------414    -----
Naši dopisi.
Iz Gorice 14. dec. — Včeraj in predvčerajnim je bila pri tukajšnji okrožni sodniji koneČna obravnava s porotniki v zadevi „Isonzo"-„Eco"-vi. Kakor gena že večkrat ,,Novicam" poročal, tožil je vrednik „Isonzo"'V, gosp. Henrik Jurettig (beri Juretič), „Ecco del Litorale" zarad razžaljenja časti. Vse mesto je težko pričakovalo javne sodnijske razprave napovedane za 12. dan t. m. — Da pošte ne zamudim , naj odložim za danes nje posnetek , ter povem samo konec pravde. „Fra Galdino" je obsojen! Porotniki so vsem 7 vprašanjem odgovorili z „da". To je občinstvo obeh strank in menda sodnike same osupnilo. Vsled tega verdikta se je moralo imeti „Eco"-vo za-dolženje za p regres ek (namesti za prestopek, česar
se je pred k večemu pričakovalo). Zarad zmanjševalnih okoliščin so prisodili sodniki g. Del Golu 100 gold. globe; 100 gold. pa mora plačati tožnikovemu advokatu, in potem še stroške za pravdo.          (Dal. prih.
Iz Notranjskega 8. dec. — Ne samo Pivka, temuč ves naš Bistriški okraj je zadela velika zguba. Preselil se je namreč iz Zagorja v Mirno Peč na Dolenjskem vrli narodnjak in možak v pravem pomenu besede pre-Častiti gosp. župnik Anton Mlakar. Celih 30 let je v Zagorju pastiroval; koliko je v tem času storil, koliko se trudil za prid dušni in telesni ne le Zagorcev in Pivčanov, temuČ cele okolice, znano je daleč okrog. Zatoraj smo obžalovali nemile okoliščine, katere so ga silile , nas zapustiti, ter smo ga s težkim srcem odpotovati videli. Želimo sedaj Dolenjcem, da bi možaka saj toliko časa med seboj imeli, kolikor smo ga mi videli delati v blagor Notranjcem. V slov6 mu zakličemo:
Kjer zemlja čuda nam odpira,
In burja po kamnitih gorah brije,
Skrivnostna, kjer nam Pivka izvira, Ter se po travnikih zelenih vije:
Tu dolgo Vi ste stanovali,
In zdaj ,  ko se od nas ste preselili,
V gorice vinske se podali:
V spominu v srcu ste nam še ostali.
Bog Vam dobrote vse poplatiJ
Zakličemo iz srca Vam udani: Let dolgo vrsto še med brati
Dolenjskimi Vas naj Gospod ohrani!
Zdaj pa se par besedi o drugi zadevi. Pozdravil smo z radostjo „Slovenca", nas pošteni novi časnik. V naše kraje bodi še precejšnjo Število iztisov. Želeti jo le in živo rojakom priporočamo , da, ko so se naročili na ,,Slovenca", naj bi naročevanja in podpiranja ,,Novic" in ,,Danice4' nikakor ne opustili. „Unum oportet facere, alterum non oinnjittere". Ako bi po ,,Slovencu" naša stara časnika škodo trpela , ne bi si bili z izhajanjem „Slovenca" nič na boljšem. Kdor se naroči na »Slovenca", naj zarad tega ,,Novic" in ,,Danice" ne opustf. „Slovenec" je političen časnik in zato ne more popolnoma ,,Novic" in ,,Danice**' nadomestovati, ki obdelujeta vsak svoje posebno polje. Ne dopustimo, da bi se spolnile besede in prerokovanja naših nasprotnikov, „da bo ,,Slovenec" svoje botre umoril." B<»jimo se sicer ne, da bi se to zgodilo, vendar se nam zdi ta opomba zdaj o novem letu potrebna. — Imeli smo tu pred nekaj dni hudo burjo, ki nam je pustila nenavadno oster mraz. Gorje siromakom, ki nimajo drv in gorke obleke!
Bile.
Iz Postojne 15. dec. (Vabilo,) Predstojnistvo čitalnice Post<>jn>>ke vabi uljudno vse častite društvenike v občni zbor, kateri bode 21. dan tega mesca popoldne ob 5. uri v čitalnični dvorani. Dnevni red tega zbora bode: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo denarničarja. 4. Volitev 3 društvenikov, ki ni^o bili to leto odborniki za pregled računov. 5. Nasveti diustvenikov. 6. Volitev prvosednika, in 7. volitev 6 odbornikov in 2 namestnikov, kateri si bodo izmed sebe tajnika in denarničarja izvolili.
Iz Vipave 14. dec. (Dr. Spazzapan po smrti.) „Po njih sadu jih bote spoznali". 8 tem ogovorom je prinesel 11. dec. lažiljubni „Tagblatt" svoj vvodni članek, kterega je iz posnetega sporočila nekega noiranjskega monstre „dopiseva!ca" z /nanimi pogretimi franzami dostojno razširil, zoper našega mnogo zasluženega vrlega poštenjaka visokočastitega dekana gosp. Jurija Grabri-jana. Treba je, da se na hrupne laži pove; tudi poštena resnica.
Umrl je 7. dne t. m. znani tukajšni odvetnik dr. Štefan Spazzapan, glasoviti „mož omike, in napredka" -— kakor ga „Tagblatt" imenuje. Razjasnoval je res pokojni priprostim ljudem — ako so ga le hoteli poslušati — v pivnici ideal „omike in napredka", češ, da ?,farjem" ni nič verjeti in da je vsa cerkvena reč prazna. V tem duhu je bilo tudi njegovo življenje. Bil je Spazzapan hud nasprotnik cerkvi in duhovščini do zadnjega trenutka. Ali ni tedaj čisto naravno, do odpadencu, ki do slednjega trenutka svojega življenja duhovne obrede v nič deva, vero katoliško zaničuje, sam sebe pa s tem kot katoličana več spoznati noče — da mu služabniki Božji poslednji cerkveni obred pri pokopu mrtvega odrečejo? Kar sam ni hotel imeti v življenju, o čemur je do konca zmiraj zoperval — je-li bi mogli siliti duhovna, da ga potem po šegi katoliški pokoplje? Vsaj je umrli si vošil ter djal: „pokopljite me na vrt!" In zgodilo se je, da mu je cerkev svoj postavni pokop odrekla. Ni mu tedaj zvonilo, obreda cerkvenega ni bilo ne viditi ne slišati. — Zato pa nastane med tukaj -šnimi liberalci ogenj v strehi. Neka razburjena depu-tacija (a ne 15 „svitlih" glav, kakor brezverski „Narod" poroča), dere k dekanu ter viharno zahteva cerkvenega zvonenja in pokopa! Zraven je bil eden — tukaj sne davkarije uradnik s cesarsko kapico — še precej mlad gospodič po duhu in telesu — ki se je neki kaj nepristojno proti tukajšni cerkveni oblasti o tem nepoklicanem poslu obnašal. Dekan s svojo mirno besedo zavreli de-putaciji položaj razloži ter jej naposled odgovori, da ga cerkvena dolžnost veže, ostati pri izrečeni prepovedi. Deputacija odide. Zdaj se je jelo telegrafe)vati in pisati v časnike, da svet izvč, kaj si upa počenjati naš tako zvani intolerantni, pa vendar od nas resnicoljubnih visokospoštovani dušni pastir.
Obrnimo   se   na   „Tagblatt",   da   mu   posvetimo z lučjo resnice, ker je tako urnazano-črn lažnik „Tagblatt" pravi,   da  si   je   dekan  v svojem hinavskem celotizmu smrt Spazzapanovo   na   praznik   8. dec.   svoji   pri digi v predmet izvolil,   umrlega ,;ometal" kot brezbožnega človeka,   sovražnika   cerkvi in duhovščini itd. — Laž je,   da   si  je   g. dekan omenjenega praznika dnč predmet   svoji    pridigi   bil   v   smrti   Spazzapanovi iskal; resnica pa je to, ko je pridigar svoj dnevu praznika primerni govor   končal,   navadne   molitve opravil, je — predno je blagoslovil verne nazoče — rekel to-le: „Povedati vam moram še nekaj, da ne bote napačno in krivo sodili in mislili, kar zadeva smrt dr. Spazzapan a. Naj si bo kdo protestant,   j ud   ali človek,  kake druge vere,   je   zato   vendar   lahko   pošten  in  v družbi spoštovan.    Al vendar nam prepoveduje cerkvena postava, pokopati takega   poštenega,   spoštovanega človeka,   če ni naše vere. Pokojni dr, Spazzapan pri življenji ni hotel biti z nami,   se je od cerkve ločil,   toraj ga tudi ne smemo po katoliškem obredu pokopati. Zavoljo tega mu pa nisem sovražnega namena." — To so bile besede, ki jih je gosp.  dekan izvanredno   po   pridigi v razjasnilo nenavadnega   pripetljeja govori)     Toraj niso   bile predmet njegovi pridigi.   Storil je svojo dolžnost kakor bi  J6   bil   vsakter    drug   duhovnik   v   enakem   slučaji moral storiti, ako bi hotel ljudstvo krivi sodbi odvrniti. Storil je pa to zarad tega, ker so prejšnji dan v nedeljo znani „liberalci"   v trgu   zoper  dekana  ljudi šuntali, mu nepristojnost tega pričetja hrupilno spodtikali.   Mar bi bilo prav, pri takem postopanji resnico zamolčati?
Kar pa se tiče osebnega in političnega sovraštva, bi bi ga po mislih „Tagblattovega" dopisovalca gospod dekan na dr. Spazzapana imeti moral, si upamo za gotovo trditi, da sta bila v prejšnjih časih v prijatelski zvezi, in da je ravno dr. Spazzapan bil tisti, ki je za časa gosp. Grabrijanove volitve prvi osebno in poli-
tično sovraštvo proti slednjemu obilo in očitno pokazal. Al zarad tega mu g. dekan ni s sovraštvom odgovarjal, ker, če mu je mrtvemu pokop po cerkvenem obreda odrekel, ni storil tega iz osebnosti ali „surove samovoljnosti, še manj pa celo iz „hudičevo hudobnega sovraštva" — kakor se omikani „Tagbl." kaj omikano izrazuje — temveč ljudomili dekan pri svojem blagem značaji spodtikovalnega sovraštva nikakor ne pozna, ampak storil je to iz živega prepričanja, spolnovati vedno marljivo cerkvene postave.
Dalje vpraša „Tagblatt": kdo daje dekanu pravico, duhovna opravila, ako se od udov tiste verske družbe prosilno zahtevajo, odrekati? Ali niso kot služabniki svoje verske družbe primorani, besedo Božjo oznanovati in zakramente deliti? — Na to odgovorimo pajdažem „ver3ke družbe" to le: So, so, pa le takim, ki ne zasmehujejo tega, kar bi prejeti hoteli, ki ne zaničujejo prej v življenju, kar bi v smrti radi imeli ali drugi zanje tirjali.    Tako je — in ne drugače!
Vršil se je pogreb 12 ur prej, kakor bi se postavno vršiti moral. Umrl je dr. Spazzapan 7. t. m. zjutraj ob 5. uri, pokopali so ga že drugi dan , to je, 8. ob 4. uri popoldne „pompezno" (?), kakor so telegrafično poročali v „Neue fr. Presse": ,,velikans k a" množica se je snidila — ,,purgar" Doienec (ali: Rihard Dolenec?) je govoril ginjeno ginljivi nadgrobni govor — „purgarji" so zvonili — v celi deželi sovražna nevolja zoper dekana Grabrijana". Tako telegram — pa vse vkup ni nič res! Ljudje iz cerkve grede — so čakali iz radovednosti, kaj da bo? — zatoraj „velikanska", „brezštevilna" množica! Govor je imel neki Ivan Furlani s tem, da je tri „Oce naše" izimlil ; zvonov glasu pri pogrebu nismo slišali, dasiravno smo tanko poslušali. — To je resnica, vse drugo laž.
Iz Novega mesta 14. dec. — Tukajšnja n&rodaa čitalnica ima v nedeljo 21. decembra občni zbor, pri katerem se bo volil nov odbor; vsi udje se vljudno vabijo k udeležbi.                                                            Odbor.
Novomesto 12. dec. — (Goveja kuga.) Tako dolgo so šušmarili naši župani z deljenjem certifikatov za govejo živino, da so nesrečno kugo v Novomesto zavlekli. Zadnji sejm dne2. t. m. bilo je prav veliko hrvaških buš v Novomestu; nekaj s pisano pravico, nekaj menda tako. Zupani ali vsaj njihovi pisači menda dajejo „p6se" vsacemu, kdor ga le hoče; ne brigajo se zato nič, ima li prosivec res kak rep, ali kje in kako ga je dobil, samo da za to solde odrajta pisaču. Tako je pri S mili elu kupil ubozi kmetic neke buše s pdsom, ki pa je imel ptuje ime. Te hrvaške buše so kugo zanesle k nam. Danes pa že svet z velikim strahom pripoveduje, da je po mestu bobnal, da nobeno živinče ne sme v mesto, kjer je goveja kuga v hlevu, kjer so stale ona buše, katerih zavoljo pomanjkanja zdravstvenih listev niso pustili na sejm. Bog zna, kaj bomo slišali, kam vse se je zatrosila nesreča.
Iz Ljubljane.  — Kakor slišimo,   ima  deželni zbor pred prazniki še v soboto sejo.    Po novem letu bode obravnaval, kar bodo dotični odseki med tem časom mu izdelali.    Sliši se, da do  15. januarija imajo vsi deželni zbori končani biti, ker se 21. januarija začne zopet državni zbor.   Obravnave letošnjega deželnega zbora teko mirno;   le   včeraj   so   se   nemški in  slovenski liberalci hudo zgrabili   s konservativno   slovensko stranko zarad pogreba Spazzapanovega v Vipavi. Z brez verstvom se bahajo liberalci, dokler so živi; če pa katoliška, cerkev takim   mrtvim  noče  komedijantovka  biti, pa še celb citate sv. pisma na posodo jemljejo in pridigarji postanejo.    Da če treba, za liberalizem bi dr. Zar-nik tudi še kuto  oblekel.    Korajže   pa vendar  nimajo
-----   415    -----
liberalci toliko, da ne bi kričali, če koga iz tega sveta nes6, kakor je živel — brez cerkve in duhovnega.
— (Teoretično-praktično pevska šola) se imenuje mu-zikalna knjižica, ki jo je ravnokar na svetlo dal gosp. Anton Forster, učitelj petja na c. kr. srednjih šolah in vodja godbe v stolni cerkvi. Res, priporočila vredna je ta knjižica; drugi pot priporočilo to vtrdimo z dokazi.
—   (Čitalnični odbor) je v poslednji seji sklenil, da tudi letos po navadi ima čitalnica svoj občni zbor na »v. Štefana dan dopoldne ob 10. uri, in da veselice letošnjega leta tudi sklene zadnji večer tega leta z »besedo" in loterijo.
—   (Sokolov večer) preteklo soboto je bil jako mikaven. Naznanjeno „Derilo" je policija prepovedala za-rad kazinske „klofute". To priča, kako nespodobna je morala biti ona zaušnica, da g. Ahčin o njej Še brati ni dovolil. Ali ne bi bila zarad nje tudi kaka ,interpelacija" v deželnem zboru na pravem mestu?
—   (Slovensko gledišče) v nedeljo z burko „Doktor in komisijonar",, Če tudi posebne notranje vrednosti, je vendar kratkočasilo občinstvo. Ker jo je marljivi Ale-šovec poslovenil, zato je „Narodovim" literatom trn v peti. — V nedeljo 22. t. m. predstavljala se bode prvikrat nova igra iz življenja s petjem v 3 dejanjih: „Hiša slabega glasu", katero je po F. Kaiserjn poslovenil J. Ogrinec in v katerej se resni in šaljivi prizori vrstijo drug z družim.
-----416   -----
— (40 revnih dečkov in 40 deklic) iz mestnih sol je bilo 7. dne t. m. zopet letos z vso zimsko obleko ob-darovanih po prizadevanji katoliškega društva. V Čitalnici, kjer je po nagibu dr. Orlove rodovine izvirek te milodarne naprave, in katero so sedaj še druge gospe in gospodičine pod svoje krilo vzele, bila je tudi letos ta vesela razdelitev. Znana prijatelja otročičev gospoda dr. Vončina in učitelj   Močnik  sta z lepima  ogovoroma
E ozdravila dobrotnice in dobrotnike, pa tudi obdarovanee, aterih  je   dozdaj   že   nad   600,   ki   so  bili v čitalnici oblečeni.