— - ,fa proslavi v Semiču med slavnostnim govorom. Netno )var'“0 gozdnato okolje kraja; ime-!v ep Mladičko brezje pri Semiču, l.00Q|.ot°> 3. julija sprejelo več kot ikfi ludi, predvsem članov delovnih teVov SOZD Iskra, ki so že pet-,jdaProslavili 4. julij, dan borca in ilo‘anko obli. uri se je z Internacio-Spr Ce*a slavnostna prireditev in prvi ) govoril predsednik KPO Iskra r^^P.H^snzatorji Semič Vladimir fcej 1 Pozdravil vse navzoče, še po-fetasPa Podpredsednika Izvršnega PlXkuPščine SRS Vlada Klemenči-žUg Se^nika republiškega komiteja S]av 0st tehnologijo Erika Vrenka n 0stnega govornika, predsedni-. i.sP°darske zbornice Slovenije, je nato pozdravil predsednik skupščine občine Črnomelj Jurij Perko, ki je zaželel vsem prijetno počutje v partizanski Beli Krajini. Slavnostni govor je imel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ing. Marko Bulc, ki je v njem najprej dal vse priznanje Iskri, ki se uvršča med devet največjih gospodarskih organizacij Jugoslavije in je hkrati največja organizacija združenega dela s področja elektroindustrije v Jugoslaviji (njegov govor v celoti objavljamo na 6. in 7. strani). Slavnostnim govornikom je sledil nastop mešanega pevskega zbora Niko Zupančič iz Gribelj v Beli Krajini, folklorna skupina pa je uprizorila živopisno foklorno »Semiško ohcet«. Nato je. predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela podelil letošnje nagrade Iskre šestim nagrajencem, v imenu katerih se je za priznanja zahvalil predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Sledilo je pozdravno pismo predsedstvoma SFRJ in CK ZKJ, nakar so mladinci semiške Iskre izročili prehodno zastavo Iskre—Centru za elektrooptiko iz Ljubljane, ki bo prireditelj dneva Iskre in dneva borca prihodnje leto. Slavnostni del proslave sta zaključila črnomaljska godba na pihala in mešani pevski zbor. Po slavnostnem delu se je začelo ljudsko slavje, ki sta ga poživili s svojimi nastopi folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja z belokranjskimi koli in obredi ter folklorna skupina Semiška ohcet. D.Ž. e^ence tega velikega zborovanja ^0VlH SKLEPIH SKUPŠČINE SISEOT IN OCENA ISKRINEGA IZVOZA V PRVEM POLLETJU pomembnejši sklep Skupščine :bvn_ le bil, da morajo slovenske la 0‘em *t0 je Zvezna Skupščina sprejela Zakon o pogojih in načinu razpo-x j30-3 ln uPorabe ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilih do tujine in o ^ uolževanju v tujini v letošnjem letu je slovenska Samoupravna skupnost za pra-n?,nske odnose s tujino te dni sprejela sklepe o razpolaganju z devizami H ll!vi. Kot že večkrat doslej, smo tudi tokrat zaprosili direktorja zunanje-lr-tL^lns!{e ,en,eljne organizacije v Iskri Commerce Ludvika Kranjca, da nam je Jasn' sklepe Skupščine SIS EOT, ker pa je za nami že letošnje prvo pollet-’ nam je postregel tudi s prvimi ocenami Iskrinega izvoza v tem obdobju. Je bil, da morajo slovenske : od svoji iževati 6' •^^en-dje, za plačevanje dol- onver- 'ilnih °r]Jan'zacije od svojih k l|retv f 'Vov združevati 69,76 G za k. v tejer posebnem skladu. Ker Iskra sodi med bolj zadolžene in ima višje anuitete od o '; od svojega priliva, ho tudi ob omenjenih 6 G « je poudaril Ludvik Kranjc. ( e naredimo črto pod odstotki, ki jih je sprejela SLOVENSKA SIS EOI , potem je izničim o ostanku konvertibilnega deviznega priliva, s katerim lahko razpolaga izvoznik takle: 100% devizni priliv — 69,76 % + 6,76 % — 6 % = 31 % Tolikšen je torej delček od deviznega priliva, ki bo v tem letu ostajal izvoznikom. V Iskri smo takoj po sprejetju omenjenih sklepov o razpolaganju s prilivom začeli z izdelavo nove devizne (Nadaljevanje na 2. strani) ."Piteii' "10’7:il določeno proizvodnjo "e0i> *X)incna’ za družbeno—poli-hjn 0(jlni/acije dd. Izvoznikom torej a le j() ) ''•ikega konvertibilnega pri-ileriiilov '' Za uvoz reprodukcijskih W jtezervnih delov1 in opreme. 0r ® b so sprejeli tudi sklep, da ailijgi^Hizacijam združenega dela 1 tiel 'va in sicer v višini 6,76%. šovj 0 bthko združeno delo na :vixneii°sebnega zahtevka kupilo na Učil;, 1 'ržišču, gre pa za neke \ rste Hiijše s organizacijam, ki imajo 3jil v .težnosti pri odplačevanju h0 k,|uji|’i- Seveda je tu še pogoj, lliivertj,.°\enija dosegla načrtovani je priliv, na osnovi kate-'cije. 'b EO I izdelal tudi v se kalku- ''ifinosj6 Je Samoupravna interesna k; L j ^^nila, da morajo organiza-1 do JfJP relativ no v isoke obvez.no-‘ttlevanja dolgov v tujini. od deviznega priliva v Delegacija aktiva ZZB SOZD Iskra je s proslave odnesla venec k spomeniku padlim. C Pozdravno pismo predsedstvoma SFRJ in z, CK ZKJ Delavci SOZD Iskra, zbrani na tradicionalni slovesnosti ob dnevu borca—dnevu Iskre, ki smo jo letos organizirali v Semiču, vam pošiljamo delovne pozdrave in najboljše želje za uspešno delo. Ponosni smo, da smo člani velikega kolektiva Iskre, ki je v 36 letih iz skromne tovarne prerasla v največjo elektroindustrijsko organizacijo v Jugoslaviji. Trdno smo odločeni, da bomo tudi v bodoče gradili naše odnose na samoupravnih temeljih, dosledno izpolnjevali našo najpomembnejšo nalogo — ekonomsko stabilizacijo, se še učinkoviteje vključevali v mednarodno delitev dela in vsestransko krepili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pri tem nam bodo ustvarjalen kažipot resolucije 12. kongresa ZKJ, predvsem o ekonomski stabilizaciji, in pa besede tovarišev Tita in Kardelja, ki sta nam ob obiskih v Iskri dajala koristne napotke za naše delo. ^ Semič, 3.7.1982__________________ Delavci SOZD Iskra ^ Sitarih SP23sr-: šah V okviru letošnjega praznovanja. dne\ a borca in dneva Iskre \ Semiču, so se na poti v Semič štev ihti Iskrasi usta-\ ili tudi ob spominskem obeležju v Starih žagah, kjer je bila skromna spominska slavnost v počastitev partizanskih radijskih delavnic 99 d in borcev, ki so v njih, v najbolj skromnih pogojih, ustvarjali za partizansko vojskovanje tako pomehno radijsko tehniko. /hranim Iskrašem, med katerimi je bilo lepo število mladih, je ob tej priložnosti spregovoril Milan Železnik, eden izmed borcev in delavcev v partizanskih radijskih delavnicah, že upoko- jeni dolgoletni Iskraš. V zbranih, zlasti mladih, je imel Milan Železnik hvaležne poslušalce, ki so z zanimanjem prisluhnili zgodovinskemu orisu partizanskih delav nic v Starih žagah. Zaradi zgoščene in prijetne pripovedi govor Milana Železnika tudi v celoti objavljamo na sedmi strani. Po govoru Milana Železnika je delegacija mladih SO/D Iskra k spominskemu obeležju položila venec, nato pa so prisotni udeleženci proslav e z av to-•husi in osebnimi av tomobili nadaljev ali pot v praznični Semič. Resolucija o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije Dvanajsti kongres ZKJ poudarja, da cilje in naloge politike gospodarske stabilizacije lahko uresničimo samo z neposredno akcijo delavskega razreda, vsakega delavca v združenem delu, vsake samoupravne organizacije in skupnosti, celotne družbe in vseh organiziranih socialističnih sil, v prvi vrsti zveze komunistov. Kongres opozarja, da je glavna in trajna smer boja za gospodarsko stabilizacijo krepitev resnične gospodarske in družbene moči in odgovornosti delavcev v združenem delu. Odločneje je treba ustvariti pogoje, da bo dohodek postal temeljni motiv gospodarjenja in da bo dosežen na trgu na podlagi delovnih rezultatov in poslovanja ter odvisen od ekonomskih meril in delovanja objektivnih ekonom-_ skih zakonitosti. Zaradi vsega tega pa je treba pregledati in proučiti metode in vsebino dela vseh organov samoupravnih organizacij in skupnosti, delegatskih skupščin, vseh družbenih in državnih organov in ustanov. Zato pa je potrebna idejna in akcijska enotnost ter polna angažiranost zveze komunistov, odgovornost za delo in delovne rezultate ter družbena aktivnost organizacij združenega dela, vsakega posameznika in vsakega organa. Povečevanje izvoza, posebno na konvertibilne trge in večje vključevanje v mednarodno delitev dela je eno najpomembnejših strateških vprašanj našega družbenoekonomskega razvoja. Doseganje konvertibilnosti dinarja mora biti rezultat uspešne preobrazbe gospodarstva in njenega usposabljanja za to, da se s povečevanjem delovne storilnosti enakopravno vključuje v svetovne gospodarske tokove, da gre v korak z napredkom znanosti in tehnologije v svetu, da odpira nove možnosti za gospodarsko sodelovanje t drugimi državami na trajnih in stabilnih temeljih. Uresničevanje te velike družbene in gospodarske naloge zahteva največjo možno gibljivost in povezanost vseh gospodarskih in drugih družbenih subjektov na enotnem jugoslovanskem trgu, zahteva povečanje take proizvodnje za izvoz, ki bo lahko tekmovala na svetovnem trgu, zahteva večjo delitev dela, specializacijo in kooperacijo in večjo uporabo znanja in ustvarjalnosti. Na teh temeljih je treba čim prej razdelati programe in sprejeti ustrezne ukrepe za večje in ofenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela; proizvodne, investicijske in razvojne programe pa je treba podrediti povečevanju izvoza. Eden glavnih pogojev za enakopravnejši položaj našega gospodarstva na svetovnem trgu je odločno menjanje njegove zdajšnje sestave. Nadaljujoč politiko industrializacije ob hitrejšem povečanju proizvodnje energije kakor tudi tistih surovin, ki jih je smotrno pridobivati, je treba dati prednost tistim zmogljivostim, ki omogočajo čim ugodnejši delež v mednarodni delitvi dela, ob usklajevanju razvoja surovinskih, predelovalnih in drugih zmogljivost^. Pri tem je treba v največji možni meri izrabiti naravne in druge možnosti, s katerimi razpolaga naša država. Še bolj si moramo prizadevati za povečanje pridelave hrane, kar je bistveno za gospodarsko stabilizacijo in za razvoj celotne družbe. S tem je treba zagotoviti ne le zadovoljevanje domačih potreb, ampak tudi proizvodnjo za izvoz. Eden izmed pogojev za uspešno uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije je produktivno zaposlovanje, zlasti mladih ljudi, posebej pa še produktivno zaposlovanje kvalificiranih delavcev ob zaustavljanju naraščanja in postopnem zmanjševanju števila resnično nezaposlenih oseb. Kongres zahteva, da takoj začnemo najširšo družbeno akcijo za skrčenje vseh oblik porabe v meje resničnega dohodka in plačilno-bilančnih možnosti države. Nezadostna domača akumulacija, prevelika zadolženost, omejene možnosti in nujnost zmanjšanja obsega zadolžitve v tujini zahtevajo zo-ženje naložb, hitrejšo menjavo njihove sestave in bistveno povečanje učinkovitosti naložbenih vlaganj v skladu s politiko gospodarske stabilizacije. Zmanjšati je treba delež splošne in skupne porabe v družbenem proizvodu. Zveza komunistov in drugi družbeni dejavniki se ne smejo sprijazniti z izgubami, z razsipništvom in nesmotrno porabo družbenega denarja, z valjenjem slabih rezultatov dela in razvoja na druge prek prerazporeditve stroškov, s privilegiji, dopuščanjem lenobe, z nesmotrnim in gospodarsko ter družbeno neupravičenim širjenjem ustanov v vseh dejavnostih, z razraščanjem uprave in rastjo neproduktivnih izdatkov v celoti. Dvanajsti kongres ZKJ posebej opozarja na zahtevnost nalog in obveznosti, ki jih predvideva protiinflacijski načrt do 1985. leta, zato, da bi uredili trg in spravili inflacijo ter dvig cen v gospodarsko in družbeno znosnejše meje. Ob znatno manjši rasti družbenega proizvoda kot doslej moramo v tem obdobju obvladati posledice prevelike zadolženosti države, doseči preobrat v kvaliteti gospodarjenja, odpraviti primanjkljaj v plačilni bilanci in doseči določene rezultate v zaposlovanju. Globina in daljnosežnost sprememb bo vplivala na položaj vsakega posameznika in organizacije združenega dela, na položaj in delo vseh samoupravnih ter družbeno-gospodarskih skupnosti vseh državnih in družbenih ustanov. Zaradi tega je treba najbolj pazljivo proučiti in predvideti vse možne socialne posledice teh sprememb. Prav tako pa se je treba pravočasno lotiti ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje takšnih posledic, da bi lahko enakomerno razporedili breme stabilizacije. To pa zahteva zlasti boljše delo, večjo solidarnost in vzajemnost v proizvodnji in mobilizacijo vseh družbenih dejavnikov pri tem. Za doseganje te velike družbene naloge je bistvena idejna in akcijska enotnost zveze komunistov. Zato se je treba takoj po kongresu lotiti konkretnih in dobro pripravljenih akcij, ki bodo prodrle do vseh delovnih in družbenih okolij in omogočiti, da bo vsak delovni človek dojel cilje in ukrepe gospodarske stabilizacije, napore, ki ga čakajo v boju za te cilje ter svoje koristi in prihodnost. "W ASOCMCIIA KLUIXM\ SA MO U PRAVI! ACA jUGOSlAViiE POVHIH! ' ZA POTONOS AMMACOf RLUSOVA SAMOUmviiACA i USPEŠNE fcm/mTE tl OmZbVANft/ SADNIKA Le 31 % od deviznega priliva za uvoz V (Nadaljevanje s 1. strani) bilance o poslovanju v zadnjih sedmih mesecih. V sedmih mesecih zato, ker je začel zakon o pogojih in načinu razpolaganja s konvertibilnimi devizami veljati s l. junijem, od takrat pa veljajo tudi sklepi slovenske interesne skupnosti. Ena prvih analiz v Iskri je veljala uvoznim prijavam. Ludvik Kranjc je v zvezi s tem poudaril, da bo Iskra do konca leta lahko uvozila le še za 33 milijonov dolarjev, pri čemer vsebuje ta vsota tudi kooperacijski uvoz. 7aradi lažje primerjave naj povemo, da so Iskrine tovarne v prvih petih mesecih uvozile za skupaj 31 milijonov dolarjev. Na dlani je, da se bo povprečni mesečni uvoz do konca leta precej zmanjšal v primerjavi z obdobjem januar—maj, po drugi strani pa predstavlja 64 milijoni v dolarjev uvoza (31 + 33) le 68 % letos načrtovanega uvoza. Pri vsem tem naj poudarimo, da je Iskra uvozni načrt za letos že na samem začetku zmanjšala za 12 milijonov dolarjev, zato komentar, da bomo letos uvozili le dve tretjini od načrtovanega, gotovo ni potreben. Posvetovanja v Iskrinih proizvodnih organizacijah — kot vedno sta bila pobudnika Iskra Commerce in SOZD Iskra — so pokazala, da se vse tovarne srečujejo z večjim ali manjšim pomanjkanjem uvoznih možnosti. Edina izjema je Center za elektrooptiko, ki bo pokril vse svoje uvozne potrebe. Priznanje TOZD Polprevodniki vhili-S - -iUiČ.iAsa! ’,VŠKrv-J::::0 Hi Jj« i Morda še podatek, velja pa breZ^( t^i01 bilno 36 %. lan Hie leža Elektrooptike: v primerjavi z ^ kim obdobjem lani se je izvoz P®'.^ (U0 1 za 27% kljub temu pa z “■ e izvoznimi dosežki nikakor ne m° biti zadovoljni.« u Na srečanju samoupravi)alcev Jugoslavije je bila v Zemunu 19.6.1982 podeljena plaketa s priznanjem samou-pra vijake v Iskre v Trbovljah, kot edini TO v SR Sloveniji, na predlog Občinske zveze sindikatov in Ob podpori medobčinske ZS na osnovi vidnih rezultatov v poslovanju, predvsem pa pri uveljavljanju samoupravljanja. ISKRA IEZE, TOZD Polprevodniki n.sub.o. Trbovlje je začela samostojno delati v lastnih prostorih v Trbovljah leta 1963 s 170 delavci. Danes je v isti tovarni, organizirani kot TOZD v DO IEZE in SOZD Iskra zaposlenih 600 delavcev, ki so leta 1981 ustvarili 473 milijonov din celotnega prihodka (70% fizičnega obsega proizvodnje v izvoz). Po večletnih težavah (izguba, 80% OD, odhajanje delavcev — zlasti vodilnih in vodstvenih, poskusi sanacije) je bila leta 1975 zastavljena celovitejša in dolgoročnejša sanacija. Tako so že leta 1981 dosegli 56 milijonov dinarjev čistega dohodka za izboljšanje materialne osnove dela, letos pa ga načrtujejo 60 milijonov dinarjev. Za takšne uspehe je bilo potrebno veliko odrekanja, zlasti pa dela, discipline in samoupravne zavesti ter povezanosti vodstva z vsemi DPO in samoupravnimi organi. Velike zasluge pri tem pa ima tudi ' Stane Kovačič, takratni IPO, ki je znal nenehno vzpodbujati vse te dejavnike. Izredno se je povečala organizirana aktivnost samoupravnih organov in DPO. Samoupravljanje je v tovarni na ustrezni višini, kar je razvidno iz delavčevega družbenoekonomskega položaja. Povsem je doseženo spoznanje, da je materialna osnova kolektiva in samoupravni položaj posameznika podlaga vsemu delu in življenju. To se izkazuje zlasti v delitvi dohodka, ki ga pretežno namenjajo razširitvi in izboljšanju materialne osnove, vendar pa tudi za stanovanja in druge skupne potrebe delavcev. Nagrajevanje po delu nenehno izpopolnjujejo objektivni kriteriji s poudarkom na količini, kvaliteti, gospodarjenju, doseganju plana, doseganju izvoza in posameznikovem prispevku. Izredno velik poudarek dajejo izboljšanju in uvajanju nove tehnologije, inovacijami (v letu 81 prijavljenih 29 inovacij), povečanju produktivnosti (18%), izkoriščanju delovnega časa itd. Vse to dosegajo s stalnim aktivnim razvojem samoupravljanja, delovanjem sindikalnih skupin, informiranjem, sprotnim dogovarjanjem, koordinacijo vseh subjektov, sprotnim preverjanjem, doseganjem rezultatov in odpravljanjem težav. Dokazali so, da je za uspešno gospodarjenje in razvoj samoupravljanja nujno potrebna povezava med vodstveno strukturo ter DPO in SO. To priznanje pa je vzpodbuda za na-daljni razvoj samoupravnih odnosov. Mili Hacin »jSesto-.. Samoupravni aktivisti iz Železnikov na izletu v Beograd. TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Tudi samoupravni organi C varčno! imeli, kar kaže tudi na visoko raz za odgovornost tistih, ki so jih Delavski svet TOZD Elektromotorji iz Železnikov se je, podobno kot prejšnja leta, tudi v preteklem mandatnem obdobju sestajal izključno v popoldanskem času. Člani so torej na seje prihajali izven svojega rednega delovnega časa in tako pripomogli, da se stroški za delovanje samoupravljanja precej zmanjšajo. tovariši izvolili za delegate v i pravni organ. nlm .i Izlet, ki so ga 5. in 6. junija org^H rali za vse, ki so bili vabljeni na delavskega sveta, je pomenil le ten del tistega, kar bi za svoje del° lf porabili. Člani delavskega sveta 'g \ jž tisti, ki so bili tako ali drugače zado f tv( za nemoteno delovanje tega telečji H se odpravili v Beograd na grob to ,, • . • . 1« . 1,Zi j jCldJ "> J Tita, ogledali pa so si tudi nekaj * ^ Pobuda — in še bolj tudi praktična izvedba — je seveda nadvse zanimiva, saj so v Železnikih tako preprečili odsotnost z dela kar nekaj desetinam ljudi. Problemov s sklepčnostjo zaradi sestankov v popoldanskem času niso v okolici našega glavnega mesta H polo, Obrenovac, Avalo itd. giiHj Pozornost torej,'ki so jo d^HlHk vsi ostali hvaležno sprejeli. ^0.rjVatl,d • asih l“ ij kazalo nekaj podobnega poskus drugje? Prva pogodba s Kitajsko Na kratko smo že poročali o obisku delegacije ministrstva za stroie.^|jttl H LR Kitajske, v kateri so bili tudi predstavniki vodilnega kitajskega (. za varilno tehniko in tovarne za varilno tehniko iz Chengduja. Deleg8 ~ -č vodil Wang Nsi Dhun. Kitajska delegacija je s tem vrnila obisk Iskrinim predstavnikom, ki so si v Chengduju pred meseci ogledali tamkajšnji inštitut in tovarno ter se seznanili s kitajsko varilno tehniko. Zlasti je kitajska varilna industrija izredno močna v mehanskih obdelavah varilnih naprav — v mehanskih konstrukcijah in mehanskih rešitvah, možnosti za sodelovanje pa so toliko večje, ker se je Iskra bolj usmerila v področje elektronike, torej v krmilne naprave, v perspektivi pa tudi v robotizacijo naprav varilne tehnike. .J^n je tudi to, da sta se obe strani dof0^0Janj^ ti ?ai »ton s N '»Sli , V Žal Hi > ,(|HS|0V za kompleksnejše sodelovanje 113, Jo^ai dročju varilne tehnike, tako da ^ programsko medsebojno dopolh|^jk0a^ tudi pri nastopanju na tujih trZflj|iipdla / Iskrine strani sta pogodbo P,(iA0žt] sala glavni direktor Avtomatike I Preskar in strokovni sodelavec S J* nega direktorja Iskre Commerce z3 nanjo trgovino Marcel Božič. Slednjega smo zaprosili tudi za H j ob podpisu pogodbe. Tole je. Gostje iz Pekinga in Chengduja so si med obiskom v Iskri najprej ogledali proizvodnjo varilnih in programskih naprav. Obiskali so tudi Fakulteto za strojništvo. Institut Jožef Stefan in Institut za varilstvo v Ljubljani, torej ustanove, ki najtesneje sodelujejo z Iskro na področju varilne tehnike. Predstavniki Avtomatike in Iskre Commerce so goste popeljali tudi v mariborske in ljubljanske kolektive, ki so že opremljeni z najsodobnejšimi Iskrinimi varilnimi napravami. »Pogodba ima vsekakor dva hj51^, pomena — po eni strani dokazuj6 ■ , Ti trnost akcij na kitajskem tržišču ■ ^ teklem obdobju, po drugi strani pa ^ konkretno osnovo za blagovn0. jjj njavo z LR Kitajsko. Rad bi P^Hl da pripravljamo podobne pogodu naP?;1 že na področju programskih . elektronskih elementov, elektr0 . merilnih instrumentov ter elektr ke. Pogodba, ki smo jo podpisaliH^, drug takšen dokument, ki ga je Najpomembnejše dejanje nekajdnevnega obiska kitajskih strokovnjakov pa je bil podpis pogodbe o blagovni menjavi med tovarno v Chengduju in Iskro. Dokument predvideva 18 milijonov dolarjev blagovne menjave v prihodnjih petih letih ter predstavlja osnovo za navezavo tesnejših odnosov med obema partnerjema. Pomembno jugoslovanska organizacija podprl tnerji. Prvega je P°ov kitajskimi partnerji. Prvega j koprski Tomos. ,<#11 Sodelovanje s tovarno v Chefl^,« bo omogočilo Iskri med drugim m naprav, s tem pa si bo pri da bo izpopolnila svojo paleto va ti bo pridobi'8.to-.. realnejšo osnovo za večji prodor 1 Jln nanje tržišče varilnih naprav. > Lado Iž H % Ni, ' D, % v 1 polprevodniki DO ZMAJ prvem polletju šlo dobro Žal “Odstotek izvoza povečujemo nad načrtovanji. Sicer izvozimo Pfek 70 % vse naše proizvodnje Polprevodnikov. Žal pa zaosta-janio za proizvodnimi programi, ,5 se je nakopičilo vse preveč yZav) ki proizvodnjo motijo. 4alo smo opravili rebalans Pjana, kljub temu pa bomo nare-. n precej več, kot lani v tem Casu«, pravi direktor Adi Peitel. .o0fPtOi Pa bo kljub sorazmerno visoki h nj' 'n največjim naporom 'bAr Ig 0se. mesece pa je še celo bolje. ,v ji9 Se 211116 je bilo seveda nekaj gripe, kraJ X j6 stanje kar kmalu popravilo. pa je, da jim manjka de-. eejo nove in jih takorekoč gaVaJ"1 mogoče dobiti. Zato morajo 0 Vrzel »zamašiti« z nadurami itiič,ia Tako bodo predvideni celotni prihodek dosegli, oz. so ga že in ocenjujejo, da bodo celo nekoliko nad predvidevanji. Seveda bo temu ustrezen tudi ostanek dohodka. Do konca leta bodo po dinamičnem planu še bolj povečali izvoz. F. Kotar Treba se bo prilagoditi V Zmaju moramo takoj organizirati proizvodnjo tako, da bo v skladu z našo trenutno možnostjo, ne pa z našimi potrebami. Takšna ugotovitev je bila izhodišče za razpravo in izčrpno informiranje članov delavskega sveta TOZD Baterije, ki so se 10. junija zjutraj sestali na izredni seji. Za kaj pravzaprav gre? Gre pravzaprav za takojšnje ukrepanje in organiziranje proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah skladno z omejenimi možnostmi dobav surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza in tudi z domačega trga. Informacija, da se bomo letos srečevali z gospodarskimi težavami oziroma, da se že srečujemo, ni nova. O tem smo govorili že lansko leto in še zlasti letos ob zaključku prvega periodičnega obračuna. Najhujše težave nastopajo zaradi, pomanjkanja reprodukcijskih materialov iz uvoza,- ker so za organizacije združenega dela omejene možnosti razpolaganj z deviznimi sredstvi. Organizacije združenega dela imajo zdaj naslednje obveznosti: 17 odstotkov morajo združevati za uvoz energetskih surovin, 5 odstotkov znašajo skupne devizne potrebe federacije. Solidarno in vzajemno morajo združevati 20,9 % za odplačevanje anuitet v republikah, 15,9 % solidarno in vzajemno za odplačevanje anuitet v federaciji ter okrog 11 odstotkov za skupne družbene potrebe v republikah. Če vse to seštejemo, pomeni, da je teh sredstev 69,8 % in da nam ostaja le okrog 30 % ustvarjenega deviznega priliva s konvertibilnega področja. To nam ostane na voljo za plačevanje surovin, repro materialov, opreme in za rezervne dele. Ker smo prej razpolagali s 65 odstotnim deviznim prilivom in smo ob tem imeli že velike težave v proizvodnji, moramo ob dejstvu, da zdaj razpolagamo še z manjšim odstotkom, takoj ukrepati in sprejeti take akcije in ukrepe, ki bodo najmanj vplivali na prekinitve ali daljše ustavitve proizvodnje oziroma, da zagotovimo v nastali situaciji najboljše optimalne rešitve. pom P°močjo režijcev, ki prihajajo jfcfavj.06 v neposredno proizvodnjo in last, t° P1666! manj zahtevnega dela, olce anh kjer so potrebne le pridne Žal ^rttie Z astl Pr* kooperacijah. Poljski .j Osl0vr lf znižal obseg kooperacijskih A topra .v. letošnjem letu. Stanje se sicer Ja> vendar je bil v prvem pol-$ ej jZv cu,en izpad. Prizadevajo si čim-» jtj 0z'ti na konvertibilno področje vo^ada mani na klirinško področje. 0 /anjh J °l) vsem tem velikem prizade-' uj Atfiar 31ZV0Z skušajo ustreči tudi vsem Lil Tud!m kuPcem in se držijo pogodb. MNperXU|rj0upreCej teiav' Pri" ničila r SKlh diodah je zadnji cas O ^?.nrnakar za 13 %. To pa je glavni g|jf art*kel. Tudi za nekatere druge li^ imajo tudi nekaj izpadov Iskrin počitniški dom v Poreču je že sprejel prve goste. Letos precej preurejen. Sodelavci iz Iskre v Šentjerneju so prenovili kuhinjo, postružili parket, ga polakirali in uredili še precej drugih »malenkosti«. Obnovitvena dela je vodil Tone Kovačič in njegova zasluga je, da je bilo delo opravljeno pred rokom, s stroški pod planom, kar je v našem gradbeništvu gotovo fenomen. Za goste skrbijo (od leve): sobarica Slavica Černoša, natakar Stane Černoša, kuharica Angelca Vrečič in upravnik Saša Leban. In kako so zadovoljni gosti? O tem drugič! ef Fispevka sr6 dva sIvei e s1 v p1:, >3 „ o L M bel" •3P'!|, on«1" roOP1 ješ' kV idf rlA S1? -aril"! l3^_, •niii' 'ijih aiqboq - do ndboaol" — Bfi3«ioq 'iv/it; i/fomt do msi v Glede aktualnosti obravna-Q na 5. internem posvetovanju fazvojno-inovacijski dejavnos- . ' po nKi n Villonom rn-f oroti i IV/1 i. I v. - objavljenem referatu Mi-|.sa Kobeta, kot smo napoveda-> nadaljujemo z objavljanjem crisPevkov ostalih razpravljal-®v- Danes sta na vrsti prispevka I:ani|a Mozetiča iz DO ELEK-'HOZVEZE in 'Ludvika Simo-n,Ca iz DO IfcZE. 0varkpOVZetkov uvodnih koreferatov ^Peta ^°^eta’ Baniča, Butine in tobCa navezal nekaj misli in o bo m’ kl se nanašajo tudi na na-tjanj Llektrozveze, našo temeljno L-' ^acijo in naš RR sektor. Strnil v ^slednje: 1. Tovariš Butina v svojem korefe-ratu pravi: ,.. . potrebno je maksimalno delovati v smislu mobilizacije razvojnih potencialov zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, zahtev po povečanem izvozu in nadomeščanju uvoženih materialov z domačimi. To misel bi dopolnil, da večje angažiranje vseh naših razvijalcev in raziskovalcev bo premalo učinkovito, če bo še vnaprej tako slab pretok informacij (slaba obveščenost!) med proizvajalci materialov in elementov (tu mislim predvsem proizvajalce pasivnih in aktivnih komponent) v ISKRI in njihovimi uporabniki — konkretno RR enote, področja, sektorji v Iskri. Prave povezave ali še boljše — pretoka informacij - sploh ni. Za vzgled si samo oglejmo tuje proizvajalce (Siemens), ki nas dobesedno bombardirajo z novitetami (prospekti, katalogi, ipd.) iz njihovih proizvodnih programov, s čimer nas zavestno usmerjajo v uporabo njihovih materialov; mi v razvoju pa čestokrat sploh ne vemo, da ISKRA enake ali . podobne elemente sploh proizvaja, kaj da bi jih šele vgrajevali. Občutek imamo, da ponekod v Iskrinih proizvodnih temeljnih organizacijah, ki take materiale in komponente proizvajajo, prevladuje prepričanje, da zaradi našega pičlega odjema zanje nismo tržno zanimivi, zato nas o njihovih novitetah ni potrebno obveščati. Pri tem se pa premalo zavedajo, da je njihova kvantiteta, sicer posredno, vendarle odvisna od RR dejavnikov, ki te komponente vgrajujejo. ŽELIMO IN POTREBUJEMO TOREJ ORGANIZIRAN IN SPROTEN PRETOK INFORMACIJ (KATALOGI, PROSPEKTI) OD PROIZVAJALCEV DO PORABNIKOV (RR področja, sektorji, enote). 2. Drug problem, ki bi ga rad omenil in je navidez obrobnega značaja, je kvalitetna in hitra izdelava TIV (tiskanih vezij) za potrebe RR področij, sektorjev ali enot (tu mislim predvsem V sredo, 30.6.1982 je obiskala Iskro IEZE v Stegnah predsednica Skupščine občine Ljubljana—Šiška Anka Tominšek s predsednikom Izvršnega sveta občine Dušanom Brekičem in drugimi sodelavci. Pogovor je tekel o položaju Iskre —Industrije elementov za elektroniko v zaostrenih pogojih, največ pa so se zadržali pri izvozu. Predsednik K PO IEZE Stane Kovačič je podal tudi oceno pričakovanih proizvodnih in ekonomskih rezultatov do konca leta 1982 in v letu 1983. Zadržati so se tudi ob možnostih investiranja in ob planiranju v tej delovni organizaciji. Temeljilo so pregledali vse možnosti najučinkovitejšega delovanja delegatskega sistema, zlasti na relaciji Iskra IEZE in občina Ljubljana—Šiška. V zvezi s tem smo že storili sledeče: na ravni naše delovne organizacije se je sestal krizni štab, ki je ugotovil, do kdaj imamo reprodukcijske materiale iz uvoza za redno proizvodnjo in kdaj pričakujemo prve motnje v proizvodnji. SOZD Iskra je organizirala sestanek v naši delovni organizaciji dne 21. maja letos, na katerem so bili sprejeti tudi določeni ukrepi. Z našimi družbeno-političnimi -organizacijami je bil tudi organiziran razgovor, na katerem so bili po informaciji o nastali situaciji v Zmaju, sprejeti tudi določeni ukrepi. Na zadnjem kolegiju direktorja delovne organizacije smo obravnavali vse te možne predloge in ukrepe ter v prvi fazi sklenili TOZD TV PRŽAN predlagati delavskima svetoma TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije, da takoj ukrepata v organizaciji proizvodnje in da se začasno ustavi linija 3R 12 in da se delavci prerazporedijo na druga dela v tej ali drugi TOZD. Akcija je stekla in v prvi fazi naj bi trajala do konca junija. Za drugo fazo pa že pripravljamo celovit predlog akcij in ukrepov do konca letošnjega leta in ki jih bomo predložili samoupravnim organom. Upamo kljub vsem težavam, da bo možno organizirati proizvodnjo v obeh temeljnih organizacijah tako, da ne bi prihajalo do daljših prekinitev ali drugih večjih motenj. Milan Vukašinovič Zaključke smo sprejeli — zdaj pa na delo! Tudi na Pržanu so se komunisti vestno vključili v delo slovenskih in jugoslovanskih komunistov ob obeh kongresih. V obeh primerih so obravnavali kongresne dokumente, spremljali delo in zdaj, kot nam je v pogovoru dejal sekretar OO ZK BOJAN DEMŠAR, morajo pričeti z delom. Usmeritve in sklepi so jasni! Kje je težišče dela komunistov na Pržanu? DEMŠAR: »Naša osnovna organizacija je vključena v združeno delo, zato je naše vodilo pri delu spremljati uspehe in neuspehe, ki so v kakršnikoli povezavi s poslovanjem. Zato je razumljivo, da smo tudi pri obravnavanju kongresnih dokumentov iskali predvsem tista poglavja, ki obravnavajo tudi značilna dogajanja iz naše vsakodnevne prakse.« TOZD TV je lansko leto zaključila z izgubo. Kako ste na to reagirali komunisti, kakšne zadolžitve ste sprejeli? DEMŠAR: »Prav zaradi slabih poslovnih rezultatov iz preteklega leta smo si komunisti .tudi za letos kot osnovno nalogo določili spremljanje gospodarjenja. To pa je zelo široko področje, ki zajema spremljanje delovanja vsakega delčka pa tudi sodelovanje z npr., drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Samo po sebi se razume, da smo obravnavali sanacijski program, da smo še posebej zaostrili odgovornost članov, ki delujejo v samoupravnih ali organih DPO. V naši osnovni organizaciji je trenutno Bojan Demšar. vključenih 64 članov ZK, zato je pomembno tudi vprašanje enotnosti delovanja — o tem smo se precej pogovarjali in smo tudi v praksi uspešni. Najbrž ni potrebno še posebej povedati, da vsak član ZK aktivno deluje tudi v samoupravnih organih ali kateri od DPO!« (Nadaljevanje na 4. strani) dvostranska TIV z okovinjenimi luknjami!). Kolikor mi je znano, je izdelava takih vezij potrebne kvalitete zagotovljena le v Iskra-Telematiki; seveda za potrebe RR enot, sektorjev in področij, ki so locirane v Ljubljani, z nesprejemljivo dolgo čakalno dobo. Uporaba modernih LSI in drugih podobnih vezij in elementov, kjer je na TIV potrebna ponekod izredna gostota vgrajenih komponent, samo vezje ne dopušča raznih improvizacij, ki se jih moramo posluževati (mišlje-no-uporaba dvostranskih TIV brez okovinjenih lukenj), da sploh lahko delamo. Ne moremo govoriti o realnem planiranju RR procesa, če ne bomo znali ali hoteli prisluhniti tem navidez obrobnim problemom, ki še kako lahko vplivajo na učinkovito delovanje samega RR procesa, in kot pravi v svojem koreferatu tov. Banič, povzročajo medsebojne napetosti med podsistemi, podaljšujejo prehodne čase med njimi ter prekinjajo notranje komunikacije (veriga: RR področje - proizvodno področje — tržno področje). Ob vrtoglavih cenah RR ure, je pri izdelavi TIV nevzdržna kakršnakoli „čakalna doba" za realizacijo. Iskra mora temu problemu posvetiti večjo pozornost, posebej z gledišča izključne izdelave TIV za RR dejavnost. 3. Tretji problem, ki ga omenjam le kot ilustracijo, so velika razhajanja v mnenjih o sistemski organiziranosti RR dejavnosti v naši DO. Pridružujem se mnenju tistih, ki menijo, da DO mora imeti sistemsko organizirano RR enoto alisrazvojni institut kot temeljno organizacijo ali pa slabše — vsaj RR enoto v okviru DSSS, po možnosti lokacijsko stacionirano na enem mestu. Prav gotovo ima to prednosti glede na: - združevanje RR potencialov in merilne opreme, t i < Tvorno samoupravljanje v TOZD Hipot »V naši tovarni deiamo z vso tenciometrov, kar je dalo nove možno- intenzivnostjo, čeprav z več iz- sti za jugoslovanski, kot tudi za svetovni najdljivosti, pač v zaostrenih go- trg. Tako pridobljene devize lahko po- spodarskih pogojih. Predvsem rabijo za dejavnost hibridnih vezij, ki delovni kolektiv tekoče obveš- je močno odvisna od miniaturnih kom- čamo. Tako o težavah z repro- ponent. Sami potenciometri pa delajo materialom, kijih imamo zlasti v skoraj izključno z domačimi materiali, oddelku hibridov. Sicer pa Tako se dopolnjujeta ti dve dejavnosti, menim, da kolektiv resno sode- Pravkar pa rešujejo tudi nad 30 vlog luje v odločanju in na javnih sodelavcev, ki želijo urediti osebne pre- razpravah«, nam je dejal pred- jemke. Tu gre predvsem za starejše de-sednik-Delavskega sveta TOZD lavce, ki teže sledijo normam, ker je pač Potenciometri in hibridi v Šent- popustila njihova koncentracija in jerneju, Miha Recelj. ročna spretnost. Pa tudi nekateri drugi želijo novo ovrednotenje del in nalog. Predvsem se delavski svet v Poten- Za drugo leto predvidevajo precejš-ciometrih ukvarja z reševanjem gospo- njo investicijo v strojno opremo za darskih vprašanj in poslovnih odloči- proizvodnjo hibridnih vezij. K širitvi tev. Delo namreč v zaostrenih pogojih prozvodnje, oz. večanju zmogljivosti gospodarjenja nikakor ni lahko. jih sili vse večje povpraševanje po Predvsem imajo težave z uvozom re- novih hibridnih vezjih. Rabi jih zlasti promateriala, ki ga v Jugoslaviji ni Iskra za telefonske centrale in druge mogoče dobiti, tako predvsem za proi- elektronske naprave. Predvsem je po- zvodnjo hibridnih vezij. membno to, da vsako novo hibridno Sicer pa zelo dobro gospodarijo, tako vezje, aH nova izvedba hibrida pomeni v dejavnosti potenciometrov, kot tudi v zamenjavo uvoza z domačim vezjem, hibridih in čisto novi dejavnosti — v Zato še zlasti Iskrine delovne organiza- pokazalnikih, ki je še v poskusnem cije obračajo na TOZD HIPOT, da bi obratovanju, oz. v ustanavljanju bi jim ta izdelala čimveč hibridov, ki jih rekli. sicer morajo uvoziti. Potenciometre v veliki večini izvozi- Trenutno imajo največje težave pri jo. Trg najdejo, saj so z inovacijami tem perspektivnem programu z repro- osvojili proizvodnjo miniaturnih po- materialom in morajo nekaj ljudi pre- V proizvodnji potenciometrov. Zaključke smo sprejeli, zdaj pa na delo! (Nadaljevanje s 3. strani) Tudi sam si bil mladinski aktivist, , med drugim predsednim OO ZSMS na Prionu. Kako danes ocenjuješ pomen organiziranega mladinskega dela, kakšne izkušnje si si pridobil, kako ocenjuješ sodelovanje med Z K in ZSMS v tvoji TOZD? DEMŠAR: »Sodelovanje v naši temeljni organizaciji je uspešno. To med drugim pove tudi podatek, da so vsi no-vosprejeti člani ZK bili prej mladinski aktivisti in da smo jih sprejeli v partijske vrste na pobudo OO ZSMS. Podobno bo tudi letos, saj je že zbranih nekaj predlogov ZSMS za sprejem v vrste ZK. Drugačne pa so naše izkušnje z uvajanjem in vključevanjem mladih kadrov, •ki prihajajo z višjih ali visokih šol. Neradi se pridružijo vrstnikom v ZSMS, podobno velja tudi za ZK. Tu bo treba nekaj spremeniti, saj samo diploma še ne zadošča za popolno vključitev v delovno okolje! Izkušnje, ki sem jih pridobil v ZSMS, pa so resnično nenadomestljive. Menim celo, da brez take lih DPO — vsaj brez daljšega uvajanja ne!« Kako pa komunisti ocenjujete delo delegatov in delegacij vaše TOZD? DEMŠAR: »Ko smo ocenjevali rezultate delovanja delegatskih povezav v preteklem mandatu, smo prišli do enakih zaključkov kot pred leti. Obrestuje se samo stalno delo z delegati in delegacijami, ki prav hitro prenehajo z dejavnostjo, če jim okolje ne posveča dovolj pozornosti. Zato smo se odločili, da še posebej zadolžimo komuniste, ki so člani delegacij, da sprotno poročajo o delu in tudi sproti opozarjajo na pomanjkljivosti. S tem v tesni povezavi je tudi zahteva po izobraževanju komunistov. Ti bodo lahko res uspešni le, če bodo stalno spremljali dogajanja na političnem in gospodarskem področju. Prav duševno obzorje komunista je lahko dostikrat odločilno, zato bomo izobraževanju posvečali veliko pozornosti.« Stane Fleischman Predsednik DS Miha Recelj. meščati iz hibridov v potenciometre. To pa je velika škoda, saj je hibridni program daleč bolj ekonomsko zanimiv in akumulativen. Zato si ob povečani proizvodnji potenciometrov prizadevajo za večji izvoz in so izvozili celo nekaj nad letnim načrtom. Ob vsem tem pa tudi v potencio-metrski proizvodnji skušajo čimveč uporabljati domače materiale, kar pa v interesu kvalitete ni vedno lahko, ker manjka specializiranih proizvajalcev, zlasti na področju proizvodnje plastike. Posebej smo predsednika Miho Rec-Ija vprašali, kako teče sporazumevanje na relaciji samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih delavcev. Dejal je, da je sporazumevanje na višini, saj se redno srečujejo na sejah in sestankih in tu uskladijo mnenja in izkristalizirajo tudi najboljše strokovne predloge za odločanje. KF Iskraš — komandant akcije »Kras 82« Novogoriška Iskra Avtoelek-trika se upravičeno pohvali z »velikimi možmi«. Veliki možje in gore, pravijo, se ne bodo nikoli sesuli. Iz Iskre Avtoelektrike je bivši predsednik novogoriške skupščine, sedaj podpredsednik skupščine SRS Jože Šušmelj, predsednik novogoriških sindikatov Danilo Bašin je Iskraš, izvršni sekretar novogoriškega komiteja ZK Pavel Mermolja je Iskraš, predsednica zbora združenega dela novogoriške skupščine Aleksandra Kokelj je Iskra-šica in komandant mladinske delovne akcije »Kras 82« Aleksander Miljavec je Iskraš. Letos je že drugič komandant. Zato se pomudimo kratek čas pri brigadirjih na Krasu, ki jim poveljuje član Iskre Avtoelektrike. Prejšnjo nedeljo so nadvse slovesno pričeli delo v mladinski delovni akciji »Kras ‘82«. brigadirji in brigadirke stanujejo tudi letos v brigadirskem naselju v Kostanjevici na Krasu. Njihov delovni načrt je velik. Letos namreč nameravajo zaključiti gradnjo vodovodnega omrežja v goriškem predelu Krasa. Iz raznih slovenskih krajev se bo letos udeležilo te pomembne akcije kar okrog 400 brigadirk in brigadirjev, ki se bodo zvrstili v treh izmenah. Zgradili bodo 4250 metrov vodovoda na odsekih križišče za Hudi log — Lok- — večjo koordiniranost RR nalog in manjšo verjetnost razvojnih podvajanj, — bolj vsklajen pristop in možnost realizacije večjih RR projektov in nalog, — bolj racionalno uporabo merilne opreme, — bolj organiziran proces izobraževanja RR kadrov, — večjo motiviranost RR kadra v organiziranem RR procesu ter končno — ugodnejše pogoje nabave merilne opreme za potrebe v RR procesu. PRISPEVEK LUDVIKA SIMONIČA: Povedal bom.nekaj prispodob. Nek velik industrijalec je rekel: „Vze-mite mi vse premoženje, pustite mi samo moje kadre“. S tem je mislil, da sposobni in ustvarjalni kadri, z vrhunskim znanjem lahko, vedno znova in znova ustvarjajo novo vrednost, ki je neminljiva in neuničljiva. Dmg primer: še tako močno oborožena vojska z vrhunsko tehniko, z dobro izdelano strategijo in taktiko, če nima strukture v vojski, ki bi bila dokončno odločena za zmago, je kljub tehniki brezpredmetna. Partizani so s kuhinjskim nožem napravili turbino, kije poganjala generator, da so polnili akumulatorje. S tem ne mislim, naj bi tudi mi s tako primitivnimi sredstvi poganjali naš napredek in razvoj. Hočem samo opozoriti, daje človek tisti, ki če hoče in če je stimuliran, motiviran, lahko ustvarja tudi v težjih pogojih. Lahko ustvarja takorekoč iz nič. Ko smo prej govorili, da so glavna ovira za naš razvoj tehnična sredstva, se strinjam, vendar-premalo poudarjamo, da je človek tisti, ki lahko več ustvarja. Ce je motiviran, in lahko tudi s skromnejšimi tehničnimi sredstvi dela čudeže. Marsikateri naš, strokovnjak, doma v kleti ustvarja z zelo primitivnimi sredstvi do trikrat večji osebni dohodek kot na delovnem mestu, kjer ima na razpolago bistveno več tehničnih sredstev, kajti njegova slaba stimulacija mu onemogoča, da bi svoje znanje vlagal v hitrejši razvoj, ki ga vsi tako potrebujemo. Iskrini razvojni programi, so odlični, in strateško dobro postavljeni, skladno s tehničnimi težnjami razvoja v svetu. Imamo pa premalo zavzetosti, da bi razvoj uresničevali hitreje in boljše. Tu je osnovni razlog, kje moramo delovati. Ne mislim, da se moramo zdaj izmišljati neko hudo kadrovsko politiko. Imamo kadre in znanje, ki lahko bistveno več ustvarijo. Moramo le najti poti za motivacijo ljudi, z več entuziazma pri ustvarjalnem delu, ki bo zasvojil ljudi da bodo vse svoje znanje vlagali v zastavljene cilje razvoja. Pa ne samo vrhunske strokovnjake, ampak šiše gledano vse zaposlene. Ustvariti moramo inventivno gibanje ki bo dalo pričakovane rezultate. vica, primarni vodovod v Opatjem selu in odcep do Nove vasi. Povejmo ob tem še, da je prav iz teh in drugih krajev Krasa veliko število delavcev, ki prihajajo na delo v Iskro Avtoelektriko, zato je pomembnost del brigadirjev toliko večja. Tako bodo tudi Iskraši imeli še lepši jutri, preskrbljeni bodo za vedno s to zelo važno življenjsko tekočino. V tej izmeni, ki se sedaj spoprijema s trdo kraško zemljo, je poleg brigadirjev iz Ljubljane — Moste, Mozirja in Metlike tudi brigada Rdečega križa Slovenije, ki opravlja dela po posebnem programu. V vaseh Kostanjevica na Krasu, Vojščica in Temnica so organ|Z j, gadirske vrtce, enota ^ delavcev pa oskrbuje socia!n° žene družine in posamezniki’^ gajo pa tudi pri oskrbi onem0-domu. , Se nekaj moramo povedati % ljučku tega članka. Pokrovitelj5 ^ letošnjo delovno akcijo »Kras namreč prevzel kolektiv Iskreni lektrike. Prav lepo je videti m1 gadirke in brigadirje z enotm01^ cami na katerih piše — na prsnL »Kras ‘82« na hrbtni pa napis ls toelektrika Nova Gorica. ..j Marko Ri!k1 S n Rov bo dolg skoraj 5 kilometrov. r Delavski svet SOZD Iskra — Elektrokovinske industrije n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje 4. po sklepu 2. zasedanja z dne 25.6.1982, v skladu z določili 77. člena SamoupiaV sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in 70. člena Statuta SOZD Iskra prost3 in naloge: tlOi Zbi Prii kaj tr0 Mc cilj VC( — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za tržništvo in jt' — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra-za družbeno-pravne 18 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjc'5 naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da so sposobni voditi in organizirati delo — da imajo ustrezne moralno politične vrline — da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov . Jf Član KPO SOZD Iskra za tržništvo pa mora imeti tudi registracijo za opr:>v > zunanjetrgovinske dejavnosti. jJ Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati hasl°v^ 15 dneh po objavi (v »Delu«) na naslov: SOZD Iskra—sekretariat DS, Ljubljaf3, revolucije 3—12 z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. V novogoriški Iskri Avtoelektriki v Šempetru je veliko zelenic, posejanih - .jj vrtnicami —simbolom novogoriškega grba, pa z okrasnim drevjem, smrek0 ^ kami. Za vse to pridno skrbi vrtnar Franc Hanzalič. Na zelenicah in v set1 -dreves so postavljene klopi, ki pridejo še kako prav v času dnevnih odmor0':. r jetneje pa je vsekakor pod košato smreko ob upravni stavbi okrog katere je * u\ klopi, na našem posnetku pa vidimo delavce iz tovarne delovnih sredstev, jemo se hladijo med odmorom. V lanskem letu smo v naši delovni organizacijisz inovacijami ustvarili blizu 2 milijardi čistega dohodka. Inovatorji so dobili, skupno nekaj več kot 100 milijonov odškodnin, in smatram, da je to bistveno premalo ustvarjena. Zato bi bilo prav, da bi se s inovativnim delom bolj ukvarjali še zlasti v tej krizi, ko z uvozom težko pridemo do potrebne tehnične opreme. Ustvariti moramo take pogoje, da bomo to nadomestili vsaj delno doma. Za množično inventivno delo bi morali izdvojiti sredstva in jih načrtovati vnaprej. Ko delamo letne obračune, bi morali selektivno ugotoviti, kaj smo v dohodku pridobili z inovacijami in kaj s povečanjem cen. zavist. V kolektivih bi mor organe, ki bi spodbujali inov'al lo, da bi inovatorji lažje u'|3Sj svoje predloge. V Iskrinem 8^ morali odpreti rubriko o delu. Ne mislim v tem smis‘u: portažo, ampak kot usmerjaj spodbujanje na osnovi Pr ,0t izkušenj in konkretnih rezuh3 Poskrbeti bi morali zJ ^ znanja tudi od zunaj, ne sam0 j£,-turo, ampak tudi s tem, dazt’^i; ne izkušnje koristimo. V uaS organizaciji smo določene ^ uporabili in tako aplicirali ma -i--------—---------r-- a sp^- dobre rešitve še posebno Pa Pravilna je tista pot, da z znanjem in delom ustvarjamo dohodek in s tem socialnosvarnost zaposlenih. Ko pregledujemo rezultate poslovanja, bi morali populazirati inovatorje, in jim dati poleg materialnč stimulacije tudi moralno priznanje, da bi tako premagali jo institutov. Prav je, da bivse ^ vložili tudi za razvoj oprem-’^ rekel tovariš iz Semiča. II tuja tvrdka ima nekaj znač1 L,j, opreme, ki jo sama razvija in , večjo konkurenčno spos° trgu. Predvsem bi se morali u j, tem, kako bi motivirali sprostili svoje znanje in svojo °Db0R za gospodarjenje široke potrošnje Skromne možnosti za uresničevanje Načrtov Že sama ugotovitev članov odbora za gospodarjenje, ki so ocenjevali možnosti za uresničevanje planskih postavk delovne organizacije do konca letošnjega leta, da bo zgolj TOZD TV na Pržanu lahko izvozila toliko, kot je zapisano v planu, je dovolj zgovorna. Ocena realnih možnosti za delo do konca letošnjega leta je zelo črnogleda, saj skorajda ni možnosti, da bi karkoli od načrtovanega tudi uresničili. obr- an‘ 0cH1ora za gospodarjenje, ki so D0avnavali napoved strokovnih služb nje Zii gospodarjenje do konca letoš-drJa leta. so predloženo gradivo po-nje|.n° pretehtali. Gre za posledice te-Ure, n-e.8a Problema, ki bo močno zavrl rokenU"evanie tistega- kar so delavci Ši-d0L Potrošnje zapisali v svoje planske mente, omejevanje uvoza. * prp,3,^® Široka potrošnja je bilo že v uv0?eklosti značilno, da je krčenje ' v sv'n"h možnosti zelo težko vgrajevala s JI pačin poslovanja. Rezultati go-see, arjenja so se po vsakem takem po-hn *3oslabšali, še posebej v primerjavi l r°dno elektroindustrijo. V letu 79, I dosUVrZnih omejitev 56 ni bilo, je DO laci' 3 milijonov dinarjev akumu-^ Uv0^e *eto kasneje so omejitve s|aL.a v drugi polovici leta rezultat po-istesale, leto 1981 pa je bilo zaradi lih®3 Vzr°ka že neuspešno. Zabeleže-iz„Je bilo za 61 milijonov dinarjev L. ?’ ki dajejo slutiti neugodno sliko Jnjega poslovapja. Pra tancna napoved za letošnje leto Caprav še ni možna, saj vrsta podat-ttosp6 n' Predvsem zaradi organizira-tbir' .l°vne organizacije, ki hitrejšega ania ne omogoča. Ocena je zato kat ravljena na osnovi predpostavk, za _ere velja, da so uporabne. y ati» ^ - ''-‘ja, ud bu upuiauuc. , »me napovedi, kako bo s Široko po-bJ*nJ0 do konca leta, pa je moč strniti v u ,de, ki smo jih zapisali v naslovu. Cj|. n°sti za uresničitev dogovorjenih ved V S° Ze*° skromne, tako da je napo-’ da prav nobena od planskih po- stavk ne bo uresničena, zelo atemelje-na. Rezultati bi bili seveda lahko dosti boljši, če bi se zgodilo tisto, v kar nihče niti ne verjame — zmanjšati bi se morale zahteve po deviznih participacijah vseh mogočih dobaviteljev surovin in repromaterialov, temeljito bi morali »prečesati« — in to čez noč — proizvodni program, ki bi moral vsebovati le še izdelke, ki ne potrebujejo uvoznih materialov, itd. Na prvem mestu pa bi morali seveda zagotoviti več in kvalitetnejših deviznih virov kot jih ima delovna organizacija sedaj. Upati na kaj takega pa seveda nima smisla. Delovna organizacija naj bi do konca leta dosegla komaj 79% planiranega rednega izvoza, kooperacij še manj (65%), nekaj bolje pa naj bi potekal kjirinški izvoz (87 %). Predvidena je tudi izguba delovne organizacije v celoti in to precej večja kot v lanskem letu. Kako bo z usodo delovne organizacije ni jasno, vendar je, odbor za gospodarjenje nekaj podčrtal. Prav sedanji položaj terja spremembe v načinu organiziranosti in delovanja DO. To se je pokazalo tudi pri ugotovitvi planske službe DO, da pretok informacij ne zadošča za izdelovanje trdnejših napovedi poslovanja, kar v bodoče prav gotovo ne bo več dopustno. Člani odbora so zato menili — in bodo to tudi predlagali delavskemu svetu DO, da mora služba za organizacijo in AOP pripraviti predlog koncepta informacijske povezave TOZD Široke potrošnje, ki S°/U ISKRA (obraževalni center ‘Jubljana razpisuje Posebno obliko pospeseneea izobraževanja za izpopolnjevanje slrokosne izobrazbe 110 Programu: 4l Zil.NANJETRGOVINSkA ŠOLA V ISKRI V iasu od 1.2. do 29.4.1983. Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VsEBINA: (l Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo po-0cJe mednarodnega ekonomskega poslov anja organizacije združenega delti. Nova, .Petična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre n 'f^onarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na ak-lo' !’a. 'prašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na nni problematiki mednarodnega poslovanja. p0GOj| /a VPIS: a vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje aslednje pogoje: Je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, intti dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri, pbvlada aktivno enega od svetovnih jezikov, ~Je star (praviloma) do 35 let. s, t ^'"‘Jt^ut bhna priznane zunanjetrgovinske registracije, mora opraviti poseben čeil °Vn' tzP'*za Pfizuanje /T registracije pri Gospodarski zbornici Slovenije do pri-kil izvajanja 4. Zunanjetrgovinske šole v Iskri. O^ANIZACIM: l kuPue oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno h dni v tednu. ■ udidate opozarjamo, da si prilagodijo obv eznosti v zasebnem življenju na nadpov-vno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole ho redna delov na obveznost. ^ Vdeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno štu-Mo gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. e, okv 'ru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih onomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških utah za slušatelje z netehniško predizobrazbo. . za siusateije z netennisko preatzobrazDo. ueleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno oprav ili, bodo prejeli spri-ll|o o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na za-'nejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. ^Osil.CI PROGRAMA: onomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana —"MvmsKa lakuueia »m ^OZo ^'kulteta, Ljubljana Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana 1983 oh 8. v Hotelu šolanja predvidevamo w0.UjA PROGRAMA:, llJ;i Vtivčar, mag. ekon. ^‘Rokovni koordinator programa: ' Ferdinand I rošt ^AS IN KRAJ: l u^rogramom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1.2 I URIŠ I, Škofja Loka. Zaključek programa šo FRUavE: „ |/|P°lnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delov nih izkušenj bi 0/' *ŽSSS pošljejo najkasneje do 1.9.1982 na naslov: SO/ D ISKRA, Izo- | . jfev‘'lni center, Ljubljana, I rg revolucije 3/M. v roke Mariji KRISTAN,' tajnici Huževalnega centra. dat 0xehe.j Prc,simo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandi-je a' /'1 šolanje že v mesecu septembru 1982 (Z 1 registracija, dopolnilni tečaji tujih p o'' lemeljna predavanja pred pričetkom Z 1 šole). _vi |i0' robnejše informacije o vpisnih pogojih, o organizaciji, izvedbi in vsebini pro-11(1101, k° dobite pri Rontildu V1AI.EJU, vodji Izobraževalnega centra na tel. št. bo omogočala kvalitetno in hitro zbiranje podatkov. Odbor pa je sprejel tudi nekaj sklepov v zvezi z rezultati, ki jih strokovne služba napoveduje do konca leta. Najprej je seveda vse, kar je povezano z izvozom. Temeljne organizacije bodo morale podrobno pregledati svoje izvozne plane, hkrati pa temeljito pretehtati vse možnosti za racionalnejše poslovanje. Tudi na ravni DO naj bi izdelali rebalans plana za drugo polletje letošnjega leta, tako pripravljeni dokument pa naj bi bil osnova za oblikovanje gospodarskega plana za leto 1983. Odbor je s tem v zvezi tudi menil, da je treba v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah pregledati vse samoupravne sporazume z delovno organizacijo skupnega pomena Iskro Commerce. Tu bo treba še posebej spremljati tiste dele medsebojnih povezav, ki pomembneje vplivajo na stroške poslovanja temeljnih organizacij. SF ŠIROKA POTROŠNJA Civilna in narodna zaščita uspešni Pa še koga bi morali seveda pohvaliti v naslovu, morda predvsem tovarniške gasilce v Železnikih in na Pržanu, kjer so jih v teh dneh tudi uspešno preizkusili! Najprej v Železnikih, kjer so imeli 18. junija »napad na tovarno s kemičnimi sredstvi«. Preizkusili so delovanje članov civilne in narodne zaščite, zaklonišča in nasploh ocenjevali varnostno delovanje kolektiva v izrednih razmerah. V vajo, ki je potekala celo petkovo popoldne, je bila vključena celotna popoldanska izmena temeljne organizacije, sodelovali pa so tudi krajani KS Železniki. Celotna vaja je potekala v okviru Železnikov, sodelovale so tudi DO Alples in Niko, pa občinski štab CZ, zdravstvena služba itd. Podobna vaja je bila štirinajst dni kasneje, v petek, 2. julija, na Pržanu. Akcija je potekala v okviru krajevne skupnossti Pržan, izgledala pa je podobno kot v Železnikih. Pričelo se je z bobnim napadom, aktivirali so civilno in narodno zaščito, pa seveda gasilce — domače, tovarniške in krajevne. No, slednji so bili sicer prizadevni, pa ne tako uspešni kot tovarniški, ki so požar hitro ukrotili. Tudi tu je uspešno delovala zdravstvena služba, še posebej vestne bolničarke, ki so svoje delo opravile nadvse uspešno. SF OBJAVA Z ZAMUDO Na izletu v San Marino Dne 29. in 30. maja smo se delavci DSSSIEZE udeležili izleta v San Marino, ki ga je organiziral ljubljanski Integral. Odhod je bil, ob grmenju, ob 5.30 s Trga osvoboditve v jubljani. Pot nas je San Marino: Mestna hiša in sedež vlade. Zaganjalniki s premerom 92 mm Zaganjalnik na našem posnetku je iz nove družine AŽF. Razvili in izdelali so ga v novogoriški Iskri Avtoelektriki, v TOZD Inštitut za avtoelektriko. Potrebo po njem so izražali proizvajalci osebnih vozil kot so Renault, Citroen, Volksvva- gen—TAS, Paykon in drugi. Na zaganjalniku je veliko novosti. Izdelan je po docela novi tehnologiji s čelnim kolcktor-jem, kar omogoča zmanjšanje velikosti in lastne teže ob hkratnem povečanju moči v primerjavi z dosedanjimi izdelki. To pomeni tudi velik prihranek na materialih, predvsem na bakru. In še nekaj je. Ta družina zaganjalnikov bo hkrati omogočila vključevanje v proizvodne in razvojne programe proizvajalcev osebnih avtomobilov. peljala do mejnega prehoda Rožna dolina v Novi Gorici, kjer smo po opravljenih carinskih formalnostih prestopili mejo. Kratek postanek za menjavo dinarjev, oz. deviz, nato pa naprej po avtocesti do Ravenne, kjer smo si ogledali znamenitosti tega mesta, med njimi tudi Dantejev grob. Ob 16. smo se iz Ravenne odpeljali proti Riminiju, kjer smo imeli večerjo in prenočišče. Po večerji smo imeli prosto »po Prešernu«. Ogledali smo si gostinske, disco in druge turistične zanimivosti, nato pa smo še malo posedeli pred hotelom, preden smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na zaslužen počitek. Ob 8. zjutraj smo zajtrkovali, nato pa smo se zapeljali našemu cilju naproti. Po ogledu znamenitosti San Marina, smo se napotili po nakupih, kot verjetno veste, je San Marino brez — carinska cona, nekakšen »duty free shop«, vendar pa so iznajdljivi Sanma-rinčani to ugodnost obrnili sebi v prid — dvignili so cene. Tako so cene skoraj enake kot v »sosednji« Italiji. Sicer pa je San Marino izključno turistična državica. V trgovinah prevladujejo predvsem spominki, igrače, vžigalniki in pa za nas najpomembnejši artikel — kava. Ko smo vse nakupili (oz. vse zapravili) smo se vrnili v Rimini na kosilo, po kosilu pa smo se po isti poti začeli vra- čati proti Ljubljani. Naj povem še to, da smo imeli sodoben avtobus z vgrajeno »aircondition« napravo domače izdelave, izdelano po licenci »prepih«. Sicer pa dobre volje in smeha nikoli ni zmanjkalo, kljub dolgi vožnji, vročini in drugim nevšečnostim. Za to so poskrbeli dobra volja posameznikov in dobra, domača kapljica, ki smo jo »prešvercali« iz domovine. Dobra volja nas ni zapustila niti na mejnem prehodu Fernetiči, kjer nas prijazen carinik še »povohal« ni. Po prestopu meje smo pomaknili kazalce na uri za eno uro nazaj ter nato v večernih urah srečno prispeli v Ljubljano. Predsednik KPO DO Kondenzatorji Vladimir Zorc med pozdravnim govorom. POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNIKA KPO DO ISKRA — KONDENZATORJI VLADIMIRA ZORCA V Semiču žari ena izmed Isker Slovenije Tovariši in tovarišice, dragi Iskraši, cenjeni gostje! Velika čast zame in zaupanje celotnemu kolektivu Iskre v Semiču je, da lahko danes že drugič, odkar proslavljamo 4. julij — dan borca in dan Iskre v našem »Mladičkem brezju« v imenu tega kolektiva, samoupravnih in družbenopolitičnih organov pozdravim vse, ki so danes v tako velikem številu obiskali našo Belo krajino. Še posebej toplo pa pozdravljam Marka Bulca, predsednika GZ Slovenije ki se je odzval našemu vabilu in bo naš današnji slavnostni govornik. Petnajst let je minilo od takrat, ko je bila takratna Tovarna kondenzatorjev v Semiču prvič organizator skupne proslave 4. julija, dneva borca in gostitelj vseh 18 kolektivov tovarn takratnega združenega podjetja Iskra Kranj in ni zgolj slučaj, da je prav ta proslava prerasla v vsakoletno manifestacijo vseh Iskrašev. Spomniti se moramo, da so se porodili prvi zametki slovenske elektronike in elektrotehnike prav tukaj v času narodnoosvobodilne borbe, v partizanskih radio delavnicah v Starih žagah pri Črmošnjicah. V letih 1981 in 1982 namreč mineva 40 let od ustanovitve Partizanskih radijskih delavnic 99 d, nad katerimi je SOZD Iskra prevzela pokroviteljstvo. Zato je prav, da se na današnji slovesnosti spomnimo na ta jubilej. Partizanske delavnice so skrbele za proizvodnjo in vzdrževanje aparatov za radijske zveze naših partizanskih enot in imajo svoj začetek v Radijskem sektorju Centralne tehnike KPS v Ljubljani v letu 1941. Od septembra 1943 do osvoboditve pa so delovale na osvobojenen ozemlju v Starih žagah in v Črmošnjicah kot enota glavnega štaba in skromen a pomemben predhodnik povojne slovenske elektronske industrije, saj tovrstne industrije pred vojno v Sloveniji ni bilo. Velik del strokovnjakov, ki so med vojno sicer v obrtniškem obsegu izdelovali aparature za radijske zveze, je po vojni nadaljeval svoje delo v novoustanovljenih tovarnah in ustanovah, sedaj združenih v SOZD Iskra. Danes, po 40 letih smo priča takemu razvoju in rezultatom, ki bi se jih tedaj komaj upali predstavljati. V spomin na ta pomemben začetek bo odbor 99 d na tradicionalnem srečanju članov 99 d v Črmošnjicah 28. avgusta 1982 podelil vsem še živečim sodelavcem iz obdobja 1941 do 1945 spominske plakete. Iz takrat vžganega plamenčka je torej zablestela velika Iskra. S tem, da 4. julija proslavljamo tudi dan Iskre, simbolično pokažemo na njeno poreklo. Iskra v Semiču je samo ena izmed iskric, ki so se razkropile po vsej Sloveniji. Dobrih 30 let je minilo od takrat, ko je aprila 1951 prvih 12 delavk začelo delati prve kondenzatorje v adaptiranih prostorih nekdanjega državnega posestva na Vrtači pri Semiču. Začetek je bil temelji proizvodnja kondenzatorjev na materialih, ki jih jugoslovanska industrija ne proizvaja in smo življenjsko vezani na uvoz. Ker je to področje najzahtevnejše kemijske, papirne in metalurške industrije, na katero' pa kljub temu, da nismo majhen proizvajalec kondenzatorjev, s svojimi pobudami ne moremo vplivati, nam kot edina izbira ostane izvoz. Ta sicer ni majhen in je znašal v letu 1981 dobrih 10 milijonov dolarjev in je v zadnjih petih letih rastel s stopnjo 20%. V celotni strukturi do--hodka izvoz predstavlja že prek 40 %. Seveda gospodarska kriza v svetu ni šla mimo nas in je danes bistveno teže izvažati, kot je bilo to pred nekaj leti. Za uspeh smo si šteli, ko smo ob pokrivanju večine jugoslovanskega tržišča uvoz pokrili z izvozom, saj je lahko vsa prej našteta industrija delala z domačimi kondenzatorji. Težko smo se prilagodili in vložiti smo morali izjemne napore, da smo nekako krpali luknje ob ' izgubi 35 % deviznega priliva, kar je bil prvi ukrep gospodarske stabilizacije in skoraj smo bili že prepričani, da so najhujše težave že mimo, ko nas je zadel drugi udarec in odvzem 70 % priliva pomeni, da lahko delamo samo še za izvoz na zahodno tržišče, oz. da bodo morali vsi v Jugoslaviji, ki v svojem procesu ali izdelku rabijo kondenzator, le-tega uvoziti. SLAVNOSTNI GOVOR MARKA BULCA, PREDSEDNIKA GOSP0' DARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Stališča so jasna, izgovori ne veljajo več! Navajeni smo na težave in v preteklosti smo večkrat stali pred ovirami, ki so se zdele nepremagljive, a smo jih z združenimi močmi prebrodili, saj verjamemo v učinkovitost gesla, ki smo si ga izbrali: »Združeni smo močnejši«. Tovarišice in tovariši, dovolite, da vam, delavcem Iskre najprej čestitam k vašemu prazniku dnevu Iskre in dnevu borca, še vedno živemu simbolu naše oborožene vstaje, za socialno in nacionalno osvoboditev. Letos ste si za praznovanje izbrali partizansko Belo krajino, ki je bila stražar tedanjega svobodnega ozemlja. Lepo je, da ljudem teh krajev tako izkažete priznanje, za njihov prispevek v NOB. Seveda pa gre tu še za priznanje delavcem DO Iskre Kondenzatorji, ki so v tridesetih letih z izrednimi napori svojih pridnih rok in jasno mislijo, od ročnega navijanja prvih kondenzatorski svitkov razvili sodobno avtomatizirano proizvodnjo kondenzatorjev za vse domače jugoslovanske potrebe in izvoz. Tovarišice in tovariši, pregled dosežkov v dosedanjem razvoju Iskre in tudi v preteklem letu kaže, da ste kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja doma in v svetu dosegli zadovoljive rezultate. Uspešno lovite korak s svetovnim razvojem v tako zahtevni dejavnosti, kot je profesionalna elektronika, ali kot temu tudi rečejo proizvodnja znanja. S svojim raziskovalnim in proizvodnim zelo v stilu partizanskih delavnic. Vse je bilo potrebno ustvariti na novo. Ni bilo opreme, orodij, instrumentov, tudi znanja je manjkalo. Danes pa je iz teh skromnih začetkov zrasla tovarna s 1500-članskim kolektivom, ki obvlada popoln izbor navijanih kondenzatorjev. Praktično je iz nič nastala tovarna, ki jo brez sramu lahko primerjamo s podobnimi v svetu, le da jih ima malo tako kompleksen spekter kondenzatorjev za vsestransko uporabo. Ni je veje v elektrotehniki, kjer nima svoje funkcije tudi kondenzator pa naj bo to energetika, bela tehnika, zabavna elektronika, telekomunikacije, računalniki, industrijska elektronika pa še bi lahko našteval. Za vsako področje smo razvili ustrezen tip in postavili ustrezno tehnologijo, ki je sposobna izdelovati elemente po strogih mednarodnih normah. Hkrati morajabiti naši izdelki konkurenčni na zelo zahtevnih tujih tržiščih. Ves čas obstoja in dela tovarne pa je bila prisotna misel nasloniti se na lasten razvoj in lastno tehnologijo. Rezultat takega koncepta je ta, da je danes 80 % vse potrebne opreme, s katero smo v letu 1981 ustvarili celoten prihodek v vrednosti lOOmilijard din, izdelane po lastnih načrtih in v lastnih delavnicah. Dosegli smo tako stopnjo, da danes nudimo in tudi prodajamo proizvodno opremo v Jugoslaviji, kot tudi v izvoz, kar je seveda veliko priznanje našim strokovnjakom, katerih ima DO Kondenzatorji danes v svojih vrstah 18 z visoko izobrazbo, 23 z višjo, 128 s srednjo in 315 KV delavcev, večina od njih pa je zrasla skupaj s tovarno. Kot ljudje je rasel in se razvijal s tovarno tudi sam Semič. Ne samo sam Semič, celotna KS je z rastjo tovarne in tudi posredno ali neposredno z njeno pomočjo spreminjala svojo podobo. Tistim, ki so bili naši gostje pred petnajstimi leti, je dovolj le pogled na okolico in razlika je takoj jasna. Edino dejstvo, ki kali naše zadovoljstvo, katerega se sicer ves čas zavedamo, a smo ob njem nemočni pa je, da Udeleženci proslave pozorno spremljajo spored. Z nastopa godbe in pevskega zbora. Mladinci DO Kondenzatorji, predajajo zastavo vrstnikom iz DO Elektrooptika. jev izvoza. Pri tem ste uspeli konkurenci okoli 42 % V 0S|P ProiZ4V01?: prodati v razvite države zahoda, ■ - ■, K azvffl ^to države SEV in 18 % v države v raz kar je zagotovo zavidljiv uspeh. ^ Pri tem ste vse bolj poglablja*1 moupravne socialistične odnose 1 j da je beseda delavca v vseh zaue dela in življenja v Iskri vse odločil11 j*! s( Ni mnogo delovnih organizacij.K uspele doseči zahtevne planske ob' nosti srednjeročnega plana 1976-^ * Zaosi proizvodnji in izvozu, spričo zaostre pogojev trženja na svetovnem 1L javn, Iskra je to dosegla. Razumeli ste, d "V ’ mo, zdrava gospodarska rast mogoča s«1 'ion. ■ - - ■ ost* >‘1)1 tttiei če jo dosegate na prepihu uspešnos > svetovnem trgu in ne zaprto, avtat pre(j ta h tifio stitu no, doma. » Pri tem je potrebno omeniti, w ■, izvozno breme znotraj Iskre Pre,( neenakomerno porazdeljeno, saj ^ nosi le ena tretjina TOZD. Tudi to, p i odvisnost proizvodnje številnihTO kuit( od uvoznega reprodukcijskega ^ |o j riala z zahodnih trgov še zelo vlS tako, da ste praktično večino ustvW nih deviz v Iskri tudi sami porabil*' V obdobju 1976—80 ste od t*st^_ jenih 509 milionov dolarjev, 477 m* - - — seciaw nov dolarjev porabili sami. Dose uspehe ste dosegli ob dokaj ekste*12 ^ nem zaposlovanju in neustreznem Janj, l!*hk *itvi vaša lev. In % rastu produktivnosti dela, kar o°Y odB( vprašanje ustreznih hitrosti kvalit3 nega prestrukturiranja vaših proizv°“ tVpj rtih programov v smeri večje Pr0 v °d nalizacije. To še posebej, ker je tu >irai Iskri, tako kot v večini jugoslovafiS^ cj j OZD inovacijski ciklus predolg- ^ ?j>le inovacije do redne proizvodnje tud’L nas ponavadi preteče 4 do 5 let za*3 česar produkti hitro zastare in ima* la. kratkotrajno tržno uspešnost. * In vendar, na posameznih prograUL so bili doseženi tudi v tem pomem^ statj ■ trii' 11 proizvodni uspehi. Pričetek indust j p0y ske proizvodnje teleoptike, izgradit ol^ ' -v0° prve faze mikroelektronike, proizvl nja hibridnih vezij ter pričetek Pr° je zvodnje računalnikov to dokazuj6) f Skratka, povsod tam, kjer so dela'3. TOZD spoznali nujo po uresni6*., ,, strateško važnih skupnih razvoj3, to, programov in so zanje združevali * sredstev, uspehi niso izostali. To P® darjam še posebej za to, ker so bil6;W) Ni l*lr vesticije v Iskri v zadnjih letih z raz^i? k. Jugos od pretiranih investicij v uresničevane pod planom. > Želim posebej poudariti uspeh, d3* le prišlo do sporazuma po enotnem s zvoju računalništva na Slovenskem tem, da je ustrezna OZD v Iskri. Us? šen prodor računalniške proizvod^ /n sled *tte IMo -Hi Sptf Ni koti Saj pozitivni rezultati povezave ™ tom Jožef Stefan in elektrofa- ,rec£l ‘o,* o: < to isoba -arjc' iti- itvaf nilio' dani6 :[# , zagotovo ohrabrujejo in, če se ^ko°^e uresr|iči’ bo Iskra zagotovo fitvj ,ne samo vztrajala v izvozni usme-Vaša’ emveč izvoz tudi povečala, kar je lev n naša skupna strateška usmeri- lrebn',enaza<^nje za vse te naloge so po-.^veščeni in usposobljeni ljudje Jn če boste nadaljevali z razvi-samoupravnih socialističnih tatif tianl0.s°v> če bo sleherni delavec spoz s Pe njihovimi posledicami za do- :vou' tVoi Perspektivami in možnostmi ra esiO* In niihnvimi nnclprlii-ami Hr\. udi' ns^ oi diP' :ar^ „ ma)" l; ■an. ’ Selekcija prioritet in prestruktu-. či. jJa.Samoupravno ne bo težko dose-tglerf Ce boste vztrajno nadaljevali po 1,1 ^ihsk UsPosabljanja kadrov- za eko-kni °dnoe s tujino, kjer ste uspešno Wi ■ Z drugo šolo, tudi z inženirskimi ib ln tehniki na tehnoloških področ-■an1*" 8osBP°tem uspehi v še bolj zaostrenih ifltP; lstj[j farskih razmerah ne morejo izo-ot®rn se bo pripadnost Iskri še 'n socialna varnost delavcev svod' |ePila. Pr°' ic PVadšice in tovariši, pred dnevi se ijej0 kortjH.č3 * *' najpomembnejši dogovor ivd: 1;,^ n.stov Jugoslavije, o razmerah v jč*1!? in 0 ružbi, o vzrokih za take razmere ojn' iohp.!f)teb za njihovo premagovanje, li * slC(jjv Se je XII. kongres ZKJ. Če ste po* W kongresu, ste lahko slišali lej* ialnen° Prizadete, kritične in ustvar- zlik" b, lavi)1 dai£ besede —ue komunistov; delavcev, spreJv ln intelektualcev v čem in kako-ioči|aCn't' °bnašanje ter razmere. Po-ion„ s° ocenila položaj in vzroke, 4 nr3' ^Ito sne res°lucije so dale odgovor efMo^^Prej. Lahko ste opazili trdno 'sp£' :da|jt..enost in enotno voljo vseh za na-idfl)6 sanj,, f izvijanje ustavno opredeljenih S^no socialitičnih družbeno- eP0 araV' ikeH ared' n°sj tu'" ^'jtskih odnosov in političnega si-La,'n za stabilizacijo gospodarstva, ive „ Ko ^te videli prepričanje, da sta to »i brj311*ene medalje. Da stabilizacije Hobi|- .SamouPi"avljanja, edino lahko Nuji. Zlra delavca in da se samo v sta-itik6 * * *' sattl gospodarskiih razmerah lahko nov£ ;Ub|tr,Pravijanje razvija in poglablja. oV $anio Ste občutili prepričanje, da so !vob0cjSa.rnouPravn> odnosi poroštvo dovj e ln enakopravnosti naših naro-^nov031^0^0051'’ rePublik in pokrajin, nihče Se, ie potrdilo spoznanje, da nič, d’ ' bi živel sam zase ne bi pomenil vijilaL, e združeni in enotni v Jugosla-t>ilo o-, dosežemo želeno. Ponovno je s6io mltao. spoznanje, da smo, koliko !Vetu 0cn' doma. toliko spoštovani v n,SCeres n' Pozval na akcijo le komu-Iljudi vVenou dn-ie v Pogojih socialističnega torej s planiranjem in leto in 0Vn*m povezovanjem na enot-'o bi|p®°s*ovanskem trgu. Na kongresu jbatgp' ^resezene dileme, kaj naj bo ft$n0 j1)a našega razvoja. Popolnoma ity0Za e dogovorjeno, da je povečanje r()dn0rln|5'rše vključevanje v medna-elitev dela, ena izmed osnovnih )rav-r n£ )V0f' Up6" )ora- kov: kaj" iafl10 :zajc ČflW len"1 ,prej na0 •eof' ivnil1 ;om' Od koa1 ojil° go-hod' jhk0 lej?’ vod' nod' ;kti' pro- ikr£- isk£- ,po- eka- iteva •akz strateških razvojnih opredelitev za vse in za vsakogar v Jugoslaviji. Da gre torej predvsem za razvijanje take proizvodnje za izvoz, ki bo konkurenčna na svetovnem trgu. Zato, da se vgradijo v ekonomsko politiko kriteriji višje produktivnosti in učinkovitosti poslovanja. Da je programe proizvodnje, investicij in razvoja treba podrediti povečanju izvoza, da bi lahko redno plačevali dolgove v tujini in normalno razvijali proizvodnjo. Ob prioriteti razvijanja zmogljivosti za izvoz, je nujno treba vzkladiti razvoj energetskih, surovinskih in predelovalnih zmogljivosti ob maksimalnem izkoriščanju lastnih naravnih možnosti. Proizvodnja hrane za lastne potrebe in izvoz je dobila tudi prioritetno mesto. Opredeljena je zahteva za takojšnjo družbeno akcijo, da se vse oblike porabe spravijo v sklad z realnim dohodkom in plačilno bilančnimi možnostmi. S tem v skladu naj se zmanjša delež splošne in skupne porabe v družbenem produktu. Vse to zahteva splošno družbeno akcijo za racionalno porabo družbenih sredstev in varčevanje. Kongres se je opredelil za odločne akcije proti slabemu delu, razsipništvu, povečanju administracije, slabemu gospodarjenju in izgubam. Opozoril je na nujnost pravočasnega ocenjevanja in razreševanja možnih socialnih posledic za nujo solidarnostnih in vzajemnih akcij, ki naj ublažijo težave, da bi jih laže premosstili. Tovarišice in tovariši, nobenega dvoma ni, da bomo imeli nekaj naslednjih let izredno težavne gospodarske razmere. Toda čim prej bomo začeli spreminjati dosedanje obnašanje, tem krajši bo čas teh težav in obratno. Dolgoročni stabilizacijski program, ki se pripravlja, bo predstavljal svojevrstno reformo našega gospodarskega življenja. V tem trenutku ne gre za čakanje na ta program, temveč za to, da ne izgubimo nobenega dneva za spreminjanje in premagovanje neugodnih gospodarskih razmer. Za sedanji položaj je značilno, da morajo OZD predvsem plačevati obveznosti do tujine zase in tudi za druge, kot posojilo v okviru dogovorjene solidarnosti, da bi ohranili ugled v svetu kot dobri plačniki in tudi v bodoče dobili še kakšne kredite, brez katerih ne moremo. Hkrati s tem pa je ob zmanjšanih devizah, ki so na razpolago nujno treba vzdrževati in celo povečati obseg izvoza na konvertibilno področje. Gre za izredno težavno nalogo, ki ni uresničljiva, če vsake proste devize ne uporabimo najbolj racionalno, tj. za proizvodnjo za izvoz, poleg nekaj tistih skupnih potreb kot so zdravila, gnojila, surovine za pralne praške in pd. V nekaterih OZD je slišati, da zdaj, ko ne morejo več razpolagati s 65 % deviznega priliva, temveč le s 37 % ne morejo vzdrževati dosedanjega izvoza. Slaba volja, ker ni več deviz od tujih kreditov, ki so dosedaj omogočali vsako, tudi neracionalno proizvodnjo in visok standard tudi ob slabem delu, ne pomaga. Pomaga samo skrajno selektivna proizvodna usmeritev, racionalna uporaba reprodukcijskih materialov za maksimalen izvoz, da bi obdržali zunanje kupce, ki jih pogostokrat pridobivamo leta, izgubivamo pa lahko kaj hitro. Pri tem mora postati jasno, da vsaka dosedanja proizvodnja v bodoče ne more živeti, ne more uspevat^ marsikatero bo treba opustiti. Iz obstoječih proizvodnih zmogljivosti pa moramo z majhnimi vlaganji (odpravljanje ozkih grl in podobno), ali celo brez njih, iztisniti več in kvalitetnejšega blaga kot dosedaj. Seveda z boljšo organizacijo dela, z večizmenskim delom, z razvitejšimi dohodkovnimi odnosi v reprodukcijskih povezavah ipd. Sprijazniti se moramo, da bo zaradi tega začasno manj blaga na našem domačem trgu pa čeprav se tu laže in bolje prodaja, ker si pač sami včasih celo monopolno postavljamo prodajna merila, praviloma po kriteriju najslabšega producenta. Veliko olajšavo v teh zaostrenih razmerah pri pomanjkanju repromateria-lov za izvoz bi pomenilo dovoljenje, oz. ukrep, da se lahko uvaža repromaterial za izvoz mimo plačilno-bilančnih obveznosti. O tem je bilo spregovorjenih že mnogo besed in je skrajni" čas, da se najde rešitev. In še nekaj! Vse oblike porabe moramo res spraviti najhitreje v dogovorjen okvir. Splošno in skupno porabo letos za 18 % predvideni porast nad dogovorjenim limitom v lanskem letu. In če je le mogoče to z dogovorom in le tam, kjer to ni mogoče, z zakonom. Pri tem je važno, da se vsa preveč nate-čena sredstva gospodarstvu takoj vrnejo pa tudi to, da bi mogoče del teh sredstev lahko uporabili za dopolnilne izvoz-nevzpodbude. Tako kot za splošno in skupno porabo velja to za investicijsko. Le-ta se v Jugoslaviji giblje visoko nad dogovorjenim okvirom, na ravni 27 % in le v Sloveniji na ravni 10 % porasta. In če vsega tega ne spravimo v dogovorjene okvire, tudi inflacije, torej porasta cen ne bomo mogli obvladovati. Pri tem moram poudariti, da kaže še posebej glede na kongresna stališča ponovno prevrednotiti vse investicije, tako glede usklajenosti z dohodkom, plačilno bilančnimi možnostmi kot glede izvozne naravnanosti. Skratka, velja poziv; od besed k dejanjem na vseh ravneh. Stališča, so jasna, izgovori ne veljajo več! V vsaki TOZD, OZD, KS in DPS je potreben konkreten pristop, konkreten program uresničevanja. Pri vsem tem je najtežje v tem, da moramo premagati sebe, naše lastne včerajšnje .navade in razvade, naše dosedanje obnašanje. Bitka za stabilizacijo je torej tudi bitka z nami samimi. Prepričan sem, da vsi spoznavamo, da je to nujno, skrajni čas. Žrtve in odpovedi danes pomenijo zmage.in novo blagostanje jutri. Pomenijo ne samo našo, temveč tudi naših otrok večjo varnost, v stabilni, neuvrščeni samoupravni socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Star pregovor pravi, da se novo rojeva v težavah, da kadar so težave največje se obrne na bolje in če še nismo, bomo kmalu tam. Z vsesplošnim angažiranjem obrat na boljše lahko odločno pospešimo. Prepričan sem, da bomo to tudi uspeli. Vi v Iskri ste lahko zaradi svoje napredne proizvodnje usmeritve v tem za vzgled. Prepričan sem da boste. Srečno! GOVOR MILANA ŽELEZNIKA NA PROSLAVI V STARIH ŽAGAH Zadovoljni smo, da ves trud ni bil zaman . V okupacijskem letu 1941 se je z aktivnostjo prvih partizanskih odredov pojavila tudi nujna stalna povezava med njimi in vodstvom odpora v okupirani Ljubljani. Kurirske zveze kmalu niso več zadoščale, potrebne so bile hitrejše zveze — radijske zveze. Partija je zato ustanovila v okviru Centralne tehnike Radijski sektor, ki je imel nalogo skrbeti za pripravo raznih izdelkov radijske tehnike, kot: sprejemno oddajne postaje, sprejemniki za ilegalno poslušanje radia, za blokirane sprejemnike adap-terje, polnilce itd. (v tem okviru je bila izdelana propagandna radijska postaja, znana pod imenom Kričač). Radijski sektor je oskrboval s tem materialom tudi partizanske odrede, kar je bilo zvezano z velikimi težavami, pa tudi izgubami zaradi žične ograje okoli mesta in ostre kontrole na prehodih. Vendar je to še šlo nekako do leta 1943. V 1. 1943 je prišlo do velike reorganizacije borbenih enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Iz majhnih odredov in čet bližini pod cesto. Hiše ni več, ostali so le še temelji. V tej hiši so se utaborili, uredili skladišče in delavnico ter električno centralo. Sem so prinašali kurirji in drugi na kupe trofejnega materiala, ki je ostal po italijanski kapitulaciji, radio sprejemno oddajne postaje,’ akumulatorje, polnilnice akumulatorjev, kable, žico in podobno. Tega je bilo res mnogo, vendar je bilo že takoj jasno, da za partizansko vojskovanje ni primerno, ker je pretežko in zato slabopokretno. Predstavljalo pa je veliko zalogo materiala in sestavnih delov za nove konstrukcije aparatov, ki bodo nastale po lastnih zamislih in oblikovane za partizanske potrebe. Na tem začetku je prišlo iz Radijskega sektorja iz Ljubljane 12 tovarišev, in ti so od novega leta 1944 tvorih osnovno organizacijsko jedro delavnic, obenem pa prvi delovni tim. Delavnice so dobile ime Slovenske partizanske delavnice ali okrajšano SPARD, tako firmo je nosil vsak njihov izdelek in pa konspirativno oznako 99-d, ki Med slavnostjo v Starih žagah. so bile oblikovane večje po vzorcu redne vojske. Pojavili so se korpusi, brigade in bataljoni s četami, torej organizacija, ki zahteva dobro medsebojno povezavo in redno oskrbo z materialom. Potrebe vojske so zrasle in Radijski sektor jim ni mogel več slediti. Glavni štab Slovenije je izkazal nujno potrebo po organizaciji radijske delavnice na osvobojenem ozemlju. Padla je odločitev, da se preseli dejavnost Radijskega sektorja na osvobojeno ozemlje in tam nadaljuje v Ljubljani začeto delo Zbrali so mnogo radijskega materiala, sestavnih delov, elektronk, orodja in pripomočkov, vsega se je nabralo kar 70 srednje velikih zabojev in odpeljali so jih v septembru 1943 v tisti kratki pavzi ob kapitulaciji Italije proti Dolenjski qn Beli krajini. S strani glavnega štaba je prišlo navodilo, naj si za svojo delavnico izberejo eno od opuščenih kočevarskih hiš v dolini Divjega potoka v območju med Ovčicami in Črmošnjicami. Čeprav je bila dolina že precej zasedena, višje gori so imeli svoje delavnice že mehaniki, še naprej puškarji in usnjarji, niže pa bolničarji, peki in inten-danca, torej pravo partizansko gospodarsko središče, so vseeno še našli dovolj prostorno prazno hišo ob potoku, star mlin z mlinskim kolesom, potrebnim za pogon električnega generatorja, saj brez tega je elektrotehnik kakor pek brez peči. To je bilo v se je uporabljala pri dopisih in drugih kontaktih z enotami vojske in glavnim štabom. Delavnice so bile ena od enot glavnega štaba. Naloge so navalile! Glavni štab je naročal sprejemnike za bolnice, sprejemno oddajne postaje za borbene enote, šifratorje za radiotelegrafiste, specialno kratko valovne sprejemnike za obveščevalno službo, adaptacije in predelave raznih tujih radijskih aparatur, n.pr. za Radio OF v Črnomlju ipd. Po lastnih zamislih inženirjev-elektri-čarjev so pričeli prihajati v zadnjih mesecih 1943 in prvih 1944 iz delavnice aparati: sprejemniki Hajka I, sprejemno oddajne postaje Hajka II, Hajka III. Invazija — imenovane. Med tem časom je tudi naraslo moštvo, saj so prihajali iz borbenih enot sposobni radiomehaniki in tehniki. Zmanjkalo je prostora. Še isto jesen so po veliki nemški hajki zasedli nad Starimi žagami v Novi Gori tri prazne hiše za delavnice. Spomladi leta 1944 je moštvo štelo že 50 delavcev. Med njimi so bili poleg radijskih tehnikov tudi finomehaniki, ključavničarji, kleparji, kovači, mizarji, saj je bilo treba izdelati samostojno praktično vse, kar je v taki postaji, razen tipično elektronskih elementov, ki jih je bilo treba dobiti. Kljub prvi razširitvi je bila kmalu spet stiska s prostorom, predvsem pa z električ- no energijo. Treba je bilo najti večje hiše in boljše možnosti za proizvodnjo električne energije. Doli pod Črmošnjicami je globel, imenovana Mašelj. Tam še danes stojijo tri zgradbe od tedanjih pet. Velike žage z vodnim kolesom premera 5 m ni več in malega mlina. V to dolino se je septembra 1944 preselila 99 d. Dejavnost se je razmahnila, prostora je bilo dovolj, električne energije istosmerne in izmenične ni primanjkovalo, potrebe pa vsak dan nove in nove. Radijska delavnica je vzdrževala, popravljala in izdelovala na stotine radijskih aparatov, sprejemno oddajnih postaj svoje in zavezniške izdelave, finomehanična pa je poleg izdelave delov za aparate popravljala daljnoglede, fotoaparate, pisalne stroje, ure, elektrodelavnica je vzdrževala agregate, previjala motorje in generatorje. Ključavničarji so izdelovali pripomočke, orodja in tudi stroje, kleparji in mizarji pa vse za potrebe teh delavnic pri njihovem poslu. 99 d je spomladi 1945 štela 86 članov. Danes, po toliko letih se marsikdo vpraša, kako je bilo vse to mogoče. Zavest! Delovnega časa ni bilo v današnjem smislu, delalo se je, dokler je bilo treba. Material? Če ga ni bilo, smo ga iskali, dokler ga nismo staknili ali pa našli drugo rešitev. Tako kot bombašu, ki je razdrl sovražni bunker, je bila delavcu v partizanski delavnici čast, da je iz nič ustvaril nekaj, kar bo pripomoglo k dosegi svobode. Po koncu vojne se je moštvo 99 d razšlo. En del je svoje, med vojno začetega dela je nadaljeval v novih razmerah v industriji in v raziskovalnih institutih. V letih 1945-46-47 se je izoblikovalo nekaj delovnih in razvojnih teamov, ki so jih sestavljali delavci Radijskega sektorja, delavnic 99 d in vezistov — operaterjev, ki so se jim po vojni pridružili še novi sodelavci in zastavili delo na novo tam, kjer je tistega čudovitega maja 1945 obstalo. No, in po 40 letih imamo SOZD Iskra, *akšno, kakršno poznate. Čeprav je med nekdanjo proizvodnjo v partizanskih delavnicah in sedanjo v tovarniških razmerah velikanska razlika in obe med seboj sploh nista primerljivi, je vendar Iskra ohranila eno tedanjo značilnost; ta pa je — opiranje na lastno znanje in sposobnosti. Vsasleta po osvoboditvi je Iskra razvijala svojo tehnologijo sama z lastnimi strokovnimi Kadri, le izjemoma je naredila kak skok z nakupom znanja v primerih, ko je bila sposobna konkurirati s tehnologijami svetovnih proizvajalcev; tudi prodajala je drugim interesentom. Sami ste priča, v kakšnih težavah so danes sicer močna podjetja, ki so zanemarila lasten razvoj v preteklih letih, pa je njihova bodočnost odvisna od tujega znanja! Kljub dejstvu, da sta nekdanja dejavnost v 99 d in današnja Iskrina slabo primerljivi, trdimo, da Iskra nadaljuje proizvodnjo tradicijo 99 d, oz. da je 99 d predhodnik današne Iskre, in to ne brez osnove. Poglejmo: — radijski sektor in nato 99 d je prvi proizvodni poskus slovenske industrijske elektronike, saj pred vojno nič takega ni bilo. — večina vodilnih kadrov povojne Iskre se jespreselila iz partizanske dejavnosti naravnost v mirnodobsko industrijo — v glavnem ista programska usmeritev — sredstva zvez in njihovi sestavni deli — lastni razvojni dosežki, tehnologija in kadri. Danes, po 40 letih, se mi stari v te kraje vsako leto vračamo, ker nas spominjajo na težke, vendar lepe dni, zadovoljni, da trud ni bil zaman. Vam mladim Iskrašem pa pripada naloga, da s svojim znanjem in sposobnostmi te rezultate še pomnožite. Vzdrževalci v Feritih imajo razgibano delo Vzdrževanje je v vsaki tovarni ključnega pomena, saj prav od vzdrževalcev pričakujemo, da bo vsak stroj vsak trenutek sposoben za delovanje. V TOZD Feri ti v Stegnah pa to velja še posebej, saj imajo opraviti z zelo specifično proizvodno opremo, z elektroniko in drugo avtomatiko in novimi tehničnimi izboljšavami. domači delovni organizaciji — v TOZD Naprave in orodja. Vendar marsikako pripravo in delovni pripomoček naredimo tudi sami. Včasih pripravimo tudi kak rezervni del tako, da gre popravilo čimprej iz delavnice in da stroj spet steče. Za vse nove izdelke nam projektirajo sodelavci v domači konstrukciji, kjer imamo zelo dobro projektno skupino. Vodja remonta v Feritih Peter Weber je zelo simpatičen mojster. Rad . se nasmeje in'sproščen je s sodelavci. " Tudi z nami se je sproščeno pogovoril in povedal, kaj in kako delajo vzdrževalci v Feritih. »Imamo zaposlene 4 ključavničarje, enega strugarja in dva elektrikarja. Skrbimo pa za vzdrževanje in popravila vseh strojev, naprav in napeljav v hiši. Sicer za hišno napeljavo skrbi Invest servis, elektriko in ostale napeljave na strojih pa vzdržujejo domači vzdrževalci. Mislim, da nam uspeva kar redno urediti vse potrebno, da proizvodnja teče normalno. Tudi zastoje, okvare in vzdrževalna dela redno in hitro opravimo tako, da ne prihaja do večjih izpadov. Seveda je včasih treba vse to po-opraviti popoldne, v soboto ali ponoči tako, da je na delovne dni vse nared za redno delo na strojih in napravah. Največ dela imamo seveda z rednim vzdrževanjem, se pravi s preventivo tako, da prihaja čim manj do okvar in s tem do izpadov. Sicer nam večino orodij, naprav in celo strojev naredijo v ISKRA AVTOMATIKA Mislim, da smo tudi pri nas v remontu kar dobro strokovno zasedeni tako, da smo kos svojemu delu tudi po strokovni plati. Le številčno nas ni dovolj za tolikšno število strojev. Zato je treba včasih presneto pohiteti ali pa zadevo do konca opraviti popoldne. Lotimo se tudi večjih generalnih remontov na stiskalnicah in drugih napravah. Vsega pa ne zmoremo sami, zato naročimo usluge ali v Orodjarni ali celo v Litostroju. Ker pa imamo v tovarni precej elektronskih naprav, nam pri tem natančnem delu priskočijo na pomoč elektroniki iz našega tehnološkega laboratorija. Najzahtevnejša popravila in napake odkloni naš inženir — elektronik. V tehnološkem laboratoriju in prototipni delavnici namreč projektirajo in delno izdelujejo elektronske naprave za avtomatiko na naših tehnoloških napravah. Ti tudi najlažje in najbolj strokovno opravijo vzdrževanje in popravila. Zaslužimo še kar in se ne moremo pritoževati. Tako svoje delo opravljamo z veseljem, tako mora biti,« je zaključil Peter Weber. KF Novo testirno kegljišče V prostorih ljubljanskega Elektroservisa na Glavanov! ulid je bila ob tehničnem prevzemu avtomatskega dvosteznega kegljišča manjša slovesnost, kateri so prisostvovali glavni direktor Podjetja za distribucijo električne energije Slovenije Peter Kozina, direkto; TOZD Elek-troservisi Alojz Ribič in predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Avtomatike Stane Preskar s sodelavci. Sodelovanje delovne organizacije Avtomatike in Podjetja za distribucijo električne energije poteka že nekaj let. Tako je bila na enem izmed razgovorov izrečena pobuda, da bi dosedanje približno 20 let staro kegljišče v prostorih TOZD Elektroservisi obnovili z avto-matiskimi napravami, ki jih izdelujejo v TOZD Avtomatske in varilne naprave. Novo dvostezno kegljišče predstavlja za obe delovni, oz. temeljni organizaciji večstransko pridobitev. Za Avtomatiko bo to prvo takoimenovano reprezentančno kegljišče, namenjeno tržnim akcijam. Hkrati ga bodo uporabljali za preizkusno obratovanje, oz. testiranje vzdržljivosti v primerih inovacijskih posegov. V popoldanskih urah pa bo kegljišče odprto za rekrativno dejavnost delavcev iz obeh gospodarskih organizacij. Ideja, da bi v Avtomatikin program vključili kegljišča sega v 1970.1eto Njen pobudnik je bila Kegljaška zveza Jugoslavije. Že 1972.1etasmo opremili rvo avtomatsko kegljišče v Solarisu v ibeniku. V prvem, sorazmerno težkem obdobju smo sklenili pogodbo z Zahodno nemškim proizvajalcem tovrstne opreme s firmo Vallmerjem. Ta kooperacija je bila v tem, da je firma Vallner dobavljala strojni del. Avtomatika pa krmilno omarico, oz. Testirno kegljišče v Glavanovi ulici. celotno regulacijo. Zaradi splošno neugodne gospodarske situacije, predvsem pa zaradi pomanjkanja deviz, smo pogodbo prekinili, strojni del za postavljanje kegljev pa razvili doma. Takšna usmeritev, ki tesno povezuje prizadevne delavce iz razvojnega, tržnega in proizvodnega procesa za področje kegljišč daje že pozitivne rezultate. Približno 70 % vseh kegljišč v Jugoslaviji je opremljenih z Iskrinimi napravami. Reference, ki smo jih pridobili dajejo tudi možnost, da bo Iskra pokrovitelj Svetovnega prvenstva v kegljanju, ki se bo odvijalo 1984.leta v Ljubljani. Dosedanja vlaganja v razvojno dejavnost, s čimer smo velik delež uvoženih naprav nadomestili z domačimi bo z dodatnimi izpopolnitvami pomenilo možnost več za kompletno ponudbo in prodor na tuj trg. §.D. TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Za 5.000 dni Nekaj malega podobnosti z že pokojnim avtorjem znanstveno fantastičnih zgodb lulesom Vernom pa je v tem naslovu, kajne? Pa ni nič tako zapletenega, kot bi morda lahko pomislili. Gre preprosto za dejstvo, da tudi TOZD Sprejemniki iz Sežane niso nikakršna izjema v Široki potrošnji, ko gre za vprašanje dopustniških zmogljivosti. Teh je vsepovsod kronično premalo tako, da si morajo ljudje pomagati kakor vedo in znajo, saj »morja želja« še kako neubranljivo vleče! V Sežani so si pomagali z novo, nov-cato stanovanjsko prikolico, ki jo bodo namestili v enega od senčnatih prostorčkov nekje ob jadranski obali, pa bo! No, en droben problemček pa le še ostane — kako to prikolico tako opremiti, da bo njena zmogljivost dosegla približno 5000 letovanjskih dni v (letošnjem) letu?! Toliko je namreč želja za letovanje v tej tovarni, če bi jih seveda sešteli. Hm, ko bodo odkrili recept, kako to storiti, ga bomo v mastnem tisku objavili čez celotno prvo stran našega glasila, izumitelje pa brez oklevanja predlagali za nagrado Iskre. Do takrat pa morda malo manj obetajoča novica, da je komisija za družbeni standard in letovanja v Široki potrošnji pričela z delom. Predsednik je prav v teh dneh pripravil vprašalnike in jih razposlal po temeljnih organizacijah, da bi vanj vpisali svoje želje in sestavili seznam obstoječih zmogljivosti. Kasneje bo na osnovi odgovorov na ta vprašanja komisija sestavila program in pričela iskati možnost za organizirano in predvsem cenejše letovanje delavcev Široke potrošnje. Rezultatov se nadejajte v prihodnjem letu! SF MARIJI MESTNER V SPOMIN Bridko nas je pretresla neusmiljena vest, da je nenadoma umrla naša zvesta sodelavka Marija Mestner. Polnih 18 let je pri nas v TOZD Magneti dan za dnem čistila prostore. Natančno in pedantno. Zelo skrbna je bila in predvsem poštena, kot malokdo. Lahko smo pustili karkoli in kjerkoli, Marija je spravila vse v red. Zadnji večer pred smrtjo je počistila vse prostore v tovarni, odšla domov in sedla k televizorju. Tako so jo našli zjutraj mrtvo. Za seboj je pustila red, tak, kakršnega je držala vse življenje. Na Marijo nam bo ostal svetal spomin. S svojim delom in svojo skrbjo je v nas pustila najlepše spomine. Sodelavci iz Magnetov IOZD ŽARNICE v DO Avtoelektrika v SlegnahtPred nedavnim se je poslo^j1^ sodelavcev in odšla v pokoj Justina Demač. V Iskri je bila zaposlena polnih 2' ^ »V pokoj odhajam z mešanimi bbčutki. Kar težko se je posloviti od sodelavk'., tovarne, v kateri sem pustila lep kos svojega življenja. Pogrešala bom prijaI.el Vendar mislim, da mi v pokoju ne bo dolgčas. Vrt in vnuki me čakajo in lahko si šiite, da bo tudi tako lepo,« je rekla Justina ob slovesu. PREJELI SMO Predsedniku DS f Eden izmed sklepov delavskega sveta, take alternative pa se slišijo tudi od mnogih posameznikov, da je treba ločiti, kdaj je neka naloga inovacija in kdaj tekoča naloga, daje misliti na to, da posamezniki ne razumejo ali nočejo razumeti, kaj je inventivno delo. Že sam pojem inovacije se preveč močiip uporablja in zlorablja in na ta način dejanske inovacije izgubljajo svoj pomen, pojem inovacije pa se spreminja v vse in nič. Ni vsako delo inovacija. V vsakodnevni praksi se srečujemo z neštetimi tehničnimi izboljšavami, večjimi ali manjšimi posegi v strojne naprave, spremembe v tehnologiji in podobno. Taki posegi imajo različne učinke, bodisi, da se zmanjša izmet, izboljša kakovost, skrajša izdelavni čas, podaljša življenjska doba stroja in še nešteto drugih učinkov. V teh primerih gre za poseg v žejdognan proizvodni proces, v neko definirano tehnologijo, ali obratujoči stroj. Zato je take posege, tako delo in rešitve, pravilneje treba imenovati »Tehnične izboljšave« in ne inovacije. Terminologija invencija inventivna dejavnost, inovacija, inovacijski proces, tehnična izboljšava, koristni predlogi itd. so definirani v knjigi »Tehnične inovacije« dr. Gabrijela Devetaka. Razmejitve med inventivnim delom in tekočo nalogo ni. To so težnje nekaterih tehno struktur, ki bi rade postavile delovne naloge na eno stran, inovatorstvo kot neko nujno" zlo, kot hobizem posameznika pa na drugo stran. Vendar take razmejitve ni. Nasprotno inovacije so sestavni del proizvodnega procesa: brez inovatorske dejavnosti ni ekonomskega niti družbenega procesa. Inovatorji rešujejo probleme znotraj proizvodnega procesa. Problemi TOZD, naloge razvojno tehnoloških oddelkov in njihovo reševanje so na skupnem imenovalcu, so istovetni. Lahko pa je vprašanje posameznih vodstvenih struktur ali inovatorje vključujejo v skupne plane in programe ali sodelujejo z njimi ali pa zapirajo pot z uradniško razdeljevanjem nalog, okrog katerih ni kaj več razpravljati. Kaj je v smislu našega samoupravnega sporazuma inventivno delo, oz. uporabljena terminologija »Ustvarjalno delo« je napisano v tretjem členu*samoupravnega sporazuma. Ustvarjalno delo v smislu tega sporazuma je tisto delo, katerega rezultati ne izhajajo očitno iz znanega stanja. Je prispevek delavca, ki po ustvarjalnosti presega njegovo delo in naloge, določene v razvidu nalog ter v programu dela. Ustvarjalno delo pa pomeni tudi tisto delo, ki je doseženo poleg rednega dela ali na drugih področjih dela in prinaša novosti, ki se kažejo v povečanju dohodka ali v nematerialnih koristih, ki jih lahko ocenimo in izrazimo kot rezultat. Za ustvarjalno delo se štejejo tehnične, oblikovne in organizacijske inovacije, racionalizacije in druge oblike inovacijske dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju organizacije dela, poslovanja in delitve, k boljšemu izkoriščanju naravnih, tehničnih, delovnih in kadrovskih zmogljivosti, ekonomiji delovnega predmeta, humanizaciji dela in varstva pri delu, varstvu človekovega okolja, boljši možnosti za transport in prevoz ljudi in materiala, administrativnega poslovanja, izboljšanju pogojev uskladiščevanja in organizaciji izkoriščanja materiala, izboljšanju vseh oblik obveščanja, izboljšanju sedanjih in iskanju novih izdelkov itd. Okrog inovatorske dejavnosti je bilo že mnogo napisanega, mnogo razprav, zakaj smo na repu v Evropi in razlogih za tako stanje. V vseh teh razpravah in razmišljanjih pa je opaziti, da se avtorji izogibajo bistvenim problemom, ki so bolj psihološke narave, kot materialne, čeprav je tudi materialni problem prisoten. V bistvu gre za tri značilne probleme: Na prvem mestu je neznanje, nepoznavanje pomena posamezne rešitve in njene vrednosti. K temu bi lahko dodali še neprimeren kulturni odnos posameznikov in osebni egoizem. Take osebne slabosti pa žal večkrat posamezniki zelo uspešno lansirajo prek samoupravnih organov, predvsem kadar gre za materialna nadomestila inovatorjev. Prav taki posamezniki lahko uničijo dolgotrajno delo inovatorja. Na drugem mestu so posamezne vodstvene strukture, predvsem gre za razvojno tehnološko področje, kjer se okrog pl311 .^j programov napravi obroč, administr3® ^ razdelijo naloge, kreativnost, iznajdi)1' . svobodna aktivnost posameznika p3 z ^ mari. Naloge nadzira in odreja ena 05 ^ tako ostanejo inovatorji izven tega pr°s in iščejo svoja pota in rešitve. . Na tretjem mestu je materialna motu nost. Bojazen, da bo posamezni.inovat . združenem delu obogatel je odveč, to P izključno pri zasebniku. ^ Nadomestila po Iskrinem samoupra' , sporazumu se gibljejo med 2—8 % °d ^ tovljenega povečanega dohodka kot rez3 ustvarjalnega dela. J Povprečna dejanska izplačila pa so z3 raznih razlogov še nižja. Ker delo na P1? mezni inovaciji traja lahko leto in več, P® j. lahko zelo hitro ugotovimo, da bo od$* , nina le simbolična — vendar prave 1®^ torje ne vodi izključno denar, temvečz po napredku. . Koliko pomemben in potreben nam r j predek v sedanjih stabilizacijskih raz®1^ ni potrebno posebej razlagati. Mnog1 ,. politiki so večkrat to poudarjali in tud) Ji šali v naših aktih. Navajam samo nekaj misli: Jo 1. Inventivno—inovacijski procesi m® -postati osnovna determinanta, dinami smer sodobne znanstveno—tehnične luči je ter pomemben dejavnik za izb® l..ji družbenega in osebnega standarda. Te®^ treba za ustvarjanje in izkoriščenje j mačih inovacij z uvedbo že znanih sve*j|]jo tehničnih dosežkov v domačo proizyo%. Pospeševati je treba organizirano in s|S lično razvijanje lastne ustvarjalnosti; a 2. Pri organizaciji inovacijskih Pr0 |j;j treba upoštevati ekonomiko in racion3^. cijo inovacij, zlasti pri vključevanju in ,, cijskih dosežkov slehernega delavca z , trejše procese skupne družbene rept®® 3. Naloga celotne (družbe je v vzp®^;, nju in organiziranju vseh oblik teh® ^ inovacij, da bi mogli v korak z razvoje®1 tovne tehnologije. Z množično 3®f^ nosijo zlasti delavskega razreda bomo gli hitrejše in primernejše rezultate; 4. Inovatorje je treba moralno i® rialno stimulirati, kar je tudi družbe®1 res; eii 5. Josip Broz—Tito je na X. k®®!’«) ZKJ (27. 5. 1974) dejal: »Marksi% misel in kritika morajo postati močno i® , orožje naše družbe in kulture na vs® , dročjih — od izumiteljstva in raci on a hz^, stva v materialni proizvodnji, in do d ^ reformo našega izobraževalnega s1516^^ razvijanja znanstvenega in ume*®15 ^ ustvarjanja.« S tem pozivom največje slovanske osebnosti na najvišji P°^ ravni se je pričela intenzivna akcija, z ^ žiranjem vseh družbeno—političnih s^, realizacijo ustavnih opredelitev, za n®* * * * vz£|ir kovost samoupravnega organiziranj3^ ženega dela, za razvoj lastnih te*1'!0rjeiiii inovacij v slehernem okolju gospo®3 na enotnem jugoslovanskem tržišč®' ^ samo delo in delovni rezultati določa)® r žaj človeka v družbi. :ia(l V tem smislu tudi 169. člen nove 3 ( SFRJ iz leta 1974 jasno pravi: »Zna®5^ in umetniško ustvarjanje je sV°Tdd Ustvarjalci znanstvenih in umetniški kakor tudi znanstvenih odkritij in t6®rll,i(i izumov imajo moralne in materialu® P .ieji do svojih stvaritev.« Delovne orga#*z*)(((jt> dolžne pravno opredeliti pravice io®'8 jr tako, da so udeleženi pri ustvarjen® lf hodku. Inovacijski dohodek predst3Vl(ll>i' zultat združevanja kreativno—in*®' j, nega dela pri delu z družbenimi sr®“ J Lado A®u lSKflA vila' >7 le1 ,tel si#' /N J inoVi! ai^ jivo*1, zaa«' oseb«; osi0'1 ,tivira' laiof' ) pa' aviii» T°ZD TEI Letos bo še dobro TOZD TEI dosega v letošnjem letu ugodne poslovne rezultate in vse kaže, da bo tako do konec leta. Skrbi jih bolj zagotavljanje repromateriala pod sedanjimi pogoji poslovanja z devizami, saj to predstavlja zanje oviro, ki jo ne bodo zlahka premostili, čeprav, kot nam je dejal IPO TOZD TEI Matjaž Traven, bodo naredili vse, da bi si zagotovili repromaterial za svoje, tržno zanimive proizvode. Sicer pa nam je o poslovanju njihove temeljne organizacije povedal naslednje: »Rezultati našega poslovanja v vem polletju so dokaj ugodni. Obseg Oizvodnje bo približno za četrtino kot lani, prodaja pa celo za 2/3. Jub temu nam proizvodnja zaostaja |,o0raj za 30 % za planom, kar je toli-to kot smo zaostajali lani. Vzroki za ^ so motnje v preskrbi repromateriala „• Za četrtino povišan plan proizvod-Je glede na lansko leto, kar je precej. Relativno ugodne rezultate smo impl' UgUUlM. lVZ.U!LtilV 3111U lu 6,1 v prvem četrtletju, precej po zas-la®1 Prenosa zaostale proizvodnje iz jrskega leta, v naslednjih mesecih pa 0 že močneje občutili težave pri °zu repromateriala. ve ?aP°s^enih je 4% več kot lani, . nuar je to posledica 2-letne stagnaci-Pri zaposlovanju, saj je porast glede ‘a 1979 prav tako 4%. .. Dohodek naše temeljne organiza-R je glede na rezultate poslovanja brezno povečan, toda ne vpliva so-Tn?erno na položaja naše Tn? " ^zr°k je v tem> da ostale ZD v DO znatno zaostajajo, tako planom, kot za lanskoletnimi rezul- Povprečni OD so se glede na leto jo ^ dvignili za okrog 31 % in znaš^- i. 12.600 din. To je na videz zadovo-y ^°> upoštevajoč pa, da smo lani, šele l 7‘Ugem polletju dvignili osebne do-u dke pa se nam -že pokažejo manj Sodna gibanja. Tudi primerjava z ami p0 proizvodnji sorodno TOZD iz , ®č, nam pokaže, da imamo okrog 00 din nižji povprečni OD. Takšno ostajanje rasti osebnih dohodkov je ^sledica sistema solidarnosti v naši Matjaž Traven. Glede izpolnjevanja plana v drugem polletju lahko rečemo, da imamo dokajšnje izglede za kolikor toliko zadovoljivo oskrbovanje naše proizvodnje z repromaterialom, pri čemer mislim predvsem na proizvodnjo za našega kooperanta CZJ, s katero smo v precejšnjih zaostankih. Material za to proizvodnjo bomo kot vse kaže dobili, s tem pa se nam odpirajo vse možnosti, da dosežemo letni prodajni plan. Kljub temu pa ne moremo gledati optimistično na naše nadaljnje poslovanje, saj bo zaradi zadnjih gospodarskih, oz. deviznih omejitev, oskrbovanje z repromateriali v letu 1983 zelo vprašljivo. Trenutne možnosti pomenijo, da bi morali obseg proizvodnje zmanjšati za 2/3. Seveda pa bomo v času, ki gasimamo letos še na razpolago, poizkušali najti možnosti, da do tega ne bi prišlo.“ g q Veliko izgubljenega časa i< li$ n1C,, i\ $ \\i*i j tak* lika rev' fi tov»» oi«P' ite1** ,ali‘f iiio't Z3»r duk' ni»l1 ,aži,f id^' j il)lt' $ \icf K lela n3,, išk«1 :j< ilitii”1 anf isil" voki’ ii\ ilokk fi K h*1, nitj r«’, p P ,. S spori, nastalimi zaradi neskladij 1 različnih interesov, se prej ali slej reča vsak izmed nas. Takrat navadno PUvlečemo na dan vsa dejstva in l^rgumenta", predvsem tista, ki so v prid in to ne glede na škodljive Posledice. Beseda potem da besedo, hm pa sledijo žalitve in obtožbe, ka-čre je težko „požreti“ - še posebej, , so izkrivljene ali neupravičene. In ako postopati tedaj? j Splošnega odgovora ni. Obstaja le, a se ob sporih, ki naše delavce v te-tg? Jnih organizacijah razdelijo na dva bora, zavemo v kako težkem gospo-rskems položaju smo in kako je za °ten kolektiv obremenjujoče nep-ie Zgubljanje časa za dokazovan-krivde, oz. obrambo nasprotne stra-D". Se posebej, če so zametki spora ,'kriti in neizrečeni ter glede na na-v^jo razširitev čez vsako sprejemlji-v ,Inej0, tudi nesmiselni. Seveda pa še uto ostaja, kdo naj po vsem izreče-ie ^.kaj „požre“ in do kod je to spre-bujivo zanj ter kako s trmastim b rajanjem na medsebojnih obtož-katerih težo znotraj temeljne ®anizacije vsi poznajo. Najpristojnejši za reševanje takih , rov znotraj TOZD je delavski svet Tq Pomoči DPO in tako je tudi v dir-v moral obravnavati ostavko je M nj^1076 temcljne organizaci- žitvM.atjaža Travna, podano z obrazlo-(, *j0> da se ne bo sprijaznil z obtož-mi na njegov račun, ker so neute-dej :ICne Pa temeljijo na izkrivljenih Delavski svet je nato te obtožbe tudi podrobneje obravnaval, predvsem tiste, ki jih je podala družbena pravobranilka samoupravljanja, oz. še dosti bolj sporne, to je tiste, kijih ni odločno ovrgla. Po daljši razpravi je delavski svet odločil, da te obtožbe ne morejo biti razlog za odstop direktorja njihove temeljne organizacije ter odstopa tudi ni sprejel. Posebej je ob tem obveljala ugotovitev, da je IPO Matjaž Traven v času svojega dvoletnega službovanja kot IPO, dpbro opravljal svoje delo, za kar pričajo ugodni poslovni rezultati njihove TOZD. Odločitev DS so podprle tudi DPO v TOZD, DO Elektro-zveze, SOZD Iskra in občine Vič-Rud-nik. Kaj lahko zaključimo iz vsega izrečenega na delavskem svetu? Predvsem, da so taki spori zelo škodljivi. Zahtevajo ogromno energije vseh prizadetih ter neprizadetih in to prav v času, ko je splošen gospodarski položaj zelo otežen in zahteva še dodatna prizadevanja vseh kolektivov ter vsakega posameznika. Ne na koncu bi se morali zavedati, kot je dejal predstavnik IC Zdene Sk ok, da je njihov proizvodni program izjemno zahteven in komercialno zanimiv, ter, da bo Iskra naredila vse za zagotavljanje izpolnjevanja pogodb do zunanjetrgovinskih partnerjev, se pravi, v primerusda bi bil razvojno proizvodni program zaradi razprtij kakorkoli onemogočen, bo poiskala proizvajalca za njihove aparature v drugih TOZD Iskre. B. Č. Iskrini osciloskopi Med zanimive aparature, ki jih proizvajajo v TOZD TEI sodijo tudi osciloskopi. Obiskali smo njihova razvijalca Zdravka Višnjiča in Matjana Zalokatja ter ju zaprosili, da nam povesta kaj o svojem razvojno raziskovalnem delu in namembnosti osciloskopov. Ste imeli veliko težav pri razvoju osciloskopa? Nekaj problemov je bilo. Predvsem ker sva ob prevzetju te naloge prešla v za naju do tedaj novo področje. Vendar sva te začetniške težave kar hitro premostila. Teže je bilo zaradi počasne dobave repromateriala, kar je za vsakega razvijalca izredno obremenjujoče. Je pa na žalost to že kar splošen problem v Iskri in najbrž ne rečeva nič novega, če poveva, da bomo v naslednjih letih brezizhodno zaostali, če ne bomo uspeli organizirati hitrejše nabave materiala in opreme. Nam lahko v nekaj besedah predstavite vaše osciloskope? To so: enokanalni 10 MH2, dvo-kanalni 15 M H2 in pravkar razviti dvokan^lni 25 M H2 z zaslonom 10 x 8 cm2. Namenjeni so za splošna opazovanja in merjenja električnih pojavov s celotnega področja elektronike. So zelo uporabni, enostavni laboratorijski osciloskopi, prikladni za servisiranje vseh elektronskih naprav, od TV aparatov do računskih strojev in kot šolski osciloskopi za srednje in visoke šole. Univerzalno so še uporabni kot indikatorji merjenih veličin v industrijskih procesih in v merilno regulacijskih napravah. Glede na otežen uvoz repromateriala s konvertibilnega tržišča nas zanima, kakšne so možnosti nadomestitve z domačimi sestavimi deli? Kar se je dalo smo v glavnem naredili. Največji delež uvoza nam predstavlja katodna cev, tj. cca. 2/3 in če bi jo npr. lahko uvozili iz SZ, bi bilo to za nas zelo ugodno, ker nam deviz res* nično primanjkuje. Vendar pa za enkrat še nismo uspeli skleniti pogodbe s sovjetskimi proizvajalci. Želita še kaj dodati? Za naše uspešno delo je zaslužen tudi prototipni oddelek iz TOZD RZ predvsem Peter Zadel. Kvalitetni in hitro izdelani mehanski deli so namreč zelo pomembni za uspešen razvoj B. C Dovolj smo usposobljeni V torek; 15. t.m. so Iskrini delavci na lokaciji na Tržaški c. 2 uspešno izvedli vajo civilne in narodne zaščite na celotnem kompleksu. »Namen te vaje«, nam je dejal Roman Klešnik, strokovni sodelavec za LO in družbeno samozaščito na tej lokaciji, »je bil praktični preizkus znanja in sposobnosti vsakega posameznega člana, predvsem pa organizacije in usklajenega delovanja vseh enot. Te so se izkazale učinkovite, saj smo lahko ugotovili le manjše pomanjkljivosti, ki smo jih sproti odpravljali. Ocenimo pa tudi lahko, da nekateri naši člani niso pokazali dovolj resnosti, vendar pa se je večina le izkazala z odgovornim in discipliniranim obnašanjem tako, da je vaja kljub vsemu lepo uspela in lahko z gotovostjo računamo na uspešno posredovanje vseh naših enot v primeru elementarnih ali kakršnih koli drugih nesreč. Dovolj smo usposobljeni.« B.Č. DO AVTOELEKTRIKA Vzpodbudna zahvala V našem glasilu smo že večkrat pisali o učencih, dijakih in praktikantih, ki so opravljali počitniško prakso v raznih delovnih organizacijah SOZD Iskra.' Tudi novogoriška Iskra pri tem ni bila izjema, saj se vsako leto zvrsti v njenih TOZD in DSSS veliko število praktikantov, letos pa prvič tudi učenci usmerjenega izobraževanja,- Pred dnevi je dobila referentka za kadre v Avtoelektriki Milenka Konje-dic, ki je tudi usklajevalka časov proizvodne prakse prijazno pisemce iz srednje šole za zdravstvo in družbo- Sklepi 2. zasedanja DS SOZD Iskra (25. 6.1982) V uvodu so delegati DS sprejeli pozdravno brzojavko 12. kongresu ZKJ. DS potrdi sklepe 1. zasedanja DS SOZD z dne 28.5.1982 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi oz. izvajanju sklepov. Na osnovi sklepa št. 3 potrdi DS mandate 10 odsotnim delegatom na 1. zasedanju. O potrditvi mandata 2 odsotnima delegatoma bo DS sklepal na prihodnjem zasedanju in sicer: Peter Košir, Kibernetika Drago Urdih, Avtoelektrika. Na osnovi sklepa št. 5 in predloga KOS SOZD ter DO Invest servis in delegacije DO Iskra Commerce, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS imenuje v izvršilne organe DS, oz. odbore iz DO Iskra Delte naslednje člane: Anton Železnikar odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost — kot namestnik predsednika odbora Slavko Jurhar odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose Martin Babine odbor za tržništvo Uroš Kolar odbor za organizacijo in informatiko Meta Jesih odbor za finance Janez Rankel odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje Emil Humar odbor za kvaliteto Bojan Plešec obdor za varstvo pri delu in humanizacijo dela Stojan Grgič odbor za množično inventivno dejavnost 2. DS imenuje v Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela Andreja Rožiča iz DO Invest servis. 3. DS imenuje v Odbor za organizacijo in informatiko iz Iskra Commerca Jožeta Veluščka namesto Vita Šoukala. Na osnovi sklepa št. 15 in preloženega odgovora ter stališča delegacije DO Elementi, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme na znanje informacijo o postopkih za sprejemanje in spremljanje nalog strateških razvojnih programov ter se strinja z načeli, postopki in pogoji, ki se uporabljajo za vračilo namenskih združenih sredstev in za nadomestilo za njihovo uporabo. Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona sprejme DS na znanje informacijo o poteku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov SOZD, določenih na 13. zasedanju dne 21.4.1982, s sklepom št. 165, 166 in 167 in ugotavlja, da v nekaterih DO samoupravne aktivnosti za sprejme predtogov še niso zaključene oz. niso dostavili obvestil, zato le-te poziva, da to nemudoma store. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose in podanega predloga v razpravi ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Poročiloo poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 31.3. 1982 in ugotavlja, da so doseženi rezultati še zadovoljivi, vendar zaostreni gospodarski pogoji zahtevajo večje angažiranje vseh, ki so vključeni v poslovni proces. 2. Prav tako DS ugotavlja, da se v prvem trimesečju 1982 nadaljujejo izgube v podobnem trendu kot ob koncu leta 1981, kar zahteva, da se nemudoma začnejo izvajati sprejeti sanacijski programi. Za nadaljnji nemoten proces proizvodnje j(fodločilnega pomena izpolnjevanje planiranega konvertibilnea izvoza, zato je potrebno po eni strani povečati napore za zagotovitev zadostnih naročil, po drugi strani pa glede na pričakovane težave z oskrbo z reprodukcijskim materialom, tako na domačem trgu kot iz uvoza, zagotoviti v okviru SOZD Iskra ustrezne poslovne pogoje za nemoten potek proizvodnje za izvoz. 3. DS naroča strokovni službi SOZD, da že v poročilu za I. polletje 1982 izdelajo še dodatne analize gibanja kazalcev gospodarjenja (ekonomičnost, rentabilnost, produktivnost itd.) in analizo gibanja posameznih stroškov (splošne in skupne porabe) s predlogom nadaljnih aktivnosti na tem področju. Prav tako je potrebno v poročilih dati večji poudarek socialno kadrovskemu področju. Izdela pa naj se tudi primerjava gospodarjenja z ostalimi organizacijami s področja elektroindustrije. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predložene analize izpolnjevanja srednjeročnega plana 1981—85, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS ugotavlja na osnovi doseženih rezultatov gospodarjenja v letu 1981 in prvega trimesečja 1982, da ne obstaja potreba po spremembi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985, kakor tudi Srednjeročnega plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981 —1985. Potrebne korekcije se bodo predvidoma izvajale z Letnimi programi, hkrati pa ni izključena možnost, da se s ponovnim preverjanjem v letu 1983 sklepa o morebitni potrebi po rebalansu srednjeročnih planskih aktov. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Navodilo za pripravo letnega programa v. okviru Enotne metodologije in minimuma enotnih kazalcev, ki so potrebni za planiranje, spremljanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme, skladno z določili čl. 89 in 90 Statuta SOZD Iskra, sklep o pripravi Letnega programa za leto 1983 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985. 2. Posamezni udeleženci v procesu planiranja v SOZD Iskra morajo, skladno z načelom 6 sočasnosti v procesu samoupravnega planiranja s programi dela za pripravo planskih gradiv, zagotoviti, da bo celoten potek planske aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen s programom dela za pripravo Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983, ki je podan v prilogi. ^ 3. Ključni termini in naloge, obvezne za vse nosilce planiranja to je TOZD, DSSS, DO in SOZD so — ocena realizacije za leto 1982 in predvidevanja za leto 1983 15. september — sprejem letnega programa na vseh nivojih 25. december (Nadaljevanje na 10. strani) slovje v Novi Gorici. V pisemcu jo učenci prosijo, naj se v njihovem imenu zahvali vsem mentorjem in organizatorjem proizvodnega dela ter samoupravnim organom v Avtoelektriki za pomoč pri opravljanju proizvodne prakse. Njihovo pismo je odstopila tudi našemu uredništvu, zato ga v celoti objavljamo: Učenci Srednje šole za zdravstvo in družboslovje v Novi Gorici ter I. d razred naravoslovno-matematične usmeritve se zahvaljujemo vsem organizatorjem in mentorjem proizvodnega dela ter OZD in njihovim samoupravnim organom. Proizvodno delo nam je zelo koristilo, saj smo se pri tem natančneje seznanili z organiziranostjo in s samoupravljanjem v vaši delovni organizaciji, spoznali pa smo tudi različne tehnološke procese. Zato smo proizvodno delo radi opravljali in v prihodnjem šolskem letu se bomo z veseljem ponovno vključili vanj. Upamo, da ste bili tudi vi z nami zadovoljni. Veselilo bi nas, da naše delo ustrezno nagradite. Za to se vam že v naprej zahvaljujemo. Tovariški pozdrav.« M.R. Tudi v orodjarni AE je bilo na proizvodni praksi precej učencev. (Nadaljevanje z 9. strani) 4. DS zadolži in pooblašča odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da na osnovi sprejete metodologije koordinira in kontrolira izvajanje vseh aktivnosti pri pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 in o tem po potrebi obvešča DS SOZD. 5. DS poziva delavske svete DO, da določijo delegata za Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 najkasneje do 30.9.1982. DS sprejme na '.tanje informacijo direktorja ZT Iskra Commerce Ludvika Kranjca o zunanjetrgovinski menjavi SOZD Iskra v obdobju januar — maj 1982 in o najnovejših ukrepih oz. problematiki na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Škopaca. predloga odbora za tržništvo in odbora za finance ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme spremembo interne izvozne stimulacije od sedanjih 77 rž na Kil rč, ki naj se uporablja od 1. 6. 1982 dalje. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra Commerce Janeza Vipotnika, stališča odbora za tržništvo in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS določi predlog Samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu v besedilu z dne 4.6.1982 in ga daje v sprejem DO udeleženkam. Predlog sporazuma se objavi v naslednji številki glasila Iskra. Postopek sprejemanja naj se izvede do 15.9.1982, obvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD. Na osnovi podane obrazložitve Janeža Kerna predsednika komisije za nagrade in priznanje Iskre ter njenega predloga, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS podeli’\ skladu z določili Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov \ SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskra« in »Priznanj Iskra«"v letu 1982: nagrado Iskre po členu 3. — Antonu Stipaniču, predsedniku K PO SOZD za ustvarjalen prispevek k razvoju Iskre v samoupravno trdno in poslovno uspešno organizacijo združenega dela 5 nagrad Iskre po členu 5. — Marjanu Dvoračku, DO In vest servis za izjemne dosežke na področju.investicij, gospodarjenja in organizacije dela. Francu I erkolju. DO Iskra Commerce za izjemne dosežke pri razvoju in trženju telekomunikacijskih sistemov in za doprinos k prodoru Iskre na sovjetsko tržišče Francu Logarju, DO Elektrozveze za izjemne dosežke v razvojno-raziskovalni dejavnosti s področja civilnega in posebej vojaškega programa — Julijani Peternel, DO Avtomatika za produktivno delo in samoupravno aktivnost - Vladimiru Zorcu, DO Kondenzatorji za izjemne tehnološko-tehnične dosežke in doprinos k razvoju DO Kondenzatorji Na osnovi podane obrazložitve člana K PO SOZ D Borisa Mužiča in predloženega gradiva ter predloga KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: L DS sprejme Pravilnik o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v SOZD Iskra v predloženem besedilu z dne 15.6.1982. 2. DS imenuje v skladu z določilom 6. člena pravilnika Svet za nagrade v sestavi: Nace Pavlin, Kibernetika Jože Vugrinec, Elektrozveze Radii oj Čebokli, Avtomatika Janez Skok. Široka potrošnja Martina Udovič, Elementi Na osnovi podane obrazložitve člana K PO SOZD Borisa Mužiča, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Načrt ukrepov in aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer v SOZD Iskra. Na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika K PO SOZD Miloša Kobeta, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Akcijski program za pospešitev razvojno-inovacijske dejavnosti v Iskri in naroča vsem samoupravnim in poslovodnim organom TOZD in DO, da akcijski program obravnavajo in sprejmejo konkretne sklepe za njihovo izvajanje. DS -.prejme na znanje informacijo pomočnika predsednika K PO SOZ D Vliloša Kobeta o problematiki in predvidenih organizacijsko-kadrovskih ukrepih v DO Mikroelektronika. Na osnov i podane obrazložitve sekretarja DS Jasta Marcona in predloga KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS na podlagi določil 70. in 71. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZ D Iskra in 70. člena Statuta SOZD ter skladno s čl. 539 oz. 538, v zvezi s čl. 504 in 505 ZZD in s čl. 52, 53 in 54 Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. I. SRS št. 23/77) javno razpisuje prosta dela in naloge - člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za tržništvo in - člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za družbeno-pravne zadeve za mandatno dobo 4 let, s pogoji iz čl. 77/2 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in razpisnim rokom 15 dni. 2. DS imenuje za svojo mandatno dobo v razpisno komisijo za imenovanje kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra 3 člane, in sicer: latjana Verbič, Avtomatika Peter Kušar, Telematika Miro Cokan, Elementi KOS SOZD je imenoval v razpisno komisijo 3 člane in sicer: Janez Kern, predsednik KOS SOZD Ione Orožin, predsednik ZB SOZD Ivo Virtič, podpredsednik KOS SOZD V razpisno komisijo imenuje 3 člane tudi Skupščina občine Ljubljana Center, v Razpisna komisija se konstituira takoj po imenovanju, za prvi sklic je pooblaščen predsednik DS SOZD. Naloga razpisne komisije je, da takoj po izteku razpisnega roka pregleda prijave ter v skladu s 505. členom ZZD določi z 2/3 večino glasov vseh svojih članov predlog za imenovanje, ki ga poda DS SOZD. Ročna radijska postaja Med novejšimi Iskrinimi izdelki, ki bodo našli šiiši krog kupcev sodi tudi ročna radijska » postaja UKP 700. Ing. Milana Markoška smo zaprosili, da jo našim bralcem nekoliko podrobneje predstavi: »To aparaturo smo razvili skupno z IRET, s katerim smo si razdelili razvojno delo. Razvili smo 2 aparaturi,f eno namenjeno namenskemu kupcu ir? za težje pogoje, drugo, ki jo predstavljamo v tem članku pa širšemu krogu uporabnikov. Njun razvoj smo dokončali leta 1979, konec lanskega leta pa smo jo začeli redno proizvajati. Aparatura je po svojih sposobnostih zelo zanimiva, saj predstavlja novo generacijo prenosnih postaj. Naj podam nekaj njenih osnovnih karakteristik: namenjena je za brezični govorni promet med prenosnimi, mobilnimi in fiksnimi postajami ter s svojimi izvedenkami pokriva celotno frekvenčno področje, predvideno za mobilne radijske zveze. Lahko izbiramo do 6 simpleksnih ali semidupleksnih kanalov, oz. kombinacijo do dveh semidupleksnih in 4 simpleksnih kanalov. Dodatni pribor še razširja uporabnost aparature tipa UKP 700. Tako se napr. lahko vključi v omrežje s 5-ton-skim selektivnim pozivom, aparatura Ročna radijska postaja UKP 700. lahko deluje z ločeno kombinacijo zvočnik — mikrofon ali pa lahko rabi kot postaja, vgrajena v vozilo. Razen vijačne antene je na razpolago tračna 1/4 antena. V ročni postaji UKP 700 je uporabljena najnovejša mikroelektronska tehnologija. Več kot 90% elektronike v DO INVEST SERVIS Tiskarna ni kos vsem naročilom Iskre se lahko bolj specializirali in tako de naredili bolj sistematično. No, za1 - bi bilo spet potrebnih več ljudi, dd®^ ............ ' zla* Iskraši bolj malokrat zaidemo v tiskarno v 2. kleti v našem Poslovnem centru v Ljubljani. In kaj pravzaprav delajo v naši tiskarni, ki je v okviru Invest servisa? Tiskajo prospekte in kataloge za Marketing, tiskovine, prospekte, obvestila, garancijske liste, kartoteke, različna sporočila za vso Iskro in celo domač časopis Utrinki. Tehnolog Janez Vertin in mojster Mitja Jesenovec sta nam povedala nekaj več o naši tiskarski dejavnosti. bi teklo lažje in bolj učinkovito, kadar se zelo mudi. „ , Tudi s papirjem so zadnji čas tez^ Zdaj ni ofset papirja, karatna, P°K stokrat manjka samokopirnega paPir{ za račune in garancijske liste. Zato* ja treba nabavnikom še bolj potrudit1-delo teče za silo normalno in da lal1 ustrežejo vsem, ki tisk naročajo in UP , ] rahljajo. Cene papirju pa neusmnjč 1$ rastejo, saj so od lani do letos posK Razen s tiskarno se ukvarjajo tudi z enostavnimi načini vezave pa tudi razmnožujejo precej in fotokopirajo. Imajo 4 tiskarske stroje in tudi kamere za izdelavo lastnih filmov. Tudi svoj stavni stroj imajo in montažo. Tiskajo v črno - beli tehniki in v barvali. In kako so opremljeni zh vse te zelo različne in tudi zahtevne dejavnosti? Sogovornika sta menila, da oprema ni najboljša, niti najsodobnejša. Tudi zmogljivosti so vse premajhne, da bi lahko sledili vsem potrebam v Iskrinih, delovnih organizacijah in v TOZD. Predvsem imajo premalo kadra, da bi lahko ustregli vsem tistim, ki se jim mudi. »Mudi pa se skoro zmerom«, je dejal mojster Mitja. Zato se pogostokrat poslužujejo tudi zunanjih sodelavcev, oz. izvajalcev. Zlasti nekaterih postopkov za barvni tisk se poslužujejo pri kooperantih. Tako jim manjka poseben kopirni aparat, ki pa ga-bodo kmalu dobili. Ta aparat služi za izdelavo posebnih tiskarskih plošč. Kot smo že rekli, v glavnem delajo le za Iskro, nekaj malega naročil pa dobijo tudi od drugih izven Iskre. Tu gre predvsem za manjša naročila, kadar niso v celoti zasedeni z domačim delom. Mojster Mitja Jesenovec. Vseh zaposlenih je 13. Kadrovska struktura je sorazmerno dobra. Tako imajo 3 strojnike —- tiskarje, kvalificirane za tiskarsko delo. Ker je delo zelo raznoliko in zaposlenih malo, mora vsakdo prijeti po potrebi za vsako delo. Ne bi škodilo, če bi logrami še bolj in format prav vse delo pa je treba vložiti veliko ničnega znanja in estetike jalne domiselnosti. In kako izmen1 to? Zato v tiskarni želijo, da bi se' ^ E verti bolj poznalo, če pritisnejo, oe I potrudijo za dobro grafično obdela ^ ^ če v okviru možnosti improviziraj0^., efo predvsem takrat, ko z majhnimi tn nostmi naredijo veliko. Tehnolog Janez Verti meni. Iskra, ki postaja vse bolj elektronski?, i dati gant, poznan tudi daleč izven Jugo*1 ^ je, morala imeti tudi grafično deja^11 bolj izpopolnjeno. Treba bi bilo lZl polniti tako zmogljivosti kot tudi na viti najsodobnejšo opremo, ki bi o111 j gočala še boljše reprezentiranje . doma in v svetu. Skratka, tiskarne n smeli jemati le kot postransko dej*D. I mkrnmm V Iskrini tiskarni. nost in kot nebistveni element v nih dejavnostih. Tudi po tisku nas dijo naši poslovni partnerji. ^ r ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se svojim dolgoletnim sodelavcem z linije koordinatnega stikalnika TOZD TEA iskreno zahvaljujem za darilo in dobre želje. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja! Agata Jagodic ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najiskre-neje zahvaljujem sodelavkam, sode-lavvcem in sindikatu TOZD Števci — obdelovalnica za lepa darila, ki mi bodo drag spomin. Vsem skupaj želim zdravja in veliko delovnih uspehov Fanika Kavčič. ZAHVALA Vsem sodelavcem Tovarne sestavnih delov se lepo zahvaljujem za lepa in praktična darila ob odhodu v pokoj Stanka Živanovič. UKP 700 tvorijo debeloplastni hibridnimi moduli, ki so vstavljeni v priključke na povezovalni plošči, kar ima še toliko večji pomen, ker je to prva aparatura, ki smo jo izdelali v Iskri povsem iz debeloplastnih hibridov. Ob tej priložnosti Ifihko z zadovoljstvom ugotovim, da smo prav pri izdelavi debeloplastnih hibridov dobro sodelovali z razvojnim oddelkom in proizvodnjo TOZD HIPOT, kot tudi z laboratorijem za aplikacijo umetnih mas TOZD SEM. Pri oblikovanju aparature pa je sodeloval še Iskrin oddelek za industrijsko oblikovanje.« Pred kratkim se je od sodelavk in sodelavcev v novomeški TOZD spojna vezja, delovne organizacije Avtomatika poslovila Štefka Podboršek ^ skupno 39 let delovne dobe jih je zadnjih osem preživela v ELI kjer je opro I dela v oddelku elektrokonfekcije na lokaciji.RagovsfCa 7a. Tesna prz/afe//W ki se je v letih njenega bivanja na Dolenjskem stkalct med sodelavci bo osta spomin in napotilo za proste ure zasluženega pokoja. /gIzOIC] BS 0{ ivoib'''! s o; ISKRA IŠP TOZD TV PRŽAN 61117 LJUBLJANA C. Andreja Bitenca 68 tilZOd lllj uh: 1,1 i Domdo majo ima proste zmogljivosti na naslednjih strojih: PLOŠČINSKO BRUŠENJE •— velikost obdelovanca 1500 x 400. mm REZKANJE — velikost obdelovanca 1400 x 350 mm KOORDINATNO VRTANJE — velikost obdelovanca 1200 x 900 mm EROZIJA (IZŽIGANJE) — velikost elektrode 400 x 300 mm Vse informacije daje prodajni oddelek TOZD. iskRa kkrini likovniki razstavljajo »Društvo Iskrinih likovnikov sodi nedvomno med najboljše skupine likovnih samorastnikov v Sloveniji. Medtem ko marsikod opažamo nekakšno zaostajanje, pa se pri tej skupini kakovost in obsežnost del neprestano povezujeta in zboljšujeta. Verjetno je to zasluga dobre organizacije in pa nekakš-nega zdravega tekmovalnega duha in hotenj po še večji kakovosti«, je pred otvoritvijo razstave Iskrinih likovnikov v Iskrini poslovni stavbi Ljubljani, ■uinuli petek poudaril Kustos Kranjskega muzeja doktor Cene Avguštin. izstavi sodeluje 17 Iskrinih li-jCvin'h ustvarjalcev, od tega 15 slikar-ič|T|ndva kiparja. Predstavljajo predv-i^j.^afike, akvarele, pastele in olja s rCa|jnskimi motivi od skoraj čistega iaCjl ma do njegovih različnih interpre- ki stalno ali začasno živijo in delajo v tujini. l ^clujejo lahko avtorji, ki svojega dela — razen v samozaložbi — še niso izdali v ^1'žni obliki. Pošljejo lahko: ^ crtice, novele, romane, satire, humoreske, itd., ^ Pesmi, epigrame, basni, aforizme, _ dramska besedila: dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, ^ ! . .ske scenarije, scenarije za proslave itd., kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti. gj/^lanske žirije (imenovala jih bosta organizator območnega srečanja in literarni »or 2KOS) bodo na svojem območju izbrale najboljše avtorje za nastop na območ-^rečanj0 in predlagale avtorje za sodelovanje na republiškem srečanju, ki bo fe- te^'terarni odbor ZkOS ima pravico zadnjega izbora avtorjev za zaključno priredi- Obtnočne žirije bodo svoje delo zaključile dva tedna pred dnem, ko bo organizirano $o'nočno srečanje. Organizatorji območnih srečanj pa morajo o tem obvestiti vse, ki P°slali prispevke, vsaj teden dni pred srečanjem. Žr^vtorji morajo svoje prispevke poslati napisane s pisalnim strojem v treh izvodih. „1aven morajo priložiti tudi zapečateno ovojnico s podatki: imenom, priimkom, toč-naslovom, izobrazbo, poklicem, starostjo in šifro. kuli,V,°ri' naj pošljejo prispevke najkasneje do 20. avgusta 1982 na naslovf Zveza •urnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana, za 11. srečanje pesnikov in pi-ellev začetnikov. v_. '•kSa formacije lahko dobite po telefonu: Ob 1/211—828, im.: Eden od sogovornikov okrogle mize je bil tudi prvi predsednik Iskrinih likovnikov Štefan Horvat iz Višnje gore. »Dolgih 15 let sem se boril, da bi likovniki imeli svoje društvo v Iskri, zdaj ko ga imamo, pa ne moremo dobiti svojih lastnih prostorov, kjer bi lahko razstavljali. Avla v PPC je dobesedno rezervirana za likovnike od drugod, ne pa za nas Iskraše. Meni, osebno so odstopili hodnik v 14. nadstropju v PPC, kjer sem razstavljal že trikrat, toda tja me ne bb nikoli več. Na otvoritvi so bili trije ali štirje slučajni obiskovalci pa tudi obisk je bil pozneje zelo slab. Mnogo so nam obljubljali v PPC, nekateri so sedaj tudi že odšli iz Iskre, toda od vsega ni bilo nič«, je dejal soustanovitelj društva. Okrogle mize se je udeležil, kot smo že v uvodu omenili, tuddi mentor likovnega društva dr. Cene Avguštin. Izredno pohvalno je ocenil razstavo, ter poudaril, da je avla Iskrine poslovne stavbe nedvomno zelo simpatičen razstavni prostor, morda eden najlepših, kar jih imamo v Sloveniji«, je dejal. »Želeli bi, da bi ta prostor večkrat služil razstavljalcem ljubiteljske likovne dejavnosti, kajti moramo se zavedati, da Ljubljana nima nobenega ustreznega prostora za ta vrsto dejavnosti.« L.D. Delo Jožeta Volariča. V Semič z vlakom Dne 3. junija zjutraj je železniška postaja v Kranju doživela invazijo 2.600 Iskrašev, ki so se z dvema vlakoma odpeljali na proslavo v Semič. Odziv na proslavo je bil v Kranju izjemen, saj je bilo prodanih 2.900 kart. Na postaji seje zbrala pisana množica, od starejših upokojencev do vnučkov, ki so se takrat prvikrat peljali s „hlaponom“. Ena od delavk mi je povedala, da pelje na proslavo dva vnučka in da je bila zelo vesela možnosti, da uporabiš karto od sodelavca in popelješ na praznovanje člane svoje družine. Proslava ima v kranjskih Iskrah velik odmev. Prostor za proslavo je bil primerno izbran, lepo vreme, porcije golaža in liter vina pa so pripomogli, POZABLJENO V SEMIČU Na dan Iskre smo v Semiču na parkirnem prostoru za osebne avtomobile (na gričku pred prireditvenim prostorom) pozabili vrečko s petimi skledami in žlicami. Prosimo poštenega najditelja naj proti nagradi pokliče Francija Zora, Iskra Kibernetika Kranj, tel. 22-221 interna 25-70. r \ POPRAVEK Popravek poročila z naslovom »Devizni iztržek bo rezal kruh«, avtorja Staneta Fleischmana, objavljenega na 4. strani 23. številke glasila z dne 19. junija 1982. V sestavku se zadnji stavek glasi pravilno: Glasovanje za predlog TOZD TGA je bilo pozitivno. Delegati so glasovali enako tudi za predlog TOZD Montaža Spodnja Idrija. Proti je bila le vrhniška delegacija, tako da je bil sklep sprejet pogojno. x__________________________________y da je proslava uspela. Semičani so v Proslava Iskre in udeležba na njej stabilizacijskih razmerah pripravili le- pomeni pripadnost Iskri, ki je glede na po prireditev, ki nam bo ostala v spo- udeležbo velika, minu. Nace Pavlin Med nastopom Semiške ohceti. ( \ POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, S 11, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS 1. Vodja servisne delavnice protivlomnih naprav Pogoji: Fakulteta za elektrotehniko I. stopnja, šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 17.073 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovska služba. Topniška 58, Ljubljana. ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD Antene in navigacije 1. Umerjevalec kompleksnih sistemov Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 2 leti delovnih Izkušenj, predviden OD 16.000 din 2. analitik-planer Pogoji: ing. elektrotehnike ali elektrotehnik, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 13.680 din 3. konstruktor naprav Pogoji: dipl. ing. strojništva, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 17.500 din 4. Rezkalec Pogoji: Poklicna šola VK delavec, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 13.000 din 5. Strojni ključavničar Pogoji: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 6.924 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elektrozveze, TOZD Antene in navigacije Tržaška cesta 2, Ljubljana. „ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 11 TOZD Radijske zveze • • objavlja prosta dela in naloge VODJE MONTAŽNO SERVISNEGA ODDELKA Pogoji: dipl. elektro Inženir s 5 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11." • ISKRA Industrija za avtomatiko Ljubljana TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 DELAVSKI SVET TEMEUNE ORGANIZACIJE RAZPISUJE DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI: 1. POMOČNIK DIREKTORJA 2. VODJO POSLOVNO PLANSKEGA SEKTORJA 3. VODJA SEKTORJA TEHNIČNE PRIPRAVE 4. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA 5. VODJA SEKTORJA KVALITETE 6. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ali diplomirani ekonomist ter 5 let delovnih izkušenj iz vodenja in urejanja nalog organizacijskih enot Pod 2: diplomirani elektroinženir ali diplomirani ekonomist ter 5 let delovnih izkušenj na ekonomiki ali planiranju ter zunanjetrgovinsko registracijo Pod 3: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj iz vodenja sektorja Pod 4: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ter 5 let delovnih izklušenj v proizvodnji Pod 5: diplomirani inženir elektro smeri ter 5 let delovnih izkušenj v kontroli, tehnologiji ali konstrukciji ter aktivno znanje enega svetovnega jezika Pod 6: diplomirani ekonomist ter 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu. Kandidati morajo imeti še: — družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z Družbenim dogovoren o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. — sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi akti — biti družbenopolitično aktivni. Izbrani kandidati bodo na razpisana dela oz. naloge imenovani za 4 leta. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS ZA VODJO SEKTORJA« na naslov: ISKRA, TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO, Bršljin 63 — Komisiji za delovna razmerja. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. V___________________________________________________________________J PRVO ŠPORTNO SREČANJE KRANJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ ISKRA Športniki Kibernetike, Telematike in ERA so imeli v času od 7.6. do 11.6. prvo športno srečanjev nogometu/o kometu, košarki, odbojki, streljanju, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu in šahu. Tekmovali so na stadionu ŠD Sava v Stražišču in v športni dvorani na Planini. Skupno je nastopilo okrog 150 tekmovalk in tekmovalevev. Na vseh tekmah smo bili priča zagrizenim bojem, predvsem med ekipama Kibernetike in Telematike. O končnem zmagovalcu je odločalo število prvih mest, saj sta ekipi Kibernetike in Telematike zbrali enako število točk. Več prvih mest je osvojila ekipa Kibernetike in tako prejela za 1. mesto prehodni pokal, ki ga je kapetanu ekipe predal Jože Tomšič. S tekme odbojkaric ERO in Kibernetike. Vsi nastopajoči so bili zadovoljni z organizacijo in izvedbo tekmovanja. Takih tekmovanj si še želijo. Po zaključku so si bili vsi edini, da se bodo drugo leto spet srečali na drugem športnem srečanju kranjskih delovnih organizacij ISKRA. REZULTATI: rokomet—moški: TEL.: ERO 32 : 17; KIB.: ERO 30 : 15; KIB.: TEL. 25:19 — I. Kibernetika, 2. Telemati-ka, 3. ERO; rokomet—ženske: KIB.: TEL. 20:15 — L Kibernetika 2. Telematika; košarka — moški: L Telematika; košarka — ženske: TEL.: KIB. 19:18— L Telematika 2. Kibernetika; nogomet: TEL.: ERO 9:0; KIB.: ERO 6:1; TEL.:KIB. 2:0— L Telematika, 2. Kibernetika 3. ERO; balinanje: KIB.: TEL. 2:0— 1. Kibernetika 2.Telematika; odbojka — moški: TEL.: ERO 2:0; KIB.:ERO 2:0 KIB.:TEL 2:1 — 1. Kibernetika, 2. Telematika 3. ERO; odbojka — ženske: TEL: ERO 2:1; KIB.:TEL. 2:1, KIB.:ERO 2:0— 1. Kibernetika 2. Telematika 3. ERO; šah: ERO:TEL. 3,5 : 0,5; KIB.: : ERO 2,5 : 1,5; KIB.: TEL. 3:1— L Kibernetika 2. ERO 3. Telematika; namizni tenis: TEL: KIB. 5:4; KIB. : ERO 5:1; TEL.: ERO 5:1 — L Telematika 2. Kibernetika 3. ERO; kegljanje — moški: 1. Telematika 2.517,2. Kibernetika 2.512,3. ERO 2.334 podrtih kegljev; posamezniki: Zalokar, ki je podrl 453 kegljev, kegljanje <■ 6. ženske: 1. Kibernetika 2.218, 2. Telematika 1.769, posameznice L Zoretova s 435 podrtimi keglji; streljanje — moški: 1. Kibernetika 1046, 2. Telematika 1030, 3. ERO 980 krogov posamezniki: 1. Rozman z272 krogi; streljanje — ženske: 1. Telematika 666 krogov, 2. ERO 692 krogov, 3. Kibernetika 621 krogov; posameznice: 1. Lovrenčičeva z 256 krogi. • R.K. ODBOJKARSKI TURNIR V ŠENTJERNEJSKI ISKRI V TOZD Potenciometri in hibridi so zadnje mesece zelo razgibali športno življenje. Aktivirali so mlado in staro, ženske in moške. Posebno odbojka je postala kar »ljudski« šport. Ob tovarni so s pomočjo oro-djarjev postavili odbojkarsko mrežo in igrajo vse matice. »Celo tekmujemo«, nam je dejal športni referent Franc Vinter. »Najprej smo igrali pač le za običajno rekreacijo med odmori. Tako vso letošnjo pomlad. Ker smo pa ugotovili, da je veliko zanimanja za odbojko med vsemi sodelavci, smo se lotili tekmovanj med oddelki. Tako je bilo samo v TOZD HIPOT pri moških 6 ekip: orodjarna, strojna delavnica, montaža potenciometrov, hibridi in GPS. Orodjarji so bili na prvem mestu, strojne delavnice druge in tako dalje. Zenske pa so se ponudile same, češ, da šport le ni zgolj moška domena. Zato so organizirale 3 ekipe iz GPS, hibridov in montaže potenciometrov. Ob našem obisku tekmovanja še niso bila zaključena in ženski rezultati še niso znani. Rekreacija med odmorom je zelo razgibala prej dolgočasne malice. Ker imajo veliko jedilnico je prava malica hitro opravljena in nato se odbojkarji razgibajo, včasih pa še bolj navijači. Zares živahno je postalo. Pa niso ostali le pri odbojki. Vlekli so že vrv — pomerili so se TOZD Upori in Hipot. Tudi streljali so, to pa popoldne, ker je med odmorom dopoldne premalo časa. Pomerili pa se bodo tudi v odbojki med obema TOZD. Igrali bodo ženske in moški. Pripravili bodo tudi igrišče za mali nogomet in bodo tudi v tej, sicer popoldne že zelo razgibani disciplini, tudi med odmori popestrili počitek. Sicer pa so v TOZD Upori in TOZD HIPOT športno zelo razgibani, saj gre na Iskriado iz obeh tovarn 45 tekmovalcev, kar je polovica ekip Industrije elementov. Upori pa so nosilec nogometa, saj imajo kar kompletno ekipo, ki v Iskri nekaj pomeni, v HIPOT pa imajo bolj razvit ženski rokomet. Tudi na sindikalnih tekmah nastopajo. O tem pa drugič. F. Kotar Pokal za ekipo Kibernetike. ŠAHOVSKE VESTI Za nami je tudi že redni trimesečni hitropotezni turnir, ki ga je organizirala sindikalna organizacija Avtomatike—TOZD Sistemi. Na -veliko presenečenje je zmagal Anton Jerina. Jerino poznamo, kot starejšega športnika hrje športni duh prinesel tudi v šahovsko življenje Iskre. Nadaljnji vrstni red najboljših je bil: 2. Janez Kumše; 3. Stane Rijavec; 4. Marjan Butala; 5. Vito Šoukal; 6. Andrej Erman; 7. Andrej Grum; 8.-10. Karel Kapš, Dane Čeme, Franc Udovč, itd. Tekmovanja sta se udeležile samo dve šahistki. Boljša od Jožice Pirc je bila Jadranka Rijavec. Turnirja so se udeležili tudi ostali šahisti. Premočno je zmagal član prve tekmovalne ekipe Iskre perspektivni mladi igralec Bogdan Podlesnik. Za njim so se najboljši razvrstili: 2.-3. Jože Perci in Cveto Trampuž, 4. Jože Miklavec, 5. Dušan Čepon, itd. Za pokal zmagovalcev s po eno zmago vodita Leon Mazi in Anton Jerina. Najboljša med šahistkami pa je z dvema zmagama Olga Štempihar. Za pokal 100 točk pa je trenutni vrstni red najboljših: L Janez Kumše 82; 2. Leon Mazi 75; 3. Brane Deželak 55,5; 4. Anton Jerina 53, 5. Dane Černe 52,5, 6. Marjan Butala 41,5, itd. Naslednji hitropotezni turnir bo 28. 8. 1982 v Spodnji Idriji. Bogdan Brezigar Ženska odbojka v Potenciometrih in hibridih Franc Vinter. KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO VODORAVNO: L del elektromotorja, 7. maska, 13. tekmec v proizvodnji, trgovini, 16. sodelavec založbe, ki pregleduje rokopise, 17. predstojnik samostana, 18. pristaš anarhije, 20. Maksim Gaspari, 21. sistem barvne televizije, ki so ga razvili v ZRN, 22. v grški mitologiji lepa čarovnica z otoka Ajaja (iz istih črk kot kraki), 23. vulkan na otoku Mindanao, 24. grški bog ljubezni, 26. slikarska deščica za mešanje barv, 28. zlitina bakra in kositra, 29. kemijski znak za radij, 30. tunel. 32. znak za množenje, 33. drugo ime za ptico veliki kljunač, 34. element hoje, 36. utežna enota, 37. ime Levstikovega junaka Krpana, 39. Peter Srakar, 41. staja za živino,46. japonski drobiž, 47. pritok Save pri Kranju, 48. »kralj živali«, 49. Čerkasov Nikolaj, 50. romanska umetnost, v evropski umetnostni zgodovini stilno obdobje v visokem srednjem veku, 53. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, 54. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel, 56. sredstvo za anestezijo, 58. francoski kabaretni ples, 59. pristanišče v Braziliji, na otoku Sao Vicente. ob Atlantiku. NAVPIČNO: značilnost vlažnega in vročega ozračja, 2. klada za sekanje drv, 3. uradni spis, 4. zapovrstni črki s konca abecede. 5. Talisova oranžada, 6. zahodnoevropski veletok, 7. manjša skupina ljudi, ki se med seboj podpira zaradi koristoljubja, 8. grmičasta rastlina z igličastimi listi in rdečkastimi četi, 9. poudarek, 10. Nikola Tesla, 11. sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi. 12. žlahtni plin (znak: Ar), 13. slovensko obmorsko mesto, 14. naselje blizu Kranja, 15. mesto v ZRN, nedaleč od luksemburško—nemške meje, ob Mozeli, 19. velik, vitek lovski pes, 23. arabsko riževo žganje, 25. flos, 26. obrtnik živilske stroke, 27. mesto v Bački, na desnem bregu Tise, 28. njivsko orodje za rahljanje zemlje, 31. cigan, 32. življenjska tekočina, 33. zrnat, zmrzel sneg, 34. največji otok v Jadranu, 35. češko moško ime. 36. ruski skladatelj, avtor opere »Ivan Susanin« (Mihail, 1804—1857), 37. desni pritok Sene pri Parizu (naša pisava), 38. ime francoskega filmskega igralca Delona, 39. prepisek, 40. zlo- glasna iranska tajna policija v času šahove vladavine, 41. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, 42. oblika proznega dela, 43. tovarna v Bitoli, 45. ena od grških sojenic, 47. višinska točka na zemljevidu, 50. termin; 51. kesanje, 52. am. združe nje za standarde, 53. ptičje premikanje, 55. kemijski znak za kositer, 57. Tihonov Nikolaj. 4 Z •5 «1 5 6 ? 8 9 10 11 12. \b 4l| 15 I 16 0 -18 -19 0 20 u 0 0 0 0 22 0 23 2i/ 25 P 26 23 0_ 28 29 0 30 0 0 32 _ 33 00 3k iS r J 36 0 0 $? 28 0 D9 kO M 0 ki kb ! 0 kk kS *|6 0 ** i 0 0 0 0 ki V) 0 50 i 51 5Z 0 53 Sk 55 n 56 T 53 58 i r ČASOPISNE NOVICE Ker so odpravljeni vzroki, ki so pripeljali do uvedbe začasnih ukrepov družben ga varstva v delovni organizaciji Cimos in njenih temeljnih organizacijah v Buzet' Kopru in Senožečah ter v delovni skupnosti skupnih služb, so člani sežanske? izvršneg: šnega sveta na zadnji seji menili, da so 4ani vsi pogoji V času trajanja ukrepov družbenega varstva so v Cimi za ukinitev ukrepov. jeli i" _ „ . „ ___ ..imosu samoupravno spreje ^ opravili vrsto nalog. Skupaj s Citroenom, Iskro in Tomosom so dosegi; sporazuiu | pokritju izgube za leto 1980. Sporazumno so sprejeli tudi izstop Tomosa in Is*11 j kot sovlagateljev - Ljubljanski Dnevnik. Anketa o organizacijah združenega dela slovenske elektroindustrije je poka_zabj da so mnoge pripravljene izkoristiti možnost za nastopanje na zunanjem tržlsC prek sedanjih organizacijskih enot, ki jih imata v tujini sestavljeni organizacijizllrU ženega dela Gorenje in Iskra. - . k Prav tako so pripravljene skupaj z njima ustanavljati nove skupne organizacijs1" enote, predvsem v državah v razvoju in v nekaterih latinskoameriških državah, k)c bi se slovenska elektroindustrija tudi ob sodelovanju z drugimi panogami gospoda” tva lahko uspešno uveljavila s celovitejšo in dopolnjujočo se ponudbo - Delo. Učenci Šolskega centra Iskra so znova izdali številko svojega glasila. „Plus minus11, ki je bil pred dvema letoma nagrajen kot najboljše mladinsko gtoa**: na Slovenskem, še naprej ostaja vsebinsko bogat in zanimiv, čeprav bi bilo marših očitati njegovi tehnični plati - Glas, Kranj. ’82 je bil informirati udeležence o osnovnem znanju s področja mikroprocesorjey mikroprocesorskih sestavov zlasti za tiste, ki se na svojih delovnih mestih ukvarja)0 z moderno mikroelektronsko tehnologijo. Na vzporednem seminarju so sodelovali strokovnjaki Iskre Telematike in pred8" tavili naš mikroelektronski sistem Iskra data. (IT novine, Beograd). Jugoslovanski konstruktorji in vojna industrija so izdelali za vojno letalstvo ? protiletalsko obrambo novo letalo „Galeb 4“ - G-4. To je moderno šolsko i" borbeno letalo, načrtovano v osnovni varianti za sodobno urjenje letalcev. Pri pr0iz' vodno tehničnem sodelovanju ob novi konstrukciji je sodelovala tudi naša Iskra. Na nedavni razstavi inovacij za stabilizacijo je Iskra med drugim predstavd mikroračunalniški sistem MIN-30, ki pomeni nadaljnji korak pri urejanju enotno? sistema za centralno računalniško vodenje železniškega prometa. Ta sodobni sist®10' ki so ga. v celoti razvili v Iskri in sloni na mikroelektroniki, omogoča popoln nadz° nad prometom in dispečerju na posebnem zaslonu pokaže, kje je ta ali oni vlak; Seveda pa ni pomemben samo nadzor nad prometom, ki vlakovnega dispod^L razbremeni številnih rutinskih opravil, kot so premikanje signalov, kretnic, zapoinl to in podobno, marveč gre tudi za zmanjševanje stroškov. i povedali Iskrini strokovnjaki, se naša industrija z najsodobnejšimi Kot so elektronskimi napravami za avtomatizacijo prometa že postavlja ob bok razvitij vrv ix livno rv ji m napravami a.a a v iimia ijutaviju piuiHCla publavlja UU UUIL v evropskim državam, nekatere svetovno znane tuje tovarne pa so morale našim dos^ kom tudi priznati prednost1. Tako si je Iskra v zadnjem obdobju že pridobila veti ali manjša dela na tujem v najostrejši mednarodni Konkurenci in na licitacijah'jr katerih je bila zbrana praktično vsa svetovna industrij Tudi v Grčiji je Iskra dobila nalogo, da posodo Japonci in Američani vt^*: nalogo, da posodobi progo Atene-Pirej, še veti- zalogaj pa ima v Bolgariji, ki želi železniški promet še bolj razviti. Zanimivo je, da.8. Bolgari v mikroračunalništvu in avtomatizaciji med vodilnimi vzhodnoevropski"' državami, saj med drugim tudi pri proizvodnji naprav za sovjetske satelite, a vend" so za to izbrali Iskro. Iz razgovora novinarja Dela z dipl. inz. Dragom PodlogaiP in mgr. Jožetom Kandučem in Leonom Kosom. od"! V poljskem Poznanju je potekal od 13. do 22. junija tradicionalni med narod", sejem. Jugoslavija je sodelovala na razstavnem prostoru 250 m2. Razstavljala je tu° naša Iskra — beograjski Privrednj pregled. V Sloveniji je vse več obrtnikov, ki svoje izdelke izvažajo v tujino. Med nji1!11! tudi Marjan Košak iz Ljubljane, ki letno izvozi izdelkov v vrednosti pol milii°r' dolarjev in to v ZDA. Marjan Košak izvaža alarmne naprave. Zvezo s kupci v ZDAJ vzpostavil prek Iskre in je tudi stalni kooperant Iskre - beograjska Borba. V Risnju, mestecu v bokokotorskem zalivu, so pripravljeni za montažo no)' avtomatske telefonske centrale s 760 priključki. Sedanje poslopje pošte s telefonsk" centralo 120 priključkov je bilo močno porušeno ob zadnjem potresu. Nova tele' fonska centrala je izdelek Iskre in tudi njeni strokovnjaki jo bodo montirali. Pred kratkim je bil v žužemberški Iskri na obisku kitajski ambasador in ^ zanimal za novi program večslojnih keramičnih kondenzatorjev in nakup tudi de)" opreme za to proizvodnjo, ki jo Žužemberčani sami delajo. Celoten novi program J nastal na osnovi lastnih zamisli, brez vseh tujih licenc, Dolenjski list, Novo mesto. Zbral in uredil Marjan Kr"1) IZLET NA SNEŽNIK Na povratku do avtobusa nam je dež P^t V soboto, 19. 6. se je 30 udeležencev izleta iz Horjula kljub deževnemu vremenu odpeljalo z avtobusom proti Snežniku. Ko smo prispeli v Ilirsko Bistrico, smo že upali na izboljšanje, toda na Sviščakih nas je dočakalo pravo neurje. Mislili smo, da bo po dežju posijalo sonce, vendar nam je bil Snežnik ves čas zakrit z gosto meglo. Kljub temu smo osvojili vrh in se ob topli peči posušili in okrepčali s toplo enolončnico. zanesel tako, da smo se do druge točke^ — Škocjanskih jam — pripeljali sU*ll0y) izhodu iz jame nas je zopet pričakal m . dež, toda vedrega razpoloženja nam m Vjj varil, čeprav smo morali dolgo čakati^l zaklenjenimi izhodnimi vrati. Na P° - smo se ustavili še ob avtocesti na Lom11' so nas pričakali z visokimi cenami i" 5 1 postrežbo. Milan Žele^P ZAHVALE Ob smrti dragega očeta SLAVKA SUŠNIKA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sodelavcem DO ERO, TOZD TEA in TOZD ATC za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Mirko Sušnik, hčerki Minka Golob in Slavica Eržen z družinama. FRANCA VODNIKA f se iskreno zahvaljujem vsem sodelavce" ( sodelavkam TOZD Stikala za poklo"^ cvetje, izrečeno sožalje in denarno P0-«;. L hčerka Milka Zu"1^ ^ s Ob smrti najinega očeta AVGUSTA DREMLJA TOZf Ob bridki izgubi moje mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem • ^ Orodjarna in TOZD ATC za poki0") cvetje ter spremstvo na njegovi za.c*n^||j|;ii „ FRANCKE MLAKAR in hči Vlasta $!# Pi %I se zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA — TKT za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hči Vida Ahčin z družino. Ob smrti naše dobre mame MARIJE JENKO se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam In sodelavcem TOZD Vzdrževanje, STIKALA, DSSS- tehnološko proizvodne službe in DO Iskra Delta za izrečeno sožalje, darovane vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti sinova Peter in Jože ter hčerki Marija in Tončka z družinami. Ob težki izgubi moža, atka in brata TONETA KRIŽAJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD ATC in TOZD Stikala za vse, kar ste v teh težkih trenutkih storili za nas in našega Toneta s cvetjem pospremili na njegovo zadnjo pot žena Marta s hčerko Simono in brat Ivan. ISKRA — glasilo delovnega lektiva SOZD Iskra — Industrije ^ elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar pomočnik glavnega urednika: N loš Pavlica, odgovorni urednik-^ Dušan Željeznov, tehnični ure« Janko Čolnar, novinar: Ma' Ovsenik. Ureja uredniški odbor: Aloiz Boc (Kibernetika), Boris 6®" (Elektrozveze), Spela Dlttri" || (Avtomatika), Lado Drobez Commerce), Stane Fleischmanl roka potrošnja), Franc Kot (IEZE), Kazimir Mohar (Teleiff tika), Marko Rakušček (Avtoeie" trika) — Izhaja tedensko — Ro* pisov ne vračamo. , — Naslov: Ljubljana, Tržaška"; 15, telefon: 263-825 —Tisk: Caso pisno-tlskarsko podjetje PRA» CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za io*°r. macije IS SRS jeglasilo oprošča plačila temeljnega davka od Pr° meta proizvodov.