Tečaj XVI gospodarske, obertniške in J-— ' I T*' narodne WWW V • if ^r^ Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr. ; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 11. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr. Sj ubij an! v sredo 17. februarija 1858 Pregled laoskih priđelkov v našem cesarstvu t zimo prekermiti ne morejo. V pa in s ad ja so preče j V spod nj em Estrajhu so přetečeno leto o zimi ne přidělali. Lánsko vino je posebno dobra kaplj N Pri mořském. V Goriški okolici je bila letina kakor tudi jari ne ne samo obilo temuc tudi prav dobre kar ozimino zadeva, prav bogata V « přidělali. Opresnina ali okopovina to je i krompir, prav dobrega naželo, posebno y ta se je obilo in k orenj e 9 zelje pšenica je bila tako plenjata V repa in pesa se jim zavolj prehude vročine da že dolgo ondašnji prebivavci take ne pomnijo. J ? poleti ni po zeljah obnesla; miši so jo sèm ter tjè tudi je pa, kakor po več krajih, tudi okoli Gorice presilna suša I i« «1 1 v • 1 • • • • 11 i ... V • • 1 «. V. V V _ desetinile, vendar se zamore reci, kar je je menj, je dobra. zela. T se je bila večidel na peščenih njivah po Seno, otavo in deteljo je susa zlo zaterla, zato so pa sušila, in še na dobrih in ilovnatih njivah so je koinaj tudi v teh krajih klaje le srednjo mero ali pa celó malo tretjino přidělali. Ajde se je srednjo mero naželo, in skorej nakosili, in po tem takém so mogli precej živine poprodati. bi djal tudi tretji del od drugih boljših let. Rajža so pa . in V7 in a so dosti in prav dobrega přidělali; tudi sadje se jim obilo přidělali. Kro m pirja so Goi dokaj přidělali je obneslo bolj kakor marsiktero drugo leto. ga imajo tem vec, ker ga je gnjiloba popolnoma popustila V Salcburskem se je lánsko leto ozimi ne menj Ohrovt f 1 m epe je bilo srednjo reč. S m přidělalo kakor predlanskem; jari ne so pa obilo in prav druge klaje za živino so precej nakosili razun otave, ktere dobre naželi. Tudi opresnina se jim je precej dobro okoli Gorice nimajo. Po tem takém kmetovavcom v teh obnesla; ravno tako so tudi klaje obilo nakosili, da jiin krajih živinske klaje ne primanjkuje, da bi mogli zastran ni treba živine prodajati. Tudi sadja imajo, kar ga za tega govedino in druge baže živino prodajati. Le vina so f v v tej okolici malo malo přidělali. Tertna bolezen se je bila letos po nogradih po širokém in dolgem razširila in je go svoje potrebe potrebujejo. Na Tiroljskem je bila ozimi na sploh dobra Vorarlberškem in pa v spodnji Inski dolini večji del pa prav riškim vinogradnikom in bližnjim sosedom terto mocno po dobra. Jarina se ni tako bogato obnesla, vendar le je, smodila, da so tudi menj vina přidělali kakor leta 1856, ni prav dobro. Oljka se je pa veliko sadja ni premalo bilo. kakor provijo, tudi dobra. Opresnine so Tiroljci in Vor arlberščani povsod obilo přidělali, posebno veseli so pa in , da ni bilo v teh krajih krompirjeve bolezni. Merve so nakosili po vsi deželi le srednjo mero, uzrok temu so bili pa sta-novitni spomladanski mrazi in večkratne slane, poleti pa predolga in huda vročina. Vina so tudi še precej přidělali. Jagoda je bila na Tiroljskem tako dobra in sladka , da ni bilo boljše želeti. Cesar so pa Tiroljci nar bolj veseli, je to, da tertna bolezen precej pojema, in če se bo prihodnjič tako zmanjševala, bo tiroljsko deželo kmali zapustila. Sadja je bilo v nekterih krajih na kupe, v nekterih pa le srednjo ■ HBM WÊM Na Stajerskem je bila letina večidel na vseh pri-delkih slaba. Le ozimina, razun pšenice, se je v enih krajih Brukške okolice dobro obnesla. Jari ne so pa okoli Gradca in Marburg a le srednjo mero přidělali. Samo f še to, kar ga je > bolj obnesla Tudi (Konec sledí.) Slovenski jezik in slovenski národ Spisal Valentin Vodnik. (Konec.) Od grozovitnosti Slovencov Avarcimi, de Slovenec ni člověk. je peršel pregovor med Pa so tudi Avarci gerdo delali s Slovencam, kader so ga premagali, ga v suznost je per njih ime sužniga bilo. spravili ; tako de ime Slovenec Od tiga ponižanja pride, de Slovenci so nezauplivi inu de radi okoli Bruka je bila veliko boljsa kakor drugod. Opresnine niso letos Stajerci dosti přidělali, krompir jim pa vendar ni tako gnjil kakor poprejšne leta. Sená, posebno pa otave in druge piče so nakosili sploh prav malo, zato so pa tudi mogli veliko živine poprodati. Vina so pa prav obilo in pri tem tudi prav dobrega přidělali. Tudi sadje se je na Stajerskem obneslo, da so ga zadovoljni. j 9 za ušesami nosijo svoje skrivnosti, inu de tudi za dobroto ne marajo, kader se jim skaže, ker se bojé, de bi kaj nevarniga za tako dobroto zadaj ne ticalo. Zlasti ne zaupajo luđem drugiga jezika. Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred ptujimi. Teško bode Nemec zvedel na tanko, kaj Slovenec misli, al kakšne ima navade. Pokorni inu uboglivi so sicer dosti radi; al vunder ne marajo, da saj v aržeti figo pokažejo. Slovencam tudi očitajo, de se radi moštujejo za de so měnili, de to je mosko, Na Koroškem je bila přetečeno leto slaba letina o z imine in jar ine žita so bile borne, opresnine srednje; sená, otave, detelje, z eno besedo klaje za přejete krivice; inu res je živino so prav malo nakosili; zato so bili primorani živino, kader se mošt uje, inu babje, ako se hudo s hudim ne ktere niso mogli čez zimo prerediti, tudi po niski ceni poverne; al te reci so peršle od tiga, ker so jih sovražniki prodajati. Na Krajnskem je bila letina sploh ta le: Ozimina i nasproti dražili. Prokopi piše ? de Slovenci niso ne hudobniga ? ne razun pšenice, s ktero so se po celi deželi jako hvalili, golufivega nagnenja. Večidel so postěni, inu tudi pruti se zamore komaj dobra imenovati; jari ne žita so bile pa ptujeom dobrotlivi. skorej slabe imenovati; opresnine pa še skorej slabeje. Krajnci so sená in detelje malo nakosili, otave pa skorej nič ma Te dni je eden rekel, de krajnskimu jeziku besedi a de je ubog; pa to ni res; kraj il ski jezik je zato morajo veliko živine poprodati, kar je čez sam na sebi bogat, le ludje so revni nabesedah •T m r* •• r zato ker premalo spo m ina imaj o na to, kar jih je mati učila. Slovenci so dostikrat kaj kriviga sturili iz kakiga do- Krajnci so pisat znali, preden »o bili ločeni od SIo vencov na unim kraji Donave, inu lesem blizo laske dežele persli; zato ker imajo enako besedo povsod; Krajnec pravi: briga namenka, postavim, so jestnine vkradli, de so po- pisati, Pemec psati, Polec pisač, Moškovitar pisati potne gostovali, zato, ker niso imeli prave luči od zapisanih ~ Beseda: postav. Krasti y to je y očit no ropati niso za hudobno _ _ . - v _ .. _ . pišem je silno stara, inu kaže, de je od takrat, kader se niso čerk imeli, ampak so le malali svoje čislali, kakor dan današni Volahi inu Cici menijo. Tatvino so misli. Se sedaj Krajnci nekaterem malanim rečem pravio, za pregrešno imeli; zato, ker je skrivna, tajna ali zatajena, de so pisane; postavim, pisan prepert, pisano krilo. Nekidaj je bila zakonska zvestost med Slovenci na Slovenci imajo dvoje čerke, ene se imenujejo: buk Krajnskim tako velika, de se je ime te sumnivosti skoraj vica, druge kj uri lica; bukvica je v navadi per Slovencih zgubilo. Možje niso bili sumnivci nad zvestostjo svojih ta kraj Donave; kjurilica uni kraj Donave. žen, inu žene niso bile sumnivke; te sorte hud sum je bil Učeni se prepirajo, katere čerke teh dvojeh so stariši. redek med ludmi. Zatorej je sumnivost, sumen biti Jez menim, de se zastojn trudijo, inu de na tim ni dosti V V ali su mni ti tako malo v ustah bilo, de se je v mestih lezece. Ako je prepir, se lahko zastopi, de nobeden za zgubilo, inu so začeli po nemškim aj fra nje imenovat, resnico ne ve. ker pravo staro krajnsko besedo redko po kotih krajnske Kar zares vemo je y de vsi Slovenci so nekidaj iz dežele sjano najdemo. Vender še dan današni tukaj v Lub- perviga besede inu misli po podobah pisali ; obraze od lani pravijo: na tiga sum (verdacht) leti. • ludi, zverin inu drugeh stvari narejali, inu po takih nama- Slovenci so se nekidaj med seboj ljubili, kusevali inu lanih znaminih spominu pomagali. Navada besede m a la ti je bila objemali, kader so eden drugiga srečali. Krajnec pozdravi svojiga soseda, kader mu v roko seže, inu rece: Bog te so bile cerke znajdene. po celim sveti, preden sprimi! Ta navada more silno stara biti, zato ker beseda te Od tiga pride, de smo v besedi: pisati vsi Slovenci noviga znajdenja, zatorej čerke enaki; al ker so cerke bolj perjaznosti pride od sperjemanja. Perjaznost stara beseda, vsi enako ne imenujejo. Čerke so potle znajdene, kar so tedaj tudi sperjemanje kaže veliko starost od nekida, ker se slovenski rodovi razdelili. perjaznost je od perjemanja Krajnec pravi k Polec litt De se dan današni več ne kusujejo, so morebiti nad Hrovat si y Čeh inu Moškovitar si Serbec p mik. tem krivi nekateri tesni nauki hudo-sumnih ludi. Krajnci so tedaj občasi njih prestopa čez Donavo pruti Navada je bila, de nekateri so bili med seboj posebni Laskim brez cerk bili, inu so le s podobami pisali y v cerkvi zegnal inu perjatli, inu take perjatle je masnik zvezal, de je perjaznost bolj deržana inu mocna bila. malali to je Mal at i pravijo vsi Slovenci, inu Moškovitarji molo-Zakonska lubezen je bila nepremakliva, stanovitna inu vati, ali pa: živopisati. Al je od nemškiga vzeto al popolnoma zvesta. Od tega morebiti pride, de današniga so Nemci od nas to besedo vzeli, ni mogoče skazati . V y price dneva malo vemo, kaj se pravi nad ženo sumen biti, zato so pomerle. Morebiti je m ala ti bolj slovensko, kakor ker ni bilo perložnosti hudo sumniti nad zvestimi ženami. Slovenci so radi ptuje pod streho jemali, inu jih gostovali. Vse božje službe so bile med drugimi šegami tudi 8 gostariami obhajane; notri do današnih dnevov so imeli gostovanje per shodiših, sejmih inu ob velikih godovih. Sleherni ptujec je bil gost; vsakiga potujiga so s častjo přejeli; njih dobrota pruti popotnim je bila taka, de ime ptujga inu gosta je bilo vse eno; sledni od drugod prideoči je bil nemsko. Zakaj mala m se zna reci, de pride od mali ga, kakor bi rekel: jez malam, to je na malim pokažem; na majheno podobo denem; v malim načerkam, kar je na sebi veliko. Pred poldrugo sto letmi je bil en mašnik v Teržiču na Gorenskim, kateri je po glagolitsko mašo bral. gost, v gostje vzet; inu ako bi kdo ne bil popotniga go-stoval, so mu sosedje hišo z vsim premoženjam požgali. Helmoldus piše od Slovencov, de nobeno ludstvo na .sveti ne gostuje tako rado, kakor Slovenci. Beseda: gost je enaka latinski: hospes ali hostis, inu Glagolitski jezik je nekidani čisti slovenski jezik. Sedaj ga noben Slovenec popolnim na tanko ne zastopi; vunder je tak, da bi se ga v kratkim vsi Slovenci lahko zastopiti navadili, ako bi se duhovno opravilo po njem imelo. Kdo inu kdaj je glagolitske čerke znajdel, se na tanko ne ve. Modri možje so te misli, de per eni glihi pred trinajst sto letmi so bile znane y to je y okoli pet nemški: Gast. Učeni mozje so davno pred nami skazali, stoletja po Kristusovim rojstvi; zakaj čez sto let po tim so de Latinci, Nemci, inu Slovenci ne kradejo eden drugimu se Hrovatje zavezali, de nečejo zuper Kristjane vojsko besede, temuč de so med seboj bratje ene silno stare ma tere, katera jih je v pelati y inu so rimskimu papezu s lastno roko pisano oblubo Azii med Persiani inu drugimi lud v roke podali stvarni rodila. Če so dalej narazen šli, bolj seje ločil jezik Okol devetiga stoletja keršanskiga števila so misionar? med nimi; same koreninske besede imajo še nekaj stare Slovence k veri preobracàli, so pisanje inu branj bolj podobnosti. Zatorej je neumno jezikam tatvino očitat, ampak vterdili, inu slovenski jezik perpraven delali za duhovsk je v • treba vediti, da nasi europejski jeziki tudi s perskim inu bukve hebrejskim staro žlahto, inu nekaj podobnosti kazejo. Pervi Slovenci na Krajnskim so bili pod oblastjo rimskih cesarjov; potle so jih pod svojim jarmam imeli Hunni, Goti, Franki inu Longobardi ; vunder je ostalo med Krajnci nekaj starih navad inu postav. Svojih lastnih kralov niso jezik Ob tim casi je bilo prestavleno sveto pismo v slovenji y kakor ga v se sedaj imamo v Lublani v škofiskim v y temuc samo ob časi vojske so eniga za poglavitniga zaupanje imeli. Beseda kral imeli vojvoda zvolili pride morebit od besede kraj, kakor bi otel reci, ta člověk bukviši, natisneniga na Moškovitarskim v mesti Oštrog leti 1581, s cirilskimi čerkami. Zlasti se je perzadel vero inu jezik pogmerati gre-kiski mašnik Konstantin, kateriga so kristjani Ci rilu s na kteriga so ima en kraj ali eno pokrajno v oblasti, zatorej je on kra t jel ali kral. Drugi S imenovali. Od tiga Cirila so ćirilske čerke, katere so po celi Moškovii še današni dan v navadi. Ciril inu drugi pomagavci so přestavili mašne inu druge duhovne bukve v slovenski jezik; čerke so naredili gre-ospodje so se imenovali knezi. Knez je dan- kiskem podobne; s takimi bukvami je šel na uni kraj Do- Od tiga so še sedaj imena, nave, tam je bil za škofa postavlen v Moravii; inu ćirilske graf. današni al firšt al en postavim vas Knežjak na Pivki, knežnek ena senožet čerke so se vterdile tako, de jih skoro vsi Slovenci da- to je StarovercL per Radolci, inu stara pesem od Marka kneza. našili dan imajo, kateri so grekiske vere y Dalmatini, Hrovatje ídu Bosniaki jih poznajo inu zraven nikam i en drugi glasnik, vselej med njima en glagolitskih hranijo, karkol je njih Starovercov. pišemo zavolj lepšiga y izreci, kakor bi bilo lubijo; Krajnci so pisali po glagolitsko notri do šestnajstiga stotetja. Okoli 1. 1550 je zacel Primaž Trubar krajnski jezik s latinskimi čerkami pisati. On je bil rojen Krajnec iz vaši Raši ca pod Turjakam na dolenski strani v Ka- in poznejih spisih on stavi: kup čija cianski fari, je postal mašnik inu s časam korar v Ljub- on v tem ne ostaja enak, na pr. v neki opombi k pesmi ljani. Je přestavil na krajnsko psalme Davidové inu novi „Brézen in kos" se vidi zaporedoma: brestio in bre- j izrecemo, deslih ga ne da se preveč i in j skup ne snide; postavim lubio ob zarii, kakor ob zariji, v ladii, kakor ladiji." Vendar v svojih popravah , p r a vij o ; sicer si testament, tudi je pridige inu duhovne pisma pisal; al ker stijo. u je bil luteránsko vero uciti zacel, so ga iz dezele na Nemško pregnali. Dalje se včera y zda y nahaja v starjih spisih in tiskih: v ceri, zgod i, preci; v novejsih pa: včerej, Od tiga časa Krajnci po latimskim abc pišejo kakor komaj, skorej, zmiraj , z daj. In zopet: kaj in kej, tudi Hrovatje, Dalmatinci, inu sploh Slovenci, kar jih je li in le; dalje: jen, in, bliže laške dežele. vum Ob časi Primaža Trubarja je več drugih Krajncov y vuk; išeinjiše y ino, no; zopet: um, uk, nisi in ne si; m tudi dans i in danes y lan krajnske bukve s latinskemi čerkami pisalo. Adam Bohorič je dal na dan grammatiko za krajnski jezik v leti 1584. Do sedaj se še malo takih bukev najde y in vlan, niva in njiva; folk in polk in Francišek; leto in lejto; lej in y v . y Brancisek glej, nabira in nabera, mej in med; jas, jaz in I H^HI III ■■ I vunder jih imamo za nauk, de iz nih zvemo, kako so naši bezen, gosci in god ci, pij ti in piti, pesem in sen. Menim, da bi vseh tacih različnost ne bilo treba ob-derževati v novi izdaji, ampak eno, in sicer sedanjemu koj in tkoj, zemla in zemlja, lubi in Iju stari predniki pisali, jezik čistili inu podučili, kako bi se en unajni izučil, naš jezik govoriti. pe Tudi ta grammatika je bila prepovedana, ker ona nekaj enako pisanje naj bi se rabilo povsod , razun kjer bi pes- katolškimu uku zupernih podučenjov ima v predgovori. Na- niška pravica imela ohraniti drugačno obliko. mesti te grammatike je dal na svitlevo eno drugo perpu- Se druge novejše ali prav za prav stare oblike šeno od viših Pater Hyppolitus, kapucinar v leti 1715, se nahajajo v Vodnikovih spisih in v popravljeni pisme- natisneno v Ljubljani. nosti. Tako piše on v pismenosti večjidel: per, perlož Bohoričeva grammatika se je razgubila , Hypolitova je nost; pozneje in v popravah pa se kaže mnogokrat: pri » premalo med ludi peršla. Sleherni pisavec je krajnsko pridirja , priprega pisal y kakor se mu je zdelo; nobeden ni glëdal na stano vitno vižo pr. v „Lambergarjevi Tudi vez de se nektere krate, na í sulcbi", in drugod vidi pisana da: , vstavo ali red. Pisarji poprejsniga stoletja so se dosti deržali po Bohoriču, al v sedajnim stoletji so rili naprej, inu s krajnskim pisanjem delali, kakor prešič z meham. Oče Marka, minih bosih Avgustinarjov kloštra na Da se vpodobi Beli slap, Spenjenga zvirka Puh in hlap. Kruha V ti dala, Ajdov je; Lepa zahvala, Bog da je. Vsi ti dokazi, menim. da so dobri doneski tudi k y dunejski cesti v Lublani, rojen pred mestam, vidijoč to nad- zgodo vin i slovenskega slovništva. logo, je spisal novo grammatiko v leti 1768. On je imel v Zdaj bi utegnilo še nastati vprašanje: Ktero berilo bukviši tiga kloštra Bohoričovo inu Hypolitovo grammatiko, naj se jemlje ondi, kjer Vodnikov natis in spis vunder drugači je napravil svojo, njo na dan dal rekel ? mu y ali starji in novejši spis kažeta posebne raz y de do njegovih časov še il o b e n e krajnske gram matike ni bilo. Al potle smo zvedeli, de on je imel po ličnosti? Odgovor, menim, sploh ni ravno težak , lastna Vodnikova poprava ali prenaredba, y neja poz-ki je prejšne grammatike; zatorej naj gleda sam gori, kako si sploh blizje boljsim pesniskim in slovniskim vodilom; ona ima je upal neresnico govoriti inu pisati. Očetu Marku smo hvaležni za več reci. pravico pred vsakim starjim natisom ali spisom. Pomniti pa On je spet se mora, da je nektera Vodnikova novejša poprava ter- branje med ludmi razsiral, od trideset let sta se skoro vsaki dejša memo starje pisave; tukaj bi se utegnilo to izvoliti, pastir inu pastarica brati naučila. Dosti bukev je med ludi kar je bolj gladko in umevno, bolj primerno slovnici in jezik semterkje v bukvah očistil, omečil, inu lepši pesniški meri. Koliko daje Vodnik sam sebe popravljal, perrezal. Al nekatere reci zastopnim niso dopadle; on je nam reč stare mejnike brez uzroka přestavil, od stareh gram matik odstopil, pisal, kakor lublanski predmestnani govoré; ni gledal na čistiši jezik polancov, inu daleč od Nemcov naj kazejo nekteri izgledi. Pesem „Zadovoljni Krajnec" se pervikrat (v Krajnskih pisanicah" 1. 1781) začenja: Men sonce iz straže Krovatske gor pride, 5) stojećih starih krajnskih zarodov. On je prevec nemsceval namesti de bi bil slovenil. V nekaterih besedah je brez potrebe hrovatil, v drugeh premalo unajne Slovence čislal ker je lahko inu treba. Od tod pride, de oče Marka per nas nobeniga nima kir bi se po njemu popolnim deržal. Iz tiga sklenem, de bi dobro bilo, skoro gram m a- y In na Korotanu za hřibe zajide. Drugi pot (v „Pesmih za pokušnjo u 1 1806) se bere y y Od straže Hrovaške Gor sonce mi přidej V nograde Laške Po poldne zaide. ti ko inu bese diše viditi, v katerih bi se slovenski jezik v svoji čistosti najdel, stari mejnik le iz potrebe přestavil y govor po tih naukih perrezal, kakor so ga drugih jezikov učeni lepotili, inu se nič ne zaplétalo, temuč izrekovanje za ušesa, pismo, inu za pesem perlično naredilo. V spisih novejsih pa se kaze razun prejsniga tudi Od straže Hrovaške Mi sonce izjide; V vinograde Laške Za goro zajide. Pesem „Na moje rojake ali „Dramílo" se raz locuje tako: izdaji Vodnikovih pesem 1. Krajne tvoja zemla je zdrava Za pridne nje lega naj prava Spisal Hicinger. (Konec.) Pojdimo še na nektere druge razločke v pisanji V pismenosti (str. 5) Vodnik piše: „Kadeř je za glas 2. Krajne tvoja dežela je zdrava In pridnim nje lega naj prava 3. Slovene tv In pridnim zdrava lega naj prav Pesem „Verš ac" kaže te podobě: 1. Na Veršacu doli sedi, Neznan svet se teb odpre. 2. Na Veršacu stoj in sedi, Neznan svet se teb odpre. 3. Na Veršac mi stop in sedi, Neznan svet se teb odpre. 4. Na Veršac stopivši sedi, Neznan svet se teb odpre. Pozneje case se mnogokrat kaže, daje Vodnik kakor m glavi. resnobnih misel se mi je mešalo tù na enkrat po Kako čudno vlada previdnost. Božja, in kako min- ljivo je vse posvetno ! Efežčani, njih oholost, njih sebičnost, njih blagostanje, njih bogastvo in pelj krasni Dianini tem-vse vse je zginilo ! Tempeljnove podertine so le še zavetje potepúhom in tolovajem. Ime hudobnega častilakom-neža, ki je tempelj zapalil, pa se je pri vsem prizadevanji modrega joniškega svetovavstva, ga pripraviti v pozablji Ravni k rad rabil deležje preteklega s komcom si; y aicer ga omeni tudi v pismenosti (st 78) Pri tacih različnostih bi bila izbira v časih nekolike vost, vendar le ohranilo. Herostratovo ime je znano še dandanašnji. Nasproti pa je ime Aja-Soluk gerdo popa-ceno in pokvarjeno. Svetega aposteljna Janeza, ki je s přečisto Devico Marijo dolgo časa v Efezu živel in kakor zročilo pripoveduje, tudi tu umerl, so imenovali svetega dvomljiva. Pri „zadovoljnem Krajncu" bi jez vzel zadnjo, pri Dramilu" drugo, in pri „Veršacu" tretjo podobo; ker te se kažejo nar bolj lične. Vendar: Vsak ima svojo in gorje! blezo izdajavcu, že zdaj se mu v oči meče moj-ster-skaza." Kar jez vem o izdaji starjih pesnikov mnogih misel y jezikov, še vem iz ust rajncega. Gosp. Matija Čopa y ki je bogoslovca ali „Hagion Theolog o n", in od tod je današnje ime Aja-Soluk. Ob sedmih smo že vštric otoka Samos, ki mu Turki Sussam-Abassi pravijo. Na desni pa imamo F orni in lk arijo ali Nik arijo, in dalje proti jugu mravlinčje otoke. Samos je gorat, pa vendar rodoviten otok. Pride- bil o tej reci gotovo „mojster u 1 vem tudi nekoliko se iz luje se na njem obilo žita y olja y vina, laške volne in svile. poznejega branja. Greskega Homer-a so iz raztresenih sloveče mesto Mi let Pod južnim koncom otoka samoskega je stalo nekdaj rapsodij sostavili v sedanji obliki pozneji slovničarji, mnogo y najbogatejše v mali Azii. za Efezom in Smirno najvažniše in spada na Aleksandrijske pretresovavce („Zoil" je zmed teh dobro znan) ; v tej misli se snidajo močno še današnji jezikoslovci ali filologi. Virgilija je po Avgustovem povelji kmalo po smerti izdal Vari, po verhu ga je po- koštih že tam biti Tii se spomnim, da je tudi sveti Pavel nekdaj tod potoval in v Miletu od starašinov efežke cerkve milo in ganljivo slovo jemal. Sveti Pavel se je bil namreč v Jeruzalem namenil, in ker je želel o bin- pravil; verstic ni prenaredil, ne nepopolnih izveršil; vendar nektera oblika je poprava poznejih rimskih slovničarjev ali Milet. y ni hotel v Efez jadrati, da bi ga kaj v Azii ne zaderžalo; ampak jadral je ob samoskem otoku v gramatikarjev. Kar se tice starjih italijanskih pesnikov, se dobro pomnim, da je pravil gosp. Cop od tesra, da so ita-lijanski jezikoslovci pri pervih tiskanih izdajah rabili svojo popravljavno roko ; veliko sicer niso mogli pridelovati ; Dante na pr. je ravno pervi mogočni izobrazovavec se- Sèm pokliče starašine cerkve efežke, in ko pridejo, jim milo pravi: „Veste od pervega dné, ko sem v Azijo „přišel, kako sem vselej z vami ravnal, da sem služil Go- danje italijanščine, vendar dobra kritična izdaja se še po-greša (Wctzer u. Welte Encyclopâdie III. str. 40); Tas s o pa je živel že v dneh izobraženega lepega jezika ravno mojster italijanščine nar bolj sloveč. V taki primeri y in je yy yy yy yy yy yy spodu z vso poniznostjo in s solzami in skušnjavami, ki so se mi godile — po zalezovanji Judov: kako nisem ničesa prideržal, kar je v prid, da bi vam ne bil oznanoval, in y • v vas ucil ocitno in po hisah, oznanovaje judom in never-nikom pokoro v Boga in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. In glejte, sedaj grém gnan od Duha v i ce inenim, bi ne bilo pregrešno, se Vodnika dotakniti, se naše male stvarice smejo primerjati velikim deiom druzih „Jeruzalem, narodov („si parva licet componere magnis.") Pomniti se mora namreč, da se naš slovenski jezik še ni toliko spre-menil od nekdaj ; vzemi kdo pesmi, ki jih že P r i m a ž Trub ar imenuje 1. 1567 stare slovenske pesmi, in glej in ne vém, kaj se mi bo tam godilo: razun kar „mi sveti Duh po vsih mestih pričuje rekoč, da me v Jerusalemu železje in bridkosti čakajo: pa nič tega se ne bo-„jim, in življenja svojega ne cenim više od sebe, da Je y . v y koliko malo bo imel prenarejati, ce je le pesniska mera prava. Vodnik je bii pa vendar drugačen mojster, mojster slovenskega jezika, in nove oblike njegove lastnije ne bodo prestvarile, če mu jih tudi kdo posili; oblike so oblike, kakor je novi pravopis le novi pravopis, Vodnik ostane pa Vodnik; drugač bi ne smeli še novega pravopisa rabiti. Jez pa v popravah pismenosti vendar še na-hajam opombo z olovnikom pisano, ravno tako: „Ob recht: yy yy yy yy doversim tek svoj in službo besede , ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da oznanujem evangelje milosti božje. In glejte, sedaj vém, da obličja mojega ne bote več vi dili nobeden izmed vas, med kterimi sem hodil in kra yy „da sem čist kerví vseh; Ijestvo bozje oznanoval: zato vas danes na pričo vzamem, kajti nisem se umikal, da bi vam ne oznanoval vse volje Božje. Glejte tedaj na-se in vso v kteri vas je sveti Duh postavil škofe (vladike yy „cedo , yy yy vladati cerkev Božjo, ki jo je s kervjo svojo pridobil. Vém, da po odhodu mojem bodo prišli med vas zgrabljivi cena y capa y ç u nj a 3" „volkovi, Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah letu 1857 ki ne bodo čedi zanašali. In celo izmed vas bodo „ustali možje, ki bodo govorili napčne reci, da bi vlekli „učence za seboj. Zato čujte in v spominu ohranite, da tri leta nisem nehal noc in dan vsakega izmed vas s solzami opominjati. In sedaj vas priporočujem Bogu in besedi mi-,losti Njegove, ki je mogočen, boljšati vas in vam dati yy yy y Spisal Mihael Verne. IX. v - / % Se le 28. sušca priderví parobrod „Adria" iz Cari Hedšino med všemi posvečenimi Nikogar srebra in zlata „ali oblačila nisem želel, kakor sami véste ; zakaj cesar je „meni in tem, ki so z menoj, treba bilo, so te roke prido- bivale. Vse sem vam pokazal, da tako delaje je treba in proti večeru odiinemo na njem iz S mirne in „slabe sprejemati in besed Gospoda Jezusa se spominjati, In grada, napredovamo veselo potovanje ob zahodnem primorji male „ker je sam rekel : Veliko bolje je dajati ko prejemati. Azije proti jugu med s p oradski m i ali raztrosenimi „koje to izgovoril, je pokleknil in ž njimi vsemi molii. otoki. Pervega teh otokov, ki se mu Ski o pravi in ki od „Vsi pa so zagnali velik jok, in so Pavla objemali in po- nekdaj slovi y da je yy najbogatejši in najkrasnisi otok na „ljubovali. Najbolj pa so bili žalostni zavolj besede, ki jo morji, pustimo ponoći za seboj. Naslednje jutro smo že „je rekel, da obličja njegovega ne bodo vec vidili. n e k zgodej zgodej vštric nekdanjega slovečega Efez a danjega, pravim, zakaj dan današnji je tu le še revna n yy In vas y ki se ji Aja-Soluk pravi Mnogo mnogo spomin o v so ga spremili do barke." Naša barka pa nas nese jaderno naprej, in kmali se nam prikaže na desni sloveči otok P a t h m o s , ki ga je apostelj Janez, s svojim terdim pro rezana; danica nad vsem tem je Gospodo v ljubljenec gnanstvom posvětil. Po nemilem mučenji pri nekih vratih ličen kakor pomenlj Rima. delala ta tranzparent tako ki pa ni aposteljnu kar nobene bolečine in škode storilo, mu določi stvo, in tu je pisal blagi starček z mladostnim nadušenjem zanimivo skrivno razodenje. Dasiravno je bil otok kruti cesar Domician ta otok v prognan- vertu mnogo mnogo tiskarskih mož in Lučice se niso bile vse prižgane, se je že nabralo na mladenčev, kteri so iz lastnega nagiba začeli prepevati narodne pesmi 5 med kteri m i jim je zlasti Vodnik Ne hčere ne sina" ---—------ " - - • • « " " - — — ~ — ~ — J ^ " ' "" J ~ "" »Wiiuii JU1I J1/ /Jiun II V U U 11 1 IV w V U 11LU1 L/ lit/ OU1W precej deleč na desni, smo vendar dobro vidili verh viso- kaj gladko iz serca odmevala. Ž njimi so se nekaj časa kega hriba, pri kterega podnožji je apostelj v neki jami ljubljanski pevci, večidel učenci, v petji verstili. yy pri sv. Janezu." bival, samostan dandanašnji P a 1 m o z a imenujejo Otok ta y ki ga y na okrog kakih 8 je suha in neplodna. 10 ur. je le majhen in meri pa Podnebje je zdravo, zemlja Veselje vseh se je pa še bolj unelo, ko so Šiskarji c. k. kmetijske zvezdli, da so jim častiti gospod predsednik družbe y F. Terp y pred svojim odhodom vina kupili da bi tudi oni slavni spomin svojega rojaka obhaj al V tem okrožji so bile nekdaj v lepih azijatskih okrajnah kar se je tudi přetečeno nedeljo zgodilo, ker se to na Smirna, Sardes, Pergam, Tiatira, Filadelfia in ni dalo storiti. Pohvaliti moramo Šišenčane, ki so marsi sed mere cerkve ali kristjanske obcine (Efez, Svečnice dan zavoljo prevelike množice ljubljanskih gostov ----7 --------7 - O 7 ------------7 ---------- ------------* v** T unii uiutuiiii/ MIWV1IVWUVJ La odi cea), ki jih sveti Janez navoduje v skrivnem raz- kterikrat terčnili s kozarci na zdravje častitega gospoda odenji in kterih vladike deloma hvali, deloma pa terdo V i • v svari in graja. Na primer, skofu cerkve efežke pise apo stelj : „Vém delà tvoje, in trud „da ne moreš terpeti hudobnih, in poterpežljivost tvoj o in da si skusil tište y y m ki darovavca priložnosti Unanji y zavoljo njih rednega in treznega obnašanja tej ohišja primerno je bila rojstna Vod y pa niso, in „pravijo, da so aposteljni niki: in da imaš poterpljenje, in „mojega in nisi obnemagal. Imam pa si nasel, da so laz kova stanica olepšana in razsvitljena. Vratim nasproti je visela v zlatem oklepu in z lovorjevim vencom opletena » si terpel zavolj imena Vodnik zoper tebe, da ova podoba med dvěma svetilnikoma ; na levi si pervo steni ste visele na sredi tudi krasno ovenčane podobi pre-„Ijubezen svojo popustil. Spomni se tedaj, od kod si pádel, svitlega cesarja in presvitle cesarice, in na tej kakor vsih in delaj pokoro in delaj perve delà. Ce pa ne, bom přišel druzih stenah so bile obešene podobe krajnskih nošinj. H I ■■■■J I „govega, ako ne boš pokore delal. Imaš pa to, da sovrazis hitro k tebi, in bom premaknil svecnik tvoj iz mesta nje V • V V tem ko se je na vertu in v spodnjih stanicah vse y V delà Nikolajčanov, ki jih tudi jaz sovražim." Terdeje govori škofu ali vladiku sardeškemu : yy yy delà tvoje, da sluješ y da živiš yy Ve'm radovalo, so se zbrali v zgornji stanici častitelji rajnega očeta slovenskega pesništva, in so njegov slavni spominj z domorodnim prepevanjem, iskrenimi govori in serčnimi zdra y pa si mertev. Cuj in po- vicarni obhaj ali, in se v njih tudi novejih pervakov sloven terduj drugo, ki je imelo umreti. Kaj ti ne najdem del skega pesništva, Prešerna in Koseski-ta spominjali. yy tvojih popolnih pred Bogom svojem. Pomisli tedaj y kako „si prejel in slišal, in derži in delaj pokoro. Ako tedaj ne boš čul, bom přišel k tebi kakor tat, in ne boš vedil Kar naenkrat so zadoneli gromeči živio! živio! in plos-kanje in vriskanje je klicalo vse iz hiše, gledat, kaj je iy v y y ktero uro pridem k tebi. u y In, o radost! lična podoba Vodnikova je sijala v tranz-parentu vsem na steni hiše na vertu, ktero je talijanski Naj terdejše pa kara Laodicejčane , ker pravi: Vém slikar, gospod Me lié nalašč za ta večer napravil. Serčno „delà tvoje, da nisi ne merzel ne gorak: O da bi bil merzel sprejet je ostal nas gost. „ali gorak! Ker si pa mlácen, in ne gorak, bom jel plju- praviš: Bogat sem in přemožen, • ř V i • m vati te iz ust svojih; ker „in nikogar ne potrebujem : m ne ves, „romak, ubožen, slep in nag." šel y Ure dne va so se zacele iztekati in vecji del gostov je opominjevanju nature pokorn, počivat; tisti pa, ki so da si reven y SI se ostali, so cakali ure, o kteri se je rodil mojster pevcov (Dalje sledi.) Slovésnosti pol treh zjutraj 3. februarja so se zbrali v Vodnikovi rojstni stanici, s slovesnimi govori in branjem Vodnikovih pesem pričakovaje trenutka, v kterem je Slovenka v prosti kmečki hiši pervega slovenskega pevca rodila, kterega je Modrica s povoji povila, ki so ga Vile obliajane v spomin síoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, očeta slov. pesništva. (Dalje in konec.) na Parnasu tkale, in položila v zlato zibelko, ktero je Poezija s svojimi darovi rahlo postlala. — Dobre kapljice dolenskih Vinogradov so ogrevale serca pričujočih y ko yf m % III Cerna noc je svoje tamne krila že razprostrela in ne zvezdice ni bilo viditi skozi snežne oblake. Tem več je pa je ura tri odbila, se vzdigne gosp. dr. Toman, nalije kozarec, vstane in reče po krepkem govoru: pa sijala s svitlimi žarki jasna zvezda v sercih vseh ra V Sel visoko pit Savico, Sladkih pesmi hladni vir; dost, radost užgana od domorodnega duha. Kar so zacele švigati lučice okrog Zibertove hiše in kmalo so bile vse okna s svitlimi lampicami ovenčane, okrog z lovorjevim vencom obdanega spominskega kamna se je vila svitla kita Mojstru pevcov na zdravico Nej mu tece ta požir ! In izpraznivši kozarec je přistavil: „Da pa nihče ne oskruni več te posode, naj se razleti za vselej v drobné lesketočih lučic, in krajnski deželni gerb nad kamnom je kosce !" kar se je tudi zgodilo. ponosno čul nad svetišem domorodnosti. Raznobarvne ban dera na hisi in na maji pred hiso so veselo ferfrale v nočnem zraku, in ko je bengaljski plamen z rudečo svojo Z ginjenim sercom so ogledovali milo podobo V o d niko vo, in vsak en listek z njegovega lovorjevega venca v blišobo oblil okolico v . y je stotero „živio !" in vriskanje donelo iz nadušenih serc. In drevesa na vertu, v zimsko krasoto spomin si odtergavsi so se poslovili od mesta, ktero se je vsakemu tako priljubilo, in vernili so se zv radostním, pa vendar težkim sercom vsak na svoj dom. Zibertovi so- oblečene, so z nekako ponosostjo na straži stale v krasni sedje pa so se drugo jutro obhajali zidane volje , dan ka svitlobi. Zeleni venci iz smerekovih vejic spleteni so prepregali ohišje kakor v znamenje živega u panj a, da se serca Slovencov ne bodo ohladile, in tranzparent na levi korsnega se ni ne Siska ne slovenska zemlja nikjer dozi vela ! bilo pripravljeno v petek Drugo narodno veselje nam je 5. februarja zvečer v ljubi janském gledišču. Osnoval je i. t. d. je bil namreč gospod dr. Toman besedo na čast stoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, po načertu v „Novicah" od 3. februarja naznanjenem. u steni hise z besedami: „Ne hcire ne sine podlaga druzega s krasno izrezano čerko Y, v kteri je bila letna št. 1758 z znamenji vere, upanja in ljubezni iz- Ako je že obhajanje stoletnega rojstnega dneva 2. fe y da med Slovenci še živí narodni bruarja v Siški razodelo duh, je beseda dokazala, da more slovenski narod s ljubkostjo svojih pesem in s krepostjo svojega jezika ne jsamo se ponašati, tcmuc tudi z drugimi narodi se skušati. Začela se je beseda ob 7. uri zvečer. Gledišče, ki je bilo že dolgo pred sedmo uro nabito polno, je bilo krasno razsvitljeno in po o v e r t u r i je stopil gosp. dr. Toman na oder ter govoril sledeči predgovor, ki ga je za ta vecer zložil in natisnjenega med poslušavce razdeliti dal: v Življenje luč je, smert je nočna tmina Med njima pak življenje vsih rodov. Trne porodnica je pekla globina, In luč pogled uzvišanih duhov. y Ko noč razstre čez zemljo černe Pozgine blagodarni dneva žar ; krila Zastane vtrudena natvore žila Omami v spanje tma vsakktero stvar. In žal in strah serce prevzame, Zbudi se plašno v njem neznana strast Begati blaga treznost duha jame, Cez nas kraljuje silno zla oblast. Le zvezdic svit in sjaj premile lune Obraća kviško íamen naš pogled; njih migljanju nekaj nas pre In pelje le na Boga jasni sled. Pa ko zasvita dneva porodnica Preljuba zarja, lučca jutrajna, y y : » m 9 Se zmiče, dvigne sleherna stvarica y V nje belim svitu novorojena. Ko bi zbudile skale se v pečinah 9 9 y Se velicansko dvigajo z tamin Odvežejo se sapice v planinah In z£ In tisuč tisuč novih cvetk nastane Iz raznih novokalenih semen šumlja studenček sred rastlin y In radostno se v celem stvorju gane Zival nebrojno mnogih vsih plemén. Cez celo stvorje rosa se razlije Z nebes dobrotnih pada rozic hn In va-njo zvezda jutrajna posije In oznanuje žitje y y sonce dan Stvarnika moč se tak prečudno zbuda Napolnjen njega duha ves je svet; In člověk stopi okrepčan tje v čuda Zavzame se nadušen, ves prevzet. y In v njem tud spne zdaj duša svoje sile In v njem razlije nov se čutja žar ; y In ginjen lije Bogu solze mile Vsa zemlja Večnega mu je oltar. In vse, in vse, in vse se složno veže Ljubezen večna svoj raztrinja pas, Ki vun iz srede serca Boga seže y V zemljic Pozdravlj ah sirotke kraj in cas. t za to mi dneva porodnica y Preljuba zarja, lučca jutrajna 9 članica y Pozdravljen trikrat Vodnik Danica dušna svoga naroda Temà ležala je čez nas debela Zaklad jezika bil nam je zakrit Le kaka mala zvezdica svitela v Cez dušni roda mrak je silovit. Pa te še tudi so megle vremenov V morivno zvile pozabljenja noč; Ne dosti več, ko sladkih njih imenov Pustila časa je sovražno noč. In v taki noči celega naroda Zasveti oil na nebu dušeštva 9 In spremeni nemila se osoda Koj narod sebe, svojo moč spozna Poslopje on sostavljal je jezika y y Ki v njem blisi zakladov dušnih zbir Ki v njem se razodeva moč velika Razliva duha narodnega vir. Preskerbno sbira narodske svetine Kar ni poplavil proč jih časa tok In piše zgodbe drage domovine 9 9 9 9 Kako čez njo jasnil, mračil oblok. In tak se trudi zvesto, neumorno, Obraća v doma prid zaklad darov In vdarija v mile strune čudotvorno Presladkih, dragih maternih glasov. Ko neba večni glas doné s Triglava Budé rojake v pridno delavnost In vjerna 9 znaša krog jih šumna Sava y In z njimi nadušenja njih sladkost. In kliče krepko ko vihar sinove Za dom prot tujcu v sveto bran Da starejo si sužnosti okove Da prost čez Avstrijo zasije dan. In glej, naroda duhi se zbudijo y y y In serca krepke se ozivljajo ; Ze slavnih pevcev strune se o* to lasijo y Ki v glasu njega se pricenjajo. Razcveta novo dušno se življenje Vse giblje y y dviga trudi, mudi se: y In porodi se slastno hrepenjenje Po delih vede, ume narodske. Razlaga že v besedah ljudskih, prostih Resnice neborodne se poduk, Veselo v mnogih napredujemo vednóstih Končal slavitno bode sin in vnuk. Al Vodnik pervi trebil gosto ternje Jezika silno moč je on razvil On je položil rodovitno zernje y y On naš „vodníku » je pervi pesnik bil. pesnik! dar nebes neprecenljivi Narodu dika in človeštvu cvet! y y Iz pevskih pers potoki neba zivi Razljivajo se čez omotljen svet. Preteklih dni poblazi ojstro silo Grenkost sadajnih spremenuje v slad Prihodnih razjasnuje tamno krilo, ln zbuja v persih čut nam večnih nad. Zato postavljena mi ti strunica, y Ki zlegal se z Veršača tvoj je pev Poslavljen večno Vodnik, nam danica Tako doni slovenskih sere odmev. ln narod rojstni god tvoj zdaj obhaja y Ko ga obhajal še nikogar ni, Ker večni duh ga slastno tvoj navdaja Ki se iz slavnih tvojih strun glasi. In pervič spleta okrog čela sina Hvaležna tebi mati Ti nevmerjoč si, y lovor svet y vecniga spomiua Dokler Slovenca bode nosil svet! » Z njem lastno gorečostjo in nadušenostjo je govoril; vse je pažljivo molčalo in poslušalo, in ko ga je doveršil in s ploskanjem poslavljen odstopil, so nastopili pevci in so zapeli kaj izverstno in krepko pesem njegovo: Tvoja sti Je pela y y Domovina se zavzela % Serca vse je vnet nje glas Noč morivna Ne u m e r j je zbežala y T i: ostala Bode slava večni cas! \ \ V pevskem raju zdaj razhaja Ki Slovence nas navdaja, Tvoga duha silna moč; 9 In Slovenija krog glave Ti ovija venec slave, Venec vedno nevenjoč! Vse je kakor z nekako pobožnostjo v serce popivalo sladké mile in krepke glase te pesmi, za ktero je gospod Ned wed, znani mojster pevstva, napěv naredil, in ne- Gotovo se bo podobica, ktera je zginila iz bukvarnice, se kje hranila in kdor vé za-njo, bo vstregel enako željam vseh Slovencov, kakor tudi pokazat svojo domoljubnost, ako si prizadene, da pride zopet na mesto, kamor je bila sper-vega namenjena. Fr. Malavašič kako neizrazljivo ginjenje je prevzelo vse, ko je gospa Lehmann-ova pri besedah: In Slovenija krog glave Ti ovija venec slave kot Slovenij a krasno oblečena lovorov venec položila na glavo Vodnikove podobě, ktero je naš domači umetnik Novičar iz raznih Iz Dunaja. Po zaukazu gospoda ministra notranjih zadev izhaja na Dunaji po dvakrat v mescu časopis z naslovom: „Bibliographisches Centralorgan des osterr. Kaiser-staates"; vrednik mu je dr. Konštantin žl. Wurzbach. 99 Krakauer Ztg u terdi da je bil rajnki marsal Radecki berž ko ne poljskega odú Temu nasproti pa piše 99 Prager Ztg u 9 da dajo z vso gotovostjo maršalovi pred dedi na Českem dokazati nazaj do leta 1387 Mraknjenje lune 27. t. m bo kakor zvezdoslovci gospod Zajc iz mavca (gipsa) kaj mojstersko izobrazil, zagotovljajo, prav znamenivo; začela se bo luna pomračevati V tem slovesnem trenutku ni bilo ploskanja vsi ginjeni ; tako so bili še le potem, ko je padal venec za vencom před podobo, so se serca unele in s sto in sto glasnim : Živio ! živio Vodnik !" napolnovale glediše. kmalo po desetih zvečer in bo pomračena do jutra, kar se bo v celi Evropi vidilo. Hiša za avstrijanske romarje v Jeruzalemu je do 99 delana in gosp. Endlicher, kteri je zidanj vodil , se je ze Vsaka naslednjih pesem je bila od domorodnih gospodov na Dunaj vernil. Sozidana je od zunaj iz belega in rude - . v - « • ■ 1 v -m* i v 1 WT« * J • f i • rv ^ V • « • in gospodičin preljubo pevana in od poslusavcov z veselim pio- cega kamna. Hisa stojí v vertu, je 25 seznov dolga in akanjem sprej eta; nektere so mogli celo ponoviti : „Veršac", HVs sežnov široka in ima eno nadstropje, 25 večjih ali najkrasnejo Vodnikovo pesem, je govoril gospod U. tako is- manjih stanic, v kterih se bo, če bo treba, 100 romarjev kreno in razločno, da ni bilo, ko jo je doveršil, ploskanja nastanilo ne konca ne kraja, kakor tudi, ko je bila „B u d n i c a" Drug časnik pa piše, da še ni dodelana 9) Oesterr Ztg u • V pise V mescu aprilu t. 1 bodo Po tem ko smo toliko veselic v spomin Vodnika užili se je spodobilo, se tudi duše rajnega spomniti. Zavoljo • V 1 • prišli v koru z glasbo peta, s ktero je bila beseda sklenjena. kakor je slišati, vojaki vsih čet perve armade na Dunaj mestno ozidje poderat. Kamnja, ki ga bodo dobili 3 vsih cesarskih poslopij, ktere tega je bila v cerkvi castitlj. o. o. Franciskanov 6. t. m. predpoldne ob desetih slovesná cerna maša z bilami, pri kteri je bila veličastna pesem : Dies irrae" 9 peta 9 ktero je Vodnik poslovenil in gospod Kamilo Masek za to v glasbo djal.....i Nej nam bo pripušeno, v sklepu til sèm pismo posta- , kaplan viti 9 ktero je častitljivi gosp. Franc Pustaverh iz ozidja, bo dovolj za temelje bodo zidali. Vsih katoljških škofijstev je 830, kterih je v Evropi 620. Po primeri jih je na Italijanskem naj več, namreč 275. V našem cesarstvu je 82 škofijstev. Iz Benetk. Častitljivi gospod Ramazzoti, dosedanji škof v Pavii, je od Nj. c. k. apost. Veličanstva kot bene-čanski patriarh izvoljen. v Tuhinskem Šmartnu zastran Vodnikove podobě pisal gosp. uredniku „Novic": Tudi jez imam podobo slavnega Vodnika, ktero sem si sam naredil po podobi, ki je bila takrat vlicealni Iz Prage. Spominek, ki ga bodo postavili Radecki-tu v Pragi, bo veljal kakih 80 tavžent tega leta bo dodělán. goldinarjev; v oktobru v V nedeljo teden so našli v samotném poslopji vi bukvarnici. Ta bukvarniska podoba je bila na slonovo kost mal an a, kaka 2 palca dolga in l1/«* palec široka, prav umetnega delà. Zad je imela podpis malarja, pa imena se ne morem spomniti z letni co 1804. Poznej sem zvedil, da je bila imenovana podoba ukradena. Gospod bukvami čar M. Kastelic, ko je zvedil, da imam jez eno po uni ukradeni posneto podobo, me je prosil, da sem po svoji še eno naredil za bukvarnico, in ta se še zdaj v bukvarnici znaj de. Ker sem jo pa v naglici, in tudi v maj hni meri naredil, bi utegnila ta, ki jo imam še zdaj, biti boljša od une. Meri 3 palce na dolgo nograda „Hercovka" moža. ženo in hčer mertve. Pred ? vec dní jih je hlip premoga zadušil. Truplo odrašne hčere je bilo objedeno od mačke, ktera je živa ostala in prisiljena bila, se trupla lotiti, ker ni imela druzega živeža. Iz Ogerskega. V7 Rožnu so vpeijali kaj prikladno kažen zoper zanikerno obiskovanje nedeljske šole. Za vsako po lastni krivici zamujeno učenec en teden več služiti uro službo v uku. 5 mora namreč rokodelski kakor je bil pogojen čas za in 21/« na široko in je z oljnatimi barvami na platno delana v letu 1847. — Če bi Vam mogel vstreči ž njo, jo rad pošljem v Lj ubij ano. Po- Iz rusovskega Poljskega. Cudná pravda nekega poljskega kmeta z nekim poljskim judom bi utegnila sod-nikom zlo glavo beliti. Kmet je namreč z judom v kerčmi žganje pil in temu 3 tolarje ponudil, če si dá svojo dolgo brado odrezati. Jud mu odgovori : Svojo brado in še tri tolarje ti dam, če si daš dva kočnika izruvati. Kmet se vdá v to, gré k brivcu in si dá dva svojih zdravih kočriikov izruvati. Zdaj je imel jud svojo obljubo spolniti, pa branil se je in ni plaçai ne treh tolarjev in ni dal si brado odrezati. Kmet je tožil juda zavolj nespolnjene pogodbe. Kako je pravda iztekla, se še ne vé. Iz Erdeljskega. „Kronštadter Ztg.a piše: Hudi mraz 18. januarja naših sosedov v H. ni overal, nove skušnje v kmetijstvu delati. Vsled stave je namreč ta dan kosilo 5 kmetov na senožeti. Vsi memo potujoči so se čudili nad tem. Po stavi bi bila imela ta košnja tri dní terpeti in kosci bi bili imeli v senci pod verbami kositi. Pa že pervi dan je pokazal, da je ta novi način kmetovanja piškav, ker 0 tem se premalo znanem umetniku bo gospod dr. Lovro je mraz kosce domu za peč pognal in eden njih je mogel snel sem pri nj ene m izdelovanji, kolikor je samouku mogoče, natanko original, to se vé da z posojevanjem se mi je tudi že nekoliko ogulila. Ali ima znabiti bukvarnica še kako drugo podobo rajnkega Vodnika ali ne, mi ni znano. Drugej mi tudi še ni nobena v roke prišla, kakor velika v kamnotisu, ki je po tišti narejena kakor moja in v Koledarčku." Na to je gosp. dr. Bleiweis gosp Pusta v erhu 9 i'6 v se da nekoliko svojo podobo po nji izdelal. pisal za podobo ; domoljubni gospod jo je berž poslal je gosp. Zajc 5 Toman v „Novicah" obširneje govoril. z ozebljenimi nogami namesti sená se sam peljati. Iz Neiliškega. Ob pol eue popoldne 8. t. m. je ozna- novalo streljanje s topovi in zvonjenje vsih cerkvá, da sta se pripeljala nova zakonska v Berlin. Vse se veseli in raduje zavoljo tega zakona. Iz Italije. Kakor povsod, je rr v Turinu tudi na Italianskem letos od 8. januarja do 3. huda zima. Tako so imeli februarja neprenehoma 4 do 14 stopinj mraza; v Kimu so imeli 30. januarja nenavaden mraz in ljudje so hudo bole-hali ; še celo v Palermi, na sicilianskem otoku, je 23. in 24. januarja tako sneževalo, da je bil ves otok s snegom pokrit. Iz Turina je povedal telegraf 8. t. m., da zahteva francozka vlada od sardinské, da naj bodo prihodnje izbrani , pa ne po lozu izvoljeni sodniki sodili v tiskinih Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana Spisal Jakob Sajovec. E r\ e h Jy# m i.to joKa nt.io ^o.iro ho*i , Ka^ep je paói cnoKopHi IIca.iM (miserere) nt.i, tfoj#e Ha BepcTo: 99 Ilpax ci i h óom npax .i. „HeyMHi ho pu ! Kaj jo- Kaui ?" ra TO^aaci HseroB Tonapni 99 Ako oi 6i.i Í3 a.iaia , îh 6i ce MopaA b npax cnpeMeuiTi, ói mo- paji 3ryóiTÍ cto (o#) 3a cto (100 Procent). TaKO ci na npax, íh óo^eM npax, hiq He Aoóim, him He 3ryói n Darovi za Vodnikov spominek. zadevah. v Iz Napola 16. januarja : Castitlj. dr. K n o b 1 e h a r je po prehlajenju hudo zbolel. Pluća so se mu unele. Iz Francozkega. Nek gospod Carteron je znajdel z njo pomazana, nezgor- zmes, ktera storí » vsako reč, ki je Ijivo. Skušnjo so storili te dní blizo Pariza na mnozih rečeh in se je povsod prav koristna pokazala. stopil Dosedanji minister notranjih zadev, Billault, je od in general Espinasse je prevzel njegovo město. Ta general je imel arabskega konja, kteremu je dajal vsak dan kosček cukra z ustrni. Enkrat je hotel konj cuker prijeti z Od zobmí, pa lice svojega gospoda je přijel in odtergal. tistihmal nosi Espinasse umetno narejeno lice. Pravda zoper Orsini-ta in njegove pomagače bo prišla berž ko ne, 22. t. m. pred porotno sodnijo. 5. t. m. so se začeli posveto va ti o postavi zastran varstva v 7 oddelkih postavodajnega zbora. Iz Tiirškega. Iz Egipta pišejo: Nekaj dní sem je v Aleksandríi in v okolici nenavadno mraz; čuden prikazek je Egipčanom to, da v nekterih južnih seliših po močirji cele ploše ledu nahajajo. Tudi v Smirni je hud mraz in veliko snega. V Carigradu od lete 1849 niso imeli toliko snega, kakor to zimo. Več čevljev visok leží po polji in strehah. Tudi več sto Več strehá lesenih hiš se je že vderlo pod snegom tem kraji ni dosti menj redek kakor bela vrana, mnogo psov je v hudem mrazu poginilo, kterih in sto pod milim nobom živí brez gospodarjev. 9 Fuad paša bo sel, kakor je slišati, v Pariz kot namestovavec Turčije k zboru zastran Moldove in Valahije. Turška vlada se marljivo pečá s sostavljanjem vodil, po kterih se bo Fuadu v Parizu ravnati. Etem paša gré kot izredni komisar turške vlade v Serb ij Najnoveje novice iz Ercegovine naznanjajo, da so se vstajniki in Turki 11 t Zubcih vdarili. V za m. pri bili Ercegovinci in Cernogorci nazaj potisnjeni ? četku so pozneje pa so neredovne turške čete na planoto zagnali, kjer so jih pa turški topniki vstavili, da niso mogli več naprej. Iz Aiisdežke ga. Zadeva o političnih begunih je v nočni seji deržavnega zbora 9. t. m. se precej izsnovala, ker so načert postave zastran zarot na zoper ljudi na Angležkem storjenih njih dežel z 299 glasovi proti 99 poterdili. Lord Palmerston se je v tej seji v eni najtežejih zadev mojstra pokazal, in tako se smé zopet terduo vsesti na stol i kter se je pretečene dní že precej začei pod njim majati. Sploh pa se smé reci da je sedanji angležki der do francozke vlade so reci vlada mai 9 zavoljo kterih mora angležka siktero debelo slišati, ktero ji odborniki der po anglezki segi na usesa zatrobijo. Zlasti ne nega zboi morejo Angleži pozabiti undanšnjega „Moniteurja." Ker je pa ta časnik francozke vlade, Angleži tudi Napoleonu in njegovim ministrom ne prizanašajo. Od I.—X. naznanila 502 fl. 42 kr, Gospá Terezina grofinja Auerspergova . . Gospodična Viktoria M........ Neki gospod, rajnemu očetu Vodniku na ćast Gospod J. Levićnik v Zeleznikih .... 99 99 r> 99 99 r> 99 99 » » 99 » 99 99 55 55 55 55 55 99 99 Jakob Gruden .... ....... dr. Lušin, predsednik c. k. deželne sodnije v Temešvaru............ M. Laurie, svetovavec c. kr. nadsodnije v Temešvaru........... . žlahtni Delnegro v Temešvaru..... Oblak v Temešvaru......... dr. Melé, svetovavec c. k. deželne nadsodnije v Temešvaru........... dr. Hl., svetovavec c. kr. deželne nadsodnije v Temešvaru........ . . . Buéar, tergovec .......... Robida Dragutin, c. k. profesor v Celovcu . Enspieler Andrej, katehet v Celovcu . . . Janežič Anton, c. kr. učitelj na višji realni šoli v Celovcu........... P. Maksimilian Majerič. gvardian v Ptuju . D. S R » Volčič Jožef, dekan Devinski..... Golia Jožef, kaplan Đevinski...... Sovdat Jožef, fajmošter v Kamnjah . . . Kovač Jožef, učitelj v Lipalji vaši . . . . Čibašek Ivan, kaplan v Wolfsbergu . . . Henrik Haufen, tergovec v Ljubljani . . . Jože Blaznik . .......... vitez Eduard Jož, c. kr. predsednik deželne sodnije v Ljubljani......... Vodnikov učenec leta 1815, kteri je bil 14 let star, od tega gospoda zavolj izdelovanja in razp o stavljanja lesenih križčikov po šolskim stolu med naukom prijazno zaverujen in pri-hodnjih otročarij zavarovan s tem heksame-trom : Sunt pueri pueri, pueri puericia tractant 5 fl. — kr. 1 r> 99 10 — 99 ■ 1 r) y> 1 r> » 5 r> — 99 4 r> — 9> 2 r> — 9> 2 — 9> 2 — 9> 3 V — 99 2 r> 99 2 r> 99 2 r> — 99 2 T) y> 2 r> 30 99 1 r> 36 99. 1 r> - 99 -- 7) 36 99 - V 36 99 - » 30 » 1 r> — » 2 r> — 991 9 V — 99> 5 V — 99 5 55 r> Skupaj 575 fl. 30 kr Loterijne srećke: V Terstu 13. februarja 1858 : 68. 37. 30. 20. 67 Prihodnje srečkanje v Terstu bo 27. februarja 1858. Stan kursa na Dunaji 13. svečana 1858. fl. lEsterhaz. srećke po 40 fl. Obligacije deržavnega dolga ( 5 4 4 3 i o/ <0 2 » I y> v 21/ i m 85 72 643 50 41 791/4 fl / / 4 / 4 1 2 zavni zbor precej vihravast; India, Kina in najbolj razmere Oblig od leta 1851 B Oblig, zemljis. odkup Zájem od leta 1834 < 7) » ^ 1839 • « t I O4* yj 11 1 UDA1 AHUI 1UBWVI z loteriio od leta 1854 JAngležki suverendor 88 '/ 338 134 » r> v n n 2 v v Windišgrac. Waldštein. 7) » V V 20 20 10 19 99 99 25 y4 27 99 4 fl. 45 Kegleviceve „ „ Cesarski cekini. . Napoleondor (20 franko v) 8 fl. 12 Suverendor ....... 14 fl. 6 Ruski imperial ..... 8 9.24 Pruski Kridrihsdor ... 8Û.42 . . 10 fl. 20 106 » národní od 1854 T) Nudavk (agio) srebra: 85 i s 99 na 100 fl. 53/4 fl. govorni vrednik: Janes Bleiweis. Natiskar založnik : Jožef Blaznik