ER 2007,št VSEB!NA RAST št. 5(113) LITERATURA Poezija Zagraditi smo se 436 Marica ŠKORJANHC Odhajam 456 Vsakdanjosti 458 Besede 458 Večer v zeieni četrti 458 Mavrični zublji 457 Zastajati j e 457 Potrebujem te 460 Smiljan TROBIŠ Pomiad 460 Čoh 460 Večer 460 tihožitje 461 Gorjanci 461 Molk, kot zlato težak 462 Matej KREVS Navzdol, z vrha peščene ure 462 Gazeia tnrtve ljubezni 463 Dedov vrtec 464 1 ranči ŠAEI Aforizmi Aforizmi 460 lože SIMČIČ Proza Hugo 470 Stane PEČEK Solze za Tilna 476 Jože SEEJAK Duše se vračajo 478 Anica ZIDAR KULTURA Matematika v Valvasorjevi knjižnici 484 Stanislav JUŽNIČ Vojvodinja ViridaVisconti 406 Nataša POLAJNAR 1 RELIH Japodi 500 Janez WEISS NAŠ GOST Na rokovo v Brežice 508 Mateja IIABINC Svoji preteklosti se ne morem iti nočem odreči -Pogovor z Markom Bulcem 517 Ivan GREGORČIČ Novomeški likovni dnevi 538 Jasna KOCUVAN DRUŽBENAVPRAŠANJA Lokalne volitve županstev na Dolenjskem leta 2006 544 I ranci ŠAEI ODMEV! !N ()!)Z!V! Vizije med realizmom iti abstrakeijo 540 Tatjana PREOEkOBE Brigadirji in vozički 553 Tatjana PREG), kOBE )'o ogledu Mačjega plesa 555 Sonja ROSTAN /a dolgo življenje 556 Jože ZUPAN /a sončno šolo 558 Jože ZUPAN Sanjanje 550 BarieaSMOUU Prepovedka o močni ženski 560 BarieaSMOI.E kraj, ki nikoli ne spi 561 Bariea SMOLE Zaznava pesniške zbirke Bogdane Namestnik 563 ! ranei ŠA) ! Talisman 565 Mariea ŠkORJANEG OKA!)!VO ZA POZNAVANJU KONSKKVA ! ORS! VA Zgodovitia iti razvoj konservatorstva (4) 568 Marinka DRAŽUMIdOČ KRONtKA Maj-julij 2007 582 EidijaMARkEEJ NASEOVNKA: Žarko Vrez.ee: DO l ik, akril na papirju. 40 x 30 cm. 2007 Rudi Henetik: NRW Dld III Št 1-iV. .16. črna kreda, svinčnik, akril in kola/ na lesu. 60 \ 20 \ 5.5 etn. 2007 RAST - L. XV!!! ! MHr/čH XA///;////?cc' G7/1 D/L/ AM D A7: Z77///777///7 .s'77777 sc, V.S7/A S' .SS'77/77 S'.S'77A7/7777/77 Z//777//777, v /c.sc/777 .ŠA77/777/77C77 V77/*/777.s7 C 7Z7*Cz//777777777 /777/A/77. ,š'c //77Z7/ .SC/C /77 7/777//C7777 z/cA77/V /77C7/ 7777.Š77777 7777/^777777 A/7/ A7*77/A77 Ž7V77/. MC77.S7/7 777^77*7777777 77 ^7777, Z 7*77Z/?/CT/77777 7777 .S\'C/77 /7'77//č'77, .S7777777 Z 77 7777.S /^77CZ7///77 /7/7CC, .S7777777 Z77 7777.S /c/77/77 777C/7///7 V .S/7/C/77 CVC/77C/// .S'7777 C777C 777 /7*7. Z/7/(7'777/7 / 7 .S77777 .SC. 77/l 77C7/C//77/7 /777.S/77.Š7777777 /7'7CC/7*/777.sAc V7ZC 77// 77/777/77777C /7C.S/777 .S77/777777777/*/VcCV, /1CŽ7777 /777^/c7/7777777. A77/ /C 7777VC//77 7777 ////Ž77/C777 Vz/7777/77. /77*Cz/77*/Ž777 Z 77 / 77/C S7777*// /77 ,t//'77Z77 /77*C^7777/77777/7. ,4 7777 .S 77777 .SC ŽC Z77/77*777//// S' S'V'77/ 77 .š'A7'7/777/777'77 S'777'T777.S/. V.S77A Z77.SC 777777CV7777777 .Sl'77/C 77CZ7777/7777 /77S'7777/C 777 V.SC Z/77 /C A .S7*CČ/ /77 / 77 /////Cč" 777/ 7777.S. D/)//A/lW /'77.s/77S'//77777 .SC 777/ S'.Sc/? SS'77//7;-//7//77 7/7777777Č7/. 777/ A/ 777CŽ//77VC /C.SC77C A77ČC, 77CZ77A7777.SA//7 A'7'.ŠCC777'CV. 77.S/777V77777/7 Z 77777A77/77. 777/ 77C7/77/77A77/C777/7 /77.S7 /77'C/777VC7/7777C/^77 77777/C7'777C//77 777/cA'77. 777/ 7*C/77/.šAc S/7 C/7C, 777/ /7*77777777' 7777 S/7*77/777. ŠT.5(!)3)()KT()HHR2(}<)7 L!TERATURA Marica Škorjance v/Zr/f.sAc A/j c z /A*r/A///7/// r/A/7/ /7/ .s' .sZr/Z/r/ //Z///'r///r/ Z/7/Z/cz/7//r/. r/A ////'r/Z)/;c Ar///////7c ///cž/7///*//c z r/Ar/A/7/7// A//Z//7//'r/ A? s7/'r/Z/r/t/ //// Ar/Z/Z/, .s s7c/7//////, A/ //A //r/A/'/rr//'r/ A/,sc/ / z//////*zZc vZr/^c c/A .s rce"/. .S ///'//////"AŽc/////// /7f/^/////Z , z/vtA/7/A v Ar/žr/ /Zr//////cc^// z///'er/. A*r/.sZ//t'Z/7//// .sc .s ///*vr/ //c.s7////r/. s' ///iv/ zr/Z/;/AZ/c77r/.s7/'r/. A//'///'c s//Z/7cZ A/A SV7///C s/////r/ /?// //////Z s7/'r////. /A/ //ZZ//////ZZ/ v r/Z/Zc/ZcZ/Z/ //Z//A7/C//Z/ ž/Z//r/ ///'//rZc/Z/c A/ ///r/Z/r/A/rc v.s/ ///Z///Z/ /7/ //r/Ar/AČA/ s' sV/z/Z/zsA/Z/ /zr/.šr/Z/ r/Z/ c/s/A/AsA / //Z/ r/Z/ Z7Zc/.s Ac/// /czc/*// Ar/Zž//r/.sA/r/ r/Z//c/Z ZZ/zr//r/ Ar////7' z/z/zrcžcA/ s' /Zr/t/zc Ar/cZ/c v z//.sc/7/c///Z/ .sr/Ar/Z/ sc s Ar/z/ ///'.s /c ///c/r/Ar//'r/ ///*r/.sr//AC sA/ zsv/r/s// /'/Zece žr/^jc //Z/r//7//r/ ////AčA///// //r/ ///'r/////7/r/rZ/ r/Z/rr/c/ ///r//*77r//.sAA// rZerAr//// .S/cr/ZAc .sc /*//z////7r/ž///c/'r/ /7/7 /'/7/7//7//Z/7/.ŠA/Z/ A//A//7//A z//.sZr///Z r/rZ.sZ/Ar/S'r//r/ Z//////C ///Azr/.sc V /7C.s Ar//7/77/A V7 .S7//A //Zr/c/Z A/ rZr/Zr;r/t' Z vz//'r//7/r/ //r//7r/s7/7'vr/.s7/r/ Ar///cZ/ A/ /A/ZAc/r/ A/////C/7 s' A/ r/.šAc//; //r//Zzc///Z/7/ /7/ A' .s / Zc .še Z//CZ/Z//.ŠC/7 s7r/Zr/^////7 V .SV//// A//ACA/ /7/'^/A//r/.s7/ ,S7/ Ae'A7'/AT rr/7/' A/z/ AA///A/ A7/7/A7'//7/. AN Ac.sc/A' s /////////A/T'/// /7; z/A////// /f;/A////. A77 Az'A7'/A' AN/ /////Z////7/AA/ ,7;//A///////'/' /7/ ANANčA'. A/ Af //A/C/A/// S7 ///N V /A/77/Z A/Y7^//. AN A^ANc/t'. NA/fNCNN S' A//'^///777 /'7/A7'S7/7/Z. /7/ A/'A7'/A', 777A'/7' V' f/////77 /7? AS'/Az. AN A7'A7'/A'. /A/// A/ A/7 A(.7/, /A/ A/ /z /A/A'/ A'//// ////c////. //7 Alincarnim polimetrom« je sešteval, odšteval, množil, delil in kvadriral,^ za zaključek pa je s /77777/77777797-77/7777777 računal sinuse pri reševanju problemov trigonometrije, geogratlje, gnomonike in astronomije. Kircher je zamisel /77777/77777797-7777777 nadaljeval z r//-g77/7//-77777777 in njegov opis znova prepustil v objavo svojemu učencu Schottu. Ob Kircherju in Schottu je tudi jezuit Curtz igral pomembno vlogo na habsburškem dvoru. Predaval je matematiko in filozofijo v Ingot-stadtu. nato pa je zapovrst jo držal rektorskr/ palico v Eichstadtu, l .u- Stanislav.!nžii:č MATLMAT!KA VVAI.VASOR.II V! KNJIŽNIH X (ir/chien. I67S. 53: Schott. 1661 KUI.UJKA Rast 5 / 2007 zernu in Neubourgu. Pred smrtjo seje od teta 1659 do 1669 posveti) predvsem objavljanju psalmov. Nadaljeval je delo Tycha Braheja in se posebej izkazal z raziskovanjem Lune, kjer krater še danes nosi njegovo ime. Leta 1666 je objavil Tycho Brahejevc meritve, leta 165 I in 1654 pa je v Munchnu priobčil Cesarsko matematiko za zabavo Ferdinanda UL: Valvasor je kupil Seliottov ponatis (1662), posvečen Lcrdinandovemu trinajstletnemu sinu Karlu Joselu, nadvojvodi Avstrije, Štajerske, Koroške iti Kranjske. Pred naslovnico so angeli plesali okoli okrašene črke L, začetnice imena ob Schottovi izdaji že pokojnega cesarja. Curtz je v Cesarski matematiki opisal srebrna sorazmernostna šestila, ki jih je Galilei pred letom 1610 poslal na dunajski dvor Ferdinandovega očeta. Galilejeva posrečena poslovna poteza je gotovo prispevala k priljubljenosti tovrstnih naprav pri tias, saj so deželni glavar Voli Turjaški, Valvasor in ljubljanski jezuiti nabavili številne knjige o soraz.mcrnostnih šestilih ali podobnih analognih računalih. Kirchcr je končno celo izdelal podobno računalo z navodili za Karla Josefa; s svojim nasprotnikom ni neposredno sodeloval, temveč se je sorazmernostmi! šestil loti) komaj po Galilejevi smrti. Konec leta 1655 je Kochanski na begu pred rusko zasedbo Vilna obiskal Schotta v Wurzburgu; narisal mu je slike za A/og/o /////ve/*\o//.s, ki sta jo kupila tako Volf kot Valvasor. Schott je k svojemu C///.s/a ///o///ewo//c//.s leta 1661 dodal na koncu uvoda dve strani pesmi hvalnice svojemu delu izpod peresa Kochanskega, tedanjega profesorja matematike v Mainzu." Leta 1662 je Schott v Cesarsko matematiko vstavi) nepaginiran predgovor s skoraj dvema stranema Ko-chanskovc hvalnice matematiki ob posvetilu Ferdinandu UL, ki mu je Curtz posebej namenil prva poglavja »Genija« aritmetike, algebre, geometrije in civilne arhitekture. Ferdinandovemu sinu in nasledniku Leopoldu L je ob geometriji posvetil še astronomijo, poligralljo in vojaško arhitekturo. Ferdinandovemu bratu, nekdanjemu regentu nadvojvodi Leopoldu Wilhe)mu, zaščitniku nadvojvode Karla Josefa, je posvetil glasbo, optiko s poudarkom na Galilejevih meritvah Jupitrovih satelitov in astrologijo. Za posvetilo mlademu Karlu Joscfu so tako ostali še magnetizem, gnomonika, mehanika in poezija. Šele za številnimi posvetili je Curtz napovedal naprave, kijih ho predstavil bralcu. Prve tabele so bile obenem pripomočki za meritve ustavljene pred začetek besedila. Najprej je zapel slavo Claviusu in Galileju in naštel njune izume. Kircher je po Claviusovih zamislih dovolj poljudno pojasnil rokovanje z Galilejevimi srebrnimi šestili, podarjenimi cesarju. Sledi) je daleč najdaljši drugi del knjige, razdeljen v desetine oziroma naloge. Na koncu prve je Curtz v dodatku o aritmetičnih problemih med predniki Kircherjevega //o/?/o///e//Y/ naštel podobne dosežke Galileja, Metiusa, Bramerja, sodnika v Szczecinu Wolfganga Lochmanna, Matije Bernegerja in Georga Galgenmaierja. Navodila za posamezne računske operacije naj hi zabavale cesarja Ferdinanda; niso manjkali niti razmeroma modni in zapleteni problemi, ki so jih v začetku druge desetine merili dopadljivi baročni angelčki. Pri razlagi Kircherjevega /?Na t^ristavi pri Stični je živela pobožna grofinja Virida. V oporoki je določila, tiaj po smrti njeno truplo denejo na voz in vprežejo bika. Kjer se bo bik ustavil, tam naj jo pokopljejo in sezidajo kapelico. Tako se je tudi zgodilo. Tatu, kjer je sedaj samostan, je bila tedaj velika bosta. Bik je turtvo Virido zapeljal v goščavo, lam so Virido pokopali in sezidali kapelico. Iz te kapelice je kmalu nastala lepa cerkev in imeniten samostan.«* 3 I. maja 2007 je minilo 600 let od smrti vojvodinje Viride Visconti. velike dobrotnice stiškega in kostanjeviškega cistercijanskega samostana, pokopane v stiški baziliki. V začetku junija 2007 so se v Stični vrstili številni dogodki, povezani s 600-ohlctnico Viridine smrti. V stiški baziliki je bila slovesna maša. Muzej krščanstva na Slovenskem je pripravil priložnostno kulturnozgodovinsko razstavo. Občina Ivančna Gorica je na Pristavi nad Stično odkrila spominsko ploščo z Viridino upodobitvijo, tradicionalnega Viridincga pohoda sc je udeležilo veliko udeležencev. Virida, hči Barnabe Visconti (1319 1385), milanskega vojvode, žena Leopoda HI. (1351 1386), vojvoda Avstrije, Štajerske in Koroške, svakinja nadvojvode Rudolfa IV. Ustanovitelj (1339 1365), ki je med drugim povzdignil Kranjsko v samostojno vojvodinjo (1364) in ustanovil Novo mesto (1365). mati Ernesta Železnega (1377 1424), zadnjega avstrijskega nadvojvode, ustoličenega pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju še po starem karantanskem obredu, babica cesarja Pridcrika 111.(1415 1493), prvega nemškega cesarja iz habsburške dinastije in med drugim ustanovitelja ljubljanske škofije (1461 1462), je zadnja leta življenja preživela v zavetju stiškega samostana v gradiču na Pristavi nad Stično. Leta 1397 je določila, naj menihi njo in njene prednike prištejejo med )>vclikc samostanske dobrotnike«, med tako imenovane ustanovitelje. Določila je, da naj menihi vsak dan opravljajo mašo pri oltarju sv. Katarine, oskrbovati pa morajo tudi večno luč pri Marijinem oltarju in vsako leto na dan njene smrti opraviti slovesni aniverzarij (obletnico) z vigilijami in mašami, ki se naj jih udeležijo vsi duhovniki. Zakaj seje Virida nasetiia na Pristavi nad Stično in izbrata stiški samostan za zadn je počivališče? Na prvi pogled se zdi nenavadno, da se je tako plemenita in bogata gospa, ki hi morala glede na svoj položaj živeti na dvoru na Dunaju ali pa vsaj v katerem od deželnih glavnih mest, odločila, da preostanek svojega življenja kot vdova preživi v samoti, v zavetju stiškega samostana. Njena odločitev se nam ne zdi več tako nenavadna, če vemo, da so imeli člani habsburške vladarske družine skozi stoletja kar pogoste stike s stiškim samostanom. Leta 1360, za časa Rudolfa IV., je stiški opat Peter (1348/49 1360, 1365 4 366) postal kaplan na dunajskem dvoru in vzgojitelj Rudolfovega mlajšega brata Leopolda UL, poznejšega Viridinega moža. Naslednik opata Petra, stiški opat Andrej Čreteški (1382 1387/88), je bil svak Viridine dvorne upraviteljice. Za stiški samostan in njegove 1'ristava nad Stično Vokolici cerkve sv l.aniherta naj hi stal Viridin gradič (loto:p Branko l'etatier) KtllTURA Rast5/2f)07 redovnike sta se v tetih 1393 1403 večkrat zavzeta njena sinova, vojvodi Albert IV. in Viljem. Viridin sin Viljem je izdal v korist stiske opatije dokument že v letu 1396, s katerim je konventu na njegovo prošnjo potrdil vse pravice in privilegije, ki so jih ustanovi podelili njegovi predniki. Virida je leta 1386 pri 35 letih postala vdova. Njen mož, vojvoda Leopold IH , je žalostno končal svoje življenje v bitki s Švicarji pri Scmpachu. Kmalu po moževi smrti je bila izrinjena iz javnega življenja. Izgubila je vso oblast in ves vpliv na vojvodskem dvom v Gradcu. Vlado je prevzel Leopoldov brat Albert UL, ki je prevzel tudi skrbništvo nad njenimi šestimi mladoletnimi otroki. Virida naj bi se na Pristavi nad Stično, kjer naj bi že stal gradič, naselila med novembrom 1395 in novembrom 1396, v enajstem letu vdovstva, stara 43 let. Novo bivališče naj hi ji oskrbel njen najstarejši sin Viljem, tako da je bilo njeno bivanje v deželnem dvorcu v Ljubljani le občasno. Ker si je Virida morala zagotoviti primerne letne dohodke, je v obdobju med letoma 1397 1404 dajala kot donatorica večje vsote denarja stiškemu in kostanjeviškemu samostanu ter plemičem, od njih pa v dosmrtno koriščenje prejemala številne posesti na Dolenjskem, v bližini Ljubljane in v Tuhinjski dolini. Po njeni smrti so posesti znova pripadle samostanom. Virida Visconti si je že pred letom 1399 izbrala svoj grob v stišketn samostanu. Kdaj je točno umrla, ne vemo. V nekrologu stiškega samostana so zapisani dan, mesec in leto Viridine smrti, to je 3 I. maj 1407. Ker pa je ohranjeni nekrolog mlajši prepis z začetka 20. stoletja, ta podatek morda ni povsem zanesljiv. Če zapis v nekrologu ni natančen, ker gre za mlajši prepis, nam pri iskanju pravega datuma njene smrti lahko pomaga listina s 7. marca 1409, v kateri Viridin sin, vojvoda Ernest Železni, o svoji materi govori kot o že pokojni. Na podlagi listin s 16. januarja 1407 in 7. marca 1409 bi tako lahko sklepali, da je Virida umrla med januarjem 1407 in marcem 1409. Ker pa se v stiškem samostanu menihi vsako leto spominjajo Viridine smrti 31. maja, lahko datacijo njene smrti na podlagi do sedaj znanih podatkov zožimo na letoma 1407 in 1408. Pokopali so jo v cerkvici sv. Katarine, ki je stala ob severnem samostanskem zidu, danes pa je ohranjen le njen tloris. Pozneje so Viridine posmrtne ostanke verjetno prekopali in jih položili k počitku v samostansko cerkev, na kar še danes spominja del ohranjenega mlajšega nagrobnika z upodobitvijo grba milanske vojvodske družine Visconti. Viridine darovnice stiškemu samostanu Darovnice niso več ohranjene v izvirniku, ohranjeni so le poznejši prepisi. /397, 23. Iz te listine izvemo, da je dala Virida stiškemu samostanu 400 dukatov, v dosmrtni najem pa je od njega prejela 17 kmetij in mlin. Po njeni smrti vso posest spet dobi samostan. Menihi so bili dolžni njo in njene prednike prišteti med »velike samostanske dobrotnike«, med tako imenovane ustanovitelje, s čimer so bile povezane nekatere »duhovne milosti«, ki naj bi jih ti po molitvah prejemali. Vsak dan so bili dolžni opravljati mašo pri oltarju sv. Katarine, oskrbovati večno luč pri Marijinem oltarju in vsako leto na dan njene smrti opraviti Portret vojvodinje ViridcVisconti/ mo7eni. vojvodo Leopoldom III.. okoli IK2()(StammbaumdesHausese Osterreieh) /, otvoritve ra/stave Vojvodinia Virida Viseonti)Milano.l35l Stična. 1407) vtradieijidonatorstvaeerkvenimnsta-novam v ItnhshurSki monarhiji v Mu/eju krSčanstva na Slovenskem (lotrrladejlrnovSek) KIJLIUKA Rast5 /2007 stovesni aniverzarij (obtetnieo) z vigilijami in mašami, pri čemer so morati biti navzoči vsi menihi z mašniškim posvečenjem. /3W, 2/. rv/rr/7 Virida je opatu izročita 250 dukatov, opat pa ji je v dosmrtno uporabo izročit t3 kmetij pri Mačkovcu, pri Dvoru pri Žužemberku, v Gtobodotu pri Mirni Peči. pri Lipovcu in Podtipi pri Ajdovcu. Virida v dokumentu izjavtja, da je data denar brez dodatnih obveznosti, ki bi jih morati opravtjati menitii, ampak te »Bogu v čast, sebi in prednikom pa v dušno dobro«. Na koncu tistinc, ki jo je sama pečatita, je izjavita, da se vse zastavtjeno ozemtje po njeni smrti vrne samostanu, izjava pa vetja tudi za vse njene sinove in dediče. /3VV, 25. oA/o/rcf, (ffr/Jcc V tistini iz teta t399 o zamenjavi nekega posestva Vitjem navaja, da je hote) s to zamenjavo koristiti samostanu, za kar se je odtočit zato, ker si je njegova mati Virida v njem izbrata svoj zadnji počitek. Menihi so se bili dotžni zavezati, da bodo pri njenem grobu opravtjati stovesno mašo zadušnico in za vsake kvatre aniverzarij (obtetnico). Listino je potrdi) tudi Vitjemov brat Ernest Žetezni. OSNOVNAI.IIDRAUJRA: P. Maver (irebenc, Virida v Stični. Meddobie. 18.Buenos Ariesl982.str 78-121 Jo7e(iregorič: Cistercijani v Stični, l.juhljana 1980. Ivan kraljev.Cospaspristavc, Doni insvet.l.jubljanal894 Ivan Kraljev.Cospaspristavc. Stična 201)4 (ponatis romana, olijavljencga v Domu in svetu, Ietal894 Jo7.c Mlinarič, Stiška opatija 1136- 1784, Novo mestol995. Vineen^oNegridaOleggio. Verde Visconti ligliadi Barnabo. Contessa dellirolo,Milanol968 I ragmcnt mlajšega Viridincga nagrobnika i/stiškcsamostanskcccrkvc(lo-topUrankoPetauer) KUI.HJRA Rast 5 / 2007 /4(J2. 29. /t/rj// Na praznik apostotov Petra in Pavia je opat Aibert preje! od Viride 300 dukatov, za kar ji je pod običajnimi pogoji izroči! sedem kmetij, dve tretjini desetine ter pravico do odvetništva v Troščinah pri Potici pri Grosupljem. t^o njeni smrti se vse vrne v samostansko tast. Virida daje denar tudi v imenu svoj iti sinov in dedičev v »dušno dobro« svojih prednikov in nje same. 2-/. /e/v«c/;' Istega dne je Virida izstavita dokument za cistercijanski opatiji v Stični in Kostanjevici na Krki. Stiškcmu samostanu je data 300 dtt-katov, opat Atbert pa ji je izročit v dosmrtno koriščenje sedem kmetij v Vetiki Stari vasi v šmarski župniji (pri Potici pri Grosuptjcm). Zraven sta spadati tudi desetina in pravica do odvetništva. Virida pa je znova poudarita, da daje denar v svoj dušni blagor, v btagor svojih prednikov in v imenu sinov in dedičev. Spomin na ptemenito gospo s Pristave Spomin na ptemenito gospo s Pristave jc predvsem v Stični in njeni širši okotici živ še danes. Nanjo nas spominja v stiški bazitiki vzidan fragment mtajšega Viridincga nagrobnika iz t7. stotetja z grbom družine Visconti, ohranjenih je kar nekaj tegend, teta 1894 je v Domu in svetu izšet obširen zgodovinski roman Gospa s pristave, ki gaje pod psevdonimom t. Kratjcv napisat profesor dr. tvan Janežič iz Šentvida pri Stični, teta 2004 pa je Cistercijanska opatija Stična izdata njegov ponatis. Nasproti samostana od teta t996 detuje bar Viridin hram, od teta 2001 jc prek Pristave nad Stično speljana pohodniška Viridina pot. Med 2004 in 2005 je v Ktasju, gtasitu Občine tvančna Gorica, izhajat podlistek Virida Visconti in njen čas izpod peresa M. A. t icko. V tetošnjem tetu pa smo spomin nanjo poskušati še bolj obuditi s številnimi prireditvami, s posebno pozornostjo pa so stovesni aniver-zarij opravili stiški menihi. Janez Weiss JAPODI Kratek prcgied temeljnih atributov skupnosti in njenega odnosaz Rimom Med etničtiimi skupinami, piemeni, ki so zaznamovala ozemlje zahodnega Haikana, so Japodi gotovo ena izmed najpomembnejših. Grški in rimski pisci jih omenjajo kot eno izmed glavnih plemen, ki je zavirajo vzpostavitev trajne rimske nadoblasti, se dolgo upirajo poskusom podreditve in četo ofenzivno nastopijo zoper rimsko republiko. Obseg japodskega ozemlja je še dandanes v dotočenili toč-kati sporen, vendar obstaja vrsta trditev in materialniti dokazov, ki potrjujejo njihovo prisotnost na ozemlju današnje Hc)e krajine, to pa pomeni, da predstavljajo Japodi pomemben segment prazgodovine in antične zgodovine dolenjskega oziroma belokranjskega prostora. V pričujočem članku si bomo na kratko ogledali to skupnost, njen nastanek iti razvoj, temeljne gospodarske in družbene determinante, njen odnos z rimsko velesilo in končno njen politični propad. Poudariti je potrebno, da so prvi pisci zgodovine današnjega slovenskega prostora razumeli Japode kot Kranjce, deželo Kranjsko pa kot antično Japodijo ali Japidijo. Tovrstne trditve srečamo v celi vrsti novoveških del, ki so obravnavala antično preteklost današnjega slovenskega prostora.' Njihova pojmovanja so nekako veljala vse do sredine 19. oziroma začetka 20. stoletja, ko je arheološka stroka z izkopavanji na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji potrdita drugačno podobo tega prostora v antiki, Japode pa locirala bistvenojužneje.- Temeljno je vprašanje japodskega prostora. Historiografske, arheološke in epigrafske raziskave potrjujejo prostor današnje Like na I h vaškem kot izvoren, najstarejši prostor Japodov, prav tam se je razvilo jedro japodskega plemena. S časom seje pleme teritorialno razširilo, kar potrjuje njegovo siceršnjo širitveno oziroma vojaško in kolonizacijsko sposobnost. Do 6. st. pr. n. š. so Japodi tako obvladovali ozemlje južno in severno od današnjih hribovij Velika in Mala Kapela ter Plešivica, nato pa se pričeli širiti severozahodno proti ozemlju današnje Bele krajine in vzhodno proti reki Uni v Bosni. Ozemlje Pounja v današnji Bosni in Hercegovini so pridobili ali s kolonizacijo ali z vojaškim delovanjem v času od 9. do 5. st. pr. n. št/ v času od 5. st. pr. n. š. naprej pa opažamo širitev Japodov na ozemlje današnje Bele krajine/ V času od 3. st. pr. n. š. naprej je japodsko ozemlje obsegalo sledeč teritorij: centralna' in južna Bela krajina v Sloveniji, Gacka, Lika, Krbava, območje Ogulina. del Gorskega Kotarja in Korduna na Hrvaškem ter območje Bihača in osrednjega Pounja v današnji Bosni in Hercegovini/ Drugo je vprašanje etnogeneze, vprašanje izvora in nastanka Japodov. Na območju Like se je pričelo konec 12. st. pr. n. š. s spajanjem dveh temeljnih skupin prebivalstva, starejšo staroselsko protoilirsko in mlajšo novoprišlo kulturo žarnih grobišč, oblikovati jedro plemena. Spoj teh dveh skupin prebivalstva je jasno razviden iz dveh načinov pokopa, kot ju opažamo v raziskanih nekropolah japodskih kmTUKA gradišč/ Za starejšo skupino, Protoilire, je značilen pokop trupla inhumacija v gomilah, za mlajše prebivalstvo, kulturo žarnih gro-* bišč, pa pokop pepela pokojnika — inkremacija v planih grobiščih. ^00 Obe skupini sta se postopoma povezali v enoten populacijski korpus, KUIIUKA Kast 5 /2007 ki pa je vseskozi strogo ohranja) izvoren način pokopavanja in ni vzpostavi) pokopne uniformnosti, kar priča o močnem izročilu in tra-dicionahiosti te družbe. To prebivalstvo lahko vsaj v času do 4. st. pr. n. š. z gotovostjo označimo za Ilire, s prehodom različnih kettskih skupin od sredine 4. st. pr. n. š. naprej pa se pojavi dvom o njihovi etnični homogenosti in pripadnosti. Dva antična avtorja namreč omenjata kettski sentiment med Japodi, Dionizij ) lalikarnaški jih označuje kot »kettski narod«/ Strabo pa kot mešano pteme Mirov in Keltov." Gtede na siceršnjo bližino več keltskih oziroma keltskodominiranih skupin l.atobikov, lavriskov, Karnov in bolj oddaljenih, vendar vplivnih Norikov in Skordiskov nas močan vpliv Keltov ne preseneča, vendar se pojavlja dvom v to trditev vpričo odsotnosti karakterističnega keltskega materiala. Prav zaradi slednjega se je uveljavil nazor, navkljub omembam pri antičnih avtorjih, da so bili .tapodi vseskozi Iliri, vpliv Keltov na njihovo etnično sestavo pa je bil zanemarljiv.'" Onomastični dokazi keltske prisotnosti se razumejo kot pozneje, za časa rimske nadvlade, prispeli izolirani primeri. Jezik plemena jc spadal v skupino eentralnodalmatinskih dialektov ilirske indocvropščine. Japodski etnos, kot se je oblikoval do stika z Grki in Rimljani, ki nam posredujejo tudi prva poročila o njem, se je delil v več manjših plemen. Med seboj jih je ločevalo hribovje Velike in Male Kapele, pri Apijanu Aleksandrijskem in nekaterih drugih avtorjih imenovane zt//?e.s. Prav zato nam antični viri navajajo dve skupitii japodskega prebivalstva, r/.salpinsko, ki jc bivala na tostranski strani Alp, in /r<7/7.salpinsko, ki jc bivala na onostranski strani Alp oziroma masiva Kapele. V cisalpinsko skupino so spadala plemena 4/77^77/777/, 4/ 77/7/77/ in /h'c/7(/c7//7/e, v transalpinsko skupino pa plemeni A/e/77/777 iti /'//ve///. Skupaj z oblikovanjem in rastjo populacije seje postopoma pričel spreminjati tudi način bivanja, nastajati so pričela prva gradišča, naselbine, ki so postala središča življenja in gospodarskih dejavnosti. Nastanek gradišč opažamo v času od 12. do 9. st. pr. n. š. naprej," torej prav v času postopnega prihoda ali razvoja tehnologije pridelovanja in obdelovanja železa na osrednjem Ualkanu. Njihova gradišča so se navadno nahajala na vzpetinah, z enim ali dvema vrhovoma v bližini reke ali vodnega vira. Stavbe so bile grajena s tehniko sulic gradnje, uporabljali so tudi les. Isto velja za obzidje oziroma obrambni nasip, ki je navadno varoval gradišče. Antični viri nam imenujejo kar pet japodskih gradišč, kar je v primerjavi z omembami centrov drugih plemen na tem ozemlju presenetljivo veliko. Središče obeh polovic plemena je bil Metulutn, označen kot »glavno mesto Japodov« in kot »največje njihovih mest«.'* Prav tam se je nahajal /77777/^77/777/7777 ali zborna dvorana, kjer seje sestajal glavni organ plemena, /77777/e," kot rodovno-plemenski svet. Nedaleč od Metula se je nahajalo gradišče Terponus, manjše po značaju." Obe mesti sta spadali k transalpinski polovici plemena. Pri cisalpinski skupini pa srečamo kar tri središča, Arupium je imel vodilni položaj med cisalpinskimi Japodi, in tamkajšnje pleme, Arupini, so bili »najštevilčnejši in najbolj bojeviti od Japodov, ki bivajo v Alpah«." Drugi dve pomembni središči cisalpinske polovice plemena pa sta bili gradišči Mocntium"' in Avendo." Omenjena glavna gradišča in še veliko število manjših, omenja se kar dvesto lokacij, so bila središča življenja, prav tam so potekali temeljni ekonomski procesi produkcije in menjave, ki so vzdrževali in povzročali rast ter razvoj skupnosti. Pri Japodih ugotavljamo, da je Jane/ Wciss JARO!)] KtJLIUHA Rast 5 / 2007 bi) osnoven način pridctave hrane živinoreja, poljedelstvo pa je bilo drugotnega pomena. tako kot njihovi bližnji iti daljni sosedje so redili velike črede ovac, svinj in goveda, prav poseben položaj pa je imel konj, kot bojna statusna žival. Črede so bile po vsej verjetnosti v lasti posameznih rodov ali plemena kot celote in v družbi, ki je poznala le blagovno-trgovinsko izmenjavo, čeprav nekateri avtorji trdijo drugače,'" je bila živina tudi temeljno blago, predmet menjave. Japodi so bili pastirji in prav zato Vergil opeva pusto kraljestvo pastirjev,'" ki ga je opustošila živinska kuga, tam čez Japodov bregove Timava. Druga temeljna dejavnost je bilo poljedelstvo, Strabo omenja, da Japodi »živijo večji del od večzrnate pire in prosa«,-" gojili pa so še vrsto drugih kultur. Vinikulture niso poznali. Svoja polja so večinoma obdelovali z enostavnim orod jem, poznali so ralo, ki so ga domnevno prevzeli od Grkov ali Keltov. Pomemben del hrane je zagotavljal lov, kajti japodsko ozemlje je bilo posebno bogato z gozdovi. Najdbe pričajo o razvitih obrteh, tako lončarstvu, strojarstvu, tkanju, usnjarstvu, tesarstvu, steklarstvu in metalurgiji. Posebno pomembna je bila slednja, ker je izvor karakterističnih materialnih ostankov, po katerih idcntillciramo in datiramo japodsko kulturo. Izredno razvita je bila obdelava brona, s kalotastimi kapami, bronastimi slepoočarkami in enopetljastimi fibulami v obliki loka kot najbolj značilnimi produkti. Bistveno slabše pa sta izpričani pridelava in obdelava železa, tehnologija, ki se je pojavila v današnji osrednji Bosni v 9. st. pr. n. š.,-' v istem času naj bi jo prevzeli tudi Japodi. Ključno vlogo v gospodarskem življenju teh skupnosti je imela menjava trgovina, ki jo imamo izpričano pri antičnih piscih in v arheološkem materialu. Strabo omenja dve trgovski poti, ki sta tekli prek današnjega slovenskega ozemlja, prva je povezovala zahodno Panonijo in današnji Tržaški zaliv,-- druga pa je potekala prek Nav-porta in Save do Segestike (Siscia, današnji Sisak) in naprej v dežele ob Donavi.-^ Trgovske stike na dolge razdalje najbolj jasno potrjuje vseprisotnost jantarja, ki dokazuje stik in vključenost japodskega prostora v to pomembno čezcvropsko trgovsko pot. Najdbe lino obdelanega jantarja pričajo o povezavah s severnoitalijanskim prostorom, predvsem etruščanskima Adria in Spina ob ustju Pada.-^ Trgovske stike so imeli tudi z grškimi kolonijami na Jadranu, katerih trgovci so izkoriščali plovne reke za prenos blaga v notranjost.-' Nadvse pomembni, tudi v trgovskem smislu pa sta bili rimski koloniji Aquileia, ki je od ustanovitve leta 181 pr. n. š. naprej pridobila dominanten položaj in nase prevzela večino trgovine, seveda na škodo tukajšnjih plemen. Gospodarski procesi, ki so potekali v neki skupnosti, niso delovali le v smislu zagotavljanja substinence in menjalnega viška, temveč so močno vplivali tudi na njeno socialno podobo in strukturo. Tako so povzročali spremembe materialnega in posledično pravnega položaja posameznikov in rodov. Praviloma so povzročili dvig specifične skupine ljudi na raven dominantnega družbenega sloja, plemenske aristokracije ali elite. Tovrsten proces oblikovanja elitnega sloja, čeprav je nedvomno potekal, se v odločujoči meri ne opaža pri Japodih, kajti nikjer na nekdaj njihovem ozemlju ne srečamo bogatih, tako imenovanih knežjih grobov, torej grobov, ki bi posebno izstopali po bogastvu grobnih pridatkov in tako kazali poseben družbeni položaj pokojnika. Prav tako nimamo v virih izpričane kraljevine ali nekakšne oblike aristokratske oblasti, kot na primer pri njihovih sosedih Histrih, Norici Kttt.tHRA Rast 5 / 2007 bližnjih Norikih ali južneje v !)irskem kraljestvu. Epigrafsko pa imamo izpričano posebno funkcijo /vrre/to.s/tM.s e/ ///'//vre/?,', torej svojevrstnega načelnika Japodov, o katerih obstoju pričajo votivni napisi iz svetišča božanstvu Bindus - Neptunus^' pri izviru potoka Privilica pri Bihaču. Če razumemo ////zrrcp.s v pomenu /z/*/wzz.s /rv/er //r/re.s oziroma prvega med enakimi, lahko rečemo, daje kot takšen načeloval osrednjemu organu zveze japodskih plemen, /to/z/e, kot pa stal na čelu plemenske vojske. Ker so bili Japodi primarno živinorejci, se pri njih niso razvile oblike osebne in premoženjske odvisnosti, kakršne opažamo pri primarno poljedelskih skupnostih, namreč tiste vezane na pridobitev obdelovalne zemlje. Prav zato sklepamo, daje bila velika večina prebivalstva po svojem položaju svobodna, vendar strogo povezana prek pripadnosti plemenski zvezi, pripadnosti enemu izmed petih plemen in rodovnih povezav znotraj domačega plemena. Prav pripadnost rodu je bila temeljna, ker je povezovala posamezne družine, oblikovane okoli /?z/P'c.s /dw/V/(M. in jih strnila v enoten plemenski korpus. Pomemben del notranje-plemenskih povezav je bila enotna religiozna tradicija kult, strnjen okoli svojevrstnega imaginarija nadnaravnih dejavnikov, ki so nam v svoji simboliki dandanes težko razumljivi. Osrednji položaj v tej tradiciji je imelo božanstvo Bindus, japodsko božanstvo voda, izvirov in tekoče vode, enačeno z etruščanskim Ne-tliuns, grškim Poseidonom in rimskim Neptunom. Njegovo svetišče pri potoku Privilica v bližini Bihača naj bi bilo kultno središče plemena o čemer pričajo najdbe votivnih napisov japodskih princcpsovr^ Druga pomembna kulta sta bila povezana z božanstvi Sitvanus ali Vidasus in Diana oziroma Thana, božanstvi gozdov, rodovitnosti, pastirjev in lova,^ torej okolja in dejavnosti, s katerimi je bila skup- KULTURA Ras) 5 / 2007 nost še posebno povezana in od njih življenjsko odvisna. Na iguvin-skih ploščati omenjen /7/i'cA/Y//j//i /(Jupiter Orabovius), katerega naj bi Umbri prevzeli po Japodih, pa se postavlja oh bok Jupitru. Marsu in Vovinu. Ohranitev omenjenih kultov, predvsem Uinda iti Silvana, opažamo tudi v času po rimskem zavojevanju, kar govori o globoki navezanosti te skupnosti na tradicijo. to so bile nekatere temeljne ekonomske, družbene, politične in kultne determinante japodske skupnosti, ki je bila z letom 1X1 pr. n. š. ustanovljeno kolonijo Aquilcia kot izhodiščem širjenja vpliva in oblasti postavljena v bližino rimske /*e.s /ut/i/ttA/. Prvi rimski vojaški posegi na tem območju so bili povezani z. dvema vojnama zoper I li-strc, notorične severnojadranske pirate, sicer sosede Japodov. Zoper njih je Rim prvič vojaško nastopil leta 22) pr. n. š.. dokočno pa jih uničil v drugi istrski vojni leta 177 pr. ti. š. Že šest let po uničenju kraljestva Histrov. leta 171 pr. ti. š . je zoper Japodc. Karne in Histrc nastopil konzul C. Cassius Longinus. Pri svojem neuspešnem kopenskem pohodu v Makedonijo prek !lirika je na poti nazaj v Italijo požigal in ropal med omenjenimi plemeni, ki so se nato pritožila rimskemu senatu.'" To je tudi najstarejši znani spopad med Japodi in Rimljani. Manj kot petdeset let pozneje je Rim zopet posegel na to območje. Leta 129 pr. ti. š. sta eisalpitisko polovico Japodov napadla Scmpronij luditan in Tiberij Pandusa. bila sta skoraj poražena, nato pa jima je v pomoč prispel Decim Junij Brut. sledila je zmaga Rimljanov, vendar se je pleme nedolgo potem uprlo."' Vidimo, da Rim konec 2. st. pr. n. š. še ni imel zadostne prisotnosti in vpliva v notranjosti dežele, da bi lahko ohranil trajno oblast, vrsta plemen, med drugim tudi Japodi, pa so se spremenili v njihove stalne sovražnike. Naslednji pohod zoper Japode je izvedel okoli leta 70 pr. n. š. prokonzul Pttblij l ičiti, o njem poroča le I rontiti in ne navede vzrokov ne posledic pohoda." Omemba v Salustovih Historiac" postavlja možnost še enega rimskega posega med letoma 7X - 67 pr. ti. š., ni pa gotovo ne kdo tie zakaj gaje izpeljal. Pri vseh omenjenih nastopih Ritna so bili Japodi iti velikokrat njihovi sosedje v obrambnem položaju, vendar so tudi nastopih ofenzivno zoper republiko oziroma njene najbližje kolonije. Tako so leta 52 pr. n. š. transalpinski Japodi napadli iti oropali Tergeste ter oblegali Akvilejo." Sicer so bili vpadi v bližnje italijanske regije redni", in prav zato, misleč na pogosto prisotnost Japodov, omenja Vergil /tv/it/t/A c/zic/ 7iw;n7, Japodov bregove Timava. Republika je poskušala vzpostaviti mir tudi z dogovori, tako omenja Cicero/bcJto (pogodbo) z. Japodi," ki je verjetno določala tudi plačevanje tributa. Nastala je okoli leta 70 pr. n. š., njen konec pa gotovo predstavlja že omenjen napad na t rst in Oglej leta 52 pr. n. š. Sredina I. st. pr. n. š. je bil čas nestabilnosti rimske države, ki so jo pretresali notranji spori. Ker ni mogla učinkovito nastopiti zoper zunanje grožn je iti uveljaviti svojo nadoblast nad tukajšnjimi plemeni, so ta prenehala plačevati tribut in se uprla rimski nadoblasti. Prav to je bil povod za Oktavijanov pohod v llirik med letoma 35 in 33 pr. n. š., čeprav nekateri avtorji omenjajo tudi druge razloge,"' s katerim seje dokončno izničila japodska samobitnost. Podroben opis pohoda, katerega le prvi del je bil usmerjen zoper Japode, nam posreduje Apijan Aleksandrijski," pisan pa je na podlagi Oktavijanovega poročila senatu. V »japodski epizodi« tega pohoda omenja predajo cisalpinskih Japodov, katerih tri plemena so se pre- RtJt.HJRA Rast $ / 2t)07 dala brez. boja, transalpinska skupina pa seje odtočila za odpor. Sprva so oteževati napredovanje rimskih enot pod Oktavijanovim poveljstvom skozi težko prehodno hribovje Kapele z rušenjem dreves in napadi iz zased. Oktavijan je nato spremeni! taktiko in v bitki, ki je stedita, potolkel japodske oddelke, ki so napadli iz zasede. Zasedel je gradišče Terponus, vendar ga ni uničil, nato pa napredoval do glavnega gradišča Metulum. Obleganje slednjega je trajalo dlje, Apijan omenja tri tisoč dobro oboroženih mladcev, ki so zlahka odbijali Rimljane. Ključna točka opisa obleganja je spodletel napad rimskih enot čez obzidje prek oblegovalnih stolpov, uničenje treh od štirih stolpov in nato Oktavijanov drzni naskok, ki se je končal z uničenjem še zadnjega stolpa ter poškodbami Oktavijana. Rimljani so imeli velike izgube, vendar so nadaljevali z obleganjem. Sledila so pogajanja"' in sprejem rimskega oddelka v Metulum, nato pa zadnji, neuspešni, napad Mctulčanov na Rimljane in posledično požig mesta ter uničenje skoraj vsega prebivalstva. Tako je padlo glavno središče japodske zveze. l'o odhodu Oktavijana se je uprlo manjše japodsko pleme Poscni, a je bil upor zadušen. Oktavijan je nato slavil med 13. in 15. avgustom 29 pr. n. š. triumf za zmage v Hiriku (35 33 pr. n. š.), zmago v Akeiju (3 I pr. n. š.) in v Egiptu (30 pr. n. š.)."' Z letom 35 pr. n. š. lahko tako govorimo o dokončnem uničenju japodske samobitnosti, o vzpostavitvi trajne rimske oblasti pa še ne moremo govoriti. Do končne integracije tega ozemlja v republiko oziroma tedaj nastajajoče cesarstvo pa je moral Rim uničiti še zadnje ostanke moči ilirskih plemen. Zoper njih je bil poslan Tiberij in med letoma II in H pr. n. š. pokoril nekatera uporna panonska in dalmatska plemena. Tako pravi Oktavijan, da je tedaj prvič A ... potegnil meje Hirika do bregov reke Donave«/" temu posegu je sledil zaradi novačenja in zviševanja davkov veliki panonski upor med leti 6 9 n. š. Upor je zadušil Tiberij, sledila pa je upravna ureditev [lirika, ki se je tako razdelil med dve provinci, Panonijo in Dalmacijo. Japodi so večjidcl spadali v okvir province Dalmacije, ki so se delila na tri (ali štiri) s središči v mestih Scardona (dan. Skradin), Narona (danes Vid pri Mctkoviču) in Salona (danes Solin). V okvir skardonit-skega konventa .S'ro/'<:/o77/7o/7//s) so spadali A... Japodi in štirinajst liburnskih mest...«/' Po uničenju Metula za časa Oktavija-novega pohoda se je na vodilni položaj med ostankom Japodov povzpel Raetinium (okolica današnjega Bihača), kjer srečamo že omenjene votivne napise na oltarjih, posvečenih Bindu Neptunu, nastale v I. st. n. š. Nekatera japodska središča se ohranijo še v pozno cesarstvo, transalpinski Metulum je bil domnevno obnovljen in dosegel položaj municipium/- vendar se ni povzdignil na nekdanji položaj. Cisalpinska Avcndo in Arupium sta oba vidna na fabula Pcu-tingeriana in omenjena pri Ravcnasu/' torej sta obstajala še v 4. st. n. š., o ostalih središčih, Moentium iti Terponus, pa ni omemb. O obstoju nekakšne plemenske zavesti v tem času več ne moremo govoriti, prebivalstvo je bilo, navkljub močni tradicionalnosti in konzervativnosti, do določene mere romanizirano. Vprašanje je, koliko )>japodskcga« se je ohranilo do danes. Določene ljudske navade in poteze v Tiki na I Irvaškem, med drugim tradicionalna lička ali gačka dinarska kapa, se povezuje z Japodi. V Beli krajini pa imamo ohranjen v tem kontekstu izredno zanimiv toponim, gre za vas Zapudje, katerega izvor lahko z gotovostjo povežemo z etnonimom Japodi. KULTURA Rast 5 /2007 OPOMBL: ) Detelo Kranjsko in Japidijo ali Japodijo enačijo sledeči novoveški avtorji: Haueer. Martin, »Zgodovina Norika in Lur]anijc«(originalni rokopisi/ 1663).Ljubljana. I99l.na str 29 in str 42: Sehoenleben. Johann I .udivig »Carniolia antiqua et nova«. I abaeo. 1681. str 4 in str 9: Valvasor. Johann Weiehard )d)ie I lire des Hcr/ogthums Crain«. IV. Nueremherg. 16X9. str. 45 m str. 57. sicer je to del Slave, ki ga je napisal Lrasmus Iranisei: Linhart. Anton loma/ »Vcrsuch einer Gesehiehte Krains und uehrigen Stiedliehen Slaven Oesterreiehs« (original i/ l788).KIagenfurt 200l.str33 34 2 Patseh. Karl »Arehaeologiseh-epigraphisehe Untersuehungen /ur (iesehiehte der roemisehen Provin/ Dahnatien« v Wissensehaftliehe Mitleihingen aus Uosnien und I ler/ego\vina (WMHII) 7. Wien. 1900. str. 33-166: isti »Likati rimsko doba«, tiospič. 1990 (ponatisi/ 1914). in Veith. (ieorg »Die I eld/uege des C' lulius Caesar Oetavianus in lllyrien in den Jahren 35-33 v CHR «. Wienl9)4 3 Marič. Zdravko »Japodske nekropole ti dolini Une« v Glasnik Zemaljskog Mu/eja (GZM) 23. Sarajevo. 1968. str 5 79 O širitvi na območje Poutija tudi Wilkes. John »I he lllyrians«. Oxford UK & Cambridge USA. 1992. str. 57 4 Dular. Jane/. »Arheološka topografija Slovenije. lopogralsko področje XI (Bela krajina)«, Ljubljana. 19X5. str 29: O pripadnosti Bele krajine Japodom govori tudi Wilkes 1992. str 57 lstomncnjcsrcčamopriŠašc!-Kos. Marjeta »Appian and Hlvricum«. Ljubljana. 2005. sir 422. Drugačno mnenje pa je posredoval BoZič. Dragan »Ljudje oh Krki in Kolpi v latenski dobi« v AV 52. Ljubljana. 200). str 190. Katalog najdb i/ nekropole pri Stra/njem vrhu pri Viuiei v neobjavljenem dnevniku najdb »Artifacts Irom Hat eemetery at IIMCA: I \eavated hy Duehess of Meeklenburg«. 5Mason.Phil»fheRt)adtotheSotilh«.Arehaeologyol'thehron/eandironage.l'roeeedings ofthe International Arehaeologieal Lonlerenee. S/a/halomhatta. 3-7 X 1996. Budapest 1999. str 153. 6 Aašel-Kos. 2005. str 422: glej tudi Marič. Zdravko »Istočna graniea Japoda« v l/danja I Irvatskog Arheološkog Društva 1. 1974. str 39 43 7 Marič 1968: Dreehsler-Bišič. Ru/iea oRe/tiltati i/tra/ivanja japodske nekropole u Kompolju 1955-1956. godine« v VAM/ 3/2. Zagreb. 1961. str. 67-108: ista uNekropola prehistorijskih Japoda u Prozoru kod Otočea« v VAMZ 3/6-7. Zagreb 1972-1973. str 1-45: Balen-I.etunič, Dubravka »Japodske nekropole s ogulinskog područja« v VAMZ. 3/32-33. Zagreb 1999-2000. str. 23-32. X()dtomek ohranjen pri Stefanu i/Bi/anea.i/16 knjige "Japodi,keltski narod lili/u Ilirije«. 9Straho4.6, 10. 10 Zaninovič, Marin »Jadranski Kelti« v Dpuscula Archaeologiea (OpA) 25. Zagreb. 2001. str 60;tudiPJZV. I987.str 439 440. Drugo mnenje v Der KlcinePauly(DkP)2, sv. Japodes. 1979, str 1319 11 Dreehsler-Bišič 1972-1973 str 10 omenja nastanek gradišča Arupium okoli 1100 pr n š.: ista 1958. str 51 omenja primer manjšega gradišča na Vreheu na Hrvaškem, katerega poselitev postavlja v čas med 1150-950 pr. n š.. ista »Istra/ivanje japodskog naselja u Krhavskom polju« v VAMZ 10-11. Zagreb 1977 1978. str 261. omenja naselitev gradišča nakrbavskemPoljunaHrvaškenivčasodl2.stprnšnaprej 12 Kot »glavno mesto« ga označuje Apijan Aleksandijski (9. 4. 19). kot »največje njihovih mest« pa Kasij Dio (49. 35) 13 Metuhnn omenjajo v svojih delih Strabo (4. 6. 10 in 7, 5, 4). Kasij Dio (49. 35) in Apijan Aleksandrijski(9.4. 19).Danes velja na podlagi CII.III 10060 in ostalih značilnosti.da seje Metulum nahaja) na lokaeiji Velika in Mala Viničiea pri Josipdolu pri Ogulinu na I Irvaškem Pregled starejših hipotetičnih lokaeij gradišča srečamo pri Veith 1914. str 29 30 Botile omenjavsvojem opisu Apijan Aleksandrijski. 14 Omenja ga le Apijan Aleksandrijski (9. 4. 18) Za lokaeijo lerponus sc danes navaja Veliki Vrh in Velika Metaljka pri 1'laškem ali I rojvrli na I Irvaškem Pregled starejših hipotez dajeVeith)9l4.str28 l5Arupium srečamo omenjen pri Strahonu(4.6. I()in7.5.4)inApijanu Aleksandrijskem (9. 4. 16). omenja ga tudi pesnik fibul ()'anegyrieus Messalae. 3. 106-112) To pomembno središče se je nahajalo na lokaeiji Veliki in Mali Vita) v Pro/oru pri Otočcu na Hrvaškem. Sicer je edino i/med redkih japodskih mest. katerega lokacija je tudi/gotovostjo potrjena prek najdb CII. III 384, 386. 1641 l6Mocntium je omenjen pri Strahonu(4.6. )0in7.5.4)inApijanu Aleksandrijskem (9.4. 16). Danes velja, da se nahaja na lokaeiji llumae v Brinju na Hrvaškem Pregled starejših hipotez srečamo pri Veith 19)4. str 2) 17 Avcndo. središče plemena Avendeatae. omenjata Strabo (4. 6. 10 in 7. 5. 4) in Apijan Alcksandrijski(9.4. 16) Lociranjena lokacijoCrkvincvKompolju.pregled starcjšihhipotc/ VIKI: Alexandrintis. Appianus»Appian's Koman History«.l.oeh6'lassieal l ihrary. Harvard Hniversity Press. 1972. k aesar. ltilitis»Dehellogallieo«. l.oebč'lassieal] ihrary. Harvard University Press Gieeero.Mareuslullius»l'roBalho«. l oeh(.'lassieall ibrary. Harvard University Press. 1970. Dio.Gassius»Dio'sKomanllistory«. l.oeht lassieall.ihrary. Harvard Hniversity Press. 1969 lro]ttinus.Sextuslulitis»lbeStra-tagemsandtbeAtnieduetsolKome«. l.oeb(.'lassieall.ibrary. Harvard tJniversity Press. 1969 llaliearnassns. Diot^siusHAntirun-tatumKonianormn«. l.oebCIassieal ! ibrary. Harvard Univcrsitv Press. 1963* l ivitis. litus»l.ivy:in^*ourteenvo-lumes«. l.oehGlassieall.ibrary. Ilar-vard)lniversity Press. 1967 1984 Plinius Seeundus. (iaius»Nattiral history:withanl:nglishtranslationin tenvolumes«.l.oeh(.'lassieallibrary. Harvard University Press. Vol.2. 1947 Straho.»rhegeographyol'Straho:in eightvolumes«.l.oeb(.'lassieall.ihra-ry.llarvardUniversity Press.Vol.2m Vol.3. 1949 in 1954. lihulltis. Alhius»Gat)illus. libullus. PervigilitimVeneris«. l.oehGlassieal ! ihrary. Harvard )lniversity Press. 1995 * VellenisPatereulus.Gaitis»(.'ompen-ditun ol'Koman llistory. Kes gestae diviAugusli«.[.oeh(.'lassieallihrary. Harvard University Press. 1955. VergiliusMaro.Puhlius»l.andleben«. IleinenianVerlag.Mueneben. 1970 dajeVeith. 1914, str. 23. I8kurz. karel»/unt6'harakterder(ieldwirtsebaltim.lapodengehiet«vAV2t).l juhliana 1969. str. 27 34. 19 Vergil. Georgiea. 3. 474^477 »Po naj ve. kdor visoko v Alpah in noriških gradiščih vzpetinskib in Japodov bregovih l imava. da gleda že toliko časa pusto kraljestvo pastirjev in široko ter veliko praznino « 20Strabo7.5,4 21 Najdbo žlindre, kot dokaza taljenja in verjetnega obdelovanja železa v gradišču, srečamo pri Dreehsler-Bišič. Ružiea »Naseobinski objekti u nekim gradinama u l.iei« v VAM/. 19, Zagreb 1986. str. IIP 22 Strabo 5, I. 8 omenja pomembnost Ogleja in pravi, da je »trg za tista plemena Ilirov, ki živijo oh Istra, pri čemer slednji prinašajo v notranjost produkte morja. vino. shranjeno v lesenihvrčib.m olivno olje, prejšnji pa dobijo v zameno sužnje, živino in krzna« Del te trgovine so bili tudi .lapodi. glej Šašel. Jaroslav »Opera Seleeta«. Ljubljana 1992. str 508 23Straho4.6. 10 24 Dreehsler-Bišič 1961.str.94 96. 25Rendie-Miočevič.Duje»lliriiantičkisvijet«,Split.l989,str. 131 Keka Zrmanja. antični ledaniusali lelaviuin. se imenuje pri 1'limju Starejšem NH 3.21 »tlumen ielaviuin.quo liniturlapodia«. torej južna meja japodskega ozemlja 26 011. III 14323, 14325, 14327. 15068. 27 Mayer. Aittun »De lapodibus. popttlo illyrieo eeltis eommixto« v VIIAD 18-21. Zagreb 1940 str. 191 28 Mayer. Antuti »Die lllyrisehen (ioetter« v Giotta 31. (ioettingen. 1951. str. 238-239; ^ašel-kos. Marjeta »Preroman djvimties oleaster Alps and Adrjatje«. I jubljana 1999, str. 64 29l.ivijAhHrbeCondita.43.5 30Apijan9.2. IO;PivijParjoehalth 59; 3llrontinStratagemata2.5.28 32Sahi.stllistorjae2.28». priiuamniodoinlupydjanimgressus«.sieeropomhavD/ino. Daniel »lllvrian poliey ol Kome in Ihe late repuhlie and earlv prineipate«. disertaeija. Adelaide. 2005, str 71). 33 Apijan 9. 4, 18; Gaesar De Bello Galieo 8. 24, 3 34kasijDio49.34;Apijan9.4. 16. 35Cieero.ProBalbo. 14 36 Kopanje, izostanek pri plačilih trihuta in upor omenjata Apijan (9. 4. 16) in kasij Dio (49. 34); drugače pti pravi Paterkul til. 78). ko omenja pohode v llirik z namenom titrjevanja diseipline in pridobivanja izkušenj, torej urjeitja vojske O pohodu jn razlogjh zanj glej Šašel-kos 2005. str. 458 471 37Apijan9.4.l6 22.krajšiopissrečamoprikasijDioXPIX.34.podrobnoštudijopohoda dajeVeith 1914 38 Srečamo različen opis pogajanj;) pri dveh glavnih virih.Apijanu(9.4.2l)inkasiiuDionu (49. 35). 39kasijl)io5l.2).5» P ezar je prvi dan praznoval zmage nad 1'anonei in Dalmati. Japodi in njihovimi sosedi . « 40 Kes Gestae Divi Augusti. 30. 41 1'limj NH 3. 21 42 Domneva na podlagi CII. III 10060. med še obstoječimi mesti ga omenja tudi Strabo VII. 5,4»Njihovamcstaso ..«. 43 Šašel-kos, 2005, str 427. kUl.UIRA Kast 5 / 2007 Mateja Habinc NA ROKOVO V BREŽICE KtJI.UJKA Hast 5 /2007 Kot navaja literatura, naj hi podružnično cerkev sv. Koka v Brežicah posvetiti okoti leta 1740, pred njo naj bi na istem mestu od teta <658 stala cerkev Marijinega vnebovzetja. Že vsaj leta 1748 naj bi v njej častili kip sv. Koka iti ne Marijino vnebovzetje, še danes pa sta v cerkvi oba stranska oltarja posvečena Mariji, in sicer Mariji Kraljici ter Žalostni Materi Božji(liHerl939: l2inKemperl2003: 171. 174).' Kdaj točno je cerkev postala romarska, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti. Množično naj bi jo 13. in 16. avgusta, na praznika Marijinega vnebovzetja in ob sv. Koku, oziroma na nedeljo po rokovem obiskovali že po postavitvi, prav tako v 18. stoletju, vsaj od leta I 7 12 pa naj bi jo na nedeljo po prazniku Svetega Rešnjcga telesa, na rokovo in na nedeljo po njem v procesiji obiskovala vsa čateška župnija. Množično naj bi ljudje k njej romali tudi v 20. stoletju (Kemperl 2003: 174). Romanja k brežiškemu sv. Roku v prvi polovici 20. stoletja v svojem delu Praznično leto Slovencev omenja tudi Niko Kuret: »Nekaj posebnega je bila božja pot k sv. Roku v Brežicah. Ker je sv. Kok hrvaški deželni patron, so prišli tia shod poleg Štajercev in Kranjcev tudi številni Hrvatje in Hrvatice v belih in pisanih nošah; lepe so bile Vlahinje iz.Stojdrage« (Kuret 1989/1: 539). Predvsem po pričevanjih domačinov in nekaterih pisnih virih* pa je rokovo tako pred drugo svetovno vojno kot po njej Brežičanom podobno kot v krajšem obdobju tudi pust in pred drugo svetovno vojno še telovo pomenilo lokalni, »značilno brežiški« praznik in obenem nadomeščalo pat-rocinij ' Ta je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja pr) takrat veljavnem zakonu o praznikih za državne uslužbence izenačen z nedeljami oziroma verskimi in državnimi prazniki ter dela prostimi dtievi (Zakon ... 1929: 768)4 Ali z. besedami enega od domačinov: »Kaj pa za lovrenčevo recimo, tako ko je lami patron, ne. /.../ /Ve. Ni bilo, čisto nič? /Ve. /ve. ke.s/e. /z/r .se/// fe Č///////A// vez/A/*zzZ / eAe/. //r/////ee /A//?///. /A/ /e .svet/ Aot'/*e//e .sre/zz/A. /A z/gc/ee 6/ 6/7 //// //zzAz/.szz/z/z'// z/zz Az/Az/. .A/. A'e/' zz/ An'/'c//eevo. e/z/Ve, se //z .sAzz/ zz/ /z/e z7z/gz//r/A/. Use se /e /A/g/v/zvA/ rz/ Az/Azz. Za rokovo. Ae/* /z/ /e //z/ ez.s/zz. z-z/sz/v/zz/, zv.s/zz e/zzz rz/ zA/zgz///. Azzv/*e/ze /e z/e.seZegzz, z/e.se/egzz zzvgzz.sZzz. z//z, A z/A //z/ /)e///zz/.sZegzz. Šestnajstega, ja. T.se/e Az7z//// z .sveZez// Az/Azz. /z//e. Zz/A/zz/ /e A/A/, v.se g/zzs /ze .s/z/ve.s/zz/.s7z. 7zz//z /e AzA/ ,szz///z/ /z/z/z/z/g/*ez/e. /e šA/ /zs/zz žeg/zzz/z/e sAz/j/. To mislite na lovrenčevo žegnanje? /Vzz /r/rrc/zzTvz). zzzzA //zzzA z/z /// /.šA/ veAAzz« (T 2003/04: 120; prim. Počkar 1999: 261).- Po mnenju nekaterih raziskovalcev naj bi po drugi svetovni vojni vlogo patrocinijev zamenjali občinski prazniki (prim. Peršič 2003: 47), a vsaj v Brežicah bi temu le težko pritrdili. Pred drugo svetovno vojno je v mesto ob rokovem namreč prišlo veliko ljudi, zaradi česar je bil dan ob svoji verski vsebini namenjen tudi družabnosti, a s prodajo na stojnicah je številnim domačinom pomenil tudi dodatno priložnost za zaslužek. Povojni občinski praznik pa so kljub predstavitvam najrazličnejših dosežkov in uspehov v minulem letu (npr. posameznih podjetij) Brežičani izkoristili predvsem za druženje in zabavo. Kronološki pregled dogajanja oh rokovem (16. avgust)" pokaže, da so ta verski praznik v Brežicah vsaj v desetletju pred drugo svetovno vojno in v nekaj desetletjih po njej še vedno praznovali skupaj s cerkvenim praznikom Marijinega vnebovzetja oziroma KUI.IURA Rast5/2<)07 velikim štnarnom (15. avgust).'* Slednji je hi) pred drugo svetovtio vojno kot verski praznik državnih ustužbeneev rimskokatoiiške veroizpovedi po zakonu tudi dela prost dan (Zakon ... )')2'): 768) a tudi tega se Brežičani podobno kot za lovrcnčcvo ne spomnijo. ) 5. avgusta so se v omenjenem obdobju z drugo jutranjo mašo pri cerkvi sv. Roka tudi uradno začenjale romarske slovesnosti (gl. npr. Oznanila ... 12. avgust 1934)2* Popoldne tega dne so tam blagoslavljali žetev, klasje in rože, še v začetku šestdesetih let dvajsetega stoletja tudi zdravilna zelišča: ».A/, z/z / 77A/7V/7 /c /A/ Z//z7/. .szz če one/. rz//*z/v///7zv reO.šz*//« (T 2003/04: 120: prim. Oznanilna ... 12. avgust 1962 in II. avgust 1963). Zvečer je največkrat sledila romarska pridiga, pobirali pa so tudi darove za potrebe cerkve sv. Roka (gl. npr. Oznanila ... 12. avgust 1934, 15. avgust 1931 in 14. avgust 1927). Udeležba pri mašah 15. avgusta je bila po ocenah brežiških duhovnikov precejšnja še v prvih letih po drugi svetovni vojni.' denimo leta 1948: 7/ZrO/ /6/6/// 6/Ve //6/.sAz//7e /.../ //v /////r/z/A 76'rr//////6';//r' /e 6/7 .s//'///'r// //z/ sA//////r/// sv. Z/6//////7// /// s/7/'z'/'r////////« (Kronika ... 1948: [9]). Nekateri Brežičani pa se iz prvih let po drugi svetovni vojni spomnijo tudi večernih procesij s svečami okoli cerkve sv. Roka: »A6//'//z/ v//r6/7t'zrZ//. Z, /o //// /c. Vz/A/z/Z/r /777 v 6//A/7V/' rr/*Av/, ///7. /e ///z/.šz/ .s/z7vr.s/7z/ /// /7/7/r////r /////rr.s//'// z/Az/O rr/Avr c /;/rAz/////. /.../ Je bila procesija, mislim sprevod okoli Rokove cerkve ali kaj? 6'rz-Avr. z 6/rAz/////. Aja, kaj to pol, proti večeru ali kako? Zvere/; zverc/: A///e 6/7c/ /////.sz/. //? //// /////s/ /r 6/7// /////e///. /7r/r //Zz/////r, .s rr/Avr vr/7 /7/ /7/7/r/// z/Az/Z/ ee/*Avr.« ( I 2003/04: 210). Rokovo so v prvi polovici 20. stoletja v Brežicah oznanjali kot god //spoznavalca, patrona zoper kužne bolezni, nebeškega pripro-šnjika hromih, 'krulčjevih' bolnikov« (Oznanila ... 9. avgust 1931), za svojega zaščitnika pa so ga imeli tudi kotlarji, ki so svoje delavnice (tako kot za božič in veliko noč) podobno kot tesarji in mizarji na ta dati večinoma zaprli (Bitenc 1978: 8 in Počkar 1999: 110). Notranjost cerkve sv. Roka so ob prazniku pomagali okrasiti domačini, in sicer z zelenjem in s cvetjem: 77.///. Z/.sZr A/7r ///rZrz/r. //.s/r A/Zr/7/r/r/7r. /7/7/r/// /7/v. /z/A/'/// /?/ ///A// /-//že A//////!'//// /7/ / rvrZ//'z'zv//7z/6. z/zz/z/z/rr /z/žr« ( P 2003/04: 211). V mestu so ob svetem Roku //trgovci in obrtniki postavili stojnice od stare brežiške tržnice pri današnji občinski stavbi in tja do Antončičeve, danes Kuglerjeve hiše. 'Štantc' stojnice so postavili na predvečer sv. Roka in so stali en teden« (Počkar 1999: 261). Ob glavni mestni ulici so tako imeli svoj prostor domači trgovci in obrtniki, medtem ko naj bi prodajalci in obrtniki od drugod imeli stalno mesto za svoje izdelke pod kostanji na nekdanji brežiški tržnici (ob današnji občinski stavbi op. p.) (Počkar 1999: 110). A Brežičani se spomnijo predvsem stojnic //()// /rz////// rz/rr/Az/ z//r/e. Zz//// //// (Rokovi op. p.) rr/Av/. /7z/ z/z/, vrzz.s/6/r 6/6/ zv/r/z/ sAz//*///' z/r/ N///*/?z7V/6. /;r ///7 .Š7// /;/7S'/7/. z/z/ 7)r/*r6'cvcgz7.s//7//r (pred začetkom glavne mestne ulice op. p.)« (T 2003/04: 4). Zaradi množice romarjev na rokovo v njemu posvečeni cerkvi niso bile le štiri (sicer običajne praznične) maše, ampak jih je bilo več. Denimo leta 1934 so se maše v Rokovi cerkvi začele že v torek 14. avgusta in tam potekale vse do (Rokove) nedelje. Na praznik Marijinega vnebovzetja je bil ob desetih dopoldne //Zz/rr/rA /'/7///z//.\A/7/ .s/z/vr.sv/z/.sZ/ /... / 7)6 66 rvrrr/' /-////////-.sA// /7//z6gz/, z/z// z7r'/////r z/A/z/g ///Zz/z/z/;// /7/7//r6r rr/ Avr sv. /A/Azz. /.../ Z 'r/z /rA (16. avgust op. p.) sv. /Zz/A. /z/z/.šr - /76 36. 66 + šr r/7/z z//z ver .sv. ///z/.š. z/6 /06 /7/ /z6gz/ ;//z7Z/ /z/ 6/ r///7zz/ rr/ Avr. /7/7/7. /76 36 verr/zv/rr.' zr/ Zrz/rz/ KUI.TUKA Has(5/2007 77/) //2 5'/? zvede/* 7-77Ž77/ v«777'7' /V? /7777777/7' /77/ .sv /Č77/77« (Oznanita ... 12. avgust )934). Omenjenih pridig na prostem na vzhodni strani cerkve sv. Roka se spomnijo tudi posamezniki: »te,s/e. /;/-/ sve/ew //77/77 /e /'//o vcY/.s/7/. /ver/ V77/7777, .še Z777777/ e/7r/ /v/fmrc/, //7 .s/ee7* v /e/ .s777Cf/ /77Y7// (današnjemu op. p.) /77777. ve.s/e. /77777. Aha, aja? Ao /e /7.S/7 v/7777/ S' Z77A/-7.S7//77. 7777, /777/ /e /777 /7.S/77 /77*777'7'//7'. Z77. Z77 77//777 / 7'777. /77777 7*«7'777777, /77 /C 77//7V7' 7777 7777/7'7777/7 .S/7'77777, /e 777^777777/ /77/77 /77'7Z7777'77. /,e.Se7777. /..././77 777. 777 /77777 /e. //777/7 /e /17/77 /777/7777. Ae7'/77*77.S/777'/e/777 /77777. 777 /77/ /77/777 77/7.Š77-e77 /77Y7.S/777'. ve.S/e, /gT* /77777 /e /77/77 /7.S/77 776z77^C 777//777/7*77V (okoti nekdanjega frančiškanskega samostana op. p.)« (T 2003/04: t 13). Pri mašah, denimo osrednji oh desetih dopoldne, so blagoslavljali križce, rožne vence, svetinjice, podobice in spominke (gt. npr. Oznanila ... 14. avgust 1932, 12. avgust I92H iti II. avgust 1929): » 777. 7*7777 77777. /777*.S77 7*77[-777777*/7 ]. /7.S/7.Š/7777/7 A///, .S77 //777^^77/77/7 777 /777/C777. 777 /777/C777 .S77 / 77 6/77g77.S'/77V7/7. /'77Ž777' Ve/77*Ae /777 /7*7Ž7'7' /777. /777 77777g777*7* .s//Ae 777/ sve/eg77 //77/77 /777 /77. /77 /777 S77. /77 /777 .S77. Podobice? ///77,777-S/77V//77/7« (T 2003/04: 210). Romarji so v priprošnjo za zdravje okrog oltarja nosili lesene votivne kipce, na primer v obliki roke, in jih odlagali za oltarjem: »./77. z7/77/ 77« v'7777, /777/77*77/. Z77/ .sc' /77Z Z777/.S/7777. v //77/77v/ ee/Zv/ /77C7/C77 S 77 / 77 Še /77 /777/C/77 7777/7*7 7*e7777V/7*77/7. /e /77/77 777/ Z777/77/ Z77 77//777 /e777. /e /7/Vr7 /7777' /e/7 7*77/ /777 /77/77. Rok? ./77. 77e 777 /77. 7/77 .S77 še, 7/77 S77 .še .S/77V7//« ( I 2003/04: 210). Zlasti romarke s hrvaškega podeželja, ki naj bi bile po mnenju Brežičanov zelo verne in še pred prvo svetovno vojno ter po njej prepoznavne tudi po plisiranih krilih, naj bi oltar obšle tudi po kolenih. Splošno naj bi sc hrvaški romarji v Brežice večinoma pripeljali z vozovi, domačini pa se jih spomnijo tudi po petju njihovih »hrvatskih« pesmi. Nekateri naj bi vsaj še pred prvo svetovno vojno v cerkvi tudi prespali (! 2001: 65 in 86). Največ ljudi pa naj bi se v mestu zbralo na Rokovo nedeljo: »/V77 77r'r/c'//r7. /V«7/r'//7/ /C* 67/77 677// \Vr7Ve'.S7777 /77/777* 7'77/ 77V77. //77/77V77. /77/7 77/ .S77 /7777'//7' 7A777//« (T 2003/04: I 13). Tako so bile denimo leta 1934 na Rokovo nedeljo maše pri sv. Roku ob petih, šestih, desetih zjutraj in devetih zvečer (po možnosti pa kot so napovedali pri oznanilih naj bi bila še ena): 77/2/7 3/7 (15. uri op. p.) zrrZ///77'7/Z 777777777.S/7/7 7/7777/777'.- /777/7/ /7/77777/7' A/. (Matere op. p.) /777Ž/7' z 2 .sv. 6/77^77.^/77^7777777« (Oznanila ... 19. avgust 1934; prim. Oznanila ... 13. avgust 1933). Verskega praznika, ki naj bi po mnenju takratnega farnega duhovnika več kot domačinom pomenil prišlekom,'" pa se Brežičani spomnijo predvsem po družabnosti: 77Posebno na Rokovo, 16. avgusta, ko so številni slovenski in hrvaški verniki romati k sv. Roku v Brežice, so bile vse brežiške gostilne polne, vino in pivo se je točilo kot noben drug dan v letu, in opitih jih je bilo takrat največ« (Počkar 1999: 110). Na stojnicah so prodajali medico, ki naj bi jo iz »prstenih« oziroma glinenih kozarčkov po en deciliter pili tako odrasli kot otroci, po verskih obredih pa se je večina ustavila še v eni od brežiških gostiln, ki naj bi bile takrat vse nabito polne. Pako je bila tudi denimo Dcr-žičeva gostilna najbolj polna posebno ob rokovem (pa tudi Bojanovem) sejmu, ko naj bi se v njej 77zvrstilo po tisoč ljudi«. Promet naj bi bil izjemen, gostje, za katere so dostikrat kuhali tudi po sto litrov juhe naenkrat, so napolnili vse tri gostilniške prostore in prostore ob mizah na terasi v prvem nadstropju po pričevanju gostilničarjeve hčere, ki je takrat tudi stregla, so 77.. .7/7-77777- /777-1'/77777/77/7 (predpasnikih op. p.) 7777.S7//« (Počkar 1999: 135). Pomemben pa je bil tudi kramarski sejem, ki je vsaj nekaterim domačinom pomeni) dodatno priložnost Hrc/iškK))pro$čcjc«('hsvRokuvlc-lilt 19.17 l')3K naj hi bilo predvsem pra/nik otrok.ki so se veselili stvaris stojnie. NalotogralljitlevotRlenin-čevasItCerkaniai/.Dohoveiiitdesno) Planinčeva i/Hre/inessinom. (Hram Posavski nm/ejHre7iee.) klll.lHKA Rast 5 /2007 za zaslužek, zaradi barvanega okrašenega /zlecta«, zlasti v obiiki srčkov, dojenčkov in ur pa naj bi se ga vesetiti predvsem otroci: //Atek nam je vsem kupil piško lončeno, da smo piskali. Mama je bila huda, ker smo s tistim delali nemir, pa tudi zaradi denarja. Odganjali so nas proč od štantov, da ne bi preveč sitnariti« (Počkar 1999: 262). Ali: »/Vri, .////o. Ar// r/Z/v/e/ /o r/Z/rerr/r/. zze. ,S'«t'«r/r/. /r/ .sr/ 6/7« //r/ s/zz/zzZze /zr/ /r/ r/vzzZzzzzj'«, /7«. So vam kaj kupili na njih, na primer mama? -A/, .sevez/z/. vezZ/zzz. .S'zz/ /r/ /e 6/Zzz //r/ /zzAzz Ar// rzZzz/. /7«. So bili tudi tisti paternoštri (rožni venci op. p.)? 7z/z//, v.segzz /e Z/ZZzz. Ksegzv /e Z/ZZzz. ZVzz, /zz/Zez/z /'zzrzze /zzA.šzze Zgzzzee.' r/r/ ZzzzzzT/zzZz r/r/ že /z/AZZz, zzzzz/zz Z/z/Z/ (nedokončana misel op. o.)«. (T 2001: 65) V nekaterih brežiških družinah so za ta dan spekli tudi buhteljne: //AoAovo? 7r//zr/ vezzz. r/rz /e /zzz.šzz /zzr/z/zr/ vezZ/70 s/zeAZzz Z/z/Zz/eZ/zze« (T 200 1: 79). Med drugo svetovno vojno so preseljeni Kočevski Nemci v Brežice premestili tudi svoj domovinski muzej, otvorjen ob 600-letniei prihoda Nemcev na Kočevsko, in ga po enem od poročil namestili v cerkev svetega Roka: //Prof. dr. Hans Schwalm, ki je vodil dela za preselje-valno komisijo, je prenesel muzej začasno v Brežice, v cerkev sv. Roka« (Hazler 1999: 48). Leta 1945 naj bi bila cerkev kot skladišče starega stavbnega lesa, ki so ga odstranili oktobra, za versko dejavnost še neuporabna (Kronika ... 1945: [5]), a kljub njenemu slabemu stanju so v prvih letih po drugi svetovni vojni ljudje k sv. Roku še vedno množično romali. Tako denimo leta 1948: //(9Z/ //z/Zroczoz/z/ Z/7 oZ/ ZA/Az/ve/zz /...Z Z./zzz/z/e Z/ZZz/. zZzz Z/Z v /z*Z ce/*Ave Az/Z/e .sv. Z6/A /z« šZZ. če Z/z' v.sz Zzz/ZeZ/ Zzz/z //z/zZ.sZ/eZzz/. Z7zzzze/zzz Z/zzzZ/e sz/ ze/z/Z/ 4 <7// 5 Z/.sz/e Z/zzz/z. Pz z.šZZ sz/ .še z?// //o/zzoz' (duhovniki iz Artič, Zdol in Dobove op. p.)« (Kronika ... 1948: [9]; prim. Kronika ... 1946: [6)). Sprva še številnih romatjev se spomnijo tudi Brežičani: //ZVszz Ze/zz.so šereZo. zeZo Zzor/zVz. Z/7 /zzzZz' ZZ/ao/z .so zeZo Zzz/zZz/z. Z7/Z /z/z .se /e zzzzz.s/zzvzZo /oAz o/. Ao .so zoeeZZZoee/*Aev//z7/7zv/vZ/o/Z." Rokovo? Tz.s/o.s/77/7/77/. ZčoAovz/, Ze/TzeZ/e //o (ga prekinem op. p.) Temelje? /A/ -Zr/ove Z/7 /7/A0 //zz/z/v/. 7z7A/-zz/ .se/e//77 zeZo rz/Z/ze/zzcz/Zo. /.. .Z Z'z/7' Ze/ .S/7Z0Z7 /7/ Z/ZZo /777 /"z/Az/vo /7/e /77/77. 7T///Z /7/ Z/ZZo /7/e, 77/Z7/777A v/z/z/z/ eerAvz« (T 2003/04: 115). Slovesnosti Matcjnlhihinc NAROROVOVBRIŽ.R'!: VoKetm knjižica. iiriueseimlet;il'Z49 kot votivni dar v Rokov« cerkev v Brežieali (Hrani 1'osavskinm/cj Brežice) KtllfURA Rast5/2()07 ob rokovetn so v petdesetih letiti prejšnjega stoletja zaradi obnove cerkve sv. Roka tako vsaj za tiekaj !ct prestaviti v farno cerkev sv. t.ovrcnca in jiiitndi s tein okrnili, a kljtih temu naj bi bil obisk romarjev še vedno precejšen, saj so pri mašah še vedno pogosto pomagali tudi okoliški duhovniki in kaplani: »M/ //oAzzvzz/e /zz/ /zzz /zzzz/-zzzrzzze/ sv. /ZzzAzz z/zz/zez' zz/z/sA. /,/'zzz//e /zz/z/e/zz zz/z /e/ /zzv/ZAz zr vse/? /z/zrzz//7z /zz/ Z/Zz/z zr zzz/z/z///ezze/.š/7z Az'z//ev .Sv. zz/z/zzz/z/ se /zzzz/e/z'/zz /z/zrzz /ZZZZZZ /'zzzzzzzgzz// .so szz.sez/zz/z' gzz.s/zzzz//e /.../ I.se/e /zzzZeAzz/zz v zez/z/ zzz zzzzzzz« (Kronika... 1958: 125) in 1954:1 191). Ali: zz^zz/7zzAzzvzz zzz zvzAzzv.sAzz z/ez/z7/zz/'e /zz/ /e/z zz/zz'.sA. ee/zzz/v/e Zzzz/z Zzz z/zzzz /zzz.šZezzzz z/efe-vzz/zz. .Sr: zz/z/zzz/'/7 /e /zz/zz /zzzz/e//ezzz/z zzAzzzg 9ZZZZ« (Krotlika ... 1959: 127j; prim. Kronika .. . 1953: 116 17[). Cerkev so še vedno pomagali okrasiti verniki. Nekateri zaobljttbljcni romarji so oltar prav tako kot pred drugo svetovno vojno obšli po kolenih oziroma prinašali zahvalne slike: zz7žz vezzz. /rz vezzz zee/zzzzz. ee /e /zz/ ez/ezz rzzzz/z/////z//e'zz. zze. Zz/Azz/ /zzz/ /zzz vrz/zzz. Azz /e rzzee/zz zzzz/šzz /zz/z' v /šzzAzzvz eezAvz. z/zz AzzZez z /e rz/zz/z//zz/zz7 zzZ/zzAzz zz/z zzzzzgzzee szzzzz se/ze. zze, z/zz /e /zz/ zz/z z/zz /o zzzze/ zzzzgzz zz/z zzzAzz. z/zz .szz š/z zzAzz/z' zz/Zzzz/z/ /zzz Azz/ezzz/z. Aha, to je še bilo? /žz /e.še /zz/zz. /zz/e.šo /zz/zz. Da bi pa kake slike recimo tudi nosili v zalivalo ali pa kaj, to pa ne? /Ve. ./zz. /e Zzzz/z še /zz/zz. szz /zz/e. Slike? Zz/zz/ /zzz. A/e szz /zzz /e s/zAe. /zzz zze vezzz, rz/zz/ /z/z /zzz zzz' vzz/eZz. Veste pa, da slike se je pa še nosilo? ./zz« (T 2003/04: 21 I). Rokovo je poleg verskega praznika še vedno pomenilo tudi družabnost iti z njo povezano popivanje. !o je v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah nekaterim pomenilo tudi argument zoper romanja in sploh javno praznovanje tega verskega praznika, ki naj bi ga še v drugi polovici 20. stoletja častili predvsem bolj verni prebivalci mestnega okoliša in ne toliko meščani, na primer.: »7z'zzz/zzzzzzzzt/zztz eezAvezzzz fegzzzzzz/e /zz z .sv. /?zzAzz v Z?z'erzcz//z s/zz*ezzz//zz z zzvzzzz ZzzAzz Zzzzz/zezzzzzzz/zzzz /zzz/zzvzzzz/z' zzz /zzeZe/zz' gzzz*ez'z/z z'zz.sZz'/eev Zegzz sve/zz/Azz. //ez/zzzz v.szzAzz /eZzz zzzzzz/zz zzzgzzzzz' /..A/(ljudske tnilice op. p.) zr //zerze zz/zzzzvAzzr zzzzzzzzz/z zr /z/zfzz/e zzAzz/zee. 7zz .szz zzzzzzzz ezž /žzzzZ/e, Az se zr /zzz/zzzrzzzz.sZz' zz/AzzAzzz* zze zzzzzze/zz /zzz.s/zzvzZz' zzz/ sv. /ZzzAzz. zze z/zz /zz zz /ezzz zze vez/e/z Zzzz/z z/zzzgz //'zzz//e. /žzAzz .szz Zzzz/z /eZzz.s Azzzzezz/z' v.szzAzz/e/zzzz regzzzzzz/e r zzzr/zz/zzzz/ezzz NarokovovUrež.ieab //? /77-c/c/777777 r ,i/77.s//777/ 7777 ( '77/CČ77« (Dš I 956: 5). Podobno sc je v prvem povojnem obdobju čeprav verjetno ttidi iz povsem varnostnih razio-gov ob obnavljatijti cerkve za domačine zmanjšala tudi ekonomska vloga rokovega, saj je bilo denimo po letu 1950 »...prepovedano postavljanje stojnic okrog cerkve (sv. Roka op. p ). Sejmarje so premestili na živilski trg« (Bitenc 1996: 10). Ali: »/čer//////, 7.'e.!7//77/.!Vr/t'/7/ i/7777/C. .S'77 /77*7.<7/. .177//'/7, .177/7/7 77777g/7 777/.l77'7777//7. 5'77 /77 /.i77 g77/771'7 777. 77C, 7/7777777777/77/7/'77\'7ee ...« (T2003/04: I9S). Toda te prepovedi so verjetno veljale le nekaj let. saj sc jih nekateri Brcž.ičani niti ne spomnijo in zmanjševanje števila stojnic pripisujejo bolj spremenjenemu delu in načinu življenja sploh: »/Ve. 77A77/77^/777107/77/7. /77 /7' 770/77/. .17-77.17777777 .10 .1 7777777 7'77r.i/77. Z/z .177 v/r/c//. 7/77 //777^/0 /77/7/77 1' /7'g771'77777/7 / 77/77/77 777 /77777677777'. /7.1/77 /77'7'/V77 777 /7/Zc r//77gO l/S'777'7. ////7 .177 /777// i/7777/7 (pred drugo svetovno vojno op. p.). /77.177 /7770/7 777-777^77//777: Aja? .So/z/o. 1-7/077/0 (kosirje op. p.)/77/77/77 7777/77-7//'. A/77//77-77/7-777707-/o 7-0/0/. '.S0777 77770/ .17 07-77. /0 7-0/0/. .10777 l'//077/ 7/77/77/ C77 /0V77 7 77/77. ' /77/770. /7'/' /77C .10777 /ov/0777-'. Aha? budi take specialne stvari pol v bistvu? /.../ /Vr/, /77 .10 /77'77t'7, 7/77 Z//'/////'// .177 /7/V77 /77/.17777. /77 7/77 .177 /77/7/ C77 /oi'77 7*77/77. l'r'777. /77 .1/ /or/77 7/77/7//. /77 /0 /77/77 7-07//77 /7/7//. 7/77.10 (nedokončana tuisel op. p.) /.../ .-1/77/77// /77 /0 .17*77.17777777 /77'0/7o/7Z///7. /o7' .177 /7777* l/t'777'7 /77/7/77 7//7/,g/0 /77/77/7. A'7/r077 /0g77/0 /777// 7/Z//.! //777// .10 .1/77 0777 0 7777. 7'/.l7o /00/7 /777/7.1/77. //.1/77/o/7/V77.177/7777rž/77/77/77-77i'r77/77'7/v«(l'2003/04: I 14). Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so sejmarjem spet dovolili, da stojnice postavijo okoli cerkve sv. Roka, a naj bi jih bilo že veliko manj(Bitcncl966:ll). OPOMBI ) 1753. teta so hiti v cerkvi gtavni oltar sv. Roka s tabernakljem in relikvijami sv. Valentin!), oltar sv. Valentina ter oltarji sv. Nothurge. sv Antona Opata in Sv. Irojiee (Kemperl 21)11.1: 171.174). 2l'rispevek je izsek iz doktorskediserlaeijeznaslovomPoslediee spreminjanja prazničnega koledarjavnačimiživljenjaBrežičanov. ki je leta 2006 nastala pod mentorstvom prol dr klU.tURA laneza Bogataja naOddelku zaelnologijo m kulturno antropologijo l ilozolskelakultete Rast 5/2007 tJniverz.e v l.jtibljani. Arhivsko, periodično in gradivo ustnih virov v zvezi z državnimi, kolskimiinsplobkoledarskum prazniki sem večinoma zbirala med letoma 2002 in 2004. uanala pa se na čas med 1933 in 1963 (brezmedvojnega obdobja). Mateja Hahinc 3 Patroeinij pomeni zavclmšlvo izbranega svetnika cerkve in praznovanje njegovega godu NA ROKOVO V BRLŽIOL (Slavce Ciradišnik. 2004. 406) Drugo poimenovanje zanj je žcgnanjc. ki pa lahko pomeni tudi obhajanje obletnice posvetitve(predvsemž.upne)cerkve(Šega. Simič inl.ožar Podlogar. 2004. 716) l ama cerkev je v Brežicah posvečena sv. Lovrencu, zato naj hi patroeinij praznovali oh njegovem godu 10. avgusta (prim. Skofljanec. ur 2003) 4 Zakon je ločil med državnimi in verskimi prazniki posamezne veroizpovedi in določal, da so oh državnih praznikih, nedeljah, verskih praznikih posamezne veroizpovedi, (pravoslavni) na praznik svoje krstne slave in oh patroeiniju državni uslužbenci lahko izostali z dela (Zakon 1020: 768) V Brežicah, kjer naj hi se leta 1031 za katoličane izreklo 0g.7 odstotka prebivalstva (l.ipuž.ič 1057: 61). so državni uslužbenci ob lovrenčevem tako vsaj načeloma lahko imeli dela prost dan. česar pa sc ljudje ne spomnijo. 5 Kot navajajo viri. je bilo na lovrenčevo čez. dan v lami cerkvi zgolj več maš. na Lovrenčevo nedeljo tudi slovesna maša. pri kateri je včasih pridigal kak gostujoči duhovnik (gl npr Oznanila ...). Pred drugo svetovno vojno so bili podobno kot pri frančiškanih na antonovo (13. junij) njihova cerkev je bila posvečena sv. Antonu Padovanskemu na lovrenčevo v župnišče povabljeni cerkveni ključarji (T 2003/04: 226). v mestu pa je bil (še leta 1055) živinski sejem, oki ga ljudje imenujejo kramarski Na njem ni toliko živine, čeprav jo tudi pripeljejo Več pa je kramarjev, ki prodajajo na veliko svoje blago« (Bitenc 1066 10: prim I 2003/04: I4in 174). V prispevku splošnopogovorne izraze in izjave, povzete po virih, zapisujem v ležečem tisku Izpuste označujemz/.../.nedokončane misli paz 6SvRokjezavetnikprotikugiinpriprošnjikbolnikovskugo. ranami, bolnimi nogami, ponekod tudi zavetnik tistih, ki pri svojem poklicu uporabljajo ostro orodje (zidarji, tesarji, ž.anjiee. šivilje, krojači) (Šega 2004. 593). 7(ire za spomin Marijine smrti innjenegavnebovzetja Na ta dan so pogosta romanjak Marijinim cerkvam, v katerih so ponekod blagoslavljali zelišča in rože. ki so bile nabrane v medmašnem času. tj času med veliko in malo mašo (med 15 avgustom in 0 septembrom), in imajo posebno inoč(Šega2004a.666). SVtednupredvelikimšmarnominrokovim so poleg maš za sv Roka. Valentina in Antona (vsak ima v cerkvi sv. Roka svoj oltar) duhovniki pri sv. Roku darovali tudi maše v Marijino čast. ki so jih plačali romarji, npr )/.S'v. /noše se Zzz/zZz/ zz/zz*zzvZ/e Zzz /e