Lfndsfci prawitik. 7. Priposestvovanje pravice do vporabe žage in zemljišča. G. P. Ž. V. Soseda sta žagala na Vaši žagi in rabila zemljišče. že od leta 1906 proti vsakokratni prošnji in rednemu plačevanju za vporabo ter prispevala polovico za popravilo žage. Leta 1915 in 1918 8ta prevzela posestvi sosedov njihova slnova, ki sta zavporabo prav tako prosila. Po smrti Vašega očeta leta 1922 pa samovoljno rabifa zemljišče in Łago, ne da bl kaj prosila In sta že celo črez pol leta rabila žago, delno prispevala k vporctbi, za odškodnino zemljišča pa sploh nista yprašaLa. Leta 1931 ste Vi prevzeli posestvo. Soseda pravita, da polovica žage pripade že njJma, kakor tudi da Imata pravico do polojrice vsega k žagi spadajočega zemljišča, ker jjte že predolgo skupno rabili. To žago a popestvom vred je kupil Vaš oče leta 1906 in ni vknjižena na Vašem zemljiS-u nobena alužnost v korist bratov-sosedov do vporabe zemJJiSča in žage. Vprašate, kaj je a priposestvofvanjemsosedov inčesepriposestvuje tudi med porodniki. — Pravico do vporabe žage in zemJJiSča priposestvuje oni, ki vporailja vse to pkozi 30 let z veduostjo lastnika, očitno in brez jvsakega naslija proti lastniku. Ako pridobi joovi lastnik žago in zemljišče, pa ne ve za pobeno tako pravico, ker to ni vpisano v zemjljlški knjigl, tedaj začne teči 301etna doba jjroti jaov«__.u laatniku z dnem, ko je postal lastnik. Vaš oče je postal lastnik leta 1906. Ker niso bile pravice sosedov vknjižene, te pravice ne obremenjajo Vašega zemljišča. Pa tudi to, da so Vašega očeta vedno prosili za vporabtf in plačevali za vporabo, govori za to, da si niso mogli svoje pravice do vporabe priposestvovati. Na vsak način je treba zadevo dokončno urediti in spraviti v red. Kakor izhaja iz Vašega pojasnila, sosedi niso priposestvovali pravice, ker ščiti med drugim Vas, oziroma Vaše posestne prednike zemljiška knjiga. Z ureditvijo ne odlašajte, ker bo leta 1936 že 30 let. Poskusite z mirno ureditvijo; če ne bo šlo zlepa, boste morali tožiti oba soseda na ugotovitev neobstoja služnosti vporabe zemljišča in žage. Sicer pa se priposestvovanje začne, nadaljuje in konča tudi lahko med sorodniki. 8. Dolg vlnskega trgovca. E. M. B. p. P. Vinskega trgovca, ki je obenem posestnik, ste iztožili in tudi že rubili. Pri dražbi za.ubljenih predmetov ste ugotovili, da jih je nekaj že prodal, druge pa skril. Pravite, da se je nasprotnik iz Vas pred sosedi norčeval. Želite zvedeti, kako priti kmalu do denarja, ki ga nujno rabite. — Težko odgovoriti. Če vinski trgovec nima toliko poštenja, da bi Vam plačal vino, ki ga je že sam dalje prodal, ga bo treba z vso silo prijeti. Ker je zarubljene reči prodal in skril, ga ovadite pri državnem tožilstvu; treba bo navesti priče, pred katerimi se je iz Vas norč.val. Morda pa je bila prodaja odložena, ker je obenem tudi kmet. V tem slučaju ne boste z ovadbo ničesar dosegli, bo8te morali počakati toliko časa, da bo stopil iz veljave dosedanji zakon o zaščiti kmetov. Bo mogoče kazalo najeti novega odvetnika, ki bo brez usmil.enja preganjal brezsrčnega trgovca.