Lep pozdrav. prim. mag. ZVONE LAMOVEC dr. med., predstojnik nevrološkega oddelka Izvršnemu svetu Občine Celje Dolgoročni razvoj in usoda Celja sta se temeljito spremenili okoli leta 1968. Takrat je zaradi dogovora g. Ulbrichta in g. Josipa Broza, padla odločitev, da mora Jugoslavija Vzhodu priskrbeti titan. Takratno politično - strokovna veljaka iz Celja ga. Vrabič in g. Ceh sta odločitev udejanjila v Celju. Razvoj Celja je začela diktirati Cinkarna, podprta s vso težo politike in države. Vzhodna Nemčija je zaradi 49% vloženega kapitala postala solastnik vseh cinkarniških kompleksov pri proizvodnji TiO 2. Slavnostni podpis v Narodnem domu in otvoritveni govor g. Dolanca je bil začetek uničenja do takratne tradicije celjske predelovalne industrije in prostorskega razvoja Celja, vključno z infrastrukturo. Zaradi politične privilegiranosti, ki od države finančno ni bila najbolj podprta, neizkušenosti in šlamparije strokovnih kadrov, je Cinkarna finančno in prostorsko izčrpavala več kot 15 let občino Celje, na račun drugega dela gospodarstva, civilnega razvoja Celja in na račun infrastrukture. Cinkarna je s pomočjo federalne in republiške države ter politike obvladovala vse, vključno z Občino in njenimi institucijami ter Komite in SZDL. Tako je tudi 1986 z organiziranjem pompozne »Javne razprave« o svojem na-daljnem širjenju in razvoju z takratno še neligitimno oblastjo, na jugoslovansko legalen način prisilila potrditev svojega razvoj- nega načrta tudi v takratni Občinski skupščini Celje. Izvršni svet Občine Celje prosimo, da javnost obvesti o sledečih zadevah: 1. Kako je z lastništvom 219 ha celjskih zemljišč, vključno z zgrajenimi objekti, odlagališči in grobišči, katere upravlja Cinkarna Celje z ozirom na združitev obeh Nemčij in razporoke Slovenije od Jugoslavije? 2. Ali je za sanacijo odlagališč in ureditev grobišč poleg Cinkarne zadolžena tudi država Slovenija, federalna Jugoslavija in združena Nemčija (na teh kompleksih ležijo tudi trupla nemških vojnih ujetnikov in nemških državljanov)? 3. Ali bo Cinkarna Celje morala poravnati škodo, zaradi trajno uničenih in zastrupljenih kmetijskih površin, tekočih voda vzhodnega Celja, hitrega propadanja stavbnih fasad, streh, žlebov ter kovinskih predmetov in objektov? 4. Ali bo Cinkarna prispevala za ozdravitev prebivalstva in izboljšanje življenjskih pogojev mesta Celja in naselij okoli nje? 5. Kakšna življenjska in razvojna pot je začrtana tej čudni tvorbi, katera je poleg svoje strupene proizvodnje bila v slovenskih in jugoslovanskih merilih zadolžena. da v svojih obratih uničuje strupene snovi iz vse države Jugoslavije? 6: Ali se IS Občine Celje zaveda, da je ta tovarniška tvorba maligna v moralnem in prežive-tvenem pogledu za Celje in okolico, saj s svojimi strupenimi emisijami neprestano načenja zdravje naših otrok, nas samih, zmanjšuje prirast Celjanov, povzroča odliv mladih ljudi in ponižuje človeško dostojanstvo ker njeni obrati delujejo . na pokopališču žrtev ter s tem dejansko prikriva povojne zločine. IS Občine Celje prosimo, da o teh naših ugotovitvah in vprašanjih obvesti Skupčino občine Celje nam pa v sredstvih obveščanja javno in brez ovinkarjenja jasno odgovori. S spoštovanjem V vednost: - sredstvom obveščanja predsednik JANEZ ČRNEJ Odgovor dipl. ing. Janku Ručigaju Mnenja sem, da bi bila v prvi vrsti dolžnost časopisnega uredništva zadržati ali vsaj pred objavo preveriti intrigantsko vsebino takšnih člankov - kakršnega je objavil Janko Ručigaj. Podobno pripombo je napisal tudi Rudolf Fajgelj v predhodnem članku. Primer neresničnega POTVARJANJA in lažnega OBREKOVANJA, ki ga je napisal Janko Ručigaj v 2. številki NOVE DOBE dne 16. 1. 1991. je vsekakor dozorel za SODNI KAZENSKI PREGON Janka Ručigaja, zato se ne nameravam spuščati v časopisno polemiko. Zaradi intrig, škandalov in lažnih obrekovanj, ki jih je Janko Ručigaj povzročil raznim ljudem, ki mu niso po volji, posebno pa še zaradi marsičesa, kar ne želim pojasnjevati v tem odgovoru - smo ga odslovili iz naše hiše kot nezaželeno osebo. Njegovi lastni otroci so se odpovedali rodbinskemu imenu, ker jih je sram. da bi nosili njegov priimek - Janko Ručigaj je arogantno, negativno razvpito ime med Švico in Slovenijo in morda še kje. Živeči Slovenci v Švici in Švicarji sami so pričeli javno na glas izražati mnenje, da predstavlja Janko Ručigaj s svojim dolgoletnim intrigantskim vedenjem v Švici in Sloveniji - SRAMOTO ZA VSE SLOVENCE živeče v Švici in prav tako za Slovence v Republiki Sloveniji. 20. 1. 1991. MARIJA BITENC-SAMČEVA CINKARNA PROIZVAJA POKLICNE INVALIDE Delo za smrt Delo lahko postane pot, ki vodi v nezdravo življenje, invalidnost in prezgodnjo smrt. Vzrok je v neustrezni varnosti in zaščiti pri delu. Eden izmed mnogih primerov, ki vpijejo po pomoči in pozornosti, ki je ne dobijo, je primer Dušana Gorkiča, katerega življenje je zaradi neustrezne varnosti pri delu postalo kašelj, ki trga poškodovana pljuča. Njegov dan izpolni pljuvanje. Pri sedemintridesetih letih čaka na usodno zdravniško diagnozo, ostalo mu je upanje, da ne gre za rak. Zgodba Dušana Gorkiča se je odvijala v Cinkarni, kamor je prispel pred letom in pol kot delavec Metalne iz Maribora. Od oktobra 1989 do marca 1990 je delal na oddelku žveplove kisline, potem je moral zaradi slabega zdravstvenega stanja z delom prekiniti. Pred tem s pljuči ni imel težav, danes je pljučni bolnik. Dušan je po poklicu strojni mehanik. Njegovo delo v Cinkarni je bil avtogeni razrez hladilnih komor. Ves čas je bil izpostavljen škodljivim hlapom, dimu in ne tako redko brizganju žveplove kisline, ki je lahko dosegla vsakogar ki je opravljal tako delo. Delavci s tega oddelka so pogosti obiskovalci bolnišnice zaradi izpiranja oči. Zaščita na delovnem mestu je bila odvisna od lastne zavzetosti in dobre volje šefov, ki pa so, kot pravi Gorkič, le od daleč Zakaj je postal zrak v Celju čez noč trikrat slabši? »Zato, ker je mrzlo,« je zatrdil Andrej Vršič, vodja celjske enote za varstvo okolja in zsFazTzsp vremenski pogoji, ki so še posebno pozimi ugodni za tvorbo inverzij, ki trajajo dlje, včasih tudi po več dni skupaj. Onesnaženost zraka je bila v minulem tednu po kriterijih Štiriindvajseturne in enourne koncentracije SO, so bile kar trikrat prekoračene. medicino in higieno damo samo predloge za uvedbo alar- mi programi. Edina možna Onesnaževanje s kurišči pa bo znižala samo bolj pristop-na cena plina, kajti ljudje povedal Andrej Uršič. Še vedno so najhujši on sr tel teste ' dušikovega oksida, so postale da naj raje ostanejo doma, s kurišči. Kotlovnice v indi-striji, skupinske kotlovnice za Hi=EE mi so ravno kurišča glavni krivec onesnaženosti. Tretji opazovali njihovo delo in se z zaščito niso pretirano ukvarjali. Delavci naj bi na tem oddelku obvezno nosili rokavice, škornje in delovno obla-ko. Velikokrat so morali uporabljati svoje stvari. Sicer pa je delo z rokavicami zelo oteženo in kakor trdi Dušan je avtogeni razrez komor z rokavicami skoraj nemogoč. Kakorkoli že, tako delavci Cinkarne kot delavci Metalne na oddelku žveplove kisline po Gorkičevem pričevanju niso imeli ustrezne zaščite pri delu. Dušan Gorkič je bil dva meseca na zdravljenju v Topolšici na oddelku za pljučne bolezni. Konec meseca gre spet nazaj in izvedel bo točno diagnozo. In še ena zanimivost: vodja Metalne v Cinkarni, gospod Sehnan, je zdravnikom v Topolšici izjavil, da je Gorkič delal v Cinkarni na čistem zraku. Odveč je prepričevanje prepričanega o čistem in zdravem cinkarni-škem zraku. Dušan je vse leto prejemal minimalno bolniško podporo oziroma štiri mesece zapored - nič. Podpora znaša 3.700 din, od tega zneska odšteje 2.700 din svoji bivši ženi. Ostane mu točno tisoč din. Dušan ve, kako je, ko bi moral iti na zdravniški pregled, pa nima 150 din, da bi ga plačal. Gorkič je pred letom dni prejemal v Cinkarni zelo visok osebni dohodek, tudi 11 tisočakov z vsemi nadurami. Denar je marsikomu zameglil oči in pomagal pozabiti na neustrezno zaščito in morebitne posledice. Morda tudi Dušanu. Vendar pa, za zaščito bi morali poskrbeti drugi. Varnostni inženirji. Vodje. Dušan Gorkič zahteva, da mu izplačajo 100 odstotno bolniško podporo v višini osebnega dohodka za eno leto nazaj, odkar ni bil sposoben delati. Prosil je na več strani, pomagal mu ni nihče. V matičnem podjetju Metalni je prosil za podporo sindikat. Odgovorili so mu, da pravice do podpore nima, ker ni član sindikata. Članarino je seveda redno plačeval. Na Gorkiča so tudi v Cinkarni hitro pozabili. Minilo je leto dni, nihče ga ni niti poklical, kaj šele obiskal. Edini, kije opazil Dušanov problem in je skušal tudi ukrepati, je poslanec ZOR Slovenije Janez Čemej. Del pisma, ki ga je naslovil na ministrico Katjo Boh, se glasi takole: »Primer Dušana Gorkiča je značilen posebno za Cinkarno Celje. Osebno poznam več konkretnih primerov, poznam pa tudi dejstvo, da v okolici te tovarne praktično ni hiše, kjer ljudje ne umirajo zaradi raka, so kronični bolniki na dihalnih in gibalih. Iz te okolice so izginili konji, poginile so krave, izumrl je gozd in sadno drevje. Zdravstvo se je z metodo »simptomatične diagnoze«, namesto »etiološke diagnoze« vključilo v boljševizem.« Odgovor ministrice Bohove je predlog, da se Gorkič obrne na Skupnost pokojninske ga in invalidskega zavarova nja, ker sodi ugotavljanje invalidnosti zavarovancev v njeno pristojnost. Katja Boh meni, da v postopku ugotavljanja invalidnosti sodeluje tudi zdravstvo s tem, da na podlagi spremljanja zdravstvenega stanja zavarovancev v upravičenih primerih predlaga invalidski komisiji oceno invalidnosti. Zdravnik naj bi opozoril komisijo, če oceni, da je bolezen oziroma okvara povezana z delovnim procesom. Dr. Červenjak, ki je sodeloval pri zdravljenju Dušana Gorkiča v Topolšici, je povedal, da ugotavljanje poklicne bolezni, na primer astme in bronhitisa, zahteva multidiscipli-naren pristop! Treba naj bi bilo dokazati, da ima pacient težave tudi med delovnim časom oziroma, da se mu stanje na delovnem mestu res poslabša. Sicer pa meni dr. Červenjak, da zdravnike ne zanima, na kakšen način in zakaj je pacient zbolel, le hipotetično lahko povedo, za kaj gre in ugotovijo zdravstveno stanje. Bomo videli, kakšne hipotetične ugotovitve bodo pristale na plečih Dušana Gorkiča. Kakšna diagnoza čaka bolni ka v najboljših letih? FOTOREPORTAŽA DIREKTOR AVTOTEHNIKE ALOJZ SELIČ SI JE VROČE .ZAŽELEL OPLA OMEGO Oni so naša ušesa : ■ :: ’ ' : " Vx'::: .. ; ■ . Jožef Jarh, zadnja klop Vane Gošnik, zadaj Pukl Jenez Lampret, bolj spredaj Franc Potočnik, čisto spredaj Jože Zupančič, kaj je zdaj na vrsti? ••••••••••••••••••••••••••••••••••••£ Planinsko društvo • »Železničar« Celje 5 organizira • v nedeljo, 10. februarja $ izlet na Limbarsko goro (768 m) • Udeleženci izleta se dobijo na novi avtobusni posta- • ji v Celju ob 8. uri in se odpeljejo z avtobusom do • Krašnje, od tam naprej pa je približno poldrugo uro J hoda do doma na Limbarski gori. • Hoje v obe smeri je za približno 4.30 ure in je J primerna za vsakega planinca. • Izlet bosta vodila Danijel Vovk in Milan Flis. J Vabljeni! • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••S Avtomanij a privilegiranih Življenje je polno mamljivih priložnosti, nekateri jih izkoristijo, drugi ne. Nepošteni in pošteni. Mnogi domiselni gospodarski posli, ki prinašajo osebno korist in sodijo v gospodarski kriminal, danes ne morejo več ostati prikriti. Budno jim sledi veliko neprivilegiranih oči. Položaj in denar bo treba upravičiti. Direktor Avtotehnike ima položaj, ki ga veselo izkorišča in tudi z denarjem ne pozna težav. Ce ga slučajno nima, ga v nakupovalenm zanosu kreditira lastno podjetje, za ugodno ceno željenega artikla (službenega vozila) pa poskrbi kar sam. O tem smo že pred časom poročali, toda, kot kaže, je sumljivih (blago rečeno) poslov z avtomobili več, kot si navadni kupci, ki niso pri koritu, lahko predstavljajo. Komercialni direktor Avtotehnike Konrad Vrečko, si je prav tako zaželel Opla. Gre za opel vectra 2,0 I, ki so ga pripeljali iz Krškega, ker naj bi bil poplavljen. Licitacija je bila 8. decembra — vendar brez licitatorjev. Izklicna cena 230 tisočakov ni nikogar privabila. Zavarovalnica Krško je potem še dvakrat znižala ceno in končno se je pojavil kupec — Konrad Vrečko. Poplavljeno breme je bil pripravljen vzeti za 175 tisočakov. Vrečko je sam vplival na ceno avtomobila — z zastopnikom Zavarovalnice se je dogovoril, koliko naj bi plačal za avtomobil. Vse torej kaže, da je bila prodaja tega opla zrežirana; zavarovalnica je nesmiselno visoko nastavila ceno, da je odgnala vse potencialne kupce, potem pa je bila »prisiljena« znižati ceno in kmalu so našli »odrešilnega kupca«. Konrad Vrečko bojda tarna, da ima s poplavljenim avtomobilom samo zgubo, ker ga je potrebno temeljito popraviti, deli za ople pa so dragi. Vse skupaj je nekoliko smešno — človek mora že po naravi svoje službe in kot komercialist nekoliko bolj poznati avtomobile in njihovo vrednost. Opla si je kot uslužbenec zagotovo prej dobro ogle- dal in ocenil, da je vreden tega denarja, konkurence pri nakupu pa tako ni imel, ker so že prej s (pre)visoko ceno odgnali vse potencialne licita-torje. Ogledamo si lahko še en primer zanimive licitacije, ki je bila 27. oktobra in je pritegnila okrog 30 licitatorjev. Vsi so si prizadevali kupiti karambolirano hondo civic, katere izklicna cena je bila 90 tisoč din. Cena je po končani licitaciji znašala kar 141 tisočakov, ki naj bi jih odštel zmagovalec licitacije Andrej Kuzma. Po mnenju večine je bila ta cena preveč vrtoglava, saj je bila Honda potrebna popravila, njeni deli pa so zelo dragi. Kakorkoli že, Kuzma je nakup odpovedal in po Alojz Selič pravilih licitacije, bi moral izgubiti vloženih 10 odstotkov izklicne cene, to je 9 tisoč din. Vendar jih ni. Vrnil oziroma plačal mu jih je Denis Seles, ki je le postal kupec honde. Izklicno ceno je dvignil za 1000 din in odštel za avto točno 91 tisočakov ter še 9 tisoč din Kuzmi. Vodja avtomobilskega zavarovanja iz celjske Zavarovalnice Triglav Tone Pavšar je povedal, da uradni postopek licitacije predvideva, da se v primeru, če končni licitator nakup odpove, sproži ponovna licitacija, ki se je morata udeležiti najmanj dva licitatorja. Druge licitacije za omenjeno hondo ni bilo. Marjana Seles, Denisova mati in do decembra vodja prodaje vozil v Av-totehniki trdi, da to ni osamljen primer in da so z vednostjo Zavarovalnice Triglav na ta način prodali več sto avtomobilov. Meni, da ni bila z omenjenim nakupom povzročena nikakršna družbena škoda in da je v interesu Zavarovalnice, da se vsak avto čimprej proda. Če to drži, je tržno obnašanje za Zavarovalnico Triglav popolna neznanka. Še vedno pa ostaja vprašanje zrežirane licitacije. MIEKX % VODJA PE VOZILA Marjana Selca Zamenjava oa.vozli SP Merx TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CELJE AVTOTIEHNIKA Belipraisk« ul. 13 13000 CELJE I •(•Ion: (063) h. e 37-131 c iraklor DO 37-730 pomočnik direktorja DO 38-860 talat 33-804 talela« (063) 38-726 Nasznak 01-S/Z- MOb Datum 17.10.1990 Osebni avtomobil OPEL - OMEGA, ki Je po pogodbi št. KS-43/0765 Zadržali ga boi 15.10.1990 pogodbi št. KS-143/0765 se ne odprp. lastno uporabo. bil odkupljen dne dproda. ava: se zamenja -aS^a prevzame vozilo j^^ASTAVA 128 se zamenja z# osebni avtomobil GOLF D, stranka lišudne 19.10.1990. vozilo :R ^ C-AMPUS. StT^anka estu. 3. Pri obračunu Je treba paziti na različne vrednosti vozil, ker rabljeni vozili v celoti pokrijeta nabavo novih. Vse-informacije v zvezi s tem se lahko dobijo pri meni. Prosim za dosledno upoštevanje teh navodil. V vednost: - Košak Duško - Lipičnik Alojz POGROM NA DRUGO PLAT RESNICE Rigelnik začasno še v Gorenju Tiskovno konferenco, ki jo Gorenje vsako leto sklicuje s slovenskimi novinarji po zaključni bilanci, so letos sklicali malo prej. Tomaž Jančar in Herman Rigelnik sta na njej razglasila, da Rigelnik ostaja vsaj še mesec ali dva na čelu koncerna. Menda tudi zato, da bi demantiral pisanje Nove dobe in Dela, da z Gorenjem ni vse v najlepšem redu. Člani vodstva koncerna in nekateri Gorenjevi direktorji so novinarjem navedli nekaj podatkov in številk, ki Gorenje prikazujejo kot zelo uspešno firmo. Orisali so poslovanje od Rigelnikovega prihoda do danes, posebej pa še nedokončne številke o lanskem poslovanju. Po njihovih besedah so lani izvozili za okoli 303 milijone dolarjev, uvozili pa za 265 milijonov dolarjev. Zaposlenost so zmanjšali za 4 odstotke. Dare Zupanc je poudaril, da so kratkoročno zadolženost lani zmanjšali s 180 na 120 milijonov mark in poplačali 500 milijonov dinarjev obresti. Zaradi »motenj denarnih tokov« so imeli nekaj likvidnostnih težav, vendar trenutno ni v blokadi noben žiro račun Gorenjevih firm v Velenju. Gospod Podpečan je pojasnil, da so njihove firme po svetu povsem samostojne, da gre preko njih tudi do 90 odstotkov Gorenjevega izvoza, lani pa nobena ni imela izgube. Franjo Bobinacje poudaril, da z belo tehniko pokrivajo 5 odstotkov evropskega trga, 40 odstotkov izdelkov pa prodajo pod imeni tujih firm. V samem Velenju so izmed Gorenjevih firm nezadovoljni le z Gorenjem Servis, vendar niso razložili kaj je v Servisu narobe. Tomaž Jančar je razložil, da so na upravnem odboru Gorenja uspeli gospoda Rigelnika prepričati, da še nekaj časa ostane v Gorenju. Prebral je tudi zaključke z odbora, v katerih med drugih piše: »V zadnjih tednih se je Herman Rigelnik je to dopolnil z uspehi v času njegovega dela v Gorenju: fizično proizvodnjo so povečali za 7 odstotkov, produktivnost za 15, zmanjšali kratkoročno zadolženost, uredili plače, povečali devizni priliv in pričeli več delati za tujino. Zatrdil je, da je v Gorenju le 10 odstotkov preveč zaposlenih, pa še to po pisarnah, kjer menda čvekajo, »ne pa 30 kot vehementno trdi gospod Lednik!« Potem pa je Herman Rigelnik navedel še nekaj dejstev, ki jih javnost večino- ____* *------- k g^stihdca__j (FH1DEH1K) CELJE, Zidanškova la •S* 063/25-888 Vam nudi: bikove prašnike in puranje zrezke, kalamare, ameriške postrvi, sladice, palačinke in sadne kupe. Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! Gorenje SOZD Gorenje Commerce Gorenje Gospodinjski aparati Gorenje Raziskave m razvoj Gorenje SOZD - Delovna skupnost skupnih služb Upravna stavba Mitja Jenko: Vpeljevanje na čelo Gorenja v delu tiska pojavilo več člankov in komentarjev, ki nedobronamerno prikazujejo situacijo v Gorenju...« S tem, ko Rigelnik ostaja v Gorenju, naj bi to pisanje demantirali, odločanje o imenovanju Mitje Jenka za prvega moža koncerna pa odlagajo za eno prihodnjih sej. Koncem se loteva takšnih podvigov, da ni časa za zamenjavo table, ki pričajo o Gorenju kot sozdu ma ni poznala. Namreč, da imajo nekateri vodilni v Gorenju bolne ambicije, potrebo po stalnem arbitriranju, da je v letih v Gorenju doživljal laži, neresnice in podtikanja, ki jih je po njegovem objavila zdaj tudi Nova doba. Zato, je dejal, bo iskal vso možno materialno in moralno satisfak-cijo na sodišču. Ko ga je eden izmed novinarjev vprašal, kdo so vodilni, ki delujejo proti njemu in Gorenju, pa je odvrnil: »Verjetno ne čitaš tega, kot tudi jaz nisem tega bral. Vsaka številka objavlja Atelška kot good guy, Rigelnika kot bad guy. To se objavlja na TV spotih, nad Na-mo in človeku uničuje voljo do dela...« Ni sicer jasno, odkod Hermanu Rigelniku podatki o tem, kaj piše Nova doba, če je ni bral. Gotovo pa je, da je v petek Rigelnik prvič pred predstavniki tiska izgubil živce. Škoda. Še posebej, če je to povzročilo nekaj objavljenih informacij, ki niso bile sestavljene v Gorenjevi službi za stike z javnostjo. V GORENJU DELAVCI NE SMEJO BRATI NOVE DOBE Rigelnik prehiteva po desni Osupla in nepoučena novinarska srenja je po tiskovni konferenci planila v iskanje Nove dobe, majhnega časopisa, ki naj bi gospoda Hermana Rigelnika tako raztogotil, da bo nadenj poslal svoje pravnike in na sodišču dokazal, kako gre Novi dobi pripisati vse morebitne težave, v katerih se je ali se bo znašel on in koncern Gorenje. Histerija okrog Nove dobe je delavcem Gorenja, Velenja in Slovenije razkrila, da Herman Rigelnik znotraj Gorenja vsa ta leta ni imel in nima samo somišljenikov. Vsaj toliko ne, kot jih ima tudi v sedanjem slovenskem vodstvu, ki mu je podaljšalo bianco menico za vse njegove postopke in vsa njegova ravnanja. Kakor je uredništvo Nove dobe generalnemu direktorju Gorenja do neke mere hvaležno, da Novo dobo omenja, dasiravno je ne bere, zaradi skromnosti ne moremo sprejeti njegovo, žal, že prežvečeno zgodbo o komarju, ki je pičil slona, da je ta, slon, nato smrt - storil. Iz istih razlogov se ne strinjamo (že spet) z odločitvijo vodstva Gorenja, da Nove dobe več ne smemo razpečevati in prodajati na območju dvorišča koncerna Gorenje. Tudi telefonsko sporočilo To-dorja Dmitroviča, direktorja Gorenja Servis, ki ima večinski delež pri lokalni televiziji v Velenju, da preko njihove televizije ne moremo več objavljati reklamnih sporočil našega časopisa, samo potrjuje naše prepričanje, da se s prihodom in odhodom gospoda Hermana Rigelnika vsaj glede obveščanja v Gorenju ni nič spremenilo. Resnica o Gorenju bi naj bila že iz Atelškovih časov samo ena: če jo je povedal edini zveličavni glasnik, zdaj že tudi go-snod. Marian Lipovšek. KDO NAM iTTSOTI ZAKONE 'ŽšsMmSzfM pomeni tista l še vedno plačo, od katero se da živeti, pri nas psi še za počasno umiranje ni dovolj, meddtem ko zgornja meja v obeh primerih ni nujno previsoka. cassis Sekaj r,Kloh,,ce., jc z dsneno zakonodajo, ki naj hi mrkih odstotkih so izračunane na pamet, po občutku. virov: **> » .^orii. K,r je % <*,:««, dl ve^"° ^dze z naSim življenjem in nova zakonodajna dejavnost zelo neresnL da ne rečemo amaterskamnetvdgoyowa.Todokaznjejomnogeresttve in tarpiavc v skupščini. In če skuša o sestavljala svoje BiSfSSHSSSF IZ REGIJE Celje: Delavci Emovih radiatorjev so prekinili delo, pridružili pa so se jim delavci posode. Vzrok za nezadovoljstvo so bili nizki osebni dohodki. Radeče: Po novembrskem požaru v radeški papirnici so veliki stroj za izdelavo dokumentnega papirja ponovno usposobili. Popravilo bo veljalo približno sto milijonov dinarjev. Velenje: Občinska gasilska zveza je pod okriljem republiške gasilske zveze pripravila trideseturni tečaj. Usposabljajo se pri ravnanju z zaščitnimi dihalnimi aparati. Celje: Upokojenci protestirajo proti vladni odločitvi, da se jim za nedoločen čas prestavi izplačilo razlike k pokojnini za november in december. Prebold: Podelili so pokale 27. delavskih športnih iger. V tekmovalnem programu je pri starejših članicah zmagala Skupščina občine Žalec, pri mlajših Sip Šempeter, pri veteranih Juteks, pri starejših in mlajših članih pa Sip Šempeter, ki je vseekipni zmagovalec. Slovenske Konjice: Konjičani pravijo, naj Zrečani sami presodijo, če so z 21 odstotki poslancev v občinski skupščini res izločeni pri občinskih odločitvah. Celje: Pričele so se priprave na vpis v srednje šole. Povsod se kaže več zanimanja za gimnazijo, več učencev pa tudi namerava ostati doma. Nazarje: Petnajstim gasilskim društvom, ki so v minulih poplavah utrpela veliko škode, je poveljnik štaba civilne zaščite R Slovenije Milan Bogataj izročil gasilsko opremo v vrednosti 2 milijona dinarjev. Slovenske Konjice: Košarkarji Cometa premagali Rogaško z 91:90. Celje: Celjski košarkarji premagali ekipo EME Bistrica s 95:76 Velenje: Po odhodu Hermana Rigelnika je zaupanje v poslovanje koncerna Gorenje omejeno. Kandidat za predsednika koncerna Mitja Jenko zahteva' vladno podporo in kapital. Celje: Celjska podružnica združenja lastnikov razlaščenega premoženja je zbrala že 350 vlog za vrnitev premoženja prejšnjim lastnikom. Velenje: Velenjska SDP ne verjame zagotovilom občinske vlade, da v tej občini niso kršili zakona pri izplačilu plač. Celje: Onesnaženost celjskega zraka je že nekaj dni na kritični točki. Šmarje pri Jelšah: Za prebivalce Šmarja se bo ogrevanje podražilo verjetno že februarja. Nazarje: Čeprav je zakon o prepovedi sečnje nehal veljati, je v GG Nazarje povzročil veliko škode in negotovo prihodnost. Celje: Štajerska banka obrti je pred registracijo. Republika je kupila za 9 milijonov dinarjev delnic, slab pa je odziv obrtnikov. Mozirje: Mozirski liberalci niso zadovoljni s svojo vlado. Velenje: Marca naj bi začeli s temeljito obnovo velenjskega hotela Paka. Po prenovitvenih delih naj bi bil to hotel A-kategorije. Celje: Ustanovljena je bila območna organizacija sindikatov Celje. Celje: Skupina za neodvisno žensko gibanje je predstavila knjigo Višek, ki jo je lani izdala Prešernova družba. Slovenske Konjice: Crvena zastava dolguje Uniorju 500 avtomobilov. Zato naj bi poslej od zneska vplačila za vsak avtomobil na poseben žiro račun oddvajali 20 odstotkov denarja, s tem pa bi kooperantom plačali njihovo delo. Senjur: Do sedaj je že 65 članov vložilo zahtevke za vrnitev po vojni prisilno odvzetega ali nacionaliziranega premoženja. Celje: Gosta Celjskega večera sta bila vodilna člana slovenske LDS Jožef Školč in Mile Šetinc. Tema: Slovenija med Demosom in opozicijo. Žalec: Izvršni svet sprejel višjo ceno vode in ogrevanja. Žalec: V občinski matični knjižnici v Žalcu je bil pogovor z županom Milanom Dobnikom in predsednikom občinske vlade Borisom Krajncem. Celje: Na sodišču se je pričela obravnava proti domnevnemu požigalcu radia Celje. Obravnavo so preložili. Štore: Izplačali OD z vsemi dodatki v železarni, niso pa izplačali štipendij in odpravnin. Celje: Poplavljene srednje šole so od republike dobile denar za postopno kritje najnujnejše obnove. Velenje: Tudi v Velenju bodo višje stanarine. Povečale se bodo za 25 odstotkov. Velenje: Poplavljena zdravila morajo do 4. februarja izTeša. Slovenske Konjice: Delavski svet Konusa je dal vodstvu vsa pooblastila, da spravi podjetje iz nezavidljivega položaja. Projekt tržnega prestrukturiranja pomeni 20 odstotno zmanjšanje števila režijskih delavcev. Celje: Celjski izvršni svet umaknil predlog za podražitve. Velenje: Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora koncerna Gorenje bo za nekaj časa odložil svoj odhod iz Gorenja. Celje: Transfuzijski oddelek celjske bolnišnice ne bo v kleti. V bolnici nameravajo kupiti tudi računalniški tomo-graf. Velenje: V Gorenju so končno razgrnili načrte. Trenutno je pri njih povpraševanje po izdelkih večje, kot pa jih lahko naredijo, njihov trg pa je predvsem v tujini. Štore: Stavkovni odbor Holdinga Železarne Štore je odpovedal stavko. Šempeter: V galeriji Dober dan v Šempetru v Savinjski dolini razstavlja likovna dela Emil Thomas-Tomaž. Polzela: Ob desetletnici Blagovnice Savinjski magazin na Polzeli so v obnovljenem tekstilnem oddelku nagradili prvega kupca. PETERLE: USPEŠNOST NAJ BO NALEZLJIVA Vzor odličnosti Iz kljubovalnosti političnemu omejevanju svobodnega poslovnega življenja je bila pred 22 leti v Sloveniji uvedena Kraigherjeva nagrada, ki se letos prvič imenuje Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke. V petek sta jo dobila tudi dva celjska poslovneža. de, Lojze Peterle, ki se je ijiva. Ob tem je poudaril, da udeležil slovesne podelitve, sam direktorjev ne deli po je v kratkem nagovoru po- strankarski pripadnosti, tem-udaril, da si želi, da bi postala več po njihovi večji ali manjši poslovna uspešnost kar nalez- uspešnosti. Nagrade so podelili v Can-kaijevem domu v Ljubljani. Iz Celja sta jo prejela izvršna direktorica Zlatarne Celje Ana Berglez-Volk in direktor Industrije keramičnih izdelkov z Ljubečne . Marjan Krajnc. Nagrade, ki veljajo za uspešnost v letu 1990, so dobili še generalni direktor Krke Miloš Kovačič, direktor Titana Zvonimir Čenič in direktor Svilanita Matija Jenko. Med petimi — po mnenju GZS - najuspešnejšimi slovenskimi poslovneži sta tako kar po dva iz Celja in Kamnika. Predsednik slovenske via- Se bo Vekos razsul? Prihodnji teden bodo delegati velenjske občinske skupščine znova razpravljali o preoblikovanju delovne organizacije za komunalno, in stanovanjsko oskrbo Vekos. V Novi dobi smo že pisali, da so se v parlamentu poslanci najprej opredelili za dve javni podjetji, eno za komunalno 'dejavnost, drugo pa naj bi skrbelo za komunalno energetiko. Nova vlada, ki sojo v Velenju izvolili pred dvema mesecema, je delegatom ponudila spremenjeno inačico in utemeljevala, da je v občini dovolj eno samo podjetje, ki bo skrbelo za čistočo, toploto in druge komunalne dobrine. Razumljivo je, da so bili delegati zmedeni in so zaradi tega na zadnjem skupščinskem zasedanju tudi bolj preudarno odločali. Načelno niso nasprotovali predlogu izvršnega sveta, ki je predlagal ustanovitev samo enega podjetja, z vsem pa se tudi niso strinjali. Zato so vladi naročili, naj spremeni pripravljeni občinski odlok in upošteva njihove pripombe. To je izvršni svet naredil, in kar dobro predelan odlok posredoval občinskim delegatom, ki bodo morali prihodnji teden dokončno odločiti ali bodo Vekos organizirali v eno ali dve javni podjetji. Obvestilo Obveščamo prizadete, prisilno mobilizirane po letu 1942 v nemško vojsko in ki so bili na fronti, izgnanec, prisilno izseljene, vojne ujetnike, ki so jih Nemci odpeljali v taborišča aprila 1941, na prisilno delo, politične zapornike po letu 1945, internirance, da so člani stranke Sivih panterjev ustanovili v Celju komisijo, ki bo pomagala, da navedeni dosežejo svoje pravice do odškodnine. OBMOČNA ORGANIZACIJA SIVIH PANTERJEV SLOVENIJE ČOPOVA ULICA 7 CELJE /»ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje Ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje s 1. februarjem spreminja delovni čas v vseh svojih enotah. Banka bo to storila z željo, da bi svoje usluge tudi časovno čimbolj približala varčevalcem in drugim komitentom banke. S povečanjem števila ur, ko so enote banke odprte za stranke, želi LB Splošna banka Celje d. d., Celje omogočiti normalnejše poslovanje tudi tistim, ki ne morejo koristiti PTT enot. Banka je v večini svojih ekspozitur delovni čas za stranke podaljšala; v agencijah, ki so locirane v manjših krajih bo mogoče urejevati finančne posle tudi v popoldanskem času in seveda, v soboto dopoldne. Vse uporabnike bančnega avtomata, ki je v Celju postavljen v enoti Vodnikova 2 pa obveščamo, da bo avtomat posloval 24 ur in sicer vse dni v tednu. Novi delovni časi za stranke so naslednji: Ekspozitura Vodnikova Celje PO-PE 7.30-13.00 in 14.00-19.00 SO 7.30-12.00 Ekspozitura Trg V. kongresa Celje PO-PE 7.30-12.30 in 13.30-19.00 SO 7.30-12.00 Celjska mestna hranilnica PO-PE 7.30-12.00 in 13.00-19.00 SO 7.30-12.00 Ekspoziture Žalec, Šentjur, Rogaška Slatina in Laško PO-PE 7.30-12.00 in 13.00-19.00 SO 7.30-12.00 Ekspozitura Slovenske Konjice PO-PE 7.30-12.00 in 13.00-19.00 SO 7.30-12.00 Ekspozitura Šmarje pri Jelšah PO-PE 8.00-11.00 in 14.00-16.30 SO 8.00-11.30 Agencije Nova vas, Otok, Hudinja, Polzela, Prebold in Šempeter PO-PE 7.30-12.30 in 13.00-18.00 SO 8.00-11.30 Agencija Slovenske Konjice in Radeče PO-PE 7.30-13.00 in 13.30-18.00 SO 8.00-11.30 Agencija Hmezad (Blagovnica Agrina) PO-PE 7.30-12.30 in 13.00-17.30 SO 8.00-11.30 Agencije Vojnik, Vransko, Zreče in Rogatec PO-PE 8.00-11.00 in 14.00-16.30 SO 8.00-11.30 Agencija Šentjur PO-PE 8.00-13.00 in 14.00-15.30 Agenciji Vitanje in Braslovče PO, 8.00-11.00 in 14.00-16.30 SR, PE SO 8.00-11.30 Agencija Kozje PO, 8.00-11.00 in 14.00-16.30 SR. PE vsaka druga in tretja sobota v mesecu 8.00-11.30 Agencija Bistrica ob Sotli TO, ČE 8.00-11.00 in 14.00-16.30 /O ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje FRANJO KORUN OBOROŽEVAL VELENJSKE TERITORIALCE Nesti Žgank ima tank Če bi obrambni minister Janša pozorneje pogledal v dokumente slovenske teritorialne obrambe, bi med nekdanjimi poveljujočimi našel mnoge zaslužne ofleirje. Vešči obrambnega poveljevanja, bi še sedaj v ministrstvu postorili marsikatero svetovalno delo. Velenjčani so se v časih največjega razvoja mesta ob reki Paki zavedali tudi pomembnosti lastne teritorialne obrambe ter njeno organiziranost in opremljenost temu primerno razvijali. Kot da so slutili, da bo prišel čas ogroženosti znotraj dežele, so najbolj drzni v občinskem poveljstvu enote TO opremljali in oboroževali zdajšnjim razmeram primerno. Orožja in .denarja pa tudi ni primanjkovalo. Zavzeti bojevnik za oboroženo moč velenjske TO je bil njen nekajletni poveljnik, rezervni polkovnik Franjo Korun. Ta je v občini Velenje teritorialce usposabljal in jih oboroževal v tolikšnem obsegu, da je naletel na nasprotovanja. Ni bil zadovoljen zgolj s klasičnim oboroževanjem, kajti velenjska občina je bila leta gospodovega gospodarsko razvita, v njenih nedrjih pa je ogromno naravnega bogastva. Za obrambo je rabila izurjeno in dobro opremljeno domače vojaštvo. Gričevnati svet Šaleške doline bo potrebno braniti s težko in motorizirano oborožitvijo, je razmišljal poveljnik Korun in poglede usmeril na tanke, oklepnike in topove. Porekla tankista se seveda rezervni oficir ni mogel enostavno odreči. Popolnoma drugačnega prepričanja pa je bil Nesti Zgank, ki je takrat tudi imel nekaj odločujoče besede pri velenjski TO. S poveljnikom Korunom sta se zaradi tega pogostokrat udarila - pa ne po hrbtu. Prvoborec, navajen gozdov in partizanjenja, je nasprotoval Korunovemu konceptu o motorizirani oborožitvi in temu, da bi po belo-voških, smrekovskih, graško-gorskih in plešivskih grapah grmeli tanki in pklepniki. Nobene učinkovitosti ni videl v maloštevilni motorizirani oborožitvi lokalne TO, saj smo zanesljivo lahko pričakovali pomoč jugoslovanske armade, ki je bila — tako so nas ves čas vztrajno informirali — sodobno opremljena in pripravljena varovati celovitost in suverenost ozemlja, nenazadnje tudi slovenskega. Korunovi načrti o čvrsti oborožitvi velenjskih enot TO niso povsem obveljali in je popustil vztrajnemu nasprotovanju. Nesti Žgank, ki je vojaščino služil pri mornarici, po osvoboditvi pa napre- doval v oficirja, sicer ni bil proti razviti občinski obrambi, motilo ga je le, da bi ta imela med oborožitvijo tudi tanke; res pa je, da velenjsko jezero ni bilo dovolj globoko in obsežno, da bi po njem plule bojne ladje. Zlobneži so takrat na glas razpravljali, da Žgank ne bi nasprotoval, če bi velenjsko TO lahko opremili z bojnimi čolni. Uresničile se tudi niso govorice iz tistega časa, da bodo v Gorenju skupaj z drugimi proizvajalci vojaške opreme poleg orožja izdelovali še tanke. Najbrž je bilo v ozadju samo hvalisanje velmož iz Gorenja, da bi bili zaradi tega pomembnejši. Kar v Velenju ni uspelo polkovniku Korunu, je kasneje naredil sam Nesti Žgank. V Velenje je dal pripeljati tank, ki zdaj mogočno stoji na podstavku pred zgradbo teritorialne obrambe in domom borcev. Nasprotnik je naposled popustil in kljub večletnim zdraham imajo v Velenju svoj tank. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA NA POTI K STARI SLAVI Zdravje na konjskih hrbtih Terme Topolšica, zdravilišče pod Lomom, nekje na koncu sveta, k sreči ne »uživajo blagodati« šoštanjske termoelektrarne. Lani so povečali zasedenost za 15 odstotkov, čeprav so odpadli Takole so leta 1910 v čašo- Bad Topolschitz. To tudi po-gostje Kvarner Expresa. Tuj- pišu »Brioni«, kije tam izha- meni, da Terme Topolšice še cev pa je bilo manj, skupaj le jal v nemščini v poletni sezoni kar precej dolgujejo, da bodo 15 odstotkov vseh gostov. (ob nedeljah), priporočali dosegli dobre stare čdse. BAD TOPOLSCHITZ, Post Schon-stein, Stmermark: Luftkurort, SonnenbiLder, kohlen-saure Thermo, phvs. ■ diatetisehe _____Kuranstalt. Prospekte frei._ Saviniski magazin 2atec Zasebni trgovci, gostinci! Savinjski magazin Žalec - Poslovna enota Preskrba - vas vabi, da se oglasite. Nudi vam grosistično oskrbo z blagom po zelo ugodnih nabavnih pogojih. Informacije tel.: (063) 712-254, int. 18 j ali (063) 713-146 §e priporočamo!/ Zdravilišče je dobro zdravniško opremljeno, saj ima kar tri zdravnike, sodobne prostore za diagnostiko, v bližini je tudi bolnišnica. Ponujajo sedem programov, od preventivnih do tistih po operacijah in šole za diabetike. Zdravilišče obnavljajo. Predvsem restavracija ne bo več videti, kot telovadnica, opremili bodo konferenčne dvorane, v sobe pride več komforta, vključno s TV, hladilniki in budilniki. Premorejo 2 bazena, 2 tenis igrišči, mini golf. * Na kmetiji Ocepek v bližini že imajo 4 konje. Spomladi jih bo okoli 15. Posebnost bo ježa konj brez sedel, saj so strokovnjaki ugotovili, da je toplota neosedlanega konja lahko učinkovita terapija. Kot ponudbo štejejo bližino športnega letališča v Lajšah. Terme so seveda namenjene tudi delavcem koncerna Gorenje, kamor Zdravilišče tudi spada, pa rudarjem iz Velenja in drugim podjetjem v tej občini. Posebej si prizadevajo, da dobijo goste s Primorske, Istre in Koroške. Povsem razumljivo je, da vključujejo v ponudbo smučanje na Golteh, izlete v Logarsko in bližnje Zavodnje. VELENJSKI ZELENI BREZ STREHE Z ulice v skupščino Začeli so Zeleni Velenja. Delegati te stranke so že julija lani v občinski skupščini predlagali, da vsem političnim organizacijam, ki so zastopane v velenjskem parlamentu, zagotovijo uradne prostore in uredijo premoženjska razmerja prejšnjih družbenopolitičnih organizacij. Ker ni bilo nič rešenega, so kasneje večkrat poizkušali zahteve pripeljati do konca, pa papirji še sedaj ležijo v občinskih uradniških predalih, čeprav niso povsem zaprašeni. Stranki zelenih je končno zmanjkalo potrpljenja in so takoj po novem letu odločno zahtevali, da na prvo zasedanje občinske skupščine uvrstijo njihove pobude. Ko so v Velenju gradili novo sodnijo, so del zgradbe namenili tudi družbenopolitičnim organizacijam. Sindikati, szdljevci in komunisti so se v razmeroma precejšnjem delu zgradbe kar mogoče razbohotili in vsak svoje prostore razkošno opremili, zadnja leta tudi z računalniki. Znano je, da so denar za gradnjo nove sodnije na Prešernovi cesti 1 dobili od iztržka za prodano šoštanjsko sodno stavbo, samoprispevka, prispevkov družbenopolitičnih organizacij (ti so za zelene sporni), republiškim denarjem in delom s sredstvi SLO. Nekaj pisarn družbenopolitične organizacije še uporabljajo, SDP si jih je kar prisvojila in jih oddaja celo v najem zasebnima firmama Računalniške raziskave in Breza, solastnik slednje pa je tudi sin nekdanjega partijskega sekretarja Draga Blaguša. Vprašljivo je še, čigav je dom borcev in mladine, ki dominira nad mestom, v njem pa večino prostorov uporablja borčevska organizacija, Taje menda že predlagala, da nanjo brezplačno prenesejo pravico uporabe in razpolaganja z domom. Povsem razumljiva so prizadevanja Zelenih Velenja za enakovreden položaj političnih strank v večstrankarskem sistemu. Pri tem so zelo pomembni primerni y delovni in uradni prostori za delovanje strank. Ce kje, potem imajo v tej občini največje možnosti, da dogovorno rešijo prostorsko stiska strank, kajti del velenjske sodnije je bil že takoj od začetka namenjen za politično delo in bi bilo najbolje, da tako ostane še vnaprej. Zeleni Velenja po svoje pametno razmišljajo. Ker doslej njihovih tegob niso reševali, predlagajo, naj občinska skupščina razveljavi samoupravni sporazum o upravljanju sodne stavbe izpred treh let, ugotovi delež mirnih prihodkov zdajšnjih imetnikov, (t. i. prejšnjih DPO) uporabljenih za gradnjo, opremo stavbe in prostorov ter moženja, ki so ga pridobile z lastnimi izvirnimi prihodki; mora občinska skupščina zaseči premoženje in sredstva, ki si ph neupravičeno prisvajajo. Skupščinski sekretar Franc Ojsteršek, ki se je doslej najbolj zavzeto ukvarjal z zahtevami Zelenih Velenja, ni navdušen, da bi že na naslednjem zasedanju zborov poslanci odločali o dokaj sporni zadevi, ker nimajo zbranega gradiva in tudi ni ustrezne zakonodaje. Velenjska vlada naj ustanovi skupino ustreznih strokovnjakov, ki bo pripravila predloge za odločanje na skupščini. Sicer pa Ojsteršek meni, da obravnavo v parlamentu zadržijo dotlej, ko ho sprejet zakon, ki bo varoval družbeno premoženje prejšnjih DPO in določil namene lastninjenja. Povejmo še, da so javni pravobranilci iz Slovenije na svojem posvetu prišli do enakega zaključka. Menih so, da je potrebno z dokončnim razpolaganjem počakati in reševati premoženjska razmerja z najemnimi pogodbami med občinami in političnimi organizacijami. Vsakršen prenagljen sklep bo bolj škodil kot koristil. S tem pa ni rečeno, da Zelenim Velenja in drugim tamkašnjim strankam ne bi smeli zagotoviti svojih prostorov. Za Velenje velja, da bi zmogli racionalno izkoristiti pisarne, v katerih se nekateri šopirijo ali pa jih celo oddajajo v najem. Občinska skupščina ima že sedaj roko nad štirimi šestinami prostorov v sodniji ter domom borcev in mladine, ki je občinska lastnina. Po (kmh...) domovini Ljubljana: Dr. Dušan Plut je znova predsednik Zelenih. Dosedanji predsednik Bojan Brumen je odstopil iz zdravstvenih in drugih manj bistvenih razlogov. Skopje: Makedonija še vedno brez predsednika. Makedonci hočejo od federacije štiri milijarde dinarjev. Beograd: ZIS predlaga izdajo obveznic, s katerim denarjem naj bi poravnali dolgove do kmetijstva in izvoznikov. Ljubljana: Poslej bodo strožje kazni za vožnjo s kurilnim oljem. Za pravne osebe bo kazen od 45 do 450 tisoč dinarjev, za fizične pa desetkrat manj. Že pri prvem prekršku bo tudi odvzem vozila. Priština: Pogreb albanskega vojaka, ki naj bi naredil samomor, je z več deset tisoči žalujočih Albancev prerasel v shod. Zagreb: Slovenski in hrvaški predstavniki vztrajajo pri trditvi, da ukaz oddaje orožja zadeva le nelegalne kninske upornike. Beograd: S 1. februarjem naj bi.se cena elektrike povečala v povprečju za 26,2 odstotka. Beograd: NBJ bo 30. januarja poslala v obtok bankovec za 1000 dinarjev. Na njem je upodobljen Nikola Tesla. Ljubljana: Popis prebivalstva bo od 1. do 15. aprila. Zagreb: Na Hrvaškem pokupili sladkor, moko in sol. Beograd: Pri oskrbi z gorivi vsaj za zdaj ne bi smelo biti motenj. Ljubljana: Slovenska vlada vztraja pri postopnem odcepljanju. Ljubljana: Preiskovalni sodnik je hkrati z uvedbo preiskave zoper Sandija Grubeliča izdal zanj tudi sklep o priporu in razpisal tiralico. Ljubljana: Na UKC v Ljubljani imajo krvi komaj dovolj za sprotno rabo. Priština: Racija na prištinski tržnici. Policisti so obkolili trg in prodajalcem odvzeli brez potrdil vso tehnično blago. Maribor: Bodo obveznice rešile Metalno? Vlada obljublja obveznice kot nadomestilo za posle, ki jim jih ni plačal Irak. Beograd: Kreditno monetarni sistem se je dokončno sesul. Po ponovnih razpravah v odboru zvezne skupščine še vedno ni jasno, kako naj bi vzpostavili finančni red. Beograd: Dinar je v Jugoslaviji edina valuta, je izjavil generalni direktor trezorja NBJ Voja Tomič. Ljubljana: S pojasnilom, da sta nehala veljati zakona o začasni prepovedi sečnje in prometa z nepremičninami, prihaja v skupščino nov zakon. Zagreb: Od ponedeljka na torek so na Hrvaškem iz strahu pred morebitnim spopadom z vojsko prebedeli. Ljubljana: Večina slovenskih kmetijskih zadrug se otepa z likvidnostnimi težavami, denarja pa je čedalje manj tudi za plačilo oddanega mleka in živine. Ljubljana: Slovenija se je izločila iz zveznega pravnega sistema. Beograd: Novosti oboroženih sil: vojaki v prostem času v civilnih oblekah, obiskovali pa bodo lahko tudi verske obrede. Beograd: Jugoslovani so novembra lani zaslužili povprečno 5603 dinarje na mesec. Po republikah je bil največji OD v Sloveniji 6702 dinarja, najmanjši pa na Kosovu 3778 dinarjev. Beograd: Podpredsednik ZIS Aleksandar Mitrovič je zatrdil, da bodo sedanje motnje v denarnem sistemu odpravljene do konca meseca. Ljubljana: Po optimistični različici bo na cesti kmalu 100 tisoč delavcev, po pesimistični pa 200 tisoč. Ljubljana: V dobro obveščenih krogih pravijo, da naj bi Zahod jugoslovansko predsedstvo in vojsko že opozoril, naj se armada ne vmešava. Beograd: Sestala sta se Milan Kučan in Slobodan Miloševič. Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh. Zagreb: Napete razmere po sklepu o bojni pripravljenosti JLA. Enote na petem vojaškem območju v polni bojni pripravljenosti. Zagreb: Med specialci eksplodirala ročna bomba. Umrl je eden, osem ljudi pa je bilo ranjenih. Zagreb: Kljub odpovedi vendarle pogovor Miloševič-Tu-dman. Beograd: Zvezno Predsedstvo ocenjuje ponovno hudo zaostrene razmere, ki jih je povzročil ukaz o oddajanju orožja. Zagreb: Stališče sabora in hrvaških političnih strank: Vsak poskus vmešavanja v notranje zadeve Hrvaške bo ocenjen kot napad ali okupacija. Ljubljana: Konec meseca bodo upokojencem izplačali le redne januarske pokojnine, ki bodo za 7 odstotkov večje od decembrskih. Ljubljana: Slovenski cestni prevozniki so blokirali ceste, mejne prehode in carine. Sarajevo: Predsednik predsedstva BiH meni, da bi se Slovenija lahko odcepila, Hrvaška pa ne. Ljubljana: Ljubljanski Zeleni bodo izstopili iz Demosa, če bo mestna sekretarka za stanovanjsko gospodarstvo odstavljena. RUDNIK URANA 20 LET POZNEJE Med Hrvati in sevanjem Ko so pred dvajsetimi leti začeli snovati Rudnik urana Žirovski vrh o tem nihče ni nič vprašal niti Škoijeločane niti prebivalce Gorenje vasi in okolice. Podobno je tudi sedaj, ko rudnik zapirajo. Cesar je dal in cesar je vzel. Kaj potem, če čutijo nekateri posledice? Škofjeloški župan Peter Hawlina se pritožuje. Pravi, da se za stvar, ki je čisto interna škofjeloška zadeva, zanima vesoljna Slovenija. Tako je napri-mer z določanjem škofjeloškega občinskega praznika. Ko gre pa za stvari, ki so zagotovo stvar te »vesoljne« Slovenije, naj bi vse probleme kar enostavno rešila škofjeloška občina sama. Tako je naprimer z zapiranjem oziroma odstranjevanjem posledic zapiranja Rudnika urana Žirovski vrh. Danes 440 ljudi čaka doma. Ne vedo, kam jih bodo popeljale življenjske poti. Bodo našli novo delo v obratih rudnika ali bodo morali iti po svetu s trebuhom za kruhom? Vlada je bila z odločitvijo o zapiranju strahovito hitra. Enostavno so junija po kolektivnem dopustu ljudje ostali doma. Danes je zanimivo listati po starih časopisnih zapiskih. Pravzaprav se je začelo leta 1960, ko so v Žirovskem vrhu odkrili uran. Leta 1970 so podpisali prve pogodbe med Geološkim zavodom Slovenije in Savskimi elektrarnami. Leto kasneje je neka ameriška firma naredila prvo študijo za rudnik, vendar so pogodbo z njimi prekinili »žaradi nemarnega odnosa do okolja«. Jeseni 1979 so začeli z izgradnjo. Za Gorenjo vas so se začele strahovite spremembe. Bloki v vasi, premajhna šola, elektrika, telefoni, promet, predvsem pa povsem drugačni življenjski pogledi rudarjev. Leta 1986 so raziskave še govorile o zalogah urana za 22 let obratovanja. Dostavljali so, da gre za »doslej raziskana območja«, kar je dajalo v podtonu napovedi, da smo nekakšna obljubljena uranska dežela. Nesporazumi pa so seveda že bili. S Hrvati smo načrtovali, da bo naš rudnik oskrboval z gorivom tako jedrsko elektrarno Krško, kot tudi njihovo, ki naj bi jo zgradili v Prevlaki. Ko iz hrvaške jedrske moke ni bilo kruha, so Hrvati začeli postavljati vprašanje cene našega urana. Na svetovnem trgu je bila neprimerno nižja. Maja 1986 je predsednik takratnega izvršnega sveta Dušan Šinigoj zelo odločno - ker je bil pač zelo odločen mož - postavil stvari (žal samo v rudniški upravi) na svoje mesto: »Gre za 60 milijard dinarjev periodične predvidene izgube v četrtletju v slovenskem elektrogospodarstvu. S Hrvati ne moremo parlamentirati do konca leta. Dogovor je treba zaključiti.« * Bivši direktor rudnika Dušan Pensa je konec leta 1986 na vprašanje, če bodo rudnik res zaprli odgovoril, da gre za ekonomska vpršanja in »v nobenem primeru za vprašanje ekologije, ker so v tem pogledu stvari popolnoma razčiščene«. Razložil je, da stane litra rumene pogače na prostem trgu 20 dolarjev. Ta cena je zelo padla, saj je stala litra še leta 1972 42 dolarjev. Vendar so po njegovi razlagi cene dolgoročnih pogodb precej višje, že nekaj let stabilne na 30 dolarjev, praktično vse jedrske elektrarne na svetu pa se oskrbujejo z uranom z dolgoročnimi pogodbami. Sicer pa to sploh ne bi bil velik problem. Naši strokovnjaki so vedno znali trenutnemu stanju primerno ponujati svetovne ugotovitve, napovedi in gibanja. Tudi Dušan Pensa, ki je pojasnil, da OECD računa, da bo leta 1990 povpraševanje po uranovem oksidu preseglo ponudbo. Srčkana v znaku »bratstva in enotnosti« (vsaj enkrat v slovensko korist) je bila direktorjeva razlaga, kako je s to višjo ceno slovenskega urana. Slo naj bi za to, da družina prav nič ne izgubi, če proda en njen član drugemu neko stvar po še tako visoki ceni, lahko pa izgubi veliko, če en član odtuji denar (devize npr. za nakup urana zunaj družine) izven svojega zaprtega kroga. Hrvatje pa nič. Žal. Z demokratizacijo družbe je porasla tudi ekološka osveščenost. Protesti proti rudniku so bili vse hujši. Ker je bila naloga inštitucij, da prikrojijo stanje dnevnim interesom, so nekatere slovenske inštitucije v čudnem položaju. Vsaj če listamo po časopisih polpretekle dobe. Tako so v začetku leta 1987 izvajali meritve onesnaževanja Inštitut Jožef Stefan, Zavod SR •Slovenije za varstvo pri delu in Hidrometeorološki zavod Slovenije. Ugotovili so, da »edino Brebovščica presega včasih mejne vrednosti, vendar ne zaradi radioaktivnosti ampak organskih delcev«. Seveda je »med vrsticami« kar obvezno razumeti, da so ekološki nergači vsaj popolnoma neresni, ker zganjajo tak hrup zaradi nekaj več sipe v vodi. Naravnost osupljiva je bila ugotovitev Zavoda SR Slovenije za varstvo pri delu in Inštituta Jožef Stefan, objavljena januarja 1988. Pojasnili so namreč, da rudnik seva za 5 odstotkov manj kot je prej. Na seji občinskega izvršnega sveta v Škofji Loki je bilo mogoče slišati (6. 9. 1988) iz ust Petra Stegnarja z Inštituta Jo- žef Stefan, da je nevarnost za najbolj izpostavljene ljudi v rudniku tako majhna, da ne opravičuje stroškov merjenja. Drugod po svetu naj bi s sevanjem 5,5 milisiverta v letu dni merjenje opustili. Ekologi pa nič. Še naprej so napadali rudnik in »ogrožali« že 502 zaposlena delavca v letu 1989. 18. 10. 1989 so v prostorih škofjeloške občine obravnavali poročilo akademika Andreja O. Župančiča. Za marsikoga je bilo naravnost šokantno, saj je povedal, da je šlo največkrat pri dokazovanjih in primerja- bo držala tista Pensova, da gre predvsem za ekonomske probleme? Kdo ve? Sedaj je v rudniku na seznamu še 440 ljudi. Imajo prav, kar so zapisali v novoletni številki svojega glasila Uranar decembra 1989: »Naj vedo tisti, ki nas uporabljajo kot volilni drobiž, da bodo morali jutri tudi osebno, ne samo skriti za svojo stranko, nekaj ponuditi... Ljudem bo treba nekaj nuditi, ne samo volilni golaž. Ko se bo po veselici pobralo črepinje, pobrisalo mize, se bodo tudi krokarji streznili.« Je »streznitev krokarjev« Jedrsko odlagališče Zaradi strogih kriterijev ža izbiranje lokacij odlagališč jedrskih odpadkov, so izločili kar 97 odstotkov zemljišč v Sloveniji. Ostali so samo še trije odstotki zemljišč, ki ležijo v severovzhodni Sloveniji, okoli Haloz, vendar natančna lokacija še ni opredeljena. Možno je, da bodo pri nadaljnjih raziskavah izključili tudi te preostale lokacije. Obstaja tudi možnost, da bodo Hrvati izbrali še primernejši kraj ali pa da bosta obe republiki imeli svoje odlagališče. Treba pa bo pravočasno najti ustrezna odlagališča, da ne bodo radioaktivni odpadki čakali na neprimernem mestu. Odlagališče bi moralo veljati tristo let, cena gradnje pa je 30 milijonov ameriških dolarjev. vab za same prazne besede: »Pri rudarjenju urana na Žirovskem vrhu je bila storjena temeljna metodološka napaka, da raziskave med prebivalstvom in v okolju niso bile opravljene med prvimi posegi. Drugače povedano: nimamo ugotovljenega t. i. začetnega ničelnega stanja. Zato niti danes ne moremo zanesljivo ugotoviti, kolikšen je vpliv RUŽV na zdravje okoliškega prebivalstva. »Akademik je opozoril še na nekaj: Med devetimi inštitucijami, ki so v okviru SEPO raziskovale stanje, ni bilo nobene medicinske! Torej danes, dvajset let pozneje, rudnik zapirajo. Očitno je precej mehkejši oreh kot jedrska elektrarna v Krškem. Gotovo, saj ne moremo verjeti, da so ga zaprli prej, ker je bolj nevaren od elektrarne!? Torej v tem, da so se zaprla vrata rudnika! Kakorkoli, sedaj iščejo, kje ljudi zaposliti. Svetovalna firma Fischer je pred kratkim predlagala, naj bi se začeli ukvarjati z gradnjo cest in predorov, s servisnimi dejavnostmi, inžiniringom, tehnološko in ekološko neoporečno izvedbo zapiranja rudnika. Škofjeloški občinski izvršni svet pa je zelo odločno nastopil že proti samemu predlogu, da naj bi raziskali tudi možnosti »ekološko čiste« reciklaže lakov, odpadnih olj in podobnega.« Ob odločnem ne šo se spraševali ali naj potem pričakujejo visok dimnik v Poljanski dolini (Franc Rupar). Strinjali so se s stališčem Franca Mlinarja: »Bolje, da se niti ne pogovarjamo o tem, da bi eno ekološko bombo nadomestili z drugo.« r i i i i i i i i i i i i Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah VABIMO POTROŠNIKE, DA OBIŠČEJO NAŠE PRODAJALNE, BOGATO ZALOŽENE Z BLAGOM VSEH VRST. V TEHNIČNIH TRGOVINAH IN POSLOVALNICAH TEKSTILA NUDIMO TUDI UGODNE KREDITE POSEBNA PONUDBA V TEM TEDNU: Tekstilne poslovalnice: perilo, nogavice, posteljnina in konfekcija po zelo ugodnih cenah Poslovalnica Manufaktura: prodaja artiklov Rašica na kilogram Tehnične trgovine: bela tehnika še po starih cenah; poslovalnica »Veriga« prodaja posode EMO na kilogram; poslovalnica »Boč« pa peči za centralno kurjavo, salonitne plošče in keramične ploščice po zelo ugodnih cenah OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ZAL! J SMO SE SLOVENCI ODPOVEDALI ELANU Mrhovinarji nad dediščino Ko je Sokrat nekoč modro ugotovil — vem, da nič ne vem, je najbrž imel v mislih Elan, in ko danes trdim, da mi je vsak dan manj jasno, kdo v Elanu pije in kdo plača, misli predvsem na zakulisne (očitno politične igrice), ki novinarje nenehno zavajajo na napačne sledi in zaključke. Dokopali smo se že do takšne množice protislovnih resnic, da bomo v njih vsak čas sami utonili in se vodilnim Elanov-cem sploh ne bo treba več jeziti zaradi naših »odkritij«. Sicer pa smo v času proizvajanja masovnih informacij o Elanu doživeli že vse mogoče — ko je sodišče v Kranju pripravljalo Elanov stečaj, smo očitno povedali ogromno neumnosti o tem dogajanju, saj so nas kar naprej kregali. Potem je prišel prvi stečajni upravitelj — in nas ni pustil zraven. In prišel je drugi — ta je odvrgel slušalko, ko je zaslišal novinarjev glas. In za njim je prišla kar cela stečajna garnitura, ki se je očitno spoznala na odnose z javnostjo, predvsem pa na dvoje; prvič, da novinarju nikar ne laži, in drugič, da se smehlja tudi takrat, ko bi mu najraje odtrgal glavo. In priznam, da je nova stečajna ekipa s profesionalnimi in menažersko naravnanimi prijemi kupila naše zaupanje. Do nadaljnjega seveda! Zlasti pa nam je bil všeč Igor Triller, glavni stečajnik, ko je prvi dan dejal: »Kaj me tako gledate, saj nisem prišel na pogreb Elana, prišel sem ga ozdravit...« Kakšen hudič bo sedaj, ko se pred vrati Elana po nekih znakih sodeč vendarle že zbirajo pogrebci in žalujoči ostali, stečajna ekipa pa panično zbira kri za transfuzijo? Ali smo se Slovenci vendarle pripravljeni odpovedati Elanu, ki velja za nacionalni ponos? Če smo enkrat že znali držati skupaj, bi človek pričakoval, da bomo tudi tokrat. Pa ne! Kranjsko sodišče skliče narok z namenom, da upniki izberejo svoj upniški odbor, ki bo nadziral izvajanje stečaja v Elanu, in zgodi se, kar se zgoditi mora: v devetčlanski upniški odbor je izvoljenih več kot polovica upnikov iz Hrvaške, od slovenskih pa le dva največja, ki sta sama v stečaju. Ljubljanske banke, ki je predlagala kar dva kandidata v upniški odbor ni nihče podprl. In tako bo kot kaže upniški odbor le še nova ovira pri izvajanju predvidenega programa za rešitev Elana in seveda je vprašanje, ali ima stečajna ekipa dovolj moči za premagovanje te nove ovire. Kajti ovira bo, o tem skoraj ni dvoma, saj mora biti največjim hrvaškim upnikom pomembno le to, da čimprej dobijo svoj denar ali pa še bolje — kakšen kos Elana za nizko ceno. In zakaj so odpovedali slovenski upniki na sodišču? Jože Kristan iz LB — Gorenjske banke ima en sam odgovor: »Smo pač Janezki!« Medtem ko so hrvaški upniki nastopili organizirano, slovenski upniki v glavnem niso ' . ' ■ . . ' •' . ' Prekmurska ljubezen do policije ; pelje zelo prometna regionalna cesta, ki ima več močno s z zzz 'rffszzrjgi račun kakovosti. Občan, hočejo na vsak način ,meti zzzvzzzsr"trd,am B“mec-kar,e pj imeli časa priti na sodišče in so tja poslali svoje zastopnike oziroma odvetnike. In ker so odvetniki silno zaposleni možje, ki radi v čim krajšem času čim več zaslužijo, so pač prišli na narok samo dopoldne, na popoldansko glasovanje pa jih ni bilo. Torej — poslej bomo Elan reševali takole: zdravniška ekipa po vseh medicinskih predpisih, ostalo medicinsko osebje (beri: Elanovi delavci) z nezaupanjem in tu in tam tudi nagajanjem, upniški odbor pa z odklapljanjem transfuzije ter s prepiri za dediščino. Če bolnik kljub temu preživi, bo zaradi koga četrtega. Zaradi naše skupne podpore stečajni ekipi že ne. ALI SO TUDI VAS OŠKODOVALI VSE VEČ ZASEBNIKOV Seznam zaplenjenih Podjetniki iz nepremičnin Celj a_________ CELJE — OKOLICA_________________________________________________________________ VIŠNJA VAS, dvonadstropna graščina — lastnica Irma Marija Noihaus — vrednost (star slog) ni določena; VOJNIK, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik Irma Košutnik — vrednost ni določena; VOJNIK, lastnica Hana Ledi — vrednost ni določena VOJNIK, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik Karl Jošt — vrednost (v pritličju poštni urad) ni določena; ŠKOFJA VAS, pritlična stanovanjska hiša — lastnik Ivan Okorn — vrednost (enodružinska) ni določena; ŠKOFJA VAS, enonadstropna hiša - lastnik Alojz Čater — vrednost (trgovski lokal, delno neometan in nedodelan) 282.960,00 din; ŠMARJETA, visokopritlična stanovanjska hiša — lastnika Anton in Pavla Zupančič — vrednost (mizarska delavnica) 159.120,00 din; PETROVČE, DOBRIŠA VAS 36, pritlična stanovanjska hiša — lastnik Franc Žagar — vrednost (enodružinska) 104.750,00 din; PETROVČE, visoko pritlična stanovanjska hiša — lastnica Elizabeta Rendl — vrednost (podkletena) 71.710,00 din; PETROVČE, pritlična stanovanjska hiša — lastnica Marija Košenina — vrednost (dve stanovanji) 116.100,00 din; PETROVČE, visokopritlična stanovanjska hiša — lastnik Ervin Košir—vrednost (kovaška delavnica) 111.285,00 din; ŽALEC, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnika Rudolf in Marija Korošec — vrednost (kleparska delanica, klet v pritličju) 174.000,00 din; ŽALEC, stanovanjska hiša - lastnik Kainc Josip — vrednost (podkletena) 128.000,00; GOTOVLJE, visoko pritlična stanovanjska hiša - lastnik Cerold Hans - vrednost (veranda, podstrešje) 175.225,00 din; PETROVČE, lastnik Marija Kokol - vrednost 75.410,00 din; VELIKA PIRESICA, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnik Dora Stark - vrednost (trgovinski lokal, gostinski prostori) 843.520,00 din; SVETI JURIJ PRI CELJU, visoko pritlična, podkletena vila — lastnik Emil Šešerko — vrednost (podstrešje) ni določena; SLIVNICA PRI CELJU, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnika Emanuel in Silva Graseli - vrednost (skladišče, 2 stanovanji, trgovski lokal, mesnica, gostinski prostori) ni določena; SLIVNICA PRI CELJU, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnika Emanuel in Silva Graseli - vrednost (štiri stanovanja) ni določena; SLIVNICA PRI ČELJU, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnik Franc Ozen - vrednost (poštni urad, en lokal) ni določena; (dalje) TAP, Avtomobilski servis in trgovina Celje, Bezenškova 7, CELJE BIRO BIT, Podjetje za servis in trgovino Celje, Njegoševa 17, CELJE BIRO OPREMA, Podjetje za popravilo in vzdrževanje precizne mehanike Celje, Gorica 51, CELJE FOTOCOPY, Podjetje za popravilo birotehnične opreme, fotokopiranje in trgovina Celje, Trg svobode 5, CELJE PTS, Proizvodnja, trgovina, storitve Celje, Tagrad 61/D, CELJE BOSIO, Elektrotehnični in kovinski izdelki Celje, Zidanškova 1, CELJE BIRO TEXT, Servis, trgovina na debelo in drobno Celje, Tumova 5, CELJE BELKOP, Proizvodnja, servis in trgovina Celje, Veselova 7, CELJE MIZAR, Podjetje za mizarska dela Celje, Lava 1, CELJE KRALJIČ, Proizvodnja in trgovina Škofja vas, Arclin 64/A, ARCLIN ŽIGOLO, Podjetje za igre na srečo in trgovanje Celje, Zidanškova 16, CELJE LINEADESIGN, Studio za oblikovanje Celje, Škapinova 3, CELJE DESIGNSTUDIO, Podjetje za opravljanje ekonomsko propagandnih storitev Celje, Ljubljanska 16, CELJE MEDIA TKP, Tržno komuniciranje, promocije in propaganda Celje, Na zelenici 5, CELJE ROSS DESIGN & TRADE, Podjetje za trženje in oblikovanje Celje, Tržaška 7, ČELJE SEP, Podjetje za opravljanje storitev ekonomske propagande Celje, Titov trg 4, CELJE VOLF, Intelektualne storitve Celje, Ljubljanska 56, CELJE M.A.M., Podjetje za marketing, uvoz in izvoz Celje, Adamičeva 8, CELJE FORTUNA KOMERS, Komercialni posli uresničevanja funkcioniranja prometa Celje, Škapinova 15, CELJE SIVEL, Podjetje za turistično posredovanje Celje, Ul. Frankolovskih žrtev 61, CELJE EURODAS, Podjetje za trženje, ekonomiko in organizacijsko poslovanje Celje, Zagrad 61, CELJE EKSPOT, Podjetje za ekonomsko komercialne storitve Celje, Kidričeva 26/F, CELJE SEZAM, Posredništvo na področju prometa blaga in storitev Celje, Titov trg 4, CELJE PARTNER, Podjetje za ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve Strmec, Socka 9, STRMEC GRAFIKA GRACER, Trgovina na debelo in drobno neživilskih proizvodov Celje, Okrogar-jeva 2, CELJE BIRO STIK, Trgovina na debelo in drobno neživilskih proizvodov Celje, Partizanska 35, CELJE BIROMARKET, Popravilo in vzdrževanje proizvodnje precizne mehanike Gorica, Gorica, Gorica 57/A, GORICA TRIKO, Trgovina in konfekcija Celje, Ul. 29. novembra 24, CELJE TRSKA, Podjetje za promet z neživilskim blagom Strmec, Strmec pri Vojniku, STRMEC VIHAM, Podjetje za finančne in tehnične storitve, notranja in zunanja trgovina Celje, Zagrad 70/C, CELJE LITHOTEAM & CO, Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje Celje, Teharska 80, NOVA W DOBA STRAN 12 13. STRAN NOVA W DOBA RES JE... - da banke nimajo prave konkurence. Tudi v Celju ne. Če bi jo imele, se ne bi zgodilo, da ob 13. uri občan kliče centralo v Vodnikovi, da bi nekaj vprašal, tam pa mu povedo, naj kliče v Celjsko mestno hranilnico. Ko to stori, mu tam pojasnijo, da naj počaka do 13.30. V Ljubljani je že drugače, tam začenjajo tudi Avstrijci, v Celju pa bi znala kaj premakniti štajerska obrtniška banka... - da je Franc Horvat, minister za turizem in trgovino, spremenil ime takoj, ko se je povzpel v višje sfere, kajti do takrat, ko se je gibal v domačem okolju, ko je bil »samo« generalni direktor zdravilišča Radenska, se je imenoval Feri. Ko je bil še mlad fantič v domačem kraju v Kuštanovcih bos in skuštran, je bil pa Ferek. Poznavalci razmer menijo, če bi sedanji minister postal morda kdaj zastopnik domače dežele v tujini, kjer na zapadu, bi ga gotovo klical Frenky. - da velenjski Bosanci, Srbi, Hrvatje in Muslimani med daljšimi prazniki ostajajo rajši kar v Velenju. Niso še videli slovenskega potnega lista, ker ga ima zaenkrat minister Rupelj shranjenega v levem žepu svojega suknjiča. - da je gospodarska zbornica Slovenije razdelila zaslužene nagrade tudi dvema celjskima direktorjema, Marjanu Kranjcu iz IKI Ljubečna in Anici Berglez iz Zlatarne Celje. Kot merilo pa očitno niso upoštevali varstva okolja. Sicer pa, ali sta Marjan in Anica lahko čiste vesti, če vzamemo pod drobnogled, kakšen je dejanski vpliv obeh tovarn na okolje? - da je gospod Janez Črnej pred skupščino kadil. Ni pa res, da bi kot velik borec za bolj zdravo okolje osumil bližnji grm, da je prekomerno pouriniran. - da so v EMO končno spet pognali čistilno napravo in si s tem znova prižgali zeleno leščer-bo. Prav tako pa je tudi res, da se delavci in delavsko Gaberje ne bo več dušilo. Zdaj bo zaradi gromozanskega ropota — oglušelo. - da je tajnica enega izmed direktorjev nekdaj vsemogočnega Konusa našo sodelavko naročila ob sedmih zjutraj v tovarno, da bi ji direktor nato povedal, kako s po radiu reklamiranim izdelkom ni nič. Toliko opevani izredni tehnološki in proizvodni uspeh sploh ne - izdelujejo. - da je pod novim vodstvom Šentjur že dobil tudi novo — tovarno. Gre za velik uspeh gospoda Ota Pungartnika in Lada Grdine. Katera tovarna je to? Dajte no, nekdanji Toper vendar. Druga nova tovarna pa bo Tovarna kotlov. - da so v Žalcu prehiteli Celjane. Še pred festivalom Domačega filma so predvajali kar dva filma. Enega o svojem županu in enega o svojem predsedniku izvršnega sveta. Oba igralca sta bila neprekosljiva. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. ;{ Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje DOLGO ŽAGANJE SILVESTRA DREVENŠKA Kdo se boji plave partije? V ponedeljek je celjska Stranka demokratične prenove sklicala tiskovno konferenco, na kateri so deičke javnosti obvestili tudi o nameri svojih poslancev v celjski skupščini, da zahtevajo glasovanje o zaupnici ministru za krajevne skupnosti in podobno solato, Silvestru Drevenšku. Plava partija sicer že od začetka lanskega oktobra nekaj sitnari, da ji gospod Silvester ni pogodu. Modro in počasi se zadev lotevajo, Drevenšek pa se jim v brk smeji. Saj ne, da ne bi šel na jetra dostikrat tudi svojim kolegom v izvršnem svetu, ampak tako pomemben menda že ni, da bi tvegali vladno krizo in se ga znebili. Silvester D. gor ali dol, kolovodja celjskih plavih prenoviteljev Željko Cigler je znal včasih vse drugače ažurno urejati zadeve, največ po telefonu. Zdaj pa se loteva ministra kot lačen poti v sralnico. Morda imajo Silvestra Drevenška res že poln kufer tiidi krajevni župani, sodniki, ki so bili njega dni v partiji, pa še kakšna užaljena zasebnica povrhu. Ampak ob tem počasnem žaganju se je celjsko ljudstvo naveličalo počasne partije. Naj pustijo že enkrat ministra za sončno upravo lepo tam kjer je, v pol leta se je pa menda že izkazalo, da kakšne bistvenejše škode ne more narediti. Tisto, ko tu in tam napiše kakšno uradno pismo, ali pa kaj hitro reče (po hitrici je nasploh razvpit) bomo pa menda že pretrpeli. Poslanci, ki pobudo sprožajo (Anton Aškerc, Viki Krajnc, Peter Tilinger, Karel Cemažar, Egon Koštomaj, Janez Poglajen, Janko Doler in Zoran Markovič) pa naj še enkrat razmislijo, kdo se plave partije sploh še boji. Recimo kakšen njihov bivši član, zdaj razvpiti slovenski spreobrnjenec. Tistega, tistega naj se raje lotijo. Bodo več škode preprečili. Silvestra se pa res ne izplača... »Ježešta, kaj če nam Silvota res spodnesejo?« Dih svobode v presledkih Prebivalci Murske Sobote lahko sproščeno dihajo v teh hladnih zimskih dneh, kajti v toplih dneh jih nepopisen smrad soboške kafilerije sili k temu, da dihajo z zadržkom. Res si je ves soboški živelj oddahnil, ko je smrad za nekaj časa prekinjen. Predvsem v severnem delu mesta številni stanovalci po blokih lahko v tem času brezskrbno odpirajo okna in zračijo stanovanja, česar si v smrdljivih dneh ne morejo privoščiti. V tistih poletnih dneh je bila pozornost osredotočena na smrad iz kafilerije, ki predeluje poginule živali in odpadke iz klavnice v neposredni bližini mesta. Takrat so občani Sobote zahtevali z javnimi protesti, da se neznosen smrad odpravi, toda zima bo naokoli in nič se ne dogaja. V tem času je pozornost obrnjena k izvoru smradu v Radgoni, točneje v Podgradu, kjer s prašičje farme uhaja vonj v sosednjo Avstrijo in močno ogroža tamkajšnje zdravilišče Bad Radkersburg, katerega loči od svinjakov praktično le reka Mura. Smrad državne meje ne pozna, ne meni se ne za carino, še manj pa za vstopno vizo. Na to so naši načrtovalci pozabili, Avstrijci pa nikakor ne morejo oprostiti naše pozabljivosti. Za njih je življenje v našem smradu neznosno. Svojega bi morda lažje prenašali. Da je ta smrad res neznosna nadlega, čutimo tudi mi, predvsem ko imamo pri sosedih nakupovalne dneve. CNN se kaže v pravi luči Kako umazana je lahko propaganda za vojno v Zalivu se čedalje bolj jasno kaže tudi v oddajah CNN iz Atlante v ZDA. To, da je cenzure čedalje več, sicer pomeni, da se bliža kopenski napad na Sadama Huseina. V posebni oddaji je CNN prikazala uboge otroke iz Izraela. Imajo plinske maske, dojenčki so v posebnih »omaricah«. Hkrati so ameriški otroci govorili o vojni in o grdem Huseinu. CNN pa ni pokazala trpljenja otrok v Saudski Arabiji, ne v Kuvajtu ali Iraku. Da ne govorimo o otrocih Jordana ali palestinskih malčkih. •Nobenega dvoma ni, da je vsaka vojna umazana, da sila ne prinaša rešitev, prinaša pa gorje zlasti civilnemu prebivalstvu, posebej otrokom, ki niso ničesar krivi, ne glede na to, če so to otroci tistih, ki se borijo na »pravični« strani ali na strani fanatikov, kakršen je nedvomno »iraški Hitler« Sadam Husein. HUMORESKA Direktorjeva inovacija Direktor Zweistein je šel na službeno pot po Evropi, da bi ugotovil, kako se pride v Evropo in kaj vse bo moral narediti, da bi se tudi njegova tovarna znašla v Evropi. Fant, si je rekel, to ni tako preprosto, kot si predstavljajo nekateri novi politiki, ki mislijo, da so že v Evropi, če so v letalih na evropskem nebu. Res ni potoval z letali, ker se mu je zdelo, da bi premalo videl, tudi ne z vlaki, ki vozijo venomer po istih tirih, odločil se je za avto. Šlo bo počasneje, je mislil, ampak saj so pravzaprav že Rimljani rekli — festina lente, torej hiti počasi, zato bo pa ogromno videl. Domov bo prinesel toliko izkušenj, da ne bo vedel, kam z njimi in mu jih bodo zavidali. In res je direktor Zweistein obiskal nekaj tovarn v zahodnih deželah. Zanimalo ga je, kako to, da so že zdavnaj v Evropi in sogovornikom je dopovedoval, da je njegova tovarna geografsko tudi tu, v Evropi, ampak da je problem, ker ne najdejo tiste gospodarske Evrope. Dah so mu mnogo koristnih nasvetov, toliko, da je doma ves navdušen predlagal, da bi ga poslali na izredni študij in bi se posvetil enemu samemu vseobsežnemu vprašanju — »kako pridemo v Evropo in kdaj smo v Evropi«. FOTOREPORTAŽA Božiček gre na štrajk »Ja, kaj te je pa najbolj očaralo?« so ga vprašali naj-ožji sodelavci. »To, da si v Evropi,« je ustrelil kot iz topa. »Res. Ko veš, da si na vsakem koraku v,Evropi, ko pogledaš okrog sebe, globoko vdihneš in rečeš: ah, dragi moji, to je pa Evropa!, to je nekaj čudovitega.« Povedal je, da evropski direktorji ne delajo dosti več od njega in mu niso mogli dati kakih pametnih managerskih nasvetov oziroma so celo rekli, da je, če ga pogledajo, pravi evropski tip. Nihče ne bi rekel, da ni Evropejec, ki je v Evropi. Zato je Zweistein vso pot nazaj razmišljal, da bi, ko bo doma, vpeljal kakšno inovacijo, ki je oni v Evropi ne poznajo. Tako mu je padlo na misel, da je dal z verigo zapreti svoj parkirni prostor. Ko se je zjutraj pripeljal v službo, mu jo je moral vratar Jožek odkleniti, ko je parkiral, pa spet zakleniti. To bo sicer videti, ko da se boji, da mu bo avto kdo ukradel, ampak v resnici ima inovacija psihološki učinek — se bo namreč med delovnim časom manj vozil naokrog. Parkiranje za verigo, ki je bilo res nekaj novega in izvirnega, seveda ni ostalo neopaženo. Ze čisto navadne delavce je zanimalo, koliko denarja je dala tovarna, če je to tisto, kar je direktor prinesel s potovanja po Evropi. Kaj bi šele rekli, če bi vedeli, da za inovacijo niso dah niti pare! Gotovo bi se našli, ki bi predlagali, da bi namesto avta kar direktorja spravili za take verige, da jim namreč ne bi ušel drugam, ko je tako hudirjevo pameten. - da hočemo biti v Sloveniji čimbolj samostojni. Deklaracije in sklepi pa so premalo. Zakaj ob tem slovenska vlada predlaga zvezni, da bi ta dovolila uvoz opreme in repromateri-ala, s katerim bomo nadomeščali uničeno v novembrskih poplavah, brez carin, ni jasno. Če smo samostojni, naj take ukrepe sprejme sama! - da držijo besedo vsi člani upravnega odbora koncerna Gorenje. Na zadnji seji so se zmenili, da novinarjem na tiskovni konferenci ne bodo z besedico omenili »nadobudnega časopisa Nova doba«, potem pa je glavni Gorenj-čan požrl besedo. - da je dipl. novinar Ljubiša Savovič dobil v rudniku lignita dobri dve stari milijardi odpravnine samo zaradi tega, da se je lahko zaposlil kot vodja v velenjski knjižnici. - da je Boris Zakošek postal vremenski napovedovalec, še vedno je odgovorni urednik Našega časa. Snežne in vremenske razmere pa ob nedeljah napoveduje zaradi žene Mire, ki je urednica lokalne radijske postaje v Velenju. - daje svetovalka v velenjskem vrtcu Majda Gaberšek v našem uredništvu spraševala, kdo je o njej v Novi dobi pisal laži. Res pa je, da med delavci niso zbrali planiranih 24 tisoč dinarjev za zlati prstan, ki so ji ga hoteli podariti ob upokojitvi. Zato so prstan pustili zlatarju. - da bi bila gospod Marjan Lipovšek, plač za Gorenjevega tiskovnega predstavnika kolega Janko Sopar nasmejana zato, ke o Gorenju vedno po resnici poroča. Smeji, zato, ker imata čisto vest. Dokler ne druga komanda. - da mozirski in obrtniki iz Nazarij niso nevoščljivi gospodu Ivanu Kreflu, ker je voda samo njemu odnesla vso dokumentacijo o njegovih obratovalnicah. — da bi Celjani v mozirskem gaju na črno zgradili svoje vikende. Po zadnji poplavi je jasno, da gre za legalno postavljene objekte, saj so vsi dobili izplačane odškodnine. ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE Kdo smo Naša zveza je invalidska in humanitarna organizacija. Leta 1983 so jo ustanovili starši otrok s cerebralno paralizo in strokovnjaki. Smo nadstrankarska, nadvladna in prostovoljna organizacija, ki se bori za enakopraven položaj in pravice oseb s cerebralno paralizo. Finančno nas podpira Loterija Slovenije, veliko sredstev pa pridobimo tudi z lastno dejavnostjo in z darili posameznikov in organizacij. Naš cilj Prizadevamo si za čimbolj normalno življenje otrok in odraslih s cerebralno paralizo. K temu cilju je usmerjeno vse naše delovanje. Uveljaviti in vpeljati skušamo celovito skrb za osebe s cerebralno paralizo v vseh njihovih življenjskih obdobjih. Za to pa potrebujemo večja materialna sredstva in razumevanje javnosti. Kako nam lahko stojite ob strani — naročite se na revijo PET, — naročajte ali zbirajte propagandna sporočila za revijo PET, — nakažite denarni prispevek na naš žiro račun. Naj vas opozorimo, da se ta sredstva odštejejo od vaše davčne osnove; — poklonite nam lahko rabljeno motorno vozilo ali rabljeno računalniško opremo. Oboje nam bo prišlo zelo prav v podjetjih za zaposlovanje invalidov; — organizirajte kulturno prireditev in nam namenite izkupiček otrokom s cerebralno paralizo, — odstopite nam zapuščeno kmetijo, ki bi jo lahko uporabili za varstveni center ali bivalno skupnost, — na naših tečajih in letovanjih je veliko opravil, za katera so najbolj primerni dijaki ali študentje. Njihove pripravljenosti na sodelovanje smo še posebej veseli. R JEDRU Z ŽALSKIM ŽUPANOM IN PREDSEDNIKOM OBČINSKE VLADE Dobnik ni zadovoljen »Če vlada nima ušes za poslušanje, nima glave za vladanje«, pravi star rek in žalski možje se očitno tega zavedajo. Javnosti se ne bojita, pravita tako župan Milan Dobnik kot tudi predsednik občinske vlade Boris Krajnc, njuna pričakovanja pa se dokaj razlikujejo. Eden je pač demosovec, drugi pa socialist. K jedru so v občinski matični knjižnici v Žalcu prišli na pobudo ljudi in tudi ljudje so največ spraševali. Prav zanimivo presenečenje pa sc pripravili organizatorji, ko so oba predstavili na videu. Prikazana sta bila kot delovna, dobra, prijazna, izobražena in športna. Predsednik vlade naj bi prišel na položaj brez pričakovanj, želel se je preizkušati. Nasprotno je Milan Dobnik veliko pričakoval, manj pa se mu je uresničilo. Računal je, da se bodo nekatere stvari hitreje spremenile, pa so to bila le nerealna pričakovanja. Njegov cilj - gradnja avtoceste — pa bo dosežen. Zakaj Slovenija ne bi mogla biti demilitarizirana? Dobnik je ob primernih mednarodnih okoliščinah seveda za demilitarizacijo, tega pa za časa svojega življenja ne pričakuje. Pravi: »Kot ideja o samoupravnem socializmu, tako je 'tudi demilitarizirana Slovenija v realnosti neizvedljiva.« Tudi ugovor vesti v tem trenutku ne bi bil primeren, meni. Nasprotuje pa mu Boris Krajnc, ki ima to za neodtuljivo pravico. Žalski župan je tudi prepričan, da nima Grubelič pri nakupu orožja prstov vmes, dejal pa je tudi, da se čez sto let lahko vse drugače pokaže. Žalčani so bili tudi zelo razburjeni zaradi novega obdavčevanja. Posebno so se vznemirili upokojenci, ki nikakor nočejo imeti nižjih pokojnin, čemur sta oba pritrdila. Po županovem mnenju naj ne bi odstranjevali obeležij NOB, je pa za odstranitev kipov največjih voditeljev, ki so v tem času neprimerni. Ali smo tovariši ali gospodje? Zakaj je bil Hitler tovariš? V odgovor je župan in zgodovinar nudil krajšo lekcijo nacizma, da je neuke vsaj malo podučil. Še vodna ujma in demokracija sta bila na zatožni klopi. Da je demokracije nedvomno več kot včasih, pokaže že časopisje, poudari župan, čeprav novinarji še ne pišejo tako, da bi bila prava demokracija možna. Šo pač vzgojeni in naučeni drugače, meni, in se ne sekira, saj so že marsikatero pikro napisali tudi na njegov račun. Kot bi se zmenili, so se prisotni izmikali vprašanju o gostilniškem pretepu Milana Dobnika, sam pa je vso situ-acijo tudi tako dobro speljal, da se tudi nihče ni želel oglasiti. Modrica je na pogled sodeč že izginila, da pa uživa veliko podporo, potrjuje tudi trojica gimnazijskih profesorjev, ki so prišli navijati za svojega varovanca. Kocuvan, Kardinar in Mikac športniki Celja_____________________________ V Kristalni dvorani Zdravilišča Dobrna, v tradicionalni anketi Novega tednika, Radio Celja in ZTKO, so bili proglašeni najboljši športniki in športni kolektivi v lanski sezoni. Med športniki je dobil največ glasov atlet Miro Kocuvan, dvakratni mladinski prvak Balkana, šesti z mladinskega svetovnega prvenstva v Plovdivu, mladinski in članski državni prvak, državni absolutni rekorder na 200 metrov z ovirami in udeleženec evropskega prvenstva v Splitu. Pri športnicah si prvo mesto z istim številom glasov delita kegljavki Marinka Kardinar in Sonja Mikac, srebrni oziroma bronasti s svetovnega prvenstva, v ekipnem delu in igri dvojic. Najboljši celjski športni kolektivi v preteklem letu so kegljavke Ema in rokometaši Celja Pivovarne Laško. Obstanek v drugi lisi ____________ Med številnimi gosti hotela Dijamant v Poreču so tudi rokometašice Feroterm Maribeksa iz Maribora, novinke v drugi ligi, po prvem delu prvenstva devete na lestvici. »Cilj je obstanek v ligi. Osebno si želim, da bi se preizkusila v višjem rangu. Seveda je Ljubljana najbližja,« pravi najboljša igralka Alenka Rižder. Pooblaščen za vsa garancijska in izvengarancijska dela SERVIS ŽGAJNER Z - AVTOMEHANIKA • - AVTOKLEPARSTVO • - AVTOLIČARSTVO • - PRODAJA REZERVNIH • DELOV ;•••••••••••••••••••< Spodnje Sečovo 14 • ROGAŠKA SLATINA • Tel. (063) 816-676 • -----------------1 Trebinjska 13, 61000 LJUBLJANA, tel.: 061/340-667; tlx 22760 zdcps yu, Žiro račun: 50105-678-75233 HMEZAD DURI lesno proizvodno trgovsko podjetje d. o. o. Šempeter ■■ Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo 51500-678-93394, Pomursko društvo za ce-rebalnoparafizoS 1900-620-203-1340115-659487, Notranjsko društvo za cerebalno paralizo 51400-620-63-82710, Ljubljansko društvo za cerebralno paralizo 50102-678-39864, Društvo za pomoč osebam s cerebralno paralizo Celje 50700-678-48909, Ptujsko društvo za cerebralno paralizo 52400-603-30549, Dolenjsko društvo za cerebralno ’ paralizo 52100-678-81568, Severnoprimorsko društvo za cerebralno paralizo 52000-678-81872, Obalno društvo za cerebralno paralizo 51410-678-40115, Mariborsko društvo za cerebralno paralizo 51800-620-00016-05-1257110-192128, Koroško društvo za cerebralno paralizo 51840-678-46439. ODDA V NAJEM naslednje prostore v Šempetru: 1. SKLADIŠČE v izmeri 800 m2, z možnostjo preureditve v regalno skladišče (oprema je zagotovljena). 2. OBRAT DRUŽBENE PREHRANE - kompletno opremljena kuhinja z jedilnim prostorom^ _ 3. ASFALTNO SKLADIŠČE- nepokrito, za deponijo raznih materialov, s površino 2000 m2. CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO DA: Opravljamo kvalitetno in poceni vse vrste uslug razreza hlodovine po vaši žetji. Prodajamo VRATA za oprerrio KUHINJ, KOPALNIC in GARDEROBNIH OMAR v raznih dimenzijah. INFORMACIJE od 6.-15. ure po telefonu (063) 701-113 ROBERT RARLATEC: BLISC IN BEDA SLOVENSKE SMUČ ARIJE no: delovno. Nj.mm preskromen alr slab noben hotel, ne trener in ne hrana. One smu- smučarja, za poštena borca in skromna športnika. Upamo, da se bodo medtem razmere Vogrinec je izgubil štoparico čajo in živijo samo za re- pri nas uredile.« Po odhodu Bojana Križaja, še bolj pa z odhodom Mateje Svet, slovenska smučarija kaže rebra. Kaj se pravzaprav dogaja? Gre v resnici le za menjavo generacij ali katastrofo Elana? Kam izginjajo mladi, ki na mladinskih svetovnih prvenstvih zapovrstjo pobirajo kolajne? O tem smo se pogovarjali z ROBERTOM KARLATCEM, ki je bil vrsto let serviser našim reprezentantom, zdaj pa skrbi za dekleta s Švedske. Celjani se kljub naporom že desetletja ne moremo pohvaliti, da bi slovenskemu športnemu paradnemu konju, smučariji, prideli kakšno bleščeče ime. Tekmovalca, ki bi v svetovni eliti lovil sekunde, kaj šele desetinke ali stotinke. Imamo pa strokovnjaka, ROBERTA KARLAT-CA, strojnega inženirja, smučarskega učitelja in serviserja za RossignOlove smuči. ROBERT KARLATEC je bil tri leta serviser in pomočnik Jožetu Šparovcu, ko je ta skrbel za našo A reprezentanco, zatem leto dni pri Matjažu Kranjcu in leto dni pripravljal smuči Čižmanu in Benediku. Zdaj skrbi za smuči deklet švedske A reprezentance. da si je Tone naložil preveč bremen, da ni več tako mlad, da včasih trmasto vztraja pri svojem...« Kje je naša smučarija danes? »Po mojem mnenju nas čakajo še vsaj tri sušna leta. Zdaj, po Saalbachu, bo že mnogo bolj jasno. Trenutno še ni ničesar znanega, drži edino to, da Benedik več ne bo tekmoval v »formuli 1«. Prav tako ni nič znanega, če bo in kdo bo novi trener.« Mariborska šola trenerjev ni dorasla Na račun trenerjev je mnogo slišati. Nekateri trdijo, da je z odhodom bratov Gartnerjev in Šparovca bil zadan usodni udarec... zdajšnje razmere v slovenskem smučanju bistveno drugačne od onih pred tremi, štirimi ali več leti. Najprej gre za zamenjavo generacij, neuspehi bistveno vplivajo tako na tekmovalca, kot na trenerja. Razvajena javnost zahteva samo blišč...« Kaj bi po vašem mnenju morali narediti? »Ne vem, to presega moje sposobnosti. Rekel sem že, da bo po Saalbachu verjetno marsikaj drugače. Toda nikar pričakovati, da se bo vse čez noč spremenilo. To ni moč, četudi bi se vrnil Gartner. Res pa je, da padajo očitki na zdajšnje trenerje, na »mariborsko šolo«, češ da fantje niso dorasli za »formulo 1«.« Naše mladinske vrste dosegajo največ, imamo celo vrsto svetovnih prvakov. Zakaj potem ob prehodu izginjajo? »Res je, v mladinskih vrstah imamo vse svetovne prvake. V resnici gre za vprašanje, kaj se s temi talentiranimi smučarji potem zgodi ali dogaja. O trenerjih je meni skromna dekleta, nerazdruž-Ijive prijateljice. Njihovo razmišljanje je v osnovi drugač- zultat.« Torej gre pri nas le za zvezdništvo? »Naši, ki so pri vrhu, točno vedo, da za njimi ni drugih, da niso ogroženi.. .« Kaj pa Urška Horvat ali Rene Mlekuš, ki jima med mladinci spet ni para na svetu, bosta tudi onadva izginila v sivini povprečja? »Upam, da ne, ker gre v resnici za izredno nadarjena Koliko dni preživite s smučarji? Na snegu? »Dvesto in še kakšen dan. Ne vem točno. Na snegu, ob kolih, na cesti, v hotelu. . . .« Baje samo slovenski novinarji sprašujemo, koliko se s tem zasluži? »Ne samo slovenski, tudi Jugoslovanski. Drugi vedo, da se uspeha ne da dovolj plačati.« V SLIKI IN BESEDI S PRIPRAV ROKOMETAŠEV CELJA PIVOVARNE LAŠKO V POREČU Zalet za prvo ligo_____________________________________ V prijetnem ambientu hotelskega kompleksa Dijamant v Poreču je vodilna ekipa druge ZRL, Celje Pivovarna Laško končala zadnjo fazo priprav pred nadaljevanjem prvenstva, ki se bo pričelo 9. februarja. Trenerja Tona Tiselj in Herman Virt ter vodja priprav Dani Novak in maser Mile Maksimovič poudarjajo izredno vzdušje v ekipi, kljub trikratni dnevni vadbi in šesturnem »peklenskem« delu, o čemer smo se tudi sami prepričali v času našega obiska. Gradišnik, Anžič, Matovič (vratarji), Jeršič, Razgor, Šafarič, Jašarevič, Tome (krila), Franc Menih (pivoti), Ivandija, Cater, Pungartnik, Begovič in Privšek enakopravno v nadaljevanju prvenstva konkurirajo za prvo postavo. Seveda, zadnjo besedo bo imel trener Tiselj. V času priprav so Celjani odigrali dve prijateljski tekmi proti prvoligaški ekipi Istraturista. Prvo tekmo so zgubili z rezultatom 24:21, drugo so zmagali prepričljivo s petimi goli razlike 23:18 in to po dvournem večernem treningu. V mini anketi med trenerji in igralci o poteku priprav in nadaljevanju prvenstva smo zabeležili. Tone Vogrinec precenjuje svoje sposobnosti Vrsto let ste živeli in delali z našo reprezentanco. V času, ko so naši smučarji presenečali svet in strokovnjake. »To so bila leta poleta in zanosa. To je bil čas, ko smo bili presrečni, če smo se približali ali prišli v prvo petnajsterico. Potem je sledil meteorski vzpon naše smučarije. Doba, ko so se tudi velesile otresle šoka in začele o nas resno razmišljati.« Kot nas je Slovence presenetil uspeh naših smučarjev, tako nas presenečajo zdajšnje razmere v naši smučariji. »Verjetno imate v mislih tekmovalce. V začetku, ko je bilo vsega tega manj, smo bili ob vsakem boljšem rezultatu že presrečni. Potem so sledila naša najbogatejša let£, ko so štele samo še kolajne. Ob tako hitri rasti in nizanju uspehov spregledamo težave in morebitne napake. Povrhu vsega pa smo bili vsi nekaj let mlajši. Tu mislim tudi na vodstva reprezentanc in Smučarske zveze in tudi na Toneta Vogrinca. K vsemu temu je nujno pridati tudi razmere, ki v naši domovini že nekaj časa prevladujejo. V takšnih razmerah nobena stvar ne more vzdržati 20 let. Torej -tudi smučanje ne.« Poznavalci razmer v slovenskem smučanju menijo, da gre tudi za napake vodstva, da je Tone Vogrinec »izgubil štoparico«. Da se je precenil... »Ljudje smo pač tako naravnani, da ob uspehih zamižimo tudi na obe očesi nad kakšno napako, ko pa gre slabo, vsako stvar trikrat pre-napnemo. Priznajmo, da če ne bi bilo Toneta Vogrinca, ne bi bilo tudi uspehov. Prav tako je treba priznati, da je tudi Tone samo človek in da dela napake. Verjetno pa je res, »O tem ne morem soditi. Res pa je, da imamo mi trenerje, ki so v svetovnem vrhu: Filip Gartner skrbi za moško reprezentanco Avstrije, ki je desetletja svetovna velesila, njegov brat Aleš vodi moško reprezentanco Norveške,-Velenjčan Ernest Novak trenira Kanadčane, Jože Gazvoda Fince, Marko Klemenčič skrbi za kondicijsko formo Špancev... Ne vem, kako to, da so naši trenerji v tujini tako cenjeni, doma pa niso bili dobri.. .« Kritika je vse bolj usmerjena prav na trenerje, ki zdaj skrbijo za naše reprezentante. »Moramo upoštevati, da so težko soditi, vendar so rezultati tu. Zakaj so, denimo, letos slabši Žan, Robič, Kunc ali gre morebiti za nezaupanje v trenerje? Ne vem.« Slovenska javnost je bila presenečena nad prvimi vestmi, da med tekmovalci in trenerji ni sloge. »Verjetno mislite na tiste prve vesti izpred nekaj let? In na spore med dekleti? Fantje se zelo dobro razumejo, med dekleti pa je v resnici nekaj dekliških sporov. Deset mesecev skupnega življenja vsako leto prinese svoje.« Ali je enako ali vsaj podobno vzdušje v švedskih vrstah, kjer zdaj delate? »Ne. Švedinje so izredno Trener Tona Tiselj: »Glede na napako klubske administracije, ki ni zagotovila termine, katere smo si želeli, so priprave odlično uspele. Vsi igralci so izredno prizadevno vadili. Konkurenca je tudi velika. Za vsako mesto v ekipi imamo dva igralca z enakimi nalogami. Velike zasluge, da so priprave tako uspele, pripadajo maserju iz Velenja Miletu Maksimoviču, ki je najtežje poškodbe pozdravil v najkrajšem času. Za dobro fizično pripravljenost je najbolj zaslužen atletski trener Miro Kocuvan, ki je pred odhodom v Poreč vodil ekipo na telesnih pripravah.« Pomožni trener Herman Virt: »V Poreču sem skrbel za vratarje. Lahko rečem, da so zelo dobro trenirali in od njih pričakujem, da bodo uspešni v nadaljevanju prvenstva.« Maser Mile Maksimovič: »Zaradi napornih treningov je bilo poškodb zelo veliko, toda igralci so hitro okrevali in normalno nadaljevali z delom.« Igor Razgor: »Kvaliteta je absolutno na naši strani. Prepričan sem, da bomo prišli v prvo ligo. Veseli me spoznanje, da je trenerju Tislju uspelo povečati konkurenco za vsako mesto v ekipi.« Silvo Ivandija: »Izredno naporne priprave, ki nam bodo pomagale, da lažje pridemo v prvo ligo.« Oto Gradišnik: »Prepričan sem, da bomo končno uresničili načrtovani cilj in prišli v prvo ligo.« Admar Jašarevič: »Priprave so izredno uspele in trener Tiselj je gotovo zadovoljen, predvsem z našo angažiranostjo. Menim, da smo brez prave konkurence v drugi ligi in da bomo gotovo naslednje leto igrali v družbi najboljših jugoslovanskih ekip.« Tomaž Jeršič: »Priprave so bile zelo naporne. Dobro smo trenirali in prepričan sem, tako kot ostali igralci, da bomo naslednje leto tekmovali v prvi ligi.« Tomaž Čater: »Precej sem shujšal in zato pričakujem, da bom igral kot pred odhodom v JLA.« Roman Pungartnik: »Jezen sem nase in ostale iz mladinskih vrst, ker se nismo uvrstili v finale mladinskega državnega prvenstva. Kar zadeva uvrstitev v prvo ligo, mislim, da ne bi smelo biti velikih problemov.« Aleš Franc: »Konkurenca v ekipi je zelo močna, toda s trdim delom po prihodu iz JLA bom spet v dobri formi. Tudi jaz sem prepričan, da bomo prišli v prvo ligo.« KRATEK PRIROČNIK Z/l PRIPRAVO VOJAŠKEGA Pl 'Č1 Pa globoko dihajte... Beseda puč izhaja iz nemške Putsch in pomeni pripravo in prevzem oblasti po vojaški poti. Državni udar je nekaj drugega, saj v takih primerih sodeluje priznani nosilec državne avtoritete, torej ne skupina. Pučisti so torej praviloma avanturisti. Naj že takoj na začetku povemo, da puča ni težko izvesti, težko pa ga je upravičiti in se obdržati na oblasti. Po vrstnem redu gre takole: po izvedenem puču ga je treba stabilizirati. Najprej to velja v oboroženih silah, zatem v državni birokraciji in med širokimi masami. To pomeni tudi strog nadzor nad sredstvi obveščanja (tisk, TV. radio), pri čemer jc odločilnega pomena pi v o obve -stilo pučistov. Sledi legalizacija puča, najprej doma, potem pa še v mednarodni areni. Po oceni pučevje za uspeh zadosti, če je v prevzem oblasti vključeno 20 odstotkov pripadnikov vojske. Ostali bodo pasivni ali pa se bodo kasneje priključili zmagovalcu. Oficirje ponavadi pomirijo z napredovanji, do katerih sicer ne bi bili upravičeni, s postavitvami na ugledne, vendar v bistvu nepomembne položaje (diplomacija, svetovalstvo, odročna poveljstva). Že ob začetku morajo pučisti razmisliti, komu bodo predali oblast, če se seveda ne mislijo kar samo ustoličiti za daljši čas. (Pri nas so prav v vojaških krogih poskrbeli za ustanovitev ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo. Ta je organizirana na zvezni ravni in je vprašanje, če lahko na primer deluje tudi v Sloveniji ali Hrvaški. Očitno lahko!) Državna uprava, uradniki, so najmanj nevarni za pučiste, Ti so praviloma navajeni poslušnosti, Z najvišjega mesta jih bodo obvestili, da njihov položaj sploh ni ogrožen. Ljudske množice so spočetka nepomembne, saj nimajo orožja. Pučisti zato že kmalu pokažejo, da ni šale. Ta pomeni, da na veliko uporabljajo prisilo: od policijske ure, zapiranje javnih lokalov, prepovedi zbiranja, do ubijanja predstavnikov prejšnje oblasti. Hkrati teče propaganda, kako je bil prejšnji režim nečloveški, kako je omogočal brezpravje in revščino, kako je bil korumpiran. Sem spadajo zgodbe o sodelovanju prejš, njega režima s tujimi sovražniki, težnje po separatizmu, uvajanju gnilega kapitalističnega sistema. Pučisti seveda takoj zasedejo TV, radio, časopise in objavljajo le tisto, kar jim koristi. Največkrat so to da so izdajalce, kriminalce, sovražne elemente, ki so se 'sSf%^/zk zatiralcem, izdajalcem v obrambo ljudskih množic, za bratstvo in enotnost... Začenja se novo obdobje, ki vodi v blaginjo... Država bo spet enotna, napredna kot nobena na stefu Ko bomo izšli iz težav ki uh je povzročil prejšnji režim, se bosta cedila med in mleko.. Da dobi puč legalno obliko, vojska podpre bivše voditelje, če so m njihovi strani. Ti so seveda le ubogljive lutke. Obljubijo svobodne volitve, ki pa so, če jih izpeljejo, v celoti zrežirane in rezultati taki kot odgovarjajo generalom. Možen je tudi referendum, ki je prav tako že vnaprej uspešen. : :: 2 Ob puču ponavadi kar dežujejo obsodbe iz tujine. Pri tem tudi ostane, razen, če ni večjega ekonomskega interesa (nafta, druga bogastva, pomembna zemljepisna lega). Protesti kmalu popustijo, novi oblastniki prepričujejo druge države o dobrih namenih. Na koncu prevlada znano načelo: Tisti, ki je sposoben trajno nadzirati svoje ozemlje, je suveren in ima pravico do mednarodnega priznanja. Najbrž ni težko ugotoviti, da se jugoslovanski dogodki že dalj časa odvijajo tako, da puč m izključen. V tolažbo pa je moč ugotoviti, da so generali JLA nekaj najboljših priložnosti že zamudili, čeprav novih še ne bo kmalu zmanjkalo. Zlasti pa se je bati provokacij, pov- povsem običajna. Tako seveda ni nič nenavadnega, če nas v Sloveniji in na Hrvaškem naši voditelji stalno opozarjajo, naj ne nasedamo provokacijam in naj imamo dobre živce. Torej, ne nasedajte, mirno in globoko dihajte in dajte si vendar dopovedati, da je treba tudi stisniti zobe, potrpeti, kajti tisto, kar je zavozil prejšnji režim, je še vedno največja ovira, da bo življenje lepo in brezskrbno. Takšna pojasnjevanja seveda niso nič nenavadnega, saj smo v delu Jugoslavije vendarle postavili stari režim in poprejšnje vrednote na glavo. Tu pa smo pri novem vprašanju: Ali ne bo slovenska oblast, v skrbi, da nas »ubrani«, postala vse bolj avtoritativna, če ne že kar totalitarna? Če bomo s sprejetjem slovenske ustave zamujali, bo takšna bojazen vse bolj otipljiva. Nič kaj dobrega se nam ne obeta. Žal. DRAGICA DRAME IZ SODNE VASI NAJDENA MRTVA Nož v vratu V Sodni vasi, nedaleč od Atomskih toplic, so v hiši št. 63 našli mrtvo Dragico Drame, prej Mestinšek. Petinšestdeset-letna gospa je umrla nasilne smrti in v še ne pojasnjenih okoliščinah. Dragica Drame je živela sama v stanovanjski hiši. »Takšna je bila njena želja,« pove zet, tako so si štirje otroci poiskali stanovanja drugod. Občasno so jo obiskovali in ji telefonirali, tako da so bili vedno na tekočem, kaj se z njo dogaja. Bila je pridna in marljiva, vedo povedati sosedi. Kljub 65. letom je še vedno sprejemala goste, ki so počitnikovali v Atomskih toplicah. Imela je tudi malo zemlje in vinograda, za katerega je lepo skrbela. Se v torek zjutraj, 15. januarja je bila pri njej snaha Frančiška. Ona jo je tudi nazadnje videla živa. Ker se tri dni ni oglasila po telefonu in ker nihče ni vedel kje je, so domači posumili. Sin in zet sta se odločila, da pogledata, če je doma, ker pa je bilo zaklenjeno, kokoši pa so bile zunaj, sta vdrla v hišo skozi zadnje okno. Zet je šel noter in jo videl. Sedela je za mizo na kuhinjskem stolu, pred njo pa je bil krožnik komaj dotaknjene V okolici pripovedujejo, da so Dragico Drame lani kar dvakrat okradli, najprej meseca aprila m nato še oktobra. Krajo so imeli, prav tako lani, tudi pri bližnjih sosedih. Tatu ah tatov dosedaj niso hrane. Zraven je bil še en napol prazen krožnik. »Nikoli ne bi dala nobenemu jesti,« je prepričana njena vnukinja Tatjana, »posebno tujcu ne.« Sedela je v krvi, ki ji je stekla iz prsnega koša. 4-krat jo je morilec zabodel, nazadnje pa nož pustil v vratu. »Morda je bila tudi mučena, udarjena z nečim v glavo,« meni zet, ki jo je od sorodnikov tudi edini videl. Našli sojo 18. januarja ob 10. uri. Domnevno je bila umorjena med torkom in sredo. Vlomljeno naj bi bilo tudi v spalnico, ki jo je vedno zaklepala, če pa je kaj izginilo iz hiše, še ne vedo. Storilec je po tem groznem dejanju zapustil hišo in jo zaklenil, tako da tudi ključa niso našli. In zakaj naj bi nekdo umoril 65 letno Dragico Drame? Ali je šlo za denar ali za kaj drugega, bodo ugotovili ustrezni organi. »Kdor pa je storil tako okrutno dejanje, je sposoben storiti še kaj hujšega,« meni hčerka, ki nenehno pričakuje vesti o morilcu. Ker je hiša bolj na samem, je lahko prišel kdorkoli, ne da bi ga kdo opazil. Zato kriminalisti celjske UNZ in delavci milice poizvedujejo za storilcem kaznivega dejanja umora. Prosijo tudi vse, ki hi karkoli vedeli in bi z informacijami pomagali k razjasnitvi tega tragičnega dogodka, da pokličejo postajo milice ali UNZ Celje. Morda bi o morilcu vedel povedati kaj več njen vnuk, šestnajstletni Anton Mestinšek iz Sodne vasi 18, ki je pri njej preživel veliko časa. Rad ji. je pomagal pri kmečkih opravilih, jeseni ji je lopatal zemljo in ji bil vedno pri roki. Zal pa tudi njega, domnevnega dijaka celjske Tehniške srednje šole, pogrešajo že od torka, 15. januarja, ko je odšel neznano kam. Domnevni dijak zato, ker so vsi mislili, da obiskuje drugi letnik, v resnici pa se je v Celje samo vozil. Nazadnje ga je videla sestra Tatjana, ko je zjutraj od nje odšel v »šolo«. Tisti dan naj bi mama ugotovila fantovo laž in mu Zagrozila na listu papirja, zraven pa dala še banano, ki je izginila. Fant naj bi bil torej v torek še doma. Ker je ma- Zabodena Dragica Drame ma delala popoldan, mu je še dva dni nastavljala hrano, ker pa je bila vedno nedotaknjena, je opazila tudi njegovo izginotje. Fant je bil nazadnje oblečen v rjavo usnjeno jakno, moder pulover, kavbojke in športne copate. Visok je okoli 170 centimetrov, vitke postave in kostanjevih las. Do ponedeljka ga še niso našli. Za tem oknom je Dragica Drame v kuhinji izdihnila z nožem v vratu Streli v Ločah Kava bar Zdenka v Ločah pri Poljčanah je bil spet prizorišče rožljanja z orožjem. Popoldan 15. 1. je OB, star 32 let, v baru nameril pištolo v natakarico, nato pa odšel na dvorišče in streljal v zrak. Pištolo so mu vzeli in ga prijavili. Nočna vožnja Ponoči 23. 1. je neznanec pred gostilno Kroner v Bistrici ob Sotli vlomil v tovornjak znamke TAM 110, last KP iz Kunšperka. Peljal je proti Kunšperku, med vožnjo trčil v hišo v Bistrici, podrl steber in pomečkal živo mejo, pri Golobinjeku pa v križišču za Bizeljsko zapeljal v levo in trčil v drevesi pri pokopališču. Miličniki so malo zatem doma našli osumljenega AG iz Bistrice. Bil je vinjen in rahlo poškodovan ter že v domači negi. Video goljuf Na stanovanju JD v Jenkovi v Velenju se je 24. 1. oglasil neznanec, ki je gospodinji dejal, da je pravkar od moža kupil videorekorder za 5 tisoč dinarjev. Izročila mu ga je, zraven pa priložila račun in garancijski list. Ko je mož prišel domov, sta ugotovila, da ju je nekdo ogoljufal. Goljufi so torej sila inteligentni in domiselni, zato velja biti skeptičen do vsakršnih podobnih zagotovil ali obljub. Samomor hiše______________ Zabukovčan M V je 21. 1. popoldan poskušal storiti samomor tako, da je v dnevno sobo prinesel tri jeklenke gospodinjskega plina, odprl ventile in legel na kavč. Ker je bila v istem prostoru tudi peč na trdo gorivo, se je čez nekaj časa zmes plina in zraka vžgala. Iz hiše sta ga rešila občan Jože Pajnkret in miličnik Mojmir Stubičar. Povsem je uničena zgornja etaža hiše, delno pa spodnja skupaj s trgovino žalskega Savinjskega magazina. Streli v prazno Popoldan 24. 11. je na žalski tržnici streljal v zrak SZ iz Žalca. Miličniki so mu pištolo vzeli, pri njem pa našli še plinsko pištolo, predelano za kaliber 6,35 mm. Odšli so še k njemu domov in zasegli večjo količino streliva. Miličniki hitrejši Ponoči s 26. na 27. januar so miličniki pri vlomu v Tkanino v Celju zasačili ŽT, BZ in SČ iz Celja. S kazensko ovadbo so bili predani dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Dizajner Neznanec se je 23. 1. maščeval FR-ju iz Kompol tako, da mu je avto polil s tekočino, ki je uničila lak. Naredil je za 30 tisoč dinarjev škode. V nedeljo, 27. l.ob 20. uri in 20 minut se je v bližini Polni na magistralni cesti med Laškim in Celjem pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom.' Franc Pusar, 35 let, iz Celja, je z osebnim vozilom dohitel Alojza Kovačiča, 42 let, prav tako iz Celja, ki je vozil kolo z motorjem. Zadel ga je s sprednjim desnim delom vozila, nato pa s kraja odpeljal, Kovačič je podlegel po-škodobam, Pusarju pa so bili takoj na sledi. PRIČELO SE JE SOJENJE S. LADINERU Pozabljivi požigalec V sredo, 23. januarja, se je na celjskem Temeljnem sodišču pričelo sojenje Srečku Ladineku, ki je obtožen večih kaznivih dejanj, med ostalim tudi velike tatvine in požiga prostorov Radia Celje. Ladinek je že na prvi obravnavi presenetil navzoče in spremenil svoji izjavi z zaslišanj med preiskovalnim postopkom. Trdil je namreč, da se dogodkov v noči, ko naj bi storil navedeno, niti malo ne spominja. predstavniki javno- Pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnik Miran Prite-kelj, in v navzočnosti obdolženega in njegovega zagovornika po uradni dolžnosti, odvetnika Marjana Feguša, ter nekaj sodnih pripravnikov in predstavnikov tiska je namestnik tožilca Boris Ostruh najprej podal obtožnico. Ta bremeni Ladineka, da je vzel tuje stvari v vrednosti nad 50 tisoč dinarjev oziroma si v noči na 16. oktober lani v prostorih Radia Celje prisvojil nekaj tehnične novinarske opreme, nato pa požgal poslovno stavbo in s tem povzročil škode za 10 milijonov dinarjev. Ladinek je obtožen tudi, da je dr. Janezu Tasiču v celjskem zdravstvenem centru vzel dokumente, poskušal v Celju odtujiti osebni avtomobil cetinjskega Obodina ter se lažno predstavil v celjskem hotelu Celeia. Na vprašanje predsednika senata je Ladinek dejal, da kljub temu, da je obiskoval hrvaško osnovno šolo ne potrebuje tolmača, da je obtožnico razumel in da se bo sam in s pomočjo Feguša tudi zagovarjal. O tatvini na Radiu Celje je dejal dobesedno: »Ne morem reči, kako je prišlo do tega, kako sem zažgal RC, vendar sem priznanje policiji bil prisiljen dati. Moje izjave, ki sem jih dal preiskovalnemu sodniku, ne držijo. Ukradene stvari so bile res najdene pri meni, vendar se ne spominjam, da bi jih bil vzel. Tudi tega, kako naj bi zažgal RC, se ne spominjam. Ta priznanja in opis dogodkov so mi vcepili delavci UNZ, ki so me zasliševali in mi celo zagrozili s pištolo. Oni so vame položili besede.« Na vprašanje Priteklja, zakaj ni tega pojasnil že preiskovalnemu sodniku, je Ladinek nadaljeval: »Bil sem pod vtisom tistega, kar policija počne na Kosovu, slovenska pa ni nič boljša. Bal sem se jih. Sicer pa nimam kaj povedati v svoj zagovor, res se ne spominjam niti tatvine niti požiga. Morda sem to res storil, vendar se ne spominjam.« Pritekelj je obdolženega ponovno pozval, naj pove, kako je oboje izvedel. Ladinek: »Lahko vam ponovim le besede, ki so jih vame položili inšpektorji UNZ Celje. Rekli so mi, da sem vzel tiste stvari, nato pa zažgal. Ničesar se ne spominjam od takrat, ko sem zvečer sedel v Studiu 3 in pil, do takrat, ko so me miličniki naslednji dan peljali v Merx na pivo.« Na vprašanje Priteklja je Ladinek pojasnil, da je spomin že enkrat izgubil in sicer natančno 25. 12. 1989, ko so ga našli poškodovanega ob železniški progi v Veliki Gorici pri Zagrebu. Menda gaje udaril vlak. Zatem se je Ladinek povrnil k trditvi o policajih in dodal, da je tudi sodišče povezano s policijo. Vendar si zdaj upa govoriti, ker so prisotni sti. Pritekelj je vprašal, kako naj bi bila cm in drugi sodnik v senatu, Škoberne, povezana s policijo. »To že vi veste«, je odvrnil Ladinek. V nadaljevanju je Ladinek pojasnjeval, kje je bil pred prihodom v Celje in kaj ga je potem pripeljalo v Celje. Ker ni dobil zaposlitve, je odšel na Kosovo. Tam je bil do lan- tožilca ne predsednik senata ali kateri od porotnikov niti zagovornik niso imeli dodatnih vprašanj, je Ladinek predlagal, da pove svojo življenjsko zgodbo. V začetku je poudaril, da na tem sodišču ni bilo niti ene besede o tem, kaj ga je pripeljalo k očitanemu mu dejanju. Povedal je, da je izvenzakonski otroK, ua ga je oče skušal pri treh mesecih zadušiti in je zato sedel v Dobu. Pri desetih letih gaje oče vzel k sebi v Pulo, tam pa gaje vzgajala ulica. Zgodaj je pričel jemati tudi mamila. Njegova mati je ostala v Celju. On je iskal ljubezen, pa je ni našel. Tako ga je vzgojila ulica. Zli. leti je pričel svojo pot po domovih. Leta 83 je sedem dni preživel pri materi v Celju, ki pa ni razumela, da ne hodi v šolo. Bil je v sprejemnem domu v Mariboru, v domu v Slivnici, v Radečah, v Glini na Hrvaškem, s 16 leti pa celo 3 mesece na Golem otoku. Zdravil se je tudi zaradi mamil. V Glini je tudi končal šolo. Leta 87 so ga pogojno izpustili, vendar se je moral leta 88 tja vrniti. Izpustili so ga spet septembra 89. Oče v Pulju ga ni hotel sprejeti, zato se je v Zagrebu zaposlil kot dimnikar. Ker se je menda včlanil v Hrvatski liberalni savez, so ga preganjali policaji in njegov mojster. Nato je bil natakar v zasebni gostilni, nekje v tem času pa je tudi ukradel pištolo. Ker ga je iskala policija, je odšel na Kosovo, kjer se je predstavljal za novinarja. Tam so ga, kot je dejal, kar dvakrat aretirali zaradi novinarskega dela, »maltretirali«, zato se je odločil vrniti se v Celje... Po tej pripovedi se je Ladinek očitno čustveno razburil, zato je predsednik senata prekinil obravnavo. Ob nadaljevanju istega dne kasneje je Ladinekov zagovornik predlagal, da sodišče pridobi izvedenska mnenja o vrednosti stvari, ki naj bi jih Ladinek odtujil, ter o škodi v požaru, ki naj bi ga povzročil. Sojenje v Celju se bo torej nadaljevalo, ko bodo mnenja pridobljena. Že zdaj pa je mogoče predvideti, da bo Ladinekov zagovor temeljil na njegovi »izgubi spomina« v noči, ko je bil na Radiu Celje. Če bo Ladinek spoznan za krivega, potem bosta na višino kazni vplivali dve najbistvenejši dejstvi: kolikšna je dejanska vrednost ukradenih stvari ter škoda ob požaru in pa ali je bil Ladinek ob nočnem obisku povsem pri sebi ali ne. O nadaljevanju sojenja bomo seveda poročali. CELJSKI ŽUPAN SE JE LOTIL HVALEVREDNE NALOGE Vnovčiti bogastvo preteklosti Anton Rojec, prvi povojni celjski župan, ,zbran na demokratičnih volitvah, /e sklical v svoji pisarni sestanek, ki po vabilu sodeč obljublja strel v prazno, saj naj hi se h pogovarjali oziroma izmenjavali mnenja o naravni m kulturni dediščini Celja, o njenem ohranjanju in o tem, kako jo uporabiti za vir pridobitne dejavnosti, Pokazalo se je, da je bil razgovor koristen. Pred- “'° “** Pogovor je pokazal, da je dediščino moč vključiti v življenje in jo tudi vnovčiti. V Celju svojo zgodovino kar dobro poznajo, veliko so odkrili, ravnanje s tem pa ni zadovoljivo. Dediščino oeroža predvsem nebrzdana industrializacija polpretekle Aobe. Redki gradovi imajo koristno vlogo. Se na jveč je naredila Cerkev. Značilen primer propadanja so gradovi Lanovž, Višnja vas, Lemberg, tudi Mestni grad. Bojazen, da bomo v gospodarski krizi pozabili na tisto, kar smo že naredili, je resna. Kar zadeva staro mestno jedro, je treba načrte obogatiti z novimi spoznanji. Arheološke izkopanine je treba po možnosti ohraniti tam, kjer so, jih usposobiti kot del nove ponudbe, nove rabe. Preizkušnja bodo izkopavanja v Savinovi in Gubčevi ulici. Mestni grad je zalogaj, ki bo velik za vso Slovenijo, ne samo za Celje. Sporno je vprašanje odkod denar. Praksa, da bi vse kar na začetku naprtili na investitorja, ni dobra. Kazalo bi nekatere raziskave opraviti, še preden bo določena, kaj bo nanovo pozidano na istem mestu. Ko je s pomočjo občine zemljišče pripravljeno, ga je moč dražje prodati, pozneje pa pobirati večjo rento. Država naj torej stroške založi in jih pozneje iztrži. Potrebno je več reda. Urejati je treba zaključena območja. Sprememb ne bo, če se Celjani ne bodo poistovetili s Celjem, Potrebna je vzgoja, potrebno je predvsem spremeniti miselnost, da so bili fevdalci nekaj grdena, tlačiteljskega. je bita cerkev za ljudi nevaren strup. Vzgoja se začne v šolah. Pravih remit atov ne bo, če bo “tK r:;;™-rčeS kov ogledoval mestne znamenitosti. Svetovni kongres Slovencev, katerega del bo v Celju, je spodbuda in obveza, da bo storjeno več kot zadnja leta. Poseben problem je zgodovinski arhiv. V Sloveniji je najslabše urejen prav na Celjskem. Prav žalostno je, da v Celju ni prostora, niti strokovnjaka, da bi lahko dobili nazaj in uredili gradivo iz časov knezov pa do avstroogr-skih cesarjev. To, da je Celje umazano mesto, polno %$%££%&£ sama sramota, pa so seveda stvari, ki mečejo slabo luč na oblast. Tudi glede tega naj bi slovenski'kongres kaj premaknil. V vsakem primeru pa velja župana Rojca pohvaliti in mu zaželeti, da bi stalno spodbujali delo pri ovrednotenju, ohranjanju in prodaji celjske bogate prc- nasiednik ^ poskrhL‘l d:i bo Uiko rav,m] tudi nie"ov skega junija, nato pa še avgusta in septembra ter del oktobra. Najprej je poročal samo za zagrebški radio, nato pa še za Radio Celje. V Celje je prišel, da bi Novemu tedniku in radiu prodal reportažo s Kosova. »Vam je tudi to v usta položila policija?«, ga je prekinil Pritekelj. »Če me boste še naprej provocirali, bom naredil marsikaj!«, je odvrnil Ladinek. Zagovornik Feguš je predlagal, da se obravnava prekine za nekaj minut, da se njegov klient pomiri. Po krajšem odmoru se je Ladinek najprej opravičil sodišču za žalitev. Nato je natančneje opisal ostala dejanja iz obtožnice, ki se jih za razliko od prej navedenih spominja. Kako je vzel dokumente Janezu Tasiču, kako je poskušal ukrasti avto in zakaj se je v Celei predstavil kot novinar Večernjega lista. Zatrdil je, da je kasneje hotel Tasiču dokumente vrniti, pa tudi hotelski račun bi poravnal, če ga ne bi prej aretirali. Tudi škodo Radiu Celje bi povrnil, če se mu bo ponudila priložnost. Ker nihče, ne namestnik ejč fh-Zct! f-č** Z'-rj'-c ' /’? /'*■» PO SVETU Aman: V Amanu in vrsti drugih arabskih prestolnic potekajo množične demonstracije v podporo Sadamu Huseinu. Washington: 86 odstotkov Američanov odobrava opravljanje predsednikove funkcije, 82 odstotkov pa pritrjuje tudi njegovi vojaški akciji zoper Irak. Bagdad: Zračna ofenziva se nadaljuje, Husein pa še kliče k sveti vojni. Pomanjkanje v Bagdadu, prvi premiki kopenskih sil in mirovni pozivi, Izrael pa trepeče pred novimi napadi. Aman: Jordanski kralj Husein kliče k miru. Jordanija, kije politično obrnjena k Zahodu, gospodarsko pa k Iraku, je naklonjena Sadamu. Aman: Jordan Times zahteva odstop generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja. Bagdad: V iraškem glavnem mestu naj bi zmanjkalo elektrike, vodovod in telefon ne delujeta več. Bukarešta: Romunski vrhovni svet za obrambo je naročil, da naj policija razoroži vse državljane, ki so na nezakonit način pridobili orožje. ' Sofija: Predsednik bolgarske nacionalnoradikalne stranke dr. Ivan.Georgiev je podprl Sadama Huseina in zasedbo, Kuvajta primerjal z zgodovinsko pravico Bolgarije do Makedonije. Tirana: V Albaniji naj bi se ustanovili tudi neodvisni sindikati. Stavka ohromila pristanišče Drač. Moskva: Črne baretke ubile v Rigi pet ljudi. V jurišu na poslopje notranjega ministrstva so posebne enote streljale tudi na TV poročevalce. Ankara: Ugrabili so sovjetsko potniško letalo tupoljev 154 na progi Taškent - Odesa. Letalo je pristalo v bolgarskem mestu Burgasu. Jeruzalem: Izrael je prepričan, da bo Irak kmalu začel kemijsko vojno. V vsej državi so zaprli šole, v Tel Avivu in Haifi pa je izredno stanje. Moskva: Na izrednem zasedanju vrhovnega sovjeta Ruske federacije so najostreje obsodili oboroženo akcijo proti Latviji. Zahteve po odstopu Gorbačova. Bruselj: Evropska skupnost grozi s prekinitvijo pomoči SZ. Dunaj: V Avstriji aretirali 11 domnevnih iraških teroristov. Adis Abeba: Kljub vojni v Zalivu prispel živež za lačno Eritrejo. Trst: Devinsko-nabrežinski župan Lochi je zaradi razmišljanja o osebnih izkaznicah zgolj v italijanščini moral odstopiti. Bagdad: Irak je začel uničevati naftna polja v Kuvajtu. Cene nafte spet višje. Irak znova napadel Savdsko Arabijo. Moskva: Latvijski predsednik Gorbunov se je pogovarjal z Gorbačovom in zahteva od Moskve zagotovila za Pribaltik. Ženeva: Bonn in Pariz posredujeta v Moskvi proti nasilju v Baltiku. Predsednik švicarske konfederacije Cotti poudarja, da Bern ne priznava aneksije Pribaltika. Bruselj: V Bruslju so zamrznili gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo, vendar pazijo, da stikov ne bi prekinili. Sofija: Bolgarija je brez bencina. Tel Aviv: Se bo Izrael maščeval za tretji iraški napad? Izraelski obrambni minister Moše Aras je izjavil, da bodo odgovorili na iraške napade, četudi ne bo nobene žrtve več. Kdaj, se ne ve? New York: Po tednu silovitih raketnih in bombnih napadov na Irak in Kuvajt so ZDA in zavezniki ugotovili, da Sadama Huseina tako ne bodo spravili na kolena. Praga: Češkoslovaški minister za notranje zadeve javno trdi, da je sovjetska vojska prodala več sto kosov strelnega orožja. Peking: Tirana spet našla stik s Pekingom. V Pekingu pa so začeli soditi petindvajsetletnemu Wang Danu, študentskemu vodji s Tiananmena. Bagdad: Irak je uradno zahteval od generalnega sekretarja OZN, da obvesti VS o vtliki škodi in žrtvah zaradi bombardiranja civilnih ciljev. Washington: Po enotedenskih letalskih napadih naj bi bilo v Zalivu vse nared za kopenski spopad. Tunis: Jaser Arafat zahteva srečanje neuvrščenih, na katerem bi se pogovarjali o »nevarnostih rušilne vojne« v Zalivu. Bonn: Nemčija je sicer obljubila ustrezen prispevek k stroškom za zalivsko vojno, toda hkrati je začela računati, koliko vojna sploh stane. New Delhi: Nove napetosti med Indijo in Pakistanom. Jeruzalem: Iraške rakete so že petič napadle izraelska mesta. Washington: Ameriške sile naj bi osvobodile prvo kuvajtsko ozemlje. Zasedle naj bi manjši kuvajtski otok Karuh. Moskva: Sovjetska agencija Interfaksje sporočila, daje dal Sadam Husein ustreliti svoja poveljnika letalskih sil in protiletalske obrambe. Moskva: Po 1. februarju bodo na ulicah sovjetskih mest tudi vojaške patrulje. Ukaz je podpisal general Jazov. Tokio: Japonci pozdravljajo bližnji obisk Gorbačova, čeprav Moskva ne kaže pripravljenosti skleniti kompromis o spornih Kurilskih otokih. BUSH, BAGDAD, BALKAN, BALTIK... Vojna opleta z dolgim repom ___________________________ Vojna v Zalivu traja. Vse bolj postaja jasno, daje to vojna ZDA in njenih zaveznikov, nikakor pa ne OZN. Ta je bila očitno le krinka. Na TV ekranih lahko vidimo generale in polkovnike, pa seveda obrambne ministre in Busha, ki pojasnjujejo, kako uspešno se vojskujejo. Nevarnost razširitve v vojno vključenih držav se širi. Iz Bagdada prihajajo standardna poročila: Zmagali bomo! Varnostni svet se ni uspel dogovoriti, de Cueelar želi odstopiti. Ni znano, da bi ZDA in zavezniki poslali OZN kakšno poročilo o vojni, ki jo pravzaprav vodijo v njenem imenu. Na Baltiku je za Litvo prelivanje krvi sledilo Latviji, na vrsti bo tudi Estonska. Svet protestira, na zapadu bodo najbrž zmanjšali pomoč SZ. Grobačov se dela nevednega. No, morda res generali ukrepajo po svoje. Če je tako, je krivda Gorbačova še večja. Gorbačov doslej ni rekel niti besede, da nekakšni komiteji za narodno rešitev niso nobeni legalni organi. V Beogradu je drugače, tako Jovič kot Miloševič uradno priznavata nacionalni svet srbske Krajine na tleh suverene Hrvaške. Na našem Balkanu je Jovič sicer potegnil nove uspešne poteze za razbijanje Jugoslavije in JLA. Tako kot sta z Miloševičem uspešno pokopala ZKJ, ko so v Srbiji ustanovili socialistič- no stranko, je zdaj z grožnjami in rožljanjem z orožjem zanesljivo dosegel, da JLA ni več jugoslovanska, vse manj pa je v očeh številnih državljanov Jugoslavije tudi ljud- ska. Mesiča, bodočega predsednika SFRJ, če bo ta zdržala do maja, so namočili v njegovi službi za obveščanje, da je on tisti, ki je obljubil Joviču, da se bo hrvaška milica razorožila in spravila v skla- dišča 20.000 avtomatskih pušk. Mesič ne zanika, vendar pravi, da se bo to zgodilo, ko na Hrvaškem ne bo potrebe po tako številni razervi v akciji. Nadaljujejo se. pogovori o Jugoslaviji. Nič novega. Le še enkrat slišimo stališča, ki smo jih poznali. Je pa v balkanske igre očitno zašel tudi Kučan. Kot je sam povedal v Žarišču TVS - pojasnilo je TV prekinila — se je slovenska delegacija strinjala in bo spoštovala interes, da imajo vsi Srbi pravico živeti v eni državi. To bo še hec. Če je tako, pomeni, da pristajamo v Sloveniji na spremembo notranjih meja, pristajamo na‘ Veliko Srbijo. Ali to pomeni, da bo tudi peščica Srbov iz Bele Krajine v srbski državi, ni jasno. Prav tako ni jasno, če bodo tudi Srbi, ki bodo živeli v Sedanji Sloveniji, živeli pravzaprav v srbski državi. Pojasnilo, da priznavamo tudi Hrvatom, da živijo v eni državi in prav tako Slovencem, ne bo zaleglo, saj bi to recimo pomenilo, da bodo Slovenci v Italiji in Avstriji naši državljani. V tem jugoslovanskem balkanskem kotlu je sejala tudi slovenska skupščina. Razpravljali so o razmerah v Jugoslaviji, zlasti na Hrvaškem, o Baltiku, zalivu. In kaj so sklenili poslanci? Ničesar, saj niso bili sklepčni. Očitno neodgovorni, čeprav slabo plačani, ker pa niso profesionalci, da bi sedeli ure in ure na sejah. Torej,, vojnega puča v Jugoslaviji še ni. Nemški časopis Die Welt pujasnjuje, da ga je zenkrat preprečil ambasador ZDA v Beogradu, gospod Zimmerman. Ta je menda zadnji hip prepričal Joviča, naj ne pretirava. Zaliv, Balkan, Baltik tako še vedno vrejo, vojna opleta z dolgim repom. Po smodniku diši še naprej in na čedalje širšem območju. KONEC DEVIZNEGA KREDITIRANJA V ATLASU Negotova usoda kartic Veselo radodarnega nakupovanja s kreditnimi karticami v tujini je najverjetneje za precej časa ali pa za vselej konec. Inozemske firme ne zaupajo več Jugoslovanom, v New Yor-ku so našim imetnikom American Expressa že ukinili veljavnost njihovih kreditnih kartic v tujini, v Dinersu so plačevanje omejili, najbolje pa so jo menda tik pred zdajci odnesli člani Eurocard — Master Card in to zaradi posebnega sklepa slovenske skupščine. Konec lanskega leta so v Uradnem listu objavili zakon Angel čuvaj Bonski »Die Welt« ugiba, ali so Američani v zadnjem trenutku rešili Hrvatsko in Slovenijo pred vojaško intervencijo? Weltov strokovnjak za Jugoslavijo Carl Strohm, ki je v zadnjih dneh veliko pripomogel k seznanjanju nemške javnosti s situacijo v Jugoslaviji, ugotavlja, da sta imeli Hrvatska in Slovenija tujega angela čuvaja. Piše, daje ameriški ambasador v Beogradu Warren Zimmermann obiskal predsednika Joviča v kritičnih trenutkih in ga nedvomno opozorili, da ZDA ne morejo sprejeti nasilno uničevanje demokratičnih tvorb. Zimmermannove odkrite besede naj bi bile streznjujoče in odločilnega pomena za preprečitev'državljanske vojne v Jugoslaviji, ameriška opozorila naj bi zaustavila srbske generale. o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju, ta pa vsebuje tudi sklep o ukinitvi deviznega računa številka 7122 pri Narodni banki Jugoslavije. Zastopstvom kreditnih organizacij so v zveznem finančnem vrhu svetovali, naj se povežejo s poslovnimi bankami in zahtevajo odprtje tako imenovanih nerezidenčnih računov. Za American Express se računi očitno ne bodo izšli. Ob nefunkcioniranju deviznega trga v zadnjih dveh mesecih, jih tepeta tudi neproduktivna poslovna politika, preširoko sprejemanje članstva, kar sedaj njihovim 200 tisoč članom onemogoča uporabo v Jugoslaviji nedvomno najbolj pogoste devizne kreditne kartice. Imetniki želijo množično prehajati k Dinersu, vendar se tamkaj ne zaletavajo, umirjeno sprejemajo največ petsto novih članov mesečno. Uvedli so tudi omejitve. Tako na primer z Di-nersom v tujini ni več mogoče kupovati avtomobilov, kockati v avstrijskih ali madžarskih igralnicah, nakupovati repro-material. Imetniki smejo kartico uporabljati izključno za plačevanje stroškov in za shoping. Najbolje in brez večjih omejitev so jo menda odnesli lastniki Eurocard. Slovenska skupščina je zadnji hip, dan pred razveljavitvijo kartic kot priznanega plačilnega sredstva na tujem, sprejela posebni sklep, s katerim je zagotovila nadaljnjo mednarodno veljavo, dobili so devizni račun, za plačilo pa slej ko prej jamči osrednja firma Eurocard — Master Card. hotel evropa celje titov trg 4, 63000 celje, telefon: (063) 21-233 Goste obveščamo, da bomo imeli dneve dalmatinskih specialitet ob izvirni glasbi s plesom. Vse to vam bomo nudili med 9. in 14. februarjem 1991. Vljudno vabljeni! RAZSTAVE »ATELJE« — celjski oblikovalci nakita Anton Žigon, Anita Planinšek, Ivan Zupanec in Trboveljčan Zdenko Dolinšek razstavljajo v Novem mestu v razstavišču SDK Nakit je bil skozi tisočletja simbol lepote in je opredeljeval status človeka. Njegova oblikovalska hotenja pa so vseskozi bila vezana na razvoj znanosti in tehnike. V oblikovanju nakita je zgodovina nominirala stroge stilske kanone, katerih se je osvobodilo šele naše stoletje (Art Nouveau), ki je pri oblikovanju nakita izpostavilo idejo kot najvišjo vrednost oblikovanja in poudarilo kombinacijo materiala na osnovi vizualnega učinka in ne materialne vrednosti. S tem so smeri razvoja modernega nakita prestopile mejo obrti in našle mesto v muzeju. S funkcionalizacijo ideje in novimi materiali pa si hkrati utrle pot v širše družbene plasti. Tako se danes srečujemo z oblikovalci nakita, ki so še vpeti v tradicionalne forme in tistimi, katerim je ideja osnovno izhodišče oblike. Vendar pa" tehnologija ni zanemarljiv faktor pri oblikovanju in prav tu imajo vsi trije oblikovalci prednost. Dolgoletne izkušnje izvedbenih postopkov so nagradili z novimi idejnimi navdihi, ki se kažejo predvsem v obdelavi površine, plastičnosti izdelka in kombinaciji materialov. Poleg lastnega kreativnega dela pa gojijo še posebno afiniteto do muzejsko-pozno-antičnega nakita, ki ga izvajajo V originalnosti materiala kot multiple in s tem prej strogo muzejskemu eksponatu vdihnejo ponovno uporabno vrednost. OBLETNICE Wolfgang Amadeus Mozart 1756 — 1791 Letos je Mozartovo leto. Ves svet bo vse leto s koncerti, z opernimi predstavami in z novimi ploščami slavil najplodnejšega skladatelja — genija W. A. Mozarta. Psihologi, filozofi in zgodovinarji razpravljajo o vzrokih njegove tragične in prezgodnje smrti, o morebitnem umoru, ki naj bi ga zagrešil Salieri, njegov ljubosumni učitelj... Skratka: Mozart je zanimiv za vse in z vseh vidikov. V tujini so se prav mrzlično pripravljajo že leto poprej. Izdali so številne nove plošče z velikimi interpreti' kot sta Karl Bohm in Herbert von Karajan; koncertne dvorane in operne hiše so razprodane vnaprej. Avstrijci so pripravili zgodovinsko razstavo o velikem geniju in se v znani oddaji Club 2 prav mrzlično prepirali, ali je lobanja, ki jo hranijo, res Mozartova ali je morda lobanja kakšnega potepuha iz skupnega groba, kamor so pokopali obubožanega skladatelja... Pišejo knjige o njegovem življenju in prave »kriminalke« o njegovi smrti. Svet praznuje od rojstva genija, to je 27. januarja, pa do obletnice smrti, kije 5. februarja. Tako smo 27. januarja lahko po vseh radijskih valovih resne glasbe ves dan poslušali Mozartova dela iz koncertnih dvoran po vsem svetu... V Bologni bo na primer simpozij o Mozartu, v Firencah velika razstava in uprizoritev opere Cosi fan tutte pod vodstvom Zubina Mehte... v Parizu tri razstave in 5.. februarja v katedrali Notre Dame, natančno ob uri Mozartove smrti. Requiem. V Salzburgu bodo prireditve potekale vse leto: Mozartov teden konec januarja Salzburški poletni festival Binkoštni in Velikonočni festival... Na Dunaju je Mozartovo leto 13. januarja začela Dunajska filharmonija... In kako bomo obletnico praznovali pri nas? V Zagrebu s številnimi koncerti in z opero Figarova svatba ... v Ljubljani prav tako s koncerti in z opero Cosi fan tutte. Prvi koncert so izvedli 5. januarja Izraelski glasbeniki, v Frančiškanski cerkvi pa je v nedeljo, 27. januarja, godalni kvartet Tartini izvajal Malo nočno glasbo ... Kaj pa »provinca«? Mariborska opera je zaenkrat velikega mojstra ignorirala (kaj bi z Mozartom, saj imajo Jurgeca), upamo lahko, da se ga bodo le spomnili s kakšnim koncertom ... Celje ostaja v senci, kot ponavadi? Odkrito rečeno — večina ljudi Mozarta sploh ne pozna, še večja večina ne ve za obletnico, največje večine pa to sploh ne zanima — dovolj imajo skrbi z golim preživetjem, pa z raznimi krizami... Praznujejo pa oni vsak praznik tako ali tako po svoje ... in da pristanemo končno čisto na naših realnih tleh: ko so pred leti v naši »provinci« predvajali film Miloša Formana Amadeus, sva z možem že tretjič občudovala to veliko stvaritev. Pa ne nemoteno — mladi so z neumesnimi pripombami zapuščali kinodvorano, se ob najbolj tragičnih trenutkih smejali in si dajali duška s »krepni že enkrat«... itd. Pretresena sem se spraševala, kje vendar živim?! No, današnja slika našega sveta je tudi odsev tistega, kar sva z možem doživela ob tej kinopredstavi... KONCERTI Izraelski komorni orkester Ljubljana, januarja 1991, CD Dirigent in solist: SHLOMO MINTZ. Ljubljanski Cankarjev dom je pričel opus Mozartovih del z gosti iz Izraela. Njihov duhovni vodja, dirigent in obenem solist je violinist Shlomo Mintz. Izvedli so koncert za violino in orkester v G-duru št. 3 in simfonijo št. 29 v A-duru W. A. Mozarta. Koncert je bil prava poslastica za vsako še tako zahtevno uho. Kot violinist je S. Mintz pokazal poleg izredne tehnične prefinjenosti in kristalno čistega tona tudi muzikalno prefinjenost, občutek za pravo mero oz. glasbeni okus in poznavanje stila. V drugem stavku tudi globoko čustveno doživljanje fraze — skratka celovita umetniška osebnost. V simfoniji št. 29 v A-duru pa se nam je predstavil kot dirigent tudi z jasno in logično interpretacijo. Stilsko je MUZIKA JE BIZNIS Takoj ko je minilo leto, malo zatem, ko so proglasili lanske najbolj poslušane, najbolj presenetljive, najbolje prodajane bende, je Anglija doživela težkometalni šok. Med Madonno in Georga Michaela so na lestvice prileteli metalci. Saj ne more biti Bruce Dicksinson iz Iron Maiden: dajte mu hčero Jesus Jones: Janez Jezus res, boste rekli, mi pa vam svetujemo, da še malo korigirate svoj glasbeni okus. Letos se bo spet žagalo. LESTVE LP Spet ali povsem na novo na lestvah malih plošč: IRON MAIDEN - Bring Your Daughter... To The Slaughter ANTHRAX - Got The Time BANANARAMA - Preacher Man ROBERT PALMER z GILLY G - Mercy Mercy Me/I Want You Mozart že kar »problematičen« zaradi v bistvu enostavnih muzikalnih fraz, ki pa zahtevajo ravno pravo mero vsega: logike, okusa, zadržanosti, drznosti, liričnosti, dramatičnosti. Malenkost preveč »nečesa« je lahko za njegovo glasbo že neokusno ali kar usodno. Orkester je ubran, saj ga sestavljajo glasbeniki z visoko glasbeno kulturo. Recital opernih arij Ljubljana, 17. 1. 1991 Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je v dvorani Ljubljanskega magistrata priredilo recital sopranistke Zinke Aljaž in pianista Andreja Jarca. V akustično problematični dvorani sta v prvem delu izvajala pesmi Glucka, Kozine, Mendelssohna, Liszta in Schuberta, v drugem delu pa arije Dvoraka, Puccinija, Gounoda in Lebarja. Pevka razpolaga z bogatim in dramsko obarvanim glasom, ki v prvem delu, tudi zaradi njene šibkejše izrazne moči, ni prišel do polnega izraza. Njena domena je opera, saj je v drugem delu večera glasovno in izrazno pokazala več kot pri interpretaciji pesmi. Med najboljšimi bi omenila arijo Rusalke in Margarete iz Fausta Ch. Gounoda. Razen v ekstremnih višinah, kjer ima pevka nekaj težav, je glas izenačen in gibek, dikcija pa je jasna. Nekaj težav je bilo tudi z intonacijo - predvsem v prvem delu. Večer je ob odlični spremljavi pianista Andreja Jarca lepo uspel. X HOTEL PREBOLD PRIREJA v soboto 9. in v torek 12. februarja s pričetkom ob 20. un PUSTOVANJE Z LEPIMI NAGRADAMI ZA NAJLEPŠE IN NAJIZVIRNEJŠE MASKE. Za ugodno in veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel NOČNA IZMENA. ZA MASKA VSTOP PROST. Informacije dobite po telefonu (063) 723-311 j Spet avtoportret! JESUS JONES - International Bright Young Thing SILJE - Tell Me Where You're Going THE STRANGLERS .- Always The Sun STING - All This Time LUSH - Sweetness And Light REKLI SO CHER po ogledu filma Čarovnice iz Eastwicka: »Če bi me moj bivši mož tolikokrat nategnil kot me je Warner Brothers, se ne bi nikoli ločila.« C. C. DE VILLE o svojih sposobnostih: »Ne vem, zakaj Steve Vai potrebuje sedem strun. Meni zadostujeta dve...« DAVID LEE ROTH o razlogih razpada skupine Van Halen: »Zakaj bi moral ostati v bendu, kateremu je glavna preokupacija vsakodnevno štetje lastnega avto-parka?« RONNIE JAMES iz DIO o bivših sodelavcih Geezlerju Butlerju in Tonnyju lommi- ju: »Edino, kar sta kdaj dobrega naredila, je bil sendvič s sirom in šunko.« COZZY POWEL o drugih bobnarjih: »Kdor mora vaditi, ta ne zna ničesar.« LOKALISTI BRZE BANANE, Brze banane, kaseta, ORFEJ - RTH: Nedvomno je bil ta glasbeni biser izdan še na obeh preostalih formatih in verjemite mi, če bi poleg plošč, kaset in cedejev obstajali še kakšni komercialni nosilci zvoka in bi »Grad Zagreb« imel vsaj deset lastnikov reproduktor-jev le-teh, bi neki Tihomir Jo-kič, neutrudljivi direktor OR-FEJ-a, založil ta dolgočasen in srh vzbujajoč album tudi na tem formatu. O glasbi sami ne gre razpredati prav na široko, ker si več niti ne zasluži, nekakšen devetindvajsetkrat ppcukran klon Bajaginih in Čorbinih najslabših komadov, ki jo krasi smrtna žalitev (Besa!) Čobiju in Dordetu Novkovi-ču s kriminalno zgrešeno priredbo nepozabnega šlagerja Lola (kdo se spominja PRO ARTE?), pa naj oba to sprevidita ali ne. Če vam bo kdaj kruta usoda namenila poslušati BRZE BANANE in boste preživeli brez večjih funkcionalnih motenj,- lahko pisma z žaljivo vsebino pošiljate na naslov: ORFEJ, M. P. Radiotelevizija Hrvatske Dežmanova 10 41000 Zagreb PIVO OB MUZIKI Plešoča Amerika 1990: 1. TECHNOTRONIC FEATURING FELLY — Pump Up The Jam 2. BLACK BOX - Everybody Everybody 3. EN VOGUE- Hold On 4. SNAP — The Power 5. LISA STANSFIELD - All Around The World 6. MICHEL’LE - No More Lies 7. MADONNA - Vogue 8. SEDUCTION-Two To Make It Right 9. JANET JACKSON — Rhytm Nation 10. DEE-LITE - Groove Is In The Heart / What Is Love KONCERTI HOLY MOSES, ARTILLERY, HOWLIN MAD: 05.02 A KLAGENFURT 06.02 A WIEN 07.02 A GRAZ CINDERELLA SLAUGHTER: 04.02 MUNCHEN SODOM: 28.01 A WIEN AC/DC: 09.04 MUNCHEN OLYM- PIAHALLE GWAR & SUPPORT: 24.02 MUNCHEN JUDAS PRIEST & ANNI-HILATOR: 19.02 MUNCHEN 28.02 LJUBLJANA DAVID LEE ROTH B WARRANT: 08.03 MUNCHEN URIAH KEEP: 17.04 A LINZ 18.04 A WIEN 19.04 A GRAZ ZZ TOP: 16.05 NURNBERG MEGADEATH: 15.03 MUNCHEN MOTORHEAD: 11.03 MUNCHEN KREATOR: 30. januar LJUBLJANA FESTIVALNA DVORANA Kreatur: ukrojili vam bodo hlače ATROCITY so v Žalcu igrali 22. decembra. Šlo je za dobrodelni koncert za otroke poplavljenih družin. JOZAFAT Dojenček je vsak dan večji in raste, da je veselje. Tam okrog šestih mesecev starosti nekaterim že zraste prvi zob, ki je tako majhen, da ga komaj opazimo. Otroček že lahko in tudi rad ugrizne in tudi svojo priljubljeno ropotuljico vedno znova zažene stran. Nenadoma je odkril, da se lahko sam obrne s trebuha na hrbet in obratno, vsak dan je bolj krepek in že dviguje svojo glavico pokonci. Vse ga sili pokonci, oprijema se že ograjice in s pomočjo ljubeče materine roke se že za nekaj časa dvigne v sedeč položaj. Seveda v začetku samo za nekaj trenutkov, ker predolgo in prepogosto sedenje lahko pokvari dojenčkom hrbtenico. Tudi ravnotežje je še vedno zelo negotovo in med sedenjem se še naslanja na obe roki. To je zanj zelo naporna in važna doba. Pripraviti mora svoje mišice za pokončno držo in hojo, pljuča in govorilne organe pa na govorico. Zato se bo mnogo gibal, premetaval, kobacal in vzpenjal. Prav tako bo ure in ure ponavljal iste glasove in glasov- Dojenček ne skupine. Pri tem pa je najpomembnejše to, da se bo dobro počutil. Naj bo dobro nahranjen, snažen in suh, naj ima priložnost, da se giblje, vendar tako, da se mu ne bo nič zgodilo. Dojenček spoznava svet okoli sebe in tudi samega sebe. V tem času tipa in nosi v usta, kjer so nameščeni trije čuti: okus, vonj in tip, svoje prste, roke in, če je mogoče, tudi noge. V usta daje vse predmete, ki jih lahko doseže. Otipava jih, jih vonja in okuša. Vsako spoznanje bo naredilo nanj vtis in ga sililo, da se bo vtisu odzval. Tako se bo začel čudoviti senzo motorni potek, ki bo iz nerodne mase majhnega otroka izoblikoval izredno fin organizem in duševnost. Vse dojenčkovo duševno življenje temelji na tem, na dražljajih in odzivih. Zato ni nič narobe, če vtika dojenček različne predmete v usta in jih tipa, grize, slini, le da morata mati in oče paziti, da si ne bo naredil škode. Dojenček po naravi ljubi red. Njegova notranja ura se je naravnala že v prvem četrtletju in zdaj zvoni tako natančno kot budilka. Če se mati po njej ravna, si bo prihranila mnogo nevšečnosti. Vsak otrok ima svoj lastni ritem, svojo menjavo časa. Nekateri so utrujeni zjutraj, drugi zvdčer in če mati to dojame, bo imela največ miru. Tudi dojenček bo to dojel in se bo razvijal v miru in har- moniji odnosov med njim in materjo. Če mati doji, dojenčka privije k sebi in minute, ko se hrani, so zanj najdragocenejše. Vendar pa dojenčki niso stroji, ki so naravnani na uro in je potrebno prilagoditi tudi urnik hranjenja. Pametno ravnamo, če najdemo urnik, ki otročičku ustreza. Če ga mati hrani vsake tri ure, je razmak med obrokoma od dveh ur in pol do treh ur in pol. Nekateri dojenčki se vedno jokajo ob določeni uri pred naslednjim obrokom in je dobro, če mati ustreže njegovi želji. Če pa ta čas premakne naprej za kako uro in lepo spi, ga pustimo pri miru in ga ne budimo. Tako počasi preide iz šestih obrokov na pet pa tudi na štiri. S tem se dojenček navaja na red, ker ti naravni razmaki med enim in drugim obrokom tudi ustrezajo otrokovim potrebam po hrani. Zato je škodljivo otroka buditi za obrok, ker se bo tako in tako nekoliko kasneje zbudil sam in zahteval svoje. Spoštovati je treba otrokovo spanje in njegov lastni ritem. S tem mu zagotovimo umirjenost in notranje ravnovesje. Počasi se bo tudi navadil, da bo spal celo noč, tam od desete ure zvečer do pete šeste ure zjutraj. Če mati doji, je tudi njeno mleko prilagojeno delovanju otrokovih prebavil. Otrok izkoristi kar 95% sestavin mleka in materino mleko mu zadošča za vse potrebe NOVO NOVO NOVO NOVO KONZUM SINDI TRGOVINA POSEBNE VRSTE V CELJU, CENEJŠA OD DISKONTOV! Ne morete je zgrešiti, ker je v prostorih Samopostrežne restavracije v Gaberjih, (nasproti vojašnice na Mariborski cesti). - živila, suhomesnati in mlečni izdelki, pijače, čistila - lahka konfekcija, perilo, tekstilna galanterija, jeans program - mali gospodinjski aparati, zabavna elektronika, hoby program Velik parkirni prostor. Kupljeno blago vam bomo naložili v avto, večje količine pa pripeljali na dom. Vabimo vas že na prvi nakupni dan, ko bomo v ponedeljek, 4. februarja, ob 10. uri odprli KONZUM! Če boste kupec, vas bomo upoštevali pri žrebanju lepih daril. KONZUM bo posloval od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Ml NE ČARAMO, Ml VEMO KAKO! SEP d. o. o. Titov trg 4, Celje telefon: (063) 27-320 in za rast. Materino mleko prinaša otroku tudi precej protiteles, ki so prilagojene otrokovim potrebam za spopad z okužbami. Druga prednost dojenja pa je v tem, da vsak dan po več ur zbližuje mater s svojim otrokom in otrok se pravilno razvija tako čustveno kot razumsko. Z dojenjem, ki se stalno ponavlja, posreduje mati vsak dan življenje svojemu otroku in tega se ne da z ničemer nadomestiti. Ob ustaljenem dptekanju mleka dojeni otrok raste kot goba in prve mesece ne potrebuje drugih dodatkov kot nekaj vitaminov. Če mati doji več kot 10 mesecev ni nič narobe in poznam mamo, ki je dojila kar dve leti. Pri starosti dveh mesecev in pol ali treh mesecih lahko otročiček že začne uživati mešano hrano. Če se spreminja hrana postopoma, ne bo nobenih težav, postopoma navajamo dojenčka na stekleničko. Hitro se bo navadil na okus kravjega mleka. Ugotovil bo celo to, da je po dudi lažje piti. Vendar še vedno uživajo ob večernem ali jutranjem dojenju. V tem času vključimo v prehrano tudi zelenjavo, ki je že predelana iz neoporečne zelenjave in je v posebnih kozarčkih. S postopnim uvajanjem bo otrok laže osvojil novi okus. Poleg pomembnih hranilnih snovi vsebuje zelenjava tudi celulozo, ki uspešno uravnava pre- bavo in se s tem izognemo nadležnemu zaprtju. Otroček lahko dobi za obrok zelenjavno juho, ki je sestavljena iz krompirja, korenja, peteršilja in pora. Drobno sesekljana zelenjava se kuha počasi dve uri, tako da je popolnoma mehka. V začetku naj dobi dojenček le čisto juho, da se navadi na okus. Ko se po treh ali več dneh dojenček z novim okusom sprijazni in čisto juho dobro prenaša, mu lahko dodajamo tudi pretlačeno zelenjavo. Prvi dan mu damo eno čajno žličko zelenjave, naslednji dan eno več itd. Pozneje lahko zelenjavo izbiramo glede na sezono in pri petih mesecih starosti je lahko zelenjavni obrok že zelo pester. Dojenčka je potrebno navajati tudi na nemlečne beljakovine. Najprej mu damo pol trdo kuhanega rumenjaka, pozneje pa malo kuhanega beljaka. Pri beljaku ni odveč pazljivost, ker pri nekaterih otrocih povzroča alergijo. Ribe so čudovito, zelo lahko prebavljivo živilo, ki nikoli ne povzročajo težav. Najprej damo ribe z belim mesom, ki jih skuhamo. Tudi na sir ga lahko navadimo in na vse ostalo meso. Zelenjavni juhi najlaže dodamo košček teletine, ki jo lahko drobno zmeljemo. Meso dajemo otroku zaradi beljakovin in če hočemo poznati. primerno količino mesa, vzamemo 10 g na mesec starosti. Tudi sadje lahko uživa. S sadjem in nekaterimi mlečnimi izdelki bo otrok dobil mnogo pomembnih hranilnih snovi. Pripravimo mu čežano, zmečkano banano. Čežano skuhamo iz olupljenih sladkih jabolk ali hrušk in vse pretlačimo. V začetku naj dobi le kuhano sadje, pozneje pa tudi presno. Po sadju postane lahko blato tudi nekoliko redkejše in nekateri dojenčki imajo celo drisko. Če otrok slabo prenaša surovo sadje, naj rajši dobi čežano. Med sadjem, ki ga otročički dobro prenašajo, so banane. So zelo hranljive in vsebujejo veliko celuloznih vlaken ter čreslovin. Zato jih uporabljamo pri zdravljenju drisk. AVTO GREGORC TRGOVSKO PODJETJE (j. O. O. Zadobrova, ŠKOFJA VAS Telefon: + 063/31-780 Telefax: + 063/31-780 Prodaja rezervnih delov: - OPEL - NISSAN - ZASTAVA ter ostalo po naročilu Prodaja vozil NISSAN (staro za novo) Uvoženo olje VALVOLINE. 1 KOVINOTEHNA 1 I Izredna ponudba vseh | vrst ročnega orodja iz I uvoza po izredno ugodnih I konkurenčnih cenah! 1 1 | K nakupu vas vabi I PC ŽELEZNINAR | v Stanetovi 4. 1 ( NEMOGOČE JE MOGOČE! I 1 •••••e©© Konec naše prihodnosti Da je napisal hišno sporočilo, je moral uslužbenec nekoč storiti tole: vzeti kos papirja, ga vložiti v stroj, ga odtipkati, vzeti iz stroja, dati v kuverto in jo vreči v nabiralnik. Če ni znal dobro tipkati, je sporočilo narekoval tajnici. Nato je prišel hišni kurir, ki je odnesel pošto na zbirno mesto, kjer so jo sortirali in odpošiljali naslovnikom. Prenašanje takšnih hišnih sporočil je trajalo približno en dan in je zaposlovalo od štiri do pet ljudi. Če ste dandanes zaposleni v pisarni, ki je opremljena z računalniškim sistemom, storite, če želite posredovati enako sporočilo, tole: sedete pred terminal in v računalnik odtipkate sporočilo in imena naslovnikov. Nato pritisnete gumb »odposlati« — in to je vse. Če slabo tipkate, lahko na ekranu popravite napake, preden sporočilo odpošljete. Takšno pošiljanje sporočil ne vzame praktično nobenega časa, naslovnik ga dobi takoj, edino delo je »tipkanje«. Računalnik je torej bistveno spremenil komuniciranje v pisarni. Dejansko je težko določiti mejo med računalnikom in komunikacijo. Med seboj se povezujeta v novo obliko komuniciranja, tako imenovano elektronsko informacijo. Kjer so nekoč telefon, telegraf in radio vsak po svoje skrbeli za prenos človeškega glasu, besed in slik, kombinira zdaj elektronska informacija. V ameriških gospodinjstvih je že več milijonov osebnih računalnikov, ki odpirajo ne-slutene možnosti za pisanje, računanje in igranje. Manjši aparati tipa Apple ali Atari lahko nadomestijo tudi elektronski poštni sistem, če so priključeni na omrežje. V uporabi so že elektronske »črne table« in človek bo kmalu lahko pisal pisma sorodnikom na drugem koncu dežele, ga odposlal in dobil odgovor v nekaj minutah. Ljudje, ki žive v New Yorku ali Los Angelesu in skupaj pišejo knjigo, poročajo o določenih tekmah ali sodelujejo pri filmu, bodo lahko to počeli istočasno kljub veliki oddaljenosti - s pomočjo računalnikov. Toda to je le začetek. Osebni računalnik in TV sprejemnik se vedno bolj povezujeta v nov elektronski komunikacijski aparat. Tako se torej televizija, ki je bila namenjena na pasivni komunikaciji, transformira v elektronski terminal, s pomočjo katerega bo gledalec lahko dajal ukaze. Televizija tako postaja interaktivni medij. Ljudje bodo z njeno pomočjo lahko počeli marsikaj, plačevali račune, nakupovali živila, nakazovali denar na bančni račun, si ogledali kak star film itd. S pomočjo televizije bodo lahko izvedeli za akcijske in borzne tečaje, lahko bodo sklepali kupčije brez posrednikov, na primer, v dnevni sobi prodajali ali odkupovali zlato... Prevladujoča pa je ekonomska logika te nove tehnologije. Potem ko se je energija zalo podražila in je v sedemdesetih letih povzročila velikansko inflacijo, je zdaj seveda ceneje uporabljati elektronska komunikacijska sredstva kot pošiljati ljudi oziroma stvari po zraku ali cestah. Podjetja so se zavedla prihrankov, ki jih imajo, če se preusmerijo na elektroniko. Poleg IBM in drugih velikih firm je po Ameriki veliko manjših, ki imajo lastno komunikacijsko omrežje — vse od telefona do računalnika. Texas Instruments, na primer, lahko pošlje obvestilo ali informacijo prek svojih terminalov po vsem svetu za manj kot 5 centov. Takšna usposobljenost tudi zagotavlja, da bo obvestilo ali informacija prišla na pravi naslov. Pri poštninah do 20 centov (delo in papir, ki povečala stroške pisemskih pošiljk na več kot dolar, nista všeta), je seveda smotrno poslovati s pomočjo elektronike. Toda to še ni vse. Ker naraščajo cene letalskih prevozov, se vedno več poslovnežev odloča za »C« in »C« namesto za drage polete. S pomočjo računalnikov je mogoče v vsako konferenčno dvorano vgraditi sistem, ki povezuje avdiovizualne z elektronskimi komunikacijskimi mediji. Stroški, ki pri tem nastanejo, pomenijo le delček stroškov, ki bi nastali z letalskim prevozom udeležencev konferenc. Vsepovsod po Ameriki gradijo konferenčne centre, ki so med seboj povezani prek satelitov in opremljeni z velikim ekranom ali več manjšimi ekrani. Te'trenutno reklamira Bell Telephone System na televiziji. Ko bote kdaj vstopili v Marriot ali Holiday In hotel, vprašajte za sprejemnik s satelitskimi signali — hoteli obeh verig so namreč opremljeni s telekon-ferenčnimi centri. Ni daleč čas, ko bodo lahko udeleženci prisostvovali konferencam kar doma s pomočjo komunikacijskih naprav. Tehnološki pritisk, da bi kombinirali »C« in »C« (Copmputer and Communications), kot pravijo Američani, bo močno prizadel zaprt, nadzorovan svet komunikacijske industrije. Po desetletjih monopola, ki ga je podpirala država in varovala pred konkurenco oziroma močjo trga v zameno za dobre storitve, se zdaj firma Bell Telephone bojuje z interesi mogočnega IBM. Prav tako spoznavajo časopisne založniške hiše, da je njihov izkupiček od oglasov v nevarnosti spričo »elektronskih časopisov«. Enaka usoda čaka televizijske programe, ki jih ogrožata kabelska in satelitska televizija, ki prenašata prek anten v obliki krožnika v zasebne hiše svoje programe. (Dalje) KAKO PRITI NAJHITREJE IN NAJCENEJE DO SVOJEGA DOMA? Včlanite se v stanovanjsko zadrugo ATRIJ v Celju SZ ATRIJ vam nudi: - nabavo gradbenega in ostalega reprodukcijskega materiala za gradnjo vašega doma brez plačila prometnega davka - možnost obročnega odplačevanja nabavljenega materiala - izposojevanje opažnih elementov in podpornikov po polovični ceni - brezplačno strokovno svetovanje s področja gradbenih in instalacijskih del - pomoč pri iskanju izvajalcev - kreditiranje iz sredstev zadruge pod izredno ugodnimi pogoji - možnost vplačil pri naši blagajni - brez provizije POSEBNA UGODNOST ZA POPLAVLJENE: Včlanitev brez plačila pristopnega deleža - do 31. 1. 1991 Potrebno dovoljenje upravnega organa za sanacijo objektov po poplavi za Vas pridobi zadruga Najdete nas v Celju, Vodnikova ll/II Tel. (063) 25-612 Fax (063) 29-318 VETRINJSKA TRAGEDIJA Transporti iz Pliberka »Ko se je vlak v Celju ustavil, so partizani navalili na nas z naperjenimi puškami. Od povsod smo-slišali psovke: »Prašiče, k.. .e bele, ali boste izginile: Ali hočeš, svinja, da te takoj ustrelim?« Marsikatera trda je priletela v glavo, pleča in drugam, kamor je pač priletelo. Postavili so nas v štiristope. Na cesti pred nami so stali domobranci. Nekatere so vse otovorjene prisilili, da so tekali po cestah sem in tja. Med temi so bili stotniki, poročniki in navadni vojaki. Vsi.so morali takoj oddati opasače, potem pa je od nekod prišlo krdelo partizanov in začelo z nabranimi pasovi udrihati po fantih. Kar naprej so jih sramotili z »izdajalci, zločinci, belimi svinjami« in drugimi priimki. V to psovanje je naenkrat padel ukaz: »Lezi!« Domobranci so se zvalili v prah sredi ceste. Poljubljati so morali zemljo, z usti pobirati smeti, cigaretne ogorke in drugo nesnago ter vse Skupaj odnašati v jarek kraj ceste. Če je kdo imel nagnjeno glavo ali sklonjen hrbet, jo je že spet dobil s puško čez pleča. Redki so bili, ki jim ta dan ni tekla kri iz glave in od drugod. Jopiče so imeli krvave in tudi na hlačah so se jim poznale krvave lise. Nato so se spravili še nad nas ženske. Vse križem so kričali nad nami: »Ve svinje bele, izdajalke, zločinke — ali boste vpile, kakor ti hudiči tukaj!? Tudi ve ste izdajalke svojega naroda. Ali hočete tudi ve na cesto v prah? Udari hudiča!« In je padalo tudi po naših glavah in hrbtih. Kakor naši možje in fantje, smo morale tudi me vpiti: »Me smo izdajalke slovenskega naroda!« Cez čas je prišel mimo nas sprevod, čisto drugačen od našega. Spredaj so nosili napis: Živel Tito. V tem sprevodu je bilo tudi nekaj žensk; dobro sem videla, kako so nekatere med njimi jokale. Drugih gledalcev ni bilo. Nato se je razvil naš sprevod skozi Čelje. Partizani so vso pot kričali drug nad drugim: »Ženi hudiča! Naj svinje bele crknejo, če ne morejo več hoditi!« Ura je bila okrog poldne. Sonce je žgalo na vso moč. Bili smo utrujeni, lačni in žejni, nikjer pa niti kapljice vode. Ko smo se vlekli mimo umazanega potoka, nam rdeči oficirji niso pustili k vodi. Dva partizana sta se nas usmilila in nam prinesla umazane vode. Štiri dni smo bili brez vsake hrane, kljub temu pa so nas podili po cestah sem in tja, od časa do časa smo morali leči v prah in vpiti: »Mi smo zločinci!« Skoro vso pot smo morali peti domobranske pesmi, vmes pa so nas neprestano pretepali. Toliko smo trpeli, da smo vsi prosili, naj nas postrele, ker nismo mogli nikamor več. Od Celja do Teharja smo hodili več kot sedem ur, normalno pa se rabi za to pot eno uro in pol.« ★ O tej strašni poti nam pripoveduje tudi fant; ki je ušel smrti: »Na postaji v Celju so od nas ločili častnike in podčastnike, katere so začeli takoj pretepati, vojaki pa smo se morali postaviti v vrsto po štiri. Nato so nam ukazali leči na zemljo in jo glasno poljubljati. Medtem so čez nas žive pognali konje ter nas istočasno pretepali do nezavesti. Ko so se tudi tega naveličali, smo morali teči po celjskih ulicah in vpiti: »Mi smo izdajalci, mi smo banditi, mi smo bela garda!« Kdor je pri tem opešal, so ga brez nadaljnjega ustrelili in ga takoj odstranili s ceste. Ljudstvo pa, za katerega smo mislili, da je partizansko, je jokalo in vsi brez razlike so se zgražali nad tem divjaškim ravnanjem. V Celje nas je tedaj prišlo kakih 2.500 domobrancev in nekaj civilistov.« ★ Kako se je godilo transportu od 31. maja, smo delno že slišali. Peljali so jih preko Maribora in od tam v Celje. O poti od Celja do Teharja pa govori naslednji odstavek: »Proti večeru so naš vlak premaknili iz celjske postaje proti Teharju. Vlak je ustavil na kraju, kjer teče kak meter od proge z nj'o vzporedno kanal. Ko smo izstopili smo morali teči po tem kanalu. Partizani, ki so stali ob njem, so nas na vso moč pretepali s puškinimi kopiti. Nič niso gledali, kam je kdo zadel — po glavi, po hrbtu ali po obrazu — samo da je čim močneje priletelo. Mnogi so padli pod temi udarci s krvavimi in razbitimi lobanjami. Ležali so na tleh, ne da bi se kdo zmenil zanje.« ★ Še ena priča je, ki govori o mučenju med potjo. Vrnjena je bila 30. maja. Kot vsi drugi, nam tudi ta pretresljivo govori o poti do Teharja. V glavnem podaja svoja doživetja, kar je razumljivo, saj v tistih dneh ni bilo mogoče misliti na druge, ampak dostikrat le nase, iz njegove zgodbe pa se jasno vidi trpljenje vseh, ki so bili z njim. Med drugim pravi tole: »V Celje smo prišli 2. ali 3. junija. Ko se je vlak začel ustavljati, smo že slišali kričanje ljudi. Komaj so odpahnili vrata Namizno založništvo - računalniško oblikovanje knjig; časopisov, diplom, cenikov, plakatov, ... ^©[^(oGRAFd^, Celestinova 19, 63000 Celje Od rokopisa do predloge za tel.: (063) 128-624 ,isk- Nudimo tudi celoten računalniški inženiring. Naše storitve so hitre, kvalitetne in konkurenčne. ^'VVXXV\XXNVXVVNXWXNX\XXWVVNV\W\WV\V\W\\WVJ CISTERNE ZA KURILNO OUE Poleg 11 različnih standardnih velikosti vam lahko izdelamo tudi cisterno po meri, pridemo po potrebi izmeriti na dom in po ugodni ceni tudi dostavimo kamorkoli. Za nadaljne inf. pokličite 731-350. POSEBNA UGODNOST! 2000 lit. že za 5.000,00 3000 lit. že za 6.000,00 4000 lit. že za 7.000,00 Cisterne so izdelane iz pločevine 3 mm. KLJUČAVNIČARSTVO ZDENE VRBOVŠEK STRMCA '00 LASkO tj?'0 <,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx3 prvega vagona, smo zaslišali strašno pretepanje s koli in puškinimi kopiti. Jaz sem bil v tretjem vagonu, takoj pri vratih. Ko so se vrata odprla in sem zagledal partizane, ki so vihteli vsak svoje poleno ali puško, sem planil čez par tračnič, ki so bile med vlakom in pločnikom, poleg katerega so se ob živi meji postavljali krvaveči domobranci. Prav malo je bilo tako srečnih, da so ušli udarci*. Pri prvih dveh vagonih jih je šest obležalo; pobili so jih z enim samim udarcem. Sam sem jih videl. Koliko jih je bilo pri drugih vagonih, ne vem, ker so nas partizani in civilisti tako obdelovali, da nismo mogli gledati, kaj se godi okrog nas. Kakor od nekje daleč so se zaslišali zamolkli udarci po glavah in hrbtih. Posebni reveži so bili starejši, ker so bili bolj počasni in jih je komunist gotovo zadel, preden so bili čez tračnice. Ko je bil vlak prazen, pride komandant in tako divje zavpije: »Mirno!«, da takega glasu še nisem slišal. Razcapani, raztrgani in krvavi smo stali strumno in nepremično, da ob nobeni paradi nismo tako. (dalje prihodnjič) Pred tremi meseci in šestnajst dnevi smo slovesno pokopali teharske žrtve. Njihova grobišča še vedno skrunimo z odpadki. Doklej? AKCIJA NOVE DOBE STRAN UGODNIH PONUDB tHsržraH * Vabimo vas na specialitete TAJSKE KUHINJE vsak dan od 18. do 23. ure. Vsako soboto ples ob živi glasbi. Informacije po telefonu: (063) 723-311 S tem oglasom, izrezanim iz časopisa, imate 10% popusta za Tajsko kuhinjo HOTEL PREBOLD ’ ■ — ■ 1 —1 A ^ Mini Market in Vinoteka »ABAKS« Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje) VELIKA IZBIRA IN IZREDNO NIZKE CENE! Odprto od 9. do 22. ure vsak dan (tudi nedelje in prazniki). l **++**°++******++++++*+*+***************| ZLATAR MARIJA GUČEK VALVAZORJE.V TRG 8 - LAŠKO TRG 2 - RADEČE Ugodna prodaja: - zlatega nakita, - izdelava poročnih prstanov po naročilu ******************************************************* ' ^o&&=oocoo<>>occoc>sog<>so=os<>coscoc«coooop< ★*★★*★*★*★★★★*★★★★★*★★★*■★★*★★★** I TRGOVINA FRIZERSTVO Zdenka Podlinšek, Ul. frankolovskih Za vaš rojstni dan vam uredimo frizuro po polovični ceni v trgovini pa vam poleg akustike in kozmetike nudimo tudi kartice expres loterije in 3 X 3 OBIŠCTE AVTOODPAD ŠKORJANEC kjer vam po ugodnih cenah nudimo RABLJENE in NOVE rezervne dele ter odkupujemo poškodovana vozila ŠENTJUR, tel. 063/ 741-008 0=(&=00000000r>ocooo^ '^///////////////////////^^^^^ I I ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE 63234 PODČETRTEK TEL,063/828000 TELEX: 33819 TIG AT YU TELEFAX:063828 024 (i MESAS COMERCE d.o.o. Lokovica 15 c, Šoštanj telefon: (063) 854-233 Po konkurenčnih cenah nudimo: - karoserijske dele za vse tipe osebnih vozil - barve iz programa MAX MAYER in HELIOS - avtomobile iz p rog ra ma FORD in HONDA Iščete blago po ugodnih cenah ali atraktivne izdelke, ki jih ni mogoče povsod kupiti Prihranite si utrudljivo tekanje po trgovinah. NOVA DOBA je za vas zbrala najbolj ugodne ponudbe trgovin, lokalov in agencij na Celjskem. Preglejte jo in izberite. Odslej bomo takšno stran, stran ugodnih ponudb pripravljali vsak teden, saj vemo, da ugodni nakupi postajajo nuja. Z NOVO DOBO boste na enem mestu prišli do najboljših informacij o tem, kaj, kje in po čem lahko kupujete. Z NOVO DOBO najpreprosteje varčujete čas in denar! ZORA BOUTIQUS Titov trg 1 Celje tel. 33-843 moško, žensko perilo, bluze, srajce okrasne sveče, bižuterija, darila, izdelki iz uvoza UGODNA PONUDBA - MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE /////////////////Z//////S////////////// Ul. 29. novembra 24 tel. (063) 34-858 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo širok izbor MATURANTSKIH, BIRMANSKIH IN OBHAJILNIH fantovskih oblek. Obiščite nas tudi v prodajalni BUNNY v Nami BOUTIQUE ANJA NAMA LEVEC •S* 063/26-313 YU BOUTIQUE MONI ROGLA ‘E* 063/751-322 (int. 385) KOMISIJSKA PRODAJALNA IN PRODAJALNA NA DROBNO IN DEBELO MEŠIČ 63301 Petrovče LEVEC 56 -Tel. 063/27-100 $ ^ ‘E* 063/751-322 (int. 385) TeI- 063/27-100 |:---------a Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje I NOVA W DODA isce AKVIZITERJE I Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju I Bazenski kompleks »Terme« | Za našo deželo doslej edinstven bazenski kompleks velikosti 2800 m2, od tega 900 m- vodnih površin, nudi vsem ljubiteljem vodnih užitkov zares veliko izbiro. Podvodne, rimske kopeli, vroče vrelce, slap, bazen, namenjen otrokom, vodni prehod, ki omogoča plavanje iz notranjega dela kopališča v zunanji, prostor za počitek, del namenjen nudistom, solarij, finsko in turško savno ter prikupen »Bikini bar«, kjer se obiskovalci lahko odžejajo. Temperatura vode se giblje med,30 in 36° C. TERME SO ODPRTE VDAK DAN od 9. do 20. ure %/////////////////////^^^^^^ 1 NOVA W DOBA r NAROČILNICA Ime................................. priimek............................ naslov.. ............................................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite..............izvodov. ^ (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika ■v'!, Ir'-! MALI OGLASI IV'--* PRODAM dve omari za predsobo. Tel.: (063) 34-509 UGODNO PRODAM surf Burja in prtljažnike za srf, smuči in prtljažnik za prevoz prtljage. Tel.: (063) 35-822 PRODAM mehansko stiskalnico za papir ali usnje (20 ton) (cena 3.500 DEM) in industrijski šivalni stroj - verižni vbod za 1.500 DEM. Krašek Alojz, ZG. Rečica 22 Laško PRODAM mehanski pletilni stroj »Kaiser avtomatik« s pokrito mizo in osnovnimi dodatki. Možne eventualne osebne inštrukcije o strojnem pletenju po dogovoru. Cena: 1.200 DEM v dinarski protivrednosti. Informacije: vsak dan od 17. —20. ure na telefon (063) 858-815 UGODNO PRODAM pohištvo, dnevno sobo, sestavljivi program, dobro ohranjeno. Tel.: (063) 713-965 PRODAM nerabljeno termoakumulacijsko peč AEG 3. Tel.: (063) 35-822 PRODAM - 3 frizerske haube (stenske), betonski mešalec in pralni stroj Gorenje - star 5 let. Tel.: (063) 39-755 OKREPČEVALNICO »TINKA« V CENTRU Velenja, prodam. Lahko tudi pol. Dobra lokacija - velik vrt. Plačilo - lahko kredit. Tel.: (063)853-936 do 8. ure in od 20. —24. ure. Golčar Kristina, Ul Vr-njačke banje 1/6, Velenje. IŠČEVA STANOVANJE v Celju ali bližnji okolici. Sva mlad par in končujeva študij. Kličite prosim, v petek, soboto ali nedeljo na tel.: (063) 38-777 PRODAM Lado Rivo 89, levi blatnik za Lado 84, zobčenike in verigo -v gume 145x13, vse novo. Prodam tudi 5001 jabolčnika in teličko 8 tednov. Šumer Franc, Proseniško 20, Šentjur UGODNO PRODAM lesene police za trgovino, nakupovalne košare, hladilno vitrino in numerator. Tel.: (063) 39-930 MOTORJ A — Tomos avtomatik letnik 1987 (izvozni model) prodam za 560 DEM in letnik 1985 za 220 DEM. Hrastnik Ivan, Tabor 18, Tabor PRODAM 120 basno harmoniko Melodija (zelo ugodno), Korg A3 multiefekt, Roland super Cube 60 W, Ibanez Ro-adstar električno kitaro. Sotlar Stane, Ljubljanska 54, Celje UGODNO PRODAM glasbeni stolp znamke Visonic, model 5002/5003/5004/5009. 2x80 W na daljinsko upravljanje. Cena samo 700 DEM in ojačevalec 2x116 W (200 DEM). Tel.: (063) 741-974 MATURANTSKO OBLEKO št. 36 (Boutique Dana - Žalec) - ugodno prodam. Tel.: (063) 882-183 (popoldan) MOTORNO KOLO BMW 250 cm3, letnik 1952. prodam ali zamenjam za videorekorder. Tel.: (063) 713-967 UGODNO PRODAM popolnoma nove smuči (150 cm) z vezmi Salomon 347, smučarske čevlje Alpina št. 38 in globok otroški voziček. Tel.: (063) 28-758 (popoldne) PRODAM hidravlično stiskalnico (stanco) do 10 ton. Tel.: (063)851-326(od 19. uredalje) ZAPOSLITEV - kakršnokoli, redno ali honorarno, iščem. Sem mlad, ambiciozen fant s srednješolsko izobrazbo, a žal brez zaposlitve. Informacije na telefon: (063) 744-192 POSLOVNI PROSTOR V VELENJU - 30m2, IV. faza, začetek obratovanja januar--1992. Prodaja, najem, cena, predplačilo — vse po dogovoru. Tel.: (063) 856-906 KUPIM Citroen Diano 6 LC od letnika 1980 dalje Tel.: (066) 32-617 ali (063) 29-743 (po 19. uri) PRODAM Lado Rivo 1300, letnik 1989, registrirano do 19. 1. 1992. Tel.: (064) 39-432 PRODAM gradbeno barako 3x5 m. Tel.: (063) 36-160 (popoldne) V NAJEM ODDAMO manjši poslovni prostor v Grižah (center) za mirno obrt, skladišče. Tel.: (063) 713-151 OPREMLJEN LOKAL v Hrastniku, 15 m2, primeren za boutique. Odlična lokacija. Tel.: (0601) 22-492 PRODAM seno in otavo — večjo količino. Šumer, Ljubečna 54 Škofja vas KUPIM PARCELO v okolici Celja. Jošt Zdravko, V. Vlahoviča 40, Velenje PRODAM FIAT 126 P, letnik 1983. Ogled možen popoldne ali informacije po telefonu (do-poldne):(063)31-l 12int.292. CinglFranci, Tomaž 5, Vojnik VINOGRAD v izmeri 9-10 arov klasičnega nasada s kletjo, inventarjem in bivalnim prostorom, prodam. Nasad ima 800 trt ter je v neposredni bližini Sevnice. Informacije po telefonu: (063) 858-000 CARANTANIA išče bobnarja. Marcel Vovk, Na otoku 11, Celje. Tel.: (063) 38-350 in (063) 28-505 PRODAM hladilnik Gorenje, pralni stroj Gorenje in kuhinjske elemente Marles. Tel.: (063) 852-094 VESPO PX 200 E, rdeče barve z veliko črne dodatne opreme, ohranjeno, prodam. Tel.: (063) 855-486 NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, brez rodovnika, prodam. Samci 2.700,00 din, samice 1.000,00 din. Starši rodovniški. Tel.: (063) 34-758 V ČASU DOPUSTA ali daljše odsotnosti vam varujemo vaše imetje in poskrbimo za hišne prijatelje. Ponudbe — Steber-nak Boris, Prebold 87, Prebold CAMP PRIKOLICO, Adria 450, ugodno prodam. Tel.: (063) 852-493 DELO NA DOM - sprejmem. Imam prostor in prevoz. Tel.: (063) 731-245 DVA FANTA: 180/23 in 170/ 22, iščeta dve dekleti (18-24), lahko prijateljici, ki bi ju naučila plesati oz. bi skupaj obiskovali plesni tečaj, iz Celja ali okolice (imava lasten prevoz). Naslov: Podvornik Tomi, Lo-krovec 37, Celje. Tel.: (pri sosedu) (063) 36-949 (po 19. uri) UGODNO PRODAM novo peč za etažno ogrevanje 23.000. Cilka Kregar, Vrunče-va 25/c, Celje CltROEN BX 16 TRS, letnik 1986, (22. december), prodam za 16.000 DEM (v dinarski protivrednosti). Tel.: (063) 755-207 V PETEK 18. 1. 1991 je prišlo v Klubu do zamenjave črnega plašča (Mara), v plašču so očala. Tel.: (063) 34-226 VUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam za 7000. Tel.: (063) 821-227 KUPIM dobro ohranjen Opel Kadett 1,3,1,4 (5 vrat) ali Ford Escort 1,3,1,4 (5 vrat) s katalizatorjem (po možnosti) - starega do 3 let. Tel.: (063) 38-030 UGODNO PRODAM rabljene dele od Poloneza 1500, vse razen motorja. Tel,: (061) 850-872 (popoldan) VESPO PX 200 E, letnik 1987 (avgust), odlično ohranjen, prodam za 21.000,00 din ali zamenjam za manjši avto. Tel.: (063) 741-562 GORSKO KOLO, 18 prestav, staro 6 mesecev, prodam za 3.000,00 din. Tel.: (063) 770-068 KUPIM TRAKTOR 35 KM na dva pogona še v dobrem stanju. Plačilo po obrokih. Stane Operčkal, Lindek 12, Frankolovo PRALNI STROJ - nov, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-348 (popoldan) FREZER ZA LES - delovna plošča 60x60 - prodam. Marko Ranzinger, Petrovče 227, Petrovče PRODAM ventilator »Klima« 4 W za dosuševanje sena, dobro ohranjen. Cena 11.500,00 din.Tel.:(063)713-374(od 14. ure) PRODAM kravo s teličkom in brejo telico, parcelo za zidanico na lepi sončni legi. Franc Polak, Pepelno 19, Šmartno 'v Rožni dolini HONORARNO DELO na do mu ali pri zasebniku iz okolice Velenja, iščem. Tel.: (063) 850-344 PC/XT RAČUNALNIK - 8 Mhz, 640 Kb, 21 Mb disk, monitor Samsung, miška + nekaj literature + programska oprema, izredno ugodno, prodam. Tel.: (063) 36-166 PRODAM KUHINJO Orhi deja Marles 210 dm s štedilnikom. Prodam poceni, možnost tudi kredita. Ogled popoldne ali nedelja. Golnar, Čopova 3, Žalec DVE OMARI za predsobo, prodam. Tel.: (063) 34-509 AUDI 80 LS, avtomatik, letnik 1981, uvožen 1990, registriran do 18. L 1992, prodam. Cena 10.000 DEM v dinarski protivrednosti.Tel.: (063)711-436 (Bojan) LADO NIVO, dobro ohranjeno, letnik 1987 (december), registrirano do konca leta 1991, prodam. Alojz Fijavž, Skomarje 71, Vitanje ŠKODO 105 L, letnik 1980, registrirano dp avgusta 1991, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi gume 145x12 s platiščem za . letni profil. Anton Božič, Po-ženelova 7, Laško ZASTAVO SKALA 128/55, letnik 1989/3, z dodatno opremo, prodam. Tel.: (063)31-593 (dopoldne) in (063) 34-939 (popoldne) PRODAM 2 gumi s platišči 165/13 za Lado, glavo motorja in sprednji del izpušne cevi. Tel.: (063) 714-191 PRODAM starejšo spalnico z vložki za 4.500,00 din in plinsko peč (rabljeno eno sezono). Tel.: (063) 24-777 PRODAM poročno, dolgo, belo obleko za nosečnice. Tel.: (063) 33-146 UGODNO PRODAM novo raztegljivo kuhinjsko mizo s šestimi stoli in peč na olje Emo — 5. Krušič, Kersnikova 6, Celje. Tel.: (063) 24-774 PRODAM novo, še ne rabljeno, peč kamin Tobi in raztezno posodo 35 1 za centralno peč, po ugodni ceni (35% ceneje). Jože Mernik, Laze NFI, Dramlje GOBELINE ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne. Delam jih tudi po naročilu. Pirc, Kvedrova 33, Šentjur TIPKAM hitro in poceni - vse vrste tekstov, vključno z grafi. Tel.: (063) 39-503 ZAMENJAM STANOVANJE, enosobno, centralno ogrevano, v pritličju na Otoku v Celju in v neposredni bližini doma upokojencev za primerno večje. Telefon 36-334. MALI 0GUSI ZASTONJ KUPON 1 Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne obljavljamo brezplačno. ■s* : ZASTOPANJE TUJIH FIRM Aškerčeva 13 tel.: (063) 714-211 LK d.o.o. Vabimo Vas, da nas obiščete v naši novi trgovini v hotelu ŽALEC. Nudimo Vam izdelke priznanih znamk. - TV aparate - video - Hi-Fi - satelitske antene - radio aparate z uro in brez.. Vivitar — fotoaparate, objektive in fleše — daljnoglede, pribor za leče — video kamere — stojala za fotoaparate in videokamere — čistilne kasete za videorekorderje in videokamere Poleg kakovostnih izdelkov po konkurenčnih cenah, Vam nudimo tudi ugodbe plačilne pogoje. Za naše izdelke zagotavljamo servis in enoletno garancijo. 31, Ril, Oven 21. 3.—20. 4. Ne prepuščajte se fantaziji in opustite vsakršne sanjarije. Kar menite, da bi morali povedati partnerju, ni vredno besed. V poslovni zadevi bodite brezkompromisni, ne popustite. Srečne številke: 5,16, 24, 25. Bik 21. 4.-20. 5. Ne razglabljajte o težavah, ki vam jih bo naredil doslej dobro misleči prijatelj. Preden boste prekinili odnos, se z njim pogovorite in razjasnite ozadje. Pazite na zdravje. Srečne številke: 7, 18, 19, 34. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Vse bo uglašeno. Razmišljali boste, ali bi novo partnerstvo utegnilo biti trajno. Ne delajte iz vsake muhe slona, sicer se bo zgodilo, da boste na koncu v življenju ostali sami. Srečne številke: 8, 17, 40, 44. Rak 22. 6.-22. 7. Ničesar ne obljubljajte, četudi je trenutno videti uresničljivo. S tem se boste izognili blamaži, ob kateri bi vaši nasprotniki uživali. Previdnost v prehrani in prometu. Srečne številke: 13, 19, 22, 38. Lev 23. 7.-23. 8. Vaša občutja so trenutno nestanovitna, zato bi bila modra kakšna spontana odločitev. Počakajte, da boste notranje mirni, ušlo vam tako ne bo ničesar. Nevarnost grozi v športu. Srečne številke: 4, 30, 33, 37. Devica 24. 8.-23. 9. Za človeka v svoji bližini se boste morali bolj potruditi, če ga hočete pridobiti. Predvsem naj bi bili pogovori vsebinsko manj površni, s samim šarmom ne boste nič dosegli. Srečne številke: 6, 12, 20, 29. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Bežni flirt bo v vaše življenje prinesel spremembo, da bi bilo iz nje kaj več, bo odvisno samo od vas. Toda ne igrajte se s čustvi drugih, če se nočete opeči. Ne potujte. Srečne številke: 9, 17, 18, 38. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Manjši problem, ki vas je zelo obremenjeval, boste kmalu rešili. Zasebno in poklicno bo ta teden šlo vse kot po maslu in nimate se česa bati. Ne zaupajte vsega neki osebi. Srečne številke: 12, 13, 15, 48. Strelec 23. 11.—21.12. Če si hočete prihraniti jezo, ničesar ne odrivajte na stran, celo ne malenkosti. Kaže, da se boste odločili za zdravstven poseg. Zelo pazite na denarnico in pretehtajte izdatke. Srečne številke: 5, 7, 14, 41. Kozorog 22. 12.—20. 1. Poslovno bo teden uspešen, zato se morate stvari lotiti takoj. To velja tudi za kupčije in pogovore z uradnimi osebami. V zasebnem življenju bo zelo zaškripalo. Popustite. Srečne številke: 2, 21, 34, 35. Vodnar 21. 1.—19. 2. Zadnji čas je, da nekomu natočite čistega vina, že tako ste preveč odlašali in zavlačevali. Tudi denarno skušajte zadevo speljati do konca, da ne bo razočaranja in stroškov. Srečne številke: 1, 3, 26^ 47. Ribi 20. 2.-20. 3. S partnerjem bo veliko težav, ki jih skušajte premagati s strpnostjo, sicer si boste zapravili še zadnjo možnost. Ne pozabite, da je mogoče vse začeti znova. Pozor na cesti. Srečne številke: 12, 20, 23, 32. STRAN 24 NOVA DODA FOTOREPORTAŽA Spiritualisti v Celju »Premalo prireditev, premrtvo je v Celju,« razmišljajo mnogi in še kako prav imajo. Kljub temu pa je prejšnji teden bil neverjetno živ. Na plan so prišli še zadnji celjski hipiji (še stare gospe so bile navzoče), ki so se v Narodnem domu poduhovili s skupino Hare Krišna. Prvo presenečenje-vstopnina 100 din. Omamne vonjave kadil in polna dvorana v pričako- vanju in končno Sačinandana Swami, direktor za verske študije v Heidelbergu v Nemčiji. Svetovno znan poznavalec indijske misli in organizator podobnih srečanj Hare Krišna po svetu. Neznana glasbila in neznana glasba. Skupina Nityananda. Pričaran je bil duh starodavne indijske spiritualne glasbe. Nekaj popolnoma novega, zanimivega in dobrega. Predavanje. Odnesel ni verjetno nihče ničesar, zanimivo pa je vseeno bilo. Sačinandana Swami je pač eden najpomembnejših poznavalcev indijske misli in njegova duhovitost in humornost je marsikoga pripravila do smeha. Njegova mehka angleščina je bila lahko razumljiva, tako da prevajalec kljub dobremu delu ni imel pretežke naloge. Aktivna pavza z vegetarijansko hrano. Koščki neznanih oblik in okusov so našli pot do ust ali pa do najbližjega smetnajaka. Kakor je pač komu ustrezalo. Mišljeno in organizirano je bilo dobro, vsak si je pač izbral svojo pot. Ljudje niso odhajali domov, kot se to dogaja celo v slovenski skupščini, temveč so počakali še na potovanje skozi spiritualno Indijo, seveda samo na diapozitivih. Sitar in kadila so naredili svoje in obujeni so bili hipijevski časi. Razumu nedostopna lepota hramov in svetišč se je vrstila na platnu in misli odnesla daleč, daleč od Indije. Zopet presenečenje. Skupina Nityananda je preizkušala glasbeno nadarjenost poduhovljenih Celjanov. Najprej so plaho in boječe, na koncu pa strumno in veselo vzklikali in peli Hare Krišna. Naučili so se še plesnega koraka: leva noga k desnemu stopalu in nazaj in desna noga k levemu stopalu in nazaj. To je vsa umetnost. Poduhovljeni in brez lažnega ega so spiritualisti odšli domov. Najbolj zaneseni so si zapomnili še naslov: Titova 170, Ljubljana, kjer se sestaja hinduistična skupnost in kjer se lahko dobi še več spiritualne literature. Sto dinarjev le ni bilo zastonj: vsak je namesto vstopnice dobil knjigo zakonov človeštva Šri Išopanisad v slovenščini, pa še namalical se je po vegetarijansko. Primi me za roko Mladi tudi v Celju zdravo in aktivno preživljajo čas zimskih počitnic. Odprta so vrata ŠRC Golovca, ki nudi aktivnosti, kot so plavanje, kegljanje in igranje namiznega tenisa. Brezplačno. Mladi množično obiskujejo tudi drsališče. Smučišča na Celjski koči in Svetini bodo pripravljena, če bo kaj snega.