PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O - T-O - ■■ O ~
3
ro
PoSIn,na plačana v gotovini	Cen3 700 Mr - LetO XLIII. Št. 120 (12.752)
Abb. postale 1 gruppo	v
Trst, petek, 22. maja 198
P
šo
z
I
r„
j-i
h:
Z
S
59
e)
>3
S
£•
>
j>
% ~
o
Papež o vlogi katoličanov v politiki
VATIKAN Prisotnost katoličanov v javnem življenju je »osnovni sestavni del kulturnega, družbenega in političnega sistema države«; ker pa je naloga kristjana, da vzpostavi družbeni red »na osnovi božjih namenov«, se nihče ne bo smel čuditi, če se bodo »katoličani, pri sprejemanju svojih odločitev, vedno navdihovali pri svojih globokih prepričanjih, pod vodstvom svojih pastirjev«. Gre za besede, ki jih je izrekel papež Janez Pavel II. na včerajšnjem zboru italijanskih škofov, ki so se zbrali na skupščini v Vatikanu. Papež torej ni izrecno govoril o enotnosti katoličanov in tudi ni pozval h glasovanju za KD, vendar pa je posredno to naredil, saj se je skliceval na »stare in pomembne tradicije družbene in politične zavzetosti italijanskih katoličanov«, ki so znali med in po drugi svetovni vojni »učinkovito pripomoči k vrnitvi svobode Italiji in k vzpostavitvi ustavne ureditve, osnovane na vrednotah demokracije in solidarnosti«.
Ta papežev poziv je povzročil seveda val nezadovoljstva med levičarskimi in laičnimi strankami. Komunistični senator Chiarante je tako dejal, da so bili italijanski katoličani politično vedno plura-listi, tajnik demoproletarske stranke Capanna pa je včerajšnji papežev govor ocenil kot pravi volilni poziv.
Kljub ponovnim pozivom demokristjanov
Socialisti se ne izrečejo o povolilnih zavezništvih
RIM — Bolj kot se bliža 14. junij, to je dan volitev, bolj se zaostrujejo polemike in narašča napetost med političnimi silami. Gre za pravo bitko »vsi
proti vsem«, kakršne zgodovina italijanske republike še ne pomni. Obtožbe in kritike, ki si jih med seboj nalagajo politiki, pa so vedno iste.
Tako je podtajnik PSI Martelli v intervjuju za neko zasebno televizijo dejal, da se je petstrankarska koalicija zrušila zaradi brutalnosti, s katero je poslanec De Mita zastavil vprašanje hegemonije krščanske demokracije in z namenom, da prepreči referendume. Če ta politika ne bo poražena, bo po Martellijevem mnenju težko obnoviti petstrankarsko koalicijo. Še ostrejši pa je bil strankin tajnik Craxi, ki je včeraj govoril v Bologni; bivši predsednik vlade je izključil možnost, da bi prišlo do predvolilnih sporazumov s KD. »Oni so hoteli volitve, posvetujejo naj se torej z volivci in na osnovi izidov bomo mi razmišljali,« je dejal Craxi.
Demokristjani pa vztrajajo pri svojih stališčih. Po njihovem mnenju bi se morale vse stranke sedaj izreči, za ka-
teri program zahtevajo glasove volivcev in s kom nameravajo sestaviti novo vlado. Podtajnik KD Scotti je včeraj tako poudaril, da bi bil skrajni čas, da bi socialistična stranka, poleg načelnih predlogov o programih, tudi razložila ljudem, s katerimi zavezniki namerava te programe izvajati po volitvah ter bi s tem dokazala jasnost
svojih političnih stališč. To vabilo je namenjeno tudi drugim strankam bivše koalicije. Tako današnji II popolo polemizira s tajnikom PRI Spadolini-jem, ki po njegovem mnenju, v inter-juju, ki ga je včeraj objavil rimski dnevnik La repubblica, ne navaja izbir v zvezi z zavezništvi po volitvah, ker pač dopušča vsa zavezništva. Prav to pa hoče KD preprečiti s svojim predlogom o volilni reformi, ki ima, po mnenju odgovornega urednika glasila KD Cabrasa, edini cilj, da pojasni volivcem, ki glasujejo za neko stranko, za katero koalicijo se odločajo.
Tudi Spadolini zavrača ta poziv in poudarja, da so bili republikanci od nekdaj »tretja sila«. Trditi, da ni mogoče biti istočasno alternativen krščanski demokraciji in komunistični partiji, pomeni pristajati na bipolari-zem brez možnosti, da bi ga spremenili.
De Mitovemu predlogu o reformi volilnega zakona odločno nasprotuje tudi tajnik KPI Natta. V dolgem razgovoru, ki ga danes objavlja La repubblica, poudarja, da zakon, ki bi uvajal večinski volilni sistem, nikakor ne bi rešil problemov konfliktnosti znotraj koalicije, kajti problemi so politični. Natta je bil do Craxija sicer polemičen, vendar je dejal, da se čuti bliže socialistom kot demokristjanom ter je kategorično izključil možnost sestave vlade z demokristjani.
G. R. I
O
K;
O
O
Američani niso prepričani o iraši
Incident v Z še vedno nejasnosti
VVASHINGTON Ameriški izvedenci, ki preiskujejo iraški napad na ameriško fregato. Stark, so si včeraj zastavili vprašanje, ali je res bil napad iraških lovcev nenačrtovan. V podkrovju ladje so namreč dobili neeksplodirano konico rakete, iz česar sklepajo, da sta ladjo nedvomno napadli dve letali, saj lahko ima vsak mirage F—1 le po eno raketo. Preiskovalci se nadalje sprašujejo, kako je mogoče, da sta oba pilota zamenjala ameriško ladjo s tankerjem in sta nato sprožila raketi exocet. Irak je medtem včeraj predočil Reaganovi administraciji predlog, kako bi uredili s povračilom škode, podrobnosti o predlogu pa zaenkrat še niso znane. Reagan je včeraj tudi začasno ustavil prodajo 12 letal F-15 Saud-skiArabiji. Posel je veljal približno pol milijarde dolarjev. Saudsko letalstvo ni baje prestreglo iraških letal, kot so to zahtevali Američani.
Na sliki (telefoto AP); ameriška fregata Stark v Bahreinu.
Ob 45-letnici smrti organizatorja partizanskega tiska
Med letošnjimi dobitniki Tomšičeve nagrade tudi časnikar Primorskega dnevnika Tence
Časnikar Sandor Tence prejema Tomšičevo nagrado
LJUBLJANA V sejni dvorani republiške skupščine je bila včeraj dopoldne spominska slovesnost ob 45-letnici smrti narodnega heroja ter organizatorja partijskega in partizanskega tiska Toneta Tomšiča, ki jo je priredilo Društvo novinarjev Slovenije. Ob tej priložnosti je novinarsko društvo kot v tradiciji podelilo zlata odličja Toneta Tomšiča in druga priznanja zaslužnim slovenskim časnikarjem. Slavnost je vodil predsednik društva novinarjev Boris Bergant, slavnostni govornik pa je bil predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Program je popestril izvrstni nastop Slovenskega okteta.
Smole je v svojem govoru najprej prehodil življenjsko pot Toneta Tomšiča, veliko pozornost pa je v nadaljevanju posvetil vlogi novinarstva in sredstev javnega obveščanja v samoupravni družbeni stvarnosti. Zavzel se je za svobodno in kritično novinarstvo, ki pa mora biti pozorno in občutljivo tudi za svobodo drugih. Priznal je, da jugoslovanski tisk večkrat popačeno in enostransko poroča o dogajanjih v Sloveniji, tudi slovenski mediji
pa
kah
Kolesarska dirka po Italiji
Prolog je osvojil Italijan Visentini
□ □ □
Avtomobilska dirka EP
Rally »Saturnus« jutri v Bernardinu
□ □ □
Turnir »Don Giacomo Sard«
Jadran v polfinalu proti Ljubljančanom
Obtoženci bodo ostali v zaporu Minister Rognoni obljubil odlok
RIM Italijanski minister za pravosodje Rognoni je včeraj izjavil, da bo morda že danes, najkasneje pa v prihodnjem tednu, predstavil ministrskemu svetu odlok, ki bi moral vsaj začasno rešiti pereče vprašanje »ogroženih« procesov.
V Italiji je namreč trenutno kar 380 . procesov v nevarnosti, da »zapade«. 2.800 obtožencev bi se lahko znašlo na svobodi samo zaradi tega, ker se je nekaj zataknilo pri sestavah sodnih svetov. Na spisku zapornikov, ki kljub Rognonijevim zagotovilom še upajo v predčasno osvoboditev, je tudi nekaj prvorazrednih kriminalcev. Med temi je Giovanni Senzani, zgodovinski vodja rdečih brigad, ki bi mu morali soditi na treh procesih.
Formalne napake v sestavi, sodnih svetov ogrožajo tudi procese Moro-ter (med obtoženci so Curcio, Moretti in Balzeranijeva), prizivni proces 7. apri-
večkrat poročajo o drugih republi-___i in pokrajinah z določenimi predsodki ter ne dajejo objektivne podobe o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji. Svoj poseg pa je Smole zaključil z ugotovitvijo, da slovenska javna občila posvečajo predvsem v zadnjem času premalo pozornosti zelo aktualni problematiki inflacije.
Med letošnjimi dobitniki Tomšičeve nagrade je tudi časnikar našega dnevnika Sandor Tence. V obsežni obrazložitvi je med drugim omenjeno njego-vo pozorno in poglobljeno spremljanje volilnih bojev v Trstu in angažirano poročanje in komentiranje iz vidika interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V zadnjem času pa se je uveljavil kot dopisnik Primorskega dnevnika v Rimu, kjer se je poleg rednega spremljanja zapletenega italijanskega političnega življenja še zlasti angažiral za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji.
Naj omenimo še, da so za življenjsko delo dobili Tomšičevo nagrado Zoran Jerin (Delo), Franc Perdan (Gorenjski glas) in Marko Rožman (RTV Ljubljana).
la, neaplejski proces proti Raffaelli Cutolu, palermski maksiproces proti mafiji (s kar 475 obtoženci). Sicer pa bi se lahko znašli na svobodi tudi morilci dveh deklic v Ponticelliju in vodja milanskega organiziranega kriminala Epaminonda.
Italijanski sodniki pričakujajejo zdaj čimprejšnji poseg ministra za pravosodje ter sprejetje in takojšnjo uvedbo mašilnega odloka. Ministrski odlok pa pušča v svoji trenutni zasnovi odprto vprašanje, ali bo imel retroaktivno veljavo ali ne. Pravniki, ki se ukvarjajo s tem problemom, trdijo, da bi odlok lahko rešil le še veljavne procese, nekateri procesi so namreč uradno že zapadli. Minister Rognoni je vsekakor včeraj zagotovil, da bodo obtoženci ogroženih procesov ostali v zaporu, kar v drugih besedah pomeni, da minister pripravlja odlok, ki predvideva retroaktivno veljavo.
V Franciji zaprli še enega Italijana
PARIZ — Francoska policija je včeraj aretirala še enega Italijana, ki naj bi pripadal prevratniški skupini »Nuclei di guerriglia per il comunismo«. Aretirancu je ime Guglielmo Mazzocchi.
31-letnega Mazzocchija so aretirali malo po deveti uri, ko je zapuščal svoje stanovanje na Rue des Pyrenees, ki se nahaja v istem okraju, kjer je stanoval tudi v torek aretirani Vincenzo Olivieri. Za Mazzocchija je neapljsko sodišče izdalo mednarodni zaporni nalog, saj so ga 15. aprila letos v Italiji v odsotnosti obsodili na pet let zapora, v kolikor člana zgoraj navedene prevratniške organizacije.
Francoska policija je Mazzocchija že enkrat ustavila in sicer 24. marca letos. Z njim so takrat priprli še drugih šest Italijanov, ki naj bi bili po mnenju francoskih oblasti »nevarni za državo«.
Preiskava v Olivierijevem stanovanju je medtem omogočila najdbo profesionalne izkaznice sodnega kanclerja, s katero naj bi si Olivieri zagotovil prosto pot do sodišča, kjer bodo junija odprli proces proti trem domnevnim članom teroristične skupine Action directe.
V Doberdobu oropali krajevno posojilnico
DOBERDOB Dober teden po ropu v Banca del Friuli v Krminu so se roparji včeraj dopoldne spet oglasili. Okrog desete ure sta dva zakrinkana in oborožena moška stopila v posojilnico v Doberdobu ter si pod grožnjo orožja prilastila okrog 16 milijonov lir. V avtomobilu, ustavljenem nedaleč stran, je roparja čakal tretji pajdaš. Avtomobil ritmo so že kake pol ure kasneje našli pri Zagraju. Avto so neznanci ukradli v sredo ponoči nekemu trgovcu v Tržiču.
V Posojilnici v Doberdobu je včerajšnji rop že drugi v razdobju poldrugega leta. 12. decembra 1985 so oboroženi roparji odnesli okrog 11 milijonov lir.
Volilna kampanja socialistov
RIM Socialistična stranka je svojo volilno kampanjo na vsedržavni ravni osredotočila na Craxija ter na dosežke njegove vlade. Glavni nasprotnik PSI ostaja krščanska demokracija, posebno njen tajnik Ciriaco De Mita, ki ga socialisti obtožujejo, da je povzročil vladno krizo. Craxi znotraj stranke nima nasprotnikov, v zadnjem času pa si je velik ugled pridobil njegov nekdanji »delfin« Claudio Martelli, pobudnik sodelovanja z radikalci in odprt na dialog z zelenimi.
NA DRUGI STRANI,
Pravno morajo Palestinci odložiti orožje
Libanon preklical »kairski sporazum«
BEJRUT Libanonski parlament je včeraj razveljavil tako imenovani »kairski sporazum«, ki je dajal Palestincem izredna pooblastila, da so lahko nosili orožje na jugu države, od tu napadali Izrael in bili seveda popolnoma avtonomni v svojih taboriščih. Po sedemnajstih letih so torej Palestinci izgubili svoja izredna pooblastila, da bi jih Libanon vsaj iz pravnega vidika lahko razorožili praktično bo to seveda težko izvedljivo.
Včerajšnji sklep parlamenta, ki so ga baje podprli tako sunitski kot šiitski in maronitski poslanci, predstavlja pomembno zmago za Damask, saj so sedaj vsi palestinski borci na libanonskem ozemlju izven zakona. Svoj položaj lahko normalizirajo, le če pristopijo v prosirske palestinske grupacije. V nasprotnem primeru bi lahko libanonski parlament zahteval od sirske vojske, naj jih razoroži. S pravnega vidika bi bilo to lahko še sprejemljivo, če bi bila prisotnost sirske vojske na libanonskem ozemlju mednarodnopravno opravičljiva. Palestinsko vprašanje bo torej še dolgo časa povzročalo zaplete v Libanonu. Položaj je namreč vse prej kot jasen. Priklic sporazuma so Sirci sunitom bržkone vsilili, maro-niti pa so se morali odpovedati ustavnemu amandmaju, ki je leta 1983 omogočil sporazum z Izraelom. V tem le-vantinskem mešetarjenju in vsiljeva-
nju je nesporna le ugotovitev, da so sirske okupacijske sile v precejšnjih težavah.
Države jim ni uspelo pomiriti, saj je vsem jasno, da ni Damask poslal v Libanon svojih čet iz miroljubnih in človekoljubnih nagibov, temveč da bi si prej ali slej prisvojil deželo, ki je zanj le »kolonialistični tujek v telesu velike Sirije«. Nasilje in medsebojna obračunavanja se torej nadaljujejo. Prejšnjo noč so ponovno izbruhnili srditi spopadi vzdolž zelene črte, ki deli na dva dela libanonsko glavno mesto. Sirska vojska ni posegla, upa namreč, da se bodo Libanonci prej ali slej sami izčrpali. Prav zato še podpihuje rivalstva med posameznimi frakcijami in verskimi skupnostmi.
Včeraj je v muslimanskem Libanonu zaradi splošne stavke po umoru komunističnega voditelja Hasana Hamdana zamrla vsa gospodarska dejavnost. Stavko je podprl tudi vodja šiitskega gibanja Amal Nabih Beri, ki je obenem pravosodni minister. Suniti pa obtožujejo prav amalovce, da so umorili Hamdana, ker skušajo fizično likvidirati vse nešiitske muslimanske voditelje. Napeto pa je bilo včeraj tudi v vzhodnem, krščanskem delu. Tu je na bencinski črpalki nekega Džemajelo-vega sorodnika eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil smrt neke osebe in ogromen požar.
Predvolilno potovanje po političnih strankah
Socialisti, Craxi in stabilnost
RIM — Socialistična stranka je svojo volilno kampanjo osredotočila na Craxija ter na uspehe in dosežke njegove vlade, v ostri polemiki z demokristjani in komunisti, ki se po mnenju PSI na tihem pripravljajo na zgodovinski kompromis. Craxijeva stranka se zavzema za utrditev vloge »jezička na tehtnici« v italijanskem političnem sistemu, državljanom pa se predstavlja kot stranka vladne stabilnosti in kot sila, ki je odločilno pripomogla h gospodarskemu in družbenemu razvoju v državi, njen ministrski predsednik pa je konkretno okrepil ugled Italije na mednarodnem prizorišču.
Glavni nasprotnik PSI v tej kampanji je krščanska demokracija, posebno njen tajnik De Mita, ki ga socialisti obtožujejo, da je sprožil vladno krizo in prisilil predsednika republike, da je razpisal predčasne volitve.
Odnosi med Craxijem in tajnikom KD so že nekaj let zelo napeti, tako da je PSI skušala večkrat vplivati in pritiskati na De Mitove notranje nasprotnike, da bi stranka spremenila politiko in postala bolj občutljiva za tvorno sodelovanje z rdečim nageljnom. V tem okviru je Craxi računal na podporo zmernega in konservativnega dela KD, na voditelje, kot so Piccoli, Forlani in Donat Cattin, ki so vedno privilegirali odnos s PSI, ker so se bali, da bi stranka relativne večine sklepala zavezništva s komunisti. Craxijev poskus za ošibitev ali za osamitev De Mite pa ni obrodil zaželenih rezultatov, saj se je v ključnih trenutkih tudi notranja opozicija KD strnila okrog tajnika.
Socialisti so precej polemični tudi do KPI, kateri očitajo, da nima jasne politične strategije ter da ima v svoji sredi še veliko »nostalgikov« zogodovinskega kompromisa. Craxi očita Natti, da partija ni znala pravilno oceniti in torej ovrednotiti dosežkov prvega socialističnega predsednika vlade, glede nedavne krize pa očita KPI, da je prehitro vrgla puško v koruzo ter da ni do konca zagovarjala ljudskih referendumov. Komunisti bi lahko z doslednejšim ravnanjem v parlamentu rešili
zakonodajno dobo in preprečili sestavo Fanfanijeve »institucionalne« vlade, ki je po mnenju PSI v resnici le gola enobarvna vlada KD. Socialisti ne zavračajo aprio-ristično možnosti novih odnosov na levici, dajejo pa jasno razumeti, da skupna pot ni še za prvim vogalom, zlasti ne v tem razmerju sil. Odnosi med levičarskima strankama torej kot vidimo še zdaleč niso dobri, lahko pa rečemo, da so na splošno manj slabi kot pred dvema letoma, ko je prišlo do referenduma o draginjski dokladi ter do razbitja mnogih naprednih krajevnih uprav.
Bettino Craxi ima praktično za sabo vso strankino strukturo, ki pa je na periferiji še razdeljena na notranje struje. Vsi se načelno prepoznavajo v tajniku, vsi pa ne podpirajo Martellija ali levice bivšega ministra Signori-leja. Do pred kratkim je bil po Craxiju mogoče najbolj vplivna osebnost v PSI dolgoletni minister za delo Gi-anni De Michelis, trenutno pa močno blešči zvezda nekdanjega sekretarjevega »delfina« Martellija, ki je v prvi osebi vodil kampanjo za ljudske referendume ter skrbel za odnose s strankami in z družbenimi komponentami. Lahko rečemo, da se v socialistični stranki soočata dve duši. Prva tako imenovana movimentistič-na, ki se sklicuje na Martellija in ki je zelo pozorna za neposredno demokracijo (referendumi itd.) ter se poteguje za utrditev odnosov z radikalci in z zelenimi. Druga pooseblja staro strankino »ministrsko« dušo in njene ambicije za »prodor znotraj državnih institucij«.
PSI kandidira na svojih listah skoraj izključno »čistokrvne« politike ter malo neodvisnih in tako imenovanih zunanjih predstavnikov. Določeno zadrego v stranki je povzročila nepričakovana poteza nekaterih prestižnih socialistov (Giolitti, Strehler, Arfe in Coen), ki se v polemiki s Craxijem predstavljajo na komunističnih listah.
SANDOR TENCE
Zadeva Waldheim glavna tema obiska Vranitzkega v ZDA
NEW YORK Avstrijski kancler Franz Vranitzky, ki je predsinočnjim prispel na 4-dnevni uradni obisk v ZDA, se je včeraj popoldne sestal z ameriškim državnim sekretarjem Shultzem. Beseda je tekla predvsem o sklepu ameriškega sekretariata za pravosodje, da avstrijskega predsednika dr. Kurta Waldheima uvrsti na takoimenovano »watch listo«.
Avstrijski kancler je ameriškemu državnemu sekretarju Shultzu med njunim dveurnim pogovorom dejal, da je omenjeni sklep ameriškega sekretariata za pravosodje »zelo razžalostil. Avstrijce, vlado ter seveda avstrijskega zveznega predsednika«. Shultz je avstrijskega kanclerja obvestil, da bo sklep sekretariata za pravosodje ostal še naprej v veljavi, vendar pa upa, da to ne bo poslabšalo tradicionalno dobrih odnosov med obema državama.
Ob obisku avstrijskega kanclerja v ZDA poskuša Reaganova administracija pokazati, da uvrstitev avstrijskega predsednika na .seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop na ameriško ozemlje, ni naperjena proti Avstriji, temveč samo proti Waldheimu kot posamezniku. Slišati je, da ameriška administracija VValdheima ne misli črtati s tega seznama, dokler le-ta ne bo dokazal, da obtožbe niso utemeljene.
V pogovoru z voditeljem oddaje »Good morning America«, ki sodi med najbolj gledane ameriške jutranje oddaje, je avstrijski kancler danes izjavil, »da je sklep ameriške administracije, da VValdheimu prepove prihod v ZDA, razočaral Avstrijce, saj gre za dve državi, ki imata zelo dobre prijateljske odnose«. Nevtralna Avstrija, ki je zgrajena zahodna demokracija, je občasni gostitelj srečanj voditeljev velikih sil, je dejal Vra-nitzky, ZDA pa so po vojni prinesle Avstriji svobodo. Po njegovih besedah doslej niso našli dokazov, ki bi potrjevali, da je Waldheim osebno sodeloval v zločinih nemške vojske. Avstrijska vlada bo po njegovih besedah podpirala VValdheima, dokler te obtožbe ne bodo dokazane. Na vprašanje, ali morda zadnji sklep ameriške administracije ne bo povzročil Waldheimovega umika, pa je avstrijski kancler odgovoril, da je takšen sklep odvisen od VValdheima osebno.
UROŠ LIPUŠČEK
Dosmrtna ječa za terorista
DUNAJ - Okrožno kazensko sodišče na Dunaju je včeraj izreklo obsodbo dvojici preživelih Palestincev, ki so 27. decembra leta 1985 (istočasno kot na rimskem Fiumicinu) povzročili teroristični napad. Palestinski teroristi, voditelj napada je bil ubit, so pred okencem El-Ala pobili tri potnike, dva avstrijska in enega izraelskega, ter ranili 37 ljudi, med temi 27 težje. Kazensko sodišče jim je izreklo najvišjo možno kazen, namreč dosmrtno ječo. Gre za 27-letnega Ta-ufika Ben Havalija in 28-letnega Ben Abdulaha Sadanija. Sodeč po pisanju dunajskega tiska, gre za pripadnike teroristične skupine Abu Nidala, ki je že od leta 1975 v globokem sporu s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Oba obsojenca sta obtožnico sprejela, Sadani pa je povedal, da so delali »v prid palestinskega vprašanja«, ter da tudi Izraelci ubijajo nedolžne ženske in otroke.
B. G.
Prizivni proces proti Terry Broome
MILAN — Včeraj dopoldne je po slabem letu dni ponovno sedla na zatožno klop Terry Broome, ki je 26. junija 1984 v Milanu z revolverjem ubila Francesca D'Alessia, 40-letnega sina znanega lastnika dirkaških konj.
Terry Broome je zaradi namernega in nepremišljenega umora milansko sodišče obsodilo na 14 let zapora. Bila je to odločitev na pol poti med zahtevo tistih, ki so si želeli zgledno obsodbo za nasilno in »lahkotno« Terry, in tistimi, ki so v njej videli predvsem žrtev nasilja in vulgarnosti moških. Obsodili so jo torej na 14 let zapora in ji torej omogočili, da se po končani kazni Terry ponovno vključi v normalno življenje.
Na prizivnem procesu bo odvetnik Jacopo Pensa skušal prepričati sodnike, da je bila Terry Broome v trenutku umora delno neprištevna in bi ji zato lahko znižali kazen za tretjino. Terry se medtem s pomočjo sojetnice Vincenze Fioroni, obtožene zaradi terorizma, uči italijanščine in izdelave keramičnih izdelkov.
Z roko do žvečilnega gumija
Sklep City bank otežkoča položaj zadolženih držav
NEW YORK — Včerajšnji sklep vodstva največje ameriške banke Citi-corp iz New Yorka, da bo svoje bančne rezerve povečala kar za 3 milijarde dolarjev zato, da bi pokrila izgube, ki jih ima s posojanjem denarja največjim svetovnim dolžnicam, bo po splošnem prepričanju še bolj zaostril pogoje za kreditiranje dolžniških držav, še posebej pa za reprogramiranje dela njihovih dolgov.
Največja ameriška banka bo zaradi povečanja svojih rezerv to trimesečje končala z izgmbo, ki bo znašala približno 2,5 milijarde dolarjev, poslovno leto pa naj bi po sedanjih ocenah končala s približno 1 milijardo- dolarjev izgube. Gre za drugo največjo izgubo, ki jo bo doslej zabeležila kaka ameriška korporacija.
Vodstvo banke se je za prostovoljno zvišanje bančne rezerve odločilo, ker je ugotovilo, da dobršen del njenih posojil dolžniškim državam, ki znašajo približno 14,6 milijarde dolarjev, zaradi gospodarske krize, ki jo preživljajo dolžniške države, ni več plačljiv. Največje ameriške banke so zato, da bi poslovale z dobičkom, doslej običajno pristajale na zahteve dolžniških držav, da reprogramirajo del glavnice njihovih dolgov. Po ameriški zakonodaji so namreč banke dolžne neplačane anuitete vsako trimesečje odšteti od dobička. Glede na to, da nekatere največje ameriške banke tudi do 40 odstotkov
dohodka ustvarjajo s posojanjem kapitala dolžniškim državam, predvsem iz Južne Amerike, je obstajala velika nevarnost, da bi v primeru, če bi dolžniške države začele neredno odplačevati svoje obveznosti, zašle v rdeče številke. To bojazen je še posebej povečal nedavni sklep Brazilije, da začasno ustavi odplačevanje obresti na 68 milijard dolarjev svojih dolgov.
Vodstvo City bank iz New Yorka se je odločilo, da bo to odvisnost od dolžniških držav sedaj zavestno pretrgalo. Kot ocenjujejo nekateri tukajšnji najbolj ugledni komentatorji, gre za izredno smelo in daljnosežno potezo, saj je največja ameriška banka naposled uvidela, da dolžniške države pod sedanjimi pogoji ne bodo sposobne vrniti celotnega dolga. Še pred letom dni je na primer bivši predsednik te banke Walter VVriston zagovarjal najtrše stališče do dolžniških držav rekoč, »da države ne morejo bankrotirati, zato morajo svoje dolgove odplačati v celoti«. Trdno stališče vodstva te banke na
pogajanjih z naj višjim svetovnim dolžnikom Brazilijo je po splošnem prepričanju v veliki meri prispevalo k najnovejšemu izbruhu dolžniške krize, ki jo je povzročil sklep Brazilije, da bo ustavila odplačevanje obresti na več kot dve tretjini svojega dolga.
Sklep vodstva te banke, da poveča rezervo, s katero bo krilo izgube pri posojanju denarja dolžniškim državam, po mnenju komentatorjev The Wall Street journala še zdaleč ne pomeni, da bo ta največja ameriška banka pripravljena črtati del dolgov, ampak kvečjemu nasprotno, da bo sedaj, ko bo zavestno zašla v izgubo, dolžniškim državam postavljala še težje odplačilne pogoje.
Nekateri tukajšnji poznavalci dolžniške krize sodijo, da se je s to potezo začelo povsem novo obdobje v reševanju dolžniškega vprašanja. Ni namreč izključeno, da bodo City bank sledile tudi druge največje ameriške banke, ki so najbolj izpostavljene pri tem vprašanju, predvsem Bank of
Amerika in Banka Manufacturers Na-hover Trust, čeprav ameriške finančne oblasti poudarjajo, da je ta sklep največja ameriška banka sprejela na lastno pest.
Predsednik City bank je včeraj izjavil, »da bo to vprašanje spremljalo banke tudi v 90. letih« in »ne vidi nobene možnosti, da bi dolžniške države v sedanjem svetovnem gospodarskem položaju lahko izšle iz te krize«.
Ameriški sekretar za finance James Baker je pozdravil omenjeno potezo in dejal, da želi, da bi tudi druge ameriške banke sledile temu zgledu. Po njegovem mnenju bo svetovno dolžniško krizo mogoče rešiti samo pod tremi pogoji: če bodo dolžniške države začele z nujnimi gospodarskimi reformami, če bodo mednarodne finančne institucije še naprej posojale kapital dolžniškim državam in če bo zasebni kapital pokazal večji posluh za reševanje tega vprašanja, kar bo v končni posledici koristilo tudi njemu.
Zaenkrat je omenjena poteza največje ameriške banke sprožila pred-
vsem številna vprašanja. Glede na to, da vrednost njenih delnic po sprejetju tega sklepa ni dramatično padla, finančni analitiki sodijo, da ji utegnejo slediti tudi druge največje banke, saj bi to brez dvoma okrepilo njihov položaj v novem krogu pogajanj z dolžniškimi državami.
Glede na to, da so v zadnjem mesecu dni največje ameriške banke v strahu pred novo inflacijo že trikrat povečale primarno obrestno mero (le ta znaša sedaj 8,25 odstotka) in da utegne tudi uprava federalnih rezerv v kratkem zvišati eskomptno stopnjo, se bo položaj dolžniških držav v naslednjem obdobju brez dvoma še poslabšal. Velik del obrestnih mer, po katerih najemajo posojila, je namreč odvisen od gibanja primarnih obrestnih stopenj.
Zadnja poteza največje ameriške banke bo posredno vplivala tudi na položaj Jugoslavije, saj se bodo v New Yorku na osnovi dogovora s tako imenovanim pariškim klubom verjetno že drugi mesec začela konkretna pogajanja o reprogramiranju 84 odstotkov glavnice, ki zapade v plačilo v naslednjem letu. V novonastalem položaju lahko pričakujemo samo še težje pogoje s strani konzorcija zahodnih bank, ki ga vodi newyorška banka, Manufacturers JMahover Trust.
UROŠ LIPUŠČEK
Včeraj v Trstu
Zamberletti in Biasutti podpisala konvencijo o novih cestah v F-JK
Naša dežela doslej posvetila veliko važnost prometnim povezavam in zabeležila vidne uspehe
TRST — Dežela Furlanija — Julijska krajina je pridobila velike izkušnje od potresa, ki je prizadel velik del Furlanije in od naslednje faze, ko so bila v teku obnovitvena dela prizadetih področij.
Eden od glavnih razlogov, da je bila obnova doslej učinkovito izpeljana je gotovo v tem, da je prišlo do konkretnega sodelovanja z državo in da je bilo krajevnim ustanovam poverjeno izvajanje del. In prav potresu izpred enajstih let je treba pripisati začetek nove faze razvoja naše dežele, ki je vložila veliko naporov za gradnjo prometnih povezav, da bi se prebila iz izolacije.
Prav ta »filozofija« je bila odločilnega pomena —kot je podčrtal predsednik dežele Adriano Biasutti—, ki je privedla do podpisa konvencije med deželo F—JK in družbo ANAS o glavnih prometnih smernicah v Furlaniji — Julijski krajini, ki sta jo včeraj podpisala predsednik Biasutti in minister za javna dela in civilno zaščito Giuseppe Zamberletti. Pri podpisu sta bila prisotna tudi deželnega odbornika Giovanni Di Bene-detto in Dario Rinaldi.
V tem sektorju je bilo sicer storjenega že veliko —kot je dejal Biasutti— (avtocesta Alpe — Jadran, ta-beljska železnica in nove avtocestne povezave do Veneta in Jugoslavije), ostalo pa je še odprto vprašanje posodobitve drugih cest, ki pa ga bo
Giuseppe Zamberletti
sedaj mogoče rešiti prav na osnovi te konvencije.
Minister Zamberletti se je ob tej priložnosti z ganjenostjo spomnil obdobja, ko je skrbel za obnovo v naši deželi; spomnil se je prizadevnega furlanskega prebivalstva in tudi dodal, da so prav popotresne izkušnje iz F- JK narekovale ustanovitev službe civilne zaščite. Vsekakor se je Zamberletti zelo pohvalno izrekel o velikih upravnih tradicijah v naši deželi in da ta konvencija predstavlja absolutno novost na vsedržavni ravni. Prvič se je namreč zgodilo, da je neka deželna neposredno vključena v reševanje problemov državnih cest, tako s finančne kot izvršilne plati.
Podpisana konvencija predvideva , da bo družba ANAS v prihodnjem triletju prenovila državne ceste štev. 13 Orcenico — Sacile, štev. 56 od Vidma do Krmina in štev. 351 od Vi-leš do Červinjana in zgradila varianto pri kraju San Vito al Taglia-mento na državni cesti štev. 463.
Adriano Biasutti
w Se dve seji	Pri lijaku
skupščine F-JK	se vedno
pred	zatakne
volitvami	v grlu
TRST — Deželni svet Furlanije — Julijske krajine se bo ponovno sestal v četrtek 28. t.m. in v četrtek 4. junija. Medtem bodo komisije nadaljevale s svojim delom, razpravljale pa bodo le o najnujnejših vprašanjih. Delo deželnega sveta in njegovih organov pa bo prekinjeno od 7. do 14. junija, to je teden pred parlamentarnimi volitvami.
Ti so glavni sklepi, ki jih je sprejel predsednik deželnega sveta Paolo So-limberga po posvetovanju s predsedniki komisij in načelniki svetovalskih skupin; slednjega srečanja so se udeležili tudi predsednik odbora Adriano Biasutti in podpredsednika skupščine Claudio Tonel in Nemo Gonano.
Te sklepe je bilo potrebno sprejeti zaradi predvolilnega obdobja, ko so stranke polno angažirane.
Vprašanje Claudia Tonela (KPI) o izpolnjevanju obrazcev na meji
TRST — Deželni svetovalec KPI Claudio Tonel (ki je tudi podpredsednik skupščine F-JK) je na predsednika deželne vlade Adriana Bia-suttija naslovil vprašanje v zvezi s problemom posebnih obrazcev, ki bi jih morali izpolniti tuji državljani ob vstopu v Italijo.
Gre za ukrep, s katerim bi želeli preprečiti razpečevanje mamil in se boriti proti terorizmu — pravi Tonel v vprašanju — ki pa bi, kot je sicer zastavljen, dokončno zaustavil tranzit na meji z Jugoslavijo, ker bodo državljani te države primorani izponjevati omenjene obrazce. Kaže, da sta Anglija in ZRN uvedli mnogo bolj preproste metode.
Te obveznosti se ne tičejo državljanov Evropske gospodarske skupnosti — dodaja še Tonel — zaradi česar bodo jugoslovanski državljani primorani izpolnjevati te dokaj zapletene obrazce tako ob vhodu, kot ob izhodu iz države. Jasno je zato, da je treba preprečiti, da bi najbolj odprta meja v Evropi s 26 milijoni letnih prehodov postala nenadoma nepremostljiv zid.
Zaradi teh razlogov je deželni svetovalec KPI Tonel zaprosil predsednika deželne vlade, naj ponovno odločno nastopi, da bi se taka povsem nesprejemljiva situacija ne uresničila.
Silvano Tarondo novi načelnik svetovalcev KPI na Deželi
TRST — Silvano Tarondo je novi načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Prevzel bo mesto Renza Pascola-ta, ki je kot kandidat za poslansko zbornico moral izstopiti iz deželnega sveta.
Na to mesto so Silvana Taronda soglasno izvolili komunistični deželni svetovalci, ki so se v sredo ob prisotnosti deželnega tajnika Roberta Viez-zija sestali pod predsedstvom podpredsednika deželnih svetovalcev Enza Scampola.
Na sestanku je seveda tekla beseda tudi o sedanjem političnem položaju na državni in deželni ravni in o nalogah, ki čakajo komunistično stranko v tej zadnji fazi deželne mandatne dobe.
Silvano Tarondo se je rodil pred 55 leti v Tavagnaccu, kjer tudi stanuje. Bil je že pokrajinski tajnik stranke v videmski pokrajini, namestnik deželnega tajnika v obdobju 1976-1980, devet let videmski občinski svetovalec in župan v Tavagnaccu od leta 1975 do leta 1983.
Barka ni več zapuščena
BARKA — Sredi lepo urejenega trga v Barki bodo 14. junija ob pomoči občinskega odbora ZZB NOV Sežana odkrili spomenik padlim Barčanom. Slovesnosti se bodo udeležili tudi nekdanji aktivisti Bazovice in Brkinov, preživeli borci istrskega odreda in drugi. Ob tej priložnosti bodo podelili spominske značke nekdanjim aktivistom Osvobodilne fronte iz tega predela, v kulturnem programu pa bo poleg godbenikov in divaških šolarjev sodeloval tudi Partizanski pevski zbor iz Trsta.
V središču Barke pri Divači te dni ropotajo gradbeni stroji. Cestarji namreč asfaltirajo vaški trg in poti, za katere je vaško gospodinjstvo poleg veliko delovnih ur prispevalo tudi približno 100 tisoč dinarjev. Urejanje kraja bodo slovesno končali 14. junija, ko bodo sredi vasi odkrili spomenik 23 padlim Barčanom.
Asfaltiranje vaških poti je samo eden od delovnih uspehov te prizadevne, danes samo 140-članske brkinske krajevne skupnosti. Kraj je bil pred vojno precej številčnejši, saj se je po osvoboditvi iz njega iz ekonomskih razlogov več kot polovico prebivalcev, za skoraj polovico pa se je zmanjšalo tudi število gospodinjstev. Tako kot
druge brkinske vasi je bila tudi Barka prometno odrezana od sveta, pa tudi elektriko so prebivalci teh krajev dobili šele leta 1951. Zaradi odseljevanja, se je zmanjšalo tudi število otrok, se spominja upokojena učiteljica in tajnica KS Majda Prelec, tako da so že pred 25 leti ukinili šolo. Danes šolarje vozijo v Misleče in v Divačo.
Začetek preporoda Brkinov in Barke pa po besedah predsednika sveta KS Barka Jožeta Trebča sega dvanajst let nazaj. Takrat so začeli graditi brkinsko cesto, spremenil pa se je tudi odnos do teh nerazvitih predelov. Takrat se je začelo v Brkine vračati življenje, saj so mladi ostajali doma. Barčani so si takrat sami zgradili 1700 metrov asfaltiranega priključka na brkinsko cesto, uredili pokopališče in pot do njega. Pred osmimi leti je te kraje opustošil žled, zaradi česar so morali kasneje bolj odpreti gozdove. Gozdarji so jim ob tem pred petimi leti pomagali obnoviti nekdanjo šolo, ob kateri so krajani ob pomoči trgovcev uredili tudi trgovino. Pri obnovi kraja je pomagala tudi občina, Tok, nekatere delovne organizacije, Sisi in drugi.
Leta 1985 so začeli graditi lokalni vodovod Vareja-Barka, v katerega so vložili 70 milijonov dinarjev. Kljub občutni pomoči Kraškega vodovoda je moralo zanj vsako gospodinjstvo po-
leg dela prispevati po 100 tisoč dinarjev. Voda je v Barko pritekla lani.
Delovna vnema Barčanov ni zapustila tudi po tem uspehu. Niso še zasuli vseh jarkov za vodovod, ko so začeli v kraju urejati kanalizacijo in se pripravljati na asfaltiranje vaških poti. S to akcijo bodo v kraju odpravljeni največji komunalni problemi, tako jim bo po besedah člana sveta KD Darja Polha ostajalo več časa za organiziranje kulturnega in družabnega življenja, ki so ga v teh odmaknjenih krajih še kako željni. Kaj jim pomeni slovenska beseda, so med drugim dokazali tudi med dvajsetletno fašistično vladavino, ko so med ljudmi kljub strahovanju krožile slovenske knjige, Barčani pa so svojo samozavest ohranjali s številnimi kulturnimi prireditvami.
JANEZ ODAR
Prometni infarkt, ki ga je konec prvomajskih praznikov doživela obalna cesta s svojimi obvoznicami in priključki, je pomenil neprijetno presenečenje verjetno le za »sveže« mimo-vozeče se dopustnike in nepoznavalce razmer na tej najbolj obremenjeni prometni žili v Jugoslaviji. Nedeljski zastoji med Dragonjo in Rižano so samo znak, da ozko prometno grlo, v katerega se stekajo in nato odtekajo vozila iz sosednje Italije in notranjosti Slovenije, ni več sposobno »požirati« vse bolj goste premikajoče se pločevinaste mase. Res pa je, da je v tej pločevini vse več takih, ki se sprašujejo, ali ne bi bilo možno promet skozi obalno cesto speljati bolj tekoče in kje je vzrok, da se ob vsakem začetku in koncu vikenda ob glavni turistični sezoni vozila ustavijo prav na obalni cesti.
Stanje prometa na obalni cesti bodo verjetno najbolje ponazorile same številke. Štetje prometa, ki ga je v lanski turistični sezoni izvedla skupnost za ceste Slovenije, je pokazalo, da je po magistralni cesti M2 od Škofij do Škocjana dnevno peljalo 34 tisoč vozil, števci pri avtokampu Jadranka v Izoli pa so na magistralni cesti našteli 15 tisoč vozil, kar pomeni, da je več kot polovica vozil obrnila na obvoznico Koper — Šmarje -- Dragonja -Buje. Tu seveda niso všteta vozila, ki so bila že prej preusmerjena na obvoznico nad Rižano in med Dekani in Pobegi. Te številke velja dopolniti še s podatki UNZ Koper, ki kažejo, da je v lanskem letu samo skozi mejne prehode v koprski občini lani vstopilo oziroma izstopilo 4,8 milijona vozil, od teh 46 tisoč tovornjakov in 31 tisoč avtobusov, več kot 90 odstotkov tovornjakov in avtobusov je peljalo skozi mednarodni prehod na Škofijah. Po grobih ocenah je bilo lani v tranzitu na cestah obalno-kraške regije prek 260 tisoč tovornjakov. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi konfiguracijo terena, preko katerega so speljane obalno-kraške ceste — do zastojev prihaja na_ črnokalskem, kazinskem klancu in Čebulovcu, tu so še klanci na Belvederu nad Izolo, in Valeta. Od Kopra do Senožeč pa je samo eno urejeno izogibališče za tovornjake in počasna vozila. Poglavje zase so obvoznice, ki naj bi razbremenile obalno cesto. Edina obvoznica, ki zasluži to ime, je regionalna cesta od Kopra proti Šmarjam, vse ostale pa so podobne kozjim stezam. Potrdilo za to trditev je tudi podatek, da po obvoznici Dekani — Pobegi in Bertoki Škocjan — Koper, prometniki preusmerjajo le osebne avtomobile, obvoznice pa so tako ozke, da lahko promet poteka le enosmerno, letos pa sta ti dve obvoznici tako razriti, da je vprašanje, ali je sploh odgovorno voznike siliti, da vozijo po njih.
Največji zamašek na obalni cesti predstavljajo štirje kilometri med križiščem Škocjan in ankaransko deteljico. Ta odsek bi lahko imenovali ozko grlo v lijaku prometnih tokov iz notranjosti Slovenije in sosednje Italije v notranjost Istre in obratno.
IZTOK UMER
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
57.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
Copvrioht ZTT
V enem tednu se je torej moralo zgoditi nekaj, zaradi česar je Dani smatrala, da bi bilo nedopustno, če bi se odzvala soprogovemu objemu. Ali pa se je morda prav ta Dani — če naj v njej v resnici vidimo prototip Mije iz romana, katere razmerje je gladko teklo že od jeseni znala še kako brez sramu pretvarjati v tednih pred Božičem, ko je Stanku naslavljala pisma z »ljubljeni moj« in mu izjavljala, da ga ima rada, da ga zmeraj pričakuje in mu pošilja nove fotografije s posvetilom »samo zate, samo s teboj«? O njenih takratnih čustvih nam je dostopno mnenje osebe, katere se ni dalo zlahka prevarati in ki Dani kljub svoji velikodušnosti ne bi bila pripravljena braniti: to je bilo mnenje tašče, ki je še zmeraj občudovala svojo snaho.
Protagonist romana ne daje ravno videza odločnega človeka, v tem kar zadeva ljubezen in njegova zadrega je toliko večja, ker mu ni vseeno, ko objema ženo sonarodnjaka, ki se je prisiljen zadovoljiti z izlivi po pismih. Tu je vskočila Mija in sama prevzela iniciativo. Nekega dne je v
moževi študijski sobi razgrnila preprogo, toda njen prijatelj se je zadovoljil s tem, da jo je poljubljal in božal, zleknjen poleg nje (bil bi višek, ko bi se ta prizor res odvijal 26. oktobra, ko je imel fossanski jetnik nekam čudaške sanje: Dani v novem stanovanju brez oken in pohištva, prekriva tla s temnimi krzni in počepne na enega, oblečena v poročno obleko). Nekega dne se je pustila Mija presenetiti gola v zakonski postelji: poklicala je k sebi ljubimca, »ki je prestopil prag, kot bi stopil v tempelj.« Prvi uspeli objem, do katerega je prišlo prav v oktobru, je odprl dolgo serijo vedno pogostejših in raznolikih srečanj; nekoč je bila ona, medtem ko je zasedla pisalno mizo odsotnega, kot »svečenica, ki na lesenem žrtveniku posvečuje daritev ljubezni«.
Razmerje, ki se je učvrstilo s spolno zadostitvijo in se hranilo iz obojestranskih čustev in spoštovanja, se je kmalu začelo medsebojno podžigati, pri čemer je z dušo in telesom prednjačila ona. In ni uplahnelo tudi takrat, ko je prišla ponj »bela garda« in ga odpeljala v Coroneo. Mija iz romana niti ni poskušala pomiriti slabe vesti napram možu, saj je stari ljubezni lahko stavila za protiutež mamljivo moč svojega novega čustva in pri tem šla tako daleč, da je začela skrbeti za novega jetnika, mu menjavala spodnje perilo, s pomočjo katerega sta si zaljubljenca pošiljala žgečkljiva sporočila. Nekega dne mu je razodela, da bodo moža po vsej verjetnosti izpustili in dodala, da mu to svobodo iz vsega srca privošči, toda ona, žal, pripada zdaj nekomu drugemu: moškemu, ki jo je sprejel z zaupanjem in vzel tako kot je, ne da bi se ji vsiljeval kot učitelj, ki. nosi
»pod roko torbo z dokumentiranimi resnicami«. Ta moški, ki ga je tako težko pričakovala in je končno le vstopil v njeno življenje, ji je omogočil pravcato novo rojstvo tako »kot poleti metulj, izvaljen iz gosenice«. In ob njem si je bolj kot kdajkoli poprej zaželela, da bi imela otroka.
Tu se zdi, da je vstopila v ospredje podoba ženske, ki nam je že znana in se nam prikaže kot zmagovalka v dolgotrajnem spopadu z možem, čeprav se še vedno popolnoma ne utelesi, temveč preide zgolj iz enega literarnega tipa v drugega. Denimo, da romanopisec res ni poznal nam poznanih pisem, ali pa bi kljub temu lahko šel tako gladko preko zveze, ki se je pletla med Dani in Stankom z vsemi pretiravanji in neuravnovešenostmi, ki so iz tega izhajale? In če je tu kljub temu zaslutil protiudar žene, ki se je čutila nepotešeno v svojem naturnem hotenju in temu dodal še upor proti kakršnikoli umski prisili, se je za to verjetno odločil iz čiste intuicije. Bolj kot za protiudar je šlo tu za odpad, skorajda za pravcati fizični in moralni šah-mat iz maščevanja, ki ga ne bi zaslužil še tako povprečni mož, leta in leta ločen od sveta, kaj šele tenkočutni Stanko Vuk. Vse to nam seveda še dodatno otežkoča položaj nepredvidljive Tomažičeve hčere in nam jo prikazuje v precej bolj zagonetni luči kot je junakinja v romanu, ki svojemu možu, kot kaže, ni pisala, da ga ljubi in pričakuje enako »kot doslej«.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
V hotelu Europa o posledicah černobilske nesreče
Naša dežela sorazmerno dobro prestala jedrsko preizkušnjo
V naši deželi je bila sanitarna zaščita prebivalstva pred radioaktivnim sevanjem po černobilski katastrofi več kot optimalna. Lahko bi celo rekli, da so bili zaščitni ukrepi v nekaterih ozirih pretirani, kar pa na tako občutljivem in za človekovo bodočnost odločilnem področju ni napaka, temveč kvečjemu prednost. Tako nam je tehnični vodja razširjene deželne komisije za sanitarno zaščito prebivalstva pred radioaktivnim sevanjem, dr. Giovanni Rinaldi, strnil rezultat včerajšnjega celodnevnega posveta v hotelu Europa pod Nabrežino.
Deželna uprava si je posvet zamislila kot priložnost za preveritev vsega, kar je bilo na območju Furlanije-Julijske krajine storjeno za zaščito prebivalstva pred posledicami černobilske jedrske nesreče. V ta namen sta povabili nanj vidne italijanske strokovnjake, med katerimi naj omenimo direktorja sektorja za okolje in radioaktivno zaščito pri zavodu ENEA-DISP prof. Antonia Susanno in direktorja oddelka za nadzor nad okoljem pri istem zavodu dr. Giancarla Boerija, direktorja laboratorija za fiziko pri Višjem zdravstvenem inštitutu prof. Eugenia Tabela in prvo raziskovalko pri tem inštitutu dr. Antonio Rogani. O delu razširjene deželne komisije za zaščito pred sevanjem pa so poročali njen načelnik dr. Rinaldi in zastopniki tržaške, videmske in pordenonske krajevne zdravstvene enote dr. Fabio de Gu-arrini, dr. Renati Radovani in dr. Alessandro Menin. Po opoldanskem premoru je bil ves popoldan namenjen razpravi, v katero so poleg strokovnjakov posegli tudi pred-
stavniki WWF, Zveze za okolje (Lega per ambiente) in Odbora za informiranje o radioaktivnem sevanju.
Temeljna naloga komisije je bila takoj po Černobilu dvojna: preprečiti razširjanje neupravičenega alarmizma in poiskati najučinkovitejše preventivne ukrepe je v poročilu o delu komisije dejal njen načelnik Rinaldi — ki pa se niso končali s koncem posebnega stanja, pač pa se preventivna akcija vztrajno nadaljuje z nadzorom nad vzorčnim materialom in s poglobljenim preučevanjem vseh možnih učinkov radioaktivnega sevanja v nadaljnjih časovnih obdobjih. Izjemen pomen resne in objektivne informacije je ob tem na dlani: preveč je bilo v vsem tem času tistih, ki so optimistično zanemarjali možne posledice Černobila, kot tudi tistih, ki so napovedovali indiskriminiran porast umrljivosti za rakastimi obolenji in levkemijo. Taka predvidevanja so milo rečeno daleč prezgodnja, saj jih bo moč opraviti le na osnovi gibanja radioaktivnosti na daljši čas, v različnih ekoloških ciklih, ko bo z določeno znanstveno gotovostjo lahko odgovoriti na vprašanje o zdravstvenih posledicah černobilske katastrofe. Kar pa zadeva današnje konkretne razmere, je dr. Rinaldi poudaril, da ni nobenih razlogov za alarm, pač pa je primeren resen razmislek o tveganjih, ki jih ža bodoče rodove pomeni uporaba jedrske energije, tudi v mirne namene. Od tod potreba po ažurnira-nju varnostnih kriterijev, po stalnem sistematičnem nadzorovanju radioaktivnosti v okolju in po organiziranju hitrejših postopkov za prenos informacij v državi in v mednarodnem prostoru.
Na srečanju s predsednikom Unije Italijanov
Cuffaro proti napovedanim omejitvam na mejnih prehodih
Kot smo že večkrat poročali, je notranje ministrstvo 28. februarja letos izdalo okrožnico, na osnovi katere naj bi poostrili nadzorstvo nad prihodom tujcev v Italijo in njihovim odhodom iz nje. Državljani držav, ki niso članice Evropskega sveta, bi med drugim morali ob prihodu in odhodu izpolniti posebne kontrolne obrazce. Ti ukrepi naj bi omogočili učinkovitejši boj proti mednarodnemu terorizmu in kriminalu. Takšno poostreno nadzorstvo bi morali izvajati tudi nad jugoslovanskimi državljani, kar pa vzbuja pri tukajšnji obmejni policiji, pri političnih in drugih oblasteh veliko pomislekov. O zadevi je včeraj izdal daljšo tiskovno izjavo komunistični poslanec Antoni-no Cuffaro.
»Razumem, da je treba sprejeti ukrepe za učinkovitejši boj proti terorizmu in mednarodnemu prekupčevanju z
Trgovinska zbornica opozarja, da bo kmalu potekel rok za prijavo na jesenski sejem v Budimpešti. Tržaška podjetja, ki bi rada sodelovala, naj se čimprej zglasijo na Uradu za zunajo trgovino tržaške Trgovinske zbornice, tel. 6701205 ali 6701208. Rok za prijave zapade v soboto, 23. maja.
mamili,« je izjavil. »Treba pa je razlikovati med tranziti, ki zahtevajo večjo kontrolo, in izmenjavami med sosednjimi in prijateljskimi državami. Ni videti razlogov, zaradi katerih bi za Jugoslavijo veljali drugačni ukrepi kot pa za Avstrijo in Švico. Če bi napovedane ukrepe dejansko uvedli, bi hudo prizadeli gibanje ljudi in gospodarstvo v teh krajih, na katere ima odprta meja pozitiven vpliv. Treba je preprečiti uvedbo omejitev, ki bi na mejnih prehodih povzročile ogromne zastoje. Za vse države, ki mejijo na kopnem z Italijo, bi morali veljati isti pogoji. Na mejnih prehodih naj bi kvečjemu ustvarili posebne koridorje, ki bi omogočili strožje preglede v posebnih primerih. Upoštevajoč tudi stališče, ki mi ga je posredoval italijanski konzul v Kopru, mislim, da je treba te zahteve posredovati zunanjemu ministrstvu. V tem smislu sem že nastopil pri Andreottiju in pripravljen sem sodelovati pri vsaki skupni pobudi za dosego tega cilja,« je zaključil Cuffaro.
Komunistični poslanec je gornjo izjavo izdal ob koncu srečanja s predsednikom Unije Italijanov iz Istre in z Reke Silvanom Sauom, s katerim je govoril o razvoju obmejnih območij. Srečanja se je udeležil tudi Stojan Spetič.
pismo uredništvu
Gročanci spet opozarjajo na nerešene vaške probleme
Spoštovano uredništvo!
Podpisani vaščani iz Gročane se obračamo na Vas s prošnjo za objavo sledečega pisma.
Pred leti, bilo je to leta 1981 ali 1982, smo občinske upravitelje zaprosili, da bi ob vhodih na razne poljske in gozdne poti na območju naše vasi postavili cestne znake, da bi morebitne izletnike opozarjali na prepoved vstopa z avtomobili in pač z vsemi motornimi vozili. No, občina je table res namestila, domačini pa smo z za-čudnjem ugotovili, da vse takrat postavljene table prepovedujejo vožnjo po stranskih poteh samo dvokolesnim motornim vozilom (kar naj bi torej pomenilo, da npr. avtomobilisti lahko mirno vozijo med njivami in travniki).
Kateri je bil vzrok, da so postavili neustrezne table, nam ni znano, dejstvo pa je, da smo v naslednjih letih večkrat zaprosili pristojne na dolinski občini naj one table vendarle zamenjajo s primernejšimi, takšnimi namreč, ki bi prepovedovale dostop slehernemu tujemu vozilu, istočasno pa, da bi bil domačinom omogočen prost dostop tudi s kmetijskimi sredstvi.
No, do danes, žal, ni bilo pozitivnega odziva. Upamo pa, da bodo prometne znake zamenjali vsaj pred iztekom letošnje pomladi, saj je znano, da meščani ravno v tem letnem času najraje
zahajajo na Kras. Želeli bi nadalje, da bi se odgovorni posvetovali z domačini o točnih lokacijah, preden pride do zamenjave znakov. Pred nekaterimi potmi namreč niso pred leti postavili nobenega znaka.
Za zaključek pa še to. Pred meseci je Vaš dnevnik objavil pismo iz naše vasi s prošnjo po postavitvi smerokazov s krajevnimi imeni. Za takojšnjo rešitev tega problema se občini Dolina zahvaljujemo. V prihodnje pa upamo, da bo Gročana deležna večje pozornosti kar se tiče izvajanja predvsem nekaterih splošnih komunalnih služb, kot je npr. čiščenje vaških cest s strani tako občinske kot pokrajinske uprave.
Za pozornost se Vam zahvaljujemo.
Sledijo podpisi
Kanal pri Ponterošu bodo korenito očistili
Kanal pri Ponterošu bodo pojutrišnjem, v nedeljo, korenito ^čistili v vsej njegovi dolžini od nabrežja do trga pred cerkvijo sv. Antona. Dela bodo potekala na pobudo in pod nadzorstvom Pristaniške ustanove ob sodelovanju Občine, Pristaniškega poveljstva in gasilcev, ki so dali na razpolago svoje potapljače.
Namen akcije je predvsem očistiti dno kanala številnih potopljenih bark, pa tudi odstraniti razne na pol potopljene čolne, ki hudo ovirajo promet po kanalu. Poleg tega bodo tudi skušali najti znamenito "točko", ki so jo v preteklosti zaznamovali Avstrijci in ki še dandanes predstavlja "kvoto 0" morske gladine, veljavno za celotno geografsko območje severovzhodne Evrope tja do Uralov.
Družba ACI Porto, ki ima v zakupu kanal pri Ponterošu, je že pozvala lastnike čolnov, privezanih v kanalu, naj prisostvujejo čiščenju, da bi bili na razpolago v primeru potrebe. Po čiščenju pa bo ista ACI Porto odstranila čolne, ki so privezani v kanalu brez dovoljenja. Lastniki čolnov lahko vsekakor do jutri uredijo svoj položaj pri uradih družbe.
Operacija, ki so jo sklenili izvesti na praznični dan, da bi ne bilo hujših ovir v prometu, se bo torej začela v nedeljo ob 7. uri zjutraj, zaključila pa se bo predvidoma do dveh popoldne.
Angleška revija The Economist o Trstu
Slovencev in se čudi, zakaj se italijansko govoreče prebivalstvo tako upira, da bi država s pozitivno akcijo krepila premalo finansirane slovenske šole.
Bolj razumljive se redijo zddjostržčehovstvo Rima zaradi stalnega gospodarskega nazadovanja. Slika ni spodbudna, čeravno nekatere nove cestne povezave kot so avtocesta do Dunaja in do Bavarske, nova trajektna zveza z Alba-njo, povratek jugoslovanskih kupcev po oceni revije odpirajo neko perspektivo. Stvari se spreminjajo tudi v Trstu, meni Economist in Saba je pretiraval, ko je trdil, da se tudi na podnebje lahko vpliva. Lani na primer, pravi revija, so ostale trdno pri tleh avtobusne čakalnice, ki so pred leti, ko je zapihala burja, odfrčale.
Spomin na preteklost, tako je revija Economist v svoji zadnji številki naslovila članek o Trstu. O našem mestu je revija poročala v okviru rubrike o evropskih mestih in poročilu odmerila kar precej prostora. Bistveno vprašanje, ki si ga zastavlja list, izhaja iz samega geografskega položaja Trsta: kako to danes italijansko in nekoč avstrijsko pristanišče lahko živi, ko je tako stisnjeno zaradi meje?
Preden odgovori na to vprašanje Economist v kratkem obnavlja zgodovino Trsta v zadnjih stoletjih, njegove rasti in nato propada. V tem okviru se zaustavlja pri osimskih sporazumih, izbruhu nacionalizma in nastanku Liste za Trst ter odporu in strahu dela italijanskega prebivalstva pred slovansko nevarnostjo. Sklicujoč se na podatke župana Staffierija Economist trdi, da /e v mestu 5 odstotkov
V Trnovci gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj
Danes ob 20.30 bo na dvorišču Škr-kove domačije v priredbi Vaške skupnosti Trnovca gostovanje dramske skupine SKD Slavec, ki se bo predstavila občinstvu z veseloigro Damira Fe-igla »Ljudski glas - božji glas«. Delo je priredil Boris Kuret, tajnik ricmanj-skega društva, za gledališko postavitev pa ga je pripravil in delo tudi režiral Drago Gorup.
Za popestritev kulturnega večera pa bodo poskrbeli še člani mešanega zbora Slavec pod vodstvom priznanega dirigenta Alda Kumarja ter člani harmonikarskega ansambla Miramar pod vodstvom prof. Eliane Zajec. Organizatorji upajo in želijo, da bi se njegovemu vabilu odzvalo čimveč ljudi, saj jih čaka prijeten kulturni večer s SKD Slavec iz Ricmanj. (Š. F.)
■ Sindikat CGIL za upokojence
vabi vse upokojence konzorcijskega prevoznega podjetja ACT, ki so stopili v pokoj maja 1982, da se najkasneje do 30. maja t. 1. zglasijo na sedežih CGIL in s seboj prinesejo dokumentacijo o upokojitvi in odpravnini. Prav glede slednje so namreč na vidiku nekatere novosti. Zainteresirani upokojenci se lahko zglasijo na sedežih CGIL v Ul. Pondares 8, pri Domju - Cesta za Glinščico 58 in v Miljah - Ul. Galilei 4.
Obisk pri ravnatelju Tržaškega okrožnega inšpektorata za gozdove arh. Robertu Barocchiju
Gozdni požari in protipožarni predpisi na Tržaškem
Arhivski posnetki: helikopter zajema vodo v jezercu pri Orehu (levo), da bi z njo gasil požar v
bližini Mačkolj (desno)
Verjetno so že redki tisti, ki vedo, da so naši predniki nekoč pravili Boršt ne le lični vasi v dolinski občini, temveč tudi marsikateremu drugemu kraju na Tržaškem. Praviloma so tako imenovali gozdnata območja, saj je beseda »boršt« bila in je nič drugega kot narečni izraz za gozd oziroma gozdič. A še redkejši so danes tisti, ki vedo, da so naši predniki nekoč pravili Boršt tudi gozdnati strmini med Kolonjo in Škorkljo, ki se ji po italijansko reče Villa Giulia.
No, v tem Borštu, in sicer v Ul. Monte San Gabriele 35, ima svoj sedež Tržaški okrožni inšpektorat za gozdove ali z drugimi besedami poveljstvo gozdnih čuvajev za Tržaško in Goriško. Nanj smo se obrnili, da bi nekoliko natančneje poizvedeli, kakšni so predpisi proti gozdnim požarom pri nas in kako jih gozdni čuvaji izvajajo. Kdaj pa kdaj namreč prihaja do trenj med njimi in prebivalstvom, zlasti po vaseh. Prav v zadnjih časih so se večkrat pritožili kmetje in polkmetje, ki so jim čuvaji prisolili dokaj visoke globe, ker so zanetili ognje na odprtem brez ustreznega dovoljenja. Pritožbe se niso nanašale toliko na strogost predpisov, kolikor na dejstvo, da so ti predpisi javnosti premalo znani.
Na sedežu Inšpektorata nas je sprejel njegov ravnatelj arh. Roberto Barocchi. Izčrpno nam je osvetlil zadevno zakonodajo in se posebej pomudil ob kaznih, ki so za prekrške predvidene. Še pred tem pa je podrobneje spregovoril o pojavu gozdnih požarov in o prizadevanjih za njih omejevanje v tržaški pokrajini.
Izredna razširjenost požarov na Tržaškem
»Na Tržaškem povprečno izbruhne 136 gozdnih požarov na leto, v katerih povprečno pogori
204,5	hektarov gozdnih površin,« je začel Barocchi. »Tako izhaja iz raziskave, ki je vzela v poštev obdobje 1980-85. V tem šestletju smo zabeležili skupno 815 požarov, 442 hujših in 373 lažjih.«
Raziskava, ki ni bila še objavljena, je natančneje preučila, kdaj in kje se na tržaških gozdnatih površinah najpogosteje vnamejo plameni. Velika večina požarov izbruhne v prvih štirih mesecih v letu, se pravi v zimskem času, ko je rast ustavljena. Od 442 hujših požarov, ki so jih zabeležili v letih 1980-85, se jih je kar 335 vnelo med
1.	januarjem in 30. aprilom. Plameni zajamejo
gozdove pogosteje konec tedna, ko se pač podaja vanje več ljudi. Od že omenjenih 442 požarov jih je najmanj izbruhnilo ob torkih, in sicer 52, največ pa ob nedeljah, in sicer 68. V veliki večini primerov so zagoreli med 12. in 17. uro, zelo poredko ponoči.
Ogenj sorazmerno najpogosteje zajame iglavce, v manjši meri gmajne in še redkeje listnate gozdove. Zanimivi so tudi podatki o razširjenosti gozdnih požarov po posameznih občinah na Tržaškem. Najpogosteje izbruhnejo v tržaški in dolinski občini, v katerih so v obdobju 1980-86 zabeležili 3 požare na kvadratni kilometer. Redkeje se pojavijo v devinsko-nabrežinski in repenta-brski občini (1,3 požara na kvadratni kilometer), v miljski (1,2) in zgoniški (1,0).
»Da bi pravilneje ocenili pojav gozdnih požarov v naši pokrajini, pa moramo upoštevati, kakšno je stanje drugod v Furlaniji-Julijski krajini,« je pristavil Barocchi. »Pri tem trčimo na podatke, ki so na. prvi pogled naravnost osupljivi: na Tržaškem so v letih 1980-85 učinki požarov 7-krat presegli deželno povprečje glede na obseg pokrajinskega teritorija in 5-krat glede na obseg gozdnatih površin.«
Kje so vzroki?
»Glavne vzroke za takšno stanje je treba iskati v dejstvu,« je nadaljeval naš sobesednik, »da je naša pokrajina sorazmerno zelo poraščena in hkrati zelo obljudena. Z drugimi besedami, pri nas je zelo malo površin, ki niso ne gozdnate ne obljudene, kot so recimo obdelana polja.«
Satistike dejansko pravijo, da gozdovi prekrivajo 31 od sto ozemlja tržaške pokrajine, a le 22 od sto površine Furlanije-Julijske krajine. Na Tržaškem je poleg tega tudi veliko gmanj, ki so s časom vse bolj poraščene, saj jih vse redkejši živinorejci čedalje manj uporabljajo kot pašnike in travnike. Razen nekaterih izjem, pa tam, kjer ni gozdov ali gmanj, smo že na obljudenih območjih, naj so to vasi ali mesto. Povrh je v naši pokrajini sorazmerno veliko cest in poti in skoznjo teče železnica.
Podrobnejša analiza zemljevida požarov na Tržaškem to potrjuje. Kot smo že omenili, drevesa in dračje najpogosteje gorijo v tržaški in dolinski občini, najmanj pa v zgoniški. Ogenj se zelo pogosto vname ob prometnicah in poteh,
zlasti poljskih. »Iz vsega tega izhaja še nekaj drugega,« je podčrtal arh. Barocchi, »in sicer dejstvo, da je vzrok gozdnih požarov skoraj brez izjeme človek. Na strele, samovžige in podobno odpade kvečjemu en požar vsakih tisoč.«
Požarnovarstveni predpisi in ukrepi
Na osnovi kraljevega odloka št. 3.267 iz leta 1983 je prepovedano zanetiti ogenj v gozdovih kakor tudi na mestih, ki so od gozdov oddaljena manj kot sto metrov. Izjemo predstavljajo tisti, ki v gozdovih delajo. Ta splošni predpis sta potem še poostrila in natančneje opredelila državni zakon št. 47 iz leta 1975 in deželni zakon Furlanije-Julijske št. 8 iz leta 1977. Na osnovi slednjega predsednik Dežele vsaka tri leta izdaja posebne protipožarne odloke. Zadnji je izšel leta 1985.
Vse te predpise bi na kratko takole povzeli. Prepovedano je zanetiti ogenj ter uporabljati gorilnike in podobne naprave na vseh področjih, ki niso ali obljudena ali industrijska ali poljedelska. Izjemoma lahko postaje gozdnih čuvajev izdajajo posebna dovoljenja, ko gre za zakonite gospodarske dejavnosti, javne in tradicionalne prire-
ditve. Kdor se tega ne drži, tvega globo od 50 do 500 tisoč lir.
V posebno nevarnih obdobjih, in sicer od 1. januarja db 30. aprila in od 1. novembra do 31. decembra veljajo še dodatne prepovedi. Na gozdnatih področjih je prepovedano metati prižgane vžigalice in cigaretne ogorke, razstreljevati mine in' na njih uporabljati motorna sredstva. Tudi v tem primeru gozdni čuvaji lahko izdajajo posebna dovoljenja. Kdor se teh dodatnih predpisov ne drži, tvega globe od 20 do 200 tisoč lir.
Prav zaradi razširjenosti požarov na Tržaškem tukajšnji gozdni čuvaji izvajajo vse te predpise dokaj strogo. »Seveda pa se naša dejavnost ne omejuje na nalaganje glob,« je pojasnil arh. Ba-rocchi.»Zelo važna je naša preventivna protipožarna dejavnost, kot je čiščenje in redčenje gozdov. Veliko dela pa seveda imamo z gašenjem gozdnih požarov. Za vse to skrbi 12 godnih čuvajev in trije stražmojstri (it. "marescialli"), ki so nastanjeni v Devinu in v Bazovici. V kratkem bi morali odpreti tretjo postajo v Dolini. Pri gašenju pa so nam k sreči v veliko pomoč tudi prosto-voljnji gasilci, ki jih je na Tržaškem vsega 377, pa seveda tudi poklicni gasilci.« (mb)
Nekaj dejstev iz volilne kampanje
V tej dokaj kaotični predvolilni kampanji se nam zdi pravilno ponoviti nekaj dejstev, ki se dogajajo v našem mittelevropskem Trstu. Gre za že ugotovljene ugotovitve, saj smo se pogumnih in dalekovidnih novosti že odvadili. Del Trsta očitno ljubi stare kavarne, stara odlikovanja in stare romane o starih časih in večina političnih strank ne zna ponuditi nič boljšega.
Večina strank, velika večina (v bistvu lahko izvzamemo KPI, Slovensko skupnost in njeno zavezništvo z drugimi manjšinskimi strankami, del zelenih in še kakšnega samohodca) vihti svoje bojne zastave, ki pa so si na čudo v eni barvi sila podobne, če že ne enake. Ta barva pa se imenuje pro-tislovenstvo. Nasprotovanje »bilin-gvizmu«, nasprotovanje zaščitnemu zakonu za Slovence, nasprotovanje sožitju in strah pred neobstojnimi slovenskimi hordami, ki naj bi ogrožale italijanstvo mesta, vse to povezuje veliko večino strank in njihove veljake. Toni so seveda različni, vsi pa slonijo na hipotetičnem strahu pred že omenjenim »zunanjim« sovražnikom. Verjetno je samim političnim veljakom jasno, da protislovenstvo ne bo rešilo konkretnih problemov Trsta, skratka, ne bo rešilo gospodarske krize, ne bo vrnilo delavcem dela, ne bo odprlo mladim novih možnosti, ne bo rešilo politične krize, ne bo zaustavilo kroničnega staranja mesta, ne bo pomenilo kulturnega razcveta in tudi znanstvenim centrom ne bo ponudilo novih tem za raziskovanje. Dejstvo pa je, da se LpT ne bo predstavila na vsedržavnih volitvah in v ta ribnik želijo vsi namakati trnke. Koliko se bo kdo okrepil z melonarskimi glasovi? To je vprašanje. Ob tem se nam ponuja zlobnejša opazka: proti melonom niso v Trstu samo komunisti. Mnogo je ljudi, ki si ne želijo spopadov s Slovenci, ali pa , ki so do vprašanja ravnodušni. Mislijo stranke tudi te ljudi prepričati, da so bile osnovne izbire LpT pravilne?
Kako bodo na primer socialisti prepričali vse svoje volivce, da je protislovenstvo kakega Camberja pozitivno za stranko in Trst? Ne vidimo v tej kampanji razdiranja Liste, ampak le žalostno »melonizacijo« strank.
Za nas Slovence je takšna klima povsem neugodna, naš interes je, da gre v Rim čim manj protislovensko nastrojenih poslancev. Ne želimo si uspeha zavezništva med LpT in PSI, nasprotno. O politiki sčdanjega vodstva PSI so se izrekli že slovenski socialisti in njihovemu stališču nimamo kaj dodati. Upamo le, da bo v tržaškem vodstvu stranke prišlo do čimprejšnje streznitve. Bistvo za Trst je, da izolira LpT, ne pa, da daje tej grupaciji novega kisika, oziroma da stranke uveljavljajo melo-narske kandidate v svojih vrstah. Včasih so tudi računice slepe in tudi Piro-ve zmage poznamo. Trst potrebuje sveže ideje, miselno in akcijsko prožne stranke, ne pa ljudi in skupine, ki si ne znajo izmisliti nič boljšega kot to, da dajaj o še naprej duška starim sporom in čustvom. Zdravnik, ki zna opravljati svoj poklic in upa, da bo bolnika rešil, se bo boril za to, da ga ozdravi, ne pa za to, da ga pod šotorom kisika tolaži z mislimi na lepe stare čase.
Prepričani smo torej, da je pomembno, da se v tem trenutku uveljavijo tiste stranke, ki govorijo o stvarnih problemih, ki jim je sožitje vrednota, ki znajo še graditi v tem mestu neko perspektivo bodočnosti. Stranke torej, ki se zavedajo, da protislovenska mr-žnja ustvarja le nove pregrade in nove ovire za razvoj. Kaj je pravzaprav Trstu prineslo dolgo listarsko obdobje? Kaj so naredile stranke, ki so se bolj ubadale z nasprotovanjem dvojezičnosti kot pa z reševanjem življenjskih vprašanj? Se niso sami voditelji nekaterih strank zavedali, da je v Trstu težko potolči LpT na njenem lastnem terenu, z njenimi gesli in čustvovanji? Lista za Trst je prej grupacija kot pa stranka klasičnega tipa. Kaj bi pomagal njen poraz kot grupe, če pa ta grupa zmaguje na »idejnem« področju? Očiten primer tega je prav sedanja predvolilna kampanja. Lista uradno ne nastopa in vendar govori iz ust kandidatov in strank z različno nazorsko usmerjenostjo. To je na žalost dejstvo.
ACE MERMOLJA
Danes popoldne ob 16. uri bodo v Miljah uradno odprli nove občinske otroške jasli. Ob tej priložnosti si bodo gostje lahko ogledali vse prostore, ki jih je v sodelovanju z otroškimi negovalkami uredil inž. Cicinelli.
Jutri pri nas Zangheri (KPI) in Martinazzoli (KD)
S prihodom političnih liderjev volilna kampanja stopa iz zatišja
Od začetnega zatišja se volilna kampanja počasi pomika proti bolj vroči fazi, ki jo bo označeval prihod vsedržavnih političnih voditeljev v naše mesto. V nedeljo bo v Trstu sam predsednik vlade Fanfani (udeležil se bo svečanega odprtja novega sedeža Piccola, nato pa imel srečanja v deželnem svetu), že za jutri pa napovedujejo prihod načelnikov parlamentarnih skupin dveh največjih italijanskih strank, Martinazzolija za KD in Zangherija za KPI. V ponedeljek pa bo prišel v Trst vsedržavni tajnik PLI Altissimo.
V okviru volilne kampanje je KPI priredila sinoči v Prešernovem gledališču v Boljuncu manifestacijo na temo ' Krajevne uprave in pravica do miru", ki sta se je udeležili deželna svetovalka Augusta Barbina in kandidatka ZKMI Nives Košuta. Obe sta poudarili potrebo po novih pobudah, da bi kultura miru globlje prodrla v mišljenja državljanov ter da bi si jo osvojile javne strukture in javne uprave. Nives Košuta je zlasti podčrtala vlogo mladih in njihov trud, da bi ta kultura prodrla v šole in delovišča, in potrebo po okrepitvi pobud v tej zvezi med slovensko mladino.
Na manifestaciji je spregovoril tudi dolinski župan Edvin Švab, ki je poudaril dolgoletni trud dolinske občinske uprave, da bi kultura miru zadobila večji razmah in naštel dosedanje pobude na dolinskem obmejnem območju. Prihodnja pomembnejša manifestacija KPI bo jutri ob 11. uri v hotelu Excelsior, kjer bo posl. Antonino Cuffaro, nosilec liste za poslansko zbornico, poročal o delu v prejšnji zakonodajni dobi in o programih za novo.
Slovenska skupnost bo imela drevi ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah javno zasedanje sekcije SSk za Vzhodni Kras, na kateri bodo strankini voditelji in kandidati spregovorili o manjšinskem zavezništvu med SSk, Sardinsko akcijsko stranko in Union Valdotaine za junijske volitve. Jutri pa bo v Nabrežini zasedalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti za oblikovanje nadaljnjih akcij v času volilne kampanje.
Na razstavi v TK Galeriji
Vtisi toplih briških pokrajin v slikah Vladimira Klanjščka
Briška pokrajina v vseh niansah in letnih časih, človeška prisotnost in sodobno življenje, ki je tudi v to pokrajino prineslo protislovja: v ta življenjski prostor nas popelje zadnja razstava, ki so jo odprli sinoči v galeriji Tržaške knjigarne. Pripovedovalec lirskih trenutkov je goriški slikar Vladimir Klanjšček, ki je v tem okolju
V središču Opčin še ena lekarna a zahtevali so jo v Villi Carsii
Na Opčinah zraven pošte (Proseška ulica) so odprli novo lekarno. Upravlja jo dr. Longo, ki je bil dalj časa ravnatelj lekarne v otroški bolnišnici Burlo. Kot dopolnilo k temu razveseljivemu dejstvu moramo omeniti, da je lastnik nove lekarne poskrbel za dvojezični napis (česar na Opčinah in drugod še marsikateri slovenski trgovec ni storil) in se s tem na najboljši način vključil v opensko narodnostno in jezikovno mešano stvarnost.
Kot je odprtje še ene lekarne na Opčinah razveseljivo dejstvo, tako sta njena lokacija in način, po katerem so pristojni organi izdali dovoljenje za njeno odprtje, skrajno sporna in vprašljiva. Dolga leta je namreč openska skupnost zahtevala odprtje še ene lekarne, vendar jo je zahtevala v tistem delu Opčin, ki mu pravijo Villa Car-sia, kjer je, kot znano, občutiti hudo pomanjkanje javnih uslug in kjer je po drugi strani veliko priletnega prebivalstva. Glavni tolmač teh potreb in zahtev je bil rajonski svet za Vzhodni Kras, ki je neštetokrat posegel na Občini. Ko so se pred nedavnim začeli širiti glasovi, da nameravajo novo lekarno odpreti par sto metrov od stare v vaškem središču, so začeli v Villi Carsii celo nabirati podpise, da bi to preprečili, in jih zbrali kar več stotin.
Toda vse je bilo zaman. Ne da bi občinska uprava, Krajevna zdravstvena enota in deželna uprava, ki so za te zadeve pristojne, predhodno vprašale za mnenje rajonski svet, in ne da bi upoštevala sicer tolikokrat iznešena mnenja in zahteve, so novo lekarno namestile v Proseški ulici.
Vzhodnokraški rajonski svet je na vse to seveda takoj reagiral. Na pred-sinočnji seji je namreč z večino glasov
sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja ravnanje pristojnih oblasti, ki se očitno trmasto ravnajo po svojih nejasnih računih in še zdaleč ne po kriteriju upoštevanja ljudske volje in stvarnih potreb prebivalstva. Ostra resolucija, v kateri rajonski svet očita javnim upraviteljem lahkomiselnost in neobčutljivost, se zaključuje z zahtevo, da se ponovno prouči možnost odprtja lekarne v Villi Carsii, kjer je najbolj potrebna.
zrastel in živel in ki pozna tudi njegove najbolj zakotne in intimne prostore.
Kot je ob otvoritvi poudaril vodja galerije Franko Vecchiet, se po dolgem času predstavlja v TK galeriji tudi goriški ustvarjalec. Klanjšček se je pred 25 leti prvič predstavil občinstvu prav v Trstu, na skupinski razstavi goriških slikarjev. Kljub intenzivnemu delu pa se ni nikoli izneveril motivom, ki so bili zanj značilni od vsega začetka: pojavi in podobe iz realnega življenja, zlasti narave, z vsemi svojimi cikličnimi spremembami. Ob hitrih spremembah narave pa so na Klanjščkovih platnih razvidne tudi dolgoročne, zgodovinske spremembe okolja. Svet, ki nam ga slikar predstavlja, je dejal umetnostni kritik Jožko Vetrih, ne izvira iz domišljije, pač pa sloni na osebnih reminiscencah preteklosti, ki jih prevevata ljubezen in navezanost na domačo zemljo. Najbolj pogosti motivi so vinogradi, polja, kmečke domačije, dvorišča in kmečko orodje, ki zavzemajo nove razsežnosti. Klanjšček se izogiba opisnosti, predmeti se prelevijo v dragocene arabeske in dekorativno-sim-bolične elemente. Celotna perspektiva je nekoliko pomaknjena, barve se s prefinjeno igro prelivajo iz uglašenih in toplih tonov v nežne in bolj ugasle. K ustvarjanju nove perspektive prispeva tudi nenavadna podlaga. Platna je Klanjšček zamenjal z lesenimi, včasih zarezanimi panoji, s katerimi ustvarja moderne poliptihe. (bg)
Na sliki (od leve proti desni): Vladimir Klanjšček, Jožko Vetrih in Franko Vecchiet.
Avtobus št. 41 spet redno vozi
Uprava mestnega prevoznega podjetja ACT sporoča, da so se končala dela na odcepu ceste, ki povezuje Log in Ricmanje in da bo zato od danes dalje avtobus št. 41 spet redno vozil.
Odločitev piytorja Morvaya
Družba Total lahko izvede bonifikacijo naprav Aquile
Družba Total ima pravico izvesti bonifikacijo naprav rafinerije Agui-la. Tako je včeraj odločil tržaški pretor Raffaele Morvay in s tem zaključil spor, ki je nastal, potem ko je Total prijavil sodišču 13 delavcev z obtožbo, da so preprečili tehnikom za bonifikacijo vstop v tovarno.
Pretorjeva odločitev je tehnično povsem logična: Total mora jamčiti varnost ustavljenih naprav rafinerije, in če je zato potrebna njihova bonifikacija, jo pač lahko izvede. Če pa jo vključimo v širši okvir problema Aguile, potem je zelo ostra, saj ne upošteva pogajanj za njen odkup, ki so ta trenutek (do 28. maja) prekinjena, in tudi ne argumentov odvetnikov, ki so branili obtožene delavce z dokazi, da ni šlo za noben prekršek proti lastnini družbe Total.
Enotno stališče delavcev in sindikalnih organizacij do pretorjeve odločitve pa bo znano danes, ko ga bodo oblikovali na skupščini, sklicani za 10. uro v jedilnici rafinerije Aguila.
Uspela akcija čiščenja
Doline Glinščice
Člani tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF so v nedeljo opravili ekološko akcijo v Dolini Glinščice. Na poti, ki vodi do Botača, so odstranili številne odpadke in smeti, ki jih neomikani nedeljski izletniki puščajo za seboj. Nesnago je nato odpeljala smetarska služba občine Dolina.
Ob zaključku akcije se WWf zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki so se je udeležili, še zlasti pa čuvajem gozdarske službe, ki jih je vodil marešalo Candido in ki so pomagali pri odstranjevanju vreč s smetmi. V prihodnjih tednih bo Sklad WWF še organiziral
podobne akcije, prva na vrsti pa bo 14. junija, ko bodo prostovoljci počistili bazoviško gmajno.
Trčila avtomobil in avtobus: pet ranjenih
Neprevidnost je včeraj botrovala prometni nesreči, v kateri se je laže ranilo pet oseb. Na križišču med Ul. Crispi in Ul. Gatteri je fiat 500 trčil v linijski avtobus št. 25 mestnega prevoznega podjetja. Avto je upravljala 24-letna Flavia Marsilli iz Ul. Capito-lina 19/1. Marsillijeva se je peljala po Ul. Gatteri v smeri Ul. Rossetti. Na križišču ni dala prednosti avtobusu, ki je pripeljal po ulici Gatteri in trčenje je bilo neizogibno. Neprevidna voznica se je udarila po telesu, vendar ne hudo, zaradi nenadnega sunka pa so nekateri potniki na avtobusu izgubili ravnotežje in padli. Rešilec Rdečega križa je Marsillijevo in štiri potnike avtobusa, 60-letno Mario Vaglieri, 50-letno Vando Menuzzo, 72-letno Neri-no Weiss in 53-letnega Sergia Giam-porcara, prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč.
V Italiji je umrlo zaradi alkohola 140 tisoč ljudi v 11 letih
V Trstu mednarodni kongres o boju proti alkoholizmu
V zadnjih enajstih letih je v Italiji umrlo 140 tisoč ljudi zaradi prekomernega uživanja alkohola. To je le eden od pretresljivih podatkov, ki jih je zbralo Splošno ravnateljstvo družbene medicine pri ministrstvu za zdravstvo za pripravo mednarodnega italijansko-ameriškega kongresa o alkoholizmu, ki bo v drugi polovici junija v Trstu.
Koordinator kongresa prof. Flavio Poldrugo s psihiatrične klinike tržaške univerze je pred štiridnevnim srečanjem izvedencev z onstran Atlantika in iz zahodne in vzhodne Evrope omenil še nekatere pomenljive številke o vplivu alkohola na zdravje. Od leta 1976 do letos je v Italiji zaradi ciroze umrlo 94.500 ljudi, nadaljnjih 4.500 pa zaradi nevroz in psihoz, ki so bile posledica prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Ne gre pozabiti, da vpliva alkohol tudi na prometne nesreče, saj računajo, da jih povzroči kar tretjino. Statistike skratka kažejo, da je alkohol hujše zlo kot so mamila in kajenje, kljub temu pa smo bili doslej do tega pojava bolj tolerantni kot na primer z narkomanijo.
Zasedanje, ki bo na tržaški Pomorski postaji od 17. do 20. junija, prireja tržaška univerza v sodelovanju z ame-
Danes v Bazovici celovečerni koncert mešanega zbora KD Lipa
Bliža se konec sezone in vsepovsod se vrstijo nastopi pevskih zborov, ki hočejo z zaključnim nastopom prikazati sad celega leta. Tudi mešani pevski zbor KD Lipa iz Bazovice se pripravlja pod vodstvom pevovodje Evgena Prinčiča na zaključni nastop. Ob tej priložnosti bodo predstavniki pevske zveze Slovenije podelili Gallusove značke zaslužnim pevcem, ki pojejo v zboru Lipa pet ali več let. Nastop pevskega zbora Lipa bo danes, 22. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. (sk)
riško univerzo Birmingham v zvezn: državi Alabama. To bo prvič, da strokovnjaki iz Italije, ZDA in drugih ev rospkih držav na skupnem srečanje razpravljajo o alkoholizmu in o boju za omiljenje tega družbenega pojava
Končno prenovljen podhod
pri železniški postaji
Po dveh letih popravil je Občina te dni spet odprla podhod za pešce, ki povezuje Miramarski drevored, Trg Liberta in glavni vhod železniške postaje. Struktura, nadvse potrebna v tem predelu, kjer se promet gosto steka v mesto in iz mesta, je povsem prenovljena in ima vrsto inovacij. Po načrtu, ki sta ga izdelala občinska izvedenca arh. Patrono in geom. Brunello, so delavci na novo predelali strop, zide in tla (črno gumijasto prevleko so zamenjale ploščice). V zidih ni več neestetskih izložbenih okenc. Namesto nje krasijo podhod barvne dekoracije. Vse prevleke so iz posebnega materiala, ki s pranjem omogoča hitro odstranjevanje zidnih napisov, s katerimi je bil bogato popacan »prejšnji« podhod. Povsem nov je tudi svetlobni držaj, novost pa predstavlja tudi čistilni vodni sistem, ki bo omogočil sprotno in hitro čiščenje notranjosti podhoda.
Prenovitev podhoda je stala Občino kakih 200 milijonov lir. Ob predaji objekta svojemu namenu je odbornik za javna dela Jagodic izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom, podčrtal pa je tudi, da predstavlja novi podhod prvi korak k popolnejši ureditvi Trga Liberta.
Po uspešni lanskoletni izkušnji
Društvo Slovenec prireja risarski tečaj za otroke
Ko otrok dorašča, pridobiva nove izkušnje, vzporedno z novimi izkušnjami pa se širi obzorje, ki mu omogoča likovno izražanje. Risbe dobivajo pripovedno vsebino in na njih je vedno več različnih predmetov. Otrok išče nove oblike likovnega ustvarjanja in preizkuša nove tehnike in pripomočke. Da se otrok lahko prosto likovno izraža, potrebuje seveda material a predvsem prostor in priložnost za risanje. To otrokovo potrebo je skušalo zadovoljiti PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Vaško društvo je lani pripravilo za predšolske in osnovnošolske otroke ter dijake iz srednje šole risarski tečaj, ki je doživel izjemen uspeh. Likovni tečaj je združil veliko število otrok iz Boršta, Zabrežca in iz okoliških vasi in se je zaključil z razstavo ob vaški šagri. Pozitivna izkušnja je spodbudila društvo Slovenec, da bo skušalo to zamisel uresničiti tudi letos.
Na letošnjem risarskem tečaju bodo mali ustvarjalci odkrili nove tehnike likovnega oblikovanja, saj bodo imeli na razpolago obilico materiala, ki ga bo nabavilo PD Slovenec. Skrbno bodo izbrane take risarske teme, ki bodo prilagojene spretnostim osnovnošolskih otrok in bodo otrokovi ustvarjalni moči dale novega poleta. Vendar risarski krožek ni pomemben le, ker daje najmlajšim možnost ustvarjalne zaposlitve. Vrednost te izvenšolske dejavnosti je predvsem v tem, da ustvari ugoden trenutek, ko se lahko vaški otroci različnih starosti srečajo, se skupaj veselijo in razvedrijo.
Prvo letošnje srečanje malih risarjev bo jutri, 23. maja, ob 15.30 v Srenjski hiši v Borštu. Vpisovanje je še v teku; kdor bi se rad udeležil 2. risarskega krožka za osnovnošolske otroke, naj pokliče na tel. 228333.
Barbara Boneta
gledališča_____________
SSG
Danes, 22., in v ponedeljek, 25. t. m., ob 10. uri bo na sporedu pravljica H. Ch. Andersena - M. Sosiča OLE LUK v Kulturnem domu.
VERDI
Spomladanska simionična sezona.
Danes ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Na sporedu Bartokove, Ravelove in De Fallove skladbe ter Gershvvinova RHAPSODV IN BLEU s sodelovanjem pianista Fran-coisa Joela THIOLLIERA. Dirigent Far-had MECHKAT.
razstave
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo od jutri,23. t. m., razstavljal svoja dela slikar MARIANO ČERNE. Otvoritev razstave bo ob 18. uri.
V	galeriji Rossoni bodo danes, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Gi-acoma Ciramija. Razstava bo trajala do 31. t. m.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
izleti
PD Kolonkovec organizira v nedeljo, 7. junija, izlet v CASTELFRANCO. Ogledali si bomo stare beneške vile. Za informacije tel. na št. 812281 ali 813616.
Mladinski odsek Planinskega društva Sežana prireja v nedeljo, 24. t. m., tradicionalno 12. srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici. Pod vrhom Vremščice bo ob 11. uri priložnostna proslava.
Sekcija PSI Dolina obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Brione v nedeljo, 24. t. m., ob 6.45 s trga v Boljuncu, ob 6.55 z Doline (Banje) ter ob 7. uri od Domja.
Godba Veseli godci sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Montello (TV), ki bo v nedeljo, 24. t. m. Sporoča tudi, da en avtobus gre iz Boljunca ob 7.30 za Bazovico in Trebče, medtem ko drugi trije avtobusi odpotujejo ob 7.45 iz Boljunca direktno v Montello.
Združenje staršev OŠ J. Ribičič prireja 31. t. m. avtobusni izlet v Dolino Trente. Prevoz stane 12.000 lir. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije na tel. 723009.
razna obvestila
Srenja Boljunec vabi vse vaščane Boljunca, Krmenke in Lakotišča, da se udeležijo občnega zbora Srenje Boljunec danes, 22. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole
sporoča zainteresiranim, da lahko vložijo prošnjo za vključitev v pokrajinske lestvice suplentov za upravno, tehnično in pomožno osebje (ATA). Rok zapade 20. junija. Ustrezni obrazci so na razpolago na šolskem skrbništvu v Ul. Cumano 3. Priložiti je treba overovljeno in kolkova-no fotokopijo ustrezne diplome kot tudi nadaljnjih naslovov.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woody Allen; i. Mia Farrovv, Seth Green.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Gunny, pust., ZDA 1987; r. C. Eastvvood, i. C. Eastwood, M. Mason, E. McGill, M. Gun.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Due tipi incorreggibili, kom., ZDA 1987, 95'; r. J. Kanew; i. Kirk Douglas, Burt Lan-caster.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa libido erotico, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Eureka, kom., VB 1984, 100'; r. Nicholas Roeg; i. Mickey Rourke, Rutger Hauer, There-sa Russel.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115’; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 II ribelle, kom., ZDA 1987; 90'; r. Michael Chapman; i. Tom Cruise.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Fantastica Moana, pom.,
CAPITOL - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Villaggio.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 La fa-miglia, dram., It. 1986, 100'; r. Ettore Scola; i. Vittorio Gassman, Fanny Ar-dant.
RADIO - 15.30, 21.30 Detenute del pia-cere, porn., □ □
čestitke
Danes praznujeta 5. obletnico poroke SERGIJ in CINZIA ŠKABAR. Vse najboljše, veliko zdravja in še tolikšnega razumevanja jima želijo sin Peter in hčerka Ivana, starši in drugi sorodniki.
Danes praznuje v Dolini rojstni dan JOLANDA GLAVINA-SANCIN. Še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta ji želijo mož Stojan, sestra Cvetka, brat Sergij z družinami ter vsi prijatelji iz Doline in okolice.
KD I. GRUDEN - NABREŽINA
priredi jutri, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih
Koncert
MPZ M. PERTOT - Barkovlje
in dekliškega zbora
L GRUDEN
VABLJENI!
SLOVENSKO STALNO _ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
ARTHUR MILLER
Smrt trgovskega potnika
Režija Mario Uršič
Jutri, 23. t. m., ob 14. uri
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
razne prireditve
Moški pevski zbor Tabor - Opčine
priredi jutri, 23. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu koncert polifonskih, umetnih in narodnih pesmi. Vabljeni.
Vaška skupnost Trnovca vabi na kulturni večer danes, 22. t. m., ob 20.30 v Škrkovi domačiji (Trnovca 15) na gostovanje Dramske skupine, MPZ SKD Slavec in harmonikarskega ansambla Mira-mar iz Ricmanj. Vabljeni!
KD Lipa vabi danes, 22. t. m„ ob 20.45 na CELOVEČERNI KONCERT MPZ Lipa - Bazovica. Vodi E. Prinčič.
Ob 100-letnici rojstva A. Sirka prireja KD Vesna jutri, 23. t. m„ ob 20.30 v Domu A. Sirk koncert ansambla MIRAMAR.
OŠ A. Sirk iz Križa priredi v torek, 26. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka proslavo ob 100-letnici rojstva kriškega rojaka. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Vesna.
KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 23. t. m., ob 19.30 članski večer. Ob 21. uri bo nastopil MPZ Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom A. Baloha. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD I. Gruden iz Nabrežine priredi jutri, 23. t. m., ob 20.30 koncert zbora M. Pertot iz Barkovelj in dekliškega zbora I. Gruden.
KD Rdeča zvezda vabi jutri, 23. t. m., ob 20.30 v cerkev sv. Urha v Samatorci na koncert umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev v izvedbi obalnega okteta iz Izole.
SKD Barkovlje priredi v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri praznik 50-letnikov. Nastopal bo harmonikarski ansambel KD F. Venturini od Domja, pod vodstvom S. Žerjal. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 22. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Glasbena matica - Trst, šolsko leto 1986/87 prireja v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili - ZAKLJUČNO AKADEMIJO GOJENCEV GLASBENE MATICE.
Nastopajo: Maja Grgič, Janja Šuligoj, Vesna Zuppin - klavir; Corrado Rojac -violončelo; Miran Košuta, Mitja Stocca -klarinet; Massimiliano Viola - kitara; Erika Buzečan, Metka Zeriali - duo flavt; Barbara Briščik, Marjan Milič duo kitar; Aljoša Starc, prof. Mojca Šiškovič -klavirska spremljava. Vabljeni!
OŠ A. Sirk iz Križa priredi v torek, 26. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka proslavo ob 100-letnici rojstva kriškega rojaka. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Vesna.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 23. t. m., ob 18.30 na srečanje dveh igralskih mladih odrov. Igralska skupina liceja F. Prešeren bo uprizorila odlomek iz veseloigre NEUPRAVIČENA URA, igralska skupina Rojan - Opčine pa bo uprizorila BOGASTVO NI VSE iz serije TOMI NA OBISKU. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, PETEK, 22. maja
RITA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36' - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.09.
Jutri, SOBOTA, 23. maja
ŽELJKO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.37 najnižja -22 cm, ob 6.58 najvišja 8 cm, ob 12.33 najnižja -28 cm, ob 19.22 najvišja 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1010,2 mb rahlo narašča, veter severozahodnih 23 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandra Cerebuch, Mauro Tuli, Luca Degrassi, Anna Giordano, Andrea Villalta.
UMRLI SO: 87-letna Antonia Persico, 61-letni Leonildo Callignano, 91-letna Giuseppa lurdana, 85-letni Nazario Kozina, 70-letna Angela Gardoz, 86-letna Milena Marghettich, 84-letni Giovanni Declich, 63-letni Fernando Boscolo, 65-Silvana Del Bianco, 86-letna Giuseppa Giuliani, 26-letni Stefano Rizzello, 64-let-na Angela Ercolani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30.
Trg S. Giovanni 5; Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoi-tella 412, Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
_________mali oglasi_____________
OSMICO je v Štandrežu odprl Stanko Marušič. Toči belo in črno vino, nudi tudi domači prigrizek.
ZEMLJIŠČE ob cesti Opčine - Repenta-bor dajemo v najem podjetju. Primerno za skladiščenje raznega materiala, mehanizacije in podobno.
OSMICO je odprl Anton Podversič v Gorici, Ul. Scogli 53 - toči briško rdeče in belo vino.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Za informacije tel. v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
RESTAVRACIJA na Krasu išče natakarja ali natakarico z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro RESTAVRACIJA.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM stanovanje na Opčinah: kuhinja, dnevna soba, spalna soba, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo, znamke pina-rello, mod. SLX montello - gruppo campagnolo record C. Tel. 0481/30890 ob uri kosila ali večerje.
OSMICO je odprl Just Hrvatič - Ricmanj e 85.
IŠČEM zaposlitev kot šofer (vozniško dovoljenje C) ali pa kot prodajalec v trgovini s tehničnimi artikli. Tel. 228475.
PRODAM vespo ET 3, letnik '82 po ugodni ceni. Tel. na št.- 828946 po 20.30.
OSEBNI RAČUNALNIK AMSTRAD SCHNEIDER 6128, z barvnim monitorjem, floppy diskom ter veliko uporabnih programov prodam. Zvočnike PANASONIC 30 Watt za avto prodam. Tel. 302748.
JUTRI, 22. t. m., Vas vabimo na OTVORITEV obnovljene gostilne pri občini v Sovodnjah.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta - Križ 202.
V PREBENEGU je odprl osmico Boris Bandi.
prispevki
V	spomin na Štefanijo Obrsnel vd. Grgič darujeta Aldo in Sonja 10.000 lir za KD Lipa.
V	počastitev spomina drage mame darujeta Ema in Viktor Možina 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Marija Birsa daruje 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Katine Orel roj. Sirol darujejo Vido, Ljubo, Lidija in Vilma 80.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega očeta kolegice Majne Maccorsi darujejo učiteljice COŠ F. Venturini 30.000 Ur za COŠ I. Trinko -Zamejski.
V	spomin na nepozabnega očeta Justa daruje sin Štelio Zuljan 50.000 lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina na Carolino Pri-mosic daruje Gizela Smotlak 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragegja brata Rudija Žagarja (Fžojevga) darujeta sestra Amalja in brat Rafael 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na pok. Štefanijo Obersnel vd. Grgič darujejo nosilci krste 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za KD Lipa, 50.000 lir za podporno pogrebno društvo ter 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Danila Ugrina darujeta Mario in Barbara Gregorič
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob g. Valerije Tavčar darujeta Mario in Barbara Gregorič 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na g. Valerijo Tavčar daruje Elda Doles 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Margerita in Ljubo Grilanc
20.000	lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujeta Kati in Ado 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ljudmilo Brecelj daruje Jozepina Volarič 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na mamo Marijo, očeta Gi-geta in teto Emo Tomažič daruje Neva Colja Succi 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina na Ivanko Starc darujejo Kristina, Sonja in Vojka Ukmar
15.000	lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina na Katino Orel darujeta Vojka in Ivan Ukmar 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na očeta Silvestra daruje hčerka Norma s kolegi iz psihiatrične bolnišnice 200.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Katine Orel daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
menjalnica
21. 5. 1987
Ameriški dolar............. 1270.—
Nemška marka .............. 720.—
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ......... 637.—
Belgijski frank............... 33.50
Funt šterling.............. 2110.—
Irski šterling............. 1900.—
Danska krona............... 188.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 910.—
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 876.—
Avstrijski šiling............ 101.50
Norveška krona ............ 191.—
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 870.—
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
RPIISD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DV.II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
v trgovini
LINE4I


je oblačenje užitek
*..4
Ul. Carducci 4 — TRST
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
NICK MANO FREDDA — Cool Hand Luke — Hladna roka Luke, ZDA 1967.
Režija: Stuart Rosenberg. Igrajo: Paul Newman, George Kennedy, J.D. Cannon, Lou Antonio. Danes, 22. maja, ob 20.30, Rete 4.
Paul Newman je seveda zvezdnik trenutka, časopisi in drugi mediji proslavljajo njegov letošnji oskar za najboljšo moško vlogo (Barva denarja, M. Scorsese), zato tudi razne italijanske televizijske mreže tekmujejo med sabo v ponujanju njegovih starih filmov. V Hladni roki Luke pride do izraza najbolj pristna in svojska podoba tega večno mladega igralca. Tokrat je neukrotljiv zapornik, nervozen in trdovraten uporniški duh, ki je skregan z vsemi in skuša na vsak način zbežati. Mlademu kaznjencu Nicku, ki ga vsi imenujejo Hladna roka zaradi njegovega vzkipečega temperamenta, po več poskusih končno le uspe zbežati, a njegov beg je kratkotrajen...
Gre torej za lik totalnega upornika, obupanega outsiderja in skrajnega individualista, ki je značilen za ameriški film, kot so razgaljeni junaki Montgomeryja Clifta in Jamesa Deana, Den-nisa Hopperja in Matta Dillona, pa še drugi.
TEMPI MODERNI — Modern Times — Moderni časi, ZDA 1936.
Režija, scenarij in glasba: Charlie Chaplin. Igrajo: Ch. Chaplin, Paulette Godard, Chester Conklin, Stanley Stanford. Jutri, 23. maja, ob 20.30, RAI 3.
Charlot se v tem filmu spoprijema, v nedopovedljivo zveriže-nem in razburkanem ritmu, s pošastmi in fantomi industrializacije. Nesrečni možiček se znajde v vrtincu gagov, domislic in komično šokantnih prizorov, ki se dogajajo v sodobno urejeni tovarni. Charlot je tako žrtev tekočega traku in podivjanih mašinerij in ko se skuša teh rešiti, postane še nedolžna žrtev cinizma lastnika in nasilnosti policajev. Znana je sekvenca, ko kolesje nekega stroja »pogoltne« našega nemočnega junaka. Takšni so torej moderni časi, kot jih vidi genialni ameriški filmski umetnik sredi tridesetih let, ob divjem uveljavljanju industrijske in masovne proizvodnje, a tudi ob mednarodni gospodarski krizi in preteči brezposelnosti.
NOBENO SONCE — Slovenija 1984.
Režija: Jane Kavčič. Igrajo: Vesna Jevnikar, Vida Juvanova, Branko Šturbej, Dare Valič. V nedeljo, 24. maja, ob 17.15, RTV Ljubljana.
Jane Kavčič (1923) je veteran slovenskega filma in avtor devetih celovečernih filmov. Debitiral je leta 1955 z omnibusom Tri zgodbe, prelomnim naslovom v zgodovini slovenskega filma, ki odpre domači film od dotlej prevladujočih zgodovinsko-epskih del k družbeno-kritičnim in sodobnim temam. Kavčič se je potem v glavnem posvetil realizaciji mladinskih in otroških filmov (Nevidni bataljon, Sreča na vrvici itd.) in velja danes
skupaj z Jožetom Galetom - filmskim očetom Kekca - za najboljšega slovenskega avtorja tega žanra._
Tu je učinkovito vizualiziral scenarij Željka Kozinca, ki predstavlja portret mladega odraščajočega dekleta. Veronika živi razpeto med družinsko oz. šolsko utesnjenostjo in svojim sanjarjenjem ter hrepenenjem po odraslem življenju.
BUONGIORNO TRISTEZZA — Bonjour tristesse — Dober dan žalost, ZDA 1957.
Režija: Otto Preminger. Igrajo: Jean Seberg, Deborah Kerr, David Niven, Geoffrey Horne, Walter Chiari. V ponedeljek, 25. maja, ob 20.30, Rete 4.
Otto Preminger, znani hollywoodski režiser avstrijske narodnosti, je imel tudi srečno roko pri vizualizaciji slovitega best-sellerja francoske pisateljice ljubezenskih zgodb Francoise Sagam Ustvaril je prav tako ganljivo, subtilno in dvoumno igro strasti in ljubezni, ljubosumja in nervoze, kot jo je lahko občutil sentimentalni bralec znotraj trikotnika junakov Saganovega romana. Nas prevzamejo torej oče in play boy David Niven, njegova šarmantna ljubimka Deborah Kerr in še zlasti domišljava in nanj morbozno navezana hčerka, mlada čudovita Jean Seberg. Takrat že petdesetletni Preminger se je vroče in strastno zaljubil v še svežo, komaj devetnajstletno Jean Sebergovo.
LA NOTTE BRAVA — Ponočevanje, It.-Fr. 1959.
Režija: Mauro Bolognini. Igrajo: Laurent Terziell, Jean-Claude Brialy, Franco Interlenghi, Elsa Martinelli, Antonella Lualdi. V sredo, 27. maja, ob 20.30, na RAI 3.
Priljubljeni televizijski časnikar Mario Pastore že več tednov animira na RAI 3 zanimiv ciklus klasičnih in sodobnih filmov Film več, ki se poslužuje nekaterih filmov za vsebinsko izhodišče ali ikonografski vir pri obravnavi nekaterih aktualnih družbenih tem. Tokrat bo Pastore razvil vprašanje nasilja mladinskih tolp in huliganstva.
Bologninijev film je kot nalašč pripraven za to. Štirje mladi prijatelji iz revnih rimskih »borgat«, značilno izrisani v njihovih predrznih in navihanih držah, žive brezvezno in uživaško, iz dneva v dan. Zlasti ponočujejo, v družbi lepih deklet ali ob pretepanju z mladimi rimskimi buržuji. Tako se ljudski Rim revnih predmestnih predelov sreča z elegantnim Rimom, lepih in bogatih četrti. V filmu je čutiti značilno odmaknjeno in prefinjeno vzdušje, ki je prisotno tudi v drugih Bologninijevih delih, še prej pa je spoznaven dokaj osebni pečat scenarista, Pier Paola Pasolinija. Štirje protagonisti te jalove, brezvezne, a avtentično doživete noči, so na las podobni mladim razgaljenim likom Pasolinijevih romanov in kasnejših filmov (Accattone, Mamma Roma), ki jih je veliki umetnik realiziral kot režiser.
SILKVVOOD, ZDA 1982.
Režija Mike Nicols. Igrajo: Meryl Streep, Kurt Russel, Cher, Diana Scarwid. V sredo, 27. maja, ob 20.30, na CANALE 5.
Osemindvajsetletna ameriška sindikalistka Karen Gay SiT kwood, zaposlena v neki jedrski centrali, je umrla v prometni nesreči 13. novembra 1974, v čudnih in še danes nepojasnjenih okoliščinah. Sindikalistka, ki je bila sama izpostavljena strupenemu sevanju plutonija, je to nameravala razkriti časopisju ter tako razkrinkati pomanjkanje ustreznih varnostnih naprav v centrali in neodgovornost upraviteljev nuklearke. Skrivnostna smrt jo je doletela prav na poti k časnikarju New York Timesa, kateremu je hotela povedati svoja odkritja...
Meryl Streep je res pretresljivo upodobila lik te »žrtve jedrske energije«, ki je s časom postala pravi simbol ameriškega feminističnega in protijedrskega gibanja.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
EDOARDO BENNATO - OK IT ALI A EP
Čeprav se marsikdo ne bo strinjal z Bennatom glede naslova njegove zadnje plošče - OK Italia (saj je ta trenutek v Italiji doba plačevanja najrazličnejših davkov!), je neapeljski kantavtor znova presenetil svoje fanse. Ekipi Napolija, ki je pravkar osvojila svoj prvi državni naslov, je Bennato med slovesnim večerom, ki ga je vodil Gianni Mina, poklonil pesem Citta obli-qua, v kateri obravnava resne probleme, ki tarejo glavno mesto Kam-panije.
Bennato je skušal v tem novem albumu prilagoditi glasbo današnjim časom, kajti njegov stil -upam, da ga vsi dobro poznate -mu doslej tega ni dopuščal. Kako se bo ta preobrazba obnesla, bomo kmalu zvedeli, saj je nova plošča že nekaj časa v prodaji in bodo top lestvice v kratkem zelo zgovorne.
Glede tega zadnjega Bennatove-ga dela bomo skušali vsaj v glavnem opredeliti najznačilnejše glasbene sloge, ki jih je tokrat upošteval. Najprej bi omenili njegove zelo dobre balade, kot je, recimo,
pesem Mestieri che slnventano. Obdelal je tudi smer električnega rocka, elektronske glasbe in seveda ne sme manjkati že tolikokrat izkoriščeni revival. Glasovno je Bennato še vedno izredno sposoben in to
tudi dokaže v nekaj primerih, ko doseže z neverjetno lahkoto najvišje note. Skratka dober album.
Ostale pesmi so: OK Italia, Allora chi!, Era una festa, La citta obligua, Tu vuoi TAmerica, Chi beve chi beve, La televisione che felicita.
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
■
;ll II
	
m «*ii______________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Oddaja o gospodarstvu
11.30	Nan.: La Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dTtalia
17.00	Mladinska oddaja: Pista!
17.50 Dnevnik - danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Noi tre (kom., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Lino Capolicchio, Gianni Cavina)
22.00	Dnevnik
22.10	Dnevnik - posebna oddaja 23.00' Informativna oddaja: Glasba in kompjuter (1. del)
23.30	Dnevnik in vreme
23.45	Šport: gimnastika ženske (prenos iz Moskve)
^ RAI2	n
11.15	Informativna oddaja: Preseljevanje - beg civilizacije (3. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -Chi ha ucciso 1'avvocato Prestel?
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna oddaja: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La folle impresa del dottor Schaefer (kom., ZDA 1967, r. Theodore J. Flicker, i. James Coburn, Godrey Cambridge, Se-vern Darden)
A ra|3
12.10	Informativna oddaja: Ecosistema
12.40	Izobraževalna oddaja: Zemljepis danes (8. del)
13.05	Izobraževalna oddaja: Popotovanje v središče življenja (1. del)
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Informativna oddaja: Stiffelius
16.30	Šport: tenis - turnir Gran Prix (prenos iz Firenc), rugby Nova Zelandija-Italija, gimnastika ženske (prenos iz Moskve)
19.00	Dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.40	Glas. odd.: Dadaumpa - Mina
20.10	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Prvi gozdovi (3. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Informativna oddaja: Stiffelius
23.20	Dnevnik
23.40	Film: Lady Hamilton (zgod., VB 1941, r. Alexander Korda, i. Lau-rence Oliver, Vivien Leigh)
[ fr RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala (izkušnje in spoznanja filozofa Evgena Bavčarja, r. Mitja Milavec)
11.40	Matineja. Nadaljevanka: Sonce in sence (pon. 11. dela)
15.55	Avtomobilizem: Rally Saturnus (1. dan, prenos s proge Ljublja-na-Portorož)
17.35	Poročila
17.40	Makedonske ljudske pravljice
17.55	Nadaljevanka za otroke: Bela sled (3.del)
18.25	Več veselja z vrtom (4.del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Zahodni sen (2. del)
21.00	Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu (Dorica Makuc-Mija Janžekovič, 12. odd.)
21.40	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Richardove stvari (dram., VB 1980, r. Anthony Harvey, i. Liv Ullman, Amanda Redman)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.00	Nan.: Legende kan.Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Novi pojavi v volilni panorami
GORICA — Volilno ozračje TRST — Podelitev bralnih značk TRST — Klanjšček v TK Galeriji TRST — Nelda Stravisi v galeriji Minerva
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Opera: Maria De Rudenz (Doni-zetti, orkester gled. La Penice v Benetkah, dir. Eliahu Imbal)
22.00	TV Vsedanes
23.00	Dokum.: NOB v Sloveniji
JU CANALE 5 ____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Ventitre passi dal delitto (akcij., ZDA 1956, r. Henry Hatha-way, i. Van Johnson, Vera Miles)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos--tanzo Show
0.40 Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle ded pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Nick mano fred-da (dram., ZDA 1967, r. Stuart Rosenberg, i. Paul Newman, George Kennedy)
22.25 Filmski tednik
23.10 Film: Laffare Dreyfus (dram., V.B. 1957, r. Jose Ferrer, i. Jose Ferrer, Viveca Lind-fors)
1.00 Nanizanka: Ironside
J|> ITALIA 1_______
8.30 Nan.: Fantasilandia
9.15 Film: Oualcuno che ho toccato (dram., ZDA 1975, r. Lou Antonio, i. Cloris Leachman)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Film: Professor Kranz tedesco di Germania (kom., It.-Braz. 1978, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Košarka NBA
1.15	Nanizanka: Riptide
| Epšjji) TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Passioni popola-ri (kom., It. 1980, r. F. Vancini, i. G. Gemma, E. Angeiillo)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Agenti speciali ONU - Missione Eiffel (pust., r. Claudio Guz-man)
0.30 Nanizanka: California Fever
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Eleonora
18.35 Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20130 Zabavna oddaja: Bui-
nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Konjske dirke
23.45 Nanizanka: Caccia al ladro dautore
1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Mozaik; 13.20 S festivala v Celju: mlad.-zbor Lackov odred iz Kamnice in mešani mlad. zbor Tehnik iz Celja; 13.40 Skice; 14.10 Naš jezik,
14.20	Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.30 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije;
13.30	Melodije; 14.05 Simf. plesi; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18,00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasba; 22.50 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže;
12.00	Glasba po željah; 14.45 Glasba;
15.00	Kultura; 15.45 Glasba; 16.30 Blitz;
17.00	Bubbling; 18.00 High Power;
19.00	Po ulicah.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
13.30	Kupim, prodam, podarim;
15.00	Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Večerni val z Marijo in Tončkom; vmes glasba.
Občni zbov članov zbornice Ital-Jug
Razprava o nerešenih vprašanjih avtoprevozništva in avtonomnih računov
Predstavili so jo v avditoriju
Knjiga slikarja Zigaine o vznemirljivem Pasoliniju
V Milanu je bil v torek občni zbor mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, kjer so poleg specifične problematike gospodarskih odnosov in blagovne menjave ter dejavnosti tega organizma v lanskem letu, razpravljali tudi o vprašanjih pretežno politične narave.
Tako je predsednik mešane zbornice Romoli opozoril na nujnost, da bi italijanska vlada v sedanjem nelahkem gospodarskem trenutku, ki ga doživlja Jugoslavija, morala razvoju dogodkov v tej državi posvečati večjo pozornost. Jugoslavija namreč predstavlja, kljub težavam, pomembno osnovo za odnose in sodelovanje z drugimi vzhodnoevropskimi državami.
Tako izhaja iz poročila za tisk, ki ga je včeraj dostavilo tajništvo goriške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske zbornice.
Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je bil na občnem zboru govor o posledicah izvajanja poostrenih ukrepov za nadzorstvo nad priseljevanjem tujih državljanov. Predstavnika goriške in tržaške delegacije Corsi in Petrucco sta predlagala naj bi Predsedstvo mešane zbornice storilo potrebne korake pri Ministrstvu za notranje zadeve, da se napovedani ukrepi ne bi izvajali za jugoslovanske državljane. Po mnenju Corsija in Petrucca bi uvedba takih ukrepov imela daljno-
Vprašanje kopičenja pepela in smeti na dvorišču upepeljevalnika pri So-vodnjah je odjeknilo tudi na seji go-riškega občinskega sveta. Postavil ga je svetovalec Busolini (KPI). Pepel, ki ostaja po izgorevanju odpadkov, je uskladiščen kar na dvorišču, namesto da bi ga odpeljali v primerna odlagališča. S časom se je za upepeljevalnikom nabralo kar 7 tisoč stotov pepela. Skoraj enaka je tudi količina odpadkov, ki jih zaradi občasnih tehničnih prekinitev delovanja upepeljevalnika niso uničili in ležijo "pozabljeni" ob upepe-Ijevalniku. Busolini je hotel izvedeti, kdaj bo Občina poskrbela za odpravo tega nevzdržnega stanja.
Zupan Scarano in odbornik Zuccali sta povedala, da bo treba počakati še nekaj časa. Nekaj odpadkov bodo lahko sproti uničili, saj je kapaciteta upepeljevalnika do 500 stotov na dan, medtem ko zberejo v Gorici dnevno po 400 stotov. Za preostale odpadke in pepel pa bo treba poiskati odlagališče. Občina je poiskala primeren kraj, a zaenkrat ni še dobila dovoljenja vojaških oblasti, ki pogojuje odprtje odlagališče. Zato bodo verjetno pepel namenili v Marian ali v drugo odlagališče v Furlaniji. Po predvidevanjih Zuc-calija naj bi problem rešili v teku dveh mesecev.
V	desetih dnevih smo na Goriškem doživeli kar dva ropa v banki. 11. maja so trije roparji okradli Banco del Friu-li v Krminu in povzročili divje streljanje v tem mestecu ob vznožju Brd. Včeraj dopoldne pa sta dva zakrinkana moška okradla posojilnico v Doberdobu. Materialno sta rop izvedla dva roparja, ob pomoči tretjega, ki je čakal za volanom avtomobila, s katerim so se potem z veliko naglico odpeljali.
Odnesli so približno 16 milijonov lir v gotovini, na zelo grob način pa so se polastili tudi .verižice, ki so jo dobesedno strgali z vratu 24-letne uradnice Sonje Jelen. Vsaj eden od dveh roparjev, ki sta dve, tri minute pred deseto stopila v banko, je bil oborožen.
Podvig sta roparja izpeljala v- zelo kratkem času, kakor je mogoče sklepati po besedah ravnatelja posojilnice dr. Maksa Gergoleta in uradnika Ren-ca Gergoleta.
V	trenutku ko sta roparja stopila v banko je bil poleg dveh uradnikov, 24-letne Sonje Jelen in 23-letnega Renca Gergoleta, tam še 67-letni klient Stanislav Ferletič iz Dola. Ravnatelj posojilnice je bil zaposlen v svoji pisarni in sprva sploh ni opazil, da je kaj narobe. Roparja sta bila zelo redkobesedna. Med podvigom sta izgovorila samo nekaj kratkih stavkov. "Kje je denar, kje je še drugi denar?" in ukazala uradnikom ter edinemu klientu, naj gredo v stranišče. Eden od roparjev, tisti, ki je bil oborožen, je medtem stopil v ravnateljevo pisarno in
sežne politične posledice. Upoštevati je namreč treba, da italijansko-jugos-lovansko mejo vsako leto prekorači okrog 37 milijonov oseb. Uvedba ukrepov, o katerih je sicer govor že dalj časa, bi prav gotovo pomenila tudi ponoven, zelo hud udarec trgovinski dejavnosti zlasti v goriški in tržaški pokrajini.
Iz poročila za tisk povzemamo tudi, da je bilo na skupščini postavljeno vprašanje v zvezi z manjšanjem obsega blagovne menjave po maloobmejnih sporazumih in v zvezi z zavlačevanjem rešitve odprtih vprašanj avtoprevozništva. O tej problematiki je govoril predsednik goriške delegacije Hadrijan . Corsi, ki je dodal, da bo tak položaj resno ogrožal nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja, če vprašanja ne bodo zadovoljivo rešena.
Naj povemo še, da je bil na milanskem občnem zboru mešane zbornice soglasno (z aklamacijo) imenovan za Podpredsednika te ustanove, Hadrijan Corsi in da so določili, da bo letos v Gorici, pozno jeseni, 54. zasedanje mešane zbornice.
V Jamljah srečanje mladinskih sekcij SSk
Z bližanjem datuma političnih volitev, se kajpak množijo razne pobude strank, bodisi za predstavitev kandi-
Vprašanje v zvezi z nedavno nesrečo na delu v Genovi je postavil Paulin (SSk), ki je vprašal, ali ne misli Občina, da bi bilo primerno "izseliti" iz mestnega območja naftno skladišče pri Ul. Trivigiano. Odgovoril je Del Ben: za nadzorstvo nad tovrstnimi dejavnostmi je pristojna Prefektura, vsekakor pa je skladišče obstajalo že preden so nekateri zgradili v bližini hiše. Če bo potrebno, ga bomo premestili, vendar upoštevati je treba tudi stroške, ki bi jih to zahtevalo.
Srečanje mladih za združeni svet
Mladinsko katoliško gibanje Movi-mento dei Focolari je bilo pred dvema letoma v Rimu med pobudniki velike manifestacije mladih iz vsega sveta in vseh-prepričanj, iz katerega se je kasneje osnovalo Gibanje mladih za združeni svet. Gibanje deluje danes v 150 državah in zagovarja ideale miru ter združevanja med mladimi v svetu.
Rimsko srečanje Genfest bodo letos razdelili na 39 področnih srečanj. Za severovzhodno Italijo bo prireditev v nedeljo od 9. do 17. ure v Trevisu. Iz Gorice bo avtobus odpeljal ob 6.30. Zainteresirani se lahko prijavijo telefonsko na št. 32618.
tudi njega "povabil" naj gre v stranišče.
Denar, ki sta ga pobrala iz predalov, sta roparja spravila v papirnato vrečko, tako, ki se rabi v trgovinah. Očitno se jima je plen zdel premajhen in zato sta skušala roparja nagrabiti še kaj. Tako je eden od dveh dobesedno strgal z vratu uradnice Sonje Jelen, ki bi morala čez kakšen teden oditi na porodniški dopust, dvojno verižico.
datov, bodisi za predstavitev programov, oziroma pojasnjevanje strategije sklepanja raznih volilnih zavezništev. Tako je bil v torek v Jamljah sestanek, za katerega sta dali pobudo mladinski sekciji SSk za Tržaško in Goriško. Deželno tajništvo SSk je o omenjenem sestanku poslalo naslednje tiskovno poročilo:
»Na zasedanju mladih pripadnikov Slovenske skupnosti v Jamljah na pobudo mladinskih sekcij SSk iz Trsta in Gorice, ki ga je vodil deželni mladinski tajnik Damjan Terpin, je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar obrazložil temeljne značilnosti koalicijske liste Slovenske skupnosti, Sardinske akcijske stranke in Union Valdotaine, ki nastopa v volilni kampanji pod znakom Sardinske akcijske stranke. Vse skupine so se obvezale, da bodo v novem parlamentu podpirale prizadevanja slovenske manjšine za pravičen manjšinski zaščitni zakon. Parlamentarci iz Doline Aoste in Sardinije so že v pretekli mandatni dobi podpisali predlog globalne zaščite Slovenske skupnosti v rimskem senatu, skupno s tridentinskim senatorjem Fontanari-jem, ki tokrat ne kandidira več za parlament. Zavezništvo poleg tega nadaljuje pozitivne izkušnje, ki so jih imele manjšinske stranke na evropskih volitvah.«
Člani Gospodarske zadruge na Vrhu se pripravljajo na odprtje kulturnega in športnega centra, objekta, ki naj bi dal novega zagona prosvetnemu, športnemu in družabnemu življenju v kraju. Drevi, ob 20. uri se bodo zbrali na občnem zboru v gostilni Pri lovcu, kjer se bodo pogovorili o poteku priprav na omenjeni pomemben dogodek. Prav zato so člani upravnega odbora na skupščino povabili tudi predstavnike krovnih organizacij.
Odprtje kulturnega in športnega centra je vprašanje, ki zadeva celotno krajevno skupnost na Vrhu, ugotavljajo v upravnem svetu zadruge in obenem vabijo k množični udeležbi na nocojšnjem zboru.
Učenci in promet: jutri nagrajevanje
Na Battistijevem trgu bo jutri tradicionalna prireditev ob dnevu avtomobilistov. Kot vsako leoto bo ob tej priložnosti tudi nagrajevanje učencev, ki so sodelovali na letošnjem 22. natečaju prometne vzgoje za učence goriških osnovnih šol. Na natečaju je letos sodelovalo skupno 580 učenk in učencev
Roparja, ki sta imela na obrazu pritrjeno ruto belkaste barve sta se hitro zatem oddaljila. Nekaj metrov stran je čakal tretji pajdaš, za volanom ritma rjavkaste barve goriške registracije. Odpeljali so se v smeri Ronk, oziroma Tržiča. Tako je kazalo na prvi pogled. Zelo verjetno pa so roparji že kmalu spremenili smer vožnje. Avtomobil so namreč že kake pol ure zatem našli pri Zagraju.
Naj Pasolinijevo tragično smrt v noči med 1. in 2. novembrom 1975 tolmačimo kot maščevanje buržujske in dobromisleče družbe nad nadležnim in provokativnim intelektualcem? Je bil Pasolini žrtev? Ne, Pasolini je tako nasilno smrt iskal zavestno in z njo uresničil cilj svojega dela in življenja. To je ključna misel knjige "Pasolini in smrt", ki jo je slikar Giuseppe Zigai-na, Pasolinijev dober prijatelj, doma iz Červinjana, predstavil v sredo v avditoriju v Gorici.
Avtorja sta predstavila Giampiero Brunetta in Cesare De Michelis, profesorja zgodovine kinematografije in sodobne literature na Univerzi v Padovi. Veličina Pasolinija je v eklektičnosti, je dejal Brunetta, v intelektualnem naboju vseh njegovih del, v njihovi vznemirljivosti. Zigaina nam z detektivsko tehniko in slikarskim očesom razkriva to, kar imamo vsi pred očmi, vendar tega ne znamo raztolmačiti. Njegova teza o zavestnem iskanju smrti o potrebni žrtvi za oblikovanje lastnega mita nam lahko razloži, zakaj je še danes v svetovni kulturi Pasolini tako aktualen in vznemirljiv.
Pasolinijevo življenje, njegova provokativna dejanja, "škandali", ki jih je zavestno iskal, so sestavni del umetnikovega sporočila, je dejal De Michelis. Zavestno je izzival družbeno obsodbo, bil je spreten režiser svojega življenja, katerega vrhunec predstavlja dramatični finale. Pasolini nam je v svojem delu pustil kopico
iz 37 razredov, ki so pridobljeno znanje morali izkazati na teoretečnem in nato praktičnem izpitu.
Na tekmovanju so sodelovali tudi učenci slovenskih šol in se letos res dobro uveljavili. Več naših učencev bo namreč jutri prejelo v dar kolo, nagrado, ki je predvidena za 20 najboljših na natečaju. Kolajne in plakete bodo prejele tudi učiteljice oz. šole, ki so se uveljavile v ekipnem tekmovanju.
Slovesnost se bo pričela ob 11. uri. Na Battistijevem trgu bo tudi blagoslov zasebnih ter javnih vozil.
Istrski zbori
Pet vokalnih skupin italijanskih skupnosti iz Istre bo jutri ob 18. uri nastopilo na koncertu v avditoriju, ki ga prireja goriško pevsko društvo Seghizzi. Nastopajo mešana zbora Italijanske skupnosti iz Buj in iz Tinjana, moški zbor Fratellanza z Reke, mešani zbor Italijanske skupnosti iz Izole in moška ter ženska folk skupina Sac. Marco Garbin Italijanske skupnosti iz Rovinja.
Vozilo so neznanci v sredo ponoči ukradli v Tržiču, 63-letnemu trgovcu Armandu Maregi. Izginotje avtomobila je prijavil včeraj zjutraj, na komisariatu v Tržiču.
Iz posojilnice so takoj obvestili karabinjerje, ki so pričeli izvajati za take primere predvidene ukrepe. Novica se je kot blisk razširila po vasi.
Bodo roparje tokrat izsledili? Menda razpolagajo preiskovalci tokrat z dokaj podrobnim opisom. Vsaj tri osebe (seveda poleg uslužbencev posojilnice in klienta, ki se je takrat znašel v banki) so namreč z razdalje nekaj metrov videle roparja, ki sta stopila iz banke. Tako je domačin Adriano Lavrenčič, ki je bil namenjen v bližnjo, od posojilnice samo nekaj metrov oddaljeno trgovino, videl, kako si je ropar, ki je bil oblečen v bundo vojaškega tipa, zataknil za pas pištolo. Lavrenčič si je zapomnil tudi vrsto avtomobila in številko registrske tablice ter nekaj drugih podrobnosti. Roparja sta videla tudi zakonca Florean iz Tržiča, ki sta parkirala avto na ulici, nasproti posojilnice.
Do poznega popoldneva so karabinjerji opravili vrsto pregledov, kontrolirali nič koliko oseb na številnih cestnih blokih. Akcija za izsleditev storilcev vsaj do zdaj, kot kaže, ni bila uspešna.
Roparji so posojilnico v Doberdobu okradli pred skoraj poldrugim letom, točneje 12. decembra 1985. Takrat so se polastili gotovine in čekov za okrog 11 milijonov lir.
šifriranih sporočil, ki pa jih ni lahko razbrati. Šele Zigainova knjiga nam daje inštrumente, s katerimi jih lahko razumemo.
Zigaina je nato še sam predstavil ta novi pogled na Pasolinija. Poudaril je osnove njegove kulture, ki je obsegala tudi orientalsko kulturo, mitologijo, srednjeveško alkimijo. Kot spreten alkimist nam je Pasolini v svojem delu, ki se navidez dotika najrazličnejših vprašanj, pustil skrivno sled, po kateri se lahko dokopamo do spoznanja njegovega življenjskega cilja: tega, da bi postal mit. Kot v antiki tudi sodobni človek, čeprav podzavestno, potrebuje mite. Kakor govorimo o kafkovski situaciji, tako bomo lahko govorili o pasolinijevski smrti. Vendar za nastanek mita je potrebna žrtev. To je Pasolini dobro vedel, zato je zavestno iskal takšno smrt.
V dokaz, da ne gre za iz trte izvito teorijo, je Zigaina postregel s citati in celo preroškimi napovedmi iz Pasoli-nijevih del, ki dokaj prepričljivo dokazujejo utemeljenost takega tolmačenja.
Pisatelj Bartolini nocoj v Fari
Pisatelj Elio Bartolini bo nocoj ob 21. uri gost občinske knjižnice v Fari, kjer se bo srečal z občinstvom. Prireditev sodi v okvir kulturnih srečanj, ki jih prirejajo z namenom, da bi predstavili najzanimivejše sodobne literature v Furlaniji. Pisatelja bo predstavil novinar deželnega sedeža RAI Licio Damiani.
kulturni dom
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 film Muna Moto (Sin drugega očeta). Režiser Dikon-gue Pipa. Film je podnaslovljen v italijanščini. Po predvajanju bo srečanje z režiserjem. Vstopnine ne bo.
razna obvestila
SKPD F. B. Sedej v Števerjanu vabi danes, jutri, 23., in nedeljo, 24. maja, na Briški praznik. Danes tekmovanje v briš-koli z bogatimi nagradami. Jutri, v soboto ples. V nedeljo kulturni program: nastop glasbenih šol iz Števerjana, Gorice in Nove Gorice ter tržaškega mešanega zbora. Zatem ples.
Občina Doberdob obvešča, da bodo 23. maja ob 14. uri v dvorani bivše knjižnice prodali imovino (opremo), ki so jo izločili iz uporabe. Oprema (stoli, mize, police itd) bo na vpogled od 8. do 12. ure v istih prostorih. Kupljene predmete bo treba dvigniti v roku sedmih dni od dneva dražbe.
Občina Doberdob obvešča, da sprejemajo davčne prijave danes in jutri od 8. do 10. ure na sedežu ŠD Mladost. Od 25. do 29. maja bodo prijave sprejemali od 8. do 12. ure, od 30. maja do 1. junija- pa tudi od 14. do 18. ure.
razne prireditve
V Katoliški knjigarni bo danes, 22. t. m„ ob 18. uri predstavitev zbirke esejev Andreja Grabarja - Človek.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Šorli Nardin daruje družina Antona Nanuta 50 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
razstave
V	deželnem avditoriju je na ogled razstava del goriške slikarke Nucci elemente.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava slik Karima Azada. Ogled do 30. t. m.
kino
Gorica
VERDI 17.30 22.00 »Rosa L.«.
CORSO 17.30 22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Le vergini ero-tiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom«.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 18.00 22.00 »Basil 1'investi-gatopo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Goonies«, 20.30 »Strasti«. DESKLE 19.30 »Zaključno dejanje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Norma Camisi Peternel iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Težave pri odstranjevanju pepela iz upepeljevalnika
Na Vrhu bo drevi občni zbor članov Gospodarske zadruge
Roparji v posojilnici v Doberdobu Polastili so se okrog 16 milijonov lir
Vloga in delo manjšinskih medijev
Voj mir Tavčar
Na nedavnem novinarskem srečanju v Gradežu je Vojmir Tavčar poročal o vlogi in delu manjšinskih medijev. Njegovo razpravo objavljamo v celoti:
V vsaki družbi ali družbeni skupnosti množična občila morajo, sintetično in shematično rečeno, obveščati bralce, oziroma poslušalce ali gledalce, ohranjati in krepiti družbo ali družbeno skupnost, prenašati kulturne modele (norme, vrednote, stališča itd.). Manjšinski mediji seveda sodijo v splošno shemo, vendar pri njih je treba vselej upoštevati tudi narodnostni predznak in, v tem okviru, njihovo vlogo in njihov pomen v odnosu med manjšino in dominantno skupnostjo.
Sintetično in shematično bi lahko takole označili glavne vloge manjšinskih medijev, torej medijev, ki pripadajo manjšini ali nad katerimi ima manjšina določen vpliv:
1.	Ovrednotiti kulturne različnosti, krepiti zavest, da razlike obstajajo in jih je treba ohraniti. S pomočjo medijev se posamezniki ali deli skupnosti, ki so se oddaljili od manjšine, lahko spet zavedajo svoje narodnostne pripadnosti in svojih korenin.
2.	Prenašati kulturne modele in vrednote v dinamičnem tolmačenju razvoja.
3.	Ohraniti temeljne vrednote, po katerih se manjšinska skupnost razlikuje od večinske, obenem pa te vrednote »prevesti« v oblike in metode, ki bolje ustrezajo sodobni družbi in odgovarjajo na potrebe.
4.	Informirati, pa čeprav trditev lahko zveni odvečna, manjšino v njenem jeziku, ki je različen od večinskega, tolmačiti in prenašati probleme in potrebe manjšine, njena stremljenja in dosežke. Hitro in korektno obveščanje omogoči manjšini, da primerneje odgovarja izzivom družbe, ki se hitro spreminja.
5.	Prispevati k ohranjanju in krepitvi družbenih vezi med posamez-
nimi segmenti manjšine ter tako krepiti manjšino samo. Ta naloga je tem bolj pomembna, ko gre za manjšino kot je slovenska, ki živi na obsežnem teritoriju in je pomešana z večinsko skupnostjo.
Mediji v slovenskem jeziku, ki so prisotni v naši deželi, skušajo kar najbolj popolno, pa čeprav vsak iz svojega zornega kota, opraviti te naloge navzlic omenjenim sredstvom na razpolago. Mediji namenjajo posebno pozornost glavnim dogodkom v matični domovini, ker so kulturne vezi z matico bistvenega pomena za življenje in razvoj narodnostne skupnosti. V tem okviru so slovenski mediji Furlanije-Julijske krajine vezni čeln med različnima stvarnos-tima, med različnima kulturama in različnima družbenima sistemoma, obenem pa so tudi kritični do obeh kulturnih stvarnosti, na kateri so vsekakor vezani.
V naši deželi izhajajo v slovenskem jeziku en dnevnik, štirje tedniki, od katerih je eden gospodarskega značaja, nekaj petnajstdnev-nikov in nekatere revije z daljšo periodičnostjo. Ob njih izhajajo še dva mesečnika za otroke, publikacije z lokalnim značajem ter nekatera glasila strank. Tem je treba dodati še radijsko postajo Radio Trst A, ki oddaja v okviru deželne RAI, zasebno radijsko postajo Radio Opčine in Agencijo Alpe Adria.
In ravno o Agenciji Alpe Adria bi rad spregovoril še nekaj besed. Agencija deluje tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku in ima kot glavnega, čeravno ne edinega, odjemalca Televizijo Koper, kateri daje prispevke za slovenski in italijanski dnevnik. Pri tem velja opozoriti na skupni napor dveh manjšin, italijan-
ske v Jugoslaviji, ki upravlja koprsko televizijo, in slovenske v Furla-niji-Julijski krajini, ki pripravlja poročila o dogajanju v deželi, za bogatitev informiranja v teh obmejnih krajih. Napor teži predvsem k spodbujanju vzajemnegja poznavanja sosednih držav, kar je eden od pogojev sožitja in sodelovanja.
V okviru svojega delovanja pa je Alpe Adria razvila še eno dejavnost in sicer obveščanje italijanskih medijev o delu manjšine. Ta del je bil trenutno nekoliko okrnjen, ker so spremembe v političnem in založniškem položaju na Tržaškem nekoliko omejile odmevnost servisa. Glede obveščanja italijanske narodnosti je treba omeniti tudi vlogo petnaj-stdnevnika Bollettino degli sloveni in Italia, ki objavlja novice o manjšini in stališča, ki jih naša narodnostna skupnost zavzema. Vendar je namenjen predvsem uradnim krogom, poleg tega pa je nujno manj ažuren kot agencija.
Čeprav so Slovenci manjšina, ki vlaga v primerjavi z ostalimi v Italiji, veliko naporov v informiranje ter si prevzema finančna bremena, ki jih informiranje terja (samo postaja Trst A je v breme državi), je očitna številčna razlika med slovenskimi in italijanskimi mediji v deželi, slednjim pa je treba prišteti še vsedržavna občila. Številčni šibkosti se pridružujeta še šibkost in neenakopravnost, ki sta posledica omejenega tržišča, saj je znano, da le pripadniki manjšine obvladajo slovenski jezik v zadostni meri za uporabo medijev v tem jeziku.
Zaradi tega je ekonomsko breme, ki si ga je nadela manjšina, zelo veliko, tudi zaradi doslednega spoštovanja vseh pogodbenih norm. Novi zakon o založniški dejavnosti odpira
sicer nekaj možnosti s členom, ki namenja finančna sredstva časopisom posebnega kulturnega pomena, vendar bo minilo še nekaj časa preden bo postal povsem operativen.
Vendar analiza ne zadeva samo medije v slovenskem jeziku, pač pa tudi tiste v italijanskem jeziku. In v tem okviru so nujne nekatere ugotovitve. Prevečkrat namreč - seveda z nekaterimi izjemami - večinski mediji ne upoštevajo celotne deželne stvarnosti, njenega raznolikega kulturnega in jezikovnega bogastva. (Naj dodam, da me je presenetilo dejstvo, da manjšinski mediji niso v zadostni meri upoštevani v raziskavi zavoda SWG). Seveda je ta izbira posledica zgodovinskih okoliščin in nasprotij, ki so iz teh okoliščin izšle. Dejstvo pa je vsekakor, da večinski mediji sistematično ali skoraj ignorirajo slovensko narodnostno skupnost, njene probleme, pobude in prireditve, medtem ko dajejo kar precej prostora tistim, ki strašijo s prikaznijo bilingvizma. In tudi v teh dneh se ta prikazen uporablja v volilne namene. Italijanski mediji so prevečkrat izkrivljajoče zrcalo in pristransko glasilo, ki ni sposobno dojeti novosti in dinamičnosti ter ponavlja in uveljavlja že obrabljene sheme nasprotij in neenakopravnosti.
Pogled je usmerjen v preteklost, ki ne zna in noče dojeti bogastva deželnega ■ kulturnega pluralizma, tolmačiti, s pogledom v sedanjost in prihodnost, kulturnega in gospodarskega potenciala Furlanije-Julijske krajine, ki izhaja iz njene zemljepisne lege, njenega položaja mejne dežele, križpotja narodov in kultur.
V knjigi, ki je izšla pred nedavnim, je Piero Agostini ugotavljal, da
Južna Tirolska ni znala postati laboratorij sožitja in tvornega soočanja zaradi zgodovinskih, družbenih in političnih razlogov. V tem pogledu je tudi Furlanija-Julijska krajina »izgubljena priložnost«, italijanski mediji pa niso sposobni povsem dojeti kolikšno škodo tako zamujanje povzroča, saj hromi potenciale in krepi breme preteklosti, ki je po mojem mnenju ena od naj večjih cokel v razvoju dežele na splošno in Trsta še posebej. Postopno hiranje v-staranju, ki je morda dostojanstveno, vendar pa brez vsake perspektive in prihodnosti.
Proti tem težnjam se je dvignilo malo glasov in med temi so bili manjšinski mediji. Dejansko so ti mediji bolj občutljivi za taka vprašanja, saj jih neposredno ogroža nevarnost jezikovne in kulturne homo-genizacije, ki teži za kozmopolo planetarne razsežnosti, v kateri bi govorili en sam jezik brez korenin, brez zgodovine in kulture. Seveda človek bi lahko preživel tudi v taki kozmopoli in morda bi, z materialnega vidika, živel celo bolje, vendar pa bi bil bolj stroj in manj človek. In zato bi zgubil izziv s samim sabo.
Prepričan sem, kot so pred nekaj meseci poudarili na srečanju Europa Genti, da so kulturne raznolikosti in različne kulturne korenine eden glavnih potencialov stare Evrope. V uveljavljanju in ovrednotenju tega potenciala bi Furlanija-Julijska krajina lahko dala dragocen prispevek. Vendar pod pogojem, da vsi in zlasti mediji dajo svoj prispevek v odpravljanju spon in zaprek preteklosti, ki je seveda ne moremo in ne smemo enostavno odmisliti, pač pa se moramo z njo soočiti, da jo lahko presežemo. Kdor živi le v preteklosti in ne zna sprejemati ter upravljati sedanjosti, nima in ne more imeti prihodnosti.
M. Rožanc
Nova knjiga Marjana Rožanca, roman Markov evangelij 1/8 je prijetna novost, predvsem v tem času, ko nove slovenske izvirne literature ni ravno v izobilju. Roman prinaša že znane značilnosti Rožančeve proze, ki je klasično tradicionalna in ohranja številne poteze t.i. pikaresknega romana. Pripoved je tako po vsebinski kot stilni ravni živahno berljiva in vseskozi deloma ironično deloma zaskrbljujoče vznemirljiva.
Roman opisuje sodobnost, krizni, če ne že kar dramatični položaj slovenske družbe, obenem pa je pisan tudi v, oziroma znotraj te sodobnosti. Gre ga torej brati tudi kot svojevrsten literarno estetski proizvod tega časa. Glede na običajno motiviko je zanimiv predvsem avtorjev obrat perspektive: osebe v romanu niso družbeni izobčenci, uporniki, marginalci, temveč se gibljejo sredi visokih funkcionarjev slovenske vlade. Med njimi npr. ni težko prepoznati kulturnega ministra s košatimi brki, ki zna dobro ravnati z jezikom in rad zahaja v gore. Glavni junak romana je Ivan Kelvišar, šef policije, ki je že tik pred odločitvijo, da se iz službe umakne in z ženo najameta domačijo v zapuščeni istrski vasi. Nakar se stvari zapletejo in med pogovori v visokih funkcionarskih krogih prihajajo vse bolj do spoznanja, da je slovenski narod v popolni krizi, da ga pesti malodušje in vsestranska apatija, saj se še upirati in protestirati nikomur več ne ljubi.
Stanje je torej še slabše kot leta '68. Partijski funkcionarji in birokrati se zavedajo, da je bila ena največjih, usodnih napak, ki so jo naredili po zadnji vojni, nasilno razširjanje ateizma in uničevanje ali zasmehovanje vsega, kar je bilo religiozno in sveto. Ko so ljudstvu odvzeli vero, so mu odvzeli tudi upanje in voljo. Stanje je treba popraviti, razmišljajo birokrati, ovrednotiti zanemarjeno umetnost, zato naročijo Ivanu Kelvišarju, naj zasledi in poišče živobarvno impresionistično mojstrovino slikarja Jakopiča, Markov evangelij 1/8. Slika, velika oltarna kompozicija, je kmalu po ljubljanski razstavi v začetku stoletja skrivnostno izginila. Ivan ji kmalu pride na sled in ugotovi, da si jo je prilastila kraljeva družina Karadjor-djevičev, ki se zdaj nahaja v Švici. Zgodba se zaplete v politično detektivko, vendar se avtor vse pogosteje spušča v meditativna razmišljanja, ki so plodna in neposredna, vznemirljiva, a na račun katerih trpi napetost pripovedi. Med problemi, ki jih pretresa Rožanc, je morda najbolj pretresljiv odnos do lastne preteklosti. I
: Markov evangelij 1/8
Spet trubadurji s svojo ponedeljkovo poezijo v starem mestu
Narod je izgubil spomin in zmožnost spoznavanja čarobnosti, ki jo izraža stara umetnost in kultura na njegovih tleh, čarobnost, ki je bila in je še danes čarobna predvsem zaradi vere in upanja, in tistega, kar ju je navdihovalo - skrivnost svetega. Bolj kot s samogovornim razmišljanjem uspe to Rožancu prikazati s krajšim dogodkom: Kelvišarjevo hčerko, študentko umetnostne zgodovine, aretira policija, ker je ukradla dragocen baročni kipec Matere Božje. Ko jo oče obišče v zaporu, mu dekle prizna, da je to storilo zato, ker pri nas takih umetnij ne znamo ceniti in bi kipec prodala v prestižno newyorško galerijo.
Ivan je potlej še dodatno motiviran, da poišče Jakopičevo mojstrovino, ki naj bi naše ljudi spet razveselila. Odpravi se h Karadjordjevičem v Švico, kjer sliko tudi najde in se domeni za odkup. Toda medtem je akcija slovenskih politikov in vohunov že stekla, Kelvišarja prevarajo in mogočno oltarno kompozicijo, Markov evangelij 1/8 ukradejo. Ko se naslednje jutro Ivan spet odpravi z opravičilom, češ da ni sam ničesar vedel o takem namenu, na posestvo, ga Andrej Karad-jordjevič sprejme z nadvse ironičnimi, a tudi zgovornimi besedami: »Če bi
vedel, da vam tudi denar predstavlja problem, bi vam sliko poklonil«
Naj še pridamo, da je avtor v svoji kritičnosti do sedanjosti zanimiv in prepričljiv prav zaradi perspektive, ki smo jo že omenili. V krizi so tudi in predvsem sami birokrati. S fabulativno naracijo uspe Rožancu razbliniti predstavo, da so za zidovi vladne palače možakarji, ki vedo, kaj je potrebno storiti in imajo vso oblast v svojih rokah. Prav tako jih avtor ne prikazuje kot tirane ljudstva. Ivan Kelvišar je čustveno globok in razpet človek. Z drobno, a pikantno ironijo pa nam daje pisatelj slutiti tiste dramatične razsežnosti krize, ko začne vsa stvar sama funkcionirati in je nihče več, tudi gospod (tovariš) predsednik ne, nima pod nadzorom. In potem mislijo, kot se je Ivanu smehljal stari Andrej, da bodo Boga lahko uvozili s kombijem, z ukradeno sliko. Nova Rožanče-va knjiga je torej tudi tekst, ki skuša nekaj svojega povedati o Slovencih. Govoriti o Slovencih je danes sicer aktualno (le kdaj ni bilo!), a je prav zato potrebno o tem govoriti. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi, potem ko so jo, kot lahko preberemo na ovitku, odklonili pri dveh založbah.
IGOR ŠKAMPERLE
Potujoči pesniki, ki jim je stalna le privrženost poeziji in nagnjenost do gostilniškega vzdušja, najavljajo za prihodnji ponedeljek, 25. maja, spet srečanje. Očitno se je samonikla in neformalna skupina ustvarjalcev že dodobra ujela med sabo, sestajanje in branje po gostilnah je postalo običaj, ki mu sledi karavana ljubiteljev umetniške besede z nepričakovano zvestobo in zanimanjem. In tudi javna občila so posvetila precej pozornoti taki neposredni obliki literarne objave. Pa saj je na dosedanjih petih nastopih res prišla do izraza narodnostna, jezikovna, generacijska in estetska raznolikost književnikov, kakršne prej ni bilo slutiti v tržaškem okolju.
In kdo vse bo ta ponedeljek ob gostilniških mizah?
Carlo Marcello Conti, Barbara Gruden, Alberto Princis, Boris Pangerc, Livio Horrakh, Rossana Rosini, Massimo Tommasi. Pa še kantavtor Giorgio Kreigsch, ki bo zapel nekaj svojih uglasbitev Sabove poezije.
Nasvidenje torej v gostilni Ritrovo Marittimo, ki je prav na začetku Ulice Lazzaretto Vec-chio. Seveda v ponedeljek okrog 20.30.
Berite
»Novi Matajur«
Alpinistove poti do prvih zvezd
DUŠKO JELINČIČ
Prav pred kratkim smo pisali o knjigi alpinista Vikija Grošlja o lanskoletni odpravi v Karakorum »V prostranstvih črnega granita«, sadaj pa imamo na knjižni polici že novo Grošljevo stvaritev z naslovom »Do prvih zvezd«. Knjiga spada v zbirko »Domače in tuje gore« založbe Obzorij iz Maribora, izšla pa je pred mesecem dni, torej le kake tri tedne po karakorumski kroniki.
Kaj pa pravzaprav opisuje avtor v tej knjigi? To je splet kratkih novel, točneje utrinkov, z vse Grošljeve ali-pinistične poti, začne pa se s sestavkom z enostavnim naslovom »Uvod«, v katerem med drugim piše: »Devet zvezkov telegrafsko zapisanih spominov je pred menoj... Tragedija in sreča korakata vedno z roko v roki, zelo tesno skupaj. Doživeti to dvoje globoko, tja do korenin, mi je dano le v gorah in ob dogodkih, ki so tako ali drugače povezani z njimi...« Alpinist nato opisuje svojo dolgo gorniško pot,
ki se začne nekje v Severni triglavski steni ter se nato nadaljuje v domačih vesinah, nato na Makaluju, ki je leta 1975 prvi osvojen Grošljev osemtiso-čak, na Everestu, na Lhotseju, na Ma-nasluju, kjer je umrl nepozabni Nejc Zaplotnik, na Kilimandžaru, Aconca-gui in še drugje.
V bistvu gre torej za alpinistove dnevniške zapise s svojih tur in odprav, ki so mu najbolj ostale v spominu ali ki so mu iz kateregakoli razloga pustile neizbrisen pečat. Listi z dnevnika torej. Henry Miller je pred časom nekje napisal, da bodo dnevniški zapisi počasi nadomestili romane (trditev, s katero se ne strinjam: dovolj da pomislimo na monumentalne stvaritve Garcie Margueza), kar delno velja za alpinistično literaturo. Literatura, ki je prava, polnopravna literatura, ne pa obrobna ali drugorazredna, kot marsikateri literarni kritiki radi imenujejo alpinistično in pa npr. potopisno. Dovolj je, da npr. pomislimo na Evalda Flisarja, ki je moral napisati enega najboljših povojnih slovenskih romanov »Čarovnikov va-
jenec«, da so nato, končno kot literaturo, priznali vse njegove prejšnje res lepo izdelane potopise. Ali pa, da se spomnimo na Zaplotnikbvo »Pot«, ki ni le naša najboljša alpinistična knjiga, temveč ena slovenskih najboljših literarnih stvaritev v zadnjem obdobju sploh.
Če je alpinistična literatura... literatura pomeni, da je tisti, ki jo ustvarja... pisatelj. Viki Grošelj je torej pisatelj, saj opisuje svojo dušo, svoje vtise, svoje dvome, svoje bojazni, svoja upanja, svoja hrepenenja in svoje želje. Analizira torej predvsem svojo notranjost in vse tisto, kar je v neposredni povezavi z njo. Klin, ki ga je zabil v steno, pač tehnični detajl, ga ne zanima, oz. ga zanima samo v kolikor je ta klin pretveza, da se podaja v svet svojih sanj. Kot pač tudi vzpon, potovanje, odprava v Himalajo... Zato ni čudno, da je Grošelj kot moto svoji knjigi zapisal: »Iz zadnjih taborišč, kot gnezda pripetih v strme skale ali ledišča, se plezalci vzpenjajo proti vrhovom, katerih srebrne konice segajo visoko, tja do prvih zvezd.«
»Giro«: prolog v Sanremu posamično na kronometer
oblekel roza majico
Pred motociklistično VN Italije v Monzi
Gardner (honda) nezadržen
Visentini
SANREMO — Italijanski kolesar Roberto Visentini, ki je že lani osvojil mednarodno dirko po Italiji, je tudi na letošnjem »Giru« začel v velikem slogu. Visentini je namreč zmagal na včerajšnjem prologu posamično na kronometer. Na progi dolgi le 4 km je Visentini sicer startal kot poslednji in je zato imel olajšano delo, gre pa priznati, da je lanski zmagovalec odlično pričel.
»Še sam nisem pričakoval, da bi lahko vozil tako močno,« je po včerajšnjem naporu dejal zmagovalec. In dodal: »Res je, le 4 km malo pomenijo, toda pomembno je, da sem na letošnjem Giru pričel & pravo nogo. To je tudi v veliko moralno oporo za vso ekipo.«
Na vprašanje časnikarjev, kdo bo imel vodilno vlogo v ekipi ali on ali Roche, je Visentini odgovoril: »Med nama ni rivalitete. Nadaljevanje dirke
bo pokazalo, kdo bo vodilni.« In še Saronnijeva izjava: »Zame je bilo pomembno, da sem privozil z boljšimi. Vso svojo sezono sem osredotočil na
Giro in Tour. Zato sem začel tudi oprezno. Moji navijači pa naj ne skrbijo, že v prihodnjih etapah jih bom razveselil.« Včeraj je odlično vozil tudi Kanadčan Steve Bauer, ki je dosegel poprečno hitrost več kot 48 km na uro in osvojil drugo mesto. In zelo dobro se je izkazal tudi Poljak Lang z osvojitvijo tretjega mesta.
Vrstni red (4 km, posamično na kronometer): l.Visentini (It.) 4'57"; 2. Bauer (Kan.) i.č.; 3. Lang (Polj.) po 3"; 4. Bontempi (It.); 5. Piazescki (Polj.); 6. Rominger [Švi.) po 4"; 7. Saligari (It.); 8. Wyder (Svi.) po 5"; 9.Roche (Ir.); 10. Saronni (It.) po 6".
Danes bosta na sporedu dve poleta-pi (Sanremo - San Romolo, 31 km in spet posamično na kronometer, 8 km).
(Na sliki) Zmagovalec prologa Visentini
MONZA — Na slovitem dirkališču v Monzi je bil včeraj prvi dan poskusnih voženj za motociklistično VN Italije, veljavno kot četrta preizkušnja za SP.
V	razredu do-500 ccm je bil, kot običajno, najhitrejši Avstralec Waine Gardner na hondi, ki prejšnji teden v Hockenhaimu ni končal dirke zaradi okvare na motorju, ko je bil krepko v vodstvu. Na skupni lestvici ga je prehitel Mamola (ZDA) na yamahi, a Gardner je v Monzi spet dokazal, da je ta čas za vse ostale nedosegljiv. Bil je skoraj za sekundo hitrejši od drugouvrščenega Haslama na hondi. Tretji čas je dosegel Lawson (yamaha), Mamola je bil četrti.
V	ostalih razredih so najboljše čase dosegli: 125 ccm Casanova (It. - garel-li); 250 ccm Comu (Švi. - honda).
Prosta ne zanima Ferrari
PARIZ — Svetovni prvak v avtomobilistični formuli ena, Francoz Alain
Prost je zanikal, da bo v prihodnji sezoni prestopil k Ferrariju. Ni vzroka, je dejal, da bi zapustil McLaren. Naši bolidi so najhitrejši, od nasprotnikov pa se bojim le williamsov. Prost je sicer priznal, da bodo Maranellovi bolidi kmalu zelo kompetitivni.
Četrtfinalisti v Firencah
FIRENCE — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Firencah s srednjedobro kakovostno udeležbo je Italijan De Minicis s 6:3, 6:2 premagal rojaka Aprilija. Izid je presenetljiv, saj je Aprili v prejšnjem kolu povsem nepričakovano izločil favorita Gomeza. Ostali izidi: Dickson (ZDA) -Mezzadri (Švi.) 6:3, 6:4; Cane (It.) -Buckley (ZDA[ 6:1, 7:5; Bengoechea (Arg.) - Tous (Sp.) 6:4, 6:2; Perez Rol-dan (Arg.) - Bloom (Izr.) 4:6, 6:3, 6:0; Yzaga (Per.),- Popp (ZRN) 6:4, 6:2; Čes-nokov (SZ) - Pistolesi (It.) 6:4, 7:6.
Košarka: mednarodni turnir v Toledu
Italija zlahka ugnala SZ
Zanimanje za 10. jubilejno izvedbo relija za EP
TOLEDO — Pred bližnjim nastopom na evropskem prvenstvu košarkarske reprezentance skrivajo svoje najboljše adute. Tega se dobro zavedajo tudi Italijani, ki so v drugem dnevu mednarodnega turnirja v Toledu s 87:76 (45:29) premagali Sovjetsko zvezo, kar jim je zadnjič uspelo leta 1982, a se tega uspeha kljub vsemu ne radu-jejo kaj prida, saj nasprotnik še zdaleč ni nastopil v postavi, kakršna se za SZ spodobi. Ob veteranu Kurtinajtisu, ki igra dokaj medlo, brani namreč barve »zbornaje« vrsta obetavnih mladeničev, ki pa imajo bore malo mednarodnih izkušenj. Z močmi je štedila tudi Italija, ki je malo pred koncem srečanja vodila kar s 25 točkami prednosti, čeprav je Bianchini poslal na igrišče vse svoje razpoložljive igralce, Bolonj-čani Binelli, Brunamonti in Villalta pa
so dalj časa sedeli na klopi za menjave. Pri »azzurrih« sta se predvsem izkazala Gentile in Riva, ki je zadel štiri »bombe« ob le petih poskusih. Trenerja Bianchinija pesti pomanjkanje dobrih centrov, sinoči pa ga je nekoliko potolažil dober nastop Magnifica. Kakorkoli že, po katastrofi s Španijo iz prvega kola so Italijani pokazali napredek. Strelci Italije: Montecchi 4, Gentile 5, Magnifico 23, Tonut 8, laco-pini 16, Brunamonti, Villalta 2, Binelli, Riva 12, Morandotti 2, Costa 6, Carera 8, Vescovi 1. Najboljši strelci med Sovjeti so bili: Tubin (14 točk), Brazis (13) in Okotnikov (12).
Drugi sinočnji izid: Španija - NIT (ZDA) 93:80.
Lestvica: Španija 4, NIT in Italija 2, SZ 0.
»Saturnus« tudi
RALLV SATURNUS
1987 Li>ib|iani"i
Portom;
Portorož
0 ? 10 » ” ? ^
na Primorskem
Jubilejni 10. rally Saturnus, ki bo štartal danes iz Ljubljane, je v sosednji Sloveniji nedvomno največji avtomobilistični dogodek leta, ker pa bo imela dirka svoj drugi in obenem sklepni del jutri v portoroškem Bernardinu (s krožno vožnjo Dvori, Padna, Marezige, Bonini in Šmarje), kjer bosta start (ob 14. uri) in cilj, s predvidenim prihodom okrog 20.30, bo gotovo pritegnil pozornost tudi primorskih ljubiteljev tovrstnih športnih prireditev, ki jih res ni malo. Dirka je veljavna tudi kot preizkušnja za evropsko prvenstvo.
Prireditelji so letos namenili veliko pozornost predvsem varnosti gledalcev, tekmovalci pa so si v teh dneh že ogledali progo. Med favoriti je tudi Jugoslovan Brane Kuzmič, ki tekmuje na renaultu 5 GT turbo.
Turnir »Don Giacomo Sard«
Jadran v polfinalu
Jadran - Don Bosco 94:78 (58:42)
JADRAN: Lippolis, Žerjal, Čuk 19, Persi 4, Lokar 16, Gulič, Sosič 11, Štoka 17, Terčon 6, Rauber 21, Uršič.
S to zmago so si jadranovci zagotovili končno prvo mesto v skupini B in se bodo v polfinalu turnirja »Don Giacomo Sarti« pomerili z ljubljansko selekcijo Agen-zia Ippica Monti, ki je v drugem srečanju večera s 125:98 premagala videmski Moreno.
KONČNI LESTVICI - skupina A: Stefanel 4, Monti 2, Moreno 0. Skupina B: Jadran 4, Leasest 2, Don Bosco 0.
Polfinalni spored (ponedeljek, 25.): 19.00 Jadran - Monti; 21.00 Stefanel - Leasest.
Obisk konzula Jakomina pri ZSSDI
Zanimiva nastopa Borovih atletov
Včeraj je jugoslovanski konzul v Trstu Livij Jakomin obiskal Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji ter se pogovoril s predstavniki vodstva tega krovnega zamejskega športnega foruma.
Zvezo je konzulu predstavil predsednik Odo Kalan, ki je v splošnih obrisih v daljšem posegu, s katerem je zaobjel celo paleto problemov zamejskega športna, opisal delovanje, problematiko, opredeljenost in politiko ZSŠDI. Po drugi strani je konzul Jakomin, ki je med svojimi obiski pri slovenskih športnih društvih v Italiji že dodobra spoznal našo športno problematiko, poudaril, da ima zamejska izjemna telesnokulturna aktivnost večnamensko vlogo, od pač športno-tek-movalne do socialne in seveda predvsem narodnostne. Nato se je razvila poglobljena razprava, predsednik Kalan pa je na koncu izročil konzulu dar ZSŠDI za spomin na to srečanje.
Atlete Bora Infordata čakata konec tedna dve zanimivi preizkušnji: jutri popoldne bodo v Trstu najmlajši nastopili na pokrajinskem prvenstvu v četveroboju za kadete in kadetinje ter v troboju za dečke in deklice. Od vseh naših atletov ima največ možnosti za visoko uvrstitev Roberto Pavlica pri dečkih.
V nedeljo popoldne, prav tako na Kolonji v Trstu, pa bodo izkušnjam naproti šli člani našega društva na kvalifikacijah za državno prvenstvo skupine B. V tej skupini, nekakšni B ligi, nastopajo društva iz naše dežele, ki se pred dvema tednoma niso uvrstila med prvih 24 v državi in seveda vsa ostala»društva, kot je naše, za katera je .dvodnevni program skupine A prezahteven, predvsem številčno. Za našo ekipo članov, v kateri je član pravzaprav samo Gabrijel Sedmak, pomeni nastop na takem tekmovanju predvsem nabiranje izkušenj. Tak enod-
nevni program našim fantom seveda ustreza, zato bo prav zanimivo ugotavljati, koliko bo naša ekipa za tržaškim Čusom, nespornim 'favoritom za prvo mesto, in kaj naši lahko store v borbi z drugimi ekipami iz pokrajine. (I. P.)
Stroge kazni za Krasove nogometaše
Pri Krasu je bilo precej pričakovanja za sklepe nogometne disciplinske komisije. Ta je bila še posebej stroga. Za tri kola je bil diskvalificiran Granata, za dve Fanigliuolo, za eno pa Martini. Kot slednji je bil kaznovan tudi član Vesne Potasso.
V 3. ligi sta bila zaradi četrtega opomina za eno kolo med drugimi diskvalificirana tudi Ivo Sternad (Breg) in Walter Milkovič (Primorec).
Med najmlajšimi bo moral eno prvenstveno kolo preskočiti tudi član Primorja Ligozzi.
Tudi letošnji športni dan v Gorici in Sovodnjah je povsem uspel
Tudi letošnji športni dan, ki so ga v Gorici in Sovodnjah pripravili za vse učence slovenskih osnovnih šol na Goriškem, je povsem uspel. Skoraj 400 otrok se je namreč potegovalo v raznih športnih panogah v telovadnicah Kulturnega doma in Sovodenj ter na atletskem stadionu na Rojcah. Učenci prvih dveh razredov so tekmovali v poligonu (v Kulturnem domu so nastopili učenci goričkega didaktičnega ravnateljstva, v Sovodnjah pa oni iz doberdobskega), učenci 3. razredov so se pomerili v igri med dvema ognjema, na atletskem stadionu pa so tekmovali učenci zadnjih dveh razredov.
REZULTATI
Poligon (telovadnica Kulturnega doma, 1. razred, dekleta): 1. Martina Hlede, 2. Elena Benedetti, 3. Karin Hoban. 2. razred, dekleta: 1. Valentina Furlan, 2. Tanja Humar, 3. Ingrid Sfiligoj. 1. razred, fantje: 1. Mitja Morgani, 2. Erik Blažič, 3. Matija Pipan. 2. razred, fantje: 1. Loris Mania, 2. Marko Mažgon, 3. Enea Černič.
Na goriškem poligonu so sodelovali: Matija Faganel, Saša Klanjšček, Matej Leopoli, Thomas Pintar, Vanja Šuligoj, Fabio Bernt, Roman Perdec, Irena Bednarich, Lorena Blasig, Jessica Le-vante, Sandra Lombardi, Sarah Scher-ti, Katja Culot, Ingrid Komjanc, Sara Renna, Katia Querin,> Clara Veliscech, Alessandro Braione, Cristian Elevetak, Patrik Donati, Danj el Lutman, Gregor Lutman, Robert Lutman, David Mucci, Jurij Plesničar,'Martina Brajnik, Valentina Collodi, Giuliana Pavio, Boris
Budal, Lara Braione, Elisabetta Ipavec, Emanuela Lavrenčič, Vanja Paulin, Andrej Rosano, Aleksander Spadari, Bogdan Podveršič, Kristina Di Dio, Teresa Fontanelli, Peter Gus, Marko Tartaglia, Kristijan Koršič, Tanja Vi-sintin, Manuel Figheli, Savina Radi-kon, Vanja Sossou, Barbara Uršič, Boris Prinčič, Tanja Figelj, Jasnim Kocjančič, Mitja Morgut, Marijana Marini, Monika Romanut, Aljoša Dorni, Ivan Komjanc, Mitja Mikluš, Katja Štekar, Valentina Furlan, Kristijan Hlede, Damjan Mikluš, Danjel Mikluš in Iztok Knez.
Poligon (sovodenjska telovadnica):
1. Boris Jelen, 2. Diego Fajt, 3. Dimitrij Ferletič.
Na sovodenjskem poligonu so sodelovali: Patrik Attolini, Alessandra Del Ben, David Devetak, Matej Ferletič, Luca Frandolič, Martin Jarc, Robi Moro, Fabio Vižintin, Matjaž Černič, Nataša Ferletič, Cristian Gorjan, Mari-anna Kosič, Marco Jarc, Elena Visin-tin, Danja Bargon, Luca Boškin, Tiziana Bruno, Manuel Devetak, Boris Cotič, Marko Florenin, Davide Franco, Katja’ Ožbot, Nataša Adeline Assi, Matjaž Černič, Elena Kovic, Francesca Lando Musina, Barbara Meniš, Karin Tommasi, David Ažbe, Vanja Batistič, Marko Černič, Egon Covi, Erik Petea-ni, Manuela Tomšič, Benjamin Cin-gerli, Denis Mecchiutti, Simone Tagli-olato, Giovanni Tolazzi, Barbara Cin-gerli, Letizia Ferrari, Boris Pizzolitto, Demitrij Devetak, Mauro Berlot, Davorin Devetak, Pamela Mozetič in Anita Zotti.
Med dvema ognjema (telovadnica Kulturnega doma): 1. Števerjan, 2. Gorica (Ul. Brolo), 3. Gorica (Ul. Venelo); sledijo Štandrež, Pevma-Podgora, mešana ekipa.
Med dvema ognjema (sovodenjska telovadnica): 1. Sovodnje, 2. Jamlje-Romjan, 3. Vrh-Rupa, 4. Doberdob.
Atletika (skok v daljino dekleta): 1. Kristina Jussa, 2. Tamara Mizerit, 3. Elizabeta Škorjanc. Dečki: 1. Boris Sfiligoj, 2. David Gallo, 3. Vojko Croselli.
Met kroglice (dekleta): 1. Rosanna Zotti, 2. Elizabeta Škorjanc, 3. Matejka De Rocco. Dečki: 1. Boris Sfiligoj, Igor Borghese, 3. David Gallo.
Tek na 60 m (dekleta): 1. Martina Nanut, 2. Tamara Mizerit, Tanja Kovic. Dečki: 1. Boris Sfiligoj, 2. Peter Gergolet, 3. David Gallo.
V atletskem troboju so tekmovali: Maja Ožbot, Samantha Mozetič, Lore-dana Pucci, Paola Volk, Katja Leban, Monika Mozetič, Marta Gravner, Irene Jakin, Martina Sošol, Vanja Bastia-ni, Samantha Žara, Enrica Černič, Erika Lavrenčič, Daniela Volk, Tanja Spessot, Verena Braini, Lucia Princi, Susy Dorni, Emanuela Juretic, Irina Lovisoni, Eriča Riggio, Raffaella Var-rone, Laura Di Lecce, Xenia Gugliatti, Sara Komavli, Erika Obljubek, Jasna Primožič, Denise Mauro, Valentina Devetak, Gaia Gravner, Andrejka Hlede, Maja Humar, Evelin Bulfoni, Sara Mikluš, Romina Ferfolja, Maja Lavrenčič, Veronika Lavrenčič, Katjuša Peric, Alessandra Pizzo, Greta Gergolet, Nataša Gergolet, Paola Gergolet, Barbara Jelen, Tanja Jelen, Sara Lavrenčič, Sabrina Peric, Sara Boškin, Va-
nja Černič, Barbara Cotič, Magda Tomšič, Valentina Devetak, Martina Fajt, Erika Pelicon, Elisa Ravasin, Zdenka Boškin, Majda Klemše, Lore-dana Tomšič, Marisa Boscarol, Elena Cettul, Maria Tagliolato, Francesca Furlan, Ruth Marussi, Tanja Tonzar, Sabrina Bruni, Barbara Donda,_ Sonia Lighissat Jana Sobani, Martina Černič, Nataša Černič, Ksenija Devetak, Sere-na Pellegrin in Viljena Devetak; Evgen Komjanc, Matej Makuc, Aleksander Marega, Arturo Miranda, David Faganel, David Susič, Loris Drigo, Matija Mastroianni, Aljoša Jakin, Tomaž Sošol, Erik Figelj, Aleksander Figeli, Aleksander Pausi, Robert Mucci, Denis Pavio, Manuel Frandoli, Andrea Černigoj, Simon Feri, Jan Leopoli, Di-mitri Pintar, Matjaž Pintar, Martin Terpin, Denis Zuljan, Vanja Ambrosi, Gianpiero De Biasi, Marko Faganel, Roberto Grosso, Michele Kravos, Stefane Mazgon, Sebastiano Misigoi, Kristian Pisk, Aleksander Pribik, Paolo Posillipo, Ivan Žerjal, Andrej Hladnik, Alex Makuc, Walter Medvešček, David Mikluš, Matija Devetak, Niko Di Battista, Kristian Mikluš, Matej Pintar, Andrea Farra, Boštjan Ferletič, Aljoša Gergolet, Ivan Gergolet, David Lavrenčič, Dario Lorenzut, Martin Frandolič, Matija Gergolet, Manuel Zanier, David Cotič, Kristjan Devetak, Peter Figelj, Davide Pisk, Štefan Tommasi, Sergio Tomšič, Michele Lando Musina, Fabio Tommasi, Kristian Tommasi, David Tomšič, Marko Devetak, Devid Kovic, Igor Paoletti, Marko Pischiutta, Alessandro Scarpa, Ivan Pahor, Daniel Radetti, Manuel Sobani in Andrej Nanut.
Košarka: jutri v Dolini druga tekma Bor Radenska - Stella Azzurra
da bo predzadnjič
Trenutek s prve finalne tekme med Stello Azzurro In Borom Radenska
Upajmo,
Jutri popoldne bodo košarkarji Bora Radenske v dolinski telovadnici drugič srečali svojega tekmeca za napredovanje v D ligo, Stello Azzurro. Znano je, da so borovci v nedeljo odigrali svojo najslabšo tekmo teh finalnih serij in zasluženo izgubili. Ob tem pa je treba čestitati tržaški postavi za taktično zrelo igro v napadu, ki jim obramba naših sploh ni bila dorasla. Med vzroki za nedeljski poraz Radenske pa sodi še niz dejavnikov, v prvi vrsti vse prej kot optimalno zdravstveno stanje Vatovčeve vrste.
Raje pa bomo spokojno analizirali napake, ki so »plavim« preprečile razvoj svoje igre in ki se jim jutri lahko izognejo. Odpovedale so strelske sposobnosti moštva. Za ekipo, ki dosega povprečno 100 košev na tekmo, je 73 odločno premalo. In če pogledamo porazdelitev točk po posameznikih, je takoj jasno, da so v napadu odpovedali visoki igralci. Vse je slonelo na zunanjih igralcih, ki so pa po obdobjih preveč vztrajali v metu, tudi iz neizdelanih položajev, kar je v negativni korelaciji s preciznostjo. Tretjič: težave je borovcem povzročala cona gostiteljev, proti kateri je žoga »potovala« prepočasi. Četrtič (in zadnjič): centri Radenske so zaigrali zakrčeno in pla-
ho proti Marizzi (centru Stelle Azzur-re), ki je njihove mete blokiral kar osemkrat, morebiti prav zaradi navedene bojazni. Naši so vse te pomanjkljivosti lahko nadoknadili v tem tednu, ob tem pa velja upati, da bo v Dolini tudi odstotek realizacije mnogo višji. Težko je trditi, da je Stella Azzurra v prednosti. Vsekakor pa pred-
nosti prav gotovo nimajo borovci, ki jim je to zadnja možnost, da izsilijo nadaljnja upanja v napredovanje. Toda ni pomoči. Verjeti je treba v jutrišnjo zmago in zaigrati spet brez rezerv, in upajmo, da .bo Radensko bodrilo večje število ljudi kot v nedeljo. Srečanje med Borom Radensko in Stello Azzurro bo jutri v dolinski telovadnici s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
___________Na Tržaškem_____________
1. MOŠKA DIVIZIJA
CUS - BOR	2:3
(15:12, 6:15, 15:10, 10:15, 11:15)
BOR: Jablanšček, Marega, Sedmak, Jercog, Starc, Švab, Blasi.
Borovci so se oddolžili za neroden poraz iz prvega dela prvenstva. To je bila verjetno najboljša in najbolj doživeta tekma, ki so jo naši odigrali v tem prvenstvu. Naše gre pohvaliti, ker so v ključnih trenutkih zdržali psihični pritisk. V zadnjem setu, ko je CUS že vodil z rezultatom 9:1, so naši pokazali največ zbranosti in samozavesti, zato je zmaga zaslužena. Borovci so igrali celo tekmo brez Marege, ki je moral zaradi poškodbe kmalu zapustiti igrišče.(Tul)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina B
Jutri bo v telovadnici šole Zandonai odločilna tekma za prvo mesto med OMA Armes in Slogo Koimpex. Da vzpostavijo ravnotežje tudi kar se tiče količnika v nizih potrebujejo slogašice gladko zmago s 3:0.
UNDER 14 ŽENSKE
Končno smo dobili potrditev, da se v finalni del prvenstva uvrstijo prve tri uvrščene ekipe iz vsake skupine, ki bodo odigrale polfinale po sistemu: 1. iz skupine A proti 3. iz skupine B, itd. Finale pa bo troboj med zmagovalci polfinala.
Skupina A
Borovke so si z dvojno zmago v neposrednih tekmah za vrh z OMA Armes in Slogo A že zagotovile uvrstitev v finalni del in verjetno tudi prvo mesto v skupini. Za ostali dve stopnički se borijo v treh: OMA Armes, Sloga A in Breg A. Zdaj kaže bolje Italijankam, ki so edine proti borovkam iztržile točko. ,
BREG A - VIRTUS	3:0
(15:6, 15:5, 15:3)
BREG: Giorgi, Gaburro, Kralj, Per-tot, Seganti, Rosetti.
Brežanke so zmagale brez večjih težav. Izkazale so se v obrambi in lepo so zaključevale napade. Veliko točk so si pridobile z dobrimi servisi. Nasprotnice so jim bile nedorasle.(T.S.)
IZIDI 10. IN 11. KOLA: Bor Friulex-port - OMA Armes 2:1, DLFAC - Sloga A 0:3, Virtus - Volley Club 1:2, Breg A - Virtus 3:0, Volley Club - DLFAC 3:0, Sloga A - Bor Friulexport 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport (9) 18, OMA Armes (9) 15, Breg A (8) 12, Sloga A (7) in Volley Club (8) 9, Virtus (8) 3, DLFAC (9) 1.
Skupina B
Ricreatori je dobil oba dvoboja s Sokolom (zaostalega in rednega) in mu zdaj prvo mesto v skupini ne more uiti. Za ostali dve ključni poziciji se je razvnel boj, v katerem je vpletenih več ekip. Lestvica je popolna!
IZIDI 8. KOLA: Kontovel El. Shop -Breg B 3:0, Sloga B - CUS 2:1, Ricreatori - Sokol Idnules 3:0.
LESTVICA: Ricreatori 16, Sokol 11, Kontovel Electronic Shop 10, Sloga B 8, CUS TS 7, Breg B 2.
___________Na Goriškem_____________
1. MOŠKA DIVIZIJA
Obe prvouvrščeni ekipi sta namreč zmagali, presenetila pa je 01ympia, ki je v gosteh, po 5. setih igre, strla odpor Intrepide. Naš prapor Val Mužič-Korečič pa je na domačih tleh doživel poraz.
IZIDI 18. KOLA: Torriana-Caldini 1:3, Naš prapor Val Mužič-Korečič -Corridoni 0:3, Arredo 1-Fincantieri 3:2, Fossalon-Capriva 0:3, Intrepida-01ym-pia 2:3, počivala je ekipa iz Krmina.
LESTVICA: Arredo 1 in Caldini 30, Fincantieri 24, Intrepida 20, Torriana 18, Corridoni in 01ympia 14, Capriva 12, Naš prapor 10, Cormgns 4, Fossa-lon-0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Obe naši ekipi sta tokrat poraženi zapustili igrišče.
IZIDI 18. KOLA: Sovodnje Agorest-Mossa 0:3, Ronchi-Intrepida 2:3, Luci-nico-Capriva 3:0, Cormons-Olympia 3:1, Azzurra-Farra 3:0, počivala je Torriana.
LESTVICA: Lucinico 28, Mossa 26, Intrepida in Cormons 24, Farra in Azzurra 22, Sovodnje Agorest in 01ym-pia 18, Capriva 12, Torriana 10, Ronchi 8, Fincantieri 2, Fossalon 0.
UNDER 14 MOŠKI
Lestvica je zelo nepopolna.
IZIDI: Val-Soča 2:1, Cormons-01ym-pia 3:0, Torriana-Val 0:3, 01ympia-Soča 2:1.
LESTVICA: 01ympia 14, Val 13, Soča 8, Cormons 3, Torriana 2.
UNDER 14 ŽENSKE
IZIDI 17. IN 18. KOLA: Soča-Mora-rese 3:0, Sovodnje Agorest-Cormons 3:0, Mossa-Lucinico 3:0, Dom Agorest-Intrepida 3:0, Azzurra-Fincantieri 0:3, Cormons-Dom Agorest 3:0, Lucinico-Sovodnje Agorest 0:3.
LESTVICA: Sovodnje Agorest 28, Soča, Mossa in Cormons 26, Dom Agorest 25, Fincantieri 22, Azzurra 17, Intrepida in Lucinico 14, Morarese 9.
MJ
F Borovem športnem centru ob 10. uri
Jutri sklepna slovesnost osnovnošolske olimpiade
Jutri ob 10. uri se bo v Borovem športnem centru začela sklepna slovesnost letošnje osnovnošolske olimpiade, katero prireja v sodelovanju z desetimi slovenskimi osnovnimi šolami mesta Trst in Milj Športna šola Trst.
V okviru prireditve bo najprej kajši spored z nastopom, ki so ga pripravili učenci iz Milj in šole Oton Zupančič od Sv. Ivana, nato bo na vrsti (težko pričakovana) finalna tekma v_ igri med dvema ognjema, med vrstama Finžgarja in Župančiča, končno pa bo še nagrajevanje najuspešnejših šol in posameznikov, ki so dosegli najboljše rezultate v posameznih zvrsteh tekmovalnega dela sporeda letošnje osnovnošolske olimpiade.
Prireditev bo tudi priložnost za krajše srečanje učiteljstva in ravnateljic šol, katerih učenci so skozi vse leto sodelovali na prireditvah športne šole, z organizatorji te mladinske aktivnosti, da bi izmenjali mnenja o tej dejavnosti, ki je med našimi osnovnošolci že zdavnaj dobila domovinsko pravico.	ko.
Trofeja Jadrana v minibasketu
Okrnjen spored
V prejšnjih dveh kolih so morali, žal, preložiti tri srečanja Jadranove trofeje v minibasketu, zaradi sovpadanja terminov s prvenstvom propaganda. Tekme bodo nadoknadili čimprej.
Izidi 5. kola: Bor Dom n.o.; Polet Kontovel n.o.; Breg — Sokol 38:20.
Izidi 6. kola: Dom Polet n.o.; Bor - Sokol 93:32; Kontovel Breg 43:33.
Lestvica: Kontovel 10, Bor 6, Sokol, Breg in Polet 4, Dom 0. Polet ima tri tekme manj, Bor in Dom imata po dve tekmi manj, Kontovel pa ima tekmo manj.
Prihodnje kolo: Dom — Breg, Polet — Bor, Sokol — Kontovel.
Zanimiva pobuda
Od 14. do 20. ter od 21. do 27. junija bo v Trevisu potekal košarkarski tabor »Audie Norris basketball camp«, ki ga vodi sloviti temnopolti košarkar Benettona iz Trevisa Audie Norris. Kamp prireja združenje College Basketball Camps. Tabora se bodo med drugim udeležili nekateri priznani prvoligaški igralci (Jacopini, Premier, Minto) ter trenerji (Sales, Zorzi, Asti). Kampa se bo udeležilo 200 tečajnikov, Združenje pa je izrazilo v dopisu košarkarski zvezi potrebo po dvajsetih trenerjih. K udeležbi so vabljeni tudi trenerji slovenskih društev, ki bodo za podrobnejše informacije izvedeli na tel. številki 0423/492352 od 13. do 14. ure.
(Cancia)
Pavel Morpurgo
Na dirki v Palermu je favoritov več, saj je prisotnih nekaj kvalitetnih konjev. Favoriti so menda v sk. 1, saj sta npr. Dorsten in Mad Speed v veliki formi. V sk. X bi omenili Edyza, v sk. 2 pa ni, po našem mnenju, solidnih konjev.
Tudi v Montecatiniju bo dirka zelo zanimiva. V sk. 1 je zelo dober (posebno na razdalji 1640 m) Asprob. V sk. X bi omenili Eterillosa, v sk. 2 pa Eruca. Vendar pa so seveda možne vse druge kombinacije.
V Padovi lahko poskusimo zanimivo shemo. V sk. 1 je verjetno najboljši konj Agonismo, ki je sploh naš favorit za prvo mesto, v sk. X verjamemo v Astra Pra, v sk. 2 pa je menda res najboljši Bagalkol.
Tudi v Tarantu je nekaj zanimivih variant. Naš zmagovalec je v sk. 1 (Euriaco LB in Dafun), v sk. X pa je prav Dober Absalom, ki ima tudi dober izhodiščni položaj. V sk. 2 pa je trenutno v formi Elfry Bi.
Rimski galop nam prinaša zanimivo tekmo. Zmagovalca lahko zasledimo v sk. X ali 2, saj so na tej dirki verjetno najboljši konji Delvert, Vil-loso ter Veletta in Redleg.
t otocalcio
V Firencah (galop) poskusimo z Glaucidom (sk. 1), v sk. X pa poskusimo s Stagninom, ki se je že izkazal v podobnih shemah. V sk. 2 pa je menda najboljši II Petroliere.
Dirka tris
Naši favoriti na dirki tris so sledeči: Euro Jet (17), Durk Hanover (19) in pa Arne Odo (15). Dodatek za sis-temiste: Calamaro (7), Dezzo Blu (2) in Bwana OM (3).
prvi	X 1
drugi	1
prvi	1 2
drugi	1
prvi	1
drugi	X 2
prvi	1
drugi	X 2
prvi	2 X
drugi	2 X
prvi	1
drugi	X 2
Uspel izlet
v Polhograjske Dolomite
Avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite, ki je bil na sporedu to nedeljo, je vsekakor uspel. To seveda ni bila nobena visokogorska tura, temveč prijeten sprehod v naravi po ljubljanski okolici. Poln avtobus dokazuje, da so taki spomladanski sprehodi zelo priljubljeni in jih je torej vredno ponoviti. Vreme je še kar držalo, najprej pa so izletniki pripešačili do vasice Katarine, kjer so se okrepčali in nato nadaljevali pot po gričevju. Podali so se na grič Sv. Jakoba, nato pa še do bližnje lovske koče. Planinci so imeli s seboj vodnike s pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane, ki so jim razlagali vse krajevne znamenitosti, ki pa jih res ni malo. Izlet je vodila prof. Marinka Pertot.
Srečanje na Trstelju
To nedeljo je bilo na Trstelju tradicionalno vsakoletno srečanje planincev s tostran in onstran meje. Prisotno je bilo prav lepo število planincev, pa čeprav nekoliko manj, kot druge krati.
Pojutrišnjem pa bo na sporedu na Vremščici tradicionalno, že 12. srečanje mladih planincev Primorske. Tega srečanja se redno udeležujejo tudi zamejski mladinci.
Predavanje prof. Sancina o jamarstvu
Prejšnji četrtek se je s predavanjem načelnika jamarskega odseka SPDT prof. Stojana Sancina o »Novih odkritjih v podgorskem podolju« zaključila predavateljska sezona SPDT. Sancin je s pomočjo barvnih diapozitivov prikazal delovanje jamarjev iz Brega v zadnjem obdobju. Predavanje je bilo res na višku, prav zato pa je škoda,
da se ga je udeležilo nezadovoljivo število članov.
Kmalu srečanje med planinci SPDT in PD Integral
V nedeljo, 31. t. m., bo na Tržaškem tradicionalno vsakoletno srečanje med člani SPDT in člani pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Slednji bodo prišli na obisk z avtobusom, snidenje pa bo ob 10. uri v Cerovljah. Od tu se bodo vsi skupno podali na približno triurno pot do Kohišča in Devina ter še po Rilkejevi stezi do Sesljana, osrednja slovesnost pa bo v Katrni pejci (bolje poznani kot jama Katarina) pri kamnolomu pri Šempolaju.
Vabilo v pogorje Dachsteina
Kot znano, SPDT prireja v tednu med 22. in 29. avgustom avtobusni izlet v pogorje Dachsteina (3004 m) v Avstriji. Kogar zanima ta letošnji »dolgi pohod« SPDT, naj se čimprej javi Vojku Slavcu (tel. delo 764832, dom 742405) ali pa Wgu Margonu (tel. delo 728013, dom 751617). Natančen program bomo še objavili.
Naši alpinisti na Lotseju niso uspeli
Kot smo že pred časom poročali, se je zadnje dni februarja letos odpravila v Himalajo izredno močna slovenska alpinistična odprava (Tomo Česen, Silvo Karo, Andrej Štremfelj...) z namenom, da osvoji stranski vrh četrte najvišje gore na svetu Lotse, in sicer 8400 m visoki Lotse Šar in še ne-preplezali srednji vrh Lotseja (Lotse Šar), ki je s svojimi 8430 m edini neosvojeni osemtisočak na svetu (vendar pa na spada v uradno »zbirko« osemtisočakov, sa je »le« stranski vrh).
Žal slovenski alpinisti v svojem namenu niso uspeli, kot je razvidno iz brzojavke, ki so jo pred kratkim prejeli na Planinski zvezi Slovenije in se glasi takole: »Veter divja z 200 km na uro. 12. maja smo odnehali in 14. zapuščamo bazo. Vsi smo OK. Spet se oglasimo iz Katmanduju.« Kot vidimo, v visokih gorah tudi najboljša pripravljenost še ni poroštvo za uspeh. Potrebna je tudi sreča, saj če se narava zaroti, ne uspejo niti najboljši ali najbolj pripravljeni.
Zaključil se je festival alpinističnega filma v Trentu
Pred dnevi se je v Trentu zaključil letošnji 35. mednarodni festival alpinističnega in raziskvalnega filma. Število filmov v tekmovalnem programu se že leta giblje okoli številke 50, že spet pa so bili številčno najmočnejše zastopani Francija in Italija. Jugoslavija - konkretneje RTV Ljubljana - je na festivalu sodelovala samo z oddajo Pajek pod previsom Bena Hvale. Mednarodno žirijo je vodil Francoz Jean Durry, pri delu žirije pa je sodeloval tudi France Štiglic.
Festival je bil prav gotovo zelo zanimiv, saj so se npr. pojavile nekatere nove značilnosti sodobnega alpinističnega filma. Razen bolgarskega filma Everest - radost in bolečina in pa kanadske Anapurne, na festivalu praktično ni bilo filma o ekspediciji ali himalajskem vzponu. Zato pa so tokrat stopili v ospredje predvsem filmi, ki so propagirali prosto plezanje v raznih evropskih gorah.
JK ČUPA
obvešča, da bo regata HANDI CUP 31. t. m. Rok za vpis zapade danes, 22. t. m. Ob vpisu je treba navesti RATING ter koeficient CPM. Člani JK Čupa se lahko vpišejo pri članu Dariu Besi. Regata velja pri točkovanju za društveno prvenstvo JK ČUPA.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek,' 26. t.m., ob 16. uri v bazenu v Lipici zaključno tekmovanje plavalnega tečaja.
ZSŠDI
sklicuje za djanes, 22. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu deželni glavni odbor (ALTE).
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
POHIŠTVO ZA OPREMO
TRST - Ul. Carducci lO	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
Arezzo - Catania	1	
Bari - Taranto	1	
Bologna - Sambenedettese	1	X
Campobasso - Vicenza	X	2
Genoa - Parma	1	X
Lazio - Cagliari	X	
Lecce - Cesena	2	X
Messina - Pescara	X	
Modena - Cremonese	1	
Triestina - Piša	1	X
Mantova - Padova	1	
Spezia - Reggiana	X	1
Bisceglie - Vis Pesaro	1	
Pavel Morpurgo (letnik 1943) je v naših odbojkarskih krogih prav dobro znan. Svojo športno kariero je začel pri Boru, kjer se je kot igralec udejstvoval nekaj let. Po opravljenem trenerskem izpitu (1965) je igral in treniral pri Krasu, po ustanovitvi odbojkarske sekcije pri Poletu pa je igral v tem društvu. Po daljšem presledku je od leta 1978 spremljevalec, odbornik in trener pri ŠZ Sloga, kjer se udejstvuje še danes kot tehnični vodja. Prejšnji teden je Sergij Tavčar zadel enajst izidov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST j, iz vseh drugih dežel v Italiji pri' podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
22. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

in tiska
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob neuspehu kovansko-socialističnega modela
Gadafi ponovno obnavlja zasebno trgovsko pobudo
TRIPOLIS - Vodja libijske džamahirije Gadafi se je po vsem sodeč izneveril svoji »zeleni knjigi«, saj je sklenil ponovno uvesti zasebno pobudo v trgovinski distribuciji, ki jo je pred leti likvidiral kot »kapitalistično eksploatacijo«. To pa ni rezultat politične evolucije Gadafijevih koransko-socialističnih teorij, temveč nuja, ker se je država znašla v težkem položaju. V državnih trgovinah so namreč pulti in police prazni, blago široke potrošnje in najnujnejše življenjske dobrine dobesedno »hlapijo« na dolgi poti do potrošnika. Že res, da je v Libiji preklemansko vroče, da pa »izhlapi« vsebina v tujini kupljenih kontejnerjev, je vseeno prehudo. Uvoženo blago po skritih kanalih izgine v zasebne kleti, v skladišča »revolucionarne elite«. Povsem razumljivo so to plodna tla za korupcijo, podkupovanja, krajo in prekomerne obogatitve.
Gadafijev model koranske poti v socializem je torej naletel na resne ovire. Polkovnik se je torej odločil za prastaro zdravilo, ki se je v zadnjih letih že obneslo, ko so kmetom dovolili prodajo domačega pridelka.
Gadafi pa ne bi bil Gadafi, če ne bi tudi tej zasebni trgovski pobudi dodal kaj svojega. Kot prvo je določil, da se ne smejo z zasebno trgovino pečati ljudje, ki so bili trgovci že za časa kraljevine. Po predpisih tripoliške občine, ki se je prva odločila za zasebno pobudo, bodo trgovci postali predvsem invalidi in upokojenci. Kako se bo to obneslo, ni še povsem jasno. Nedvomno pa se je Gadafi odločil za to potezo, ker se stopnjuje nezadovoljstvo prebivalstva.
V teh dneh postnega meseca ramadana je namreč oskrbovanje z živili in drugim blagom v vseh muslimanskih državah na višku, ker so ljudje v postu zelo občutljivi. Tudi Libija ni izjema. Samo Tripolis je za ta mesec uvozil 20 tisoč zabojev in 10 tisoč kontejnerjev najrazličnejšega blaga, ki je na poti z operativnih obal do trgovinskih polic v dobršni meri izginilo.
Sam Gadafi je moral torej priznati, da je zasebna pobuda »že res eksploatacija«, a v splošno blaginjo in korist »nekaj eksploatacije ne more škoditi«.
De Esquivelov poziv za Paulo Cooper
RIM — Nobelov nagrajenec za mir v letu 1980, Argentinec Adolfo Perez de Esguivel je na obisku v Italiji. Svoj obisk pa je izkoristil tudi za to, da bi skušal rešiti življenje temnopolte Američanke Paule Cooper, ki so jo v ZDA obsodili na smrt, ker je ubila priletno učiteljico verouka.
Agencija Notizie radicali je objavila tekst de Esguivelovega pisma guvernerju Indiane Robertu Orru, v katerem med drugim piše, da ni mogoče kaznovati zločina z zločinom.
Šiitska duhovščina stopnjuje diskriminacijo med spoloma
TEHERAN Razlaga verskih resnic je vedno skrajno zapletena zadeva, da so razhajanja na dnevnem redu. Kjer pa verske resnice pogojujejo življenje so razlike še večje. Nič čudnega torej, da iranska šiitska duhovščina misli na različnih valovnih dolžinah. Temu smo bili priča v vseh teh temačnih osmih letih šiitske teokracije, ko so si bili ajatulahi, hodžatoleslami in mulahi skoraj vedno v laseh, kratki konec pa je vedno povleklo ljudstvo.
Tokrat se brusijo kopja, ali je »moralno opravičljivo«, da ženska iranska streljaška ekipa sodeluje na azijskih športnih igrah v Pekingu. Iranski olimpijski odbor se je namreč odločil, da bo dekleta poslal v Peking. Ce bi vedel, v kakšne težave se bo spravil, se bi bržkone odpovedal temu sodelovanju. Na glasilu vladajoče islamske stranke Džumhuri islami so se pojavili ogorčeni članki najre-akcionarnejših prvakov šiitskega klera, ki hočejo žensko prikleniti k postelji in štedilniku. Odhod deklet v svet »žali njihovo dostojanstvo«; iz Pekinga bi se lahko vrnile »okužene z neislamsko kulturo«; ženska naj v moževi hiši.»pokaže svoje atletske sposobnosti«, so s časopisnih stolpcev rohneli integralisti, ki se jim je postavil po robu le hodžatoleslam Sajed Hamid Rouhani.
Generalni guverner Fidžija podprl upornega polkovnika
Sir Olivier osemdesetletnik
Slavni britanski igralec sir Lawrence Olivier praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Na sliki z ženo Joan Plowright	(Telefoto AP)
Nova gospodarska dejavnost na Japonskem
»Plačaj danes svoj jutrišnji pogreb«
TOKIO Japonska pogrebna industrija doživlja pravi gospodarski »boom«. Na osnovi statističnih podatkov, ki napovedujejo, da se bo v prihodnjih tridesetih letih smrtnost na Japonskem podvojila, se namreč na stotine zasebnikov organizira v nekakšne »vzajemne družbe«, ki nudijo Japoncem na obroke bolj ali manj luksuzne pogrebne storitve. Geslo, ki so ga ti podjetniki skovali, je zelo učinkovito: »Plačaj danes svoj jutrišnji pogreb«. Najnižji obrok za dostojen pogreb je 1.500 jenov (12 tisoč lir) mesečno.
Tehnika, ki se je poslužuje Taizo Sato, eden najuspešnejših podjetnikov te stroke, je zelo enostavna: vstopi v hišo potencialnega zavarovanca, prepriča se, da so starejši člani družine v višjem nadstropju ali v sobi, kjer ne morejo slišati, kaj govori, in prišepne gospodarju: »Če bi umrli v bolnišnici, bi mi prepeljali njihovo truplo domov, prijavili bi smrt in pomagali bi vam rešiti vse druge probleme. Vse to seveda brez dodatnih stroškov.« Če pa potencialni zavarovanec omahuje,
ima Sato dodatni recept: iz torbice potegne turistične prospekte nekaterih znanih letovišč in podari nekaj bonov za popust pri letovanju v teh krajih — boni so seveda namenjeni žalujočim.
Najboljši odjemalci, pravi Sato, so ženske srednjih let, ki sicer zase še niso v skrbeh, vendar že mislijo na možnost, da bi umrl mož ali kateri drug starejši sorodnik. Ob teh mislih jih skrbijo finančne težave, ki bi jih imele s pogrebom. Žeriske — pravijo izvedenci v teh »pogrebnih« zavarovanjih so namreč prepričane, da bodo slej ko prej ovdovele in želijo biti na to pripravljene. Nekatere podpišejo pogodbo skrivaj in nočejo, da bi mož za to izvedel. »Na nas gledajo kot na zavarovalne agente proti neznanemu,« je dejal Kazuo Oiši, drugi zavarovalni agent, človek, ki je skoval geslo: »Kaj bi naredili v primeru nenadne smrti v vaši družini?« To geslo je bilo zelo uspešno, daj postavlja resno vprašanje in spodbuja Japonce, za katere je bila smrt do pred kratkim pravi tabu, da resno razmišljajo tudi o tem.
SUVA — Uporni polkovnik Sitiveni Rabuka je dosegel svoj prvi cilj, generalni guverner otoka Penaia Ganilau ga je namreč včeraj imenoval za ministrskega predsednika začasne vlade. Kot znano, se je generalni guverner, najvišja politična funkcija na arhipelagu, uprl vodji državnega udara in mu ni želel poveriti mandata za sestavo vlade. Vojaškemu državnemu udaru so se uprle tudi države tega območja, saj je bil to prvi poskus državnega udara v tej regiji in bi uspeh te »pobude« lahko predstavljal spodbudo tudi za druge poskuse.
Včeraj pa je le prišlo do preobrata v guvernerjevem obnašanju do upornikov. K temu ga je prisilil vrhovni svet poglavarjev (ta nima sicer nobene politične oblasti), ki je izrazil željo, da bi otočje Fidži proglasili za samostojno republiko. V tem primeru Fidži ne bi. več bil član Commonwealtha in bi torej generalni guverner izgubil vsako politično vlogo. Zato se je Penaia Ganilau le premislil in je imenoval upornega polkovnika za ministrskega predsednika in obenem tudi načelnika posebne komisije za izdelavo potrebnih ustavnih popravkov, ki bodo omogočili domorodcem politično kontrolo nad otokom kljub temu, da jih je številčno manj od prebivalcev indijskega porekla.
Na sliki (telefoto AP): eden izmed vodij upornikov se v tradicionalnem oblačilu veseli nad imenovanjem novega ministrskega predsednika.
Izginuli tehnik ni mrtev V Parizu prodaja bombone
LONDON — Od skupinice znanstvenikov, ki so si služili kruh s tajnimi eksperimenti za britansko podjetje Marconi, je nekdo »padel« z mosta v Bristolu, nekdo se je iznajdljivo obesil, enega pa so brezplodno iskali na dnu umetnega jezera pri Burtonu Upon Trentu (Derbyshire).
V tem jezeru naj bi 8. januarja letos prostovoljno skočil v smrt znanstvenik pakistanskega porekla Avtar Singh Gida. Preiskovalci so sicer trdili, da je najbrž šlo za simulacijo samomora, t. j. za namerni umor, trupla pa niso našli.
Sicer pa bi ga res težko našli, saj je Singh Gida čil in zdrav. Staknili so ga v Parizu, kjer se, kljub svoji strokovni pripravi, preživlja kot prodajalec v trgovinici sladkarij v mestni četrti »pornografije«, ki se nahaja med Montmar-trom in Pigallom. Vse hipoteze vojaškega vohunstva so propadle, ko je Singh Gida priznal, da je pač doživel hujšo osebno in . versko krizo in je zato pustil za sabo bogato študijsko štipendijo, službo raziskovalca pri podjetju Marconi, ter 25-letno ženo Vali.
Resnici na ljubo je Avtar Singh Gida, strokovnjak za računalniške simulacije gradnje protipodmorniških raket, vse prej kot originalen tip, saj se je za svoj »tajni« beg poslužil že izrabljene tehnike moža, ki gre po cigarete, pa ga deset let ni nazaj. Singh Gida je 8. januarja šel na kosilo in od tistega dne so njegovo ime dodali spisku skrivnostnih mrtvecev raziskovalnih uradov družbe Marconi. Preiskovalci so ga zasledili po naključju, ker je prosil, naj mu nekatere dokumente pošljejo na pariški naslov.
Opica z dolgim nosom
V ZRN so zabeležili rojstvo redke opice pasme nasalis larvatus. Ime ji je Baby Blue.	(Telefoto AP)
Bičanje za kenijske nedisciplinirane voznike
NAIROBI — Takojšnja aretacija in bičanje za vsakogar, ki krši cestni pravilnik. To je bistvo predloga kenijskega ministra za prevoze Arthura Maguguja na začetku tedna za varnost na cestah, z aretacijo in bičanjem se namreč minister Magugu namerava zoperstaviti izredno visokemu številu prometnih nesreč na kenijskih cestah.
Vsak dan umre v prometnih nesrečah v Keniji pet ljudi, samo v letu 1985 pa je umrlo kar 1832 avtomobilistov in pešcev. Odkar je država postala samostojna (leta 1963), se je število prometnih nesreč za trikrat zvečalo, v zadnjih šestih letih pa je v 7218 prometnih nesrečah izgubilo življenje 11.232 ljudi. Že ti podatki nam jasno pokažejo sliko popolnega kaosa, ki vlada v kenijskem prometu, posebno pa še, če upoštevamo dejstvo, da v državi kroži le 300 tisoč vozil na ozemlju, ki je dvakrat večje od italijanskega.
Največji obtoženci so v Keniji vozniki javnih prevoznih sredstev, ki so globoko prepričani, da imajo pravico do prednosti pred drugimi vozili. Nedvomno k tako visokemu številu prometnih nesreč veliko prispeva tudi dejstvo, da je vsak tretji voznik brez vozniškega dovoljenja. Ob tem je treba tudi upoštevati, da so kenijska prevozna sredstva v glavnem zastarela in nimajo obveznega tehničnega pregleda niti enkrat v »življenju«.
Neupoštevanju in večkrat tudi nepoznavanju cestnega pravilnika in tehnično pomanjkljivim prevoznim sredstvom gre pripisati še izredno slabo stanje 60 tisoč kilometrov kenijskih cest.