Koper, 13. septembra 1994 pnmorsk novice URADNE OBJAVE OBČtN tURSKA BISTRICA, KOPER, P!RAN, !N SEŽANA Št. 17 Občina Koper - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe prostorsko ureditvenih pogojev v občini Koper za območje severozahodnega dela Sermina - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje med Jadro klubom in Semedelsko cesto z večnamensko dvorano v športnorekreacijski coni - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta pokopališča Ankaran Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 6. septembra 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek spremembe prostorsko ureditvenih pogojev v občini Koper za območje severozahodnega dela Sermina. 2. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave tega sklepa v Uradnih objavah. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Bertoki. Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Bertoki pa v času, ki ga določi svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Bertoki se v času javne razgnitve opravi javna obravnava. 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavodu za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-2/87 Predsednik Koper, 6. septembra 1994 BORIS GORUP l.r. Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju nasehj m drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84,37/85 in 29/86 m Uradni list RS, È 26/90,18/93,47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 6. septembra 199 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje med Jadro klubom m Semedelsko cesto z večnamensko dvorano v Športnorekreacijski coni. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave tega sklepa v Uradnih objavah. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Koper. Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen / ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Koper pa v času, ki ga določi svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Koper se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-13/83 Predsednik Koper, 6. septembra 1994 BORIS GORUP l.r. Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni lis RS, št. 26/90,18/93,47/93 in 71/93) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 6. septembra 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta pokopališča Ankaran, ki ga je izdela! Studio Galeb d.o.o. Koper pod št. projekta 32/94 v avgustu 1994. 2. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave tega sklepa v Uradnih objavah. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Ankaran. Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure, na sedežu Krajevne skupnosti Ankaran pa v času, ki ga določi svet te krajevne skupnosti. 4. V Krajevni skupnosti Ankaran se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek v knjige pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 352-15/94 Predsednik Koper, 6. septembra 1994 BORIS GORUP l.r. 78 URADNE OBJAVE Koper, 13. septembra 1994 - §t. 17 -------- - URADNE OBJAVE -------------------------------- Koper, 13. septembra 1994 - $t. - . . S ' ' * ' K-3%: 'r. . - - URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, KOPER, PIRAN, IN SEŽANA Koper, 27. septembra 1994 Št. 17 Občina Hirska Bistrica \ - ODLOK o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino Hirska Bistrica Na podlagi 2. odstavka 39. č!ena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85,29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93) in 42. člena Statuta občine Hirska Bistrica (Uradne objave št.30/91 in 26/92) je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora dne 15.09.1994 sprejela ODLOK O SKUPNIH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBČINO ILIRSKA BISTRICA !. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Dolgoročnega plana občine Hirska Bistrica v skladu s Srednjeročnim družbenim planom občine Ilirska Bistrica sprejmejo skupni prostorski ureditveni pogoji za celotno območje občine Ilirska Bistrica, ki ga je izdelala Area Cerknica, št. naloge 4/92- E. Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu : - z usmeritvami Dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986 - 2000 (Uradne objave št. 30/87), spremembe (Uradne objave št. 36/90) - z odločitvami Družbenega plana občine Ilirska Bistrica za ob dobje 1986 - 1990 (Uradne objave 30/87) - s spremembami in dopolnitvami Dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica in s prostorskimi sestavinami družbenega plana v pripravi in na podlagi: - pogojev posameznih soglasodajalcev, ki jih je v skladu s programom priprave PIA imenoval IS SO Ilirska Bistrica - posebnih strokovnih podlag za varstvo naravne in kulturne dediščine za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za občino Hirska Bistri-ca.(Izde!al Zavod za varstvo, naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, oktober 1990) - strokovnih podlag s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za prostorske ureditvene pogoje na območju občine Ilirska Bistrica (izdelal Sekretariat za ljudsko obrambo občine Ilirska Bistrica) - strokovnih podlag za področje komunalnih dejavnosti in za cestno omrežje, ki je v pristojnosti Komunalnega stanovanjskega podjetja DE Vodovod, kanalizacija, komunalna dejavnost (Izdelal Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica DE Inženir ing) 2. člen Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: - besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih - grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na 95 listih PKN v merilu 1:5000 - obrazložitev pogojev za posege v prostor s tabelarnim pregledom m usmeritvami za Širitev naselij - soglasja pristojnih organov in organizacij. 3. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske m druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih m z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa: . - funkcijo območja ter pogoje za izrabo prostora m kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor - pogoje za oblikovanje posegov v prostor - pogo e za določanje gradbenih parcel m funkcionalnih zemljišč - pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez - pogoje za Komunalno in energetsko opremljanje - pogoje za varstvo in urejanje voda . pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine. Poeoii so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna ohmodt uremma in za površine po namenu. Skupni pogoj, za posege v pr^mr vel ! o zl vsa območja uganja, razen če v posebmh pogoph za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto m drugače določeno. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji obsegajo naslednja določila. I. II Splošne določbe . Obseg in načine urejanja za celotno območje območja znotraj celote občine ter za posamezna III. Skupna merila in pogoje za posege v prostor 1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega Pogoji glede vrste posegov v prostor A Območja urejanja, namenjena poselitvi Območje, za katero bo izdelan prostorski izvedbeni načrt B Površine, ki pretežno niso namenjene poselitvi - rezervati in varstvena območja. 2. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč 3. Lega objektov 4. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor a) urbanistično oblikovanje b) arhitekturno oblikovanje 5. Prometno urejanje , 6. Komunalno urejanje 7. Sistem zvez 8. Energetska oskrba 9. Odstranjevanje odpadkov 10. Varstvo pred požarom 11. Urejanje pokopališč IV. Merila in pogoji za ostale posege, ki trajno spreminjajo prostor 1. Merila in pogoji za posege v vodotoke 2. Merila in pogoji glede odprtih površinskih kopov 3. Merila in pogoji glede melioracij 4. Merila in pogoji glede gradnje športnih, rekreacijskih objektov 5. Merila in pogoji glede varstva naravne in kulturne dediščine V. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja 1. Varstvo zraka 2. Varstvo pred hrupom 3. Varstvo voda in obvodnih površin 4. Varstvo ta! VI. Merila in pogoji za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito VII. Posebne določbe posegov v prostor VIII. Končne določbe H. OBSEG IN NAČIN! UREJANJA ZA CELOTNO OBMOČJE OBČINE TER ZA POSAMEZNA OBMOČJA ZNOTRAJ CELO TE 5. člen Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje občine razen območij, kjer veljajo prostorski izvedbeni akti. S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo tudi območja za katera so predvideni PIN do sprejema le-teh. Veljavni prostorski izvedbeni načrti so: - ZN za območje S-13 v Ilirski Bistrici (Uradne objave št. 21/79,27/81, 5/ 87) - ZN za obrtno cono v Jelšanah (Uradne objave št. 44/87) - sprememba ZN za stanovanjski prede! Otoka S-12 v Ilirski Bistrici -območje kjer stojijo bloki (Uradne objave št. 21/86) - UN za območje "Stara sodnija" v Ilirski Bistrici (Uradne objave št. 5/ 87,19/88) - ZN za malo obrtno cono v Ilirski Bistrici (Uradne objave št. 27/85) - ZN za območje Sviščakov (Uradne obiave št. 8/67) - ZN za obrtno cono Koseze (Uradne objave št.23/89) - UN za kompleks P-3 Petro! Transport Ilirska Bistrica I.faza (Uradne objave št.15/93, popravek Uradne objave št. 20/93) - UN za obrtno - industrijsko cono Tmovo - v pripravi Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja ureditvena območja naselij: Šifra naseija Ime naselja Oznaka obm. urejanja Naziv območja Več ureditvenih Območja enot v predvidenih naselju PIN 001 Bač IB3 IS * PUP 002 Brce IB! IS PUP 003 Čelje IBI 2S * PUP 004 Dobro Polje IBI 3S PUP 005 Dolenje IBI 4S PUP 006 Dolnja Bitnja IBI 5S PUP 007 Dolnji Zemon IBI 6S PUP 008 Fabci IBI 7S PUP 009 Gabrk IBI 8S PUP 010 Gornja Bitnja IBI 9S PUP 011 Gomji Zemon IBI 10S * PUP 012 Harije IBI 11S * PUP 013 Hrušica IBI 12S * PUP URADNE OBJAVE Koper. 27. septembra 1994- Št. 17 80 014 Huje IBI 13S * PUP 015 Jablanica IBI 14S PUP 016 Janeževo Brdo IBI 15S * PUP 017 Jasen IBI 16S PUP 018 Jelšane IBI 17S PUP 019 Kilovče IBI 18S PUP 020 Knežak IB3 2S * PUP 021 Koritnice IB3 3S * PUP 022 Koseze IBI 19S PUP 023 Kuteževo IBI 20S PUP 024 Mala Bukovica IBI 21S PUP 025 Male Loče IBI 22S PUP 026 Mereče IBI 23S PUP 027 Nova vas IBI 24S PUP 028 Novokračine IBI 25S * PUP 029 Ostrožno Brdo IBI 26S * PUP 030 Pavlica IBI 27S PUP 031 Podbeže IBI 28S PUP 032 Podgrad IBI 29S PUP 033 Podgraje IBI 30S PUP 034 Podstenje IBI 31S PUP 035 Podstenjšek IBI 32S PUP 036 Podtabor IBI 33S PUP 037 Pregatje IBI 34S PUP 038 Prelože IBI 35S PUP 039 Prem IBI 36S UN (de!) 040 Ratečevo Brdo IBI 37S PUP 041 Račiče IBI 38S PUP 042 Rečica IBI 39S PUP 043 Rjavče IBI 40S PUP 044 Sabonje IBI 41S * PUP 045 Smrje IBI 42S PUP 046 Soze IBI 43S PUP 047 Starod IBI 44S UN celota,de! 048 Studena Gora IBI 45S * PUP 049 Sušak IBI 46S * PUP 050 Šembije IBI 47S * PUP 051 Tominje IBI 48S * PUP 052 Topole IBI 49S PUP 053 Trpčane IBI 50S * PUP 054 Velika Bukovica IBI 51S * PUP 055 Veliko Brdo IBI 52S * PUP 056 Vrbica IBI 53S PUP 058 Zabiče IBI 55S * PUP 057 Vrbovo IBI 54S PUP 059 Zajelšje IBI 56S * PUP 060 Zarečica IBI 57S PUP 061 Zarečje IBI 58S * PUP 062 Zemenska Vaga IBI 59S PUP 063 Mašun IB2 IR PUP 064 Ilirska Bistrica IB5 URBAN.ZAS. * PUP Opomba: strokovna osnova vsebuje detaj!ni opis naselij - SK - stanovanja + kmetijstvo - Sl - stanovanjska območja - O - oskrba + storitve - P - proizvodnja - K - infrastrukturni objekti - R - šport in rekreacija - KP - kmetijska proizvodnja Meja območja, ki se ureja s PUR meje območij urejanja, ureditvene enote in površine so določene v grafičnem prikazu. ML SKUPNA MERILA !N POGOJ! ZA POSEGE V PROSTOR 6. člen Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, če v posebnih pogojih za posamezno območje ali ureditveno enoto izjemoma ni določeno drugače. L FUNKCUA OBMOČJA S POGOJ! ZA !ZRABO !N KVAL!TETO GRADITVE AL! DRUGEGA POSEGA 7. člen Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot: A. OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSEL!TV! S - območja za stanovanja SK - območja za stanovanja in kmetijstvo P - območja za proizvodnjo in servisne dejavnosti R - območja za šport in rekreacijo W - območja počitniških objektov KF - območja kmetijskih farm K - območja za infrastrukturo 0 - območja za oskrbne dejavnosti B. POVRŠ!NE, K! PRETEŽNO N!SO NAMENJENE POSEL!TV! 1 - prvo območje kmetijskih zemljišč 2 - drugo območje kmetijskih zemljišč G - lesno proizvodni gozd GV - varovalni gozdovi GP - gozdovi s posebnim pomenom Gvp - vplivno območje gozdov V - območja vodnih virov in akumulacij Re - območja za rekreacijo v naravnem okolju 8. Člen , . Gradnja objektov je dopustna na komunalno cyremljenih stavbnih zemljiščih. Komunalno opremljeno stavbno zemljišče obsega: oskrbo z vodo, odva anje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, urejen dostop m urejen odvoz odpadkov. Zahteva ne velja za pomožne objekte. Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode m na čistilno napravo za njeno čiščenje. . . .... Do izgradnje omrežja in naprav za odvod m čiščenje odpadnih voda so obvezne troprekatne pretočne greznice, z izpustom v urejeno pomkovalnico oziroma brez izpusta na območjih zaščitenih vodnih virov (varstveni pasovi) in na območjih, kjer bi to ogrožalo podtalnico. Greznice, ki so urejene brez izpusta, mora prazniti pooblaščena organizacija in vsebino odvažati na ustrezna odlagališča izven zaščitenih območij vodnih virov. Po izgradnji kanalizacije je potrebno vse objekte v zbirnem območju priključiti na kanalizacijsko omrežje. V območjih, ki niso namenjena poselitvi, je za posege, ki spreminjajo geološke, pedološke, reliefne, hidrološke ali vegetacijske razmere, potrebno predhodno izdelati krajinsko-ekološko presojo. V območjih za poselitev je za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za večje hleve potrebno predhodno izdelati krajinsko-ekološko presojo. POGOJ! GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR 9. člen Oskrbne in storitvene dejavnosti po tem odloku so: trgovina, promet, gostinstvo, turizem, storitve, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, uprava in svobodni poklici. Pomožni objekti po tem odloku so tisti, ki so navedeni v Odloku o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. 10. člen Na območjih, ki se urejajo s tem PUP-om, so dopustna: - za obstoječe objekte: - vzdrževalna dela - adaptacije - rekonstrukcija - odstranitev objektov - za prometno omrežje in naprave: - redno vzdrževanje in obnavljanje - rekonstrukcija - odstranitve - novogradnja - za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežja in naprave za zveze: - vzdrževalna dela - rekonstrukcije - novogradnja - odstranitve - za vodnogospodarske objekte in naprave: - vzdrževanje - rekonstrukcija - gradnje - odstranitve. Odstranitve objektov kulturne dediščine so možne v primerih, ko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, sosednje objekte, promet in okolico, v skladu s soglasjem pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. A. OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSEL!TV! 11. člen V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi in zanje ni predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so poleg posegov, določenih v 10. členu, dopustna še: - novogradnje prometnega omrežja in komunalnih naprav - gradnje in ureditve za rekreacijo - ureditve javnih površin - ureditve pokopališč - postavitve spominskih plošč in drugih obeležij - postavitve začasnih objektov za prireditve. V območju za stanovanja "S" so dopustne še: - posamezne novogradnje - dozidave in nadzidave obstoječih objektov - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovan ja, za terciarne in kvartarne dejavnosti in proizvodno obrt brez emisij in hrupa - dopamine gradnje stanovanjskih objektov, objektov za ter ciame in kvartarne dejavnosti m za proizvodno obrt brez emisij in hrupa potrehjfmet.jstvr^'"'^ "bjektov, razen pomožnih objektov za V območjih za stanovanja in kmetijstvo "SK" so dopustne še - posamezne novogradnje - dozidave in nadzidave obstoječih objektov -spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za m*za v?kende'^*va ^ terciarne 'n kvartarne dejav nosti, za proizvodno obrt Koper, 27. septembra 1994- Št. 17 URADNE OBJAVE 81 . "dopolnJne gradnje stanovanjski objektov, objektov za potrebe kmetijstva, za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt - gradnje pomožnih objektov. V območjih za proizvodnjo in terciarne dejavnosti "P" so dopustne - posamezne novogradnje - dozidave in nadzidave obstoječih objektov - sprememembe namembnosti objektov a!i de!ov objektov za proizvodnjo m terciarne dejavnosti - dopolnilna gradnja objektov in naprav za proizvodnjo in terciarne dejavnosti - postavitev ograj. V območjih za šport in rekreacijo "R" so ob upoštevanju krajinsko-ekološke presoje dopustne: - posamezne novogradnje - dozidave in nadzidave obstoječih objektov - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe rekreacije - novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe rekreacije - postavitev ograj. V območjih za počitniške objekte "W" so dopustne: - posamezne novogradnje - dozidave obstoječih objektov - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, kjer je možna priključitev na komunalno omrežje - gradnja pomožnih objektov: nadstrešnice, garaže, pergole, geosolarne naprave, vetrolovi. V območjih živinorejskih farm "KF" so dopustne: - posamezne novogradnje - dozidave in nadzidave objektov za potrebe živinorejskih farm - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za terciarne dejavnosti, ki so namenjene primarnim gospodarskim dejavnostim - novogradnje gospodarskih poslopij. Za novogradnje in povečanje zmogljivosti živinorejskih farm je potrebna predhodno krajinsko-ekološka presoja. V območjih za infrastrukturo (objekti za energetiko, promet, vodovod, kanalizacijo) so dopustne: - posamezne novogradnje - dozidave, nadzidave objektov za infrastrukturo - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za infrastrukturne dejavnosti - novogradnje energetskih in prometnih objektov ter za terciarne dejavnosti - postavitev ograj. V območjih za oskrbne dejavnosti "O" so dopustne: - novogradnje, dozidave in nadzidave objektov za vse vrste oskrbnih dejavnosti - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne dejavnosti. B. POVRŠ!NE, K! PRETEŽNO N!SO NAMENJENE POSEUTV! 12. člen Poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka, so v območjih, ki niso namenjena poselitvi, dopustna še: - novogradnje prometnega omrežja, komunalnih naprav in naprav za potrebe kmetijstva, gozdarstva in bivanja - ureditve počivališč in postajališč - novogradnja lovskih in ribiških koč v skladu s pogoji in soglasji vseh koristnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb. V prvem območju kmetijskih zemljišč (1) so dopustne še: - novogradnje objektov, ki so določeni kot izjemni posegi z družbenim planom občine, in sicer: objekti, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji; objekti za urejanje vodnega režima; objekti za potrebe oboroženih sil, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; širitve pokopališč - gradnje pomožnih objektov za kmetijstvo - melioracije, ki so določene z družbenim planom - ureditve m širitve pokopališč. V drugem območju kmetijskih zemljišč (2) so dopustne še: - novogradnje za potrebe kmetijstva,za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, na način, kot je to določeno z družbenim planom in ne velja za območja predvidenih melioracij - gradnje pomožnih objektov za kmetijstvo - melioracije, ki so določene z družbenim planom - ureditve za rekreacijo - postavitve začasnih objektov za prireditve - ureditve pokopališč ter gradnje mrliških vežic in kapehc - postavitve spominskih plošč in drugih obeležij - novogradnje lovskih in ribiških koč v skladu s pogoj! m so glasj! vseh koristnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb. Na gozdnih površinah (G) so dopustni posegi za potrebe goyodarjenja z gozdovi in lovstva. Pri izkoriščanju gozdov je potrebno pn vseh posegih z ustreznimi ukrepi preprečiti erozijo zemljišč. . - - V območju gozdov posebnega pomena (GP) je potrebno gospodarjenje z gozdovi prilagoditi tisti funkcij! (funkcijam) gozdov, zaradi katere so določene površine razglašene za gozdove posebnega pomena. V teh območjih niso dopustni nikakršni posegi, ki bi kakorkoli ogrozili sposobnost ekosistemov za opravljanje opredeljenih izjemno pomembnih unkcij. V trajno varovalnih gozdovih (GV) niso dopustne !" varovalni funkcijo, in niso dovoljeni posegi, ki bi Na vplivnem območju gozdov (Gvp) so dopustni posegi, za ka ere se izdela krajinsko-ekološka presoja m izda strokovno gozdarske službe o vplivih predvidenih posegov na naravne ekosisteme. V območjih voda (V) so ob upoštevanju krajinsko-ekološke presoje dopustne še ureditve za rekreacijo. Na površinah razpršene gradnje (r) v 1. območju kmetijskih zemljišč so dopustne še: - dozidave in nadzidave obstoječih objektov - spremembe namembnosti za potrebe kmetijstva, za turizem na kmetiji - novogradnje za potrebe kmetijstva - gradnje pomožnih objektov - gradnje in ureditve za rekreacijo - postavitve začasnih objektov za prireditve - novogradnje lovskih in ribiških koč v skladu s pogoji in so glasji vseh koristnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb. Na površinah razpršene gradnje (r),v 2. območju kmetijskih zemljišč, so dopustne še: - dozidave in nadzidave obstoječih objektov - spremembe namembnosti za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt brez emisij, za terciarne dejavnosti ter vikende - novogradnje za potrebe kmetijstva in gozdarstva; za proizvodno in storitveno obrt brez emisij ter za turizem na kmetiji - gradnje pomožnih objektov - gradnje in ureditve za rekreacijo - postavitve začasnih objektov za prireditve - novogradnje lovskih in ribiških koč v skladu s pogoji in so glasji vseh koristnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb. Na območjih, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju (Re), so dopustne še: - ureditve poti, klopi, tabel, smetnjakov, kurišč, kioskov in parkirišč 13. člen Ograjevanje zemljišč izven območij za poselitev ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, varstva voda in v tistih območjih, kjer je to posebej določeno. REZERVAT! !N VARSTVENA OBMOČJA 14. člen V območjih rezervatov, in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v trajno varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnem prikazu, je izvajanje posegov omejeno v skladu z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku. OBMOČJA, ZA KATERA BODO !ZDELAN! PROSTORSK! !ZVED BEN! NAČRT! 15. člen Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustni: - vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav - postavitev začasnih objektov - ureditev zelenih površin - odstranitve objektov, če ti ne predstavljajo kulturne dediščine ali kulturnega spomenika. Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so v skladu s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvenimi pogoji ugotavlja pristojni upravni organ na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta. 2. POGOJ! ZA DOLOČANJE GRADBEN!H PARCEL !N FUNK C!ONALN!H ZEMLJ!ŠČ 16. člen Velikost gradbene parcle in funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena: 1. velikosti in namembnosti objekta, legi sosednjih objektov, velikosti gradbenih parcel v ureditveni enoti, oblikovanosti zemljišča, posestnim mejam, lokaciji komunalnih vodov in drugim omejitvam v rabi prostora 2. urbanističnim zahtevam (funkcionalni dostopi), parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje 3. sanitarno - tehničnim zahtevam (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, interventne poti...). Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo se določi z željami investitorja ter na podlagi konfiguracije terena in lege okoliških objektov. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsto kmetijske proizvodnje, potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Velikost gradbene parcele objekta za obrtno dejavnost se določi glede na vrsto dejavnosti, lego objektov in medsebojno razporeditev objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi morebitno širitev objektov. Funkcionalno zemljišče mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,0 m, na dvoriščni strani najmanj 5,0 m ter širina dovoza do objekta najmanj 3,0 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu namjanj 2,0 m, na dvoriščni strani najmanj 10,0 m ter širina dovoza najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcio- Koper, 27. septembra 1994- $t. 17 nalnega zemljišča ugotovljenega na osnovi navednih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte), ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj. 3. LEGA OBJEKTOV 17. člen Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje: - nove stavbe (stanovanjske in druge) morajo biti odmaknjene od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani sanitarni in po žamo-vamostni pogoji - novi objekti morajo biti od obstoječih stanovanjskih objektov odmaknjeni minimanlno 8,0 m in minimalno 2,0 m od posestne meje - manjši odmiki od navedenih v drugi alinei tega člena so dopust ni, če so zagotovljeni sanitarno-higienski in požarno varnostni pogoji - za manjše odmike je potrebno pismeno soglasje prizadetih sosedov mejašev - nadomestna gradnja objekta, kjer so odmiki manjši, kot so navedeni v drugi alineji tega člena, je možna v istih gabaritih kot jih je imel objekt, ki se nadomešča, s pismenim soglasjem sosedov mejašev je gabarit lahko večji - odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z obstoječimi predpisi oziroma s soglasji njihovih upravljalcev - odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma s soglasjem upravljalcev - odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljal ca vodotoka. 4. POGOJ! ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V POSTOR a) Urbanistično obiikovanje ^ ^18. člen Varovane robove naselij, ki so označene v grafičnem prikazu ali so določene v posebnih določbah, je tieba ohranjati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov. V območjih značilnih pogledov, ki so označeni v grafičnem prikazu, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. 19. člen Pri določanju višine objekta je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati vertikalni gabarit naselja oziroma posameznih skupin objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov. 20. člen Nadomestna gradnja objekta je gradnja, ki se dovoli na istih temeljih ali z zamikom, pri čemer se nadomesti cel objekt ali pa del objekta. Del objekta se lahko ohrani le v primeru, če se z novim poveže v enotno oblikovano maso, naklon strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov, kot samostojnih objektov ločenih od novih, ni dopustno. Za objekte etnološke in umetnostne dediščine je dopustna nadomestna gradnja, če se pridobi soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 21. člen V ureditvenih enotah vas je dopustna nadomestna in dopolnilna gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na parcelni meji ob ustrezni ureditvi strešnih odtokov in ustrezni protipožarni gradnji. Pri nadomestnih gradnjah objektov je potrebno ohraniti podedovano gradbeno črto. Nadomestna gradnja objekta, kjer so odmiki manjši kakor to navaja druga alineja 17.člena tega odloka, lahko presega gabarite prvotnega objekta, če so zagotovljeni sanitarno-higienski in požarno varnostni pogoji. Za to mora biti dano pismeno soglasje prizadetih sosedov mejašev. 22. člen V ureditvenih enotah vas je potrebno pri lokacijah dopolnilnih gradenj prilagoditi lego objektov na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smeri slemena. ' 23. člen Novogradnje objektov na območjih, ki niso namenjena poselitvi in so primerno komunalno opremljena, so dopustne kot dopolnitve obstoječe zazidave. Gradnje posameznih objektov ob glavnih prometnicah so dopustne ob pretehtani lokaciji (objekti za potrebe cestne infrastrukture in objekti s turistično funkcijo). Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah. Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposredni bližini objektov kulturne dediščine ali v območjih naravne dediščine. 24. člen Sprememba namembnosti za potrebe storitvene obrti je možna, če se zagotovijo normalni in vami dostopi, dovozi, potrebna parkirišča in se prepreči negativne vplive na okolico. b) Arhitekturno oblikovanje 25. člen Arhitekturno oblikovanje posegov se mora zgledovati po oblikovanih kvalitetah objektov ali ureditev v območju urejanja oziroma v posamezni ureditveni enoti, predvsem glede: . sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas - oblikovanje strehe - oblikovanja in razmerja tasaa - arhitekturnih elementov - barve in teksture streh m fasad. OBLIKOVANJE STAVBNE MASE Ureditvena enota: vas, območja razpršene gradnje, samotni objekti. 26. člen ! ^r^d^i^aL ' v razmerju stranic, kiustreza umerit vam arhitekturne t'poiog^eza ^o območje ^ enonadstro pnih objektov (maksimaina višina je K+P+l+M- v pnmeru, da .ma objekt tudi mora biti ta v cetoti vkopana v zemtjo) - v.š.no je potrebno pniagodn, gabaritom zazidave v obravnavanem naselju . * x - streha simetrična dvokapnica ah sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu do 30 stopinj, ravne strehe niso dovoljene, sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. V okviru istega ureditvenega območja je dovoljen razpon v naklonih strešin do 5 stopinj, širina napušča do 100 cm, če ni drugače določeno. 2. Gospodarski objekti , ^ Ti objekti naj bodo, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, nadaljevanje stanovanjskih objektov: . .. - tloris: podolgovat, razmerje stranic, ki mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije za to območje, dopusten je tlorisv obliki črke L , simetričen . , . ... - streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapmca s strešinami v istem naklonu do 30 stopinj, sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. V okviru iste ureditvene enote je dovoljen razpon v naklonih strešin do 5 stopinj. Nadkritje vhoda je dovoljeno s širšim napuščem. 3. Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter obrtne delavnice - tloris: podolgovat z razmerjem stranic, ki mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije za to območje (razmerje je lahko drugačno, če to zahteva tehnologija proizvodnje). Dopusten je tloris v obliki črke L. - streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu do 30 stopinj. Sleme mora poteka ti v smeri daljše stranice. Šotorasta streha ni dovoljena. Ostale ureditvene enote: 27. člen 1. Stanovanjski objekti - tloris: podolgovat, z razmerjem stranic, ki ustreza usmerit vam arhitekturne tipologije za to območje - višina: dovoljena je graditev visokopritličnih in enonadstropnih objektov (maksimalna višina je K+P+l+M - v primeru, da ima objekt ldet, mora biti ta v celoti vkopana v zemljo) višino je prilagoditi gabaritom zazidave v obravnavanem naselju - streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu do 30 stopinj, ravne strehe niso dovoljene. Sleme poteka v smeri daljše stmice objekta. V okviru istega naselja je dovoljen razpon v naklonu streh do 5 stopinj. Dovoljena je gradnja dvojčkov ali vrstnih hiš, s tem da je skupni objekt v takem razmerju, kot je predpisano za samostojen objekt. 2. Gospodarska poslopja: obrtne delavnice ter objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter objekti v okviru mejnih prehodov - tloris: podolgovat, dopusten je tloris v obliki črke "L", razmerje stranic mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije za to območje in prilagojen tehnologiji - višina: prilagojena dejavnosti z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov ter vertikalnih gabaritov naselja oziroma višine sosednjih objektov - streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu do 30 stopinj, ravne strehe niso dovoljene, sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Šotorasta streha ni dovoljena. 3. Objekti namenjeni proizvodni dejavnosti: - tloris: podolgovat, razmerje stranic mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije za to območje (razmerje je lahko drugačno, če to zahteva tehnologija proizvodnje) višina prostorov in etainost je prilagojena dejavnosti proizvodnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov ter vertikalnih B^pap^ov naselja oziroma višine sosednjih objektov in se mora podrejati višini dominant naselja . -smer slemena vzporedna z daljšo stranico, ravna streha ni dovoljena. Montažne hiše so dovoljene le, če ustrezajo pogojem za arhitekturno oblikovanje objektov. r & j <. 28. člen preko s!emen*^ "'^^ ^ dopustno postavljati na strehe tako, da ne segajo ^ 29. člen a ad^p^cije, rekonstrukcije , dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. "^dzidave objektov morajo biti usklajene s celotno maso nhLtfia v oblikovanjem m z vidnimi gradbenimi materiali osnovnega kni ^zidavami je treba doseči tako stavbno maso, kot je določena s posamezno ureditveno enoto. Dograjevanje m prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoj' Koper, 27. septembra 1994- Št. 17 URADNE OBJAVE 83 dediščin sl območju, k. so opredetjena kot kulturna dediščina, se načrtuje tn tzvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. organizacije ^ ^^P'acijah, rekonstrukcijah, dozidavah in zn^čilnt M značdne arhitekture je potrebno ohranjati f zunanjščine Značilne gradbene materiale, razporeditve odprtin, njihovega razmerja in naklon strešin. Fn!ag,ajati se je potrebno razmerjem fasad in stavbne mase pri obnavljanju m zamenjavi kritine na objektih. Veijajo enaki pogoji kot za novogradnje. r & ; Gradbeni materiali Zidane stavbe naj bodo ometane. Priporoča se uporaba gladkih ometov bele ali naravnih zemeljskih barv ali viden kamnit zid. Okna so lahko obrobljena s kamnitimi obrobami. Pri oblikovanju vetrolovov naj se ne uporablja kombinacija Al profil in steklo. Strehe naj bodo krite s kritino rdeče, rjave ali temnosive barve. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki. 5. PROMETNO UREJANJE 30. člen V primeru spremembe namembnosti objektov krajevno značilne tradicionalne arhitekture niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti objekta. Ohranjati se mora'velikost oken in ritem odprtin. 31. člen Pomožni objekti se dodajajo osnovnim objektom, kjer je to možno v Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega Pomožni objekti, ki niso izvedeni kot samostojni objekti, morajo imeti pravilen podolgovat tloris, simetrično dvokapnico v položnem naklonu do 30 stopinj. Enokapnice in ravne strehe niso dovoljene. Pomožni objekti kot prizidek, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša preko pomožnega v enakem naklonu, enaki barvi in enaki kritini. Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. Na fasade starih kmečkih hiš ni dovoljeno dodajati vetrolovov. Pri novih objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji, na zunanji strani ni dovoljeno postavljati vetrolovov. Nadstreški nad vhodi naj bodo minimalni. Urejanje zelenih površin in okoiice objektov 32. člen Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti začasni in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Odprte površine, ki imajo javen značaj in soustvarjajo ambientalo podobo širšega območja, naj bodo urejene enotno. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni, če ni možno drugačno zavarovanje brežin, oziroma se brežine uredijo terasasto z vmesno zasaditvijo. Podporni zidovi naj bodo obdelani z naravnim avtohtonim kamnom. Ograje parcel oziroma vrtov v stanovanjskih območjih naj bodo izvedene po lokalnih vzorcih. Ograjevanje parcel ne sme ovirati pluženja snega in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Začasni objekti 33. člen Začasni objekti in naprave so objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam, proslavam in podobno. Po preteku določenega časa se objekti odstranijo. Ti objekti s svojo gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je po njihovi odstranitvi možno vzpostaviti prvotno namensko rabo. Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, se postavljajo lahko samo v ureditvenih območjih naselij. Postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj in turističnih oznak in ulične opreme 34. člen Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja naj bodo postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor. Na posameznih območjih morajo biti oblikovana enotno, ne smejo biti moteči, ne smejo ovirati vzdrževanja komunalnih naprav in prometa. Pri označevanju nepremičnih spomenikov in znamenitosti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. . .. Reklamna znamenja, turistične oznake oziroma vsi neprometni znaki morajo biti postavljeni izven cestnega sveta, v skladu s soglasjem upravljalca ceste. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objektov. Kioskov ni dovoljeno postavljati izven ureditvenih območij naselij. ARHÌTEKTURN! ELEMENT! 35. člen Oblikovanje zatrepov Zatrepi naj bodo ometani. Zatrepi na novih objektih so oblikovani v značilne trikotniške zaključke. ^ vrati Dovoljeni so nadstreški: - pri gospodarskih objektih nad vhodnimi vrati (leseni ali kovinski) ... . - pri stanovanjskih objektih nad vhodni mi vrati (kovinski) Balkoni na stanovanjskih objektih naj bodo na vzdolžni fasadi, nad ^^^^Priporoč!jivi*so stebri med ograjo balkona in streho. Ograje balkonov špirovc?! če to dovoljuje lokalna stavbna tipika. Če so betonski, naj bodo to tanke površine. 36. člen V rezervatih, predvidenih za rekonstrukcijo, so na obstoječih objektih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela in drugi pogoji v skladu s predpisi. Rekonstrukcije in preplastitve cest je treba izvajati tako, da se nivo ceste ne dviga nad nivoje vhodov v objekte, ter da se s tem ne poslabša dostopnost teh objektov za funkcionalno ovirane ljudi. Prav tako je treba zagotoviti minimalne širine pločnikov za pešce na prometnih ožinah. Pri rekonstrukcijah cest je potrebno ohraniti obcestno vegetacijo, strmejše brežine naj se utrdijo z vegetacijo, manjše pa zatravijo. 37. člen Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je potrebno težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javno cesto in javne poti. Vsi dovozni priključki in pristopi na cesto oziroma ulico se smejo graditi samo s soglasjem, ki ga izda vzdrževalec ceste. 38. člen Gozdne prometnice se gradijo in urejajo v skladu s sprejetimi prostorskimi sestavinami družbenega plana občine. Za gradnjo novih prometnic je potrebno v lokacijski postopek vključiti pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 39. člen Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirane ob objektu ter asfaltirana in opremljena z lovilci olj. Občasna parkirišča so lahko utrjena z rušniki ali v makadamu. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi in mora imeti urejene lovilce olj. Večja parkirišča in počivališča ob magistralnih in regionalnih cestah izven ureditvenih območij naselij morajo biti opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo. 40. člen V skladu z veljavnimi predpisi se uredijo vsi mejni prehodi z Republiko Hrvaško. Za spremljajoče objekte, parkirišča in urejanje okolice veljajo ostala določila tega odloka. 41. člen Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto. 6. KOMUNALNO UREJANJE 42. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Odvajanje odpadne vode se ureja tam, kjer ni javne kanalizacije z ustreznimi individualnimi napravami, ki morajo biti urejene po veljavnih higienskih in sanitamotehničnih predpisih. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreznim obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti itd ). Pri urejanju gnojišč in greznic je treba upoštevati tudi predpise, ki urejajo to področje. 43. člen Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustrezajo pogojem obrambe in zaščite. Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma drugače primemo uredi. Nadzemne komunalne in energetske objekte se mora postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine je dopustna v skladu s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odvajanje odpadnih voda 44.člen Fekalne vode iz objektov naj se odvajajo v vodotesne troprekatne greznice. Te imajo lahko urejen izpust v ponikovalnico, če s tem ni ogrožena podtalnica. Po izgradnji kanalizacije in čistilne naprave je obvezna priključitev objektov nanjo. Meteorne vode se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Odvod meteornih vod iz prometnih površin mora biti izveden preko lovilcev olj. 84 URADNE OBJAVE Koper, 27. septembra 1994- Št. 17 Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo oz. troprekatno greznico. Vodooskrba 45.č!en Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo vode, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje. Lokacijska dokumentacija mora upoštevati pogoje upravljalca omrežja. Tam, kjer ni vodovodnega omrežja, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (vodnjak s kapnico ali lastno vodno zajetje) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira, v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavlajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti namenske požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, po pogojih, ki jih določi pristojna požarno varnostna inšpekcijska služba. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine. 7. SISTEM ZVEZ 46. člen V vseh ureditvenih območjih naselij je dovoljena gradnja sistemov zvez. Za omrežja in objekte je potrebno izdelati podrobne lokacijske dokumentacije oz. lokacijske načrte, ki morajo biti izdelani v skladu s pogoji in soglasji prizadetih uporabnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb. Investitor mora za vsak poseg v prostor, ki se nahaja v bližini sistema zvez, pridobiti soglasje pristojne organizcije, ki upravlja sistem zvez. Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunlnih naprav. Na objektih kulturne dediščine niso dopustne postavitve televizijskih anten. površin Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti ureiena v sklepu ograje - zidu pokopališča, vendar n. na v,dno izpostavljen, I.Laji 54. člen Za odlaganje odpadnega gradbenega materiala se določana območju občine lokacije, ki so potrebne sanacije (razne jame, opuščen) kamnolom, itd ). Ko se lokacija zapolni, jo je potrebno pnmemo sanacijsko urediti 10. VARSTVO PRED POŽAROM 55. člen Pri gradnji novih objektov morasti varstvo pred požarom zagotovljeno z ustreznimi odmiki, ki so določeni s požarnovarnostnimi predpisih. Za potrebe varstva pred požarom naj se uredijo ustrezni požarni bazeni, zagotovi dostop k površinskim vodotokom ali zagotovi zadostna količina vode v cevovodih. 11. UREJANJE POKOPALIŠČ 56. člen Praviloma naj se pokopališča in njihovo širitev urejajo s PIA ob upoštevanju veljavnih republiških in občinskih predpisov. Pri posegih, ki se nanašajo na izgled pokopališč, naj se upošteva mnenje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za oblikovanje in lego poslovilnih objektov veljajo pogoji iz 26. člena tega odloka. IV. MERILA IN POGOJ! ZA OSTALE POSEGE, K! TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR 1. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V VODOTOKE 8. ENERGETSKA OSKRBA 47. člen Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja v prostorskem delu družbenega plana občine. V koridorjih planiranih in obstoječih elektrovodov in naprav je raba prostora omejena; širina in dovoljene posege določajo veljavni predpisi in upravljalec omrežja. Upravljalec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred pričetkom del in izdajo gradbenega dovoljenja. 48. člen Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih in varovalnih pogledov. 49. člen Male hidroelektrarne so v območjih predvidenih naravnih znamenitosti dopustne le v sklopu obstoječih ali na mestu nekdanjih mlinov in žag, v območjih naravne dediščine pa na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah na podlagi krajinsko-ekološke presoje in predhodnem mnenju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode. ki zagotavlja biološki minimum, kakor tudi neoviran odtok visokih vod. Tlačni vodi morajo biti vkopani. Zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. 50. člen Postavitve sončnih zbiralnikov nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne. 51. člen V vseh ureditvenih območjih naselij je dovoljena gradnja plinovodnih omrežij z lokalnimi plinskimi postajami. Za omrežja in plinske postaje je potrebno izdelati podrobne lokacijske dokumentacije oziroma lokacijske načrte, ki morajo biti izdelani v skladu s pogoji in soglasji prizadetih uporabnikov prostora in pristojnih inšpekcijskih služb ter pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kjer ni zgrajenega plinovodnega omrežja, je dovoljeno postaviti plinske rezervoarje (kontejnerje) za oskrbo objektov s plinom. 9. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV 52. člen Zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno in obvezno za celo občino v skladu z veljavnimi predpisi. Neurejena odlagališča mora lastnik zemljišča v skladu z navodili inšpekcijskih služb sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališča, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje in namembnost. Posebne odpadke ni dovoljeno odlagati na skupno odlagališče komunalnih odpadkov. Pri odlagališčih odpadkov je potrebno prestreči izcedne vode in jih ustrezno prečistiti ter odvesti zaledne meteorne vode. Pri sanaciji odlagališč je potrebno tudi preprečiti pronicanje meteorne vode iz sanirane površine v notranjost odlagališča. 53. člen Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirnih 57. člen Posegi, ki bi povzročali večje spremembe, niso dovoljeni, možni so le izjemoma, pri tem se je potrebno držati naslednjih meri! in pogojev: - za te posege je potrebno predhodno izdelati presojo sprejemlji vosti okolja - poseg ne sme spremeniti naravnih procesov, ki določajo last nosti vodotoka (npr. meandriranje, oblikovanje sipin, tolmunov...), ekološka vrednost ne sme biti prizadeta, ne sme se zmanjševati število rastlinskih in živalskih vrst - krajinska tipika ne sme biti prizadeta, oblikovanje struge in brežin mora izhjati iz prvotnega, naravnega stanja - poseg sme potekati le v določenem letnem obdobju in pod pogoji, ki ga določita pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kidtume dediščine in Zavod za ribištvo. 58. člen Za vzdrževanje obstoječega stanja je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: - v vseh vodotokih naj se čisti le tiste vegetacije z dna in brežin, ki ovira pretok vode, obrežna vegetacija naj v čim večji meri ohrani prvotno, naravno podobo; za sanacijo poškodo vanih delov je potrebno saditi avtohtone rastlinske vrste - pri gradnji brvi in manjših mostov je potrebno uporabljati naravne materiale - gradnje ali drugi posegi, ki bi kakorkoli spreminjali fizične in kemične lastnosti, vode niso dovoljeni - poseg sme potekati le v določenem letnem obdobju in pod pogo ji, ki ga določita pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne in Zavod za ribištvo. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE ODPRTIH POVRŠINSKIH KO POV 59. člen Izkoriščajo se lahko površinski kopi za pridobivanje kamnitih materialov, ki imajo ustrezno dovoljenje za obratovanje. Obstoječe površinske kope se lahko izkorišča na podlagi ustreznosti lokacije in ustreznega dovoljenja za obratovanje. Ostale površinske kope mora lastnik sanirati v skladu z navodili inšpekcijskih služb, ravno tako območja površinskih kopov, ki se izkoriščajo. Sanira se jih na podlagi sanacijskih načrtov oziroma na način, ki ga predpisujejo obstoječi predpisi. Nove površinske kope in kamnolome na krajinsko izpostavljenih območjih ni dovoljeno odpirati. Za vse je potrebna krajinska presoja in načrt sanacije ter mnenje pristojne službe za varstvo naravne dediščine. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE MELIORACIJ, HIDROMELIORA CU, REGULACIJ IN KOMASACIJ 60. člen * ^ urejanju kmetijskih zemljišč je dopustno čiščenje grmovne zarasti, čiščenje skal m kamenja z lahko mehanizacijo, ki ne poškoduje travne ruše Ohranjati je treba pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti. ^ melioracijah m hidromelioracijah je treba ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka m vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Pri hidromelioracijah m melioracijah je potrebno upoštevati pogoje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Koper, 27. septembra 1994- Št. 17 URADNE OBJAVE 85 * ^ riJSK!^ GRADNJE ŠPORTNIH IN REKREA REKREACtJO OBJEKTOV [ZVEN OBMOČtJ ZA 61. č!en , . Ureditve smučišč so sprejemljive na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah na podlag! krajmsko-ekološke presoje ter mnenja pristojne službe za varstvo naravne m kulturne dediščine. Gradnja in rekonstrukcija športnih in rekreacijskih objektov in ureditev izven območij za rekreacijo je možna na območjih, ki niso varovana z režimi, x ureditve prepovedovali; upoštevati je potrebno načela ohranjanja značilne kulturne krajine; v ureditvenih območjih pa je taka gradnja možna če ne spreminja pretežne namenske rabe prostora in ne moti okolice. 5. MERILA IN POGOJ! GLEDE VARSTVA NARAVNE !N KUD TURNE DED!ŠČ!NE 62. člen SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE NIH IN KULTURNIH SPOMENIKOV TER NARAV- Evi- Vrsta denčna sp. štev. 21.1. A 21.2. A 21.3. A 21.4. A 21.5. A 21.6. A 21.7. A 21.8. A 21.9. A 21.10. A 21.11. A 21.12. A 21.13. A 21.14. A 21.15. A 21.16. A 21.17. A 21.18. A 21.19. A 21.20. A 23.1. UM 23.2. UM 23.3. UM 23.4. UM 23.5. UM 23.6. UM 23.7. UM 23.8. UM 23.9. UM 23.10. UM 23.11. UM 23.12. UM 23.13. UM 23.14. UM 23.15. UM 23.16. UM 23.17. UM 23.18. UM 23.19. UM 25. 3. E 25.4. E 25.5. E 25.6. E 25.7. E 25.8. E 25.9. E 25.10. E 25.11. E 26.1. T 26.2. T 26.3. T 26.4. T 26. 5. T 22.1. Z 22.2. Z 22.3. Z 22.4. Z 24.1. UR 24. 2. UR 15.1. NS 15.2. NS 15. 3. NS 15.4 NS 15.5. NS 15.6 NS 15.7. NS 15.8. NS 15.9. NS tmc TK25/G spomenika Dolnji Zemon, Gradišče (Javor) Gornji Zemon, mežnarija. Sv. Jemej Ilirska Bistrica, Gradišče nad Trnovim Jelšane Gradina Jelšane Gradišče in Šušnjak Jelšane, Sv. Katarina Knežak, Čepno Knežak, Gradišče in Vrh Knežak, Obroba Koritnice, Veliki Devin Podgrad, Stari grad Podgraje, Sv. Marija Račiče, Gradec z Grubljem Starod, Gradina Zabiče, Gotnik 11. Bistrica, Sv.Ahac Kuteževo, Gradišče Šembije, Gradišče Ilirska Bistrica, Gradina Zabiče, Gotnik Bač, Graščina Kaleč Bač, p.c.Sv. Ana Gabrk,p.c.Sv. Trojice Hrušica, Z.c. Sv. Krizogora Hrušica,p.c. Sv. Vid Il.Bistrica, ž.c.Sv.Petra Jablanica, Lazarinijeva graščina Knežak, N.c.Marijinega Vnebovzetja Podgrad.p.c.svJakoba Podstenje, p.c. Sv. Antona Padovanskega Šembije, p.c. Sv.Vida Tominje, p.c. Sv.Urbana Zabiče, graščina Zajelšje, p.c. Sv. Barbare Il.Bistrica, p.c. Sv. Jurija Jablanica, p.c. Marije Snežne Prem. grad Prem, ž.c. Sv. Helene Jablanica, stari grad Knežak, domačija št.103 Mala Bukovica, kapelica Ostrožno brdo, pil pred vasjo Podgrad, domačija št.66 Pregarje. kapelica v vasi Prelože, h.št. 21 Tominje, pil v vasi Topole, kapelica Zarečje, domačija št.22 Dolnja Bitnja, troločni kamniti most čez reko Reko Dol.Bitnja, kompleks z žago, mlinom in mostom SuŠak, vodni mlin ob potoku Sušak Topole, vodni mlin in žaga na reki Reki V. Bukovica, žaga in stopa pri Madrgotcu Il.Bistrica, spomenik prekomorskim brigadam Prem, Kettejeva hiša ...... Il.Bistrica, spomenik 3.prekomorski brigadi KneŽak.spomenik Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču Il.Bistrica, historično jedro Prem, historično jedro Dana Danca Dolenjske Ponikve izvir Reke Kozja luknja Čelje, lipa Hrušica, lipa RjavČe, lipa Harije, lipa in cera Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Pivka Palčje Palčje Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Vele Mune Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Palčje Palčje Obrov Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica vzhod Rupa Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica vzhod Klana Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Il.Bistrica zahod Obrov Il.Bistrica zahod 15.10. NS Mala Padežnica Snežnik 15.11. NS Mikula, prežgana Snežnik 15.12. NS Novokrajska jama Rupa 15.13. NS Poletna jama Vele Mune 15.14. NS Ponikve v Potokih Il.Bistrica zahod 15.15. NS Raša Il.Bistrica vzhod 15.16. NS Velika Padežnica Snežnik 15.17. NS reka Reka Klana, Rupa, Il.Bistrica vzhod Il.Bistrica zahod Pivka, Senožeče 15.18. NS Vala Snežnik 15.19. NS Starajska Dana Il.Bistrica zahod 15.20. NS Grda jama Snežnik 14.1. NR Snežnik zavar. Snežnik 14. 2. NR Snežnik - Ždrocla Snežnik 14.3. NR Zatrep Snežnik 63. člen Posegi na območjih in objektih naravnih in kulturnih spomenikih so pogojeni z določili v posameznih odlokih o razglasitvi posameznega spomenika. Grafično so prikazani v prostorskih sestavinah družbenega plana občine. 64. člen Posegi na območjih naravne in kulturne dediščine se izvajajo na podlagi usmeritev strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte za varstvo naravne in kulturne dediščine ter zakonskih podlag za to področje. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščno, niso dopustni. 65. člen Za vse posege na objektih ali območjih naravne (Glej elaborat Naravna dediščina v občini Ilirska Bistrica, ZVNK Gorica, 1990) in kulturne dediščine (Glej elaborat Kulturna dediščina v občini Ilirska Bistrica, ZVNKD Gorica, 1987) je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. V. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA 66. člen Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja so: - varovanje zraka pred prekomernim onesnaževanjem - zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem - organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin - sanacija neurejenih odlagališč odpadkov in surovin - sanacija osrednje deponije v kmetijska zemljišča - saniranje območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest - sanacija obstoječih neurejenih gnojišč - odvajanje in prečiščevanje odpadnih vod iz gospodinjstev in industrije - organizacija ravnanja z industrijskimi odpadki v skladu z veljavnimi predpisi - vsi posegi v biotope z ribiškim in lovskim gospodarjenjem morajo biti v smeri ohranjanja ali ponovne vzpostavitve avtohtonosti vodnega življa. L VARSTVO ZRAKA 67. člen Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da v zrak ne izpuščajo večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki veljajo za to področje. Vsa podjetja in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah, na način, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja in predpisi za to področje. 2. VARSTVO PRED HRUPOM 68. člen Stanovanjska, proizvodna in obrtna območja je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanjskih območij. V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Protihrupna bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z izgradnjo objektov. 3. VARSTVO VODA IN OBVODNIH POVRŠIN 69. člen Varstveni režimi fn območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje. 4. VARSTVO TAL 70.člen Zbiranje, odlaganje in odvoz smeti se ravnajo po obstoječi občinski in republiški zakonodaji in predpisih: 86 URADNE OBJAVE Koper, 27. septembra 1994- Št. 17 - prepovedano je neurejeno odlaganje vseh vrst odpadkov, urejena odlagališča morajo biti opremljena z napravami za čiščenje odplak in preprečevanje odtoka v kraško podtalnico - vse odpadne vode je treba očistiti do take stopnje, da izpusti čistilnih naprav ne morejo ogroziti pitne vode in kvalitete vode v naravni strugi, kamor se izliva oziroma v skladu s predpisi - vse novogradnje morajo biti prilagojene higienskim normam, ki veljajo v širšem zaledju vodnih virov - prepovedana je gradnja take industrije, ki v tehnološkem post opku nima urejenega predpisanega čiščenja odpadnih snovi - tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je treba predhodno dobro očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah - v predvidenih proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni taki tehnološki postopki, ki ne motijo obstoječe in predvidene stanovanjske zazidave - vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedene na način, ki onemogoča izliv v okolje - vsa pretakališča in skladiščni objekti (cisterne) morajo biti prekriti, da se na ta način preprečuje onesnaževanje ob stiku z meteorno vodo - nadzorovati se mora promet z nevarnimi snovmi. 71. člen Pri gradnji ekološko ali drugače občutljivih objektov oziroma dejavnostih je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno preveritev o možnih vplivih na okolje. VI. MERILA IN POGOJ! ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO !N DRUŽBENO SAMOZAŠČ!TO 72. člen Pri urejanju prostora za obrambo in družbeno samozaščito je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje: - na celotnem območju občine izvajati predpise protipotresne gradnje - na poplavnih območjih prilagoditi novogradnje, zaščititi pred poplavami - za zaščito pred požari v naravnem okolju vzdrževati komunika cije za dostope do ogroženih površin - pri gradnji upoštevati močan veter (burjo) in nevarnost žledenja - zaklonišča je potrebno graditi v skladu z veljavno zakonodajo. VH. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR 73. člen V ureditvenih enotah vas naselij Prem in Starod so dovoljene novogradnje, vzdrževalna dela in prenove v skladu z usmeritvami in s soglasjem pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 74. člen Ureditvene enote vas v ureditvenih območjih naselij Bač, Čelje, Gabrk, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Janževo Brdo, Knežak, Koritnice, Novokračine, Ostržno Brdo, Sabonje, Studena Gora, Sušak, Šembije, Tominje, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Zabiče, Zajelšje, Zarečje se varujejo kot naselbinska dediščina. V teh ureditvenih enotah se mora arhitekturno oblikovanje podrejati tradicionalni lokalni tipiki po legi, stavbni masi, arhitekturnih detajlih, gradbenih materialnih. V ureditvenih območjih teh naselij je potrebno ohranjati kvalitetne robove, vedute in silhuete naselij. Posegi na teh območjih naj bodo usmerjeni predvsem v prenovo. Pri širitvah naselij je potrebno upoštevati normative podane v tabelaričnem pregledu in v grafičnih prilogah na kartah PKN v M 1:5000. Vm. KONČNE DOLOČBE 75. člen Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ilirska Bistrica, pristojnem za urejanje prostora. 76. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: - Odlok o zazidalnem načrtu za območje med Tomšičevo in Gubčevo ulico v Ilirski Bistrici (Uradne objave, št. 11/67) - Odlok o zazidalnem načrtu za območje med Vilharjevo in Šercer jevo ulico v Ilirski Bistrici (Uradne objave, št. 10/69) - Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjski prede! S-6 v Ilirski Bistrici (območje E-l) (Uradne objave, št. 12/74) - Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjski predel otoka S-12 v Ilirski Bistrici (Uradne objave, št. 18/79) - Odlok o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/76, 5/80). 77. člen Nadzor nad izvajanjem tega doloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 78. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 351-1/90-4/10 Ilirska Bistrica, 15. septembra 1994 PREDSEDNIK SO: mag. STANE PROSEN, dr. vet. med. mag. STANE PROSEN, dr. vet. med., l.r.