TOVARNA
EMAJLIRANE
POSODE
CELJE
NUDI SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE: EMAJLIRANO POSODO,
POCINKANO POSODO,
BRUŠENO IN SUROVO POSODO, POKOSITRENO POSODO, HIGIENIČNE EMAJLIRANE IZDELKE, KOPALNE KADI,
KOTLE IN RADIATORJE ZA CENTR. KURJAVO, SENČNIKE VSEH VRST
*
Brzojavke: Emajl Celje — Telefon 22-71
G L E DAL1ŠK1 LIST MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU - SEZONA’1953-54
LETO VIN • Š.TFVI L KA 2
TONE SELIŠKAR - LOJZE FILIPIČ BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
KRSTNA UPRIZORITEV
Druga premiera v sezoni 1953/54 in peta premiera v novi gledališki hiši
KRSTNA PREDSTAVA V SREDO, DNE 4. NOVEMBRA 1953
OB 15,30
TONE SELIŠKAR - LOJZE FILIPIČ
BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Mladinska igra v petih slikah
Režija: Branko Gombač Scena: akademski slikar Marijan Pliberšek Kostumi: Tatjana Terčakova Zborovodja: Anton Ferme
O S ,E B E :
Ivo.....................Viljem Puhmajster
^ Franjo .................Janez Golob
Peter . . . . ;.........Marijan Krušič
Jure ...................Andrej Urbančič
Pero ...................Matjaž Lovšin
Mihael .................. Lojze Golob
Mileva .................Dragomira Špacapan
Just . . . . Braziljanec Jakob . . . Barbo . . . Lorenzo . . . Ante . . . . Mate . . . . Tomo .... Komandant Radiotelegrafist Stražar .	.	.
Dežurni mornar Prvo dekle Drugo dekle Gostilničar Mornar . . . Napovedovalec Prvi gost . . Drugi gost . .
Delavci . . .
Avgust Sedej Slavko Strnad Pavle Jeršin Janez Albreht Milan Brezigar Janez Škof Cveto Vernik Viljem Tomšič Peter Božič Viljem Tomšič Vladimir Novak Franc Mirnik Nada Božičeva Marija Goršičeva Franc Mirnik Peter Božič Viljem Tomšič Vladimir Novak Tone Vrabl fFranjo Cesar v Ivan Jeram (Konrad Faktor
Mandoline: člani tamburaškega zbora SKUD »France Prešeren«
Tehnično vodstvo: arh. Sveta Jovanovič
Inspicient: Tone Vrabl — Suflerka: Tilka Svetelškova — Lasuljar: Vinko Tajnšek — Razsvetljava: Bogo Les — Odrski mojster: Franjo Cesar — Mizarska dela: Ivan Jeram in Jože Hočevar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Anica Novakova
TONE SELIŠKAR O SEBI
Te vrstice naj bodo namenjene mojim mladim prijateljem, to se pravi bralcem mojih mladinskih povesti, ki sem jih napisal za slovensko mladino. Te knjige so: »Rudi« (1929), »Bratovščina Sinjega galeba« (1936), »Janko in Metka« (1938), »Hudournik« (1939), »Tovariši« (1943), »Mule« (1948), »Liščki« (1950) in »Dedek som«, ki se še pravkar kuha v tiskarni, povesi »Med Indijanci in gusarji« pa bo letos vse leto izhajalo v »Pionirju«. »Bratovščina Sinjega galeba« je v slovenščini izšla že trikrat, po enkrat pa v češčini, srbohrvaščini in italijanščini. Zdaj pišem obsežen mladinski pomorski roman »Posadka brez ladje«.
Star sem 53 let, no, star dovolj, da bi bil lahko že pameten. Toda čeprav pravijo, da nisem kdovekaj pisatelja, pišem še kar naprej, dokler ne bo tinte zmanjkalo. Zibelka (otroška koreta!), mi je tekla ob Tržaški cesti v Ljubljani. Na veliko žalost vseh domačih sem postal pristen ljubljanski paglavec in stokrat raje sem se klatil ob Gradaščici in po gmajnah, kot da bi čepel doma materi ob krilu. Tudi za šolo nisem bil preveč vnet. Hotel sem slediti očetu, ki je bil strojevodja, toda v igri, ko sem bil indijanski poglavar, sem izgubil eno oko: Na železnici pa moraš dobro videti. Torej sem postal študent. Toda nič kaj prida. Za silo sem lezel od razreda do razreda, pri tem pa počenjal vse, kar odlikuje mladega fanta: pretepal sem se kot mlad petelin, šipe razbijal, hlače trgal, za tobakom gledal, jabolka rabutal — skratka, počenjal sem vse stvari, ki so za dobro vzgojenega fanta prepovedane. Kaj se hoče, je že tako na svetu in še danes mrzim vse mevže, cmere, naročkarje in tožengroše in vse druge svete Alojzije, kajti le tista krepost nekaj velja, ki si jo sam izluščil. Vedno pa sem strašno rad bral, še celo kuharske bukve, če druge ni bilo pri roki. Nekoč smo pisali v šoli kot prost spis nalogo »Najlepši dan mojega življenja«. Nekateri moji sošolci so pisali, da so bili najbolj srečni, ko so prejeli prvo sveto obhajilo. Ti so se najbolj nesramno zlagali. Drugi spet so naklamfali v zvezke čuda bedarij, saj je tudi naslov naloge za. desetletnega mulca neskončno bedast. Jaz pa sem napisal: »Najbolj srečen sem danes, ko pišem tako neumno nalogo, da se lahko pokurim v njej, kolikor se hočem!« Profesor, dober človek, me je obdržal po pouku v šoli in mi je dejal: »Nalogo si napisal za odlično, toda zaradi reda volje sem ti dal fajfo; postal boš ali falot ali pa pisatelj!«
Odločil sem se za pisatelja. Vse to, kar sem napisal o sebi, pa nikarte posnemati, kajti vsakdo tega ne prenese. Poleg mladinskih povesti sem napisal še celo rešeto drugih knjig, in sicer tri pesniške zbirke »Trbovlje«, »Pesmi pričakovanja« in »V naročju domovine«, nadalje roman »Nasedli brod«, »Hišo brez oken« in tako dalje. Do leta 1942 sem poučeval na raznih šolah, potem sem jo pa mahnil med partizane. Leta 1950 sem bil tudi v Ameriki, pa zaradi tega nisem nič bolj pameten. Domovina je čez vse, zato tudi pravim: mlad človek mora biti vesel, kajti v veselju pridobljeno znanje boš lahko vedno postavil v prid zemlje, ki te je rodila. Tujina le okrepi vse to, kar ti domača zemlja daje. In nikoli nisem podvomil v našo mladino. Dolga leta sem poučeval na šolah, .med svojimi učenci sem imel tudi obilo takih ki so mi prizadejali nič koliko jeze. Toda ko je šlo zares, za biti ali ne biti,.
sem domdlega vse te fante srečal v partizanih in premnog le-teh je dal življenje za domovino. In tako bo tudi z vami, o tem sem prepričan, če bo kdaj še potrebno. Bodite veseli, ker ste mladi! Kaj zato, če se kdaj šipa razleti, saj zato je iz stekla, poglavitno je, da boste dali domovini celega moža — pa najsi bo to ob stroju, v pisarni, v rudniku ali v armadi.
Vaš
J/i&a' fite&Znt	/h' <#rH ji/	m i^,f**t*
'.it' . 9f	to ■	» iouU '/f£&/, a fcfiii/rvior?**' JUjjfU frz/sj*'
£.79'36J, o dPrtifo vu	(J93SJ, ff	r?rw/i/&
C 793/3/,	,	" C 71V7Jf , &££/,; "{/451/ ™ ,®<z^e m", *
MoZorHa/t iilf/a. £■ j	t ,n ', ;,OT t / „ 7(&?C	o.' 7TT	' *
/at ČcJ&i toys &.Zc ct/vgOi/a. [r	. n7i^t/o mot
$2/36*. Js 1/ t&v4*.»rnč hcf/št. £# '3t/&taZ, /a eottoct/ v Of&ičrvTzitnK r± {ža/cjimitimt,'. HtUti juireot t/te/c-*. u^atmoi*- /r- otoo, ■?2xant »	/ha
?H®* i&m £$ Cii, 7H> tžat t/cv^-.Oa. 6- Cit ta£/o te- pa^aZo*,.
/beta deptav	, d«,	ptieitc^t. //Jim it ke*.
hftfutd/,	-ne 6p Tm& /mot^/aiCo ■ Ž, Ott fcefosfUtt k^-ie/ot. 'Jt
mi ^ ie/dt. *6 fiit&ih; e&Zr’ > ^tii^aati. /At a/c/ie £cuU/. ueč
-Ccmaei/, i&m /teča/ ////teol	/at^^ee 7X iZc Hat/ 'ta#*
/&m id tea/i / «# <2l»<l*icust -ni po dm<i^nei£, >at /m aot c,- ee^ dem*, mnZ&ti	. ffttic *« tt/o attJm HZ	tmai Jt/aJ
J&ni 't&cZžI- eceJt , *c' ji fo0 dap/ov^eL ,	v epu , ie tem 6/f
T>iXc/-ttoi r0n' pt?$Zaveti, , epnt tig7t/ie Cnv Mie. Ztt •Zakt ttJaJ -m*%tt{ /ta. CZatka	'bbt/i' Um. /aitn/ 'ifxč/&nZ	fi/vitt oi/a' iej' y*#ti . Za- t/<a
Faksimile Seliškarjevega pisma
37
o
B
S
K
Oni dan sem imel zanimiv in prijeten obisk. Obiskali so me... Ampak naj povem vse leto po vrsti:
Bil sem sredi dela, ko sem nenadoma zaslišal pred vrati šepetanje in prerivanje.
»Pojdi ti naprej,« pravi nekdo polglasno.
»Kaj sedaj mene rineš, saj smo se zmenili, da boš ti potrkal,« odgovori drugi. Obenem nekdo zadene ob vrata. Vse kaže, da po nerodnosti med prerivanjem, kajti takoj za tem vse utihne. Odprem vrata in pred njimi stoji gruča deklet in fantov. Vsi v zadregi mečkajo v rokah šolske torbe. Molčimo in se gledamo. Oni ne najdejo besede od zadrege, jaz pa od začudenja. Kaj neki iščejo v gledališču, pomislim. Pogledam jih natančneje. Nobenemu izmed njih ne more biti. več kot dvanajst let. Mogoče so se zmotili. Morda so bili namenjeni kam drugam, pa so pomotoma prišli v gledališče.
»Oprostite, prosim, tovariš! V razglasni omarici smo brali obvestilo, da iščete igralcev za mladinsko igro,« pravi naposled okrogolično dekletce.
Ah, torej vendar! Niso se zmotili. Obisk je bil namenjen meni.
»Kar naprej, otroci! Pozdravljeni! Pogovorimo se!«
Nenadoma je bila moja sobica premajhna. Najmanj tri »Bratovščine Sinjega galeba« bi lahko zasedli z mojimi mladimi obiskovalci, toliko jih je bilo. V zadregi sem se jim opravičil, da ne morem vsem ponuditi stola. Posedli so po tleh.
»Torej igrali bi radi?«
»Da! Da! Da!«
Kot da je to vprašanje razbilo in pregnalo vso zadrego. Navdušeni, sproščeni odgovori so me zasuli kot plaz.
Gledam te mlade obraze pred sabo. Vedri so, rahlo zardeli, oči so polne pričakovanja.
Kaj vedo ti mladi ljudje o gledališču? Od kod jim želja, da bi igrali? Toda vprašujoče oči so še vedno uprte vame. Odgovoriti moram.
»Lepo, mladi prijatelji. Toda zakaj ste prišli že danes? Preizkušnja igralcev bo čez nekaj dni, kot je tudi objavljeno v razglasni omarici. Tam bo režiser Branko, ki ga nekateri gotovo poznate, preizkusil vse, ki se bodo prijavili in izbral najboljše. Priti boste morali torej še enkrat.«
»Ali bo to ... izpit...«, je vprašalo rdečelično dekletce, ki je tudi prej tako pogumno začelo razgovor.
»Da, neke vrste izpit. Kdor bo najboljši, bo igral na predstavi.« Moji mladi obiskovalci se molče spogledajo. Nekako zaskrbljeno, a tudi presenečeno, češ: še izpiti! Mogoče so si v svoji otroški navdušenosti mislili, da je treba samo priti, se prijaviti in da takoj nato dobiš najmanj vlogo Iva ali Mileve.
»Veste,« povzame spet besedo dekle, »mi, kar nas je tu, smo že igrali. Pionirji smo imeli ob koncu šolskega leta svojo igrico.«
»Bravo, bravo! Ampak na preizkušnjo bo treba vseeno priti. Veste, v pravem gledališču gre zares. Prihajati je treba na vaje vsak dan. Ne dan ali dva, ampak celih šest tednov. Po dve do tri ure na dan. In šole ne boste smeli prav nič zanemariti zaradi gledališča. Za kogar
se izkaže, da je dobil med vajami slab red in to zato, ker se zaradi dela v gledališču ni zadosti učil, mora vse pustiti in se zopet posvetiti samo šoli. Taka je ta reč. Na gledališki oder se ne pride z lahkoto. In preden pride trenutek, ko se odgrne zastor in preden pred očmi očeta, matere, bratov, sošolcev in znancev spregovoriš na odru poklicnega gledališča, stečejo, da tako rečem, potoki znoja. To vam moram povedati, da boste premislili. Ampak naj vas nekaj vprašam: zakaj si želite igrati v gledališču? Kaj vas žene?« Molk. Zadrega.
Nerodno sem postavil vprašanje, si mislim. Kako naj ti otroci nanj pametno odgovorijo?
»No, da bo odgovor lažji: ali si želite, da bi se s tem, da boste igrali v gledališču, postavili pred sošolci?«
Zdaj se oglasi visok svetlolas fant.
»Ne, kje pa!... Pravzaprav, no, majčkeno človek pomisli tudi na to. Ampak nekaj drugega je: ko sem lani gledal igro o Robinzonu, me je tako zagrabilo, da bi najrajši sam stopil na oder. Večkrat sem si ogledal to	lepo igro. In bilo mi je nekako	tako kot da bi jaz bil
Petek, kot da	bi jaz z	lokom in puščicami hodil	po odru...	ne po odru,
saj človek ne	misli na	to, da se godi vse skupaj	na odru...	no, ne vem,
kako naj povem. Ko	sem prišel domov, se mi je zdelo	kot da sem
pravkar prispel iz Londona, kjer se tista igra dogaja in da sem vse tisto sam doživel. No, zdaj bi pa rad res enkrat sam doživel.«
Fant je to povedal z veliko muko. Trudil se je, da bi razumljivo izrazil svoje misli. Pri tem je obračal v rokah sveženj knjig. Na eni sem prebral: VADNICA ZA PRVI RAZRED GIMNAZIJE.
Torej prvošolček, pa sposoben takih misli!
»Kaj pa vi drugi?«
Vsi so mi odgovorili podobno kot Mirko — tako mu je bilo namreč
ime.
»Pa sploh poznate ,Bratovščino Sinjega galeba’?«
»Kaj ne bi poznali te čudovite povesti?! Seveda jo!«
»No, če jo poznate, pa mi povej ti, Mirko, kako si predstavljaš na odru ladjo, morje, burjo, boj s tihotapci in kar je še drugih takih reči!«
Zapet molk. Zopet zadrega.
»Saj res! Na to pa še pomislil nisem. Kako bo to?«
»Vidite, mladi prijatelji, v povesti Toneta Seliškarja je veliko reči, ki jih na odru ni mogoče ponazoriti, pa če je še tako velik in še tako dobro opremljen. Tako recimo ni mogoče na odru ponazoriti tega, kako sc SINJI GALEB prebija skozi vihar, kako ga valovi treščijo ob skalnato obalo na samotnem otoku in še nekaterih drugih reči. Ce se spomnite drugih mladinskih iger na odru celjskega gledališča, vidite, da je dejanje v teh igrah teklo recimo v sobi, v gozdu, na dvorišču, v parku pod mostom in tako naprej. Vse to so kraji, ki jih je na odru mogoče s kulisami ponazoriti. Kulise naredimo iz papirja ali platna, poslikamo, osvetlimo in vse je videti kot zares. Pri »Bratovščini Sinjega galeba« boste prvič na našem odru videli ladjo, ki plove po morju. Slišali boste motor, ki jo žene, za ladjo pa boste verjeli, da se zares premika. Kako to naredimo? Ropot motorja posnamemo na gramofonsko ploščo. To ploščo priključimo na zvočnik. Tako dobimo vtis, da v ladijskem trupu res grmi motov in žene ladjo naprej. Ladja je v resnici pri miru. Premikajo se le oblaki, ki jih s posebno aparaturo projiciramo na velikansko
platneno zagrinjalo, ki prekriva ves zadnji del odra. To pregrinjalo je napeto na velike kovinske okvire. Pravimo mu horizont, ker ponazoruje obzorje. Če ga namreč osvetlimo Z enakomernimi plavimi lučmi, imamo vtis, kot da se boči nad nami in za nami sinje nebo kot ga vidimo v resnični naravi nad sabo in na obzorju, do koder sega naše oko. Na to platno torej projiciramo oblake, ki se premikajo. Projektor je podoben tistemu, ki ga imajo v kinematografu.
Seveda je še vedno marsikaj, česar ni mogoče na odru ponazoriti. Ir, takih reči je v Seliškarjevi povesti cel kup. Kot veste, je treba povest zc. uprizarjanje v gledališču prenarediti. Temu pravimo dramatizi-r a t i. Prenareditev povesti v gledališko igro je dramatizacija.
Lojze Filipič, avtor dramatizacije »Bratovščine Sinjega galeba«
In pri tem prenarejanju povesti v gledališko igro, pri dramatizaciji smo se morali izogniti vsemu tistemu, česar na gledališkem odru ni mogoče pokazati. Zato se nikar ne čudite, če bo na odru marsikatera reč drugačne, kot je v knjigi. Tako recimo konec. Tako je, otroci: veliko dela in veliko priprav je treba, preden lahko v gledališču, začnemo z vajami. Ir, še veliko več dela nas čaka, preden pride delo na oder.«
Moji mladi gostje me poslušajo z odprtimi usti. Ker je ravno priložnost in ker ni na odru nobene vaje, lahko ugodim njihovi prošnji ir, jim razkažem vse odrske naprave. Tu spoznajo gledališkega električarja, odrskega mojstra in odrske delavce.
Ko električarju obljubijo, da se ne bodo ničesar dotaknili, jih popelje v svojo kabino. Tu šele fantje obneme od občudovanja! Stikalo pri stikalu, poteg pri -potegu, brnenje transformatorjev, signalne luči — prava obljubljena dežela!
Pogovor nanese na film o Bratovščini Sinjega galeba, ki ga pravkar snemajo v Zagrebu.. Ko fantom povem, da imam snemalno knjigo, mi ne dado' miru, dokler se vsi skupaj ne vrnemo v mojo delovno sobo, kjer knjigo prelistamo. Doslej nihče izmed njih ni videl filmske snemalne knjige. Za primer jim prevedem nekaj strani. Izberemo odlomek, ki govori o Sinjem galebu v nevihti na. razburkanem morju.
Razbesnelo morje	3	metre	filma
Valovi premetavajo čoln. Od časa do časa ga osvetlijo bliski	3,5	metra	filma
Ivo za krmilom. Na vse strani pljuska voda. IVO: SPUSTI JADRO! PREVRNILO NAS BO!	1,5	metra	filma
Pero in Franjo pofjejo vodo iz čolna. Vsi so premočeni	3	metre	filma
Juretova glava za trenutek izgine pod vodo. Jure hlasta za zrakom	1,5	metra	filma
Ivo se bori s krmilom. Veter mu odnese kapo	1	meter	filma
Val zagrne Pera, Jureta in Franja. Ko se voda razlije, zakriči TOMO: JOJ, IVO, POTAPLJAMO SE!	2	metra	filma
Vsako sličico, ki je popisana v nekaj besedah, posnamejo na toliko metrov filmskega traku, kolikor je zapisano na desni ob besedilu. Fantom ni šlo v glavo, kako to snemajo. Niso in niso hoteli verjeti, da morajo igralci pri filmu te prizore igrati vsi mokri in jih ponavljati petkrat, desetkrat, tudi petdesetkrat, pač tako dolgo, da je režiser zadovoljen.
»Potem pa ni posebno prijetno biti filmski igralec,« pripomni bledikast fant.
»Kaj se bojiš vode, Janko?! Ne bodi no taka mevža! Jaz bi stokrat na dan nag skočil v ogenj, samo da bi igral v filmu,« ga zavrne Mirko.
Mrak je zagrnil sobo, mi pa tega še opazili nismo, tako smo bili zaverovani v pogovor.
Toda moje mlade obiskovalce je čakalo učenje za prihodnji dan, mene pa delo, zato smo se morali posloviti.
»Na svidenje na preizkušnji za »Bratovščino Sinjega galeba!«
»Na svidenje!«	Lojze F.
TONETA SELIŠKARJA ZGODBO O BRATOVŠČINI SINJEGA GALEBA PRIPOVEDUJE OB ILUSTRACIJAH SLIKARJA ALBERTA SIRKA LOJZE FILIPIČ
Tale samotna bajta je Ivov dom. Ivo pa je glavna oseba v zgodbi. Sirota je. Mati mu je umrla, ko je bil še čisto majhen. Očeta so vaščani pognali iz vasi, ker je po nesreči zapravil njihove prihranke.
Od mladih nog se je moral Ivo prebijati skozi življenje sam samcat, brez pomoči.

Lovil je ribe, plezal po pečevju in odraščal kot divja trta. Postal je neustrašen fant, sošolcem dober tovariš, vendar ga mnogi niso marali, ker so se še spominjali krivice, ki jim jo je prizadejal njegov oče.
Neke noči se je Ivov oče vrnil. Bil je hudo bolan in je še isto noč umrl. Ivu je zapustil jadrnico »Sinjega galeba«.

Ivo ni hotel imeti ladje samo zase, marveč je sklenil, da bo ladja last vseh njegovih vrstnikov. Združili so se v bratovščino »Sinjega galeba«. S skupnimi močmi so ladjo popravili, nato pa so se nameravali lotiti ribištva. Toda ...
... vaščani še niso pozabili, da jim je Ivov oče ostal dolžan veliko denarja. Vzeli so torej fantom ladjo, da bi jo' prodali in si z izkupičkom povrnili dolg. Ivo, ki je hotel uresničiti očetovo misel, da bi ustanovil ribiško zadrugo, je bil ves obupan, vsi člani bratovščine pa prav tako.
Kar so storili vaščani, se je Ivu zdela huda krivica. Razmišljal je pred hišo, razmišljal, se posvetoval s tovariši in se ■odločil za drzno in tvegano dejanje...
Toda .
K
... že na prvi plovbi jih je zajelo silovito neurje in vrglo ladjo na samoten skalnat otok, kjer so fantje odkrili skrivno skladišče tihotapskega blaga.
Naslednji dan so pripluli na otok tihotapci, fante ujeli in jih hoteli pobiti, da bi ne mogli izdati njihovega skrivališča. Toda...
... podjetni fantje se niso dali ugnati v kozji rog. Premagali so tihotapca Anteja in odpluli s tihotapsko ladjo, tihotapce pa so pustili na samotnem otoku.
Tihotapec Ante je bil dober človek. Da bi popravil, kar je zagrešil v svojem zločinskem življenju, je hotel fantom pomagati. »Meteor« je bil njegova last. Podaril ga je fantom, oni pa so Anteja sprejeli v bratovščino. Na jamboru »Meteorja« je zaplapolala zastavica z napisom »Sinji Galeb«.
Ladjo so popravili, preslikali in preuredili. »Meteor« se je prelevil v »Sinjega galeba«. Ante je fante učil ribištva in pomorstva ...
Toda ostali tihotapci so jih zasledovali in nekega dne v boju Anteja ubili.
Fantje pa so maščevali njegovo smrt. Tihotapce so premagali in jih predali v roke pravici.
Ante je našel zadnji počitek v morskih valovih, Bratovščina Sinjega galeba pa se je z novo ladjo vrnila na domači otok — lepšim dnem naproti...
Klišeji: Mladinska knjiga, Ljubljana
STATISTIČNI PREGLED
Predstava
Prlstl .y:
Od raja pa do danes
Golia:
Sneguljčica
Potrč:
Krefli
Krasna:
Draga Ruth
Žmavc:
Izven družbe
Forster:
Robinzon ne sme umreti
Moliere:
Namišljeni bolnik
Kreft:
Celjski grofje
Somin:
Atentat
Ratajev:
Kvadratura kroga
	Od raja pa do danes	Sneguljčica	Krefli
Režiser	B. Baranovič	B. Gombač	B. Baranovič
Dramaturg	L Filipič	L. Filipič	L. Filipič
Inscenator	Ing. E. Franz	M. Pliberšek	Ing. Hohnjec
Kostumograf	M. Jarčeva	B. Vrečko	M. Jarčeva
Lektor	. L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič
Ostali umet. sodel.	—	—	—
	B. Adamič Korunova		
Glasba		prof. Žuljeva Remelj	—
Razčlembena vaja	24. 8. 1952	15. 9. 1952	15. 10. 1952
Aranžirka	15. 9. 1952	7. 10. 1952	1. 11. 1952
Tehnična vaja	26. 9. 1952	20. 10. 1952	15. 11. 1952
L generalka	29. 9. 1952	22. 10. 1952	17. 11. 1952
Kontrolka	23. 9. 1952	18. 10. 1952	10. 11. 1952
II. generalka	30. 9. 1952	23. 10. 1952	18. 11. 1952
Premiera	1. 10. 1952	24. 10. 1952	19 11. 1952
Predstav v Celju	6	16	6
Gostovanj	5	—	3
Skupaj	11	16	9
IGRALCI
I m e	Igralci		Kolikokrat igral	Od raja pa do danes	Sneguljčica	Krefli
	p	N	ABC v Celju na gost. skupaj	ABC	ABC	ABC
1. Albreht Janez	1		6—6		'	
2. Bertoncelj Matjaž		1	8—8		Šesti škrat 8—8	
3. Bitenc Dimitrij (gost)	1		2 — 2			
4. Božič Nada	1		41	11	52			Jula 3	1	4
5. Božič Peter	1		77	18	95	Philip 6	5 M	Povejnlk ;traže 16 — 16	Gočlov 6	3	9
6. Božič Silvan		1	16 — 16		Prvi medved 16 — 16	
DEL	A V	S E	Z O	N 1	1	9	5 2	-19 5 3
Draga Ruth	Izven družbe	Robinzon ne sme umreti	Namišljeni bolnik	Celjski grofje	Atentat		Kvadratura kroga
E. Frelih	A. Hieng	B. Gombač	Fr. Žižek	B. Baranovič	B. Baranovič		A. Hieng
L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič		L. Filipič
Ing. Hc hnjec	M. Lipužič	Ing. Hohnjec	V. Rijavec	Ing. Hohnjec	M.	Butina	S.Jovanovič
M. Jarčeva	M. Lipužič	Ing. Hohnjec	V. Rijavec	M. Jarčeva	M.	Jarčeva	S. Jovanovič
L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L. Filipič	L.	Filipič	L. Filipič
—	—	—	—	M. Klrbos		—	—
-	-	-	Kovačičeva	V. Ukmar		-	-
1. 12. 1952	'4. 1. 1953	14. I. 1953	26. 2. 1953	27. 3. 1953	19.	5. 1953	20. 5. 1953
16. 12. 1952	18. 1. 1953	8. 2. 1953	11. 3. 1953	16. 4. 1953	27.	5. 1953	3. 6. 1953
24. 12. 1952	2. 2. 1953	21. 2. 1953	16. 3. 1953	7. 5. 1953	6.	6. 1953	15. 6. 1953
26. 12. 1952	2. 2. 1953	23. 2. 1953	24. 3. 1953	8. 5. 1953	9.	6. 1953	16. 6. 1953
18. 12. 1952	25. 1. 1953	16. 2. 1953	19. 3. 1953	—		—	—
27. 12. 1952	3. 2. 1953	24. 2. 1953	24. 3. 1953	8. 5. 1953	9.	6. 1953	17. 6. 1953
28. 12. 1952	4. 2. 1953	25. 2. 1953	25. 3. 1953	9. 5. 1953	10.	6. 1953	17. 6. 1953
10	7	9	5	12		4	6
16	«5 10	9	6	12		4	6
Draga Ruth	Izven družbe	Robinzon ne | sme umreti	Namišljeni bolnik	Celjski grofje	Atentat	Kvadratura kroga
ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC
						Jemeljan 6—6
						
				Piccolomini 2—2		
Edith 10 6 16	Štefka 7	3	10		Belina 3	1	4	Barbara 12 — 12		Druga obiskovalka - Ljudmila 6—6
Albert Kummer 10 6 16	Zvonko Krajnik 7	3	10	Gospod v zlatoobrob-Ijenl ruknji 9—9	Dlafoirus 5	1	6	Pater Gregor 12 — 12		Flavij 6—6
						
		Igralci		Kolikokrat Igral			Od raja pa do danes	Sneguljčica	Krefli
		p	N	ABC v Celju na gost. skupai			ABC	ABC	ABC
7.	Brezigar Milan	l		22		22			
8.	Cesar Franjo		1	25		25		Čarobno ogledalo 16 — 16	
9.	Cvahte Silva		1	18		18		Sneguljčica 9—9	
10.	Červinka Zora		f	55	6	61		Kraljica 16 — 16	
11.	Drenovec Lojze (gost)	l		10		10			
12.	Drozg Janez		1	5		5			
13.	Golob Janez		1	16		16		Četrti škrat 16 — 16	
14.	Golob Lojze		1	16		16		Drugi škrat 16 — 16	
15.	Goršič Marija	l		43	14	62	Helen 6	5	11		Jula 3	2	5
16.	Gradišnik Mg. Fedor		1	12		12			
17.	Grobelnik Gustav		1	23	4	27			Franček 6	3	9
18.	Hrastenšek Tone		1	9		9			
19.	Hrastnik Franc		1	4		4			
20.	Jaklič Peter		1	8		8		Šesti škrat 8—8	
21.	Jordan Jože		1	9		9			
22.	Kotnik Bogo		1	18		18			
23.	Krašovec Milan		1	37	10	47		Kraljevič 16 — 16	Juzlek 6	3	9
Draga Ruth	Izven družbe	Robinzon ne sme umreti	Namišljeni bolni <	Celjski grofje	Atentat	Kvadratura J kroga
ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC
				Jošt 12 — 12	Avgust Bergman 4—4	Prvi gost 6—6
		Mrs. Drinkvvater 9	—	9				
		Maud 9	—	9				
Dora 10 6 16		Gospodična Hackitova 9—9	Belina 2—2	Ples 12 — 12		Prva obiskovalka 6—6
				Piccolomini 10 — 10		
		Charly Brovvn 5—5				
						
						
IRuth - Marta 5	3	8	Zora Krajnik 7	3	10		Toinetta 5	1	6	Ples 12 — 12	Liza Bergman 4—4	Ljudmila - druga obiskovalka 6—6
				Herman 12 — 12		
			Beralde 5	1	6	Pravdač 12 — 12		
		Bill 9—9				
♦		Charly Brovvn 4—4				
						
		Jim Drinkvvater 9—9				
		Sluga - gost 18 — 18				
Harold Simmons 10 6 16			Cleant 5	1	6			
		Igralci		Kolikokrat igral			Od raja pa do danes	Sneguljčica	Krefli
		p	N	ABC v Celju na qost. skupaj			ABC	ABC	ABC
24.	Lenasi Rado		1	16		16		Tretji škrat 16 — 16	
25.	Leskovšek Nina		1	16		16		Zajček 16 — 16	
26.	Lovšin Alenka		1	16		16.		Meglica 16 — 16	
27.	Lovšin Matjaž		1	16		16		Prvi škrat 16 — 16	
28.	Luskar Majda		1	16		16		Zajček 16 — 16	
29.	Maček Slava		1	16		16		Dvorjanka 16 — 16	
30.	Marinčič Ida		1	9		9			
31.	Mihelin Ivan		1	16		16		Drugi medved 16 — 16	
32.	Mirnik Franc		1	42	7	49		Maršal 16 — 16	
33.	Novak Vladimir	l		49	4	53			
34.	Orel Boris		1	16		16		Peti škrat 16 — 16	
35.	Petretič Gidica		1	7		7		Sneguljčica 7—7	
36.	Podgornik Radko		1	16		16		Škrat harmonikar 16 — 16	
37.	Podgoršek Vinko	l		73	13	f6		Frice 16 — 16	Vrtnik 6	3	9
38.	Prezelj Gabrijel		1	16		16		Paž 16 — 16	
39.	Puncer Marjanca		1	5	1	6			
40.	Sadar Angela		1	25		25		Mati 16 — 16	
Draga Ruth	Izven družbe	Robinzon ne sme umreti	Namišljeni bolnik	Celjski grofje	Atentat	Kvadratura kroga
ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC
						
						
						
						
						
						
		Mrs. Drinkwater 9—9				
						
Sodnik Harry Wilkins JO 6	16		Herodzž Pum -mornar 11 — 11	Bonnefol 5	1	6			
	Bogdan Tratnik 7	3	10	Krčmar pri ,,Rumeni papigi" 9—9	Fleurant 5	1	6	Sodnik 12 — 12	Radijski napovedov. 4—4	Drugi gost - radijski napovedov. 12 — 12
						
						
						
Narednik Chuck Vincent JO 6	16	Dr. Koren 7	3	10	Mornar -Herodež Pum 11 — 11	Tomaž Diafuirus 5	1	6	Orožar 12 — 12		Abram 6 — 6
						
			Louison 5	1	6			
		Mr . Chautlev 9—9				
I m e	Igralci		Kolikokrat igral	Od raja pa do danes	Sneguljčica	Krefli
	P	N	ABC v Celju na gost. skupaj	ABC	ABC	ABC
41. Sedej Avgust		1	32	4	36			Jura Krefl 6	3	9
42. Sirnik Neda	1		51	14	65	Yoyce 6	5	11		Nana 6	39
43. Snedič Alojz		1	25	—	25*		Sedmi škrat 16 — 16	
44. Sotler Bert (gost)	l		9—9			
45. Stanič Janko		1	9—9			
46. Strlič Emil		1	22	5	27'	Paul 6	5	11	Lovec 16 — 16	
47. Škof Janez	l		77	18	95	William 6	5	11	Frače 16 — 16	Ludvik 6	3	9
48. Umek Ivo •		1	16 — 16		Tretji medved 16 — 16	
49. Vernik Cvetko		1	26 — 26			
50. Veselak Ela		1	16 — 16		Dvorjanka 16 — 16	
51. Volčič Slava		1	16 — 16		Dvorjanka 16 — 16	
52. Vrabl Tone		1	21 — 21			
53. Vrečko Bogdana	l		46	18	64	Rosemarie 6	5	11		Tila 6	3	9
54. Zorko Tone		1	12 — 12			
55. Zupan Jože (gost)	l		3—3			
OBISK BED [29.703 4.701 34.404 2.|l02 1.306 3.403 [/.Sil — 7.E11 ) .864 902 2.766						
		OBISK PREDSTAV V Dedinja 6.602	—	6.602	B85	—	885			D K V I U 11 SLOVES Krog s kredo	^7$., 900 —	900	908 —	908	
Skupno je gled. predstav v Celju in na gostovanjih obiskalo			41.006			
Draga Ruth	Izven družbe	Robinzon ne sme umreti	Namišljeni bolnik	Celjski grofje	Atentat	Kvadratura kroga
ABC 9	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC	ABC
		Daniel Defoe 9	—	9	Purgon 5	1	6	Pater Gvardijan 12 — 12		
Marta Seavvright — Ruth 5	3	8	Sonja Krajnik 7	3	10	Gost pri ,,Rumeni papigi" 9—9		Ples 12 — 12		Ton ja 6 — 6
		Bob 9—9				
				Friderik 9—9		
		Ben 9—9				
						
Poročnik Wllliam Seawrlght 10 6. 16	Stane Rož 7	3	10	Tom 9—9	Argan 5	1	6	Ulrik 12 — 12		Vasja 6—6
						
		Stražar -gost 14	—	14		Padar 12 — 12		
						
						
		Goti pri ,,Rumeni papigi" 9—9		Pek 12 — 12		
Mirlam 10 6 16	Tlnica Krajnik 7	3	10		Angelika 5	1	6	Veronika 12 — 12		
				Trgovec 12 — 12		
		-		Friderik 3—3		
N 1 II PREDSTAV
3.723 1.557 5.28j) 2.409 676 3.08^3.078 — 3.078 ji.101 260 1.36l|4.703 — 4.703 | 932 —	932 jl.980 — 1.980
SKEGA gledališkega festivala v celil
-	•Matiček
Metež
Madame i Koncert Butterfly	opernih arij
901 —	901 888 —	888| 4£0 —	480	196	—	196
Srečni dnevi
Rusalka 508 —	508
?e ženi 936 —	936
TEDOR	GRADIŠNIK
ZGODOVINA CELJSKEGA GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA
(Nadaljevanje)
Izvrstno je igral zlasti v zadnjem dejanju, ko se mu omehča trdo srce 'vsled nesreče svoje hčere, katero je v brezsrčnosti preje sam pognal po svetu. Skrbno mlado ženo Ano je v vsej ljubkosti predstavljala gospica Jelica Filipičeva. Prav tako dobri so bili: Neža (gospa Kalanova), Domen (g. Sax), Jerica (gospica Vrečarjeva) in drugi. K lepemu uspehu igre je še zlasti pripomogla izbrana scenerija in izvrstno prirejeni kostumi Zdelo se nam je v resnici, da smo na Gorenjskem.« —
Že 1. novembra istega leta je bila nova premiera celovečerne gledališke igre: »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Spisal E. Raupach, poslovenil Fr. Malavašič. (Slov. Talija, zv. 3., Ljubljana 1867.) •S to žaloigro je prišlo na celjski oder delo, ki se je vzdržalo na repertoarju skoraj do druge svetovne vojne. Kritik »Domovine« je o tej predstavi objavil tole poročilo:
»Igrala se je ta ganljiva žaloigra na Vseh svetnikov dan v modernem ljubljanskem gledališču ter tudi na našem diletantskem odru v ‘Narodnem domu, toda smelo trdimo, da ni mogla igra niti v Ljubljani boljše uspeti, posebno kar se tiče poedinih celjskih diletantov. Večinoma so nastopile ta večer že priznane spretne osebe, katere smo imeli že ^večkrat priliko pohvalno omeniti. Duša celi igri je bil zopet g. Perdan, v čegar rokah je bila vloga mlinarja Gmota. Z umetniško vnemo je izvajal svojo vlogo tako glede govora kakor glede kretanja. Marico, mlinarjevo hčerko, je v pravem pomenu besede predočevala gospica Meta Baševa, katera nas je istotako tudi tokrat, kakor vselej poprej, uverila o svoji nenavadni sposobnosti za najtežavnejše vloge. Igralka po poklicu ni mogla n. pr. v Ljubljani njene vloge spretneje in z večjimi čustvi rešiti! Ednako veliko in težavno vlogo je imel g. Salmič kot mlinarjev hlapec Konrad. Ko bi bil g. Salmič v tej vlogi prvikrat stopil pred nas, ali če bi nastopil sploh pred nepoznanim občinstvom, zaslužile bi njegove vrline, kakršne je kazal v svoji dovršeni vlogi, priznanje med prvimi. Ali ker pozna v Celju staro in mlado tega gospoda kot neumornega dovtipneža, kateri zabava in kratkočasi, kjerkoli se prikaže, nadalje, ker ga je bilo doslej občinstvo vajeno videti le v šaljivih ali naivnih vlogah, v katerih že sam njegov nastop — pogled vzbuja veselost, zaradi tega se ni vedelo ta večer primerno ceniti njegove resne vloge. Prava resnost je zavladala šele v zadnjem dejanju. Županjo je dobro pogodila od začetka do kraja gospa Bocova, katero upamo pridržati našemu gledališču kot spretno novo moč. Gospa Kalanova se je svoji vlogi vdove Korenke znala kakor vselej vživeti z vsemi čutili. Precej obširno vlogo grobokopa Luke je imel g. Šket, ki je igral sicer prav vrlo, le kr etan j e je bilo preveč gibčno in govorjenje preveč mladeniško za starca. Manjše vloge so imeli gg. Miha Korošec (duhovnik), katerega nedosežno mimiko je vse občudovalo, nadalje g. Sax (kmet Matija) ter gospica Jelica Filipičeva (Pivkova žena)...«
Mesec dni po premieri žaloigre »Mlinar in njegova hči« (dne 3. XII.) je bilo na repertoarju že novo delo, in sicer: »Tat v mlinu ali
Slovenec in Nemec«, češki spisal J. Stepanek, poslov. Kleeman-dr. Blei-weis. Obisk je bil tako dober, da so morali igro dne 17. decembra ponoviti. Režija je bila v rokah Frana Perdana, ki je igral tudi glavno vlogo, v ostalih vlogah pa so nastopili: Rafko Salmič (Jurek), dr. Ravnihar (študent), Sax (Tomaž), dr. Karlovšek (korporal), Meta Baševa (Katrica), Mira Karlovškova (Ančka), Anka Vrečarjeva (Doroteja). Društveni tajnik Hinko Sax je zapisal v sejni zapisnik, »da so bili igralci in igralke obilokrat na oder pozvani.«
»Domovina je v štev. 49 z dne 8. XII. 1899 objavila o predstavi tole poročilo:
»Tako natlačene velike naše dvorane še menda nismo imeli od otvoritvene slavnosti. Kaj je privabilo toliko občinstva? Skoraj gotovo naslov »burka«, kajti nasmejali so se to pot za par desetic dovolj tudi taki, ki sicer nimajo dosti smisla za gledališčno umetnost. Igra pa je morala tudi še posebno prijati našemu »narodnemu« ženstvu, saj se je igralo tako, kakor se navadno v naših narodnih obiteljih vodi konverzacija: za edno slovensko besedo sledijo najmanj tri nemške. Da je igra vkljub temu vsestransko jako dobro uspela, zahvaliti imamo le nad vse spretne igralce in igralke, ki so se pod vodstvom našega gledališčnega »intendanta in režiserja« — mojstrsko izvežbali v svojih vlogah. Glavna vloga, bi rekli, je bila zopet v rokah g. Perdana, kateri je bil nedosežen original Žida Arona Maušla. Čudimo se, od kod si je pridobil predstavljalec toliko in tako istinitih nazornosti o govorici, kretanju, noši in o vseh podrobnih navadah in razvadah, kakršne si je mogoče utisnil le po večletnem bivanju med poljskimi Židi. G. Perdan je bil z edno besedo nedosežen med diletanti in tudi neprekosljiv med igralci po poklicu. Istotako obširne in težavne vloge pa so imeli mlinarjev hlapec Nemec Jurček (g. Rafko Salmič), mlinar (Tomaž B.), mlinarjeva hči Katrica (gospica Meta Baševa), Javornikov študent (g. dr. Vlad. Ravnihar), graščinski oskrbnik (g. Miha Korošec), mlinarjeva hišna Nemka Ančka (gospa Karlovškova), oskrbnikova dekla Doroteja (gospodična Vrečarjeva) in »strogi gospod korporal« (gospod dr. Karlovšek). Posebno gosp. Salmič je bil to pot v »svojem elementu«. Redek je igralec, ki bi umel tako spretno združevati naivnost in lisičjo prekanjenost, kakor se je to med celo igro posrečilo g. Salmiču. Pri tem mu je bilo kretanje tako komično, gorjansko nemško narečje tako pristno, da si boljše pogodenega misliti ni mogoče.	(Se nadaljuje)
DOMAČE GLEDALIŠKE VESTI
PRIHODNJA PREMIERA bo konec novembra. Prvič bo v Sloveniji uprizorjena sodobna drama srbskega pisatelja Josipa Kulundžiča »SLEPCI«, ki je v pretekli sezoni v Srbiji in Hrvatski doživela izreden uspeh. Režira Balbina Battelino-Baranovičeva.
V OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU je v gledališkem foyeru odprta umetniška razstava del akademskega slikarja Mihe Maleša. Odprta je eno uro pred vsako gledališko predstavo in med odmori.
Vstop z gledališkimi vstopnicami. Posebej opozarjamo, da so razstavljena umetniška dela na prodaj.
V PRVI LETOŠNJI ŠTEVILKI GLEDALIŠKEGA LISTA je med umetniškimi sodelavci pri predstavi CVETJA V JESENI pomotoma izpadlo ime Josipine Korunove, ki izvaja klavirsko glasbo.
I PROJEKTIVNI ATELJE	
| OLO	CELJE- OKOLICA
j	Projektira: visoke gradnje, industrijske gradnje, nizke gradnje, urbanizem in notranjo opremo
	
	Prvi pogoj za dobro pivo — slovenski, štajerski hmelj iz Savinjske doline!
	Edini izvoznik:
•	HMEZAD
	Z a d r u ž n o trgovsko podjetje za izvoz hmelja
	Izvaža hmelj na vsa svetovna tržišča in zalaga domače pivovarne. Ima lastna skladišča s preko 16.000 m1 površine z modernimi napravami za prepariranje in pakiranje
	ŽALEC • SLOVENIJA . JUGOSLAVIJA Brz. naslov: Hmezad Žalec - Tel.: Žalec 18 in 22
Gledališki list Mestnega gledališča v Celju. Izhaja za vsako premiero. Leto VIII, številka 2, sezona 1953/54. Lastnik in izdajatelj Mestno gledališče v Celju. Predstavnik Fedor Gradišnik. Urednik Lojze Filipič. Zunanja oprema arh. Sveta Jovanovič. Tiska Celjska tiskarna. Vsi v Celju. Naklada 1200 izvodov. Cena izvodu dvajset dinarjev.
Če želite lepo urediti prostore, v katerih živite in delate, se oibmite na nas! Nudimo Vam družinske spalnice iz vseh vrst furnirja, mehke spalnice, kuhinjske opreme, delovne kabinete, kavče, otomane, trodelne žimnice in vložke za postelje. Razen tega Vam nudimo mehek in trd rezan les, plemenite in slepe furnirje vseh vrst, kakor tudi raznovrstno embalažo.
Telefon: 22-76 23-77
Prodajalna: Zidanškova ul. 15 tel. 26-34
SAVINJA
LESNA INDUSTRIJA - CELJE
BETON CELJE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANSKA C. 16 - TELEFON: 20-30 in 20-31
Podjetje zaposluje nad 1000 delavcev, razpolaga s potrebnimi prevoznimi sredstvi in stroji ter opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj — HITRO IN SOLIDNO — Podjetje ima svoje laboratorije za preizkušnjo materiala; sestavlja predračune za vse vrste gradbenih del.
Instalacije mrzle in tople vode ter vseh vrst centralnih kurjav, razne kovinske izdelke in popravila opravlja
KOVINSKO PODJETJE CELJE