P©Ifn5?sa v polovim Posameziia stežka 50 para ;l ' ' 'ssiSo namd^e dam©lcrasil@ sa meribersk© ©bSast- Telefon št 276 - Cek. račun št. 12853 O Cene Inseratcm po dogovoru. O Rokopisi se ne vračajo. • Reklama-macije (nezaprte) so poštnine proste. a.SEifer . •'Sr"o\tH BZHAJH ¥SH1C PETEK Ui Idnišfvo in upravništvo „Narodnega Lista" Je v Maribora, Jurčičeva ulica št 4 Naročnina: Mesečno D. 1-25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7'5Q, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej. S9S3SE5?QQlC!5 B stw. 13 ¥ Harihopid, v petelc 11. avgusta 1922. Leto I. BBE5 iUOflHCTE! Pobožne želje klerikalcev. (Dopis z dežele.) Ko sem se v pretečenem mesecu vozil po nujnih opravkih v Ljubljano, je bilo moje potovanje zelo zabavno. V Zidanem mostu vstopijo 1 duhovnik (moral je biti kak župnik iz Posavja!) in dva (po zunanjosti soditi!) veleposestnika, kmeta. Vsedejo se v kunej, kjer sem sedel jaz. Bil sem s hrbtom obrnjen k njim. Njiliov pogovor me je zelo zanimal in ga hočem tudi javnosti izročiti-Eden izmed kmetov začne pogovor z duhovnikom sledeče: »Gospod, kaj pravite Vi o naši Sloveniji, ali bomo mi zmagali z našo republiko ali bodo zmagali centralisti1?« Duhovnik: »Mi moramo na vsak način zmagati, ali tako ali na drug način, pri vsej tej stvari nam gre katoliška vem precej na roko.« Sledi smeh. Kmet: »No in če dobimo republiko, kdo pa mislite da bo postal prezident republike?« Duhovnik: »Najbrže dr. Korošec ali pa dr. Brejc.« Kmet: »In če bo res tako, kakor o-betajo, da ne bo treba nič davkov, nobenih vojakov in nobenih orožnikov, s čim pa bo plačevala državica prezi-denta in druge državne potrebščine? S čim ge bodo ceste popravljale? In če bi nam sosedna država pretila, da nas bo našeškala, če jo ne bomo ubogali, s čim se bomo pa branili, če ne bomo imeli vojakov? Ako nam bojo roparji in drugi uzmoviči jemali in kradli naše imetje, kdo nas bo branil?« Dukovnik: »Ja, vidite, ljubi moj, to bomo pa tako naredili: za plačo prezi-denta in druge potrebne uradnike bomo upeljali takoimenovano desetino. Ali ne bo boljša desetina, kakor pa te proklete davke plačevati? Da bomo pa zavarovanj od klofut drugih držav, bomo pa kmete in delavce in pa naše vrle orle organizirali tako, da bojo vsako državo , ki bi se tako daleč izpozabila, da bi nas napadla, s kiji in cepci nabili. tako, da bi nas za vedno pustili na miru.« »Namesto kanonov bi pa bezgove puške imeli,« se oglasi drug navzoči kmet. Kmet: »Jaz pa pravim, da bi le vseeno boljše bilo, če imamo kralja kakor Politični pregled. Poslanska (narodna) skupščina je po sprejetju proračuna šla na počitnice in ne bo sklicana pred jesenjo. Kralj 5n kraljica, ki sta bila ve čas od poroke na Bledu, sta se podala danes na Češko v Marijanske Lažne. * Iz državnega volilnega odbora. Na podlagi zakona o volitvah poslancev v narodno skupščino je državni odbor določil, da se bo volilo v maribor sfcem volilnem okrožju, ki bo obsegalo celo mariborsko oblast ter okraje Sevnica, Laško in Brežice in bo štelo 596.345 prebivalcev, 15 poslancev. Ljubljansko volilno okrožje bo volilo 10, mesto Ljubi jalna 1 poslanca, skupaj torej cela Slovenija 26 poslancev. Mariborsko volilno okrožje bo imelo 15 volilnih okrajev in sicer: 1. Brežice—Sevnica. -• Konjice. 3- Ljutomer—Zg. Radgona, 4. Maribor levi breg— Slov. Bistrica. 6. Mozirje. 7. Murska Sobota. 8. Dolnja Lendava. 9. Prevalje—Marenberk, 10. Ptuj. 11. Slovenjgradee—Šoštanj. 12. sedaj. Samo teh strank je preveč. Več ko bomo imeli strank, slabejše bo. Pa tudi ne verujem, da bi se kmetje dali preslepiti in bi v tako republiko privolili, da bi morali zopet desetino plačevati in tlako delati, kakor pred letom 1848.« Duhovnik: »To bo vse šlo, samo za zdaj moramo o desetini molčati, Bog obvaruj to stvar izdati. Ko pa bomo enkrat republiko imeli in bo predsednik izvoljen, potem pa ne pomaga ne jokanje in ne stokanje. Kakor bomo mi komandirali, tako bojo kmetje morali plesati. Pa to se itak ne tiče Vaju dveh, ker sta veleposestnika, marveč srednjih kmetov in ubožnejših kočarjev.« Drugi kmet: »Gospod, iz te moke ne bo nič kruha.« Duhovnik: »Zakaj ne? Ali ste morda proti nam?« Kmet: »V tem oziru že.« Duhovnik: »Če tako govorite in če ne boste z nami, imate smrten greh, katerega Vam nobeden duhovnik ne od veže!« Drugi kmet: »Veste kaj, gospod duhovni oče. če je to resnica, kar ste ravno izrekli in če je to tak smrten greh, ako človek samega sebe rešuje, potem bi pa res rajši k pravoslavni veri pristopil. tam pa ni nobene politike.« Duhovnik: »No, no, tako pa nisem mislil od Vas, ali niste pristaš SLS? In pristaši kmečke zveze moramo vse storiti, kar nam naši voditelji nalagajo in zapovedujejo. Le na ta način bomo mi našo katoliško vero branili.« Drugi kmet: »Jaz pa mislim, da bi duhovniki z dr. Korošcem vred bolj katoliško vero branili in jo utrdili, če hi se s sv. evangelijem pečali, namesto s politiko. Meni se zdi, da naš voditelj dr. Korošec ravno tako spada na pre-zidentov prestol kakor kozel v njegovo kočijo.« Pri tem pogovoru je pa meni smeh na glas ušel in z mojim smehom je bilo tudi konec tega res političnega Pogovora, Spravljajo se res ti gospodje okrog kmečke zveze na polzko politično, desko, po kateri bojo. kakor se meni zdi, kmalu zdrčali navzdol. M. Velje—Vransko. 13. Laško. 14. Ormož. 15. Šmarje—Rogatec—Kozje. * Razčiščena situacija. Ker so radikalci privolili v kandidaturo demokrata Koste Timotijevića za notranjega ministra in so odstopili od zahteve po podtajniku v tem ministrstvu, je Pašič odpotoval na Bled in nesel ukaz o imenovanju zadeve kralju v podpis. * O zbiranju madžarskih čet na naši meji, zlasti pri Murski Soboti in Subotici, prihajajo zadnje dni zopt trdovratne j ša poročila. Nevarnost za našo mejo v Prekmurju se je pojavila na konferenci zvezo narodov. Belgijski delegat (odposlanec) Heymanns je pooblaščen, da prouči madžarsko zahtevo, ki gre za tem, da se Dolnja Lendava priključi Madžarski. Heymanns bo zaslišal našo in madžarsko delegacijo- Naše prebivalstvo pri Dolnji Lendavi je skrajno razburjeno. Nedavno se je zbrala v D. Lendavi ogromna množica naroda in z vso odločnostjo protestirala proti v-sakršni premembi sedanjih mej. Prekmurci imajo v Dol. Lendavi 86% zem- ljišč in bi naši državljani v slučaju priklopitve Dol. Lendave Madžarski trpeli ogromno gospodarsko škodo. Poslanec dr. Kukovec je ta protest prebivalstva podprl s tem, da je zahteval od ministra za zunanje zadev dr. Ninčiča, naj grozečo nevarnost z vsemi silami skusi preprečiti. Domače vesti. Vsesokolske slavnosti v Ljubljani se razvijajo od dne do dne v najveličastnejšo manifestacijo narodne sokolske misli. Že več tednov sem se vrši v Ljubljani dan za dnem prireditve sokolstva, vedno ob navzočnosti neštetih množic naroda. Dozdaj je bil poleg nastopa naraščaja dne 30. julija najlepši dan 6. avgusta, ko je nastopil ob prisotnosti kralja in kraljice dijaštvo in vo jaštvo. Ljudstvo in vladarska dvojica so vzhičeni občudovali nedosežno disciplino in točnost v izvedenih vajah. Navzoči vladarski par je množica naroda bnrno in neprestano pozdravljala- Tudi je prirejala navdušene ovacije naši vojski. Z vajami je ta dan nasio-pilo 3000 mož. m Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval našega mariborskega okrajnega glavarja g. dr. Srečka Lajnšiča z redom Sv. Save IV. stepena. Čestitamo! Z istim redom je bil odlikovan g. dr. O. Pirkmajer, okrajni glavar v Ptuju kateremu istotako prisrčno čestitamo. Izročitev slovenjgraškega daru kralju. Včeraj v četrtek se je Izvršila v vili »Suvobor« na Bledu svečana izročitev daru slovenjgraškega, marem-berškega in šoštanjskega okraja kralju Aleksandru. Dar obstoja v štirih prekrasnih s srebrom okovanih konjskih opremah, katere je izvršil naš mariborski mojster g. Ivan Kravos. Deputacijo, ki se je vdeležila izročitve, je vodil slovenjgraški okrajni glavar g. dr. Ipavic, v deputaciji pa so bili za slovenjgraški okraj gg. tovarnar Potočnik. ter posestniki Rotovnik, Vrhnjak in Kac, za marenherški gg. inže-ner Pahernik, inžener Lenarčič, posest. Streblek ter veleposestnik Mravljak, za šoštanjski pa gg. notar Marinček, ravnatelj Goričan ter posestnika Skaza in Novak. Vprege so bile razstavljene na dvorišču, kjer so čakali na kralja tudi člani deputacije z mojstrom Kravosom. Oh pol osemnajstih je prišel kralj, katerega je v imenu deputacije nagovoril okrajni glavar g. dr. Ipavic, g. namestnik Ivan Hribar pa je na te predstavil kralju poimensko vse člane, s katerimi se je kralj več časa razgo varjal. Zanima! se je osobito za gospodarske razmere ob naši severni meji, pred vsem o razvoju naše industrije. Dalje je govoril kralj tudi z g. Kravosom, kateremu je izrazil laskavo polivalo o njegovem delu. Dar je napravil na kralja dober vtis. Po sprejemu so bili vsi člani deputacijo povabljeni na dvomi prigrizek. m Ne hodite čez državno mejo- Danes je okrajno glavarstvo kaznovalo čez 50 oseb radi prekoračenja državne mejo brez predpisanih potnih listin. Kazen, ki zadene vsako osebo, ki se ne drži teh predpisov, je 3mesečni zapor. Okrajno glavarstvo mora kaznovati strogo po zakonu, zato ne pomaga noben izgovor in naj krivci pripišejo posledice samemu sebi V zadnjem času se je namreč razpasla navada, da se nekateri Mariborčani odpeljejo z vlakom na izlet k Št. liju, tu pa po skrivnih potih prekoračijo mejo in se y_ av- strijskih obmejnih gostilnah sestajajo z avstrijskimi železničarji in drugim prebivalstvom. Obmejni organi so zalotili cele obitelji pri takih »ekskurzijah«. Naravno je, da je spričo teh razmer obmejna kontrola postrežena in so »skrivna pota« istotako nevarna kakor glavna cesta. Svarimo prebivalstvo, da bi se na tak način izogibalo zakonu, ki mora veljati za vse, ali pa za nikogar. Kdor gre brez dovoljenja čez mejo, ga čaka 3 mesečni zapor. m Dražba zaplenjenega orožja. Dna 24. in 25. avgusta se, kakor nam sporoča okrajno glavarstvo, vrši pri njem vsakokrat z začetkom ob 9. uri dražba vsakovrstnega zaklenjenega orožja. m Iz bede v smrt. Štefan Fridl ia Rogoze pri Sv. Miklavža je bil zaposlen kot delavec pri Scherbaramovem. mlinu* Iz neznanega vzroka je bil pred kratkim odpuščen ter je zabredel v veliko bedo. Iz obupa se je vrgel včeraj ponoči v bližini hočkega kolodvora; pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. — — Nove 10-dinarske novčanice pridejo v promet danes 5. t. m. V veljavi pa ostanejo tudi dozdajne. Nove novčanice so izdelane v Ameriki. — Sprejem gojencev v hMroavijs-tjčno šolo vojne mornarice v Boki Kotorski. V hidroavijatično šolo vojno mornarice se sprejme 40 gojencev 4 primerno šolsko izobrazbo iz kovinarske stroke (kakor ključavničarji, kovači itd.) Natančnejši podatki se dobe pri vsaki vojaški oblasti. — Iz zdravniške službe. Okrožni zdravnik dr. Viktor Gregorič je premeščen iz Poljčan v Novomesto. — Framazoni vladajo v naši državi, tako je dejal na katoliškem shodu pri Sv. Treh kraljih poslanec Roškar. Ce g. Roškar pravi tako, mora že biti res. On se, kajpa, razume na take reči. S temi »framazoni« (Pašić-Pribičević) je vladal roko v roki blagoslovljeni dr, Korošec, seveda — in illo tempere, ai če se ne motimo, tudi g. Roškar. Framazoni so po njegovem mnenju vsi tisti, ki mislijo nekoliko drugače o svetu in življenju kakor gospodje pri SLS. Ne čudimo se, da nadebudni Roškarjev tovariš nastopa na shodih s pompoznim geslom: »Mi v Beogradu vodimo boj med Kristom in Antikristom«. Pod Kristom pa si predstavlja rimski klerikalizem, slovensko avtonomijo in podobne reči. In ga ni strah, da bi profa-niral vzvišeno ime Boga-oloveka. Da, ti »framazoni«!... — Draginja brez konca in kraja. Prijatelj lista nam piše: Ce se ne bodo začeli v Beogradu malo hitreje gibati, bomo glede draginje kmalu dosegli Avstrijo. Obljublja se kontrola nad borzami, bankami in zalogami zrnja. Upanje je torej, da bodo šle cene živilom navzdol, kakor se to spodobi v a-grarni državi. Neumevno pa nam je, da je baš sedaj, ko je vse žito večinoma že spravljeno, in je že preračunjeno, koliko tisoč vagonov se bo izvozilo iz Jugoslavije, cena moke poskočila od 26 K na 27.60 K? V dveh mesecih (juni, juli.) se je sladkor podražil od 66 K na 86 K, torej za 20 K. Olje je februarja stalo še 80 K. danes že 160 K. Kaj pa še le obleka in kurivo za zimo? Kako naj žive naši dijaki? _— Obsodbe vsled neoznačenja cen v izložbah v Konjicah. Prejeli smo: Pred konjiškim sodiščem so bili nedavno obsojeni ker niso imeli v svojih prodajalnah na blagu označenih cen, kakor to predpisuje zakon za pobijanje (draginj©: Leopold Bruderman na 50 Din. denarne kazni in 24 ur zapora in Helena Zottel raTOotako, sedaj pa ie [Anton Prettner, trdeč, da je svetillca Inksurijozno blago na 100 Djn. denarne kazni in zapor, lončar Franc Vrečko radi svojih piskrov istotako na 100 Djn. in zaporno kazen, klobučar Topolšek Franc pa na 50 Din. in 24 ur zapora. 'Ali so prijavili vzklic, ne vemo, ali vemo, kam bodemo sedaj hodili kupovat svoje potrebščine, ker nam je znano, zakaj se nočejo cene na blago razobešati. Sledijo v najkrajšem času najbrž še drugi in bodemo spet poročali. — Smrtno ponesrečil. Mlinar Valentin Divjak v Hrastju, okraj Gornja Radgona, je dne 24. julija ponoči nekaj popravljal pri mlinu. Pri tem ga je zajelo kolo in ga vrtelo okrog, dokler se končno ni samo ustavilo. Da so ponesrečenca mogli rešiti, eo mu morali obleko razrezati in raztrgati na telesu. — ■Kmalu po rešitvi pa je revež vsled za-dobljenib poškodb umrl. — Loka pri Zidanemmostu. Naša vas sicer ne pozna prepira in pobojev. ŽalAbog pa je v soboto izzival nek Ci-gole iz Pleš v gostilna Kvardijan mirno sedeče fante. Vnela se je prava bitka in krvave glave so zaključile nepremišljeno dejanje. m Nemškutarija. Prejeli smo: Ako se poslužuje rojen Slovenec v občevanju z Nemci, ki pa razumejo slovenski in s Slovenci, ki razumejo nemški jezik, edinole nemščine, je to nemčur. Ni pa še nemčur Slovenec, ki govori z Nemcem nemško, ako ta ne razume slovenščine. Slovenec pokaže s tem veli-koveč, da je bolj naobražen. ker govori več jezikov. Da ne moremo zatreti nemškutarstva čez noč, to vemo. Veliko stori v pobijanju nemčurstva slovensko časopisje, še več učiteljstvo na prej nemških šolah, dosti tudi državni uradi, najmanj pa slovenska inteligenca. Dela še je na tem polju (mariborskem!) zelo veliko! Uspehi se bodo videli pri raznih volitvah, ki so vobče merilo napredovanja ozir. nazadovanja ne le političnih strank, temveč tudi narodnosti in njihovih izrodkov. Da izzivajo pri Sv. Lenartu s plavicami, 'da kričijo v Ptuju »HeiD slovenskemu uradniku v obraz, da se člani rešilnega oddelka na mariborskem kolodvoru zadirajo v nemščini nad jugoelovenskim državnim uradnikom, da poveljujejo mariborski gasilci: »Wasser - marsch!« Itd., itd., vse to in še marsikaj druzega bo izginilo iz naše slovenske države za Večne čase. Nemčurji, nezakonski otroci slovenskega naroda, morajo izginiti! — Sprejemanje novincev v finančno kontrola Finančno ministrstvo je rok Ba vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja t. L, št. 52: — Neprevidna mati. V čački je vdova Bogdanovič pustila svojo 10-mesečno dete, zavito v rute na ognjišču v bližini ognja ter odšla na pojje delati Ko se je vrnila, je našla na ognjišču od ognja izpečeno trupelce. Vsled neke iskre so se vnele cunje in dete je storilo strašno smrt. Nesrečna mati si je iz obupa hotela vzeti življenje, kar pa so sosedje še pravočasno preprečili. — Strela ubila mater In sina. V sredo, dne 2. t, m. proti večeru se je pripo-dila nad Svečino in okolico huda nevihta, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Strela je udarila v grajsko viničari-jo na _ Špičniku ter ubila vini čarko Kranjc in njenega 211etnega sna Petra Kranjca. Oba sta bila takoj mrtva, medtem, ko se 13 letnemu dečku m 15-letni deklici ni zgodilo ničesar, čeravno sta bila tudi v kuhinji poleg svoje matere. . Oseminpetdesetletna vdova Kranjc zapušča poleg treh preskrbljenih tudi dva še nepreskrbljena otroka. — Monstranca ukradena. Pri Sv. Marjeti pod Ptujem je v noči na 24. julija ukradel neznani tat iz cerkve moštraneo in dva cikorija v skupni vrednosti 20. 000 K. O tatu, ki je najbrže ostal od poprejšnega dneva v cerkvi in je ponoči po izvršeni tatvini splezal po vrveh iz zvonika, ni nobenega sledu. — Vlom v trgovina V Zgornji Polskavi so dosedaj neznani tatovi v noči na 25. julija vdrli v trgovino Stankota Bizjaka. Posrečilo se jim je odnesti šest hal blaga, 40 m hlačevine, S komadov angleškega in nekaj komadov druzega blaga v skupni vrednosti okrog 40.000 kron. — Požar. Pri posestniku Jožefu Dvoršak v Šmartnem na Pohorju je dne 25. julija ponoči okoli 22. ure izbruhnil v gospodarskem poslopju o-genj, ki je upelil tudi stanovanjsko hišo. Škoda se ceni na okrog 500.000 K. Sumi se, da je ogenj zanetila zločinska roka. — Tatvina, Pri posestniku Antonu Klincu v Gladomesu, okraj Slov. Bistrica, se je dne 31. julija popoldan, ko ni bilo nikogar doma, splazil dosedaj neznan tat skozi okno v stanovanje. Odnesel tri telečje kože, 7 parov podplatov in eden par zgornjih delov za čevlje v skupni vrednosti 6000 K. O storilcu manjka vsaka sled. — Tatvina, Posestniku Ludoviku Salkofskyju v Krčevini so v noči na 3. avgusta dosedaj neznani zlikovci odnesli iz vrta 60 kg čebule. 30 kg česna, 2 košari kumar in 20 glav zelja v skupni vrednosti 2830 K. O storilcih ni nobenega sledu. — Draginja na Madžarskem. Na oni zadnjih sej se je madžarski ministrski svet pečal s vprašanjem draginje in padanja valute, ki zadnje tedne vznemirja Madžarsko. Med drugim je bilo sklenjeno povišati izvozno carino in omejiti izvoz na najpotrebnejše reči. m Svojo ženo je hotel utopiti. Včeraj popoldan sta se šla 1. 1885 rojeni Ludvik M., ključavničarski delavec v delavnici Južne železni in njegova žena Urša kopat v Dravo. Slekla sta se lepo ter skočila v vodo. Žena se je nič slabega sluteč pričela kopati, naenkrat pa je prišel k lije j mož, jo prijel ter jo potlačil pod votlo. Zena pa je bila vendar toliko močna, da je ponovno dvignila glavo nad vodo. ali mož jo je z znova potisnil na dno. V skrajnem smrtnem strahu je nesrečna žena še enkrat napela vse svoje moči in posrečilo se ji je res rešiti se zločinskega moža. Planila je iz vode ter naga zbežala k bližnjim ljudem, proseč jih pomoči. Policija, ki je prejela o tem poročilo je Ludovika M. takoj aretirala. Aretirani je pri zaslišanju priznal, da jo je hotel utopiti; obenem pa je povedal, da jo je mislil zastrupiti, bal se je, da bo to prišlo na dan. — Ruski častnik ustrelil kmeta. Kakor poroča »Tagespost«, je ruski ritmojster Aleksander Desynov v pijanosti ustrelil posestnika Triebla pri Sv. Ani na Aignu. Desjmov se zdaj nahaja v zaporu v Murski Soboti. — Radi zoba umrl. Ivana Kekiča, kmeta^v St. Bečeju, jo bolel zob. Mesto, da bi šel k zdravniku, je vzel klešče, s kakoršnrmi se svinjam ščlnaio zobe in hotel tudi sebi na ta način pomagati. Z rjavimi kleščami se je v ustili na več mestih ranil, si pri tem zastrupil kri in bil v dveh dneh mrtev. — Vlom na Pragerskem. V pretekli noči so neznani storilci ulomili v podružnico ljubljanskega delavskega kon-zuma na Pragerskem ter odnesli vso manufakturo in 100 K gotovine. Uvedeno je zasledovanje. — Cela družina zgorela. V Gornjem Branetiču se je te dni dogodila tragična nesreča ali zločin. V neki hiši je stanoval Milan Aksentijevič s svojo družino, obstoječo iz 13 oseb. V noči dne 25. julija so neznani zločinci vrata od zunaj zaprli, nato pa hišo zažgali tako da je cela družina s hišo vred pogorela. Sumi se, da gre za kako osebno maščevanje. Koroške novice. Kotlje. (Izlet guštanjskih sokoličev.) V nedeljo 30. julija smo imei priliko, videti »Sokoliće« iz Guštanja, ki so prihiteli na »Rimski vrelec«, kjer so i-meli pod vodstvom učitelja J. Gačnika lep telovadni nastop z godbo. Občinstva se je nabralo veliko število, ki je navdušeno ploskalo lepo • izvedenim vajam dece. Tudi vaje s petjem, ki so jih dekleta menda sama sestavila, so krasno izpadle in žele buren aplavz. Na koncu je imel na mladino starosta guštanjskega »Sokola«, g. dr. Obers-nel lop nagovor, v katerem je nagla-šal, naj deca uvažuje nauke staršev in učiteljev ter se vede povsod tako, da bo v čast sebi, roditeljem in »Sokolu.« Tako smo se na lastne oči mogli prepričati, da sokolska vzgoja ni napačna in proti veri (kar se nam vedno trobenta)- temveč je resnica, da je glavno pri »Sokolu« — telovadba. Enake nastope naj bi društva prirejala večkrat na kmetih, da bi tako se ljudstvo moglo prepričati, da »Sokol« z vero nima opravka in da so tozadevna podtikanja. le hudobija in zavist. Guštanj. (Razno.) Draginja raste tukaj od dne do dne huje. Posebno bridko se čuti to pri živilih, katerih si kmalu no bodemo mogli več nabaviti. V veliki revščini se nahajajo posebno stari ljudje, ki nimajo zadostnega zaslužka, od občine pa nobene ali pa le malo podpore. Občinski proračun bi moral tudi se ravnati po geslu: »krona — krajcar«, kakor ga uporabljajo vsi prdohitni sloji! Nasprotno pa se kmetje iz okolice ne bi smeli pritoževati, ker vse lahko dobro prodajo — žal le, da nič nimajo, ker ne znajo ra-cijonelno gospodariti. Tako kot sedanja vlada za. kmeta ne bo nobena več skrbela, to naj bi kmetje upoštevali. Kljub temu pa slišiš naše kmete pogosto zabavljati čez režim, čez državo in Srbe — nikoli pa čez to, da se davki ne ravnajo po geslu: »krona — krajcar!« Da, ravno isti, ki so svoj čas bili nasprotniki Avstrije — so malodane vsi nasprotniki Srbov in države. Kadar je kaka narodna prireditev, ne vidiš nobenega in za narodne namene nima ficka. Lista si tudi nobenega ne naroči. O vsem tem so se gotovo naši avtonomisti že prepričali. Vsaj niti na njihove predstave ne gredo več. Na zadnji igri izobraževalnega društva je bilo komaj 70 ljudi in če bi odšteli napredno guštanjsko inteligenco — bi ostalo le še 30 pristašev. Sčasoma bodete vendarle uvideli, kam vede na meji separatizem! Za »Sokolom« je prišel »Orel«, za »Sokolići« — »Orliči«, za pevskim društvom — pevski odsek; morda pride sčasoma še lastna godba, in lastna požarna hramba! Živijo razdiralno delo! Sčasoma tudi meščani uvidevamo, kam pes taco mola! Meščan. Gustanj. »Straža« je prinesla pred kratkim nesramen napad na našega g. učitelja Gačnika. Mi poznamo njegovo delo za našo deco ter ga bomo zato se še bolj čislali in to še tem bolj, ker vemo, kakšne moralne kvalitete jo vodja Orlov. Sčasoma bodo Orli sami spoznali, v kako družbo so zabredli. Prevalje. Novi gospod glavar Koro-pee in Brežic je nastopil službo. Dobro došel na koroških tleh! Prevalje. Podružnica J odranske banke se je pred kratkim otvorila in že posluje.. Vsled bližine meje in obmejnega prometa je bil tak zavod tukaj zelo potreben; Prekmurske novice. Beltinci. Dne 4. tega m. je ob 3. uri popoldan izbruhnil ogenj pri posestniku Ferdinandu Časarju v Beltincih, kateremu je pred par dnevi zmlačena slama začela goreti, kopica slame je bila 10 do 15.000 K vredna katera je skoro popolnoma zgorela. Ogenj se je naznanil z običajnim zvonenjem; nakar so ljudje od vseh krajev na pomoč prileteli. Kako je ogenj nastal je dosedaj neznano. Zahvaliti se je vsem občanom kateri so prihiteli z domačo in sosedni občani z Bratovsko brizga-Inico na pomoč. Ker Časarov in sosedni vodnjaki so bili kmalu izčrpani je ljudstvo trudapolno vodo nosilo od daljnih vodnjakov. Uprava veleposestva je dala velike sode napolniti in tja postaviti, da se ogenj lokalizira. Sosednja poslopja pa so se vsa s plahtami pokrila in z vodo polivala, da se ogenj ni mogel razširiti. Ako bi se eno ali drugo sosedno poslopje vnelo, tedaj ne bi bilo mogoče ognja, lokalizirati. V tej nevarnosti se je videlo, kako dobro bi bilo, ako bi bila organizirana požarna hramba, ker v tem slučaju je vsaki komandiral, in ljudstvo ni znalo koga bi ubogalo. , m — Vlom. V Dolnji Lendavi so v noči na 22. julija dosedaj neznani zlikovci vlomili v stanovanje vpokojenega dež. sod. svetnika Avgusta Modrinjaka. Pobrali so zlato uro z verižico, dalnjogled, dozo za cigarete in usnjato listnico v skupni urednosti 19.000 K. O storilcih ni nobenega sledu. Murska Sobota. Dne 28. julija se je vršil v Murski Soboti železniški sestanek, ki ga je sklical predsednik trgovskega gremija v Murski Soboti g. Brumen in h kateremu so bili povabljeni tudi obrtniki iz okrajev Murska Sobota in Beltinci. Na razgovoru je bilo vpraša-šanje železniške proge Murska Sobota-Beltinci-Ljutomer-Ormož. Sestanka so sc udeležili med drugimi tudi gg. okrajn. glavar Lipovšek, notar Koder in mnogoštevilni trgovci in obrtniki. Sklenile so se smernice za železniški shod v Ljutomeru. (Glej naše poročilo v »Taboru« z dne 3. t. m. Op. ur.) Istega dne se ja vršil enak sestanek v Beltincih, ki sta ga sklicala v imenu trgovcev in obrtnikov gg. Pet. Osterc in Vekoslav Kralj. Ta sestanek pa je razbil nek občinski svetovalec, ki se je nekoliko preveč razvnel in je začel razgrajati, češ, kaj bodo nam domačinom razlagali Štajerci in Kranjci. To je dokaz, kako globoko še tiče nekateri domačini v svoji madža-ronski vzgoji. Madžari iz Brada in Vila-gyja so smeli Prekmurcem ukazovati in jih izkoriščati, Slovenci ene krvi in enega jezika pa bi ne smeli delati v korist; Prekmurja!? Ne osmešite se, domačini! Beltinci. Dne 30. julija so priredili prekmurski dijaki v šolskem vrtu diletantsko predstavo »Sanje« in »Zob za zob«, ki je dobro uspela, da si je bil obisk slab. Treba je še orati ledino in ljudi odgajati za kulturno delo. Kratke vesti. G. Lj. Pintarič, posest* nik paromlina v Beltincih, je dal napraviti pri mlinu prvovrstno parno žago. — Turniški mladeniči prirede dne 5. t. m. vrtno veselico v prostorih gostilne Šte-fanec. Dopisi. Kamnica pri Mariboru. Že dalje časa prihajajo v našo vas nevedni ljudje s steklničieami urina ter povprašujejo po »zdravniku doktorju« Lacknerju. V pojasnilo in svarilo ljudem, ki bi še lahko nasedli, objavljamo, da g. Lack-ner ni nikak zdravnik in ne doktor, ampak iz Zemuna k nam priva.ndran Švab, trgovec z železnino, torej navaden mazač, ki se poleg tega peča tudi še s spiritizmom iu hipnotizmom, Kamničani. Sv. Trojica v Slov. gor. Naši nemčurji se še vedno šopirijo in široko-ustijo tukaj; nekateri so bolj, drugi zopet manj korajžni. Saj si še »kora-žirano« npajo pripenjati javno modriž v gumbiće in potem z visoko glavo pro-menirati po trgu kot v kakem resnično nemškem gnezdu. Drugi se pa sestajajo zopet s svojimi istomislečimi kolegi po noči,. kjer potem debatirajo o temi in onem — seveda v nemškem jeziku. To so »zajčki«, ki zahajajo ponoči v| tuj zelnik. Jezijo se in hudujejo nad! večernimi pesmimi naših vaških fantov, češ: »Windische Lieder kena ml aba wol net vertrogen« in slično. Imamo pa še tretje vrste ljudi; to so oni, ki! še vedno smatrajo za bolj nobeL če go-flarijo po nemško. Smatrajo še vedno blaženo nemščino za oni vzvišeni jezik, ki bi se ga po mnenju teh — morala posluževati inteligenca. Res žalostno, da se že v tej dolgi dobi nacijonalna svobode njih razum in spoznanje nista zjasnila in še v svoji! avstrijski zaslepljenosti hitijo slepi in gluhi naprej —* kam, pač najbrže sami ne vedo. Če teh razmer ne bo brž konec, pridemo prihodnjič na dan z imeni teh naših »vzvišenih« ljudi in četudi so to mogoče naši jugoslovanski uradniki — državni nameščenci. Torej! Sv. Rupert v Slov. gor. Ne samo na Hrvatskem, tudi pri nas imamo zupni-ke-batinaše. Znano je, da je najbolj' črn kot v Slovenskih goricah zraven Sv. Benedikta naš Sv. Rupert, zato si tudi lahko naš gospod župnik privošči razne ekstravagance. Že v mladosti je bil velik pretepač, pa tudi sedaj se še mu niso rogljiči odbili. Prepira iu pretepa se z vsakim že tako kar v zabavo. Rajnega kaplana je gnal po njivah jn. travnikih čez dm in strn. Ni čuda, da je potem revež zbolel in kmalu nato umrl. Pretepel je sedaj cerkovnika in njegovo ženo, pa še druge v občini. Vi zavžitju vinskih duhov se je pretepal s svojim sedanjim kaplanom, kjer je pa slabo izkupil, čeprav je polomil vsa vrata in pohištvo. Bil je to prizor za bogove, ko sta se božja namestnika vlačila za lase, oziroma lasulje, si solila klofute in si trgala obleko. Še starega g. Krajnca se je hotel lotiti a se mu jo ta z zvijačo ognil. To vse je pa že tudi našim sicer s farovžem v dobrih odnošajih stoječim Občinarjem konečno le presedalo tako, da so častitega gospoda povabili pred sodnijo, kjer so mu v ponovnem pretepu zagrozili z izgonom iz fare z geslom: g, Paitlor nas ne bo več pajtlaL mrocTn! M. iTar'ffidf, IT. ftvgusBa 1922, SfraTi 3, BXmUu.M.Cwi«;. > ■ ...i.«A«r_3 Slovenske gorice. (Kako bo jeseni). Suša pritiska hujše in hujše- Poljski sadeži medlijo žeje. V globini sicer ni zemlja tako izsušena, kakor je bila lani ob tem času in studenci še imajo vode. A na površju vlada skoro večja suša od lani, ker je neprestani veter nezadostne padavine nasproti posušil. Sadje močno odpada, posebno pozne slive, ker mu korenine ne morejo dovajati dovolj hrane. Navzlic temu pa še bo sadni donos lep, poseb. sliv bo obilo. Da pride v kratkem zdatni dež, je še mnogo rešenega. Otavi pa ni več dosti pomagati, ker so koreninice takoimenovane pritlične trave skoro docela izsušene. Pričakuje se le polovica normalnega pridelka. Dobro, da je bilo seno lepo. Vino pa bo ob ugodnem avgustu in septembru lanske kakovosti ali pa še boljše in več ga bo — v žalost »svete vojske« in v veselje »starih junakov«. — V Križevcih pri Ljutomeru je dne 4. avg. zadet od kapi umrl čez mejo domačega okraja znani gostilničar in posestnik Ignac Hauptman. Bojen v Cirknici pri Št. liju v Slov. gor., vzgojen v Gomilicah, absolvent sadjarske in vinarske šole v Mariboru, kmetijske šolo v Grottenhofu ter enološkoga tečaja v Klosterneuburgu, se jo dobrih 45 let bavil z gostilniško o-brtjo in z ekonomijo v Križevcih, kjer je tudi 13 lot županoval. Gostom in vsem znancem ostane v dobrem spominu kot dober svetovalec in neizčrpljiv dovtipnež, ki je umel s svojim humorjem v veselem razpoloženju držati še tako veliko omizje. Lansko leto se je ves navdušen vrnil z vsesokolskega zleta v Osijeku, letos se je kot 741etui etairček veselil, da se udeleži enake slavnosti v Ljubljani; prehitela ga je smrt. Lahka mu bodi zemljica muro-poljska! Iz Mute. Dne 25. junija in 9. julija smo imeli pri nas priliko, videti najnovejšo otroško dramo »Kralja Matjaža«. Učiteljstvo naše šole si je k drugemu obilnemu delu naložilo še ta prostovoljni trud, da so naučili naše otroke to krasno igro, ki je polna naših domačih pesmi. Tako igra kakor tudi potjo je uspelo primeroma prav dobro, na kar je učiteljstvo lahko nemalo ponosno, saj vodo sami, s kakšnimi, predvsem jezikovnimi težkočami, so se imeli boriti, ko so bili polovica igralcev otroci, ki še slovenščine obvladajo ne. Nad vse nepričakovano je naklonila pokrajinska uprava znatno podporo in s tem pokazala, da ve ceniti tako delo v naših obmejnih krajih. Živelo tako učiteljstvo, pa še večkrat kaj takega! Iz Marenberga. Zadnjo nedeljo 6. t. meseca je priredilo naše gasilno društvo poletno veselico, da si pridobi sredstev za izpopolnjenje svoje oprave. Videli smo mnogo domačinov Slovencev in sosedo Vuhredčanov, tudi Vuzeni-čanov, a koga ni bilo. to so bili naši domači Marenberžani purgarji nemškutarji, — pa tudi ne enega ni bilo. — Tora j to je vaša znamenita lojalnost! Še požarne hrambe, ki vendar nikdar ne dela sebi ampak le bližnjemu v korist, pa bodi ta ali ta, še te nočete podpirati?! Bog vas varuj, da vam ne bi bilo treba kedaj ravno to požarno Drambo klicati na pomoč. Nam pa bodi ta ostentativna abstinenco Purgarjev zadnje svarilo, da tej gospodi ne nasedemo več, saj so in ostanejo »lim-beržani«. Oblasti pa, pred vsem okr. glavarstvo, bodo zdaj tudi vedele, ko-mu ®e dajati ugodnosti. ^kan pri Ptuju. K dopisu o dr. Novačanu v Ptuju« sledeče pojasnilo: Bil sem nedavno službeno v Ptuju, pa naletim na dr. Novačana. Je to moj sorojak, prijatelj iz mladih let. G. Prekoršetk in on sta mi dala v dobi ^pjega razvoja nešteto pobud. Krep-ka, bratska ljubezen nas je družila “m v tisti lepi Hudinjski dolini. Imam ^ “d kot spremljevalca svoje lepe mladosti,, dasiravno ne morem v nje-v°iVO po^4ično smer. In s svojim soro-jakom govorim z vsakim, pa naj bi bil . Ll Sobav. Mladost je bila samo ena in te si ne pustim v politiko vklepati, i a brez zamere. France Bamšak, učitelj in posestnik. Konjice. Za bližajoče se volitve bo pri nas pridno zanimajo klerikalci in Nemci, ki hočejo prve pustiti ran cedilu. Klerikalni mogočneži Nemcem niso najbrž docela izpolnili pri zadnjih občinskih volitvah danih ob-liujt), ali pa so Nemca še pravi čas soo- znali klerikalno hinavščino, ki oblju-buje vse, ne da pa ničesar svojemu bljižnjemu, ko pride do udobnega korita. Da Nemci ne marajo več klerikalnega klečeplazenja, priča dejstvo, da niso ob priliki katoliškega shoda v Konji-cali razobesili državnih zastav, niti o-kinčali svojih hiš. Iz toga sledi, da se sedaj boje ponižanja in so baje nedavno sklicali v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice zaupen sestanek, katerega so se udeležili sam g. arhidija-kon Hrastelj, vikar Mirt, trgovec Bru-derman in še nekaj bolj kmečkih. Na tem prostoru, katerega je stražila častna straža klerikalizma, se je pred vsem šlo za kandidaturo. G. arhidijakon je že star, ne pride v poštev kot pravi dušni pastir, Mirt, desna roka prvega tudi ne in tako se je tam sklenilo, da se to vzvišeno mesto konjiškega kandidata poveri trgovcu Brudermanu. Na tako visokem mestu se drugi šalijo, da bi še lažje prišel do druge hiše in še preje, kakor je prišel kot trgovec do prve. Konjice. Surovost in predrznost naših nemčurjev se je pokazala v pravi luči o priliki zadnjega nastopa konjiškega Sokola. Ko so se vračali zvečer od prireditve iz Narodnega doma Sokoli in Sokoliće iz Slovenske Bistrice in par članov iz Maribora, jih je opsovala gruča nemčurjev na Glavnem trgu s psovkami »Ihr Ar.. ihr.« Na slovensko vprašanje, zakaj psujejo popolnoma mirne Sokole in Sokoliće, se je sin tamošnjega sedlarja Pavel Hasenbicbl ponovno zaletel v Slovence ter psoval: »Ilir Oičen babt hier nicbts zu suchen.« Najlepša cvetka iz parka tevtonskega pa je šele prišla. Čeravno je poprej trdil, da je pristen konjiški Nemec ter ne zna »bindiš«, je pri odhodu Sokolov in Sokolio še zalučal zadnji in pristni germanski pozdrav, prostaško psovko »k... vas gleda!« — Taka je kultura konjiških Nemcev reete nemškurjev. Oblast kje si? Ali bode res treba zagrabiti korabač in seči po samopomoči? Konjičani uredimo razmere sami, ako pa nismo zmožni pokličemo severne ali južne sobojevnike. Slovenska Bistrica. V noči od 30. na 31. julija t. 1. so neznani tatovi vdrli v delavnico ključavn. F. Ozimica in mu ukradli 2 povezka vetribov (odpiračev) in eno kolo. To je že ponovni vlom organizirane domače bande, ki se klati okrog, ne da bi jo moglo izslediti tukajšnje orožništvo. Vsekakor čudno..! — Tukajšnja mesarji so pravi izsoso-valci mestnega prebivalstva. Cena živine je znatno padla, a mesarji kljub temu prodajajo meso po 58—64 K kg. Dva mesarja sta bila sicer radi navijanja cen že kaznovana, pa sta se hitro otresla ter čakata milosti okrožnega sodišča v Mariboru. Meščane opozorimo, da javijo vsak posamezni slučaj navijanja cen tukajšnjemu okrajnemu sodišču, ki bo zagotovo energično nastopilo proti nenasitnim dobičkarjem. — Mestni občinski odbor jo v zadnji seji, dne 3. avgusta t. 1. imenoval mestnega tajnika g. Tomšic-a definitivnim uradnikom. Pridnemu in delavnemu uradniku naše iskrene častilke. Oplotnica. Naš mladi, lepi, nadebudni kaplan je stopil pretečeno nedeljo dne 23. julija na prižnico z namenom, da pozabavlja čez sokolstvo, čez šole in da zvabi vse kristjane na katoliški shod v Konjice. Povdarjal je sicer, da ta shod nima političnega namena, da se ne bo hujskalo proti nobeni stranki, akoravno je bila ta točka edina na dnevnem redu. Potem je razložil svojim poslušalcem, kaj je sokolstvo, češ, to je brezverska organizacija, Id odvaja vse vernike od edinozveli-čavne vere, za katero je Kristus prelil svojo kri. Mi pa pravimo: Ako so »Sokoli« brezverci, so isto še v večji meri Orli. Saj so oni Sokolom ukradli kroje, telovadne obleke, telovadni sistem in sploh vse. Sedaj jim pa še kradejo njih pošteno ime. In Orlice, ki hodijo ponoči okrog po gorskih gostilnah in še celo z duhovniki? Kateri so potem brezverci? Ne sodite, da ne boste sojeni! O šolah govori, naj bi se v njih vzgajala mladina v verskem duhu, in sedaj se pa sliši, naj gre križ iz šole. V-prašamo vas, kdo pa meče križ iz šole več, nego kaplan sam? Vsaki dan, pozno v noč, še čez polnoč se ga vidi v gostilnah, na verandah in kje drugod. Teden po smrti svoje matere si je oblekel rdečo srajco — orlovski kroj in norel na veselici v Zrečah. Sploh na nebe-xi i ^osnlie.; ne manjka, niefna — goanoda kaplana. Vse to vidi naša mladina prav dobro, posebno pa še to, kar ji daje slab zgled. Kdo naj uči otroke krščanskega nauka? Mislimo, da kaplan. A on se za to prav malo briga. Pred letom otroci baje niso dobili niti redov iz veionauka. Ali je res? Saj se ga vidi tudi takrat, ko bi moral biti v šoli, kje drugje. Torej, če on ne uči verstva, ali ga naj mogoče uče učitelji, če so pa brezverci, kakor jim pravi on? Torej gospod kaplan, pomislite malo, kaj ste in se tudi po tem ravnajte, da ne bomo kedaj zopet imeli povoda, govoriti čez vas. Pridigajte raje o krščanski veri, o slogi, treznosti, ljubezni, ne pa o politiki. Pojdite v šole in poučujte mladino in ji dajajte dober zgled, da bo dobro vzgojena stopila med svet. Solčava. V noči od srede na četrtek je do tal pogorela velika turbinska žaga veleposestnika Gregorja Plcsnika-Kneza. Zažgala je domnevno zlobna roka iz maščevalnosti; zaprli so zato osumljenega vojaka-Vranglovca. Škoda je ogromna milijonska. Žaga ni bila nič zavarovana-K sreči je bil veter zahodnih, ki je odvrnil še večjo nesrečo od tako blizu — le 25 korakov oddaljenih — gospodarskih poslopij in hiše. Zgorelo je tudi precej lesa. Pri tem je zadobil težke opekline delavec, ki je spal v žagi ter prvi zapazil — okrog polnoči — ogenj in le s težavo utekel še živ iz goreče žage. Posestnik Knez si menda nesreče nič kaj ne žene k srcu, ker je že popoldne v vasi zopet igral. — Zidanmost. Kuharica, Pepca Z., kolodvorske restavracije je zamenjala steklenico slatinske vode s steklenico kisovega esenca ter izpila cel kozarec. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. Gospodarstvo. Ziožba (komasacija) poljedelskih zemljišč. Izmed mnogih gospodarskih problemov v naši državi bi bila kaj važna ziožba poljedelskih zemljišč, s tujim imenom komasacija imenovana. Bistvo komasacije obstoji v tem, da se poljedelska zemljišča v svrbo lažjega in boljšega obdelovanja po postavnih predpisih tako zlože, da iz velikega števila majhnih razkosanih parcel e-nega posestnika nastane samo nekaj primemo velikih, lahko dostopnih kosov. Pri tem pa morajo zložena zemljišča imeti isto vrednost, kakor parcele pred zložbo in pa sredjo oddaljenost od doma, dalje mora posestnik dobiti zopet zemljišča, da lahkb prideluje vsaj ono, kar je prideloval pred zložbo po svojih razkosanih parcelah. Preidemo v naše razmere, če vzamemo srednjega tukajšnjega posestnika, ki ima 10 do 15 oralov zemlje, kar je pa že veliko, tedaj je v največ slučajih gotovo, da je ta obseg zemlje raztresen v 10 do 15 in še več parcelah na najrazličnejših medsebojno oddaljenih mestih. In vsakemu kmetovalcu je znano, koliko časa izgubi pri obdelavam) u posestva, če so njice razkosane in leže na raznih krajih in če so posamezne parcele oddaljene ena od druge, in koliko bi časa prihranil, če bi imel namesto mnogo manjših raztresenih njiv le nekaj velikih njiv v primerni bližini svojega doma. Kdor ima velike parcel, ima seveda toliko več mejašev, med katerimi se včasih nahaja tudi tak, ki iz grabežljivosti zaide s plugom v sosedovo zemljišče ter si prilasti del tuje zemlje. Kjer pa je veliko njiv, ki so zelo dolge in če si tedaj tak nepošten mejaš prisvoji samo eno braz-eo, jo to vsled dolgosti njive že precejšen kos sveta. Posestnik tako odvzetega sveta nima samo te škode, ampak plačuje za ta svet tudi davke. Posledice takega prekoračenja meje, izvršenega s prioranjem, so največkrat pravde, ki povzročajo mnogo potov, stroškov, razprtij in sovraštva. Po zložbi zemljišč vse to odpade. Imaš manj mejašev, meje lažje nadzoruješ in pridobiš veliko sveta za obdelovanje. Zložena zemljišča so navadno tudi svoji dolžini primerno široka, kar omogočuje, da se žetev bodisi s stroji ali z ročnim delom izvrši hitreje, ceneje jn boljše. Vsakdo si lahko sam izračuni, koliko časa izgubi pri oddaljenih, raztresenih in malih parcelah, preden pride od ene parcele na drugo in koliko bi na času pridobil, če bi imel le nekaj, velikih parcel v primerni bližini. Tudi uvidi vsak, koliko manj moči bi po zložbi porabil in koliko manj bi se mu obrabili vozovi, orodje in .drugo, ker bi mu ne bilo treba prevažati in prenašati jih z ene parcele na drugo. Z zložbo se pa odpravijo še razne druge neugouuosti in neprilike, ki so posledica razkosanih poljedeljskih, zemljišč. Poleg zložbo izvršijo se tudi in to je pri nas v mnogih slučajih potrebno, razna zboljševalna dela, kakor osuševanje, namakanje itd. Pri konečnem izvajanju agrarne reforme moralo se bo, vsaj v prizadetih občinah, začeti z zložbo naših tako razkosanih poljedelskih zemljišč. Vsakdo uvidi, kakšne velikanske koristi in koliko raznih drugih ugodnosti bi imel vsak posameznik, ko bi imel ves svet v večjih kosih takorekoč pri rokah, kakor pa tako, ko ima vse polno malih parcel, ki leže na raznih straneh in so druga od druge oddaljene. Velik del stroškov pri zlaganju zemljišč in pri morebitnih raznih zboljševalnih delih pokrije na prošnjo udeleženih navadno država, tako da nosijo posestniki la manjši del teh stroškov. To bi bil jeden, skoraj neopažen, navidezno malenkosten, a vendar silno važen gospodarski problem naša pokrajine, zlasti Prekmurja. Hekai o samarima. Tihotapci s saharinom morajo la imeti obilo sreče, drugače bi ne bila med ljudstvom, zlasti pri kmečkih krik mar j ih toliko te kemične snovi. Kljub temu, da rodijo naši vinogradi leto za lotom mnogo dobrega, sladkega vina, naletimo zlasti na deželi na gostilne, kjer točijo s saharinom oslajena vina z ostudnim okusom. Dobre želodce pa imajo gosti, da to godljo prenašajo in jo še vrbutega hvalijo. Za vinski zakon in kletarski red se naši v to poklicani organi ne brigajo. Tudi se nareja s saharinom in drugimi ingredijenca-mi iz jesiha ali octa jabolčnik in br uš-kovec, ki je najboljši, ker je najbolj sladek. Kaj vemo o saharinu? — Izu< mil ga je nemški kemik Fahlberg leta 1879 ter ga začel tvorniškim potom iz-edlovati leta 1886. Nareja se iz tolmala* ki se pridobiva iz premogovnega katrana (tera). Njegova slaja je 50kral večja od slaje navadnega sladkorja* Poprej se je izdeloval samo kot prašek aii krogljice. Dandanes ga dobivamo v obliki majhnih tablet. Dve taki tableti nadomestujeta 3 kocke pesnega! sladkorja. Leta 1895 je stal 1 kg šaha-, rina v našem denarju od 80 do 120 K< 5 pridom ga morejo rabiti le diabetiki* želodčni bolniki, debeluharji, protinar-ji in mrzličarji, ker gre brez upliva ali učinka in brez spremene skozi prebavila. Največ se ga porabi za konzerviranje piva, likerov, limonade, sadja, peciva in slaščic. Kot branilo ne more nadomestovati sladkorja, vsled tega J je prodaja te snovi v nekaterih državah strogo prepovedana ali pa visoka zacarinjena. — Mi p pijemo vino raje takšno, kakoršno rodijo naši sloveči’ vinogradi. S saharinom oslajena vina naj pijejo krčmarji sami, da bodo še bolj sldki v besedah. Promet s soljo. Pokrajinska monopolska direkcija nam poroča: V smislu rešenja g. ministra financ od 22* februarja t. 1., št. 88 je zabranjen promet s soljo iz Hrvatske v Slovenijo po privatnih osebah in se bode v vsakem slučaju tako proti uvozniku kakor tudi kupen postopalo najstrožje v smislu zakonskih predpisov. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se j m dne 4. avgusta 1922 se je piignalo 162 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: prasci 5 do 6 tednov 460 do 650 ; 7 do 9 tednov 750 do 1200; prašički 3 do 4 mesece 1600 do 1800 ; 4 (h? 6 mesecev 2800 do 3000; 8 do 10 mesecev 3600 do 3800; svMje 114 leta stari 4500 do 5300; koza 500 do 600. " g Hmeljarjem. Poverjeniki Hmelj* društva so se dne 6. avgusta v ta namen zbrali v Žalcu, da se dogovorijo koliko bodo letos plačevali za pobiranje enega škafa hmelja; enoglasno se je sklenilo, da se bode plačevalo po 4 K g hrano in po 6 K brez hrane za označeno delo; ta mezda se pa tudi lahko predrugači, ako to zahtevajo krajevne razmere ali pa kakovost hmelja. Obče obiranje golding hmelja se ne bo pričelo med 10. in 15. avgustom. Kakor je bilo objavljeno, nego okoli 20. avgusta. g Jugoslov. čebelarski kongres bc 4. in 5. septembra v Ljubljani ob ude«, ležbi čebelarjev iz cele države, ki pri- / r; /- .r f r v-^r -T- nađe na ljubljanskem veles&jmu tuđi čebelarsko razstava Iz naše stranke. Preložitev SEJE NAČELSTVA IN ZBORA ZA-UPNIKOV JDS MARIBORSKE OBLASTI. Z ozirom na razpored sokolskili prireditev je prisiljeno načelstvo mariborske oblastne organizacije demokratske stranke preložiti sejo načelstva 12. tega meseca in zbor zaupnikov 13. tega m„ sklican v Celje. Ođgođitev velja do 2. oziroma 3. septembra v smislu okrožnice, ki jo dobijo vse organizacije se posebej. Organizacije se naprošajo, da zaupnike o ti spremembi nemudoma obvestijo. — Oblastno načelstvo. Drobiž. — Dragoceno milo. Neka siromašna žena je kupila pred par dnevi pri nekem trgovcu v Budimpešti kos mila. Ko je začela milo uporabljati, je našla v njem zlatnik za 20 K. Hitro je stopila zopet k trgovcu ter kupila še dva kosa. Tudi v teli je našla v vsakem po en zlatnik. V svoji ženski molčečnosti je to povedala tndi sosedi in kmalu se je začela zanimati za stvar tudi policija. Zaplenila je trgovcu milo in našla v njem 600 zlatnikov, v današnji vrednosti 3,600.000 madžarskih kron. Preiskava je dognala, da :ie dotični trgovec kupil blago na neki javni dražbi za prav nizko ceno. Radi neke for-melne napake je železnica razpredala na javni dražbi vagon mila, ki je bilo naslovljeno na neko dunajsko tvrdko. Nadoljna preiskava pa je dognala, da taka tvrdka na Dunju sploh ne ob- stoja ter da je le kak tihotepec hotel iztihotapiti zlato. — Židovska država. Iz Londona se poroča, da je zvem narodov odobrila predlog, da se proglasi Palestina za svobodno državo Židov. Naseljevanje Židov v Palestini je s tem torej mednarodno odobreno in dovoljeno. Za kratek čas. Prebrisanec. Kmetski očanec pride nekega lepega dneva v banko že zgodaj zjutraj in se vsede na stol. Uradniki ga vprašujejo, kaj želi, a on. da bo že povedal ob pravem času. Mine ura, kmet trdovratno sedi na stolu. Mine druga ura, on še vedno sedi. Minil a je že skoro tretja ura. V tem hipu vstopi neki mladenič in kupi srečko državne loterije. Takoj po njegovem odhodu stopi k okencu kmet in zahteva tudi srečko. »Kaj tega niste mogli prej povedati, da ste skoro tri ure tu sedeli,« ga vpraša uradnik. »Nisem jaz tako neumen, kakor mislite,« odvrne kmet; »na razglasu stoji, da vsaka druga srečka zadene, zato sem čakal, da vzame kdo prvo, jaz pa sem hotel imeti drugo.« V barako je prišel. Njujorška postopača A. in B. sta se svoj čas ločila razcapana in razcefrana in praznih žepov. Čez nekaj let se zopet srečata. A. še vedno razcefran, kakor je bil, B. pa eleganten gentle-man. Začuden ga gleda A. »Odkod si pa vzel svojo nohleso!« vpraša B-ja. »V banko sam prišel!« mu samozavestno odvrne B. A. je na to še bolj začuden. »Kako si pa to dosegel 1« vpraša A. v svojem začudenju. »I no, s ponarejenimi ključi!« In. oba potepuha udarita v prisrčen smeh. Trgovski ulenec pošten in priden se sprejme v usnjarski trgovini j Josip PSrisla, V Ptuju. 52! Lepa ¥ila 20 minut od Maribora oddaljena, vrt, 1 in pol orala njive se zamenja za podobno v Ptuju ali se pa tudi proda. Naslov se izve pri upravi „Nar. lista" v Ptuju. 65 Kupuje po najnižjih cenah. ilpciw® €W8fi@, Jedilna gobe kakor tudi različna f leilščss, korenine itd« Ponudbe se prosi na: V. H. ROMMANN, LJUBLJANA. KontoristOnja) mlajša moč, slovenskega in nemškega jezika popol. noma zmožen, strojepisja in stenografije vešč se išče. za čimprejšnji nastop. Ponudbe z dosedanjim življenjepisom na „Prvo jugoslov. alkoholno industrijsko družbo poprej Simon Hutter sin Ptuj". 68 Uiničar ali majer s 5 delavskimi močmi, razume vsako delo išče službe s 1. novembrom t.l. Naslov pove uprava lista v Ptuju. 66 pmmm Kmmum Dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne bode na gradu „Gornji Ptuj“ javno licitiran en klavir (Tvrdka To-maschek). 67 1 Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju »P E T O V I A« Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. 5 Cene nizke, postrežba točna4 am Hi jflUIBK Graški semenj 1922 od 26. avgusta do 3. septei^&ra * Posebna prireditev; Volihi poljedeljski semenj s stroji, orodjem in potrebSilnami za poljedelce Sejmsi urad: Grazy Burggasse 13 57 _____ 3-1 §fe©£alfe lil šl" rit® ¥$aki las Mjcer^jši tednik „Har. List11 ’ «BBHKE^iaEa!ff9D22aBB Bled Cavtat Celje Dubrovnik Hercegnovi Jelša Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb Delniška glavnica; Din. 60 milijonov glavnica: Din. 3o. milijonov. pomumKB: Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Mm^rlkanski ©ddelek- Hasl©¥ m ferzolatres JUBPUMSiCJI Ufiliranš zavodi; JADRANSKA ©ANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSTER STATE BANK: Coriland Street 82, New-York City. | BANKO TUGOSLAVO DE CHILE: Valpamiso, Antofogasta, Punta j Arenas, Puerto Nataios, Porvenir.