St. 24. V Trstu, v sredo 25. marcija 1885. Tečaj X EDINOS Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko _^__»V »Un—tt j« _ • EDINOST« izhaia rfkrat na teden vsako sredo in »abato o poludne. flnna za vse ) Vsi dopttt se pošiljajo Uredništvi ■ vil Tarre.ile« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti leto je gld., za polu leta Zt gld., za četrt leta "I gld. SO kr. — Posamezn« Jtevilke se / frankiran. Rokopisi D'e/ posebne vrodnostl se ne vračajo. - Inseratt (razne vrste nazuu dobivajo ori onravništvu m v trafikah v Trstu no 5 kr., v Boriol in v Ajdovščini no c nila in poslanice! se zaraftunijo po pogodni — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi O kr. — Kamenine, reklamacije in inserate prejema Opravništvo, vit Torrente, »Nova tiskarna*. ( črkami se plačuje za vsako besedo 2 k' ■ -"Sv Odgoja in nase šolstvo. (Palje.) Le tako bi se dosegel večji napredek v gimnaziji, le tako bi se mogli z večjo ljubeznijo čitati in umeti neusahljivi stari Hasiki, kojih čitanje po gimnazijah ima zgolj namen blažiti mladeničem srce in dati podlago olike: drugače nemajo nobenega dru-zega namena, nego nepotrebno mučenje mladine. Ne da bi odobravali delovanja laških naših očetov domovine,, priznati jim moramo vendar solidarnost in vstrajnost. Oni vedo tudi prav dobro doseči svoj cilj, namreč: pola-gčevanje dece druge narodnosti. V tržaškej okolici na primer, ustanovili so slovenske Sole, v kojih se pa z drugim razredom počenši uči tudi la-fičina; na tak način so otroci okoli-Canskih roditeljev, ko dokončajo IV. razred domače ljudske Sole, godni vstopiti v srednje laške šole, kder lahko napredujejo, ker vedo uže prve elemente italjanske slovnice. Tako, to mi vsak pritrdi, je praktično in doseže Be tudi namen; da bi bilo mogoče tako tudi Slovencem postopati, ne videlo bi se toliko izdajic, toliko nade-polne mladine, ki po dovršenih študijah o slovonskem nič več slišati noče in pridobili bi si narodnih moči, katerih vzlasti tu v Trstu zel<5 potrebujemo. Ali to vse je le — pium de-siderium, glas vpijočega v puščali. Označili smo nekoliko naše Ita-Ijane in govorili o pičlem napredku, ki si ga morejo pričakovati od Šol, v katerih so podučuje v tujih jezikih. Mnogo se je uže o tem pisalo po slovenskih glasilih in vzlasti v vrlem «Slovencu»; v Trstu treba še tirjati slovenskih šol: ako nam jih neče PODLISTEK. Iz ust naroda. V trž. okolici slišal in zapisal Levin, Velik zaklad ima res lju tstvo iir j saboj; neštevilne in pomenljive so pripovedke, ki se mej njim slišijo. Take pripovedke in pravljice kratijo dolgi Čas v zimskih večer h, na polju pri delu in v kakej druščini: ros lepo je tudi, da se take pravljice, kojih je premnogo mej na o-dom raztresenih, nabirajo in ohjavlj ijo; tako se vRaj rešijo pozabljivosti. Ni tem polju imamo mi Slovenci uže precejšno nabranega in Še zmirom prinašajo naši listi in knjige mnogo t ikega takozvanen i »domače u a bl.mau. Najlepšo zbirko je doz laj spravila na svetlo Dala »Matic.« v knjigi »Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev« sestavljene od g. dr. Josipa P jka. Izm*j listov se odlikuje zlasti celovški ■ Kres«, kateri n un uŽe drugo leto podaje polno torbo naro inih pripovedek, nabranih od uinogozasluinega Mat. Valjavca in letos kaj lepe razprave o narodnem pesništvu KoroSčev. Take razprave, pripovedke, narodne pesni in reki so prezaniraivi za spoznani« duševnega živenja in la-tnosti narečij Slovencev, Zuto je hvalevredno to nabiranje, čepnv je večkrat Mtno in tru-dapolno. Mnogo je Se takega blaga vzlaeti mej prostejšim raznim vražam verujočim narodom; zato naj bi se vsakteii, ki lina priliko z njim občevati, potrudil kaj nabrati m objaviti. Tudi ljudstvo tržaške okolice brani mestni magistrat dovoliti, dovolć jih nam na višjem mestu; treba le vstrajno delovati, dokler ne dosežemo, kar nam po pravici in zakonih gre! Vprašal bi nas pa kdo lahko: Kam pa hočemo svoje otroke pošiljati, v nemške ali italjanske srednjo šole? — Namen, kakor smo zgoraj omenili, imajo toliko ene kot druge, nas po-nemČiti, oziroma polaščiti; ali vendar pravilnejše se nam zdi, da oče sina, za srednje šole godnega, da v ono šolo, katere jezik je njegovemu sinu več znan: boljše je pa, ako je sin nemške ali slovenske ljudske šole obiskoval, da ga da v državno gimnazijo ali realko. Vsaj se na teh, če tudi premalo, vendar nekoliko slovenskega podučuje. Da bi le otroci po dovršenih Šolah ne postali nasprotni svojemu malemu in ubozemu narodu, kakor se to večkrat godi. Iz nemške srednje šole pridšedši vedo se prav «nemški», govori kaj rad nemški, čita zgolj nemški zmirom tr leČ, da je slovenska literatura preubožna in slov. knjige predrage. Ozrimo se nazaj na ljudske šole. Teh ni v Trstu nobene, v kojoj bi so podučevalo v slovenščini, imamo jih pa v okolici; koje bi prav rad v italijanske učilnice spreobrnoli. Zlasti v zadnjem času se je gledalo vanjo tudi krščanski nauk v lašČini vgnjesti: prav tega je še manjkalo. Ako človek po laško krščanski nauk ve, pride gotovo v nebesa. Kaka nezmisel! Po eno ali dveletnem podučevanju nauka v slovenskem jeziku naj bi ga otrok kar naglo znal tudi laški; in vendar je krščanskega nauka vzlasti v denašnjih dneh potreba, kakor vsakdanjega kruha: vsaj se tudi mej kmetskim ljudstvom širi nenravnost in hudobije, vsaj je tudi mej tem v nekdaj najpobožnišem delu prebivalstva premnogo mladine, ki prelahkoverno teče v naročaj neveri in njenim prorokom. Pa vsaj je tudi nemogoč najmanjši napredek, ker učenci niti ne uraej<5, kaj jim katehet po laško o Mogu in njegovoj cerkvi govori; gotovo bi se rajšo nahajali na kakem igrališču nego v šoli, v tem, ko jih v domačem jeziku povedane verske resnice zanimajo in blaže. Potrpenje z drugimi predmeti, ali ako se tudi krščanski nauk v blaženej laščini podučuje, le toliko izda, kot da bi so ga nič ne učilo: kar so pravi, kakor da se izbacne izmej šolskih sten. Taka je novodobna olika in napredek, iz katerega si gotovo moramo prerokovati zlato prihodnjost! Nismo zato postavljeni, niti nam ne dostaje z svetim pismom v roki na tem mestu katoliško vero oznanjati, vendar pasi štejemo v čast vsaj nekoliko se na branik postaviti, da se ne iztrebi iz naših šol. Če se pa krščanski nauk otrokom pripoveduje v njim nerazumljivim jeziku, gotovo je, da bode v takih otrocih verska prepričanost omahovala ter slednjič čisto zgine: na tak način pospešuje se nevernost ter širi nenravnost, kajti ako se išče vera iz človeškega srca izruti, prestvari so človek v živino! Uže potran Platon trdi: «Omnis humanae societatis fon-damentum evellit, qui religione con-vellit»; in slavni Macchiavelli: «La perdita d'ogni decozione o di ogni re-ligione si tira dietro ivjiniti incon-venienti e injiniti disordini». Ne sma-jtrajte nas za fanatike in, rekel bi, '«klerikalne pesimiste)): to je vendar le gola resnica, kojej ne more nikdo oporekati. Res je, da doslej nismo še v naših Šolah do tega prišli, vsaj v še bogat zaklad narodnih pripove iek in sem ter tja se rI Ši še kakega Starčka po-nevati ra2ne ml i, niso zadostovali niti za vsakdanie kosilo požrešnemu J i kobil. — Znaš kaj,-tara — zarenči neko jutro stari č-vliar na svojo ženo — ker nama ni mogoče več ga rediti, pošl|iva sina od biSe, naj si gre sam iskat potreb nega ž veža: kdor je »kopač« toliko snesti, naj si sam služi. In odpravila sta ga v resnici od doma. Pomnili je, da je bilo tedaj našemu Jakobu komaj sedem let, ko je moral kopita od lastnega domovja pobrati. Pa kaj se boČe; drugače bi spravil bil svoja stara roditelja na beraŠko palico; še tako jima je boljši del premoženja uŽe snedel. Žalostno se odpravi Jakob s kru-lečim želodcem od lastnih roditeljev ter se napoti čez hribe in plan. Nazadnje dospć v neko vas. Tu se ponudi v službo bogatemu kmetu, kateri ga resspreime in pošlje past živino. Mučno je čakal Jakob lačen poldneva, damu daio kosilo, ker na jutro fo mu napravili le malko »p'ižgane župe«, toliko, da si je splaknol usta. Kasno po poldne prikoraka vendar nedočakljiva dekla z jerba-om na glavi in postavi predenj lonec dobro z<-beljenega močniki. Hlastno zgrnbi Jakob za louee in vsega na enkrat požene skozi grlo, potem išče po jer basu, je-li še kaj notri. V tem se je dekla malo oddalila in Jakob slastno sne še urugih pet polnih lo. cev, koji so v jerbasu tičali za druee pastirje, koji so pasli bolj v gorah. Ko v>e isprazne, oblizuje se in ko zagleda deklo, ki je po njetrov prazni in druge lonce prišla, zakriči: »No, Reza, pa kaj tako malo za-me? od davšnega jutra nisem nč jedel in še zdaj si mi prinesla te tri požnke močnika«. — Sitna Rez i ga začne zmerjat* in kričati nanj, ker je še drugim pastirjem kosilo snedel. Ker pa vidi, da se Jakob še čudi in zmirom trdi, da ie lačen, steče domov druuim nistirjem drugo kosilo napravljat ter tož't Jakoba gospodarju. ljudskih ne, ali bati se je, da do tega ne bo le daleč, ako se bode tako postopalo, kakor se je do zdaj. Sveta dolžnost nam torej bodi se temu zača-soma upreti ter vsaj nekoliko odvrnoti to pogiibortosno krizo, katera nam preti. Katoličani, naj nas ne hode sram tudi verske stvari v listih braniti ter ne tako postopati kakor se je, žal, tudi mej nami uže godilo, namreč: psovati in zaničevati, kar je duhovnega, kajti to je liberalno, progresivno! Ker nam uže očitajo, da v drugem druge narode slepo posnemamo, naj bi nam vsaj tega ne mogli. In causa Dei quisque miles — meni Tertulijan. Denašnje ljudstvo odstranuje od vere i čitanje gnjilih in-piškavih romanov, novel in dram, kojih povsod z naslovom «national Bildung» kar mrgoli. — Unsaglich ist der Schaden und die Schmach, die dem Menschen-peschlechte von dieser Literatur an-gethan wird — piše nek izvrsten nemški list — und vor allem dem Weibe. Es heisst das Weib geradezu verderben und preisgeben, wenn man es gewčhnt, sich nicht mehr anzu-sehen als ein adjutorium sitnile, als das, war es ist, die ebenbiirtige Ge-fiihrtin des Mannes, sondern als eine Gottheit und ein ens necessariiim, ein unbedingt nothvvendiges Wesen. Zopet smo nehote krenoli od našega ukrepa, ali potrpite z nami, hoteli smo lo nekoliko naglaša H, kako prepotrebna je v denašnjih % zbiljnih Časih odgoja v pravem k 1 iiškem duhu in kako neumno je mi ■ ri, da se brez vere lahko izhaja. ProRatovati nam je torej proti vsiljevanju brez-boštva v šole, v te blažilnice src in vzgojevalnice naše dece! Tudi iz višjih realk se je krščanski nauk odpravil, radi česa se pa tudi dijaki iz takih Go^pooar, dobra duša, pokliče na večer s paše pnšedšega Jakoba pred — se ter ga pokara, naj drugi dan t;a odbor delalen. Da pa so se veselice lepo izvršile, pripomogle so mnoyo razne izvrševalne moči. igralke, igralci, pevkinje, pevci m diletantje muzike; zahvaliti tse ima društvo v tem obziru posebno gospem in ?ospicam: Anici Ko-balovi, Mariji Polič-Muhovi, I. Germekovi, Mariji Zorzutovi, Umekovi, Modro"i, Nu-čičevl itd., in gospodom: K talanu, Stele-tu, Schmidtu mlajšemu, Jei ini,Ćargotu,Prevcu, Guzelj-u, in še nekaterim drunim. Društvo je n. meravalo lansko leto napraviti izlet v prijazno Gorico se zastavo in godbo, s posebnim vlakom, da bi prisustvovalo blagoslovljen ju zastave bratskega goriškega društva, genski oddelek je dal napraviti krasen, dragocen trak. da ga podari zastavi goiiškega društva; nad 700 družabnikov in družabnic se je hj)n uže oglasilo za izlet ter plačalo voznino; ali besna strast nekaterih soriških nasprotnikov je preprečila našim goriškim bratom in nam velikansko slavnost. Upamo, da ne za vselej, in da kar ni bilo, bode. Društvo j« lansko leto kupil-) 193 novih knjig in go«pa Koblerjeva, Č. g. J Gomiljšak. in g. V.Dolenc, podarili so 63 knjig; knjižnico pa je letos večkrat pregledal in vredil gospod Gregor Jereb. Va* j tej gospodi bodi na tem mestu izrečena presrčna hvah. Lansko leto se je število čitatelj zopet zdatno pomnožilo, ker skoraj vedno je bilo razpo*ojenih 200 do 250 k nji a. To jasno kaže, da društvo dobro pospešuj* duševni napredek mej t'žaškiini Slovani in prav zato se odbor tudi letos obr-ča do rodoljubov s prošnjo, naj bi tudi v bodoče ne pozabili važ e knjižnice delaj skega podpornega društva. N>rodno novinarstvo je, kakor vsa poprejšnja leta, tuli lansko leto zdatno pripomoglo na Šemu diuŠtvu', brezplačno nam eć drušvo ohivalo te le liste; »Vienac«, »S oboda«, (dokler ni bila prepovedana). »Go-podarski Poučnik«, »Naša Sloya«, »Slovenski Narod«, »Slovenec«. »Soča«, »Slovenski Gospodar«, • Novice« »Edinost«, »Breocelj«, po zni 2an>'j ceni pa: »Zvon«, »Kres«, »Hrvatska Vila«, »D »s Vatei land«. NifOČenn j« bilo na na »Mir« (3 iztlsk'). • L'Impa-ziaU « »L'Adria« Omeniti j« tuli, da j^ društvu naročeno na knjige »Slo>enske M dn e« »Monorjevega društva«, »Matice Hrvatske« in da je brezplačno dobivalo knjige »Dm-Štva sv. Jeronima«. Vsem omenjenim slavnim uredništvom in društvom izreka Odbor najtoplejšo zahvalo, priporočovije se njihovej nadaljnej blagohotnosti. Radostno javlja odbor, da se mu je posrečilo koncem leta zopet pridobiti za društvenega zdravnika <;o^p. dra. Frana Mand ča, ki je b:l od prvega začetka pravi uobrotnik in pospeševatelj koristi našega društva. Z veseljem more torej odbor konstatirati, da napre Iuje prav dobro ne le moški. temuČ tudi ženski otdelek, v katerem je začelo uprav letos živahnejše delovanje, ker vsak teden pristopi už* nekaj Časa s^-m po več drnjibmc; dobro napreduje tudi mila društvena založna, katere uiije so lan-ko 1 "to dobili prav mno^o posojil z j iko ugodnimi pogoji, kar daje društvu Š" v Čo veljalo, ker ne pomaga le v slučajih bolezni in družinskih nesreč, temuč daje tuli obrtniku in delalcu priliko, dasi zbo-ljša svoje materijalno stanje. Da bodo družabniki mogli lož-^je soditi ostanu in na-nredku društva, sledi tu izkaz, kako so se množili od leta do leta dohodki in stroški, in kako je društveno premoženje z vsakim letom rastlo, ker številke najjasnejše govore. 1880 1881 1882 1883 1884 fY. n. fr. n. fr. n fr. n. fr. n. U'ijn ko plačali pristopnine iu t dnine 18r;a-— 3795-01 r,llS71 9912-88 12765-76 Darov ne jo dobilo 109 45 929-35 1123-00 107'11 'J0-— Veselice so dalo Sistema doh idkit 275-31 297-65 —515-09 683*47 Obresti 14-10 98-58 150-81 292-00 357-87 A. no le da jo dru-Stvn ituelo vefi dohodkov,ono ju lansko loto tudi veliko veiS potr Silo z i podporo svojih b Inih udov, /a nakup knj g, zu petje, za novo po-biitTo,sploii v gmotno in duSevrio korist «iru!!.ibiiikov in druZiibulc, Tnko jo potroS lo za podporo bolnikom, /.d »vila lil zdravnike 188-42 1850-80 8431*16 G170-07 U404-91 Z i slavnosti in bo- sede 021-— 528-15 2338 05 841-83 30910 Za nakup knjig in Časnikov 53-44 204-20 114-42 299'85 314:20 Z.i pevsko Solo- 85 33 97-47 140 04 71 44 201'05 Imelo je drnStvu gotoyiuo koncain i. 1010-94 3131-36 5022*05 8092-95 8881 30 HkupneL'u prtmo- Senja koncem leta 1870*30 5040 55 7379*751U00-81 13513' lfi Leius je oruštvo napra\i o užH 2 veselici, ki ste društveno premoženju pomnožili za fnr 700: Denarni u-^peh lansko leto ni bil sicer tak, kakor se je pričakovalo, a nihče ne more Za izvanredno nesrečo, kitera je zadela t žaško prebivalstvo, posebno pa podporna društva. Vendar pa odbor goji opravičeno nadn, da se v tekočem letu število b »In.kov primemo zmanjša, in da se vestno nastav Ijene številke v proračunu za leto 1885. tudi vre8niči|o. S posebnim veseljem konštatuje nada 1 je odbor, da se je v društvo lansko leto povrnol zlati mir, kar bode novemu odboru jako pospešavalo delovanje v korist blai.'onosnega društva. O ibor goji opravičeno nado, da se v tem Mu tudi slovanski inteligeneja tržiš-ka začne bolj zanimati za blagotvorno in važno uruSivo, katero stoji pod tako mogoč nitu pokroviteljstvom in konečno izraža srčno željo, da se novemu vodstvu posreči še zdatnejše pomnožiti veljavo delalskega podpred*ednik na to povabi nazoČe, da vonjo poverjenike In ude lokalnega volilnega odbora za III. okoliški okraj. Na predlog g. A. Trobca je bilo iz« olj niu 50 poznanih možakov v imenovani odnor, katerih imena objavimo kesi leje Po Ipredsednlk popove na to tajnika, n poroča o peticiji o Ibora zapomnoženj« volil t) h krajev v okolic, tako sicer, da h 1.1 prihodnje volitve v dež. in drž. zbor vsaka okoliška veča vas doma volili. Do- tična peticija je bila obče odobravana in soglasno sprejeta z opombo, da jo o ibor prej ko prej predloži vladi. Konečno poroča tajnik tudi o pripravah za veliko slavnost in veselico v spomin 1000 letnice Metodove smrti; ta veselica se bode vršila prvo ali drugo nedeljo meseca maja v gledišču Fenice, k sodelovanju so povabljena vs a slovenska društva Trsta in okolice. Veselica mora biti velikanska, zato naj se uže zdaj za-njo agituje. Zbor je soglasno odobril to poročilo. Ko so prišli na vrsto posamezni predlogi, oglasi se g. Ražen iz Bazovice In predlaga, da bi društveni odbor prišel na V»likonočni ponedelek v Bazovico, da se bo tam posvetoval z Bazovskimi rodoljubi in se izvoli tudi tam lokalni volilni odbor. Predlog je bil sprejet z veliko večino in je zbor dal nalogo odboru, da razpiše posvetovanje v Bazovici na Velikonočni pon-ielek. S tem je bil končan občni zbor in začeli so se živahni govori mej petjem pevskih društvev «Zora» in «Skala». Govorilo seje mnogo o Cikoriji in o značaju tistih, Iti so se dali zapeljati po Sior Poldotu.— Ločili so se rodoljubi z zagotovilom, da zati6 to luliko, kder se pokaže. Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevič Rudolf in preD^viiena njegova soproga sta prišla 20. t. m. svečer v Kotor. Mesto in luka ste bili krasno razvitljeni, na višavah okoli pa so goreli kresi. Drugi dan zjutraj ob 8. url sta odpotovala na Getinje. Poslanec pri crno^orskej vladi Mili nkovič se je peljal v črnogorskej dvornej Kočiji prvi, za njim nadvojvoda Ivan z dalmatinskim deželnim namestnikom in drugim spremstvom. Zbraii so se pri odhodu vladike z duhovščino, vojiški in civilni dostojanstveniki, kakor tudi vse kotorsko piebivatstvo. Pri odhodu se je igrala narodna himna in ljudstvo je visoka gosta pozdravljalo z burnimi živioklici. Na Getinje sta se pripeljalaob štirih popoludne; na meji ju je čakai knez Nikita z črnogorskimi ministri in dostojanstveniki. Po starej slo-vauskej navadi so dali visocimi gostoma kruha in soli, knez pa je podaril princesi nji krasen šopek gorskih cvetic. V Njegušu so počivali poludrugo uro. Z štirimi konji prežeuo krasno kočijo, v katerej so sedeli knez, cesarjevičln njegova soproga, spremljali so črnogorski perjaniki na krasnoobrz-lamhkonjih.Pri vhodu naCetinjeje stal slavolok, okrašen z avstrijskimi in črnogorskimi prapori. Mestna deputacija je v imenu mesta pozdravila prevzvišena gosta ter jima dala ki uha in soli. Prestolnik in knez sta šla peš v palačo, pozdrav je bil navdušen. Zvečer je bilo razsvitljeno mesto in višave. Ljudstva je iz vseh krajev vse poino privrelo, tudi je prišlo veliko tujcev; morebiti Gftinje še nikoli ni videlo v svojih zidovih toliko zbranega ljudstva. Pri obedu je napil knez Nikita avstrijskemu cesarju in cesarici iu cesarskej hiši, posebno ce^arjeviču i njegove) soprogi. Ge-sarjevič je nazdravil Črnogorskemu knezu iu knegiuji, črnogorskej knježevej obitelji, kakor ludi hrabrim Gmogorcetn. Drugi dan zjutraj ob devetih sta visoka gosta 'obiskala F i hip, od kodar je prekrasen razgled na skadarsko jezero, potem pa odpotovala. Knez N'kita ju je spremil do meje, kder so se piav srčno poslovili. V Kotor sta dospela prevzvišena gosta ob 5. uri popoludne, ogledala mesto in obiskala kate-araiivi, potem pa se vkrcala na ladijo Mirani..!' ter ob polu sedmih Kotor zapustila. '23. t. m. sta prišla prevzišena popotnika v Graž in Dubrovnik lu bila navdušeno spieieta, tu ju je pozdravila tudi iz 150 osob oostoječa deputacija iz Hrcego-vine; cesarjevič je deput eji odgovoril t M bskeui jeziku; včeraj zjutraj pa sta dospela v Split. V poslanski) zbornici državnega ibor a se je i20. t. m. najprej izroč lo več načrta-iiin zakonov dotičnim odsekom, potem pa v tretjem Či'anji sprejel dižuvui proračun u finančni zakon. Po nekaterih dejanskih o|>a/.kah glede državnopravnih razmer t>ske, Moravske In Sleske mrj poslanci Trojan, Heilsberpj in Lu tkarsdl S" je se|a EDINOST zaključila. — Drugi dan je prišla na dnevni red predlogi o severnej železnici. Poročevalec Bilmski je zagovarjal predlogo od sekove večine, poslanec Herbst pa, ki je večini očital posebno prenagljenje. predlogo manjšine. Poslanec MatŠeko je govoril za vdržavljenje, poslane Rieger pa za nagodbo ter na to kazal, da ua to predlogo zelo vplivajo bližnje volitve v državni zbor in antisemitizem, dalje poslanec R ch-ter za vdržavljenje. Naz idnje je še poslanec Hladik navajal koristi, katere izvirajo iz nagodbe in potem se je seja zaključila. V seji 23. t. m. se je načelnik gorko spominjal umršega poslanca Rajskega. Potem se je nadaljevala spošna razprava o predlogi severne železnice. Knez Aloj/.ij Licbtenstein je govoril zoper nagodbo tei priporočal vdržavljenje. Da se krivim sod bam ogne, naglašal je govornik politično solidarnost njegovih somišljenikov z dru-zimi klubi većine. V političnih prašanjih je treba, da se posamezniki podvržejo celot», v gospodarskih prašanjih pa to ni mogoče. Govornik potem razvija svoje nazore o pra-Sanji severne i< leznice, katero prav za prav spada v novi državni zbor. — Trgovinski minister izjavlja, da seje pravno menenje naznanilo odboru; gre zato, ali naj se železnica v.iržavi, ali naj se sklene nagodba. Vdržavljenje bi stalo toliko troškov, da ne bi mogoče bilo pokriti jih. Minister zatrjuje, da se pri severnej železnici ni moglo več doseči; pričujoča nagodba se pri nepristrau-skej sodbi mota državi za ugodno pripoznati. Vladni zastopnik dvorni svetovalec VVitek je pojasnoval prašanje o severnej železnici z jurističnega stališča. Potem je govoril še poslanec Kopalik v češkem jeziku in poslanec Obreza, oba za nagodbo, kakor tudi Lienbacher, ta pa za vdržavljenje. Pristojbinski odsek je 20. t. m. sprejel od poslanca Talir-ja izdelani novi načrv pristojbi.uske novele; potem načrtuje v.~Č določb prejšnje predloge predrugačeuib, in sprejelo se je vanjo tudi več novih določb. Izvolil je potem Talir-ja za poročevalca i naročil njemu in odsekovemu načelniku, naj izdelata poročilo. V cartnskem odseku je 21. t. m. izjavil trgovinski minister, ua se Carinska novela mora sprejeti, če tudi po velikej noči, ker bi sicer Avstrija bila brez brambe do jeseni nasproti uaredbain druzih uržav. Vsled tega se je po kratkej razpravi sklenol pre stop v poarobno razpravo in se ta pričela. Državni poslanec Knot{ se pajdaši z iredento, te besede smo izrekli v zaunjem političnem pregledu, ko smo omenili njegovo surovo postopanje v državnem zboru, in uže se vresničujejo; iredenta ima tanka ušesa i ni preslišala njegovega glasu, ki je prodrl celo do Splita i tam vzbudil nove nade i novo rogoviljenje. Splitska iredenta je namreč Knotzu izrelka veliko svoje zaupanje, neustrašenemu boritelju ustavover-oev, ki je povzdignol mogočno (y svojo besedo za pravice zatiranih (I) narodov. A splitska iredenta oi ostala pri tem, ampak prosi v svojej zaupnici tega mogočnega za govornika pravic zatiranih narodov, naj povzdigne še svoj glas v državnem zboru v ta uamen, da se pomnoži število ireuta-ških volilcev v spletsko trgovinsko zbornico, Hrvatom pa volilna pravica vzame, ker so zaman in zaman vse pravične (?) pritožbe trgovinskemu ministru! — Ni ii to zopet lep dokaz, da imati nemška narodna stranka In iredenta ene in iste nazore in težnje ? Agrarna konferenca je 2£ t. m. skle nola, vladi priporočiti, naj se poviša carina pri uvažanji poljedelskih pridelkov, oaj 8e na žito, uvažano iz Rumunskeg«, ko mine z Rum unij o sklenena trgovinska pogodbi naloži cariua i naj se tarifi na privatnih isleznicah promei e. Kardinal Szhioarzenberg je zbolel; cesar in presvitia njegova obitelj mu je izrekla Rvoje soža])rnje. Ogerska gosposka zbornica razpravlja predlogo o predrugačbi gosposke zbornic-. Vnanje dežele. Nemški cesarju zadnjo nedeljo obhajal 88. ro is t v eni dan. Slovesnost je bila velika. u leb žilo seje tudi več tujih prinčev. V Rtmu so 2V. t. m. položili vogeln' kamen narodnemu spomeniku kralja Vik-tor Emanuela na Kapitolu vpričo kralja m k'*]$| ke noči, posebno • •troci se vesele pirubov. Spet se začne it ugo živenje. Zime bo skoraj kcec. delo se je prišlo. po vinogradih je uže rezatev pri kraju, u n se grubenča, pivu kop se je pričela.,' lasi tudi je postni čj.3, vendar se sliši vedelo petje delavcev iz vinogradov zveće domu tredočih. Seje se jarina: oves, ja o Žito. napeljuje gnoj na polje, grabi stelja in druzega več. Čas je lep, ceste in poti suhe, dnevi topli, |e noči so Še hladne in ziutraj je slana. Dne 6. in7. meseca je zvečer melo m se bliskalo; 7. zvečer se je drobn > toča vsipala (babje pfieno), da se je š drugi dan pod kapom nahajala. 11. t. m. <0 pogoreli hlevi Vrbnjaku posestuiku v Morat cih, drugo poslopja so obv.»rovali, ludi je tam še zgorelo neKo drugo poslopje do tal. — Vsako noč skoraj pa se vi n ogenj, v eno ali drugo stran kde v daljavi, neko noč c-lo na tri strani. Za Boga, da ljudje bolje ne pazijo na ogenj! potlej žalovati nič več ne pomaga, ko se je ne sreč i liže zgodila. P. ž n ov je skoraj vsako leto več, kaj je temu krivo? Kakovi na-stopki tzvirajo iz tega? Dragi bratje mi Slovenci, pazite na ogenj! Koliko bi manj nesreč bilo, da se bolj pazi na to. Žve-plenke imejte varno shranjene da vam najhni otroci se žveplenkaini igrajoč ognja ne bi zatrosili, s-be in druge v nesrečo spravili. Pa tudi odrastli zelo pazite na varnost; marsikie seru uže videl, da se r. gorečo trsko sveti kde zunaj in po hlevih, ali ni to strašno nevarno? iskra hitro odfr-či, da še vidite ne, posebno čii tnalo veter uieče. upustite to navado, če pa imate opravila zunaj in po hlevih, lahko z svetilnico svetite in ni se bati nevarnosti, saj ni tako drago. Tudi nekateri tobakarji so premalo pazljivi: Goreč ogelj si na pipo dene, potem bo li po hlevih, prav tako nevarna je tudi goba, katera k..j rada iz pipe pade, ko vroč,na tabak napne. Noben človek ne e, k ie ga nesreča Čaka. pa marsikti-rlkrat m se je lehko ognol. da bi bolj pazliiv bil. Kdor še u i zavarovati, naj se zavaruj* — res je, da nekateri pravijo: Imam še drugega plačila dovolj, čemu bi še to imel? Kaj pa tedaj, če v nesrečo pride, potem muje ž.I, plačilo na leto tak ni veliko da ga ne bi mogel nositi skoro vsak oosestnik. Domaee in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar je iz lastnega premoženja podaril 150 gid. cerkvenemu oskrhmštvu grdoselskemu v Istri za okrašenje farne c k e. Imenovanje. Minister notranjih opravil je imenoval višjega komisarja tržaškega policijskega vodstva. Rijuiunia Vi i.ca, policijskim svetovalcem, in policij skega Koncipista Leona Kaltnoviča policij* km komisaijem. C. In kr. eskadra je v nedeljo zapustila Trst ter odplula pred Reko, da pozdravi pre-tolmka, ko omščeta to mesto. Hazplsauaje služba ces. kr okrajnega sodnika v Poreču s plačo VIII. razreda. Prošnje do 15. aprila na ceB. kr. okrožno sodišče v Rovinju. In Zopel Cikorija. Iz Križa nam pišejo: Zadnjo ueueljo se je priklatil v našo jako mirno Vas nek Človek z imenom Vrzota ter pripeljal se Beboj še necega • uuzega tovariša, kojega ime nam je do sedaj neznano. Prinesla sta se seboj nekoliko pravil in tudi denarjev sta imel. ua razpolaganje. Plačala sta v dveh krč mah ljudem, kolikor so hoteli piti. S početkom jih je vse ljudstvo verno poslušalo ali ko sta pričela preklinjati Boga in naš jezik, kar je najdražje našim vašča-iiorn pa sta morala popihati, ker drugače bi se jima bilo slabo godilo. Nek drug čiovek ki ga po vsem Trstu poznajo, kise da spoznati, ako ga pokličeš^ Pepi Košuta di condotto. delil je pa uže pred nekit-rimi tedni pravila Cikorije. Ljudje so jih <»d sebe metali, ali pa mu jih vračali. 'Vsem pa jo rekel, vi ste uže hudičevi, ker ^te na Nabeigc.jevej strani. Pretil je lju« iein, ih uže Ktaknejo in da jih uže v svoje anjke vjemo. Z gotoviii so pa nekaterim 4a nas na veliko soboto zopet obiščejo in sicer, da jih pride 6. Ti bodo gotovo vsi pravi patrijotje (I) ki so pajdaši Sior Pol deta. Lepo druščino vam imata Sior Poide: Verzoto, Pepi ui condotto et tutti quanti. Mi |>a prašamo one gospode, ki imajo o iem kaj govoriti, zak».j dovol>ujejo, da se naš ubogi nanod vedoo tako bega sem In tja. in z.ikaj se daje takim ljudem privilegij, da brata proii i*atu Ščujejo. Še en-Kr*t pa opomiuj lino naše Križane, naj se lacih ljudi vaiujejo, ker pride čas, ko bode žal ne I- istim, ki so pili od njih teiuuč tudi kapovili, ki gorko stiska v roke iej canikarnej, nodlej drhall. Tržaške novoKll: Instalacija. Danes se je vrJJla lepa je miiostlj ivi Škof instaliral kot stolnega prošla. Vneme. V torek zjutraj, ko smo vstali zagledali muo belo odejo po gorskem vencu nad T-stom, in mrzla huda burj. je hmla z nj govih višav. Pozno še na-1- obiskala ta divja devica sivega Krasa. B zojavua poroč la pa nam javljajo z vseh Krajev ua daleč in široko, da je padel sneg. Agitacija. V nedeljo na vse zgodaj s« je vzdis:noia dvojica C korjašev; Bokalič (puro san^ue italiino) m Ivan Marija Lo-vrenč č z diugim imenom Kralj, da ga ne poznajo povsodi, oboroženi z polnimi mošnjiČKi denarja, ter mahnola na Opčine lovit in i raž t naše ljudstvo. Ljudstvo se j- pa še na poti, ko jih je s-ečalo norčevalo, da gresta smr'ljivo Cikorjo kuhat. Sram vas bodi izdajalci, še bolj sram pa one, ki na tako umazani način naše lju ii zlorabijo. Umrlo jih je v Trstu v mesecu februarju 1.1. 400, mej tem, ko jih ie v febr uarju 18>4. p' brala smrt 46;). Za kožčaini jih je umrlo 55, v januvarju jih je pa tej bolezni podleglo 87. V morje je pal 26. letni mornar, ki je v službi na tigovsktj ladji »Flora«. Nasr-kal se je pieveč božje kapljice, katera ga je zazibala v morje. Rešili so ga o pravem času. Povozil je nek izvošček 5^ letnega F. J. iz Mode ne. stražnika užitnine v soboto zvečer ouolo 8. ure. Poškodoval gaje na desmj roki in na gl; 70 • London 10 lir sterlin . . 124 • 20 • Napoleon..............9 » 79 50» C. kr. cekini............5 • 81 » 100 državnih mark ... 60 • 55 • Čestiti udje del. podpor, društva! Podpisani volilni odsek Vam priporoča, da volite v nedeljo na občnem zboru v odbor te le može, ki bodo gotovo skrbeli za korist in Čast našega društva: Predsednik: Dolenc Viktor. Tajnik: Katalan Mate. Denamičar: Dragotin Šmit. Odbor: Živic Mate inž., Mate Mandič prof., Resman Ivan urad. železn., Jereb Gregor, Sinkovič Davorin, Vari Ivan, Va-tovec Iv. M., Gerl inc Ivan, Svoboda Fr.. Rusija Dragotin, Žitko Franjo, Prele -t.. Primožič Franjo, Klun Ant. Ster Valent, Pregtrc Miha, Muha Ant.. Fabian Franjo. Namestniki: Krapeš Lovišč"k Frnnjo, Čelan r Jernej, Lotrič Gregor Jeišek Franjo, Larga Franjo. Pregledovalo! računov; Paulcvič Vido, Novak Jernej, DraSček Janko. Te mož^ Vam nasvetuj-rno mi pod visani udje društva po dobrem pi-en i ir-ku; Maurič Ant., Č>rga Franjo, Rustja Drag., Lovišček Fr..wNovak Jernej, I3unc Jakop, Frank Ivan, Svagel And, Svoboda Fran, Kodrič Drasr., Sever And., KibiriČ Mart., Feringa And., BenČina And.. Baša Rlaž, Z ijc Pet., PauŠič And.. Skerl Ant., C vna Ant., Fabian F., D ašček J., Fabian Alojzij, Božič Ivan, Pintar Ane., Fabian Ivan, Kafol Uroan, M^rvar Ivan, Rustija Anton, Loncner Mirosi iv. Laščak Josip, Ko* tita Anton, Cerer Avgust, Zlobec Anton, Skupin Ivan. Bajt Luka, Šnebel Jakop, Potočnik F., Pelicon Jakop, Kontus Josip, Može P^ter, VELIKA PARTIJA ostankov aukna (.3—4 metre), v vseh barvah za cele možke oblekp, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu Zahvala. Gospoda Ivan in Alojzij Gorjup podarila sta v obletnico smrti njunega očeta J10 vi da se mej uboge tukajSu* fire raz-dele. Za ta bb'godušni dar izreka v imenu vseh obdarovanih očitno zahvalo Cerkveno predstojništvo. V Prošeku dne 15. Marcija 1885. Javna zalivala. K*»r nas je smrt našega milega, ne-po«abljivega očeta g. Josipa Fakina po-sestnika v Škrbini št. 75 tako pretresla, da se v prvem trenotku nismo vedeli ravnati, naznanjamo sedaj to vsem našim sorodnikom in znancem, ter se ob eiiPin zahvaljujemo za gorko sočutje vsem onim, ki so nam to sočut|e pokazali o tej velikej nf-sreči. Vsem prijateljem priporočamo dražega rajneega v blag spomin. Žal ujoča rodbina. Javna Zahvala. Vsem onim gospodom, ki so me v času, ko sem bil brez službe radodarno podpirali, da nijsem Se večji revščine trpel in osobito pa še onim. ki so mi pripomogli do službe se tu najsrčneje zahvaljujem. Bog Vam plati sto-terno ! Mali Lošinj, 24 marcija 1885. J. Pegan. Po* I a no.*) Povsod, koder se ustavijo nemoralni razuzdani agentje društva «Concordia», preklinjajo Bosa. skrnnijo sv. vero in se iz nje posmehu-jejo. Pozor na take sovražnike naše vere / Več o tem v Boboto. Več okoličanov. * Za takovn članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Službo občinskega tajnika z letno plačo 5u0 gl. in leinun pivšalom 72 gld. more sposoben prosilec precej nastopiti. Prosilec mora biti zmožen v govoru in pisavi slovenskega, nemškega in ital, je zika. — Obrnoti se je osebno ali pismeno do našega urednika. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 meti o v) pošilja p'oti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu , , . , . . »u tvari na koja se nebi dopadala, more M tvanna (sukno). koia se nebi dopa- 12_5 se zameniti; i dala, more se znmftljati. < Visoko ćastiti gospod ! Zapustiti s«m moral mojo družino za8dnij P-i odhodu pustil sem svojo ro lo -vino popolnoma zdravo Čez osem dnij sera se vrnil in glej Žena iu otroni so bili bolni. Najbolj nevarno bolna ju bila pa najmlajša nčerka, katera kar je zavŽila je zopet izbljuvala, vrhu tega pa imela še veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vso zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj ši ozdravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr liozu življenskega balzama, in sem jej vsaki dan še tri žlice dal. Č ido Bož'e! Otrok mi je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva zdravnika nista mogla storiti, dosegel jf Vaš dr. Roza življenski balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja šo zahvala do Boga. V korist druzih ljudi Va* prosim, da priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanjem Alojtij Zadah, trgovcu z mesom. Budap';šta v mesecu avgustu 18S4. leta. Visoko spoštovani gospod ! Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomoč;.) sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem obupal, da kedaj Še ozdravim. Se enkrat mojo najsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem štajerskem. Fzrdinand Leitner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in posp«Swanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vredlti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr, SOSA življenski babam, ••••••••••••••• Riunione Adriatica di Sicurta V TrsiII Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra I 883 gld. 3,300.000- -o36.622 02 Cilavnica društvn Reservni fond o<. doničkov Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živi cme » Rescrvcn fond za pokritje premikanja vrednostih efektov Premiina reserva vseh oddelkov » Reserva za škode ♦ V portfelju: Premije, ki fc imajo potirjati v prihodnjih letih , ... \ Skupni znesek v: h škod plačanih od 1. 1638 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 16—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiši) KNMOIMM 150.1.00-- im.rioo-- 7,342.78* >'36 2d7 Cul — IG,9j4.118O7 Spričevalo. Polpismi potrjnjo s li n. da so po nat nčnej prei-kav ":»£ii. da |e cigareini papir „LE HOUBLON" tz francoske tn- arne /a cit'a euii papi uospodov Caiil(>> & fll<»»ry v Parizu izviMtne K.ik A-osti, popolnem brez tujin sestavin, zlasti pa zdravju Škodljivih snovij. Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J J. Pohl, red. j a v. prof. kem. teh uologije nac. kr. tehničnej vi-ok^j goli-Dr. E. Ludwig, c. kr. red. prof. medic. k-- inje na Dunajskem vseuč iišći. Dr. E. Lipmann, izred. prof. kem je na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr. •I.. Ilomaiin. c. kr. notar na Du naji. Zgornje spričevalo j ■ potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunali v28. dan m j. 188'».) LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Gredito per commerclo ed Induatrla. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3' 47n anmio Interesse verao preavviso dl 4 glorni 3'i„ •» » • » »8» 3®|4»» » » » »30» Per le lettere dl versamento attualmente In circolazione, 11 nuovo tasso d' Interesse co-mincierd a decorrere dalll 37 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °(„ annuointeresBe verao preavviso dl 30 glorni 3'[4» • » » » n 3 met) 3l|j »> » • » » 6 » Banco Giro: Banronote 2'/,7o copra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lublana, Heruiannstadt, Inns-t>ruck. Graz, Salislmrgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. d i vise « ini-asso c.oupons 1 „0/b Antecipazioni sopra Vfarrants in contanti, interesso da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra J^B/0 provvigione per 3 mesi, » effettl 0% interei^se annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883 (78)- jČOKOLADA CACAO PEKARNA Seffeo Via Acquedotto številka i5. Priporoča svoje Izvrstne testene izdelke vsake vrste. Zu praznike turne unel najfinejše plnce in gibanice (Prr-snitz), menihz in še razne uruge te--tenme, ki so v navadi za velikonočne praznike. RisnoSilja tu ii v zunanje kraje po n iri'ljej ceni s povzetiem. Javna trgovska agencija (Pubbllca AgenziaOommerziala) ~ Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejŠih zdravilskih zelišč, potrjen ju posebno kakor gotova pomoč pri vs«h slabostih pre-bavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenaba8anju želodca z jedml, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanjaj; on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. V^T Svarjenje ! Da 8« i/n^ru! neljubim napuklim, zalo prosim vho p. n. gg. naniCnike, i.uj povedi izrecno dr. Riuuv tivljtmii-haltum iz lukarnu B. Fra(fnt'r-j» v Pragi zah tHvaju, kajti opalil sem, da no na'oSniki na vp^ krajih ilobili neuspoHao imea, aka 8» zahtevali satno fivUimaki balzaui, in ne izre&no dr. Hoiovega tivljonskeKa balzama. Pravi ilr. Mm življenski tjalzam dubi 86 samo v Rlavnej zalogi izdelalca II. Frajnrr-ja SknKnno in (Ki muoz. Ii (loskusib knt najzauosljivejle lekarna «W Crn<'tnu orlu« v i'ragi, Keko der Sporner- sredstvo znano, oilstraai nagluho8t in po njem ae dob gaa-ti Nr. U05—3. __I tudi jiopolno uie zgubljeni sluh. 1 skli iiica gld. a. v. V TRSTU: /'. Pre v d in/, O. Forahatchi, Jak. Srr-rnvallo, Kd. von l.tiUoburg, Ani, Sutlina iu A', /.anttti, lekarniSarji. V GOBICI: G. Oritlo/oltlli. ,1. pl. (lironto i, O. K. Pantoni, H. Kiirntr, lekamićar i. V OGELJI : Dama «u d' Klia. V LJUBLJANI: O. Pi-eoli in /. Svoboda, lokar-niSa ja. V /.AOUEBU: C. Ara-im, lakarniBar. V*' lekarne in w«8;> (rj/ouinf i vidffrijufnim btaqom v Avttro-Ogtrtkej imajo sah.go trga livlj'nikega balzama. Tam se tudi debi: Prazko domače mazilo zoper bule. iane in vnetie v^nke v»*pt^. Ak<> so *enam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrate, i>ri turili, gnojnih tokih, pri Srvu v pratu iu pri uohtanji, pri slniah, oteklinah, liri izmaa^euji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline i . putiko, /oper k onitfno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, Če si kdo tv g i Hpahne, zojht kurja ofesa in potne no^e, pri razpokamh rokah, zoper lifiaje, zoper oteklino po piku mrfiesov, zoj>er tekofie rane, odprte nogo, zujujr raka in vneto kolo ni boljflega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule iu otekline ae hitro ozdravijo ; ker pa ven tepe. potegne mmi/o v kratkem vio gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazil ■ je zato tako dohro, ker hitr ■ pomaga m ker se po njoin rana p ej n« načeli dokler tii vta hotna gnojica ven pnteguena. Tudi Zabrani ras divje.a mesa in obvaruje prod anetom (Oruitn prisadom); tudi bolečine to hladilno (nosilo posneHi. — Odprte in tekoSe rane se morajo z mlafiuo vodo umiti potem te 1" ee maOlo na nje prilepi. I —'40 Skatljica se dohode po 25 in 35 k. Itulv.am xn talio. £ ° M cd — M J3 si IP « a. <« 'S 3-s • d '■"> «•-3 o m 2 .o m 2 n > ° a o P M Corso v Trstu št. 22. ZANIMIVO ZA VSE Posebna postrežba za male naročbe Poftilja se na vse kraje na drobno družinam in gostil-nl**am: Razno softivje, kavo. mirodije, pomeranSe, limone, sadje, cvetliee, rokodelsko orodje, pohištvo, dišavine, modno blago itd., vse po originalnih o-nali ptoti mali proviziji, carine prosto. Prevzame razpošiljata in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov, za katero koli d' želt> in stanove, 2—10 p « f* N B S " Ca - 2 S ž-3.5 o. » rs O o < o » 2. c/> • 2 ^ o -l ? 7? N Z. ii % Ipf/, 1 •V ^ -fnl| Agcncijn za posredovanje ^ u 8iužbab i kod stanovanja E. GEROMINI JA priskrbuje službe svake vrste u A u striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuć", po najugodnijinoi pogodbami. Bi Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S •Z525a5Z525352525E5IE525Z52535^5S5a5 25© tmFJBmmtmi^sF-BFjBš Dot« beste Motor Friedrich & iJaffi?. 7 Fahrik:VVion, III. Hauptstr. 109. 5' l^l^S^IIBlilligS^S^SI Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatlčnim aparatom ao dobro rabljivl zariul nataiijčiiosti in hitrosti, s katero i>e mor.; tiskali ž njimi in -arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati i a roko so bolj i konomični, ali trebojo prev.'č postranskih priprav. Elegantni automatični pečat