$TEV. 5 LETO Vlil
maj
19 7 2
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
OJ Lt&aa SO-Letnica
—	Osemdeset let sinu kmečkega proletarca iz Kumrovca s številno družino;
—	pastirja in šolarja;
—	gostilnišikega hlapca in ključav-čarslkega vajenca v Sisku;
—	k 1 j učavn ičarslkega pomočnika v Zagrebu in člana Socialno demokratske stranke Hrvaške in Slavonije, ko mu je bilo osemnajst let;
—	ključavničarja, sindikalista in telovadca pri Sokolu v Kamniku (1911 leta);
—	fremdarja (gostujočega delavca) na Češkem, v Porurju in na Dunaju;
—	avstroogrslkega vojaka, protivojnega propagandista, voljnega ujetnika, udeleženca oktobrske revolucije in člana Rdeče internacionalne garde;
—	povratnika — komunista v Jugoslavijo, sindikalnega in delavskega aktivista v Bjelovaru, Kraljeviči, Smederevski Palanki, Zagrebu in Beogradu;
—	tajnika mestnega komiteja KPJ v Zagrebu in tajnika Zveze kovinarjev, borca proti frakcionaštvu v KPJ, zapornika, stavkanja (1928);
—	ilegalca, režimskega obsojenca,
robijaša v Lepoglavi in Mariboru;
—	člana politbiroja CK KPJ na Dunaju (1934), organizacijskega in kasneje generalnega sekretarja CK KPJ (1937);
—	oblikovalca močne in napredne KPJ, edine organizirane in usposobljene sile ob začetku H. svetovne vojne;
—	voditelja narodnoosvobodilne vojne, maršala in oblikovalca nove Jugoslavije;
—	borca proti Stalinovem poskusu politične podreditve nove države;
—	idejnega nosilca delavskega samoupravi j anij a — prvega konkretnega primera v svetovni zgodovini;
—	doslednega borca za human socializem, proti šovinizmu in hego-monizmu, za močno in trdno Jugoslavijo;
—	soustvarjalca povezave držav »tretjega sveta«, močnega glasnika miru in enakomemajšega svetovnega napredka;
—	priznanega državnika in posredovalca v mednarodnih krizah.
Osemdeset let velikega človeka!
T. L.

Temeljna organizacija združenega dela in status delavca
Pojem — združeno delo — ne Pomeni samo sestavljeno delo posameznikov ali posameznih skupin delavcev. Ima globlji sociološki Pomen, ki predpostavlja osvobojeno delo na ta način, da združuje delo z odločanjem o pogojih dela in delitvijo rezultatov dela.
Meščansko statusno pravo de javca izključuje iz odločanja o delitvi ustvarjenega dohodka, dela-yec ima pravico samo do dogovorjene mezde. Naše statusno pravo Pa najprej opredeljuje status delavcev v temeljni organizaciji zdru-
ženega dola (TOZD). Meščansko in naše statusno pravo, ki določa status gospodarskih organizacij, se pokrivata samo v pogledu delovanja navzven ,na trgu. S tem, da se delavci vključujejo v odločanje, je posledica drugačno delovno pravo in statusno pravo. Ustavna dopolnila samo določajo merila za oblikovanje TOZD (temeljne organi-zacije združenega dela), ne določajo različnih tip>ov TOZD. Zvezna zakonodaja bo najbrž uredila samo to, kakšne naj bodo delovne organizacije navzven, kot subjekt
TOZD so po ustavnih dopolnilih nosilke originalnih pravic in dolžnosti. V ustavnih dopolnilih je vprašanje pravic in dolžnosti zelo strnjeno. TOZD so nosilke vseh ustavnih pravic in dolžnosti, ki so neodtujljive, odtujljive so samo v smislu dogovorov.
Merila za oblikovanje TOZD:
1.	da je zaključena delovna celota
2.	da se rezultati dela dajo ugotavljati na trgu ali v delovni organizaciji.
Po prvem kriteriju je pomemben kriterij lokacije, prostorska ločenost ali enovitost, ali je en del delavne organizacije v drugem kraju, ali je celotna organizacija skupaj na enem prostoru. Po drugem kriteriju mora biti TOZD sposobna prevzemati odgovornost za odločanje. Iz tega sledi, da oblikovanje TOZD ne sme nasprotovati ekonomski, tehnološki organizaciji podjetja, ne sme napraviti delovne organizacije manj učinkovite.
Iz določil ustavnih dopolnil izhaja, da ne more biti delavca, ki m včlanjen v eno izmed TOZD. Ni mogoča rešitev, da bi ne bilo TOZD ali da bi en del delovne organizacije bil TOZD, drugi del pa ne. Pravice iz delovnega razmenja de-hivci uveljavljajo v eni izmed T0-
Ustavna dopolnila predpostav-iiajo tudi stopnjevanje oblik združevanja na primer:
' dda) '0rganizaciia združenega
2.	TOZD (temeljna organizacija združenega dela)
3.	podjetje, zavod
4.	zadruge in posebne OZD
5.	višje oblike — banke — združena podjetja, ki so lahko zelo velika, nekatera že tudi so (Iskra knergoinvest itd.).
P^možanjške pravne sestavine
Pravna osebnost
Pravna sposobnost je to, da je tOZD sposobna nositi odgovornost na trgu, proti tretji osebi, kupcu ah dobavitelju.
Novo ustanovljena TOZD še ni pravna oseba, lahko pa dobi tak status v skladu z obstoječo zako-
Tri'7r\°' pa inuino’ da vsaka iuz,u postane pravna oseba, ker
Nadaljevanje na 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
se te pravice dajo določiti s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v skupno gospodarsko organizacijo. Če je TOZD nosilec pravic im odločitev, je lahko posledica tega status pravne osebe. To valja za prostorsko ločene TOZD, če pa je v sklopu podjetja na istem prostoru, pa je lahko TOZD brez statusa pravne osebe. Odgovarja tista TOZD, v katere breme gre odgovornost. Odgovornost je tudi subsidiarna, odgovornost vseh sestavnih delov podjetja.
Imamo lahko tudi množtvo različnih pravnih osebnosti, če je v nekem podjetju več TOZD, ki imajo dogovorjene različne pravice. Dobra lastnost tega je, da pravno osebnost približamo samoupravljanju, negativna pa taka pravna osebnost veli ja lahko samo znotraj podjetja, navzven pa bi morala
vlejati splošna pravna sposobnost.
Zelo pomembna je tudi zaščita interesov; koga zaščititi v pogledu skupnih vlaganj, da ne bo nastalo to, da neka TOZD ne bo hotela v celoto nič dati, ali da bodo vse dale in nič imele od tega.
Subsidiarna odgovornost je tudi pri ustanoviteljih banke ali poslovnega združenja (to velja za u-stanovitelije, ki sodelujejo v odločanju). Ta odgovornost ne gre več samo do vloženega dela; ustanovitelji sedaj pri nas odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Tudi nasploh vellja za udeležence v blagovnem prometu, da gre odgovornost upnikov tudi do izvržbe.
Zdi se mi potrebno, da ponovno povdarim, za kaj ,gre pri izgradnji novih samoupravnih odnosov na temelju ustavnih dopolnil; da gre za dosledno uresničitev načel, ki uvajajo nove odnose in ki med drugim pomenijo prenos odločanja o preseženem delu kja in na tiste-
ga, kjer se presežna vrednost ustvarja; da neposredni proizvajalec resnično odloča o svoji akumulaciji in o vseh postavkah porabe dohodka, da mora biti tu TOZD z dohodkom, ne pa na novo preimenovan del delovne orgnizacije ali delovne organizacije, da se pač zadosti dogovorjenim načelom. Tu gre še za odločanje o minulem delu kot vzpodbudi za vlaganje v in za boljše gospodanjenje. Ne more se več izključevati glas delavca in še naprej odločati v njegovem imenu za svojo korist.
Poleg tega se je treba zavedati, da bo prav ureditev novih samoupravnih odnosov osnova za dose-so gospodarske stabilnosti in da taki odnosi marsikomu podirajo in bodo tudi podrli že ustaljene koncepte dela, navade pa tudi privilegije.
Tone Dolenc
Poročilo o delu organizacije ZK Tosama
_ OZK Tosama je na svojih sejah 25. aprila in 4. maja kritično obravnavala delitev sredstev za individualno gradnjo, način delitve internega glasila ter se pogovorila o vlogi članov ZK pri uresničevanji »delavskih« amandmajev ter o dograjevanju novega sistema nagrajevanja in uspešnega poslovanja.
Zaradi raznih pripomb na račun delitev kreditov je bila imenovana komisiija ZK, ki naj ugotovi zakonitosti delitve. Ta je že zasedala in po pregledu zapisnika OMO-ja, pravilnika o delitvi in pogovoru s predsednikom OMO-ja sprejola naslednje sklepe:
—	da mora biti vsem prosilcem omogočen vpogled pravilnika;
—	da se mora OMO pri dodeljevanju sredstev dosledno držati določil pravilnika; če pa le-ta ne odgovarjajo, jih je potrebno predhodno — pred delitvijo sredstev — po rednem samoupravnem postopku ustrezno spremeniti, šele potem se lahko deli po drugačnih kriterijih, kot jih določa pravilnik;
—	OMO-lju se zato predlaga, da anulira svoj sklep o delitvi z dne 18. 4. 1972 in da upošteva določala pravilnika.
Upoštevanje sklepov (komisije
(Laznik, Petkovič, Dolenc) bo ob času izdaje časopisa že znano.
To, da se interni časopis TOSAMA deli po Sklepu direktorja r»ri vratarju zaradi povečanja delovne discipline v tovarni, je vzbudilo različne komentarje in je terjalo tudi ustrezno opredelitev članov OZK. Daljše razpravljanje, ki
je bilo povsem neprimerno označeno celo kot prestižno dvoboje-vanje, se ije sicer sklenilo s podporo direktorju, ki da odgovarja za red in disciplino, s tam pa je prav njemu naložilo tudi veliko moralno obveznost, ida nadaljuje z urejanjem delovne discipline v tovarni. Kajti zalo malo bi bilo narobe v tovarni, če bi bilo treba le še preprečiti branje tovarniškega internega glasila v tovarni. Ni pa razprava dala odgovora na izhodiščno vprašanje, k je je osnovno mesto formiranja delovnega Slovaka in na to, da mu je treba ponuditi informacijo na najbolj neposreden način, ne pa, da si jo jemlje sam, če se mu ljubi. Tak, najbolj neposreden način je ob delitvi osebnih dohodkov, saj se za njihov prejem vsakdo pozanima in točno se ve, kdo je TOSAMO prejel, kdo ne. Zdaj pa se dogaja, da TOSAME celo zmanljlkuje, saj jo nekateri jemljejo, kot jo pač zagrabijo na kupu. Skratka: je manjši red pri delitvi, obenem pa je vrednost informativnega lista še razvrednotena, s tem pa tudi pomen informiranja nasploh. Le praktični koraki vodstva k resnično izpopolnjenem sistemu obveščarija bodo povrnili vrednost in vlogo informiranja (ozvočenje, več informativnega materiala v Tosami, vslkladitev stroškov s pomenom informiranja, boljša izraba oglasnih deska, dnevni informativni listi ipd.).
O vlogi članov OZK Tosama pri uresničevanju »delavskih« amandmajev predlagamo nasledn je sklepe:
— politično vsebino »delavskih« ustavnih amandmajev — zvez-
ne in republiške ustave je obvezno dosledno upoštevati pri izdelavi in reviziji splošnih aktov;
—	razmisliti je treba o tem, da se bo nekdo po službeni dolžnosti ukvarjal z razvojem samoupravljanja v naši delovni organizaciji;
—	potrebno je dobro informirati vse delovne ljudi o vsebini in smislu ustavnih amandmajev. Doseči je treba tudi, da se bo zbore delovnih ljudi sklicevalo pogosteje v stalnih in krajših časovnih razmakih in s tem doseči boljše informiranje, kot ga imamo doslej;
—	ustavni amandmaji govore tudi o enotnem trgu, v čigar okviru omenjajo tudi svobodno hišno tekmovanje. Vise strokovne službe so se dolžne organizirati talko, da bodo pogojem poslovanja v tržnih razmerah kos;
—	revizijo internih aktov Tosame v skladu z ustavnimi amandmaji je potrebno izdelati analitično, racionalno in strpno;
—	oportunizem do sprejetih sklepov samoupravnih organov in določil samoupravnih aktov je treba obravnavati kot kršitev delovne dolžnosti in kot partijski prekršek. Na sploh je potrebno poskrbeti za popolnejšo
zakonitost pri vsakdanjem delu. Glede Vloge članov OZK pri
uvajanju novega sistema nagrajevanja je bilo sklenjeno:
—	uvajanje novega sistema nagrajevanja se bo začelo v začetku maja s seminarji za osebe na odgovornih delovnih mestih. Delovna obveznost vseh teh oseb je, da se seminarjev udele-
žijo, za komuniste pa je prisotnost na seminarjih smatrati kot člansko dolžnost;
— poskrbeti je treba, da bodo vsi zaposleni o vsebini seminarjev ustrezno obveščeni (preko tovarniškega časopisa).
Izvršni odbor sindikata je na 14. seji, 28. 3. 1972 obravnaval naslednja vprašanja:
—	poročilo o gospodarskem položaju podjetja glede na najno-vejše pogoje gospodarjenja;
—	organizacija in sklic letne konference osnovne organizacije sindikata »TOSAMA«;.
—	regresi za dopust — kdaj in koliko bo izplačanega; _
—	preventivno okrevanje izčrpanih delavcev;
—	nočno delo žena;
—	delovni pogoji — klimatske naprave v oddelku filtrov in žaluzije na oknih oddelka konfekoi-je;
—	posojilo Kilemanc Dragici;
—	prošnja Rožič Ane.
Prvo vprašanje, vprašanje gospodarskega položaja podjetja je bilo bolj informativnega značaja, da se člani izvršenega odbora informiralo in seveda preko njih tudi ostali člani kolektiva — sindikata. Informacijo je podal vodja tehničnega sektorja tov. Janez Babnik.
V drugi točki smo se dogovorili, da bomo organizirali letno konferenco našega sindikata in sicer s sklicem po delegatskem sistemu — na vsakih deset članov en delegat. Namen letne konference je bil (ito bomo videli še poznelje), pregledati delo in usmerjenost izvršnega odbora ter kot osnovna tema »kako se bolje delovno in samoupravno organizirati«, da bomo tudi v danih pogojih gospodarjenja lahko uspešni.
Tretja točka je sedaj že za nami. Mislim pa, da m odveč, če povem kaj je v zrvezi z regresom nredlagal izvršni odbor. Sklep je bil; izplača naj se vsem enako po 500,- din do 1. maja 1972.
Tudi lansko leto je izvršni odbor samoupravnim organom predlagal, da namenijo sredstva za Preventivno okrevanje, vendar lansko leto nismo nobenega delavca Poslali, čeprav je veliko takih, ki bi bili potrebni okrevanja. Tu se samoupravni organi in tudi od-vorne službe niso dobro izkazali, pa se letos ne bi ponovilo isto, je izvršni odbor pravočasno opozoril na to. Žal pa smo ugotovili, da ob delitvi sredstev po zaključnem računu, samoupravni organi — to j
Naštete številne in obsežne naloge terjajo očitno daleč večjo angažiranost komunistov, kot smo jim priča doslej.
Toni Laznik, dipl. oec., sekretar OZK Tosama
OMO in DS — niso namenili sredstev za preventivno okrevanje. Izvršni odbor vztraja, da je treba na vsak način za preventivno o-krevanje nameniti 15.000,- din. Tak je bil tudi sklep, ki se glasi: samoupravnim organom se predlaga, da iz sklada skupne porabe namenijo
15.000,	- din za preventivno okrevanje izčrpanih in oslabelih delavcev.
Vprašanje nočnega dela žena smo že večkrat obravnavali. Tokrat pa je to široka akcija vseh slovenskih sindikatov, v kateri sindikati zahtevajo, da delovne organizacije izdelajo programe, v kakšnem času bodo odpravile nočno delo žena. Slovenski sindikat pa tudi naš izvršni odbor se zavedata, da se nočno delo ne da ukiniti naenkrat, da pa se naontno odpraviti. Izvršni odbor je s svojim sklepom, ki se glasi: »tehnični službi se predlaga, da napravi program v kakšnem času bodo odpravili nočno delo žena in ga predloži samoupravnih organom«, svojo akcijo šele začel. Po več kot enem mesecu se še nihče ni zganil, da bi karkoli napravil. Opozarjamo, da ima sindikat v pogledu delovnih razmerij tudi ustavne pravice, da ima v našem podjetju tudi po statutu možnost ukrepati in vplivati na kadrovsko politiko. Tisti, ki so na odgovornih delovnih mestih, pa svojih nalog ne opravljajo, tudi v Skladu s politiko sindikata, si zmanjšujejo možnosti, da tam še ostanejo.
Glede delovnih pogojev v oddelku filtrov in oddelku konfekcije, je izvršni odbor sklenil, da bo predlagal disciplinski ukrep proti tistim, ki so po delovni dolžnosti dolžni zagotoviti odgovarjajoče pogoje dela, če tega ne bodo storili pravočasno. Ni več mnogo časa, vroči meseci in z njimi »pasji dnevi« za delavke, bodo kmalu nastopili.
Naša sodelavka Klemenc Dragica, ki je živela v nemogočih stanovanjskih razmerah, je dobila od občinske skutpščine na razpolago stanovanje. Prejšnji stanovalec je za premičnine, katere je nameraval pustiti v stanovanju, zahteval
2.000.	— din. Brez tega ni hotel oddati ključa. Tovarišici Klemenčevi smo iz blagajne samopomoči omogočili 2.000.— din posojila, da je
tako prišla do stanovanja. Ker ima nizke osebne dohodke in ker je že tudi prej imela posojilo, to močno oslabi njen družinski proračun. Izvršni odbor predlaga, da tov. Klemenčevi iz sklada skupne porabe dodelimo pomoč v višini 1.000.— din in to kar vplačamo nazaj v blagajno samopomoči, njej pa zmanjšamo obroke odplačevanja.
Tovarišici Rožič Ani je bii izpred tovarne s prostora za mopede ukraden poni ekspres. Prosila je, naj izvršni odbor posreduje, da ji podjetje povrne nastalo škodo, če ne v _ celoti, vsaj delno. Izvršni odbor je biil mnenja, da za podjetje to ni prevelik strošek, tov. Rožiče-va pa bi na ta način prišla do novega poni ekspresa, ki ga uporablja za vožnjo na delo in domov.
Za vse te drobne težave, predvsem . tistih delavcev z niškimi osebnimi dohodki, katerih razrešitev pomeni tudi socialno sigurnost, se naši samoupravni organi, še posebno OMO in tudi DS premalo zanimajo. DS bi lahko ukrepal, če odločitve OMO niso enakopravne za vse delavce. To očitno kaže predlog^ OMO za razdelitev kreditov ali če zanemarja svoje dolžnosti, saj je OMO izvršilni organ DS.
O delu letne konference, ki je bila predvsem delovna konferenca in o sklepih ter napotkih, pa bom pisal v naslednji številki.
Tone Dolenc
cV)Sem niLadim za ^an mladaSli i&k tene čest i tke in zelje
za uSpeSna delo
Obvestilo
Iz ZD Domžale so nam sporočili:
Sporočamo vam, da se zaradi odhoda dr. Milana Ličine iz vaše obratne ambulante, od 19. 4. 1972 do nadaljnaga spremeni delovni čas ordinacije, in sicer: ure v prostorih obratne ambulante ure v prostorih obrane ambulante ordiniral dr. Janez Logar; v ponedeljek, sredo in petek bo od 13. do 19. ure v prostorih splošne ambulante v redni ordinaciji ordiniral tudi za obratno ambulanto dr. Janez Logar.
Iz tajništva
Sindikat poroča
Občni zbor društva inženirjev in tehnikov tekstilcev
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je imelo svoj občni zbor v Jaršah, 19. apnlia 1972. Društvo vključuje članstvo petih podjetij Induplati, Universale, Tovarna fil-ca, Trak in Tosama. Glanov je devetdeset, od teh jih je 26 iz našega podjetja. Na občnem zboru, ki je vsake dve leti, se je pregledala dosedanja detjavnost društva. Poročilo o delu društva je imela predsednica Helena Breznik, dipl. ing. V svojem poročilu je nanizala akcije društva oz. upravnega odbora društva. Povidarila je, da bi lahko bila aktivnost društva veliko večja kot je, samo da je interes članstva premajhen, samoimiciatvnost posameznikov pa pri akcijah nič ne pomeni, če ni odziva članov. Tako so bila predavanja slabo obiskana, čeprav so bile teme dovolj zanimive in take, da bi morale privlačiti slehernega tekstilca, ki želi biti vsaj v majhni meri seznanjen z razvojem tekstilne industrije. Malo bolj razveseljiva je udeležba strokovnih ekskurzij, ki niso povezane zgolj z ogledom tovarn, pač pa je še stalna praksa, da imamo v podjOtjih tudi razgovore s predstavniki podjetij o njihovih problemih in iskanju rešitev.
Nanizala je tudi probleme v tekstilni industriji in nasploh v našem gospodarstvu.
Omenila je še dejavnost Republiškega odbora, v katerem tudi delujejo naši člani, bodisi v odboru ali pa kot člani različnih komisij kot so: komisija za gospodarska
mmmmmmmrns
vprašanja,, komisija za kontrolo kvalitete, komisija za novo termi-niilogijo, komisija za izobraževanje in druge.
Svoje poročilo je zaključila s pozivom na večjo aktivnost članstva.
Tajnica društva Slavica Gerbec je podala tajniško poročilo, blagajničarka Vida Amdromako pa blagajniško poročilo.
Po poročilih tajnika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora, je bila dana razrešnica staremu odboru.
K razpravi na poročila so se priglasili tov. Tone Tadel, predsednik Republiškega odbora ZITT, prof. ing. Franc Smolik, tov. Janez Strojan ter tov. Jože Pogačnik. Govorili so o težavah v tekstilni i.n-drustriji in o sedanjem stanju v gosnodarstvu.
Na občnem zboru so dobili diplome zaslužnega člana našega društva za dolgoletno delo v društvu naslednji tovariši: naš direktor Jože Pogačnik, Lado Bukovec ing. in Franc Jeraj ing, oba iz »Induolati«.
Izvoljen je bil nov 9-članSki upravni odbor, v katerem sta dva naša člana: Milan Drčar in Marjeta Pungerčar, nov nadzorni odbor in častno razsodišče.
Občni zbor je potrdil tudi nova nravila — statut našega društva, nakar smo občni zbor zaključili z večerio v prijetnem vzdušju in razpoloženju.
H. B.
Stari del vlakninskega sušilnega stroja v belilnici odhaja v pokoj;

Ocl&La je & pokoj
Tov. MIHELČIČ Tončka je prišla v naše podjetje že lata 1949 in bila vseskozi tkalka v tkalnici ovojev. Ker pa si je morala pred tem, in to od 12 lata starosti, Služiti vsakdanji kruh na kmetiji kot kmečka delavka, so jo življenjske izkušnje iškristalizirale v dobro, vestno, predvsem pa v pošteno sodelavko.
Taka je bila TONČKA vsa ta leta, ko je bila med nami. Nikoli ji ni delo na strojih povzročalo posebnih težav, saj je znala z dobro voljo prenašati in odstranjevati razne nevšečnosti. Na delovnem mestu je bila disciplinirana in zato tudi med sodelavkami zelo priljubljena. In kot tako jo bo mlajša generacija ohranila za vzgled pri svojem delu.
V pokoju j.i vsi sodelavci in sodelavke iz vsega srca želimo, da bi bila srečna in v zadovoljstvu uživala sad dolgotrajnega prizade vanja.
ZAHVALA
Sindikalni podružnici »TOSAMA« sc lepo zahvaljujem za darilo in obisk na domu v času bolezni.
PAVLA VRHOVNIK
ZAHVALA
Sindikalni podružnici »TOSAMA« se iskreno zahvaljujem za o-bisk in darilo v času moje bolezni.
NADA GLAVAN
Naš razgovor
Kako to odpravki? Zelo, zelo težko, veliko truda bi bilo potrebno in seveda tud časa. Pirevrzgoija zahteva obojega dobro mero.
Mesec maj je pri nas nekako v znamenju praznikov. 1. maj je praznik dela, 9. maja 1945 je bila končana revolucija in dolga štiri leta trpljenj a in 25. maja je praznovanje SO-detmice rojstva tovariša Tita. No, in ta 25. maj je Josip Broz, naš veliki, idejni, potHitični in vojaški vodja podaril mladini, kajti ta dan je dan mladosti.
TOSAMA je mlad kolektiv, čeprav bo kmalu praznovalo 504etni-co obstoja. Hitri razvoj je prinesel delovna mesta mladini. Da bi nekako počastili dan mladosti in da bi se malo spomnili številne mladine v naši tovarni, sem prosil za razgovor enega zelo mladega sodelavca. V (tovarni gotovo ni tako neznan, morda tudi zato, ker vzbuja nekoliko zanimanja s svojo zunanjostjo. Nič ne de, mladi so mladi in z mladimi se rojeva vse mlado in novo.
Naj ga predstavim! To je Franci Arnuš, še do nedavnega vajenec v mehanični delavnici. Zdaj pa je ta doba že za njim in se že uspešno spopada z delom kot pomočnik.
Najprej sem mu zastavil običajno, standardno vprašanje:
»Koliko časa si ie pri nas«?
»Nič več in nič manj kot tri lata. Vseskozi sem bil vajenec, pred kratkim pa sem uspešno končal vaten iško šolo in zdaj pričakujem Prvo pomočniško plačo.«
»Franci, ti si predstavnik mladih, kaj ti meniš o mladih, o njihovem delu, aktivnosti na političnem področju ipd?«
»Zdi se mi, da je pri mladimi edini problem — in tudi nisem pr-
ki tako govorim — premajhno sodelovanje med mladimi in mladimi s starejšimi. Res je, da je mladinska organizacija množična, vendar se s pravim delom ukvarja zelo ozka skupina ljudi, ki dela in vodi organizacijo v imenu celotne organizacije. Tako je tu v tovarni, kot tudi povsod drugod. Recimo v Domžalah. Z vsem delom je zajeto malo ljudi, s širokim povezovanjem mladih bi se dalo narediti več in bolje.«
»Bi bilo morda bolje, če bi se množice mladih bolj informirale?
»Res, o delu mladine se malo sliši. Zdi se mi dobra misel, da bi mladina organizirala svoje informativno glasilo. Tako bi se točno vedelo, kaj se dela in če se ne dela, zakaj se ne dela. Verjetno oi to bila tudi nekaka moralna
podpora tistim, ki se trudijo z delom.«
»Velikokrat slišimo o mladinskem kriminalu, njihovih stranpo-tih — zanima me, kje bi bili po tvojem vzroki in kako bi se odpravili?
»Glavni vzrok je v vzgoji. V glavnem doma, v družini. Če kar vzamem primer: Imajo sina edinca, budno pazijo na vsak njegov korak, ga razvajajo, praktično pa je vedno pod »kjučam«. Zelo verjetno je, da gre naprej v šolo v druge kraje, začuti svobodo, pride
med slabo družbo in problem je tu. Če pa bi bil že vnaprej seznanjen, se pravi doma, o vsem, kar ga čaka v življenju, bi se naučil ocenjevati okolico in bi bilo zelo verjetno takih izgrednikov precej manj. Tako pa je doma živel v nekakem agresivnem ozračju brez možnosti spoznavanja pravih vrednot življenja. Zdi se mi, da glavni vzrok tiči prav tu.
Zdi se mi, da on za svoja leta temeljito pozna življenje. Lahko rečem, da pozna to, o čemer malo mladih sploh razmišlja. Brez dvoma je pokazal dobršno mero zrelosti. Sicer pa ga poslušajmo naprej:
»Rado pa se zgodi, da ljudje to posplošijo. Na primar: Nekje je ples in pride nekaj takih razgrajačev in se začne pretep, razbijanje ipd. To je zelo majhna skupina mladih, vendar meče slabo luč na vse, tudi na tiste, ki so se prizadevali, da ta prireditev lepo u-spe. Slišijo se potem pripombe: »Cernu ples, ko se vsi samo prete-payo!« Gotovo pa je, da ti razgrajači ne mislijo ceniti te prireditve, za katero se niso prizadevali.«
»Kuj pa mladina oz. mladinski aktiv v tovarni?«
tih mladih jih dela kvečjemu deset. Spet je tu premajhno sodeilo-lovanje med seboj, pa tudi nesoglasja v samem vodstvu organizacije Po drugi strani pa tudi premalo posluha za mlade. Sestanek je recimo med delovnim časom in večina vodij zahteva nemoteno proizvodnjo m težko opravičijo odsotnost z dela To je seveda značilno tam, kjer dela veliko mladih. Nečesa se bo treba zavedati. Mla-ain v tovarni ne smemo gledati zgolj kot delavce. Seveda se to da
r?J\%kAeA ™aie . razumati, ker nam TOSAMA le dalje kruh.
»Kar razgovoril si se, kar je edmo prav. Zdaj si končal strokov-no solo, mlad si še, gotovo imaš ambicije za nadaljnje šolanje ali mogoče specializiran je ipd.?«
»Ob koncu osnovnega šolanja -®1 Preč tem, nekam je treba rti- Odločitev je prvi korak in se-veda je človeško imeti take ambi-PJf.-	fi skuša pomagati na
bolje. Vsekakor bi šel rad nadaljevat šolanje. Pričakujem tudi pomoč od tovarne, če ne, si bom moral sam pomagati. Sicer bo težje; lažje je prav gotovo, če kdo pomaga.«
,Xx šolanjem pričakuješ tudi boljše materialne pogoje, se pravi tudi plačo. Kako zdaj gledaš na to, oz. na sredino, v kateri delaš?«
»Osebni dohodki pri nas še vedno niso urejeni. Niso bili pred tremi leti, ko sem prišel, niti niso sedaj. Dalo bi se urediti, seveda žrtve bi bile, je pa res skrajni čas,
Nadaljevanje na 6. strani
Nadaljevanje s 5. strani
da se ne dala takih razlik, talko glede plačila na delovnih mestih in po kvalifikacijah. Izobrazba naj bi bila merilo, potem odgovornost, težavno delo, itd. Zdaj pa se vidijo zelo izrazite razlike pri istih kvalifikacijah. iNismo tako velik kolektiv, da ne bi mogli »skupaj stopiti« in enkrat za vselej odpraviti razlike. Ostaja bolj na kritizerstvu, nečesa se bojimo. Če pa smo soci-alistična družba, pa takega strahu ne bi smelo biti.«
»Toliko o tovarni. Kaj pa aktivnost v prostem času, verjetno posvečaš svoj čas kakšnim konjičkom, športu in podobno?«
»Ne vem, do kakšnega športa niti nimam kakšnega posebnega veselja. Edino smučanije in hokej, čeprav so za šport možnosti.
Kar pa se hobija tiče, sem pa pred časom zbiral stare ure, imam nekaj zelo lepih in zelo starih primerkov. Za tako zbiranje je treba imeti res veselje, čas in tudi denar. Sicer pa je to včasih odvisno
od »modne muhe« ali pa povsem od človeka, njegove izobrazbe in splošne inteligence.«
Počasi začenjam razumeti mladega človeka. Res mladega, vendar po svojih spoznanjih precej, precej zrelega. Dal bi lahko družbi več in tudi tovarni, samo pomagati mu bo treba, da si pribori svoj prostor pod soncem, ki mu, brez dvoma, pripada.
Karikatura je bila medtem končana, pa sem vendar zastavil še eno vprašanje, kajti pogovarjala sva se za TOSAMO, zakaj se ne bi še o TOSAMI. Mladi ponavadi prej opazijo kaj negativnega, radi pohvalijo, kar je dobrega, za to tudi vprašanje o našem glasilu.
»Nobena stvar ni popolna, tako se tudi v TOSAMI pojavljajo »luknje«. Potem pa še prepiranje po časopisu, skoraj bi dobil občutek, da ni drugega gradiva za TOSAMO. Za reševanje nesoglasij so drugi organi.«
»Da te malo popravim:	Tisto
prepiranje je povzročila prav TO-SAMA. Zdi se mi, da je na nek način treba tudi preko TOSAME to rešiti, ni pa nujno oz. obvezno.«
»Zaradi delitve pri vratarju imam tudi svoje mnenje. S tem mislim, da ni bil dosežen pravi namen. Lahko bi rekel, da se »bumerang« vrača. Že od nekdaj velja tisti: »Mi spodaj, vi zgoraj« in s tem se ta korak še veča. Nezado-voljistvo med delavci raste. Da bi zaradi časopisa padla produktivnost, to ne. Tudi če bi šli delat analize, bi to bilo verjetno točno. Ob plači oz. po delitvi (dopoldanska izmena, op. p.), se delo skoraj ustavi, govora je samo o kuvertah in če se pridruži tem še prelistavanje časopisa, ni tako zlo, več časa tako in tako v tovarni ni. S takimi ukrepi se bo še bolj širilo nezadovoljstvo med delavci, to pa vpliva na sodelovanje vodilnih in neposrednih delavcev.«
Tako, razgovor sva končala. Odgovarjal je, kot vidite, iskreno, pošteno, zrelo. Zahvalil sem se mu in mu obenem želel, kot tudi vsem ostalim mladim v kolektivu, lepo praznovanje 25. maja. Njemu osebno pa kar največ sreče z željo, da bi v tovarni ostal še dolgo.
MID
Športno srečanje
PAPIRKONFEKCIJA
T O S A M A
Bilo je meglenega in hladnega aprilskega jutra, v soboto 15. IV. 1972, ko smo se z avtobusom, ki ga je vozil prijazni šofer, ob 6. uri zjutraj odpeljali v smeri svojega cilja — Krškega.
Vožnja, v družbi veselih in razpoloženih sodelavcev, je hitro minila. Napol smo odšli z namenom, da vrnemo prijateljski obisk simpatičnim športnikom iz »Papirkon-fekcije« Krško, ki nam, mimo-
Brane verjetno ni imel lahkega dela
grede povedano, tudi tiskajo naš časopis »TOSAMO« in da jim vrnemo športno tekmovanje na njihovem terenu in pred njihovimi navijači.
Že takoj po prihodu v prelepo Dolenjsko smo bili presenečeni nad obilico zelenja, temnozelenimi gozdovi, ki pokrivajo valovite Gorjance, čudovito zeleno dolino reke Krke in nad urejenimi in negovanimi parki, ki krasijo Krško.
Pred poslopjem »Papirkonfekci-je« so nas sprejeli naši »stari« znanci, njihov direktor tov. Jože Račič pa nam je najprej v kratkih besedah opisal nastanek in razvoj podjetja, nato pa nam je ljubeznivo razkazal proizvodne prostore in nam sproti razlagal čemu služi to in ono. Bili smo presenečeni nad ljubeznivim sprejemom. O priliki ogleda proizvodnih prostorov pa smo bili nemalo presenečeni nad izredno čistočo in negovanostjo tako prostorov kot tudi naprav. Po ogledu tovarne smo bili povabljeni v njihovo obratno jedilnico, kjer so nam potregli z o-kusno malico.
Sledilo je prvo prijateljsko športno srečanje — nogometna tekma. Ekipi, ki sta se predstavili publiki 27 ljudi in si izmenjali darila, sta pričeli na sodnikov žvižg z žogobrcem.
Obe enajstorici sta bili sestavljeni iz najboljših razpoložljiivih
l-i d
:	m 'i
j	d /■ . —d
Res so samo zračne puške, toda zadetek je prav tako odličen
mož. Toda odlikovali sta se po eni, očitno ne preveč nogometni dimen-aiji — preveliki telesni teži in v tej smeri se je odvijala tudi celotna tekma v duhu prijateljskega dvoboja, prepletenega z vsemogoč-niimi »spretnostmi«, ki so pri gledalcih in igralcih izzvale izbruhe zdravega in veselega smeha. Tekma je bila za naše izgubljena, ko so nasprotniki v 23. minuti po napadu z desne strani zasluženo dosegli edini in zmagoslavni zadetek.
Istočasno kot nogometaši so imeli strelci svoje tekmovanje in to na neobičajnem strelišču. Na pokriti leseni tribuni nogometnega igrišča, na čigar atletski stezi se
vsakoletno odvijajo znamenite krške »ispeedway« dirke. Še nedolgo tega so bile tu vsakoletne daleč na okoli znane kasaške dirke.
Pod to leseno tribuno so naši strelci tekmovali in tudi zmagali z razliko 113 krogov v svojo korist.
Po tem končanem tekmovanju smo se odpeljali na avtomatsko dvostezno kegljišče. Tudi v tem dvoboju je bila sreča naklonjena našim fantom, kajti dvoboj so končali z 22 več podrtimi keglji. Tudi tu- smo se lahko ugodno razvedrili — kegljišče je opremil j eno tudi z vsemi vrstami pijač, ki so posameznikom na voljo in jim dvigajo moralo, da lahko glasneje navijajo za svoje barve.
Po končanem tekmovanju smo bili vsi skupaj povabljeni na svečano kosilo v gostilno »Pri treh lučkah« na hribu iznad prelepe krške doline. Pri kosilu smo pokazali vsi kaj zmoremo in znamo, ne samo športniki.
Z nami so bili tudi nekateri člani uredniškega odbora in najbolj vneti navijači in simpatizer ji.
Po končanem kosilu smo odlično hrano obilno zalili s še boljšo dolenjsko kapljico, nakar je v prostoru zadonela melodična pesem, ki je kot neviden trak čvrsto strnila že itak močne prijateljske vezi med kolektivoma.
V	popoldanskih urah smo zapustili še vedno bogato obloženo mizo z vinom in jedili ter nadaljevali pot proti kulturnemu — svetovno znanemu kraju Dolenjske- Kostanjevici na Krki.
Tam smo si ogledali bivši samostan in samostansko cerkev, zgrajeno v trinajstem stoletju.
V	najbližji okolici cerkve, ki je zgrajena v prehodnem slogu (med
Zdi se mi, da pojo!
romaniko Ln gotiko), je na travnatem prostoru razstavljenih mnogo lesenih skulptur, ki so jih napravili umetniki iz raznih delov sveta. Razstavni prostor imenujejo »FORMA VIVA«.
Umetniki, tako domači kot tudi tuji, svoje umetnije izdolbejo iz dvesto let starega lesa in kot takšne stojijo te umetnije pod golim nebom ter nemo predstavljajo u-metnostno nagnonje posameznih narodov.
Na ogromnem dvoriščnem prostoru starega samostana, ki ga, tako kot cerkev, sedaj sistematično restavrirajo, so snemali določene kadre iz jugoslovanskega filma »NEVESINJSKA PUŠKA«. V notranjih prostorih pa točijo čisto dolenjsko kapljico in to v originalnih, umetniških izdelanih majoil-kah.
Po slovesu izpred vhodnih vrat »FORMA VIVE« smo se s pesmijo na ustih poslovili od krških prijateljev z željo, da takšno srečanje postane tradicija.
Rozman Štefan
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta, se vsem sodelavcem ln sodelavkam iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in denarno pomoč. Hvala tudi sindikatu za finančno pomoč.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Tudi nasprotnikov •golman. se je izkazal
Tatjana Hafner
Na ekskurziji z DIT-om
DIT — Jarše je organiziralo ekskurzijo v »Volno« Laško in »Lisco« iv Sevnico.
V Domžalah sem v petek 24. marca stopila na avtobus, (ki nas je že zjutraj Ob pol sedmih odpe-ijal proti Laškem. Čeprav sem bila še malce dremava, sem od časa do časa le prisluhnila kakšnemu vicu ali pa »dobronamerni« pripombi o moji zaspanosti. Jutro je bilo sicer hladno, itoda prvi jutranji žarki so obetali lepo sončno vreme. Naš avtobus je hitro požiral kilometre, pa smo se naenkrat znašli v Laškem, kjer smo obiskali tovarno »Volna«. Ogledali smo si celotno tovarno, kjer so nam objasnili proces dela od začetka do konca. Mene je kot žensko najbolj zanimalo na koncu, ko so nam pokazali modne desene. Tovariš, ki nas je vodili po itovarni, je med ostalim povedal, da imajo za letošnje loto prodano že vso proizvodnjo do konca leta. Lepo. »Kako pa je s plačilom?« smo se pozanimali. »No, saj veste, kako je „s to rečjo«, nam je odgovoril in vedeli smo.
Ko smo si ogledali tovarno in se pomenili o vsem, kar nas je zanimalo, smo bili povabljeni na kavico. Med pomenkom so nas spomnili, da bi lahko spotoma pogledali še to, kako se izdeluje pivo. Saj res, smo si mislili in jo od-maširall v pivovarno v Laškem, kjer so nam na koncu ogleda ponudili s volj kvalitetni izdelek v po-skušnjo.
Ker nas je čas že priganjal, smo se odpravili proti Sevnici. Pripeljali smo se v tovarno »Lisca«, kjer smo dobili za vodiča po tovarni
dva tovariša, od katerih je bil eden vodja priprave dela, drugi pa vodja obrata I. Po uvodnih besedah sta nas popeljala po itovarni. Naša grupa je šla najprej skozi pripravo dela, skozi oddelek, kjer krojijo in nato v skladišče. Ogromen prostor, odlično izkoriščen in izredno organiziran transport. Vse do stropa so postavljene železne konstrukcije, med njimi pa vozijo delavci z dvigali in vsako prispelo blago sortirajo in vskladiščijo tako, da izdelek, ki je prvi izgotovljen, gre tudi prvi v pakiranje in v /trgovino. Transportira se samo po tekočih trakovih. Iz skladišča smo šli in si ogledali še proizvodne oddelke in pa IBM računski center, v katerem se zbirajo vsi podatki in kjer se vsi potrebni podatki tudi dobijo, ko jih potrebujejo..
Ko smo bili z ogledom gotovi, so se nam zahvalili za obisk. Moram priznati, da so me že bolele noge in tudi želodec se mi je že neusmiljeno oglašali tako, da sem se zaprašila v prvo samopostrežno trgovino in si kupila sendivč ogromnih dimenzij. Tako sem si potešila prvo lakoto in sem zdržala do kosila, ki smo ga imeli okrog štirih popoldne v Mokronogu.
V dobrem razpoloženju smo se potem odpeljali domov. Na poti domov ni manjkalo šal, ne smeha.
Mislim, da so 'takšne ekskurzije zares pozitivne, ker človek vedno nekaj novega vidi, se pogovori z drugimi strokovnjaki o organizaciji, o trgu in ostalih podobnih problemih in njih rešitvah.
Pavla Kamin
Knjižnica
Kaj je predpogoj za dobro delo? Poleg delovnih izkušenj vsekakor tudi solidno teoretično znanje, ki pa ga je treba vedno znova in sistematično obnavljati. Šola sicer daje neko osnovo, po tovarnah si pridobimo še delovne izkušnje. Toda znanje, ki ga ne uporabljamo vsak dan, sčasoma obledi, ko pa se znajdemo pred nevsakdanjim problemom, ali pri izpopolnjevanju, u-gotovimo, da nam je tisto znanje, ki bi ga morali še imeti, nekako izgine. Ugotovimo torej da tega praktično ne znamo več ali pa je ostala silno medla slika v »komp-juterskem centru« — možganih.
Tega problema se prenekatera podjetja dobro zavedajo, ustanavljajo svoje interne strokovne knjižnice, kjer zbirajo vso pisano besedo, ki se nanaša na njen tehnološki proces in na poslovanje podjetja nasploh. Tako centralno zbrano gradivo lahko potem s pridom u-porablja tako vodilno osebje, strokovni kader pri izvrševanju svojih vsakdanjih nalog ali pa neposredni delavci, ki si hočejo obogatiti svoje, zaenkrat še nepopolno strokovno znanje.
Namen mojega članka je, vzpodbuditi odgovorne ljudi, da bi se bolj zavedali tega problema in bi se tako lahko sprožila »knjižničarska akcija«. Verjetno ni treba posebej pojasnjevati, da se je treba danes neprestano učiti, sc izpopolnjevati. Pogoj za dobro izobraževanje, najsi bo to individualno ali skupinsko, je v veliki meri odvisna od dobre in pravilno izbrane literature.
Kaj pa pri nas? V podjetje dobivamo raznovrstno literaturo, toda ta se porazgubi po raznih poteh. Ce se zbira, je to sila nesistematično, v interesu ozke skupine ljudi. Tako ne moremo imeti pregleda kaj imamo in kaj bi morda bilo še potrebno dobiti za kompletnost gradiva.
Zdi se mi, da si tako velik kolektiv, kot je naš, lahko brez škode omisli /talko knjižnico, ki bi pomagala nam vsem, s tem pa tudi služila svojemu namenu. Ali ni škoda časa, ko posamezniki iščejo odgovarjajočo literaturo, ko bi bili lahko povsem gotovi, da jo bodo našli v knjižnici? Ali je mogoče škoda prostora kamor bi jo namestili? Sredstva, ki jih uporabljamo za takšne namene imamo, zakaj ne bi končno uredili prostor in vše lepo sistematično uredili, da bi bilo dostopno vsem in vsakomur? Je mogoče škoda nekaj starih tisočakov, ko bi mogoče kdo izven svojega delovnega časa za to skrbel?
Strinjam se, začetek je -težak, prve težave bi bile kmalu mimo, čez leto ali dve pa bi prišli do spoznanja da brez knjižnice sploh ni
mogoče. Mogoče mi bo kdo očital češ da sem prevelik optimist glede tega, vendar si upam trditi, da mi bo marsikdo dal prav, če ne že zdaj, čez nekaj let pa gotovo.
Upam, da sem v članku vsem »zakajem in čemujem« dovolj jasno odgovoril, še enkrat pa poudarjam, da bo to treba sloj kop rej tudi na-
ODBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE je v mesecu aprilu imel samo eno sejo, dne 18. 4. 1972, na kateri je obravnaval naslednje:
—	službi za nagrajevanje je zavrnil analitično oceno za novo imenovana delavna mesta, topa predvsem zato, ker smo pristopili k predhodnim postopkom za izdelavo novega, stimulativ-nejšaga nagrajevanja;
—	obravnaval predlog komisije za razdelitev sredstev za izgradnjo stanovanjskih hiš in nakup stanovanj.
OMO je predlog komisije nekoliko spremenili, ker je pri svoji odločitvi upošteval, da je potrebno prvenstveno inuditi močnejšo pomoč tistim, ki gradijo stanovanjske hiše, v katere se še niso vsdLili;
—	glede na to, da je podjetje prenehalo obratovati v obratu Studi in ker prodaja ni uspela, je odbor za medsebojne odnose sodil, da se sprejme sklep o adaptaciji stanovanjske stavbe v Studi v stanovanjsike namene. V omenjeno stanovanje bi nato vselili socialno šibke in primernejšega stanovanju nujno potrebnim ;
—	dalje pa so se pogovarjali o regresiranju članov kolektiva, ki bodo preživeli letni dopust v Izoli.
Sprejeto je bilo, da se vsem tistim, ki bodo lato valil v Izoh, plača razlika med dnevnim penzionom Novigrada in Izole;
—	po informacijah elektro šole, katero obiskuje naš učenec Permuš Srečo, je bil OMO seznanjen, da je bil imenovani v prvem polletju zelo slabo ocenjen;
rediti. Samo tisti, ki je dobro podkovan z znanjem, tudi s teoretičnim, lahko dobro dela in s tem koristi sebi in podjetju. Še enkrat se vprašam: »zakaj to ne bi omogočili?«
Sicer pa, od besed k dejanjem, pa bomo videli rezultate!!!
MiD
—	sprejel sklep o sprejemu dijakov in učencev šol v času počitnic na delo. Prednost imajo otroci naših delavcev, nato še ostali;
—	Obravnaval vlago Tekstilne tovarne Senožeče, s katero želi leta, da bi naša varnostna služba opravljala naloge varstev pri delu tudi za njih.
Sprejet je bil sklep, da naj o tej zadevi odloči sam predstavnik te službe in direktor;
—	razrešil dolžnosti člana komisije za nagrajevanje tov. Janeza Babnika, oec, zaradi pogoste od-sotnosti in zadržanosti na svojem delovnem mestu. Na izpraznjeno mesto se predlaga nov član, in sicer Jelka Obradovič;
—	sprejel sklep, da se tečajnikom (skladiščnikom in električarjema) povrnejo stroški tečajev v polovičnem znesku;
—	odobril datacijo krajevni organizaciji zveze borcev NOV Vir in sicer v znesku 800.00 din;
—	zavzel sklep, da se potnika Svetozarja Božiča s sedežem v Zagrebu, razreši delovno razmerje s 1. 3. 1972. Istočasno pa se delovno mesto po predpisanem postopku razglasi kot prosto;
—	obravnaval Vlogo strežnic iz bufeta, zaradi nagrade, ker že dalj časa nadomestujejo bolno sodelavko;
OMO je sprejel sklep, da se jim nagrada ne more dati, le tisti tovarišici, ki zdaj vodi okrepčevalnico, se naj ves ta čas obračunava OD po delovnem mestu »vodje okrepčevalnice«;
—	pod zadnjo točko je obravnaval še zadevo glede delitve »Tosa-me«.
Po razpravi je OMO soglasno sprejel priporočilo, da naj bi direktor pri svoji proučitvi upošteval, da, ali naj se prekine oz. preneha z razdeljevanjem vseh časopisov v podjetju ali pa nobenega.
POSLOVNI ODBOR pa se je v
preteklem mesecu sestal kar na
štirih sejah, in sicer na dveh rednih in dveh izrednih.
29. 3. 1972:
—	določil oz. predlagal, da se nekaterim artiklom povečajo cene.
1.	4. 1972:
—	pregledal izpolnitve plana za marec in sprejel operativni plan za april;
—	prediskutiral i poročila službenih potovanj.
7. 4. 1972;
—	obravnaval periodični obračun. Poudarjeno je bilo, da so rezultati poslovanja v januarju in februarju bili na prvi pogled dobri. Lahko pa sklepamo, da bodo bodoči rezultati po mesečnih obračunih slabši in da se bo potrebno še naprej z vsemi silami boriti za dosedanje planiranih čilijev, ki smo si jih začrtali z letnim planom;
—	obravnaval in nato sprejel sklep, da se v Novigradu prepleskajo hišice in istočasno še ograde;
—	odobril službeno potovanje v zapadno Nemčijo;
—	gasilskemu društvu Vir odobril 5000.00 din za motorno brizgalno.
12. 4. 1972
—	sprejel predlog da se prodajajo filtri fco železniška postaja Domžale;
—	znižal rabat za tetra plenice od 10 % na 8 %, ker proizvodnja tetra plenic ni bila več rentabilna zaradi občutne podražitve surovin;
—	dal pooblastilo tov. Slavku Bajcu, oec, da zastopa našo tovarno v grupaciji.
DELAVSKE SVET pa se ije v preteklem mesecu sestal le enkrat in se pogovarjal o naslednjem:
—	pregledal sklope zadnje seje;
—	obravnaval, da se zaradi predvidenega kreditiranja od strani Ljubljanske banke sprejme sklepe oz. potrdi vnos 2.098.000. — din v poslovni sklad in sicer v tisti dal, ki je namenjen za obratna sredstva;
—	poslovno združenje nas je obvestilo o dolu dohodka, ki nam pripada dz naslova ustanoviteljskega deleža v znesku 21.957.— din.
DS je nato sprejel sklep, da se navedeni znesek vloži brez delitve v poslovni sklad, ker se nanaša na leto 1971;
—	obravnaval novi zakon o obveznem posojilu za nerazvite republike.
Sklep članov je bil, da bi bil ključ za delitev posojila preko
Nadaljevanje na 10. strani
Poročilo samoupravnih organov
Nadaljevanje z 9. strani
dveh stopenj proizvodnje različnih gotovih izdelkov po tekočih mesecih;
—	sprejeli sklep, da se gradbenem podjetju »Obnova« Ljubljana, prizna naknadno zaračunana presežna dela in višje osebne dohodke, ki jih je zaračunala pri končni situaciji za objekt mikalmica;
—	člani so bili enotnega mnenja, da se denar za pomoč pri koriščenju dopustov dali enotno, za vse člane kolektiva po 500.00 din na osebo in po istih kriterijih kot prejšnja leta. Obenem je sklenili, da naj se pripravi za prihodnje lato ustrezno socialno lestvico zaposlenih zaradi diferencialne delitve;
—	sklenil, da se pri Okrožnem gospodarskem sodišču registrira
dopolnitev predmeta poslovanja, ki se glasi: »Dodatna registracija za vršitev poslov oplemenitenja blaga in storitev;
—	s podpisom samoupravnega sporazuma, glede otroškega varstva je DS sprejel sklep, da se ta sredstva delijo samo za otroško varstvo;
—	dal pooblastilo tov. Lazniku, dipl. oec., vodji sP-sektorja glede spremiljamlja razvoja, rasti cen, ter da prične takoj z delom rebalansa gospodarskega načrta — plana in vzporedno z njim tudi razdelitve • med skladi in OD.
DELAVSKI SVET se je sestal 19. aprila in obravnaval .spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sicer člena, ki govori o dotoku denarja iz banke za OD.
Tinca C.
Proizvodnja v aprilu
Oddelek
Enota
mere
1.	Trakotkalnica	000 vat
2.	Tkalnice šir. tkanin 000 vot
3.	Belilnica — vlaknine kg
4.	Mikalmica	din
vložki	pkt
5.	Konfekcija	din
6.	Cigaretni filtri 000 kom
Cigaretni filtri	din
SKUPAJ:	 din
97 99
106
86
77
95
118
114
98
Kijuib predhodno zmanjšanemu planu za trakotkainico, ta ni bil dosežen. To je eden izmed redkih oddelkov, ki je operativni plan vedno izpolnil, razen v aprilu. »Tako slabe preje že nismo imeli, kar pomnimo«, tožijo v oddelku tra-kotkalnice. Skoda je velika, tako pri proizvodnji, kvaliteti in še posebno pri strojih. Zaradi velikega števila obratov je nova Muilerjeva trakotkalnica v najslabšem položaju. Ce bi lahko v podobnih primerih takoj izračunali škodo, ki jo povzroča Slab material, bi se verjetno le na škodo artikla odločili za nadaljno proizvodnjo. Skoro gotovo je, bolje kupovati dražji, a boljši material. Zaradi nezadostne količine materiala za krep ovoje so se tkali le v omejeni količini. Še vedno nam stroj Arachne, na katerega smo računali, ko smo sestavljali letni plan, le delno ali nič ne obratuje.
V avtomatski tkalnici je prav tako proizvodnja padla zaradi slabe preje. Najtežje je izdelati količino tkanin, namenjeno izvozu. Proizvodnja lente mora biti za.50% večja, da dobimo iz raje količino, ki je planirana. Ravno tako kot pri ovojih, se kopičijo zaloge nekurant-
nega blaga tudi v tkalnicah širokih tkanin oziroma v konfekciji.
V	belilnici je bil proizvodni plan vate nizek in to zaradi ukinitve nekaterih artiklov, ki jih delamo z izgubo. Proizvodni plan tkanin pa je bil povečan im razširjen po asortimanu. Naš kooperant v Senožečah je imel planirano tetro, vendar je v aprilu še ni dobavil in tako tudi mi prišla v beljenje, čeprav je bilo planirano 40.000 m.
Mikalmica je kljub zmanjšanemu planu v vati A, pod planom za 14 %. Vsa vata, ki je ročno pakirana, ima zalo nizko pokritje, nekaj dimenzij te vate, se pa izdeluje celo z izgubo. Zaradi tega je bilo sklenjeno na PO, da se preneha z izdelavo vate, ki jo delamo v izgubo do nadaljnega (do povečanja prodajne cene). V večjih količinah se pa izdeluje cikcak vata ali strojno konfekcionirana, ki ima sicer večje pokritje, nima ga pa dovolj, da bi nam prinašala dohodek.
V	prvih dneh je bilo čutiti pomanjkanje materiala. Z izredno slabo prejo ves mesec so pa delali damske vložke, ki seveda niso dosegli operativnega plana.
Še vedno je v konfekci ji premalo delovne sile, da bi zadostila vsem potrebam komerciale. Kljub vidnemu napredku pri uvajanju strojnega namesto ročnega dela, je še vedno veliko delovnih faz, katere ne moremo mehanizirati. Imamo za posamezne ročno izdelane artikle (gaza 1/4. 1/2, 1 m) nadomestne artikle (cikcak gazo), toda uvajanje slednjega na trg je vse prepočasno. Prepričana sem, da bi z resnim študijem, ki bi zajel vse artikle, lahko prebrodili težave, ki
jih imamo z delovno silo in je trenutno najbolj ugoden čas za pristop k temu. Strokovnega kadra imamo dovolj, prav tako tudi volje posameznikov, treba se je le odločiti za organizirano pobijanje rutinske miselnosti trga.
Pri cigaretnih filtrih so stalna nihanja v potrebah. Danes so potrebe po cigaretnih filtrih za polne tri izmene, včeraj pa samo za delna proizvodnjo. Težko se je v proizvodnji stalno prilagajati tržnim muham, (delovna sila). Operativni plan je po dolgem času bil zopet presežen za 18% in to zaradi dela v dodatnem delovnem času. Potrebe po tem artiklu so se povečale tudi na račun izvoza.
E. S. — D. M.
OBVESTILO
V zvezi z akcijo TRIM — šport za vsakogar obveščamo, da se lahko na TRIM kartončke naročite pri tovarišu Francu Osolinu. Cena posameznega kartončka je 1,50 dinarja.
čimveč športnega elana vam želimo!
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavkam se najlepše zahvaljujem za darovano cvetje, finančno pomoč in sočustvovanje ob izgubi mojega dragega očeta Janeza Lukatija.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ivanka Brodar
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing., Magda Smole, Pavla Vojska, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Kr-
ško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada: 850 izvodov
Kadrovske vesti
Od 12. maja do 11. junija praznujejo rojstni dan
KONFEKCIJA:
29. 5. Burja Kati, 5. 6. Cerar Vida, 6. 4. čevika Cirila, 13. 5. Gatar Sonja, 15. 5. Gositič Majda, 1. 6. Klopčič Pavla, 22. 5. Križnar Vida, 26. 5. Lamut Pepca, 17. 5. Mislej Tončka, 21. 5. Novak Hermina, 28. 5. Pogačar Marinka, 20, 5. Pevec Draga, 3. 6. Rojc Lojzka, 22. 5. Skok Mimi 2. 6. Volčini Ivica, 9. 5. Kovač Marija, 3. 6. Pirc Štefka, 5. 6. Videmišek Ana, 24. 5. Dimc Vida, 28. 5. Skol Helena, 27. 5. Prvinšek Marija.
FILTRI:
26. 5. Jarc Mojca, 20.5. Krulc Srečo, 26. 5. Kerč Helena, 8. 6. Kralj Anica, 16. 5. Razdevšek Ivanka.
BELILNiICA:
23. 5. Pirnat Stane.
TKALNICE:
22. 5. Bevc Amalija, 13. 5. Jeraik Ivana, 29. 5. Kokalj Tončka, 30. 5. Lekan Milka, 14. 5. Podlipnik Ivanka, 7. 6. Smrdkar Fani, 25. 5. Kavka Anton, 10. 6. Kralj Lojzka, 30. 5. Pevec Nila, 28. 5. Savič Tončka.
PRIPRAVLJALNICA:
17. 5. Bore Magda, 6. 6. Križman
Lojzka, 28. 5. Orel Tončka, 26. 5. Uštar Marija.
KOMERCIALNI SEKTOR:
16. 5. Muhič Jožica, 11. 6. Perko Marija, 6. 6. Rozman Janez, 7. 6. Jutršak Vida, 30. 5. Tratnik Janko, 25. 5. Urankar Srečko, 1. 6. Hafner Marjan.
POMOŽNI OBRATI:
7.	6. Balcjan Franc, 19. 5. Prašnikar Tone,
KONTROLNA SLUŽBA:
19. 5. Vudllan Vida.
TEHNIČNI SEKTOR:
27. Čretnik Marija.
Iskrene čestitke!
Odšli v mesecu poročanja:
Svetozar Božič — v pokoj
BV
ZAHVALA
Soddlavikam iz tkalnice ovojev se iskreno zahvaljujem za obisk in darila, katera so mi poklonila ob času molje bolezni.
GRAD FRANCKA
5>0SROWTR&\ /HLikKKAKODA \VATKA' / 5\ DM4W> TAKO
Vdobrevouej

NAGRADNA KRIŽANKA
Za križanko iz zadnje prvomajske številke »TOSAME« je prispelo 23 (malo) rešitev. Zaradi večje in težje križanke se je uredniški odbor odločil, da poveča število nagrad, in to na 40 — 30 — 20 — 10 in 10 N din.
Komisija iz članov uredniškega odbora im reševalcev v sestavi: Laznik Toni dipl. oec., Vulkan Jurij, Demšar Rezka ter Ristič Stanka in Siard Eka, je ugotovila, da sta od vseh reševalcev samo dve rešitvi pravilni.
Srečna nagrajenca sta:
Klopčič Ivanka, ki prejme 60.— din Klopčič Stane, ki prejme 50.— din
Čestitamo!
REŠITEV KRIŽANKE
Zaradi izjemno majhnega števila pravilnih rešitev nagradne križanke objavljamo pravilno rešitev. PRAZNIK DELA, ROJSTNI DAN; OPRAVILO, IR, MARŠALA TITA; R, AK, AMOR, ABA, POR, NBP; LO, NAPAD, VAR, K, KAD, PRAG, NR; P, PARADIŽ, OVIRE, REVA VALETA, OI, RUTA; RMAN, S, SESTAVINA, RAINlDI, ED, IRSKA, AV; VASICA, KRAK, AB, KRAT, IN, SO MO, ODETA; IKT, ANKA, APRIL, ORA RK, NOTA, TITO; MLIN, JULIJ, ČOLN, EOL, KARMEN, SARA; ABRO, EVEREST, KOS, PAK, £»-DBSA, PE; JN, VI, CELOVEC, KO-HONT, VA, PO, GR; SANKE NOJ, NESTOR, LENINGRAD, SK; VLAK, IT AV, RT, SO, LA, RE, IVA, ARIJ, TER; RIM, SPA, ARGON, M, GRB, VEDA, ANO, SASI; A, IME. LICA, NIŠ, POJEDINA, IR, BRAT, TŽ; NASADI TE V, BK, EMO, ESEJ, OSAT. ILO, AA; SMETANA, AVALA. NINA, RASIST, RE, KLOVN; KENIJA, OLE, PORTOROŽ, VALOVI, BA, LK; KOR, RI-JAD, DEČANI, ELA, ANIS. GOROVJE; IT, MILANKA, A, UF, JO-TA, TOKO, GOA; UČILA, ON. AT, SOS, SB, O, ZOLA, RLL; RANER, AS, E. PRVOMAJSKA ČESTITKA; ANATEMA, AIN, EMILE, OE, RA-NAR, EAU; NIC, CENIK, E, HA-TARI, DAR, IKAR, T.
Kontno \rmno ureieho kuegomiacdo klov-HIH MESI 1U RteMERlA ?R\ OSEBNIH DOHODKIH.....SEVEDA SE MIJE 70
ZAENKRAT SAMO SANJALO, 70DA 70D! SAMSE V__________•	SO TAKO
Nagradna križanka
AVTOtlOTO
MAStttlO
IU\S