PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
o- ^ S	p 559
0N X: >	liniie>
b o 2 o _ it S
'St?
§S«s
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 239 (12.871)
u.
Trst, sobota, 10. oktobra 198
5723

* 2 !: *
z >
-O
;>
O
Dan po ameriško-ivanskem spopadu pri otoku Farsi napetost raste
ZDA bodo poslale nove ladje Italijanski konvoj odhaja
V Sredozemlje bodo priplule zahodnonemške vojne ladje - Italija pogojno dovoljuje iranske in iraške preglede italijanskih trgovskih ladij
DUBAJ — Oči svetovne javnosti so bile včeraj uprte v Perzijski zaliv, kjer je prišlo v četrtek do doslej najhujšega incidenta med ZDA in Iranom. Predsinočnjim so namreč štirje iranski patruljni čolni streljali na ameriški helikopter, ki je bil na rutinskem izvid-niškem poletu. To je povzročilo bliskovito ameriško reakcijo. Helikopterja, ki sta vzletela s fregat Raleigh in Thach, sta namreč nekaj minut kasneje napadla iranske čolne. Tri čolne so ameriške rakete uničile, enemu pa je uspelo zbežati. Američani so kasneje iz morja povlekli šest Irancev, dva izmed teh sta sicer kmalu zatem umrla. V Pentagonu niso mogli ugotoviti, koliko oseb je bilo vkrcanih na vsakem čolnu, zato je zaenkrat število mrtvih Irancev neznano.
Take vesti prihajajo iz VVashingtona, logično pa v Teheranu prepevajo na povsem drugačne strune. Po radiu Teheran so spopad komentirali kot nameren ameriški napad, da bi v Zalivu ustvarili še bolj napeto ozračje. Glede preživelih so po iranski radijski postaji poudarili, da so jih »Američani ugrabili«. Komentar so zaključili rekoč, da
NADALJEVANJE NA. 2. STRANI
Televizijski posnetek hitrih iranskih patruljnih čolnov varuhov islamske revolucije, ki imajo svoje najpomembnejše oporišče na otoku Farsi. Iranska vlada je čolne uvozila iz Švedske in jih je nato preuredila v bojne čolne. Izvidniška čolna pa sta pohodna tistim, ki so jih ameriški helikopterji v četrtek uničili. Fotografijo so včeraj pokazali na iranski televiziji	(Telefoto AP)
Aktivna vloga i 1 v ekonomskih Guuosin Italije in Jugoslavije
BOGO SAMSA
BEOGRAD Podpora prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za krepitev blagovnih tokov gospodarskega sodelovanja ob odprti meji in večji tržni pristop h gospodarski problematiki Jugoslavije nasploš-no, so bila osrednja vprašanja zanimivih in plodnih razgovorov, ki jih je med dvodnevnim obiskom v Beogradu imela delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Osrednji poglobljeni razpravi sta se odvijali najprej na Gospodarski zbornici Jugoslavije, kasneje pa na Gospodarski zbornici Srbije. V obeh razgovorih je bil v ospredju novi devizni zakon, ali bolje nekateri bistveni popravki starega, ki predvidevajo, da bodo lahko jugoslovanska izvozna podjetja neposredo uporabila in razpolagala z delom ustvarjenih deviz. ■ Nič več linearnega s strani birokracije ^eljenega deviznega preliva torej po načelu potreb, kar je občutno oškodovalo izvoznike in zlasti zavrlo izvoz na zapadna tržišča. Odpirajo so tudi možnosti lažjega vlaganja tujega kapitala.
Pri tem pa je izredno važno, da so vsi jugoslovanski gospodarstveniki soglasni in da je ustrezni predlog izdelala Gospodarska zbornica Jugoslavije in ga odločno podpira Gospodar-
ska zbornica Srbije. Pa vendar stvari še niso zdaleka enostavne, saj je na zadnji seji jugoslovanske vlade prišlo prav glede tega vprašanja do zelo ostrih stališč in poskusov miniranja predloga, tako da se bo v ponedeljek okrog deviznega poslovanja vnela v zvezni skupščini ostra bitka.
Naslednje resno vprašanje je kritje italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov in raznih drugih oblik sodelovanja. Tudi to vprašanje je bilo v središču razgovorov. Izmenjava sicer narašča, lahko pa bi še v večji meri zaradi komplementarnosti obeh gospodarskih sistemov. Dežela Furlanija-Julijska krajina je v njej udeležena s preko 40 odstotki vrednosti, za kar gre zasluga tudi avtonomnim krajevnim računom in - kot je bilo poudarjeno na raznih ravneh - aktivni vlogi slovenske manjšine in njenih gospodarskih dejavnikov.
Tako na zvezni zbornici in še zlasti na srbski torej ni bilo nobenih načelnih kritičnih pripomb na avtonomne račune, obratno vsi v njih vidijo možnosti za sebe in s krepitvijo pot za reševanje nekaterih težav. Priznavajo izredni marketinški pomen raznih slovenskih podjetij, ko se na ta način v menjavi uveljavljajo novi proizvodi, kar je za vse vsestransko koristno.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ko Tortora modruje o Pauli Cooper
RIM — »Petkov večerni televizijski dvoboj« je imel sinoči le dva protagonista, zimzelenega Pippa Bauda, ki žanje uspehe pod šifro Canale 5, in nadvse krčevitega Enza Tortora, ki vodi kontejnersko oddajo RAI2 »Giallo«..
Enzo Tortora je lahko računal na prednost neposrednega prenosa intervjuja s Paulo Cooper, dekletom, ki bo morala na električni stol, ker je pri petnajstih letih do smrti zabodla svojo priletno učiteljico' verouka.
Tako je italijanske domove obiskal obraz danes polnoletne Paule, ki se kesa svojega okrutnega zločina. Na vprašanja, kako bi se kaznovala, ko ne bi bila obsojena na smrt, je odgovorila, da bi si naprtila najvišjo možno iaporno kazen, 60 let. Rekla pa je tudi, da je zaman iskala pomoči pri mami, ko jo je oče posiljeval, in pri državi, ko jo je pretepal. Tako mama kot državasta ji obrnili hrbet, sama pa je nekega dne za 10 dolarjev plena 34-krat zavihtela kuhinjski nož in si tako prislužila smrtno kazen.
Gledalci Tortorove oddaje so prisluhnili dekletu, kako se je po satelitu čudila dobroti ljudi, ki si prizadevajo, da bi ji rešili življenje. Prisluhnili so VVilliamu Pelku, vnuku umorjene učiteljice, ki je prebredel osebno življenjsko krizo tako, da je molil zase in odpustil Pauli. Slišali pa so tudi poseg duhovnika in odvetnika ter si ogledali srhljive dokumentarne posnetke, kako v Indiani, kjer so do nedavnega obsojali na smrt tudi desetletnega otroka, obsojenca »pripravijo« in posedijo na električni stol.
Gledalce, tiste, ki so se izrazili proti smrtni kazni pa tudi one, ki so za kaznovanje umora s smrtjo, je vsekakor zanimal višek oddaje, ko bi bila morala spregovoriti Paulina branilka Monica Forster. Pa jim ni bilo dano. Pol ure brezhibne informacije (oddajo so odkupile ameriške televizijske mre-žej je Portobellov Tortora uničil z brezplodnim protagonizmom. Kako drugače tolmačiti nerodno m zato žaljivo vabilo k glasovanju »za usmrtitev Paule Cooper« z dvigom leve roke (na levi nosimo poročni prstan, je modroval Tortora)?
Polemični toni med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici
Razhajanja med strankami vladne večine ob vprašanju verouka in alternativne ure
SANDOR TENCE
RIM — Vprašanje šolskega verouka povzroča mnogo težav petstrankarski vladi, ki ji predseduje demokristjan Giovanni Goria. Včeraj popoldne so celo krožile vesti, da je vlada na robu politične krize. Bile so očitno nekoliko napihnjene, vsekakor pa ne iz trte izvite, kot priča polemični ton, ki je vseskozi spremljal včerajšnjo parlamentarno razpravo o tem-vprašanju. Šolski verouk predstavlja nedvomno pomembno poglavje v razvejanih družbenih in političnih razmerah v državi, ne more pa biti še razlog za vladno krizo, razen seveda če se za tem ne skrivajo druge motivacije, ki zahtevajo takojšnje raz-čiščenje med vladnimi zavezniki. Človek ima vsekakor vtis, da je verouk trenutno samo pretveza za politično obračunavanje znotraj večinske koalicije, ki z alternativno uro in s pravnim položajem docentov verouka ima resnici na ljubo zelo malo ali nič skupnega.
Predsednik Goria je včeraj v poslanski zbornici osvetlil temeljne smernice nedavnega dogovora med vlado in Vatikanom, podčrtal je, da sta obe strani poudarili zvestobo načelom konkordata ob skupni ugotovitvi, da je treba vse spore in
nesoglasja reševati vzajemno, to se pravi v vzdušju stvarnega sodelovanja. Država se obvezuje, da bo še vnaprej skrbela za poučevanje verouka na šolah, ta predmet pa ostaja za dijake neobvezen. Velika sporna točka ostaja alternativna ura za dijake, ki ne obiskujejo verouka. Ministrski predsednik je bil glede tega vprašanja precej nejasen in dvoumen. Medtem ko je verouk neobvezen, je alternativna dejavnost obvezna, v vsakem primeru pa dijaki ne smejo zapustiti šole. Ta trditev razkriva protislovje, kot so v razpravi podčrtali ne samo poslanci levičarske opozicije, ampak tudi nekateri zastopniki liberalcev, socialdemokratov in republikancev. Druga sporna točka pa se nanaša na pravni položaj profesorjev verouka ter na njihovo vlogo v šolski stvarnosti, posebno pri ocenjevalnih sejah, pri katerih navadno sodelujejo vsi pedagogi. Tudi glede tega je bil Goria dokaj nejasen, priznal je težave in se obvezal, da bo ta problematika še v središču pozornosti na dodatnih pogajanjih s cerkveno oblastjo.
Debata, ki je sledila uvodnemu poročilu ministrskega predsednika, je potrdila veliko zmedo, ki
■ NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cicciolina se ne pusti...
RIM - Kdor je radikalcem obetal, da so s kandidaturo in z izvolitvijo pornoigralke Ilone Staller delali račune brez krčmarja, ni bil krivi prerok. Med včerajšnjo razpravo o verouku ni namreč Cicciolina prebrala z radikalci domenjenega teksta, kar je seveda izzvalo negodovanje njenih strankarskih tovarišev.
Poslanka Stallerjeva se namreč ni odpovedala svojemu provokativnemu besednemu zakladu, da jo je moral predsedujoči nekajkrat opomniti, naj rabi za parlament spodobne izraze. V bistvu je »porednemu cicciolinu Craxiju« očitala, da ga skupaj z drugimi politiki vse preveč skrbi, če bo mladina počela prijetne ali neprijetne reči namesto verouka. Za mladino je seveda predlagala uro spolne vzgoje. Obsodila je konkordat kot poskus Vatikana in države, da si delita duše mladega rodu.
Bolj kot njen poseg pa je zanimiva njena izjava, da je bilo z radikalci domenjeno besedilo preveč »sivo«, nekoliko ga je »obarvala«, ker se v sivini ne počuti dobro. Radikalci si bodo bržkone belili glave, saj so spoznali, da je morda Cicciolina tudi putka, a od radikalcev se ne bo, kot kaže, pustila krmiti.
Radiotelevizijski naročniki v zagati z vplačilom razlik
RIM — Zaradi te novice se bodo radiotelevizijskim naročnikom morda naježili lasje. Ker je RAI navila naročnine 1. julija, torej sredi leta, bo treba uporabiti za vplačilo razlike med prejšnjo in zdajšnjo vsoto kar priročnik! Zadeva je tako zapletena, da je moralo izdati finančno ministrstvo okrožnico, ki vsebuje kar 17 preglednic.
Nič čudnega: pri naročnini ne gre upoštevati le plačilnega roka, ki je lahko mesečen ali na daljši rok, ampak tudi vrsto naročnine — radio, črno-beli ali barvni stanovanjski televizor, avtoradio in radio za plovilo, a tudi avtotelevizor itd. pa še okoliščine, ali ima plovilo motor z, manj ali več kot 26 KM, če gre za prvo naročnino ali ne, če preideš z radia k televiziji itd.
Relativno jasno je edinole navodilo tistim, ki so že plačali naročnino za vse leto 1987 in ki bi jih moralo biti na srečo tudi največ: na račun podražitve v drugi polovici tega leta bodo morali plačati do konca prihodnjega januarja razliko 11.840 lir za barvni televizor in 14.145 lir za črno-belega. Če pa se je kdo odločil za plačilo v dveh obrokih in ju poravnal po stari tarifi, bo moral vzeti iz denarnice 12.075 oziroma 14.455 lir.
Težave pa bodo z avtoradiom, za katerega bo treba plačati na račun druge polovice tega leta razliko v znesku 220 lir na mesec, in za televizor v avtu ali plovilu — 2.010 za barvni in 2.410 za črno-beli televizor. Želeti je, da ne bi moral kdo plačati zaradi nepravilne poravnave naročnine globo, ki bi bila vsekakor višja od r a-ročninske vsote.
Na svetovnem kotalkarskem prvenstvu
Slavje Guerre in Kokorovca
Poletov kotalkar Samo Kokoro-vec je svoji bogati seriji velikih uspehov tako na vsedržavni kot mednarodni ravni dodal še enega, drugo mesto in s tem srebrno Kolajno
na svetovnem prvenstvu v Auc-klandu na Novi Zelandiji. Uspeh tržaškega kotalkanja pa je bil popoln, saj je zlato odličje osvojil Sandro Guerra.
Srebro je Samo, ki je bil najmlajši udeleženec tega prvenstva in za katerega je bil to prvi nastop sploh v svetovni konkurenci (Guerra je na svetovnem orvenstvu nastopil že lani), osvojil v kombinaciji. Za končno razvrstitev je bil odločilen včerajšnji prosti program, v katerem je zmagal Američan Smitss, Guerra je bil četrti, Samo pa deveti, kar pa mu je zadoščalo za srebrno odličje, potem ko je bil peti v obveznih likih.
Na sliki: Samo Kokorovec
Ljubljanska banka zavrnila ostavko Metoda Rotarja
LJUBLJANA — Delegati skupščine Ljubljanske banke združene banke niso sprejeli ostavke predsednika poslovodnega odbora te banke Metoda Rotarja. Od 110 prisotnih delegatov so 103 glasovali za zaupanje Rotarju, ki naj še naprej vodi banko, sedem pa se jih je strinjalo z ostavko.
V razgovoru so poudarili, da je Rotarjev predlog za razrešitev s položaja predsednika preuranjen in da je tok dogodkov pri razreševanju afere Agrokomerc pokazal, da za kaj takega ni razlogov. Delegati so njegov predlog ocenili kot dokaz odgovornosti, zaskrbljenosti in pripravljenosti, da želi vložiti kar največ naporov za razrešitev problema nepokritih menic, (dd)
Visok obračun nasilja na severovzhodu Šri Lanke
Indijska vojska preprečuje nov izbruh slepega nasilja
COLOMBO — Šri Lanka ponovno toni v brezno državljanske vojne. 20 mrtvih in 200 aretiranih, med katerimi je tudi voditelj Tamilov Velupilaj Parbakaran, je obračun včerajšnjega dne, v katerem je separatistično nasilje ponovno zagospodovalo po severovzhodnem delu otoka.
Iz vladnih krogov v Colombu se je zvedelo, da je v eksplozijah min v Trincomaleeju, Manam in Batticloi, umrlo 16 vojakov in vladnih funkcionarjev, sedem pa jih je bilo hudo ranjenih. Včeraj so tudi našli štiri trupla ekipe državne televizije, ki so jih gverilci Tigrov za osvoboditev Elam Tamila ugrabili v ponedeljek.
Indijska vojska, ki nadzoruje izvajanje julijskega sporazuma med sprtima nacionalnima skupnostima, je včeraj v Jaffni, tradicionalnem oporišču tamilskih separatistov, zasegla veliko
vojaškega materiala. Včeraj so indijski vojaki izpeljali široko zasnovano ofenzivo proti Tamilom prav na območjih, kjer so gverilci prejšnje dni ubili 176 civilistov. Kot znano je indijska vlada večkrat zagotavljala, da ne bo varčevala s sredstvi pri zatrtju ponovnih izbruhov nasilja, ki ga je bilo julija, po štirih letih državljanske vojne, končno konec.
Malo pred prihodom indijskega obrambnega ministra Panta v Colombo je v pristanišču glavnega mesta eksplodiral peklenski stroj. Vodja pristaniške policije je dejal, da je eksplozija povzročila tudi smrtne žrtve, ni pa povedal, koliko jih je. Indijski minister se bo v Colombu pogovarjal s predsednikom Džajavardenejem glede izvajanja julijskega sporazuma in zatrtja tamilske gverile.
O prometnih predpisih in hitrosti avtomobilov
RIM — Predsednik poslanske komisije za prevoze Antonio Testa je naslovil ministroma za industrijo in prevoze vprašanje, kako namerava ukrepati vlada za rešitev protislovnega vprašanja o reklamiziranju avtomobilov, katerih hitrostna zmogljivost presega najvišjo zakonito dovoljeno brzino na italijanskih cestah. Poslanec se navezuje na zadnjo prodajno reklamo za avtomobil alfa romeo 164, o katerem razglaša proizvajalec na vse vetrove, da doseže 230 kilometrov na uro, medtem ko ne smeš na avtocesti preseči hitrosti 140 kilometrov na uro in ko so omejitve na drugih cestah še strožje. Testa navaja ob tem tesno zvezo med hitrostjo in prometnimi nesrečami, žal pa precej nerodno predlaga dvoje rešitev: odpravo hitrostnih omejitev ali prepoved prodaje avtomobilov, ki presegajo najvišjo dovoljeno brzino, češ da so tovrstne kršitve že itak na dnevnem redu. Poslanec je obšel dejstvo, da pomeni hiter avto na primer tudi jamstvo za varnejše prehitevanje in da ni nikjer rečeno, da vsi vozniki pritiskajo na plin kot za stavo.
Baiquein Lama kritičen do sobratov ki so sprožili protikitajske upore
LHASA — Napetost v Tibetu narašča. Netiva je še dodala včerajšnja smrt dveh budističnih duhovnikov, ki sta podlegla posledicam grobega ravnanja kitajske policije.
Tudi v Lhasi vlada vsesplošna napetost. Kitajske oblasti so izgnale vse tuje dopisnike; turistom, ki si še ogledujejo spomenike tibetanskega lamaizma, pa so odmerile teden dni za odhod. Policija redno patruljira in nadzira vse mestne samostane. Lhasa je v bistvu izolirana od ostalega sveta, saj so teleksi neuporabljivi in vse telefonske zveze prekinjene.
Huda kriza pa ne vlada izključno v glavnem mestu tibetanske dežele, pač pa je zajela sam vrh lamaizma. Dalaj Lama svetuje svojim sobratom in vernikom, naj se še naprej borijo čeprav na nenasilen način za samoupravo Tibeta, njegov
najbližnji naslednik, Baiguen (Pančen) Lama pa ostro napada protikitajske demonstracije.
Doslej se je Baiguen Lama izognil slehernemu komentarju, svoj dvotedenski molk pa je prekinil, da bi javno izrazil zvestobo Kitajski. Pri tem velja podčrtati dejstvo, da je Baiguen Lama, za razliko od Dalaj Lame, rojen na Kitajskem. Prav tako na Kitajskem je tudi preživel svojih prvih petindvajset let, Dalaj Lama pa od leta 1959 živi v izgnanstvu.
Baiguen Lama je tudi izjavil, da se »večina tibetanskih lam noče istovetiti z onimi, ki so sprožili nerede v Lashi in okolici«. Demonstracije naj bi nosile podpis skupine »separatistov na tujem«, ki hočejo »prisiliti kitajsko vlado, da opusti politiko politične svobode v Tibetu«.
Bolonjski dijaki proti avtoritarnosti na šoli
BOLOGNA — Bolonjsko središče je obšla včeraj povorka najmanj 5.000 višješolcev, ki so bučno protestirali proti pojavom avtoritarnosti na šolah. Protest so izzvali dijaki trgovskega tehničnega zavoda Marconi: ti so že pred časom zahtevali odstranitev ravnateljice Marie Antoniette Maceri, ki ji očitajo gospodovalnost in protidemokratično ravnanje. Šolsko ministrstvo je pravzaprav že odredilo njeno premestitev, toda zadeva se je birokratsko zavlekla in od tod javna demonstracija z zahtevo po takojšnjem suspendiranju »že-lezne javnateljice«, h kateri so pristopili tudi zvezni sindikati. Študentje trdijo, da hoče Macerijeva izvotliti vsakega pomena predstavniška telesa, kot so na primer šolski sveti, na drugih šolah pa naj bi ravnatelji celo grozili dijakom s petico v vedenju za primer, da se udeležijo kakšne stavke. Podobne težave imajo tisti, ki so se odpovedali uri verouka. Če ne bo šolsko ministrstvo naglo ukrepalo, bodo študentje uprizorili prihodnji teden nov protest.
Komisija ZIS o Kosovu
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj preučil in sprejel poročilo zveznega sekretariata za notranje zadeve o rezultatih preiskave v zvezi s pritožbami občanov na postopke organov in delavcev za notranje zadeve SAP Kosovo. Komisija je preučila 62 pritožb občanov in ugotovila, da jih je nekaj manj kot polovica upravičenih. Več kot polovico pritožb so vložili Srbi in Črnogorci.
Ocenili so, da je še zmeraj veliko obotavljanja, nedoslednosti in neučinkovitosti pri sprejemanju ustreznih ukrepov proti delavcem organov za notranje zadeve, ki so zlorabili ali prekoračili službena pooblastila ali pa niso ustrezno ukrepali, (dd)
• ZDA bodo poslale nove ladje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
so si Američani izkopali grob z lastnimi rokami, saj jih v Iranu čaka enaka usoda kot v Vietnamu. V pismu generalnemu tajniku OZN De Cuellarju je iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati zapisal, da morajo vse ladje čimprej zapustiti Zaliv, drugače bo vojni spopad neizbežen.
V Zalivu se vsekakor ne obeta nič dobrega. Največji ameriški nosilki helikopterjev Guadalcanal so včeraj namreč ukazali, da se približa iranskemu otoku Farsi, najbolj vročemu predelu Zaliva. Nobenega zato ne čudi včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Wein-bergerja, ki ni izključil možnosti, da bi še bolj ojačili že itak masivno ameriško prisotnost na tem območju. Šef Pentagona je vsekakor minimiziral pomen zadnjega incidenta.
Včeraj je krožila tudi novica, da so Iranci v mednarodnih vodah uspešno napadli enega izmed ameriških helikopterjev. Kot običajno so si novice precej nasprotujoče. Američani trdijo, da so na helikopter neuspešno streljali z iranske na-
ftne ploščadi, Iranci pa, da so patruljni čolni, na katerih naj bi imeli izredno učinkovite rakete stinger, uničili ameriški helikopter.
Tri ladje zahodnonemške vojne mornarice (fregata, torpedni rušilec in podporna ladja) bodo do sredine decembra v Sredozemskem morju zamenjale ladje držav severnoatlantskega zavezništva, ki so odplule v Zaliv. Sklep je glasnik zunanjega ministrstva upravičil kot zahod-nonemški prispevek k trudu za ohranitev pravice do svobodne plovbe.
Italijanski ladijski konvoj je medtem včeraj zapustil Kuvajt in bi moral danes prepluli Hormuška vrata. Politiki v Rimu pa so rešili vprašanje iraških oz. iranskih inšpekcij na krovu italijanskih trgovskih ladij. Goria je to pravico podprl, Zanone pa ji je oporekal. Včeraj so se končno zmenili, da imajo sprti strani pravico, da pregledajo ladje, dovoljenje za to, pa mora dati admiral italijanske flote. Ker pa vsi točno vemo, da bodo temu vselej ugodili, je torej pogoj vlade povsem odvečen.
• Aktivna vloga SDGZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Govor je bil tudi o nekaterih odprtih vprašanjih, kot je taksa za jugoslovanske avtoprevoznike, za kar je Združenje predlagalo, da se zadeva čimprej na konkreten način reši z mednarodnim sporazumom, da pa iz takšnih in podobnih regresivnih ukrepov izvzamejo obmejno področje.
Delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je vodil predsednik dr. Vito Svetina, sestavljali pa podpredsednik Anton Nanut, predsednik nadzornega odbora Stanislav Bole, član glavnega odbora Hadrijan Košič, predsednik sekcije za zunanjo trgovino Marino Košuta in organizacijski tajnik Odo Kalan. Za Zvezno zbornico so v razgovoru med drugim sodelovali predsednik Milan Pavič, podpredsednik dr. Tone Kraševec in člana predsedstva Mamula in Olivera Stamenkovič, za srbsko zbornico pa so sodelovali predsednik Stefanovič in njegov pomočnik Obradovič. Delegacijo je ves čas spremljal predstavnik Zvezne zbornice v Trstu Lojze Rožman.
Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja si je nato ogledala področje Požarevca, kjer so bili konkretni razgovori o sodelovanju z ag-roživilskim kombinatom, ki je drugi največji v Srbiji. V razgovoru s predsednikom poslovnega odbora kombinata Vlaj-kom Stojilkovičem in njegovimi sodelavci, predstavniki občine in drugimi gospodarstveniki je bil orisan izredno nagel
in kvaliteten razvoj raznih dejavnosti in možnosti povečanja izvoza v Italijo, ki dosega samo 8 milijonov dolarjev.
Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je v četrtek zvečer zadržala na daljši delovni večerji z vidnimi slovenskimi predstavniki, ki delajo v zveznih organih socialistične federativne republike Jugoslavije. Večera so se med drugimi udeležili: član predsedstva Stane Dolanc, podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič, predsednik zvezne skupščine Marjan Rožič, bivši konzul v Trstu in sedaj ravnatelj uprave zunanjega ministrstva Drago Mirošič, razni ministri in predstavniki podjetij. Predsednik Vito Svetina je v zdravici orisal napore slovenskih zamejskih gospodarstvenikov za krepitev izmenjave in sedanji napor, da se v to sodelovanje vključi širši jugoslovanski prostor. Opozoril je na nekatera nerešena vprašanja zaščite in pozval matico k odločnejši podpori manjšine. Tehtno in argumentirano je odgovoril podpredsednik Janez Zemljarič, ki se je združenju in slovenski manjšini zahvalil za koristne napore, ki so jih opravili in ki jih delajo v Beogradu in v Srbiji, nato pa je obravnaval razvoj meddržavnih odnosov in položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kateri je zagotovil polno podporo zvezne vlade in zveznih organov.
Zadnji dan je- delegacija položila venec na grob maršala Tita v Hiši cvetja. Nekateri člani pa so imeli še razne razgovore s predstavniki bančnih in drugih zavodov, predstavniki tiska in drugimi.
• Razhajanja med strankami
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vlada okrog tega vprašanja. Gorio so med maratonsko razpravo, ki ji je kljub aktualnosti tematike sledilo le pičlo število poslancev, jasno in odločno podprli le demokristjani, ki seveda zagovarjajo ■dogovor z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Casarolijem.' Kritični do tega dogovora, ki dejansko ne prinaša velikih novosti, pa so bili poslanci ostalih koalicijskih strank, vključno s socialisti, ki so pred dnevi resnici na ljubo pokazali precejšnjo naklonjenost do vatikanskih stališč ter so celo namigovali, da
je minister za šolstvo Galloni (KD) kršil nekatera načela konkordata. PSI se vsekakor v svoji notranjosti sooča s precej različnimi mnenji, kar je jasno prišlo do izraza tudi včeraj v poslanski zbornici.
V razpravi, ki se bo zaključila danes, so posegli tudi mnogi poslanci KPI, ki so potrdili veljavnost konkordata, a so bili zelo kritični do sporazuma Goria-Casaro-li. Zelo polemični do vlade in predvsem do PSI pa so bili radikalci, ki napovedujejo ljudski referendum za odpravo konkordata.
C
3
£
D
ZANESLJIVOST PRIJATELJSKE BANKE
V življenju so trenutki, ko lahko finančna pomoč reši velike ali majhne probleme. Mi to vemo, ker so kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice nastale pred več kot sto leti na pobudo
preprostih ljudi, ki jim je bila družina prva in najpomembnejša skrb. Zato nudimo osebna posojila za poročne stroške, opremo stanovanja ali nakup novega avtomobila. Pomagamo tudi s posojili in finančnimi prispevki pri nakupu, gradnji ali obnovi hiše. Na naše hranilnice in posojilnice se lahko obrnete za plačilo
raznih računov (SIP, ENEL, plin), davkov, najemnin itd. ter za izplačilo plač in pokojnin. Svetujemo vam tudi, kako lahko najkoristneje naložite svoje prihranke. Vedno boste naleteli na prisrčnost, učinkovitost, enostavno in hitro poslovanje. Prav tako smo
vam vedno pripravljeni pomagati pri reševanju vaših velikih in majhnih problemov. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici ste v moderni banki in med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
/vijP


Bratina (KPI) o predlogu za drugačno politiko industrijskega sektorja
TRST — V zvezi s problemom preureditve deželnih incentivacij za industrijo je deželni svetovalec KPI Ivan Bratina, prvi podpisnik komunističnega zakonskega osnutka »Nova ureditev deželnih posegov v industrijskem sektorju« ponovno posegel v razpravo o tem vprašanju.
»Po poletnem besednem spopadu med demokristjanskim deželnim svetovalcem Armandom Angeli] em in odbornikom za industrijo Gian-francom Carbonejem o značaju, ki bi ga moral imeti novi deželni zakon o preureditvi deželnih incentivacij za industrijski sektor, iz katerega vsekakor, mimo kontingentne polemike in različnih gledanj, je izhajala nujnost po odobritvi novega zakonskega instrumenta pred koncem leta, sedaj kaže, da je deželni odbor na tem, da bo v prihodnjem proračunu in ustreznem finančnem zakonu le refinansiral razne že obstoječe zakone tega sektorja, da bi morda ugodil prošnjam, na katere ni mogel v zadnjih letih zaradi različnih razlogov rešiti. Jasno je,« dodaja Bratina, »da bi rešitev celotnega problema zdrknila na prihodnjo mandatno dobo, v kolikor ne bi odobrili novega normativa pred koncem leta; to bi pomenilo, da bi deželni odbor nadaljeval z refinan-siranjem že obstoječih zakonov in se na tak način odpovedal učinkoviti politiki v tem sektorju in prav v kar precej delikatni fazi preureditve, transformacije in inovacije deželnega produktivnega aparata.«
Svetovalec Bratina dodaja, da ni problem samo v tem, kako na primeren način izkoristiti 40 milijard lir, ki jih triletni načrt 1987-89 predvideva za te namene v letu 1988, ampak tudi kako točno usmeriti ponovno uporabo več kot 100 milijard lir, s katerimi vsako leto razpolagajo deželni instituti, ki operirajo v sektorju industrijskega kredita (Friulia, Frie, Mediocredito) in kako se resno lotiti problema zadolžitve (okrog 1.000 milijard lir) deželnih podjetij v odnosu do deželne uprave.
Komunistična skupina je že pred letom dni predložila svoje zakonske predloge, jasne predloge je iznesla tudi v razpravi v svetovalski
Ivan Bratina
komisiji, ko je bil v njej govor o zakonskem osnutku o preureditvi deželnega aparata. Komunistični predstavnik dodaja, da se predlog KPI predstavlja kot nekakšno enotno besedilo deželnih zakonov o industriji, ki jih z raznimi inovativnimi spremebami organsko urejuje in kot okvirni zakon, ki določa programske smernice, v okviru katerih bo mogoče nato sprejemati razne zakonske ukrepe v tem sektorju.
»O vseh teh specifičnih problemih,« dodaja svetovalec Bratina, »bi moral deželni svet razpravljati pred odobritvijo proračuna. Zaradi tega je komunistična skupina zahtevala in dosegla, da se njen zakonski predlog vključi v dnevni red delovanja deželnega sveta in da se bo o njem razpravljalo — na osnovi novega pravilnika — v roku 90 dni, tudi v pomanjkanju podobne pobude s strani deželnega odbora. Na ta način,« zaključuje Bratina, »bo moral deželni odbor in stranke, ki ga podpirajo, jasno povedati, kako nameravajo usmerjati razvoj in utrjevanje deželne industrijske strukture v prihodnjih letih.«
V novem vodniku »Razijanskih polhov«
REZIJA IN NJENE GORE
VIDEM — Preteklo je komajda nekaj let, odkar so planinci in alpinisti iz Rezije, združeni v Gruppo Alpinis-tico Resiano Ghiri - Polhi iz Rezije, pa so vendarle v tem času storili marsikaj za odkrivanje svoje mikavne deželice pod Kaninom.
Izdaja planinskega vodnika La val Resia e le sue montagne - Rezija in njene gore je naslednje pomembno dejanje, ki so ga Rezijanski polhi z obilo truda in veselja pri zbiranju, oblikovanju ter obdelavi gradiva za vodnik poklonili svoji dolini. Posebej vzpodbudno je, da so vodnik (ki Rezijo predtavlja mnogo širše kot le planinsko) pripravili sami Rezijani, ki v dolini živijo, saj gre za povsem izvirno domače gledanje na Rezijo v vsej njeni prvobitnosti, brez obremenjujočih pogledov morebitnega tujega avtorja. To je bilo eno izmed zelo vzpodbudnih mnenj, izrečenih na predstavitvi vodnika 26. septembra letos v osredni dvorani tehniškega šolskega centra A. Mali gnani. Vodnik, ki je izpolnil belo liso, kakršne so bile gore nad Rezijo med planinskimi vodniki pred njegovim izidom, so na predstavitvi ugodno ocenili predstavniki CAI, gorske reševalne službe in lokalnih političnih oblasti. Predsednik. Polhov iz Rezije Lino di Lenardo je v svojem nagovoru ob predstavitvi vodnika na kratko orisal dosedanje delo Polhov, ki jih med drugim veže tesno prijateljsko sodelovanje s planinci iz Bovca ter že pokazal naslednjo nalogo, ko bo treba odpreti svetu tudi divje zasekane vrhove, grebene in ostenja Muzcev, ki jih spričo njihove tež-
ke dostopnosti pričujoči vodnik ni zajel. Ob zagnanosti, ki je Rezijanom ne manjka, bodo zagotovo zmogli tudi to. Potem bo lahko gorniški popotnik zrl na domovino Rezijanov skorajda s slehernega gorskega vrha, ki dolino obkrožajo. S projekcijo izvrstnih diapozitivov iz Rezije, o Reziji, gorah Rezije, ljudeh Rezije je Danilo Clemente imenitno popestril večer, hkrati pa z besedo in sliko blizu dvestotim poslušalcem in gledalcem Rezijo »položil v naročje«. Projekcija diapozitivov je ob komentarju avtorja ves čas spremljala pesem moškega pevskega zbora Monte Canin iz Rezije. Poslušalce je pesem vodila na horota Sartowo, se razlila v turlansko nižino, odšla globlje v Italijo, da bi se ob koncu spet vrnila v senco Kanina s »ta Nivojsko«. Izvirnosti ob predstavitvi vodnika Ra-zijanom res ni manjkalo, saj ni bil predstavljen le vodnik in delo Polhov, temveč so poslušalcem, predvsem onim, ki Rezije ne poznajo, odgrnili skrivnostni zastor, ki še vedno lebdi nad dolino nekdanjih krošnjarjev, brusilcev rezanih orodij in lonceve-zov. Ta večer v Vidmu je bilo prijetno biti Rezijan ali vsaj imeti v sebi nekaj občutkov, ki prevevajo te ljudi trpkega izraza, mehnik src med Žrdom in Muzci.
Še dolgo po zaključku uradnega dela so v preddverju dvorane gledalci pozorno spremljali prikaz delovanja Polhov in ni ga bilo med njimi, ki ne bi listal po pravkar predstavljenem vodniku, saj je bil ta večer tudi prvič ponuden v prodajo.
BORIS MLEKUŽ
V torek v deželni skupščini F-JK zaključek razprave o kulturi miru
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Na dnevnem redu ima številna vprašanja — seja se bo začela z običajnimi odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije - med katerimi je gotovo najvažnejše vprašanje zakonskega osnutka o kulturi miru, ki bi se morala zaključiti prav na torkovi seji.
Pred to sejo je svetovalska skupina Proletarske demokracije sklicala srečanje, na katero je povabila predstavnike združenj in odborov mirovnega gibanja, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini, da bi skupno razpravljali o novem osnutku (ki je v razpravi) deželnega zakona o kulturi miru in za razvoj sodelovanja med narodi. Srečanje bo v ponedeljek ob 17. uri na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu, na njem pa bosta prisotna deželna svetovalca Giorgio Cavallo (Proletarska demokracija) in Augusta De Piero Barbina (KPI).
V tiskovnem poročilu, ki ga je izdala Proletarska demokracija, je rečeno, da imajo spremembe, ki jih je deželni odbor vnesel v že odobreni deželni zakon, le omejevalni pomen glede na njegovo operativno razsežnost. Stranka tudi dodaja, da deželni zakon, v kolikor bi ga ne izvotlili, lahko predstavlja važen prispevek za razpravo v deželni skupnosti o mednarodni vlogi, ki jo F - JK lahko odigra.
Danes v Tolmeču 23. srečanje planinskih društev treh dežel
TOLMEČ — V karnijskem Tolmeču bo danes in jutri tradicionalno, že 23. Srečanje Julijskih alp, to je srečanje planinskih društev treh dežel Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Na njem se bodo zbrali planinski delavci s tega geografskega območja in nadaljevali skupno delo, ki so si ga zastavili od vsega začetka, da bi pač skupno reševali nekatere probleme skupnega interesa. V več kot dvajsetletnem sodelovanju in izmenjavanju mnenj in izkušenj so planinski delavci dosegli veliko rezultatov, pri tem pa ne gre pozabiti, da so. bili prav planinci tisti, ki so odprli pot širšemu sodelovanju med tremi deželami, ki se je nato razvilo tudi na druga področja in da se je tako sodelovanje nato razširilo še na druge dežele, republike in županije.
Letošnje srečanje prireja Italijansko alpsko društvo (CAI) iz Tolmeča, v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj turizma. Karnijsko gorsko skupnostjo, videmsko pokrajino, tolmeško občino in deželno delegacijo CAI; odvijalo se bo v občinskem šolskem centru in se ob 15. uri začelo s pozdravi predstavnikov oblasti in predsednikov delegacij. Glavna tematika srečanja bo »Varstvo gorskega sveta« —predaval bo član deželne delegacije CAI Gualtiero Simonet-ti— v razpravi, ki bo sledila, pa si bodo delegacije izmenjale izkušnje predvsem glede zakonodaje na tem področju v treh deželah in govorile o vlogi planinskih društev in perspektivah na tem področju. V večernih urah bo na sporedu predavanje znanega alpinista Kurta Diember-gerja, osvajalca številnih osem-tisočakov v Himalaji in Karako-rumu.
Jutri pa se bodo udeleženci srečanja podali na ekskurzijo v Pesarinske Dolomite ter izlet v prijateljskem vzdušju sklenili v koči De Gasperi.
Koper: mesto brez otroških igrišč
KOPER — V Kopru s primestnimi naselji je vsega osem otroških igrišč in za večino lahko mirno zapišemo, da so zelo skromno opremljena, hkrati pa tudi »žrtve« močnih starejših posameznikov, ki na igriščih dokazujejo svojo »oč. V starem mestnem jedru je bilo pred leti več manjših jgrišč, danes je le še eno za pralnico Kemoteksa. Druga igrišča so v Semedeli oziroma Zusterni, nobenega pa nimajo v Šalari. Seveda so pri tem izvzeta igrišča ob vrtcih.
Kam peljati otroka na sprehod, da se bo lahko tudi malo igral, se sprašujejo mnogi starši in to ne samo v tednu otroka, ko tej populaciji vsi namenjajo malce več pozornosti. pač pa tudi vse druge dni v letu. V Kopru, razen če se ne odločiš za sprehod po Markovem hribu ali ob morju, pri-trternega prostora, kjer bi bilo dovolj veselja za otroke in starše, ni. Morebiti so to tudi pretirane trditve tistih, ki vedno čakajo, da se jim kaj ponudi, pa se imajo potem lepo, toda tudi takim bi bilo treba prisluhniti.
se dogaja z igrišči, ki jih imajo v Kopru? Marko strokovni delavec pri SKIS Koper, nam je povedal: »V naših okvirih se trudimo za otroška igrišča, ki so ovidentirana pri nas, dati čim več denarja, vendar s skromnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, veliko ni moč narediti. Poskrbimo za osnovne zadeve (preplesk igral, popravila in Se za kakšno novo igralo), kaj več pa ne gre. Letošnji plan sredstev za vzdrževanje otroških igrišč (upravljavec je Ko-
v In kaj Žnidaršič,
munalni servis Koper) je bil 9 milijonov dinarjev in doslej smo za to porabili 8,6 milijona din, pri čemer je treba dodati še to, da smo za čiščenje in vzdrževanje zelenic na igriščih dali 3,6 milijona din iz fonda za vzdrževanje parkovnih površin. Seveda pa niti tako skromnega »fonda« igrišč ne bomo mogli vzdrževati in ohraniti, če se ne bo spremenil odnos do teh objektov. Letos, denimo, smo za obnovo in ureditev igrišča s pešpotmi ter klopmi ob Ulici Sergeja Mašere v Semedeli odšteli kar 4,4 milijona dinarjev. Marca smo popravili igrala, uredili poti, popravili klopi in po 14 dneh ugotovili, da so »otroci« povsem uničili igrala. Zviti so bili drogovi gugalnic, potrgali so vrvi za plezanje, pod klopmi so celo kurili itn. Skratka, igrišče so uničili. Dokler se v KS s hišnimi sveti ne bodo dogovorili, kako obvarovati to igrišče pred vandali, ne bomo vanj vložili niti dinarja več. To ne more biti poligon za mopediste, ne morejo si prebivalci okolice privoščiti odvažanja mivke iz peskovnika itd.«
V Kopru pa bi kljub temu, da izkušnje z igrišči niso kdove kako prijetne, lahko uredili območje — morebiti na Bonifiki, kjer je ob stadionu zrasel pravi park, ki žal ni preveč obiskan niti urejen — kjer bi bilo bolj poskrbljeno za otroško veselje.
DUŠAN GRČA
PODJETJE	Alojz Daneu
	Prodaja
OPČINE	• GRADBENEGA MATERIALA
Proseška ulica 13	• izolacijskega materiala	
Tel. 211-044	• ŽELEZNINE IN DRUGEGA
Mesnica »GARSIGA«
NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL.: 0481/72574
PONUDBA TEDNA:
OČIŠČEN PIŠČANEC	3.400	lir	kg
PURANJE MESO	8.900	lir	kg
PIŠČANČJA PRŠA	5.400	lir	kg
KOKOŠI	2.800	lir	kg
ZIMSKI URNIK: odprto ob sobotah popoldan
»Dobro.« Bil je malce zamišljen, ko je ustavil na MGM-Jevem parkirišču. Čuvaj pri vratih se jima je nasmehnil in Jima pamahal, naj kar peljeta naprej. Po teh dveh bi lahko Naravnal uro, je pomislil ... prijazna človeka ... lepi otroci ... ht trdo delata. To jima je treba priznati. »Morda bi morala ^zidati vrata med najinima dvema pisarnama in vgraditi Mjučavnico v moja.«
»Zdi se mi dobra zamisel,« mu je zašepetala na uho in 3a igrivo pogrizljala po vratu, preden je smuknila iz avtomobila. »Kaj te čaka danes, dragi?«
»Ne ravno strašno veliko. Mislim, da je skoraj vse rešeno. Kaj pa tebe?«
»Danes imam sestanek s tremi glavnimi igralci,« povedala mu je, s katerimi. »Zdi se mi, da se bom morala veliko Pogovarjati z njimi, preden začnemo, da bodo dobro pripravljeni. Da bodo vedeli, kaj hočem s tem filmom.« Ta {hm je bil njena največja preizkušnja doslej. Prikazoval naj P1 življenje štirih vojakov med drugo svetovno vojno; v tem Pogledu ni bil lep. Bil je surov in boleč, zadrl se ti je v drob in večina studijskih direktorjev bi bila zanj' določila moškega režiserja, toda Dore Schary ji je še vedno zaupal
in ni se mu imela namena izneveriti.«Pa tudi Wardu ne. Wardu ni bilo lahko zbrati denar za ta film kjub njunima bleščečima imenoma. Vsi so se bali, da ne bo nihče hotel gledati morečega filma. Po umoru Johna Kennedyja, ki se je zgodil leto prej, so si vsi želeli olajšanja s komičnimi filmi, ne pa resnih dram. Toda od prvega trenutka, ko sta prebrala scenarij, sta bila Ward in Faye mnenja, da je, to »tisto«. Bil je briljanten film, scenarij je bil sijajen tako kot izvirnik in Faye je bila trdno odločena, da se bo držala izvirnika. Ward je vedel, da bo držala obljubo, zavedal pa se je tudi, kako živčna je.
»Saj bo v redu, veš.« Tik pred vrati pisarne se ji je nasmehnil. Oba sta vedela, da bo, vedela sta tudi, da Faye potrebuje njegova zagotovila. Kot bi mu hotela pritrditi, je odgovorila:
»Na smrt sem prestrašena.«
»Vem, da si. Samo sprosti se in uživaj.« Toda to ji je uspelo šele, ko se je začelo snemanje; predala se mu je še bolj goreče kot ponavadi. Nikoli ni prišla domov pred polnočjo ali eno, ob petih zjutraj je odhajala in se všasih sploh ni vrnila domov. Ward je vedel, da bo to trajalo še več mesecev, in ji je obljubil, da bo namesto nje popazil na otroke; to je tudi poskušal. Faye je vedno delala tako. Kadar je režirala, je bila popolnoma predana filmu, ko pa je bil film končan, se je posvečala zlaganju srajc, pranju in prevažanju otrok. Na to je bila posebno ponosna, toda trenutno so bili celo otroci daleč, daleč proč od njenih misli.
Ward se je nekega večera vrnil ponjo v studio; kadar je bila tako utrujena ali tako zatopljena v svoje delo, ji ni pustil, da bi sama vozila. Bal se je, da bi končala v katerem izmed dreves ob avtocesti, zato je prišel ponjo in Faye se je
zgrudila na prednji sedež kot punčka iz cunj. Ward se je nagnil k njej in jo poljubil na lice. Zaspano je odprla eno oko in se mu nasmehnila. »Mogoče ne bom preživela tega filma ...« Njen glas je bil globok in hripav. Podnevi je popila litre kave, nenehno je morala govoriti, jih priganjati, zahtevati še več, in igralci se ji niso izneverili. Pogledala je Warda, ta pa se ji je nasmehnil.
»Krasen film bo, punca. Že ves teden gledam, kar vsak dan posnamete.«
»Kaj meniš?« Tudi sama je videla posnetke, toda opazila je samo tisto, kar je bilo narobe, nikoli tistega, kar je bilo dobro; šele v zadnjih dveh dneh se ji je prikazal žarek upanja. Igralci so se resnično trudili tako kot ona in dajali vse od sebe. »Misliš, da bo film kdaj vzletel?« Ob tem vprašanju je bila videti vsa prestrašena. Njegove sodbe so bile najboljše od vseh, zato mu je neizmerno zaupala. Tokrat se ji je nasmehnil.
»Poletel bo čez Mesec, ljubezen moja. Oskar pa bo priletel spet naravnost v tvoje roke.«
»Pozabi nanj. Hočemo samo, da bi bil film dober. Rada bi, da bi bila oba ponosna nanj.«
»Saj bova.« V to je bil prepričan. Vedno je bil ponosen nanjo tako kot ona nanj. Za človeka, ki ni počel ničesar do svojega petintridesetega leta, je prišel zelo daleč. Bil je pravi čudež, kaj mu je uspelo narediti iz sebe, tega ni nikoli pozabila. Vedno je bila ponosna nanj, bolj, kot pa se je zavedal. Dosti, dosti bolj.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Pred ljudskim glasovanjem 8. in 9. novembra o sodstvu in jedrski energiji
Kampanja za referendume se je začela
Včeraj se je po vsej Italiji začela reieren-dumska kampanja za pet referendumov, o katerih se bodo volilci izrekli 8. in 9. novembra. Dva referenduma se nanašata na sodstvo, trije pa na izkoriščanje jedrske energije na vsedržavnem območju. Kot ob vsakih volitvah so tudi tokrat po mestu in vaseh določili mesta, na katera bodo politične stranke lepile svoje propagandne lepake.
Volilna potrdila bodo začele posamezne občine dostavljati na domove v ponedeljek, razdeljevanje pa se bo zaključilo 19. t. m. V tržaški občini bo od 24. oktobra do 9. novembra v prostorih anagrafa odprt poseben urad, kjer bodo volilci lahko dvignili nedos-tavljena volilna potrdila ali zaprosili za kopijo izgubljenih ali napačno izpopolnjenih potrdil. Potrdilo bele barve bodo dobili volilni upravičenci moškega spola, medtem ko bodo ženske dobile potrdilo zelene barve. Vsak volilec bo dobil eno samo potrdilo, veljavno za vseh pet referendumov. V Tržaški pokrajini bo tokrat volilo manj volilnih up-
ravičencev kot na spomladanskih političnih volitvah, bodisi zaradi visoke smrtnosti v preteklih mesecih, bodisi zato, ker dober del mladih, ki so se rodili leta 1969, do 8. novembra ne bo izpolnilo 18. leta. V tržaški občini je le-teh kar 403. Število in lokacija volilnih sedežev bosta ostali nespremenjeni, v Tržaški pokrajini jih bo namreč 436, kot za politične volitve in sicer: 388 v tržaški občini, 19 v miljski občini, 14 v občini Devin-Nabrežina, 11 v dolinski občini, 3 v zgoniški in 1 sedež v občini Repentabor. Volilni sedeži bodo odprti v nedeljo, 8. novembra, od 8. do 22. ure, medtem ko bodo v ponedeljek, 9. novembra, odprti od 7. do 14. ure.
Volilni upravičenci bodo na voliščih dobili pet glasovnic različnih barv. Dvema referendumoma o sodstvu sta namenjeni glasovnica zelene barve, s katero se bo volilec opredelil za ali proti civilni odgovornosti sodnikov, in glasovnica modre barve, ki bo odločala o preiskovalni komisiji (komisija,
ki vodi preiskave v primeru, ko so člani vlade obtoženi, da so v tem svojstvu zagrešili kaznivo dejanje). Ostali trije referendumi se nanašajo na jedrsko energijo: z glasovnico sive barve bodo državljani odločali o lokalizaciji jedrskih elektrarn, z glasovnico rumene barve pa o podpori občinam, v katerih so jedrske elektrarne nameščene, medtem ko bo glasovnica oranžne barve odločala o mednarodni dejavnosti družbe ENEL na področju jedrske energije.
Sestava osebja na volilnih sedežih bo za ljudsko glasovanje nekoliko drugačna kot za politične volitve. Poleg predsednika sedeža bodo namreč prisotni trije skrutinatorji, za politične volitve jih je običajno pet. Različni so tudi honorarji, saj bodo skrutinatorji dobili 168 tisoč lir, predsedniki sedežev pa 233 tisoč, kar je znatno več kot za politčne volitve. Volilni upravičenci bodo nadalje morali na voliščih predstaviti veljaven osebni dokument.
Posebni razlogi KPI za petkratni »da«
Program odbora za »da« na referendumu o pravici
KPI zagovarja stališče, da je treba glasovati da" na vseh petih referendumih. Zakaj in čemu naj bi se še posebej tržaški volilci tako izrekli, so včeraj na tiskovni konferenci na sedežu KPI v Ul. Capitolina utemljili pokrajinski tajnik Ugo Poli, bivša senatorka Jelka Gerbec in odgovorni za vprašanja okolja pri pokrajinskem partijskem vodstvu Tullio Morgutti.
Poli je najprej podrobneje orisal stališča, ki jih KPI zagovarja na vsedržavni ravni. Poudaril je, da imajo komunisti posebne razloge za to, da na glasovnicah prečrtajo "da". "Da" na treh referendumih, ki zadevajo jedrsko energijo, po njihovem utemeljuje po eni strani potreba po večji varnosti, ki je postala izredno občutena po nesreči v Černobilu, po drugi strani pa tudi potreba po novi italijanski energetski politiki in še posebej po izdelavi novega vsedržavnega energetskega načrta, za kar je KPI že izdelala svoje predloge. "Da" na dveh referendumih, ki zadevata sodstvo, pa je treba prečrtati predvsem za to, da bi čimprej prišlo do takšne zakonske ureditve, ki bi utrdila neodvisnost sodne oblasti in hkrati zagotovila vsem državljanom, tudi nepremož-nim, pravico do odškodnine v primeru, da bi jim sodni ukrepi prizadeli nepravično škodo.
Komunistično kampanjo za referenduma o sodstvu bo na Tržaškem koordinirala bivša senatorka Gerbče-va. Komunisti nameravajo med drugim zbirati podpise v podporo svojega zakonskega predloga o odškodninah državljanom, ki jih je sodstvo nepravično prizadelo, in o civilni odgo-
vornosti sodnikov. Gre za osnutek, ki je dokaj blizu stališčem KD, PRI in DP, medtem ko mu precej ostro nasprotujejo PSI, PSDI, PR, PLI in druge stranke. Podpise zanj bodo komunisti zbirali na tajništvih občinskih uprav, pred notarji in še na druge načine, ki jih dovoljuje zakon. Sam zakonski osnutek pa nameravajo posebej predstaviti in obrazložiti krajevnim združenjem sodnikov in uslužbencem sodne uprave.
Kampanjo KPI za referendume o jedrski energiji bo na Tržaškem koordiniral odgovorni za vprašanja okolja Morgutti. Komunisti bodo še naprej sodelovali v .krajevnem "protijedrskem odboru", ki ga sestavljajo malodane vse naravovarstvene organizacije, stranke PSI, PSDI, DP, PR, PLI in druge organizacije. Poli je na tiskovni konferenci povedal, da imajo tržaški volivci še posebne razloge za to, da prečrtajo "da" na treh referendumih o jedrski energiji. »Če bo zmagal "da" na teh referendumih,« je dejal, »bomo lahko gotovi, da nam ne bo nihče mogel vsiliti termocentrale na premog, za katero sicer pritiskajo le kratkovidni krajevni gospodarski interesi, poleg seveda krajevni realnosti tujega Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Zmaga našega stališča na referendumih o jedrski energiji pa bi tudi zahtevala takojšnjo revizijo vsedržavnega energetskega načrta, s čimer bi se odprle pomembne naloge in razvojne možnosti tudi tržaškim raziskovalnim ustanovam in industrijam v iskanju novih tehnologij in racionalnejših oblik izkoriščanja energije.«
Kakšen bo izid referendumov bo v veliki meri odvisno od sredstev množičnega obveščanja, ki se morajo odpovedati vsakemu vsiljevanju takih ali drugačnih stališč na račun čim bolj popolnega in natančnega obveščanja. Namen takega demokratičnega pripomočka, kakršen je referendum, je namreč prav pritegniti javno mnenje k reševanju vprašanj, ki jih počasen državni aparat oziroma parlament v dolgih letih nista bila sposobna rešiti, predvsem seveda zaradi pomanjkanja politične volje. In to še zlasti velja za oba referenduma, ki zadevata sodstvo oziroma pravico. Tako so včeraj na tiskovni konferenci v en glas poudarili predstavniki političnih sil, zbranih v odborih za »da« na referendumu o civilni odgovornosti sodnika in na referendumu o parlamentarni preiskovalni komisiji: pokrajinski podtajnik PSI Alessan-dro Perelli, pokrajinski koordinator združenja radikalcev "Giustizia e Li-berta" Marco Gentili, pokrajinski tajnik PLI Giorgio Berni, predstavnik krajevne Alternativne zelene liste Maurizio Bekar in pokrajinski tajnik mladinske organizacije PSI Frances-co Ramigni.
Gre torej za socialistično-laične stranke oziroma gibanja, ki so se našla na isti valovni dolžini ne le kar zadeva pritrdilni odogovor na vprašanje o ukinitvi zakonov, ki določajo civilno odgovornost sodnikov in tistih, ki uravnavajo delovanje parlamentarne preiskovalne komisije (in ki jih odbor opredeljuje kot "protiustavne"), pač pa tudi glede utemeljitev obeh referendumskih zadržanj. In tukaj seveda nemudoma pade v oči dejstvo, da gre za družbo, v kateri
sta poleg opozicijskih tudi dve vladni stranki, PSI in PLI. Socialisti se iz zadrege rešujejo z rahlim razlikovanjem metodološkega značaja, češ, da sedanji institucionalni sistem pač sili v iskanje najkrajše in najučinkovitejše poti do cilja. Cilj pa je — in tukaj je bil še posebno kategoričen Bekar
—	napraviti končno red v kaosu italijanske zakonodaje, kjer je še vedno trdno zasidrana cela vrsta fašističnih zakonov z Roccovim zakonikom na čelu, ki ga po petnajstih letih polemik še vedno niso uspeli zamenjati z dostojnejšim pravnim instrumentom. Nekatere stranke zagovarjajo nekoliko drugačne poglede na civilno odgovornost sodnikov — je opozoril Perelli — češ, da je njihova nekaznivost pogoj za neodvisnost. Temu ni tako, nasprotujemo politizaciji sodstva — je dodal radikalec Gentili — ki to neodvisnost najbolj ogroža. Nihče si ne dela utvar, da bosta referenduma spremenila sistem italijanske pravice
—	še pravi Bekar — gotovo pa gre za začetek procesa njenega spreminjanja. Utiramo pa pot za reševanje ostalih velikih problemov pravice — dopolni liberalec Berni — kot je na primer problem gradnje jetnišnic. Organizacija mladih socialistov, FGS, bo na tej poti vse bolj navzoča — pove njihov tajnik Ramigni — ob referendumu o civilni odogovornosti sodnikov pa je prepričana, da gre osnovni problem iskati v njihovi poklicni brezbrižnosti.
Vsekakor bo 16. oktobra ob 18. uri v hotelu Savoia prav na to temo velika javna manifestacija, na kateri bodo 'govorili Salvo Ando za PSI, Pa-tuelli za PLI, De Stefano za PR in Marco Boato za zelene.
PSI: Poenotiti pristojnosti na področju socialnega skrbstva
Tajništvo tržaške federacije Socialistične stranke je objavilo tiskovno noto, v kateri kritično ocenjuje napovedane pobude Pokrajine v korist ostarelih občanov, Ko gre za vprašanje tolikšne važnosti za mesto - menijo socialisti - se ni koristno lotevati občasnih pobud, ki še bolj fragmentirajo pristojnosti glede vprašanja, ki bi ga bilo treba reševati organsko in koordinirano. Glede ostarelih v Trstu, pa tudi glede celotne socioskrbstvene problematike, niso več potrebne raziskave ali študije, ki bi samo fotografirale položaj, o katerem so upravitelji, operaterji in vsi, ki se ukvarjajo s temi problemi, že dobro seznanjeni. Pač pa je potreben učinkovit in pravočasen poseg vseh ustanov, ki jim je dodeljeno skrbstvo, in to s pomočjo združitve teh ustanov v konzorcij, ki bi omogočil koordinirano delovanje na tem področju. Socialisti podpirajo zato predlog predsednika Tržaške krajevne zdravstvene enote, da bi ustanovili konzorcij med Občino, Pokrajino in KZE, ki bi urejeval vse kompetence na področju skrbstva ter zajamčil organske in konkretne odgovore potrebam uporabnikov.
Tajništvo PSI v tiskovni noti dodaja, da na tem področju niso več dopustna zavlačavenja, pa niti ne odvečne pobude v logiki ostrega ločevanja kompetenc, ki so pokazale, da ne morejo nuditi konkretne pomoči ljudem, ki to pomoč potrebujejo.
Srečanje KPI-CGIL o delovanju javnih ustanov
Člani tajništva tržaške federacije KPI so se te dni srečali s sindikatom CGIL za javne službe, da bi analizirali glavne probleme tržaških javnih ustanov, njihovega delovanja in decentralizacije ter delovnih pogodb. Pozornost so osredotočili zlasti na socialne probleme, kot so na primer problem ostarelih, delovanje Krajevne zdravstvene enote, služba za mladoletnike in prizadete. Obravnavali so tudi poli-(tiko upravljanja teritorija z ozirom na urbanistična vprašanja, prevoze, varstvo okolja, zaustavili pa so se tudi pri problemih kulturnih ustanov in šolstva.
Tajništvo federacije KPI se je pohvalno izrazilo glede dela, ki ga na teh področjih opravlja sindikat CGIL, saj se zavzema za to, da bi javne ustanove delovale na čim boljši način v korist prebivalstva in splošnega napredka.
Vzgojni tečaj risanja za otroke
Mednarodno združenje za prosti čas AITL prireja s sodelovanjem kvalificiranih učiteljev vzgojni tečaj risanja za otroke. Tajništvo Združenja, ki ima sedež v Ulici sv. Frančiška 23, nudi nadaljnje informacije za vpis vsak dan, od ponedeljka do petka, od 17.30 do 19.30 in odgovarja na telefonsko številko 733800.
Jutri koncert v samatorski cerkvi
Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža bo 'jutri ljubiteljem zborovskega petja postreglo še z enim celovečernim koncertom. Ob 18. uri bo v cerkvici sv. Vrha v Samatorci kot gost nastopil mešani komorni zbor Loka iz Škofje Loke, ki se je že lani predstavil na Opčinah in pokazal svojo nadpovprečno umetniško raven. V prvem delu koncerta bodo na sporedu črnske duhovne pesmi, v nadaljevanju pa bodo prišli na vrsto tudi pristni slovenski narodni motivi. (B. S.)
Madžarski študentje obiskali pristanišče
V gosteh Avtonomne pristaniške ustanove je te dni 19 madžarskih študentov in dva docenta ekonomske fakultete iz Budimpešte. Obisk, ki se uokvirja v pobude za gospodarsko sodelovanje med Trstom in Madžarsko, je tudi študijskega značaja, saj se bodo gostje seznanili z nekaterimi oblikami mednarodnega blagovnega prometa, ki jih izvaja Pristaniška ustanova. Študentje, ki se bodo po diplomi zaposlili v domačih gospodarskih ustanovah, bodo tako pobliže spoznali vlogo tržaškega pristanišča na mednarodnem tržišču. V prihodnjih dneh bodo študentje in profesorja sledili lekcijam marketinga in mednarodne pomorske trgovine na tržaški univerzi, ogledali pa si bodo tudi pristaniške strukture in potek dela.
Dejavnost Z SKD glede na nove potrebe društev in njihovega okolja
Pomoč pri samokritičnem doraščanju
Zveza slovenskih kulturnih društev je po' pravilniku ustanova deželnega značaja, ki koordinira in usmerja delovanje včlanjenih društev. Tradicionalna področja, s katerimi se v okviru ljubiteljske kulture ukvarja, so najbolj značilna področja kulturnega delovanja Slovencev v Italiji, kot na primer zborovsko petje, godbe, gledališko področje, ki se v okviru zveze premika zelo počasi, v mejah tradicionalnega načina delovanja, in folklorne skupine, ki trenutno, z izjemo skupine Stu ledi, doživljajo trenutek krize. Ob tej vlogi krovne organizacije, se je v mestu ukvarjala predvsem z organizacijo prireditev kot sta Prešernova proslava in Primorska poje, ali priložnostnih gostovanj.
V zadnjih letih pa so sodelavci zveze začeli opažati, da tak sistem ni bil več dovolj učinkovit. Nastale so velike neskladnosti med potrebami in povpraševanji društev oziroma pomočjo, ki jo je bila zveza navajena nuditi. Društva so začela izgubljati svojo tradicionalno enotno obliko ustroja in ustaljena področja delovanja. Razvila so se v heterogeno skupino organizacij in krožkov, ki sicer delujejo na kulturnem področju, vendar z drugačnim načinom dela in z zelo raznolikimi zanimanji.
Sprememba nedvomno ustvarja organizacijske in koordinacijske težave, po drugi strani pa je razveseljiv podatek, ki priča, da se društva zavedajo nujnosti usklajevanja svojega delovanja s specifičnimi potrebami okolja, v katerem posamezno društvo živi.
Eno izmed področij, na katerem je prenavljanje najbolj opazno, je zborovsko petje. Vse več je mladih, ki se z njim ukvarjajo in ga na tak način skušajo ponovno ovrednotiti. Toda, njihovi pogledi se oddaljujejo od pojmovanja zborovskega petja kot razvedrila in delovanja, ki naj bi predvsem krepilo narod-
no zavest. Pevci mlajših generacij so vse bolj usmerjeni v glasbeno raziskavo in izražajo originalnost v izvajanju, v izbiri programa in načinu dela.
Razvoj v to smer pa odkriva pomanjkljivosti dosedanjega sistema, pomanjkanje dobro pripravljenih zborovodij ter sredstev in možnosti za nadaljni razvoj. Ker je trenutno to področje tisto, ki vključuje največ ljudi, se je analiza novih potreb začela prav pri zborovskem petju in prav tu bo zveza najprej skušala zadostiti novim potrebam in omogočiti nov način dela.
Verjetno bo že novembra stekel lani prekinjeni tečaj za zborovodje, ki bo kot prejšnji obravnaval tri področja: osnove dirigiranja, vokalne tehnike in bolj glasbeno smer z obravnavo elementov harmonije, partiturne igre itd. Od novembra do decembra pa bo seminar za že delujoče zborovodje, ki imajo drugače bolj malo možnosti za izpopolnjevanje in na katerem bo skupina treh italijanskih strokovnjakov, dveh glasbenikov in enega zdravnika, obdelala bolj specifične tematike. Ta predavanja bodo izpopolnila še
Drevi v Verdijevi mali dvorani
Koncert bavarskega kvinteta
V okviru prireditev »Bavarska v Trstu« bo drevi v mali dvorani gledališča Verdi koncert bavarskega kvinteta Arcis. Nastopila bo tudi pianistka Angela Gassenhuber. Kvintet bo ponudil obsežen glasbeni repertoar s skladbami od 18. stoletja do naših dni.
Kot vse ostale prireditve bo tudi drevišnji koncert brezplačen, začel pa bo ob 20.30.
srečanja s strokovnjaki iz Slovenije, kar bo tečajnikom omogočilo primerjavo med novejšimi strokovnimi smernicami v Italiji in v Sloveniji.
Nekje decembra pa bi morala ZSKD v sodelovanju s celovškimi prosvetnimi delavci organizirati tridnevni seminar za kulturne organizatorje. Seminar bo namenjen predvsem mladim kulturnim delavcem, ki želijo zvedeti, kaj se novega dogaja na tem področju, spoznati nove metodološke prijeme in oblike delovanja.
Prav tako se bo tudi letos nadaljeval tečaj za animacijo. Delo na tem tečaju je usmerjeno predvsem v formacijo ljudi, ki se nameravajo ukvarjati z izvenšolskim izobraževanjem otrok.
Nasplošno je letos iz razprave med člani predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev izšel namen, da bi delovanje v tem trenutku usmerili zlasti na izpopolnjevalne tečaje in seminarje, njihovi organizaciji in izvedbi pa naj bi sledilo tudi preverjanje učinkov. Sprejem takega delovnega načrta vsekakor ne pomeni zanemarjanja prireditvenih dejavnosti, Le s strokovnim usposabljanjem kadrov je namreč mogoče ustvariti sredstva za aktiven prispevek k nadaljnemu razvoju.
Po predsednikovem predlogu bi morala biti tudi razprava glavnega odbora zveze usmerjena k problemom ljubiteljske kulture in izpopolnjevanja. Formula, po kateri je krovna organizacija včasih s svojim posegom le zapolnjevala pomanjkljivosti včlanjenih društev, ni pa nudila pomoči k problemskemu, samokritičnemu doraščanju, nikakor ne odgovarja več. Kulturno delovanje se vse bolj oblikuje v iskanje novih oblik udejstvovanja in izražanja, kar zahteva problematično reševanje odprtih vprašanj in pomanjkljivosti.
Ž. P.
V teku pogajanja med strankami pred ponedeljkovo sejo
Še rahlo upanje za rešitev krize ki tare občinsko upravo v Miljah
Pred ponedeljkovo sejo miljskega občinskega sveta, na kateri bodo mo-rali ponoviti postopek za izvolitev župana in odbornikov, ker je Pokrajinski nadzorni odbor razveljavil prejšnje sklepe, s katerimi so bili za župana izvoljeni neodvisni kandidat Liste Prausin Claudio Mutton, za odbornike Pa 5 pripadnikov Liste Frausin in neodvisni socialist Russignan, so v teku še zadnji poskusi, da bi stranke, ki so zastopane v skupščini, naposled poiskale neki skupni imenovalec, ki bi oddaljil nevarnost komisarske uprave in Predčasnih volitev.
Komunistična Lista Frausin, ki razpolaga v miljskem občinskem svetu skoraj s polovico glasov, je v vseh teh dneh in tednih vztrajno pozivala ostale stranke, naj pokažejo čut odgovornosti in naj prispevajo k oblikovanju večine, ki naj v sili razmer zagotavlja Miljam učinkovito upravo, sposobno reševati resne in pereče probleme te največje med manjšimi občinami naše Pokrajine. Alternativa bi namreč bila samo izvolitev uprave, ki bi razpola-9ala samo s polovico glasov skupščine (Lista Frausin in Russignan) in bi skoraj gotovo takoj po izvolitvi morala zapustiti svoje mesto komisarju, ker bi
ne mogla zagotoviti odobritve proračuna.
Prav zadnje dni pa se je odprlo rahlo upanje, da je še možno rešiti v Miljah izvoljeno upravo. Stranke so namreč po dolgem oklevanju sprejele poziv Liste Frausin, da vsaj sedejo za mizo in poskušajo rešiti, kar se še rešiti da, po dolgih in žolčnih polemikah, ki so označevale njihove odnose v zadnjih mesecih. Tako se je sinoči delegacija Liste Frausin, ki so jo sestavljali Mutton, Menegazzi, Vallon in Vodopivec, srečala po vrsti najprej s zastopstvom socialdemokratov, nato pa še z miljskimi republikanci in s socialisti. Izid pogovorov ni še znan, toda že samo dejstvo, da je do srečanj vendar prišlo, vliva nekaj upanja, da le ni še vse izgubljeno.
Če bi se te stranke potrudile do kompromisnega sporazuma, bi se mogla uresničiti zamisel za rešitev občinske krize, ki ji daje Lista Frausin vsekakor prednost: ustanovitev razširjenega levičarskega odbora, ki bi z večjo močjo nadaljeval tradicijo štiridesetletnih levičarskih uprav v Miljah. Če bi bil pa tak izhod nemogoč, predlaga Lista za Milje, kot je znano,
zasilno rešitev z ustanovitvijo »institucionalnega« občinskega odbora, v katerem bi sodelovale vse stranke, razen MSI. Taki možnosti rešitve je po vsem videzu posvečeno današnje skupno srečanje vseh teh strank, ki ga je tudi priredila Lista Frausin. Pri tem komunisti poudarjajo, da sta si sicer KPI in KD alternativni, a bi v razmerah, kakršne so trenutno v Miljah, mogli najti izjemoma skupen jezik, da bi rešili demokratično upravo in vzpostavili strpnejše odnose za normalno pblitičmno dialektiko.
Do ponedeljkove seje občinskega sveta je torej še možno, da najdejo naposled politične sile, ki so v njem zastopane, vsaj za silo skupen jezik, saj vse zatrjujejo, da ne marajo komisarske' uprave in predčasnih volitev, saj bi tak izhod še zaostril odnose in poleg tega odložil za dolge mesece reševanje perečih problemov Milj, kot so uresničenje pobude za navtično pristaniške ter ureditev vprašanja dobave metana in vode. Črni oblaki, ki lebdijo nad usodo demokratične uprave v Miljah, se sicer še niso razpršili, toda majhen razporek se je v njih le odprl, zaradi česar ni razloga, da bi se prepuščali najbolj črnemu pesimizmu.
Preverjanja med strankami večine ni nikdar konec
Nov spor v večinski koaliciji o izvajanju kulturne politike
Preverjanja med strankami večinske koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, ni pravzaprav nikoli konec. Iz tedna v teden in iz meseca v mesec se vleče že od začetka leta, ob stalnih zatrjevanjih listarskega župana Staffi-erija in nekaterih drugih političnih prvakov, ki ga vodijo, da vse poteka v naj lepšem redu in slogi, pa čeprav kažejo dejstva (kot je prehod liberalcev v opozicijo in dejanski izstop Slovenske skupnosti iz koalicije), da so dejanske razmere precej drugačne. Da med Listo za Trst, PSI, KD, PRI (in PLI ter SSk, ki še vedno sodelujeta pri skupnih sestankih pokrajinskih tajništev strank) ni pravega vzdušja in resnične sloge, je razbrati predvsem iz
Sestanek pred jutrišnjim slavjem v Zazidu
V četrtek so se sestali na županstvu v Dolini predstavniki krajevne skupnosti Zazid, KD Primorsko in sekcije VZPI iz Doline, Prebenega in Mačkolj. Na sestanku so razpravljali o skupni prireditvi, ki bo jutri, 11. t. m., ob 14. uri v Zazidu, ob otvoritvi novega krajevnega doma, obnovitvi cerkve, vodovodnega omrežja, pokopališča in drugih infrastruktur.
Protest SKGZ ob odprtju ceste terana
Zamisel Vinske poti terana predstavlja pomemben korak naprej v uspešnem delu domačih vinogradnikov in gostincev. Gre za uresničitev dolgoletnih pričakovanj kraškega prebivalstva, ki z vestnim delom že vrsto let nudi kakovosten kmetijski pridelek in cenjene gostinske usluge. Obenem so ti rezultati pomemben dosežek slovenskega gospodarstva, kar je očitno in znano vsakemu obiskovalcu tržaškega Krasa.
Zato je toliko bolj nerazumljivo in nesprejemljivo obnašanje tržaške pokrajine, ki je slovenski jezik v plakatih, vabilih in tablah pahnila na stransko mesto v kolikor ga je sploh upoštevala. Velika škoda je, da se tako pomembna pobuda, kot je otvoritev Vinske poti terana, spreminja v afront in žaljiv odnos do Slovencev, namesto, da bi predstavljala priložnost za resničen praznik vseh.
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza obvešča, da se iz protesta nad takšnim zadržanjem tržaške pokrajine njeni predstavniki ne bodo udeležili današnje otvoritve, od pokrajine pa zahteva, naj popravi kričečo krivico.
Slovenska kulturno gospodarska zveza
Odprto pismo KZ v zvezi z zapostavljanjem slovenščine
Danes bo stekla Vinska pot terana
V restavraciji Daneu na Opčinah se bo danes ob. 10. uri začela slovesnost ■ ob odprtju ceste terana, te dolgo pričakovane in zaželene pobude tržaške Pokrajine, ki jo je uresničila s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in s pretežno udeležbo slovenskih gostincev. Tudi odprtje samo predvideva vidno udeležbo slovenskih gospodarstvenikov in krajevnih upraviteljev, vendar lahko zatrdimo, da bo ta udeležba bolj formalna kot rezultat velikega navdušenja.
Poročali smo namreč o dvomih, ki jih je v vrstah naše skupnosti, pri slovenskih županih in članih Kmečke zveze zbudil ohlapen, da ne rečemo naravnost zapostavljajoč odnos Pokrajine do slovenskega jezika. Predsedstvo Kmečke zveze je zato že včeraj naslovilo na predsednika tržaške Pok-
rajine Daria Locchija odprto pismo, v katerem izraža to nejevoljo, ki tvega zasenčiti sicer zelo dobrodošlo in koristno pobudo. Njegova vsebina je naslednja:
»Spoštovani gospod predsednik Pokrajine Trst!
Predsedstvo naše zveze je obravnavalo način in postopek, s katerima je uprava, kateri predsedujete, uresničila turistično pobudo "Vinska pot terana" na našem Krasu. Nedvomno je pobuda, za katero smo se vsi zavzemali, hvalevredna in pomembna za ovrednotenje našega teritorija tako z družbenega in gospodarskega vidika, kot z vidika valorizacije krajevnih kulturnih značilnosti in, nenazadnje, za ustvarjanje boljših odnosov med mestom in podeželjem. Pri tem pa nas hudo prizadeva in žali odnos vaše uprave
do slovenskega jezika, ki je zapostavljen na vseh znakih, ki opozarjajo na vinsko cesto. Slovenski jezik, ki je jezik ogromne večine tržaških vinogradnikov in sploh večine kraškega prebivalstva, je namreč na uradnem znaku in smerokazih potisnjen na tretje ali celo na četrto mesto, za nemškim in angleškim. Želimo si in mislimo, da si tudi vi želite, da bi Vinska pot terana postala pot prijateljstva, simbol sodelovanja in omikanega sožitja, vrednote, ki imajo ob pristni vinski kapljici svoj pravi pomen. Da bomo na tej poti lahko res vsi pili kot prijatelji, vas vabim, da popravite napise na omenjenih znakih tako, da slovenskemu jeziku priznate enakopravnost z italijanskim.
Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin
Za Bavarsko je FJK dober poslovni partner
Teden »Bavarske v Trstu« se izteka, pred zaključkom pa so se deželni upravitelji in gostje z Bavarske še enkrat sestali in naredili nekakšen obračun dosedanjega gospodarskega sodelovanja med obema deželama. To sodelovanje traja že dobrih 20 let, od časa ko so zgradili naftovod Siot, pred desetimi leti pa so v Miinchnu prvič predstavili tržaško pristanišče.
Furlanija-Julijska krajina je v primerjavi z Bavarsko vsestransko omejeno področje, zlasti če pomislimo, da se v tej nemški deželi nahajajo najpomembnejše industrije, od avtomobilske, do kemijske in prehrambene. Vezi, ki so jih gospodarstveniki in upravitelji doslej stkali pa je treba še
utrditi, za kar bo Dežela v bodoče napela vse svoje sile. Prvi koraki v tem smislu so bili že storjeni z odprtjem avtoceste Alpe-Jadran, tabeljska železnica pa bo končana v prihodnjih letih, po njej pa bodo vozili hitri vlaki s 160 km na uro. Poleg tega je treba urediti še številne druge oblike zvez, kot je na primer letalska proga med Trstom in Miin-chnom, omogočiti pa bi bilo treba še dodatneoblike blagovne izmenjave in nuditi ustrezne tarife zlasti za pristaniške storitve ter prilagoditi obstoječi carinski režim.
Predstavniki obeh dežel so se zavzeli za to, da bo v bodoče sodelovanje na raznih področjih obojestransko koristno in plodno.
Miljska policija zaplenila tri tisoč škatlic cigaret
Skupina agentov sodne policije miljskega komisariata je v četrtek zaplenila tri tisoč škatlic cigaret tuje proizvodnje. Miljska policija je že dalj časa prežala 2a starim znancem, ki ima za sabo celo vrsto prekrškov, v glavnem tatvin. V Zadnjih časih pa je zaostrila nadzorstvo, ker je njegovo obnašanje postajalo čedalje bolj sumljivo.
Tako je policija
^	J w	A A	A J	AA l V~AA	^ V ^	W A Vi A A V—	A V— A	A A AA A AA	.J A VA A A	V CA A AJ	A * A CA A AAA	J—IVAACA	A A CA
^taroistrski cesti 21 in tu našla veliko količino cigaret, ki so bile brez obveznega *colka državnega monopola. Škatle so bile lepo zložene na kupu, kot da bi čakale aa novega kupca. Loi torej sploh ni sumil, da mu je bila policija za petami in da 9a je imela namen obiskati. Po drugi strani pa se ni niti poskusil braniti, saj je pilo očitno, da je cigarete pretihotapil. Preiskovalci sumijo, da cigarete prihajajo ^ Jugoslavije, vendar so raziskave še vedno v teku. Trenutno nimajo še dovolj Mormacij, da bi določili, kje so jih proizvedli in od kod jih je dobil Loi. V nadaljnjih raziskavah bodo policiji v pomoč finančni stražniki, saj so podobni Prekrški v njihovi pristojnosti.
Loia je policija medtem prijavila državnemu pravdništvu pod obtožbo tihotapljenja tujega predelanega tobaka.
Smrtna nesreča na železniški progi pri Štivanu
Ob prihodu vlaka ga je zračni pritisk sunkovito vrgel v skalo
Ob tračnicah železniške proge blizu Štivana se je včeraj pripetila huda nesreča, v kateri je umrl še neidentificiran moški. Nekaj pred 7. uro je krajevni vlak Videm-Trst peljal mimo Štivana. Strojevodja je že od daleč opazil moškega, ki je hodil ob tračnicah. Ko je vlak privozil mimo, se je moški sicer stisnil k skali, a zračni pritisk ga je dobesedno vrgel ob kamen. Pri tem se je močno udaril v glavo in obležal v jarku ob tračnicah. Strojevodja je takoj ustavil vlak. Poklical je železniško postajo v Tržiču, od koder so obvestili Rdeči križ. Moški je bil še pri življenju, ko je strojevodja stopil z vlaka, ob prihodu rešilca pa je bilo že prepozno.
Kaže, da ga ni vlak niti oplazil: usoden mu je bil udarec v glavo, ki mu je povzročil močno možgansko krvavitev. Pri sebi ni imel osebnih dokumentov, tako da ga niso mogli identificirati. Imel pa je več telefonskih številk, s katerimi je železniška policija skušala najti znance ali sorodnike pokojnika. Do večera je bilo vsako prizadevanje zaman. Njegova istovetnost je ostala neznana. Star je bil okoli 40 do 45 let, imel je temnosive lase in rjave oči. Oblečen je bil v kavbojke, svetlo črtasto srajco in svetlomodro majico z zadrgo.
■ V Ul. Economo je sinoči fiat 131 oplazil 35-letnega Rasta Repedjica iz Ul. Guardia 31, ki je hotel pravkar stopiti v svoj parkirani ford sierra. Voznik fiata 131 je po nesreči pobegnil, že nekaj minut zatem pa ga je izsledila
izvidnica prometne policije in ga odpeljala na kvesturo. Njegovega imena preiskovalci še niso sporočili. Repedji-cu so v bolnišnici nudili le prvo pomoč: okreval bo v 7 dneh.
Hiter prevoz v Bočen za presaditev ledvice
Agenti letečega oddelka so bili včeraj zaposleni z nenavadnim in delikatnim poslom. V Bočen so morali pospremiti 50-letno Guglielmino Vidoni iz Merana, ki boleha na ledvicah in ki je čakala na presaditev novega organa. Vidonijeva je bila na počitnicah v Trstu, včeraj pa je prejela novico, da so v bocenski bolnišnici San Maurizio imeli na razpolago ledvico. V takih primerih je treba opraviti presaditev čim prej, saj se ledvica kmalu po es-plantaciji pokvari. Bilo je torej življenjske važnosti, da bolnica čim prej prispe v Bočen. Vidonijeva se je obrnila na tržaško prefekturo s prošnjo, naj poskrbi za čim hitrejši prevoz na Južno Tirolsko. Kvestor Mattera je osebno poskrbel za organizacijo in v 25 minutah je bilo že vse nared.
Vidonijevo so prepeljali z rešilcem RK, ki ga je spremljal policijski avto. Bolnico je na rešilcu oskrboval zdravnik policije polkovnik Caragliu. Obenem so na kvesturi vzpostavili stike tudi z upravo avtoceste in bocensko kvesturo, tako da rešilec ni imel na poti nobenih težav.
dejstva, da se njihovi voditelji niso sposobni dogovoriti zlasti o zelo pomembnem vprašanju imenovanja zastopnikov krajevnih uprav v vodilne organe številnih javnih ustanov.
Zgovoren je primer superintendanta opernega gledališča Verdi, pri čemer se je koalicija pred nekaj meseci razbila ob izvolitvi socialista Agnellija, ki pa ni mogel zasesti tega mesta, ker je bil kmalu nato izvoljen za senatorja, zaradi tega pa je operna hiša že dolgo brez vodstva. Toda takih primerov, ko zaradi nesoglasij med strankami večine hudo trpi dejavnost pomembnih ustanov, je še več: od Območja za znanstvene raziskave do Konzorcija za prevoze in še mnogo drugih ustanov.
Mimo teh stalnih nesoglasij, ki jih rešujejo z odlaganjem odločitev, se je pa v zadnjih dneh vnel nov spor med republikanskim občinskim odbornikom Rossijem in županom Staffierijem glede uresničevanja kulturne politike občinske uprave. Rossi se pritožuje, da kažeta župan in odbor premalo zavzetosti za izvajanje njegovih programov, ki predvidevajo skupne izdatke kar 75 milijard lir, in jima očita, da ga celo »sabotirajo«, pri čemer se sklicuje na nedavni dogodek, ko mu je župan samovoljno premestil odgovorno funkcionarko, ki je vodila odborništvo za kulturo. Rossi torej grozi z odstopom, kar bo še bolj zapletlo odnose v koaliciji. Zato so se tajniki večine odločili, da se spet sestanejo prihodnji torek, da skušajo ugladiti tudi ta nova nesoglasja.
Jutri občni zbor skavtske organizacije
Slovenski tržaški skavti in skavtinje se bodo jutri zbrali na rednem občnem zboru v Marijanišču na Opčinah. Zasedanje se bo pričelo okrog 10. ure z uvodnim poročilom načelnika Marjana Jevnikarja. Udeleženci se bodo nato porazdelili v tri delovne skupine. Prva bo obravnavala osebno in duhovno rast v voditeljski službi, druga se bo osredotočila na temo »Vzgoja voditeljev: odvečno delo ali nuja?«, tretja pa na temo »Deset let koedukacije: pričakovanja in uspehi«.
Po premoru za kosilo se bodo udeleženci spet zbrali okrog 15. ure na plenarnem zasedanju, na katerem se bodo . zvrstila poročila delovnih skupin, pa tudi poročila blagajničarja, revizorjev, gospodarja in predstavnikov posameznih vej. Po splošni razpravi in programskih sklepih bodo na sporedu volitve novih vodstvenih organov. Šlo bo za prvi tržaški pokrajinski občni zbor po nedavni reorganizaciji Slovenske zamejske skavtske organizacije.
■ V uradu ekonomata tržaške Občine na Trgu Unita št. 4, 3. nadstropje, soba št. 110, so na ogled naslednji predmeti, ki so jih lastniki izgubili v preteklih tednih: zapestna ura, denarnica, prstan, zapestnica, moška torbica, naočniki, kljuke. Ogled je možen ob delavnikih od 9. do 12. ure.
t
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
Amalija Guštin por. Mulič
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče v Repentabor.
Žalujoči mož Karel, sinova Henrik in Franc z ženo Anico, vnuka Erazem in Elena ter drugo sorodstvo.
Repentabor, 10. oktobra 1987
Danes se bomo poslovili od
Josipa Grudna
Pogrebni sprevod bo krenil ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v hišo žalosti v Samatorco in od tod na vaško pokopališče.
Vsi njegovi
Samatorca, 10. oktobra 1987
Ob nenadni smrti predsednika pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Sama-torce Josipa Grudna izreka odbor svojcem iskreno sožalje.
5. fotografski natečaj krožka Foto Trst 80
Pravilnik
1.	natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz Furlanije-Julijske krajine in Primorske;
2.	natečaj se deli na dva odseka;
a)	barvni diapozitivi na prosto temo;
b)	črno-bele slike na prosto temo;
3.	vsak avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek;
4.	diapozitive z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, naslov dela) morajo biti označene z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5;
5.	daljša stranica črno belih slik mora biti med 20 in 40 cm dolga. Na njihovi zadnji strani morajo biti navedeni osebni podatki avtorja in naslov dela;
6.	dela morajo biti oddana ali poslana od 16. do 21. novembra 1987, urnik 9-13, četrtek tudi 16-18, sobota 16-20, na naslov;
FOTO TRST 80
Ul. sv. Frančiška 20/II pri ZSKD 34133 TRST
7.	vpisnina, za oba odseka, znaša 7.000 lir;
8.	vsak udeleženec odgovarja za vsebino predloženih del;
9.	komisijo sestavljajo:
NINO SEGULIN, fotograf; PINO_ SFREGOLA, fotokrožek ACT; JANI TO-ROŠ, reklamni fotograf; ALJOŠA ŽERJAL, kinoamater; BORIS ZULIAN, prof. likovne umetnosti, slikar;
10. prireditelj jamči največjo nego z deli, a ne odgovarja za morebitno poškodbo ali izgubo teh.
NAGRADE
Pokali, plakete in druge nagrade.
KOLEDAR
Rok dostave: 16. november 1987 - 21. november 1987.
Sestanek komisije: 30. novembra 1987 ob 18. uri.
Predvajanje, nagrajevanje, otvoritev razstave: v soboto, 12. decembra 1987, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20/11.
Vračanje del: od 11. januarja 1988, od 9. do 13. ure, in ob naslednjih petkih, od 20. do 22. ure.
		
gledališča		čestitke
VERDI
Operna sezona 1987/88. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih. Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bizetovo opero CARMEN.
LA CONTRADA - IL GRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Carpinterija in Faragune UN BIGLIET-TO DA MILLE CORONE.
koncerti
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88, informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
razne prireditve
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 večer, posvečen SLOVENCEM OB SREBRNI REKI. O slovenski narodni skupnosti v Argentini bodo spregovorili Marjan Pertot, Marijan Kravos in Tomaž Simčič.
razna obvestila
Dr. Borisu Miliču in Elviani se je pridružila MATEJA. Srečnima staršema čestitava, mali Mateji pa želiva vso srečo v življenju Darka in Donatella.
Družino našega zborovodje Antona Baloha je osrečilo rojstvo malega MATIJE. Srečnima staršema čestitata, novorojenčku pa želita srečno in dolgo življenje KD Primorsko in pevski zbor.
Danes se poročita LETICIJA in SAL-VATORE. Vso srečo in medsebojnega razumevanja v zakonu jima želi KD Primorsko.
Danes stopata na novo pot MAGDA in DAVOR. Da bi jim bili klini prijetni jima želi mali Mitja in se priporoča za naraščaj.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 10. oktobra
DANJEL
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 10.10.
Jutri, NEDELJA, 11. oktobra
EMIL
PLIMOVANJE DANES: ob 4.10 najnižja -25 cm, ob 10.17 najvišja 49 cm, ob 17.04 najnižja -49 cm, ob 23.20 najvišja 20
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Vpisovanje v uradu za stike z javnostjo občine Devin-Nabrežina (tel. 200421 int. 17 od 8. do 14. ure) še danes, 10. t. m.
Otroški zbor F. Venturini sporoča, da bo vaja danes, 10. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju.
Mladinski zbor F. Venturini sporoča, da bo vaja danes, 10. t. m., ob 15.15 v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju.
razstave
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja tržaška likovnica Olivia SIAUSS. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
V	prostorih tržaške pokrajine - Trg
V. Veneto 4 - razstavlja do 17. t. m. slikar Carlo CASETTI.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bo
do 22. oktobra razstavljal svoje akvarele Pietro COELLI.
V	Debenjakovi galeriji v Kanalu je odprta vsak dan razstava M. BAMBIČA ob »Kogojevem kulturnem dnevu 1987«.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,7 stopinj, zračni tlak 1017,8 mb narašča, veter 15 jugozahodnik s sunki 39 km na uro, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lara Kocjancic, Mateja Milič, Aliče Zafret.
UMRLI SO: 73-letni Silvio Bonetti, 88-letni Giulio Girardi, 76-letna Amalia Guštin, 72-letni Giordano Bencina, 65-letni Egidio Fabbro, 78-letni Ferruccio Stani, 74-letni Giuseppe Gruden, 79-let-na Nerina Busetto, 86-letni Giovanni De-pase, 35-letni Giuliano Gali, 76-letna Margherita Desenibus vd. Brandi, 80-let-na Raimonda Germa Della Ouercia vd. Zez, 78-letni Francesco lacono, 57-letni Silvano Cazzato.
OKLICI: inženir Roberto Catalano in inženirka Fiorella Honsell, poklicni bolničar Massimiliano Pellizer in poklicna bolničarka Serena Vellenich, trgovec Diego Gianaroli in trgovka Federica Su-ban, poslovni agent Fabio Cattarini in računovodkinja Maria Dorascenzi, delavec Franco Zanin in delavka Omella Cerguenik, mehanik Zdenko Bandi in uradnica Lilia 'di Tella, uradnik Nicola Cerrano in uradnica Alessandra Miani, Helmut Kovatsch in Marina Illicher, uradnik Claudio Doz in uradnica Emanuela Perotti.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese bodo danes, 10. t. m., ob 17.30 odprli razstavo Tullia PERICOLIJA.
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo v
petek, 16. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave grafik NABREŽINSKEGA ATELI-ERA. Razstava bo odprta do 23. t. m. od 18. do 20. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 21. oktobra, izlet v Goriška Brda. Kosilo bi imeli na Kekcu. Vpisovanje v ponedeljek, 12. oktobra, od 10. do 11. ure za člane in v torek, 13. oktobra, od 10. do 11. ure za nečlane v društvenih prostorih, Ul. Cicerone 8.
Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga vabita svoje člane in planince na izlet, ki bo jutri, 11. t. m., v okolico Snežnika. Izlet bo vodil Bistričan Hinko Poročnik. Hoje bo približno 4 ure. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Bazovici ob 7. uri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov vsak delavnik, od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, UL. Petronio 4, telefon 734265.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
KD Rdeča zvezda iz Saleža
vabi na
Koncert
komornega zbora iz Škofje Loke
ki bo jutri, 11. t. m., ob 18. uri v cerkvici sv. Urha v Samatorci.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek iz Trsta sporoča, da bo seja za dijake in profesorje za 5. letnik v ponedeljek, 12. t. m„ ob 17. uri v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4.
Danes praznujeta v Nabrežini zlato poroko
MARIJA in ANGELO ŠVARA
Iz vsega srca jima čestitajo in želijo še veliko srečnih in zdravih skupnih let hči Alma z možem Dinotom, sin Guido z ženo Katerino ter vnuk Marino s Tatjano. Čestitkam se pridružuje še drugo sorodstvo.
MAGDA JEVN1KAR in DAVOR ZUPANČIČ
se bosta danes vzela.
Mi se zato oglašamo in iz srca čestitamo: z željo, da ne bi pozabila, kako sta se z nami potila in da bi se hitro k nam povrnila.
-OS-Shinkai Karate Club
Danes se končno vzameta
MAGDA in DAVOR
Vso srečo jima želijo Koko, Mitja, Peter in mali Ivanček, njihovi mladi starši in vztrajni Marjan.
Danes se vzameta
MAGDA in DAVOR
Na novi življenjški poti jima vso srečo želijo člani AO in SPD Trst.
kino
mali oglasi
ARISTON - 16.00, 22.00 Giardini di piet-
ra, vojni, ZDA 1987, 100'; r. Francis Ford Coppola; i. James Caan, Anjelica Huston.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. M. Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciomie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano.
FENICE - 15.30, 22.15 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi, Lino Banfi.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 Zona pericolosa, akc„ VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'Abo.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Gli occhiali d'oro, It. 1987; r. Giuliano Montaldo; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 La časa 2, srh., ZDA 1986; r. Sam Raimi; i. Bruce Campbell, Sarah Berry.
EDEN - 16.00, 22.00 Teneri ma duri, pom., □ □
EKCELSIOR II - 16.30, 21.45 Giulia e Giulia, It. 1987; r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Peter Pan, ris.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120’; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Una notte in Transilvania, fant., ZDA 1987; r. R. De Luca; i. J. Goldblum, Ed Begley jr.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Good Morning Babilonia, r. Paolo in Vitto-rio Taviani; i. Vincente Spano, Greta Scacchi.
RADIO - 15.30, 21.30 La danza dei desi-deri, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
__________prispevki______________
V	počastitev spomina Gastoneja Men-nuccija darujeta Vesela in Pepi Starc 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Ignacija Strai-na daruje Milka Žerjal 20.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujeta Vesna in Jordan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
PODJETJE V GORICI zaposli osebo, veščo knjigovodstva in splošnega uradovanja. Pismene ponudbe, pod šifro »Služba«, nasloviti na Upravo Primorskega dnevnika, Ul. XXIV. maja L
34170 Gorica.
ŠTEDILNIK št. 6 za centralno gretje, bele barve, malo rabljen, zamenjam za manjšega ali prodam. Tel. 226560.
PRODAM moped morini oxford 50 kub. cm, letnik 86 v dobrem stanju. Tel-208272 od 9. do 12. ure in 208771 od 19.
do 20. ure.
IZKUŠENA PRODAJALKA oblačil s priporočili in znanjem slovenščine in hrvaščine ter šivilja tudi za kožuhe išče zaposlitev samo v jutranjih urah. Zajamčena resnost. Tel. 225946.
PRODAM zazidljivo zemljišče v vasi Kroglje pri Dolini. Tel. v večernih urah na št. 826459.
PRODAM stilno pohištvo: divan, dva fotelja in mizico, stilno jedilnico s kristalno biblioteko ter orehovo zakonsko spalnico. Tel. 43463 od 14. do 16. ure.
PRODAM po ugodni ceni nov strojček rowenta za kuhanje kave ekspres. Tel. ob uradnih urah na št. 0481/32844.
NA RAZPOLAGO je še nekaj mest za tečaj nemščine, primeren za višješolce. Traja do konca maja, enkrat tedensko po eno uro in pol. Cena 230.000 lir. Za informacije tel. na št. 578042.
MLAD SLOVENSKI PAR kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
FIAT 80 NC in 3-tonsko prikolico prodam. Jesenko Milan, Jezero 87, 61352 Preserje.
IŠČEMO zastopnika za stomatološke artikle za Trst in Gorico. Zahteva se: opravljen vojaški rok, višješolska izobrazba, max 30 let. Pisati na CP 277 -Posta centrale Trieste - 34100 Trst.
PRODAM opel katett GSI 1800, rdeče barve, prevoženih 29.000 km. Tel na št. 226517 ali 226609.
DARUJEM otroku ali ljubitelju živali črno mucko, staro 60 dni, ljubeznivo in navajeno na dom in snago. Tel. 815824.
PODJETJE s sedežem v Vidmu išče tri prodajalce za Trst in Gorico za naslednje sektorje: nizkogradnja, gradbeništvo in pristaniške dejavnosti. Tel. na št. 0432/675752 ob uradnih urah.
KOZMETIČARKA - MASERKA
■jjL IRENE Kebar
Qrev xx. sept. 9 - tel.: 764078 Estetica »JEUNESSE« nega obraza - masaže - depilacije -pedikure/maniku-re - pas. telovadba - presoterapija itd.
9.10.1987
menjalnica
Ameriški dolar				1295.-
Nemška marka 			 717,—
Francoski frank			 213. -
Holandski florint 			 637,—
Belgijski frank			 33,50
Funt šterling			 2135.-
Irski šterling			 1900.
Danska krona			 185.--
Grška drahma 			 8.—
Kanadski dolar 			 980.
Japonski jen......
Švicarski frank — Avstrijski šiling — Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.—
862.—
101,50
194.—
202.—
9.—
10.—
900.—
1,30
1,30
D^ll/D BANCA Dl CREDITO
dUIVd tržaška
Dl TRIESTE KREDITNA BANKA
Telef : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
VINSKA POT TERANA
OPČINE
Restavracija DANEV Restavracija RINETA
REPEN
Restavracija ŠKABAR Hotel-restavracija KRIŽMAN Restavracija VOLNIK
BRIŠČKI
Restavracija MILIČ
ZGONIK
Gostilna GUŠTIN
SALEŽ
Gostilna GRILANC
TRNOVCA
Gostilna SUBAN
PREČNIK
Gostilna SARDOČ
Restavracija Paulina Sergio »ALLA VEDETTA«
REPENTABOR - COL
Hotel KRAS Restavracija FURLAN Restavracija POD TABROM
REPNIČ
Gostilna MILIČ ADELE
GABROVEC
Društvena gostilna GABROVEC
SAMATORCA
Gostilna DUE NOČI
ŠEMPOLAJ
Gostilna GRUDEN
SLIVNO
Gostilna BELLA VISTA
VIŽOVLJE
Gostilna ALLA VOLPE
MAVHINJE
Restavracija AL CARSO
OD 10. OKTOBRA DALJE
Brahmsov Rekviem z Maazlom
Lorin Maazel, dirigent dunajske Opere, ki je pred nekaj leti na novoletnem koncertu prevzel taktirko Boskovskega, bo nocoj na RAI 3 ob 22.30 dirigiral znani Nemški rekviem Johannesa Brahmsa. Koncert bosta izvajala London Symphony Orchestra in zbor Orfe-on Donosfiarra iz San Sebastiana, med solisti pa bodo nastopili sopranistka Pamela Coburn in basist Ludwig Baumann.
Nemški rekviem je Johannesu Brahmsu, nemškemu skladatelju prejšnjega stoletja, prinesel prvo slavo. Delo, ki je nastalo šele polagoma v dolgih etapah, pa nima nič skupnega z liturgično mašo. To je zbirka resnih besedil iz biblije, napisanih za sopran, bariton, zbor in seveda simfonični orkester. Vsekakor pa je Rekviem težko, zastrto, zelo značilno delo za »mrkega Brahmsa«.
sobota 20.30 RAI 2 Giacomo Casanova veneziano (kom.) sobota 20.30 RAI 3 II moncllo (kom.) nedelja 16.40 RAI 3 Ciclone sulla Giamaica (pust.) nedelja 17.50 RAI 2 Accadde in settembre (kom.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Serpico (krim.) ponedeljek 24.00 RAI 2 Circuito chiuso (dram.) torek 20.30 RAI 2
Da qui alfeternita (dram.) ' sreda 20.05 RTV-Lj
Mačka na vroči pločevinasti strehi (dram.) sreda 23.30 RAI 2 II servo (dram.) četrtek 23.30 RAI 2
Un lungo giorno per morire (vojni) četrtek 22.55 RTV-Lj Balkanski vohun (kom.) petek 20.30 RAI 1
II tempo delle mele (kom.) petek ,21.45 RAI 3 Vedo nudo (kom.)
glasba
sobota 10.00 RAI 2
Skladbe Skrjabina in Stravinskega sobota 16.45 RAI 3 Novi italijanski rock sobota 22.30 RAI 3
Brahmsov Rekviem z Lorinom Maazlom petek 20.30 TV-Kp.
Glasbena noč z Zubinom Mehto
šport
sobota 22.45 TV-Kp
Košarka: Čuki Mestre-Spondilatte Cremona nedelja 17.30 TV-Kp Košarka: Partizan-Jugoplastika nedelja 11.00 RAI 3
Atletika, beneški maraton sreda 22.30 RAI 1 Boks: Gomes-Lupino Nogomet: Danska-Galles sreda 22.00 TV-Kp Nogomet: Jugoslavija-Severna Irska petek 19.55 RAI 3
Nogomet Under 21: Švica-Italija
ali
sobota 17.15 RTV-Lj •
Kratki filmi: Električna gora torek 17.50 RTV-Lj Ta čudoviti notni svet (otr. odd.) sreda 10.40 RTV-Lj Flamska legenda (balet) petek 22.00 TV-Kp Vrag v vasi (balet)
III



			
S| '
16.?»-"
j|

e
P81"*«!....i;i|

ITALIJANSKA TE				: ;;
		. E_ w 1 M— 1 AA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30 Izobraževalna oddaja: Živeti svojo starost
9.00 Izobraževalna oddaja: Otrok devetdesetih let
9.00 Tečaj Irancoščine 9.30 Aktualno: Evropski dnevi 10.00 Glasbena oddaja: Pianoforum (Skrjabin, Stravinski)
15.15 Napoved TV sporedov 15.30 Šport: konjske dirke in kolesarstvo
16.45 Glasbena oddaja: Nuovo rock
9.30 Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Nadaljevanka: Ruote (2. del)
11.00	Risanka
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05 Film: Operazione cioccolata (dram., r. Jose Alcalde Garayoa, i. Alexandra Rodriguez)
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Film: Toto e Cleopatra (kom., It. 1963, r. Fernando Cerchio, i. Toto, Magali Noel)
16.30	Aktualno: Iz parlamenta
17.00	Risanka: Trollkins
17.30	Nanizanka: La baia dei Cedri
18.00	Dnevnik - kratke vesti 18.10 Nabožna rubrika
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico 22.50 Dnevnik
23.00	Nad.: II gioiello nella corona 0.35 Dnevnik - zadnje vesti
10.30	Nanizanka: Estate azzurra
11.35	Film: Una romantica avventura (dram., It. 1940, r. Mario Cameri-ni, i. Assia Noriš, Gino Cervi)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.35	Nanizanka: Lasso nella Manica
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D Angelo superstar
15.25	Film: I dominatori (pust., 1942, r. William McGann, i. J. Wayne)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Ijzobraž. oddaja: Odprta šola
17.35	Šport: it. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45 Nan.: Le strade di San Francisco
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Infanzia, vocazione e prime esperienze di Giacomo Casanova Veneziano (kom. 1969, r. Luigi Comencini, i. L. VVhiting)
23.00	Dnevnik
23.05	Koncert: Ron
italiano indipendente '87
17.30	Športna rubrika: Derby
17.35	Filmske novosti
17.45 Film: Treno popolare (dram., It. 1933, r. Raffaello Matarazzo, i. Marcello Spada, Lina Gennari)
19.00 Vreme, dnevnik in deželne vesti
19.35	Dokumentarec: Samo ena zemlja
20.30	Film: II monello (kom., ZDA 1921, r. Charlie Chaplin, i. Char-lie Chaplin, Jackie Coogan)
21.10 Dokumentarec: Dieci anni che sconvolgono la TV - L'America colpisce ancora
22.20 Dnevnik
22.30	Koncert: Brahmsov Nemški rekviem (London Symphony Or-chestra, dir. Lorin Maazel)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Deželne vesti
0.05 Film: Che bel regalo (r. Norman Z. McLeod, i. W. C. Fields, Kat-hleen Howard, Jean Rouverol)
RTV Ljubljana_________________
8.10 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (7. del)
8.25 Otroška serija: Moj prijatelj Piki Jakob (7. del)
8.45 Otroška oddaja: Butajina škatlica
9.40 Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet (prod. TV Sarajevo)
15.55	Mladinski film
17.15 Kratki filmi: Električna gora (VB), s 3. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma - Kranj 87
17.55	Dokumentarna serija: Ohranitev kulturne dediščine - Neznani Zadar
18.25 Da ne bi bolelo: Kaj je zdravilo?
18.45 Risanka, nato Knjiga 19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15 Film: Katerokoli sredo (kom., ZDA 1966, r. Robert E. Miller, i. Jane Fonda, Jason Robards)
22.05 Alpe Jadran 22.35 Dnevnik
22.50	Nad.: Mesto kot Aliče (4. del)
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film (pon.)
16.30 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
_____________________________________
19.00	Dokumentarna oddaja: Umetnostni arhiv
19.30	TVD Stičišče
19.45	Odprta meja
20.00	Nanizanka: Mary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La vita continua (2. del)
22.00	TVD Vsedanes
22.15 Rubrika: Zdravnik in pacient
22.45	Košarka: it. prvenstvo A2 Čuki Mestre - Spondilatte Cremona
			iiiiiiiiiiii		:::::::::		:::::::						::::::::::	!!!	i::::::::::::«:::::::		::::::::	!!•!	i::::::;:::		iiii		::	
iiiiiiiiiiii	::::								::::::		:::		:::	1 'U r			::::		i;ik; in ;•		Hi	iiiiiiiiiiii	
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
10.10	Aktualno: Popotovanje po Italiji
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 H pranzo 6 servito
13.30	Film: LJnafferrabile 12 (kom., It. 1951, r. Mario Mattioli, i. Walter Chi-ari, Silvana Pampani-ni)
.15.10 Film: Adultero lui, adultera lei (kom., It. 1962, r. Raffaello Matarazzo, i. Luigi Giuliani, Marilu Tolo, Peppino De Filippo)
17.00	Nanizanka: Fifty fifty
19.30	Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca
20.30	Zabavna oddaja: La corrida
23.00	Nanizanke: Glitter, 0.45 Gli intoccabili,
1.45	Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Avventura a Soho (kom., ZDA 1957,
r. Julian Amyes, i. John Gregson)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La pic.cola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Yel-low Rose, 16.15 II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Nad.: Febbre d'amore
22.30	Aktualno: Parlamente In
23.15	Film:	OuelTestate
del'42 (dram., ZDA 1972, r. Robert Mulli-gan, i. Jennifer CNe-ill)
1.15	Nanizanka: II Santo
»TALIA 1____________
8.30	Film: Non son degno di te (glas., It. 1965, r. Ettore M. Fizzarotti, i. Laura Efrikian, Gianni Morandi)
10.30	Film: Perdono (glas., It. 1966, r. Ettore Fizza-
rotti, i. Caterina Casel-li, Fabrizio Moroni)
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Športni tednik: Sabato Italia 1 šport - nogomet, 14.30 Športne vesti, 15.00 Priprave na olimpijske igre
15.30	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Maple Town,
20.15	Piccola bianca Sibert
20.30	Nanizanka:	Crime
St°ry
22.20	Šport: catch
23.15	Športna rubrika: Veliki boks
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanka: Ken il guer-riero
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Risanki: Ken il guer-riero, 17.00 Galaxy Ex-press
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risani film: Capitan Harlock
18.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Filo da torcere (kom., ZDA 1978, r. James Fargo, i. Clint Eastwood, Sondra Locke)
22.30	Film: Scrupoli (dram., ZDA 1981, r. Robert Day, i. Shelley Smith)
24.00	Film: Lo specchio nero (krim., ZDA 1984, r. Richard Lang, i. Jane Seymour)
TELEFRIULI_________
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Dokumentarec: Apo-calisse degli animali
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Dan Za dnem
20.00	Aktualno: Arhitektura
20.30	Italijanske pripovedi
21.45	Nanizanka: Dossier Mata Hari
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Košarka: Fantoni Videm - Sangiorgese
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
l:!ii
ijljl
iiii
ir
I
i
iiii:
1
■
|
|
i
iilli
|i
1
|
|
I
RAI 1		RAI 2	
9.00	Dok.: Ouarkov svet
9.55	Maša
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Little Roma (Ennio De Concini, r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fio-re,. Claudio Amendola, Elena Soha Ricci, 5. in zadnji del)
22.00	Športna nedelja
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dokumentarna oddaja: Nad oceani - Kalabrija v svetu
9.00	Nan.: In due s'iridaga meglio
10.00	Aktualno: Otvoritvena svečanost mednarodnih študijskih dnevov v Riminiju
12.00	Variete: Gala Offshore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - športne vesti
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Nanizanka: Blondie
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, nato avtomobilizem F 3 (prenos iz Mugella)
16.55	Glasbena oddaja: Mhcitalia '87
17.50	Film: Accadde in settembre (kom., ZDA 1949, r. William Die-terle, i. Joan Fontaine, Joseph Cotten)
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Rubrika: La partita diventa spet-tacolo
21.30	Film: Lamore senza voce (dram., r. Joseph Sargent, i. Mare Win-ningham, Phyllis Frelich)
23.00	Dnevnik in vreme
23.15	Inf. oddajaj Sorgente di vita
23.40	Aktualno: Živi laboratorij
9.45	Šport: it. prvenstvo v veslanju
11.00	Šport: atletika, beneški maraton
12.10	Film: Sherlock Holmes e la voce del terrore (krim., ZDA 1962, r. Terence Fisher, i. Christopher Lee)
13.15	Dokumentarna oddaja: La mac-china del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.40	Film: Ciclone sulla Giamaica (pust., VB 1965, r. Alexander Mackenndrick, i. Anth'ony Ouinn, James Coburn)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	.Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Glasbena oddaja: Gianni Bella in Tony Greco
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja
21.30	Dnevnik
21.40	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.30	Dnevnik - zadnje vesti
22.45	Deželne vesti
23.00	Deželne športne vesti
RTV Ljubljana
8.00	Videostrani
8.10	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (10. del)
10.40	Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. 4. dela)
10.30	Glasbena oddaja: Ptuj 87 (2. del)
11.35	Alpski večer (7. del)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Videostrani
14.55	Nadaljevanka: Sokolov let (1. del, r. Peter Wekwerth, i. Dirk Wager, Gerry Wolf)
16.10	Film: Tlakovale! puščave (Fr,-Tuniz. 1984, r. Nacer Khemir, i. Nacer Khemir, Soufiane Makni)
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno
19.30	Vremenska napoved in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: To ni moje življenje, to je samo začasno (2. del, prod. TV Beograd)
21.10	Rubrika: Zdravo
22.30	Aktualno: Kronika video CD 87
TV Koper____________________
14.00	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: Seduzione mortale (dram., r. Otto Preminger, i. Robert Mit-chum, Jean Simmons)
16.50	Dokumentarec: Življenje znanstvenika
17.30	Košarka: jug. prvenstvo Partizan - Jugoplastika
19.00	Nadaljevanka: Brodo di cane
20.00	Dokumentarec: Nacionalni parki v Jugoslaviji - Reka Krka
20.30	Informativni tednik: Sedem dni -Tednik zunanje politike
21.00	Film: Violaction (r. M. I. Boong, i. Nadiuska Oliveiros)
22.30	Aktualno: Fiat rally 11
22.40	Košarka: jug. prvenstvo (pon.)
	

	
	
CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.55 Glitter
11.50	Informativni tednik: Punto? - Una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.35	Rubriki: Tu come noi,
15.45	OKBimbi
17.00	Kviz: Parole doro
17.35	V studiu: La strada
17.50	Rubriki: Forum, 18.25 Fans club
19.20	Aktualnosti: Incontri ravvicinati
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Rocky (dram., ZDA 1976, r. John Avildsen, i. Sylvester Stallone, Talia Shire)
22.45	Tednik: Tivii Tivu
24.00	Šport: golf
1.00	Nanizanki: Gli intoc-cabili, 2.00 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Tra due fuochi (dram., VB 1963, r. Guy Hamilton, i. Robert Mitchum)
10.45	Rubrika o modi: II Gi-rasole
11.15	Rubrika o parlamentu
12.00	Nanizanki:	Vicini
troppo vicini, 12.30 Mi benedica padre
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: L uomo dal ves-tito grigio (dram., ZDA 1956, r. N. Johnson, i. Gregory Pečk, Jennifer Jones)
22.50	Rubrika: Cinema e Co.
23.20	Film: Un uomo tutto d'un pezzo (dram.,. ZDA 1975, r. Max Baer)
1.10	Nanizanki: Shannon,
2.00	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, II grande sogno di Maya
10.30	Nanizanka: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Športna rubrika: Ame-ricanball
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nan.: Streethawk - II falco della strada
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Film: Sesso e volentie-ri (kom., It. 1982, r. Dino Risi, i. Johnny Dorelli, Gloria Guida)
22.45	Nanizanke: Cin Cin,
23.15	Giudice di notte
23.45	Film: La volpe nel pol-laio (kom., ZDA 1982, r. Philip Leacock, i. Priselila Barnes)
1.35	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
13.30	Film: II gladiatore di Roma (pust., It. 1962, r. Mario Costa)
15.00	Rubrika: Maria Pia
16.00	Zdravstvena rubrika: Ronefor terapia
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
18.30	Dokumentarna oddaja: Italia 7 per la vita
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Un amore in pri-ma classe (kom., It. 1980, r. Salvatore Sam-peri, i. Enrico Monte-sano, Sylvia Kristel)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: Una ragazza alla pari (kom., ŽDA 1980, r. Peter Medak)
1.00	Nanizanka: Delphi Bureau
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanka: The Great Detective
13.00	Nanizanka: Bigfoot ra-gazzo selvaggio
13.30	Variete: Buinesere Fri-ul
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Variete: Ladv Magic
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	TV film: Racconti ita-liani
22.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
PfeliJ
i|"1 Šilil ....j
p...™
siiH 1
tt
:
0«J«! m £ M
«< k
> M
M M
HJ&
Eh O
M ^ Ž >< O M MAO

Pik
.......
1 ii
™	=i,
....il::
		
lip.
ilSSm®,


		
pili
i ir
...pisil
Uliti!, i
■p«.

■.....::

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
. ...
jpllii
!!!!;;!!!!!
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15 Inf. odd.: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (16. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Dok.: II mondo di Ouark
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanka: Scooby Doo 16.45 Nadaljevanka: Emil 17.35 Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi e domani (vodi Loretta Goggi)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Serpico (krim., ZDA 1974, r. Sidney Lumet, i. Al Racino, John Randolph)
22.40	Dnevnik
22.50 Aktualno: Speciale TG 1
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.30	Risanka: Mostri in concerto 11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Cuori sul mare (kom., It. 1949, r. Giorgio Bianchi, i. Milly Vitale, Marina Berti)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.05	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Dokumentarec: La conguista di un impero
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori dJtalia
23.35	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Film: Circuito chiuso (dram., It. 1977, r. Giuliano Montaldo, i. Flavio Bucci, Aurore Clement)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Dokumentarec: Sopravvivenza °9Sji
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35 Deželne športne vesti
20.05 Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Raziskovanje bolezni
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni (vodijo Sandro Benvenuti, Aliče in Ellen Kessler)
22.25 Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00 TV mozaik. Zrcalo tedna 10.20 Matineja. Film: Afriška kamera (Tuniz.-Fr., r. Ferid Boughedir, i. Med Hondo, Ousman Sembene) 16.50 Videostrani 17.05 TV mozaik (pon.)
17.25 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Roka in noga (2. del)
17.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet (2. odd.)
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Sarajevo)
18.15 Glasbena oddaja: Naša pesem -Republiška zborovska revija MPZ Zagorje 86
18.45	Risanka 18.55 Videostrani
19.00 Obzornik
19.25 Zrno, vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 1. del)
21.05	Aktualno: Omizje - o ustavnih spremembah
23.05	Dnevnik
23.10 Aktualno: Kronika video CD 87
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I promessi sposi (1. del)
16.30 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: M,ary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Film: Seduzione mortale (pon.) 22.15 TVD Vsedanes
22.30	Športni ponedeljek
22.55 Rubrika: Zdravnik in pacient
23.30	Nanizanka: Nenavadne zgodbe Edgarda Allana Poea
							:::::::	:::::::			Fiiiiv						::::::!!:						!!!!!	
	;;;	ii!		iiiiiiiniiiiHHIiiiimili	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:	•ii::::	iiiiiii	iiiiiiiii	iiiiii	iiiiiiii	iii	iiiiiiii	iii	: :	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiiiii	iii	iiiiiiii;;:		iiiiii	iiiii	;;;;;;;;;;;;;;;
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke: Caffelatte, The Littlest, Pepero
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Giocatore d'az-zardo (pust., ZDA 1954, r. Henry Levin)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Rocky II (dram., ZDA 1979, r.-i. Sylves-ter Stallone)
22.45	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Una donna tutta sola (kom., ZDA 1978, r. Paul Mazursky, i. Jill Claybourgh)
22.55	Film: L'ultima spiag-gia (fant., ZDA 1959, r. Štanley Kramer, i. Gregory Pečk, Ava Gardner)
1.35	Nanizanka: Premiata Agenzia Whitney
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00' Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television.
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emy, Holly e Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.20	Film: Falling in love -Innamorarsi (kom., ZDA 1984, r. Ulu Gros-bard, i. Robert De Niro, Meryl Streep)
0.20 Nanizanke: La strana coppia, 0.50 Signori e signore buonasera,
1.20	Ai confini della real ta
TELEPADOVA
13.30	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Ris.: Capitan Harlock
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Angel killer (krim., ZDA 1983, r. Ro-
bert Vincent 0'Neil, i. Donna VVilkes)
22.15	Nan.: Gioco di coppie
22.45	Šport: ameriški foot-ball
23.45	Nanizanka: Al banco della difesa
0.45 Film: In due per la cit-ta (krim., ZDA 1983, r. Noel Nosseck)
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: Bigfoot ra-gazzo selvaggio
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.20	Nadaljevanka: Giova-
ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nogometna tekma
21.00	Košarka: Fantoni Udi-ne-Sangiorgese
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
li
i:;::

lilij 11:1: :: ::
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (17. del)
12.00	Dnevnik ^kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quark
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Šport: kolesarstvo
16.40	TV film: Ramus e il vagabondo (1. del)
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
22.00	Dnevnik
22.10	Film: La svignata (kom., Fr. 1978, r. Gerard Oury, i. Pierre Richard, Victor Lanoux)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok.: Bodočnost prirodopisa
RAI 2_________________________
11.05	Dok.: Kemija v laboratofiju
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: La grande attrazione
(dram., ZDA 1962, r. Daniel Pet-rie, i. Pat Boone, Nancy Kwan)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del maresciallo
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Da qui alLeternita (dram., ZDA 1953, r. Fred Zinnemann, i. B. Lancaster, M. Clift)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Nanizanka: Investigatori dltalia
23.40	Dnevnik - kratke vesti
23.55	Nočni film: Che la festa cominci (dram., Fr. 1975, r. Bertrand Ta-vernier, i. Philippe Noiret)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Dokumentarec: Sopravvivenza oggi
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna rubrika: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Osvojiti zaupanje
20.30	Aktualno: Telefono giallo - La scomparsa delTavvocato Ma-nuella (1. del)
21.30	Film: Come rubare un milione di dollari e vivere felici (kom., ZDA 1966, r. William Wyler, i. Audrey Hepburn, Peter OToole)
22.30	Dnevnik
22.35	Aktualno: Telefono giallo (2. del) 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Ali sem dovolj radoveden, naravoslovni dan - Noben gozd ni navaden gozd
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.45	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet (Oddaja bo postregla s številnimi zanimivostmi in nenavadnostmi iz glasbene zgodovine. Govor bo o poskočnem čardašu v gostoljubni restavraciji in o starodavnih navadah, ko so glasbeniki nastopali zlasti ob pojedinah gosposke, o čudež
nem otroku, malem Mozartu in njegovih začetkih, ko je pri petih letih že komponiral, o violini in kuhanju jajc z Mozartovo Fi-garovo svatbo...)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Glasbeni večer
21.50	Dnevnik
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I promessi sposi (2. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD Novice
20.30	Film: I figli dei moschettieri (pust., r. Lewis Allen, i. Cornel Wilde)
22.15	Nadaljevanka: Ricatto interna-zionale (1. del)
23.35	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
		::::::::::	!!!!!!!!!!	=====		 ‘ , , =
			ttitib		,
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.; Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Judith (dram., VB 1965, r. Daniel Mann, i. Sophia Loren)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: Leredita dei Guldenburg - II segreto
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I fanatici (dram., Fr. 1955, r. Alex Joffe, i. Pierre Fresnay)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: El Dorado (vestern, ZDA 1967, r. Ho-ward H. Hawks, i. John Wayne, Robert Mitchum)
23.00	Film: L'OUraggio (vestern, ZDA 1963, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Laurence Har-vey)
0.50 Nanizanki: La legge di Mc Lain, 1.40 II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film:	Karate Kid
(dram., ZDA 1984, r. John G. Avildsen, i. Ralph Macchiok, Pat Noriyuki Morita)
22.30	Dok.: Antropos
23.30	Rock opolnoči
1.10	Nanizanki: La strana coppia, 1.40 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadalj.: Signore e pa-drone, nato risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Camorra (dram., It. 1972, r. Pasguale Sguitieri, i. Fabio Testi)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.10	Nanizanka: Storie di donne: Kate Mac Sha-ne
0.10 Film: Notti di fuoco (dram., ZDA 1979, r. Jack Smight, i. Clau-diaMcNeil)
TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Brothers and Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
” ;!iii
f.........Z
i jj ’ |i»»....
			
iJlif.'
iiihj
I .	1
m «5 w
!^wJ wj
O U V3
Sa°
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Inf. oddaja: Uno mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka; La valle dei piop-pi (18. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dok. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
16.00	Risanka: Scooby Doo
17.00	TV film: Rasmus e il vagabondo (2. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 6
22.15	Dnevnik
22.25 Filmske novosti
22.30	Rubrika: Športna sreda - boks, Gomes-Lupino in EP v nogometu, Danska-Galles
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.05	Dokumentarec: Yaminahua
11.30	Risanka: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nad.: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: I deportati di Botany Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow, i. A. Ladd, J. Mason)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del maresciallo 18.10 Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: La collina del diavolo (dram., r. Vittorio Sindoni, 1. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Nanizanka: Investigatori d ltalia
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Film: II servo (dram., ZDA 1963, r. Joseph Losey, i. Dirk Bogarde, Sarah Miles)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Dok.: Sopravvivenza oggi
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35	Koncert: Cristiano Malgioglio
20.05 Izobraževalna oddaja: Osvojena
medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Zmagoslavje medicine
20.30	Film: Marnie (krim., ZDA 1964, r. Alfred Hitchcock, i. Sean Con-nery, Tippi Hedren)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativni tednik: Samarcan-da. Stičišče
23.40 Aktualno: Visitors. Srečanja s tujimi pisatelji - Edmond Jabes
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00 TV mozaik. Mostovi
10.40 Matineja. Baletna oddaja: B. Kantušer - Flamska legenda (posnetek predstave baleta SNG Maribor)
17.10 TV mozaik (pon.)
17.30 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (8. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (Slavko Pregl, r. Staš Potočnik, i. Peter Ternovšek, Gorazd Lemajič)
18.15 Izobraževalna oddaja: Tovarna prihodnosti - Poslovno računalništvo
18.45	Risanka
18.55 Videostrani
19.00 Obzornik
19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.05 Film tedna: Mačka na vroči pločevinasti strehi (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul Nevvman, Elizabeth Taylor, Buri Ives)
21.55 Aktualno: Mednarodna obzorja 22.35 Dnevnik
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I promessi sposi (3. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
I
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Šport: kvalifikacijska tekma za EP v nogometu, Jugoslavija-Se-verna Irska (prenos iz Sarajeva)
23.30	Dokumentarec: Ljubitelji narave
!	MM	40^ |pni	^ppnit	M	Sj mm			i::::::	::::::			lisišssHiHi!		-	
	II!!!!;!!!!	jiiiillilii	iiliili	!!!!!!			!!!!!!!!!!!!!!!!!	!!!!!!!!!!!!!!	!!!!!!!!!!!!	I!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:;!::!
CANALE5
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke: Caffelatte, The Littlest, Pepero 8.10 Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30 Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasta
15.00	Film: II fidanzato di tutte (kom., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Frank Sinatra)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Fuga di mezza-notte (dram., VB 1977, r. Alan Parker, i. Brad Davis, Randy Quaid)
22.45 Dossier o filmu Fuga di mezzanotte
23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo show 0.30 Filmska rubrika 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film:	Umberto D
(dram., It. 1952, r. Vittorio De Sica)
11.00	Nah.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: Il grande giorno di Jim Flagg (vestern, ZDA 1969, r. Burt Ken-nedy, i. Robert Mit-chum)
0.15 Filmska rubrika 0.45 Nanizanki: Shannon, 1.35 II Santo
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.15 Wonder Woman, 10.00 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia
Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto 13.25 Variete: Smile 13.35 Nanizanka: M.A.S.H. 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00 Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 A Team, 21.30 Riptide
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: La volpe (dram., ZDA 1968, r. Mark Ry-dell)
1.30 Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanka: Ken il guer-riero
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.30	Risanka: Ken il guer-riero
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00 Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La cagna (kom., It.-Fr. 1972, r. Marco Ferreri, i. Marcello Mastroianni)
22.15 Nanizanka: Gioco di coppie
22.45	Šport: tenis
23.45	Nanizanka: Al banco della difesa
0.45 Film: Una časa per tut-ti (dram., ZDA 1975, r. Robert Day)
TELEFRIULI_________
13.00	Dokum. o Italiji
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanka: Sarhpei
15.00	Nanizanka: Brothers and Sister
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: AlLombra della grande guercia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Nad.: Ligabue
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
^ITALIJANSKA TELEVIZIJA


RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (19. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Šport: kolesarstvo
16.45	Risanke
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film: Zanna gialla (pust., ZDA 1959, r. Robert Stevenson, i. Dorothy McGuire, Fess Parker)
21.55	Dnevnik
22.05	Fantastični večer (2. del)
22.55	Dokumentarec: Velike razstave
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.05	Izobraževalna oddaja: Laborato-rio infanzia - Bači e lacrime
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Allo sbaraglio (vojni, ZDA 1951, r. R. Pirosh, i. V. Johnson)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del maresciallo
18.00	Filmske novosti
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: La collina del diavolo (2. in zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.15	Nanizanka: Investigatori dltalia
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Film: Un lungo giorno per modre (vojni, VB 1968, r. Peter Col-linson, i. David Hemmings)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Dokumentarec: Sopravvivenza oggi
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna rubrika: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Sile bolezni (pripravila Alberto Chiantaretto in Renzo Villa, '5. del)
20.30	Aktualna oddaja: Vietnam
21.40	Film: Ciao Pussycat (kom., VB
1965, r. Glive Donner, i. Peter Sellers, Peter OToole, Romy Schneider)
22.35	Dnevnik - nocoj 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Deželni dnevnik
RTV Ljubljana	~
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina, glasbena vzgoja, kulturna dediščina
11.00	Filmska matineja: Sovražnik ljudstva (dram., ZDA 1977, r. George Schafer, i. Steve McOueen, Charles Durning)
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.20	Otroška oddaja: Leteča hišica
(Kako bi bilo, če bi se hiše naveličale stati vedno na istem kraju in bi se odpravile na potep?)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Mozaik kratkega filma
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Rubrika: Vegetina kuhinja
21.10	Nadaljevanka: Z mojimi vročimi
solzami (1. del)
22.40	Dnevnik
22.55	Film: Balkanski vohun (kom., Jug. 1984, r. Božidar Nikolič in Dušan Kovačevič, i. Danilo Bata Stojkovič, Mira Banjac)
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I promessi sposi (4. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Omicidio a pagamento (krim., r. M. Regamey, i. Luis De Funes, Noelle Adam)
22.00	TVD Vsedanes
22.40	TV film: Storia d'amore e d'ami-cizia - La famiglia (r. Franco Rossi, i. Barbara De Rossi, Clau-dio Amendola)
23.30	Glasbena oddaja: I concerti di Sotto le stelle
1	:::!			:!:!•	j
;i;i;	Si!	•i i			iiliiili	SIS	
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: L'anima e il volto (dram., ZDA 1946, r. Curtis Bernhardt, i. Bette Davis, Glenn Ford)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II grande flagel-lo (kom., VB 1954, r. Murile Box, i. Robert Newton, Glynis Johns)
11.00	Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La vendetta del-la Pantera Rosa (kom., ZDA 1978, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, Herbert Lom)
22.25	Film:	Saint Jack
(dram., ZDA 1979, r. Peter Bogdanovich, i. Ben Gazzara, Den-holm Elliott)
0.40 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.30 Il Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Maple Town,
20.15	Piccola bianca Sibert
20.30	TV film: V-Visitors
22.15	Nogomet
23.30	Dok.:Fisheye
24.15	Nanizanke: La strana coppia, 10.30 Signore e signori buonasera, 1.00 Čari professori, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevank: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Manhattan Baby (srh., It. 1982, r. Lucio Fulci, i. Christopher Connelly, Martha Taylor)
22.15	Nan.: Gioco di coppie
23.45	Nadaljevanka: Al ban-co della difesa 0.45 Film: Progetto Genesi (kom., ZDA 1982, r. Joseph Sargent, i. Step-hanie Zimbalist, Willi-am Atherton)
TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: La frec-cia nel fianco
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Bella Italia
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
'is««,,.
J-lIilii
"i!


skodelica kave po 500 lir
- rnmmmiimmm mmunim
I
K
>
P* ^
S ^.8
I3 «J O
M 5 “
S S. rt O
Hi M PU g >n ►r' - <2 hjQ g o 04 O 2 o
&h Oh & H
pi!i:!!i::jl!;:;;!!!!i!!;W!iiiiiiiiiii!iii!!iiiiiii!iiiifi!i!iiiii!i!ii^^
L______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
15.00	Dok.: L'epica tra i pupi siciliani
16.00	Aktualno: W la vita - Ob mednarodnem dnevu prehrane
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II tempo delle mele (kom., Fr. 1981, r. Claude Pinoteau, i. Claude Brasseur, Sophie Mar-ceau, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: II tempo delle mele (2. del), ob koncu komentar in pogovor s protagonisti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dok.: Bodočnost prirodopisa
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Risanka: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Orizzonti lontani (vestern, ZDA 1957, r. Gordon Douglas, i. Alan Ladd, Virginia Mayo)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del maresciallo
18.00	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo - La tua impronta del venerdi (vodi Enzo Tortora)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori Dltalia
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Nočni film: Le chiavi del Paradi-so (dram., ZDA 1944, r. John M. Stahl, i. G. Pečk, T. Mitchell)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Dokumentarec: Sopravvivenza
°ggi
14.30	Variete: Jeans 2 (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio)
16.05	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Special Savage
19.55	Šport: nogomet Under 21 - kvalifikacijska tekma za evropski pokal, Švica-Italija
20.45	Dnevnik nocoj
21.45	Film: Vedo nudo (kom., It. 1979, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi, Sylva Koscina, Enrico Maria Salerno)
23.40	Dnevnik - zadrge vesti
23.55	Deželne vesti
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarec: Svet na zaslonu
11.40	Aktualno: Mednarodna obzorja
12.20	Nadaljevanka: August Strindberg (pon. 6. dela)
16.00	Videostrani
16.15	TV mozaik. Tednik (pon.)
16.15	Dokumentarec: Svet na zaslonu
17.45	Mednarodna obzorja
17.35	Otroška oddaja: Vukov kotiček (7. del)
17.50	Nadaljevanka: Dr. Who: Maščevanje pločevincev (11. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v zdravstvu
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nad.: Sever in Jug (4. del)
20.55	Dok.: Zakon ljubezni (6. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Dobri in slabi za igre (dram., VB 1983, r. Jack Gold, i. Martin Stanbridge, Anton Leser, Laura Davenport)
23.45	Videostrani
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I promessi sposi (5. del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Glasbena oddaja: Glasbena noč ob poletnem enakonočju (Simfonični orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino vodi Zubin Mehta, 3. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Baletna oddaja: 11 diavolo nel villaggio (Pia in Pino Mlakar, 1. del)
22.45	Dokumentarec
lili
SSiljllliiliSIB
	
lil
	
CANALE 5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke: Caffelatte, The Littlest, 7.45 Pepe-ro
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La morte corre sul fiume (krim., ZDA 1955, r. Charles Laug-hton, i. Robert Mit-chum, Shelley Win-ters)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La ladra (dram., It.-Fr. 1955, r. Mario Bonnard, i. Fausto Tozzi, Lise Bourdin)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, George, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.20 Spencer
23.10 Film: Audrey Rose (fant., ZDA 1977, r. Robert Wise, i. Marsha Mason, John Beck)
1.20 Nanizanka: La legge di McLain
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.15 Wonder Woman, 10.00 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia
Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto 13.25 Variete: Smile 13.35 Nanizanka: M.A.S.H. 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00 Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: Il bacio della pantera (srh., ZDA 1982, r. Paul Schrader, i. Nastassia Kinski
22.45	Športna rubrika: A tut-to campo
23.45	Rubrika: Grand Prix 0.45 Nanizanke: La strana
coppia, 1.15 Signori e signore buonasera, 1.45 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Ris.: Ken il guerriero 14.00 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La compagna di banco (kom., It. 1977, r. Mariano Laurenti, i. L. Čarati, G. D'Angelo)
22.10	Nan.: Gioco di coppie,
22.40	Storie di donne
23.40	Film: Il mostro di Hen-derson (dram., ZDA 1980, i. Štephen Collins)
1.00	Nanizanka: Ispettore Maggie
TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: Bigfoot ra-gazzo selvaggio
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Film: Assisi undergro-und (r. Alexander Ra-mati, i. Ben Cross, James Mason)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: I cercatori d'oro
20.30	Športna rubrika
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
v,
Tedenski pregovor:
Ne bi bilo velikih, če ne bi bilo majhnih.
(angleški)
SPOMINSKI DATUMI:
□ Pred 15 leti: 10. 10. 1972 so bili v navalu nemških nacionalističnih tolp odstranjeni dvojezični napisi na Koroškem.
Franci Zwitter, osrednja osebnost povojne zgodovine koroških Slovencev.
□	11. 10. 1912 se je v Trstu rodil prevajalec in književnik Smiljan Samec.
□	11. 10. 1807 je umrl koroški slovničar Jurij Japelj.
□	15. 10. 1967 je v Murski Soboti umrl šolnik in prosvetni delavec Zvonimir Černeka, ki se je rodil 20. 5. 1899 v Boršt\i.
gledališča	:				■11	111	
LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
V	torek, 13. 10., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič .
V	sredo, 14. 10,, ob 19. uri: opera Zvedave ženske (Ernst Wolf-Ferrari), dir. Igor Švara.
V	četrtek, 15. 10., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Vladimir Koblar.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v četrtek, 15. 10., ob 21.30: Sklicujem zborovanje, večer z Jerco Mrzel (besedila Edvarda Kocbeka, Ervina Fritza, Andreja Brvarja in Toneta Pavčka, ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka).
V	OKROGLI DVORANI v petek, 16. 10., ob 20. in 22. uri: monodrama Šok (Mihajlo Radojčič), rež. Slobodan Milatovič, igra Mihajlo Radojčič.
Drama SNG Ljubljana
V	torek, 13. 10., ob 19.30: Antigona (Dominik Smole), rež. Meta Hočevar (ponovitvi 14. in 15. 10.).
Mala drama SNG Ljubljana
„ Nocoj, 10. 10., ob 20. uri: Dr. Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Župančič.
V	petek, 16. 10., ob 20. uri: Vrsta (Israel Horovitz), rež. Barbara Hieng.
MGL Ljubljana
V	soboto, 10. 10., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Go-Ijevšček), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitvi 14. in 15. 10.).
V	torek, 13. 10., ob 19.30: Še zmeraj ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng (ponovitvi 13. in 16. 10.).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 10. 10., ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 13. 10., ob 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	VELIKI DVORANI v petek, 16. 10., ob 17. uri: Pravljica o carju Saltanu (Aleksander Sergejevič Puškin), rež. Peter Dougan. Mladinsko gledališče
V	sredo, 14. 10., ob 19.30: Lepotica in zver (Ivo Svetina), rež. Dušan Jovanovič.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 10. 10., ob 16. uri: lutkovna predstava Tobija (Florjan Zdenek), rež. Tine Varl.
NOVA GORICA PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 14. 10., ob 20. uri: Rdeči Nosovi (Peter Barnes), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 15. 10.).
BENETKE Gledališče La Penice
V	nedeljo, 11. 10., ob 20. uri: opera Beatrice di Tenda (Vincenzo Bellini), dir. Gianfranco Mašini, rež. Francesca Zambello (ponovitev 14. 10.).
		:	
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE nocoj, 10. 10., ob 19.30: koncert Camerate vocalis, zbora Univerze iz Tiibingena, dir. Alexander Sumski (Johannes Brahms - Ljubezenski valčki).
V	MALI DVORANI v torek, 13. 10., ob 19.30: iz ciklusa Mladi mladim - koncert pianistke Lidije Stankovič, drugonagrajenke na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Zemonu (Beethoven, Skr-jabin, Chopin, Schumann).
NOVA GORICA Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 12. 10., ob 20.15: koncert praškega kvarteta Smetana - violinista Jiri Novak in Lubomir Kos-tecky, violist Milan Škampa, violončelist Antonin Kohout (Beethoven, Šmetana, Janaček).
VIDEM
Stolnica
V	petek, 16. 10., ob 21. uri: v okviru 12. jesenskega ciklusa orgelskih koncertov - nastopata organist Fabio Cadetto in instrumentalna skupina Vivaldi.
BENETKE Gledališče La Penice
Nocoj, 10. 10., ob 20. uri: klavirski koncert finalistov letošnje nagrade Venezia '87.
V	petek, 16. 10., ob 20. uri: koncert klavirskega dua Gorini-Bag-noli s Simfoničnim orkestrom gledališča La Penice, dir. Massimi-liano Valdes.
MESTRE Gledališče Toniolo
V	četrtek, 15. 10., ob 21. uri: koncert klavirskega dua Gorini-Bag-noli s Simfoničnim orkestrom gledališča La Penice, dir. Massimi-liano Valdes.
drugo pmeditvc
lili
II
	
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v sredo, 14. 10., ob 20. uri: Oslikana glasba -predstavitev glasbenih iskanj sodobnega ustvarjalca Lada Jakše, z diapozitivi in glasbeno spremljavo Lada Jakše.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 15. 10., ob 19.30: baletni večer -gostovanje Leningrajskega gledališča sodobnega baleta, umetniški vodja in koreograf Boris Eifman (T. Kogan - Legenda, A. Petrov -Mojster in Margareta, plesna fantazija na temo romana M. Bulga-kova).
V	VELIKI DVORANI v petek, 16. 10., ob 19.30: baletni večer -gostovanje Leningrajskega gledališča sodobnega baleta, umetniški vodja in koreograf Boris Eifman (V. Gavrilin - Podporočnik Roma-šov, G. Donizetti - Dvanajsta noč, plesna fantazija po komediji W. Shakespearja).
Trst
□	Glavna bolnišnica (Trg delLOspedale - tel. 040/7761): ob torkih in petkih 14-15, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30.
□	Katinarska bolnišnica (tel. 040/7761): vsak dan 18-19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30.
□	Otroška bolnišnica (Istrska ulica - tel. 040/7695): ostetrični oddelek - vsak dan 14-15 in 19.30-20; pediatrični oddelki - ob delavnikih 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-11.
□	Bolnišnica pri Sv. M. Magdaleni (Ul. Molino a Vento - tel. 040/393362): ob torkih in petkih 16-17, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30.
□	Bolnišnica za kronične bolnike (Ul. S. Cilino - tel. 040/567714): vsak dan ob katerikoli uri.
□	Psihiatrična univerzitetna klinika (Ul. S. Cilino - tel. 040/51344): vsak dan 10.30-11.30 in 18-20.
□	Sanatorij pod Obeliskom (Ul. Bonomea - tel. 040/7761): ob četrtkih, sobotah in nedeljah 15-17.
□	Zdravilišče v Nabrežini (tel. 040/201071): ob torkih, četrtkih in nedeljah 14.30-17.
Gorica
□	Splošna bolnišnica (Ul. Vittorio Veneto - tel. 0481/30011): ob ponedeljkih, sredah in petkih 19-20, ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih tudi 10-12.
□	Bolnišnica Fatebenefratelli (Ul. Fatebenefratelli - tel. 0481/3821); vsak dan 15.30-20.30, ob nedeljah in praznikih tudi 10-12.
Tržič
□	Splošna bolnišnica (Ul. Rossini - tel. 0481/482181): ob delavnikih 19-20, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi 15-16.
Krmin
□	Splošna bolnišnica (Drevored Venezia Giulia - tel. 0481/62111): ob delavnikih 13-14 in 19-20, ob sobotah in predpražnikih 13-14 in 18-20, ob nedeljah in praznikih 11-12 in 18-20.
Gradež
□	Splošna bolnišnica (Ul. Marchesini - tel. 0431/82561): vsak dan 12-13 in 19-20.
Čedad
□	Mestna bolnišnica (Ul. S. Chiara - tel. 0432/730791): ob delavnikih 12.30-13.30 in 19-19.30, ob sobotah 10.30-11.30 in 19-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30 in 15.30-16.30.
Ankaran
□	Ortopedska bolnišnica Valdoltra (Jadranska - tel. 066/51830): ob sredah in sobotah 14-16, ob nedeljah in praznikih 10-15.
Koper
□	Mestna bolnišnica (Santorijeva - tel. 066/25681); ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 15-16.
Izola
□	Bolnišnica (Polje - tel. 066/63121): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Sežana
□	Bolnica Ivana Regenta (Cankarjeva - tel. 067/73641): ob torkih in sobotah 15-16, ob četrtkih, nedeljah in praznikih 14-16.
Postojna
□	Bolnišnica (Vilharjeva - tel. 067/21020): za porodniški in ginekološki oddelek ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 14-15.
Šempeter
□	Splošna bolnišnica Franca Derganca (tel. 065/31811): ob sredah in petkih 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16, porodniški oddelek vsak dan 15-16.
Idrija
□	Psihiatrična bolnišnica (Devetega korpusa - tel. 065/71611): vsak dan 10-12 in 14-17.
Ljubljana
□	Univerzitetni klinični center (Zaloška - tel. 061/323641): ob torkih, četrtkih in sobotah .15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
□	Bolnica dr. Petra Držaja (Vodnikova - tel. 061/555233): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
dan.


:::::::::::::::::::::
.........1111
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom nare-du stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - violončelistka Simona Slokar in pianist Tullio Simonetti (Popper, Beethoven); 18.00 Humoristična nadaljevanka: Družina Boga-tajčič (1. od štirih delov, Janez Povše, rež. Boris Kobal, pon.); 18.45 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Pogovor s poslušalci; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba,- 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji, srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga;
19.35	Za najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni Val; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.30 Poročila in pregled tiska; 6.45 Cestne informacije; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža;
17.40	Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica;
19.00	Zaključek sporedov.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.15 Razglednica iz Umaga;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Eko kontakt (ekološka oddaja); nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
Zmenek na slepo v Tržiču
APPUNTAMENTO AL BUIO
(BLIND DATE)
Produkcija: Tony Adams za Tri-Star Pictores, ZDA 1987 □ Režija: Blake Edwards □ Scenarij: Dale Launer □ Fotografija: Harry Stradling □ Igrajo: Kim Basinger (Nadia Gates), Bruce Willis (Waiter Davis), John Larro-guette (David Bedford), Aliče Hirson (Muriel Bedford)
V	tržiškem Občinskem gledališču
Tržiško Občinsko gledališče stopa v novo filmsko sezono in predstavlja, kot zanimivo in nadvse humoristično poslastico, seksi komedijo Blind Date (Zmenek na slepo) Ble-ka Edvvardsa.
V	ZDA so sicer Edwardsov umotvor kaznovali z oznako PG-13, kar pomeni, da je bil prepovedan mladini pod 13 letom, to pa še ni prizadelo režiserja in obeh protagonistov, ki sta poosebljala dva pola »zmenka na slepo«. Resnici na ljubo je režiser Edwards spretno uporabil delo scenarista
Kim Basinger igra ponovno vlogo zapeljivke
Launerja, ki se je že izkazal v Walt Disneyevi produkciji Ruthless People, s katero smo se "krepko" zabavali v pretekli kinematografski sezoni.
S tako literarno osnovo ter s temeljnim doprinosom doslej plavolase Kim Basinger, ki razburja duhove tudi s temnimi lasmi, in priznane televizijske zvezde Brucea Willisa je Blake Edwards sestavil nadvse ljubko filmsko delo, ki v dobršni meri sloni na položajski komiki. Od ameriškega povojnega mojstra »slapstika« (posebne zvrsti položajske komike) bi si tudi sicer ne mogli pričakovati drugega.
Zgodba je vsekakor preprosta. Willis se ukvarja s finančnim svetom, nekega dne pa se znajde tako sam, da pristane na bratovo prigovarjanje in sprejme »zmenek na slepo« s sestrično bratove soproge. Ta predmet neznanega poželenja ima kajpak obline šarmantne Kim Basingerjeve, ki se cinično razpoloženemu VVillisu predstavi kot ljubko in inteligentno dekle. Žal imajo tudi še tako dišeče vrtnice svoje bodeče trne, prav tako Edwardsovi filmi pravljično moralo. Brat in soproga sta namreč ostro zabičala VVillisu, naj dama, ki jo spremlja na večerjo, za božjo voljo ne srkne niti požirka žgane ali tudi blažje alkoholne pijače. Ste kdaj sledili ukazom v pravljicah? Seveda ne, zato se plaha in nežna Nadia (Kim) že po prvi kupi penečega se vina prelevi v obsedenko, ki kar nori za moško polovico vsemirja. Pri rokah ima zaprepadenega VVillisa, dovolj blizu pa kroži tudi njen bivši ljubimec David, ki bi prav rad ponovno objel njemu dobro znano lepotico. Sicer tudi VVillis s kozarcem v roki ni od muh in zabave noče biti konec.
Morda niso vsi tržiški gledalci komično in razuzdano razpoloženi. Zato pa lahko mirno počakajo na že napovedane filme Good Morning Babilonia, Naj živi gospa! in Grif-fithovo remek delo Intolerance. če se jim zdi tudi to premalo zanimivo, jim ne preostane drugega, kot da se predajo filmom v originalni verziji, ki bodo na sporedu ob ponedeljkih. Same poslastice, trdijo izurjeni organizatorji, ki smo jim pripravljeni tudi "slepo" verjeti.
Zanimiva razstava v Tolmeču
Tekstilna obrt v Karniji od 14. do 18. stoletja
Karnijska Gorska skupnost se je po uspešni razstavi o zlatarstvu lotila še druge, izredno zanimive in sugestivne teme: krajevnega tekstilnega obrtništva in umetnosti.
Nova razstava v Palači Frisacco v Tolmeču (odprta vsak dan do prihodnjega januarja, od 9. do 12. ure in od
15.30	do 18.30) je namreč posvečena tekstilni umetnosti v času od 14. do 18. stoletja. Oblačila, vsakovrstno blago, orodja, slike, knjige in vrsta drugih dokumetov nas spremljajo v poti skozi čas, v odkrivanju te stare karnijske umetnosti, ki je dosegla višek v prvi polovici 18. stoletja po zaslugi Jacopa Linussia. Linussio je namreč ustanovil tako tekstilno podjetje, ki je bilo po številu uslužbencev (bilo jih je nad trideset tisoč v celotni Karniji in v Furlaniji) bržkone eno njvečjih v Evropi.
K ustanovitvi takega podjetja pa je gotovo pripomogla stara obrtniška tradicija, katere korenine so segale daleč nazaj, kot priča tudi stara vil-lotta, ki pravi takole: "Son di Carnia, son Carniella, sono figlia di tessitor, nel tirar la navicella, ho imparato a far ramor.“ Jacopo Valvason je v 16.
stoleju pisal, da so bili mojstri te stare obrtniške umetnosti predvsem sezonski izseljenci, ki so hodili v daljne kraje, kjer so izdelovali izredno redko laneno in volneno blago. Najstarejši razstavljeni predmeti so namreč prav kosi lanenega blaga, izdelanega sicer na enostaven način, a vendar z izredno originalnimi motivi in harmoničnimi barvami.
Žal pa je iz razstave razvidno, da Karnijci niso znali ceniti te umetnosti, saj so sami obrtniki, ki so s svojim delom obogateli, raje kupovali tuje blago in ga potem darovali cerkvam. Zaradi tega srečujemo na razstavi mnogo cerkvenih prtov in podobnih predmetov, ki so avstrijskega, holandskega in francoskega izvora. Ti nam sicer malo povedo o avtohtoni tekstilni obrti, pričajo pa o razširjenem pojavu karnijskega izseljeniš-tva. Prav pojav izseljeništva pa je privedel do spoznavanja tujih tehnik in metod pri obrtniškem izdelovanju blaga, katerih se je spretno poslužil Linussio, ki je s svojim enostavno izdelanim, a lepim blagom prodrl na španski, italijanski in avstrijski trg.
ROBERTO PUSIOL
Na sporedu deset koncertov
Občinska koncertna sezona z latinsko-ameriško glasbo
Ureditev vodnih tokov, sanacija bolnišnice, kako pomagati zasebnikom
Včeraj srečanje z Di Benedettom
Med najpomembnejše včerajšnje novosti v zvezi z odpravljanjem posledic torkove poplave sodi srečanje, ki so ga goriški upravitelji imeli z deželnim odbornikom za civilno zaščito Di Benedettom. Odbornik je pojasnil namene in stališče Dežele glede posegov za odpravljanje škode in da se prepreči ponovitev podobnih katastrof. Ločil je troje problematik.
Prva zadeva dokončno ureditev vodnih tokov na tem območju, predvsem potoka Korna. Problem bo treba rešiti sporazumno v okviru mešane italijansko-jugoslovanske komisije za upravljanje voda. Vsekakor bodo civilni zaščiti poverili nalogo, naj izdela študijo o možnih dokončnih rešitvah za Koren. Okvirno naj bi za tak poseg potrebovali 20 milijard lir, zaradi česar bo nujna pomoč države, preko ministrstva za civilno zaščito in morebiti zunanjega ministrstva (ker gre za mednarodno vprašanje) oz. ministrstva za javna dela. Svoje bo vsekakor prispevala tudi Dežela, če bo treba.
Glede bolnišnice je Di Benedetto ugotovil, da bo potrebna celovita rešitev, ne samo za odpravo škode, ampak za preureditev: kletnih prostorov ne bi smeli več uporabljati za dosedanje na-
mene. S tem v zvezi naj bi takoj razpoložljivo poldrugo milijardo namenili ureditvi toka Vrtojbice na italijanskem ozemlju. S tem posegom bi dokončno odpravili nevarnost novih poplav.
Tretje, najbolj boleče poglavje, zadeva škodo, ki so jo utrpeli privatniki. Deželne zakonodaje s tem v zvezi ne nameravamo spreminjati, je dejal Di Benedetto, ker bi sicer diskriminirali ljudi, ki so v podobnih okoliščinah bili oškodovani drugod po deželi. To pomeni, da bodo zasebniki dobili odškodnino le za škodo na poslopjih (in pritiklinah, kot so inštalacije), in še to le za del, ki presega dva milijona lir. Za prva dva milijona škode na poslopjih in za vso škodo na pohištvu in opremi ne bo odškodnin. Za gospodarske dejavnosti rešitev s kreditnimi olajšavami prav tako ne bo zadovoljiva.
Polemičen poseg je s tem v zvezi imel župan Scarano. Naj bo, da ljudje ne prejmejo odškodnine in da se vsa pozornost nameni preventivnim ukrepom za preprečevanje ponovnih poplav, je dejal. Vendar po njegovem mnenju ne bi smeli čakati na sporazumno reševanje z jugoslovanskimi
oblastmi (slednjim je očital, da že 25 let odlašajo rešitev teh problemov), pač pa je treba nekaj ukreniti takoj. Predlagal je izkop kanala od začetka italijanskega toka Korna naravnost v Sočo. Poseg, ki naj bi stal kakih 5 milijard, bi po njegovem mnenju odpravil možnost novih poplav.
O posledicah poplave je včeraj razpravljal tudi deželni odbor. Odbornik Di Benedetto je podal poročilo o dogodkih in ukrepih, o katerih je poročal tudi na goriškem sestanku. Odbornik za zdravstvo Manzon je dejal, da je samo v bolnišnici vsaj 5 milijard lir škode. Možne ukrepe bo poglobil skupaj s predsednikom Biasuttijem na posebnem sestanku v prihodnjih dneh.
V splošni bolnišnici v Gorici, se je tudi včeraj pospešeno nadaljevalo odpravljanje posledic za vzpostavitev kolikor toliko normalnega stanja. Včeraj popoldne so spet usposobili dvigala in nekaj drugih naprav. Iz Verone so včeraj prejeli tudi pošiljko sanitarnega materiala in zdravil. Prekinjena je še zmeraj dejavnost na kirurškem oddelku, v bolnišnico pa sprejemajo paciente le v najbolj nujnih primerih. Vse ostale paciente preusmerjajo v Krmin in Videm.
Svetovno znani Kvartet Borodin bo 8. novembra pričel spored občinske koncertne sezone Glasba in čas. Sezona bo letos obsegala deset koncertov, nekaj manj kot v prejšnjih letih, vendar s posebon pozornostjo na kvaliteto. Nadaljeval se bo poskus povezovanja posameznih glasbenih srečanj, saj spored ne bo le izbor heterogenih nastopov. Kot so že lani skušali predstaviti razvoj ruske glasbe od carskega obdobja dalje, tako bo letošnja glasbena nit segla na drugi konec sveta k odkrivanju latinsko-ameriške glasbene zakladnice.
Te informacije o novi sezoni so včeraj na tiskovni konferenci posredovali občinski odbornik za kulturo odv. Obizzi, umetniški vodja sezone dr. Gi-anni Gori in dr. Marisanta di Prampe-ro, predsednica združenja Musicisti Giuliani, ki skrbi za organizacijsko plat sporeda.
Medtem ko bo prvi koncert predstavljal - ob 100-letnici smrti skladatelja Aleksandra Borodina - nekak vezni člen z lansko sezono, bodo preostala srečanja ponudila vpogled na latinsko-ameriško malo znano glasbeno zakladnico. Po vrsti se bodo zvrstili kon-| certi sledečih solistov in skupin: Mar-
tha Noguera (klavir); Marc Jean Bernard (kitara); duo Teodora Campagna-ro (violončelo) - Giovanni Battista Rigon (klavir); ansambel dobitnik prve nagrade na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi; Margarita Castro-Al-berty (sopranistka, ob spremljavi klavirja in kitare); klavirski duo Cristina Frosini - Massimiliano Baggio; skupina Continuum Musicale na posebnem večeru sodobne glasbe Oliviera Mes-siaena; Sylvia Rhys-Thomas (sopranistka) in Vivien Pick (klavir); orkester Villa Lobos.
Večina koncertov bo torej predstavila skladbe latinsko-ameriških avtorjev kot so Radames Gnattali, Mozart Camargo Guarnieri, Alberto Ginaste-ra, Mauricio Kagel, predvsem pa brazilski mojster Heitor Villa Lobos, rojen pred natanko sto leti. Ob glasbi bodo skušali podati tudi nekaj utrni-kov o njenem "času" z recitacijami poezij in odlomkov iz latinsko-ameriške kulture.
Ob prvem koncertu, ki bo na sporedu v nedeljo, 8. novembra, dopoldne (vsi drugi bodo zvečer), bodo v avditoriju tudi odprli razstavo slik in grafik na glasbeno tematiko umetnice Maure Israel.
Odobren obračun konzorcija Cafo Izkazuje 194 milijonov primanjkljaja
Konec junija 4200 brezposelnih
Ob koncu junija je bilo v goriški pokrajini brez zaposlitve 4200 oseb. Približno ena tretjina je mladih, ki šele iščejo prvo zaposlitev. Odstotek aktivnega (in zaposlenega) prebivalstva znaša 39,7 od sto, medtem ko je deželno in državno poprečje 41 odstotkov. V terciarnih dejavnostih je bilo ob koncu junija zaposlenih 14.200 oseb, v industriji približno 16 tisoč.
To so podatki, ki jih je te dni, na sestanku odbora za obnovitev zakona o prosti coni, posredoval predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua.
V primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta in z junijem 1986, je položaj rahlo ugodnejši, zlasti kar zadeva število brezposelnih.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v KULTURNEM DOMU, Ul. Brass 20, telefon: 33288.
ABONENTI
IMAJO PRI PREDSTA VAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
Pri’vodovodnem konzorciju Cafo se je lansko poslovanje zaključilo s primanjkljajem 194 milijonov lir, ki ga bo ustanova krila deloma s tekočim proračunom, deloma pa s proračunom za leto 1988. O finančnem poslovanju in o zaključnem računu so razpravljali na zadnji seji glavne skupščine ustanove, ki ima sedež v Gradišču.
K takemu končnemu rezultatu so prispevale organizacijske težave, je bilo slišati med krajšo razpravo. Z veliko zamudo je bilo namreč opravljeno odčitavanje porabe vode za zadnje obdobje leta in z zamudo so bili izstavljeni računi. Dejanski inkaso je torej manjši od predvidenega.
Glavna skupščina je na zadnji seji, ki jo je vodil predsednik konzorcija, Ferruccio Colombi, ratificirala osem sklepov upravnega odbora ter sprejela nekaj sklepov v zvezi z načrtovanjem novih del na vodovodnem in plinskem omrežju.
Tako je bila studiu STA Hydraulica poverjena izdelava izvršilnega načrta za 900 milijonov lir - na plinskem omrežju. Predvidena dela se bodo izvedla na območju občin Koprivno, Zagraj in Mariano ter Šempeter. Na-
dalje so bila oddana dela za napeljavo plina v industrijski coni v Vilešu in Romansu (financiranje je zagotovil Goriški sklad). Potrjen je bil okvirni načrt za nakup dodatne opreme, vozil in strojev za preko sto milijonov lir.
Na začetku seje je bila podana informacija o pogovorih, ki so se pričeli z medobčinskim konzorcijem v Ron-kah glede možnosti reorganizacije vodovodnega omrežja na tem območju, s pristopom, oziroma prestopom nekaterih občin. Načeloma je vprašanje rešljivo, vendar bi ga bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru splošne preureditve vodovodne službe v pokrajini, o čemer je govor že precej let.
K vodovodnemu konzorciju v Ron-kah naj bi pristopili občini Šempeter in Poljan in morda tudi Doberdob. Zaenkrat seveda ni bila sprejeta še nobena odločitev.
Računi za vodo
Po novem letu bo izstavljanje računov za vodo in plin in seveda plačevanje istih, hitrejše. Tako napovedujejo pri Konzorciju CAFO. Celoten posto-
pek fakturiranja in vnovčenja bodo posodobili. Žal bo treba še nekaj potrpljenja, tako s strani uporabnikov, kakor s strani osebja, ki je poverjeno za inkaso. V prihodnjih dneh, točneje 15. in 16. t. m. od 8. do 12.30 bodo uslužbenci konzorcija pobirali vodarino na županstvu v Sovodnjah. Pri Konzorciju so, po precej neugodnih, izkušnjah zadnjič, sprejeli nekaj ukrepov, da bi postopek potekal hitreje, da ne bi bilo dolgih vrst in drugih nevšečnosti. Te dni bodo občani prejeli na dom račune. Ob tem velja opozoriti, da jih lahko plačajo tudi s poštno položnico, neposredno na sedežu Cafo v Gradišču, iztirjevalcu, ki bo 15. in 16. na županstvu. Lahko pa pooblastijo za plačilo tudi posojilnico, da Konzorciju neposredno nakaže denar. Istočasno s pooblastilom, morajo seveda v banki izročiti račun.
Tak način plačevanja naj bi veljal samo še tokrat, medtem ko naj bi po novem letu stvari zares stekle drugače, hitreje in brez nepotrebnega zapravljanja časa. Fakturiranje in plačevanje vode in plina (seveda v občinah, kjer že razpolagajo s plinskim omrežjem), bo urejeno približno tako, kakor plačevanje elektrike in telefona.
Slovenski oktet nocoj v Sovodnjah
Ambasador slovenske pesmi — Slovenski oktet — bo drevi ob 20. uri nastopil v občinski telovadnici v Sovodnjah s celovečernim koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter s pesmimi drugih narodov. Gostovanje je pripravilo Kulturno društvo Skala pod pokroviteljstvom Občine.
Slovenski oktet nastopa nocoj prvič v Sovodnjah, medtem ko je že nekajkrat pel v Gorici, Trstu in tudi drugod v zamejstvu. Jutri bo ansambel pel v Vipavskem Križu, na prireditvi ob 350-letnici kapucinskega samostana.
Slovesnost pod Blegošem: potrditev v vojni skovanega prijateljstva
V Rovtih pod Blegošem bo jutri dopoldne pomembna spominska slovesnost ob odkritju obnovljenega obeležja padlim borcem garibaldinske brigade "Gram-sci", Škofjeloškega odreda in borcem drugih enot, ki so padli v zadnji hudi nemški ofenzivi konec marca leta 1945.
Slovesnost sta pripravila Zveza borcev Škofja Loka in deželni odbor VZPI-ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino.
Slovesnosti se bo udeležilo nad dvesto nekdanjih borcev garibaldinskih enot iz Gorice, Trsta in Vidma. V sredo je bila na Občini v Sovodnjah tiskovna konferenca, kjer so predstavniki VZPI-ANPI obrazložili pomen skupne pobude za krepitev prijateljstva in sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi.
Udeleženci slovesnosti se bodo srečali ob 9.30 v Škofji Loki, osrednja slovesnost pa bo zatem v Rovtih pod Blegošem, kjer bo govoril komandant divizije Garibaldi-Natisone "Sasso". Pel bo zbor "A. Paglavec" iz Podgore.
Ob jutrišnji slovesnosti bodo odkrili tudi obeležje na skupnem grobu v blegoški bitki padlih borcev.
Slikarska razstava Guardijev odprta samo še danes in jutri
Razstava del beneških slikarjev Guardijev, na goriškem gradu, se zaključuje. Na ogled bo namreč še danes in jutri. Jutri neprekinjeno od 9.30 do 20. ure. Doslej si je umetnine ogledalo skoraj triinštirideset tisoč obiskovalcev, pošla je že tudi druga naklada kataloga. Dogodek je po pozornosti, ki jo.je vzbudil in po številu obiskovalcev najpomembnejši dogpdek leta ne samo v naši deželi, ampak tudi na območju sosednjega Veneta in Tridentinske.
Te dni so si razstavo ogledali priznani strokovnjaki in poznavalci slikarstva, med temi tudi prof. Rodolfo Zampetti. Razstavo si je ogledala delegacija upraviteljev Nove Gorice.	»
Jutri ob 11. uri bo na gradu zadnje od strokovnih srečanj s publiko. Župan Scarano in občinski odbornik Obizzi bosta podala obračun letošnje pobude, ki je nadvse ugoden, medtem ko bo dr. Succi, ki je razstavo postavil, govoril o odkritju in priznanju avtorstva dveh izpostavljenih slik.
Po dolgih letih dve obsodbi zaradi stečaja Albarella
S kvintalom kave čez mejo: oproščena
Proces zaradi stečaja tovarne keramike Albarella v Vilešu se je po 6-ur-nem zasedanju v sejni dvorani zaključil predsinočnjim pozno zvečer. Od petnajstih obtožencev sta bila v odsotnosti obsojena dva, 45-letna Giovanna Giarretta in 50-letni Giusto Bottacin, oba iz Padove. Prva je bila upraviteljica podjetja, drugi prokurator. Bottaci-na so obsodili na 4 leta zapora, Giarre-tovo na tri. Poleg tega 5 let ne bosta smela izvrševati javnih funkcij, deset let ne vodstvenih služb v podjetjih, medtem ko bo glede odškodnin upnikom odločalo civilno sodišče. Zaenkrat so sodniki določili v ta namen znesek sto milijonov lir.
Sodna zadeva v zvezi s stečajem se je vlekla že leta in leta. Do stečaja podjetja, ki je zaposlovalo šestdeset delavcev, je prišlo že leta 1976. Obsojenca so nato aretirali, skupaj z Alfredom Mazzuccatom, ki je bil sedaj opreoščen, novembra 1981. Obtoženi so bili, da so z dolgo vrsto nepravilnosti, prikrivanj in goljufij povzročili stečaj. Poleg njih je bilo na zatožni klopi še dvanajst upnikov, ki so na nedovoljen način izterjali del svojih kreditov s tem, da so odvažali blago iz podjetja, seveda na škodo drugih upnikov. Vsi ti soobtoženci (trije so medtem umrli) niso bili obsojeni, ker je medtem potekel rok.
Včeraj je bila na sodišču še vrsta drugih obravnav. Med temi je morda zanimiva razsodba, s katero so sodniki oprostili Nizozemca in Jugoslovanko, ki so ju pred štirmi leti zasačili na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu z 99 kilogrami kave. Han-drih Van Velvw in Rožica Jankovič sta se peljala iz Francije skozi Italijo v Jugoslavijo. S seboj sta imela 12 zavojev s skoraj kvintalom kave, ki sta jih bila kupila v Franciji. Finančni straž-
niki so ju takrat prijavili zaradi tihotapljenja in davčnega utajevanja.
Javni tožilec je za obtoženca, ki ju ni bilo na obravnavi, zahteval po dva meseca zapora in 200 tisoč lir globe. Drugačnega mnenja so bili sodniki, ki so ocenili, da v tem primeru ni bilo zagrešeno kaznivo dejanje. Obtoženca so popolnoma oprostili in odredili, naj se jima vrne svojčas zaplenjena kava. Vprašanje je, kaj bosta po štirih letih z njo in če ju bodo sploh izsledili, saj sta se že zdavnaj umaknila v tujino.
Obsojen zaradi pol grama heroina
Mladeniča iz Fossalona, ki je pred štirimi leti v Gradežu prodal dvema vrstnikoma dozo heroina, so včeraj obsodili skoraj na dve leti zapora, vendar so mu istočasno odpustili kazen. Obtoženec je 26-letni Moreno Lugnan. Leta 1983 je v Gradežu prodal dvema mladeničema iz Tržiča dobrega pol grama heroina. Pri tem so ga zasačili policijski agenti, ki so mlademu razpečevalcu prišli na sled po daljši preiskavi o širjenju mamil na Tr-žiškem.
Sodniki so pri odmerjanju kazni upoštevali zahteve tožilca in obsodili Lugna-na na leto in 10 mesecev zapora ter 400 tisoč lir globe, obenem pa mu priznali odpust.
prispevki
V počastitev spomina na drago ženo Marijo Cotič daruje mož Emil 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 790338.
Abonmaje za vseh deset koncertov bodo od torka dalje vpisovali v galeriji pri avditoriju. Cena je 65 tisoč lir (znižani 55 tisoč), medtem ko bo vstop na posamezne koncerte stal 12 (znižani 8) tisoč lir. Prvim 40 abonentom bodo poklonili ploščo klasične glasbe, med vsemi pa bodo izžrebali grafiko Maure Israel.
Okrogla miza v Novi Gorici
Etruščanski napisi tudi v Vinci?
Odkod etruščanski napisi v Vinči? Zagonetno vprašanje, o katerem bo tekla beseda v torek, 13. t. m., ob 19. uri in sicer v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi. Gorici. Prireditelj večera je Kulturni dom v Novi Gorici, govoril pa bo dr. Radivoj Pešič, sodelavec znanega milanskega instituta.
Dr. Pešič zagovarja namreč trditev, da so napisi, ki so jih odkrili na predmetih v znanem arheološkem najdišču v Vinči, podobni etruščanskim.
Razpravi bo nedvomno prisluhnilo precej poslušalcev.
Razstava slik madžarskega mojstra
Drevi ob 18. uri odprejo v palači Lantieri, v galeriji Spazio 2, razstavo madžarskega slikarskega mojstra Jožefa Viktoriana Pituka. Priletni slikar bo nalašč za to priložnost prišel iz Budimpešte. Razstava bo odprta do 24. oktobra, ob delavnikih od 16.30 do 19.30 ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Ronkah - dvojezična sekcija v Romjanu obvešča, da je ponovno odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure.
Praznik kostanja za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo, 18. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu. V primeru slabega vremena bo družabnost v nedeljo, 25. oktobra. Društvo tudi obvešča, da bo tradicionalno martinovanje 15. novembra v Ajdovščini.
ŠD Sovodnje obvešča, da se je pričela rekreacijska in predsmučarska telovadba. Vadbe so ob sredah in petkih ob 21. uri.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Giulia e Giulia«., Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30-22.00 »Gli intoccabili«. VITTORIA 17.30-22.00 »Who’s that girl«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Predator«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Vesoljski vampirji«, 22.00 »Šest Švedinj z bencinske črpalke«.
DESKLE 19.30 »II. žikina dinastija«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Elisabetta Marchi vdova Dugaro iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 9.30 Ladislav Gantar iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 11. uri Maria Medeot Ferrari iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 12.30 Lidia Tomadin Piciulin iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Posvetovanje o uvajanju računalnikov v izobraževalni sistem v Jugoslaviji
V	drugi polovici prejšnjega tedna je bilo v kongresnem središču "Iskra-Delte" v Novi Gorici zanimivo in aktualno posvetovanje o uporabi računalnikov in računalniških tehnologij v šolah in sploh v izobraževanju. Pripravil jo je Zavod za šolstvo Slovenije, v okviru Stalne konference zavodov za vzgojo in izobraževanje jugoslovanskih republik in pokrajin. Prebrali so 6 poročil, s svojimi prispevki pa je v razpravi sodelovalo nad 50 udeležencev. Skupaj se je posvetovanja udeležilo okoli 160 strokovnjakov, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi računalništva v šolah in v celotnem sistemu izobraževanja.
Ob poudarjanju stanja in vzdušja, ko praktično nihče več ne zanika potrebe po uvedbi računalnikov v proces vzgoje in izobraževanja, v okviru priprav na prihajajočo informacijsko družbo, so opozorili, da uporaba elektronske obdelave podatkov v šolah obsega pet evolucijskih faz, ki si slede ena drugi. Prvo fazo lahko imenujemo "igranje" in eksperimentiranje na računalniku. Opremo, ki jo je šola nabavila, lahko svobodno uporabljajo, pretežno ljubitelji med učitelji in 'učenci, v učnih programih pa pouk računalništva še ni obvezen. Pozneje učni program za uporabo računalnika omogoča, da računalnik učence sprašuje, sprejema in komentira odgovore, usmerja pri obvladovanju gradiva in posreduje znanje. Hitrost obravnave gradiva je prilagojena posamičnim sposobnostim dijakov, posebej stimulativne oblike uporabe računalnikov pri pouku pa omogočajo igro tekmovanja v znanju.
V	Sloveniji in Jugoslaviji poudarjajo, da delo z računalniki za mladino ne sme biti in ne bo več zgolj eno izmed predmetnih področij, ampak se mora uvrstiti med zahteve, kamor sodijo osnovna znanja pismenosti, matematike ter spoštovanje osnovnih vrednot življenja. Zdaj je pouk računalništva v osnovnih šolah, še fakultativen, torej neobvezen, v vseh srednjih šolah pa je že del učnih načrtov in programov. V prejšnjih letih so s tečaji, seminarji in na druge načine usposobili učitelje, da obvladajo predmet in torej lahko poučujejo računalništvo. V Sloveniji je vsak učitelj moral opraviti tečaj, ki je trajal 150 ur. Na podobne načine so usposobili tudi učitelje, ki računalništvo poučujejo na srednjih
šolah. V Sloveniji so na-primer prav v tem šolskem letu uvedli poučevanje računalništva tudi v tehnične in naravoslovne srednje šole in v tiste šole usmerjenega izobraževanja, kjer tega predmeta doslej še ni bilo.
V Sloveniji in v vsej Jugoslaviji kljub gospodarkim težavam in krizi, vlagajo milijarde dinarjev za nabavo računalnikov in opreme. V te nemene trošijo tudi velika devizna sredstva. Točnih podatkov o številu, zmogljivostih in vrstah računalnikov, ki jih imajo zasebniki, sploh ni, bolj zanesljivi pa so podatki o računalnikih in informacijskih sistemih v šolah. Samo delovna organizacija "Iskra-Delta", ki je konferenco v Novi Gorici tudi podprla in jo omogočila, je na primer v zadnjih nekaj letih okoli 300 razredov po vsej državi opremila z računalniki.
Računajo vsekako, da imajo v osnovnih šolah v Jugoslaviji okoli 5 tisoč računalnikov, od tega pa je le kakih tisoč osebnih računalnikov. Na vsako osnovno šolo pride 1.5 računalnika, na vsakih tisoč učencev pa prideta 2.5 računalnika.
Na posvetovanju v Novi Gorici so razčlenili razmere glede uvajanja računalnikov v vsaki republiki in pokrajini posebej. Pri tem Slovenija prednjači. V tej republiki se uporaba računalnikov in novih informacijskih tehnologij še nadalje hitro širi, toda po besedah Tomaža Škulja, vodje sektorja za izobraževalno tehnologijo pri Zavodu za šolstvo Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah še zmeraj primanjkuje nekaj tisoč računalnikov, v primerjavi z normativi za njihovo vlogo in uporabo, ki so bili sprejeti pred leti.
Marjan Drobež
Od danes do konca meseca
Atelje socialnega centra bo postal raj fantazije
Večnamenski socialni center v Ul. Baiamonti se bo od danes pa do konca meseca spremenil v kraljestvo fantazije. Vrsto pobud v zvezi z igro in igračami ter otroško domišljijo prirejajo z namenom, da bi nadaljevali s pozitivnimi izkušnjami, ki so jih letos imeli v okviru delovanja občinskega poletnega središča za otroke. Danes bodo odprli razstavo igrač, lutk in najrazličnejših predmetov, ki so tako ali drugače povezani s svetom fantazije, v prihodnjih tednih pa se bodo zvrstile še druge pobude pod skupnim imenovalcem fantazije in ustvarjalnosti.
Pri razstavi, ki jo odprejo danes v ateljeju socialnega centra, sodelujejo Pokrajinski muzeji, številni antikvarji, trgovine z igračami in računalniki. Pregled bo tako zajel preproste igrače iz časa naših dedov kot tudi najsodobnejše računalniške igre.
Srečanja s fantazijo se bodo nadaljevala v sredo, 14., in 21. t. m., ko bodo animatorke občinskega poletnega središča vodile preiskušnjo in praktično uporabo igrač, ki jih bodo v vseh teh dneh izdelovali v ateljeju socialnega centra. Nedelja, 18. t. m., bo posvečena filmu. Predvajali bodo štiri filme v zvezi s temo razstave: od pravljic in magije, do risank in elektronike. Naslednjo nedeljo bo v avditoriju v Ul. Roma predstava s Podreccovimi lutkami. Končno, v soboto, 31. oktobra, bodo otroci, ki so se udeležili poletnih centrov nastopili z glasbo, čarodejskimi točkami in drugimi fantastičnimi elementi.
Pobude se bodo odvijale pod pokroviteljstvom občinske, pokrajinske in deželne uprave, uradni sponzor je obrtniški konzorcij CAMM, organizacijo prireditev pa je prevzela zadruga MITT. V sodelovanju s šolskim skrbništvom in didaktičnimi ravnateljstvi bodo poskrbeli tudi za obiske učencev goriških osnovnih šol.
Marsikaj se je spremenilo v 37 letih
Po tolikem času se je Avgust Peršič prvič vrnil iz Argentine
V naše uredništvo je prišel skoraj naključno. Želel je objaviti mali oglas. »Veste, živim v Argentini. Po dolgih letih sem se vrnil na domačo Primorsko, tudi zato, da uredim nekaj zapuščinskih zadev. Zato bi v vašem'dnevniku rad objavil oglas, da prodajapi...«
Tako se je predstavil 66-letni Avgust Peršič, ki se je pred dobrim mesecem po dolgih 37 letih spet vrnil v kraje, kjer je preživljal mladost. Pove-^ dal nam je, da se je rodil v Štmihelu pri Šempasu, kasneje pa je živel v Šempetru. V Argentino se je odpravil marca 1950. leta na povabilo stricev, ki so se izselili že leta 1924.
»Tukaj ni bilo lahko, ko sem odpotoval, toda ne mislite si, da je bilo v Argentini kaj lažje. Res so bila povojna leta v naših krajih trda, težko je človek prišel do dela in kruha. Vendar tudi na drugi strani oceana življenje ni bilo lahko. Dosti je bilo garanja, velikokrat sem moral spremeniti poklic in se spoprijeti z vsakovrstnim delom, da sem se prebijal naprej.«
Kot za veliko večino naših ljudi, ki so se odpravili po svetu s trebuhom za kruhom, novo okolje bi bilo kak "el-
dorado", o katerem so morda mnogi sanjali, pač pa je zahtevalo nemalo trdega dela in potu. Tako je bilo tudi za Avgusta Peršiča.
»Da, spoprijel sem se s tem in onim delom, treba se je bilo pač prilagoditi. Še največ časa sem delal kot kamio-nist. S tovornjakom sem prevažal kemikalije. No, pred kakimi dvajsetimi leti sem s prihranki lahko odprl bencinsko črpalko in si nekoliko bolje uredil življenje.«
Črpalko ima Peršič v mestecu Cha-padmalal. Gre za turistični kraj, ki se je razvil iz nekdanjega indijanskega naselja (kot dokazuje ime). V tem kraju letujejo tudi argentinski državni poglavarji: »Gotovo sem jih videl že več kot dvajset, predvsem vojakov,« pravi s kančkom ironije glede na krčevite politične spremembe v Argentini naš sogovornik, nato pa nam zaupa, da je celo v daljnem sorodstvu z Evito Peron. »Nič takega, vendar neki bratranec v tretjem kolenu je poročil Evi-tino nečakinjo.«
Kljub tej pomembni, čeprav daljni sorodstveni zvezi, pa se tudi Peršič, tako kot drugi argentinski (in gotovo
ne samo argentinski) upokojenci pritožuje zaradi pokojnine. »Po tolikih letih dela prejemam mesečno borih 150 australov, kot so sedaj preimenovali argentinski denar. To znese kakih 50 dolarjev na mesec. Razumete zakaj se sedaj prvič vračam po tolikih letih? Če si ne bi pomagal še z delom, bi
moral pokojnine dveh let nameniti samo potovanju v Evropo.«
Zadnje besede je Avgust Peršič spregovoril ne kot tožbo, pač pa kot grenko ugotovitev, dejstvo in nič več. Življenje emigranta je pač trdo, ne dopušča tožb ali sentimentalizma. Tako je moralo miniti 37 let, preden se je lahko vrnil domov, da uredi družinske zadeve po smrti dveh bratov. V teh dveh mesecih si je spet ogledal domače kraje in poti, ki jih je kot borec kraške brigade prehodil med narodnoosvobodilno vojno.
»Veliko se je tu spremenilo odkar sem odšel. Moj prvi vtis je, da je veliko več hiš,, dosti novih cest so zgradili v teh letih. V Gorici pa me je presenetilo predvsem to, da zgleda mesto precej prazno. V centru vidim dosti zaprtih oken. Kaj to pomeni, da nihče ne živi več v teh hišah? In zakaj, potemtakem zidajo nove v predmestjih?« Umestno vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja v Gorici, tudi sami upravitelji. Vendar to malo zanima našega gosta. Še kak teden bo preživel med nami, potem pa se bo vrnil v svoj oddaljeni drugi dom.
V enem dnevu toliko dežja kot povprečno v dveh mesecih
Koren in Vrtojbica glavna, a ne edina krivca poplave
Čeprav je bilo najhuje na območjih Korna in Vrtojbice, nista ta dva potoka edina krivca za vso škodo, ki jo je v prejšnjih dneh povzročila povodenj na Goriškem. V enem samem dnevu je Padlo skoraj 320 milimetrov dežja (320 litrov vode na vsak kvadratni meter), kar v povprečju
odgovarja količini dežja, ki navadno pade v dveh mesecih (letna količina padavin pri nas ne dosega 2 tisoč milimetrov). Za primerjavo naj povemo, da je ob podobni poplavi pred štirimi leti padlo, v še krajšem časovnem razboju, 274 milimetrov vode.
Tolikšna količina padavin je torej povzročila škodo tudi tam, kjer ni bilo potokov, ki bi prestopili bregove. Na prvih dveh posnetkih vidimo posledice, ki sta jih povzročila Vrtojbica in Koren: voda pri bolnišnici še v sredo ni povsem odtekla; precej več je bilo ponoči vode pred At-
temsovo palačo. Na tretji sliki platneni šotor za prireditve na Gradu, ki se je podrl pod težo vode. Spodaj dve sliki iz okolice: usad na cesti pri Petovljah in poplavljeno nogometno igrišče v Zdraviščinah.
SP v kotalkanju: v Novi Zelandiji popolno slavje Tržačanov v kombinaciji
Zlato za Guerro, srebro za Kokorovca
AUCKLAND — Poletov kotalkar Samo Kokorovec se s svetovnega prvenstva v Aucklandu v Novi Zelandiji, na katerem je nastopil kot najmlajši udeleženec, vrača s srebrno kolajno v kombinaciji, uspeh tržaškega kotalkanja pa je popoln, saj je zlato kolajno dobil Samov večni tekmec Sandro Guerra, medtem ko je bron pripadel Avstralcu Irwingu.
Za podelitev kolajn v kombinaciji je bil odločilen včerajšnji prosti program. Prvo mesto je dobil Američan Smitss, ki je nepričakovano premagal trikratnega svetovnega prvaka Cohena, Guerra je bil četrti, Kokorovec pa deveti, kar pa mu je po petem mestu v obveznih likih prineslo srebrno kolajno, Guerra pa je bil boljši zaradi tretjega mesta v obveznih likih.
S svojim nastopom v prostem programu je bil Samo Kokorovec manj zadovoljen kot njegov trener Peter Brleč, ki mu je sledil na tem gostovanju na drugi polobli sveta in kot odgovor-
ni strokovnjaki pri italijanski kotal-	zelo negotov,	naredil je tudi	nekaj na-
karski zvezi. Kot nam je sicer prijazen,	pak, a si je v	drugi polovici	programa
a redkobeseden Poletov kotalkar po-	opomogel in	brezhibno končal svojo
vedal po telefonu, je bil na začetku	preizkušnjo.
Kokorovca smo tudi vprašali, kako letošnji nastop ocenjuje v luči bodočih udeležb na najvišji tekmovalni ravni, z dokaj samozavestnim glasom pa nam je odgovoril, da se bosta lahko tako on kot Guerra, okrepljena z novozelandskimi izkušnjami, že na naslednjem svetovnem prvenstvu enakovredno kosala z Američani, ki so v Novi Zelandiji pobrali levji delež lovorik.
Če upoštevamo, da je bila to prva Kokorovčeva preizkušnja na svetovni' ravni, lahko mirno zapišemo, da je spet dosegel izjemen uspeh, vendar je to verjetno le prvi korak k še bolj popolni izvenevropski afirmaciji.
Za SP v kotalkanju je V Novi Zelandiji vladalo res veliko zanimanje. Športna palača v Aucklandu je bila vselej pretesna, vsa tekmovanja pa je v neposrednem prenosu oddajala vsedržavna televizija.
Samo Kokorovec bo v Novi Zelandiji skupaj z ostalimi člani državne reprezentance ostal do 15. t. m. (ak)
Jutri v Barkovljah
Okrog 700 jadrnic za Jesenski pokal
TRST — Organizatorji letošnje izvedbe »Jesenskega pokala«, ki bo na sporedu jutri, si obetajo rekordno udeležbo: lani so namreč našteli kar 639 jadrnic, letos naj bi jih bilo okrog 700. Poleg res masovne udeležbe pa ne bo manjkalo niti preizkušenih. tekmovalcev (omenimo samo »Italstat« in Cina Riccija).
Pravila regate, ki jo prireja jadralno društvo Barcola-Grignano, predvidevajo istočasni start vseh jadrnic, in sicer med Barkovljami ter Mira-marskim gradom. Zatem se bodo jadrnice usmerile proti Miljam ter nazaj proti Križu za skupnih 15 milj poti.
Na koncu bodo proglasili absolutnega zmagovalca ter zmagovalca za vsako od enajstih kategorij, v katere so bile razdeljene jadrnice. Skoraj odveč je pripomniti, da se tudi na tej 19. »Barcolani«, najmnožičnejši preizkušnji v Sredozemskem morju sploh, ljubiteljem morja in jadrnic obeta res enkraten užitek.
Danes poskus rekorda v enourni vožnji
Zahteven, a donosen napor
t*
iA
MOSKVA — Drevi, s pričetkom ob 18.25 po našem času, bo 36-letni Frances-co Moser poskusil uresničiti triptih rekordov v kolesarski enourni vožnji. Po primatu na mehiški planoti (51,151 km v Ciudad Mexicu, 23. januarja 1984) in na morski višini (49,801 v Milanu, 3. oktobra 1986) bo tokrat, »načel« še dvoranski rekord, ki z razdaljo 49,672 km pripada Sovjetu Ekimovu. Za ta podvig si je izbral prav hitri moskovski olimpijski veledrom. Moser računa, da bo prevozil najmanj 50 km, kar pomeni, da bi moral za vsakega od 150 krogov 333,333 m dolge proge porabiti 24". Pri prenosu moči bo uporabil razmerje 48x13, premer kolesa meri 68,8 cm, kar odgovarja 7,97 m za vsak krog s pedali.
Moserja čaka torej izreden napor proti kronometru in mišični mlečni kislini, a bo za ta svoj podvig od sponsorjev zaslužil kar 250 milijonov lir.
Na sliki: Moser med treningom pred moskovsko katedralo sv. Vasilija ob splošni brezbrižnosti pešcev.
Boks: po zmagi proti Švedu Eklundu
Damiani evropski prvak
AOSTA — Italijanski boksar Francesco Damiani je novi evropski prvak v težki kategoriji. Njegov sinočnji dvoboj s Švedom Andersom Eklundom pa ni prišel do kraja, saj je Damiani zmagal s KO v šestem krogu, potem ko je bil od vsega začetka boljši in je že v prvi rundi spravil nasprotnika v precejšnje težave. Damiani je silovito nadaljeval tudi v naslednjih krogih, tako da o končnem zmagovalcu ni moglo biti dvoma.
Nogomet: danes pričetek mladinskega SP
SANTIAGO DE CHILE — S srečanjem med Čilom in Jugoslavijo se bo danes pričelo svetovno mladinsko nogometno prvenstvo, ki se bo zaključilo 25. t.m. v Santiagu. Italija in Čile igrata v skupini D skupaj s Togom in Avstralijo. V skupini A so ZRN, ZDA, Bolgarija in Saudska Arabija, v skupim B Brazilija, Nigerija, Italija in Kanada, v skupini C pa Škotska, Kolumbija, NDR in Bahrein. Italija bo svojo prvo tekmo odigrala 12. t.m. proti Kanadi.
Huda nesreča treh smučarjev v Čilu
SANTIAGO DE CHILE — Trije smučarji (Francoz Sis-tach, Britanec Mac Kinney in Kanadčan Merali) so se huje poškodovali, potem ko je helikopter, v katerem so se peljali, zaradi sunka vetra treščil na tla. Pri nesreči sta bila težko ranjena tudi oba pilota.
Košarka: v 1. jugoslovanski ligi
Smelt Olimpija - Borac
Košarkarji ljubljanskega moštva Smelt Olimpija bodo drevi že četrtič zapored igrali doma. Po gostovanjih Gibone, Partizana in Crvene zvezde, ki so ljubljanskemu novincu v ligi nepričakovano prinesla kar dve zmagi, bo tokrat v hali Tivoli nastopil mnogo manj renomirani čačanski Borac, še edino moštvo, ki v dosedanjih štirih kolih ni zmagalo. Smelt Olimpija je torej nesporni favorit, čeprav so lahko tovrstna srečanja dvorezna, še zlasti po seriji navdušujočih nastopov proti boljšim peterkam.
DANAŠNJI SPORED: Crvena zvezda Beograd - Bosna Sarajevo; MZT Skoplje - IMT Beograd; Budučnost Titograd - Zadar; Gibona Zagreb - Šibenka Šibenik; Partizan Beograd - Jugoplastika Split; Smelt Olimpija Ljubljana - Borac.
Potrjena izključitev Dal Praja (Triestina)
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je potrdila izključitev za dve koli za igralca Triestine Dal Praja. Prav toliko bo na tribunah sedel Elliot (Piša), po tri pa Bonetti (Verona) in Baroni (Lecce). O izključitvi (dve koli) Juniorja (Pescara) bodo razpravljali prihodnji teden.
Dirka tris: še kar solidne kvote
MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je tokrat 13 -16-8. Dobitnikov je bilo 346, prejeli pa bodo po 2.933.160 lir.
V ponedeljek start rallyja v San Remu
Obračun med piloti Lancie
Na 29. izvedbi rallyja v San Remu, ki se bo pričel v ponedeljek, bo na več kot 600 kilometrih hitrostnih preizkušenj in 2097 km skupne vožnje padla še druga odločitev - kdo bo osvojil naslov svetovnega prvaka med posamezniki. V ekipnem točkovanju si je namreč Lancia zmago zagotovila že po avgustovskem rallyju v Argentini.
Pred to predzadnjo preizkušnjo za SP so v boju za naslov prvaka le še vsi trije piloti Lancie. Finec Marku Alen, pilot z najdaljšim stažem pri Lancii, ima še edini možnost dvakrat voziti za točke. Če bo namreč obveljal interni dogovor v italijanski avtomobilski hiši, da sme vsak od pilotov nastopiti samo na sedmih od desetih preizkušenj za SP, bo dirka v San Remu zadnji nastop za tretjeuvrščenega Massi-ma Biasiona. Italijanski pilot mora torej nujno zmagati, sicer bodo vsa njegova upanja splavala po vodi. V naj-
boljšem položaju je torej Alen, ki bi lahko z vrha začasne lestvice spodrinil rojaka Kankkunena. Ta je za prihodnjo sezono že podpisal pogodbo s To-yoto, zato v italijanskem taboru ne uživa več takšne podpore, toda Alen velja za enega najbolj živčnih pilotov, ki mora svoje neuspehe vselej pripisovati nespretnosti v najbolj kritičnih trenutkih. V 96 nastopih je zmagal 16r krat, a naslova prvaka kljub 14-letne-mu stažu še ni osvojil.
Letošnje dirke v San Remu se ne bo udeležila vrsta hiš, ki jim nastop na SP ne nudi več nikake motivacije. Tako so se rallyju odpovedali Mazda, Audi in Volkswagen. Težava Lancii-nih pilotov pa je v tem, da značilnosti proge (lepo vreme, suh teren) ne ustrezajo njihovim avtomobilom na štirikolesni pogon. Zato bi utegnila presenetiti vozila znamk opel kadett, renault turbo ali ford sierra.
DANES
SOBOTA, 10. OKTOBRA
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
20.30	v tržaški športni palači: Jadran -Basket Spinea Supermercati Full
ODBOJKA
MOŠKI DEŽELNI POKAL
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Sloga; 20.30 v Gorici: 01ympia - Pall. ACLI Ronke
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Nuova Pall. Trieste; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar; 20.30 v tržiški športni palači: Villacher Bier - Sokol Indules
UNDER 18 MOŠKI 16.15 v Ronkah: Ronchi - 01ympia.
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Križu: Vesna - S. Vito; 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busa - Breg
ZAČETNIKI
14.30	v Krminu: Cormonese - Juventi-na Edilcasa.
Nogomet: že enajsti derbi med Krasom in Zarjo
1.	AMATERSKA LIGA Primorje - Pro Fiumicello
Pri Primorju bo gostoval novinec lige, saj je Pro Fiumicello, ki je več let igral v 1. AL, v sezoni 85/86 izpadel iz lige. V lanski sezoni je tako nastopal v 2. AL ter dobesedno gospodaril, saj je v 30 tekmah doživel en sam poraz, a zbral je kar 50 od 60 možnih točk. Zgleda tudi, da furlanska enajsterica ni tako občutila prestopa kot Primorje, ki je po treh tekmah še brez točk, medtem ko jih ima Fiumicello že štiri. Navijači Primorja seveda pričakujejo prvo zmago, kar pa ne bo lahko. Poleg tega trener Mikuš spet ne bo imel na razpolago vseh igralcev. Husu bo po izključitvi sicer ponovno nastopil, manjkal pa bo poškodovani vezni igralec Zurini.
2.	AMATERSKA LIGA
Kras - Zarja
To bo že enajsti derbi med ekipama, ki sta v dosedanjih 10 derbijih skupno dali 18 golov, od katerih jih je Zarja dosegla 11. Tudi glede zmag so Bazov-ci na boljšem, uspešni so bili štirikrat, prav tolikokrat sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu, a dvakrat je zmagal Kras. Značilnost teh derbijev je, da Kras v Repnu ni še premagal Zarje. Bazovci so si namreč od štirih kar tri uspehe priborili prav v Repnu, medtem ko je Kras obe zmagi izbojeval v Bazovici. Predvidevanja za ta derbi smo prepustili dvema nogometašema.
Darko Škabar (Kras): »Mislim, da bo derbi privlačen in bo gotovo privabil ob rob repenskega pravokotnika precej navijačev. Kot mi je tudi Zarja uspešno štartala in to je razvidno tudi na lestvici. Tokrat smo mi v rahli prednosti, saj igramo doma, čeprav bo v obrambi nekaj sprememb zaradi izključitve branilca Gnezde. Napovedati rezultat derbija je tvegano. Držal bi se gesla: zmaga naj močnejši.«
Adriano Borelli (Zarja): »Zaradi poškodbe, ki sem jo utrpel v zadnji tekmi, ta teden nisem redno treniral. Jutri pa bom vseeno ntf razpolago trenerju. Upam, da bo v tem derbiju tehnika prevladovala nad agonizmom in da ne bo nervozne igre, tako da bodo navijači lahko prišli na svoj račun. Kar se tiče postave Zarje, verjetno ne bo večjih sprememb in zato upam na točko. Priznati sicer moram, da je Kras solidna ekipa in to je dokazala že v lanskem prvenstvu.«
Čampi Elisi - Vesna
Križani igrajo proti ekipi, ki je presenetljivo sama na vrhu lestvice. Tržačani, ki jih vodi nekdanji trener Primorja Stulle, so letos nekoliko ojačili svoje vrste, vendar nihče ni pričakoval tako uspešnega starta. Za ta podvig pa ima precej zaslug prav bivši vezni igralec Vesne Verbich, ki je dal že dva gola. Poleg njega bi še omenili veterana Puglieseja (bivši član Primorja). Zato bodo morali igrati Križani jutri
zelo previdno, saj bi nasprotnik znal izkoristiti vsako napako.
3. AMATERSKA LIGA
Fossalon - Breg
Po neuspešnem startu gredo Brežani v Fossalon s trdnim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče, tudi upoštevajoč dejstvo, da je nasprotnik v prvem nastopu v Nabrežini doživel pekoč poraz 5:0.
Chiarbola - Gaja
Tudi gajevci računajo vsaj na točko, ker pri Chiarboli razen trenerja (Al-bertinija je zamenjal Del Bianco) ni prišlo do bistvenih novosti. Lani je sicer Chiarbola prekrižala račune marsikateri ekipi, letos pa je že v prvem nastopu zgubila.
Campanelle - Primorec
Tudi Primorec bo končno stopil na igrišče in ker starta med favoriti za končno zmago, navijači računajo na celotni izkupiček. Campanelle sicer uvrščajo med outsiderje tega prvenstva in zato ne preseneča njihova gladka zmaga proti La Lanterni. Prav v tej tekmi se je kot lani postavil v ospredje napadalec Bracco, ki je dosegel dva gola. Branilci Primorca pa morajo paziti tudi na izredno spretnega strelca Rovina. (B. Rupel)
Mladost - Euforia
Po nepričakovanem spodrsljaju proti S. Andreu bodo Doberdobci igrali doma in upati je, da se bodo na koncu
tudi veselili. Mladost bi morala zares brez prevelikih težav premagati postavo, ki je v uvodnem srečanju doma s 5:0 zgubila proti Fossalonu.
Sovodnje - Isonzo
Srečanje v Sovodnjah bo za igralce trenerja Berlosa dokaj zahtevno. Isonzo je namreč kljub uvodnemu porazu proti Marianu ena močnejših ekip tega prvenstva, a svoje pravo lice mora še pokazati. Vsako predvidevanje bi zato bilo prenagljeno, saj smo komaj v začetku prvenstva in težko je uvideti kakovost posameznih ekip. Za Sovodenjce pa je pomembno, da igrajo odločno, kot so to že storili v nedeljo.
Sagrado - Juventina
V srečanju s Pro Farro je Juventina, kljub porazu, pokazala, da razpolaga s homogeno ekipo na zadovoljivi kakovostni ravni. Zaradi številnih novih igralcev, ki so jih vključili v postavo, bo treba še nekoliko počakati, da se ekipa dodobra uigra. Vsekakor mora veljati, da nastopajo zbrani in si ne privoščijo spodrsljajev.
Danes se vzameta
MAGDA JEVNIKAR in
DAVOR ZUPANČIČ
Vse najboljše na njuni skupni poti jima želita
SPDT in OA SPDT
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Juventina Ass. Car-nica - Itala; 16.00 na Proseku: Primorje -Portuale.
CICIBANI
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Mossa; 15.00 v Špetru ob Soči: San Pier dlsonzo - Mladost; 15.30 v Dolini: Breg - Domio; 15.30 na Proseku: Primorje - Altura; 15.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Esperia
MLAJŠI CICIBANI
15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Esperia
JUTRI
NEDELJA, 11. OKTOBRA
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Pro Fiumicello
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Zarja; 15.00 pri Domju: Čampi Elisi Prisco - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorec; 15.00 v Fossalonu: Fossalon - Breg; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Euforia; 15.00 v Trstu: Chiarbola -Gaja; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 15.00 v Zagraju: Sagrado - Juventina
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: 01ympia - Vesna; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Primorje; 10.30 pri Domju: Domio - Breg
NAJMLAJŠI
16.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Monte-bello - Breg
ZAČETNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Breg
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Gradišču, Ul. S. Michele: Itala San Marco - Bor Radenska
Košarkarska B-2 liga: drevi ob 2030 v tržaški športni palači proti Spinei
Jadranovci za prvi par točk
Po dveh zaporednih neuspehih se Jadranovi košarkarji vračajo na domači parket z zvišano stopnjo motivacije. Po edinstvenem razpletu sobotnega srečanja v Novellari, ko so morali kar pet minut kljubovati nasprotniku v očitni številčni manjvrednosti in se odpovedati zmagi v takih okoliščinah.
Brumnovi fantje bodo drevi sprejeli v goste starega znanca, moštvo Pepper iz Spinee, ki je letos sodilo med boljše ekipe v tovrstni konkurenci. Letos so tudi košarkarji Spinee, po dveh kolih, še vedno brez zmage, kar pa sploh ne pomeni, da so naenkrat toliko oslabeli.
V Spinei so letos zamenjali kar šest desetin lanskega moštva, ki se je odlikovalo po izkušenosti, homogenosti in fizični moči pod košema. Letos so nekateri »senatorji« odšli, na njihovem mestu pa je vrsta mlajših posameznikov, ki so jih odborniki Pepperja pripeljali iz prvoligaških sredin. Iz videmskega Fantonija so tako najeli branilca Via, iz Benettona mladega krilnega igralca Sottano, člana moštva, ki je lani osvojilo naslov mladin-
skega državnega prvaka. Iz Verone (Citrosil) je prišel postavni visoki bek Bettelli, ob njem pa še Tommasini iz beneškega Lida. Pravi nosilci igre so kajpada še vedno trije »stari mušketirji« Zanon, Rigo in Lovadina, ki'jih tudi naše občinstvo prav dobro pozna.
Trener Spinee Zamarin verjetno še išče optimalni način za upravljanje tako heterogenega kolektiva, v katerem so v sožitju izkušenost in neizkušenost, talent in rutiniranost, afirmira-nost in želja po uspešni igri v tako ostrih razmerah, kot so drugoligaške.. Prav v tem pa gre verjetno iskati vzrok za neuspešen start drevišnjega Jadranovega nasprotnika, ki je drugače, na papirju, prav »v redu« postava. V preteklem kolu je Pepper izgubil tekmo prav v zadnji sekundi, ko se je nasprotnikom posrečilo doseči koš s sredine igrišča:
Jadran bo pred svojimi navijači spet nastopil z nepopolno postavo. Manjkala bosta Banello in Zobec, ki še nekaj časa sploh ne bosta nared za aktivno
igranje, tako da bodo »plavi«, pod silo razmer, stopili na igrišče v devetih. Seveda v upanju, da bosta sodnika tokrat primerneje dozirala in omejila svoje zvočne podvige.
Srečanje med Jadranom in moštvom
Pepper Spinea bo drevi, v tržaški športni palači, s pričetkom ob 20.30.
(Cancia)
Na sliki: Klavdij Starc (št. 4) in Sandi Rauber med prvim domačim srečanjem proti Castelfrancu.
Atletika: danes in jutri
AD Bor Infordata na DP v Modeni
Na državnem prvenstvu v atletiki za mlajše mladinke, ki bo danes in jutri v Modeni, bosta slovensko atletiko zastopali članici AD Bor Infordata Analiza Bavčar in Klavdija Kozlovič.
Obe sta si pravico do nastopa na prvenstvu priborili z normo v metu kopja. Za boljšo po rezultatu Analizo bo to priložnost, da z dobrim metom osvoji tudi dobro mesto in morebiti seže v cono medalj, Klavdiji pa bo to priložnost za nabiranje izkušenj za nastop naslednje leto. (I. P.)
Skirolke: Grmada in Ihan danes in jutri v Fonzasu
Danes in jutri bo v Fonzasu evropsko prvenstvo v štafeti in meddržavno tekmovanje v reber. ŠD Grmada bo nastopilo v štafeti z dvema skupinama. Vsako skupino sestavljajo trije atleti, Antonič pa bo tekmoval v državni reprezentanci. Prisoten bo tudi SK Ihan iz Ihana pri Domžalah, ki bo kot Grmada nastopal na obeh tekmovanjih. (E. lori)
Košarka: jutri v 1. kolu D lige v Gradišču
Ognjeni krst za borovce
Po tolikih letih pričakovanja so borovci le dočakali povratek v D ligo, ki starta danes, oz. jutri. Varovanci trenerja Vatovca bodo prvo kolo odigrali v gosteh, in sicer v Gradišču, kjer se bodo pomerili z moštvom Itala Soteco, pravim veteranom četrtoligaških spopadov. Borovi člani začenjajo sezono na višjem tekmovalnem rangu s spremenjeno postavo in z več kot minimalnimi ambicijami, saj si prizadevajo doseči solidno uvrstitev nekje na sredini lestvice in ne gole borbe za obstanek.
Tudi v D ligi, ki uvršča večinoma deželna moštva, bo konkurenca neizprosna. V tem trenutku tudi nimamo podrobnejših informacij o jakosti posameznih udeležencev, saj se tudi v tovrstni kategoriji vsako leto na novo spreminjajo postave, preliv posameznikov iz društva v društvo je precejšnji, tako kot raznolikost posameznikov, ki zajema mlade in perspektivne, starejše in izkušenejše košarkarje ter bivše zvezdnike.
Peter Žerjal
Pri Boru so se potrudili, da so sestavili homogeno ekipo, ki uvršča solidne posameznike na vsakem igralnem mestu. Edinole pod košema bodo, po našem mnenju, Vatovčevi varovanci nekoliko bolj ranljivi. Pri tem pa je
vredno upoštevati, da tudi ostali klubi verjetno ne razpolagajo z ekstremno visokimi in težkimi centri.
Svoj krstni uradni nastop v Borovem dresu bo jutri opravil tudi Peter Žerjal, ki se v matični klub vrača po sedemletnem obdobjg uspešnega igranja pri Jadranu. Ob Žerjalu bodo svoj delež prispevali tudi novi prišleki Pe-retti, Kojanec in Terčon, vsi ostali pa bodo skušali potrditi svoje kvalitete iz drugega dela lanskega prvenstva.
Košarkarji Radenske bodo krenili na pot brez centra Stefana Semna, ki je utrpel zlom roke in bo še nekaj časa prisilno miroval, medtem ko so vsi ostali zdravi in željni igre. V svojih dosedanjih predprvenstvenih nastopih so borovci igrali spremenljivo, kar kaže, da verjetno še niso stabilizirali lastne forme.'V tem trenutku bi torej bila vsaka napoved odveč, lahko.pa upamo, da bodo Vatovčevi fantje prikazali zrelo, atraktivno in uspešno Košarko. Srečanje med Italo Soteco in Borom Radensko bo jutri v Gradišču s pričetkom ob 11. uri. (Cancia)
Mladi slogaši tretji
Kje pa je žoga...
Danes deželni odbojkarski pokal
Več naših ekip
Danes se bodo začela tekmovanja za moški in ženski deželni odbojkarski pokal, namenjena ekipam, ki bodo v letošnji sezoni nastopale v C-2 in D-ligi. Izločilne tekme bodo na sporedu tri sobote zaporedoma, torej do začetka prvenstev, tekmovanje pa se bo nadaljevalo spomladi po korfcu uradnih prvenstev. Tekmovanje je, zlasti v prvem delu, dokaj dobrodošlo, saj imajo trenerji ekip tako priložnost, da pred samim prvenstvom preizkušajo formo svojih ekip in različne igralne sisteme, tako da je pravzaprav rezultat skorajda postranskega pomena. V ženski konkurenci je prijavljenih 17 ekip, ki so jih razdelili v pet izločilnih skupin, od naših šesterk so Sloga Koimpex, Breg Agrar in Kontovel Electronic Shop v izločilni skupini A, Sokol Indules pa v skupini B. V moški konkurenci, kjer je 15 ekip porazdeljenih v štiri skupine, sta Bor in Sloga v skupini A, goriška 01ympia pa v skupini B.
URNIK 1. KOLA
Ženske. SKUPINA A: ob 18.00 (telovadnica na Opčinah): Sloga Koimpex - Nuova Pallavolo Trst; ob 20.30 (telovadnica na Proseku): Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar. SKUPINA B: ob 20.30 (v Tržiču): Villacher Bier - Sokol Indules; ob 18.30 (v Pierisu): Pieris - Mossa.
Moški. SKUPINA A: ob 19.00 (»1. maj«): Bor - Sloga, ob 20.00 (v Turjaku): Libertas Turriaco - Pallavolo Trieste. SKUPINA B: ob 20.30 (v Gorici): 01ympia - ACLI Ronke; ob 20.00 (v Ločniku): Arredo 1 Lucinico - Futura Torriana.
(INKA)
Namizni tenis: Grand Prix v Savom'
Tudi predstavnice Krasa Globtrade
Včeraj zvečer so odpotovale v Savono štiri namiznoteniške igralke Kras Globtrade: Branka Batinič, Damjana Sedmak, Tanja Ukmar in Alenka Obad.
Ligursko mesto bo prizorišče dvodnevnega državnega tekmovanja za nagrado Grand Prix. Po prvi preizkušnji se-petembra v Veroni bo to druga od vseh petih tekmovanj. Seštevek vseh rezultatov bo za končno uvrstitev. Posebnost Grand Prixja je v tem, da na njem lahko nastopajo tudi tujci.
Danes dopoldne bo prva stopila za zeleno mizo Obadova. Nastopila bo v tretji kategoriji in se bo skušala prebiti v kategorijo višje. V popoldanskih urah pa bosta nastopili še drugokategornici Sedmakova in Ukmarjeva, ki sta si zadali isti cilj.
V nadaljevanju tekmovanja bodo jutri dopoldne na sporedu ženske dvojice, med katerimi bosta nastopila Krasova para Batinič - Sedmak ter Ukmar - Obad. Branka Batinič bo igrala popoldne v prvi kategoriji, kjer bo skušala ponoviti odličen uspeh iz Verone. (J.J.)
obvestila	- obvestila
Rokomet: v prijateljski tekmi
Krašovci zadovoljili
KRAS - PARTIZAN SEŽANA 23:31
KRAS: Klinc, Sosič, A. Milič 3, Pre-donzani, Pegan, Volk, M. Grilanc 2, M. Milič, Kozlovič 3, Raseni 6, Šmid, Gruden 4, Doljak, Sardoč 4, S. Grilanc 1.
Kljub porazu smo lahko zadovoljni z igro, ki jo je Kras prikazal proti fizično močnejšemu nasprotniku. Naši fantje so ugodno presenetili zlasti z agresivnostjo in požrtvovalnostjo v obrambi, medtem ko je napad nekoliko šepal. Manjkala je namreč vsa potrebna zbranost pri izvajanju napadalnih šablon in preciznost pri streljanju na nasprotnikova vrata. Šele ko bodo z rednim treningom naši rokometaši odpravili te pomanjkljivosti, bo lahko trener Lazar računal na zares konkurenčno ekipo. (Pjotr)
ZSŠDI
obvešča, da je še nekaj prostih mest za
plavalni tečaj
v LIPICI
Informacije in vpisovanje od 9- do 13. ure na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304.
GIMNASTIČNI ODSEK
ŠZ BOR
sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
SK DEVIN
priredi 8-urne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z začetkom 20. t. m. vsak torek od 16. do 20. ure. Informacije in vpisovanje do 15. t. m. na tel. št. 200236 in 910327 ter pri odbornikih društva.
ŠD BREG -
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča vse fante (letniki 1977/79), ki bi radi gojili minibasket, da so treningi ob ponedeljkih ob 17.30 v šolski telovadnici pri Domju in ob petkih ob 16.30 v dolinski občinski telovadnici.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse planince in interesente, da se udeležijo ALPINISTIČNEGA TEČAJA, ki ga prireja odsek. Vpisovanje pri Davorju Zupančiču (trgovina Papi šport, tel. 227277) vsak dan ali pa na spoznavnem sestanku, ki bo v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (UL Carducci 8 - 2. nad.). Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za starše in otroke v ponedeljek ob 16.15, za učence vrtcev istega dne ob 17.15,
enako pa tudi v četrtek ob 16.00 oz. ob 17.00 v Borovem športnem centru.
PLANINSKA ODSEKA
SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita svoje člane in planince na izlet, ki bo jutri, 11. oktobra, v okolico Snežnika. Izlet bo vodil Bistričan Hinko Poročnik. Hoje bo približno 4 ure. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Bazovici ob 7. uri.
TRŽAŠKO ŠAHOVSKO DRUŠTVO vabi vse šahiste na polbrzopotezni turnir (vsak igralec ima namreč 10 minut časa za razmišljanje za eno partijo), ki bo danes, 10. oktobra, v gostilni Grilanc v Saležu. Turnir bo ob 15. uri, vpisovanje pa je do pol ure pred začetkom na kraju turnirja samega ali pa na sedežu Tržaškega šahovskega društva - Societa Scac-chistica Triestina (UL Tarabocchia 3, tel. 764433). Najboljši bodo prejeli pokale. Vabljeni!
ŠK KRAS -
ROKOMETNI ODSEK priredi v ponedeljek, 12. t. m., ob
17.30	v športno-kulturnem centru prvi trening in sestanek za letnike 1973, 74, 75, 76.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠK KRAS
organizira namiznoteniško šolo za otroke letnikov 1977, 78, 79. Vpisovanje in prvi trening bosta v četrtek, 15. t. m., ob 16.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
TRGOVINA ČEVLJEV
moro
Ul. Vasari 8 - TRST
sporoča vsem cenjenim strankam otvoritev novih poslovnih prostorov
danes, 10. oktobra, ob 18. uri
vabljeni prijatelji in znanci ČEVLJI - TORBICE - USNJENI IZDELKI
CENTER ZA NEMŠKI JEZIK
TRST - Ul. Valdirivo 30 - Tel.: 68431
VPISOVANJE V TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1987/88
za odrasle do višje stopnje □ za otroke osnovnih šol □ za dijake srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno poslovanje in prevajanje.
Urnik vpisovanja vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul.-Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
H
založnikov FIEG
10. oktobra 1987
Pogumen nastop kanadskega škofa na vatikanski sinodi
»Argumenti katoliške Cerkve proti ženski neprepričljivi«
VATIKAN — »Argumenti, s katerimi je Cerkev doslej preprečevala ženskam pristop k mašniškemu posvečenju, so vse prej kot prepričljivi.« Kanadski škof Jean Guy Hamelin ni imel torej dlak na jeziku, ko je včeraj na škofovski sinodi v papeževi navzočnosti branil žensko pravico po uveljavitvi v bogoslužju. Msgr. Hamelin ni sicer zahteval, da se odpre ženski kar naravnost pot k maševanju, je pa pozval, naj se odpravijo predpisi, ki ji prepovedujejo vsakršen dostop do oltarja; dovolili naj bi jimjvsaj, da postanejo akoliti in lektorji. Govornik je dodal: »Čemu ne bi ženski odprli vrat do diakonata, saj je bila skozi stoletja pravi steber, ko je šlo za premagovanje revščine.«
S Hamelinom se strinja še marsikateri sinodalni oče, nihče pa še ni tako jasno nastopil kot oh. Seveda je bilo slišati včeraj tudi nasprotne glasove. Ameriški duhovnik Thomas Forrest, ki je na sinodi glasnik gibanja karizmati-kov, je dejal na primer: »Cerkvi ne delajo preglavic toliko ženske kolikor pa moški, saj so one vernejše od njih, ki v vedno večjem številu odstopajo od zakramentov. Zenska je
sicer res močno vplivala na cerkveno življenje, posebno še na pietetnem in liturgičnem področju, toda s Kristusom je dalo krščanstvo svetu model avtentične virilnosti; Kristus je imel v sebi toliko poguma in ljubezni, da se je pustil križati, pozval je moške, naj mu sledijo in v njihovi družbi se je dobro počutil. Ženskam moramo dati v Cerkvi prostor, ki jim pritiče, hkrati pa moramo biti gotovi, da bo Cerkev še naprej odigravala vlogo služenja in reševanja ljudi.«
Očetje so govorili med drugim še o nesoglasjih med tradicionalnimi cerkvenimi ustanovami in spontanimi gibanji »neklerikalnih vernikov« (laikov.) ter o varstvu okolja, ki mu bo posvetil Vatikan v naslednjih dneh mednarodno študijsko zasedanje ob udeležbi ekologov in znanstvenikov z vseh strani sveta. Profesor G. B. Marini Bettolo z rimske univerze je poudaril, da morajo zavzeti ljudje drugačen odnos do narave in njenih bogastev tako v razvitih kot v nerazvitih državah: amazonski svet je na primer v hudi nevarnosti in z njo celoviti sistem za uravnavanje klime na vseh celinah, (dg)
Postrv velikanka
Imaš več kot 65 let? Nič več invalidnine!
RIM — Vsedržavni zavod za socialno skrbstvo INPS je sklenil začasno ustaviti izplačila pokojnin civilnim invalidom, ki so dopolnili 65. leto. Sklep so sprejeli na včerajšnji seji upravnega sveta, zadeva pa nič manj kot kakih 200.000 oseb, ki so jim pristojne oblasti priznale invalidski status. Čemu vse to?
V novembru lanskega leta je sodstvo razglasilo, da je priznanje civilnega invalidskega statusa ljudem iznad 65. leta starosti nezakonito. Nedavno je vzel v pretres zadevo še
državni svet in tudi njegovi člani so bili enakega mnenja oziroma so menili, da ne gre izplačati omenjenim subjektom socialne pokojnine.
Zavod INPS pričakuje sedaj, da se o problemu izreče ministrski svet in ga reši s primernim zakonskim ukrepom. Dotlej pa, kot rečeno, ne bo izplačeval invalidnine in je že ustavil obravnavanje zadevnih prošenj. Gre za izjemno hud udarec invalidom, ki se vprašujejo: »Mar po 65. letu nisem več invalid?!«
Italijan pri Agrokomercu...
BEOGRAD — Beograjski dnevnik Politika je včeraj objavil nove podrobnosti o polomu podjetja Agrokomerc iz Velike Kladuše. V aferi prihajajo na dan, kot piše Politika, tudi stiki s tujimi tvrdkami. Tako je italijansko podjetje Termomeccanica iz La Spezie prodalo nekaj kompresorjev po obilno »popravljenih« cenah, razliko (451.600 namesto 294.500 dolarjev) pa je podjetje nakazalo na račun Malika Bata Pozderca, sina Hakije in nečaka Hamdije Pozderca, bivšega člana predsedstva Jugoslavije. Kot znano, sta bodisi Hakija kot tudi Hamdija Pozderac vpletena v škandal Agrokomerca in sta morala zapustiti svoje politične položaje.
Malik Bato Pozderac, eden izmed številnih direktorje-vagrokomercialnega podjetja iz Velike Kladuše, je bil tudi član bosanskohercegovske partije. Sedaj pa je Malik Bato Pozderac v priporu in čaka na rezultate preiskave, izključili pa so ga iz Zveze komunistov.
Politika tudi piše, da so spravili za rešetke neidentificiranega italijanskega državljana Luigija, zastopnika Termo-meccanice, ki je omogočil prepovedane posle mladega Pozderca.
Sporni ministrov predlog o šestnajstletnih voznikih
STRESA — Med včerajšnjim zasedanjem 43. konference o prometu je udarilo kot strela z jasnega. Minister za javna dela Emilio de Rose je izjavil, da pripravlja zakonski osnutek za izdajo avtomobilskega vozniškega dovoljenja že pri šestnajstih letih.
V Stresi so se te dni ukvarjali s statistikami o številu žrtev, ki jih vsako leto terja asfaltni trak, obenem pa so razpravljali o perečem vprašanju parkirišč. Oba primera se očitno težko spajata z ministrovim gledanjem o izdaji vozniškega dovoljenja, saj bi večje število voznikov pomenilo povečanje nesreč ter seveda gneče na cestah in v mestnih središčih.
Poleg tega pa ne smemo tudi zanemariti dejstva, da je šestnajstletnih lahko tudi potencialno nevaren, pa ne izključno zaradi tega, ker ne bi bil sposoben primerno upravljati vozila. Po ministrovem predlogu je v dvorani kajpak završalo in dobršen del prisotnih izvedencev je prosilo za besedo, da bi De Roseju obrazložilo potencialne nevarnosti nepolnoletnega voznika.
Zaprisegla je nova vlada republike Fidži Bivši premier išče pomoč Velike Britanije
SUVA — Polkovnik Sitiveni Rabu-ka, vodja zadnjega državnega udara na Fidžiju, je na prvem sestanku pred dvema dnevoma sestavljene vlade izvedel prve spremembe. Edinega predstavnika večinske indijske skupnosti, ki je sedel na vladni klopi, bil pa je odgovoren za manj pomemben resor, je zamenjal in na njegovo mesto je postavil zastopnika manjšinske avtohtone skupnosti melanezijsko-polinezij-ske rase. Nova vlada je tako etnično čista in odgovarja zahtevam izredno močnega 40-članskega »parlamenta« plemenskih poglavarjev, ki je vselej nasprotoval uveljavljanju indijskih priseljencev.
V republiki Fidži bodo splošne volitve najkasneje čez leto dni, to je med včerajšnjo zaprisego nove 20-članske vlade izjavil Sitiveni Rabuka, ki je prepričan, da bodo volitve podprle vse skupnosti, ki živijo na arhipelagu.
Ratu Kamisese Mara, prvi minister Fidžija od samostojnosti otočja leta 1970 do lanskoletnega volilnega poraza, se je včeraj v Londonu sestal s tajnikom angleške kraljice VVilliamom Haseltinom. Bivši premier Fidžija, ki je osebni prijatelj polkovnika Rabuke in generalnega guvernerja arhipelaga Penaie Ganilaua, je prinesel predloge, ki bi omogočili premostitev ustavne krize na Fidžiju. Ob koncu pogovorov niso. dali nobenega uradnega sporočila, zato je zelo verjetno, da so si pogledi obeh strani še vedno zelo različni. Mara osebno pozna tudi angleško kraljico, njegovi prošnji po sestanku s kraljico Elizabeto pa niso ugodili.
Neposredna prodaja od proiivajalca do potrošnika sveže in zmrinjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE